o KATOlaIŠK CERKVEN LIST. «Danica» izhaia vsak petek na celi poli in velja po pošti za celo leto 4 gl. 20 kr.. za pol leta 2 gl. 20 kr.. za <*etert leta 1 gl. 20 kr. V tiskarni sprejemana za celo leto 3 gl. 60 kr., za 1 , leta 1 gl. 80 kr.. za 1 4 leta 90 kr.. ako zadene na ta dan praznik, izide »Danica« dan poprej List 45. Tečaj XLIX. V Ljubljani, 6. listopada 1896. Za mertve. Prošenj vročih serca naša Danes polna so, o Bog' Vernih mertvih se usmili In odreši jih nadlog! Hude jim odpusti kazni, Ki odločene jim so, Roko jim ponudi svojo, Sprejmi v sveto jih nebo! 0, Zveličar, Jezus mili, Terpel si, umeri za vse. Vsem nebesa zaslužila Kri nedolžna Tvoja je. Ozri se na duše rajnih, Vic terpljenja jih otmi, In sirotam v rajski slasti Svoj nebeški dom odpri! Sveti Duh. tolažba naša, K Tebi sili vpitja glas, Konec stori njih terpljenju Solz očisti jim obraz! Kjer prebiva mir neskončni, Mesto jim odloČi Ti, Naj obseva žar jih sreče, Naj jim večna luč gori! Mati usmiljena Marija, Sina svojega za nje Prosi milostno, naj k sebi V rajsko radost jih sprejme! V družbo zvoljenih pobožnih Priti jim pomagaj zdaj, Kjer obličje Božje zreti Dano bo jim vekomaj! O. vi angelji nebeški, Ki jim varhi bili ste, Pomagajte in prosite Z nami združeni za nje! Naših prošenj serčne vzdihe Pred Boga nosite vi, Naj terpeče duše reši, In v svoj raj jih preseli! Čuj. o Bog, glasove naše, In usmiljen skaži se. Glej nas, ki za brate svoje Danes točimo solze. To ljubezen je krščanska, Ki vspodbuja k temu nas. Bog ljubezni, čuj nas toraj. In odkrij jim svoj obraz! J.. P. Belo*te**ki. Dragocena kri našega Odrešenika. Dne 6. julija je praznovala sv. Cerkev pri sv. maši skrivnost dragocene kervi. ,.Dragocena kriu. tako se imenuje v vseh jezikih kri Jezusa Kristusa! — In res. dragocena, ker je kri Sinu Božjega: dragocena, ker nas izveliča: dragocena, ker nas stori deležne narave Božje, povzdigne v otroke Božje in podeli pravico do nebeškega veselja: dragocena, ker nam podeli za vsako misel, vsako besedo, vsako delo, ki je opravimo v čast Božjo, v stanu milosti Božje, višjo stopinjo milosti Božje, višjo stopinjo milosti na zemlji in višjo stopinjo slave v nebesih: dragocena, ker bi jedna kapljica neizmerno zadostovala, da izveliča tisoč svetov. Toda Gospod ni dal za nas samo jedne kapljice svoje dragocene kervi, temveč vso svojo kri do zadnje kapljice je daroval svojemu nebeškemu Očetu: a ni je daroval za tisoč svetov, tudi ne za pogubljene angelje, ampak za nas uboge ljudij in za vsako človeško dušo posebej. Ko je prišel večni Siu Božji iz nebes na zemljo iu vzel na-se človeško naravo: ko je 33 let hodil po zemlji, delal, molil in terpel: ko je viseč na križu kervavel iz tisoč ran: poglej, kristjan moj. tedaj je gledal Odrešenik tudi tebe, stal si živo pred Njegovo dušo, kakor da bi bil sedaj: ljubil te je z neskončno ljubeznijo in se daroval nebeškemu Očetu v tvoj blagor, kakor da bi samo za-te človek postal in samo za te muče-niške smerti na križu umeri. Kar pravi rv. Pavel o sebi, rečeš tudi ti lahko o sebi: vLjubil me je in za-me umeri,u ko je vsako kapljico svoje dragocene kervi v neskončni ljubezni med silnimi bolečinami daroval nebeškemu Očetu za-me. In kako bogato si bil in si še danes deležen dragocene kervi! Pri sv. kerstu te je očistila izvirnega greha; ogernila te s plaščem svete milosti: vsprejela te kot živega uda telesa .Jezusovega in ti podelila sinostvo Hužje in dedščino nebeško. O, kako lepo je bliščala tvoja duša. ko si bil kerščen! Da si takrat umeri, bi prišel med angelje, gledajoč Boga v nel>eški slavi in blaženosti, hvaleč in slaveč Ga na veke. In vse to vsled dragocene kervi, katere zaslug si postal deležen v kopeli prerojen ja. Vendar te je Bog ohranil živega, ker je odločil za te višjo slavo v nebesih. Z vestnim spolnovanjem Božjih in cerkvenih zapovedij se je bode* skazal vrednega. V stanu milosti Božje si jedno z Jezusom, njegovim Božjim Sinom: jedno z Njim. kakor je mladika jedno s terto. in kakor so udje telesni jedno z glavo. In kakor se mozeg zliva iz debla v veje in jih krepi, da poganjajo cvetje in sadje: kakor se razteka kri neprenehoma iz sen a po druzih udih: jim deli moč in življenje, da se morajo gibati, ravno tako prehaja tudi iz serca Jezusovega neprestano nadnaravno življenje v duše, ki so v milosti, ter jih stori sposobne za nadnaravna, oh jednem Božja dejanja. Vse dobro, kar store v stanu milosti Božje z dobrim namenom v čast Božjo, vse misli, besede, dela in terpljenja odsevajo pred Bogom v dragoceni kervi njegovega edinorojenega Sina ter so večno zaslužljiva. < e pa ne ugodiš preljubeznjivim namenom svojega Stvarnika: če ne obogatiš s zaslugami, temveč omadežuješ svojo dušo z greli i. — zopet je dragocena kri Jezusova, ki očisti tvojo dušo od grehov in ji podeli prejšnjo lepoto. Kolikor-krat \ zakramentu sv. pokore poklekneš in skesano s poznaš svoje grehe, preplavi na duhoven način dragocena kri tvojo dušo in zamori ne samo tvojih grehov, temveč ti pomnoži tudi posve-čujočo milost Božjo. Vsaki višji stopinji te milosti je pa podeljena v nebesih tudi večja slava, ktere najmanjše pomnoženje je več vredno kakor vse krone in cesarstva na zemlji. Dalje imaš kot otrok sv. Cerkve dostikrat srečo, da greš k sv. maši. Vselej, kadar se vde-ležiš te p res vete daritve, stojiš kakor na Kalva-riji, in kri sprave teče na tvojo dušo, kakor je tekla nekoč nad spokornico Magdaleno, ko je na strani terpeče Matere objemala križ Odreše-nikov. Kaj naj pa še le rečem o prejemanju najsv. Zakramenta presv. H. Telesa? Oe prejmeš pobožno in vredno sv. obhajilo, in prebiva Gospod sam v tvojem sercu, pije duša tvoja dragoceno kri iz ran Jezusovih; serce Jezusovo bije na tvojem sercu, dragocena kri se pretaka po tvojih žilah. O sv. Frančiški pripovedujejo, da je videla nekoč po sv. obhajilu svojo dušo z vsemi njenimi zmožnostmi z dragoceno kervjo napolnjeno. Kar je ta svetnica videla, se spolnuje na tebi, kadar vredno prejmeš sv. obhajilo. O, kako bogat, kako neizmerno bogat lahko postaneš, kristjan moj, če le hočeš. Glej, zakladi dragocene kervi so ti na razpolaganje. Zajemaj iz njih, kolikor hočeš, zmanjšali se ne bodo! Torej glej, da bode v tebi delovala dragocena kri s tem, da si v stanu milosti Božje in vse dejanje in nehanje z molitvijo in dobrim namenom posvetiš. Zlasti prejemaj pogosto zakrament sv. pokore, hodi k sv. maši in vredno prejemaj sv. obhajilo! (Je si bil doslej nemaren in zani-kern v češčenju te skrivnosti našega odrešenja, ako nisi častil dragocene kervi, temveč celo za-sramoval in, kakor pravi apostelji s svojimi grehi jo z nogami teptal, o, poravnaj veliko krivico s tem, da z veliko gorečnostjo gojiš omenjene svete vaje! Razlaganje apostoljske vere. Spisal sv. Tomaž A k vinski. IX. Član. Verujem v sveto katoliško Cerkev. (Dalje.) Tretjič je treba vedeti, da je Cerkev katoliška, to je splošna, najprej glede na kraj, ker je po celem svetu razširjena, in to zoper Dona-tiste.*) „Vaša vera oznanuje se po celem svetu1' (Rim. 1, 8.). „Pojdite po vsem svetu in ozna-nujte avangelij vsemu stvarstvu11 (Mark. IG, 15). Zato pa je bil Bog v starih časih znan le v Ju- *) Donatisti so dejali, da je katoliška Cerkev nehala biti katoliška, zato ker je od vere odpadle zopet sprejela v svoje naročje. Bili so krivoverci v 4. stoletji ter živeli v Afriki. deji, zdaj pa je po celem svetu. Ta Cerkev pa ima tri dele, jeden je na zemlji, drugi je v ne besih, tretji v vicah. Cerkev je tudi katoliška (splošna) glede na stan človekov, ker nikdo ni izključen, niti gospod, niti suženj, niti mož, niti žena. „Tukaj ni Jud ne Gerk, ne suženj, ne prost, ne možak, ne ženska41 (Gal. 3, 28.). Dalje je Cerkev katoliška glede na čas. Nekateri so dejali, da mora Cerkev trajati do gotovega časa. Pa to je napačno, kajti Cerkev se je začela za časa Abeljna in bo obstala do konca sveta: „Glejte, jaz sem z vami vse dni do konca sveta" (Mat. 28, 20), po koncu sveta pa bo obstajala se dalje v nebesih. Četertič treba je vedeti, da je Cerkev terdna. Hiša pa je terdna najprej, če ima terden temelj. Glavni temelj Cerkve pa je Kristus: ,,Drugega temelja namreč nihče ne more vložiti razven tega, ki je vložen, ki je Kristus Jezus" (1. Kor. 3. 11). Drugi temelj Cerkve pa so apostoli in njih nauk in zato je terdna; zato je pisano v skrivnem razodenju, da ima mesto dvanajst temeljev in na njih je bilo napisanih dvanajst imen apostolov. Zato se pa Cerkev tudi imenuje apostolska. Zato so pa tudi sv. Petra, da bi označili terdnost Cerkve, imenovali sleme. Dalje se kaže terdnost hiše v tem, da se ne zgrudi, ako jo kdo napada ter skuša podreti. Nikdo pa ni mogel Cerkve podreti in tudi preganjalci ne. Da celo okrepila se je Cerkev vsled dolgotrajnega preganjanja, ali pa, ki so jo zasledovali in katere je ona preganjala, oni so se pozgubili: „In kdor pade nad tem kamnom, se bo razbil: na kogar pa on pade, ga bo stri" (Mat. 21, 44). Cerkve pa tudi niso mogle podreti zmote, kajti kolikor več zmot je nastalo, toliko bolj se je skazala resnica: „Ljudje popačenega serca, za-veržljivi, kar zadeva vero, se dalje ne bodo mogli razširjati" (3. Tim. 3, 8). Poderle je tudi niso skušnjave hudobnega duha, kajti Cerkev je kakor stolp, h kateremu vsakdo pribeži, ki se bojuje zoper njega: ,,Gospodovo ime je najterd-neji stolp" (Preg. 18. 10). Zato hudobni duh že od začetka poskuša njeno razdejanje, pa ne more zmagati, ker Gospod je rekel: „In peklenska vrata je ne bodo premagalau (Mat. lfj, 18.), kakor da bi bil rekel: vojskovali se bodo zoper tebe, pa zmagali te ne bodo. In zato je bila sv. Petra Cerkev vedno terdna v veri, dočim po drugih delih sveta ali ni bilo nobene vere, ali pa je bila s krivimi nauki pomešana. In temu se ni čuditi, ker Gospod je rekel Petru: „Jaz sem prosil zate, Peter, naj ne jenja tvoja vera" (Luk. 22, 32). (Dalje nasl.) Venec na grob prečastnega rajnega gospoda Luke Jeran-a. bivšega čast. kamomika sv. Očeta, zlatomašnika, kanonika, vrednika r Danice", itd. o per vem godu po njegovi smerti. Motto: »Pridi k nam Tvoje kraljestvo!« — II. pr<>iqja (».Vnaša I Dalje J Poleg podatkov, ki so bili razvidni v zadnji »Danici" o nekdanji karlovški gimnaziji, o nekaterih njenih učencih iz naših krajev itd., naj bo danes dostavljeno še to, da so še neke druge razmere vladale takrat sploh po Hervaškem. toraj, se ve, v Karlovcu tudi. Okoli 1. 1830. je namreč znani književnik Ljudevit Gaj v društvu s tako zvanimi »Ilirci" pričel podžigati Hervate za narodne ideje, za zboljšanje njihovega slovstva; zbudil in vnel je v njih narodno zavest, kar je prešinilo čudovito ves narod in ga navdušilo in povzdignilo do neverjetno visoke stopnje domoljubja in rodoljublja.1) — Nekako nevedoma so se navzeli tudi naši slovenski dijaki od Hervatov narodskega duha in mišljenja, ter vernili se, — na ravnost rečeno — kot nekaki apostoli in probudi-telji domorodnih in domoljubnih idej na svoj dom in med svoj rod. Zlasti Jožef Bevk in Lovro Pintar, najbolj pa Luka Jeran, jeli so koj v pričetku, ko so pričele izhajati »Novice", podpirati taiste s peresom in s plodi svojega uma (O Jeranu bom o tej zadevi spodaj govoril še nekoliko več.) 0 pričetku šol. leta 1839 40 je vzel Luka Jeran od karlovške gimnazije slovo, ter vstopil v Ljubljani v VI. latinsko šolo. kateri se je tedaj reklo »rheto-rika." Profesor mu je bil znani L Martinek. V stanovanje prišel je k vdovi Karun ovi, materi poznejšega slavnoznanega ternovskega župnika, preč gosp. Franc Karun a. (Dotično hišo v „špitalski ulici- razrušil je lanski potres; ne vem toraj povedati ne njenega lastnika in tudi ne hišne številke J 0 tovariših, ki so se nastanili skupaj z Jeranom, sme se reči. da so se našli serca v serci. Bili su namreč Franc Košar, poznejši prelat in kanonik lavantinske škofije; — I>eo Vončina, poznejši doktor bogoslovja; — Anton Globočnik. sedaj plem. Sorodolski in umirov-ljeni vladni svetnik; — Franc Levičnik. poznejši župnik pri Mariji Devici v Polji; — Jurij Ažbe poznejši c kr kadet feld\vebel v 17. peš-polku. in zatem posestnik v Gorenjskih Javorjih. Vsi ti odlični dijaki spodbujali so drug drugega svojo lastno marljivostjo, o Jeran-u pa se sme terditi, da jim je bil uzor in v izgled-). Poleg šolskih ukov se je bil poprijel on temeljito tudi učenja slovenščine in italijanščine ; — soznalil se s slovečim profesorjem Metelkom, katerega vednosti kot slovenski in slovanski jezikoslovec je posebno čislal. Postal je bil tudi že kot dijak ') Ako bi pisali za politični list m ra/.motrivali bervaške nekdanje razmere, vprašati l»i imeli : Ali) bi bil slavni ban Jelau I.; četerto pa vsem dobrotnikom in dobrotni« am nove cerkve. Hvaležni in navdušeni ,. živeli* se je razlegal med gromenjem in streljanjem topičev daleč na okrog. Naj omenim še tole: po blagoslovu križa je šlo verno ljudstvo pobožno pozdravljat in polju-bovat sv. križ; ganljivo je bilo gledati ta prizor in pa. ko se je v toliki slavi nosil sv križ v procesiji, potem pa se dvigal na najvišjo rimo kat stavbo v tem mestu in v okolici; marsikteremu s<» rinil- solze sv. čutev in hvaležnosti. Lepi zvonik sv Jožeta, kadar bode popolnoma dodelan, bode krasni in veličastni spomenik — BmonumentM — znamenje sv. križa; kajti ta križ je visok, v popolni podobi cer kvenega Jezusovega križa; na konceh ima okraske, na peterih mestih na njem so pozlačene olepšave v spomin peterih presv. ran Kristusovih, ktere se v solnčnem svitu blišče daleč na okrog lesketajo Tako stoji in kraljuje veliki in častiti križ na zvoniku rimo-kat. cerkve med raznoverci — kerščenirni in nekrščenimi — in kaže pravo pot -- pot sv. križa — gori v pravo našo domovino. K tej cerkveni slo vesnosti zbralo se je mnogo Ijudstv-1 čveterih vero-izpovedanj; kristjani iztočne ločene cerkve so tudi pozdravljali sv. križ. Mahomedanci so mirno in do stojno gledali. Tudi nekteri pravoslavni, razkolni Serbi so nekoliko darovali za križ, celo dva maho-medanca sta nekaj podarila zanj. Križ. kroglo, štiri male križe na piramidi zvonika in strelovod je napravil prav močno, in lepo, vse iz bakra, spoštovani gospod Ivan Kregar, pas&r, na Poljanski cesti, v Ljubljani, kteremu očitno tu izrekamo pohvalo in zahvalo za njegov trud, skerbi, verle izdelke in milostno ceno. Rimo-katoliško-slovansko vbožno ljudstvo pa je hvaležno zdihovalo in klicalo : Hvala Bogu! da smo tukaj tega v^akali Bog tisučerno plačaj dobrotnikom in dobrotnicam te cerkve! Jezus, Marija, Jožef jim obilno povernite! Prišli smo z obilnimi trudi in napori do tega, da stoji nova cerkev in zvonik, toda dodelati in dogotoviti še ne moremo hiše Božje in nje zvonika niti zvunaj niti znotraj; sami nimamo, a milodari redko in po malem kapljajo, stari milo-darniki so izdali, a novih ni; vzbudita jih Marija De vica in sv. Jožef! da se to sv. delo zamore dogotoviti in najpotrebnije vrediti! Mojstrom za delo zvonika bo treba plačati, toda nimamo toliko, da bi jednega popolnoma izplačali; kar smo dobili, vse je šlo za ,.materjal\ pa še do«ti ni bilo; cerkev in zvonik nista ometana. ni oltarjev, prižnice, ni zvonov in druzih potrebnih stvarij. Ljubilci in častilci Jezusa, Marije in sv Jožefa! ne pozabite velepotrebne te cerkve, ktera se je s pripomočjo Vašo začela in se nadaljuje, naj bi se tudi dogotovila; vsaj bode častiti in lepi spominek bratske ljubezni Vaše. na zemlji jugoslovanski, v novi rimo kat. občini med drugo verci! — Angleško. »Dva i/gleda pravega značaja Najnovejša okrožnica do Angležev.) Nemški list rKatholi-sche Kirchenzeitung" poroča o neki angleški učiteljici. Miss M A Butterly 7. imenom, to le zelo pohvalno zadevo: ta učiteljica je postala pred kratkim katoličanka. To je pa ondašnjo učiteljsko komisijo jako razjezilo Naročila je imenovani učiteljici, naj prostovoljno izstopi iz učiteljske službe, sicer bo kljub svojemu llletneinu delovanju v šoli kar odstranjena od učiteljskega stanu Odločna katoličanka pa odgovori „Učiteljski službi na ljubo ne pustim katoliške vere'" In ker sama ni odstopila od šole, odpravili so jo sami' Nad takimi katoličani se bodo uresničevale besede Gospodove: „Blagor jim. ki zavoljo pravica preganjanje trpe — njih je nebeško kraljestvo.a Drug izgled Zelo sloveč luteranski pastor na Angleškem, ki je vžival pri svojih podložnih veliko zaupanje, sprejel je sv. katoliško vero — on. njegova žena in njegovi šesteri otroci. —IH let, stari. Da bomo junaštvo in posnemanja vredno odločnost tega moža spoznali še bolj. pomislimo, da je izgubil radi tega letnih dohodkov 1000 gld.; in zdaj živi brez podpore Angleški katoliški časopisi nabirajo zdaj zanj darove — To se pravi: katoliško, edinopravo vero višj»* ceniti, kot časne blagre; to se pravi: vse pustiti, vse storiti, samo da človek kupi Btisto njivo, v kteri je zakopan skriti zaklad" — sv. katoliške vere. — — Ker smo že pri Angleškem, omenjamo še to, da s»* od tain vedno kaj veselega sliši. Angleško kraljestvo namreč ni katoliško, temveč samo za se cerkev, ločena od naše sv Cerkve. Toda dani se i tam. Vedno več spreobrnenj se dogaja v zadnjih deset letih. Spreobračajo se ljudje iz slovečih rodovin, tako da sme upati katoliška Cerkev ravno na Angleškem lepo prihodnjost. Sedanji papež Leon XIII vneti za to, da bi bil kmalu „en hlev in en pastir." zanimajo se posebno še za Angleško. Vsako priliko porabijo, da Angležem odpirajo oči: kje je resnica, kje pa zmota. Njihovo zadnje, najzanimivejše delo gled6 Angleškega, je okrožnica — o posvečevanju anglež-kih duhovnikov Vsi angleški duhovniki so že celih 300 let neveljavno posvečeni; torej ne morejo spreminjati kruha in vina v Jezusovo Telo in Kri; ne morejo grehov odpuščati. Neveljavno so posvečeni zato, ker so se škofje — odpadniki posluževali pri posvečevanju duhovnikov nekega novega obreda, novega slovila, različnega od onega katoliške Cerkve, vpeljanega pod Eduardom VI, in ker dotični škofje tudi niso imeli namena (intencijel: tako storiti, kakor Cerkev veleva. Razviden je nedostatek intencije že iz tega. ker niso rabili katoliške Cerkve obrednika. To važno zadevo so sedanji papež kaj temeljito razložili v dolgi okrožnici do Angležev — zato zdaj tako vrč med njimi; vsi, tudi najvišji krogi so zelo poparjeni. Pa ne samo iz obrednika dokazujejo Leon XIII. neveljavnost zakramenta mašniškega posveče-vanja pri Angležih, temveč tudi iz zgodovine. Že v starih časih, kmalu po ločitvi Angležke od sv. kat. Cerkve, posvetili so v Rimu še enkrat one angleške duhovnike, ki so prestopih v kat. Cerkev — čeprav se sme ta zakrament samo enkrat deliti, pač dovolj jasen dokaz to: da posvečevanje po novem obredniku ni bilo pravo, ni bilo veljavno. Afrika. (Vihar na jezeru Nianca. — Konec.) Med tem so zamorci nalašč za me zakurili ogenj, pri katerem sem posušil svojo obleko. Potem so začeli sekati veje in so mi iz njih naredili malo kočico. Potem so mi pripravili tudi ležišče iz trave Bil sem zelo lačen in sem šel gledat, če je morebiti voda vergla na suho kaj vžitnega. V malem zabojčku sem našel peščico boba. sam sem pa imel v žepu košček čokolade. To sem takoj skuhal in tako sem se zopet nekoliko okrepčal. Tudi zamorci so zgubili ves svoj živež v valovih. Po svojem bornem kosilcu sem si zapahi pipo in se usedel zraven njih k ognju in začeli smo se meniti Ubogi ljudje so stradali in zmer-zovali Pri vsem tem pa smo se vsi skupaj šalili in in skušali na ta način svojo nezgodo nekoliko pozabiti. Še le pozno v noč sem se splazil v svojo kočo, toda spal sem jako slabo. Sanjalo se mi je od vas, ljubi moji stariši! in od drage mi domovine. Ob de setih sem si mislil: Sedaj molijo doma vsi pred podobo svete družine za te rožni venec. To mi je dalo pogum. Odeje nisem imel: toda dobroserčni zamorci so mi dali skoraj vse. kar so imeli na životu, da bi me nekoliko ogreli. Mislili so samo na me. Toliko ljubezni bi ne bil pričakoval od teh na pol divjih ljudij. Ja. draga mati. lahko mi verjamete, še Vi bi ne mogli boljše za me skerbeti. Jaz sem se pa tudi zaobljubil, da se hočem, ako pridem kedaj v Ugando, za te ljudi vsega žertvovati in jim vse stokrat poverniti. Ležal sem tukaj kakor naš Gospod, kateri ni imel. kamor bi svojo glavo položil, ali kakor sv. Frančišek Ksaverij, ko je umirajoč ležal v revni ko-čici, in mnogi drugi misijonarji, in sem bil na tihem vesel, da sem sedaj tudi jaz misijonar v polnem pomenu besede; akoravno je otok poln kač in divjih zveri, sem se vendar čutil najsrečnejšega človeka na svetu. Naš ljubi Gospod je bil ja pri meni, česa naj bi se bil bal? Po kratkem počitku sem bil zjutraj na vse zgodaj zopet na nogah. Vstal sem z ležišča, kjer sem počival v čevljih in v vsej obleki, vzel puško na ramo in šel gledat po kaki divjačini za moje zamorce. Nič nisem mogel dobiti. Povsod sama trava in skalovje in nekaj koč divjakov, kateri so zdaj menda pervič belega človeka videli. Nekega otroka je pičila jako strupena kača. Jaz sem mu dal nekaj zdravil in jednako tudi drugim, kateri so bili bolni škoda, da nisem nikjer našel umirajočega otroka, kateraga bi bil krstil in s pozdravom odposlal k ljubemu Bogu v nebesa. Jezero je še jako divjalo, toda mi smo se morali na vsak način odpeljati in se približati obrežju, ker moji ljudje niso imeli nič jesti in jaz tudi ne. Popravili smo čoln in in se pedali zopet na valove, zaupajoč na Boga. Po deseturnem veslanji je postalo zopet temno. Moji ljudje niso dozdaj še nič jedli in jaz tudi samo košček čokolade. Kadil sem, da bi potolažil želodec, toda vsejedno sem čutil veliko lakoto. Zvečer smo srečali ribiški čoln iz Kicibe. To je dežela, kjer je P. Tiel misijonar. To mi je dalo nov pogum. Ako se nam posreči priti k njemu, nam bo kmalu porna-gano iz nadloge, mislil sem si. Od svojih tovarišev nisem imel še nobenega poročila. Zato smo veslali k čolnu in vprašali, če so koga srečali na jezeru. ,.Da" glasil se je odgovor, rdvanajst čolnov iz Ugande." „So bili tudi beli možje na njih?" „Da. pet belih v beli obleki z dolgo brado." Moji sobratje so bili toraj še pri življenji in skoraj gotovo že na bregu. Zahvalil sem se Bogu v gorečej molitvi in priganjal utrujene čolnarje, naj le krepko veslajo Da bi jih spravil v dobro voljo, sem jim zapel po vrsti vse cerkvene pesmi, kar sem jih znal. Hitro je šlo naprej do devetih zvečer: v daljavi se je začelo kazati obrežje. Zdaj so zapazili moji černci ogenj; to jim je dalo nov pogum in leteli smo kakor puščica po valovih. Uro pozneje smo bili že tako blizo obrežja, da smo že lahko razločevali različne čolne. Jaz sem ustrelil z revolverjem in potem s puško osemkrat zaporedoma. Skozi ušesa leteče vpitje je bil odgovor. Moji sobratje in njih zamorci so me spoznali in več kot sto iih je poskočilo v morje in bredlo meni nasproti Zgrabili so me za roke. noge in obleko, vzdijg-nili me iz čolna in me nesli med glasnim petjem in vpitjem na ramah k mojim sobratom na breg Ves vesel sem jih objel po versti. Vsi so mislili, da sem utonil. Lahko si mislite, kako so bili vsi nemirni Vsi so tekli mi pripravljat gorka jedila; toda mogel sem le nekaj malega vžiti. ker sem imel hudo merzlico. K sreči je imel jeden steklenico ruma. Ta me je poživil in mi zopet pomagal na noge. Od dveh mojih sobratov sem dobil po jedno odejo in tako sera to noč mirno spal v šotoru. Drugi dan smo prišli do P. Tiela. Že od daleč nam je pritekel nasproti. Lahko si mislite, kako sera bil vesel, da sem našel tukaj na ekvatorju holand-skega rojaka. Z njim sem tudi skupaj hodil v šolo. Povedal sem mu, koliko dragih in koristnih stvarij sem zgubil na jezeru. Dobri pater se je prijel za dolgo černo brado in rekel: „Nič ne dene, Jup (Jožef), midva deliva vse. kar imam." In res mi je dal vse, kar sem potreboval in mi stregel po bra-tovsko. „0 kako dobro in lepo je, ako bratje složno med seboj žive," pravi sveto pismo. To se čuti posebno, ako je človek daleč od doina; tedaj se taki prijatelji več vredni kot vsi zakladi. Moje noge so bile vse otekle, kajti od moje nesreče sem nisem imel druzega kot par slabih čevljev, kateri so mi napravljali velike bolečine. P. Tiel mi je takoj obvezal noge in mi dal par mehkih opank Tudi mi je podaril dragoceno pipo in skerbel za me kot naj boljša mati, dokler se nisem zopet pozdravil. Škoda, da sem se moral žez dva dni že ločiti. moral sem naprej, daleč naprej proti severu — v Ugando Štiri dni pozneje smo dospeli tje." I. Bratovske zadeve molitvenega apostoljstva. Nameni za mesec listopad (november) 1896 (Spis poterjen od sv. Očeta, i a) Glavni namen. I boge duše v vicah. b) Posebni nameni: 7.) Sv. Am&rant. Virtemberško in liadensko Združeno bojevanje proti nenravnosti in pijančevanju. Konečna zmaga nad globoko ukoreninjenimi strastmi 8) Sf. Bogomir. Kdinost francoskih katoličanov l'««nov!je-nje in poživljenje veselja do poklica. Kupčijske /.adeve. 9 i S?. Teodor." Hiša \Vittelsbach V/go itev k«rš«'anskih zdravnikov Osbojenje prenapete tesnoserčnosti 10) Sv. Andrej avellskl. Spomin na posi«dnj«- r.-*i Uolni duhovniki. Sprava me-1 predstojniki in podiožmki. 11 i Sv. ffl&rtln, škof. Vstrajnost v delovanju, molitvi in zaupanju v Botra. Pospeševatelji molitvenega ap »stolj*tva Ljudje v tovarnah 12 ) Sv. Martin, papež. Katoliške ie!av>k«- na>« it.in*- v Nemčiji. Zelo propadle občine Zadeve kupe*-v m prodajale« v. 18.) Sv. Stanlslal K. Novicijati Zavodi /a vzgojo m p-«duk. Dopuščenje marijanskih kongregacij v srednjit šolali. II. Bratovske zadeve N. 1). Gtospč presv. Jezusov. Serca. V molitev priporočeni • Na milostljive priproSnje N. lj. G. prt sv. Jezusovega Serca, sv. Jožefa, sv. Nikoiaja. ss. Mohorja in Fortunata. n.v.ih angeljev varhov in vseh naših patronov Bog dobrotno odverni od na*e dežele poboje, umore in samomore, odpad in bre< verstvo. prešešo-vanje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe. - Sestra priporoča v bratovsk«. mo|it<-v brata-duhov-nika za zdravje N«-ka oseba priporoča goreči molitvi na <"ast presv. Jezusovemu Serru in sv Jožefu sv«..« a svaka za spreobernenje — Islotako neka na očeh bolna oseba, da bi ji Bog "•I vzel na priproSnjo sv Lucije «»česno bole/en «V je Njegova volja. Zahvale. Vsled storjene obljube se priserčno zahvaljujem tem potom večnemu Bogu. naši ljubi Gospej presv. Serca. sv Jožefu in sv. Antonu Padovanskemu za milost. da sem ozdravel 'd dolge, 12 tednov trajajoče bolezni V Ljubljani, 8. nov. Anton C.ernive« Mojega otroka je skoro reli 2 leti dan za dnevom lm«la božjast strašno zvijala, tako. da sem jaz in drugi, kteri so na vi- tleli, obupali nad njegovim življenjem ali pa pohabljeno celo življenje. V tej veliki stiski zatekala sem se k Mariji. Božji materi, ter njo prosila pomoči in reSitve. Moja molitev ni bila zastonj. Čudovito sem b^a uslišana Otroka je božjast popolnoma pustila brez sledu. In to s«m v ..Danici« zaobljubila razglasiti, zato da bi vsi v svojik križih in nadlogah se zatekali k Mariji, ki se po pravici nazivlje »Pomoč kristjanov.« M. Sch. Listek za raznoterosti. Kancnično vneščeni so bili dne 27 oktobra naslednji čč gg: Valentin Bergant na župnijo Mimo Peč; Peter Bohinjec na župnijo Horjul; Frančišek Dolinar na župnijo Ribnico; Vincencij Polaj na župnijo Reteče, Frančišek Krek na Vranjo Peč. Prezentovani so čč. gg.: Jožef Lavrič, župnik v Ambrusu za župnijo Brusnice; Jožef Lavtižar, župnik v Gradu za župnijo Rateče na Gorenjskem. Cerkveni rop. Minole dni je neznan tat po noči vlomil v štepanji vasi pri Ljubljani v kapelico Božjega groba; s krampom je šiloma odperl vrata, od tergal železen pokrov pri jednem nabiralniku, ki je koj zraven vrat, in pobral novce, pustil je samo jeden krajcar. Drugi nabiralnik ali pušico, ki je bila priterjena v zid, je šiloma iztergal ter odnesel seboj; menda v njej ni bilo mnogo denarja. Kramp vergel je v cipreso, ki raste pred kapelico na grobu. Cerkvene tatvine se množe; pred dobrim tednom v ter-novski cerkvi v Ljubljani, sedaj v Štepanji vasi, kamor o postnem času pobožni Ljubljančani tako radi zahajajo. Na Nemškem Rovtn v Bohinju je umeri dne 2»>. oktobra častiti g. Mihael Dobravec, duhovnik teržaške škofije. Pokojnik je bil večkrat previden in je ves udan v Božjo voljo izdihnil svojo dušo. — V spremstvu peterih gg. duhovnih tovarišev ga je pokopal gorjanski župnik in deželni poslanec preč. gosp. Janez Ažman dne 28. p m. Pogreba se je vde-ležilo obilo vernega ljudstva. Domači pevski zbor rnu je zapel v cerkvi in na grobu mile žalostinke. Ranjki je bil rojen 1835 leta na Nemškem Rovtu, kjer je že tudi več let živel v pokoju. Naj v miru počiva! Teriaski prostozidarski mestni zastop. Dne 29. oktobra je bila seja teržaškega mestnega zastopa. Teržaška katoliška družba je poslala mestnemu za-stopu dopis, kteri se je prebral pri tej seji in v katerem se mestnemu zastopu očita, da je bilo njegovo postopanje povodom cerkvenih slavnosti dne 20. in 27. septembra protikatoliško, in torej nepošteno, o čemur se je lahko prepričal vsak udeleženec. wDanica * je že poročala, da je bilo takrat kronanje M. B, ktere slovesnosti so se vdeležili najvišji dostojanstveniki duhovskega in svetnega stanu — le mestni zastop ne; ni se hotel pokazati vernega in katoliškega. To mu je zdaj očitala katoliška družba. Župan Venuti je vsled tega nečuveno napadal katoliško družbo ter ji odrekal pravico, javno nastopati v imenu tržaških katoličanov, češ da oni gospodje niso katoličani, temveč „klerikalci." — Čudne pojme imajo ti možje o besedah „katoličan" in „klerikalec". Kakor da bi mi. ktere psujejo s „ klerikalci", ne bili dobri katoličani! Kakor bi se to moglo ločiti! Nekaj podobnega je rekla socijalistična prerokinja v Ljubljani rekoč: „Mi nismo zoper katoliško Cerkev, temveč samo zoper duhovnike." Te besede so dokaz največje nevednosti o bistvu katol. Cerkve. Kako bi bilo mogoče katoliško Cerkev ločiti od duhovščine ! Strast preslepi ljudi. ,(Danica" je tudi ime slovenskemu katoliškemu društvu vseučiliščnikov na Dunaju. To društvo se je pričelo še le pred nekaj leti. Stoji na terdno verski podlagi. Ima tudi že svoj list BZora" imenovan, ki s spretno besedo biča krive nazore med visokošolci ter jim riše: da je edino lepo, plemenito in idealno to. kar uči katol. Cerkev. To društvo ima namen, dijakom v velikih mestih posebno obraniti katoliško vero. ktera se tam kaj rada izgubi! — Za 1. 189ti/97 se je sestavil odbor iz sledečih članov: dr. med. Frančišek Jankovic. predsednik; cand. iur. Štefan Orehek, podpredsednik; stud. med. Frančišek Dolšak, tajnik; stud. med Avguštin Levičnik, blagajnik; stud. iur. Dragotin Gruber, knjižničar; stud. med vet. Frančišek Čeme, arhivar. Primeren odgovor. Neki knez je imel pri sebi dvornega norca, da se je razveseljeval nad veselimi burkami in šalami, ki jih je ta uganjal. Dal mu je tudi palico, kakoršno imajo boljši dvorni norci, in mu je ukazal, naj jo toliko časa obderži, dokler ne dobi večjega norca kot je on. potem naj jo d