Štev 5
Cena edne številke dinar 1.
Poštnina v gotovčini plačana.
1. februara 1925. Leto XII.
Glasilo Slovenske Krajine
Prihaja vsako nedeljo
Cena Novin na celo leto je: doma na sküpni naslov 25
D., na posameznoga 3O D., v Ameriko 100 D. Cena Mari-
jinoga Lista na celo leto je: doma 10 D., v Ameriko 50 Din.
Novine prihajajo vsaki tjeden, M. List vsaki mesec. Naročniki
M. Lista i Amerikanci dobijo kalendar brezplačno, naročniki
Novin pa za polovično ceno. Rokopisi se ne dajo nazaj.
Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali upravni-
štvo Novin v Črensovce, Prekm.
„Vredništvo i upravništvo Novin je v
Črensovcih, Prekmurje”
Vrednik : Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih.
Oglasi, (inserati) se tüdi sprejmajo. Cena ednoga kvad-
ratnoga centimetra za ednok en dinar, za večkrat popüst.
Cena malih oglasov je do dvajset reči 5 Din, više od
vsake reči pol dinara. Med tekstom je cena oglasov cm2 dva
dinara v ,,Poslanom"tri dinare. Ki naroči 1|4, 1|2 ali celo
stran, dobi 25% popüsta za edno objavo, za večkratno
več. Takso za vse oglase plača upravništvo „NOVIN”.
Vsaki prekmurski volilec 8. februara na volišče !
Volitve so sodba naroda, zato je dužnost vsakoga državlana — tüdi Prekmurca — ki ma pravico voliti, da se te sodbe vdeleži
Što je za to, da pride med Srbi, Hrvati i Slovenci do bratskoga sporazuma, naj voli 8. februara stranko, štera je že od začetka delala za njega. V njoj sta tüdi gg. Klekl i Šiftar.
Škrinjica te stranke je prva.
Ar smo vsi za to, da zmaga v našoj državi pravica i poštenost, b ino šli vsi volit i vržemo svoje kruglice
v prvo škrinjico.
Katoličanec, pomisli!
Demokratska stranka te lovi, ti plačüje, ti obeta. Ali pomisli, koga boš podpirao, Če boš na to stranko glasao. Žerjav Koder—Királyova demokratska stranka ma liste, „Jutro“, „Slovenci Narod“, „Domovino“ Poslüšaj, ka pišejo od tistoga tej listi, ka je tebi najsvetejše. Glej, kak tej demokratski ljüdje živejo, tak tüdi pišejo. K meši ne hodijo, spovedi ne poznajo, z tvoje pobožnosti se norčarijo, Boga ne molijo. Tak živejo po večini demokratje. Tak pa tüdi pišejo. ,,Slov. Narod“ l. 1924. v 245. št. trdi, da so Boga popi zmislili, naj ž njim kmete krotijo. Ravno v toj številki se norca napravi tüdi z Bl., Dev. Marije. Novembra 9. ga piše, da odpüstke do skrajnosti pokvarjeni papa i püšpecje za peneze delijo, naj se bogatijo. Ravno v toj številki piše tüdi, ka nega pekla i hüdoga düha i ka ne trebe vervati v svestvo slednjega mazanja, v vice, v od-odpüstke, ka Bl. D. Marije ne smemo častiti i ka je Ona ne poprijeta brez greha.
„Jutro“ piše 15. marca l. 1924, ka so misijoni komedije.
„Domovina“ piše v 18 št. 1. 1924. Ka je Presveto Trojstvo prazno poganstvo i bolvanstvo. Ravno to piše tüdi od BI. D. Marije i božih svetcov.
Katoličanec, more tisto semen dober sad roditi, štero te pokvarjene klice ma v sebi? Katoličanec, boš vüpo na oltar poglednoti, čislo v roke vzeti, se prečistiti, či boš podpirao stranko, če za par kaplic alkohola i par praznih oblüb vržiš na njo kruglico, štera tak grdo blati tvojega Boga i tvojo dobro nebesko mater? Katoličanec pomisli, sodba tüdi bo !
Volilci Kleklnovi!
Naša škrinjica je
1.
Evangeličanci!
Svoje vere poslanca
Šiftar Gezo
volite!
Njegova škrinjica je
1.
V Prekmurji samo tista stranka ma bodočnost, ki je naša krv i naše meso, ki je iz nas zrasla i štera v nas žive, šteroj smo mi korenje i krona . . . pravi »Szabadság« i to je naša Kmečka zveza, štere voditeo so g. Klekl — pridenemo mi — i vsi spüstimo svoje kruglice v
prvo škrinjico.
Fr. K.
V premislek pred volitvami.
Spominjam še se, kakše začüdenje je zavladalo v Maribori po zadnjih volitvaj, gda se je zvedelo za izid. Ljüdje so odkimavali z glavami i se spitavali, ali je to mogoče, i kak je to mogoče. Ali je mogočc, da je v Prekmurji izid bio takši? Neverjetno se je vidclo i čüla se je bridka obsodba, da smo Prekmurci v političnom živlenji nezreli. Da se damo voditi od različnih zapelivcov kak mala deca. Da nesmo stanovitni, nego obračamo svoj kepenik z munjavanjom vetra.
Bridka obsodba. A zakaj nas je zadela? Ar smo dopüstili, da je bila pri nas v Prekmurji drüga najmočnejša stranka
Radičova stranka,
da smo s svojimi glasovi pripomogli, da je ta stranka dobila pri nas poslanca, — zadela nas je za to, ar so vnogi izmed nas pokazali, da njim je lübša Hrvacka z Radičom, kak pa Slovenija, štere sinovi smo. I ka je krivo, da smo se dali zapelati, da smo tak slepo, brez premislekov šli za Radičom, ki je bio za nas tihinec, ar prle nigdar neje prišeo med nas, ar neje čüto z nami i neje razmo naših žejnih src po slobodi, po zadovolnosti ? — Krivo je to, da smo pcslüšali prvo reč hrvackih ,,rešitelov“, ka so šteli Radičovci za Prekmurje biti, da smo mislili, da je vse sveta istina, ka so nam tülili v vüha i da se mora zgoditi, ka so želeli. Vervali smo njim. Obečavali so nam, da odpravijo vojsko, dače, da dobimo samostojno republiko itd. mi pa smo njim ploskali, kričali „živijo“ i šli smo za njimi i se pri volitvaj odločili za nje. To je teda krivo, da je dobo Radič pri nas telko glasov. Poznali ga nesmo, zato smo vervali lepim rečam njegovih agitatorov i se dali zaplesti v njüve mreže.
Nevednost, lahkovernost sta bili vsega krive. Da pa se tüdi zdaj ne bi zgodilo kaj takšega, spoznajmo malo od bliže Radiča i njegovo politiko. Istina, da so že Novine večkrat pisale o njem. a tüdi to ne bo nepotrebno, posebno, ar smo pred volitvami i se moramo odločiti, za koga damo svoj glas.
Što je Radič? Hrvacki knigotržec, ki pa se je toga posla morao naveličati, ki bi rad splezao malo više, zato se je oglaso taki ob postavki Jugoslavije i nastopo kak voditeo edne stranke. — Ka je delao te, gda smo še bili pod Vogri, nas ne briga telko. — O njegovoj politiki bo govor sledkar. Najprle najmre poglejmo, kakši človek je on v verskom pogledi! To moramo znati, ar smo verni ljüdje. — Svoje shode, govore začenja Radič — i drügi njegovi poslanci — s „hvalen Jezuš.“ S tem šče kazati, da ma vero. A to kaže samo na zvüna, ar zna, da ga inači prosti narod, ki je ohrano vero svojih prednikov, ne bi poslüšao. V istini pa je Radič brezverec, velki sovražnik katoliške cerkve i dühovnikov. Norca se dela iz vsega, ka je nam sveto. Kak je to istinsko, naj nam pokaže to, kak je spremeno naš ,,Oča naš.“ To spremembo je objavo v svojem listi „Slobodni Dom“ 24. decembra. Slovenska prestava se glasi: ,,Oča naš, šteri si v nebesaj, sveti se ime Tvoje; pomori nam, da pridemo do kmečke vlade i svoje uprave; bodi vola Tvoja na nebi, a z blagoslovom Tvojim vola vsega delavnoga naroda na zemli. Krüh naš vsakdanešnji, - šteroga s teškim trüdom za vse živo iz zemle pridelavamo, da nam ga nišče ne jemle, i raztrosi. I odpüsti nam duge naše, kak tüdi mi odpüščamo vsem bivšim svojim zatiralcom, šteri so se istinsko pobolšali. I ne dopüsti da spadnemo v sküšnjavo, štero nam gospodski oblastniki pripravlajo z lažjov, brezzakonitostjov, ropom i nasiljom; nego oslobodi nas vsakšega straha i vsakše neprave misli i djanja, a najbole pokvarjenih izrodkov iz naših lastnih vrst, Amen.“ Razlage k tomi ne trbe Vsakši lehko spozna, kakši vernik mora biti človek, ki tak popači molitev, na štero je včio svoje vučenike Gospod sam. To je küp blaga, s šterim se maže naredba Gospodova. Za sebe naj bi Radič bio kakšišteč brezverec. A nastane drügo pitanjc. Kak bi se mogli obračati na njega — Če bi bio naš zastopnik v parlamenti mi v svojih verskih dugovanjaj? Ali bi jih on šteo i mogeo tak rešavati, kak bi želeli mi? Takših verskih pitanj pa je pri nas vnogo. Vseh neje mogoče naračunati. Zato samo nešterne. Tü je pitanje rešitve naših patronatov. Novine, Slovenec sta že večkrat pisala o njih i zahtevala, da se rešijo. Dozdaj se še neso. Rešitev pa je potrebna, ar zavlačüvanje škodi našim cerkvam i nam samim. Radič nam ga go-
2
NOVINE
1. februara 1925.
tovo ne reši i se tüdi ne bo trüdo, da bi ga drügi rešili, ar njega katoličanstvo nikaj ne briga. On se norca dela iz Boga i iz njegovih slüžabnikov. Ravnotak važno je pitanje naših verskih šol. Priborili njim trbe nazaj stare pravice i jih spraviti znova na tisto višino, na šteroj so stale prle. Verske šole so za našo deco potrebne. Ali se bo brezverec brigao za nje? Kak tüdi ! Za njega je še bolše, če se deca ne vzgajajo v krščanskom dühi, če rastejo kak mladiči živali brez Boga i brez njegovih zapovedi. Brezverec verske stvari ne bo podpirao.
Zdaj pa poglejmo Radiča z drüge strani. Ka je včino on kak politik? Na kratko bi se dalo povedati, da nikaj. A zasledüjmo njegovo politično pot bole na tenko, da si leži napravimo o njem sodbo. — „Narodna Politika“ v 2. številki piše: „Radič je napravo jako velke falinge. Vsled njegovoga zadržanja (od parlamentarnoga dela) je omogočen sprejem vidovdanske ustave, zakona o zavarüvanji države, šteroga so včasi porabili za komunistično stranko, poslance, štere so iztirali iz parlamenta, uradniki zakon, a tüdi cela vrsta drügih zakonov.“ To je preci huda obsodba. Ali pa je prava? Od reči do reči jo lehko podpišemo. Gda. se je sestala sküpščina po prvih volitvaj, Radiča s poslanci njegove stranke neje bilo tam. Doma so sedeli med tem, gda je dr. Korošec s svojim klubom začno boj za samostojnost i enakopravnost treh narodov Jugoslavije. Pomagala njemi je Hrv. ljüdska stranka. A bilo jih je premalo. Centralistične stranke — med šterimi so bili tüdi Žerjavovi demokrati i Puclovi samostojni kmetje, ki so se vpregli v Pašičov centralistični jarem, ar je bio posipani s penezi i lepimi oblübami — so zmagale i njüva ustava i drügi zakoni so bili sprejeti. Če pa bi bio Radič v Beogradi i pomagao opoziciji, se to ne bi zgodilo, ar on je meo za seov velki tao hrvackoga naroda, To je bila prva falinga, štero je napravo. Merno je gledao, da so vladne stranke tlačile pravice i samostojnost Hrvatov i Slovencov i s smehom je poslüšao bojni krik dr. Korošca, ki neje mogeo dosta dosegnoti, ar je meo premalo pomočnikov.
Radič se tüdi po drügih volitvaj neje spremeno. S svojimi sedemdesetimi poslanci neje So v Beograd. Namesto, da bi se podao v parlament i se tam boro za pravice svojega naroda i tak spuno oblübe, štere je davao svojim volilcom, da bi jih s tem pridobo, je zapüsto državo i se potepao okrog po Angleškom, po Rusiji i Austriji, rekoč, da tak šče pomagati Hrvatom. Šele pred dobrim pol letom, gda so se zdrüžile dr. Korošec —, Davidovič — i dr. Spahova stranka v protivladni blok z namenom, da bi vrgle režim nasilja, se je posrečilo pridobiti tüdi Radiča. Z njegovov pomočjov je dobo Davidovič v roke vlado. A v prvoj vrsti je ravno Radič zakrivo, da je bila ta vlada prisiljena za odstop. Od časa do časa — odločilnih trenutkaj je podajao takše izjave, da so jih v Beogradi obsodili. Obsodili pa so tüdi tiste, šteri so bili z Radičom v zvezi. I tak je morala vlada odstopiti, če tüdi je mela v parlamenti večino
Radič je pred zadnjimi volitvami oblüblao republiko, v šteroj nam ne bo trbelo iti k vojakom, ne plačüvali dače, v šteroj bo vladalo ljüdstvo, izšolani ljüdje pa njemi bodo služili kak plačani hlapci. — „Narodna politika“ opisüje v 2 št. etak njegovo republikanstvo: „ Radič je strog republikanec, gda se govori o katoliškom navuki, a sam se najmenje drži svojega republikanskoga navuka. Kak vsaki monarh (kral) ma tüdi Radič svojo dinastijo (kralesko rodovino) i to celo jako številno: tü so strici, bratje, zeti itd. Vsakši ma visoki stan v „republiki“ Poglednite nosilce list Radičove stranke: vse sami Radiči, Košutiči itd, Kak kakši vzhodni samooblastnik „Radič deli i jemle mandate po svojoj voli i namelavle dačo na dnevnice poslancov...“ Tüdi ,,Seljačke novine“ pišejo od njega i njegove stranke v 2. številki: „Radičova stranka v Medjimurji spi. Pribičevič jo je razpüsto, a nosilec liste Šalamon se boji priti v Medjimurje, ar ne ve, s kakšimi lažmi bi ob toj priliki kortešerao. Ali naj govori kmetom o republiki ali o Radičovoj familiji, o belgrajskih dnevnicaj ali o vzornom moži i oči familije Žnidariči, ki je odtirao svojo zakonito ženo i deco i je pod vrbov skleno ciganski zakon z nekšov drügov?..
*
Zanimivo pa je znati, ka pravi o Radiči dr. Horvat bivši poslanec Radičove stranke. Ar vsega neje mogoče povedati, spomenemo samo nešterne odstavke iz njegovoga razgovora: „Sit sem politike, posebno takše, kak se vodi v našoj (Radičovoj) stranki. Tü poslanci nimajo nikših pravic, nego samo dužnosti. Nieden ne sme misliti s svojov glavov, nego samo Radič ma pravico, da misli, a drügi morajo bogati. Što nešče bogati, tisti ne je povoli ne predsedniki i ne onomi sovjeti vse féle kumov, zetov i drüge rodbine, ki so se zbrali okoli Radiča. A ka je najbole važno, nad strankov i nad ce-
lov njenov politikov odločüje Marženka (Radičova žena) i to je najvekša falinga.. - Radič je meo svojo volo, dokeč ne je bio l. 1910 zapreti. A od tistoga časa se je ves spremeno i vsi smo že te videli, kak je prišeo pod ženino komando. I to smo vsi poslanci občütili. To je mogoče tudi pravi vzrok, da Radič počenja telko norosti.
Kda smo pri zadnjih volitvaj dobili 70 poslancov, smo sklepali, da bi šli v Belgrad. On se je o tom razgovarjao z Marženkov i ona je vse pokvarila. Radič je šo na Angleško. Potom pa je prišla tista najvekša politična norost, da je odišeo v Moskvo. On je tam bolševikom dosta brblao, kak že on to zna i vidi se mi, da so oni njega preslopleno prisilili, da stopi v njüvo kmečko internacionalo. — Mi smo meli sejo, na šteroj smo o tom sklepali. Tü je Predavec celo vöro dokazovao, kak je predsednik včino modro delo s tem, da je vpisao svojo stranko v kmečko internacionalo. Tü sem odločno stano i izjavo, da Radič nigdar neje včino nikaj pogübnejšega i bole noroga, nego je to. I vido sem, kak večina kmetov soglaša z menov, a vnogi so tüdi govorili tak, kak jaz. Zavolo toga pa se je zgodilo to, da Radič ne kandidera zdaj pri volitvaj ništernoga od tistih, ki so te govorili proti njemi i proti kmečkoj internacionali. — Niednoga izmed nas starih ustanovitelov stranke nega več pri Radiči. To pomeni, da se je Radiči obrno na pot, štera ne soglaša s tistim, ka je stranko ustanovilo ... Gda jo Radič s svojim brbranjom pokvaro tüdi to, da je Davidovičova vlada spadnola, mi je bilo zadosta ...
Tak vam v toj stranki vlada že zdaj diktatura nekšega sovjeta, šteromi se jaz i vnogi drügi neščemo slepo pokoravali i zato smo spadnoli v nemilost te klice i Radičove žene, štera postaja vsigdar pogübonosnejša za vso Radičovo politiko i stranko . .
To je sodba hrvatskoga naroda, hrvatskoga narodnjaka, ki je bio Radicov prijateo i poslanec njegove republikanske stranke. Sodba je zadosta težka, zato je ne trbe šo bole podperati. Važna je ta sodba ravno radi toga, ar je prišla iz vrst Radičovih pristašov i se njoj zato nikak nemre očitati, da je enostranska, mogoče celo krivična, ar bi bila izrečena samo iz sovraštva do Radiča. Na to bi se moglo misliti te, če bi jo izpovedao kakši nasprotnik Radičove stranke.
Iz vsega se vidi, da so se Hrvatom, ki so skozi vsa leta slepo šli za svojim Radičom, odprle oči i da so začnoli bole pazlivo gledati na Radičovo politično živlenje. I pri tom so spoznali, da Radič ne je to, za ka so ga meli. Začnoli so ga zapüščati. Njegove oblübe več ne vlečejo, ar ž njimi je Hrvate za nos potegno, samo, tla bi jih pridobo za sebe i tak pokazao, da je on pravi gospod hrvackoga ljüdstva.
Tüdi nas je zapelo; s svojimi ublübami nas je pridobo. A ka je včino za nas? Ali nas je njegov poslanec za Prekmurje gda prišeo pitat, kakše zahteve mamo? Zdaj se ne dajmo zapelati! Pomnimo, da je obečavati lehko, a izvršiti nima što. Hrvat se za nas ne bo brigao. Samo naše glase nüca i zato je prišeo med nas. Potom pa odide i nas več ne pogleda do drügih volitev. Radič neje za nas, nego volili bomo g. Klekla, ki je naš domačin !	(Dale)
Par reči Hartnerovomi „Szabadság“-i.
Da bi obsodili list i tiste, ki ga izdajajo i v njega pišejo, popunoma, bi bilo krivično. Ar dostakrat pove preci istine, včasi šče povedati celo preveč. A ka je preveč, to že navadno neje prava istina. V Szabadsági je že tak. Če se tü pa tam preveč navdüši za kakšo stvar, te jo pela naprej, piše o njoj, ne da bi kaj vido i čüo, ne da bi pazo na to, da bi bilo vse istinsko, piše celo tak, da ne odgovarja istini i celo to, o čem bi morao priznati, da je tak, če bi bio nepristranski presojevalec, potvori, če pa že ne napravi to, pa zamuči, ar zna, da bi bilo njegovo pisanje neistinsko.
Znano je, da je vsakši človek najbližji sam sebi. To je že stara istina, mogoče sta jo poznala že prviva človeka. Iz Szabadsága se jo očividno izpozna. Neje številke, v šteroj ne bi bilo pisano, da za Prekmurje nieden politik neje napravo nikaj, da nas vsi samo ciganijo od Pašiča dol do našega dugoletnoga voditela, pravo bi očo, g, Klekla, ki je že te delao za Prekmurje, gda še se Szabadsági niti sanjalo ne, da pride na svet, vse šinfa, vse obsodi, sebe pa postavi kak branitela prekmurskoga ljüdstva, kak bojevnika za slododo Prekmurja. Za takšo slobodo, kakšo je melo naše ljüdstvo, kakšo smo meli mi vsi te, gda smo še bili pod vogrskov nadoblastjov, štera sloboda se je kazala v tom, da smo morali čüti reči, štere so nam prešale skuze v oči.
„Szabadság“ pravi, da nam do zdaj nihče neje pomagao. Tüdi Slovenska ljüdska stranka, tüdi g. Klekl ne. — Gospodje pri Szabadsági, dopüstite mi edno pitanje! V prekmurskom listi vam ga stavim, da je bo čteo ves prekmurski narod od Lendave do Hodoša; lehko ga bo čteo, ar so Novine razširjene po celoj Slovenskoj Krajini. Ali vam je mogoče znano, kelko intervencij je napravo g. Klekl v Belgradi v tom časi, da je poslanec? Ali znate, da je šo od ministra do ministra, od poslanca do poslanca, od stranke do stranke i je proso kak berač, da ga podpirajo pri deli za prekmurski narod, da izpunijo žele i zahteve, štere po njem pošila prekmurski narod — širmaški prekmurski narod, kak ga zovete vi sami v svojem listi? Mislim, da neste dobro poučeni o njegovom deli, o njegovih trüdaj, ar če bi za vse to znali, ne bi mogli pisati kaj takšega. Za tak hüdobne pa vas nemam, da bi mislo o vas, da ščete o njem lagati, da bi ga na te način pred ljüdstvom očarnili, štero njemi je do zdaj zavüpalo i osvedočen sem, da njemi tüdi zdaj zavüpa, ar zna, da je vsigdar brano i bo brano njegove pravice i da dela vse brez dobička, iz ljübezni za te prekmurski rod, o šterom tüdi vi telko govorite. Jaz sem meo priliko videti i pazlivo zasledüvati delo g. Klekla. Vsega mi neje mogoče povedati — na tom mesti ne, povem pa ob drügoj priliki, gda se mi bo videlo bole primerno i bole vredno — zato omenim samo nešterne stvari. Što se je potegno za naše stare uradnike domačine, da bi dobili penzijo? I što je dosegno, da so jo tüdi dobili ? Mogoče „Szabadság“, šteroga še te niti bilo neje? Što je dosegno z vnogimi prošnjami, da mamo železnico? Mogoče g. Pucelj, šteroga stranko je podpirao pri zadnjih volitvaj tüdi g. Hartner, ki je kandiderao na njegovoj listi? — Što je povzdigno glas za naše šole, za naše sirote, da bi dobile zemlo, podporo i sploh, što je izpovedao naše zahteve v Beogradi ? — Pravili bote, da vi za vse to ne vete. Dobro. Nekaj pa lehko zvedite. Vzemite v roko 40. št. Novin (5. okt. 1924.) i čtite prvi članek i tüdi drügoga, potom 2. št. Novin (11. jan. 1925). Ali tam ne najdele nikaj? To so samo zahteve — mi odgovorite. Istina je. I takše zahteve so den za dnevom romale v Beograd s pripombov, da jih naj izpunijo, s prošnjov, da nam pomagajo. I što je kriv, da naše zahteve neso bile poslühnjene? G. Hartner bi tü že znao kaj povedati. Ve je bio prijateo g, Pucelja. Gospod Pucelj pa je bio med tistimi, šterim so šle naše zahteve pri ednom vühi notri pri drügom pa vö. Če Szabadság o teh govori, gda pravi, da za Prekmurje neso nikaj dobroga napravili, ma prav. S tem pa mora obsoditi tüdi g. Hannera, ki je bio z njimi v drüžbi. Kak je prišeo v njo, ne vem. Nikak pa ne pravilno, da bi obsodo tüdi tiste, o šterih ne ve — ali pa nešče znati — da so delali i kelko so delali. Zakaj napada tüdi te, ne vem. Verjetno pa se mi vidi, da zato, ar majo za seov večino ljüdstva i so tak nevarni g. Hartneri, ki šče pri zdajšnjih volitvaj pa nastopiti, a ne več v drüžbi g. Puclja, nego s svojov strankov. Ne vem pa, če s tem več dosegne. — S tem pa, da piše o voditelaj naše krščanske stranke (slov. ljüdske stranke) neistino i njim v oči meče, da neso za Prekmurje nikaj včinoli, si nikak ne odpomore. S tem ljüdstva ne dobi za sebe, ar prekmurski narod zna, što je njegov pravi voditeo, njegov braniteo, dobro zna, što je delao za njega skoz desetletja, zna pa tüdi, što je kriv, da neje mogeo dosegnoti več i zato 8. februara ne bo šo mimo prve škrinjice, nego vrže vsakši pravi Prekmurec svojo kruglico v škrinjico (1), nad šterov je zapisano ime g. Klekla.	Fr. K.
Glasi.
Slovenska Krajina.
Popravek. V zadnjoj štev. Novin je po pomoti prišlo ime Fr. K. pod članek „Ka bo delao dr. Pivko za narod?“ Ime pa ne spada se, nego k članki „V premislek pred volitvami.“ Zato popravimo.
Zgodovinski den za Martinišče. Na naše skrito Martinišče je v soboto i nedelo cela M. Sobota obračala oči, pa si v globokom poštüvanji šepetala: Istina je, tam je! Što je bio? Bio je minister dr. Korošec, šteroga delo pa ime je znano po celom sveti. Ž njim je prišeo tüdi mariborski poslanec g. Žebot, šteri je že toliko včino našemi lüdstvi. Na postaji sta bila čakaniva. Z velkim zanimanjom je včasi g. minister spitavao, gde je Martinišče, kelko dijakov ma, kak se jim godi itd. Po obedi je obiskao naše dijake, šteri so bili v učilnici i z velkim spoštüvanjom pa radovednostjov čakali, gda pride notri tisti slavni dr. Korošec, od šteroga so toliko lepoga čüli, vidili pa samo na sliki. Gda je gromovito ploskanje pa ,,Živijo dr. Korošec" henjalo, je stopo naprej dijak tretješolec
1. februara 1925.
NOVINE
3
i v imeni vseh pozdravo g. ministra. G. minister se je zahvalo. Priporočao je dijakom, naj bogajo svoje predstojnike i profesora, naj se marlivo včijo, da se tak pripravijo za delo med narodom. Nadele jim je pravo, da dijaki z Martinišča morejo biti kak dober kvas za vse drüge dijake. Zaistino lepi dnevi so bili to gda smo meli tak slavnoga gosta. Daj Bog, da bi nas večkrat obiskali.
Na povekšavanje Hotiške cerkvi so darüvali v dolaraj: z Hotize Janoš Horvat (harmonikaš), Matjaž Német i Ivan Szabó po 5, Ftičar Štefan, Martin Sobočan, Žalik Mihal po 3, Markoja Štefan, Frenk Golinar, Martin Hozjan, Horvat Jožef po 2, Stručki: Štefan Lebar 3. Jožef Nemec 1, Vel. Polana: Ivan Prša, Jožef Žerdin po 2, Mari Jaklin, Janoš Žerdin, Ivan Prša, Matjaš Gerič, Štefan Nemec po 1, Mala Polana: Štefan Šömen 1, Odranci: Anton Kavaš 2, Mari Smej, Štefan Vegeč, Martin Kavaš, Anton Hozjan, Matjaš Kavaš, Štefan Borovič, Jožef Tratnjek, Mihal Borovič, Rok Embreoš, Jüri Gostan po 1, z Törnišča: Štefan Koren 2, Štefan Koren 1, z Nedelice. Jožef Zadravec, Magda Gjörköš 1, z Gumilic: Ivan Raj 1, z Brezovice: Jožef Raščan 2, z Trnja: Matjaš Kocet, Štefan Zadravec, Mari Horvat, Ivan Hozjan 1, z Črensovec:	Blaž Klučarič 1, z Štrigove.
Matjaš Zimmerman 1, z Selnice. Matjaš Podgolerec 1, Šafarsko selo. August Pintarič 1, z Berkovec: Štefan Ftičar, Alojz Horvat po 1, z Rima (ltalija). Sam Numod 50 cent, Fokovci: Čohak Janoš 30 cent.
Sv. Jüri. Naš domači človek je noso pošto, i ar je slüžba teška bila, je proso vekšo plačo i zato slüžbo odložo. — I zgodilo se je, ka se je plača desetkratno povekšala, a dobo je to nej naš domači človek, nego prečnomi so jo dali demokratje i radikali. Si lejko mislite zakaj. Tak dela Kodrova i radikalna stranka z nami.
Obrtna razstava v Lotmerki, šteri je dobo po novoj železnici zveze z gospodarskimi središči mariborske oblasti, se obeta za volo toga velki gospodarski napredek. Sestavo se je odbor, ki si je vzeo nalogo, da napravi do konca juniuša v Lotmerki lokalno razstavo za srez Ljutomer. V kratkom začne razpošilati obrtnikom sreza Ljutomer vabilo i prijavnico. Stvar zavednih obrtnikov je, da se včasi prijavijo, da naj s tem pokaže obrtna razstava zmožnosti obrtništva sreza. Dopise je pošilati na odbor lokalne obrtne razstave v Ljutomeri,
Sv. Jürij. Gospod urednik! Že dugo smo se ne oglasili v Vašem cenj. listi. Pač ne dosta novic, ki bi Vam jih poročali: Nekaj se pa včasi le najde. — Jürjančarje delajo zdaj s vsov gorečnostjov na tom, da bi si postavili novo cerkev. I to bi že začeli zdaj na sprotoletje. Stvar lepo napredüje. Naš marljivi čast. g. kaplan se cilo brigajo za to delo. Ljüdje njim zavüpajo, jih poštüjejo i si tüdi znajo pridobiti srca. Hodijo od vesi do vesi i poberajo vküper peneze za cerkev, 3 milijon kron je vönavrženo na celo faro. Ljüdje lepo davajo njim vküper, nešterni so že vse plačali, ka na njih spadne, ti drügi polovico ali menje, kak je pač što slučajno mugoči. Pravijo pa vsi, da radi dajo, naj se samo že ednok z delom začne. Slovenci so navdüšeni vsi, samo Nemci se ešče malo branijo, mislijo pa, da se stvar mirnim potom lepo uredi. — Velko veselje vzbüja po celoj fari tüdi to, da so g. kaplan začeli ustanavljati Marijino drüžbo. Kak so nam v nedelo povedali, se je že dalo više 60 deklic vpisati. Vsa čast i hvala njim za trüd i neumorno delo, da se tak skrbijo za našo faro. — G. urednik ! Mogoče Vas tüdi zanima volivno gibanje v našem Gornjem Prekmurji. Ne se zgodilo še nikaj poscbnoga. Volilni agitatorje so nas še ne počastili zvün g. Schauera, nemškoga kandidata, ki je obiskao že našo faro, posebno pa Nemce, a bogve kakšega uspeha ne dosegno. Na tihoma se pa zato dela i ljüdje se začinjajo orienterati. — Koderova demokratska stranka je dobila strastnoga agitatora v osebi našega nadvučitela g. Černeja. Dne 8. jan. so bili vsi napredni vučitelje pozvani na povelje generala Kodra v M. Soboti, kde njim je vodja davao navodila za volitve. Ordre vsebüje 10 točk. Shode SLS i drügih nasprotnih strank, razbijati ali onemogočiti, poročati generalnomi štabi v Soboto taki što i kaj je na shodi gučao, šteri so glavni agitatorje, pazijo naj v cerkvi tüdi, će se tam ne bi kaj govorilo o politiki itd. G. Černy se je pa tak navdüšo, da je meo tam dugši govor, v šterom je blato dühovnike, prej doli z dühovniki, kantorje naj ne bodo njihovi hlapci. G. Černy, što pa šče, da bi kantorje bili njihovi hlapci? Če se pa Vam ne vidi slüžba kantorska, pol Vam gor i doli! Zakaj se pa te lovite za njo! Najgrdejše je bilo v njegovom govori še to, da je začeo blatiti svoje tovariše, ki so ne njegovoga poliličnoga mišlenja: Vsi vučitelje morajo zginoti.
Prekmurja, ki so ne sokoli i ne Žerjavovi i
i Kodrovi podrepniki. A tak g. Černy i Vsi pošteni vučitelje, ki so ne Vašega mišlenja, morajo zginoti iz Prekmurja, da bi se samo Vi šeganli i gospodarili ? Mi mislimo,  da ravnoč g Černy ma najmenje pravice tak gučati: Ali znate Vi, g. vučitel, što ste Vi? Ali poznate Vi svojo prereklost? Mi jo dobro poznamo! Spominate se ešče, kak ste se molili farnikom, naj Vas bar za kantora obdržijo, da ste vučiteljsko slüžbo zgübili i Vi zdaj tiste blatite. Lepa hvala ! Vi ste bili nepokorni našoj slovenskoj oblasti, da Vas je ta premestila v Slovenijo, i nesta je bogali! Znate dobro, da ste tožili slovenskoga dühovnika v Szombatheiy püšpeki, da je velki Slovenec. Znamo še, s kem vse ste dali Vašo tožbo podpisati. Če ščete, svedoke na razpolago. Vsigdar ste čakali še Madjar nazaj i mirno ljüdstvo s tem vznemirjali: Od Sinika pa bolje če ne pišemo. Tisti pa, ki so Vas sem pripeljali, ki so se za Vas dali skoro da nej zaperali i kazni plačüvati. — Od Vaše pravilne izvolitve za kantora niti govora — so Vam dnes vsi najhüjši nasprotniki, odbili ste jih od se z Vašim grobijanskim nastopanjom. G. Kodri moramo samo častitati, da je pridobo svojoj stranki tak zvestoga pristaša, šteri njemi po 8. febr. pali hrbet obrne. G. Černy se je prle za časa Davidovičove vlade prilizovao g. Klekli, i njim je naglo pošiljao prošnje za stalno namestitev, naročo si je tüdi „Slovenca,“ šteri njemi še itak hodi. Tak šče varati i farbati ljüdi enkrat te, drügikrat drüge stranke pristaš, kak pač veter piše. A vse ne bo pomagalo nikaj 8. februara bo pomelo naše zavedno prekmursko ljüdstvo njega z Kodrom vred z političnoga površja.
Sv. Jürij. Liberalne Murske Novine so pisale, ka naš jürjenski kaplan bere plačo, če ide na spoved. (Tak mislimo, ka je vučiteo Černy oblato z tov lažjov svojega dobrotnika.) To grdo laž je cerkvena oblast v M. Soboti i Maribori odvrgla. Tak so liberalci pali pokazali, ka samo lagati i blatiti znajo. Pač skališane stvari drügo nevejo.
Martjanska fara prenovi svojo cerkev. Odzaja v cerkvi so meli že duže časa shranjenoga sv. Martina iz najlepšega beloga mramora. K tomi je zdaj napravo načrt za velki oltar profesor na visokoj šoli v Ljubljani g. arhitekt Jožef Plečnik. Oltar bo iz čistoga beloga mramora, ravno tak dva angela na oltari, posvečnjeki pa dveri na tabernakulumi bodo pa meli zlato farbo. Tak bo te oltar eden z med najlepših oltarov v Prekmurji. Izdelani bode v Ljubljani. Lepo so napravili farniki martjanski, ka so naročili oltar z mramora, gda že majo lejpoga sv. Martina z mramora. Gospod profesor Plečnik je s svojov dobrotov telko pomagao, ka te oltar z mramora ne pride skoro nikaj dragše kak Če bi gde indri küpili leseni oltar. Martjanski farniki prenovijo vso cerkev najprle odznotra. Za vse njim napravi načrte g. profesor Plečnik. Kak vidimo, bo v kratkom časi ta starinska cerkev edna z med najlepših cerkev, pa nade delala časti samo martjanskoj fari pa našoj domačoj krajini, liki tüdi ostaloj Sloveniji. Želemo, ka bi se z deli  gospoda profesora Plečnika, šteri dela načrte tüdi za bogojansko cerkev, kelko mogoče najbole obogatila naša nam lüblena Slovenska krajina.
Vučiteo Droč — g. Klekl so ga podpirali, da je po velikih prošnjaj prišo v V. Polano — je strašno agtirao za liberalni shod v D. Lendavi — A vse zaman. Zdaj od hiše do hiše priporača ljüdem, naj lakoškoga Királya (demokratske stranke namestnik) poštüjejo. Pitamo g. Droča, jeli bi zato poštüvali Királya, ka je bio svoj čas vodja madjarske republikanske (i boljševiške?) stranke? Ali zato, ka je teliko penez pobrao od siromaških Madjarov po krivici ? Ali za tista pisma, za štere ne bi rad prišo pred sodnijo? Zakoj ga naj poštüjemo?
Najšla sta se. Bivšemi poslanci Hartneri, kda je za časa bojne rekvizerao zrnje, je en žakeo prazen ostao. Zato je od vsake hiše 4 kile še kcoj proso. Tešanovski Kühar njemi je nato pravo: ,,Tij g. poslanec, bi mogao kmete zagovarjati, nej ka je nadale güliš.“ „Kühar, Ti ■ pa pazi, ka se tej tüj tak zgodi i boš ednok Tij tüj tak delao“ je odgovoro Hartner. Mij lüdstvo prekmursko pa pravimo. Najšla sta se zdaj pri ednoj škrinjici. 
Podrüžnica udruženja voj. invalidov v Beltinci naznanja, da obdrži svoj redni občni zbor, dne l. febr. 1925 pri tajniki v Lipovci. Opomina vse svoje kotrige; da se udeležijo vsi občnega zbora ar pride tüdi delegat z Ljubljane od izvršilnoga odbora.
Shodi naši po dolnjem Prekmurji so bili najlepši. Mesto betežnoga poslanca g. Klekl Jožefa, je vodo g. Kranjc Marko, tajnik stranke iz Maribora. Sprevajali so ga domačini.
Ludvik Majzel, izvošček iz Dol Lendave, se tem potom iskreno zahvaljuje vsem dobrotnikom za milodare, ki jih je kot nesrečen pogorelec dobo. Obenem se priporoča vsakomur, ki potrebuje izvoščeka (fijakera), da se pri njem posluži.
Krog. Gospodi nadzorniki Cvetki naznanjamo, da je naš demokratski vučiteo Hočevar postao mazač i keljač. Šestnajstoga toga meseca je naimre demokratske plakate kelo na naše hiše. Ali slab keljač je, ar za pol vöre nej bilo viditi niednoga plakata na naših hišaj.
Dolnja Bistrica. Pri nas so demokratje i Radičevci vkradnoli dva podpisa. Brez privoljenja so napisali Koren Jožefa k Radičovoj stranki za predstavnika, Kolenko Jožefa župana pa k demokratskoj stranki za predstavnikovoga namestnika. Oba sta pri sodniji protestirala, da se zbrišeta kak predstavnika.
„Pašiči čislo v roke“ je pravo v Melinci en stari naš volilec pri našem shodi. ,,Za njega pa za mine je samo čislo, da se na smrt pripraviva“ je dokončao, Prav je meo te starček, samo to je nevola, ka Pašič ne ve čisla moliti. Zato pa tak slabo ravna Jugoslavijo,
Podružnica udruženja vojnih invalidov v M. Soboti bo svoj letni občni zbor obdržala 1. februara ob deveti v gostilni Flisar.
Radikalne laži. Radikali glasijo, ka mesto betežnoga poslanca Klekl Jožefa oni kandidirajo. To je grda laž. Narodni poslanec Klekl kandidirajo, že bodo ozdravili, njuva škrinjica je prva, ne dajte se zapelati.
Gor. Slaveči. Vmrla je žena, ki je bila Mati 20-tere dece, dvanajset je šče živih.
 Krog. Gospodi nadzorniki Cvetki naznanjamo, da naš demokratski vučiteo Hočevar deci deli demokratske brezverske „Murske novine“ Naj svojega vučitela navči, ka šole ne smo zidali za brezversko demokratsko politiko, nego za včenje naše dece.
Sr. Bistrica. Pri zadnji volitvaj so nešterni naši volili Radiča, zato ka njim jo obečao državno slüžbo. A ta je splavala po Müri doli. Zdaj pa hodi k nam nekši pisač Hribar i nam obečava delitev zemle. Mi se pa smejemo i se spitavlemo, ve pa mamo zemle že razdeljeno po dobroti naše krščanske stranke našega Kleklina. Štero de nam pa te delio, lejko tisto štera je v drügom štoki?
Zakaj so razpisali demokratje i radikali vučileljska mestav Velkoj i Maloj Polani? Zato, ar našiva domačina vučitela ešče ne moreta prositi stalnoga mesta v tej šolaj, za volo mali službenih Iet. Naj naši ne prido do slüžbe i naše šole zasedejo sokoli i orjunci, zato razpišüjejo med letom stalna vučitelska mesta demokratje i radikali.
Žižki. Naša občina je tak stalna pri kmečkoj zvezi, ka nieden korteš drüge stranke se ne vüpa pri nas niti prikazati.
Sokolski vučiteo i naš šolar. V Dolnjem Prekmurji je neki demokratskl vučiteo pravo deci, da morejo mater bole lübiti kak Boga. Gda je vo šole odišeo, je en šolar stano gor v šoli i eto pravo deci. „Nimak je te vučiteo, ka niti to ne ve, ka mater za volo Boga moremo lübiti, da či smo Boga nej dužni lübiti, smo mater tüdi nej dužni“. Batrivnomi dečkeci je cela šola dala prav. Mi pa pitamo stariše, bi mogli vi na tisto stranko glasati, od štere vaša nedužna deca že spozna, ka bedake rodi.
„Februara 15 se začne novi gospodinski tečaj za dekle v Beltinci pri križarski sestraj. Navčijo se dekle kühati, šivati itd. Pogodbe za plačilo se zvejo pri sestraj v Beltinci“.
V Kuzdoblanji i v G. Lendavi je naša stranka mela 18. t. meseca s pomočjov naših dobrih dühovnikov veličasten shod. Demokratski shod v tom časi je zijao od praznote. Cela fara se zbira pod zastavov krščanske stranke.
Kak zove Hartner svojo stranke za stranko „neodvisnih malih kmetov.“ Šteri mali kmetje pa kandidirajo na toj stranki? Hartner S svojim sinom, ki ma prek sto plügov zemle, parni mlin, žago i sta večkratniva miljonara iz žülov naših malih kmetov. Njiva namestnik je pa miljonar Kühar Jožef iz Tešanovec. Lepi mali kmetje so, to jeli bar? Če bi mi takši mali kmetje bili, nikaj ne bi več želeli.
Zakaj so stavili demokratje i radikali ,,Domoljüb“? Zato, ar je te krščanski list naše stranke že 37 let glaso pravico i te so duže ne mogli prenašali.
 Križovci. Na posredüvanje narodnoga poslanca g. Jožefa Klekl, je dobila naša šola 3000 Din. podpore. Hvala lepa. (Tüdi drüge šole dobijo, ar je g. poslanec mislo na vse siromaške šole. Vr.) — Küpili smo hižo pokojnoga notariuša. Hartner bi nam oblübo, ka nam jo plača, samo ka mi poznamo njegove oblübe že davno. Na stranko Korošec-Klekl-Siftarovo glasajmo, ta nam plačata hižo, ar nam zniža dačo.
Svet.
Krvav boj za cerkev. V Podkarpatskoj Rusiji v češkoj republiki so pravoslavni Rusi razvili močno agitacijo med katoličanskimi Rusini. Katoličanom so vzeli nekelko cerkvi, a državna oblast je nešterne izmed teh nazaj zročila katoličanom. Tak so lansko leto pravoslavni vzeli cerkev v Tereckaj, a oblast jo je dala nazaj.
4
NOVINE
1. februara 1925.
Letos, 4. jan. pa je pravoslavna vnožica vdrla v cerkev i obhajala v njoj božo slüžbo. Popoldne so pa šteli iti v njo. Žandarska straža je štela stvar mirno poravnati, a eden izmed pravoslavnih je ednomi žandari vzeo puško i cilao na njega; med tem ga je drügi žandar vdaro po roki, puška je počila i krugla je zadela dva kmeta; eden je mrtev, drügi pa težko ranjeni.
Železniške nesreča. Iz Herme poročajo dne 13. jan: Tü se je dogodila strašna železniška nesreča. D-vlak je vdaro v osebni vlak. Posledice trčenja so strašne. Razbiti so vsi vagoni D-vlaka. Jedilni voz je popolnoma razbit i porüšen. Ranjeni so vsi popotniki. Da se je pripetila nesreča, je vzrok, ar je D-vlak privozo 4 minote prefriško na postajo i ar je bila megIa izredno gosta. Skoro ištočasno s tov nesrečov se je zgodila železniška nesreča na berlinskom alomaši. Vlak šteri je bio namenjeni v Haittimgen, je privozo na postajo i vdaro v vlak, ki je stao na kolodvori. Ranjenih je več oseb. I da tretja ne bi izostala — pravijo najmre, da v tretje rado ide — je na Tuisburškoj postaji vdarila lokomotiva (peč) v osebni vlak. Pet oseb je mrtvih, več pa lehko ranjenih.
Velki požar v cukrnoj fabriki. Velka skladna fabrika v Chropini je pogorela. Škoda znaša več miljonov, pokrita pa je s sekuleranjem (z zavarovalnino). Zaloge so rešili.
Lübavno pismo v parlamentarnoj škrinjici. Ob priliki volitve novoga predsednika v italjanskoj poslanskoj zbornici je nekši poslanec namesto volilnoga listka pomotoma djao v volilno koverto ljübavno pismo i jo vrgeo v kaštulo. Pri preglejüvanji je prišla zmota na svetlo i je napravila vnoga smeha. Pismo je naslovleno na ,,Andreja“, šteroga njegova ,,Klara" krega, rekši, da jo zanemarja.
Ka si želijo deca milijonarov ? V londonskom ,,Savoy-Hotel“ se nahaja več dece tam prebivajočih amerikanskih milijonarov. Novinari so jih pohodili i jih spitavali, ka si želejo za Božič. Hčerka večkratnoga dolarskoga milijonara si žele biti zaposlena kak küharica. Drüga šest letna deklica je še bole skromna (z malim zadovolnom) i žele, da bi smela nücati hotelsko telefonsko središče (centralo), gda šteč bi štela. Sin milijonara — krala vune, bi bio rad lift-boy, da bi smeo odpirati dveri pri lifti (mašin, ki vlači ter v višino). Vnogi drügi si želejo v vratarovoj sobici sprejemati goste.
Cena krühi v Europi. Francosko poledelsko ministerstvo je izdalo štatistiko, po šteroj so bile cene krühi, izročene v frankaj, po raznih europejskih državaj dne 1. oktobra lanskoga leta sledeče: v Franciji 1·30 Belglji 1·32, Italiji 1·42, Angliji 2, Nemčiji 2·55, Švici 2 50 i Danskoj 3·60. Od te se je krüh v Franciji podražo na 1·45 frankov, v Austriji pa je zdaj 2·55 frankov. V žita bogatoj Jugoslaviji doživlamo čüdo, da istočasno dvigata v ceni dinar i krüh
Svetovna politika
Gotovo bo zanimivo, Če malo pogledamo po europejskih državaj i nekelko zasledüjemo politična pitanja i razvoj javnoga živlenja. Nemčija si v gospodarskom pogledi dugo ne je mogla odpomoči v nesreči, ki jo je zadela po svetovnoj vojski. Le nešternim odločnim možom se je zahvaliti, da ne je spadnola že bole globoko. Zdaj pa se gospodarske razmere vsigdar bole čistijo. Valuta se bolša, ar nemška marka dobiva vedno vekšo vrednost. Vse to se da razložiti iz zvez, štere si Nemčija v novejšem časi pridobiva. — O političnom položaji pa nemremo soditi tak ugodno. Te je najmre tak zapleteni, da se človek žmetno spozna. Dr. Marx je po volitvaj podao odstavko svoje vlade i vladna kriza trpi še zdaj. Stranke se nemrejo zed niti tak, da bi dobile večino v državnom sveti. Vladata posebno dve strüji. Ena je skrajno nacionalistična i išče v svetovnoj politiki samo hasek Nemcov, če tüdi na škodo drügih držav, drüga pa je bole mirna i je za mirno rešitev nemških svetovno političnih pitanj. Zmaga gotovo lista strüja, s žterov potegne dr. Marksova katoliška sredina, ar ona ma velik vpliv v nemškoj politiki. — V Franciji doživla katoličanstvo težke boje. Minsterski predsednik Herriot izdaja proti njemi vedno nove odloke i prepopovedi. Francosko poslaništvo pri papi je ukino, obrača se proti redovnikom i redovnicam i pričaküvati je, da na Francoskom pa vö vdari verski boj. Herriot je mislo, da je popoln gospodar i zato je tüdi delao tak batrivno. Zdaj pa že vidi, da nima vsega ljüdstva za seov. Po vseh varašaj se na deset i stojezere zbirajo zavedni katoličanci i dvigajo svoj glas proti krivičnomi ravnanji i začenjajo močen boj za pravice sv. Cerkve. — V Angliji vlada konservativna stranka. Pri volitvaj je dobila absolutno večino i tak mislila, da postane edini gospodar v državi. A je že sprevidela, da ma močne nas-
protnike. Mac Donald s svojov delavskov strankov i Loyd George s svojimi liberalci pazi na vsak njeni stopaj i njoj vrže v oči, če napravi kaj krivičnoga. — V Španiji se bije boj med različnimi strankami. Parlamentarizem je vničeni i vlada diktatura. — Iz Rusije prihajajo poročila, štera si nasprotüjejo. Edna pravijo, da so politične i živlenjske razmere jako dobre, drüga pa nam poročajo, da se bije meščanski boj med stanovi. — V Italiji so razmere vedno bole zmešane Mussolini divja s svojimi fašisti, a pri tom vidi, da zgübla moč. Podobne so razmere tüdi v drügih državaj. Splošno se opaža, da pravoga reda v niednoj državi nega. I kakše so razmere pri nas v Europi, takše so tüdi v drügih delaj sveta — v Aziji i Afriki. — Nemčija. Volitve v državni zbor so se vršile že 7. decembra preminočega leta. Pri teh niedna neje dobila telko glasov, da bi lehko prevzela vlado. Prišlo je do pogajanj, ar je dr. Marks podao odstop svoje vlade. Dugo ne je prišlo edinosti. Dne 15. januara pa poročajo iz Berlina, da je državni predsednik Eckert potrdo novo vlado. Državni kancelar je postao dr. Luther. Ostali ministri so pristaši raznih strank. Dve mesti je dobila dr. Marksova katoliška (centrum) i to ministerstvo za javna dela; zaseo ga je dr. Brauns i ministerstvo za pravosedje, minister je Schollen. Socialni demokratje v vladi neso zastopani i bodo vodili proti njoj najostrejšo opozicijo.
Gospodarstvo.
1. Zrnje. V Novom Sadi:
100 kg.	pšenice	400 Din,,
,,	žita	300	„
,,	ovsa	300	,,
,,	kukorice	180	,,
2. Živina:
govenska:	teoci:	svinje
v Zagrebi 1 kg, 24—27 D. 25 — 29 D. 28-32 D v Ljubljani ,,	20—23 D. 25-27 D.     20-25 D
3. Krma.
Sena m. 90—125 D., slame m. 70 —100 D.
Zagrebečka borza
dne 30. januara 1925.
Amerikanski dolar, 1 dolar Austrijska krona, 100 K Čeho-Slov. krona, 1 K 20 kronski zlat Francoski frank, 1 frank Madjar. K 100 (nova em.) Švic. fran„ 1 fr.
Talijanske lire, 1 lira Zürich:
Dinar, 100 Din
K 232 — K —34 K 7 20 K 990 — K 13 30 K	—-30
K 47-K 10 12
Šv. frcs 8 45
Pošta.
Novak Štefan Dolga Vas. Iz naročnine, ki ste jo plačali v tiskarni, smo vsakomi 5 Din za 1925 leto vpisali, ar ste lani več plačali. Berdin Franc Kobilje. Vam smo pa spisali iz istoga zroka 18 Din na l. 1925. Žerdin Ivan D. Lendava. 18 Din. smo vam spisali za novo leto naročnini. Kaus Etelka D. Lendava. Na letos mate 20 Din plačano. Ivan Prijateljski Prosimo za vaš točen naslov. Franc Kerec Vidonci. Dinarov 9. dobili. Hvala. Či boš pri vojakaj se zglasi pa ti kaj kšenki pošlemo. Št. Šimon Šülinci. Širiteo brezplačno, ovi pa za Novine vsaki 25 Din za Marijin list pa 10 Din plača. Rogan Janoš, trgovec Večeslavci. Naznanite nam, što vam je tistih 14 kalendarov dao, pa te dobite račun. Drüštvo sv. Križ. Chicago. Penezi prišli proti konci januara. Hvala. Žilavec Fr. Gerlinci. Najbolše je, če sam pozvediš i küpiš. Zdaj je bila nizka 275 Din.
MALI OGLASI
Oda se edna nova zidana hiža z gostilnov i gruntom vred v bližini postaje Lipovci Beltinci) Več se pozve v uredništvi Novin
	RAZGLAS.
Kupila sva od vdove Julije Hodošček gostilno i mesnico v Bakovcih hšt. 8.
Vsakdo, ki ima kakršnokoli terjatev proti prodajalki, naj jo javi pri odvetniku Dr. Škerlaku v Murski Soboti najpozneje do dne 15 februarja 1925, ker midva za eventuelne dolgove prodajalke nobene odgovornosti ne prevzameva.			
Aleksander Kerčmar. gostilničar in žena v Petrovcih 
Samostalno prekmursko katoličansko podporno drüštvo sv. Križ Chicago l11:
je najboše drüštvo za prekmurske Slovence v Chicagi. Kotrige drüštva postanejo lehko kat. Slovenci, moški od 16. do 50. leta, ženske od 16 do 45. leta starosti. Kotrige plačajo ednok pristopnino 1 Dol. i mesečno 1 Dol. i zato dobi vsakša betežna kotriga prvij 6 mesecov 1 Dol. podpore za vsaki den, nadalnje 3 mesece pa 50 centov na den. Če je kotriga ešče duže betežna, zvoli se njoj podpora na mesečnoj seji. Za smrtnino plača drüštvo zdaj 350 Dol., kda bo pa več kak 200 kotrig, pa 500 Dolarov. Gotovščine ma drüštva 5000 Dol. kotrig 170. Želemo, ka bi bilo skoro 200 kotrig. Drüštvo skrbi za lepi sprevod i cerkveni pokop i bo pomagalo pri deli za prekmursko slovensko faro v Chicagi i priporoča vsem kotrigam, da si naročijo prekmursko glasilo „Novine“ v šterij objavlja drüštvo svoje oglase. Novine se naročijo pri Klekl Jožefi, vp. pleb. v Črensovcih, Prekmurje, Jugoslavija i se dobijo tüdi pri drüštvi. Drüštvene seje se vršijo vsako drügo nedelo v meseci ob 3 vöri na numeri 1804. So Racine Avenue, Chicago l11. Opominamo vse prekmurske Slovence, ki so ešče nej ali so že v kakšem drüštvi, naj pristopajo k tomi lepomi drüštvi, štero pomaga kotrigam v potrebaj.
Odbor za Ieto 1924:
Predsednik Martin Kelenc, podpredsednik Štefan Ros, tajnik M hael Gjörek, podtajnik Jožef Čurič, blagajnik Štefan Jakšič, paziteo betežnih Štefan Kavaš, nadzorni predsednik Matjaš Zver, račune-voditeli Štefan Ritlop i Paveo Tkalec, paziteo drüštva Anton Markoja, vratar Jožef Trajbar.
Pazka delavci!
Več stotin delavcov se potrebüje za poljsko delo na veleposestvo kneza Esterházy-ja na Vogrskom. Zglasiti se je pri Gašpar Jožefi v Prosečkoj vesi, p. Mačkovci.
V Dugoveškij goricah poleg Dolnje Lendave se oda:
1 plüg grünta poleg stüdenca, pol plüga dobre oratje zemle, pol plüga loga,¾ plüga goričkoga grünta, vse v dobrom stanji, vküp ali po parcelaj. Zvedi se pri Štefani Novak, Dolgavas, gorice, pri Dolnjoj Lendavi.
Slovenska Banka d. d.
podružnica DOLNJA LENDAVA
plača najbolje dolarje in zlate peneze.
Ovlaščena banka za trgovanje z devizami in valutami. Izstavlja izvoznikom uverenja in prevzema bančne garancije.
Prodaja.
V Hodušu	(Prekmurje) na madžarski
meji se proda ugodno vsled izselitve gostilna z vsemi poslopji in polji vred, Gostilna Ieži na promemtnem kraju. Informacije izdaja Dr. Nikolaj Pinter, odvetnik, Murska Sobota (Prekmurje).
Naročnina ino oglasi se sprejmejo za „Novine“ pri ERDÖŠY BARNABAŠ, trgovci z papirom i igračami v Murskoj Soboti št. 180, poleg rim. kath. cerkvi ino pošte.
Tisk. ERNEST BALKÁNYI Dolnja Lendava.