V tujini
	je človeku
	od vsega
	naj ljubša
	domovina. Arabski pregovor
	
n	Ti
	
Številka 49 Letnik 50
Cena 15,- šil. (150,-ŠIT)
petek,
11. decembra 1998
Poštnina plačana v gotovini
Celovec P. b. b.
Zulassungsnummer: 28868K49E Erscheinungsort Klagenfurt /
Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt / 'Poštni urad 9020 Celovec
CITAT TEDNA
8. december je bil
spet velik gledališki dogodek za koroške Slovence. Dokaz več, da je med Slovenci za gledališče veliko zanimanje.
Tajnik KKZ Nužej Tolmaier
V Bekštanju slavnostno odprli trojezični vrtec ~
Risanju ikon se je zapisala tinjska slikarska skupina, ki je obiskovala tečaj v Tinjskem domu. Dela, ki so nastala pod strokovnim vodstvom mag. Silve Deskoske in mag. Ljubčka Deskoskega, so do 18. decembra razstavljena v mestni hiši v Celovcu, Thea-tergalerie 3 (Ge-vvolbegalerie). Razstavo je odprl tinjski rektor Jože Kopeinig, ki je bil na umetniške izdelke posebno ponosen.
RAZSTAVA IKON
Udeleženci tečaja ikon z voditeljico tečaja Silvo Deskosko (3. z leve) ter njenim možem - umetnikom Ljubčkom Deskoskom.
POLITIKA
Sosvet: velika kritika računske kontrole (Rechnungshof) na urad zveznega kanclerja, stran 3
RADIO KOROTAN
Tej izdaji NTje pri ložen vprašalnik radia Korotan, ki Vas naproša, da posredujete Vaše mnenje o programu.
KULTURA
„Slovenska gledališka noč“ je privabila 500 obiskovalcev v celovško mestno gledališče.
Strani 10/11
t
2
Politika
Politika
3
Janko Kulmesch
Komentar Našega tednika
Merjenje z dvojnim merilom
Anderwald I. V notranjem ministrstvu Zvezne republike Nemčije deluje poseben oddelek za nemške manjšine. Vodi ga dr. Rolf Gossmann, ki ima'na razpolago letni proračun v višini pribl. 100 milijonov šilingov. Predvsem pa je dr. Gossmann mož z jasnimi manjšin-skopolitičnimi načeli. Zanj je nesporno, da narodne skupnosti potrebujejo za preživetje kolektivne pravice in da nastopajo navzven kot enotni politični subjekt. Niti v sanjah mu ne bi prišlo na misel, da bi vsebinsko (in finančno) podpiral politiko, ki vidi v manjšinskopolitičnih prizadevanjih zgolj jezikovno vprašanje.
Dr. Gossmann sodeluje tudi z manjšinskim birojem pri uradu koroške deželne vlade oz. z namestnikom direktorja urada deželne vlade ddr. Karlom An-dervvaldom - predvsem, ko gre za Kočevarje v Sloveniji. Celovec in Dunaj si namreč močno prizadevata, da bi Slovenija priznala nemškogovoreče kot narodno skupnost. V tej luči je treba videti tudi njuno nedavno odločitev, da prenakažeta Kočevarjem za kulturni dom finančno podporo v višini 930.000,- šil. (deželna vlada) in 430.000,-(zunanje ministrstvo). Poleg tega bo, tako ddr. Andervvald NAŠEMU TEDNIKU, nemško notranje ministrstvo prispevalo četrt milijona šilingov.
Andervvald II. Pretekli konec tedna je bil v Plešerki ob Hodiškem jezeru strokovni seminar, namenjen otroškemu varstvu. Prireditelji so bili urad zveznega kanclerja in urada koroške ter gradiščanske deželne vlade, važno vlogo pa je igral tudi v tem primeru ddr. Karl Andervvald. Poudarjali so koristnost večjezičnosti v Evropi. Nadalje so udeleženci seminarja'-mdr. zastopniki privatnih dvojezičnih vrtcev (s strani javnih je bil zastopan samo Bilčovs) -skupno s strokovnjaki razpravljali o teoretičnih in praktičnih
vprašanjih šolske ter predšolske vzgoje. S strokovnega vidika je bil seminar brezdvomno pozitiven in perspektiven. Mdr. sta sodelovali ravnateljica Zvezne izobraževalne ustanove za otroško-varstveno pedagogiko mag. Marisa Krenn - VVache in pristojna deželna nadzornica Iris Raunig. Prepričljivo sta dokazali, da sta resno pripravljeni vsestranko podpirati prizadevanja za čim boljšo izobrazbo tistih, ki delujejo na področju dvo- in večjezičnega otroškega varstva.
Na seminarju pa je bilo tudi več ko očitno, da urad zveznega kanclerja in urad koroške deželne vlade hočeta vzeti vprašanju dvojezičnega otroškega varstva vsako narodno-poli-tično dimenzijo. Pomen večjezičnega otroškega varstva oz. večjezičnosti nasploh so omejevali na njeno (gospodarsko) koristnost v združeni Evropi, katere gotovo ne gre zanemarjati. Hkrati se je zahtevalo, da se s pomočjo večjezičnosti premaga na Koroškem etnični antagonizem. Po domače rečeno: jeziki sami so nekaj pozitivnega, narodnopolitično udejstvovanje ter morebitne narodnopolitične konflikte pa je treba nujno odklanjati. V tem smislu je bilo treba tudi razumeti Andervvaldovo izjavo: „Dvo- ali večjezična vzgoja se ne sme vpletati v politiko, tudi ne v občinsko politiko." Ozadje tega je uveljavitev teorije, ki pojmuje pozitivni odnos do narodnosti kot nacionalizem in katere glavni cilj je preseči narodnostne razlike.
Kaj takšna teorija pomeni za narodne manjšine, je znano. Pot zanesljivo vodi v asimilacijo. Tega se v resnici zaveda tudi ddr. Andervvald - ko gre za Kočevarje. Če bi njihovo vprašanje pojmoval samo kot jezikovno, mu ne bi bilo treba postavljati politične zahteve po priznanju nemškogovoreče manjšine. Nemščino poučujejo namreč tudi v Sloveniji.
Zgodovinski dopdek za občino Bekštanj
■ Slavnostno odprtje zasebnega trojezičnega otroškega vrtca v Ledincah ni bil velik dogodek samo za občino Bekštanj, temveč za celo narodno skupnost.
■ Dr. Marija Novak-Trampusch, predsednica društva „Ringa raja“, je lahko na odprtju vrtca pozdravila najvišje zastopnike deželne vlade in občine Bekštanj.
■ Erika VVrolich, ki je v bekštanjskem občinskem svetu dala pobudo za ustanovitev vrtca, je bila deležna velikega priznanja in krepkega aplavza.
■ Predsednik EL VVakounig: ..Odločitev bekštanj-skega občinskega sveta naj bi bila tudi izziv za tiste občine, ki se še vedno branijo dvojezičnih vrtcev."
"■^asebni trojezični otroški vr-
f tec Ringa raja v občini «L-Bekštanj je začel delovati že v drugi polovici septembra. Pretekli torek, 8. decembra, pa je bil pri Borovcu (hotel Mittags-kogel) v Zgornjih Borovljah še posebno prazničen živ-žav: trojezični vrtec Ringa raja je vabil na slavnostno odprtje. Udeležba številnih občank in občanov je prepričljivo dokazala, da je bila ustanovitev trojezičnega vrtca vsem velika srčna zadeva. Občinska odbornica EL Erika VVrolich in društvo Ringa raja s predsednico dr. Marija Novak-Trampusch na čelu se lahko z vso upravičenostjo veselita zgodovinskega dogodka za bekštanj-sko občino. Priznanje pa zasluži tudi bekštanjski občinski svet z županom VValterjem Harnischem na čelu, ki je soglasno sklenil finančno podporo vrtcu (o vprašanju financiranja berite izjavo predsednice dr. Marije Novak-Trampusch). Na slavnostnem odprtju je župan potrdil, da je „danes velik praznik za vso občino". Omenil je zaslugo Erike VVrolich in pohvalil predsednico društva dr. Marijo Novak-Trampusch, hkrati pa je poudaril: „ln-vesticija v vrtec je pametna. Sedaj je od društva Ringa raja odvisno, ali bo znalo šanzo izkoristiti."
Da je društvo že znalo izkoristiti šanzo, tega ni dokazalo samo slavnostno odprtje. Najbolj zgovoren dokaz za to je tudi dejstvo, da je vrtec s 24 otroki praktično poln. Odgovorno vzgojno in jezikovno delo vodi Valerija Takač-Zinrajh. Kot dopoldanska
pomočnica in popoldanski pomočnik ji stojita ob strani Margit VVutti in Martin Koren, tedensko pa obiskuje vrtec Italijanka Gaia Galvani. Pomoč pri petju nudi predsednica društva SRD J epa -Baško jezero Anica Lesjak-Rehsmann.
Pobudnikom trojezičnega vrtca očitno ni uspelo prepričati samo občinskih politikov, temveč tudi deželne. Vrtec je slavnostno odprl deželni glavar dr. Christof Zernatto. Pohvalil je bekštanjski občinski svet, ki se je „z razliko od drugih občin soglasno izrekel za trojezični vrtec". Hkrati pa je poudaril: „Bekštanj je za deželno vlado zgledni model. Soglasni sklep občinskega odbora je bil za deželo povod, da odobri vrtcu finančno podporo."
Željo, da bi bil bekštanjski primer izziv tudi za občine, ki še odklanjajo dvojezični vrtec, je izrazil predsednik EL Andrej VVakounig. Poudaril je zaslugo občinske odbornice Erike VVrolich, zahvalil se je odbornikom društva s predsednico dr. Marijo Novak-Trampusch na čelu ter staršem, ki so zaupali vrtcu svoje otroke.
Odprtja so se udeležili tudi deželna svetnica Karin Achatz, predsednik NSKS Nanti Olip, predsednik ZSO dr. Marjan Sturm, slovenski konzul Jure Žmavc, predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani - rojak iz Bač Stane Uršič, dr. Hubert Frasnelli in zastopnica urada zveznega kanclerja dr. Christa Achleitner.
Janko Kulmesch
Prisrčen pevski pozdrav otrok trojezičnega vrtca Ring raja pod glasbenim vodstvom Anice Lesjak-Rehsmann. Slavnostnega odprtja se je udeležita tudi občinska odbornica EL Erika Wrolich (mata stika). Prostore otroškega vrtca je blagoslovil loški župnik Stanko Olip.
Sliki: Franc VVakounig
Velika kritika na račun urada zveznega kanclerja
Zvezna računska kontrola (Rechnungshof): „Že 10 let kritiziramo, da se naj podpore pravočasno izplačajo."
DANES V MOHORJEVI
Predstavitev Narodnostnega reporta 1998
Dunajski CAN je letos ob dnevu človekovih pravic tretjič izdal avtentično poročilo o položaju avstrijskih narodnih skupnosti. Narodnostni repo rt 1998 je namenjen dvojezičnemu šolstvu. Uradno bodo report predstavili danes, 11. decembra, ob 18.30 v Mohorjevi (10. Okto-berstr. 25, 1. nadstropje). Slavnostna govornika bosta južnoti-rolski evropski parlamentarec dr. Michl Ebner in predsednik CAN mag. Marjan Pipp. Predstavitev Narodnostnega reporta 1998 bodo pevsko oblikovalidi-jaki Slovenske gimnazije in Dvojezični zbor. Po predstavitvi sledi praznično srečanje z znano romsko skupino „Samer Band".
Vsi, katerim je položaj avstrijskih narodnih skupnosti pri srcu, so prisrčno vabljeni!
Politična neučinkovitost sosveta je znana. Prav tako je znan tudi vzrok neučinkovitosti: avstrijska vlada sklepe sosveta kratkomalo ignorira. V pretekli periodi vlada ni realizirala niti enega man-jšinskopolitičnega sklepa -tudi tistih ne, ki so bili usklajeni med NSKS in ZSO.
In če se je doslej trdilo, da predstavljajo izjemo sklepi o finančnih podporah, potem niti ta ne velja več. Zvezna računska kontrola (Rechnungshof) je namreč urad zveznega kanclerja ostro kritizirala, predvsem zato, ker
ne izplačuje pravočasno finančnih podpor. V poročilu med drugim poudarja: Zvezna računska kontrola že deset let kritizira, da se v precejšnjem obsegu izplačujejo podpore šele proti koncu leta. Zaradi tega so se pritožile tudi organizacije narodnih skupnosti, prav tako pa je zaradi tega prišlo do obremenitve knjigovodstva. Čeprav je urad zveznega kanclerja (za manjšine je pristojna dr. Christa Achleitner - op. ured.) vedno spet obljubil, da bo poskrbel za izboljšanje položaja, se to ni zgodilo.
RINGA RAJA
Predsednica
vrtca Ringa raja dr. Marija Novak -Trampusch
Kako funkcionira financiranje vrtca v Bekštanju?
Urad zveznega kanclerja prispeva za dvojezično vzgojiteljico na leto
250.000,	-šil., deželni prispevek, ki zakonsko pripada vsakemu vrtcu, če šteje ena skupina 15 otrok, znaša
304.000,	- šil. na leto, prispevki staršev pa, v primeru, da je vrtec poln (25 otrok), znašajo ca.
300.000,	- šil. Starši prispevajo mesečno za celodnevno oskrbo 1.300,- šil. in za poldnevno 1.200,- šil. (s kosilom) 10-krat na leto. Na osnovi izračunanih povprečnih obratovalnih stroškov v višini ca. 1,2 mio. šil. na leto je bila občina pripravljena pokriti pričakovani primanjkljaj v znesku največ 400.000,- šil. To je pri 10 mesečni obratovalni dobi vrtca mesečna podpora občine v znesku 1.600,- šil. za otroka. Sicer pa stane občino vsako mesto v občinskih vrtcih 2.800,-šil. na mesec za enega otroka.
Razlog, da lahko obratujemo ceneje kakor drugi vrtci, je predvsem v tem, da iščemo in najdemo tudi druge podporne vire (urad za zaposlovanje, podpore prijateljev vrtca) in da velik delež uprave vrtca opravljamo brezplačno (knjigovodstvo, obračunavanje plač ipd.), ker brez samoini-ciative in pripravljenosti mnogih oseb, da nam pomagajo, tudi ne bi bili prišli do vrtca.
Opremo v znesku 300.000,-šil. nam daje na razpolago občina, sicer pa ostane v njeni lasti.
Naš prispevek za občino tudi ni neznaten, saj smo v občini ustvarili za 25 otrok, ki prihajajo večinoma iz Ledine, Malenc in Loč, mesta v otroškem vrtcu ter ustvarili delovna mesta za skupno štiri polno ali delno zaposlene osebe. Vrtec nudi poleg intenzivne jezikovne vzgoje -slovenščina in nemščina sta pogovorna jezika, italijanščina se ponuja dvakrat tedensko v obsegu 6 ur - otrokom tudi poglobljeno glasbeno vzgojo z ORFF-ovimi instrumenti.
Dr. Marija Novak-Trampusch NAŠEMU TEDNIKU
4
Iz naših občin
Na kratko
POČASTITEV
Odlikovanje za bivšega župana
Bivši župan Johann Travnik
Djekše. Pred kratkim je od deželnega glavarja dobil veliko odlikovanje dežele Koroške bivši župan občine Djekše, ravnatelj ljudske šole Johann Travnik, ki je pred kratkim praznoval svoj 60. življenjski jubilej. Travnik je dobil odlikovanje za svoje delovanje v prid občine in javnosti. Odlikovan je bil tudi dješki komunalni politik Ladi-nig.
Suha: Kanalizacija je bila v rekordnem času z mize
Šele meseca decembra so na Suhi pričeli z razpravo o čiščenju odplak, preteklo sredo pa je občinski svet koncept požegnal.
Če bi Enotna lista ne ugovarjala, bi občinski svet novembra bil brez komentarja sprejel okvirni koncept za čiščenje odplak. Lenart Katz in Peter Trampusch sta zahtevala, da mora občina prej o projektu informirati občane, kar se je zgodilo sicer zelo pozno, toda končno le konec novembra.
Sklep. Preteklo sredo je občinski svet soglasno sklenil okvirni koncept, kateremu so dodali še predlog EL, ki je zahtevala, da se morajo pri projektiranju in pri gradnji upoštevati možne nove tehnike in najcenejše variante.
Ker je bila od vsega začetka enotnost med odborniki dana, je trajala razprava komaj 15 minut.
Proračun. Občinski svet je soglasno sklenil proračun za leto 1999 v višini 15,2 mio. šilingov in je izravnan. 92 % proračuna prispeva dežela Koroška v obliki finančnih dotacij. Župan Gerhard Visotschnig (SPO) pa računa s
Občinski svet na Suhi je obravnaval preteklo sredo vprašanje kanalizacije in sklenil tudi proračun za teto 1999 - in to vse v 50 minutah.
tem, da bo pri deželni vladi mož- dohodkov komaj 8 % proračuna, no dobiti za leto 1999 še nekaj Zato je pozval župana, naj skrbi dodatnih finančnih sredstev za za naselitev novih podjetij, osno-posebne projekte. Lenart Katz va pa je zemljišče, ki ga na Suhi (EL) je opozoril, da je finačni po- ni. Župan je v tej zadevi poročal, ložaj občine zaskrbljujoč, saj je da se občina pogaja s samostan-občina v stanju pokriti iz lastnih om Admont. q:ivn Klimpr
Vogrče: kulturno društvo naprej v rokah izkušenih
Na občnem zboru Katoliškega kulturnega društva Vogrče ni prišlo do večjih sprememb v odboru.
Pred občnim zborom preteklo soboto je imel doslejšnji predsednik Pepej Polesnig namen, da bo predal vodstvo v druge roke in bo sam pomagal le več „bolj v ozadju". Izkazalo se je, da do napovedanih revolucij navadno ne pride, stari predsednik je ostal na krmilu vogrške kulturne ladje, ki je v zadnjih letih plula z močnim vetrom od projekta do projekta. Sicer je bila letos odpoved dvorane pri Florijanu udarec za društveno delo, resno ogrožati ga pa ni mogla. Ker društvo-potrebuje močno in agilno vodstvo, so si društveniki ponovno zbrali za predsednika Pepeja Polesniga, ki je funkcijo spet prevzel in ima že nove načrte, med drugim veliko igro na prostem, ki bi jo igrali poleti. Društvo pa bo v naslednji delovni periodi skušalo rešiti tudi vprašanje prostorov, v razpravi je med drugim sanacija farnega doma in tudi zidava dvorane v novem gasilskem
domu.
Silvo Kumer
Odborniki KKD Vogrče in okolico: (z leve) Hubert Zidej, blagajničarka Štefka Kontschitsch, tajnica Marija Zidej, Iva Muller, Vera Nachbar, predsednik Pepej Polesnig, Rudi Kontschitsch ml., Katja Enzi, podpredsednik Alojz Kerbitz, Jelka Štern, Maks Prutej.	Foto: Fera
5
Iz naših občin
POGLED ČEZ MEJO
Na Ravnah imajo odslej županjo
Slovenija/Koroška. Preteklo nedeljo je v Sloveniji potekal drugi krog volitev županov v tistih občinah, v katerih nobeden od kandidatov v prvem krogu ni dobil večine. Pri tem je prišlo tudi v obmejnih občinah do presenečenj. Tako je na Ravnah na Koroškem za 30 glasov prekosila kandidatka SLS Ivanka Klančnik (2587 glasov) doslejšnjega župana Maksa Večka (2548). V občini Prevalje, ki je nastala letos
Bistričani sklenili koncept, ki verjetno spet ne bo zadnji
Pravno gledano so Bistričani zaenkrat rešili vprašanje čiščenja odplak. Še vedno pa ni odločeno, kako bodo v občini res čistili odplake.
Na zahtevo deželne vlade je bistriški občinski svet ponovno zasedal pretekli ponedeljek, 9. decembra, z namenom da sklene okvirni koncept za čiščenje odplak. 23. novembra so Bistričani odklonili projekt Dl Heidingerja (ki predvideva centralni kanal skoraj za celo občino), kar je zbudilo nejevoljo pri uradnikih v Celovcu, ki so, „hočeš-nočeš-moraš“, iskali rešitev iz zagate in jo našli v tem, da so Bistričanom predlagali, naj občinski svet potrdi koncept Dl Serna, ki ga je občinski svet sicer sklenil že leta 1996.
Koncept Dl Serna predvideva centralni kanal za vasi Šmihel, Bistrico, Dvor in Konovece, vse ostale vasi pa naj bi dobile decen-tralne naprave. Z glasovi SPO (6), LFA (5) in EL (5) je bil koncept sprejet. Kanalski rebel Pepej Po-totschnig (JUL) in njegova dva mandatarja so glasovali proti, ker sklep ni vseboval od Pototschniga predlaganega dodatka, da se koncept lahko še spremeni, če se bi v teku časa izkazalo, da so druge rešitve boljše. Andrej Wakou-nig (EL) in Fritz Flodl (LFA) sta to odklonila kot nepotrebno, ker koncept Serna dopušča vse variante.
S sklepom je deželni glavar dobil možnost, da Bistričanom podaljša rok za gradnjo kanala do 2005. Kako bodo na Bistrici res čistili odplake, pa bo odločeno gotovo šele 1999/2000. 0.,	„
Silvo Kumer
Župan Janko Pajank (SPO) je v svoji frakciji verjetno edini, ki ima res pregled v kanalizacijskem vprašanju.
Andrej Wakou-
nig (EL) je s svojo strategijo ^uspel. Občina Bistrica ne bo dobila dragega vele-kanala.
Dl Fritz Flodl
(LFA) se je izkazal kot strokovno podkovan komunalni politik, posebno še v vprašanju kanala.
Pepej Pototsch-
nig (JUL) je ostal rebel do zadnjega, in to čeprav je v bistvu vele-kanal za Bistrico že „umrl“.
po razdružitvi veleobčine Ravne J ki se je razcepila na občine Črna, Mežica, Prevalje in Ravne) je zmagal neodvisni kandidat Matija Tasič (60 %) pred Francem Juričem (LDS).
V	občini Škofja Loka, ki je pobratena z občino Sele, pa je v drugem krogu zmagal doslješnji župan Igor Draksler (63 %). Novemu-staremu županu Drakslerju, ki se je vedno zavzemal za dobre odnose do koroških Slovencev, je poslal med drugim čestitke tudi predsednik NSKS Nanti Olip. Na Jesenicah pa je zmagal Boris Bregant (ZLSD -55%).
V	drugem največjem slovenskem mestu bo odslej vladal župan Boris Šovič (Združena lista - 54%), v Ljubljani pa je že v 1. krogu zmagala Viktorija Potočnik (SLS). Prav tako v prvem krogu so bili izvoljeni župani obmejnih občin Mežica (Janez Praper), Črna (Franc Stakne), Dravograd (Rado Krpač) in Jezersko (Milan Kocjan).
Sele: šele 17. decembra prvi inf o-večer
V vprašanju čiščenja odplak so si Selani pustili zelo veliko časa, verjetno preveč, doslej namreč še niti niso v zadostni meri informirali občanov.
Sele. Zelo malo je verjetno, da bo občinski svet pravočasno sklenil okvirni koncept za čiščenje odplak. 31. decembra poteče zakonski rok, do katerega lahko deželni glavar Zernatto podaljša Selanom rok za gradnjo občinske kanalizacije do leta 2005.
Občinski svet bi moral koncept skleniti in ga deželni vladi do 9. decembra predložiti, kar
pa ni storil. Občina namreč hoče prej informirati občane. Tak prvi info-sestanek bo v petek, 18. decembra, ob 19.30 na občini. Šele na občinski seji, ki bo po božiču, bo o tem potem razpravljal in sklepal občinski svet. Kaže, da Selani do 31. decembra 1998 ne bodo imeli na mizi odredbe deželnega glavarja, s katero bi jim podaljšal rok za gradnjo kanalizacije do 2005.
Pravno gledano bi to pomenilo, da bi s 1. januarjem 1999 vsi Selani ilegalno čistili odplake, ovadbe pri državnem tožilcu bi lahko sledile. Posledica bi lahko bila, da bi vsi morali svoje jame zapreti, odplake pa bi odvažalo koncesionirano podjetje. Ker se tega zdaj tudi občinski politiki zavedajo, se hočejo potruditi za podaljšanje roka, kar pa ni realistično.	Si-Ku
Dvor v občini Bistrica je ena izmed vasi, kjer hočejo vaščani ustanoviti zadrugo za čiščenje odplak. Da Dvorjani in Dvorjanke tudi drugače znajo skrbeti za vaško skupnost, so dokazali/e na Miklavževo soboto popoldne, ko so na vasi kuhali vino in pekli kostanje. Prišli so skoraj vsi, skupno se greli, pili in peli.
6
Rož - Podjuna - Žila
ČESTITAMO
V	Kotmari vasi in okolici ob-
hajajo te dni življenjske praznike:	Lucija Hedenik, pd.
Rožanka na Prebljah, 77-letni-co; Ana Vrečar iz Stranj, 75-letnico; Ana Murko, pd. Kajžni-ca na Vrdeh, 74-letnico; Tomaž Niemitz, pd. Žmuk na Plešivcu, 65-letnico, in Doroteja Rulitz, pd. Motajdlinja v Stranjah, 60-letnico. Slavljenkam in slavljencu od srca čestitamo in želimo zdravja, zadovoljstva pa- vso srečo. Čestitkam NAŠEGA TEDNIKA se pridružujejo Gorjanci in EL Kotmara vas.
V	domu za ostarele v Velikovcu je pred nedavnim obhajala rojstni dan Frančiška Le-schanz. Slavljenki ob tej priložnosti od srca čestitajo in želijo vse najboljše sin Jakej in družina Miklau. Čestitkam se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA.
V	Jerišah pri Miklavčevem je obhajala rojstni dan Marija Pirovc. Čestitamo in želimo vse najboljše, predvsem trdnega zdravja in tihe osebne sreče.
Naslednje voščilo je namenjeno Mariji llavnik iz Železne Kaple, ki je obhajala rojstni dan in god. Slavljenki za dvojni praznik od srca čestitamo in kličemo na mnoga zdrava in milosti polna leta.
Včeraj, 10. decembra, je obhajal rojstni dan Josef Ke-scher iz Dolnje vasi pri Šmar-jeti. Od srca čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Čestitkam se pridružuje EL Šmarjeta.
Slovensko društvo upokojencev Pliberk čestita za osebne praznike svojim naslednjim članom: Mariji Vogl iz Štebna pri Globasnici, prof. Janku Messnerju z Osojnice, Rozini Zanki iz Male vasi pri Globasnici, Manču Močniku iz Šmihela, Štefki Ambruš iz Štebna pri Globasnici in Zofki Kordež iz Podjune. Vsi ostali člani društva upokojencev slavljencem od srca čestitajo in kličejo na mnoga zdrava in milosti polna leta. Čestitkam upokojencev se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA.
Za osebni praznik čestitamo tudi Francu Maku, Žerjavovem, iz Borovelj. Vse najboljše, predvsem zdravja in osebnega zadovoljstva.
Osebni praznik je obhajala Frida Hudi iz Globasnice. Čestitamo in želimo vse najboljše,
zlasti tihe osebne sreče in zadovoljstva.
Minulo soboto je obhajala osebni praznik Ana Krušic iz Velinje vasi. Člani slovenskega društva upokojencev Šentjakob slavljenki od srca čestitajo in želijo obilo božjega blagoslova ter izpolnitev skritih želja. Čestitkam se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA.
V Selah na Kotu je obhajal 40. pomlad Albin Suppan, po domače Hornik. Slavljencu ob tej okrogli obletnici življenja od srca čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Čestitke veljajo tudi sestri Mici z Bajtiš, ki je minuli torek obhajala god.
Naslednje voščilo je namenjeno Petru Kucharju ml. iz Železne Kaple, ki je obhajal rojstni dan. Čestitamo in vse najboljše, predvsem sreče in osebnega zadovoljstva.
Na Žihpoljah je slavila 90-let-nico Barbi Plaznik. Slavljenki za ta visoki osebni praznik od srca čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova, zlasti zdravja in tihe osebne sreče.
Prav danes slavi rojstni dan Katarina VVolte iz Dolnje vasi pri Šmarjeti. Slavljenki za osebni praznik od srca čestitamo in želimo vse najboljše, zlasti zdravja in osebnega zadovoljstva.
8.	decembra so obhajale god Marija Buchvvald, Marija Vavti in Marija Pečnik. Slavljenkam iskreno čestitamo in želimo vse najboljše tudi v prihodnje.
89-letnico življenja je minuli petek v Srejah pri Skocijanu obhajala Barbara Matic. Slavljenki za ta visoki osebni praznik od srca čestitamo in kličemo na mnoga zdrava in milosti polna leta.
Slovensko društvo upokojencev Podjuna čestita za osebni praznik Adeli Gril s Plaznice. Vsi ostali člani Slovenskega društva upokojencev Podjuna slavljenki iskreno čestitajo in želijo vse najboljše, zlasti trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva. Čestitkam in željam se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA.
Gertrude Stangl iz Žitare vasi je slavila 50-letnico življenja. Slavljenki ob tej priložnosti od srca čestitajo vsi domači in drugi sorodniki ter ji kličejo na še enkrat toliko let. Čestitkam se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA.
Obrtniški izpit za gostinstvo in mojstrski izpit za mesarja je uspešno opravil Kristjan Ošina iz Lepene pri Železni Kapli. Čestitamo in želimo tudi v prihodnje mnogo uspeha in sreče na nadaljnji službeni poti.
Okrogli jubilej, 60-letnico, je na Radišah slavila Beti Tolmaier. Slavljenki za ta posebni praznik od srca čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v_ prihodnje. Čestitkam NAŠEGA TEDNIKA se pridružujejo vsi domači in drugi sorodniki.
Na Ponikvi je obhajala osebni praznik Marica Pečnik. Čestitamo in želimo vse najboljše!
96-letnico življenja je pred nedavnim slavil Andreas Kušem iz Pliberka. Slavljencu ob tem visokem osebnem prazniku od srca čestitamo in kličemo na mnoga zdrava in milosti polna leta.
Za 13. pomlad čestitamo Lukasu Krautu iz Dobrle vasi. Vse najboljše!
Prihodnjo nedeljo, 13. decembra, bo obhajal rojstni dan Johann Lutschounig iz Dolnje vasi pri Šmarjeti. Slavljencu ob osebnem prazniku iskreno čestitamo in kličemo na mnoga zdrava in milosti polna leta.
V	Železni Kapli je obhajala rojstni dan Matilda Piskernik. Prisrčno čestitamo in kličemo na mnoga zdrava in sreče polna leta.
V	Selah na Šajdi je obhajala osebni praznik Lizi Piskernik, za kar iskreno čestitamo in želimo vse najboljše.
ČESTITKA TEDNA
Osebni jubilej duhovnika in znanstvenika
Slavljenec pater Bertrand Kotnik obhaja svoj 85. življenjski jubilej.
Jutri, 12. decembra, obhaja pater Bertrand Kotnik svoj 85. življenjski jubilej. Slavljenec se je rodil pri Prosenu v Spodnjih Goričah pri Rožeku. Gimnazijo je obiskoval v Celovcu in Boznu, študij filozofije je absolviral v italijanskem mestu Vogero, študij teologije pa v Ljubljani, kjer je bil leta 1936 tudi posvečen za duhovnika. Kot frančiškan je nato pastiroval v Mariboru. Leta 1950 se je vrnil na Koroško, še isto leto pa ga je red poslal v ZDA. Večji del svojega pastirstva je preživel v velikem frančiškanskem sa-
mostanu Lemont (Illinois). Pred 20 leti se je vrnil spet na Koroško, kjer še danes pomaga v dušnem pastirstvu; sedaj živi pri šolskih sestrah v Šentrupertu.
Pater Bertrand je tudi velik znanstvenik. Raziskoval je življenje škofa Barage ter jezik indijanskega plemena Ochip-wee. Poleg tega je izdal pet knjig o hišnih imenih v občinah Bilčovs, Kotmara vas, Rožek, Bistrica v R. in Šentjakob.
Za visoki življenjski jubilej mu želimo obilo božjega blagoslova, zdravja in ustvarjalnih moči. Bog Vas živi!
Beti Tolmaier
slavi 60-letnico.
Rož - Podjuna - Žila
7
SELE-BOROVNICA
Delil je dobroto in ljubezen
Maks Oraže, po domače Visočnikov iz Sel-Borovnica, se je za vedno poslovil od svoje ljubljene družine in svojih ljubljenih Selanov.
Trinajst let je trpel zaradi neusmiljene bolezeni - in vendar je njegova smrt udarila kakor strela z jasnega neba: v sredo, 2. decembra, je Maksu Oražeju, pd. Visočniku iz Sel-Borovnica, z ene sekunde na drugo za vedno ugasnila življenjska luč. Ugasnila je življenjska luč možu ter očetu, čigar življenje je bilo polno dobrotljivosti, tako do družine kakor do sosedov, sorodnikov, znancev in prijateljev. Vedno in povsod je rad pomagal, nešteta so dobra dela, katerih so bili deležni njegovi Selani. Zanj je bila dnevna pomoč bližnjemu nekaj samoumevnega, bila je izraz prave krščanske ljubezni.
Rajni Maks se je rodil 5. oktobra 1934 pri Kvadniku v Selah-Borovnica. Po naravi ni bil samo izredno dober in priden, odlikoval ga tudi značaj poštenega veselega človeka. Leta 1962 se je oženil s Sanijo Roblek s sosednje Pušeljčeve domačije. Rodila mu je tri otroke - Angelo, Zalko in Eri-ha. Ustvarila sta si dom in družino, kjer vlada pristna domačnost
t Maks Oraže
in ljubeznivost. Večji del poklicnih let je preživel kot gozdni delavec, med drugim na humperškem posestvu. V zadnjih letih pred upokojitvijo je služil kruh pri boroveljskem podjetju Kestag. V prostem času in dokler mu je dopuščalo zdravje, je tudi posebej rad obiskoval tekme domačih nogometašev.
Pogrebna svečanost je bila pretekli petek, 4. decembra. Prišli so številni žalni gostje, da se bi
mu še enkrat od vsega srca zahvalili za vse to, kar jim je Visočnikov Maks dobrega storil v svojem zemeljskem življenju. Sv. mašo zadušnico in pogrebni obred je opravil domači župnik Štefan Krampač. Njegova pridiga ob krsti je bila v znamenju tolažbe, kakršno oznanja evangelij in po katerem je smrt začetek večnega življenja: Pevsko je svečanost oblikoval domači mešani zbor pod vodstvom mag. Romana Verdela. Še posebej je bilo ganljivo, ko so ob odprtem grobu zapeli pesem Rož, Podjuna, Žila -pesem o slovenskem sinu, ki je našel v sveti domači zemlji svoje zadnje zemeljsko počivališče.
Sedaj Maks Oraže uživa pri Vsemogočnem večno veselje. Za vso ljubezen in dobrote, ki jih je delil svoji družini in Selanom, mu je Pravični sodnik namenil bogato plačilo. Vsi njegovi še živeči sopotniki pa ga bomo ohranili v častnem spominu.
Žalujoči družini in sorodnikom velja naše iskreno sožalje.
Janko Kulmesch
ŽVABEK_____________
Koncert
adventnih pesmi
Čebelarsko društvo Pliberk in okolica je skupno s KPD Drava priredilo v farni cerkvi v Žvabeku adventni koncert, ki je bil povezan z mašo za vse člane čebelarskega društva. Vse domače skupine Oktet Suha, cerkveni zbor Žvabek ter Pevsko -instrumentalna skupina so z ubranim petjem navdušili in vsem obiskovalcem posredovali adventni mir. Predvsem razveseljivi so bili glasbeni prispevki Elizabete Kontschitsch, ki je mojstrsko zaigrala violino ob spremljavi Vere Sadjak, Klavdije Daniel in Štefke Kontschitsch. Nastopajoče skupine so zelo uspešno podale cikel tradicionalnih in modernih adventnih pesmi. Velika pohvala pa velja čebelarskemu društvu, predvsem pa njegovemu predsedniku Richardu Dobniku, ki je prireditev odlično organiziral in po koncertu povabil obiskovalce še k Luknarju na pecivo in pogačo.
ZGORNJE BOROVLJE - PEČNICA
Tratnikovega Tonija ni več med nami
Toni Rehsmann je bil steber domačega slovenskega prosvetnega društva Je-pa - Baško jezero in cerkvenega zbora.
dejansko občutil usodo brezpravnega človeka, oropanega svojega imetja, svoje osebne časti.
Po srečni vrnitvi iz pregnanstva je imela številna družina dela polnih rok pri obnovi in ureditvi oro- imek „večni popotnik"; to upra-panega ter upostošenega doma. vičeno, saj si ga srečaval ob vsa-Toni se je nato izučil za mesarja kem vremenu nekje na poti v in se zaposlil v raznih podjetjih. V okolici Baškega jezera. Bil je Zgornjih Borovljah si je zgradil človek dobrega srca, odprtega ličen domek, odločil pa se je, da značaja, ustrežljiv v svoji skrom-hodi svojo nadaljnjo življenjsko nosti - skratka, pravi sin naše pot sam. Kot zvesti sin roda pod zemlje, ki ni poznal ovinkarstva. Jepo se je takoj po vrnitvi iz preg- Odslej bodo ostale osamljene nanstva vključil v narodno življe- njegove stezice in v vrstah drugih nje ter vse do zadnjih dni vneto in tenorjev moškega zbora bo zijala prizadevno sodeloval v domačem vrzel, kot je ob odprtem grobu društvu SPD Jepa - Baško jeze- menil zastopnik Zveze slovenskih ro. Sedaj vodi društvo njegova izseljencev, SPD Jepa - Baško nečakinja Anica. Najraje je pre- jezero ter pevskih tovarišev v peval v društvenem moškem svojih poslovilnih ter zahvalnih zboru, 45 let pa tudi v cerkve- besedah, nem. Zaradi njegovih vsakodnev- Naj Tratnikov Toni v miru poginih sprehodov se ga je prijel pri- va v ljubljeni domači zemlji. F. Č.
Pretekli petek, 4. decembra, so Tratnikovega Tonija v velikem številu pospremili na pečniško pokopališče na njegovi zadnji zemeljski poti. Zaradi obolenja domačega župnika Jurija Bucha je mašo zadušnico in pogrebno svečanost opravil loški župnik Stanko Olip. V svojih poslovilnih besedah je ganljivo orisal življenjsko pot pokojnika, pevci moškega zbora SPD Jepa - Baško Jezero pa so se ob mrtvašnici, v cerkvi in ob odprtem grobu oddolžili svojemu dolgoletnemu prijatelju. Množica ljudi, ki so se prišli poslovit od rajnega, je zgovorno pričala o veliki priljubljenosti Tratnikovega Tonija.
Toni Rehsmann se je rodil pred 62 leti kot najmlajši otrok Tratnikove družine v Ledincah. Srednja kmetija je dobro preživljala veliko družino; mnogo pridnih rok je bilo
potrebnih za opravilo vseh del na posestvu, in tudi otrokom ni bilo prihranjenega obilo truda in napora.
Tratnikova družina je bila močen steber slovenske narodne skupnosti v tem kraju. Tonijev oče Franc je bil med pobudniki leta 1922 ustanovljenega slovenskega izobraževalnega društva Jepa in njegov prvi predsednik. Ko je v naši deželi zavladal krut nacizem z zločinskim namenom, da preobrazi našo domovino v nemško trdnjavo in izbriše v njej vsako sled slovenstva, tudi za Tratnikovo družino ni bilo več prostora na domači zemlji. S stotino slovenskih družin jo je izgnal v mrzlo tujino, da bi tam kot suženjska raja služila njegovim podlim načrtom. Morda Toni kot otrok še ni dojel vse razsežnosti prizadetega gorja, a že kot tak je
t Toni Rehsmann
8
Kmetijstvo
Kmetijstvo
9
Kmetijske informacije
OBČNI ZBOR
V ponedeljek bo zasedala zbornica
Krastovica. Na gradu Kra-stovvitz pri Celovcu bo v ponedeljek, ob 12. uri, zasedala Koroška Kmetijska zbornica. Na dnevnem redu je med drugim podelitev srebrnih odlikovanj Kmetijske zbornice, predlog Bauernbunda po ustanovitvi fonda za zasilne primere, proračun zbornice za leto 1999 ter poročilo predsednika Wal-frieda VVutscherja.
Kmetijska zbornica zaseda na gradu Krastowitz.
CEPLJENJE__________________
Za kmete tudi 1999 spet brezplačno
Socialna zavarovalnica kmetov bo naslednje leto februarja in marca izvedla brezplačno akcijo cepljenja proti klopom. Prvi termin je od 15. do 2. februarja 1999, drugi pa od 15. 25. marca 1999.
Pravico do brezplačnega cepljenja imajo:
‘®’ polno - in polpoklicni kmetje t®* njihove žene (možje)
■®' otroci, ki spadajo h kmetiji (od 6. leta naprej)
■s? upokojenci, ki pomagajo na kmetiji
■®- bratje/sestre, če deloma pomagajo na kmetiji
Cepljenje bo potekalo spet na kmetijskih šolah, mdr. v Dobrli vasi, v Stiegerhofu, na Litzlho-fu, ter na okrajnih zbornicah v Šmohorju in Trgu. Možna je tudi telefonska prijava (tel. 0463/5845/158).
Zanesljivost ima ime
t
PD
M H UJEVA thA
mmmumm - ■■■■»: . ■ m ■
HERMAG RAS
Adi-Dassler-Gasse 4, 9073 Viktring/Vetrinj Tel.: 0463/292664, Fax: 0463/292664-30 ISDN: 0463/292664-25 E-Mail: tiskarna@mohorjeva.co.at.
Kaj lahko kletje naredijo s š)kim lesom?
V kmetijstvu se je v zadnjih letih veliko sprem1- Večina teh sprememb je direktno oz. indirektno v povezavi s pristoportstrije k Evropski uniji.
Cene za kmetijske proizvode bodo v prihodnje še padle. To za kmete nerazveseljivo novico vsebuje AGENDA 2000. Razne podpore in degresivna plačila manjšega dohodka kmetov ne bodo docela pokrile. Kmetje so oz. bodo primorani, da si poiščejo nove vire dohodka. Ena možnost je predelava okroglic iz šibkega lesa (do 20 cm debeline, po nemško Durchforstungsholz). Te okroglice se lahko predelujejo v mize, stole, klopi, itd.
Tu ima posebno (Koroška velike možnosti, kajti za Štajersko je tista zvezna dežela, ki ima največji delež lesa. Seveda v gozdu ni samo dreves visoke oz. višje kvalitete. Določen del gozda je šibek les (Durchforstungsholz). Predvsem mladi gozdovi imajo velik delež šibkega lesa. S prodajo od kmetov izdelanih proizvodov se donosnost kmetije lahko bistveno poveča oz. izboljša.
Projekt „Karawankenholz“
Da bi južnokoroškim kmetom nudili dodatno možnost zaslužka je Kmečka izobraževalna skupnost (KIS) pri deželni vladi vložila cilj 5B projekt „Karawankenholz -Les iz Karavank". Kakšni so cilji projekta? Situacija na lesnem trgu je slaba. Posebno kmetije v gorskih predelih kot so to kraji Sele, Slovenji Plajberk in Železna Kapla imajo zadostne gozdne površine. Cene lesa se v zadnjih letih niso bistveno izboljšale. Kmetje si lahko v samoiniciativi priborijo bistveno boljše cene na trgu. Možnost je izkoriščanje slabe kvalitete oz. izdelava in direktna prodaja skromnih lesnih proizvodov kot so to klopi, stojala, itd. Kmečka iniciativa ..Oberdrautaler Bauernholz" si je v letošnjem letu nabavila rezalni oz. obrezalni stroj
za produkcijo okroglic. Stroj je podprl sklad cilj 5B in je na razpolago vsem koroškim kmetom. Cilj projekta je tudi strokovna izobrazba (pravilno obrezovanje in izsekavanje gozda), skupna prodaja lesa v obliki gozdno-gospodarskih zadrug, znižanje stroškov pri gradnji hlevov in garaž s uporabo okroglic ter kooperacija s slovenskimi kmeti onstran meje. Bistveni del projekta je proizvajanje skromnih lesenih izdelkov kot so to npr. klopi, mize, tablice, stojala, igrače, majhne hišice, garaže, itd. KIS je pripravljena pomagati pri izdelavi tržnega koncepta (razstave na sejmih, samostojne promocijske prireditve, skupna prodaja izdelkov). Dolgoročni cilj je vsekakor ta, da bi kmetje sklenili s trgovinami pogodbe, po katerih bi izdelovali lesene proizvode.
KAKO Sl KMETJE POMAGAJO DRUGOD?
Primer Muhlviertler Alm - Holz
V Muhlviertlu so se nekateri kmetje iz občine Liebenau leta 1994 odločili, da si nabavijo rezalni stroj za okroglice. Leto navrh se je skupno 20 kmetov odločilo, da iz okroglic začnejo izdelovati mize, klopi, stojala, itd. Vseh 20 kmetov ima skupno približno 500 hektarjev gozda. Ves les slabše kvalitete, za katerega bi pri prodaji trgovcu dobili le malo denarja, sami obdelujejo in ga potem za bistveno boljšo ceno prodajo naprej. Skupni investicijski stroški za nabavo stroja za obrezavanje in traktorja ter drugih strojev so znašali 1,4 mio. ATS. Pri financi-
Kmetje so našli z izdelovanjem okroglic novo, dodatno možnost, da uporabijo doslej nerabljen les. KIS daje vsem kmetom tozadevne informacije in posreduje med ponudniki in uporabniki.
ranju strojev je kmete podprla dežela Gornja Avstrija (30%), ostale investicijske stroške pa so kmetje morali nositi sami.
Trenutno so gornjeavstrijski kmetje s potekom projekta zelo zadovoljni, kajti v samoiniciativi in s samopomočjo so si ustvarili dodatni vir dohodkov.
Primer Murztaler Bauernholz
Podobno kot v Gornji Avstriji so tudi kmetje iz štajerskega Murz-zuschlaga v samoiniciativi iz lesa slabše kvalitete začeli izdelovati okroglice in druge lesne izdelke. Skozi lastno produkcijo in prodajo so iztržili dodatni dohodek v višini 1.800 ATS na m3.
Primer Oberdrautaler Bauernholz
V Našem tedniku smo že poročali o projektu kmetov iz Zgornje dravske doline. Skupina 9 kmetov si je s podporami sklada cilj 5B kupila rezalni stroj za izdelovanje okroglic iz šibkega lesa (Durchforstungsholz). Te okroglice kmeti potem predelujejo v klopi, mize, stole in druge pripomočke. S tem načinom uporabe šibkega lesa imajo veliko večje dohodke, kot če bi les prodali neobdelanega.
Z rezalnim strojem je skupina kmetov iz dravske doline pripravljena priti tudi h kmetom na južno Koroško. Če želite imeti dodatne informacije lahko pokličete na: Kmečko izobraževalno skupnost (KIS) v Celovcu, tel. (0463) 54864 - poslovodja dr. Hans Madritsch.
Informacija o pospeševalnem programu „cilj 5B“
Evropsko unijo sestavljajo razne pokrajine, ki gospodarsko niso enako razvite. Da bi v manj razvitih pokrajinah zvišali in oživili razvoj EU za te regije ponuja število razvojnih programov. Med te programe npr. štejejo LEADER programi (regija CARNICA v Rožu je ena izmed treh LEADER regij na Koroškem). Med druge pospeševalne programe štejejo cilj 5B programi (področje 5B je pretežno kmetijsko strukturirano, kmetijstvo pa ni konkurenčno s kmetijstvom v drugih državah). V Avstriji je velik del ozemlja po pristopu dobil status cilj 5B regije. Programi so začeli veljati leta 1995, veljajo pa do leta 2000. V teh mesecih ravno tečejo pogajanja o spremembah in izboljašvah teh programov. Po vsej verjetnosti bosta v naslednji periodi samo še dva pospeševalna programa, pri čemer bodo programi kot npr. cilj 5B vključeni v novi „cilj 2“ program.
Cilj 5B pomeni, da je področje pretežno kmetijsko strukturirano. Kmetijstvo v tem področju je zaostalo in ima strukturalne probleme (= niso konkurenčni s kmetijstvom npr. na Nizozemskem). V teh krajih EU skupinske kmečke in druge projekte podpira s 55% finančnim deležem celotne investicijske vsote. Projekt mora seveda ustrezati predpisom (projekt „Karawankenholz - Les iz Karavank" tem predpisom ustreza).
Za promocijske in druge dejavnosti pa je možno dobiti podporo v višini več kot 80%. Vsekakor nudi cilj 5B program možnost za
izboljšanje gospodarske moči in življenjske kakovosti določene regije. Vse dvojezične občine razen Kotmara vas, Bilčovs, Hodiše, Škofiče, Šentjakob _ v Rožu, Bekštanj, Rožek in Žrelec so v področju cilj 5B.
Igor Roblek
Pomoč, ki jo nudi Kmečko izobraževalna skupnost (KIS):
1.	Informacijski večeri z zastopniki ..Oberdrautaler Bauernholz"
2.	Predvajanje rezalnega stroja za pridelovanje okroglic
3.	Koordinacija med kmeti, ki želijo svoj šibek les obdelovati z rezalnim strojem
4.	Organizacija gradbenih tečajev za izdelovanje proizvodov iz okroglic
5.	Zbiranje interesentov, ki želijo obdelovati in prodajati izdelke iz okroglic
6.	Organizacija razstav za gotove izdelke, prezentacija produktov, reklama
7.	Pomoč pri sestavi tržnega in prodajnega koncepta (sestava prospekta itd.)
8.	Organizacija tečajev za prodaj
9.	Posredovanje zainteresiranih, ki se želijo izučiti za gozdnega pomočnika (VVald-helfer)
10.	Strokovna pomoč koordinatorju projekta
Kultura
petek,
11. decembra 1998
Kultura
PREMIERA OTROŠKE IGRE V BOROVLJAH
Kikiriki pri Cingelcu na Trati
Otroška gledališka skupina SRD Borovlje je zopet postavila na noge gledališko predstavo z naslovom „To smo mi, kikiriki" (B. Veras).
Mladi boroveljski gledališčniki so pod taktirko režiserke Ljerke Belak svoje delo na obeh predstavah opravili v zadovoljstvo številnim navzočim gledalkam in gledalcem. Premiera je bila v soboto, 5. decembra, ponovitev pa v nedeljo,
6. decembra. Zgodbica se vrti okoli petelinčka (Gregor VVakounig), ki želi vedno biti glavni. Na svoji poti po svetu petelinček sreča strašilo in psihiatra ježa (Danijel VVutti). Poleg tega nesrečnež, ki ga nihče nima za glavnega, sreča še vrano (Matija VVutti) ter velikega petelina (Matej VVakounig -igral je še mesec in pravljičarja). Pri spehajanju po svetu petelinček sreča dve kuri (Klara Schellander in Pia Hofbeck).
Petelinčka pa spremljata sonce in dež (Fabjan Certov). Na koncu se celotna zgodba srečno konča.
Mladim boroveljskim gledališčnikom je treba za uspelo
Navdušeni igralci mlade boroveljske gledališčnike skupine.
premieri iskreno čestitati. Posebno so publiko navdušili s pevskimi vložki, razveseljiva pa je bila tudi čista in lepa izgovarjava vseh nastopajočih.
Poleg režiserke veljajo še iskrene čestitke mag. Romanu Verdelu (glasba), Uršuli Schellander (tehnika), Hildi O raže (šivilja), Hanziju in Simonu Čer-tovu (scena) in Brigitte Verdel (rekviziti).	I. R.
SLOVENSKA GLEDALIŠKA PREDSTAVA Al\|KE KOMEDIJE „KDO SE BOJI VIRGINIE WOOLF“
Dolga slovenska oč v celovškem mestnem gledališču
Komedija „Kdo se boji Virginie VVoolf", ki je bila napisana v šestdesetih letih, je tudi danes aktualna.
r,^olgo v noč se je letošnja 1 slovenska gledališka pred-I—Z stava zavlekla, ko je SNG Drama iz Ljubljane gostovala po že ustaljeni navadi 8. decembra v Celovcu (prireditelj KKZ, sopriredi-telj celovško mestno gledališče).
Vsebina ameriške komedije „Kdo se boji Virginie VVoolf?" je naslednja: Štirje znanci se dobijo po filmski predstavi še doma, malo kramljajo, malo se dolgočasijo (z njimi tudi gledalci), dokler ne odkrijejo v medsebojnih odnosih toliko tlečega nesporazumevanja
in neizrečenih očitkov, predvsem med zakoncema, da se razvije za gledalce zanimiv razplet zavozlanih čustev, ki pa se ne rešijo v eni noči. Ni čudno, da je ta komedija, napisana v šestdesetih letih v Ameriki, prvič uprizorjena 13. oktobra 1962, še vedno aktualna, ker so se medčloveške razmere komaj kaj spremenile.
Predstava v Celovcu je morala premagati nekaj objektivnih težav: Komedija je, kot smo že navajeni, prišla k nam na koncu
Igralci so na oder prenesli svoje notranje življenje.
PREMIERA OTROŠKE IGRE V GLOBASNICI
Otroški prikaz dogodivščin ob doraščanju lune
Uspela premiera zgodbe „Mala in velika luna" globaške otroške in mladinske gledališke skupine.
Slovensko kulturno društvo Globasnica je na Miklavževo nedeljo, 6. decembra, vabilo v domačo farno dvorano na pevski, gledališki in družabni popoldan. Za pevski del je poskrbel otroški zbor „Živ-žav“ pod vodstvom Traudi Lipusch, za gledališko predstavo domača otroška in mladinska skupina, za družabni del pa je bil odgovoren Miklavž, ki je otroke bogato obdaril.
Toda nazaj k osrčju prireditve -gledališki predstavi oz. premieri otroške igre Borisa A. Novaka „Mala in velika luna", ki jo je za skupino izbral domači župnik Peter Sticker ter vodil tudi režijo. Zgodba pripoveduje o luni, ki v času meseca postane vedno večja, dokler ni polna luna. V procesu vmes pa nastopajo razne dogodivščine, ki močno
vplivajo na življenje na zemlji ...
Mladim globaškim gledališčnikom je z otroško očarljivostjo in dobro pripravljenostjo vsekakor uspelo navdušiti številno publiko. Opaziti je bila režiserjeva skrb za lep jezik, ki se je najbolje izrazila pri Andreji Hudi (zvezda severnica). Sicer pa je treba celotno skupino pohvaliti, saj ji je uspelo podati besedilo brezhibno in jasno, skorajda brez zatikavanj. Naj še omenim Patrika Boschitza, ki se je v vlogo (pijanega) kapetana znal odlično vživeti, izstopali pa sta še sestri Andreja in Monika Hudi v glavnih vlogah. Franc Sadjak
Sodelovali so: igralci: Andreja, Monika in Marko Hudi, Sonja Zanki, Patrik Boschitz, Lidija Boschitz, Christian Schmacher, Sabrina in Angelina Waut-sche, Gerald VVolbl, Melanie Motschnig, Anja Mar-kitz; spremljava na kitari: Milena Hudi; režija: Peter Sticker; scena: Breda Varl;
sezone; premiera je bila v Ljubljani 19. oktobra 1997. To se je vsem štirim igralcem poznalo, saj je bila celovška predstava ne vem kolikokratna ponovitev: predvsem izkušena igralca Radko Polič in Milena Zupančič sta se lahko zanesla na rutino. Mlada Nataša Raljan se je vidno potrudila in pokazala tudi veliko prirojenega talenta. Tekst je bil komaj kaj skrajšan; skoraj tri ure trajajoče poslušanje deloma zaradi ljubljanščine, deloma zaradi nemarne izgovarjave in pomanjkljive akustike, je bila zahtevna naloga. Moramo pa zelo pohvaliti koroško publiko, ki je prvič množično priromala v Celovec - večerni termin je ugodnejši kot popoldanski - in je z veseljem sprejela, kar se jim enkrat letno ponudi. Sicer zelo težko izbiranje vsakoletne predstave je bilo letos za nekatere obiskovalce bolj ponesrečeno kot prejšnja leta. Toda trend v Sloveniji gre bolj v smer svetovne literature, torej se moramo sprijazniti s prevodi, čeprav bi nam bila slovenska literatura bolj koristna. Poznalo se je tudi, da je med publiko sedelo veliko amaterskih igralcev, ki so prišli gledat poklicnim kolegom pod prste. V celoti lahko rečemo, da je bil večer uspešen in večina gledalcev zelo zadovoljna. A. Angerer
V glavnih vlogah: Andreja Hudi kot zvezda severnica in Monika Hudi kot tuna (velika slika). Pijanega kapetana je odlično podal Patrik Boschitz (na mati sliki desno, ob njem Gerald VVolbl).
Miklavževanje v Selah
Tudi letos je KPD Planina priredilo Miklavževanje, ki je bilo v nedeljo, 6. decembra, v farnem domu. Preden je otroke obiskal sv. Miklavž, je bila na sporedu še ponovitev igre ..Klobuček in klobučica", ki jo je predvajala mladinska gledališka skupina KPD Planina. Poleg tega je na prireditvi nastopjl še mladinski zbor (vodi Štefan Krampač) in zbor ljudske šole Sele (vodita Jožica Mak in Majda Olip). Vse prisotne otroke pa je Miklavž bogato obdaril.
Mladinska gledališka skupina KPD Planina je ponovila igro „Klobuček in klobučica “.
BRANKO V EVROPSKI HIŠI
Brez mask ni Benetk
Branko Bijelič (52), po rodu Dalmatinec z obalnega mesta Šibenik, ki že nekaj let živi z družino v Celovcu, kjer je našel novo domovino, razstavlja v Evropski hiši ciklus slik z mikavnim naslovom ..Karneval".
■ ikovna umetniška pot priseljenca Branka Bijeliča se L—je pričela v Dubrovniku, na prvem šolskem izletu, ko je bil star sedem let. V predmestju tega krasnega srednjeveškega mesta, tega dogodka se Branko dobro spominja, je skupina dijakov obstala, da kaj malega pojedo. Branku pa je šinilo v glavo, vzel je svinčnik in papir ter pričel risati. Učiteljici pa je dejal, da je nekaj videl, kar nihče ni videl in to more narisati. Naredil je risbo z agarvami (mediteranska rastlina). Tam je bil tudi slučajno neki dopisnik Sarajevskega časopisa „Mali časopis", ki je to videl in ga povabil k sodelovanju. Mladi Branko Bijelič je to sprejel in k vsaki risbi tudi napisal pesmico. To je delal kar nekaj let. Že tedaj je bil zaljubljen v morje, barke, ki so priplule in odplule v širni svet... Bil je obseden, kot tudi mnogi drugi nad tem načinom življenja. To mu je veliko pomenilo, to je bil njegov poznani svet, katerega je slikal in risal. Zelo mu je žal in še danes ga boli srce, da ni ohranil prav nobenih risb iz njegove zelo zgodnje začetne dobe slikarije.
Po osnovni šoli je obiskoval Šibenjsko gimnazijo in se nato vpisal kot ..nerazvit pubertetnik" na Zagrebško akademijo (1967). V tem njemu povsem tujem mestu je mislil poln nostalgije in sanj na domači
Umetnik Branko Bijelič
kraj, morje, ladje... „Samo to sem imel v mislih". V Zagrebu je imel tudi nekaj skupinskih razstav. Tam mu je profesor Horvat, ki je Branka zelo cenil, svetoval, da se. mora osvoboditi mediteranskih motivov, če hoče napredovati in se razvijati. Na akademiji se je naučil tudi raznih tehnik (tuš, kreda, olje, grafik itd.).
Iskanje lastnega stila.
Prvo samostojno razstavo je imel Branko Bijelič v Zagrebu leta 1971, sledile so razstave v Trstu, Ravenni in Veroni. Tedaj je prehodil tudi fazo naivnega slikarstva.
Pot ga je vodila v Nemčijo kjer se je s pomočjo "gastarbaj-terjev" predstavil zdomcem in nemški publiki (v okolici Ulma). Vrnil se je spet v Italijo in nato pristal na senčni strani Karavank, v Celovcu. Veliko je slikal spontano, priložnostno in pretežno ženske motive (Žena z vrtnico, Eva z jabolko, ...). Na številnih razstavah na Koroškem, Štajerskem in Dunaju pa motivi iz njegove ljubljene Dalmacije nikoli niso manjkali. Mnogo je tudi razmišljal o svoji nadaljnji umetniški poti in slogovnem razvoju. Bil je večkrat v Benetkah in delal skice o tem, kar je doživel, videl in občutil. Benetke so ga izredno impre-sionirale. Zavedal pa se je, da so Benetke naslikali stoteri umetniki in umetnice na različe načine... Njegov profesor v Be-
netkah pa je bil Riccardo Zic, od katerega se je mnogo naučil. Pešačil je po vseh slovitih trgih, ulic, kanalih, mostih bil v krasnih palačah in cerkvah. Nadvse pa ga je fasciniral karneval in skrivnostne maske. In tako je nastala ta zanimiva razstava z naslovom ..Karneval", ki dokumentira nov stil z določeno abstrakcijo v umetniškem razvoju Branka Bijeliča.
Magija mask. v središču del so upodobitve mask. Maska kot nepogrešljiv simbol Benetk, maska, ki kaže dvojni obraz človeka, maska kot shizofreni karakter naše družbe, tragičnost in komičnost maske ter štabiliteto maske skozi tisočletja družbenega razvoja. Motivi izražajo muzikalnost, magijo, energijo in življenje te mediteranske metropole. Slike so polne meditacij in asociacij na Benetke, ki izražajo svoj božanski čar šele ponoči ob mesečini. Gledalcu pa se razodenejo tudi erotični elementi, ki so zelo prefinjeno vkomponirane v umetnine. Z izključno belimi ovratniki mask umetnik kontrastira večinoma temnejšo površinsko ploskev, ki je sestavljena iz zemeljskih barv in prijetno žareče margente.
Razstava v Evropski hiši v Celovcu je na ogled do 24. decembra 1998, dnevno od 10. do 22. ure. Vabljeni!
Besedilo in slika: Mirko Štukelj
T
A
T
E
D
E
N
O
R
F
PETEK, 11. decembra
18.10-19.00 Utrip kultu-
SOBOTA, 12. decembra
18.10-19.00 Od pesmi j do pesmi - Od srca do srca
NEDELJA, 13. dec.
6.08-7.00 Dobro jutro, Koroška - Guten Mor-gen, Karnten. 6.20 Duhovna misel (mag. Klaus Einspieler). 18.00-18.30 Dogodki in odmevi
PONED., 14. decembra
18.10-18.30 Kratek stik
TOREK, 15. decembra
18.10-18.30 Otroška oddaja
SREDA, 16. decembra
18.10 - 19.00 Glasbena mavrica: Jasli so dom Boga" - nova zgoščenka MePZ Gallus 21.04 do 22.00 Večerna oddaja
ČETRTEK, 17. decembra
18.10-19.00 Rož - Podjuna - Žila
RADIO/TV, PRIREDITVE
®£\KIe

NEDELJA,
13. decembra '98,13.30
PONEDELJEK, 14. decembra 1998
ORF 2, ob 2.50
TV SLOVENIJA 1, ob 16.20
Predvidoma z naslednjimi prispevki:
• Letni časi in ljudske šege v Rožu, Podjuni in na Žili
Pod tem geslom Vas bo slovenska televizijska oddaja „Dober dan, Koroška" tokrat odpeljala v svet ljudskih šeg, običajev in navad na južnem Koroškem.
Marsikaj iz bogate zakladnice kulturne dediščine je že tonilo v pozabo, mnogo pa so ljudje v Rožu, Podjuni in na Žili ohranili do danes. Temu izročilu naših prednikov je tokrat namenjena slovenska televizijska oddaja, katero je za vas pripravil urednik Jurij Perč.
Vsebino televizijske oddaje - in dnevnih radijskih sporedov - lahko preberete tudi na ORF-teletekstu, stran 299.
Dnevno od
10. do 14. ure in od 18. do 02. ure na
frekvencah 105,5 (Dobrač), 106,8 (Golica) in 100,9 (Železna Kapla).
Dnevno: 12.00 & 18.45 Mednarodna poročila
RADIO AGORA
Od torkih in četrtkih v decembru:	Paracelsusgasse 14,	
Jezikovni tečaj (Unikum) ob 10.55, 12,55	9020 Celovec.	
& 19 55	tel. 0463/418 666,	
Od oonedelika do oetka:	fax 0463/418 666 99	
10.00 Koledar prireditev		
11.15 Pregled tiska		Literatura:
13.00 Glasba in gostje v studiu		Nedelja -
18.00 Magacini		11.00 Liter-
Alpe-Jandran (ponedeljek)		
Šport (torek)		(ponovitev v'
CD tedna (sreda, ponovitev v soboto ob		torek ob
12.10)		22.10); Po-
Kultura (četrtek)		nedeljek,
Po Koroškem (petek)		sreda, petek-
19.00 Otroški kotiček		10.10 Lite-
20.00 Glasba		rami drobci
Jazz (ponedeljek)		(ponovitev
Ruff Radio (sreda)		ob 22.10)
Musič for the masses (četrtek)		
Soundcheck (petek)		
RADIO
C
IOROI
Pokličite nas - poslušamo vas! e Tel: 0463 - 59 53 53
Fax: 0463 59 53 53 99 e-mail: radio@korotan. at
Zbujanje po domače
6.00	- 8.30 Dobro jutro sonce!
Korotanova jutranja oddaja s sončno glasbo, aktualnimi svetovnimi in lokalnimi poročili, domačim
vremenom in napotki za dan!
Vsak dan z drugim budilcem, voditeljem oddaje: v ponedeljek - Stanko Polzer v torek - Vinko Ošlak v sredo - Miha Vrbinc v četrtek - Pavli Zablatnik v petek - Jokej Logar v soboto in nedeljo pa domača budilka s Petrom Grillicem 8.30 - 10.00 Živa
14.00	- 16.00 V taberni
16.00	- 18.00 Od štririh do šestih
Petek, 11. decembra
ROŽEK
Približevanja (posredovanje umetnosti)
Čas: ob 18. uri Kraj: v galeriji Šikoronja
DUNAJ
Občni zbor KSŠŠD Čas: ob 19. uri Kraj: v prostorih KSŠŠD, Mondscheingasse 11,1070
CELOVEC
Koncert: La sedom salvadie (Ed Schnabl & Dario Marušič)
Čas: ob 20.30
Kraj: v gostilni pri Joklnu
CELOVEC
Večer staršev na Slovenski gimnaziji
Čas: od 16. do 20. ure Kraj: Zvezna gimnazija in Zvezna realna gimnazija, Prof.-Janežic-Platz 1
Sobota, 12. decembra
ŠENTJAKOB
Adventni koncert
Poje: kvartet A Capella iz
Dobrle vasi
Čas: ob 20. uri
Kraj: v kapeli v Šentpetru
Vabi: Regionalni center
OBIRSKO Božičnica društva Čas: ob 20. uri Kraj: pri Kovaču Nastopajo: VOX iz Pliberka in domače skupine Vabi: SRD V. Polanšek
Nedelja, 13. decembra
ŠKOCIJAN Adventni koncert
Čas: ob 19. uri Kraj: v farni cerkvi Sodelujejo: MePZ Danica, Nomos, Singkreis Turner-see-Stein, otroci ljudske šole Škocijan, Jagdhomblaser iz Škocijana Vabi: občina Škocijan
ŠMIHEL Adventno petje
Čas: ob 14. uri Kraj: v farni cerkvi Sodelujejo: MoPZ Trta iz Žitare vasi, MePZ Gorotan, otroški zbor iz Šmihela Po koncertu čaj in pecivo! Vabi: KPD Šmihel
ŠENTRUPERT Adventni koncert Nastopata: Vokalna skupina LIPA in otroška skupina “Lipov cvet"
Čas: ob 14. uri
Kraj: v Gospodinjski šolo
Vabi: PD Lipa v Velikovcu
Slovenski ples 1999 ^ ^
mm-.
vp- 'f. .
* Slovenski ples 1999 vabi
poln zabave in presenečenj, L-prenovljen, drugačen kot kdajkoli, L obogaten z dobro voljo in smehom,^ za mlade in stare,
za zaljubljene in tiste , ki se želijo zaljubiti Samo enkrat na leto - za celo leto. Slovenski ples Nič več, ja, ja.
f
ŠTEBEN Adventni koncert Sodelujejo: MoPZ „Kralj Matjaž iz Libuč, Gemischter Chor Globasnitz, MePZ „Pe-ca“ iz Globasnice ter cerkveni mešani zbori iz Štebna Čas: ob 19. 30 Kraj: v farni cerkvi v Štebnu pri Globasnici Vabi: Fara Šteben pri Globasnici
BILČOVS
Mladinska igra: Klobuček in klobučica
Nastopa: Mladinska gledališka skupina KPD Sele Čas: ob 11. uri (po sv. maši) Kraj: v gostilni Miklavž Vabi: SPD Bilka Bilčovs
ŠENTJANŽ
Koncert Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič iz Ljubljane
Čas: ob 17. uri Kraj: v farni cerkvi Vabi: SPD Šentjanž
GLOBASNICA Enajsto srečanje v adventu Čas: ob 11. uri sv. maša, ob 12. uri kosilo, nato družabnost in kulturni spored.
Kraj: pri Šoštarju Vabi: Slovensko društvo upokojencev Pliberk
Ponedeljek, 14. dec.
GRADEC
Redni občni zbor KSŠŠG Čas: ob 20. uri Kraj: v prostorih KSŠŠG, Mondscheingasse 9, 8010
Vodita: Traudi Lipuš in Vera Sadjak Čas: ob 19.30 Kraj: v župnišču Vabita: Katoliška otroška mladina
ŠMIHEL
Predavanje: rakasta obolenja, rak na črevesju Čas: ob 19. 30 Kraj: v farni dvorani Predava: dr. Dušan Schlapper Vabi: KPD Šmihel
ŠENTJAKOB Čudežni kristali - božje stopnje v malem
Dia - meditaciija z župnikom Jurijem Buchom Čas: ob 20. uri Kraj: v kapeli župnišča Vabi: Regionalni center
GRADEC
Božičnica: X MAS- fešta
Čas: ob 20. uri
Kraj: v prostorih KSŠŠG,
Mondscheingasse 9, 8010
Gradec
Vabi: Klub slovenskih študentk in študentov v Gradcu
Petek, 18. decembra
ŠENTJANŽ
Simpozij: Zbiranje, ohranjanje in prezentacija zgodb in zgodovine: (predavanje mag. G. Hormans-ederja: ..Kronisti skrbijo za vire")
Čas: ob 20. uri Kraj: v k & k centru Vabi: SPD Šentjanž
Četrtek, 17. decembra ■ Sobota, 19. decembra
ŠENTPRIMOŽ Večer petja trikraljskih pesmi - Predstavitev pesmarice „Tri kralje pojemo"
ŠENTJANŽ
Simpozij: Zbiranje, ohranjanje in prezentacija zgodb in zgodovine:
PRIREDITVE, OGLASI
TINJE
„Trenutki“ - razstava slik umetnika Thomasa Mikla
Kraj: Katoliški dom prosvete. Razstava je odprta dnevno od 10. do 17. ure.
ŠENTJANŽ
Razstava del umetnika Jožeta Bo-schitza
Kraj: K & K center Šentjanž.
Razstava je odprta ob sredah, četrtkih in ob petkih od 9. do 12. ure in od 16. do 20. ure ter ob sobotah in
BOROVLJE/CELOVEC Razstava del umetnikov Veszelija in Bu-derke
Kraj: v prostorih Posojilnic Bank v Borovljah in v Celovcu. Razstava bo odprta do 22. decembra.
ROŽEK
Razstava grafik Adriane Maraž
Razstava je odprta do 20. decembra 1998, dnevno od četrtka do nedelje od 15. do 18. ure, ali po telefonskem dogovoru (04274/4422).
nedeljah od 10. do 18. ure. Razstava je na ogled do konca decembra.
PLIBERK
GALERIJA WER-NERJA BERGA
Galerija je odprta od srede do nedelje od 10. do 12. ure in od 14. do 17. ure. Ob torkih je galerija odprta od 14. do 17. ure, ob ponedeljkih je pa zaprta.
7jož/cnc/ cfcuri/cij
Jči linczjo /jTcz/ho Ojrecfnos//
UHREN - JUVVELEN
Erich Letschnig
10. - Oktober-Platz 5, 9150 Bleiburg/Pliberk Tel.: 0 4235/26 10, Faks: 0 42 35/33 84
(predstavitev: ..Raziskovalci regije in kronisti iz občine Bistrica v Rožu)
Čas: od 9. do 18. ure Kraj: v k & k centru Vabi: SRD Šentjanž
Nedelja, 20 decembra
ŠENTJAKOB Redni občni zbor in božičnica upokojencev
Čas: ob 14. uri Kraj: v farni dvorani Vabi: Slovensko društvo upokojencev Šentjakob v Rožu
Opozorilo društvom!
Vsa društva naprošamo, da nam termine za prireditve posredujejo vsak teden najkasnje do torka do 13. ure.
Telefon:
0463 / 51 25 28 * 24
Fax:
0463 / 51 25 28 * 22
Naša društva v internetu
NOVO: Glavna šola Pliberk: http: // www. net-way. at/hsbleiburg Osnovne informacije o
koroških Slovencih (nem, slov, angl.)
http://www.aprouc.co.at/sl
ovene
Cerkveni časopis Nedel-
ja_- tedensko aktualno http://www.aprouc.co .at/slovene/nedelja.html Center avstrijskih narodnostnih skupnosti (CAN) na Dunaju - Volks-gruppenreport 97http://www.aprouc.co.at/ slovene/volksgruppenre-port.html
Občina Suha in okolje -KPD Drava, PIS Žvabek, Oktet Suha (slov., angl.) http://members.magnet.at/ Stefan.logar/
Mohorjeva založba - aktualna knjižna ponudba http://www.mohorjeva.co,-at
Založba Wieser http: //www.wieser-verlag.co.at Zveza Bank v Celovcu (slov., nem. angl.) http://www.zvezabank.co-a t/zb
Slovenska športna zveza: http://members.ma-gnet.at/ssz/ (nem, slov, angl.) e-mail-naslov: ssz@magnet.at Oktet Suha. Živ-Žav. Enotna lista Suha http://www.members. ma-gnet.at/d.katz Slovensko prosvetno društvo Zvezda Hodiše http://www.carinthia.org/-keutschach/zvezda-ho-diše/sprachkurs
Klub slovenskih študentk in študentov v Gradcu
http://privat.schlund. de/-ksssg
Ljudska šola Sele Kot:
204651 @ asn. netway. at
Pevsko društvo Sele:
pevsko, društvo, šele @ asn. netway. at
Katoliški dom prosvete v Tinjah: http: // www. so-dalitas. at (Tinje)
Stičišče avstralskih Slovencev http: // www. glas-slovenije.com. au
PRIREDITVE KIS
Kmečkoizobraževalna
skupnost
„Karawanken-Holz“
(Ziel 5-b Projekt za boljšo izkoriščanje šibkega lesa/ „Durchforstungsholz“)
*" rezalni stroji: okroglice iz šibkega lesa (Durchfo-stungsholz)
*■ možnosti predelave in prodaje lesenih izdelkov iz okroglic
Referenta: Peter Eber-ger in Hans Stotter (Kmečka skupnost „Ober-drautaler Bauernholz) Kdaj: v ponedeljek, 14. decebmra ob 19. 30 Kraj: v gostilni Podobnik v Železni Kapli
„Mošt & žganje"
(Prirpava in ocenjevanje v VVieselburgu in na Ptuju) *■ mošt: pretok, bistrenje in filtracija
žganje: od pravilnega kuhanja do dobre prodaje ocenjevanje mošta in žganja: nastop na „GAST 99“
Referenti: Paul Buch, inž. Hans Edlacher, dr. Hans Madritsch, Erich Romauch (Kmečka skupina ..Združenje Južno-koroških žganjarjev) TERMINI:
V	torek, 15. decembra, ob 19. 30 v gostilni Štekl-/Hudl v Globasnici;
V	sredo, 16. decembra, ob 19. 30_v gostilni Podobnik v Železni Kapli.
V	petek, 18. decembra, od 14.00 do 16.30 v Za-drugi-market v Škofičah.
V	torek, 29.decembra, ob 19. 30 v gostilni Auer v Podgorjah v Rožu. Prispevek: S 80 (za člane KIS: S 40)
©©Sil
‘S6 04239/26 42
od petka, 11. dec., od 15. ure do nedelje, 13. dec., do 13. ure
Dnevi za ministrante/ke (od 8. do 10. leta)
Vodita: Helene VVernig in Daniel Sturm
od nedelje, 13. decembra, od 18. ure do srede, 16. decembra, do 13. ure
Duhovne vaje za starše duhovnikov, redovnikov, redovnic, veručiteljev in veroučiteljic:
„Jaz sem vas izvolil"
Voditelj: p. Franc Cerar SJ
od petka, 18. decembra, od 15. ure do nedelje, 20. decembra, do 13. ure
Dnevi za ministrante/ke (od 11. do 14. leta)
Vodita: Helene VVernig in Daniel Sturm
od ponedeljka, 28. decembra, od 15. ure do srede, 30. decembra, do 17. ure
Dnevi petja za otroke
Spremlja: Andreja Lepuschitz
od sobote, 2. januarja, od 9. 30 do nedelje, 3. januarja, do 17. ure
Novoletno srečanje - Slovenci in diaspora
Predavatelji: mag. Klaus Einspieler, Mihaela Logar, dr. Marko Novak, Božena Rudolf
v soboto, 2. januarja, ob 19. uri
Odprtje razstave bratov Čertov -Hanzi - skulpture iz lesa; Folti -slike; Nanti - skulpture iz kamna
v torek, 5. januarja, ob 19. uri
Molitveni shod za duhovne poklice
Spremlja: Jože Kopeinig
v četrtek, 7. januarja, ob 19. uri
Molitveni shod za duhovne poklice
Oblikuje: farna skupina iz Sinče vasi; somaševanje vodi: dr. Janez Skuk
v petek, 8. januarja, ob 18. uri Slovenščina za začetnike II:
Kraj: v Celovcu pri Kapucinih!
Vodi: Nadja Volavšek
I MJPRE S U M
NAŠ TEDNIK - Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo »Narodni svet koroških Slovencev'1, ki ga zastopa predsednik Nanti Olip, 9020 Celovec, 10.-Oktober-StraBe 25/IV.
Uredništvo: mag. Janko Kulmesch (glavni urednik - narodnostna politika, zunanja in notranja politika), Silvo Kumer (namestnik glavnega urednika - kmetijstvo, občinska politika, upokojenci, tu-
rizem, prireditve), Franc Sadjak (urednik - šport, kultura in čestitke), Marjan Fera (fotograf, arhiv), vsi: 9020 Celovec, 10. Okto-ber-StraBe 25/IV. Tel. 0463/51 25 28 * 0 (FAX * 22); ISDN: 0463/59 69 56
Tisk: Mohorjeva tiskarna, 9073 Viktring, Adi-Dassler-Gasse 4, tel. 0463/292664. NAŠ TEDNIK izhaja vsak petek.
Naroča se na naslov: Naš tednik, 10.-Oktober-Stral3e 25/IV, 9020 Celovec; telefon uprave in oglasnega oddelka: 0463 / 51 25 28*23. Telefaks: 0463 / 51 25 28 - 22.
Letna naročnina: Avstrija 500,-; Slovenija 3500,- SIT; ostalo inozemstvo 870,- šil.; zračna pošta letno 2000,- šil.; posamezna številka 15,- šil.; Slovenija: 150,- SIT.
14
Šport
>
J
Umetnostno je oblikovat gesto za SŠZ- Rudi Benetik.
NAGRADNI NATEČAJ SŠZ
Prvo mesto za
Benetikov
„TRANSŠPORT“
Ugledni koroško slovenski umetnik Rudi Benetik je dobitnik nagradnega natečaja za jubilejno geslo ob 50-let-nici Slovenske športne zveze (SŠZ) na Koroškem. Z umetnostno oblikovanim geslom „TRANSŠPORT“ (lat. trans-portare: prenos, prevoz, prevažanje, odprava) je Benetik po oceni strokovne žirije z eno samo besedo nakazal funkcijo, poslanstvo, naloge in cilje športa nasploh.
Drugo mesto je žirija dodelila Petru Krivogradu, ki je z dvojezičnim geslom „Šport povezuje - Šport verbin-det“ v kombinaciji z obstoječim logom SŠZ oblikoval tri predloge - za nalepko, transparent in zastavo.
Tretje mesto je žirija dodelila predlogu 2. A razreda Dvojezične trgovske akademije v Celovcu. Večbarvna sestavljanka z dvojezičnim geslom „Mi smo celota/Wir sind ei-ne Einheit - bodi del nas! sei ein Teil von uns!“ opozarja na Slovensko športno zvezo kot organizacijo, ki se uveljavlja kot krovna organizacija vseh slovenskih športnih društev na Koroškem, ki ne pozna ideoloških delitev.
Skladno z razpisom prejme prvonagrajeni avtor Rudi Benetik denarno nagrado v višini 3.000 šilingov, drugo-in tretjeuvrščena avtorja pa po 1.000 šilingov. Z izplačilom nagrade preidejo vse pravice izbranih gesel na Slovensko športno zvezo.
Predsedstvo Slovenske športne zveze je v zvezi s tem sklenilo, da bo SŠZ pri svoji promociji oz. pri jubilejnih prireditvah ob 50-letnici, ki se bodo vršile od začetka do konca leta 1999, uporabljala vse nagrajene predloge.
ODBOJKA/DOB
„Delo v
nemogočih
razmerah"
Trener Bojan Ivartnik je
navajen delati z ekipo Dob-Ijanov v težavnih razmerah. Toda obstoječe - nemogoče - razmere pa tudi njemu žrejo živce.
Zaskrbljujoč pogled i/ prihodnost trenerja odbojkarjev Zadruge Aich/Dob Bojana ivartnika.
Športno so Dobljani doživeli (pozitiven) preobrat pred tednom dni na derbiju proti Hypu, katerega so proti pričakovanju dobili s 3:2. Ta napredek je bil opazen tudi na minuli tekmi proti Ennsu, čeprav je bil rezultat negativen (poraz s 3:1). Z upoštevanjem dejstva, da je manjkal najboljši blo-ker ekipe Pisnik, je bil dobljeni niz vsekakor lep uspeh ekipe trenerja Ivartnika, saj Enns sodi med najboljše štiri ekipe v Avstriji.
Športno Dobljani po začetnih težavah torej močno napredujejo. V zadevi delovnih razmer pa je v zadnjem času mnogo nazadovalo. Kakor smo že v minuli številki NAŠEGA TEDNIKA poročali, se morajo Dobljani voziti na treninge v različne dvorane - enkrat v Celovec, drugič v Velikovec, tretjič v VVolfsberg, itn. To pa zato, ker je za ekipo bila dvorana v VVolfsber-gu rezervirana le do konca novembra, kajti odgovorni kluba so računali s preselitvijo v pliberški kulturni dom. Le-tam se gradnja zatika in zaenkrat nihče ne ve, kdaj bo dokončana.
Brezdomstvo in večno nihanje v različne kraje na treninge in tekme seveda negativno vpliva na nastope igralce, hkratr pa žre
živce trenerja Ivartnika, ki je odgovoren za uspehe in neuspehe. „Tisti, ki se malo spozna na šport, ve, kakšna prednost je lastna dvorana - kjer imaš vse urejeno in kjer se počutiš domačega. Trenutno smo povsod na tujem, tako na treningih kakor na tekmah," pravi trener Ivartnik. Navajen je bil delati z ekipo v težavnih razmerah, trenutne pa so deloma katastrofalne in prvoligašu neprimerne. Jasno, da je nekoliko razočaran, kajti ve, kaj vse bi z ekipo bilo možno ob idealnih razmerah. „Če bi ekipa lahko nastopala v lastni dvorani in igralci neovirano (zaradi raznih naporov - vožnja ipd.) in redno lahko trenirali, bi bilo možno bistveno stopnjevanje moči. Realistično bi se lahko borili za peto ali šeto mesto, morda celo za četrto."
Prihodnji krog. Konec tega tedna in teden navrh čakata Do-bljane zelo pomembni tekmi, v katerih morajo osvojiti najmanj dve točki - torej eno zmago. V soboto bodo nastopili na tujem proti Hartbergu, teden navrh pa „doma“ - tokrat v dvorani v Šent-petru v Celovcu - proti Feldkirchu.
Franc Sadjak
Realistično bi se lahko borili za peto ali šesto mesto, morda celo četrto.
BOJAN IVARTNIK
ZVEZNA LIGA					
1. PL Salzburg	10	10 0		30-1	20
2. Donaukraft	10	9	1	27-3	18
3. Enns	11	8	3	25-13	16
4. Sokol	10	7	3	23-12	14
5. Tiral	10	6	4	20-15	12
6. Hypo	10	4	6	15-20	8
7. Feldkirch	11	3	8	14-26	6
8. Aich/Dob	11	3	8	12-26	6
9. Gleisdorf	10	1	9	4:29	2
10. TSV Hartberg	11	1	10	6-31	2
SK Zadruga Aich/Dob - Enns 1:3
2. ZVEZNA LIGA VZHOD - ŽENSKE
1. Bad Voslau	13	9	4	28-15	18
2. Hartber	13	9	4	28-18	18
3. VVolbling	13	9	4	29-20	18
4. Ottakring	13	7	6	27-19	14
5. Aich/Dob	13	7	6	27-27	14
6. Fiirstenfels	13	6	7	22-24	12
7. Krottendorf	13	5	8	21-25	10
8. ATSC	13	0	13	4-39	0
Ottakring - Aich/Dob 2:3 VVdlbling - Aich/Dob 3:0
Letni sestanek OKS-ZSŠ z zamejskimi športnimi organizacijami
Po izčrpnih poročilih predstavnikov zamejskih športnih organizacij o delovanju v letu 1998 ter analizi stanja zamejskega športa so se udeleženci sestanka mdr. dogovorili za nadaljnjo krepitev sodelovanja, za večjo prisotnost zamejskih športnih organizacij pri sodelovanju OKS-ZŠZ z olimpijskima komitejema Avstrije in Italije, za pospešeno ustvarjanje športnih struktur pri porabskih Slovencih, idr.
SAK
Naraščaj
STURMBERGER.IEV TURNIR
SAK pričel sezono v dvorani dokaj nezadovoljivo
Naraščaj slovenskega atletskega kluba je sezono v dvorani pričel slabše kot pričakovano. Za Sturm -bergerjev turnir AS K v Vetrinju je bilo prijavljenih 6 ekip in vse so izpadle v predkrogu. Po izpadu vseh
treh ekip U12 (centrov Pliberk, Šentprimož in Celovec) so sloneli upi na starejših fantih. Toda tudi U 14 in U 16/2 nista prišli v bližino prvih mest. Ob koncu je zaradi slabše goldiference celo izpadla favorizirana ekipa U 16/1. Tako so potekale vse finalne tekme brez SAK.
Naslednji termini
Turnir SV Šentvid (19. in 20. decembra): SAK U 16/1 in SAK U 16/2, U 12/1(28.12.) in U 10/1 (27.12.) Alpe-Adria turnir: (2. - 6. januarja v Šentvidu): SAK U 16/1 in SAK U 16/2 in U 12/3 (Šentprimož).
15
Šport
VVolbl oddal mesto trenerja globaških nogometašev
Kot igralec bo ekipi sicer ostal še ohranjen, a ne več kot trener. Predsednik kluba Simon Harrich je to novost izvedel šele od NAŠEGA TEDNIKA.
hristian VVolbl je prevzel glo-I baško ekipo v sezoni 96/97 ter ^^jo od začetka vodil odlično in predvsem uspešno. Medtem ko je moštvo v sezoni prej (95/96) še doživelo športno zelo globok udarec (pad v najnižji nogometni razred na Koroškem), je VVolblu v najkrajšem času uspelo osvežiti ekipo ter ji vdahniti novo samozavest in jo tako peljati do izrednih uspehov. V prvi sezoni pod njegovim vodstvom je Globašanom uspel povzdig v 1. razred (v celotni sezoni niso bili niti enkrat poraženi!), sezono navrh celo v podligo, kjer je zaključila jesenski del prvenstva na sredini lestvice.
Neuspeh, ki je večinoma glavni vzrok za menjavo trenerja, vsekakor ne more biti vzrok, da je VVolbl dal svoje mesto drugemu na voljo. Kaj je torej v ozadju njegovega umika?
Wčlbl, ki je svojo odločitev sporočil igralcem in nekaterim pristojnim kluba pred tednom dni (predsednik kluba Harrich na takratnem srečanju zaradi službene zadržanosti ni bil), navaja za svojo nenadno odločitev naslednje vzroke:
1.	Ker bom vigredi pričel s tečaji za trenerski izpit, mi za neovirano delo z ekipo ne bi preostalo več dovolj časa - predvsem v mesecih marec, april in maj, ko so na programu večdnevni tečaji.
2.	V ekipi ni več ognja oz. navdušenosti iz prejšnjih sezon, za kar je vzrok gotovo tudi dejstvo, da smo si igralci in trener že predolgo blizu.
3.	Neuspeh moštva v drugem delu jesenskega dela prvenstva.
4.	Službene težave.
Kdo bo Wolbla nasledil, pa
je še popolnoma nejasno. Tudi VVolbl sam zaenkrat ne more predlagati naslednika. Vsekakor se bo vodstvo kluba moralo v tej zadevi čimprej posvetiti. Da se s tem še ni soočalo, je vzrok, da je predsednik Harrich o VVolblovi odločitvi izvedel šele od NAŠEGA TEDNIKA. Harrich: .Presenečen sem, kajti o tem nisem ničesar vedel. V neki gostilni sem konec tega tedna ob robu sicer slišal nekaj govoriti, več pa ne.“
Kuriozno, da odgovorni kluba, ki so bili na srečanju, ko je VVolbl javno izrazil svojo odločitev, tega navrh niso takoj sporočili tudi predsedniku kluba...
Franc Sadjak
Z Wdlblom (na ramenih igralca) je Globašanom kar dvakrat uspelo napredovati razred višje.
ŠPORTNIKI LETA
Sabine Egger druga, Peter VVrolich sedmi
Koroški klub novinarjev je letos za športnika leta izvolil smučarja Christiana Mayerja iz Bekštanja. V krogu izbranih se je znašel tudi naš kolesar Peter VVrolich iz Loč, ki je prejel 86 točk ter zasedel odlično 7. mesto. S tem je bil bolje uvrščen kot na primer znameniti vratar VVohlfahrt (VfB Stuttgart).
Peter„Paco“ VVrolich
Pri ženskah je prejela največ točk atletinja svetovnega formata Steffi Graf iz Velikovca (751) ter tako prejela naziv koroške športnice leta 1998. Sledila ji je uspešna smučarka iz Štebna pri Globasnici Sabine Egger, ki je od novinarjev prejela 468 točk ter z veliko prednostjo zabeležila 2. mesto.
Sabine Egger
ŠAH__________________________
SŠZI preostaja le boj proti izpadu
Šahisti Slovenske športne zveze/Carimpex l se bodo v drugem delu koroškega šahovskega prvenstva morali boriti proti izpadu iz podlige vzhod. Osemčlanska ekipa je namreč v odločilnem 5. krogu osnovnega dela prvenstva utrpela ponovni poraz in s tem zapravila zadnjo možnost za vrnitev v koroško ligo. Dvoboj z moštvom Pošte iz Celovca se je končal s 3:5, torej s petim porazom v peti tekmi.
Ekipa je sicer zastavila vse moči za zmago, toda močni nasprotnik in tudi manjkajoča sreča nista dopuščala pozitivnega presenečenja. Zmagala sta edinole dr. Joži Amrusch in Dunja Lukan (po šestih urah!), remizirala pa sta Silvo Kovač (dobljena partija) in Arnold Hattenberger. Brez točke so_ tokrat ostali mag. Gorazd Živkovič, Aleksander Lukan, Ivko Perm in mladinec Roman VVeber, čeprav je vsak imel dobre možnosti, da iztrži vsaj neodločen rezultat.
Ekipa SŠZ I je osnovni del prvenstva zaključila na šestem in zadnjem mestu, prvak pa je postala druga ekipa Gospe Svete pred moštvom ASKČ Bekštanj I in Pošto Celovec II. V vigred-nem delu prvenstva igra SŠZ
I	v skupini šestih ekip za obstoj v podligi, kjer bo treba osvojiti vsaj četrto mesto.
■ Lestvica po 5. krogu: 1. Gospa Sveta
II	25 točk, 2. Bekštanj I 24, 3. Post/PSV/ Ragfa Celovec II 19,5, 4. IBS Celovec vzhod I 18, 5. Die Klagenlurter/KSV II 17,5, 6. SŠZ/Carimpex 116
Tudi „Obirčanom“ ni uspelo
Kapelčani so izgubili zadnjo tekmo osnovnega tekmovanja proti prvi ekipi iz Sveč s 3:5 in so za eno mesto zgrešili kvalifikacijo za vstop v Podligo. Zmagala sta Dušan Jokovič (nasprotnik ni prišel) in Harald VVolte, remizirala pa sta Hans Christian VVolte in ravnatelj Hanschou.
Bolj uspešno je bilo drugo moštvo Kapelčanov, ki je po neodločenim rezultatu proti Pošti Celovec na odličnem drugem mestu lestvice v 4. razredu C. Zmagala sta Manfred Topar in Peter Jammer, izgubila pa ravnatelj Johann Stossier in Johannes Joschtl.
OD TU &TAM
FRLOZEV LUKA
Poznate najstarejšo ustanovo med koroškimi Slovenci? Ne? To je radio Korotan s sodelavci in sodelavkami. V pogovoru s tinjskim župnikom Markom Jernejem je sodelavka r. K. čestitala župniji Tinje za „svojo 800-letni-co", ne za „njeno", kakor se pri čestitkah spodobi. Luka čestita r. K. za to metuzalemsko starost.
Dan navrh je sodelavka spet zabredla v jezikovne hudournike. Sodelavec J., ki po navadi oblikuje ob petkih jutranjo oddajo, je zbolel. Napovedovalka pa je potolažila poslušalstvo, da bo J. naslednji petek spet oblikoval oddajo „na njegov prijeten, čudovit način". Na čigavega le? Ali se „na svoj prijetni, čudoviti način" ne upa več?
Priznanje podjetju Gasser
Bilčovs. Podjetje Franc Gasser se ne ukvarja samo s tesarstvom in mizarstvom. Ima tudi Kulturno delavnico, ki jo vodi Ingrid Gasser, žena mladega šefa Franca. Letos marca je povabila koroškega umetnika Koli-ga, da razstavlja v delavnici zvočno pohištvo. Razstava je bila velik uspeh.
To so spoznali tudi pri dunajskem ORF ter avstrijski Iniciativi umetnost in gospodarstvo. Obe ustanovi namreč vsako leto podeljujeta nagrado MACENAS. Dobijo jo podjetja, ki dajejo svojim proizvodom tudi umetniško noto. Letošnjo nagrado MACENAS 98 so podelili devetim podjetjem od 200. Med njimi je bila tudi Kulturna delavnica Gasser. Uredništvo NAŠEGA TEDNIKA prisrčno čestita.
„Nike“ odslej v kulturnem domu
Za stranke bo v novem „Niki-shopu“Zadruge skrbela Milka Rožman.
Pliberk. V soboto, 5. decembra, je v kulturnem domu v Pliberku odprl svoja vrata „Nike-shop“, ki je v lasti Zadruge-market Pliberk. S tem se je začelo življenje v novem kulturnem domu, še preden sta kulturna in športna dvorana do-
Ingrid Gasser je prevzela nagrado.
dr. Janko Ferk
JUBILEJ PISATELJA
Janko Ferk 40 let
Bilčovs. 11. decembra leta 1958 se je v Podgradu ob Klopinjskem jezeru rodil Janko Ferk, ki je danes sodnik na deželnem sodišču v Celovcu. Že od študentskih let naprej pa mu je literatura v krvi. Pisatelj Janko Ferk piše v obeh deželnih jezikih liriko, prozo in eseje. Za svoja dela je dobil že 12 nagrad, prvo leta 1979 (veliko avstr, nagrado za mlad. literaturo), doslej zadnjo pa 1997 od zvezenga kanclerja. Ob jubileju mu želimo vse najboljše v poklicu in pri literarnem ustvarjanju.
okrevanje
končani, kar pa naj bi bilo vigredi. Čakati bo treba tudi še na odprtje restavracije, ki jo bo vodila Zadru-ga-market. Prvotno je bilo v načrtu, da bo restavracija, katere šef bo bivši natakar hotela Breznik Jože Zlatar, odprta že decembra.
Od 27. novembra 1998 bodo odprta za Vas zdravilna vrata.
Kaj Vas čaka?
Najboljša kvaliteta in kompetenca. K temu spadajo seveda vedno prisotni zdravniki in najboljše šolani terapevti. Z naravnimi zdravilnimi vrelci in z zdravilnim plinom z ogljikovo kislino dosežemo najboljše zdravilne uspehe pri zdravljenju:
-	krčnih žil
-	prekrvitvenih motenj
-	limfnega edema
-	visokega ali nizkega krvnega pritiska
-	po operacijah
-	fantomskih bolečin po amputacijah
Nudimo Vam seveda še mnogo drugih zdravilnih terapij.
Več informacij o tej novi dimenziji „Zdravljenja in okrevanja*1 v sončnem koroškem kraju s predikatom ..Zdravilišče z zdravilnim zrakom** Vam nudimo takoj.
Kličite nas - posebne ponudbe ob odprtju Vas čakajo pod tel. štev ++43/4238/8701 ali fax ++43/4238/8701-40
Kurzentrum Bad Eisenkappel/Železna Kapla Ugodno za Vaše zdravljenje je seveda tudi s karakterjem hotela (****) zgrajno zdravilišče.
9135 Bad Eisenkappel/Železna Kapla, Karnten/Koroška
S 0 ES K m H T C N