Posamezna Stev. Din
J. •.■..■••;»•'
UpravniStvo »Domovine v Ljubljani — Knafljeva ulica 5 Uredništvo »Domovine« — Knafljeva ulica štev. 5/U, telefon 3122 do 3126
Izhaja vsak četrtek
Naročnina za tuzemstvo: četrtletno 9 din, polletno 18 dii celoletno 36 din; za inozemstvo razen Amerike: četrtletij 12 din, polletno 24 din, celoletno 48 din. AmeriRa ietno 1 dolai Račun poštne hranilnice, podružnice v Ljubljani, št. 10.71
Kruh je bil neupravičeno drag
Žitna letina v naši državi je letos prav dobra. Celo pokrajine, ki navadno pridelajo malo žita, se letos hvalijo s prilično dobro žitno letino. To vsaj velja za Slovenijo, kjer pač toča ni uničila pridelkov. Tako se računa, da je vsa Jugoslavija pridelala okoli 240 tisoč vagonov pšenice, kar pomeni, da bo dovolj kruha in da se bo lahko še precej izvozilo. Razen tega pa bo tudi cena moki nizka.
Spričo dejstva, da je pridelek žita obilen, je nerazumljivo, zakaj so se nekaj tednov pred žetvijo znatno povišale cene pšenici v Vojvodini, posebno, ker je, kakor se je zdaj izkazalo, ostalo od lanske zaloge še 5000 do 10.000 vagonov. Špekulacija je pač poizkusila srečo na račun siromašnih žepov. Kratko časa sta res bila moka in kruh dražja, toda znaten padec cen pšenici je kmalu privedel tudi do padca cen moki in kruhu.
Kakor kaže, se bo lahko izvozilo kakšnih 40.000 vagonov pšenice, vendar se zdaj še ne da reči, kolik bo prebitek za izvoz, ki bo končno določen šele, ko bo znano, koliko bomo pridelali turščice, ker s turščico dopolnjujemo rabo pšenice. Skoro polovica izvožene pšenice pojde v Nemčijo, nekaj pa v Češkoslovaško in Švico. Za enkrat se še ne ve, kam se bo lahko prodal preostanek prebitka.
Pšenica se je pocenila ob žetvi za1 več kakor tretjino. Maja in junija je bila pšenica celo po 250 din. Nato pa je vlada odobrila carine prost uvoz 1000 vagonov pšenice, kar je bil predvsem ukrep proti visokim cenam, a pšenica ni bila uvožena. Toda na cene pšenice ta ukrep ni imel nobenega vpliva. Šele žetev je vplivala na cene, da so padle na 160 in tudi že na 150 din, s čimer so prekrižani računi špekulacije.
Ustanovaf ki bo skrbela
za dobre kupce sadja
Na sestanku raznih kmetijskih strokovnih društev so sklenili ustanoviti v Mariboru sadjarsko pisarno Kmetijske zbornice v Mariboru. Pisarna bo zbirala po okrajnih odborih v vseh sadjarskih okoliših podatke: koliko sadja in kakšne vrste se je pridelalo v kakšnem okraju in po kakšni ceni je to sadje na razpolago trgovcem s sadjem. Pisarna v Mariboru bo na podlagi teh ponudb poiskala najboljše kupce. Dalje bo sadjarska pisarna Kmetijske zbornice v Mariboru obveščala dnevno vse okrajne odbore o povprečnih cenah sadju v vseh sadnih okoliših in javljala okrajnim odborom razpoloženje na sadnem trgu.
Tako bo pisarna pomagala iskati posestnikom resne in najboljše kupce za sadje in izločevati nesolidno trgovino. Posestnike bodo vedno sproti obveščali o trenutnem položaju sadne kupčije.
Okrajni odbori, ki so v rokah izkušenih sadjarjev, pa bodo dajali podatke vedno le o
sadju, ki ustreza strogim predpisom nadzorovanja sadja za izvoz. Tako se bo vsa trgovina s sadjem postavila na solidne temelje in se ne bodo več ponavljale razne pritožbe proti našemu sadju na tujem trgu. Tako si bo naše sadje spet priborilo sloves in svoje dobro ime.
Izvozniki sadja, obračajte se v korist sadne trgovine in vseh sadjarjev na sadjarsko informacijsko pisarno Kmetijske zbornice v Mariboru, Vrbanova ulica 33, telefon 24—85. Brzojavni skrajšani naslov »Sadjepisar — Maribor«.
Vse delovanje pisarne v Mariboru je osnovano na tem, da se čim bolj dvigne sloves našega sadja, in da se obenem ščitijo sadjarji pred nesolidno sadno trgovino. Prav tako pa naj se na pisarno obračajo po okrajnih zaupnikih sadjarji sami, ker bo sadjarska informacijska pisarna v Mariboru poiskala vedno le najboljše sadne kupce.
Muri je treba čimprej
Letos maja je Mura poplavila Mursko polje daleč na okoli in napravila velikansko škodo. Ljudje so hiteli reševat živino in zgradbe, nazadnje je bilo v nevarnosti tudi njihovo lastno življenje. Kmetje Ljutomera so si pomagali £ami, kolikor se je dalo pomagati. Hiteli so na obrežje Mure z lopatami in motikami. Tri dni in tri noči so gradili jez, ki ga je bilo treba stalno obmetavati s plastmi zemlje in nadzirati, ker je Mura sproti odnašala in rušila vse, kar je dosegla. Niže Mote so zgradili poldrugi meter visok in sto metrov dolg jez, ki je branil, da se ni razlila voda v oni množini, kakor bi se sicer. Pustošila je zato samo proti Prekmurju.
Ljudstvo onstran Mure zre z obupom v bodočnost. Zato hoče vse v Francijo in Nemčijo. Z doma odhajajo šoli odrasli otroci, krepki
uravnati strugo
■ mladi fantje in dekleta, mlade matere in I očetje, ki puščajo doma le otroke in onemogle starce. Prodajat hodijo svoje mlade moči, saj jih tujec rad kupuje. Pomoči ni, vsi klici po njej so kakor glas vpijočega v puščavi.
Povodnji na Murskem polju so vsako leto. Mura trga zemljo in si utira novo strugo, pa ne samo ene. Močnejši rokavi se ponekod globoko zajedajo v Mursko polje in trgajo debele plasti plodne prsti. Med Moto in Raz-križjem bo v kratkem Mura izpodjedla tudi banovinsko cesto. Kmetje zaman prosijo za pomoč pri oblastvih.
Regulacija Mure je nujno potrebna. Škoda, ki jo napravlja ta nevarna reka z vsakoletnimi pomladnimi in jesenskimi poplavami, gre v milijone. Ker si Mura po zadnji povodnji tako samovoljno utira novo strugo, je v ne-
varnosti na stotine hektarov najrodviotnejŽp zemlje. Kmetje zemljišča, ogroženega od Mu« re, niti zavarovati ne morejo, ker nobena za« varovalna ustanova ne pristane na to, saj bi zavarovani travnik ali pa njivo Mura prej od» nesla, preden bi plačal kmet prvi obrok za» varovalnine.
Ljudstvo vzdolž Mure prosi, da mu vlad« brez odlašanja priskoči na pomoč. Kaj pomaga še toliko strokovnjakov banske uprave, ki pridejo na mesto cenit škodo in ugotavljat nevarnost, ko pa potem vse umolkne. Nii obljub, temveč hitro dejanje je nujno potrebno.
Maline na Dolenjskem nudijo lep zaslužek
Prejeli smo:
Maline se mnogo uporabljajo, vendar je do zadnjih let ta koristni in zdravi sad ostal pO Dolenjskem neizrabljen. Šele v zadnjih letih so se začeli trgovci zanimati tudi za dolenjske maline, ki so zlasti po kočevskih gozdovih' izvrstne kakovosti in zelo okusne. Iransko in tudi že nekaj prejšnjih let so jih izvozili velike množine v tujino, pa tudi doma se ja uporabilo mnogo tega zdravega sadu.
Zanimanje za dolenjske maline je od leta; do leta večje in ljudstvo z nabiranjem mnogo zasluži. Tudi letos je zanimanje za malihe precejšnje. Vendar kupčija ne bo taka, kakor je bilo pričakovati, ker je suša, ki je po kočevskih gozdovih še občutnejša kakor drugod, zamorila mnogo sadu, ki se kar suši, in še to, kar je, je slabše kakovosti. V niže ležečih krajih sad zaradi suše kar odpada.. Le v višjih legah, kjer dozori malina nekoliko pozneje, je pričakovati boljše bere, če bo pravočasno blagodejni dež okrepil rast, sicer bo tudi tam sad pričel odpadati, kar bi bila velika škoda. Siromašni ljudje z nabiranjem malin zaslužijo lepe novce, in trgovci z malinami imajo od njih lep zaslužek. Povsenj. umevno je, da si trgovci kakor nabiralci malin žele blagodejnega dežja, ki bi poleg malin poživil tudi poljske rastline.
Politični pregled
V nedeljo je bil v Solunu podpisan vsebal* kanski sporazum, in sicer sta ga podpisat^ predsednik stalnega sveta Balkanskega spo« razuma grški ministrski predsednik Metaxa$ v imenu vseh članov tega sporazuma in pred« sednik bolgarske vlade Kjuseivanov. S tem
je Bolgarija vstopila v Balkansko zv0« zo,	i -i
kar pomeni veliko okrepitev miru na Balka* nu. Po tem dogovoru prevzemajo balkanska države obveznost medsebojnega sodelovanju; in se odrekajo uporabi sile za poravnavo sp<5* rov. S tem sporazumom je Bolgarija dobila tudi popolno svobodo glede oboroževanja.
Iz Londona poročajo, da je
v torek odpotoval v Prago lord Runcl« man v svojstvu posredovalca med češkoslovaško vlado in sudetskimi Nemci	|
Runciman ostane v Pragi za enkrat dva tedna, nato pa se vrne v London poročat o uspehu. Iz Londona pojde takoj 9pet nazaj v Pra-

»o, Ce bo potrebno. Kakšnega uspeha bo deležno njegovo posredovanje, te težavno reči, ker sudetski Nemci ne kažejo preveč spravlji-Vosti in je njih vodja Henlein odklonil načrt |MPavilnika o narodnostih v Češkoslovaški, fcadnje vesti z Daljnega vzhoda govore,
da se med Rusijo in Japonsko razvija prava vojna.
Moskve prihaja poročilo, da so Japonci te zbrali celo divizijo že na ruskem ozemlju, lusi so jih vrgli nazaj. Japonci so izgubili 100 mož, pet topov, 13 strojnih pušk in 157 Navadnih pušk. Na ruski strani pa je bilo mrt-13 mož in 55 ranjenih. Rusi so izgubili en in en letalec je bil ujet. Rusija je vložila ter protest pri japonski vladi, naj preneha livati. Spopadi med Rusi in Japonci ob man-jrski meji so čedalje pogostejši. Resnejši padi so bili pri Čangkufengu, Saočoapingu Kojitu. Ruski bombniki so na japonska izlivanja že nekajkrat napadli japonske po-tojanke pri Čangkufengu. Zaradi japonskih ezivanj se po vsej Rusiji vrše bojevita zbo-iranja, na katerih se zahteva kazen za ja-nske kalilce miru. Iz Hankova poročajo, da so
Japonci južno od Jangceja napredovali ob železniški progi med Kiukiangom in Nančangom in ob jezeru Pojangu.
jfcdaj so že približno 80 km oddaljeni od Jfaučanga. Kitajci se stalno umikajo proti za-
P" u Istočasno so močni japonski oddelki na-
ovali ob severnem bregu Jangceja. Iz Šanghaja prihaja poročilo,
da so v raznih mandžurskih krajih nastali upori proti Japoncem.
po mandžurskih mestih se vrstijo bombni Atentati na japonske oficirje in uradnike. Ja-ici morajo zaradi tega imeti v Mandžuriji evilno vojaštvo.
dospodiiutuo
Tedenski trinl pregled
GOVED. Na mariborskem sejmu so se tr-
8ovali za kg žive teže: debeli voli po 4.25 do , poldebeli voli 3.50 do 4.50, plemenski voli po 4.25 do 5.50, biki za klanje po 3.50 do 4.50, klavne krave debele po 8.75 do 4.50, plemenske krave po 3.75 do 4.25, krave klobasarice
po 2.50 do 3, molzne krave po 4 do 5, breje krave po 3.50 do 4.25, mlada živina po 4 do 5, teleta po 4.50 do 6 din. — V Kranju pa so se trgovali: voli I. po 6.25, II. po 5.75, III. po 5.50, telice I. po 6.25, II. po 6, III. po 5.50, krave II. po 5, III. po 4.50, teleta I. po 8, II. po 7 din.
SVNJE. V Kranju so se trgovali za kg žive teže: špeharji po 10, pršutarji po 9 din. Mladi prašički, 7 do 8 tednov stari, za 150 do 250 za rilec.
SIROVE KOŽE. V Kranju so bile: goveje po 8 do 9, telečje po 11, svinjske po 6 din za kg.
MED. čisti med je bil v Kranju po 22 do 24 din kg.
VOLNA. V Kranju je bila: neoprana po 24 do 26, oprana po 32 do 36 din kg.
Sejmi
8.	avgusta: Studenec (krški srez); Svetina;
9.	avgusta: Radeče pri Zidanem mostu, Žužemberk, Kamnik;
10. avgusta: Brežice, Dob pri Domžalah, Gornja Radgona, Kamna gorica, Podčetrtek, Rovte pri Logatcu, Slovenj Gradec, Sv. Lovrenc na Dravskem polju, Sv. Lovrenc (novomeški srez); 12. avgusta: Sv. Jurij ob južni železnici.
ZADNJI DAN SE BLIŽA

M5U1T
Tvrdka Stermecki opusti 13. avgusta svojo podružnico, prej trgovino Urch, tn prodaja Se ostalo zalogo po ponovno znižanih cenah, da si prihrani stroške selitve. Zaloga ln izbira vsak dan manjša, vsak naj sam pazi, da ne pride prepozno! Kdor prej prl-_de, prej melje!
Vrednost denarja
Na naših borzah smo dobili 2. t m. v devizah (s prišteto premijo):
1 holandski goldinar za 23.86 do 24.01 din; 1 nemško marko za 17.46 do 17.60 din; 1 angleški funt za 213.48 do 215.54 din; 1 ameriški dolar za 43.17 do 43.54 din; 100 franc. frankov za 119.72 do 121.16 din; 100 češk. kron za 150.13 do 151.24 din; 100 italijanskih lir za 228.04 do 231.13 din. Vojna škoda se je trgovala v Beogradu po 483 din, nemški klirinški čeki pa v Ljubljani po 14-80 din
Drobne vesti
= Zvezi slovenskih zadrug v Ljubljani je odobrena zaščita. Na lani vloženo prošnjo je ministrski svet odobril zaščito Zvezi slovenskih zadrug v Ljubljani (odlog plačil za šest let od 19. maja letos dalje za obveznosti, nastale do 27. avgusta lani; obrestna mera za stare vloge 2 odstotka).
= Avstrija in Češkoslovaška prepovedujeta zaradi slinavke uvoz jugoslovenske živine. Avstrijsko kmetijsko ministrstvo je zaradi širjenja slinavke in parkljevke v naši državi izdalo prepoved uvoza svinj in prežvekovalcev, in sicer živih kakor tudi njihovih delov, iz raznih srezov dunavske, savske in naše banovine. Iz dravske banovine se prepoved uvoza v Avstrijo nanaša na lendavski, ljutomerski in murskosoboški srez. Tudi Češkoslovaška je prepovedala uvoz živine, živalskih sirovin in raznih predmetov, s katerimi se more prenašati okuženje. Prepoved se nanaša tudi na razne sreze dunavske in savske banovine. Slovenskih srezov se prepoved ne tiče.
D 0 P I M
BRAŽGOŠE NAD ŽELEZNIKI. Naš kraj stoji visoko pod Jelovico nad Železniki, odnosno Češnjico v Selški dolini in se le malo sliši o nas. Zdaj pa se je nabralo precej novic, ki bodo gotovo zanimale čitatelje »Domovine«, ki jih je tudi pri nas precej. Da smo v vseh ozirih Dražgošani napredni, nam pričata dva domova; sokolski in prosvetni. Poleg teh domov in društev pa imamo še razna gospodarska društva. V nedeljo 24. julija je bila oficielna otvoritev planinske koče s stajo v Kališniku nad Dražgošami, katero
ZLATA ZANKA
JAMES OLIVER CUR1HOOD
15
)	l Roka, ki je di> |
šala lonec s kadečo se kavo, se je bliskovito .Vzdignila, in vrela vsebina je siknila narav-st proti Filipovemu obrazu. Pripognil se da bi se izognil, nato pa je ustreliL Preden mogel za drugi strel napeti petelinček ma-ega revolverja, ga je tujec že naskočil. Sila tta skoka je vrgla oba ropotaj e v »teno koče. V naslednih sekundah je Filip blagoslavljal modro previdnost, ki mu je bila svetovala, fiaj sleče kožuhovinasti površnik. Ni imel Opravka za navadnim nasprotnikom. Rjoveč pakor žival ga je bradač vrgel na tla in ga |>opadel s smrtnim prijemom za vrat.
Mnogokrat je Filip prej premišljal, kako |&i se bil zadržal nasproti Bramu, če bi bilo prišlo do boja, in kako bi se bil ubranil boja merjenjem telesnih moči, ki bi bil moral iti zanj usoden. Njegov zdajšnji nasprotnik bil Bramu skoro enak po velikosti in moči. Hip Je spoznal s hitro presojo izurjenega »ksarja, da je njegovo edino upanje, če se "fctko ogne njegovi uničujoči moči. Filipu se je posrečilo priti v klečeči polo-aj. Okrenil je gornji del telesa nazaj in uda-Njegova pest je zadela nasprotnika v sre-obraza, preden se je neznancu posrečilo
njegovega prijema bil Filip zmagoslavno vzkliknil.
Se nikdar ga ni občutek moči in zaupanja v samega sebe tako prevzel kakor v tem trenutku. V odprtem boju stoječ na nogah je bil okreten ko mačka. Komaj je tujec stal, ga je že spet zadel Filipov udarec. Z uničujočim besom je padel udarec na orjakovo brado. Kakšnega drugega človeka bi tak udarec omamil, toda Filip je imel opravka z bitjem, ki je bilo trdo ko železo. Po drugem udarcu je omahnil neznanec ko vreča moke proti leseni steni. Ko pa ga je hotel z vso silo udariti še tretjič, ga je v somraku, ki je vladal V koči, zgrešil. Ker je zamahnil v praznino, je izgubil ravnotežje in Filip je tako spet prišel v nevarni oklep orjakovih rok. Zdaj je kosmata pest krepko držala njegov vrat. Kljub temu se je Filip branil pred drugo orjakovo roko z levico, a z desnico je kratko suval orjaka pod brado in v teme. Toda ti udarci na videz niso nič zalegli, kar je Filipa zelo vznemirjalo. Zdajci je tujec sunil Filipovo levico v zrak. da bi se v naglici še z drugo roko oklenil Filipovega vratu. Da bi bil to preprečil, je podstavil Filip velikanu nogo in Se z vso težo zavalil nanj. Spet sta oba padla na tla.
Nobeden izmed borcev ni opazil, da je stalo pri vratih dekle s široko odprtimi očmi. Zvalila sta se ji skoro pred noge. Celija je videla orjakov okrvavljeni obraz in videla, kako je Filipova pest neprestano udarjala po tem obličju. Potem je opazila obe mogočni
roki okoli Filipovega vratu, bili sta orjaški, kosmati šapi, in krik je planil iz njenega grla. Od besa so njene oči potemnele in planila je k ognjišču. V naslednjem trenutku jo je opazil Filip s polenom v roki mrtvaško bledo poleg sebe. Potem je zavihtela robato poleno, in Filipov vrat je bil oproščen. Omahuje se je postavil na noge in Celija je skočila k njemu, da bi ga podprla. Ko se je tesno stiskala k njemu, je čutil, kako je ihtela in lovila sapo. Zrak, ki je vdrl v napol zadušena pljuča, je spet zbrihtal Filipa. Pogled na nasprotnika mu je povedal, da je neznanec vsaj za nekaj trenutkov toliko kakor mrtev.
Filip se je oprostil Celijinega objema in se je začel razgledovati po sobi. Nenadno je od veselja vzkliknil. Ob ognjišču, zgrajenem iz ilovke in kamenja, je slonela puška in nad njeno cevjo sta visela pas in torbica z revolverjem. Sapo loveč od vznemirjenja in veselja, je potegnil Filip revolver iz torbe in hitel z njim k luči, da bi ga bolje videl. Bil je velik, petinštiridesetkalibrski samokres in nabit je bil s tolikimi naboji, kolikor jih je šlo vanj. Filip je potisnil Celijo na prosto. »Čakaj zunaj,« ji je rekel. »Samo še dve minuti .. .-«
Filip je hlastno preštel naboje v pasu, ki sf ga je pripel okoli telesa. Bilo jih je štirideset. Dve tretjini izmed njih sta bili za puško. Bila je 830kalibrska in najmodernejši model. Ko je Filip odprl petelina in si ogledal naboji« šče, je zagledal tudi tu svetlo vrsto nabojev* Vse njegove želje so se izpolnile. Ce bi bil« vsa koča Iz zlata, bi se za to niti ne zmenil.
S puško v roki je stekel k Celiji na prosto.
je postavil delavni gospodarski odbor za svojo živino. Zanimivo je, da so Dražgošani že pred davnimi leti imeli pravico do tega. Po dlogih letih se je zdaj vendarle posrečilo spet pridobiti pravico do planine, za kar je bila potrebna tudi staja, odnosno dom, ki je postavljen z žrtvami, ki so jih posestniki sami doprinesli s podporo banovine. Ker je še dolg, je bila otvoritev letos (blagoslovitev je bila že lani) združena s prijetno planinsko veselico in otvoritvenim govorom. Kot slavnostni govornik je nastopil visokošolec Fran Frakelj, ki pa je imel spisan govor vse preveč prepleten s politiko, tako da smo imeli udeleženci občutek političnega shoda. Take reči niso na mestu. Prav tako tudi ne nepotrebne hvale, kadar gre za izvršitev dolžnosti. Prireditev je drugače lepo in v redu uspela. Pohvaliti moramo delavne odbornike
ZA KRALJA IN DOMOVINO
Mariborska proslava 20-letnice Jugoslavije v Mariboru naj pokaže nam in sosedom, kaj so Slovencem domovina, lastna država in narodna dinastija. Posebno obmejni Maribor in vsa širna okolica skupno z gosti iz vse Slovenije hočeta ob tej obletnici jasno dokazati, da je Maribor bil, da je in da ostane slovenski in jugoslovenski!
SPORED SLAVNOSTI
•V soboto 13. avgusta bo ob 20. baklada po mestu, ob 21. stik na Glavnem trgu, nagovor mestnega župana, državna himna in razhod. Posamezne organizacije poskrbijo bakle za baklado svojim članom same. Bakle se bodo dobivale po 1 din že v prodaji v naprej in na zbirališčih.
V nedeljo 14. avgusta ob 5. zjutraj budnica po mestu. Do 8. prihajanje taborjanov z rednimi in dopolnilnimi vlaki, peš, na kolesih, na vozovih, avtomobilih. Od pol 8. do pol 9. zbiranje in urejevanje organiziranih skupin na zbirališčih. Ob 8.45 pohod po mestu. V pohod pridejo samo organizirane prijavljene skupine, drugi udeleženci se razdelijo po mestu. Ob 10.45 služba božja v vojašnici kralja Petra I. Po sv. maši zahvalna pesem. Ob 11.30 tabor na istem prostoru. Ob 12.30 raz-
Blaženost spričo možnosti, ki so se mu obetale zdaj, ko je imel orožje, mu je zmedla misli. Moral je svojemu zmagoslavju dati duška.	;
»Le pridite zdaj, vragovi! Kar pridite!« je kričal in nato je od neizmernega veselja glasno zavriskal.
Celija je stala pri vratih in se mu smehljala. Nekaj minut prej je bilo njeno obličje mrtvaško bledo, zdaj pa je rožasto žarelo in njene oči so bleščale od sreče, ki je bila več kakor zmagoslavje. Videla je Filipovo veselje in skoro bi bila tudi ona zavriskala, če je ne bi bil v tem trenutku zmotil neki drugi glas, da je prisluhnila.
Glas je prišel iz daljave in se je čul ko odgovor na Filipov izzivalni vrisk.
DEVETNAJSTO POGLAVJE Blake je postal zgovornejši
Ko sta še prisluškovala, se je krik ponovil. Ni bil bojni klic, ne krvni krik, temveč za-tegli »ma-tuh-ee« Eskima, ki javlja svojemu prijatelju svoj prihod.
»Ta torej pozna moža v koči,« je rekel Filip Celiji in začel ostro opazovati rob gozda. »Ce ga ne bodo drugi posvarili, bo čez komaj tri minute en Eskim manj na svetu.«
Ko je Filip še prežal na pričakovanega pri-šleca, je opazila Celija, da se je začel mož v koči spet gibati. Njen klic je privedel Filipa k še napol nezavestnemu.
Ko je porinil Celiji puško v roko in jo postavil za stražo pri vratih, je šel hitro na delo, da mu ujetnik ne bo ušel. S konopcem iz črevesja, ki ga je bil vzel mrtvemu Eskimu, je zvezal tujcu roke in noge. Da l>i bil videl, ali je orjak že pri zavesti, mu je obrisal a
gospodarskega odbora s predsednikom Vinkom Fraki jem, Gregorjem Smidom in drugimi na čelu. — V družabnem, in prosvetnem oziru je življenje pri nas tudi precej razgibano. G. župnik se silno huduje na Sokole, na napredno časopisje, skratka na vse, kar ne izhaja od njega, talko da ima zdaj dve jasno opredeljeni fronti. Naš kraj je siromašen, saj živimo največ od lesnega gospodarstva, zato nas je kar precej zadelo, ko smo pred leti morali napraviti nov oltar. Zdaj pa že imamo tudi orgle, ki bod ostale preko 80.000 din. Plačali jih bomo vsi, čeprav nas nt ničesar vprašal, ali zmoremo tako hude stroške. Tako je, g. urednik, pri nas. Želeli bi, da nas ob priliki obiščete, kajti na uho bi vam povedali še več novic. Prihodnjič se bomo spet kaj javili. Priporočamo se za obisk naših lepih krajev.
hod tabora. Popoldne na tabornem prostoru ljudsko veselje. Ob 15. nastop godb, ob 16. nastop pevskih zborov, ob 17. prikazovanje narodni hobičajev, ob 18. srečolov, ob 19. velik ognjemet.
PRIJAVA UDELEŽBE.
Tako velike prireditve ni mogoče dobro organizirati, če ni točnih prijav. Zato ponavljamo prošnjo, da prijave točno odpošlje-te tudi iz tistih krajev, odkoder se ne boste vozili z vlaki. Nobena skupina in organizacija, ki ne bosta poslali točnih prijav, ne bosta mogli v sprevod. Na krajevne odbore bomo takoj po prijavah poslali prjavljeno število izkaznic in znakov. Ker bo v zadnjem času pred prireditvijo treba gotovo kaj nujnega telefoničnega sporočiti v Maribor, kličite v zadevi organizacije telefonsko številko 25-87, v zadevi izkaznic in znakov pa telefonsko številko 29-15.
POSEBNI DOPOLNILNI VLAKI
Železniška direkcija nam je za dne 14. avgusta zagotovila posebne dopolnilne vlake. Ti bodo vozili po vseh progah dravske banovine tako zgodaj, da bo mogoče priti pravočasno v Maribor. Zvečer bodo spet vozili iz Maribora. Četrtinska vozna cena velja za vse vlake v vsej državi. Prosimo pa, da se
srajco napol strjeno kri z obraza. Pri tem je razgalil kosmata prsa in opazil rdeče tetovirano sliko. Bil je nerodno narisan morski volk s široko odprtim žrelom, ki se zvija pod težo ladijskega sidra. Pod to podobo je opazil Filip že slabo vidne črke imena. G. Blake, je prečital.
»Torej Blake se imenuje,« je ugotovil Filip, »najbrž George Blake, pa mornar je in kot belec se tu druži z Eskimi. Takoj bomo vedeli, kako je z njim, zakaj že si prizadeva odpreti oči.«
V tem trenutku je planila v kočo Celija. »Oo-ee, Filip! Filip!« je vzkliknila in pokazala ven. »Se det! Se det!«
Filip je stopil za vrata, da bi ga od zunaj ne opazili, in je prežal v gozd. V razdalji komaj stopetdesetih metrov so se pojavile težko obložene sani s pasjo vprego. Bilo je osem psov in Filip je spoznal, da so bili mali, lisicam podobni, polkrvni psi, ki jih goje Eskimi na obali. Vodja je korakal za sanmi. Bila je majhna, v kožuh in bašlik zavita postava, ki je poganjala pse z ropotajočimi, ostro zvenečimi besedami, kakršne je bil slišal tudi pri Bramu Johnsonu.
S tal v koči se je zaslišal divji, kruleč vzdih, in ko se je Filip obrnil, je opazil kr-vavkaste, široko odprte oči Blakea, ki so se srepo zazrle vanj. Hudobno renčanje je spa-čilo otekle ustnice ujetnika, ki je besno skušal strgati vezi, ki so ga bile oropale prostosti.
Ko je Filip naglo pogledal Celijo, je opazil, da je kakor začarana strmela v Blakea. Njene oči so bile od strahu široko odprte, roke je krčevito tiščala na prsi ih dihala je težko in prestrašeno. Celija je morala pozna-
poslužujete dopolnilnih vlakov in s teirt omogočite reden promet.	f
POGOJI ZA CETRTINSKO VOZNO CEN0
Kdor se hoče v Maribor peljati za četrtiiw sko vozno ceno, mora imeti že na domači postaji našo izkaznico in znak. Na postaji ku4 pi polovično karto do Maribora in obraze<J K-14 za 2 din, ter se pelje s tem v Maribor^ V Mariboru nikjer ne odda karte, pač pa oskrf bi potrdilo udeležbe in da na postaji pred od^ hodom žigosati obrazec K-14. S tem se pelje" zastonj iz Maribora. Četrtinska vozna cena velja za dohod v Maribor od 12. do 20. avgusta in za odhod od 14. do 22. avgusta.
Domače novosti
*	Kralj Peter II. pokrovitelj proslavo 20-letnice Jugoslavije v Mariboru. Po obvestilu ministrstva notranjih poslov v Beogradu je Nj. Vel. kralj Peter II. blagovolil sprejeti pokroviteljstvo pri proslavi 20-letnice Jugoslavije v Marib^-u.
*	Ustoličenje patriarha Gavrila. Te dni je bil v samostanu v Peči slovesno ustoličen patriarh srbske pravoslavne cerkve Gavrilo, Ustoličen je bil sicer že 22. februarja v beo* grajski saborni cerkvi. Ker pa so bili v Peč{ ustoličeni vsi dosedanji patriarhi, se je iz-* vršilo zdaj tudi tam ustoličenje.	1
*	Meščanska šola v Domžalah. Po vesti ia Beograda, je prosvetni minister Magaraševio podpisal odlok, s katerim se v Domžalah od-^ pre nova meščanska šola. Z novim šolskint letom se bosta na tej šoli odprla prvi in drugI razred.	,
*	Kaj vse se dogaja. Pod tem naslovom pw še beograjska »Samouprava« o proslavi Maoj kovega godu v Dubrovniku in pravi med drugim: »Tam somišljenike dr. Mačka odliki^ je mržnja do vsega tega, kar je nam najsve* tejše, odkar je voditelj tamošnjih MačkoviH somišljenikov slavni profesor Mišetič proti volji vseh uglednih somišljenikov hrvatska kmečke stranke v mestu. Kako so proslavil}. Mačkov god, poroča »Dubrovnik«, ki pravj, med drugim tole: »Peščica ljudi je vpila( »Živel Maček! Živela svobodna Hrvatska hjt Pavelič! Dol krvavi Beograd, Jugoslaviji
I in...« V prepričanju, da bodo krivci kazno-I vani po zakonu, mi tu samo naglašamo raz-I položenje dubrovniških meščanov. Dobro Je»
ti Blakeov obraz, ki ga je zdaj prvič (razločnd videla. Samo tako si je mogel Filip razlagat^ srepo grozo dekleta. In ko se je tudi Blakeo^i pogled uprl v Celijo, ki jo je bil slišal loviti sapo, je Filip dobil potrdilo svoje domneve^ Pošast na tleh je sijala z bleskom živalskega zmagoslavja v dekletov obraz, okamenel 6<1 strahu. Oba sta se morala že kdaj srečati!
V tem sta zazvenela Eskimov glas in bev* skanje psov tik pred kočo, in zdaj je opazil tudi Blake, da so se pripeljale sani. Obrnilj je glavo, da je lahko videl vrata, in konopcjf so se napeli ko strune pod silo njegovih mi-« šic. Z bliskovito naglico mu je pritisnil Fi* lip revolverjevo cev na glavo.
»Samo en glas, Blake, pa boste mrtvec,« ga je posvaril. »Midva potrebujeva vprego, injn če boste v naslednjih desetih sekundah za^ krivili najmanjši šum, vam bo krogla prd* vrtala možgane.«
Slišali so škrtanje sani v snegu in trenu-teh nato topotanje številnih pasjih šap.
En sam skok in Filip je bil pri vratih. S« en korak in prestrašeni Eskim je strmel V okroglo, črno cev revolverja. Ni bilo trefoat^ mnogo besed, da je vodja Vprege razumel, kaj je Filip hotel od njega.	H
Ko je Filip še zmerom držeč revolver na-< perien v Eskima stopil nazaj v kočo, je ime« la Celijo puško pripravljeno na strel v rokj^ in je pazila na Blak ea, kakor bi se bila ba*t la, da bi bil mogel strgati vezi. Filip se zadovoljno nasmehnil, ko je videl, kako hi* tro je razumela, da mora zdaj držati pušk$ naperjeno v Kogmolokova prsa, dokler Ftj lip ne bo tudi tega ujetnika zvezal. Celiji! je bila res čudovito razumna. Lovila je sapS od razburjenja, toda bala se ni ničesar. Sla*
Proslava 20 letnice
Jugoslavije v Mariboru
tržne nadzornike). Šola se začne 1. septembra in bo trajala 18 mesecev. V njo se sprejemajo osebe, ki niso mlajše od 18 in ne starejše od, 24 let in so i uspehom dovršile najmanj 6 razredov srednje ali njej podobne šole. Šola za Zdravstvene fpomoČnike z izpitom je enakopravna srednji šoli z zrelostnim izpitom. Prošnje za vpis v to Šolo paj, se pošljejo do 15. avgusta Jpli narodnega zdravja v Zagrebu, Mirogojska Cesta 4., kjer se dobe tudi vsa pojaspila. { /•,..?•.	x ><<
* Vesti iz Koroške, V -štirih. mesecih se je močno znižalo število brezposelnih delavcev. Na kmetih zdaj že primanjkuje delovnih moči. Ponekod si bodo gospodarji morali vzajemno pomagati tako, da bodo drug drugemu kosili, želi in spravljali,pridelke. Nekaj upanja dajejo^ t,udi pocenjeni stroji, katere si bodo ponekod že v jeseni nabavile gospodar-« sike zadruge in druge ustanove. — Iz Borovelj je spet odpotovalo 16 puškarjev v Steyer, kjer je velika orožarna. Kadarkoli je imela ta tvornica posebna naročila za kake druge države, so bili boroveljski puškarji tam zmerom radi sprejeti in so mnogi prišli do prav dobrega zaslužka. Delo je trajalo včasih po več let, in ko je bilo končano, so se spet vrnili domov. Danes tam ne delajo več samo orožja, temveč, tudi »avtomobile, .in kolesa. V. kratkem odpotuje tja nova skupina, v kateri ne bodo samo mladi ljudje temveč tudi starejši puškarji. — V Podljubelju lepo napre-: duje zidava velikega poslopja za carinike. Tudi drugod so dela v polnem teku, jn ponekod že primanjkuje delavcev. — V ve.likovški in grebinjski okolici se pritožujejo zaradi neviht in nalivov. V okolici Vejikpvca bilo nedavno neurje, kakršnega že dolga leta ne pommjo. Vsi gorski mlini pb sicer nedolžnem potočku so.se porušili.'V Klečah so bila stanovanja, hlevi in vrtovi do poldrugega metra visoko nagromadeni s peskom in.blatom. V Klečah in okolici so nalivi pp njivah povzročili. največ škode. „	r
*	Zdravstveni dom v Brežicah- ne bo posloval od L do ID. avgusta. V tem času bo zaprt tudi protijetični dispanzer.	■ „ •
*	Orjaško orehovo drevo. V Vrbovcih pri Beranah v Črni gori je blizu 1000 let staro orehovo drevd, ki'je Sn^oko ri#d SO ni. Les tega 6rjalka cenijo na 50.000 dinarjev. Njegov lastnik kmet Cufa, Hadrovič pa' orjaškega oreha pe ihiSli posekati, ker mu vsako leto obilno obrodi, liani mu je dal orjak 1400 kg orehov.
*	Operacija nedoletnih bolnikov se razen v nujnih in neodložljivih primerih sme izvršiti le po pismeni ali ustni privolitvi staršev ali varuhov. Pristanek drugih oseb, ki bi spremljale bolnika, ne zadošča in se morajo izkazati s pismenim popblftstilom ali dovoljenjem staršev,,, odnosno varuhov., V nasprotnem ,pripiervi se bodp sprejemi nedoletnih bolmkpv radi operacije brezpogojno od-, lflanj^lij izjeme pa dopuščale edinole ob neodložljivih primerih. Uprava obče državne bolnice v Ljubljani.
*	Ktvava <uš -v sadovnjakih. V sadovnjakih mariborske okolice se je pojavila v velikih količinah krvava uš,' z njo vred pa tudi najhujša, njena sovražnica mala osica, ki je tako nežna, da je skoro ne opaziš. Ta osica uničuje krvavo uš s tem, da zabada vanjo svoja jajčeca, ,,Zato priporočajo nekateri strokovnja-, ki, naj bi sadjarji ne nastopali proti krvavi uši s kemičnimi- sredstvi, ki uničujejo tudi osico.
*	Požar na -deželi. V Zgornji Ložnici pri Slovenski Bistrici je ogenj upepelil domačijo posestnice Hilde Pajkove. Preiskava je dognala, da je ogenj nastal zaradi slabega dimnika.
*	Smrtna nesreča ameriškega letalca. Mladi ameriški letalec Gordon Mauth je vodil po vseh evropskih državah letalo neke ameriške tvornice in z njim izvajal razne umetnije, da bi. s tem pokazal na odlično delo tvornice in obenem pomagal nabirati za tvornico naročila. V našo državo je priletel iž Romunije. 'Te dni je v bližini Beograda izvajal v zraku najdrznejše umetnije. Nenadno pa se je letalo obrnilo,in padlo na tla. Letalo se je razbilo in letalec je obležal mrtev.
> * Strela zažiga. V Šikolah je udarila strela v gospodarsko poslopje posestnika Matije Brevenška in mu ga upepelila.
*	Požar v Ehrlichovi tkaninski tvornici v Mariboru. V soboto ponoči je zaradi kratkega stika začelo goreti v zgradbi Ehrlichove tkaninske tvornice. Gasilcem se je s silnim naporom posrečilo ogenj omejiti, da ni prešel o^enj na novo predilnico in odtod na hiše v neposredni bližini. Sreča v nesreči pa je tudi bila,' da je ob času požara pihal veter iz za-pafia'proti vzhodur, ker bi sicer bile iskre gorečega, bombaža skoro gotovo zanetile bližne zgradbe. Po izjavi nekaterih tvorničnih strokovnjakov se giblje škoda okoli treh milijonov dinarjev, ker so uničeni dragoceni stroji in velika količina "bombaža.
'fia tudi v Šumadiji vedo, kaj se tu vpije in da i teh vzklikov vse do danes ni obsodil niti šef hrvatske kmečke stranke, tudi pred svojim | odhodom v Beograd ne. Zadnji čas je, da bi |udi ti drzni paveličevci spoznali, da je naš Pubrovnik v Jugoslaviji in da tudi zanje obstoji zakon o zaščiti države.«
*	Kaj zahteva Kmečka zveza. Nedavno je fcil v Mariboru občni zbor mariborskega okrožja Kmečke zveze. Glasilo te kmečke stanovske organizacije Jugoslovenske radikalne zajednice »Orač« poroča obširno o zborovanju. Sprejete resolucije zahtevajo, $Ia se ukinejo davščine na kmečka vozila, 'da se zakon o obvezni telesni vzgoji ne izvaja na deželi, da se posveča večja skrb na--#im kmetijskim delavcem na jugu in da se strogo določijo cene v trgovini.
*	Slovenska združena opozicija. Beograjska »Politika« je nedavno poročala iz Maribora: »Te dni so se sestali v Ljubljani v Vili dr. Ivana Stanovnika zastopniki opozicijskih skupin v Sloveniji. Kmečkodelavsko gibanje sta zastopala dr. Kukovec in dr. Lončar, skupino 'socialnih demokratov dr. Jelenec 4n Krisiun, skupino krščanskih socialistov Gostdnčič (menda Gostinčar), delavsko skupino (kakšno, ni znano) pa Leskovar. Na tem sestanku je bila ustanovljena slovenska združena opoticija, ki si je postarvila za smoter sodelovfnpe z zagrebško in beograjsko združeno opozicijo.« Odgovornost točnost te vesti moramo prepustiti seveda »Politiki«.
*	Pisr->o Slovenca iz Mandžurije. Pred tedni je pi ejelo uredništvo »Slovenskega naroda« iz Harbina v Mandžukuu (Mandžuriji) pismo-S1 ovenča Jožeta Pibernika,. ki je prosil, naj. bi objavili vest o njem, ker bi rad vedel, kje je njegova sestra Milka Mikliče-va. Njegqv brat incnj^goya sestra sta se takoj oglasila v uredništvu in dobila bratov naslov. Te dni pa je uredništvo prejelo drugo Pibernikovo pismo iz Harbina. Pisal je, da je on edini Slovenec v Harbinu. Pač . pa žive tam še $tiri Hrvati in pet Srbov. Piberniik Je pisal svojemu očetu v Mokronog, pa1 ni dobil odgovora/.Zatft se boji, da mu morda pče ni umrl. Tudi pd, brata, ki je bil železničar, jiima vesti. Pravi, da mu je težavno pihati, ker že 2.0 let.ijima priložnosti govoriti,ali pisati v slovenščini. . ' f , , . „
, * Vpisovanje v šolo, za zdravstvene pomočnike. Šola narodnega zdravja v Zagrebu je razpisala p^tečaj /a, vpi§ y. Š£>k> za zdravstvene pomočnike (laborante, dosinfektocje in
ke je stalno gledal v mali, beli prst, ki je ležal fna petelinu ,puške. Filip je to opazil in njegovp srce Je,^močneje bilo od veselja in penpsa. , <	. . •, ........
Eskim se je mfdo ovijal, ko mu je Filip vezal roke za, hrbtom. JToda v .dv.eh,minutah je bilo yse končano. S slišnim ,yzdihom .olajšave ,je Celi j a odloži^ orodje,in mignila Filipu, n^j. pride k njej. Hlastno in razburjeno je ponašate na .krvavi robrž^ bradača na tleh. in Filip js/azuij)el, da. mu je, hotela.povedati, kak'o ifl k5e j,e bila že ,srsečal$i ^ga mož,<L Od Cetij»f se, j^,tilipQy,rpogl^d vprj v. -Bl^kea, Izra? ,y ujetnikovih potezah ga je prestrašil. Blake ni kazal(ii^,^t^hcp ne zaskrbljenosti, pač pa je, izr^al či,sto^pdjfri,to.'.zpiagc^lsulge.
Ko jse je orjak,srepal^ Filipov;m, pogledom, pe je glasnj? nasmejal; j^ft,razumeš jedkaj?« je zaklepal, »K^j^r^vi, tudi jazne^em., Vem pa, kaj ti hoče povedati. Pfejtleto smešna
*•§«. » a . . . -	/-.v. . -
Blake je.jiil videti res nezaskrbljen in vseskozi-gospodar položaja.-.»Ti si-torej,« je.nadaljeval, »Filip Brant od 'kraljeve policije. Kdo sem jaz,»si že ppebral. Imenujem se Blake, toda. G., ne pomeni krptnega imen& Geor-gea. Če mi'oprostiš noge, da.lahko vstanem in sedem, ti bom nekaj' povedal. Z rokami ti tako ne morem' narediti škode zaVoljo teh strun, s katerimi si-' jih obdal. Leže- ne jnorem .dobro, govoriti, ker, sem dobil Udarec V Adfemovo jabolko.« r, . Tkt " r Filip je -mignil Celiji, riij'še spet postavi K vratom in drži puško pripravljeno za strel. Nato je prereza} konopec, s ka^rim je bil revežft! gležnje ujetnika. Blake> se je sko-acal nokoncu. Ko je stopil proti Filipu, je ia nameril revolver na njegovo srce.,
»Govorite zdaj!« je ukazal Filip, »pol minute časa vam dovolim -za premisleke, potepi pabom streljal. Vi vodili' Eskime proti jpgu, Blake, o tem ni dvoma. Kaj hočete od tega dekleta in kaj 'ste storili z ljudmi, .ki so jp spremljali?* -
Nikdar ni Filip videl hladnejšega pogleda kakor, zdaj iz Blak.eoviht oči: Njegivč otekle ustnice -so se skremžil^v nasmeh" > »Nfsšrri'Človek--ki bi poznal strah,« je začel ujetnik-' "in počasi nadaljeval. »Poznam vaše majhne šale. Ze marsikaj sem doživel v teku Časa in bil bi odličen 'jalen "za tvoj glavni policijski'stari.' Ti še torej IažeŠ, če praviš, da me boš ustrelil. Sam veš najbolje, da se la-žeš. Če bom 'govoril ali ne, ne bošistreljal. Preden pa dalje pripovedujem,-ti hočem dati ihajhefi, doBer, bratski'nasvet:'vzemi vprego zunaj iri glej^da fcrideš z njeno pomočjo prekO'pušče domov! Sam, seveda!' Ali razumeš? Sam! Dekle boš pustil tu. To 'je edina priložnost zate',, če se hočeš ogniti ušodi, ki je fcMela tudi druge.«,<Biake se je rezal- in i^komigal z ramanfi.' ""
. »Ali mislite Andresori^a, Olafa Andersona, in njegove Jjudi?s< je vprašal Filip presenečen.,.	„	— ..
Blake je prikimal, in Filip še je'vprašal, ali je Blake pač mogel slišati tolčenje njegovega srca. Filip je v tem trenutku dognal, kar je njegov glavni stan skušal že izza 'dveh let zaman ugotoviti: ta mož, Blake, je skrivnostni beli vodja Kogmplokov, ki je kriv,; da je število zločinov med domačini 6b Coronatj-onskem zalivu stalnp naraščalo. Pravkar je sam prignal umpr Olafa Andersona... Filipovi prst; so se tresli na revolverjevem pe-
telinu. Potem je premišljuje pogledal Blakeu V obraz in povesil orožje.-
Blakeove oči so se zasvetile, ko je opazil to dozdevno zmago. »To je tvoja edina pri-1 ložnost,«fje silH-Filipa, »in zamuditi ne smeš niti njinute časa!«
Filip je pogrurital značaj svojega- nasprot-1 nika. Skušal je; pridobiti, minute, potrebne mu ea njegovo igro.-K-ogmoloki, ki slede nju-' nim-stopinjam; ne fmore^o biti,-vež daleč .od 1 koče. ••' - • '» « »* ■ ■
»Morda imaš prav, Blake,« je odvrnil okle-> vaje. »Že verjamem, (da' bi- se po pustolov.-r ^ini^ Bram(^,4ohi3SC«iW) Rfav/a|da vrnila k očetu. Kje pa je nje noče?«. -	, Blake" s« «i 4>rav -nič prizadeval skriti svojo vnemo. V tem? kako je- Filip povesil roko z revolverjem, v izpremembi njegovega gla-1 su in v njegdvi zadregi je zločinec -videl željo svojegk'pre*nagal«a," da bi-se* čimprej izmazal iz neprijetne zagate1.-Postranski pogled J na-Gelijin prestrašeni obraz,-ki se je«za trenutek obrnil proti njemu, je še podkrepil Blakeja v njegovi domnevi. »Njen očetje kakšnih ste milj dalje gori eb reki Coppermi-| neu, tam, kjer jo tje Bram Johnson');..« v je-zabliskal bes. » .t < tam, ! kjer jo je Bram-Johnson,« ga je prekinil Fi-t 1 lip, »režiji in jo ščitil, dokler mu niso križale j poti tvoje-male strupene podgane -jn ga ubile. Vidiš, B^ake, odkritosrčen,si bil.pasproti meni in jaz bom nasproti,-tebi. Razumeti ni-! sem ^mpgel 'niti hesede n-jei>e latovščine in 1 razumel boš, da sem radoveden. Rad bi imel pojasnjene nekatese .^rečj, preden (<?didem. Povej mi, kdo je ona, zakaj ni bil njen oče umorjen in kakšne načrte imaš z njo, pa ne bom okleval niti eno minuto.« (Dalie.l
*	Žrtev zahrbtne Voglajne. V soboto v mraku se je šel kopat v Voglajno 261etni, v ,Westnovi tvornici zaposljeni delavec Jože Golob s Spodnje Hudinje pri Celju. Z njim Je bil njegov tovariš Malej. Tam je bilo več drugih kopalcev. Golob, ki ni znal plavati, je pri kopanju zašel v globoko vodo in izginil pod površino, ne da bi bil kdo to opazil. Pozneje je Malej pogrešil tovariša in ga začel klicati, a zaman. V nedeljo zjutraj je Vog-lajna blizu mesta nesreče naplavila Golobovo truplo. Pokojni Golob si je gradil v Gaber-ju hišo in se je nameraval v kratkem poročiti, nenadna smrt pa* mu je, preprečila vse lepe načrte.
*	Strela je ubila vasovalca. V Pregarjah v slovenski Istri se je 24 letni Ivan Markežič zvečer oglasil pri svoji nevesti Mariji Vaj-gerjevi. Med tem pa je nastala nevihta in, sredi hudega naliva je nenadno udarila strela v hišo posestnika Vajgerja in fanta ubila. Dekle je zračni pritisk treščil v vežno steno in je nezavestno obležalo.
*	Toča v svetokriških vinskih goricah. Po dvomesečni suši, ki je neusmiljeno sušila njive in travnike, je nedavno toča uničila še vinske gorice okoli Sv. Križa pri Kostanjevici. Zapadlo je ledenega zrnja do 20 cm na debelo. V hribovje je bilo videti, kakor bi bilo pokrito s snegom. Najbolj so prizadeti Brezovec, Povšence, Gadova peč, Piroški vrh in Jugovec. Na nekaterih mestih so vinogradi uničeni sto odstotno. Škoda je večmilijon-ska. Ljudstvo je nujno potrebno pomoči.
*	Sokolske kroje, kompletno Izdelane kakor tudi samo sukno in posamezne predmete nudi po ugodni ceni Stermecki — Celje.
*	Mladeniči rekruti. ki ste potrjeni, pa imate skrajšan rok službe, želite čimprej vstopiti v kader ali odložiti službo v kadru, informirajte se in uredite svoje zadeve pravočasno! Ako je rok zamujen, se ne da več pomagati. Tudi vsa ostala vojaška pojasnila daje za malenkostno plačilo koncesionirana pisarna Per Franc, kapetan v p., Ljubljana, Maistrova ulica 14. Za odgovor priložite kolek ali znamko za 6 din.
*	Sprejem v podčastniške šole. Inžinjerska ln artilerijska podčastniška šola (starost od 18 do 21 let); Strokovna mornariška in pomorska vazduhoplovna (od 18 do 20 let); Strojna mornariška (od 15'/s do 18'/s leta starosti). Vsa tozadevna pojasnila dobite ustmeno ali pismeno: Koncesionirana pisarna Per Franc, kapetan v p., Ljubljana, Maistrova ulica 14 Za pismen odgovor je priložiti kolek za 6 din__
Tiste ure, ki se je mogla odtrgati od vsakdanjega dela, je sedela pri materi in slikala zelena okna na hišice, rdeče strehe na cerkvice. To je znala bolje kakor mati. ker je imela spretnejšo roko. Materi so se namreč roke že tr.esle in pogosto ji je zdrsnil čopič čez rob. Toda ta drget v rokah je bil samo posledica dolgoletnega ukvarjanja se tem drobnim delom, ne pa starosti. Nana je imela komaj štirideset let. Seveda je bila videti dosti starejša. Lasje, ki so bili prej črni kakor Lizikini, so ji že osiveli. Njen obraz je.4mej- .utrujene,^ i^agrenjen^. črte, pa se mu je vendar videlo, da je'moral biti pred leti ,zelq_ zelo lep. Dolge sive trepalnice so bile kakor mah. Nad ustnicami se ji je videl sivkast puh. Ljudje so rekli, da so to hudičevi brki, in da imajo takšne vse tigte, ki so jih vragi poljubovali.	■ t • . ,
Nekoč ji je to rekeL v obraz hlapec Miha z Jeznikove kmetije: In. ona se ni niti ujezila. Samo prikimala je, kakor bi bilo to res: da jo je vrag poljubil. ■ ■ .
Morda je mislila tudi zdaj na minile dni. Pred sabo je imela eericvieo, ki sta ji še manj-la streha in zvonik. Toda njene roke so počivale; s priprtimi očmi je gledala po izbi.
Ali ni bila čudna ta izba'? Nekaj božičnega je bilo na njej zaradi kopice igrač, ki so ležale po vseh kotih, po oknih, po klopeh in po mizi. Vsa izba je menda služila delu. Pra-
*	Strela udarja. Nedavno je med nevihto ponoči strela udarila v kozolec posestnika Erbežnika na Gor. Gradišču in ga vžgala. Ljudje, ki so opazili požar, so začeli hitro gasiti. Posrečilo se jim je, da so kozolec, iz katerega je bilo sušeče se žito že pospravljeno, rešili. Poškodovan je le majhen djel. Škoda ni velika in se bo z majhnimi stroški popravila. — V Kisovcu je strela udarila v transformator, kar je povzročilo, da so vse luči naenkrat ugasnile. Srečo v nesreči je imel neki trgovski pomočnik, kateremu je nevidna sila iztrgala iz rok dežnik, samega, pa pritisnilo k zidu Štibernikove hiše v Ki-[ sovcu. Bil je blizu tam, kjer je udarila stre-i la. Poleg strahu ni bilo drugih posledic.- ■,
*	Smrtna nesreča. V kamnolomu nad Za-; pod jem v občini Litiji lomijo kamen za,, apnence g. Gvidona Birolle. Kamenje potem prevažajo v peči nasproti postaje Kresnice. V kamnolomu je zaposljenih okrog 26 delavcev minerjev. Te dni je vrtal 421etni mali posestv nik iz Zapodja Franc Stražar v skalovju ^ družbi z Ivanom Škarjo. Zdajci pa se je. viso* ko v kamnolomu sprožila težka skala in se začela valiti proti Stražarju in Škarji. Med tem ko je Škarja ubežal, je bil Stražar takg zbegan, da je bežal naravnost v sproženo skalo, ki ga je ujela in stisnila. Bil je takoj mrtev. Njegovo truplo so odnesli na njegov dom. Pokojni Stražar je pred leti kupil v Za-podju posestvo. Bil je skrben gospodar. Zapušča vdovo s tremi nepreskrbljenimi otroki Blag mu spomin!
*	Hiša žrtev plamenov. Nedavno zjutraj je na Mlaki pri Kokrici zgorela do tal hiša Janeza Benedičiča. Benedičič je bil v Kranju v zaporu, kjer je zaradi nekega pretepa v Stražišču moral odsedeti šest dni. V zaporu je bil baš zadnji dan, ko so ga prišli obvestit o nesreči.
*	Velik požar na Hajdini. Nedavno ponoči je začel goreti kozolec posestnice Julijane Mustafove, kmalu pa se je vnel še kozolec posestnice Marije Bezoličove. V nevarnosti so bila tudi sosedna poslopja. Na kraj požara so prihiteli hajdinski gasilci, ki pa niso imeli na razpolago dovolj cevi. Zato so bili poklicani na pomoč še ptujski gasilci. Z združenimi močmi se jim je posrečilo ogenj pogasiti. Najbrž je bil ogenj podtaknjen iz maščevanja.
*	Smrtna nesreča v tržaški milarni. V Po-litzerjevi milarni v Trstu se je smrtno ponesrečil 341etni delavec Marij Petrač od Sv. Ivana. Nakladal je sode na voz, a nenadno
vo prebivališče je bil menda samo konec okoli peči. Ta peč je bila napol štedilnik. Tu šta pozimi kuhali, da sta varčevali z ie-som. Klop, ki je bila pri peči, je bila napol založena, s kuhinjsko posodo.
Nana jS pogledala;' na" tfrd, ki je leno tikala na steni. Potem se je spet lotila dela. Hotela 'je prilepiti vrata k cerkvici in poiskati primerno deščico za Streho. Ko je hotela lepiti, je videla, da je klej mrzel. Šla je k peči. Ta pa se je?že''tudi 'Čhl&tfila,' da se klej ob njeni tqp!oti ni mogel več razpustiti. Pcjteirt je začula, da si nekdo pri vratih otepa sneg s čevljev. »Hvala Bogu!« si je rekla. Oddihi-nija si	lijen obraz se je. zjaspil. '„,,;'
Lizika, je: stopila v izfe<?, ;
■ •»Danes te.pa dolgo ni bilo dpmov,« je, dejala mati.,. »Dober	otrok!,«.. ■„
Molče je Lizika prikimala in stopila,k peči.
Nana-jo je začudeno 'pogledala. To pa nikoli rti bila navada njene- hčere; da bi bila tako tiho prihajala domov. Sicer pa je morda res tak®'- premražena. Postalo je strašno hladno. Izkopavanje dračja izpod snega, to je delo, pri-katerem leze-eloveku mraz za nohte. In dobro je treba stisniti zobe, da od mraza ne šklepetajo. Kako* naj bo potem dekle še veselo?
»Zdajle pa hitro povfečerjaj!« ji je tekla. »Juhd senf ti postavila na peč!«
Lizika je iz svetlobe stopila v senco peči.
se je več sodov zakotalilo nanj in ga podrlo na tla. V bolnišnici, kamor so ga reševala prepeljali, je drugega dne izdihnil.
*	Krava je ubila pastirja. V Dolnji Tribušt je pred dnevi 531etni pastir Anton Škvarča gnal na pašo čredo živine. Ena od krav pa j« med potjo zbezljala in pastirja nevarno na-bodla. Moža so prepeljali v goriško bolnišnico, kjer je podlegel poškodbam.
*	Pri kopanju se je smrtno ponesrečila. Vj Grljanu pri Trstu se je do smrti pobila 13-
l letna Anica Furlanova s Proseka. V družbi t več dekleti se je šla kopat. Na nekem prav plitvem mestu je skočila v vodo ter zadela 9 hrbtom ob kamenje na dnu vode. Pri tem si je nevarno poškodovala hrbtenico. Nemudno so jo prepeljali v tržaško bolnišnico, vendar ji zdravniki življenja niso mogli več rešiti.
*	Dve sestrici utonili. Ob Kamnišci se je v soboto kopalo precej otrok iz Preserja in bliž-
• ne okolice. Med njimi sta bili tudi 121etna ; Štefka Lenarčičeva, po domače Ruta r jeva, in njena lOletna sestrica Francka. Deklici sta brodili po nizki vodi, nenadno sta pa izgubili tla pod seboj. Še preden jima je kdo mogel na pomoč, sta že izginili v vodi. 81etna sestri-, ca jima je hotela na pomoč. Ker pa tudi ni znala plavati, se je sama začela utapljati in la s težavo so jo rešili. Otroci ob bregu so takoj pohiteli po pomoč. Prihiteli so bližnji .kosci in neki učitelj. Cez kakih 20 minut so obe deklici potegnili iz potoka. Začeli so takoj umetno dihanje, a je bil ves trud zaman. Nesrečni deklici sta bili že mrtvi.
*	Žrtev Krke. Te dni je vročina zvabila h' kopanju v Krki tudi 3.41etnega orGŽniškega pripravnika Rade j a Jukiča iz Novega mesta. Mož je krenil vzdolž Krke k železniškemu kopališču, kjer sta lepa nasipina in plitka voda, v kateri se kopljejo tudi otroci. Gotovo je, da ni poznal toka vode in njenih hladnih tolmunov. Tako je prišel iz tople v hladno vodo, kjer ga je zadela srčna kap, da je izginil s površine in utonil.
*	Požar na Pohorju. Pri Sv. Martinu na Pohorju je zajel ogenj gospodarsko poslopje Pavla Podvršnika. Gasilcem se je posrečilo, da so ogenj, ki je nastal zaradi slabega dimnika, omejili.
*	Hiša je zgorela. Na črmošnjiškem klancu tik državne ceste je nastal te dni ogenj v hiši mladega posestnika Janeza Pavliča. Ogenj je
I prvi opazil sosed Jože Štangel. Mož je takoj prihitel na kraj požara. Kmalu za njim so prihiteli še drugi vaščani in ljudje iz sosednih' vasi. Izmed gasilcev so prihiteli prvi oni iz
Najprej je pritisnila roke k peči, ki je bila pa le še malo gorka. Potem si je slekla debelo volneno jopo in šele tedaj se je pokazala njena vitka postavica v rjavi oblekL Iz pečice je vzela skledo in sedla v kot k peči. Toda komaj da je juho pokusila. Položila je skledico na klop in njene roke so se tresle.	J
»Le hitro! Juha bo mrzla!« ji je rekla mati, ko je slišala, da je Lizika nehala jesti. »Vidiš, prej bi bila prišla! Peč ne more ostati večno vroča, če nihče ničesar ne naloži vanjo.«
Lizika je molčala.
»In klej se mi je tudi shladil!« je dejala Nana čez nekaj časa. »Čakaj, naloži maltf da se bo peč spet ogrela!« .c . »Danes pa-nisem niti vejice prinesla.«
Mati se je prestrašila teh besed, še bolj pa Lizikinega glasu. »Kaj pa si mislila? Saj st šla vendar v gozd zaradi drv. Kje pa si bila tako dolgo, da nisi ničesar prinesla s seboj?« -' 'Nič odgovora.
»Lizika?« Nana je prišepala k peči. Lizika je sedela v'dve gubi sključena v kotu.
»Otrok, povej mi vendar, kaj je s teboj?«
'Negibno je obsedela Lizika na svojem mestu. Iz temnega kota je gledala mater z ve-likiftii očmi, v katerih se je bralo nekaj kakor slabotnost, skoraj obup.
»Otrok, tak govori vendar! Vsaj besedico reci!* Nana je prijela Lizikine roke in sedla k njej. Tedaj pa se je Lizika oklmila njenega vratu in zaihtela. Tako se je držala kakor utopljenec rešilne bilke. Mati je izpraše-vala -in izpraševala, toda odgovora K dobila. Mislila si je, da se je moral spet kdo iz dekleta norčevati, da ji je morda zaklical kaj
VAŠKI APOSTOL.
-c*0 L.. GAWOHOFER.il] I' K I K K I) I L B. R. —————
stran 8
BMHMaaaBMH
Stapič, ki so takoj začeli gasiti z ročno briz-galno. Izčrpali so vso vodo iz vodnjaka in bližnje mlake, nato pa so mogli dobivati vodo,, iz oddaljenega Težkega potoka šele potem, ko so dospeli požrtvovalni gasilci iž Šmihela. Zadnji so dospeli na kraj požara novomeški gasilci s svojo motorno črpalko, vendar na žalost s preperelimi vodnimi cevmi. Qgenj je nastal najbrž tako, da je ostala v peči žerjavica in so se vnele saje v dimniku, ki je speljan skozi slamnato streho.
*	Strela je udarila v hlev posestnika Jožeta Kodriča v Brodu, občina Sv. Križ pri Kostanjevici. Poslopje je pogorelo. Svetokriški gasilci so omejili ogenj, da ni zajel še drugih fjoslopij.
*	Slinavka in parkljevka se naglo širita po Hrvaškem. Število obolele živine se stalno Veča, zaradi česar so oblastva prepovedala vse živinske sejme.
*	Domačija je zgorela. Na Bregu pri Kranju je nastal te dni požar v domačiji posestnika Franca po domače Banca. Poslopje je bilo leseno in krito s slamo in so bili hiša, hlev in šupa pod eno streho. Ogenj je najbrž nastal, ker so močno kurili v peči za kruh in je veter velike iskre zanesel v slamnato streho. Rešili so le nekaj pohištva in živino iz hleva, vse drugo pa je zgorelo. Škoda je le delno poravnana z zavarovalnino.
*V četrt ure pogorelo 38 hiš. Vas Polarec pri Križevcih na Hrvatskem je zadela nedavno strašna nesreča. Zgorelo je od 56 hiš 38 z vsemi gospodarskimi poslopji, gospodarskim orodjem in poljskimi pridelki. Vas šteje okrog 400 prebivalcev in od teh jih je ostalo 250 brez sredstev. Iz gorečih hiš in gospodarskih poslopij ni bilo mogoče ničesar rešiti.
*	Smrt pod vlakom. Pred kratkim ponoči se je pripetila v Čakovcu huda železniška nesreča. Kmet Ivan' Novak, vdovec in oče šestih otrok, je šel z vozom v gozd po drva. Spremljal ga je llletni sinček Dragotin. Vola sta vlekla voz čez železniško progo, ko je naenkrat pridrvel vlak iz Kotoribe. Novaka je lokomotiva razmesarila tako, da je bil takoj mrtev, njegovega sinčka je pa hudo poškodovala, da je menda pozneje tudi izdihnil.
*	Smrt med kopanjem v Savi. Delovodjo Stražarja v kamnolomu v Zapodju je zadela huda nesreča. Nedavno mu je skala ubila brata, zdaj pa mu je utonil 17 letni sin Ivan. Pokojni Stražar je bil dober mladenič.
takega, kar je bilo prav za prav namenjeno njej, Stari Nani. In je bilo znabiti tako grdo, da se Lizika materi ni upala povedati. Prepričana je bila, da se je moralo zgoditi kaj takega. In da bi dekle potolažila, ji je rekla:
»Le pojdi, otrok! Nikari se ne meni za takšne marnje. Ljudje so pač hudobni. Naj govore, kar hočejo, le da mi sami sebi ne moremo ničesar očitati. Nikari naj te to ne grize. Naju dveh ne bodo ugnali. Midve se jim smejeva.«
Toda Lizika se je čedalje bolj oklepala materinega vratu in ihtela.
Nana se je tedaj zdrznila. Zdelo se ji je, da je zaslišala nekakšen ropot pred hišo, kakor bi bil nekdo na dvorišču skladal polena. Toda to je moralo biti pač le pri sosedu. V zimskih nočeh, ko je zrak čist in je jasno, se sliši vse pol bližje, kakor je pa v resnici.
Pobožala je svojo hčer in ji rekla: »Le pritisni se k meni, saj čutim, da te zebe!«
Zunaj pa se je slišalo zdaj hreščanje žage, zdaj razbijanje sekire, kakor bi bil nekdo sekal drva. Čudno, da je sosed ponoči pripravljal drVa! Saj je vendar imel čez dan dovolj časa. In njegova peč tudi nikoli ne strada. »Ta ima dovolj drv!« Tako je zastokala Nana sama pri sebi, ko se je dotaknila svoje mrzle peči. In hčerina žalost se ji je iznenada zazdela tuja in odveč. Zato ji je rekla: »Pa bi bila vendar vzlic vsemu prinesla vsaj naročje trsk domov! Saj te zaradi drv ljudje ne bodo oštevali in se iz tebe norčevali! Saj si morala vendar vedeti, da ni niti vejice doma! Kaj bova pa jutri? Tak, reci vendar kakšno besedo! Zakaj nisi prinesla drv?«
Tedaj je zaslišala nerodno trkanje in težak korak na pragu, da se je skoraj koča
*	Samomor slovenskega uradnika v Zagrebu. V nedavni noči je v nekem prenočišču v Petrinjski ulici izvršil samomor 35 let stari zasebni nameščenec Anton Logar iz Litije, oženjen in oče enega otroka. Pri sebi je imel tudi nekaj denarja. Vzroki samomora niso znani.
*	V trenutni duševni zmedenosti si je vzel življenje. Pred kratkim upokojeni sodni predstojnik Ivan Huter, star 60 let, je te dni zjutraj kakor običajno šel od doma v Litiji v svoj sadovnjak na Dobravi z lovsko puško, da bi streljal vrane. Ko je prišla služkinja njegove nečakinje Mire Pregljeve po povrtnino na Dobravo, je pes zbegano tekal od lesene lope do služkinje. Zato je šla služkinja gledat v lopo, kjer je našla sodnega predstojnika v mlaki krvi mrtvega. Pokojni sodni svetnik je slovel kot odličen pravnik. Bil je vrsto let sodni predstojnik v Kočevju, v Kamniku in naposled dve leti v Litiji, kjer je bil pred kratkim na lastno prošnjo upokojen. Te dni je na litijsko sodišče prispelo njegovo odlikovanje, red sv. Save III. stopnje, s katerim je bil pokojnik odlikovan za svoje vzorno službovanje. Kot sodni starešina je bil vedno uslužen. Blag mu spomin!
* Otrok zažgal gospodarsko poslopje. Posestnik Anton Štukelj v Kotu je imel pred dnevi najete mlatiče. Ko so popoldne delo končali in se pripravljali na likof, je eden izmed mlatičev prižgal cigareto in vžigalice položil pri kozolcu na ranto. To je opazil Štukljev triletni sinček pobral vžigalice in skušal neopaženo prižgati vžigalico blizu slame. Ko se je vžigalica vnela, jo je otrok izpustil na tla. Naenkrat je bilo vse v plamenih, tako da so se še komaj mlatiči rešili. Plamen je zajel pod, hlev, kozolec in shrambo za žito. Na kraj požara je prihitela gasilska četa iz Kota, da je pomagala rešiti, kar se je še dalo. Žito je vse zgorelo. Prav tako poljsko orodje. Rešili so le nekaj vina iz kleti in pa živino. Škoda je velika, a zavarovalnina neznatna. Dan za dnem svare časopisi starše, naj pazijo na otroke, da ne pridejo do vžigalic, a je vse zaman. Še bolj pa je obsojanja vredno, da odrasli delavci lahkomiselno kade tako rekoč v slami, ki je v tej suši kakor smodnik.
* Pri zažiganju sršenjega gnezda je zažgal poslopje, llletni pastirček Franc Pavlič je hotel izžgati sršenje gnezdo na podstrešju svojega gospodarja posestnika Kmeha pri Sv. Benediktu v Slovenskih goricah. Pri tem pa mu je padla iz roke bakla in zanetila se-
stresla. Vrata so se na stežaj odprla in prikazal se je Peter, ki je nosil na rokah celo skladovnico drv, da se mu še brada ni videla. »Dober večer!« je dejal. In potem je. vesel dodal: »Tako, mati zdaj bomo pa lahko zakurili!«
Kajžarica je napravila začuden obraz. »Jezus, Marija! Odkod se je pa vzelo toliko drv?«
»Mati, tole pa pošilja krščanski človek, dober in pravi krščanski človek. Saj jih je še nekaj na svetu, hvala bogu.«
Peter je spustil drva na tla, da je kar za-grmelo. Približal je dlani k peči.
»Saj se mi je zdelo, da imata hladno. Nič ne de, bo pa zdaj bolje!«
Pogledal je v kot, odkoder je pravkar vstala Lizika in strmela vanj s široko razprtimi očmi. In ko je počasi pokleknil k oeči, se je šegavo obrnil k stari Nani, ki je bila tako presenečena, da ni mogla reči niti besedice.
»Da, mati, tako gre za vsakim strahom ljubi bog s smehom. On vse popravi. Potrka na kakšno dobro srce, pa je spet vse prav. To pot je naletel na Janeza. E, še zmerom so dobri ljudje na svetu!«
Ko je tako govoril, je odprl vratca peči in začel gledati, ali je še kaj žerjavice. Zgrebel jo je in začel pihati vanjo. Kmalu se je pokazal prvi plamenček. V igri onja in sence je bil Peter kakor režeč se hudobec.
Kajžarica, ki še zdaj ni vedela, kaj naj to pomeni, se je z roko dotaknila njegove rame.
»Kdo je poslal drva?«
»Janez.«
»Gozdnikov? Vaš?«
»Moj Janez, da.« Peter je hotel vtakniti prvo večje poleno v peč.
no, tako da je vse gospodarsko poslopje v kratkem času bilo v ognju. Ogenj je zaradi vetra prešel tudi na hišo, ki je takisto zgorela do tal. Pastirček, ki je povzročil požar, je izginil.
* Za zdravnika se je izdajal. Kranjski orožniki so prijeli kakšnih 30 let starega brezposelnega mehanika Martina Škrjanca, ki so ga zasledovali zaradi sleparstev že dalje časa. Pred tremi tedni je namreč Škrjanc prišel v gostilno pri Felnarju, katero ima zdaj v najemu Puhar Gašper. Tam se je njegovi ženi izdal za zdravnika začetnika, ki stanuje na »Stari pošti« v Kranju. Škrjanc je znal zanimivo pripovedovati, da je bil star 7 let, ko je izgubil svoje starše. Potem se je zavzel zanj neki kaplan, da je mogel študirati. Zdaj da si je nabavil zdravniško orodje za 30.000 din, od katerih polovico zneska še dolguje. Poudaril pa je, da je že zdaj slaven zdravnik, saj ga kličejo na dom najimenitnejše družine. Ker pa je vsak začetek težak, je sklenil slavni doktor, da bo rajši jedel v gostilni, kjer je ceneje kakor v hotelu. Seveda je takoj zaprosil za večerjo. Gospa je njegovi želji ustregla in je dozdevni zdravnik pojedel kar dve porciji rebrc in tri kose kruha. Obljubil je, da pride prihodnji večer spet na večerjo. Ge. Puharjevi pa se je možak kmalu zazdel sumljiv, zlasti ker je bil za zdravnika precej slabo oblečen. Zato je povpraševala na »Stari pošti«, ali res tam stanuje taka in taka oseb^. Ker se je izkazalo, da zdravnika Škrjanca tam ni je gospa zadevo prijavila policiji. Previdni tiček je gotovo nekaj slutil, zato drug večer ni prišel več. Podobno je Škrjanc napravil pri »Zlati ribi« in morda še kje drugje dokler ga niso prijeli in zaprli.
* Nabiralci granat v Julijski krajini pred sodiščem. Po številnih nesrečah z granatami so začela oblastva z vso strogostjo izvajati ukrepe, ki so bili izdani proti nabiralcem starega orožja in streliva. Znano je, da so posamezne tvrdke, ki trgujejo z orožjem in razstrelivom, dobile posebna dovoljenja za nabiranje tega blaga v natanko določenih okrajih. Vsi drugi nabiralci granat so bili s tem proglašeni za tatove. Proti njim se je doslej vršilo že nekaj sodnih razprav, a izrečene obsodbe niso bile najstrožje in tudi niso mnogo zalegle. Nabiranje granat je precej dobičkonosen, čeprav nevaren posel, in mnogo ljudi se ga je lotilo še potem, ko je bil razglašen za prestopek. Te dni se je moralo zagovarjati pred goriškim sodiščem kar deset nabiralcev
Tedaj pa ga je prijela Lizika za ramo, kakor bi ga bila hotela odriniti stran. »Ti! Pusti drva!« Njen glas je bil tako izpreme-njen, da sta se Peter in Kajžarica spogledala.
»Otrok! Kaj ti pa je?« je začudeno vzkliknila mati.
In Peter je zastokal: »Lizika!«
»Nesi drva stran! Mati in jaz si ne pustiva ničesar podariti. Takoj nesi drva stran!«
Preplašen je Peter spet pogledal dekle.
»Toda, otrok! Za božjo voljo! Kako moreš tako govoriti, če je kdo dober s teboj in s tvojo materjo? Glej, Janez...«
Iztrgala mu je poleno iz rok in ga vrgla k drugim. »Mati si ne pusti ničesar podariti!«
»Kaj pa vendar misliš!« je oporekal Peter. »To ni nikakšen dar. Janez je storil to iz krščanske ljubezni. In dolžan je bil. Njegove sani so bile krive, da si izgubila svoja drva. In tako je mislil, da mora škodo popraviti. *
»Kaj?« je vprašala Kajžarica, ki se je morala čedalje bolj čuditi in je čedalje manj razumela. »Škoda? Sani? Kaj pa je spet s tem?«
»No, da,« in Peter se je prekrižal. »Naše sani bi bile Liziko malone povozile.«
»Jezes, Marija!« Materi menda v prvem trenutku ni bilo dovolj, da je hčer pred seboj videla. Morala se je prepričati, da je res živa in cela, in jo je prijela za rame. »Kaj takega! Pa mi niti besede ne reče!«
Lizika je stopila od peči in se obrnila k mizi, kjer je začela brskati z drhtečimi rokami po škatlici za barve.
Nana je še nekajkrat poklicala vse svetnike na pomoč, Peter pa je na svoj počasni način pripovedoval, kaj se je bilo na poti primerilo. O svojem lastnem strahu seveda
na dve leti robije in v izgubo častnih državljanskih pravic.
*	Med spanjem jih je okradel. Tržačan Emil Čepelnik, znan svedrovec, je za osem let izgnan iz Ljubljane, toda rad prihaja nazaj in obiskuje ponoči razne stranke. Policijski stražnik ga je nedavno zjutraj ustavil na Celovški cesti in zahteval, da se legitimira. Bil mu je zelo sumljiv. Oblečen je bil kar v tri srajce, pod pazduho pa je nosil hlače. Na
?oliciji so si ga pozneje natančneje ogledali, lepelnik je kratko pravil, da je šel po Celovški cesti mimo neke hiše. Opazil je, da je pritlično okno odprto. Kakor cigan je smuknil noter. Hitro je pobral nekatere reči in prav tiho skočil nazaj skozi okno. Čepelnik je potem v spremstvu stražnika pokazal do-tično hišo na Celovški cesti. Vdrl je v stanovanje monterja mestne plinarne Alojzija Kremžarja. Monter Kremžar je dobil ukradene mu reči nazaj.
*	Pri vsakem pospravljanju izmaknila stotak. Trgovec Drago Sitar v Mariboru je dobil pred nekaj meseci novo služkinjo. Ljudmila je bila brhko dekle, ki se je pridno obračalo po hiši. Trgovec je bil kar vesel, da je dobil tako pridno moč, vendar mu je veselje ska- i lila neprijetna skrb, ko je opažal, da mu nje- I gov izkupiček včasih iz neznanega vzroka ( kopni. Imel je namreč navado, da je vsak večer zanesel izkupiček iz trgovine v spalnico ter ga je shranil v škatli, ki jo je imel na omari. Blagajno pa je le poredko nadzoroval Pri takem pregledu, ki ga je nedavno napravil, je opazil, da se mu blagajna ne krije s knjigami in da mu manjka okrog 4000 din. Začel je sumiti služkinjo.' Ugotovil je, da se je začelo dekle zadnje čase nenavadno elegantno nositi. Poslal je po može postave, ki so dekle trdo prijeli, in res jim je priznalo, da je jemalo svojemu gospodarju denar. Vsako jutro, ko je šla pospravljat spalnico, je segla na omaro v škatlo ter izmaknila iz nje stotak. Na tak način je zbrala lep kup stotakov ter je bila prepričana, da gospodar tatvine sploh ne bo opazil. 2500 din je posodila svojemu bratu, ki si je za ta denar kupil obleko in kolo, ostanek pa je porabila za sebe.
* Nesreča ali umor blizu Hotedršice. Nedavno zjutraj so našli blizu ceste, ki drži iz Hotedršice v Logatec, posestnika Tomazina Janeza iz Novega sveta v Italiji nezavestnega. Kmalu zatem je Tomazin umrl. V soboto | zvečer se je Tomazin mudil v Hotedršici in I bil v družbi svojih znancev. S kolesom se je potem ponoči napotil nazaj proti domu v Ita-
lijo. Kaj se je s Tomazinom zgodilo, ne ve nihče. Blizu njega so našli kolo. Oropan ni bil, ker so pri njem našli listnico z denarjem. Tomazin je bil ugleden posestnik, star 35 let. Zapušča ženo in tri otroke.
*	Eno leto zasledovani vlomilec prijet. 35-letni Jože Preklet ali po domače Boštjanov Jože iz Stranj je kradel, kar mu je prišlo pod roke. Ko pa so mu tla postala prevroča, se je neznanokam preselil. Oblastva so ga vedno zasledovala in izdajala tiralice za njim vse povsod. Zadnji čas pa je prišlo na uho kamniškim orožnikom, da se Boštjanov Jože klati po Vrhpolju. Te dni sta šla na službeni obhod orožnika gg. Ahčin in Ivanovič ter krenila tudi proti Vrhpolju. Sreča jima je bila mila, ker jima je padel v roke prav eno leto zasledovani Boštjanov Jože, ki je na klic orožnikov dvignil roke kvišku ter se brez posebnega odpora dal zvezati in odvesti v Kamnik.
*	Zločinska roka požiga. V soboto ponoči je začel v Tacnu goreti kozolec posestnika po domače Bitenca. Kozolec je bil napolnjen s pravkar požeto pšenico in je začel goreti hkrati na obeh krajih. Ogenj se je razširil na kozolec soseda Potokarja, ki ga je k sreči prejšnji dan izpraznil, da je bilo v njem le malo rži. Ogenj je gotovo zanetila zločinska roka. Potokar, ki je bil po naključju v bližini, je namreč takoj po nastanku požara opazil nekega moškega, ki je naglo tekel od kozolca proti Šmarni gori. Požigalca je zasledoval, vendar je ta izginil v temnem gozdu.
*	Razbojnik Črepinko ubit na Pohorju. Mariborska orožniška četa je ustanovila na Pohorju pri Sv. Bolfenku in Sv. Martinu dve orožniški postaji. Pred kratkim zvečer je orožniška patrulja od Sv. Bolfenka pri Mariborski koči naletela na sumljivega moškega. Ko ga je hotela ustaviti, je neznanec začel streljati. Orožniki so mu odgovorili prav tako s streli. Takoj prvi strel je razbojnika zadel naravnost v srce. Pri mrtvecu so našli razno blago, ki ga je bil pravkar ukradel v Mariborski koči, kamor je vlomil. Razen tega so našli pri njem celo zalogo municije in samokresov. V ubitem razbojniku so prepoznali nevarnega zločinca Janeza Črepinka. Ljudstvo si bo zdaj oddahnilo.
Požar. V Batah nad Grgarjem je zgorel hlev 56 let starega posestnika Andreja Hu-marja. V veliki nevarnosti so bile tudi sosedne stavbe, a vaščanom, ki so prihiteli na pomoč, se je posrečilo požar omejiti.
granat, ki so bili vsi po vrsti razen enega obsojeni na prav občutne kazni. Obsojeni so bili 311etni Orest Kavs, 261etni Ivan Sfiligoj, 321etni Božo Vižin, 341etni Nikolaj Markič, 38 let stari Konrad Arman, 34 let stari Štefan Pavšič in 261etni Marko Škarabot iz Gorice, 421etni Anton Koršič iz Št. Petra pri Gorici in in 32 let stari Jožef Leban iz Šempasa na zaporne kazni po 20 dni do enega meseca in na globe po 500 do 900 lir.
*	Lesena sveča ni hotela goreti. V moravški župniji je podružnica, kjer imajo v stranskem oltarju lesene sveče. Izdelane so tako dobro, da se od pravih dosti ne razločijo. Pa je nekomu prišlo na misel, da bi vzel svečo z oltarja. Ko jo je doma prižgal, pa sveča ni hotela goreti. Poskušala je tudi žena in ugotovila s strahom, da se je ogenj ne prime. Mož ji je ves skesan priznal svoje dejanje. Zabičal ji je, naj nikomur ne pravi. Toda žena je imela prijateljico, kateri je zadevo izklepeta-la. Prosila jo je, naj molči, ker sta svečo že vrnila. Prijateljica je spet zaupala svojemu možu, kar ji je pravila soseda. Takoj se je novica hitro razširila med ljudmi in danes vesta oba, zakaj sveča ni hotela goreti.
*	V spanju ga je okradla. Ko je prenočeval posestnik Matija iz Jurkloštra nedavno noč nad hlevom pri neki gostilni v Celju, se je splazila k njemu 18letna delavka Filomena iz Nove cerkve in mu spečemu izmaknila us-njato denarnico s 500 din. Celjska policija je čez dva dni Filomeno aretirala, a nič več ni našla pri njej ukradenega denarja, ker si je bila Filomena kupila obleko in čevlje. Oddali so jo v sodne zapore.
*	Vlom v šolo. Oni dan je bilo vlomljeno v osnovno šolo v Zdolah pri Rajhenburgu. Tat je vdrl v poslopje skozi okno ter ukradel nekaj marelic, za 70 din kolkov in 540 din. Vloma je osumljen neki postopač, ki je govoril zelo slabo slovenski in je najrajši lomil nemščino.
*	Obsojen na 2 leti robije. Samski mesarski pomočnik Anton Trpin iz Smoljevega je bil zaradi tatvin že večkrat kaznovan. Lani je vzel mesarskemu pomočniku Ladislavu Jančarju lep površnik. Letos marca je v Medvodah odnesel Josipu Kordišu mizo, delavcu Bajaniču pa 100 dinarjev gotovine. Potem je ukradel Petru Šavsu žepno uro in na Jesenicah Francu Rozmanu obleko in 600 din gotovine. Prilastil se je tudi tujo delavsko knjižico, kamor je napisal razne podatke, kje je bil vse zaposijen kot mesarski pomočnik. Pred senatom je Trpin vse priznal. Obsojen je bil
ni zinil niti besedice. Tudi ne o svojih nogah, ki jih je bil tako močno uprl ob tla, da bi mu jih' malone zdrobilo. Vse je storil samo Janez. Če tega ne bi bilo, bi se bilo vse žalost nokončalo. Toda Janez je pač Janez. In še krščansko srce ima. Škodo, ki jo napravi, hoče stokrat popraviti. Za peščico drobiža cel seženj najbojših drv. Takšen je, Janez, da.
»In da je tako dober, Lizika? Ali mu more to kdo zameriti?«
Tudi botra Nana je bila njegovih misli. »Saj to ni dar. Dobro delo je, ki ga človek mora sprejeti. In če nam ljubi bog pokaže, da misli z nami dobro, še mu moramo samo hitro zahvaliti. Jutri je pa še nedelja in v nedeljo vendar ne boš bredla po snegu in iskala dračja! Bodi vesela, Lizika, da so še krščanski ljudje na svetu. Pa da ima naša peč kaj hrane.«
Potem je Kajžarica pokleknila pred peč in začela nalagati polena drugo na drugo.
Lizika je iztegnila roke, kakor bi bila hotela materi to braniti, toda roke so ji kmalu utrujene omahnile. V peči je začelo prasketati. Negibno, z izgubljenimi očmi je Lizika gledala, kako je postajal soj za vratci v peči čedalje svetlejši.
»Toda, otrok!« Mati je pobožala hčer po glavi in po licih. »Reci vendar kakšno besedo!«
»To je od strahu,« je menil Peter. »Ko je strah v kosteh, se ne da prav lahko pregnati. Že sam na sebi sem to občutil. Veš kaj, Lizika, nikari naj te to preveč ne grize.«
»Najbolje bi bilo, če bi legla. Vsaj odpočila bi se in do jutra bo že vse pozabljeno «
Lizika je prikimala.
»Ali pa---« Peter je dvignil koščato
roko in zajecljal. »Ali misliš, da ne bi bilo bolje, če bi še malo posedela? Zdaj, ko je tako lepo toplo.«
Toda Lizika se je že obrnila in šla v svojo čumnato.
»Lahko noč, otrok!« je tiho dejal Peter in spravil roke za hrbet.
Kajžarica je še dolgo gledala za svojo hčerjo, potem pa je rekla:
»Strah jo je moral pošteno zgrabiti. Toda spanec pomaga. Do jutri bo že dobra.« Vzela je ponev s klejem, jo potisnila na peč in sedla za mizo, da bi se spet lotila dela.
Peter je stal še zmerom kakor prikovan sredi izbe in strmel v vrata čumnate.
»No, zdajle pa lepo sedi k meni!« je rekla botra Nana. »Saj se ti še zahvalila nisem.«
»Meni? Janezu misliš!«
»Drva si mi nasekal ti. Drugače niti zakuriti ne bi bila mogla.«
»Tisto naročje! Saj ni besede vredno.« Z drsajočo nogo se je Peter privlekel k mizi.
»Kaj pa je s tvojo nogo?«
»O nič. Malo mi je menda zaspala.«
Sedela sta za mizo in se tiho pogovarjala. Polena v peči so čedalje glasneje prasketala-Čez nekaj časa je Nana vzela ponev s klejem s peči in začela lepiti streho na cerkvico. Peter jo je pri tem tako neutrudno opazoval, kakor bi se bil hotel prav natanko naučiti, kako se ta reč dela. Ko je odložila čopič, je dejal:
»Tale cerkvica mi je pa zelo všeč. Ali bi jo mogla dati meni?«
»No, no,« je odvrnila Kajžarica z glasom, ki naj bi bil zvenel jezno, pa ni, ker se je
pri tem smejala:- »Saj imaš tega že doma dovolj!«
»Sosedovemu otroku sem obljubil takšno cerkvico.«
»Saj ni res! Vselej rečeš tako!«
Peter je zardel. »Seveda je res. No, prodaj mi jo!«
»Saj še ni narejena. Okna manjkajo, streha ni pobarvana in na tleh še ni nič trave.«
»Prav takšna, kakor je zdajle, mi je najbolj všeč.«
Ze po izkušnji je vedela, da se ga ne bo mogla otresti. »No, zaradi mene jo lahko vzameš, sitnoba.«
Petru so se zasvetile oči. »Koliko bo pa stala?«
»Nič!«
Prestrašen je potisnil cerkvico od sebe. »Zastonj je pa ne vzamem.« Spodnja ustnica se mu je podvila kakor užaljenemu otroku. »Pa tako veselil sem se je.«
Tako je zmerom delal. Botra Nana je morala nazadnje popustiti. »No, da bo mir, pa daj dva dinarja!«
Petru se je zasmejal obraz. Dolgo je brskal po žepu, da je naposled nekje na dnu, skoraj pri kolenih, našel mošnjiček in ga privlekel na dan. Nerodno je odvil vrvico, ki ga je zapirala- Potem si je oslinil palec, kakor bi bil hotel šteti bankovce, in ko se mu je z nerodno roko posrečilo ujeti kovanec za dva kovača, ga je počasi potisnil na mizo. »Dva dinarja! To bi bilo dosti premalo za takšno delo. Kar dva kovača vzemi, botra. Samo Lizika mi mora cerkev še poslikati in streho naj pozlati. Da, tako naj naredi, da bo lepo. Jutri pa pridem pod večer po cerkvico. Saj je prav?«	(Dalje prihodnjič.)
*	Uboj iz ljubosumnosti. Pri Sv. Barbari Sta dva neznanca v gozdu napadla ponoči 18-letnega Viljema Vičanskega, posinovljenca nekega posestnika od Sv. Barbare, in ga z no ži tako obdelala, da je izkrvavel. Vičanski je zahajal zadnje čase k nekemu dekletu, kar je zbudilo pri drugih fantih hudo sovraštvo. Orožniki so enega izmed napadalcev, komaj 161etnega fantalina, prijeli in izročili sodišču.
*	Obsodba zaradi vloma. Pred malim kazenskim senatom v Ljubljani je bil obsojen zaradi vloma v Zg. Bitnjah rojeni 401etni Polde Debeljak, stanujoč v Primskoveitt' pri Kranju, na eno leto in dva meseca robije in v izgubo častnih državljanskih pravici za tri' leta. Debeljak je junija letos vlomil-V Demšar jevo hišo v Logu, občina Zminec-I nad Škof jo Loko, pri bčlem drievif, ko so' bili vsi domači z doma, ter jim je odnesel 1057 din gotovine. Debeljak je vlom priznal.
*	Zaradi petelina zaklal tujo ženo. V Zaži-ni blizu Siska se je kovač Nikola Varovič spri z ženo kovača Matlekoviča Katjo zaradi petelina, ki ga je zasačila Varovičeva žena Jaga na svoji njivi in ubila. Varovič je navalil na Matlekovičevo,- ker je zmerjala njegovo ženo. Matlekovičeva se je pa branila in ga z motiko udarila po roki. Tedaj je potegnil nož in jel obdelovati z njim Matlekovičevo, dokler ni obležala mrtva.
*	Beg iz jetnišnice. Iz jetnišnice novomeškega sodišča je pobegnil v jetniški obleki kaznjenec 22 let stari Povše Franc, doma iz Močvirja pri Bučki. Fant bi moral odse-deti dve leti in šest meseoev zapora in je odsedel že dve tretjini svoje kazni Zdaj pa se mu je naenkrat zahotelo prostosti
*	Begunci pred sodiščem. Pred goriškim sodiščem bi se morala vršiti te dni razprava proti 35 let staremu Avgustu Martinuciju in 35 let staremu Petru Bregantu iz Gorice, ki sta se pred dobrimi štirimi meseci odpravila v tolminske gore in zbežala čez mejo, da bi si poiskala dela in zaslužka, in 401etnemu Lojzetu Kosiču iz Pliskovice, ki jima je baje pomagal pri begu. Obmejni miličniki so vse tri prijavili oblastvom, ki so poleg tega ugotovila, da je bil Lojze Kosič že nekaj časa pod policijskim nadzorstvom in da je brez njihovega dovoljenja šel od hiše. Državni tožilec je sestavil zelo obširno obtožnico, v kateri zahteva za vse tri begunce občutno kazen. Razprava bi se morala vršiti na goriškem sodišču, a se je ugotovilo, da je za zadevo pristojno tolminsko sodišče. Razprava bo zato v kratkem v Tolminu.
*	Novorojenček na njivi. Orožniki so izsledili te dni novorojenčka zakopanega na njivi posestnika Strgarja v Anovcu pri Vidmu ob Savi in dognali, da je'-bilo dete posledica ljubezenskega razmerja neke priletne služkinje z domačim hlapcem. Zadeva pride-pred sodišče	■<-■- v.» ; .uu. »a . w ,
*	Kakšnih zvijač se poslužujejo tatovi ko»-les. Delavcu Ivanu Vidoviču, ki;istanuje v Kungoti, se je med potjo-iz 'tvornice- -v Maribor proti domu pridružil neznan moški in mu je dejal, da mu bo preskrbel zek> cfenenb stanovanje v mestu. JVid9vič je postal, i rt- tujec ga je povedef na Koroško cesto,-kjefc stfe se pred hišo št. 83 ustavila.—T-ujec -je Vidovičevo kolo, ga postavil-v -drvarVrieb na dvorišču in jo za'klenil s ključavnico, ki-jo jfe prinesel s seboj. Nato je povedel Vidoviča j v hišo, češ da mu bo pokazal, sobo/ nsf stopnišču pa se je spretno izmuznil, iplanilna I dvorišče, vzel kolo'iz drvSinice'i«*'se naglo 1 odpeljal.	i — :	..... 1
*	Velik vlom pri Sv'. Juriju ob Pesnici. Mariborski trgovec Jttsip" Tscharre ima pri Sv. Juriju ob Pesnici gradič*-»Mfrni dom«. V nedavni noči pa so v gradič 'Vdrli fieznani tatovi in oplenili vseh-sob. Vlomilci soj odnesli vse perilo, obleko, dragocene gosli,, vse prte, posteljnino in drugo. Odnesli so, kratkomalo vse. k?r ie bilo kaj vrednega Skupna škod^ znaša najmanj 25.000 din.
*	Po nedolžnem aretiran. Pred dnevi so iz, Litije orožniki privedii v zapore ljubljanskega okrožnega sodišča samskega rudarja Leopolda Sajevica, doma iz Trbovelj, ker ie bil osumljen, da je sodeloval pri neštetih tatvinah, ki jih je zagrešil vlomilec Ciril Štehan po raznih krajih Slovenije. Preiskovalni sodnik je Leopolda Sajevica zaslišal. Ta mu je
navedel točen alibi, da je bil že dolgo let
vedno zaposljen v rudniku Zivanicah pri Tuzli, pozneje v rudniku Majevici naposled znova v Zivanicah. Peš je prišel iz Zivanic domov. Za pot je potreboval nad mesec dni. Na podlagi teh njegovih dokazov in ker je tudi glavni vlomilec Ciril Šteban potrdil, da ta Leopold Sajevic ni bil njegov pomagač', je bil po nedolžnem aretirani Sajevic izpuščen iz preiskovalnega zapora in je bilo proti njemu ustavljeno kazensko postopanje."
* Roparski napad. Na Šmartinski cesti v neposredni bližini Ljdbljane je prišlo ponoči do drznega napada. Nikolaj Makar, 31-letni krošnjar ^ manufakturo iz metliške okolice, je prišel pozno ponoči v znano' 'Šventner jevo gostilno pri Velikih Jaršah. Popil je kozarec vina in vfSr&šal natakarja, ali bi-se v hiši dobilo prenočišče. Natakar je odvrnil, da nimajo prostora. Tedaj st"£ še vmešala v besedo dva mlajša pivca, češ da se v Šmartnem lahko poceni spi. Makar je možakoma verjel in je stopil z njima na cesto Ko pa so se nekaj sto metrov oddaljili od gostilne, sta neznanca planila nanj, ga podrla na tla, mu zamašila usta in mu iz notranjega žepa telovnika iztrgala sukneno vrečico, v kateri je hranil 5700 din v bankovcih in krošnjarsko knjižico. Ugrabila pa sta mu tudi dva kosa blaga za obleko, enega rjave, drugega črne barve. Nato sta pobegnila čez polje. Drzna roparja zdaj išče policija.
Popotnikova M
Proslava BO letnice žirov-skega Sokolskega doma
Ziri, avgusta.
Ob koncu avgusta poteče 30 let, ko je bil
odprt v Zireh Sokolski dom, prvi v naši domovini. Tedanja slavnost je potekla ob naravnost ogromni udeležbi domačinov in tujih prijateljev sokolstva. Ta pomembni spominski sokolski praznik bo naš Sokol proslavil v nedeljo 14. t. m. popoldne z razvitjem na-raščajskega prapora.
Slavnost se začne ob pol 14. s skušnjami, katerim sledi čez eno uro slavnostno razvitje. Nato bo sprevod, po sprevodu javni telovadni nastop in narodna prosta zabava pred So-kolskim domom in v njem.
JSIaš Sokolski dom je bil, odkar obstoji, itaj-trdnejša narodna trdnjava, katero so zastonj naskakovali najhujši nasprotniki sokolstva v dolini. Vsi napadi so bili dostojno in odločno odbiti.
Iz Sokolskega doma sta se širili in se širita tudi danes narodnonapredna prosveta in ju-goslovenska zavednost. Iz te telovadnice je izšlo že lepo število odličnih telovadcev in telovadk.	__ V
Izrednost je, da>jed9il ;zgrajen prvi Sokolski dom na Slovenskem v tedaj še preprosti vasi Zireh in ne v mestu ali v trgu. Zirovski Sokol pa je tudi vselej izpolnjeval svoje sokolskem dolžnosti. Njegova naloga je danes še tem večja, saj so Ziri obmejni kraj.
Kakor se lahko ponaša s prvim Sokolskim domom, tako ima tudi svoj Vidov dan. Ta Vidov dan pade na Vidov dan 1. 1914., ko je razvil stfoj društveni prapor. Razumljivo, da je moral naš Sokol zaradi tega prestati marsi-kak očitek in še kaj hujšega med svetovno vojno* pa'4ucli kasneje. Ob otvoritvi pred 30 leti je rekel govornik: »Šola ne zadostuje, dežela in država ne dajeta tega, česar potrebujemo. Znoj je pokropilito poslopje, delo ga je dalo. Upam, dd bo ta Sokolski dom tudi za naprei torišče in Otgnjišče žirovskega.Sokola.« Da, bil je in bo Xo tudi odtal jza naprej.
Udeležite se te proslave v nedeljo 14. V. m. ne,le Sokoli iz bližnih društev, ampak pridite tudi drugi prijatelji in prijateljice sokolstva k nam v Ziri. Brat Jakob Poljanšek nudi ob takih prilikah polovično vozno ceno na svojih avtobusih, kar bodi s hvaležno pohvalo omenjeno. Njegovo podjetje priporočamo vsem potnikom, ki potujejo po dolini.
»Deseti brat« na prostem
Središče ob Dravi, avgusta.
Prijazno Središče ob vznožju Slovenskih goric,-ki je že od nekdaj znano po zavednosti svojih občanov, bo v nedeljo 7. t. m. v proslavo bližajoče se 20-letnice osvobojenja in zedinjenja z veliko kulturno prireditvijo dalo izraza svoji vžliki radosti nad tem dogodkom in dokaz svoje privrženosti Jugoslaviji} Sokol, Društvo kmečkih fantov in deklet in gasilska četa bodo skupaj na prostem uprizorili Jurčič-Govekarjevega »Desetega brata«.
Režijo so poverili odličnemu mariborskemu režiserju g. Milanu Kosiču. G. Kosič, ki se je posebno uveljavil z režijo Shakespearejevega »Sna kresne noči« na prostem v Mariboru lani v okviru prireditev Mariborskega tedna, je izbral za uprizoritev »Desetega brata« v Središču staro znano Gradišče. Zgrajeno bo naravno prizorišče — lične lesene hišice, ozadje pa bo slikovita panorama Središča.
G: Kosič je že več tednov v Središču in z veliko vnemo vodi vaje v Sokolskem domu. Vsem sodelujočim, tudi nosilcem najmanjših vlog, posveča vso pažnjo. Ker ima med igralci več odličnih talentov, ki že nekaj let redno nastopajo na središkem sokolskem odru, mu je uspelo izoblikovati enotno skupino in upa, da bo uprizoritev odlična. G. Kosič je poleg režije prevzel tudi vlogo Krjavlja. Tako se obeta z »Desetim bratom« v Središču prvovrstna predstava. Vse narodno zavedno občinstvo vabimo, da prihiti v nedeljo 1. t. m. v Središče, da bo slavnostna predstava »Desetega brata« ob 20-letnici svobodne države mogočna nacionalna manifestacija v priznanje in zadoščenje sodelujočim in vsem zavednim Središčanom v njihovi veliki ljubezni do Jugoslavije!
Spored celotne proslave je naslednji: ob 5. zjutraj budnica sokolske godbe, ob pol 15. sprevod izpred rotovža na slavnostni prostor, kjer bo najprej pozdrav predsednika meddruštvenega odbora, nato pa slavnostni govor g. Milana Kosiča; sledita državna himna in »Hej Slovani«. Zatem bosta tekma koscev in predstava »Desetega brata« na prostem. Zavedni narodnjaki od blizu in daleč pridejo v nedeljo 7. t. m. v naše obmejno Središče.
Haloško pismo
Sv. Barbara v Halozah, avgusta.
V ospredju dogodkov v preteklem tednu je bil čas trajanja haloškega »velesejma«, to je proščenja godu sv Ane, ki ima svojo mično cerkvico na prijaznem griču sredi vinskih gp;ric v bližini gradu Borla. Krasno je tu. Lep razgled je privlačna točka za izletnike, katerih ne manjka ob priliki proščenja. Ta romarska božja pot je bila zriana že v starih časih, ko so še prihajale procesije iz vseh bližnih in daljnih krajev. Le žal, da so se kapele križevega pota od vznožja na hrib že čisto porušile Nekaj se sicer sliši, da bosta cerkvena in občinska uprava drugo leto kapele popravili.
' Letos je trajalo proščenje tri dni in ni manjkalo ljudstva celo iz daljnih krajev. Da ima Sv. Ana velik sloves, lepo pove narodna pesem:
»Halo7,e so gore Sv Ana ie črez nje «
Drugi dogodek za Barbarčane in okolico je tfrmbdla. Tukajšnji Sokol Driredi v nedeljo 7. t.'m. popoldne ob 15 veliko tombolo na vrtu Reiftčrieve gostilne. Ker bo to prva tombola pri nas. zraven tega pa bodo zelo lepi dobitki (dve moški in dve ženski kolesi, blago za' moške in ženske obleke, perilo in razni drugi lepi dobitki po številu nad 500). je razumljivo, da je za tombolo veliko zanimanje in je prodanih že mnogo tombolskih kart, ki se prodajajo po.2 din za kos.
Kdor si želi lepih dobitkov, prijetne zabave, haloskih gibanic in dobrega haložana, kdor je Sokol in kdor naprednjak vsi v nedeljo k Sv. Barbari v Halozah.
Ženski vestnik
Kako se varujemo strele
Zelo razširjeno je mnenje, da je bivanje V gozdu med nevihto nevarnejše kakor na prostem polju. Toda številke o strelah, ki so ubijale ljudi in živali, dokazujejo, da je to mnenje zmotno. Razen tega je mogoče to rmotnost dokazati tudi z znanstvenimi dognanji
Znani so rfešteti primeri,' da je treščilo v ljudi, ki so stali med, neVihto na prostem polju nekoliko sto metrov od gozda. Tu bi lahko domafevali, da je >bližni gozd zakrivil nesreče. Številke pa govore, da v gozdove s prilično enako visokimi drevesi zelo reko trešči. Nevarrii so gozdovi le tedaj, če imajo posamezna drevesa, ki svojo okolico po viši^ ni prekašajo ali pa če so med drevesi nekje', .večji presledki. of	v s ^
Enako je s samotnim človekom, ki stopa po polju. Njegova, čeprav neznatna višina-vendar zadostuje, da poveča električno napetost. Zato pogosto priporočajo, naj se po-edinci v ravnini med nevihto vležejo na tla. Pod nekimi pogoji je bivanje v gozdu med nevihto celo ugodno, kajti blisk trešči po večini v drevesni vrh in švigne ob deblu v zemljo, ne da bi škodoval neposredni okolici.
i Na sadje ne pij vode!
Kakor znano ima sadje zelo mnogo vode, ■tako ,dja nj, po sadjy pr^v nič treba piti vode. Po vrhu pa je to zelo škodljivo Če pijemo vodo na sadje, se sadje v želodcu napne in se razvijejo nevarni plini, zlasti če jemo temnordeče črešnje ali pa ribez.
Otroci kaj ,radi jedo preveč sadja. Če, je želodec napolnjen s sadjem in če pijemo natp še; vodo, je želodec dQ. skrajnosti obremenjen. Posledica je, da se želodec nič ^eč ne giblje ii\ se prepočasi izprazni. Hkratu je ogroženo delovanje srca.. Sledijo hude trebušne bolečin/; Vr> napefyj>pt -^črevesju.
Plini, ki omrtvičijo živčevje črev, poškodujejo . tu^i Jtryr^ celice,.y, črevesju. ,,Mimo tega se zaradi zaužite vode vsebina črevesja razredči in se more naglo razviti kaka jDole-Zen.
Naj še omenimo, da nezrelo sadje najdalje ©bleži v želodcu. Zato nezrelega sadja ne jej, a zrelo dobro prežveči, potem ti bo koristilo, ker je sadje sicer zdrava jed^ Če pa si žejen po sadju, ne pij mrzle vode. Če že moraš kaj piti, vzemi ruski čaj ali pa črno kavo.
,;	Praktični nasveti
Otročičku včasih zaradi potu ali nesnage oboli koža. To otroka boli. Da se to prepreči, je treba otroka mazati iž'glicerinom: V steklenico z glicerinom vtikaj čisto kokošje pero in maii 'vsak dan otroka' pod pazduho in med nogami, kjer ga peče. Le pri nevednih materah, ki ne poznajo glicerina', 'pr^he1-' tednih materah," kione kopljejo Svojih''otrok, eo dtrobi bolni na koži.' >< .....-s*« i?'
t>	Za kuhinjo : ; , ,
Juha. i^.jjampov. (za 4 .osebe).Tri .četrtinke kile očiščenih vampov pristavi, i mtzlo vodo. K juhi dodaj korenčka, peteršilja, zelene, Čeby^e, en-,lavfcrjev'ijst'in tri ?rrie "pppr.a.vJu-ha naj počasi vre, da se vampi skuhajo. 10 dek slanine zreži na drobne kocke in jih prepraži. Ko je slanina postala lepo rumena, Stresi zraven dve dan stari in na drobne rezance narezani žemlji. Ko so se žemlje malo opekle, zalij z juho od vampov. Juho pa precedi. Zelenjavo kakor vampe zreži na rezance in jih stresi v juho, dodaj še malo zelenega. sesekljanega peteršilja, in ko juha še malo povre, je gotova.
Zelje, s • kislo smetano. ,Glav<j zelja očisti, Operi in zrježi na rezancer Zelje na-to'pop-ari, pokrij ki pusti pokrito. 10, minut.> Med tem pa faz beli Vikozišest dek na kocke narezane slanine. .S slanino prepraži tudi eno drobno zre-jtano čebulo, ..dodaj .ocejeno in nal-ahko otis-njeno zelje, osoli, malo popopraj in pokrito du£i. Ko se. je zelje do mehkega dušilo, po-, tresi žlico moke in ko moka malo zarumeni,-xalij s kropom, da dobiš gostljato zelje. Do-
daj še tri do pet žlic kisle smetane; ko vse skupaj malo povre, je jed gotova. Daš s pečenim krompirčkom ali pa kot prikuho z govejim mesom na mizo.
Zrezki v gorčični omaki. Telečje ali svinjske zrezke potolči, Psoli in povaljaj v moki.
V	kozi razbeli mast in zrezke hitro opeci po obeh plateh. Ko so opečeni, jih deni na topel krožnik in pokrite postavi na toplo. Na ostalo mast pa stresi za vsak zrezek po eno žlico drobno sesekljane čebule, in ko čebula porumeni, potresi toliko moke, kolikor je mast vsrka. Vse skupaj malo praži, da moka porumeni. Nato zalij s kropom, da dobiš prav redko omako. Dodaj žlico ali dve gorčice in naj -prevre. Zdaj- položi še zrezke v- omako, ' in naj se počasi dušijo, da postaneimeso meh-"' ko. Če se je omaka med dušenjem » preveč-• zgostila, jo malo zalij. Ko so zrezki mehki, posodo odstavi, v omako pa stresi štiri na drobne rezance narezane kumarice (iz-kozarca), a naj več ne vre, temvčč daj zrezke takoj na mizo. Zraven daš ali cmoke, makarone, rezance ali dušen' riž in, če hočeš, še solato.
Poprovo meso. .60 dek pljučne pečenke ali bržole razreži na zrezke, potolči in osoli.
V	kozi razbeli mast in opeci zreke prav hitro po obeh plateh. Nato zloži zrezke v toplo skledo in pokrite postavi na toplo. Na mast pa stresi žlico drobno sesekljane čebule in zvrhano žlico moke. Ko moka in čebula porumenita, zalij z juho ali vodo, da dobiš gostljato omako. V omako zloži opečene zrezke, potresi „za noževo konico popr;a po zrezkih in malo sesekljanega zelenega peterellja in duši do mehkega. Po potrebi omako med dušenjem še malo zalij, če se je preveč pokuha-la in zgostila. Zraven daš dušen riž ali cmoke, lahko pa tudi solato.
Ledvice v omaki. Telečje ali svinjske ledvice (tri) podolgem prereži, odreži loj in kožico, nato jih položi za dve minuti v vročo vodo, da izgubijo duh. Nato jih na tenke koščke razreži.' V kozi razbeli mast,, in pre- , praži malo drobno zrezaiie1" čebule. ;Na'čebulo stresi ledvičke' in jih hitro opeci. Potresi jih z žličko mpke, in ko moka porumeni, žali j z malo vpde. Ko-vse skupaj.prevre, osoli,, malo,popopraj, dodaj še dve žlici belega vina' in malo sesekljanega zelenega peteršilja. Ledvičke moraš hitro pripraviti, sicer postanejo trde.
Zemljev kipnik. Šest žemelj razreži 1 na tenke rezine. Tri četrtinkd litra mrzlega'mleka, dve jajci'In devet dek sladk0'rja v prahu dobro raztepi in polij po zrezanih žem-ljah. Pol kile jabolk' hlupi, iztrebi in zreži na tenkč plošče. Primerno veliko kozo ali pekačo pomaži s sirovim maslom. Na dno položi koščke naftifctčenih ' žerfielj, $o žemffah 'rialoži jabolk',"potreSi"frtaK? <ffadkorja "v^ptahu (če so jabolka boPf kifela, 'daj več sladkorja, če' niso'kisla,•pk^ahj, pač' fcfct okusu1)' t^te^lo* opranih"rozin.''Pb jabolkih položi spet žemlje, nato spet jabolka, sladkor in rezine me-Ajaje tako, da vse porabiš. Na, dno in na vrh pridejo žemlje. Nato, ^U&Savf 'kozo v pečico, ' da se kipnik lepo rjavo zapeče. Pečenega potresi s sladkorjem in daj'-v posddi-nai mizo.
Prežgana juha. V kozi razbeli JtirjL- ck> pet dek i^asti^Na mast ,s}xesi .fctiri do pet. dek moke in m,ešaje napravi bolj temnp p-režga-nj e^ Prežgan^ flatflj.pso^i.p dfl.^aj ^ičko k^im-ne. Ž^lij z mrzlo vojio, premešaj in naj juha. vre približno 15 do 20 minut. V juho zakuhaš lahko drobne čmočke ali pa Opečes narezane žemlje, ki jih daš posebej na krožniku na mizo, da si jih vsak sam da v .juho, sicer se preveč razmočijo. Lahko pa juho še izboljšaš z jajcem. Jajce stepi v skledi, in ko je juha kuhana^ jo mešaje vlij v skledo na jajce.
Kavna-torta. Mešaj, da se speni, 17 dek sladkorja v prahu, šest rumenjakov in od p>ol limone naribano lupinico, Nato primešaj tri dedce z rumom poškropljenih drobtin, šest zrn kave (drobno stolčene), dek zmletih mandeljnov ah:orehov in nazadnje še sneg i šestih beljakov. Posodo za torto pomaži Sr sirovim maslom, posuj zvdrobtinami, zlij noter testo, razravnaj in- speci. Pečeno in hladno torto prereži in nadevaj. Nadev: Mešaj, da se speni, 12 dek sirovega masla, dva rumenjaka in 15 dek sladkorja v prahu. Na-
POLOZNICE VNOVIČ PRILOŽENE
V današnji številki bodo vsi cenj. naročniki dobili položnice ne glede na to, ali imajo naročnino že poravnano ali ne, ker je sortiranje položnic po imenih naročnikov nemogoče. Oni, ki nimajo za letos poravnane še vse naročnine, naj nemudno nakažejo ustrezne zneske, drugi pa naj položnice shranijo za pozneje, ko jim bo naročnina potekla. Dolžniki naj takoj plačajo, da ne nastanejo motnje v dostavi lista. Ponovno opozarjamo, da inozemcem ne prilagamo položnic, ker niso v inozemstvu veljavne. Denar se iz inozemstva pošilja na drug način. Le iz Nemčije se ne more; za take naročnike naj svojci v Jugoslaviji plačajo naročnino.
to primešaj štiri žlice prav močne kuhane mrzle kave. S tem nadevom torto nadevaj,' jo .tudi po Vrhu pomaži in postavi do uporabe na hladno.
Rosi na tujem
Iz kolonij naših ameriških rojakov
Cleveland, julija.
V ameriški državi Ohiu bodo 9. avgusta primarne -volitve. Za državnega poslanca bodo kandidirali tudi štirje slovenski kandidati Med kandidati' za državne senatorje pa je ' tudi v slovenski naselbini znani in čislani odvetnik Andrew Boyd-Boič, hrvatski rojak. ' Slovenski kandidati so Jožef Ogrin, ki je bil, že dvakrat -izvoljen za poslanca, Ralf Butala, siit pionirja slovenske naselbine v Clevelan-du Franca- Butali, 'Edvard Zaje in Jožef Poz-nik. Prva dva - slovenska ikandidata sta po poklicu odvetnika -in se udejstvujeta pri raznih narodnih društvih in ustanovah. Vsi so demokrati. * - * • s, ■ '< e
Za smeh iri kratek čas
• 1 •' ...... ' •■ - v »
, ■> ■■" ' IZ ŠOLSKE NALOGE ; Tinček je'^»isal halogo z naslovom »Človek« in dejal:" »človek ima tudi hrbtenico! To je dolga kost ki, gre skozi zgornji del telesi. Na njegovem zgorftj^h koncu sedi glava, na spodnjem^koncu pa človek.«
DOBER GOVORNIK
A: »Kako je ,vam .bil všeč moj govor Konec je bil dober 'kaj ne?«
B: »Da, konec je bil dober, samo prepozno je prišel .r..«
v POZNA SVOJO MAMICO
A: 'f»Ali ostane tvoja mamica še dolgo i modni trgovini'«
B: »Ne, IcmafKi pride, saj so pravkar vzel ' iz izlozbenega okna zadnji klobuk.«
■ r: r" -r .'T	M.I (r, .ntfrh, <al ♦ . ">
n	ZATO
A: »Midva z ženo se nikoli ne prepirava vpričo otrok, vedno jih pošljeva ven.«
Bst»Ala, izato se torej vajini otroci ves dan igrajo na cesti.«'	j« r <
r NA PLESU
»Ali veste, gospodična,,T da sem se naučil plesati na godbo iz radia?«
»NO, saj to se vam pozna: plešete namreč tudi vse motnje...«
ZAKONSKE LJUBEZNIVOSTI
Mož (v prepiru z ženo): »Rajši bi imel v [i hiši trobento, kakor tebe.« j*
Zena: »Trobenta ima vendar močnejši glas kakor jaz«.
Mož: »Ze res, a trobenti lahko odvijem ustnik«.
Radio Ljubljana
od 7. do 14. avgusta
Nedelja, 7. avgusta: 8.00: Duet klavirja in harmonija (Gnjezdova Melita in Dimitrij Kaškarov). 8.45: Verski govor (dr. Gvidon Rant). 9.00: Napovedi, poročila. 9.15: Valčko-va ura (radijski orkester). 10.00: Prenos otvoritve XX. mednarodnega kongresa katoliških esperantistov. 10.30: Prenos tabora Kmečke zveze z Brezij (sv. maša, posvetitev ln blagoslovitev prapora). 11.30: Otroška ura Gašperček. 12.00: Opoldansiik koncert radijskega orkestra. 13.00: Napovedi. 13.20: S slovenskih gredic (plošče). 17.00: Kmetijska ura: Zvišanje pridelka na travnikih (inž. Rado Lah). 17.30: Oktet litijskih fantov. 18.15: Nastop slovenskih otrok iz Francije (uvodno besedo bo imela Julka Šušteršičeva). 19.00: Napovedi, poročila. 19.30: Nacionalna ura: Iz intimnega življenja naših izseljencev v Severni Ameriki (Leon Barič, Zagreb). 19.50: Ruski sekstet. 20.30: Koncert (Pavla Lovšeto-va, prof. Marjan Lipovšek — spremljava in radijski orkester). 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Sedaj pa na ples (plošče).
Ponedeljek, 8. avgusta: 12.00: Skladbe slovenskih skladateljev (plošče). 12.45: Poročila. 13.00: Napovedi. 13.20: Iz jugoslovenskih oper (radijski orkester). 14.00: Napovedi. 19.00: Napovedi, poročila. 19.30: Nacionalna ura: Nastanek velikih mest (dr. Miroslav Stojadi-novič). 19.50: Zanimivosti (Mirko Javornik). 20.00: Plošče. 20.10: Počitniške kolonije za vajence (dr. Albert Trtnik). 20.30: Koncert (Ludvik Bajde, operni pevec iz Leipziga, in radijski orkester). 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Jugoslovenski plesi in koračnice
Torek, 9. avgusta: 12.00: Vsakemu nekaj (plošče). 12.45: Poročila. 13.00: Napovedi. 13.20: Vesel opoldanski koncert radijskega orkestra. 14.00: Napovedi. 19.00: Napovedi, porčoila. 19.30: Nacionalna ura: Problem graditve naših cest (inž. Ernest Udovič, Zagreb). 19.50: 10 minut zabave. 20.00: Plošče. 20.10: Umetnostni spomeniki na Dolenjskem (Jože Gregorič). 20.30: Koncert zbora kon-servatoristov iz Prage. 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Iz dobrih starih časov
Sreda, 10. avgusta: 12.00: Uvertire (plošče). 12.45: Poročila. 13.00: Napovedi. 13.20: Polke in valčki (plošče). 14.00: Napovedi. 18.00: Koncert radijskega orkestra. 18.40: Mladinska ura: Opazuj in poskušaj (prof. Miroslav Adlešič). 19.00: Napovedi, poročila. 19.30: Nacionalna ura: Predavanje inšpekcije državne obrambe. 19.50: Svetozar Banovec onie (plošče). 20.00: Pevski koncert Jožeta Gostiča, člana zagrebšek opere (pri klavirju prof. Lipovšek). 20.40: Podoknice (plošče). 21.00: Koncert radijskega orkestra. 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Koncert dveh kitar (Antuno-Jvič in Haršlag).
Četrtek, 11. avgusta: 12.00: Cajkovskij op. •74: Šesta simfonija v h-molu (plošče). 12.45: Poročila. 13.00: Napovedi. 13.20: Venčki slovenskih narodnih (radijski orkester). 14.00: Napovedi. 19:00: Napovedi, poročila. 19.30: Nacionalna ura: Mati Angelina in Brankovimi (dr. Dušan Popovič). 19.50: 10 minut zabave (Fran Lipah, član gledališča). 20.00: Ru-munske narodne pesmi (plošče). 20.10: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič). 20.30: Prenos promenadnega koncerta iz Rogaške Slatine (dirigent Neffat). 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Slovenske narodne bo ob spremljevanju radijskega orkestra pel Drago Žagar.
Petek, 12. avgusta: 12.00: Slovenske pesmi (plošče). 12.45: Poročila. 1.3.00: Napovedi. 13.20: Cimermanov šramel-kvartet. 14.00: Napovedi. 19.00: Napovedi, poročila. 19.30: Nacionalna ura: O sedanjih nalogah univerze (dr. Karel Ozvald, Ljubljana). 19.50: Poročila o izseljencih. 20.00: Plošče. 20.10: Življenje vaškega otroka (Šorlijeva Elza). 20.30: Prenos simfoničnega koncerta iz Rogaške
Slatine (dirigent Neffat). 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Lucienne Boyer poje (plošče). 82.30: Angleške plošče.
Sobota, 13. avgusta: 12.00: Pisan spored vam gotovo je všeč. 12.45: Poročila. 13.00: U^povedi. 13.2.0: Pisan spored vam gotovo je
všeč. 14.00: Napovedi. 18.00: Za delopust (radijski orkester). 18.40: O socialnem skrbstvu (Zlata Pirnatova). 19.00: Napovedi, poročila. 19.30: Nacionalna ura: Živinoreja v Jugoslaviji (Cvijanovič). 19.50: Pregled sporeda. 20.00: O zunanji politiki (dr. Alojzij Kuhar).
Rodovitnost zemlje Zedinjenih držav je znana, toda pridelke kaj radi uničujejo divji viharji (tornado) in kobilice, ki so prava šiba božja za Ameriko. Pri nas tega zla vsaj v večji meri ne poznamo. V Ameriki je letos vse pokoncu, da zatre to strašno nadlogo. Izmed 48 je 24 ameriških držav prisiljenih pokončavati kobilice. V Minnesoti so ustanovili nekakšni generalni štab proti kobilicam, da je vodstvo enotno.
Zvezno ministrstvo za kmetijstvo je ustanovilo v ta namen poseben urad in mu dalo
Ruski vsedržavni	rastlinski zavod je napravil pred štirimi	leti na Pamiru obsežne kmetijske poskuse.	Vodja teh del Baranov poroča zdaj o njih:
»Opravili smo zanimivo delo. V gorskih dolinah v višini 4000 m nad morsko gladino smo dosegli nepričakovane uspehe. Do zadnjega časa so učenjaki domnevali, da podnebje v visokih gorah onemogoča rast rastlin. Naše delo je pa pokazalo, da se rastline zelo hitro prilagode visokogorskemu podnebju in da je pridelek mnogokrat celo večji kakor v dolinah. Žitno stebelce doseže višino 2 m klas je pa namestu običajnih 12 cm dolg do 25 cm. Izkazalo se je, da je na Pamiru zelo rodovitna zemlja. Prej so rabili za setev seme iz drugih visokogorskih ali mrzlih severnih
Čilski zemljepisni zavod je poslal pred mesecem z vsemi tehničnimi pripomočki opremljeno odpravo k Senoretskemu jezeru, ki je v teku ene noči na nepojasnjen način izginilo. Ta pojav je zbudil velikansko zanimanje med znanstveniki. Senoretsko jezero je ležalo na jugu čilskih And. Veliko je bilo 70 kvadratnih kilometrov in globoko do 40 metrov. Ob njegovih bregovih je zelo razvito kmetijstvo.. Vsakdanja vlaga, ki je iz-
20.30: Slovenski humor ob rojstvu Jugoslavije (paberki iz »Kurenta« iz 1. 1918-1919; izbral in za radio priredil Niko Kuret; izvajali bodo člani radijske igralske družine; sodelovali bodo Fantje na vasi). 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Koncert radijskega orkestra.
na razpolago 50.000 ljudi, ki bodo pokon-čavali kobilice od druge države do druge. Pokončavali jih bodo z raznimi strupi, ki jih imajo pripravljenih za okrog 180.000 ton.
Človeške roke seveda takega velikanskega dela ne zmorejo. Zato si bodo pomagali S stroji, ki so jih pripravili nad 5000. Deset dni potem, ko se izležejo kobilice, se bo začelo veliko uničevanje. Če zamudijo le nekaj dni, bo vse delo zaman in ves denar vržen proč. Kobilice bi namreč v tem času že pokončale vse, kar je zelenega na polju.
krajev. Toda pamirske izkušnje so pokazale, da se rastline iz vročih in toplih krajev laže prilagodijo kakor rastline iz visokih ali mrzlih krajev.
Abesinski ječmen je obrodil na Pamiru bolje od švedskega. Zelo dobro se je obnesel oves iz Palestine, med tem ko oves iz severnih krajev na Pamiru ni dozorel. V visokogorski dolini Džausanguzu v višini 3550 m nam je dobro obrodila pšenica iz najtoplejšega kraja sveta, iz Arabije. Dobro se je obnesla tudi pšenica iz Indije. V dolini Čečekti v višini 3860 m rasejo repa, krompir, čebula, redkev in korenje. Nekatere teh kmetijskih rastlin dajejo zelo dober pridelek. Na Pamiru so se pojavili zdaj prvi zelenjadnl vrtovi. Bivši pamirski pastirji se hitro lotevajo kmetijstva.«
hlapevala iz jezera, je zadoščala, da rastlinstvo ni trpelo v suši. Ljudje sami pa so imeli vode Več ko dovolj za svoje potrebe. Zdaj pa je nenadno izginilo to jezero. Ostal je velikanski prazen kotel z vodnim rastlinstvom. Rastlinstvo se suši, a ribe so že poginile.
Kakšnih 50 km odtod pa se je pojavilo novo jezero. Čisto v samoti v gorovju je nastalo v skriti globeli 11 kvadratnih kilometrov razsežno jezero. Ob obrežju žive pre->
S strupom nad
kobilčjo nadlogo
Na gorah bolje uspeva
seme z juga kakor s severa
Neznano ljudstvo so	'i
odkrili na Nov! Gvineji
Pred dvema letoma so poročali listi, da je odkril neki letalec, ki je moral pristati na planoti sredi Nove Gvineje, neko neznano ljudstvo, ki se zelo razločuje od ostalih ljudstev tega drugega največjega otoka na zemlji. Zdaj pa poročajo iz holandske Indije, da se je tudi nekemu holandskemu raziskovalcu posrečilo priti do tistega nepreiskanega ozemlja. Raziskovalec Grave je potoval več tednov skozi pragozdove v osrednje novogvinejsko ozemlje in nazadnje srečno dospel do planote, ki leži okoli 2000 m nad morjem. Tam je zadel ob prve naselbine neznanega plemena.
Po Gravejevem opisu so ti doslej neznani ljudje v marsičem podobni Malajcem, vendar se tudi od njih razlikujejo. Jezik, ki ga govore, ni malajski, ampak prej soroden stari
indijščini. Iz tega sklepa Grave, da so ti neznani prebivalci Nove Gvineje najbrže indij-> skega izvora. Priseliti pa so se morali tja gotovo že v davnih časih. Neprehodnost pragozdov, ki obkrožajo njihovo domovino, jiK je čisto odrezala od ostalega sveta in prisilila živeti čisto svoje življenje. Vendar je njihova prosvetljenost mnogo višja, kakor je pro svetljenost Papuancev in ostalih obrežnih prebivalcev Nove Gvineje. Zlasti visoko razvito je njihovo kmetijstvo.
Pri Holandcih kakor pri Angležih je zbudilo to odkritje veliko zanimanje. Pripravlja se že večja znanstvena odprava v osrčje Nove Gvineje, da bo preučila novo odkrito ljudstvo.
Eno jezero izginilo,
drugo na novo nastalo
prosti ljudje, ki so se zelo mučili za vsakdanji kruh, saj jim je neprestana suša uničevala rastlinstvo. Zdaj pa je ta kotlina dobila svoje jezero na prav tako skrivnosten način, kakor ga je bila nekoč izgubila. Se zvečer e bilo vse tako mirno kakor vedno. Trdna ema je legla na zemljo. Ljudje so že šli k počitku. Zrak je bil miren, nenadno pa so
'X Svidenje po 40 letih. V angleških listih e bila ob obisku angleškega kralja in kra-jice v Parizu objavljena slika, ki kaže. kako Imgleška kraljica Elizabeta v pariški bolnišnici izroča šopek rož staremu možu na bolniški postelji. V Londonu živi stara ženica Hawtornova, ki je nepričakovano spoznala na slivi v starem bolniku svojega že dolgo pogrešanega brata. Ne da bi bila dolgo po-mišljala, se je odpeljala v Pariz, kjer je v bolnišnici vprašala, ali leži tam John Stone. Odgovorili so ji, da imajo res bolnika s tem imenom, in odvedli so jo k možu, ki je bila njegova slika objavljena v angleških listih. Sledilo je radostno svidenje. Hawtornova je smatrala svojega brata že 36 let za mrtvega. John Stone je šel namreč pred 40 leti od doma in nastopal v raznih cirkusih. Nekaj časa je še pisal domvo, potem so pa utihnile vse Vesti o njem in šele kraljevski obisk v Parizu je pripomogel njegovi sestri, da je zvedela za pogrešanega brata.
X Na svetu je 17 in pol milijona brezposelnih. Ob koncu meseca marca tega leta so jih toliko našteli. In sicer je brezposelnih v Zedinjenih državah 10.4 milijona, Anglija jih ima 1.76 milijona, v Nemčiji jih je 1,1 mili-
}ona, v bivši Avstriji 600.000. Nato sledijo 'oljska, kjer je 490.000 brezposelnih, Češkoslovaška, ki jih ima 435.0000 in Francija s 401 tisoč. Če povemo to v odstotkih, dobimo: v Zedinjenih državah 8,5 odstotka na Nizozemskem 5.4, v Angliji 3,7, na Češkoslov. 3,6 odstotka brezposelnih. Nemčija z Avstrijo vred ima 1,4 odstotka brezposelnih.
X Prekomorski letalski promet bodočnosti. Američan Howard Hughes, ki se je nedavno vrnil s svojega poleta okrog sveta, je opisal Svoje vtise s tega poleta. Pravi tudi, da bomo nekega dne zrli s kakšnega newyorškega do-nebnika na morje in bomo videli prihajati letala v velikosti modernih orjaških parnikov.
ljudje zaslišali šumenje. Drugega jutra se je razprostiralo v kotlini jezero s svetlo in mirno gladino, kakor da stoji tu že od pamti-veka.
Kakor sodijo, so podzemske ognjeniške sile vzrok temu pojavu. Tu bodo imeli znanstveniki dela, da ugotove, ali ni morda zveze med obema jezeroma.
Letali bodo do poldrugega metra nad morsko gladino. Ves čas poleta bo letalo tako nizko nad vodo. Hughes opisuje, kako se bodo potniki na takem letalu sprehajali po krovu in opazovali mimo hiteče ladje, med tem ko bodo oficirji pazili na naprave. Vse, karkoli se zdaj dogaja na kakem velikem parniku, bo nekoč na letalu bodočnosti. Tudi tovore bodo bodoča letala prenašala, saj ne bodo te vožnje samo najhitrejše, marveč tudi najcenejše.
X Prebivalstvo Italije po poklicih. Po zadnjem ljudskem štetju je v Italiji 47.49%> prebivalstva kmetov, 29.71°/« industrijskih delavcev, 8.20%> trgovcev* in v trgovini zaposlenih, 3.83% pri prometu zaposlenih, 0.25% članov zavarovalnih družb, 4.43% uradnikov in javnih nameščencev, 0.80% umetnikov in ljudi svobodnih poklicev, 0.71% duhovnikov, 0.47% zasebnih nameščencev in 3.61% slu-žinčadi.
X Ribi so postavili spomenik. V Littoriji, mestu, ki ga je pred leti ustanovil Mussolini, so ribi postavili spomenik. Riba se imenuje gambuzija in so jo bili semkaj pripeljali iz Južne Amerike zaradi pokončavanja mrčesa, ki prenaša malarijo. Riba je res uničila takšne množine ličink mrčesa, da ondi že skoro ni nobene malarije več.
X Eno uro pred ženinovo usmrtitvijo se je poročila z njim. Čuden je moral biti občutek 19 letne Ane Downeyeve v New Yor-ku, ko je šla k poroki. Njenemu ženinu je bila namreč odmerjena samo še ena ura življenja. 26 letni John čollins je bil obsojen zaradi roparskega umora na smrt na električnem stlou in Downeyeva se je hotela tik pred usmrtitvijo poročiti z njim. In res se je poročila. Čudna poroka je bila v new-yorški kaznilnici. Priči sta bila dva jetniška uradnika in svatbi je prisostvovala poleg uradnika in duhovnika tudi obsojenčeva
mati. Ana Downeyeva je prosila, naj ji dovolijo poročiti se z obsojencem zato, ker je bila z njim zaročena dve leti in ker je noseča. To so ji dovolili, toda zakon je smel biti sklenjen šele zadnjo uro pred usmrtit* vijo. Nevesta je prišla k poroki v žalni obleki, ženin pa v praznični. Komaj je pa postal zakonski mož, je moral sesti na električni stol.	1 X Grozen samomor ameriškega bogatina. V New Yorku se je zbrala pred dnevi ob nekem hotelu velika množica radovednežev, ki so opazovali čuden prizor: 281etni John Ward iz znane bogate rodbine je zlezel skozi okno hotelske sobe in se izprehajal po 35 cm širokem napušču ob steni. Ljudje so mislili, da se mu je zmešalo. Tako se je izprehajal skoro pet ur in kadil cigareto za cigareto, Lahko si mislimo presenečenje radovednežev, ko so videli, kako se mladi bogatin izpreha-ja po ozkem napušču v 17. nadstropju. Takoj so obvestili policijo in gasilce, ki pa Warda niso mogli pregovoriti, da bi opustil svoj nevarni izprehod. Gasilci so si zaman priza« devali priti do njega, ker jim je grozil, d« bo skočil na ulico, če bi poizkušali približa* ti se mu. Gasilci so zaprli ulico in razpeli mreže ob vsem velikem hotelu. Filmski operaterji so prihiteli od vseh strani in posneli prizor. 200 redarjev je vzdrževalo red. Veš promet je bil ustavljen. Ta čas, ko si je policija prizadevala prisiliti ga, da bi skočil V mrežo, si je prižgal Ward zadnjo cigareto, potem se je pa pognal v globino. Padel j0 nekaj centimetrov od mreže na ulico, kjer je obležal mrtev.
X Strašni gozdni požar v Zedinjenih državah. Na tisoče gasilcev, ki so se pripeljali z letali, skuša pogasiti velikanski gozdni požar na vzhodnem obrežju Severne Amerike1. Najhuje gori ob reki Campbellu. Vsi farmarji z družinami vred iz tistih krajev se skupno z gasilci in vojaštvom bojujejo z ognjem« da bi se ne vnela obširna skladišča lesa, ki so vzdolž reke.
X Najvišje stanovanje na svetu. Kot naj* višje stanovanje sveta velja hiša, ki stoji V Indiji na himalajskem gorovju na vrhu prelaza Donkije v višini 5486 metrov. Ta hiša jS preprosta kamenitna koča, v kateri skozi vs£ leto biva četvero ali petero moških, ki sd čuvarji in predstraže na sedlu. V tej višini je v zraku le polovico toliko kisika ko v zraku neposredno nad morsko gladino. Venda! ljudem v tej višini ni tako težavno živeti« kakor bi bilo pričakovati, ker so domačini i visoke tibetske planote in so vajeni živ« ljenja na višinah 4500 do 4800 m. Čudno te da prav prebivalci teh višin dosežejo visoko starost, pa naj bodo to domačini ali pa me» nihi samostana sv. Bernarda, ki so se pred leti iz Švice preselili semkaj.
X Slon je požrl roj čebel. Iz Nairobija ^ vzhodni Afriki poročajo, na kako čuden na* čin je poginil neki slon v Tanganjiki. Domačini so našli orjaško žival mrtvo v džungli Ko so slona razkosali, so dobili v njegovem žrelu roj čebel. Brez dvoma je slon, ko je lo# mastil po džungli, požrl z grmič jem in list* jem vred tudi čebele, ki so ga po žrelu takO opikale, da mu je grlo oteklo in se Je za* dušil.
X Iz višine 33.000 m bo skočil. Trgovec « padali v Clevelandu Dunkel je sklenil prl» boriti dva svetovna rekorda. Doseči hočs največjo višino v stratosferi, hkratu pa sko* čiti iz največje višine s padalom. Nalašč ? ta namen sestavljeni balon naj bi ga dvignil 33.000 m visoko, torej še 11.000 m više o<J sedanjega rekorda. Dunkel se hoče zapreti f jekleno gondolo, podobno letalski bombi k« zaprto spodaj s padalnimi vratci. Pred seboj bo imel višinomer. Ko bo kazalec pokazal 33.000 m, bo Dunkel iz balona izpustil vodili Obenem se bo odvezala gondola in se sdU» stila v 70 sekundah 24.000 m niže. Ko bo kaj zalec višinomera kazal 9.000 m, bo Dunkel potegnil za vrv, in padalo se bo odprlo, zaradi česar gondola ne bo več s tako blaznO hitrostjo padala proti zemlji. V višini 1.500 m bo odprl Dunkel vratca gondole in skočil iz nje. Obenem bo odprl padalo, pritrjeno na njegovem hrbtu. Dunkel je začel skakati 9 padalom, ko mu je bilo 14 let in je skočil Ž9 1.800 krat. Star je 41 let.
Novi vladar lihtenštajnske
kneževine je Franc JožeS
Te dni je umrl v svojem gradu v Vaduzu najstarejši vladar v Evropi knez Franc I., vladar kneževine Lihtenštajn. Štel je 84 let. Za njim je prevzel vlado knez Franc Jožef I., ki je bil že nekaj časa regent.
Knez Franc I. je bil zasedel prestol svoje državice, ki obsega samo 160 km2, februarja leta 1929, po svojem bratu Janezu II. Vladal je torej samo devet let. Živel pa je po večini na Dunaju, kjer imajo knezi Lihtenštajnski krasno palačo z velikim parkom. Veljal je skoraj za Dunajčana. Šele po priključitvi Avstrije k Nemčiji se je spomnil, da je vladar svoje države. Predstavnik ene izmed najstarejših plemiških rodbin je veljal namreč po nemških zakonih za Žida, ker je imel za ženo hčerko dunajskega bankirja Elzo Guttman-novo. Zato tudi ni hotel izobesiti hitlerjevske zastave. Vlado je pa izročil Franc I. kmalu po priključitvi svojemu vnuku 321etnemu Francu Jožefu.
Kneževina Lihtenštajnska, ki je v tesni zvezi s Švico, je postala v zadnjih letih zakladnica Evrope. Njeno glavno mesto Vaduz je postavilo za sedež mnogo velikih denarnih družb in Nemci menijo, da bi našli v ondot-nih pisarnah imena nemških industrijcev in denarnikov, ki so skrivaj spravili svoje premoženje v tujino. Prebivalci Lihtenštajna še ne vedo, kaj so davki.
Novi vladar Franc Jožef je sin princa Alojza in princese Elizabete Amalije Habsburške. Ta državica ima samo sedem vojakov, ki opravljajo obenem policijsko službo. Njena edina opora je Švica, ki je njena za-ščitnica in pod njeno zaščito se je zatekla, ko se je po vojni rešila usodne skupnosti z Avstrijo. Prebivalcev šteje Lihtenštajn 11.500. 2e to kaže, kako mirno življenje imajo ti ljudje, saj jim dela red samo sedem vojakov, odnosno stražnikov in še ti nimajo mnogo dela.
Na Marsu ni vode
Ko se je Mars zadnjič močno približal zemlji, so zvezdoslovci porabili to priložnost, da bi slednjič pojasnili uganko, kako je z njegovo površino, ali so na njej umetno zgrajeni kanali, ali je tam sploh ozračje, ki bi omogočalo življenje, podobno življenju na jemlji. Ugotovili so, da na Marsu ni kanalov Že zato, ker tam ni vode. Na zvezdami v Ka-
liforniji so zdaj dognali, da je Mars brez vode. Marsovo ozračje je samo po sebi najbrž povsem suho. Če je pa suho, ni vsaj na površini Mars avode, ki bi sicer prehajala v ozračje. Nerešeno je pa še vprašanje, iz česa obstajajo bele kapice, ki se pojavijo na njegovih tečajih, kadar je na Marsu zima.
Harmonike rrompe/e K/a rine/r \ocf D/n 59- oc/O/n 520 oc/Din 120
NEirtEL'HEROLD
KOLESA znamke »AXO«
Zahtevajte brezplačen ceniki Ugodni plačilni pogoji.
RAZUMLJIVO
Gašper: »Jej, kakšen pa si! Še nikoli se mi nisi zdel tako star!«
Melhijor: »Saj res še nisem nikoli bil toliko star kakor danes.«
)	SPOMIN
Prodajalec: »Milostljiva, moram vam priznati, da je ta papiga sicer zelo bistroumna, ima pa eno slabo lastnost: če ne dobi pravočasno jesti, se začne jeziti, razburjati, kričati in zmerjati človeka, da je groza.«
Vdova: »O, tem rajši jo kupim. Me bo vsaj spominjala mojega pokojnega moža ...«
ČE SE OTROK UMIVA
Očka pride zvečer domov in nažene Mihca, naj se umije. Mihec uboga in se umije, kakor se pač umivajo otroci. Očka ga gleda in reče: »Kaj, to se pravi umivanje? Pošteno se mi umij! Saj se ti na bradi pozna, kaj si jedel danes.«
Mihec: »No, kaj sem pa jedel?«
Očka: »Rižev narastek.«
Mihec: »Kaj še! Rižev narastek smo jedli že včeraj.«
Hal! o 91 a s I
OPEKAR DOBI DELO
in zasilno stanovanje. A. Andolšek, Bo-štanj.
POSOJILA NABAVLJAMO, KUPUJEMO IN PRODAJAMO
hiše, posestva, trgovine, gostilne, buffete, restavracije in industrije pod najpovolj-nejšimi pogoji. Pojasnila daje Central, Zagreb, Bregovita 7.
KMEČKO DEKLE
22 let staro, Slovenka, z gospodinjsko šolo, lepa brinetka, s 70.000 din dote in potrebno opremo, bi se takoj poročila. Več pove Anka, Zagreb, Duga 1.
Kmetska posojilnica
ljubljanske okolice, reg. zadr. z neom. zav. v Ljubljani,
Tyrševa c. 18.
Nove vl
vsak lat razpoložljive obrestuje po 4° o vloge proti odpovedi	po 5° o
Za vse vloge nudi popolno varnost. Otvarja tekoče račune in izvršuje vse denarne posle.
Kupuj domače blago!
9 9U I IJNElt
LJUBLJANA
ALEKSANDROVA 6
Brezplačen pouk v igranju!
SAMO	Din 98.—
63719 Po ceni in dobra zapestna ura Shock Proof, lepo kromirano ohišje s svetlečimi številkami in kazalci . Din 98.— 63796 Ista z anker kolesjem na kamne tekoča s sekundnim kazalcem . . Din 185.— 63710 Ista s prima anker kolesjem na 15 kamnov s sekundnim kazalcem
Din 260.—
Zahtevajte cenik, zastonj in poštnine prosto.
H. SUTTNER, Ljubljana b
Lastna protokolirana tovarna ur v Švici.
Mladost ne more pogrešati
moje pomoči!
ZDRAVSTVENE IN POUČNE KNJIGE
Zablode ljubavnega življenja 20 din; Veliki vsevedež 28 din; Spisovnik ljubezenskih pisem, veliki 30 din, mali 24 din; Sanjska knjiga, vedeževanje iz kart, velika 38 din; Godčevski katekizem 25 din; Kako se žena obvaruje spočetja nosečnosti 36 din. — Razpošilja po povzetju Po-lajnec, Ljubljana — Moste, Bavdkova 2-1.
Pomlad!	Letof
OSTANKI iz mariborskih tekstilnih tovarn
pristnobarvni. brez napak, noben kos izpod 2 m in sicer:
Paket »Serija H« z vsebino 16—21 m prima oxfordov, cefirjev, touringov in frenžev za posebno močne moške srajce v najlepših vzorcih.
Paket »Serija M« z vsebino 16—21 m pralnega blaga za ženske obleke in dečve, kre-tona in druka za predpasnike, delena, krepa in polsvile za bluze in obleke v izbrano lepi sestavi.
Paket serijo H in M pošiljam tudi mešano, torej vsakega pol. Vsak paket poštnine prosto za znižano ceno din 130.—.
Paket »Serija Z« z vsebino 3—3.20 m dobrega sukna za moško obleko, damski kostum oziroma plašč in sicer: Z-l 130.—, Z-2 160.—, Z-3 250,— din zadnji dober kam-garn, isti v modri in črni barvi din 275—. Cela podlaga za moško obleko po kakovosti din 80.—, 100,— in 120.—.
Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. Nešteto priznanj odjemalcem na razpolago, zato pišite še danes na razpošiljalnico »KOSMOS«, Maribor, Kralja Petra trg. Trgovcem popust!
JABLUSOV JABOLČNIK
Neprekosljiva tvarina, iz katere napravite poceni najboljši jabolčnik ali hruško-vec tudi brez naravnega sadjevca. Jablus je zdaj tako vsestransko izpopolnjen in iz-\ boljšan, da vsebuje vse snovi naravnega sadjevca. Ker so sedanji zavoji od prejšnjih še enkrat težji, stane s poštnino 50 litrov 39.50, 75 litrov 53, 100 litrov 69, 150 litrov 98 in 300 litrov 182 din. Brez poštnine 7 do 12 din manj. Stotine pohvalnih pisem. Glavno zastopstvo: Franc Renier, Podčetrtek.
V prvovrstni kvaliteti ln lepi Izdelavi kupite ugodno pri
f/8
oc/ Om
%ilTice MARI BO R st. 10?
Zahtevajte brezplačen katalog.
Prav za zdravje Vašega otroka je sonce nujno potrebno. Toda za nežno otroško kožo je lahko škodljivo. Zato namažite poprej celo telo s kremo NIVEA ali z oljem NIVEA. Na ta način se okrepi mlado kožno staničjc, koža porjavi hitro in enakomerno, a nevarnost sončnih opeklin se- zmanjša. Če namažete otroka, ga s tem varujete tudi prehlajenja.