Hatollšk cerkTen list.
Danic« izhaja vsak petek na celi poli, in veljA po pošti za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr.. za čett rt 1.1* 1 gld. loki. V tiskarniei sprejemana na leto 3 gold. 60 kr., za pol leta 1 gold. 80 kr., za četcrt leta 90 kr., akc zadtr.t n«. t« dat pjazi.il, izid*
Danica dan poprej.
Tečaj XXIII.
V Ljubljani 11. listopada 1670.
I Asi 45.
Pij IX jetnik.
V	černe krila zemljo noč zavije, Trudno vse k počitku se podaja, Z jasnega obzorja luna sije, Tibo-mirno krog in krog postaja; Eden, ob le eden ne počiva, Tam ob Tiberi, ob sercu Kima,
On! p »čitka — ves potreben — nima : R-.ka je sovražna tega kriva.
Užalili Cerkev so e lino , Vzeli ji sovražniki oholi Posvečeno njeuo so lastino Sveti Oče pa n-t tihem moli, Križanega milo prosi za-nje. Ki se glava siva jim ne smili, Da za hudo, kar so mu storili, Naj presune žal jih in kesanje.
Moli , zdiha: O Gospod! z višave Besnih glej sovražnikov število, Ki zavergli Tvoje so postave In teptajo sveto naročilo; So zagnali se med Tvojo čedo, Ki izročil si jo v varstvo moje; —-Res, nevreden milosti sem Tvoje, Vender slini mojo zdaj besedo!
Prosim Te, moj Bog, oj ne pogubi Njih, ki so z orožjem me obdali, Serce moje jih Še veduo ljubi, Ce so tudi v ječo me zagnali. Ne zaverzi jih , ki ne spoznajo Tvojega namestnika tu mene ; LuČ n»j Tvoja temo jim prežene, Da na pot pokore se podajo!
O Vladar vesoljstva, Ti ukaži, Naj potihne divji serd viharja, Da resnii-a vzame mesto laži, Da miru zašije zlata zar'ja! Ti Gospod poglej na me jetuika, Razletijo naj se jarma spone, Da oznanjam Tvoje krog zakone, Da se čeda ne zgubi velika!'*
In tako premoli, prezdihuje, Da že z jutrom beli dan priplava, Glas zvonov se med molitev snuje, In odmeva milo dol, višava. Ves poterjen Pij deveti vstane, Sveti križ poljubi, se odpravi, Da opravljat dar gre nekervavi
V	pomoč za se in za vse kristjane.
Fr. Cimper m an.
Pomočki devištvo ohraniti.
Kdor hoče v deviStvu predragem ostati, Iskati potnočkov tud mora za t<5 ; Kar svetu je ljubo, to zaničevati, Kar svetu je studn^, mu bodi ljubo.
Samotnost previdna je k 11 m i p »dlaga. Ker družba deviStvu je rada nasprot , Tak duša <.stane pa lepa in blaga, Dokler ne poznale nesrečnih Se zmot.
Molitev potčin pa je drugo orožje, Ki brani premočnih sovražnikov nas; Po nji se odpira vir milosti božje, Ki jači, vtefjiije Človeka vsak čas.
In s teiui Kaj v zvezo naj lepš i se drnži
Ponižnost pa zderžoost in prav« krotkost ,
Duh uikdar nikar naj telesu ne služi:
Tak.' se ohrani devištvo, <vet-'>st.	Br. A. V.
Na čast sv. Karoln Boromejn.
Naj zapoje serce moje
Pesem svet'mu Karolu ,
Ki vse boje — dela svoje Je dar'val na čast Bogu.
Loč premiki oznanila
Že ob rojstvu je zadost'.
Da sloveča, n»-zveneča
Enkrat njega bo svetost.
Serce mlado je prav rado Tolažilo reveže:
Čistost milo pa ljubilo Nad lepote druge je.
Bistre glave — z* vse prave Učenosti se pečal;
Mašnik sveti, Škof prevnč-ti Ze prav zg»d«j jc postal.
Bil svetilo, toUžilo
Pri ovčicah pričujoč ;
Revnim, kužnim , v duhu tužnim Zvesto je delil pomoč.
V vsi živosti za prostosti Svete Cerkve se boril,
Jo ljubiti, zvest ji biti, Branit' jo — je vse učil.
Odgojiša, semeniša,
Kloštre zidal in cerkvi;
V opravilih, pokorilih Pisal bukve je svete.
Da za srečno ino večno Se življenje pri ravna,
Se v samoto iu tihoto
Na vse zadnje še poda.
Serčno moli. Božji volji Izročuj« konec svoj,
Pa v življenji in terpljenji Kristusa ima pred seboj.
Tek končani je v Milani, — Sk-.t' ozri- se v sveti križ;
Zdi hi jt-j sladrk, pot že gladek Dušo spremi v paradiž.
Znad višave na nižave ,
Sveti Karol, glej na nas;
Za nas prosi, prošnje nosi Noše k Bogu vsaki čas.
Pa v molitve in prositve CVrkev tud' preganjano
Zdaj še jemlji, ki na zemlji Bojeval si se za njo. S — '
t*ape£ero izobčenje in Kapvteon MMM.
Leta 18G0 se je vidila na vratih rimskih bazilik nabita pečatnica ali bula. Liberalni svet se je posmehoval. Iz papeževega pisma se je razvidilo, da je vsakdo izobčen, kdor je naravnost ali posreduje se vde-ležil ropa papeževih posestev; liberalni tabor po vsih krajih je le še s posmehom privdarjal. Pravi duhovni vzrok zločinstva ni bil drugi, ko cesar Napoleon. Ozrimo se nanj in na njegovo osodo, kar smo že vse doživeli. Od leta 1859 se francoskemu cesarju nobeno početje pi več srečno izšlo; vidilo se je, da vsa djanja spremlja prekletstvo, vse mu je spodletelo: Mehika, dansko vprašanje, nemško vprašanje s Sadovo, Algir, francoska
notranja politika: naklep za naklepom — vse se apa-kedra prekanjenemu, razperši se, kakor pena ob skali. Pa pri vsem tem je bil vendar le še on mogočni vladar; on sam je bil še branitelj malih ostankov papeževih dežel proti požrešnema laškemu molohu. S tim je šibo Božjo, ki se je zanj namakala še nekako priderževal. Pred malo tedni pa je pozval iz Rima malo posadko, ki je dosedaj varovala papeževe posestva, češ, da s tem vstreže pohlepnim željam laškega kraljestva, od kterega se je nadial zato gotove pomoči v začeti vojski proti Prusiji. Toda s tim se je znebil svoje lastne naj bolje straže; mera je bila napolnjena, izobčenje od leta 1800 je pokazalo svojo moč.
Bister pogled, zdrav um vsakteremu jasno in lahko razodene, v kaki zvezi je njegova nesreča. Mnogokrat v tem času in zdaj v začetku francosko pruske vojske je prosila francoska cesarska družina papeža blagoslova, pa zmeraj enaki odgovor je čula od Pija IX, namreč, da blagoslavlja cesarico in sina, za cesarja pa moli. Zakaj pa cesarja ne? Izobčencu ne more
Eapež podeliti blagoslova, on le moli neprestano za vse udodelce in bogoskrunce. Res je, da si je cesar Napoleon vedil najti duhovnov, ki so mu dopuščali vde-ležcvati se svetili zakramentov, pa kaj je to pomagalo? Zadevni duhovni imajo odgovornost na vesti, izobčenja odvzeti ne morejo.
To je pisal eden amerikanskih listov. Zapišejo v spomin naj si pa tudi po naših krajih sovražniki svete cerkve, kteri so ali s pisanjem ali sicer z obrekovanjem, z govori v drušl ih, vradnijskih sobah ali kjer si bodi sv. cerkev, papeža, cerkveni zbor gerdili in psovali. Morebiti bode kteri še zrojil, ko ta spis bero; toda zastonj, ker vsemogočne roke Gospodove vender premagati ne more, in ker cerkvenega blagoslova več deležen biti ne more pod težo svojih pregreh, mu bode prišla nesreča za petami, kakor je prišla Napoleonu I, III, Kavurju in marsikomu drugemu.
Aii kaze rtu ho ran sprejeti pretised-nistro r kraj nem šolskem svetu ?
Bralo se je po mnozih časnikih, da so krajni šolski sveti po druzih deželah pogosto gg. župnike za predsednike volili. To je pač očitno znamnje, da ljudje duhovnom zaupajo; vender pa bi imel menda duhoven popred nekoliko pomisliti, preden to čast sprejme, je li zanj ali ne? Duhovni niso zavezani županijstev sprejemati, ravno tako tudi ne predsedništva v krajnem šolskem zboru: čast je prostovoljna; dobro torej prevdarimo, ali nam kaže jo sprejemati.
Nove šolske postave merijo zoper vpliv duhovnov v šoli, kar je ravno cerkvenemu nauku nasprot, kakor je sploh znano. Dokaz imamo vtem, da so nove šolske postave duhovne iz šole odrinile, da zatirajo mašo in druge cerkvene ter duhovske reči, da se iz šolskih bukev katoliški značaj briše, da od kranjskega dež. zbora pervič izdelana šolska postava ni bila od vlade poter-jena zarad preveč duhovnov v šolskih svetih, itd.
Predsednik krajnega šolskega sveta bo pač vezan sam vse nove postave spolnovati in zverševati, pa tudi tišati na to, da jih bodo drugi spolnovali. Ali bi pa s takim ravnanjem ne poterdoval njih duha, ki je ker-šanski veri in cerkvi nasproten? Ali bi s takim ravnanjem ne podpiral in ne pospeševal celo, kar mu vera veleva odvračati? Ali pa more katoliški duhoven tako z dobro vestjo delati ?
Tako daleč naj vender nobeden ne misli, da bo on s častjo predsednikovo to popravil, kar je v postavi cerkvi neprijaznega. Drugi organi bodo vidili in za-mogli vse take dobre poskušnje prestreči in ovreči po sto in sto potih, dokler se postava po postavni poti ne
predela. Dokaz za to resnico imamo vsiljene direktorje v Ljubljani, pa vsiljene profesorje na gimnaziji Novomeški, in vse od kranj. dež. zbora tolikrat že storjene, pa ravno tolikrat po vladi overžene sklepe o raznih zadevah in potrebah naše dežele. Vsi naši upi so bili zastonj ; torej ne delajmo brez premislika!
Pa še drug prav važen vzrok zoper predsedništvo v šolskem svetu se mi vriva. Kteri? Tale:
Predsednik je odgovoren za vse delovanje svojega zbora, njemu se bodo toraj od vsih strani pripisovale vse nerednosti, pomanjkljivosti itd. v šolskih zadevah. Naj bodo župniki predsedniki šolskim svetom, bodo zopet duhovni krivi vsega slabega pri šolah in odgoji mladine, kakor so jih dozdaj krivičili, in nasprotniki jih bodo se dalje križali, kakor so jih že in jih križajo še zdaj.
Ravno tako bodo nasprotniki kričali: glejte, vso oblast imajo duhovni v šoli, sej so šolskim svetom predsedniki, pa še niso zadovoljni, kaj hočejo neki še več tirjati ?
Tretji važen vzrok zoper predsedništvo duhovnov v Šolskem svetu je dušno pastiratvo.
Ljudstvo v fari bo vse sklepe šolskega sveta naj bolj ali čeloma predsedniku župniku pripisovalo. Ti sklepi bodo dostikrat mnogim zoperni in grenki, pa bode velika zamera. Naj bolj pa se bo to kazalo zoper župnika, dostikrat utegne zaupanje do njega močno podirati — celo v duhovskih rečeh. Brez zaupanja pa je dušno pastirstvo nemogoče.
Duhoven naj kot ud krajn. šolskega sveta svojo dolžnost goreče in neprestrašeno spolnuje, kerŠansko odgojo sebi izročene mladine z vsimi dovoljenimi pripomočki prepričavno brani in zahteva ; za poduk v kerš. nauku, pa za pošteno keršansko vedenje '.mladega rodu naj skerbi iz vsega serca. Vse drugo ga ne briga zdaj, naj toraj v nemar puša, ker nima nobene dolžnosti več, kakor jo je imel po starih šolskih postavah; tudi to ni njegova naloga, da bi priganjal starše in otroke zastran šole. Take dostikrat zlo zoperne reči ima zdaj vlada v rokah. Pomozi ji Bog!	Z dežele.
Pomoč kristjanov i Prosi za nas I
Tako piše vojak svojim staršem: Ljubi starši! Malo tednov je, pa koliko smo doživeli! Ne bil bi nikdar mislil, da bom kdaj kaj tacega poskušal! Vendar, hvala Bogu, naj manji nesreča se mi še ni pripetila — česar skoro sam umeti ne morem! O ljubi starši, ko bi vi slišali, kako grozno so gromeli topovi, neprestano pokale puške in žvižgale krogi je; ko bi vi videli, kako gosto, kakor toča so padale francoske svinčenke na nas, zraven pa vedili, da vaš Viljem stoji v tem strašnem boju, gotovo bi zgubili vsako upanje viditi ga še kedaj živega. In kako so cepali tovarši predaj in zadaj , ob levi in desni in stokali v smertnili bolečinah! In jaz? Akoravno sem bil večkrat v naj liujem ognju, nisem dobil še naj manjše ranice! Vselej sem dobil stezico, po kteri ni bilo namerjeno strelivo; toda bolj prav, ali ne smem, ali nisem dolžan spoznati, da je Bog na pri-prošnjo sv. Device naredil tako stezo okrog mene, ali me na tako privodil? Za to milost vem zalivalo Vam, ljubi starši, in tebi, draga sestra! Vem, koliko ste molili zame, koliko za-me darovali sv. obhajil! V duhu sem bil vedno z vami sklenjen. Veliko moliti v vojski ne morem, vsaj ni nič počitka, vdarec gre za vdarcem, vendar se vsak dan pogosto obračam k ,,Pomoči kristjanov," posebno pred bitvijo — in potem sem miren. Veste, da sem doma še opravil dolgo spoved, drugo jutro pri obhajilu daroval Bogu svoje življenje, ako je to njegova volja, in miren sem tako, da vam kar povedati ne morem, ta mir me ne zapusti tudi v sredi naj
hujih bitev ne. Sklenil sem pogosto ponavljati besede Zveličarjeve: „Če moram ta kelih piti, naj se zgodi Tvoja volja!" in vselej pristavim: „Marija, prosi za nas!" Toraj, tisučkrat hvala Gospodu, pa tudi vam! — Natančneje popise o vsem mi dobrovoljno odpustite; bolje vam jih povem z besedo, ko se zopet vidimo; terdno zaupam v Boga, da mi bo skazal to dobroto. Pa vsaj vam časniki tudi vse natančno razlože. Le nekaj se naj vam povem, kar me je močno veselilo. Po hudi bitvi smo sli nazaj v taborišče — kar zagledam gorečo kočo ob gozdu ; — berž ko ne, so jo zažgale kroglje. Neka nevidna moč me je pahnila iz verste in tečem v hišo. Kaj najdem? Pred podobo Matere Božje je molila stara mamica z dvema odrašenima dekletoma in majhnim dečkom. Ko odprem vrata, čujem besede: „Pomoč kristjanov! za nas Boga prosi!" Nagovorim jih, naj bežč iz goreče hiše (ognja niso zapazili). Komaj so na prostem, že pade goreča streha in strop v sobo; — to bi bil grob rčv , ko bi ne bile bežale za menoj ravno v tem trenutku. Bila je vdova, rojena Nemkinja s svojimi otroci. O ljubi moji, da me je Bog izvolil otetnika nesrečnim in sicer na priprošnjo prečiste Device, ki je „Pomoč kristjanov", to je bolje teknilo mojemu sercu, kakor pridobljena bitva. — Zdravi! Molite zame, prosim vas, preserčno !"	J —č.
*0gie<i po Siorenmlietn in fiopisi.
Iz IJubljane. Grof Wurinhraiidov govor v sliodn katol. mož. Gospodje! Ne bom vam razkladal djanja, ktero se je v Rimu storilo; vsaj to je vam vsem in slehernemu dobro znano; ne ponavljam znanih reči, da vas ne dolgočasim.
Rekel sem „djanje", ker ako bi rekel ,,surov prelom mednarodnega prava," bogoskrumben plen, nesramno počenjanje, nebovpijoč rop, grozno nasilstvo, peklensk napad ali kakor si bodi drugač, kakor smo že v povabilu imenovati sami in z nami katoliško politične kazine in društva v svojih sklepih in prošnjah, — vender bi djanja še ne zaznamovali, kakor zasluži; ker zgodovina, tudi ne nar bolj surovega ljudstva in med pagani, nam ne pove take dogodbe, in toraj noben jezik nima besede, ktera bi nam prav za prav tako djanje v vsi hudobiji povedala. Nar bolje bo še, ako rečemo: To je delo „karbonarsko."
O djanji ne bom več govoril, pa si bom prizadeval vpervič pojasniti, kako to hudodelstvo ne zadeva samo sv. Očeta, ampak vse katoličane in slehernega posebej; uadalje si bom prizadeval dokazati, kako in zakaj je bilo mogoče, da se je to zgoditi moglo; in slednjič pojasniti, ker se je to zgodilo, kaj imajo katoličani storiti, da bodo spolnovali dolžnost do svoje cerkve in njenega glavarja, da bi se hujši nasledki tega hudodelstva odvernili, in konečno papežu in cerkvi njuna lastnina se povernila Že vlani H. dec., ko se je vesoljni cerkveni zbor pričel, sem rekel, da je Rim glavno mesto vseh katoličanov, in to ponavljam danes, ko rečem: Rim in papeževa dežela nista lastnina groia Janeza Ma-staja kot Pija IX — tudi ni bila lastnina Gregorija XVI ali kterega drugega papeža, temuč Rim in papeževa dežela sta lastnina katoliške cerkve; in ker je vsak katoličan ud katoliške cerkve, ima vsak katoličan svoj del pri ti lastnini. In kot je pri visokih rodovinah , da je vsa rodovina lastnica rodovinskega premoženja, njen starašina pa gospodar, — ravno tako je v oziru papeževe dežele, da so vsi katoličani lastniki te dežele, in papež so njen gospodar. — Rop toraj, ki se je zgodil v Rimu, zadeva vsakega katoličana. Ker smo katoličani, ne smemo se maševati, vender pa moramo zahtevati, da se našemu poglavarju — papežu — lastnina po verne.
Pa se mi ugovarja, da katoličani na Laškem niso
mojih misel, ker so ravno katoličani to djanje storili. Na to odgovarjam , da pravi katoličani na Laškem se čutijo še huje razžaljene kot mi, djanje še bolj studijo kot mi; oni katoličani pa, kteri so se ropa vdele-žili, so bili v tistem treuutku izobčeni in so nehali biti katoličani.
Dobro bi bilo in je vsega priporočevanja vredno, da bi se oziralo tudi pri nas na cerkveno postavo, ktera govori o kratenji ptujih pravic in ptuje lastnino.
Kar sem rekel, pri tem ostanem, da je storjeni rop v Rimu zadel tudi nas katoličane, slehernega izmed nas.
Kako pa in zakaj je bilo mogoče, da se je to zgodilo ? Deset tisučev francoskih vojakov je bilo do nekaj mescev v Rimu, in pomenljivo je, da od tistega dneva , ko je Napoleon svoje vojake iz Rima poklical in papeža sovražnikom prepustil, ni imel več sreče. Dokler pa so bili francoski vojaki v Rimu, se laški mavtarji niso prederznili, Rima napasti. Vprašam vas: Ko so francoski vojaki Rim zapustili in bi bilo toliko naših vojakov v Rim prišlo: Ali bi bilo se to moglo zgoditi, kar se je zg. dilo, in kar je naš deržavni kanc«'Iar ve-diti moral? Jaz mislim, da ne. In ako bi se tudi laška vlada, ktera se je Francozov i ala, ne bila bala nas, bi ona bila prisiljena vojsko začeti z nami, ktero bomo tako z Lahi poprej ali poznej imeli.
Ako bi bili naši vojaki Rim posedli, bi to bilo rešilno djanje; pa to djanje se je opustilo. Ali je pa naša vlada vsaj resnobno besedo zinila ali ugovarjala zoper to djanje? Tudi tega ne; ker grof Beust je odbornikom nekega društva rekel , da bi bil Avstrijo v zadrego spravil, ako bi bil to storii, ker nima potrebne moči. Pa ne morem verjeti, da smo že tako slabi, da bi svojim pravičnim tirjatvam veljave ne dobili, ako bi to vlada resnično hotla.
Pred 4 leti smo imeli na dveh straneh vojsko; zoper Pruse smo jo zgubili; zakaj? ne vem. Je pa ljudi, ki pravijo, da je tega konkordat kriv. Z majhno vojsko smo pa silno laško vojsko potolkli. In danes? Zdaj nimamo več konkordata , kterega bi dolžili , in Avstrija bi lahko z vso svojo vojsko Lahom žugala in jih plašila, pa je po besedah ministra Potockega preslaba , da bi vsaj protestirala zoper neuslišano hudodelstvo v Rimu.
To ni mogoče! Mislim in terdiin , da sc grof Potočki moti. Kot drugi tako tudi on menjuje Dunaj z veliko Avstrijo, meni, daje vpitje judovskih in <'crkvi sovražnih listov glas ljudstva, se opira na nje in ne ve, koliko moč bi nahajal pri vernem ljudstvu zunaj Dunaja; ljudstvo se le ne sme Zaliti v svoji veri in narodnosti.	(Konec nasl.)
Vesela ilovica. Radi bi slišali, koliko se je slovenščini zboljšalo letos na srednjih šolah ljubljanskih, je pisala nedavno Danica. — Kako morete slišati, ker se ji prav nič zboljšalo ni. Razun jezika in slovstva slovenskega po vseh in kerščanskega nauka v dveh pervih razredih ter nekoliko pri cerkvenih zgodbah v četertem - se razlagajo vsi nauki po nemški. — Kako to, da se tudi kerščanski nauk ne uči po več razredih slovenski? Kadar so I. 1 *•».'{ bili pričeli s slovenskim podučevanjem verozakona, tedaj je kazalo in sploh se mislilo, da bodo nasledovali tudi z drugimi nauki. Ali to se ni storilo. Se celo v pervem razredu pri nemščini ali latinščini, ali v tretjem pri gerščini se ni spolnilo in se še danes ne spolnuje. — Prosilo se je, naj sc dovoli jezikoslovnim slovenskim učiteljem, da latinske in gerške klasike smejo pojasnovati slo-.enski, in učenci jih prestavljati po volji, ali spisovati časih slovenski tudi naloge, pa tudi to se ni pripustilo. Knako-pravnost pač zahteva, da nasledvajo tudi drugi nauki. Gospodje, kteri imajo to oblast v rokah, naj bi k temu
pripomogli. Dokler se to ne zgodi, ne kaže, da bi lo
•
kersčanski nauk oral naprej ter bil nekako sredstvo spet, da3i v nasprotnem smislu, nekdaj da se učijo po njem nemščine, sedaj pa da se učijo slovenščine. Ne •me se pripustiti, da terpi tako spet reč sama. Tudi je silno težavno in časih skor nemogoče učiti tisto reč ob enem v dveh jezikih, dokler se ne manjka tujih in po-tujenih takih, ki zahtevajo poduk v nemškem jeziku. Veliko lože bi se dalo to spolnovati pri latinščini ali gerščini. Pa dokler se to celo pri teh ne dopusti, se pri unem pomenljivsem nauku nasprotno opuščati ne sme. Potrebno je, da se napravijo vštrični slovenski razredi, ali pa, kar bi bilo še bolje, da se vstanovi čisto slovenska gimnazija poleg nemške v beli Ljubljani. Na to naj merijo povsod in vsikdar, kterikoli imajo moč ali celo dolžnost do tega. — Da pa opravičimo naslov ,,vesela novica", naj povemo, da na bogoslovnimi je pridobila letos slovenščina. G. Fr. Lesjak uči metodiko v četertem letu po slovenski v pervi polovici; da se bode v drugi toraj katehetika razlagala v narodnem jeziku, se razume samo po sebi.
Na ljubljanskem pokopali.su se nahaja grobni napis, ki ranjkemu, ki tam počiva, in živemu, ki mu je ta spominek postavil, poštenje dela. V beli marmelj so lete zlate čerke vrezane:
Antonu Prešernu, sedeminpetdesetletnemu, zvestemu služabniku, roj. 1793, umeri 1870, hvaležna rodovina Auersperg.
Mnogo lepih cvetlic se je na ti gomili razcvetalo vernih duš dan. 57 let je ranjki Anton v zvestobi, poštenosti, pridnosti, voljni poslušljivosti svoj trudapolni stan preživel, da si je tako spričalo zaslužil. Njegovi višji se mu pa za to hvaležni skazujejo, ter so mu jako drag spominek postavili.	—m —
S Poilkraja. 2. dostavek k Brencetovemu življenju. Sera k meni je od Podkraja 2 uri hoda, vender pa je ranjki k meni večkrat prišel. Napravil je hitro po svojem prihodu Podkrajem šolo, ktere ondi popred ni bilo. Učil je v šoli v^akdanjski in nedeljski vse tvarine sam.
Nedeljska šola mu je posebno veliko truda prizadevala. Ako se ne motim, jo je menda po trikrat imel vsako nedeljo; dopoldan, popoldan, pa pred keršanskim naukom, in menda po nauku zopet; — to zadnjo posebno za bolj odrašeno mladost, da bi po tem takem ne imela priložnosti k postopanju in s tim k marsikteri napčnosti Učil je, ne da bi bil kako plačilo za to dobival; nasproti pa je brez dvoma, da posebno od začetka je šola njega naj več stroškov stala. Ali njemu je bilo za njegovo šolo in šolarje tudi zadnji krajcar dati — le veselje. O svojem odhodu iz Podkraja pa je županijske može napravil, da so dali prošnjo na visoko knezoškotijsko gosposko, naj bi blagovolila privoliti, da bi iz premoženja podkrajske cerkve njegov naslednik za oskerbovanje šole nekoliko plačila dobival. Prošnja je bila uslišana. — In tako je ranjki tudi s tem očitno pokazal svoje želje, da naj bi saj gotovejše šola ostala.
Da je bil Podkrajem resnično ljubljen, kar si je a svojim vsestransko blagim djanjera in s svojo priljudnostjo in nehlinjeno ponižnostjo pridobil, mi ni treba dostavljati.
Pri vsem tem je zares čudno, da se je prederznilo neko človeče njega že pri ranjkem inilg. knezoškofu černiti. Sam mi je pravil, kakošne pisma je dobival od pokojnega g. knezoškota zastran tistega obrekovanja. Toda ni se hudoval zastran tega, — njegova mirna vest ga je zadosti tolažila, — jest sem si pa mislil in ostanem pri tem: „Die schlechtesteu Friichte sind es nicht, an denen uie \Vespen nagen."
Bil je ranjki v resnici dobra duša! Zaupam terdno (kar sem že o času njegove smerti nekemu prijatelju
djal), da za izverstno delovanje bo v večnosti vživat plačilo, ktero mu je nehvaležen svet dolžan ostal.
Is Želeinikov, 2. novembra. Prav ginljivo pobož-nost smo obhajali pri nas pretekli teden , v praznik ss. Simna in Juda. Da bi namreč sv. Očetu Papežu Piju IX, ker jim drugač zdatno pomagati ne zamoremo, prišli vsaj z molitev jo na pomoč, smo po naredbi našega novega via. čast. gosp. fajmoštra Jak. Mraka imeli ta dan zjutraj ob 7. uri v naši farni cerkvi v ta namen sv. mašo z blagoslovom; precej po sv. maši, ktero so opravili v. č. g. kaplan, so prišli g. fajmošter pred altar, pričeli na glas moliti litanije vsih Svetnikov, in med to molitevjo, kteri so potem enako sledili vsi trije deli sv. roženkranca, peljali so obilne trume naših fa-ranov v procesiji do podružnice Marije Device v Suši, v zaliloški fari (blizo ure hoda), kjer so potem najprej odraolili zopet lavretanske litanije, in zatim opravili sv. mašo v biagi namen, naj bi dobri Bog rešil sv. Očeta Papeža obilnih stisk , v kterih sivi starček zdihujejo. — Naj bi ta lepi zgled najdel pri bogoljubnih Slovencih mnogo posnemavcev: katoliški veri na čast, sv. Očetu na korist, in novo-paganom ukljub!	R. P.
Podkorenom, 22. vinotoka. Prav po naključji mi je prišel v roke list 159 umazane Tagespošte, in na pervi pogled vidim strašno liso pod naslovom: „Die Je-suiten in Krain," ali po slovensko: „Jezuiti na Kranjskem."
Napervo naznanuje pisač mavtarske baže 11. rož. 1870, da kraj, s kterega hočejo jezuiti svoje mreže čez vso kranjsko deželo raztegniti, se vas Hepnje imenuje, in je v kamniškem okrajnem glavarstvu.
Satan vidi, kakošno zgubo terpi po tih apostoljskih povsod od ljudstva zaželenih možeh, torej se neizrečeno hudo repenči zoper jezuite in misijone, ktere nam Bog ohrani v prid našega naroda, da bomo zoper „mreže" novih paganov toliko bolj obvarovani.
Dopisun pravi, da smo mi kmetiško ljudstvo na Kranjskem še popolnoma v oblasti duhovšine, pa vender bi bilo mogoče, da bi po zdravem človeškem umu, s pripomočjo od liberalne stranke prevago dobili, in k spoznanju prišli, kam da se pride, če človek „duhovske vodnike" slepo vboga. S temi besedami je volk skoz ovčjo kožo pomolil svoje ostre kremplje , s kterimi nas hoče zgrabiti. Toda mi kmetje na Kranjskem smo pa v resnici, brez vsih ovinkov reči: duhovšini vdani, in to si mi za naj veči čast in srečo štejemo, ker oni so naši dušni voditelji, njih stan je svet, od samega Jezusa Kristusa postavljen, dokler se njih deržimo smo na terd-nem. Če liberalec zato pisano gleda, to nam nič mar.
In kdor je pravi katoličan, vdan iz serca duhovšini, ta je tudi zvest deržavljan, vdan svojemu cesarju, ino njim od njega postavljenim vikšira, na kar smo mi Slovenci zmiraj ponosni, ker v naših sercih je prava vera, prava zvestoba in vdanost duhovskim in deželskim predpostavljenim, v dnevih dobrih in hudih.
Ne mislite vi, gospod dopisnik, da smo mi kranjski kmetje ko terst, od vetra majan, da bi se vsaki kužni sapi uklonili; mi kmetje slišimo vsako nedeljo sv. evangelij brati in razlagati, kar vi zametujete in zato ste nevedni, in mi stojimo torej terdni na podlagi rim-sko-katoliške cerkve in vere, ktere poglavar je naš sv. Oče papež Pij IX, namestnik Jezusa Kristusa, in nas vidni poglavar, kteri so vam liberaluhom tudi tem v peti, ki tako nesramno o njih pišete in govorite in s tim kažete, da ste na krivi poti.
Lučnjak nadalje piše: da bi le ljudstvo na Kranjskem malo bolj podučeno bilo, in ko bi se le takošni ljudje znajdli, ki bi ljudstvu pojasnili, in kmalo bi vi-dilo, da ni vse černo, kar se jim za černo mala, da razne sklenjene postave rimskega zbora ne morejo biti resnične itd.
Dragi pisač! tukaj se vi s svojim berlavim umom jako jako motite. Mi nismo takošni slaboverci, da bi se pustili od vsake vertoglave stranke za nos voditi. V Čem hočete vi nas podučevati, ko sami nič vere nimf.te, in vam samim je treba se mali katekizem v roke vzeti, ko se tolikrat prepričamo, da vi v resnicah sv. vere toliko umete, kolikor petelin na citre.*) Mi vemo, da za vero je Bog cerkev postavil, ne pa vas, in imamo že svojo časti vredno duhovšino, ktero vi v svoji slepoti za černjake psujete, pa ste sami čemi kakor gosta noč. Taisti naj nas učč, kterim nas je Gospod Jezus Kristus izročil in jim zato oblast dal. Oni nas z vso natančnostjo na prižnici in v spovednicah podučujejo resnice sv. katoliške vere, od drugih mi v veri poduka ne potrebujemo in nočemo. Bežite vi s svojo puhlo modrostjo rakom žvižgat, in pustite nas, našo vse časti vredno duhovšino in jezuite pri miru, — mi po vas nič ne prašamo. Bote mar vi nam oči odpirali, ko s svojo zvezo z judi in judovskimi časniki kažete, da imate aami krokodilove lupine na njih? Za „lučnjake" se imate, pa ste popolnoma slepi, in ako se vam kak revež vda, je ravno kot bi slepec slepca vodil, ter oba v prepad padeta.
Dopisnik tarna, kako zmiraj duhovni učč, da zapovedi Božje so višej od deželskih postav; on laže, da to je plajš, za kterim se skrivajo, da bi pravično moč deželskih postav spodkopavali in sami sebe v naj visi oblast postavili, da to revno kmetiško ljudstvo ne ve, da mu sebičnost za voljo Božjo priobčujejo, da se oni obnašajo kakor edini učeniki resnice.
V teh versticah ste se, bore vertoglavče! hudo hudo opekli. Stavil bi, da Božjih zapoved res se moliti ne znate, kako hočete o njih učiti V Naučite se jih, potem jih pa prav s pomislikom molite, in sami boste spoznali, da ne ene ni, ki bi bila pravičnim deželskim postavam nasprotna, temveč so še le pripomoček za spolnovanje deželskih postav. Ne mislite, da smo mi, prosto kmetiško ljudstvo, kar resnice sv. vere zadeva, tako zelo nevedni, da bi ne spoznali vaše gerde hudovoljnosti zoper apos^oljske može, ktere vi tako gerdo psujete, in zraven tega se hočete šteti še za obdelane in omikane! Mi kmetje smo že zadosti prepričani, in to vsak dan vidimo, da duhovnom je vedno perva skerb blagor in zveličanje naših duš. Podtikujetejim samopridne namene! Kar njih hrano zadeva, so z malim zadovoljni. Vi si njih čevlje preveč po svojih kopitih merite, in mislite, kar bi vi delali, da oni tudi tako delajo; mi primerjamo vaše djanja z njih djanjem , in vidimo, da ni tako. Mi smo tudi prepričani, da oni so res edini pravi učeniki verske resnice, zato ker jih je Jezus postavil. Vi hočete tudi med domoljubi in duhovšino razpor napraviti in zopet natolcujete, da je klerikalcem lastni prid več kot domorodstvo. Ali ste že kterikrat slišali, da razpor delati je satanovo delo ? Vsak pošteni katoliški kmet ve, daj naj pervoje to, kar sv. evangelij pravi: „Išite naj pred Božjega kraljestva in njegove pravice— in če bomo tako delali, bo nam drugo „priverženo," naj so že pravice našega naroda, ali pa druge dobrote.
Povejte pa nam vender, v čem nas hočete vi podučevati, ko sami v takošni nevednosti tičite, kar se verskih resnic tiče? Je mar vam Kristus rekel: „Pojdite in učite vse narode/' da se potlej pritožujete, da se duhovni imajo „za edino opravičene razlagavce resnice?"
") Prav res! Zakaj če petelin začne citrati , ni druge koristi , kakor da strune poterga iu vs.j harmonijo /meša; in če liberaluh jame vero pojasnuvati, ni druzega prida, razuu da ljudem glavo zmeša in soglasje miru nkrade.
Kaj če drugim dal* nebore,
Cesar revše samo ne premere V	Vr.
Ali kakosno pot nam hočete vi vsilovani učeniki kazati, ko še sami prave ne hodite? Vi ste prav tolovajem podobni, kteri potov nevednemu popotniku posiloma pot kažejo, ga na stransko pot zavlečejo, da ga oropajo ali še celo ubijejo. Tudi vi hočete posiloma nas Slovence odverniti od prave zveličanske poti katoliške vere, ktero nam kažejo naši dušni voditelji, namreč duhovšina, in nas na stransko pot zakreniti, milosti božje oropati, in na duši ubiti. Le pomislite na pretečene čase francoske prekucije, kakošen sad da je liberalstvo obrodilo. Vstali so naj mogočniši možje, še veliko mogoč-niši od vas in mislili so „černe," kakor jih vi zovete, in tudi kersanstvo popolnoma zatreti. Ali pregovor pravi: „človek obrača, Bog pa oberne"; kedaj že so njih mogočne kosti strohnele; ali keršanstvo s „černimi" vred pa še vedno terdno stoji in bo stalo do konca sveta. Ali veste zakaj ? Vi učeni vertoglavec ne veste, mi kmetje pa vemo: zato ker je Božje delo. Sej tudi sedanja togota zoper sv. Očeta, napad na Rim, zoper jezuite in drugo duhovšino bo le en čas terpelo, ako tudi prerokujete, da je papeževa svetna oblast za vselej padla; pa vidile boste , da ste vi lažnjivi preroki, kakoršnih je že dosti bilo. Le slecite ovčjo kožo !
Milovanja je vredno, da katoliške vlade krivičnemu pograbi jen ju lastnin sv. Očeta in britkemu zatiranju sv. Očeta Pija tako lahkomišljeno skozi perste gledajo. To nas Rn ♦oliške kmete močno žali, da se nobena vlada za pravice sv. rimskega stola ne potegne in pusti sv. sivega starčka v takošnih britkostih. Kterega vernega kristjana bi ta žalostni prigodek ne presunil in z nejevoljo zoper tako krivično in tolovajsko početje ne napolnil? Želeti je, da bi se tudi na deželi po duhovnijah, kakor v Ljubljani, sv. maše brale z obilno zbrano množico vernih ter bi prosili, da bi Gospod Bog sv. Očetu v se danjih krivičnih časih na strani stal, napihneže ponižal in že skoraj to krivično po*iljenost osramotil.
En Gorenec v imenu mnogih.
Ulito (jiihraltar-a na prarobrodu Volctta, 16. kim. 187U. Pisr.nje kaže, da se ladij a nekoliko maje, vendar ti (prijatlui hočem naše popotovanje nekoliko popisati. 2. kim. smo odrinili iz Tersta in 3. zjutraj smo bili v Bencdkah, kjer sem ma.ševal v cerkvi sv. Marka in potem mesto nekoliko ogledal. Zvečer smo zopet odrinili, in 7. ostali pri Alikati na jugu od Sicilije v škotii Girgenti. Kapitan je imel ondi žepla naložiti. Sli smo zjutraj na suho, in možak nas je peljal v duhov-nijsko cerkev, ter sem ondi maševal na mali Šmaren. Ker je škot v pregnanstvu Italijanska hvalisana svoboda in olika!!) in že enajst let ni bilo sv. birme, so me prosili duhovni, da naj berž birmujem. Nisem se branil, in precej so po daljnopisu naznanili škofovemu namestniku in v eni uri je prišlo privoljenje. tU. in 11. je bilo tedaj birmovanje. Vse je k birmi sililo — vsi otroci, mali in veliki. Pustili so toliko ljudi na enkrat v cerkev, da je bila polna, in so vrata zaperli; ko je bilo vse opravljeno, so zopet odperli in cerkev 8e je v novo napolnila, in tako ven no ven, da je bilo kacih o« h H» birmanih. Nekterekrati jih je bilo preveč na enkrat dopušenih in se nismo mogli ganiti, dokler se niso nekoliko v red spravili. Vidi se iz tega, kako je ljudstvo verno in katoliško. Kamor koli sem šel, vse mi je hotlo roke kuševati, in velika truma jih je z menoj šlo. Delali so, kakor bi bil prišel njih lastni škot, zvonili so, koder smo šli. V saboto po kosilu (kosil sem pri fajmoštru) je prišla turška glasba, se je vstopila pred hišo ter je nekoliko poigrala. Bili so domači fantje, prav lepo v semajnicah (uniformah) oblečeni. Pravili so, da godejo k imenu Marijnemu, ter je tako navada pred nekterimi prazniki... Spal sem zmiraj na paro-brodu, o '/j® šel na suho, kjer je žc voz na-me čakal,
ob C je bila maša, potem do popoldne birmanje. Možina je bil sel pervi dan z menoj.
Mesto ima 18000 prebivavcev, pa kratko malo ni tako snažno in lepo, kakor Ljubljana ali Gorica. Ulice so prav ozke (kakor po vročih krajih zavolj soparice), umazane in ne tlakane. Veliki terg je širok. Ni pa viditi prodajalnic, kakor po druzih mestih. Tudi je vse suho, trava po tleh vsa rumena; pravijo, da od aprila do oktobra nikoli ni dežja, ter je čas počivanja. Ko v oktobru začne deževati, takrat pričnč delati in sejati..
V	hribih je veliko žepla. Ob obrežji je hrib, kakor (ljubljanski) grad , toda sama pečina, in na okrog je mesto. Mislil sera od dčl^č, da so vinogradi po njem, pa niso. Po vsem hribu so smokve, in kaktusi z deblom včasi po pol čevlja debelim; sad tiči ob koncu velikih debelih perčs, in ima podobo kakor češarek, dober je
a kakor smokva. Jagode od grozdja so tako debele akor češplje, in vino ima slaj kakor ipavsko, ter je prav močno ...
Vse mesto je bilo na nogah; kapitau mi je rekel v šali, naj jenjam birmati, nima ljudi za nakladanje, ker vse gre v cerkev. Vse je bilo veselo, lahko je bilo viditi jasne obraze, ki so nas povsod spremljali.
V	kloštru pri Uršulinah sem birmal tudi eno nuno. Eden duhovnov se je za misijon oglasil. Cerkve so prav lepe, posebno kolegijatna cerkev, ker ondi so kanoniki. V saboto so prišli na parnik se zahvalit duhovni in naj imenitniši gospodje iz mesta. Ne bil bi mislil, da se bode v sicilskih mestih taki misijon naključil. — Na barki imamo prav dobro, kapitan in drugi so prav dobri ljudje; ravno tako smo, kakoi bi bili domd. Pozdrav znancem.	Ign. Mrak.
felinovec.
„Ex orc i n fant i ii iii praeparasfi tihi lauilem."
— V kakošne zadrege zabredejo vikši, ako jih prevzetnost moti zoper svojo cerkev rogoviliti, kaže naznanilo iz pruske Šlezije v „Vaterlandu." Na neki on-dotni katol. gimnazii so se bili ravnatelj in veči del učiteljev dogovorili, da se dogmatišk.i določbi vesoljnega cerkvenega zbora nočejo podvreči. Undan pride eden upornih gospodov v četerti razred, kar mu zadoni na proti: ,,Papež je nezmotljiv! Papež je nezmotljiv!" Učitelj zapove: tiho! Učenci: „Papež je nezmotljiv! Pa-
rež je nezmotljiv!" Učitelj žuga, da pojde po ravnatelja, čenči: „Papež je nezmotljiv! Papež je nezmotljiv." Učitelja zmanjka, vodja pride. Praša pervo klop, kdo je klical? Odgovor: „Za nami!" In tako gre dalje do predzadnje klopi. Poslednja odgovori: „Pred nami!" —
kilo se l»o razbil, ali cerkev, ali deržave, ktere zoper cerkev butajo? Gotovo cerkev ne, ampak deržave, zakaj pisano je, da „se bo razbil , kdor se bo ob ta kamen zadel." Mavtarji to vedo zastran deržav, če tudi ne vsi; zastran cerkve pa so v zmoti, zakaj oni menijo, da zamorejo tudi cerkev razdjati, kakor vladarstvo: pa ne bo dal! Sedanja glavna vojskovavca sta tudi i:: reda frajmavrarjev, in njuno vojskovanje je strašno klanje in mesarjenje ubogih narodov: mavtarski humanizem! Kaj je vir tega mesarjenja narodov? Napuh. Kakošen konec ima napuh ? Tacega kakor lucifer: „prevzetnež bo padel, in nikogar ne bo, da bi ga vzdignil," pravi Duh božji. In kaj bode nasledek in konec vojskovalne Cerkve? Zmaga. Zakaj: „kdor se ponižuje, bo povišan." —
Kaj misli luteran o arij nem če še nji? Heng-stenberg, glava terdih luteranov na Pruskem, prav učen mož, je na svitlo dal zbirko cerkvenih pesem, med kterimi so tudi slovesne pesmi k Marii Devici. Ileng-stenberg pravi: „Te stare himne so znamnje, ki bi nam morale lice porudečiti, zakaj one pričajo veselje in de-
tinsko zaupanje, s kterim je keršanska cerkev v soglasji z evangelijem nekdaj Marijne praznike obhajala; opominjajo nas, da naj zadostujemo za zamudo, ki nas že davno kakor hudodelstvo (verbrechen) tlači, ter naj časti Gospodove ne ločimo od časti njegove Matere, ktero je angel „polno milosti" imenoval, in ktero imajo narodi blagrovati. Kaj tedaj, ali se nočemo med te narode šteti? Bomo mar oddaljeni od unih, kteri Marija prestavljajo ?" — Ali ni to kaj posebnega? Učen in pač olikan protestant opominja svoje soverce, da naj se s češenjem Marije Device in z zaupanjem do njene pomoči katoliški cerkvi bližajo; nekteri razuzdani sinovi katoliške cerkve pri nas pa dobrote, ki jih zaupanje vernikov po Marii izprosuje, psujejo za „vraže" (Aberglauben)! —
ilazgleti po svetu.
Na Dunaju se še zmiraj naključuje , da kdo k judovski veri prestopi; nedavno se je pojudil celo c. kr. častnik. Veči satire si Dunaj ne more na glavo nakopati, kakor je ta. Koliko se je na Dunaju kričalo in se kriči o napredovanji: ali pa ni res, če greš na sever ali na jug, da je ne najdeš goropadniše „rakove poti", kakor je pot 2<HJO let nazaj v judovstvo! In po koliko pretežkem in poniževavnem obredu se do tega pride! Res je: Kdor Očeta in Mater prešerno zapusti, ni vreden druzega, kakor da gre jest iz korita „zgubljenega sina."
Prusko. Razun duhovnov se v sedanji vojski pečd z ranjenimi vojaki G4 malteških vitezov, 118 usmiljeni-kov in 813 usmiljenih sester.
Iz Francoskega pišejo med vojnimi grozovitostmi tudi to, da pruski vojaki zamorejo francoskim biti izgled v tem, kar se tiče pobožnosti. Katoliški vojaki iz Pruskega pridno hodijo v cerkve in se skazujejo z bogo-ljubnostjo; v sam dan Marijnega vnebovzetja je bilo v Elzasu več pruskih vojakov po cerkvah pri maši, kot je francoskih skoz celo leto v cerkvi viditi. Posamezni vojaki in častniki so sicer pobožni, morajo pa zato ter-peti posmeh in žaljenja, in tako dolgo se nanje hujska od vsih strani, da poslednjič omagajo in se veržejo v žrelo nejeveri in naj geršim pregreham. (BUhov.) — Ali ni morebiti še tudi drugod tako?.. Resnica pa je, da vojšak, kteri Boga in čednost zaničuje, je ostudnež, ki ni vreden, da bi mu Bog zmago dal, in ne, da bi ga na vojski varoval. Zato se Francozom taka godi.
Če Prusi zastopajo inteligencijo, jo zastopajo pa tudi v marsikterem oziru ,,v čednosti", česar naj bi naši laži-liberalci nikar ne pozabili. —
Spomina vredno je , da Francoze sedanji čas povsod preganja hudo masevanje. Tudi v Kini je poslednje preganjanje merilo le samo na Francoze, ne pa na Angleže, Nemce, Švicarje in Ruse, in zgodile so se v Tsien-tsin-u v nebo vpijoče grozovitosti. Razun popa-ljenih kloštrov in pomorjenih redovnikov in redovnic je hudobna derhal obdala francoski konzulat, pomorila konzulove goste, oplenila in z ognjem pokončala cele rodovine, tudi nektere kineške spreobernjence, 40 otrok, ki so bili bežali v neko jazbo, je zadušil kužljivi zrak. Kogar koli so za Francoza šteli, so ga vsmertili, tudi nekaj Rusov, ki so jih za take imeli. Tri Ruse je samo to obvarovalo, da je eden znal kineški jezik in je sebe in tovarša naznanil za Ruse. 22 kristjanov je bilo menda en dan pokonČanih. Ne vč se, če je francoska vlada že iskala zadostenja pri kitajski. Pa kaj čejo republikani, ki se je slišalo, da so v Parizu jezuitovske klerike v pervo versto stavili na vojski, Če je res, ali pa gerdi rudeč-karji na jugu, ki so ostudnisi kakor nejeverniki! —
V „Kempt. Ztg." piše nekdo med drugim: Še nikjer (po Lotaringii in Meuse i) nisem vidil bridke martre,
kake podobe svetnikov, blagoslovljene vode v svojem stanovanji. Moštvo se skorej nič ne meni za cerkev in 88. zakramente. Navadno tako imenovani olikani z me-rom (županom) na Čelu pačijo celo vas. (Gorj6 takim višjim zavoljo pohujšanja!) Duhovni pastirji silno tožijo in spoznavajo pri V9i domoljubnosti, da je nesreča v vojski zasluženo strahovanje božje. Spačenost po mestih, n. pr. v Nancy-u presega vse zapopadke... Zgodovina pa uči, da trezni narodi spodri-nejo spridene vkljub vse kulture in opilje-nja. (Tehten nauk za domoljube!)
Velikovaratliiiski stoljni kapitel je v pismu do apostoljskega poročnika na Dunaju izrekel svoje rnilo-vanje in nejevoljo zavoljo nezdušnega djanja, ki so ga Italijani doveršili nad dedino sv. Petra. Prečastitljivi gospodje kanoniki omenjajo, kako so že 1. 18G3 zdiho-vali v okrajnem cerkvenem zboru v Koloči zarad prehude krivice, ki se je bila zgodila z uplenjenjem ne-kterih rimskih okrajin zoper naturno pravo, ki veleva vsakemu svoje pustiti, — zoper narodovsko pravo, ki tuje deržave napadati prepoveduje, — zoper cerkveno pravo, ki rop cerkvenih posestev obsoja, — in zoper sveto in božje pravo, po kterem je grabljenje Bogu posvečenih reči — rop Božji.
„lliskupsky vt»«tiiik" za duhovstvo v budejoviški škofii, izhajavši dozdaj samo v nemšini, bo izhajal od novega leta tudi v češkem jeziku.
Cesarica mati je darovala 46<X) gld. za napravo dekliške šole pod vodstvom ^usmiljenih sester v Ibs-u na spodnjem Avstrijanskem. Čudno je, da „Wien. Ztg." tega ni naznanila, akoravno jc bila že v drugo prošena, kakor pravijo „Tir. Stim."
Rimsko. Bratislavske „Hausblatter" pravijo, da ob času laškega lomastenja v Rimu se je edini bel-gijanski poslanec čisto določno poganjal za pravice sv. Očeta. Živela Belgija! Bog jo blagoslovi! Tedaj sv. Oče vender ni bil čisto od vsih katoliških vlad zapušen. — Baltimorski ljudski časnik piše: Kim, središe sv. Cerkve, kterega ceste so vedno poživljali škofje, duhovni, mnihi in redovnice, je kar na enkrat dobil ves spremenjen obraz. Nikjer ni več duhovna viditi, in če se tu in tam kteri na cesto derzne, se izverže vsemu zasraraovanju in zaničevanju. Vidii sera davi Škota, od duhovna spremljanega, ktera sta bila le s tim oteta psovanja derhali, da sta po sreči dva piemonška vojaka vmes prišla. — Papež je kralja Viktor-Emanvela po imenu izobčil, in to izobčenje mu je izročil tajnik francoskega poslanstva. (Če je to res, utegne roparski kralj kmali čutiti nasledke.)
Thiers, francoski deržavnik, ki je undan hodil po Evropi v prid Francije , je menda pisal papežu, da je on pri vsih vladah zraven francoske zadeve govoril z vspehom tudi za rimsko reč, pa da je povsod našel naj prijazniši serca za papeža in za njegovo svetno vlado, pa da naj bode stanoviten, ker precej ko se bode mir sklenil, bode Evropa papežu pripravila stan, ki se mu spodobi... Ce bi to tudi nič druzega ne bilo kakor besede, je vender znamnje in neutajljiv dokaz, koliko moč papež ima tudi v svoji sužnoati, ker zmagalec in zmaganec mu obljube delata.
Sardini se bahajo s svobodo kakor sploh laži-libe-raluhi. V Rimu je nekaka cenzura, ki dovoli zasramo-vanja in neznanske bogoskrunstva zoper vero, njenega poglavarja; bukve, spake, knjižure, uličarske čebljanja delajo v omenjenem pomenu.
Iz Rima se piše, da je nezadovoljnost ljudstva vedno veči. Veliko pijemonških častnikov se zdaj sramuje tega, kar so m6gli počenjati, in vsakteri spozna, da sedanji stan ne more dolgo tako terpeti. General Lamarmora sam je pred nekoliko dnevi rekel: Zmiraj sem pravil,
da je naj veči neumnost v Rim iti, pa mi niso verjeli, zdaj bodo pa vidili. Čudno je, kako je general s takimi mislimi poglavarstvo v Rimu prevzel. Ali ne v6 , da razun popisovanja podverženih prostakov so vsi tisti izobčeni ipso facto, kteri so se ropa vdeležili.
Sv. Oče so popolnoma zdravi.
Pod naslovom „1' Ape Romana" (Rimska Čebela) v kratkem v Rimu začne izhajati list za katoliško mladino rimskega mesta.
Na vprašanje od raznih strani, če naj katoličan je do svojih vl&d odpravljajo prošnje v prid sv. Očeta ia proteste zoper posedenje Rima, ali pa je dosti, da le sv. Očetu zagotavljajo v adresah svojo zvestobo in vdanost, — na to vprašanje odgovarja „Genfer Corresp.", da eno in drugo je neopustljivo potrebno.
V Aschaflenburgu je velik ljudski shod izrekel svojo edinost s protestom škofov v Fuldi, in poslati hoče adreso v prid sv. Očeta parskemu kralju. Tudi se govori , da v Bambergu bo velik shod za vse Parsko v omenjeni namen. — 6. nov. je bil velik shod v Moguncii. Tudi škof Ketteler je razglasil pastirski list o rimskem prašanji. — Monakovski nadškof je parskega kralja prosil, da naj ae serčno popeča za samostojnost sv. prestola in je dobil vgoden odgovor. — 3. nov. so se katoliški poslanci in drugi veljaki badenski v Freiburgu in Breisgav-u posvetovali zastran vdanostnega pisma do sv. Očeta in prošnje do pruskega kralja v prid dedine sv. Petra.
„Armonia" piše, da sedaj ni na to misliti, da bi papež iz Rima šli, ker to bi bila za Rimljane naj veči nesreča. Kakor bi papež Rim zapustili, bi se naj svctejši reči začele krasti, pleniti in grabiti. Tudi pripoveduje ta list, da se pripravlja veliko rogoviljcnja ali demonstracija zoner jezuite, da bi po tej poti imeli izgovor jih berž iz Rima izgnati. Denarni minister Sella, kakor pišejo, jc prav togoten sovražnik papežev in jezuitov, pa toliko veči prijatel rimskih vrednost, ktere hočejo lačni Lahi po krasti in zadegati ; teknile jim tako nič ne bojo.
Govone, vojni minister, se je zmešal, kakor pred nekaj leti Farini, ki je umeri v norišnici. Naj se le reče, da je to samo primerljej; ni pa primerljej , da je Oovone dal povelje k napadu na papeževe okrajine.
Papež in večina prelatov že več dni ne dobivajo pisem in ne časnikov. Boje se , da je to Lanzova in Sellova „svoboda," ki sta jo papežu obetala, tedaj tudi „placetum!"
„01ika" laških karbonarjev se kaže prav svitlo v tem, da je viditi ljudi, ki s klobukom in z gorečo smodko v zobeh prihajajo v stolnico sv. Petra : vidili so celo cigaro prižigati ob altarji (kontesijo) ssv. Petra in Pavla. („Gnjusoba na svetem mestu!") Primorani so zapirati vse vhode razun glavnih vrdt; ne mara bo treba pervo cerkev sveta čisto zakleniti. — Karbonarstvo vse kote in sredke stika, kako bi rimskemu ljudstvu pograbilo tudi čednost in spodobnost ter vse spačilo. — Nesramne hiše, pohujšljive kazališne igre, ostudne tigure ob štacunah zoper duhovstvo itd. je orožje teh lucifer-jevih služabnikov. Nesramno osebstvo in nesramni časnikarji, veči del judje, mesto silovito kužijo. Nič jim ni sveto, nič častitljivo. Nezmožna vlada jim vse dopusti, kernima ne moči in ne serčnosti, in ko bi zoper enega kaj počela, ima vse druge kakor krokarje — unisono — na vratu. Zlasti išejo spačiti delavsko ljudstvo in študente. To je civilizacija, ki so jo liberalci v Rim prinesli. Evo vam dela, lučnjaki: „opravieujtc!"
Ako Rim le nektere mesce ostane v takem stanu, se bode ogerdilo kljubu vsakemu glavnemu mestu in treba bo več kot enega človeškega veka, da se spri-denost le nekoliko poravna. Ali morejo pa katoličani
vnčmarno gledati, da se splošno glavno mesto keršan-ztva tako skruni in pači! (Tir. Stim.) —
Laški denarni minister hoče, naj Rim napravi posojilo za sto milijonov tolarjev, da se stori vredno, biti italijansko glavno mesto.
Laški „civilizatorii" in ,,omikatorji" so velikanski kartuški samostan v Dioklecijanovih toplicah spremenili v konjarnico za 600 konj. To je namreč prekrasno Mi-helangelovo umetniše, kjer je ravnokar bivala znana razstava.
Razne novice. Tri kardela papeževih zvavov so se v bitvah pri Orleanu tako junaško obnašale, da jim je divizijski general očitno pohvalo dal, rekoč: „Danes ste na novo pokazali, da naj bol ji vojšaki so tisti, kteri k spovedi hodijo. — Na pruskem so se začele volitve v deželne zbore. Katoliški škofje se pečajo za volitveno reč in „Koln. Ztg." opominja katoličane, da naj volijo čverste in samosvojne vernike. — Vorarlski „Volksbl." pravi: ,,Dežela (predarlska) in njeni poslarci hočejo pred vsim drugim spravo s katoličani, to je, oni hočejo, da naj deržavni zbor neha biti verska kovačniča za pre-bivavce po deželah. Predarlci so navajeni na prostost y veri in druzih pravicah; naj se jim torej ne oblači od deržavnega sveta železna 6rajca. — V Gradcu je v 1COOO iztisih na svitlo dana knjižica o papeževi nezmotljivosti že posla. (Kako je neki z našo na Slovenskem?) Ravnokar je prišla na svitlo druga o potrebi papeževega svetnega gospostva. — Francozi so skorej popolnoma ponižani in previdni menda spoznajo, da ves upor je zastonj. V Parizu sta med vsimi časniki te dni samo dva še bila za vojsko, vsi drugi za mir. Rudečkarje so zaperli in zmčrna stranka ima vladno veslo v rokah. Sicer pa so se poganjanja za mir za zdaj razderle, in če Prusi Pariz napadejo, bo huda! Nekteri mislijo, da ga bodo oblegaje izstradali.
Iz Ljubljane. Frančiškanske nove orgije, ali kakor morebiti bolje po slovensko Poljanec pravi, „6rle," so pretečeni četertek imele poskušnjo. Poslušalo je v cerkvi prav veliko ijudstva iz višjih in naj višjih stanov in veliko umetnikov orlavske verste. Igral je g. Forster in pozneje tudi mojster g. Gorsič. Slišala se je vsestranska hval- od pričujočih umetnikov, bodi si glede na moč ali pa na prijetnost glasu raznih premenov. Ljubljana je tedaj dobila imenitno in sloveče delo; naj se glase Bogu na čast, pa v slavo mojstru in čč. očetom Frančiškanom z duhovnijo vred.
Sovi krtnjski okrajni šolski nadzorniki so izvoljeni gg.: Za Ljubljano: gim. ravnatelj. Jak. Smolej; — za ljublj. okolico: učitelj na učeniški pripravnici vit Gariboldi; — za Kamniško: učitelj Mat. Močnik; — za Litijsko: šentviški fajmošter Matija Kulavic; — za Kersko: dekan v Leskovci Edv. Polak; za Novomeško: kanonik Drag. Legat; -- za Černomeljsko: semiški dekan Ant Aleš; — za Kočevsko: kočevski dekan Jož. Novak; — za Logaško: idrijski učitelj Fel. Stegnar; — za Postojnsko: postojnski šolski vodja L. Hiti; — za Kranjsko: gimn. učit. Fr. Krašan; — za Radoliško: gimn učit. Mih. Žolgar.
Čast. Jož. Zamejic, vojaški duhoven, pride ko garnizonski v Terst; č. g. Ni k. Zic v Ljubljano.
jz pravd«* „Tagblattove obrite svinjske glave" smo zadnjič obljubili se o govorih nekoliko povedati. Zagovornik dr. Schrey je pričel z natolcevanjem o nekakem „počenjanjr4 klerikalcev, češ, da oni tožijo, ne pa brezniški cerkvenik, ter le svojo jezo spušajo zoper Tagblatt, kteri pa zastopa „razsvitljene misli" (aufge-kliirte ldeen) nove dobe. Povedal je prav „mičnih" reči! Tagblatt je na Index djan; — klerikalci hočejo iz po-rotnije uarediti „inkvizicijo ; — ko bi bil Tagbl. obsojen,
bi se reklo, da je kazen z nebes prišla itd. — Dalje maha po božjih potih, češ, da se vraže pasejo; — ponavlja lOOOkrat overžene luteranske čenče o prodajanji odpustkov za pretekle in prihodnje grehe in še veliko enacega, doktorju prava ne odveč dostojnega.
Dokazoval je dr. Schrey, da omenjeno krivičenje (kako je mežnar pobiral po 10 kr. za kazanje v pre-siča spremenjenega človeka) ni bilo kar nič žaljivo za poštenje , sej n. pr. „češenje mežnarjev ni v naših katekizmih zapovedano!" (Pač da, izversten argument! Ako so res gospodje „omikanci" ta govor „in gremio" vredovali, kakor se natolceva, ta „fraza" še bolj pojas-nuje, kakošne misli ima ta ,,inteligeneija" o priprostih ljudi vrednosti!) — Terdil je poslednjič, da tudi vred-nik o sprejemanji omenjenega spisa v svoji dolžni opaz-ljivosti ni nič zamudil.
Dr. Razlag, tožnik v imenu cerkvenika, se čudi, da je zagovornik iz čisto osebne zadeve naredil politično zadevo, in to natolcevanje odbija. Čversto pa mirno dokazuje, da omenjeni spis zasmehuje katoliško cerkev in ob enem skruni moža, kteri je vedno bil in je pošten. Katoliške naprave v Avstrii s trideset milijoni katoličanov morajo imeti brambo, ne pa da bi jih časniki skru-nili. Celo naši rojaki na tujem so se sramovali, da Fe kaj tacega o našem katoliškem narodu po svetu trosi. Cerkvenik je bil na svojem poštenji gotovo žaljen, ker
i'e bil okrivičen lažojivega in sramotnega djanja iz do-učkarije. Graja tudi, da je taka vnemarnost pri vredo-vanji lista, kteri ima olikane stanove zastopati, ter kar „nerazpečatene" dopise skaza dijaka v tiskarnico pošilja. Dr. Razlag torej ostane pri svoji tožbi.
Razsodbo porotnikov smo zadnjič povedali.
Okrajni šolski svet za ljubljansko okolico se je tako sostavil: Predsednik: okrajni glav. pl. Živichofen; škofijski zastopnik in predsedn. namestnik: dekan Bro-lih; iz občin gg. V. Krišper in Fr. Kotnik; iz učitelj-stva gg. Uranič in Kuhar.
V	Kleeah, v dolski fari, je vernih duš dan pogorelo 10 gospodarjev. Škode je za 10.000 gl. Zavarovan je bil en sam. Vsi pridelki so šli , zima je pred durmi; — revšina zopet strašna! Reveži kličejo na pomoč: pomagaj, kdor kaj more!
MHihovshe spremembe.
V	ljubljanski škofii. Č. g. Jan. Brodnika fajm. v Lašičah, je podeljena Žužemberška fara, in una fara je razpisana 3. nov.
Dobrotni darovi.
Za sv. Očeta. Duhoven 2 gl.; prosi blagoslova za srečno zadnjo uro. — K. Cerne 1 gld. — Papežu-kralju oropane mu J. V ... 10 gld. v srebru. — G. Fr. L. 5 gld. — Sp. Marcina 3 dvajs. v sr. — K. Vodir 1 gl. sr. — Neka oseba V« gl- Prosi sv. blagoslova za svoje potrebe. — Da bi bil neomagljiv, kakor Pij IX M. S-e 1 gl. — Iz Loke 1 gl. v sr. M. M. 1 gl. B. N.
—	G. M. Narobe 1 gl.
Za mil. Škota Mraka. G. M. Š-e 1 gl.
Za pogorelce v Postojni. G. M. Narobe 2 gl.
—	2 Berda 2 gl. — S sent Jošta 3 gl. — J. V... 5gl.
—	Po g. J. T. v Zl. 2 gl.
Za afrik. m is. M. Peček 1 gl. —
Za amerik. m i s. J. Pavlin iz zg. Kašlja 6 gl. (Oddali v kn. Sk. pis. Vr.)
Pogovori z gg. dopisovavci.
G. J.: DoSIo; — serčna hvala! — Tudi več druzih spisov prihod. — G. j^^imenovanemu": Nikar ne grizte, — to ni lepo. Ako niste tudi tega drugej že priobčili, se bode s hval. porabilo — vredeno.
Popravek. V zadnjemu listu naj se bere A. P. 40 frankov (namesto 20 tr.)
Odgovorni vrednik: Laka Jeran. — Natiskar in založnik: Jožef Blazoik v Ljubljani.