Stezice Glasilo novomeških gimnazijcev Letnik XXX Leto 1982/85 Številka 1 Urejuje uredniški odbor: Mateja Cekuta, 5»b Mojca Hvala, 3«d Danica Jerkovič, 2, Boža Kralj , ^-«e Suzana Potočar, 3»h Glavni urednik Suzana Potočar Odgovorni urednik Milan Osolnik Mentorica profesor Jevnikarjeva Opremila Natalija Rajer, 2„c Tehnična skupina: Bojan Jaklič, 3„b Igor'Kupljenik, 3.h Jani Mislej, 3.b Naklada 300 izvodov Cena posameznega izvoda 15 dinarjev "Starejše generacije so opravile velik del REVOLUCIONARNE PREOBRAZBE DRUŽBE. TODA MNOGO TEGA JE ŠE PRED VAMI. PREPRIČAN SEM, DA BOSTE TUDI VI KOS TEJ ZGODOVINSKI NALOGI. IN NIHČE NIMA PRAVICE, DA V TO NE VERJAME, NITI RAZLOGA, DA BI SE BAL ZA BODOČNOST SOCIALISTIČNE SAMOUPRAVNE IN NEUVRŠČENE JUGOSLAVIJE." JOSIP BROZ TITO (Iz govora na IX. kongresu ZSMJ, v Beogradu 21. novembra 1974) ŠTEVILKO POSVEČAMO XI. KONGRESU ZSMS 2 PO KONGRESU Ste že kdaj kje prebrali, da bi katerega od kongresov naših družbenopolitičnih organizacij ocenili za neuspešnega? Najbrž niste, ker sama institucija llkongresa", kot ga poznamo pri nas, sploh ne postavlja vprašanja o uspešnosti ali morebitni neuspešnosti takega srečanja. Vsakih nekaj let se ljudje pač zberejo, zato da "ocenijo dotedanje delo in začrtajo smernice za prihodnost". Tako tudi o mladinskem kongresu vse naj lepše. Pa vendar se ob 11, kongresu slovenske mladine (bil je 23» in 24, oktobra v Novem mestu) neizogibno postavljajo nekatera vprašanja. Ne zato, ker bi bil ta kongres kakorkoli slabši od kongresov partije, sindikatov ali borcev, pač pa zato, ker so bile priprave nanj bistveno drugačne, Odlični izhodiščni materiali, dovolj zgoden pričetek razprav, precejšnje zanimanje za mladinske usmeritve - to so bile karakteristike dogajanja od aprila do oktobra letos. Zato bi bilo logično pričakovati, da bo kongres pomenil vrh vsega tega dogajanja, vrh ustvarjalnosti in vrh kritičnosti. Temu primerne so bile tudi uvodne besede na kongresu, predvsem referat predsednice Darje Colarič in pa koreferata Igorja Bavčarja (o družbenoekonomskem položaju mladih) ter Breča Kirna (o političnem sistemu). Sploh bi morale zaključne besede Darjinega referata biti eno od vodil dela naše organizacije. Takole je rekla: "Bodimo odločni in hkrati sposobni razumeti tudi napake, bodimo predrzni in hkrati preudarni, bodimo neizprosni in hkrati demokratični, bodimo kritični in hkrati dopuščajmo kritiko našega dela, skratka, bodimo v tem boju revolucionarna mladostna organizacija." Ravno te revolucionarnosti je bilo še vedno premalo v kongresnih razpravah. Tisti časi, ko smo le naštevali uspehe in se ponosno trkali na prsi, so sicer res že minili, a takratnih navad se še nismo čisto do konca otresli, Nekaj razprav pa je bilo vseeno zelo zanimivih, Najbolje bo, da na hitro preletimo teme, o katerih so razpravljali na posameznih komisijah, V komisiji za družbeno-ekonomski razvoj je bilo najbolj živahno. Kako tudi ne, saj so vprašanja zaposlovanja, stanovanj in kmetijstva za mnoge mlade življenjskega pomena. V drugi komisiji so razpravljali o političnem sistemu socialističnega samoupravljanja in ugotovili, da še vedno (in žal vse pogosteje) hitri administrativni ukrepi izpodrivajo poti samoupravnega dogovarjanja. Naziv tretje komisije odraža temeljno usmeritev mladinske organizacije - "Za množično in frontno organiziranost ZSMS". In kaj je bistvo te množičnosti - vključiti čim večje število mladih in zagotoviti uveljavljanje kar najširših interesov mlade generacije. Delegati v četrti komisiji so razpravljali o vzgoji in izobraževanju. Med številnimi razgovori o usmerjenem izobraževanju so največ pozornosti namenili odnosu med učitelji in učenci - kot temeljnemu odnosu v procesu izobraževanja. Od razprav v peti komisiji smo pričakovali veliko, vendar se zdi, da je preširoka paleta tem - od MBA dc množične kulture - pokopala tehtnejše prispevke. Tako, to bi bil tisti strogo uradni del kongresa. Ker pa smo tokrat gostitelji kongresa bili prav novomeški mladinci, smo dodobra spoznali tudi vse drugo, kar k taki manifestaciji spada. To, da so asfaltirali nekaj uličic in uredili zelenice, je- prav gotovo vredno pohvale. Tudi veliko novih ljudi smo spoznali v teh dneh. Največ pa smo si vsi skupaj prav gotovo obetali od kulturnih prireditev, ki se jih je v tednu pred kongresom nabralo za cel kup. Zal pa je organizacija le-teh vse prepogosto odpovedala. Višek te (ne)-organiziranosti je bil brez dvoma sobotni večer, ko so rockerji na Glavnem trgu 4 igrali v popolni temi, ko so se glasbeniki Didl-Dudl benda trudili preglasiti bučno občinstvo v restavraciji Doma JLA in ko so Janija Kovačiča posadili v najmanjši možni prostor v Novem mestu - v Krkin klub namreč. Vsekakor si za v prihodnje velja zapomniti, da za uspešno prireditev ni dovolj le pripeljati nastopajoče, ampak je treba kaj tudi pripraviti. 0 novomeškem občinstvu pa bi bilo tako treba napisati nov članek. In še čisto za konec: Bojan Fink se je v svojih izhodiščih za razpravo vprašal: " Ali resnično potrebujemo kongrese ZSMS vsake štiri leta? Mislim, da je dovolj, če imamo dobro pripravljene tematske konference, na katerih se lahko bolje pripravimo in hitreje reagiramo." Da, ali jih res potrebujemo? Stojan Pelko, 4.c 1. september je dan, ki smo ga gimnazijci (in najbrž vsi srednješolci) pričakali z mešanimi občutki. Že sam datum vsakemu izmed nas vzbudi asociacije na dolge šolske ure, popoldneve ob knjigah, strah pred kontrolnimi in profesorji,..., po drugi strani pa na skrite norčije med poukom, dolge pogovore s sošolci, ki ti dokazujejo, da šola le ni tako dolgočasna stvar, kot se zdi... Ob tem razmišljanju se nama je bolj za šalo kot zares kar samo postavljalo vprašanje: Kaj je šola? Najini vrstniki so nama dokaj odkritosrčno in zanimivo odgovarjali: Šola je neprijetna in prijetna obveznost hkrati. Mojca, 5»e Bila bi kar v redu stvar, če ne bi bilo ocen in spraševanja. Suzana, 3.b Šola je hram učenosti, v katerem vsi mislijo, da vse vedo, na koncu pa zpoznajo, da nič ne vedo. Leon, 3.a Brez nje bi bil skoraj nič, saj je vir znanja, vzgoje, tudi zabave. Smilja, 4„e Sola je edini čas, ko se lahko naspiš = Mirjam, l.c Sola je ustanova, ki te prisili, da nekaj delaš. Veronika, 3*d Ostajam brez besed. Primož, l.a Primož ni bil edini, ki je ostal brez besed^in zato sva se vprašali, če smo bili brez besed tudi takrat, ko smo bili še majhni in je bila šola za nas... Saj res, kaj pa je bila takrat šola za nas? Midve se tega obdobja življenja slabo spominjava, zato sva odgovore na vprašanje iskali pri otrocih iz VVZ na Ljubljanski cesti. Sola je, ko gredo veliki fantki v šolo. Jaz bom tudi kmalu velik. Peter sola je, ko hodiš v šolo. Vesna Sola je pametna stvar. Tanja V šoli se učiš in veseliš. Miha Sola je, da pišeš, računaš, rišeš, telovadiš, poješ. Maja Morda pa ne "bi "bilo slabo, če bi se kdaj pa kdaj vsaj za trenutek zamislili ob besedah Seneke: NE UČIMO SE ZA SOLO, MARVEČ ZA ŽIVLTEEJE„ Mateja in Suzana TUNIZIJA "Afriška eksotika! Ze na Mediteranu, a v bližini Evrope, obilje sonca, morja in peska. Poleg pravih puščavskih oaz so tu še nove moderne oaze oddiha in sprostitve, neokrnjena pokrajina ter prisrčno gostoljubni domačini. Prav zato je Tunis tako privlačen. V" Tunisu se harmonično prepletajo mnogi kontrasti: sledovi feničanske, rimske in zgodnje krščanske kulture so se spojili s kasnejšo arabsko tradicijo in načinom življenja: karavane beduinov in prijeten hlad oljčnih nasadov poleg modernih hotelov ter sodobne prodajalne in način trgovanja, ki je tu od nekdaj. V tej deželi se zares srečujejo tisočletja." Tako je pisalo v reklamni brošuri potovalne agencije Air-Tours in tudi to je malo pripomoglo, da sva se z mamo 16. avgusta z letalom odpeljali v Tunis. Naj vam najprej povem nekaj o tej državi. Tunizija je majhna država v S. Afriki. Velika je komaj 164 150 km2 in šteje okrog 6 milijonov prebivalcev. Njen relief je enakomeren, vendar pa se razteza po državi šest različnih območij: poznana morska letovišča, gozdnate planine, sahara, oaze in slana jezera. Prebivalstvo Tunizije sestavljajo v veliki večini Arabci, poleg njih pa živijo tu tudi Berberi, ki so nomadsko ljudr-t stvo in se še danes preživljajo s pašo živine. Govorijo pa arabski jezik, poleg tega pa še francosko in nemško« Večina prebivalstva se ukvarja s poljedelstvom, ki pa je še zelo zaostalo, Gojijo pa predvsem oljke, posebno vrsto kaktusa, nekaj agrumov, pšenice» Imajo pa tudi nekaj industrije : predelovalnice sladkorja, rafinerije, predelovalnice cinka, železa in še nekaj drugih. Denar* je tuniški dinar, ki je okrog 30 naših novih dinarjev. Ta dinar se potem deli na 1000 milimov in to je osnovna plačilna enota, saj so vse cene napisane v milimih (seveda za manjše predmete, hrano, pijačo itd.)« No, 16. avgusta smo oh 10. uri dopoldne odleteli z brniškega letališča. Že mesec prej sem komaj čakala tega dneva, in ko je prišel, se nisem mogla znebiti "potovalne mrzlice", ki se me je lotevala, ^o smo bili končno na letalu (prej smo še srečno prešli vse carinske in druge kontrole), me je ta minila in komaj sem čakala, da bom ugledala pod sabo Tunis; glavno mesto države, v katero smo bili namenjeni« Po polurnem letu smo pod sabo zagledali Ancono, malo pozneje pa še Rim in Sicilijo. Posebno zanimiv pa je bil obrok, ki smo ga bili deležni na letalu. Prijazne stewardese so nam razdelile posebne škatle, v katerih je bil sadni sok, malo kruha, salame, sira, kisle kumarice *, za posladek pa še čokoladna rolada. Vse je bilo zelo okusno, poleg tega pa je tudi zanimivo sedeti v letalu, gledati navzdol in jesti. Kmalu je minila ura in štirideset minut in stewardesa nas je opozorila, da se bo čez nekaj minut prikazal Tunis. Vsi smo se stegnili proti oknu, saj je prvi vtis zelo važen. Zagledali smo dolgo peščeno obalo, ki je bila obdana s svetlomodrim morjem?in tuniško letališče. Počasi smo se začeli spuščati in že po nekaj minutah srečno pristali in obstali na trdnih tleh. Vrata so se odprla in izstopili smo. Pozdravila nas je strašna vročina in avtobusi, ki so nas odpeljali do zgradbe. Tam smo dobili svojo prtljago, uredili vse formalnosti in potem počakali na našo vodičko. Zame je bilo vse to nekaj čisto novega. Kot neumna sem se ozirala naokrog, z zanimanjem opazovala v belo blago ovite domačinke, domačine v ogrinjalih in še mnogo stvari, ki jih pri nas ni. Končno je prišla vodička in nas odpeljala do avtobusa, ki so nas prepeljali v hotel, Midve sva imeli rezervacije za hotelsko naselje ŠAHIRA CLUB, 3»5 km oddaljeno od mesta Hammameta, ta pa okrog 70 km od Tunisa. Na poti do hotela smo prevozili cel Tunis. Ker ni bilo drugje prostora, sem sedela čisto na prvem sedežu in imela krasen razgled. Sploh nisem imela časa govoriti, samo z odprtimi usti sem strmela ven. "Kaj je to sploh Afrika?" sem se spraševala. Bila sem kar malo razočarana, saj sem pričakovala čisto nekaj drugega. Pred mojimi očmi pa se je odpiralo mesto, ki se ni prav nič razlikovalo od evropskih mest. Moderne, velike stavbe, evropsko oblečeni ljudje. Sele pozneje, ko smo prišli malo ven iz mesta, sem imela občutek, da sem v Afriki. Prva stvar, ki mi je to dokazala, je bilo veliko muslimansko pokopališče, stare arabske stavbe in pa tudi sama pokrajina, ki je zelo zanimiva. V Tuniziji ne vidiš bogatih, vlažnih gozdov, zelenih travnikov, ampak samo neko suho grmičevje, suho travo, nekaj oljčnih nasadov in nasadov kaktusov. Po posušenih rečnih strugah se sprehajajo domačini s kamelami, ki prenašajo težke tovore. Kmalu smo se pripeljali pred ŠAHIRA - club in pozdravili so nas domačini, ki so nas tudi odpeljali do naših bungalovov. Jaz sem bila čisto obupana. Šeststo čisto enakih belih bungalovov in morašinajti.svojega. Takoj, ko sva prišli v svoj bungalov, sva vzeli kopalke in odšli na plažo. Kakšen užitek. Dolga, peščena plaža, čisto morje in vroče sonce. Si sploh človek lahko zaželi kaj več? - 10 Po večerji sva zamenjali denar in šli kupit vodo« Posebnost je še ta, da po vodovodnih, ceveh teče slana voda in je treba navadno vodo kupovati. Stane pa liter 530 milimov, kar je okrog 50 novih dinarjev« Tudi naslednji dan sva uživali v vodi, pesku in soncu ter se pripravljali za naporen izlet v Tunis, na katerega sva odšli naslednji dan« Odpeljali smo se z avtobusom. Najprej smo se ustavili v centru mesta in si ogledali vrsto bazarjev, imenovanih Medina. Tu se sedaj nahaja nešteto trgovinic z oblekami, usnjem in spominki. Zanimivo pa je bilo tudi to, da so vsi prodajalci poznali Tita in znali tudi nekaj hrvaških besed; seveda zaradi naših turistov. Znali so reči: kako si, dobar dan, dobro, do videnja in nekateri še kaj več. Nato smo si ogledali še znani muzej Bardo, v katerem se nahajajo arheološke najdbe iz rimskih časov in ogromno rimskih mozaikov, ki so še zmeraj bolj ali manj ohranjeni. Pot nas je nato privedla v severno predmestje Tunisa, v kraj po imenu Sidi-Bu-Said. Posebnost tega kraja je, da je celotna njegova arhitektura v belem in svetlo modrem. Poleg tega pa se nahaja tu tudi rezidenca tuniškega predsednika . Pred njo stojijo vojaki z veliko rjavo "kučmo", če se predsednik nahaja v njej. Takrat se na žalost ni in rezidenco so stražili samo "navadni" tuniški vojaki. Severno predmestje Tunisa pa sestavlja tudi Kartagina, pomembno zgodovinsko mesto. Danes so ohranjeni temelji rimske bazilike, nekaj mozaikov in pa ostanki velikih Antoni-jevih term. Vse je bilo zelo zanimivo in sploh se nisem mogla nagledati vsega tega. Vendar pa se je že delal mrak in morali smo v svoje hotele. Po obilni večerji je v naš hotel prišla predstavnica Air Toursa in nam povedala, da bomo šli naslednji dan na izlet, in to v Kaironan, kjer se nahaja največja džamija v S Afriki. 11 Odpeljali smo se že zjutraj. Po ogledu dveh velikih džamij, ki se ne razlikujeta dosti od naših, smo odšli v ročno predilnico preprog, saj je Kaironan znan po svojih ročno izdelanih preprogah. Pred neke vrste "statvo" je sedela ženska in predla. Vzorcev ni imela nikjer narisanih, vedno si jih sproti izmišljuje. Potem so nas odpeljali v posebno sobo, kjer so nam razkazali okrog petdeset različnih preprog. Vse so bile zelo izvirne in takoj bi si eno kupila. Toda kaj, ko so bile tako drage. Tudi naslednji trije dnevi so hitro minili in kar naenkrat smo morali domov. Odleteli smo iz tuniškega letališča in po stari poti okrog 3. ure popoldne prispeli na Brnik. Carinskih problemov nisva imeli in tako sva bili okrog 6. ure že v Novem mestu. Sploh si nisem mogla zamišljati, da sem bila tako daleč. Vse je tako hitro minilo, da se mi zdi, da so bile vse to samo sanje„ Le stvari, ki sva jih kupili, mi še dokazujejo, da sem bila res v Tuniziji. P.S. ENA ŽELJA Rada bi bila peneči slap; vsa polna življenja, vsa polna veselja in radosti! Vse bolj spoznavam, da sem le majhen, umazan, neznaten potoček, ki izgineva pod zemljo in le včasih pride na dan. 12 - PRAZNINA, ki odseva iz srca. Kolikor ljubezni sem zmogla, sem jo razdala. Vse karte življenja so ušle iz rok. Ostanem.Lle jaz in jaz in še vedno jaz = Jaz in praznina. Lidija P., 4.e KUTIKULA POD PREGRINJALOM v času spoznana resnica se je boleče plazila med ljudmi v vonju starega vina in jabolk se je dolgo ljubila z lažjo vsa tista strast se je prelevila v žensko izhlapino na koncu rastlinjaka . glinena civilizacija s posiljenimi maliki ju je sprejela kot'častna člana vsa tista majhna zanikrna stanovanja zelene gošče vse tiste zofe z drobnimi ljubimkanji vse je bilo pozabljeno skozi prizmo poželenja cik cak preko njunega obraza - 1; - BARVE IN STRUKTURE mimogrede se ustaviš za tabo zacinglja z nepomembnim zvokom zato se sekiraš vseeno pa si prekleto radoveden potem pa zdivjaš kot krivulja vičlinskega ključa in v spomin ti zapadejo krizantemo in bele deklice na obali "spolziš po rumeni ulici in vonj po življenju te potolaži prekleto sam si a ne iščeš nikogar ki bi ti zaigral budnico dejansko se obrneš še za pet stopinj vstran Duška Vraničar, 3-»d ČAS Zima v srcu v pogledu v smehu. Pomlad v stisku roke v oblakih v koraku. Poletje v kozarcu v vodi v šali. Jesen v življenju v prijateljstvu v domu in pa v gozdu. Andreja, 2.d 14 - DOLGČAS Ukrivljeni prsti objemajo oglodan svinčnik, misel potuje iz možganov v blazinice prstov. Nova misel prehiti staro in izgine. Možganska tekočina izoblikuje novo misel, tudi ta se izgubi v vijugastem spletu živčnih končičev. Prekleto, bom tudi jaz taka pri osemdesetih?!! Zdaj pa: zelena trava, mehka pod nogami. Samo če je dež,ne moreš ven in ti je dolgčas! Kakšna sramota, dolgčas ti je pri sedemnajstih! Mama pravi: "Dolgčas je lenim in neumnim!" Ampak meni je kar slabo od dolgčasa, ne vem, kam bi se dala! Zunaj pa dežuje, kot da bo jutri vesoljni potop. Jaz pa brez Noetove barke! "Ja, taka je današnja mladina. Še za lastne riti se jim ne da poskrbeti!" Tako mi pravi mama, drugim pa za vse na svetu ne bi priznala, da ima tako leno in neumno hčer, da ji je včasih tudi dolgčas! Zakaj pa ne bi lenarila zdaj, ko pa pri osemdesetih ne bom mogla?! Mirjam, 3.b Izgubila sem bistvo svojih sanj. Ukradli so ni igračko, ko sem se napotila skozi gozd. Sedaj jokam v dlani, si grebem lica, moje srce pa je prazno, brez nad. V dalj gredo, v temo, A ne vidijo teme, ne "boje se je. Ne verjamejo mi, ko jim zapiram pot. Se vedno v dalj gredo, še vedno so zaslepljeni, toda luč je le v njihovih očeh. Milica, 4.e Tavam za zahajajočim soncem. Kot da je to zabavno. Še malo, dosežem ga in vse uničim. Ne vem, zakaj razbijam ravno najlepše. Tako sem nerodna in ne obvladam umetnosti življenja. Najhuje je, ko človek sam RUŠI, kar je z velikim trudom in zanimanjem zgradil. Le tak človek ve, koliko truda je potrebno, da se tisto, kar je bilo, vrne. A pogosto se nikoli več ne vrne. Ljudje nikoli ne pozabijo tvoje slabosti. To te pokoplje. - le - Nazadnje sera z vedrom zajemala kri, toliko je je "bilo. Vsak človek je dal kapljo sebe. Jaz sem upijala kaplje in kapljice kot goba« Ker sem bila težka, sem šla na dno o Zarja OBRAZI Strmim v obraze! V odprte maske! V zaprte maske! Nasmehnem se. Maska se razpoči, zagledam par sinjih oči, mehke ustnice, bele zobe„ "Končno!" si rečem« Stečem proti soncu in ga objamem« Ampak, zakaj ima tudi sonce masko? Njegova sredina je črna, njegovi žarki pa so zlati„ Daj, pokaži svoj pravi obraz! Ko bo zemlja v temi, . bodo maske popokale. Dovolj svetlobe bo za življenje! Mojca, 3„d SKOZI MESTO KOCK IN KVADROV KORAKA SAMOTEN ČLOVEK _ Skozi sivo mesto kock in kvadrov koraka samoten človek. Hodi mimo kock, v katerih živijo ljudje, pa jih ne vidi, hodi mimo kvadrov, v katerih živijo ljudje, pa jih ne vidi. On vidi sončen dan, pomladni dan, in majhno hiško v senci cvetoče lipe in kostanja, pod lipo pa sedi starček in pripoveduje otrokom pravljico. Mimo njega hodijo ljudje, pa jih ne vidi. Mar so to sploh še ljudje, ki hodijo mimo njega? To so samo še sence. Izluščijo se iz sive megle pred njim, hušknejo mimo njega z zloveščim nasmehom na zelenem obrazu, sive, mrtve1oči pa se motno bleščijo iz črnih očesnih votlin in izginejo v meglo za njim. Mar so to sploh še ljudje, te kreature z motno sivimi lasmi, rahitičnimi nogami, in postrani stoječimi zobmi, mar so to sploh še ljudje? On pa vidi sončen dan, pomladni dan, in majhno hiško v senci cvetoče lipe in kostanja, pod lipo pa sedi starček in pripoveduje otrokom pravljico. Mimo njega vozijo avtomobili. Tudi v njih sedijo te prosojne figure, ki so se nad živali povzpele s pokončno hojč, iztrebile živali, postale sužnji strojev in izgubile pokončno hojo. Te figure s povečano glavo, zakrnelo spodnjo čeljustjo, rahitičnim telesom in nogami so zopet postale živali- Razlika je le v tem, da se je inteligenčni kvocient povzpel od nič do sto šestdeset. Nad njim šine temna senca. Samo za trenutek se pojavi iz megle in zopet izgine v njej. Letalo. On pa ga ne vidi. Tudi v letalu sedijo živali z inteligenčnim kvocientom sto šestdeset. On pa vidi sončen dan, pomladni dan, in majhno hiško v senci cvetoče lipe in kostanja, pod lipo pa sedi starček in pripoveduje otrokom pravljico. Skozi tišino mesta kock in kvadrov koraka samoten človek. Tišina in gosta siva megla. Se šum korakov se izgubi v megli. Avtomobili so na elektriko, letalo jena elektriko, vse je na elektriko, saj že davno ni več ne nafte, ne premoga, sonce je ugasnilo, svet je mrzel. On pa koraka skozi to tišino in meglo, koraka skozi mesto kock in kvadrov in prikoraka do konca mesta., pred njim pa sc še vedno kocke in kvadri, megla in tišina, avtomobili in prosojno zelene sence z inteligenčnim kvocientom sto šestdeset. On pa jih ne vidi„ Zamisli se. Mar je res samo dvajset let, odkar je sedel pod cvetočo lipo in poslušal starčkove pravljice? Premišljuje in koraka naprej. Fe more dojeti resnice. Nastala je tema. Sedaj je že vedel. Prišel je do konca kock in kvadrov, do konca avtomobilov, do konca megle, do konca tišine. Pred njim je bila samo še - SMRT. Berta, l.e : V V' smsl Ituru 5o cepete jCEPETE * CEmE * . CEHTAU >EžEU Vsevprek* /W\~ /vr/v* /trvtz? /tzVTZ^^V^ .v^6 ' klepete/ OvA^i zh^‘. Pcr-ftc* s ®ys Ta""“'aT )* itfS ^ *" 1 M0M1 fPETfR S2 Mih stvm [2, TREVE50H v KOK) Postavi KA ?EHW$ k MSAMm- cockto...^ to* a^inemtov p xa^. iti-jua, v Za tako obširno problematiko, kot jo zajema naša šola, bi potrebovali celoten tim strokovnjakov (psiholog, pedagog, socialni delavec), ki se že uveljavlja na nekaterih šolah, posebno osnovnih, kjer je te vrste delo že precej bolj utečeno» šolski svetovalni delavec naj bi z usmerjanjem učenca kar največ pripomogel h graditvi vsestransko razvite osebnosti, ustrezno naj bi se vključeval v vzgojnoizobraževalni proces, spremljal cele generacije učencev. Zmotno je mnenje, ki je danes še precej razširjeno, da šolska svetovalna služba obravnava samo učence, ki na kakršenkoli način izstopajo s svojimi težavami= Pri vpisu učenca na šolo prevzame le-ta del odgovornosti za njegov osebnostni razvoj, torej za celotno generacijo učeče se mladine. Kaj konkretno bomo delali letos? Naš namen je, da bi spoznali, odkrili probleme, težave, šibke točke, ki vas tarejo v šoli in izven nje, se pogovorili o marsičem, skupno oblikovali predloge in poiskali rešitve„ Pogovorili se bomo tudi o vaših interesih, željah, svetovali vam bomo pri vpisu na fakulteto ali že sedaj pri preusmerjanju. Učenci prvih letnikov, ki ste ugotovili, da ta šola sploh ni tista prava, kjer bi lahko uresničili svoje poklicne želje, še vedno imate čas, da se preusmerite . Ste že kdaj razmišljali, kako živi, deluje vaša oddelčna skupnost? Ali čutite pripadnost vašemu kolektivu, se vam mogoče zdi, da nikoli ne najdete skupnega jezika, da se nikoli ne morete do konca pogovoriti? Ali se uveljavljajo le posamezniki, ostali pa se jim morate podrejati. Če ste pripravljeni pogovoriti se o teh stvareh odkrito, me poiščite ob petkih dopoldan. Pridite, povejte svoje mnenje, predloge, rešitve, Marinka Povše - Kastrevc, šolski pedagog