38 V zadnjem ~asu je bilo veliko sli{ati o citopatologiji in delovanju laboratorijev, ki pregledujejo brise materni~nega vratu (BMV). Delo in organizacija v laboratorijih BMV ni na ustrezni ravni, zato smo se odlo~ili, da bomo zapisali pravila igre. Pripravili smo pravilnik o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati laboratoriji za pregledovanje BMV. V pravilniku so opredeljeni kadri, ki lahko pregledujejo brise, dolo~eno je, kako morajo biti laboratoriji opremljeni, opredeljen je notranji nadzor, uvedli smo enotno napotnico in obvezno posredovanje izvidov centralnemu registru ZORA. Ministrstvo za zdravje RS je sprejelo pravilnik in po njegovi objavi avgusta 2001 imenovalo komisijo, da je pregledala laboratorije, ki pregledujejo BMV, in ugotovila, da samo 10 laboratorijev delno ali v celoti izpolnjuje pogoje iz pravilnika in korektno pregleduje BMV. Enotna napotnica za vso dr`avo je omogo~ala: – spremljanje u~inkovitosti presejanja raka materni~nega vratu, tj. preventivnih ginekolo{kih pregledov z odvzemom BMV, – preprosto obdelavo podatkov in spremljanje lastnega dela v laboratorijih z mo`nostjo lastne ocene kakovosti dela, – primerljivost med laboratoriji, – bolj{o povezavo z ginekologi. Napotnico so sprejeli vsi laboratoriji in postopoma so se vklju~evali s svojimi podatki v centralni register ZORA. Analiza podatkov, ki smo jih zbrali iz napotnice, je pokazala, da vsi ginekologi ne vpisujejo enotne mati~ne {tevilke ob~ana, ki je za identifikacijo `ensk nujna, razlog odvzema brisa ni pravilno izbran, nedosledno so navedeni podatki, nujni za oceno BMV. Zato smo ob manj{ih spremembah in predvsem ob dopolnitvi pravilnika, ki urejuje pregledovanje BMV, v novembru 2004 izdali novo napotnico, ki ima na hrbtni strani natiskana Navodila za izpolnjevanje citolo{ke napotnice, kjer je zelo jasno opredeljeno, kaj je treba vpisati v posamezna okenca. Na novi napotnici najdemo spremembe tako v prvem delu, ki ga izpolni ginekolog, kakor tudi v citolo{kem izvidu. V prvem delu smo na predlog ginekologov, ki so sodelovali v razpravah o oblikovanju napotnice, izlo~ili elemente, ki niso pomembni za oceno BMV, npr. {tevilo porodov in splavov. Dodali pa smo okenca, kjer se ozna~i, ali je bilo napravljeno testiranje HPV (po metodi Hybrid capture II) in kdaj je bilo napravljeno, vnese se tudi podatek o hormonskem nadomestnem zdravljenju. Pomembna sprememba je uvedba nove terminologije. Primerjalna analiza ocen sprememb na celicah BMV posameznih laboratorijev je pokazala, da obstajajo precej{nje razlike med laboratoriji, in sicer je ta variabilnost ve~ja, kot si jo lahko razlo`imo s specifi~nimi zna~ilnostmi populacije. Glavni razlog za razlike v ocenah BMV med laboratoriji je v tem, da je ocenjevanje celi~nih sprememb subjektivno in da nimamo organiziranega {olanja presejalcev. Najve~je razlike med laboratoriji so v ocenjevanju sprememb manj{ega odstopanja od normale, ki jih ozna~ujemo z razredom Pap II. Tudi ginekologi pri izvidu Pap II in celo pri sumljivem izvidu z `enskami postopajo razli~no. V razred Pap II uvr{~amo spremembe reaktivne narave in tudi neoplasti~ne spremembe nizke stopnje, ki glede na pri~akovani razvoj bolezni spadajo v dve razli~ni kategoriji. Zato smo se citopatologi po usklajevanju odlo~ili za terminologijo, ki bi omogo~ala: – razdelitev sprememb v kategorije, na podlagi katerih bi le~e~i ginekolog enotno ukrepal v nadaljnjem diagnosti~nem postopku, – razdelitev sprememb v kategorije, ki bi bile kar najbolj reproducibilne, – razdelitev sprememb v kategorije, ki bi bile primerljive s terminologijo v drugih evropskih in ameri{kih dr`avah. V ve~ini prekoceanskih dr`av uporabljajo klasifikacijo, ki so jo sprejeli v Bethesdi leta 1988 in so jo leta 2001 nekoliko spremenili. Evropa {e nima enotne napotnice in terminologije in je verjetno {e nekaj ~asa ne bo sprejela, ~eprav so se `e za~eli pogovori v okviru Evropske mre`e za odkrivanje raka na materni~nem vratu. Za zdaj je ostalo pri pogovorih. Nekatere evropske dr`ave uporabljajo terminologijo, podobno klasifikaciji iz Bethesde, nekatere uporabljajo podobno klasifikacijo, kot smo jo do sedaj v Sloveniji, druge pa, npr. Nizozemska, uporabljajo svojo terminologijo, in ker so v odkrivanju zgodnjih sprememb na materni~nem vratu zelo uspe{ni, je verjetno ne bodo `eleli opustiti. Na novi napotnici v delu, kjer je citolo{ki izvid, ni sprememb v ocenjevanju kakovosti brisa. Še vedno je ocenjevanje ustreznosti brisa eden od pomembnih elementov izvida, kajti samo dobri brisi, odvzeti s transformacijske cone, kjer se navadno za~ne razvoj patolo{kih sprememb, omogo~ajo kar najzanesljivej{e odkrivanje le-teh in pove~ujejo ob~utljivost BMV. V literaturi je nekaj nasprotujo~ih si podatkov o ocenjevanju ustreznosti brisa. Razlike med laboratoriji v ocenjevanju ustreznosti brisov so lahko velike, ne samo pri nas, temve~ povsod, kjer nimajo izdelanih standardov. ^e je bris nepregleden zaradi krvi ali vnetja, je zelo pomembno, da ga v celoti pregledamo, ker se lahko pod vnetjem in degeneriranimi celicami skrivajo hude atipije ali celo rak. Zato je zelo priporo~ljivo, da tudi brise, neuporabne zaradi krvi, vnetja ali razpada celic, pregleda citopatolog. ONKOLOGIJA / za prakso %  !  0           39 Glavna sprememba na napotnici je razdelitev izvida v dve kategoriji: negativen bris in patolo{ki bris. Negativni bris vsebuje samo normalne celi~ne elemente, brez neoplasti~nih sprememb, ali pa reaktivne spremembe, ki nastanejo iz razli~nih vzrokov. Reaktivne spremembe so benigne narave in jih najdemo pri vnetjih, vstavljenem materni~nem vlo`ku, po obsevanjih in drugih nespecifi~nih povzro~iteljih. Merila za reaktivne spremembe niso vedno natan~no opredeljena, zato je lahko reproducibilnost ocenjevanja sprememb majhna. Prav zato je vsakodnevno skupno ocenjevanje sprememb v citopatolo{kem laboratoriju pomembno in zelo pripomore k poenotenju meril. Pri reaktivnih spremembah priporo~amo kontrolni bris glede na vrsto reaktivnih sprememb. Pri ocenjevanju vaginalne flore sku{amo ugotoviti povzro~itelja vnetja, ~eprav prisotnost mikroorganizmov ne pomeni vedno tudi klini~no prisotnega vnetja. BMV je presejalni test za odkrivanje predrakavih sprememb, zato je pomembna natan~na opredelitev patolo{kega brisa in ocena stopnje atipije. Na podlagi sprememb patolo{ke brise glede na nadaljnji priporo~eni postopek razdelimo v dve skupini: kontrolni bris ~ez 6 mesecev in takoj{nja kontrola s histopatolo{ko preiskavo. V prvo skupino spadajo: spremembe, ki jih ozna~imo kot atipi~ne plo{~ate celice, atipi~na plo{~atoceli~na metaplazija in blago diskarioti~ne plo{~ate celice. V drugo skupino pa spadajo spremembe, kot so: zmerno diskarioti~ne plo{~ate celice, hudo diskarioti~ne plo{~ate celice ali karcinom in situ ter plo{~atoceli~ni karcinom. Podobno delimo spremembe na `leznem epiteliju glede na ukrepanje ginekologa na dve skupini. Pri atipi~nih `leznih celicah priporo~amo kontrolni bris ~ez 6 mesecev, pri hudi atipiji oziroma karcinomu in situ ter adenokarcinomu pa takoj{njo kontrolo s histopatolo{ko preiskavo. Enako priporo~ilo velja za vse druge sumljive celice in druge maligne celice. Priporo~ilo citopatologa je obvezni del izvida. ^e ginekolog oceni, da priporo~ilo ne ustreza klini~nemu izvidu, se mora pogovoriti s citopatologom. Vsako spreminjanje `e ustaljenih navad izzove odpor ve~ine udele`enih v procesu. Upam, da spremenjena napotnica ne bo povzro~ila odpora, ampak bomo z njo pridobili tako ginekologi kot tudi citopatologi, predvsem pa `enske, ker se bo komunikacija med ginekologi in citopatologi izbolj{ala, zmanj{alo se bo {tevilo kontrol pri reaktivnih spremembah na materni~nem vratu, hitreje bomo tudi ukrepali pri `enskah s huj{imi intraepitelijskimi spremembami na materni~nem vratu. ■ ONKOLOGIJA / za prakso