:

t
,.... ..
• " >
\

POROČILA IZ DELAVSKEGA SVETA
&TIRI URE NA TEDEN VEČ. — PROTI SOVJETSKI VLADI. — & KRČENJE PLAČE ZA TEKSTILNE DELAVCE. — NEKATERI DELAJO PO 64 UR NA TEDEN.
Vsled objave delodajalcev v Patersonu. N. J. se je pričelo z uvHjavljenjern načrta, da se uvede mesto štiriinštirideseturnega delavnega tedna oseminštirideseturui delavni teden. Objava, ki je naslovljena na meščane Patersona, pravi, da se morajo vsi tkalci svilo do 17. januarja pripraviti na delavni teden, ki bo trajal osemin-štiridevet ti? ter se povdarja. da so se člani United Textile Workers } red kratkim irrasrili iz delavni teden, ki bo bsegal oseminštiride-*et nr.
V majhnih mestih Pennsvlvanije. se plaši nadalje v objavi, deli-jo tekstilni delavci po 54 ur na teden.
7.**lo resna in dolga. debata se je razvila predvčerajšnjem zvečer \ Outral Trades and Labor Council, ko je Timothy Healy predložil izvrievalnemu odboru resolucijo, v kateri se zahteva takojšnje uveljavljanje trgovskih odmmajcv z ruskim narodom. Resolucija je l ila prečitana ter predlorena zborovanju.
Drugi del resolucije je vzbudil pri številnih delegatih odpor. V t« m s«- namreč plaši, da se Trades and Labor Council zavzema za z«"|»ettio uveljavljen je trpovskih odnoiajev z ruskim narodom, da pa ve s tem ne zavzema obenem za priznanje sovjetske vlade. Nobene ru-ke vlade se ne bo priznalo, dokler ne bo izcoljcna od naroda tr v narodni skupščini ali narodnem parlamentu.
Po daljši debati se je stavilo predlog. naj so sprejme le oni del resolucije, ki se zavzema za zopetno uvel javi jen je trpovskih odno-itfjev z Rusijo. Predlop je bil sprejet s 149 glasovi proti 75.
Philadelphia, Pa., 7. januarja. — Po seji izvrSevalnepa odbora Zveze tekstilnih izdelovalcev, se je včeraj objavilo skrčenje plač v predilnicah Philadelohije in ki znaša od desetih do 25 odstotkov. To odredbo se je utemeljevalo s tem, da bi tukajšnji tvorničarji dru-pače ne mopli še nadalje tekmovati z onimi v drugih krajih. Tukajšnji uslužbenci v predilnicah bodo tudi pod novimi popoji še vedro več zaslužili kot pa delavci v drupili industrijskih središčih.
PROTI JAPONCEM V TEXASU.
Brownsvillt, Texas, 7. jan. — Prihod prvih japonskih kolonistov v Harlinpton, Texas, je dove-del včeraj do poostrenja kampanje, ki se obrača proti orijental-cem in katero vodi podružniea Aineriean Lepion v tem delu dežele. Dva Japonca s svojima ženama in trenii otroci se nahajata v nekem hotelu v Harlinpton ter čakata na sporočilo agenta, ki jima je prodal zemljo v Los Angeles. Japonca Ma bila posvarjena, tia bi bilo mogoče nevarno zanje, če se nastanita v oni okolici. Čl a-ni Lepije pravijo sicer, da se hojo držati pos.five, da pa ne morejo kontrolirali razpoloženja far-inerjev.
\
POGAJANJA V RIGI.
Moskva, 5. januarja. — Predsednik poljske mirovne de!egaci-l je v Rip: ie v imenu svoje vlade' podal izjavo, da Poljska na svo-' jem ozemlju ne bo trpela nika-kepa pokreta rki bi bil naperjen proti sovjetski Rusiji. Predsednik luske delegacije je protestiral proti podpiranju Ralahoviča in Zelipovskeg*. .
PREKINJENJE ŽELEZNIŠKEGA OBRATOVANJA V NEDELJO.
DENARNE PO&ILJATVE V ISTRO. NA OORI&KO IN NOTRANJSKO.
Nachville, Tenn., 7. januarja. —
Včeraj je bial v državnem senatu vložena predloga, soglasno s katero naj bi se v nedeljah ustavilo ves promet osebnih in tovornih vlakov. Ta predloga, o kateri se plaši, da je prva v celi vrsti "modrih postav*', katere bodo pozneje predložene v sprejem, prepoveduje nadalje v nedeljah igranje base-balla, vse športe, izdajo listov, prodajanje in kupovanje, raz ven v kolikor se slednje tiče dobrodelnosti.
Predloga je bila redno in brez debate vložena.
3oston, Mass., 7. januara. — V municipalnem sodišču je bil kipar Leon Rosi ki stanuje v Rox-burv okraju, kaznovan z globo desetih dolarjev, ker je v nedeljo delal na nekem svojem kipu. Roši, k;. je vložil prtoi tej razsodbi pri-zlv, je bil obtožen, da je opravljal v nedeljo "nepotrebna dela".
GEN. CROWDER V HAVANI.
Izvršujemo denarna izplačila popolnoma zanesljivo in sedanjim razmeram primerno tudi hitro po O"!i Istri, na Cariškem in tudi na Notranjskem, po ocemlju. ki je zasedeno po italjanski armadi.
Včeraj smo računali za peši-1 jat ve italjanskih lir po sledečih ccnah:
60 lir .... $ 2 JO 100 lir .... $ 4.00 300 Hr .... $11.40 500 lir .... $10.00 1000 Ur .... $37.00
Vrednost denarju sedaj ni stalna, mesnja se večkrat nepričakovano; iz tega razloga nam ni rao-gree podati natančne eene vnaprej.
Mi računamo po ceni istega dne, ko nam poslani denar dospe > roke.
Denar nam je potlati najbolj po I domestic Postal Money Order, ali pa New York Bank Draft.
Tvrdk* Frank Sakser
82 OorUaadt New Totk,'*. Y.
Havana, Cuba, 7. januarja. — Generalni major Crowder, katerega je poslal predsednik "Wilson na Cubo, je imel pogovor s cuban-skim predsednikom Menocalom in ta pogovor ie izpadel, kot se poroča zelo zadovoljivo.
Domneva se, da je predstavljal politični položaj, posebno z ozi-rom na nemire, ki so se pojavili v zvezi z predsedniškimi volitvami, glavni predmet pogovora. Brez dvoma sta obr razpravljala tudi o moratoriju.
ZBORNIČNI KAPLAN JE STOPIL V POKOJ.
Washington, D. C., 6. jan. — Danes je stopi! v pokoj Rev. Henry N. Cowden, ki je opravljal že rad dvajset let službo zborničnega kaplana. Zbornica mu je dovolila $125 mesečne penzije. Kaplan je slep.
PREDNO SE ODLOČITE
sa tvojo družino sorodnika sli prijatelja naročiti vozni listek, sli poslati denar ▼ domovino, ds si ga potnik sam kupi, pUite najpr-vo za tosadevna pojasnila na mano in zanesljivo tvrdko .
PRANK »ITU, it Ctafdaadl St, Mam Y«ri& A X
NEČLOVEŠKO POSTOPANJE Z IRCI
LORD - MAJOR IZ CORKA PRIPOVEDUJE O NEČLOVEŠKEM POSTOPANJU ANGLEŽEV Z IRCI. — VSEPOVSOD JE ČUTITI TRDO PEST ANGLIJE.
Norfolk, Va., 7. januarja. — 4<.Taz sem sklenil da odidem v Ameriko šele tedaj, ko so pričeli angleški policisti požigati v mestu Cork. Tedaj sem se odločil, da grem z Združene države, da povem tamošnjemu svobodnemu ljudstvu o krivicah, ki iili mora trneti Irska".	*	1
To so besede, ki jih je izgovori Daniel O'Callaglian, župan m«-sta Cork, ki se je izkrcal v tem pristanišču z neke ladje, na katero rc je vtihotapil, da mu je bilo mogoče dospeti v Združene države.
Nadalje je lord-major tudi dejal:
"Krik irskega naroda je čuti tudi preko plamenov, ki so jih zanetili angleški policiji v Torku. Za časa svojega bivanja v ('orkti, •sem se moral vedno skrivati pred policijo, ki ima že Izza 25. oktobra zaporno povelje zame. .laz sicer ne vem. čes»i me dol/.e, tod« Angleži si delajo iz tega kaj malo skrbi. Oni zapirajo ljudi, proti katerim no morejo spraviti na dan nobene obdolžbe ter jihdrže v /uporu dolge mesece brer vsake obravnave.
"Angleži preganjajo in zapirajo samo najboljše irske državljane, dočim se ne zmenijo za kriminalce ter ubijalce, ki požigajo in plenijo ter ubijajo nedolžne ljudi.
Neke noči, ni še dolgo temu, je vdrla drhal black and tan policije v stanovanje nekega Coleinana, enega najpoštenejših ter naj-prtljubljenejšili mož v mestu Cork. Ko so dospeli policisti v «tum.vanje, so tega človeka kratkomalo ustrelili. Nato so odšli, toda so s»> kmalu zopet vrnili ter pričeli razmetavati po .stanovanju, dočim se ' vdova ustreljenega tiščala vsa tresoča z dvema otročičeina v nekem kotu sobe.
"Kakor sem že rekel je bil Mr. Coleman ugleden meščan in vzoren državljan. Posedoval je mnogo delnic od različnih bank ter železniških družb ter ni nikomur napravil ničesar žalega. Pripadal ni nobeni stranki in tudi v politiko se ni vmešaval. V enem mirnem tednu so izvršili ti živinski policisti v mestu Corku šest umorov.
"Eden teh je bil trinajst-letni dečki. Umorili so ga brez vsakega vzroka. Ti divjaki napadajo in pretepajo celo male otroke, ki so na potu v šolo.
"Kako daleč gre srovost in brutalnost teh ljudi, je razvidno iz t^sra, da so nedavno napadli ti blacktenovei večje število izvoščkov, ki so stali s svojimi kočijami na svojem stojišču na St. Patrick St.! ki je ena glavnih ulic v Corku. Policisti so jim potegnili iz rok njihove biče ter jih z njimi neusmiljeno pretepli. Nato so se s temi biči napotili naprej ter pretepli vse,kar jim je prišlo na pot: moške ženske in otroke.
. "VePdar to živinsko postopanje angleške vlade bo zaman, kajti Irci se. bodo borili za svojo neodvisnost in svobodo, dokler bodo imeli le še iskrico življenja v sebi. Zahteva irskega ljudstva po svobodi je neomajana in ne «:Iede na to, koliko :>o to ljudstvo še pretrpelo. ono se bo borilo, dokler si ne izvojuje svoje svobode.
"Nad mestom Cork je proglašeno obsedno stanje in vsak človek mora biti ob desetih zvečer doma, ne glede na to, kako zvest državljan da je.
"Jaz nisem že več tednov spal v svoji lastni postelji. Meni ni niti dovoljeno, da bi šel v Mestno hišo ter tam opravil svoje dolžnosti kot mestni župan.
"Ko sem bil od Komiteja stotine povabljen, da pridem v ame-riko, sem prosil v Dublinu oblasti za potni list, toda tam so mi odgovorili, da naj se potrudim k oblastim mesta Cork ter naj tam prosim za potni list. Razumljivo je, da pri tamošnjih oblastih nisem mogel prositi za potno dovoljenje, kajti tam me ja čakalo zaporno po-ivdje m tamošnja policija bi me smatrala za dober in zaželjen plen.
"Izgubil sem skoro že vse upanje, da bi se mi posrečilo priti v Ameriko. Bil je le slučaj, da sem iz\edel, da bo odplul "AVest Cannon", ameriški parnik, iz pristanišča v Corku. Tedaj se mi je v glavi porodila misel, da se utihotapim na ladjo.
"Ponoči dne 15. decembra sem postopal v pristanišču okoli ladje, in ko sem domneval, da na ladji že vse spi. sem se vtihotapil s svojim prijateljem McSwineyem na ladjo. Skrila sva se v spodnjih prostorih ter pazila, da naju ni nihče opazil.
"S prijateljem sva se pokazala šele tedaj, lro je bila ladja žc na \ isokem morju. Morala sva pred poveljnika ladje, ki pa naju je pustil na ladji, morda baŠ vsletl tega, ker sva bila oba zelo slaba od morske bolezni.
"Ako me Angleži dobe, tedaj ne bom več videl belega dneva. Toda jaz bom kljub ten u odotoval nazaj v Cork. Odšel bom nazaj, da se še nadalje borim za pravice mojega ljudstva. Ne skrbi me, kaj n:i je določila usoda. Prišel sem v Ameriko, ker se me ie sem povabilo, da povem o razmerah, ki vladajo na Irskem. Vse, kar hočem in želim, je to, da povem svobodnemu ameriškemu narodu, da moja do-inovina trpi, nečloveško trpi že dolga, dolga leta."
Co|>j rl*l»t by Km4«l and Herbert.
PRIHOD REDNIH LAŠKIH ČET NA REKO.
SE 50 MILJONOV
GALON ŽGANJA
Še vedno je na razpolago skoro petdeset milijonov galon žganja.
Registracija mokrih.
Washington. D. C., 7. jan. — Soglasno s štatistiko, ki datira z dne 30. septembra preteklega leta, je v celi deželi v vladnih skla-diščih še vedro skoro 48,000,000 pralon žganja, od katerih odpade (14,000,000 in pol na whiskey, o-stalo pa na brandy.	*
V mestu New Vorku se je spravilo v promet ponarejena dovoljenja. s pomočjo katerih se je vzelo iz skladišč žgane pijače v čred nos t i stotih milijonov dolar-.icv.BVradniki prohibicijskega u-rada eenijo vrednost množine ne-postavno vzetega žganja na tisoč milijonov dolarjev. V New Yor-ku, kjer so bile že vprizorjene aretacije, je pričakovati nadaljnili senzacijonalnih razkritij.
Washington, D. C., 7. jan. — I)a bo mogoče izvesti ostrejšo kontrolo kupcev opojnih pijač, bodo opremljeni ti kupci na temeljil povelja urada za notranjo carino z izkaznicami, katere bodo dobili pri prohibicijskih ravnateljih. Ravnatelji vsake države morajo izstaviti te izkaznice na imena ljudi, ki so upravičeni do nakupa žganih pijač in na izkaznici bo zaznamovana množina pijače, katero je dotični kupil.
CIM KRAJŠA KIKUA ! TEM VEČJA MORALA
D'ANNUNZIJO BO
OSTAL NA REKI
Tam bo pisal zgodovino in svoje doživljaje. — Zatem bo šel v Rim in izdajal časopis.
Trst, 7. januarja. — Tz precej zanesljivega žira se je doznalo, da ni mera va Gabriel D'Annunzio o-stati na Reki. Pred par dnevi je naročil i z Benetk veliko število civilnih oblek ter zarental na Reki krasno vilo.
Skoraj vsi legijonarji so se že podali v Italijo, samo pesnikova telesna straža, s est o ječa iz par ducatov mož, še noče izročiti orožja.
London, Anglija, 7. januara. — Dopisnik londonskega 4<Timesa" pravi, da bo pesnik ostal toliko r;.sa na Reki, dokler ne bo dovršil svojega zgodovinskega dela "Pet dni na Reki". Zatem bo naj-brže šel v Rim, kjer bo začel izdajati časojiis.
Rim, Italija, 6. januarja. — l: Tribuna'' pravi, da so bandit i pokradli iz j)'Anunzijeve blagajne sedem miljonov lir in vse listine.
Načrt za tatvino je napravil reki D'Annui.zijev častnik, ki je potem z aeroplanom pobegnil.
stalo pa na brandy.	♦
V mestu New Vorku se je spravilo v promet ponarejena dovoljenja, s pomočjo katerih se je vzelo iz skladišč žgane pijače v vrednosti stotih milijonov dolarjev. Uradniki prohibicijskega u-rada eenijo vrednost množine ne-postavno vzetega žganja na tisoč milijonov dolarjev. V New Yor-ku, kjer so bile že vprizorjene aretacije, je pričakovati nadaljnili senzacijonalnih razkritij.
Washington, D. C., 7. jan. — I)a bo mogoče izvesti ostrejšo kontrolo kupcev opojnih pijač, bodo opremljeni ti kupci na teme-Iju povelja urada za notranjo carino z izkaznicami, katere bodo dobili pri prohibicijskih ravnateljih. Ravnatelji vsake države morajo izstaviti te izkaznice na imena ljudi, ki so upravičeni do nakupa žganih pijač in na izkaznici bo zaznamovana množina pijače, katero je dotični kupil.
Washington, D. C.. 7. jan. — Justfčni odsek poslanske zbornice bo Imel bodoči četrtek javno zaslišanje v zadevi Edmond predloge, ki dovoljuje točenje opojnih pijač na ameriških ladjah izven meje treh milj. Hare na ameriških ladjah so bile, kakor znano odpravljene vsk«d zadnje odločitve justičnega departmenta. Department je razlagal prohibicijsko postavo tako, da predstavljajo ameriške ladje ameriška tla in da velja vsled tega na njih Volsteado-va postava.
Kongresnik Edmand, republikanec iz Penilsylvanije, je izjavil danes, da bodo vse ameriške pa-robrodne črte zastopane pri javnem zaslišana m da se bodo zavzemale za prejem predloge. Ameriške črte ne morejo tekmovati z angleškimi in drugimi črtami, ker dajejo potniki prednost par-r«ikom,' na -katerih se toči opojne pijače. Nadalje so ameriške črte popolnoma izključene od sovde-ležbe pri prevažanju It&ljanov, ker ne morejo zadostiti zahtevam italjanaklT postave, ki natančno določa, kaj morajo dobiti izseljenci na ladji. Tako zahteva postava, da morajo Hftobivati izseljenci tudi gotovo množino vina.
WMttBfton. D. C., 7. jan. — Prohibicijski komisar Kramer je' in iztok ne prideta vpontev, kar rekel, da ne morejo Združ&ne dr-j se tiče stališča napram prohibici-ž*ve nikdar postati popolnoma ji. Distrikt zapadno od Pitts-stihe, čeprav je na drugi stranijburgha pa je popolnoma suh (T).
TURKI PRODIRAJO PROTI SMIKNI.
Carigrad, Turčija, 5. januarja. Iz Anatolije poročajo, da se vrši po celi deželi splošno novačenje. V Rivas je dospelo nad tisoč ka-valeristov, ki prodirajo proti Smirni.
Turški nacijonalisti vodijo dc-'Cio v naročje boljševikov.
London, Anglija, C. januarja.— Iz Damaska poročajo, da terorizirajo celo Sirijo razne roparske fcatidc.
Njihovo delovanje je tako splošno, da je bila prekinjena železniška zveza v bližini Damaska.
mnenja, da to ostala prohibici ja s:talna naprava dežele. Rekel je, da postaja razpoloženje za prolii-bicijo v deželi vedno močnejše in ko bo izginila sedanja generacija, ki je še vajena opojnih pijač, bo v resnici nastopila doma brez vsake opojn* pijače. Vedno pa bo najti gotove ljudi, ki bodo izdelovali opojne pijače v svojih hišah. Sinove in hčere sedanje gene-neraeije pa rastejo, ne da bi se privadili okusu opojnih pijač.
Nadalje je izjavil komisar, da stoji dežela kot taka za prohibicijsko klavzulo v zvezni ustavi in to kljub poročilom, ki prihajajo iz raznih delov dežele ter poročajo o kršenju postave. New York
Neki učenjak razpravlja o vprašanju nagote ter nje uplivu na moralo človeškega rodu.
Pittsburgh, Pa.. 7. januarja. — Zakaj nositi obleke? — vprašuje <!r. Erjist Thompson Seton, znani tukajšnji naravoslovec. Vsako soboto ima vnekem tukajšnjem gle-u-^ču predavanja o naravoslovju, ki trajajo ponavadi nekako četrt ure.
—	Splošna n ravna čistost, — je rekel v odgovor na neko vprašanje, — ni spioit v nikakem stiku 7. obleko, kar nam dokazujejo na-s \ plemena iztične Afrike, ki so v svojem naravnem stanju nravno r ajčiBtejši ljudje na svetu, ki pa pričnejo propadati takoj, kakor-liitro jih milijonarji prisilijo, da nosijo obleke. Čim krajša je ženska kikla iti čim večji je izrezek |.ri vratu, tem večji nravni upliv izvaja ženska in tem bolj zdrava je.
—	Vojaki Združenih držav, ki so prisiljeni nositi visoke ovratnike in trdo zapete uniforme, zbole v 43 slučajih izmed tisoč na vratnih boleznih, dočim je opaziti v zvezni mornarici, ki je bolj izpostavljena vremenskim uplivom in koje člani nosijo vratove proste, le 21 slučajev v številu tisoč mornarjev.
—	Hode žensk v današnjih dneh so najbolj pametne v zgodovini belega plemena odkar se je priče-l-i takozvana civilizacija. Gibajo i sc namreč v pravi smeri. N^ Turškem, kjer nosijo ženske več o-Mcke na sebi kot v kateremkoli drugem kotu sveta, je nravnost ljudi najnižja. To je veljalo tudi o Franciji v času, ko so se ženske takorekoč zakopavale v cele go-ic težkih svilenih oblek ter si pokrivale lica z raznimi žavbami in mokami. Nepokrito, to je nago telo, vzbuja manj poželjenja ter pospešuje vsled tega v večji meri nravnost kot pa pokrito.
—	Jaz sam sem se vedno upiral nasilu, da moram pokrivati svoje .telo z oblekami ter mu jemati potrebni zrak.
POJASNILO.
Mnogo potnikov, ki so zadnje čase prišli iz starega kraja, se je pri .nas pritožilo, češ, kakšnega zastopnika imamo v Ljubljani. Na vprašanje, kdo je ta zastopnik, so odgovorili, da je Leo Štrukelj, ki preži na odhajajoče potnike na {kolodvorski ulici v Ljubljani. Izvedeli smo še-le od potnikov, da se izdaja za našega zastopnika.
Na tem mestu izjavljamo, da Leo Štrukelj <ni naš zastopnik in nismo žnjim v nikaki zvezi.
Rank flakMr.
Premislite dobro, komu boste vročili denar za poslati v stari kraj ali pa za vožnje listke. , ^
Sedaj živimo v času negotovosti in zlorabe, vsak skuša postati hitro bogat, ne glede na svojega bližnjega. Razni agentjo in zakot-Li bankirji rastejo povsod, kakor gobe po dežju.
V teh časih se stavijo v denarnem prometu nepričakovane zapreke starim izkušenim in premožnim tvrdkam; kako bo pa malim, neizkušenim začetnikom mogoče izpolniti svoje neutemeljene obljube, je veliko vprašanje.
Naše denarne pošiljatve se zadnji čas po novi zvezi in na novi način primerno sedanjim razmeram v fevropi dovolj hitro in zanesljivo izplačujejo.
Včeraj smo računali za pošiljatve jugoslovanskih kron po sledečih cenah:
300 kron .... $2.35 1,000 kron .... $ 7.60 400 kron .... $3.10 5,000 kron .... $37.26 000 kron----$3.85	10,000 kron____$74.00
Vrednost denarju sedaj ni stalna, menja se večkrat nepričakovano; iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne ceno vnaprej. Mi računamo po ceni istega dne, ko nam poslani denar dospe v roke.
Denar nam ja podati najbolj po Domestic Money Order, ali po New York Bank Draft.
Tvrdka Frank Sakser, 82 Cortlandt St, New York, N. Y.


mumP ATO^DCTTBIBOTED TOPER PBRMT (Wo. 556.) AUTHORIZED BY THE ACT OF OCTOBE& 1917, OH FILE AT THE POST OfflOE OP HEW YOBK, W. Y. By Order of the Pro«., A. B. Bnrieton, P. M. QmL
""v^rr.r™" I r<T H e? •■ \T A A	I »•
Velja za celo leto..........$600 /1 ^ f\ ■ II ■ /\	R. m the United State,.
Z* pol leta.................$3.00 ^^J^ J{ ^Jj ^ ^ M J^ J m M ^Jm^^ J*	JI Issued every day except Sundays
| Za inozemstvo celo leto.....$7.00 j! JH^" B T > . „ » •	I «-J^« -i
H i ■ |M| L1st sde.a«tcv 7 AiEMikL	* I bt 75,000 Readers,
TELEFON: 2876 CORTLANT. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.	TELEFON: 4687 CORTI ANDT.
NO. 6. — ŠTEV. 6. _NEW YORK, SATURDAY, JANUARY 8, 1921. — SOBOTA, 8. J ANUARJA, 1921.	VOLUME XXIX. — LETNIK XXIX.
!
l^pWf J jjj
j K je sta moja brata FR ANK in LOCI* ^IKOLlO ter sestra •I <>I IA N \ A ' Duma so iz Bele-.! vi«!•> št. 105, podomoče Tkav-čevi. Jaz .nlpotujem v stari kraj, /silo bi rad izvedel knj od svojih. — J« »h n Mikoli«1. ii«>x 87. Lewis Run, Pa.
(8-^10—1)
Slovensko r Ame-rikanski Koledar za leto 1921 se
dobi pri sledečih zastopnikih:
CLEVELAND, O.
Poddruinica Frank Sakser
6104 St. Clair Avenue. Jakob Resnik. 3599 'E. 81 Street. Charles Karlinger, 1089 Addison Rd.
LORAIN, O. John Kumse, 1735 E. 33 Street. Louis Baiant, Box 106, Pearl St.
BARBERTON. O. Albin POlJanec, 188 Melvln Street. Frank Poje. 897 W. Tui:.in» as Ave
WEST NEWTON. PA. Jos. Jovan, R. F. O, Z,	101,
GREENSBUR3, PA. Frank Novak. R. R. 7.
FOREST CITV, PA. Matija K> min.
VV t L LOCK. PA. Jo». Peterrrl.
Sr'i ITH VIEW, PA. Frank Strainer.
AMBRIDGE. PA. Frank Jakshe 112 Washington St.
BROUGHTON, PA. Anton Ipavec.
BESSEMER, PA. Louis Hribar.
DUNLO, PA. A. Oshaben.
JOHNSTOWN, PA, John Polanc, 546 Woodland Ave.
PITTSBURGH. PA. Zvonko Jakše, Ignac Magister.
Jos. Pogačar, 6307 Berlin Alley.
EXPORT. PA. Jurij Prevli.
FARRELL. PA. J. Okoren 1108 Beech Street.
CONE M AUG H. PA. v. Rovanšek. 347 Greeve Street.
CLARIOGE. PA. Anton Yerina.
STEELTON. PA. Anton Hren. 232 Main Street.
IMPERIAL, PA. Jal. Peternel.
UNITY STA.. PA. Frank Schlfrar.
AURORA, ILL. Jernej Verbič. 635 Aurora Ave.
NORTH CHICAGO. ILL. Math. Ogrin. 10 — 10 Street.
JOLIET. ILL. Frank Laurich. 624 Summit St. Frank Bambich. 745 Summit St.
CHICAGO. ILL. Joseph Blish, 1944 W. 22 Place.
SPRINGFIELD. ILL. Mat. Barborich. 1504 S. 15 Street.
SHEBOYGAN. WIS. H. Svetlin 1016 St. Clair Avenue.
WEST ALLIS, WIS. Frank Skok. 485 — 52 Avenue.
INDIANAPOLIS; IND. Louis Rudman, 737 N. Holmes Ave.
CLINTON. IND. L. Bolskar. 318 N. 9 Street.
PUEBLO. COLO. Peter Čullg, 1245 So. S. Fee Ave. 'rank Jan^sh. 1212 aohmen Ave. John Germ. 734 MofTat Avenue.
ROCK SPRINGS WYo. Anton Justin.
GOWANDA. N. Y. Karl Strnisha, 114 Miller Street.
LITTLE FALLS. N. Y. Frank Mas!e. 39 Danube Street.
ST. LOUIS. MO. M. Gabri j an, 2834 Lyon Street.
felLBEKT. MINN, wouls V««set.
ELY. MINN. Jos. Peshel.
VIRGINIA. MINN. Prank Hrovatich.
EAST HELENA. MONT. Prank Hrclla.
KLEIN. MONT. Geo. Zoboc.
FRANKLIN. KANS. Frank Leskov^c.
SAN FRANCISCO CAL. J. Lausin, 558 San Brunno Ave.
Cena 40 ce^toT.
kvWIKVW
- * - —	, m*	.	.	I.
"GLAS NAHODA"
nmno roumum ooarin
***** mm. KsoJt HBr"""^"^ LOOII MNIPIIC. rmw* Am* «ff Mmi ml Mm Corporation OAd mjfmii «f Abovo Omoiofl
_■ CortUnA ttntl ■■riujti of Manhattan, N«w Vorte City. N. V._
tS X^Sf11 £5 KM iMMMStWM Mto^l VJm «4 j>W nn_um__«a mo* Wta_m»
•LAt NARODA (Vata* a* Mm Pssnlal mtUM Mry ŠIV VCSVl Sundays a nO f OlllH
_—»—crtptt««	90-00_1
—fc—' ' iirt^bCuJ^i^^PiiMirf' fcj......^JUMl
•s —---t OrOar. prt mim laiabl krajs naročnikov proataao. Om. m «■■ M m>
_alo >lT»ll»es MMMl da hltraja najd— a—fcrralka._
•LAt NARODA m NMMR IM, Dorauflh of Manhattan. Nas Vas*. Jfc V. __Talaatwwai CorUanOt »T>_•_
Histerija radi priseljevanja.
Pr«-dlojfa poklali -k« zltornh-se. k. prepoveduje priseljevanja v de-. /.i «!< !..» « fitv*-i I*-'«, j«- biLa deležna ve«" kot t. n»-ga močnega udar-v* j»r« Mita intra komitejem za priseljevanje. To pa je tudi zaslutila, ki«.iti bedasto je bila zasnovana ter spravljena na površje v hi-► '-nji Ona via\na slika « petnajstih milijonih Evropejcev, ki so pripravij'-ui vre« i se na naš** obali ter navalili nje, je predstav-i/itia iutpo/aniuo ozadje pri debatah v poslanaki zbornici, a v^pričo * bjave «b jsi»-v \ tem slučaju je prenehala impdiurati vsakemu, ki želi irbtlali re«uiei v obraz.	v	I l»<.kii/i. prt-tlki/ -ni senatnemu komiteju za priseljevanje, so po-j J ./.ili. da bi v -lu<aiii. da bi bila \ siika ladja. vmtera med Evropo: in Ameriko, nalo/ena do vrlia s prišeljeiiei. ue mogla priti tekooii ;« koč« an leta v deželo niti ena desetina onih petnajstih milijonov Kvrop« <•• v, <> katerih se je govorilo in - katerimi t>e je strašilo ame-' i «ikt» javnost. \">aka ladja pa ne b«> prišla obložena do vrha s pri--••Ijfiiei tekom našle Inje^a leta in to iz enosta\nega razloga, da j«' treba ve*' kot želj«-, če -i hoče človek zagotovili prostor na tem ali j inifiii partiikti. 1'reba je precejšnje svote denarja, v teh dnevih, ve-' I,ko vre denarja kol ja jra je na razpolago devetim desetinajn onih. i l'i bi ra<li prišli v to deželo.
Vprašanje priseljevanja ni v svojim bistvu ono kvantitete ali I'jiQ/ttie. V veliko v *eji meri je problem izbire in porazdelitve. Ko-r.isar Wallis iz New Yorka je pre».lveeraj«njeni izjavil. **»la imamo pravieo posneti smetano bodočega pristjjevaiija. tako na t«»ekah od-1 potovanja na drupri struni kot na toekah izkreanja na tej stranr i Mii ja"*. Pravieo imamo gledati na to. da »o oni. ki bi radi prišli s« tukaj, mora lie no in fizično zmožni postati dobri in koristni drža-' ljani.
Snu-šno je ^ovu.iti o tem. da j«' delavski trg prenapolnjen. V gotovih krajih je preveč ljudi na razpolago za gotove viste delo. Do-isler pa ima ta dež^ia še vedno obširne nerazvite naravne vire, ne fnorefii«« dobiti p reve-- «ielavnih r«»k ]»rHve vrste, ee so pripravljen* d. lari tam, kjer bodo v resnici produktivne.
Dosti je ljudi, ki preradi pozabljajo na dejstvo, «la pi edstavlja j rihod dobrega dleavea v to dežeio pouiožnitev kapitala naše dežele.
Andrew t'arneiMe je nekoe dekel. da je vsak tak ise!j< nee vreden na zas pet tisoč dolarjev, ( e si Evropa lahko dovoli, ila izgubi te delii\ ee. bi na bilo popolnoma neumestno, če bi plačalo to. kar nam dolguje n tem. da ek*portira k nam dobre delavske miki.	- i
o«'i vidno je, <la jv treba naše sedanje priseljeniške postave u-] spešno izvajati in v ta namen mora določiti kongres več denarja, j Mnvice je treba te postave tudi ojaeiti v gotovih ozirih. Ni ]>a niti! I-;:frn'Mm, i;:' i ekonomsko in t:i«Ii ne člov€'«'ansko za to ti* želo. ka-J t< rt> so zgradili jiris!Ijeiiei, da zapira svoja vraia oni; i. ki žele priti st inkj'.j in ki imajo zmožnosti in namen živeti koris na in produktivna življenja.
Na Dunaju je zbrana banda jugoslovanskih izdajalcev.
KLUB HRVAŠKIH ČASTNIKOV POD POKROVITELJSTVOM OGRSKEGA VOJNEGA MINISTRSTVA. — NADPOROČNIK NI HOTEL POZNATI SVOJEGA SLUŽBENEGA TOVAilIŠA. — ZVERINSKO POSTOPANJE Z JUGOSLOVANOM KClT^lCEM.
"Agramer Tagblatt" je prinesel na uvodnem mestu izvirno porodilo z Dunaja o nezaslišanem postopanju hrvatskih izdajuiških častnikov v Budiuip-šti. Jugoslovan-Ozrin Konkič, rojen leta 1893 v lieJjrradu. je pred kesiimi tedni prišel v Budimpešto o' iskat svojo nevest.i ter je nameraval ondot preko Dunaja odpotovati v Švico. 1'eii dan njegovega bivanja sta jra na eesti pozvala dva častnika, naj jima s|e«li. ^onkie je šel z njima v hotel 'Britania*' k *" hrvaškemu komiteju". Ondi je zvedel. «la obstoja ta komite iz samih hrvatskih častnikov, ki imajo nalogo loviti in zaslišavati jugoslovanske ogleduhe. Ta komite deluje pod pokroviteljstvom odrskega vojnega ministrstva in dobiva na leto pavšal 20 milijonov kron. **Srbi so vas poslali sem špijoniriit!" so mu zaklicali madžarski oficirji, mu s'ekli kožuh, pobrali vse listine ter mu vzeli 1300 dinarjev. 1000 švicarskih frankov in 19.000 ognskih kron. ne da bi mu dali kako potr-dio. Nato sta vstopila v sobo general Tičarič. vodja 13. ftddelka in nadporoenik Balenič. Konkič ju je pozdravil kot prijatelja, saj ju je poznal o«»ebno že dolgo ter ju je prosil, naj ga legitimirata. Toda v odarovor ^a je nadporoenik BaJinič udaril po glavi in general Tiča-lič ga je osorn« pozval, naj prizna, da je srbski špijon Konkič je prisegal, da nima s upijonažo nikakih zvez. ttwla odvedli so ga v sobo št. 20t». kjer ga je S do 9 oficirjev pretepalo tako dolgo, da se jej zgrudil nezavesten na tla. V nezavesti so ga sesuli ter ga slekli ter pa pustili bosega in le v spodnjem perilu ležati na tleh. Nato so ga {Ktlivali z vodo. dokler st ni zavedel. 'Hakaj ti svinski Srb. zdaj boš poginil!" mu je zakiieal neki madžarsko govoreči poročnik ter pri-s;!il Konkiea s pretepanjem, da je moral pojesti 15 cigaret in spiti tri litre vode. K<&kič se je nato zopet onesvestil. Zvezali so mu roke in noge. Vtaknili med vrvi metliški drog. ga dvigali ter metali ob. tla. Nato so ga zbad^li z bajoneti, pretepali tef ga žgali z užigalniki ra prižiganje cigaret. Te torture so trajale od 10. dopoldne do 9. zvečer. Končno so ga pustili ležati na golih tleh v inšpekcijski sobi.
Naslednjega dne so ga zopet mučili, a Jtejr niso mogli ničesar spraviti iz njega, so ga zaprli v neko sobo. kjer je ostal pet dni. Neko dopoldne so ga obiskali general Tičarič, nadporoenik - Balenič, i.adporočnik Zuma. nad poročni k Kiss ter so g*i>kušali na vse načine pregovoriti, da bi priznal, da je ogleduh. Toda mučili ga niso. Končno je vstopil v sobo ogrski vojni minister ^tefan Sreter ter je nad njim: 4iZakaj ne priznate?" — Konkič pa je'vstrajal, da
nima pičcsar priznati ter je pritožil, kako zverinsko se z njim
• "
postopa. Vojni mini»ter pa ni na pritožbe odgovoril ničesar. Naslednjega jutra »o dali Konkiea odpeljati v gamizijsko bolnico, kjer ga pi: niso hoteli sprejeti. Na mestnem poveljuiitvu je potem general Dani kričal nad njim: "Skoda, da te niso ubili, ti pes srbski!" (!e-l.eral je ukazal odpeljati Konkiea v bolniški oddelek jetnišniee na Margaret ni cesti. Ker je bila tema. se je Konkič blizu margaretuega mostu v množici izmuznil patrttli ter je skočil na vlak. na drugi strani pa je skočil zopet iz vlaka ter pribežal po stranskih ulicah v ju-goslovansko misijo. Tain pa se niso upali obdržati na pri sebi. čes. da imajo samo šest jugoslovanskih vojakov iu »la bi se naskoku uia-džarsLe sohla-tenke ?ie mo^rli ubraniti.
Zato so >ra poslali z dvema jugoslovanskima vojakoma na neko 1 rival no stano^nje. kjer je Konkič obležal. Po preteku petih dni na si je toliko opomogel, dn se je odpeljal na Dumij^kjer seje takoj /glasil na jugoslovanskem poslaništvu.
"Asrramer Tagblatt" pravi: "Ofieijelue odgovornosti ogrske vlade se v tem slučaju ne more tajiti. Diplomatsko posredovanje je neizbežno. Od našev« zunanjega ministrstva pričakujemo, da bo ve-delo. kaj zahteva dotžm st in ugled naše države.
Iz Slovenije.
OLAS NARODA. 8. JAN. 1921
Smrtna kosa.
V	Krškem je umrl Jernej Rav-■ nikar, .nadučit-elj v pokoju in bivši tbželiii poslanee. po večletni bolezni v 67. letu svoje starosti. Kanjki je služboval z uspehom na
,več krajih, na primer v Krškem, Mokronogu. Litiji. Trnovem. Ilirski Bistrici ter naposled na Viču I»ri Ljubljani. Bil je odličen šol-jsiik in vzgojitt^j. ki je imel po-j v sod lepe uspehe. Za svoj učiteljski stan je bil jako vnet. Odliko-ival s«- je z '»dločno besedo, ki jo je zastavljat za koristi šole. uei-teijstva in naroda. (Jovoril je na učiteljskih in polit ieiiLh zborih. Sodeloval je s svojim bistrim pe-jresom tudi pri raznih slovenskih, josohito šolskih listih. . V ("Vnoinlju je 10. dee. umrl LwtpoM Bavdek, višji sodnijski ofieijal v- pokoju, star 74 let.
V	Ljubljani je 13. dee. umrla posest niča Ilennencgilda Paieliel. Za njo žalujejo rodbine Susch-
i uik. Sehroeder in Oolob.
1'jiirl je bančnemu uradniku . Toniineu v Ljubljani sin Miloš.
Prvi poče;ki ljudske univerze.
Ljubljanski "Slovenski Na-i rod" piše: Že v letih 1900—1904 se je bila pri nas razvila živahna ! propaganda za poljudna znanstvena predavanja, namenjena širokim ljudskim plastem. V Mest-' nem domu so bila nekatera predavanja. Pesnik Anton Aškerc je idejo ljudske univerze živahno ! propagiral publicističnim potom, i Ideja pa se ni mogla ukoreniniti. , Sedaj so se zopet pričela taka predavanja na naši univerzi, zla-sti 'filozofsko podporno društvo* I je v zadnjih tednih priredilo zanimiv ciklus predavanj, predvsem preda'an ja vseučiliškega profesorja dr. Franceta Vebra o temi "Duša in telo". V nedeljo 32. dec. dopoldne je bilo že tretje predavanje Vebrovo. Predavatelj je orisal antični (staroveaki). srednjeveški in moderni dualizein ter končal z Oswaldovo teorijo Jenergetičnega monizma. Zanimiva J so bila njegova izvajanja glede (srednjeveškega duadizma. katere-Jga je razvil Tcunaž Akvinc, ka-fkor tudi oljširna izvajanja o nio-jdenieni principu sklenjenosti žizi-j kalno-kavzabie vi-ste.
_
' 'Slovenska dijaška zadruga v Pragi"
ima namen podpirati gmotno svoje člane visokošolce v Pragi ter jim omogočiti študij na tamoš-njih visokih šolah. To je edina i slovenska podporna organizaeija i v Pragi. Od njene podporne zuiož-liiosti je odvisna eksistenca slovenskega visokošolea. Vlada jo (l>o svojih najboljših močeh pod-| pira, vendar splošna draginja, visoki kurz češkoslovaške krone in 'spločna revščina slovenskega dijaka izčrpava denarna sredstva zadruge- Za(o je sklenila, potom svojih člaiunv, ki so šli na praznike domov, nabirati v domovini prostovoljne prispevke. _
Poštni urad v Novi vasi pri
Z dnem 16. decembra 1920 se je ukinilo poslovanje poštne nabi-ralniee ter se razširilo pri poštnem uradu Nova vas pri Rakeku J dostavljanje poštnih pošiljk po selskem pisni on oš i na sledeče kraje: Nemška vas. Krampi je. Sveti Duh. Lahovo. Skufče, Skrabče. Zakraj in Strmec. Dostavljanje poštnih pošiljk se vrši vsak torek, četrtek in soboto.
Komu^usti v Mariboru
bi radi pritegnili organizacijo natakarjev, čemur se pa opirajo slovenski člani organizacije.
j 1	Zimsko veselje.
j Starka zima je odela goro. in j ravan, hrib in pbiu v snežil obeli plaše ter zazibala zemljo v tiho zimsko poezijo. Ljubljana je ne uživa v prijetnem razpoloženja, |kajti črna. gosta zmes po ulicah vzbuja v vsakem zelo neprijetne j občutke. Po ljubljanskem polju pa je bilo v nedeljo BT. <Jee. ži-jvahno lovsko življenje. Xovei so |"dšli na "zajčke", ki so morali 's svojo krvieo rdečiti sjiežuobeli. •'♦isti plaše narave. Tudi neka če-I tveroelanska družba ljubljanskih "jogrov '. zvestih služabnikov svetega IIirl>erta. je napravila lovski pohod po p»»lju. Pink, ponk... Neki gospod je zapazil zajekovo figuro tam nekje za njivami... Vzhieen vzklikne: Dort ii»-gt a Hos. Pepi!... Slok ! IVpi se postavi v junaškolovsko pozo. nameri puško. Sproži ill pink... zajček pa še nepremično stoji... "Jogri gredo do zajčka. Čudo! liil je zajeJtu podoben štor...
Varstvo tičev.
Hudo bo j »redi a tičjemu rinlu to zimo in prede mu že sedaj. Vse je zasneženo, nikjer nič zrna, ne drobtin ali odpadkov. Žival išče vsu premrzla in sestradajla akolu j hiš. po vežah in balkonih hrane, in dobri ljudje ji nas i pije jo, kar I i maj«». Kaj .ffo' d riišf yo f Vpraša j "Slov. Narod *. te je denarja dovolj za luksus. plese, zalrnve, -za
i pijančevanje, pojedine in razkošna taka uživanja, bi se pač lahko j žrtvovalo par sto kron za stradajoče ptice-pevke m za posta vi je-nje tistih lesenih tičnic, kjer se je ,prejšnja leta potresalo živalieam I v zimskih mesecih razne suhe zrnate hrane.
•
■! Volkovi iz Bosne in Hercego-I	vine
,so se pojavili že v gozdovih na ;kočevsko-Jirvat«ki meji. Žival išče !hrane po samotnih vaseh. Lovci I so jim že za petami. V Auersper-govih pragozdih okolu Kočevja, j v Veliki Gori in bližnjih gozdih pa se je pojavil medved (rjavi), ki ga že tudi zasledujejo.
"Copernije".
V	deželno bolnišnico v Ljubljani je bila pripeljana sedemletna Krna Hebaj, hčerka organista »z Kamnika. Na organistovem domu so se otroci igrali razne co-pernije. Tako je Krnica vzela v usta pod jezik eno srebrno krono in je začela eoprati. misleč, da krona izgine. Krono pa je pogoltnila. vsled česar je tako obolela, da so jo morali pripeljati v bolnišnico na kirurgični oddelek.
/ \ Tatvina zlatnine.
Hektor Travaglia je bil obsojen na eno leto težke ječe, ker je svoji gospodinji v Ljubljani u-kradel razno zlatnino, srebrnino in cekine v vrednosti 51S1 K.
Pes Branko.
V	vojaškem skladišču na Ko-deljevem je bil ukraden 11 m dolg in % cm širok gonilni jermen. Poročnik intendance Fran jo ,Do-jininko je tatvino zjutraj naznanil
policiji. Iskali s^ tatu zaman. Ob treh popoldne pa je v Kodeljevem parku izvohal pes "Branko" poročnika Radomirja Pejica jermen, zakopan v listje.
Težavno zasledovanj zlomilcev.
Ljubljanski »kriminalni organ i^osmiua »in stražnik Eeja sta te dni izvršila težavno zasledovanje vlomilcev, ki pa so jima skušali izbrisati sledi. Ponoei sta dva mlada vlomilca po opernem gledališču vdrla v Carmanovo delavnico v Zgornji Šiški. V delavnici
Peter_Zgaga
Proliibicija je bila sicer že dostikrat premlela, vendar se mi zdi. da ne bo skoddo par besed.
Na našem komarju je bil na-»priuier prej ^alon. Pošten salon. kj»*r je dobil človek sVoje za svoj denar.
Prohibicija je pa uničila to iz-toeišče. Neki Žid je odprl tam svojo lekarno.
Ko imam čas. gledam in opazujem : yikdar prej ni šlo iz salona toliko pijanih ljudi kot jih iN"1 sedaj iz apoteke.
* . *
Zdravniki neke velike newyor-ške bolnišnic.:* so apelirali na pro-liihicijskega komisarja, naj preskrbuje za bolnike dobro žganje.
To je značilno kaj nef Toda, če bi zdravi Ijpdje pili dobro žganje,
bi sploh ne bilo bolnikov. 1 * * *
ij — Pro klet o, prokleto — je sto-1 j kal rojak — sosedovo hčer sem j prosil za roko, pa sem dobil oJ njenega očeta nogo.
j . , . •
j Zakonski mož je rekel na po-1 staji porterit.i: — Kje pa imate mojo prtljago«
—	Ravno prej je še hodila po čakalnici in kričala nad menoj —
je odvrnil poa-ter.
* * *
Neka slovenska družina je naročila gromofon. Zlotnek se je po
stavljal in ni hotel iti. Domači sin
> i.
[ je torej namazal kolesje z benei-. |nom. In glej. šlo je. Zaigrali so j Carusovo plato. Gospodar stoji ijprav blizu in začuden posluša. In . ko je vsejra konce, pravi:
—	Prav dobro poje ta. Caruso, samo prokleto slab šnops mora
! p*l i; čisto po bencinu smrdi.
* * -
Newyorške miljonarke in igralke bodo nosile škornje. Škornji > bodo bogato okrašui ter bo stal 1 par dve sto dolarjev. ■ Najbrže bodo napravljeni iz ko-* :":e zlatega tele.ta.
i	•	* m *
17. januarja bo Volsteadov " praznik.
I	Želel bi imeti dovolj mokrote, da bi ga mogel dostojno prazno-
II	vari.
; . . • * •
Irec je šel k brivcu, grdemu majhnemu Italjanu. Sede na sto, , ir> Italjan začne mešati žajfnieo. ( Naenkrat ga pa nekdo pokliče v sosednjo sobo. Italjan je pa imel opico, ki ga je .v vseh ozirih oponašala. Stopila je torej k Ircu, Irec je mirno gledal vse to.
Ko je pa vzela opica britev v t roko, je protestiral;
—	Tega pa ne, tega pa ne. Bril
i me bo tvoj o£e, ne pa ti.
* * *
Na čudežeu način si je bil pri-i boril revež vstop v miljonarjevo r pisarno. Skoraj pokleknil je bil pred mo^očnikom ter mu začel pripovedovati" o svojih trublih. Koiiko otrok, danima, ki niso nikdar do sita sita, kake da mu je /ena bolna in kako da je sam že 1 več mesecev brez službe. L V tako pestrih barvah mu je " popisoval svojo nesrečo^ dif se je začel miljoiidr solziti in si brisati 'iči. Revež si je bil svest, da je dosegel svoj cilj. Miljonar je vstal ter šel k svojemu tajniku rekoč:
—	Prosim vas, vržite tega človeka ven, če ne, mi bo še srce počilo ...
5 * *
Gospod je prišel v restavrant in . zasepetal natakarju:
—	Ali imete kaj ?
—	Seveda imamo.
—	No, .pa mi ^lajte v šalici.
—	Zakaj pa v Salici? Ali ste
prohibicijski uradnik?
* * •
Z nastopom novega predsednika bo torej vaš mož pustil službo pri vladi T
—	Seveda.
—	Kaj I»o storil T
—	Nič. Kako delo si bo poiskal.
* * *
Ljudje bi ne imeli toliko postav. če bi j^h ne lomili.
/ . #
Za zjq)ravljivca je orel na dolarju ptica z mogočnimi perotmi.
Za stiskača je ptiea z močnimi kreuvplji.
sta si nabrala okoli 50 parov ga-maš^lokodonic. Oujeei pes je začel, lajati, nakar je vajenec počel kli-
iugofilnnanaka
Ustanovljena 1. 1898
Hutal Srfmola
Inkoroorirana L 1000
GLAVNI URAD v ELY, MINN.
Glavni odborniki:
Predsednik: RrDOLF PERDAX, 033j E. 18."»th St., Cleveland, it.	*
Podpredsednik: LOUIS BALAXT. Box) 106, Peart Ave..I/oratn. O.	j
Tajnik: JOSEPH PISHLER, EIt. ! Minn.
Blagajnik: GEO. E. BROZICH, Ely.; Minn.
Blagajnik neiittiiai^aalh smrtnin : JOHN MOVEltN. 024 N. 2nd Ave., W. Du-luth, Minil.
Vrhovni zdravnik:
nr. JOS. V. GRAHEK. 84:*. E. OUIo St., N. 8. Pittsburgh, Pa.
Nadurni Odbor.
MAX KERŽlANlK, Bux 872, Buck
Spring«. W.vo. MOHOR MtADjC. 2003 So. I.awiulule Are., Clibtigo. 111.
FRANK &KSABEC, 4822 Washlogton
j Sit., Denver, Culo.
Porotni Odbor.
LEONARD SLAUUliMK, Box 4 SO, Ely. M hm.
UBEUOB J. POREXTA, Box 170, BI. LHnmoml. Wash.
FRANK ZOR1CH, C127 St. Clair At^ Cleveland, o.
Združevalni Odbor.
VALENTIN PIRCt 31i) Meadow Ave Rorkdale, Jollet, 111.
PAl'MNE ERMENC, — St., Iui Sal le. III.
JOSIP STEREE. 404 E. Mesa Ave., Pueblo. Colo.
ANTON CEIjARC, 700 Market St., Wankpgan, 111.
Jpflnotlno nra<lno glasilo: "GLAS NARODA".
Vse stvari, tikajoče se uradnih zadev kakor tUdI	denarne poSiljtttv«* naj
se pošiljajo na glavnega tajnika. V.«e pritožlM* naj se	jtošilju na i>re<lseilnlka
porotnega odbora. Proinje' za eprojem novih članov iu	bolnUka spričeval« naj se iošilja na vrhovnega zdravnika.
Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vseni Jugoslovanom ta obilen pristop. Kdor žel^ jK^tatl član te organizacije, naj se zglasi tajniku bljlžnaga društva J. S. K. J. Za ustanovitev novih društev se pa obrnite na gl. tajnika. Novo drnštva se lahko vstanovi r. S. člani alt članicami.
eati iu streljati. Vlomilca *ta Ka-J^ maše pustila in pobegnila, obenem pa prc»ti hk«i streljala. Drugo jutro so jima po stopinjah sle-i ilili.. Detektiv iu stražnik sta sle-J (lila stopinjam po šišenskem troz-dti. Večnem potu, po Kose/.ah *!«», Podutika, odtod dalje naokrog: do Šent Vida. kjer so sledi i/.gi-i nile pri neki hisi. ^
filika iz življenja avstrijskega dezerterja.
Jakob Vojaka ima burno pre-j teklost. Xa fronti jt* bil 4 leta iu1 postal ti«zerter leta 3!>ls. Kot xl>e-oana zver se je klatil od kraja v kraj. iz vasi do vasi. iz gozda v ?ozd; mnogokrat je v poletnem f-asu spal poti smrekami in bukvami. Kot dezerter je izvršil 11 tatvin in vlomov, zlasti na Ježiei. na t'-mucah in v Beričevem. Ško<lo cenijo na 1)800 kron. Samo kmetici Mariji Sitar v Savljah je odnesel 3200 kron. Vojaške oblasti so ga že okoli Škrat imele v rokah. a vedno jim je pobegnil iz zaporov. Po polomu pa je Jakob Vojska začel novo življenje. Vzel! si je ženico. Odzval pa se je takoj klicu za Koroško ter. se skoraj eno leto častno bojeval v vrstah kapitana Martinčiča proti Nemcem. Zaradi gorenjih tatvin je prišel 9. decembra pred poroto. Zagovarjal se je. da je bil že zaradi tega enkrat obsojen pred vojaškim sodiščem v italjanskem Vidmu. Porotniki so /. 8 glasovi zanikali krivdo, nakar je bil o-proščen. Zagovarjal ^a je odvetnik dr. Viljem Krejči.
Škandalozne razmere v mariborski klavnici.
Iz Maribora poročajo: Kljub strogi prepovedi černiernega klanja živine se dan na dan zakolje, v tukajšnji klavnici 200 do 300 krav, do 100 volov in nad 200 svinj. Ni pa dovolj, da se prekorači prepoved, marveč se tudi klanje živali vrši na tak način, da se ne more označiti ■drugače, kakor trpinčenje živali. Vse dosedanje pritožbe na vladnega komisarja dr. Leskovarja so brezuspešne.
Nenavaden uspeh posebne' ponudbe.
Trinerjev Stenski Koledar * petnajstimi zemljevidi evropskih dežela in njihovimi novimi mejami se je zkazal kot velik uspeh. Nje- * gova zemljepisma navodila, ki so dana Vsakemu odjemalcu Triner-jevega Grenkega Vina in drugih izbornih Trinerjevih zdravil je splošno označena kot izhorna ideja. Razdeljenih je bilo pol miljo-na kopij, in papir, če se ga razvije, bi bil 790mil j dolg. kar zna-či razdaljo med Chicago in Wash-ingtonom.^edaj pa prihaja Joseph Triner Company s posebno ponudbo : Kdor je v dvomu glede kakega zemljepisnega ali zgodovinskega vprašanja, naj nas vpraša, in dr. Yojan, izvedenec v zgodovini in zemljepisju, bo z največjim veseljem dal brezplačno pojasnilo. Pišite Jia Joseph Triner Company, Chicago. 111. (NewyorSki zastop-rak: 340 E. 71 Street.)	6
(Adv.) J
Mož iz krste.
Življenaka zgodba Alberta Juge iz Pariza.
Zapisal H. E. Rogers.
GLAS NARODA. 8. J AN. 1921
hot čoln. Zelo skrbno sem splezal vanjo.	z uojgo ob breg ter
prišel v globoko vodo he predstavljajte si meje razburjenje! Bil
sem izven kazenske kolonije ter na svoji poti v prostost'
* * *
Nisem imel mmii;<h« izgubljati f-asa in priiVl sem veslati z vso ir.cvC-jo, ki mi je bila i:a razpolago, Moj čudni čuia se je strašno zibal in nekaj časa sem mislil tla se bo preobrnil. Na »rečo pa se je zopet vzravnal in med teni^asom se se toliko , privadil veslanju, da sem lahko uravnal svoje udaree. Reko sem hotei premeriti povprečno ter se polagoma približati holandski obali. Izračunal sen' da moram pristati pred dnevom, nekako osem milj ob reki navzgor, kajti vedel sem. da se nahaja nadaljna francoska vas nekako petnajst milj od St. Laurent navzgor in od te vasi sem se moral držati vstran in nai ?»e zgodi kar hoče.
Veslal sem že nekako tričetrt ure, ko sem naenkrat čul neki u-daree po vodi. Prenehal sem veslati ter prisluškoval in d oči m sem napenjal svoje oči ter >k»išal prodreti temo, sem okoro preobrnil čoln. Zajel sem veliko vode ter zmočil svojo obleko ter dragoceno zalogo živil. Nekaj časa pozneje sem zapazil nekake človeške oblike Na stvari, ki je izglenala kot plav in čul sem tudi pritajene kletvice.' Izprva sem mislil, da morajo biti to vojaki, ki me zasledujejo, a naenkrat sem izgubil ljudi iz oči in sedaj sem prepričan, da so bili to kaznjenci, ki so skušali pobegniti kot jaz sam. Vse je kazalo, da jih nese tok po reki navzdol in zdi se mi, da so bili ali ujeti, ali so utonili. Ponosem sem bil. da imam krsto, katero je bilo lažje voditi koti neroden plav.
Z majhnimi presledki, tekom ksterili sem počivaj, sem veslal rdi dve uri. To so bili približno najbolj strašni trenutki, kar sein jih doživel izza časa, ko sem zapustil Francijo. Sree mi je skočilo v usta ob vsakem nenavadnem zvoku in tema je bila tako velika, da >em kmalu izgubil vsako smisel za orijentacijo. Ušel sem za enkrat., i sedaj sem bil izgiTblien na širokem hrbtu reke. Nisem mogel rečf ^agotovo, če sem te držal v pravi smeri. Videl nisem dalje kot par jardov skozi temo, ki se je razprostirala krog mene*. Mislim, da sem postal zelo nervozen m nekaj časa pozneje se mi je zdelo, da se moj •oln težje pomika naprej. Kmalu p h sem spoznaj, da pušča in sicer nočno in skoro gotovo se mi je zdelo, da bom ali utonil, ali pa postal trtev aligatorjev, če ne dospem kmalu na breg reke. Kje pa ie bil :: breg?
_______(Konec sledi).	%
OGLASITA NAJ SE
IVAN iu MATEVŽ RANČI GAJ. Matevž je v Ameriki že 15 let in Ivan pa let. Pri nas imata pismo od svojega bratranca' Pavla Raficigaj.
1'pravništvo (Has Naroda. 82 Cortlandt St.. New York. N. Y. __(8-10—1)
:o<r=>oo^=>oo<r=>o
KAKO SE UČITI ANGLEŠKO
Brezmejna podivjanost
pokopališče opuščeno
U irske družine. To se je zgodilo * |dne 17. juliji 1918. Trupla so na- „ j to odnesli iz hiše. kjer je bili iz- ^ \ršena eksekueija ter pokopali v s bližini železniške postaje.
Obiskovalci, ki so se v zadnjem * česu mudili v Ekaterinburgu. izjavljajo. da palapola sedaj rdeča zastava raz hišo T pa t jeva, v kateri se je za vršila eksekueija. V bližini rova so našli več dragocenih predmetov, ki so bili carjeve družine.
Krste, ki prihajajo skozi Daljni iztok, so že večkrat dale povod _ za vesti kot je ona, katero smo navedli v pred id očem, a doseda-i je vesti so bile ponavadi brez 0 vsakih posameznosti^	j,
"	Si
»
Resolucija in protest.
__s
4 !
Društvo ' * Delavec?' št. 25 S. D. P. Zveze v Rock Springs, Wyo., je na svoji letni seji dne 12. de-eembra 1920 razmotrivalo o seda njem stanju S. D. P. Z. in sprejeta je bila sledeča
BPBOLUCIJA IN PROTEST:
Ker doba glavnih uradnikov in moe sedanjih pravil S. D. P. Z. poteče z letom 1920. in bi z nastopnim letom Zv«za ne imela pravomočnih pravil, niti pravilno izvoljenega glavnega odbora, in
ker je glavni odbor prestavil konvencijo S. D. P. Zveze, ne da bi se vprašalo članstvo Zveze in)] kljub temu, da zvezina pravila gla vnemu odboru ne dajejo teli moči, in
ker naše društvo smatra sestanek konvencije absolutno potrebnim za rešitev raznih važnih vprašanj pri Zvezi, osobito še zadeva združenja s S. N. P. Jednoto, o - katerem bi članstvo oziroma^ njihovi zastopniki morali izreči zadnji sklep, ne pa da bi glavni ' odbor zopet sklepal o tako važni zadevi sam po svoji volji.
zato društvo Delavee št. 25 S-D. P. Z. v Rock Springs, Wvo.. apelira na glavni urad S. D. P. Z., da takoj skliče konvencijo; isto-tako apeliramo na vsa društva, podrejena S. D. P. da nastopijo v tem smislu in zahtevajo konvencijo, ker skrajni vas je že, da tudi gl. uradniki S- D. P. Z. enkrat pridejo do spoznanja, da niso oni absolutni gospodarji pri Zvezi, ampak da ijpa tudi članstvo nekaj za odločati o važnih zveeinih zadevah.
Konečno najenergičneje prote-srtimmo, da bi se od strani gl. odboja želje članstva še nadalje tako ^nalo uvaževalo in njih sklepe kratkoraalo zavračevalo, kot je bilo to dejstvo v preteklosti; ko ni galegel noben protest in noben nasvet od strani društev, in še več, "vpoštevalo se ni niti. kar je članstvo odločilo potom s&ploš-
Inega glasovanja.
Za društvo Delavec št. 25 SDPZ. : v Rock Springs, Wyo.: Joseph Porcnta, predsednik-MajUi. Leakovoc, tajnik. j Matiu F/?»Uc, blajgaj^iik.
3 (Pečat društva.)	(Advt.
' * -
(Nadaljevanje.)
Prigodilo pa ^ je, da sem prišel v išt. Laurent tekom najboljše * fcezije in m trajalo dolgo časa, ko nem prišel do spoznanja, da je to
dozdevno prosto življenje 1»- malo boljše kot pa ono v jetnišnici v t'a yen ne. Pojavili so >e velikanski nalivi in pogosto sem moral delati. stoje*'- do kolen v vodi. dočim je padal dež na moje nago telo, ker če >*i človek delal v obleki, bi dobil prvi dan mrzlico. Prigodilo se je. iia je poteklo medeni ali osem me*e<*ev, predno stm dobil prvi napad t meric mrzlice. Im**l sem mrzlico v Cayenne, a mrzlica, kot prevladuje v Sr. Laurent, je videti hnjše vrste. Mogoče je to raditeg-a.j stoji ( avenue višje, dočim je St. l^aurent v deževni dobi neke, vršit- »repičnih Iteue-k. Voda popostoma obdaj.t hiše in po cestah1 tečejo cele reke. Ko s - pokale nato solnce, ostane sfiiradljivo blato in catem pripnejo /»»p»*t nalivi,
Hil sem v St. I^aurentu skoro dve leti, ko ;e postalo pnisto mesto grobokopa. kajfi Ka/njenee, ki je opravijal.ta p*»*el, se je obesil. MojfO."-e je tO Strašno )MMlnebje ter brezupno«rt življenja v Guiani-j \/r..k, «la postanejo pe> i mistični celo svobodni ljudje in da so živčno uničeni. «"-.. ostane(o dalj časa v tej strašni deželi. Prosil sem za 1o službo pri častniku, kapitanu, ki nam je poveljeval in v svoje veli-j ko začudenje sem hil v resnici imenovan naslednikom samomorilca, j Moje dol/rn-ti ^o obstajale v tem. da *em oskrboval pri prosto poko-( 1 itliM-c, tibial krste ter kopel grobove. Na druga dela seveda nisem \»< ho.'ti. Imel sem majhno hišo v bližini pokopališča, in ker pride med kaznjenci, domačini in stražami le do enepa smrtnega slučaja j itn inr*ec, jc ju^no, da nisem bil preobložen z delom.
Življenje brezdetiee in stagnacije, s katerim sem pričel tedaj.j je btlo vse prej kot -razveseljivo. Dajalo mi je namreč preveč časa za* premišljevanje in premišljevanje je pomenjalo trpljenje. Kakorhit-I ro s»*ui torej ]»rieel - svojim novim poslom, sem že zopet pričel raz-!i»išljati o Im^h in v « n« m času	mislil, da se mi v resnici nudi
plilika. Kako pa vprtsorifi l»e«. to je bilo ono veliko vprašanje. — Mor-ka ol»al je nudila le borne prilike iu prav nič bi tudi ne kori-smIo, če lo skupil prehoditi kolonijo v namenil, da pridem v Brazilijo. Pričeli hi me zasledovati v trenutku, ko bi zapazili mojo odsot-i o.ri \'s,tka roka bi t.ila na poti pr«.ti meni ni razentega >em čnl tudi dosti o metodah, katerih se poslužujejo obmejni Rrazilijauci na pram pobeglim kaznjeiueni.
Tako s,-ui s«-,l».|,	za n««"jo, kadil in razmišljal in kmalu sem
j:rišel <lo prepričanja, da je edina odprta pot zame ona preko izda-jj Iske^a vodovja široke Maroni reke. na ko je drugi strani je lahko v l« ii holamlsko (iiiiano E*iinole tej smeri je ležala ]>nt v prost ONt.
* »
Potem ko sem ugotovil sme*, m^u prijel razmišljati o sredstvih, s pomočjo katerih bi prišel preko reke. a tu sem naletel na nadaljne t« /ko. Popolnoma nemogoče je bilo polastiti se kakega čolna ali plaiati preko reke in to radi nevarnih brzin, velike razdalje ter-ved-no pre/e. ih ali^ratorj«*v. Nobenega numei-a nisem imel. da napravim konec svojemu življenju na tak način.	<
Kljub temu pa nisem obupal. P(»čakal sem ter skrbno pretehtal v«*e možnosti. Enkrat ali dvakrat sem skoro opustil misel na beg. tako nemogoča m> mi ie zdela ta stvar, a strašno podnebje in strašna oki.U,.. slab« hrana ur moje strastno hrepenenje, da se vrnem na-j v civilizacijo, — v*e to m • je napodilo, da sem se zopet in zopet ^ -tu! k svojim nakleyHini Koučno pa sem zadel na načrt, ki je kljub! ^.•j svoji drznosti vi leti izvedljiv.	j]
Prišel s»-ni namr*M- ua misel, da hi lahko ttporabil krsto kot čoln,j s katerim bi prišel orU reke. ker nisem imel nobene druge stvari • na razpolago. Nisem pa mog*d napraviti krste brez uficijelnega po-vilja. a na skrivnem sem pa vendar izdeloval veslo, s katerim bi lahko vodil svoj čudni čoln skozi vodo, kakor-hitro bi dobil krsto v roke Ko je bilo to veslo izirotovljeno, sem ga zakpal. kajti bal sem se. da l»i »a kdo ^lu ajtio naše' Nato pa ^m sedel ter čakal, da kdo umre.
liti/kril s, ui jt-jH*. peši-efio pot, prosto vseh ovir. ki je vodila k r« k i navzdol in i>4ot':o majhen, primeren zaliv, iz katerega bi lth-k<- nastopil svoje potovanje. V svojih pripravah na beg v prostost •»em dajal na stran k;*r sem le m«»ge! od svojih bornih racij. — kar je bila zelo težka naloga v podnebju, kjer se nobena stvar ne drži i o.	Sklenil s. da bo naslednja krsta, katero bom napravil, iz-
trotovi jena v »oči pred pogrebom, ki se je ponavadi vriil^pozno po-] < !dne in da me bo še ista noč videna na potovanju preko Maroni re k f. ® ^ »
Vse posameznosti bega sein iniel izdelane že nekako pet tednov, ko sem nekega dne čul. da je umrl neki mlad kaznjenec in takoj sem dobil naročilo, naj napravim njegovo krsto.
Lahko si mislite, da sem se lotil dela na način kot še nikdar preje Gledal sem na to, da je krsta držala vodo in da je bila solidno napravljena. Ml .je srce je poskakovalo od veselja in še enkrat .seja pretehtal \ se posameznosti, da se zagotovim, če nisem ničesar pozabil, ko je prišel ob časn, ko sem ravno dovršil svoje delo. iz Cavevne neki kurir s poslanico, ki mu je dajala dovoljerfjf, da sme prenočiti v no< i v moji koči.
Najrajše bi kričal in jokal od razočaranja, kajti nepričakovani prihod tega človeka je preprečil moj beg v oni noči. Resno sem razmišljal o tem. da ga udarim po plavi ali da se ga iznebim na kak drug način v namenu, da izvedeni ;voj načrt. Spomnil pa sem se. da In to pomenilo z..pet fayenne ali mogoče še kaj hujšega ter sklenil izpremeniti svoje priprave tako. da se bodo prilagodile okolščinam.' Oči vidno je bilo. da Ihj mrtvi kaznjenec pokopan v oni krsti, a sklenil sem odkopati ga v prvi noči ter ugrabiti kn,to kljub temu za iz-vedenje svojega načrta
Pogreb se je vršd ot določeno in moj sel je zapustil kočo ter se vrnil v Cayenne. Vsl*d lepa sem bil prost da se takoj lotim dela. — Kakorhitro je bila krsta spuščena v grob ter verski obredi končani, sem pričel, kot ponavadi, polniti jamo. Ob tej priliki pa sem delal bolj počasi in ko je zadnji človek zapustil pokopališče, je ležala le tenka plast zeadje preko krste. Tako sem tudi pustil grob. Or.ejja večera nisem nič jedel, kajti moje zaloe^ so 4iile piele in bal
s»-m se, da bom moral umreti od lakote, kakorhitro bom pobegnil. _
I re so se imčasi vlekle naprej, solnee je padlo za gore in nastala j tema. Ob enajstih ni bilo videti .nikjer nobepc luči. Legel sem na posteljo za kake pol ure. ne da hi eul najmanjši zvok. Nato pa sem vzel svoj sveženj z obleko in jedili, šel ven, izkopal veslo ter se na-potii na pokopališče. Skočil sem v odprti grob ter pričel odstranjevati prst. ki je ležala na krsti. Enkrat se mi je zdelo, da čujem neki šum, in preživel sem par mučnih trenutkov. Ni "zelo dolgo časa, da nem odvzel pokrov, kujt: nalašč sem pustil vijake le slabo pritrjene. Nato pa sem dvipnil krsto ter zvali! mrliča nalahko ven. To je bili kaj mučen posel, a prepričan sem bil, da bi mrivi mož privoščil krsto prejšnjemu tovarišu v nesreči, čc bi vedel, v kakšen namen jo hoče rabiti. Nato sem pokril mrliča s prstjo, dvignil krsto, jo potisnil iz groba ter splezal ven.
Kakorhitro so bile moje noge zunaj, sem naložil krsto na jcaxpe ier od hitel z njo proti reki. Tam sem položil krsto v Jdjižino vode ter pohitel nazaj po svoj sveženj obleke in jedil. Nobenega šuma ni bilo en t i in smejati sem se moral v mislih vsprieo lahkote celega yN»djetja. Ce hi takrat vedel, kaj vse me je čakalo! Kakorhitro sem. bil zopet pci ceJci, sem vrgel sveženj in veslo v krsto ler potisnil slednjo naprej, dokler ni plavala. Vesni sem bil dejstva, da je dobro sila, kajti dotedaj nisem imel nobene prilike, da preiskujem krsto
Iz Metlike pišejo: V noči od 8. n? 9. decembra so doslej še neznani storilci popolnoma opnsto-šiii mestno pokopališče metliško pri Sv. Roku. Od 50 do 00 sj»ome-n? kov — če ne več, vsled zapadlega snega se namreč natančno število še ni moglo ugotoviti — so 1 ki ruši H. Kar je kamenitih so jih prevrnili in deloma s podstakvi vred iz zemlje izruvali, železne križe si pa do tal pripognili, pri eemur so se po večini prelomili. Na vsem grobišču stoji samo še 6 ki.mnitih. 7 železnih in par lese-n-h spomenikov. Škoda je veHka.
Žalosten pogled se mudi človeku. Vsekrižem leze po tleh nagrobni kamni in železni križi. K sreči pokriva snežna odeja zemljo. da tako vsaj deloma zakriva to brezprimerno razdejanje, nasledke zločinskega dejanja posu-rovelik lopovov. Vrhu tega so ti hrezvestneži vzeli iz mrtvašnice mrliške nosilnice, jih nesM v mesto ter jih tu postavili pred neko gostilno. V soboto zvečer dne 11. decembra, se je za čin zaznalo. Bliskoma se je raznesla novica po vsem mestu, in drugi dan so ljudje romali na grobišče kakor v Vseh Svetjh. da se na lastne oči prepričajo o tem, česar niso mogli vrjeti govorici. Med ljudstvom vlada vsesplošna razburjenost in velikansko ogorčenje. Razpisana je nagrada 1000 kron za tistega, ki bi odkril zločince ali mogel vsaj podati znake, na katerih podlagi bi se dali krivci izslediti.
kaže, da ?e Japonska pripravlja ra vojno. Svoje veliko bogastvo moče Japonska v žrelo militarizma. Za vojsko je pr. 1. japonska vlada dala 1348 milijonov jenov, za vojno mornarico pa 1130 milijonov jenov. Bogastvo na Japonskem silno raste, na drugi strani pa postaja položaj industri pil nega delavstva vedno slabši. Cene živilom so kapitalisti na umeten način silno zvišali. Amerika bo imela z Japonsko še veliko sitnosti.

Vzemite v roke angleško knjigo ali časopis, beležnico (note-book) In angležko-slovenski besednjak, ki ga je sestavil dr. Kern. Vsako neznano angleško besedo poglejte V besednjaku, kako se Izgovori In kak pomen Ima: zapišite Mznane besede v beležnico in jih večKrat ponovite. V nekaj mesecih boste
fmeli lep zaklad besed, katerih bi
ne dali za stotina denarja.
Jesenkl in zimski večeri so kot nafa££ U učenje. Vsaka slovenska hiša bi morala imeti ta be. sednjak. Naročite ga na slede«! naslov:
Dr. F. J. Kern
6202 St. Clair Avenue CLEVELAND, OHIO.
Cena besednjaku je S3. — I stota m lahko naročite za $1.25 Zormano-ve pesmi, ki vam bodo ugajale.
Rad bi izvedel, kje se nahaja moj prijatelj FRANK KXAFI>K\ podomače Andrejeov iz Juršt'* na Notranjskem. Pred dvema letoma sva bila skupaj v Bradford«. J'a.. Prosim, a ko ve kateri rojakov za njegov naslov, dai mi jra blagovoli naznaniti. Slišal seru, tla se nahaja v Nor-wichu. Pa. Ako pa sam čita te vrstice, jra prosim, da se mi javi. — John Ca lister. P. 0. Box is. M or grant own, "\Y. Ya.
(8-10—1)
Rlazoikova Pratika
Cena je 15 eeiitov.
Posebno izdajo za Ameriko s*no prejeli iz starejra kraja.
Kdor jo hoče imeti naj po« je takoj poštne znamke in natančen naslov in poslali mu jo bomo.
Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt St., Jfew York, N. Y.
V Clevelandu. O., se jih dobi v jEaši podružnici:
6104 St. Clair Ave.
o<ci>oo<ri>oa<rr>a ivm

ŽENITNA PONUDBA.
Želim se seznaniti s -Slovenko k1 20 do :i0 let staro. Jaz *em :*:J let star. 5 čevljev in palce visok ter 153 funtov težak. Prihranjenih imam $900. IV katero veseli. naj mi pi.še ua ta-le naslov: Tom Evans. «»27 — 4th Street. Sioux Citv, Iowa.
TRUPLO CARJEVE HČERKE NA POTI V ATENE.
Truplo velike kneginje Olge, ene izmed umorjenih hčera earja Nikolaja II., je šlo ta teden skozi Kongkaag na krovu Peninsular & Oriental parmka De vali na in sieer ra poti v Atene, kjer bo pokopano. Tako se glasi v verodostojnem sporočilu, ki je dospelo danes semkaj, Na krovu parnika se tudi nahaja truplo služkinje velike kneginje.
Glasi se. da se je trupla izkopalo iz nekega rova v Ekaterinbur-gu ter vtihotapilo iz Rusije v Sfmnghaj. Neki potnik na Devah-ra je rekel, da se nahajata krsti na moetieu ladje, zastraženih od oddelka lojalnih ruskih čet ter večjega števila duhovnikov grško-pravoslavne vere.
Trupla se bo spravilo v Colombo s parnika DevaKna na psrmik Caledonia ter v Port Saldu sopel na krov nekega drugega parnika. ki bo od vedel krsti v Atene.
Soglasno s .preiskavami, katere so vodili uradniki vlade v Omslcv j" Ekaterinburgu potem, ko to Če I bi zasedli to mesto, sta dala ko jmisarja Jurovski in Goleekur h strahu pred Čehi še pred prihodom povelje, da se umori vse 6laj&«
Rada bi izvedela za naslov svoje-J ga strica KARLA KOKELJ. Mislim, da se nahaja v Clev*--landu, Ohio. Ako kdo ve za nje-«r«»v naslov, prosim, da mi naznani. ako pa sam čita ta oglas, ga prosim, da se mi javi. — Al rs. Mary Žigon (roj. Kokelj). Box 691. Forest City. Pa. (8-11—J i
Dr. Rlcfaterjev Močan družinski liniment
Pain-Expeller uporabljaj« » že več kut petdeset let v -koraj vsaki deieli na svetu.
Z a revmatične Itolečine, (nevralgijo, ohromelost, izpahke, prenapet je mišic, za Kitro o J p o m oč . yodnjim prehladom je ta stari zanesljivi družinski prijatelj neprecenljive vred-nostL
Vsak lekarnar prodaja Pain-Expeller. Bodite gotovi, da vam ponudijo pristnega z varnostno znamko "Sidro." Zavrnite vse drugo kot nadomestek in po-naredbo.
F. AD. RICH1ER St CO., 3rd At*, k 35lk St.. BrooUya, New Y«rk
ZASTAVE
fiegalije in vse društvene potreb&fina. Garantirano delo lo Na to. Izdeluje po imenih cenah va5 rojak
VICTOR NAVmSEK, 331 6reeve St., G0NEMAU6H, PA.
Sedem slabih let
toda v egiptovski deželi je bilo kruha.
Ena izmed najbolj značilnih zgodb!
"In Jožef jt* rt'k«'l faraonu * • Pomni, kajti nastopilo Imi stnii-m jako rtMlovituih l«'t i»o -it'll egiptovski deželi. Iu temu 1k> sledilo s**-ileni let lakote. In vse zaloge ihkio i»oral»ljeue
In .T«»ži*f je nakttploil vsa živilu »nlmerili let • • « • n»^roiuaUiI živila v mestih * * * * ill setluifro l»-t lakote se jt- pričelo * * lakota ji- bila v vsoh deželah; toda v egiptovski deželi j»» Idlo kruhu."
t.'EXKSIS — 41. ]K«larj«>.
T^ AKŠEN vzgled bistro vidnosti vsake-mu možkemu, ženski in otroku v Ameriki, ki se je v vseh ozirih vresničeva-la tekom stoletij! V letih obilice, ko je dovolj mladosti in zdravja, je čas za štede-nje in ne za trošenje.	—
Bistrogledni možje, kot je bil Jožef, so stvoriK moderne hranilnice, v kateri lahko ameriški narod nakupiči in zavaruje svoje nabrane prihranke. Te naprave la-stujejo vlagalci ter jih upravlja država. Sest biljonov dolarjev prihrankov v 635 Savings Bankah po Združenih državah, je dokaz, da se je deset miljonov vlagal-cev izkoristilo s poslanico stoletij.
Sedem slabih let
jtada y egiptovski deželi je bilo kruha.
SAVINGS BANKS ASSOCIATION
OF THE STATE OF NEW YORK 5$ WE£T 45th STREET, NEW YORK CITY
bra
[ r-'-""---IrjiMn m_L,
f ' " .......■ ' - {
Varate mje otroke
vnd Ti»—liiBjuf»iu xiBtkmn kaittn ■ ' I tem. ds ioul« t hlii vedso	^^ (
SEVER&'S i
: Cough Balsam !
(pmie Sererov Balzam u pljuči', tov- I zroCi naglo odporno^, deladibuje i»»jl. in <
'SSSBttftSft^asttj
i	SEVERAL	j
OLD Am GRIP, TABLETS ,
) (fntrarl Tabtetl proti prehladu in cripi) I
■	P" PMhUdu.»
v***** i® i
i fiSSS?	T,eh (
Budget Japonske xa leto 1920



GLAS NARODA. 8. JAN. 1»21

2	(Nadaljevanje.)
—	Da, pospoti moj Ali naj sporočim gospodu, da hočete govoriti z njim, — je vprašal Bisearros.
—	Ali se lo pač spodobi* — je odvrnil tujec. — Motiti neznan-t a bi bila prevelika zaupnost, posebno če je ta neznanec od stanu. Ne, mojster Bisearros, bodite tako dobri ter mi ga opišite ali mi ga pokažite, ne da bi me on videl.
—	Te/.ko ga je pokazati, gospod moj, ker se eam očividno skriva. Zaprl je svoj«1 okno v trenutku, ko ste se vi s četo pokazali na rest i. Opisati pa ga je dosti lažje. Majhen, plavolas in nežen mlad »*lovek je, komaj star šestnajst let, a očividno že tako močan, da no-
dvorno sabljo ki mu vi>i ob strani. <"'elo tujca se je nagubilo, kot pod senco nekega spomina.
—	Zelo dobro, — je rekel. — jaz vem, kaj hočete reči: — Mlad človek, plavolas, izgledajoč kot ženska, v spremstvu starega hlapca, ki jr tako trd kot poleno. To pa ni ono, kar iščem.
—	Al«, trjra ne išče gospod? — je rekel Bisearros. B— Ne.
—	No, v pričakovanju tega. katerega gospod išče in ki mora l.rezpogojno priti tu mimo, ker je najti le eno cesto, lahko gospod \ stopi pri meni ter zavžije majhno okrepčilo.
—	Hvala, ne morem drugega, kot zahvaliti se vam ter vprašati, koliko je pač ura.
—	Ravnokar bije šest v vasi, gospod moj. Ali ne čujete težke* {.-a udarca kladiva?
—	Da. Se eno zadnjo uslugo, gospod Bisearros.
—	Z veseljem.	\
—	Povejte mi, kako bi lahko dobil čoln in čolnarja.
—	Da greste preko reke?
—	Ne, da >e vozim po njej na izprehod.
—	Nič lažjega... Ribič, ki mi dobavlja ribe... Ali ljubite ribe, gospod ? — je vprašal Bisearros, ki se je zopet vrnil k svoji misli, tla prisili tujega gospoda zavživati večerjo v njegovi gostilni.
—	To je srednje vr».te jed, — je odvrnil tujec. — Ce pa je riba dobro pripravljena, ne bom ravno rekel pfuj.
—	Vedno imam izvrstne ribe, gospod.
—	Želim vam vso srečo pri tem. Vrniva pa se rajše k človeku, ki vam jih dobavlja.
—	To je rev Ob tem času je ravnokar završil svoje dnevno delo ter sedi brez dvoma pri večerji. Lahko vidite od tukaj njegov <"oln tam pri vrbah. Njegova koča je skrita za grmičevjem. Prav gotovo ga boste našli pri večerji.
—	llvala, mojster Bisearros, hvala, — je rekel tujec, dal svojim spremljevalcem znamenje, naj mu slede ter od jahal sam hitro proti označenemu mestu, kjei je potrkal na vrata koče. Žena ribiča je odprla vrata.
Kot je rekel mojster Bisearros, je sedel ribič pri mizi.
—	Vzemi svoje veslo, — je rekel jezdec, — in sledi mi. Zaslu žil boš dolar.	I
Ribič je v*tal z naglico, ki je pričala o tem, da ga gostilničar *'Pri zlatem teletu" ni razvajal z zaslužkom.
—	Ali se hočete peljati navzdol do Vavres? —- je vprašal.
—	Ne, peljali me boste le do sredine rek,?, kjer boste ostali z irenoj nekaj minut.
Ribič je napravil velike oči, ko je čul to čudno zahtevo. Ker pa se je dalo zaslužiti dolar in ker je zapazil dvajset korakov za jezdecem tovariše slednjega, ni delal nikakih iežkoč, kajti mislil si je, da bi izgubil še to nagrado, če bi se skušal upirati.
V>led tega je odgovoril, da je na razpolago s svojim čolnom in svojimi vesli.
Mala četa je šla naprej neposredno pnoti reki in ko je stopil tu jec na breg reke. se je postavil tako. da je lahko videl na vse strani kajti očividno se je hal napada. S točke, na kateri je stala četa, je lahko obvladala tudi ravnino, ki se je stezala za njo ter na ta način ščitila vkrcanje voditelje.
Tujec, velik, bled in plavolas mož, pametne pa obraza, čeprav je teman kolobar obdajal njegove oči, ta tujec je natančno preiska svoje pištole, se opiral nekoliko z mečem ter upiral pri tem svoje poglede na nasprotni breg, kjer se je stezal travnik, presekan od poti ki je vodila v vas Ison.
Istotako na drugi strani in nekako četrt milje vstran, se je dvigal na desni maj ni fort Vavres.
—	No, — je rekel tuje?, ki je pričel postajati nestrpen, proti svojim tovarišem. — Ali prihaja ? Ali ga vidite na desni ali levi, spredaj ali zadaj?
—	Jaz zuirJim, — je rekel eden izmed mož, — da vidim črno skupino na poti iz Ison. Nisem si pa svet svoje stvari, kajti solnce me preveč Jepi. Da. tako je! Eden. dva, trije, štiri, pet možkih. 7. zlatom vezen kulobuk in moder plašč. Sel je, katerega pričakujejo. V večjo varnost je vrel preroštvo s seboj.
— Prav ima, — je odvrnil tujec flegmatično. — Ferguzon, vzemi mojega konja.
Oni, kateremu je veljalo to napol prijateljsko, napol zapoveduje <e povelje, je takoj ubogal ter šel po nasipu navzdol. Medtem pa ir skočil tujec s konja, podal uzde Ferguzonu ter se priprabil, da slopi v Čoln.
—	tuj. — j^ rekel Ferguzon ter položil svojo roko na l^ime tujca, — nikake nepotrebne drznosti, Cauvignac. Kakorhitro zapaziš najmanjšo sumljivo kretnjo s strani svojega moža, mu poženi kro-gljo v glavo. Saj vidiš, da je pripeljal lisjak s seboj celo četo.
—	Slabša je kot naša. Razven večjega poguma imamo tadi večje število in v sled tega se ni treba ničesar bati. Ah, že je videti njih glave.
—	Kako IhkIo storili to? — je vprašal Ferguzon. — Ne morjeo preskrbeti nobenega čolna. Pae, tam doli je tden. kot vsled enda.
—	I^ast je mojega bratranca, prevoznika Iz lson, — se je oglasil ribič, katerega so očividno zelo zanimale priprave, čeprav se je tersel vspričo misli, da bo mogoče prišlo do pomorske bitke na krojit njegovega in bratraneevega čolna.
—	Dobro, mož z modrim plaščem se je ravnokar vkrcal, _ je
rekel F erguzon. — Pri moji veri, strogo soglasno s pogoji dogovora
N'«***™. da bi čakal, — je rekel tujec, ki jo skočil medtem v eoln ter dal ribiču znamenje, naj se poda na svoje mesto.
—	Pazi, Roland, — j« rekel Ferguzon. — Reka je široka. Ne približaj se preveč nasprotnemu bregu, kajti lahko bi dobil kroglje iz njih mušket, katerih bi mi ne mogli vrniti. Drži se, čimbolj mogo-<kf naj ter strani dogovorjene črte. _ ^ _____v
VZNEMIRJAJOČI KAŠELJ
Hripavost, segačenje v grlu in mnogo in različnih bolesti vsled prehlada in vnetja brooch ialnih cevi, je treba takoj zaustaviti, da se izogne resnim sitnostim in komplikacijam.
Severov Balzam Proti Kašlju
(preje Severov balzam za pljuča)
bo, če ga takoj vzamete, preprečil slabe posledice prehlada, pomagal kašlju, ublažil vnetje in odvrnil mnogo trpljenja. Prijeten za zavžitek bodisi za otroke ali odrastle. Imejte ga pri roki v vaši omari za zdravila, pripravljenega za prihajajoče rimske mesece. Po vseh lekarnah.
V dvojnih merah: 25c in 50c.
8evojev novi slovenski Alamsnah za 1921
je iziel.
Dobite ixtis našega novega Almanaha od svojega lekarja. Zastonj, samo vprašajte zanj. Ce ga 0« dobite v vašem okraju, pišite na nas direktno m priložite za 2c pošt. znamko*
W. F. SEVERA CO.
CF.T>AR RAPIDS	IOWA
Oni, katerega je imenoval Ferguzon sedaj Rolanda. sedaj Cau-\Ignaca iu ki je odgovarjal na obe imeni, je napravil znamenje z glavo.
— Ničesar se ti ni treba bati. — je rekel. — Ravnokar sem mislil na to. Uganjati nespametnosti je dobro za one, ki nimajo ničesar izgubiti. Zadeva pa je preveč dobičkanosna, da bi izpostavljal nagrado nevarnosti. Ce bo storjena kaka napaka pri tej priliki, gotovo ne bo storjena a moje strani. Naprej, ribič!
Ribič je odvezal vrv. potisnil svoj dolgi drog v zemljo in čoln se je pričel pomikati od brega. Ob istem času pa se je pričel tudi odstranjati čoln od nasprotnega* brega.
Sredi reke je bilo nekaj kolov, ki so se dvigali nekako tri čevlje nad površino vod<* in nad temi koli se je dvigala bela zastava, ki je značila dolgim transportnim ladjam, ki so prihajale po reki navzdol, nevzočnost nevarnih čeri. Pri nizkem vodnem stanju je bilo videti eelo skale, a v tem slučaju je značila le bela zastaviea navzočnost skal.
Oba veslača sta brez dvoma razumela, da bi se na tem mestu lahko vršil sestanek parlamentarjev ter vsled tega obrnila svoja čolna v to smer. Ribič iz Isona je prvi dospel na lice mesta ter privezal na povelje svojega potnika čoln na enega izmed klicev v vodi.
V istem trenutku se je obrnil ribič, ki je prihajal z nasprotne strani, proti svojemu potniku, da ga vpraša za povelje. Bil pa je zelo presenečen, ko je naš«*l v svojem čolnu zakrinkanega ter v plašč* zavitega človeka.
(Dalje prihodnjič.)
CENIK KNJIG
katere se dobi pri
Slovenic Publishing Co.
82 Ccrtlandt St	New York
Poučne knjige.	Marijina otroka	.45
Angleščina brez učitelja $ .60	Prijlc Evffenii Savojski	.30
Hitri računar .50	Prvie med Indijanci	.45
Navodilo za spisovanje	Pet tednov v zrakoplovu 2.00
raznih pisem 1.00	požiKalec	.30
Nemški abcednik .35	Petrosini znani N. Y.
Nemško-angleški tolmač .60	detektiv	.45
Pravilo dostojnosti .30	letna pratika	.80
Slovensko-nemški slovar	Sveta Genovefa	.30
( Janezi« Bartol) 4.00	S prestola na morišče	.30
Slovensko-nemški slo-	Tiun-Ling, morski raz-
varček 1.00	bojnik	.30
Voščilni listi .30	V gorekem zakotju	.30
Poljedelstvo .60	Vohun	1.00
CTmni kmetovalce .50	Vrtomirov prstan	.30
Zlatokopi	.45
Doli z orožjem	.50
Zabavne in razne droge	Zbrani spisi Jakob
kaji««.	Alešovec
Amerika in Amerikan-	Kako **m se Jaz likal-
ci	5 oo Prvi del	1.25
Andrej Hofer „ ^30	1>n,'fi del	125
Avstrijska-Srbska-Ruska	Tretji del	1.00
vojna 35	Ljubljanske slike.
Avstrijski junaki 1 25	Četrti in peti del	* 1.50
Čas je zlato "30	Ne v Ameriko.
Cvetina Borograjska .60	Se8ti del	125 Deteljica, življenje treh
kranjskih bratov .30	Gledališke igre.
Dama s kamel jami	1.50	Revček And rej ček	.50
Pra Diavolo	.40	Ne kliči vraga	.40
kočevski katekizem	.30	-
Gozdovnik. 2 zvezka	1.00 Zemljevidi.
General Laudan	30	* M . x	oe
, . - ,	Zdruzemh držav	.25
Jreh m ameh	.80	gveta	25
S Kranjske dežele * .10
-t 30 Zemljevidi: New York, Knjiga *a lahkomiselne	m K Col Mont -
1 udi. spisal 1L Cankar 1.75 pa Minn	w
Marjetic* 3	^ W V« * Alaska
Materin, žrtev	.60	^	^
M'klova Zala	.60	- f . .
Marija hei polkova	.30	Jiaxglednice.
Musolino	.45	NewyorSke, ducat po .24
Prekleta, 6 knjig	3.00	Slovenske narodna noša
Proklefa, trdo v platno	po	.04
vezano	4 00	dncat x , ".35
Opomba: Naročilom je-priložiti denarno vredost, bodisi ▼ gotovini, poštni nakaznici ali ^pitnih znamkah. Pilil alne Je pri vsak oenah vračanjema.
SLOVENSKO AMERIŠKI KOLEDAR
Pred par dnevi je izšel naj Slovensko-Ameriški Koledar za leto 1021". »Jena ista kot lansko leto. Glede vsebine in zanimivih slik bo ta izdaja presegla vse dosedanje. Politiko smo v tem Koledarju popolnoma opustili. Ljudje so informirani o političnih vprašanjih iz dnevnega časopisja. Tri čit-anju teli sestavkov se do poJal čitatelj v duhu med zlato-ukalce divjega zapada, spremljal bo slavne detektive pri razreševanju najbolj zapletenih kriminalnih vprašanj tei stopal z znanstveniki po raznih nepreiskanih deželah ter se žnjimi vred čutil r.aravnim pojavom.
Citateljem tudi naznanjamo, da bo imel v t?m Koledarju svoj posebni oddelek stari znanec Peter Zga^a. Da on kremenito pove, kar pove, je vsakemu znano.
Precejien 'iel jejposvečen tudi zdravstvu, domu in gospodarstvu.
Kdor ga hoče prej imeti, ga mora prej naročiti. Tiskali ga bomo le omejeno število. Torej hitro na delo, da ne boste brez Koledarja.
Cena 40 centov.
Naročila sprejema:
Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt St., New York. N. Y
NAZNANILO.
Rojakom Iz New Yorka in okolice, ki ne utegnejo med tednom priti v naš urad, naznanjamo, da ji» naša pisarna odprta vsako nedeljo od 9. do 12. ure dopoldne.
Frank Sakser.
SANTAL
CAPsoir"*
MIDY
IMPORTIRANE BRINJEVE JA60DE
• Najboljše vrste t Vreča 130 funtov $13— K naročilu priloiite Money Order. MATH. PEZDOl Bra 772. City Hall Ste. New York, N. Y. Fimiiimmiiii.....................T T' T riff'
MATIJA SKENDER
JAVNI NOTAR
Za Ameriko in stari kraj. 5227 Butler Street _Pittsburgh, Pa.
99
"Ozdravi kilo
.kot sem jo jaz'
•tar kapitan J« os^ravll svojo laatn kilo, potem ko ao mu zdrav.vikl rokli: "Pustit* m operirati ali pa bodote umrli."
NJoqovo zdravilo *.t knjiga m po«jo aaotonj.
Kapitan CoIl;n*» ]« vo*;i po morft anoco lot. Slednji« Jo dobil dvojno kil In nI moral samo ootati na auhem. tam-»oC Jo moral biti vcC lot v pootoiJL p°aku»;i j« zdravnika sa rdraTntkom In paa sa pasom. Pa nI imel uspeha. Sled njie mu Jo bilo re^ono. da so tnnra pod ma n »varni operaojjl. ail pa mora u mreU. Napravil ni no toga. na anaaa tomve« ao Jo sam ocdravll.
"Motja in tono. m t roba ao racati in m«
Potrobujot© nasa-. Kapitan OolHncs Je prouCil aam svojo ta lo in slednji« ;sna«el način, po kate ! «n ie poetal sdrav. noean in aroCoi človek.
Vaakdo se moro posla«ti taca na«na. U. Cisto pri prost, lahek, aanealjiv t bres atroAkov. Vsakdo s kilo bi mora Imeti Caaunasovo knjigo, ki mu pove. ka ko aa moro ixdraviti. kako se moro vsak ko poelntit; naCfna v v ao Jem stanovanj I twos kake teU«. iCnJisa in sdravUo.ee pofiljejo ZASTONJ. v»e ae poAlJe vsaka
I mu. kdor ispolnl dolenji kupon, katar«
ca Izpolni in odpoilK takoj.
KUPON ZA KNJIGO O KILI IN
ZDRAVILO BREZPLAČNO. CapL W. A. Colllngs (Inc.)
Bo* 54 E. Water town. N. T." Prosim ptVliM ml VaAe IRKI-PLAČNO sdravllo proti ldli tor knX-go^bros kake obvosnooti od saofta
PRODA SE
u pi'<»ste* roke veliko posestvo na
Vinici 11a Belokranjskem, znano' l»od imenom Junko IViko]>»ie .št.' 12. Nova velika hišii. v kateri je gostilna, dohre njive, travniki,' vuioisra«l in lep	Posestvo
prodam prostovoljno. Za podrobnosti se obrnite na mene. — .Mr*.' Anna l>rok£el, Butler Street. Ktna. via SharpsJjurg,	\
teeem rojaka ANTONA BLAŽK*, podomaee Bieele. doma iz Xove g<»re l>ri Novem mestu. Kt-r mu imam sporočiti iz stare domovine od njegovih starišev nekaj važnega, zato prosim cenjene rojake, .^e kdo ve za njegov naslov, da mi ga naznani, za kar niu bom zelo hvaležna; ako pa sam l>m-e te vrstice, naj se pa sam zjrlasi. Jaz sem prišla sedaj iz starega kraja. Moj naslov je: A lov si a Kovaeie.	Virginia
St., Milwaukee, Wis. (7-10—1)
IŠČEM SLOV. KUHARICO,
ki je zmožna delati v restavran-tu. Katero veseli, naj se oglasi pri Min. Theresia 1'ršie, 17D4 East 2-Sih St., Lorain. Ohio.
(6-12—1)
KRETANJE PARNIKOV
K C DAJ PRIBLIŽNO ODPLUJCJO IZ
NEW YORKA.
Išeem svojega brata JOŽEFA NOVAK. I»oma je iz Knežaka pri St. Petni na Notranjskem. Ako kateri rojakov ve za nje-K')v naslov, ga prosim, <la mi ga naznani, ali naj se j»a sam javi svojemu bratu Antonu Novak P. O. I*."x 12:?, St. Marys. Pa. fG-7—1)
pesaro	\'.2 Jan. — Genoa
1 belvedere	15 Jan. — Trst
LA TOUHAtNE	t 15 j«n. — Havie
FINLAND	j 15 Jan. — Cherbourg
saxon1a	18 Jan. — Cherbourg
pannonia	18 Jan. — Tr«t
adriatic	{ 19 Jan. — Cherbourg
imperator	20 Jan. — Cherebourg
regina	20 Jan. — Genoa
FRANCE	20 Jan. — Havre
ZEELANO	22 jan. — Chebourg
SAXONIA	22 jan. — C!.«bourg
aquitania	25 Jen. — Crterebourg
ROTTERDAM	I 25 Jan. — Boulogne
argentina	Jan. — Tr«t
, la SAVOIE	29 Jan. — Havre
i Italia	i i febr. — Tr«t
i AQUITANIA	i 3 febr. — Cherbourg
KROONLANO	j 5 febr. — Cherbourg
LA LORRAINE	; 5 febr. — Havre
ALBANIA	, s febr, — Cherbourg
PRES. WILSON	9, febr. — Trat
LAPLAND	12 febr. — Cherbourg
RYNDAM	13 febr. — Boulogne
ADRIATIC	16 febr. — Cherbourg
LEOPOLDI N a	1* febr. — Havre
FRANCF	17 febr. — Havre Glede cen z a vozne liitke In vsa druga
bojatnlla. obrnite	»e na .vrd^o.
franh sakser •2 ftorUndt St.. New York
3 S»*tt Stre«« New Y-rk
OGLASI NAJ SE
FRANK JENKO, podomaee Aleš, ki se nahaja lj:tj«' nekje v < 'hiea-SU. 111. Pri nas ima pismo od brata Josipa, kateri je odpotoval s parnikoui "La Tourabie" dne 22. decembra 1920. Doma sta iz cerkljanske fare pri Kranju.
Vpravni-štvo fllas Naroda, ><2 f'ortlandt St.. New York. N. Y. (6-8—1)
Dr. Koler
SLOVENSKI ZDRAVNIK
638 Penn Aye. Pittsburgh. P».
fM	Or. Koler ]« nai
\ aUrejtl alorenak /4	"Mira m Ik.
• V-v,	▼ Plttabttrvhu
~	kl lm» SS-letite
\ oralwo t adravue >J Diu TMk M nail kolesni.
wJfcte «»»tmplj«nje kr vl adrmrl ■ fU-•ovitem to«, ki ca laumeJ <3r. prof Brllch. Ce Imate moaolje all men ur Cka po telesu r rrlu. lxp»dan|e laa bolečine t kgatak. prtdlto lo tettatl ▼am bam kri. N« Cakalta. kar «a ka lesen aa nalaa«.
Vae aotka boleaaal aOra-rtM 90 a-krmjlarl metodi. Kakor hitro opaalta da Tam orenehuje adravla. na «akaj ta. tamvae prldlta In las Tam ca bom aosat povrnil.
Hrdroaala ali vodno kilo oadravte ▼ M- arah ln alcar bres ooarael>e.
Boteam Makom, ki povsro«<i» ko lalna v krt*u ln hrbta in v£*a!a tadi pri poUanta voda. oadrsrta • moto ▼oatlo.
Revma.tlsem. crcanla. feoMtu a tekllne. arbadca. ikraAa ln drnca kotna bolaanl. ki uurtaaajo valad nadl-«ta krvi. ozdravim v kratkem kn nI potrebno MstL
Uradna ura: vaak dan od t. ara afa «raj do C. avaCor: v petkih od «. pfa tral do S. popoldne: ob nedaUah ad datraj do t. aoaoidm.
LLOYD SABAUDO
Prihodnji oduJutJ* Is N. T carnl« m 2 vijaka	PESARO — 12. Jan.
REGINA D' ITALIA — 20. Jan. Isdmnjo w <*<r«>ktnl vosnf Itittu do n*|
Kavnih meat ▼ Jui<«Uv1)t Br»«pU^no vino ootnlkom I. rurtit.
French Line
C0MPA8MIE GENERALE TRANSATUNTIQUE
V JUGOSLAVIJO PREKO HAVRE
LA TOURAINE ..
FRANCE ........
LA SAVOIE ......
LORRAINE ......
....... 15. Januarja
......20. januar.!*
.......29. januarja
........ 5. feL.i -lrja
POSEBNA VOŽNJA NARAVNOST DO HAISIBUBGA
NIAGARA ................ g. januarja
Direktna železniška zveza Iz Pariza v
v«e glavne točke Jugoslavije. Hitri parnlkl s štirimi ln dvema vijakoma. Poseben zastopnik iugoslovanske vlade K« pričakal potnike oo prihodu naših par* nlkov v Havru ter jih točno odpremll. kamor so namenjeni.
Parnlkl Francoske črte so traneportirall tekom vojn« na tisoče čehoslovaSklh vo-lakov brez vse neorlllke.
Za iifkarte In cene vpraftajt« v
DRU2BIKI PISARNI, 19 State SI., N.t. C.
ali pa pri lokalnih atantlh.
iiiiiinitiiiiiiimnmr
Cosulich črta
Direktno potovanje t Dnkmaft (Gravoaa) la Trat BELVEDERE
januarja ARGENTINA ^29. januarja PRES. WILSON 9. februarja Potom listkov. Izdanih za v«e kraje v Juooalsvljl In Srbiji. Razkošna ugodnosti prvega, drusaga ln tratjega razreda. Potniki tratjega razrada dobivajo brezplačne vino.
PHELPS BROTHERS. & OH.
Passenger Oapartmont
4 West Strast riew T«k ....................................
CLNARD Lir IE
Parnik "CARONIA"
20,000 TOK.
odpluje 15. januarja v Napulj.
Cena za tretji razred v Trst preko Nipulja____$104 50
in $5.00 vojnega davka.
V vašem mestu je lokalni Cunard agent. Pojdite k njemu.
" ' j



•f.
§ ŽENSKA VOJNA.
1
Zgodovinski roman. — Francoski spisal Aleksander Dudii,
__S3
=s
Za "Glas Naroda" priredil G. P.	|
I __I
Ozdravi katar mehurja in od* 1 strani vse v 24 I urah. ^ .
J Vaafca pilota
Mti ima BT v__s
Varujte se ponaredb,
■--W-----
DOCTOR LORENZQ
EDINI SLOVENSKO GOVOREČI ZD KAVNI H	lit &
iPECIJALIST MOiKIH aOL.Ea.NI	^
644 Penn Ave Pittsburgh, pa.
Moja stroka j« zdravljenj« akutnih in kroničnih bolezni. Jaz mm ie zdravim nad 23 let ter imam skninj« v vseh boleznih in k*4 ■nam slovensko, zato vas morem popolnoma razumeti in spozna ti vaio beltnen, da vas ozdravim in viDem moč in zdravje. 8ko si 23 let sem pridobil posebno sknžnjo pri ozdravljenju ^»-fti) bolezni. Zato m morete popolnoma zanesti na mene, moja skrl pa je, da vss popolnoma ozdravim. Na odlaisjta ampak pridit« iimpreje.	— -
Jas osdravtm ammrrnm»lM>a m, asaatstja In Haa po W1111. Pomni v n«, ta ssesnjs »ss, ^bolečino v^koatoh.^ atafS rawa.^tivef^ botowl^aelabotoa«. bolont<
Urasns ni V pmssijsfc. srsSsa ln satkift S. nra sJMtraJ Sa S. sis»l<wa V tartdk. Sati Uit« In aoboftaa otf S. ura OuJsj «o a. «ta svooor. OS nsSslJsd p* 4o t ura prt po M na. PO POtTI NE ZDRAVIM. PRiDCTC OSEBNO. NE POXAJUVB i«s H.
Dr. L0RENZ ^ P^Ave. pn-rsBURot pa.
teknae^jla vao raaumalo. Jas Tn'm knaNh ii