/^UMAR O CD Si o> o o U) £ o o > JU cB to > fO (D Ekonomsko ogledalo ISSN 1318-3818 št. 7-8 / letnik XVIII / 2012 Izdajatelj: UMAR, Ljubljana, Gregorčičeva 27 Odgovarja: mag. Boštjan Vasle, direktor Glavna urednica: mag. Tina Nenadič Pri pripravi tekočih gospodarskih gibanj so sodelovali (po abecednem vrstnem redu): Jure Brložnik; Janez Dodič; Marjan Hafner; Matevž Hribernik; Slavica Jurančič; Jasna Kondža; Mojca Koprivnikar Šušteršič; Janez Kušar; mag. Urška Lušina; dr. Jože Markič; mag. Tina Nenadič; Mitja Perko, mag.; Jure Povšnar; mag. Ana T. Selan; Dragica Šuc, MSc Izbrane teme so pripravili: mag. Barbara Ferk, mag. Eva Zver (Poročilo o staranju 2012 - ekonomske in proračunske projekcije za države EU-27 (20102060)); Helena Mervic (Izdatki za socialno zaščito 2010); dr. Valerija Korošec (Revščina, dohodkovna neenakost in materialna prikrajšanost prebivalstva), Janez Dodič (Raven cen proizvodov in storitev za končno potrošnjo gospodinjstev v državah EU); mag. Eva Zver (Zaposlenost v dejavnostih javnih storitev in sektorju država - mednarodna primerjava) Uredniški odbor: Lidija Apohal Vučkovič, mag. Marijana Bednaš, dr. Alenka Kajzer, mag. Rotija Kmet Zupančič, Janez Kušar, mag. Boštjan Vasle Priprava podatkov, oblikovanje grafikonov: Bibijana Cirman Naglič, Marjeta Žigman Oblikovanje: Katja Korinšek, Pristop Računalniška postavitev: Ema Bertina Kopitar Tisk: SURS Naklada: 170 izvodov © Razmnoževanje publikacije ali njenih delov ni dovoljeno. Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira. Kazalo Aktualno...........................................................................................................................................................3 Tekoča gospodarska gibanja..........................................................................................................................5 Mednarodno okolje...........................................................................................................................................................7 Gospodarska gibanja v Sloveniji........................................................................................................................................................8 Trg dela.......................................................................................................................................................................................................13 Cene.............................................................................................................................................................................................................15 Plačilna bilanca.......................................................................................................................................................................................17 Finančni trgi..............................................................................................................................................................................................18 Javne finance...........................................................................................................................................................................................20 Okvirji Bruto domači proizvod, 2. četrtletje 2012.....................................................................................................................9 Obseg cestnega in železniškega blagovnega prometa............................................................................................12 Izbrane teme Poročilo o staranju 2012 - ekonomske in proračunske projekcije za države EU-27 (2010-2060)...................25 Izdatki za socialno zaščito 2010....................................................................................................................................27 Revščina, dohodkovna neenakost in materialna prikrajšanost prebivalstva......................................................28 Raven cen proizvodov in storitev za končno potrošnjo gospodinjstev v državah EU........................................32 Zaposlenost v dejavnostih javnih storitev in sektorju država - mednarodna primerjava................................33 Statistična priloga.........................................................................................................................................37 Pri pripravi Ekonomskega ogledala so bili upoštevani statistični podatki znani do 4. septembra 2012. S 1. januarjem 2008 je v državah članicah Evropske unije začela veljati nova klasifikacija dejavnosti poslovnih subjektov NACE Rev 2., ki je nadomestila prej veljavno klasifikacijo Nace Rev. 1.1. V Republiki Sloveniji je v veljavo stopila nacionalna različica standardne klasifikacije, imenovana SKD 2008, ki v celoti povzema evropsko klasifikacijo dejavnosti, hkrati pa jo tudi dopolnjuje z nacionalnimi podrazredi. V Ekonomskem ogledalu vse analize temeljijo na SKD 2008, razen ko izrecno navajamo staro klasifikacijo SKD 2002. Več informacij o uvajanju nove klasifikacije je dostopnih na spletni strani SURS http://www.stat.si/skd nace 2008.asp. Vsi desezonirani podatki za Slovenijo v publikaciji Ekonomsko ogledalo so preračuni UMAR, če ni drugače navedeno. Aktualno Gospodarska aktivnost v naših najpomembnejših trgovinskih partnericah se je v drugem četrtletju znižala, pričakovanja za drugo polovico leta pa so se poslabšala. Po stagnaciji v prvem se je v drugem četrtletju BDP v evrskem območju zmanjšal za 0,2 % (desezonirano) in bil medletno nižji za 0,5 %, kar je slabše od spomladanskih pričakovanj Evropske komisije. Obeti za prihodnje mesece so slabi, kar potrjujejo kazalniki razpoloženja, ki so se v poletnih mesecih še poslabšali. Nižje kot spomladi so tudi zadnje napovedi mednarodnih institucij. Za drugo polovico letošnjega leta pričakujejo nizko aktivnost, ki jo napovedujejo tudi za začetek prihodnjega leta. Zaradi negativnih pričakovanj bank glede gospodarskega okrevanja so se poslabšali tudi posojilni pogoji za podjetja v evrskem območju, banke pa tudi ne pričakujejo povečanja povpraševanja podjetij in gospodinjstev po kreditih. Gospodarska aktivnost v Sloveniji je bila ob padcu v drugem četrtletju v prvi polovici leta nižja kot v enakem obdobju lani. BDP se je po stagnaciji v prvem v drugem četrtletju zmanjšal (-1,0 % desez.) in bil medletno manjši za 3,2 %. K medletnemu padcu je največ prispeval upad domačega povpraševanja. Zaradi poslabšanja razpoloženja potrošnikov, nadaljevanja zaostrenih razmer na trgu dela in manjše potrošnje trajnih dobrin je bila medletno manjša potrošnja gospodinjstev (-3,0 %), zaradi racionalizacije odhodkov pa tudi potrošnja države (-2,0 %). Ob nadaljnjem upadanju gradbenih investicij in manjših investicijah v opremo in stroje so bile znova manjše bruto investicije v osnovna sredstva (-8,9 %). Ob upočasnitvi rasti gospodarske aktivnosti v glavnih trgovinskih partnericah je bil medletno nižji tudi izvoz (-0,5 %). Zaradi padca domačega povpraševanja pa se je medletni padec uvoza še poglobil (-5,4 %), zato je bil prispevek salda menjave s tujino visoko pozitiven (3,4 o. t.). Ob manjšem domačem povpraševanju in manjšem obsegu zunanje trgovine je bila dodana vrednost nižja v večini dejavnosti. Višja je bila le v dejavnostih javnih storitev, kjer se je v drugem četrtletju nadaljevala rast števila zaposlenih predvsem v zdravstvu, socialnem varstvu in izobraževanju. Razmere na trgu dela so v drugem četrtletju ostale zaostrene. Število delovno aktivnih po anketi o delovni sili in po statističnem registru se je tudi v drugem četrtletju zmanjšalo (desez.) in ostalo medletno manjše. Še naprej se zmanjšuje tudi število registriranih brezposelnih oseb, kije bilo v drugem četrtletju medletno manjše za 1,8 %. Manj registriranih brezposelnih oseb kot v enakem obdobju lani je predvsem rezultat več črtanj iz evidence brezposelnih zaradi kršitev obveznosti in več vključitev v javna dela. Konec julija se je število registriranih brezposelnih po pričakovanjih povečalo, na 106.896 oseb, predvsem zaradi izteka pogodb za določen čas v izobraževanju in tudi stečajev v gradbeništvu. Zaostrenost razmer na trgu dela potrjuje podatek o številu anketno brezposelnih, ki se je v drugem četrtletju povečalo in bilo v primerjavi z enakim obdobjem lani za 4,0 % večje. Povprečna bruto plača na zaposlenega se je v drugem četrtletju znižala predvsem zaradi junijskega znižanja plač v javnem sektorju in sektorju država. Povprečna bruto plača je v zasebnem sektorju v drugem četrtletju ostala nespremenjena, v javnem sektorju in sektorju država pa se je zaradi junijskega znižanja plač ob uveljavitvi ZUJF zmanjšala za 1,1 % oz. 1,2 % (desez.). Medletna rast skupne bruto plače se je v drugem četrtletju zato močno upočasnila (na 0,3 %). Višja kot v enakem obdobju lani je bila v zasebnem sektorju, nižja pa predvsem v sektorju država. Cene življenjskih potrebščin so se julija znižale za 1,0 %, v primerjavi z julijem lani pa so bile višje za 1,1 %. Julijsko deflacijo so zaznamovala predvsem sezonska znižanja cen oblačil in obutve. Zvišale pa so se cene tobačnih izdelkov, zaradi dviga trošarin, in premije za dopolnilno zdravstveno zavarovanje. V sedmih mesecih je bila inflacija zaznamovana predvsem s cenami hrane in tekočih goriv. Po junijski in julijski deflaciji so se cene življenjskih potrebščin avgusta zvišale za 0,7 %. Medletna inflacija pa se je povišala na 2,9 % predvsem zaradi višjih cen hrane in energentov. Obseg kreditov domačih bank domačim nebančnim sektorjem se zmanjšuje; podjetja in NFI ter banke se v tujini razdolžujejo; slabšanje kakovosti bančne aktive se nadaljuje. Obseg kreditov domačih bank domačim nebančnim sektorjem se je v sedmih mesecih znižal za 240 mio EUR. Najbolj (za 451,3 mio EUR) so se v sedmih mesecih zmanjšali krediti podjetjem in NFI, ki so tudi julija neto odplačevala posojila. Z izjemo stanovanjskih so se v sedmih mesecih zmanjšali tudi krediti gospodinjstvom. Večji so bili le krediti državi, ki se večinoma lahko financira le pri domačih bankah. Dostop do tujih virov financiranja je ostal omejen. Podjetja, ki so se v enakem obdobju lani zadolževala, in domače banke se v tujini razdolžujejo. Neto odplačila tujih obveznosti bank so v sedmih mesecih znašala 1,7 mrd EUR, kar je za skoraj polovico več kot v enakem obdobju lani. Nadaljuje se tudi slabšanje kakovosti bančne aktive. Junija se je zaradi prirasta obsega terjatev v bonitetni razred C povečal delež slabih terjatev (12,4 %). Ob nadaljnjem slabšanju bančne aktive banke oblikujejo dodatne oslabitve in rezervacije, ki so bile v sedmih mesecih za 55 % večje kot v enakem obdobju lani. Po podatkih konsolidirane bilance MF je primanjkljaj javnih financ v prvi polovici leta znašal 854 mio EUR. Prihodki so bili za 1,3 %, odhodki pa za 2,0 % manjši kot v enakem obdobju lani. Z izjemo izdatkov za obresti in plačil v evropski proračun so bile medletno nižje vse kategorije izdatkov, najbolj so padli odhodki za investicije in investicijske transfere (-9,4 %). Skupni transferji posameznikom in gospodinjstvom pa so bili v prvi polovici leta medletno manjši verjetno tudi zaradi težav z implementacijo Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. (ü £ (ü ja (ü M ■ö o a tA O ^ (ü >u JŽ o Mednarodno okolje V drugem četrtletju letošnjega leta seje gospodarska aktivnost v naših najpomembnejših trgovinskih partnericah znižala, obeti za okrevanje v drugi polovici leta pa so se poslabšali. Po stagnaciji v prvem četrtletju se je BDP v evrskem območju nekoliko znižal (-0,2 % desez.), medletno je bil nižji za 0,5 %. Četrtletna rast je bila skladna s spomladanskimi pričakovanji EK v Nemčiji, Franciji in Avstriji, v drugih naših večjih trgovinskih partnericah in EU pa je bila nižja od pričakovanj. Do večje upočasnitve aktivnosti je prišlo predvsem v državah, ki se soočajo z največjimi javnofinančnimi problemi in imajo največje potrebe po fiskalni konsolidaciji. Negotovost okrevanja v drugi polovici leta nakazujejo nekateri kazalniki razpoloženja (PMI, ifo, ESI), ki so se julija in avgusta še poslabšali. Močno se je zmanjšala tudi vrednost kazalnika gospodarske klime ifo za Nemčijo, kjer so podjetja izrazila velik pesimizem zlasti glede aktivnosti v predelovalnih dejavnosti v naslednjih mesecih. Nizko razpoloženje je vplivalo tudi na zadnje napovedi mednarodnih institucij, ki so nižje kot spomladi in napovedujejo nadaljnjo nizko aktivnost v drugi polovici letošnjega in začetku naslednjega leta. IMF je julija nekoliko znižal napovedi svetovne gospodarske rasti za letos, občutneje pa napovedi za naslednje leto (za evrsko območje za 0,3 o. t. na 0,7 %). Slika 1: Sprememba BDP v 2. četrtletju 2012 in primerjava z napovedmi EK Q3 11 »04 11 «01 12 »02 12 -Q2 12 napoved 0,8 0,6 0,4 0,2 0,0 3-0,2 -0,4 -0,6 -1,0 EMU Nemčija Francija Italija Vir: Eurostat, napoved EK (maj 2012). Avstrija V drugem četrtletju se je nadaljevalo zaostrovanje posojilnih pogojev za podjetja in gospodinjstva v evrskem območju. Posojilni pogoji za podjetja so se po anketi ECB zaostrili, število bank, ki so poslabšale posojilne pogoje, je bilo za 10 % večje od števila bank, ki so jih izboljšale. Poslabšanje velja za podjetja vseh velikosti in kredite vseh ročnosti. Glavni dejavnik zaostrovanja, ki je bilo podobno intenzivno kot v prvem četrtletju, so ostala negativna pričakovanja bank glede gospodarskega okrevanja. Banke so zaostrile posojilne pogoje predvsem z višanjem marž. Po ocenah bank se je močno znižalo povpraševanje podjetij po kreditih, ki so bili namenjeni predvsem refinanciranju obstoječega dolga in manj tekočemu poslovanju ali novim investicijam. Zaostrili so se tudi posojilni pogoji za gospodinjstva, predvsem za stanovanjska posojila, kar je ob negotovih razmerah na trgu dela vplivalo tudi na povpraševanje gospodinjstev po kreditih. Banke ne pričakujejo bistvenih sprememb posojilnih pogojev v tretjem četrtletju, niti ne povečanja povpraševanja podjetij in gospodinjstev po kreditih. Slika 2: ECB anketa o posojilnih pogojih v evrskem območju Pos. pogoji za podjetja v preteklih 3 mesecih (leva os) -Pos. pogoji za podjetja v prih. 3 mesecih (leva os) -Povpraševanje podjetij po posojilih v pret. 3 mesecih (desna os) -----Povpraševanje podjetij po posojilih v prih. 3 mesecih (desna os) 60 40 12 E 30 10 -20 60 40 30 E -20 a Vir: ECB. Zahtevane donosnosti državnih obveznic so se v večini držav evrskega območja julija in avgusta znižale. Razlike med državami evrskega območja ostajajo velike, saj donosnosti v najboljizpostavljenih državah presegajo 6,0 %. Donosnosti v državah z najvišjo bonitetno oceno (AAA) so se v zadnjih dveh mesecih še znižale (med 20 in 30 b. t.) in dosegle rekordno nizke ravni, kar je predvsem posledica zaskrbljenosti glede okrevanja v ostalih državah evrskega območja in nadaljnjega izogibanja prevelikim tveganjem. Julija je ECB znova znižala obrestno mero za operacije glavnega refinanciranja, avgusta pa je Euribor dosegel rekordno nizko raven. Z namenom oživitve gospodarske aktivnosti je ECB v začetku julija znižala ključno obrestno mero za 25 b. t. na 0,75 %. Medbančne obrestne mere v evrskem območju so se zato znižale. Vrednost 3-mesečnega EURIBOR-a je avgusta znašala 0,332 %, 16 b. t. manj kot julija in 32 b. t. manj kot junija. Julija in avgusta so se znižale tudi vrednosti 3-mesečnega LIBOR-ja za USD (na 0,435 %) in CHF (na 0,052 %). Julija in avgusta se je padanje vrednosti evra v primerjavi z glavnimi svetovnimi valutami umirilo. V primerjavi z ameriškim dolarjem se je vrednost evra avgusta zvišala 50 50 20 20 10 0 0 -10 -10 -30 -30 -40 -40 Slika 3: Donosnost 10-letnih državnih obveznic -Slovenija -Italija -Španija -Portugalska -----Irska -----Nemčija .................Avstrija Vir: Bloomberg. za 0,9 % (1,240 USD za 1 EUR), medletno pa je bila nižja za 14,1 %. Nekoliko se je zvišala tudi vrednost evra v primerjavi z japonskim jenom (za 0,5 % na 97,58 JPY za 1 EUR), medtem ko je v primerjavi z britanskim funtom (0,789 GBP za 1 EUR) in švicarskim frankom ostala skoraj nespremenjena (1,20 CHF za 1 EUR). Cene nafte in neenergetskih surovin so se avgusta zvišale. Po močnem junijskem znižanju so se cene nafte julija in avgusta zvišale. Povprečna cena nafte Brent je avgusta znašala 113,4 USD/sod oz. 90,44 EUR/sod, kar je 19,2 % oz. 18,3 % več kot junija. IEA ugotavlja, da so cene višje kljub slabšim obetom za okrevanje gospodarstva in relativno visokim zalogam v razvitih gospodarstvih ter so predvsem posledica dejavnikov na strani ponudbe (prepoved uvoza nafte iz Irana, problemi z dobavo nafte iz severnega morja, sezona orkanov v ZDA). Povišale so se tudi cene neenergetskih surovin, po podatkih IMF so bile julija višje za 4,1 %. K povečanju so največ prispevale cene hrane (9,3 %), predvsem žitaric. Ključna razloga za povečanje cen hrane sta suša in slaba letina v glavnih proizvajalkah hrane, kar najbi vplivalo na višje cene hrane tudi v naslednjih mesecih. Po zadnjih podatkih se je rast cen hrane in posledično neenergetskih surovin nadaljevala tudi avgusta. Gospodarska gibanja v Sloveniji Realni izvoz blaga seje po padcu v prvem četrtletju v drugem povečal, uvoz blaga pa se je znova zmanjšal (desez.).1 Realni izvoz blaga se je v drugem četrtletju letos povečal (1,5 %), s četrtletnimi nihanji pa ostaja na podobni ravni od drugega četrtletja lani. Padec realnega uvoza blaga se Slika 5: Blagovna menjava - realno 4800 a Vir: SURS. Slika 4: Indeks cen nafte in neenergetskih surovin -Nafta -----Kovine -Hrana -----Kmetijske surovine Tabela 1: Izbrani mesečni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji v % 2011 VI 12/ V 12 VI 12/ VI 11 I-VI 12/ I-VI 11 Izvoz1 11,7 0,1 0,7 2,3 -blago 13,3 0,3 -0,3 1,6 -storitve 4,8 -1,0 5,2 5,3 Uvoz1 11,3 -0,6 0,2 -0,8 -blago 12,9 -2,7 -0,4 -0,5 -storitve 2,0 15,5 4,2 -2,6 Industrijska proizvodnja 2,1 2,82 2,83 0,43 -v predelovalnih dejavnostih 2,0 2,42 0,73 -0,53 Gradbeništvo-vrednost opravljenih gradbenih del -25,6 6,82 -7,23 -16,53 Trgovina na drobno - realni prihodek 1,5 3,02 0,53 -0,53 Viri: BS, Eurostat, SURS, preračuni UMAR. Opombe: 1plačilnobilančna statistika, 2desezonirani podatki, 3delovnim prilagojeni podatki. Vir: IMF. ' Po statistiki nacionalnih računov. 0 dnem Okvir 1: Bruto domači proizvod, 2. četrtletje 2012 V drugem četrtletju je bil zaradi upada domače potrošnje padec gospodarske aktivnosti največji po letu 2009 in med največjimi v evrskem območju. BDP se je glede na prvo četrtletje znižal za 1,0 % (desez.), medletno pa je bil nižji za 3,2 %. Slednje je posledica upada domače potrošnje - po stagnaciji v prvem četrtletju sta bili medletno nižji potrošnja gospodinjstev (-3,0 %) in države (-2,0 %), nadaljevalo se je krčenje investicij (-8,9 %). K padcu potrošnje gospodinjstev so prispevali zaostrene razmere na trgu dela, občutno poslabšanje razpoloženja potrošnikov in upad potrošnje trajnih dobrin. Padec potrošnje države pa je bil predvsem posledica ukrepov za racionalizacijo odhodkov. H krčenju investicij je poleg nadaljnjega upada gradbenih investicij prispeval tudi padec investicij v opremo in stroje, ki so se lani povečevale. Ob takšnem upadu domače potrošnje se je občutno poglobil medletni padec uvoza (-5,4 %). Izvoz, ki je bil glavni dejavnik sicer šibkega gospodarskega okrevanja, je bil ob upočasnitvi gospodarske aktivnosti v glavnih trgovinskih partnericah medletno nižji (-0,5 %) zaradi medletno nižjega izvoza blaga. Zaradi večjega padca uvoza od izvoza je bil prispevek salda menjave s tujino k skupni rasti precej visok (3,4 o. t.). Po lanskem kopičenju zalog se je v drugem četrtletju prispevek spremembe zalog k skupni rasti zmanjšal (-2,9 o. t.). Občuten padec domače potrošnje in znižanje tujega povpraševanja sta vplivala na znižanje dodane vrednosti večine pretežno tržno usmerjenih dejavnosti. Z upadanjem vseh komponent domače potrošnje in zmanjšanim tujim povpraševanjem je letos za lanskimi ravnmi zaostala aktivnost večine tržnih storitev, zlasti informacijsko-komunikacijskih dejavnosti, strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnosti, trgovine, gostinstva ter finančnih in zavarovalniških dejavnosti. Skladno s padcem investicij se je nadaljeval razmeroma visok upad dodane vrednosti v gradbeništvu. Manjši obseg zunanje trgovine pa se je odrazil v padcu dodane vrednosti v predelovalnih dejavnostih. Dodana vrednost je bila tako medletno višja le v javnih storitvah, kjer se je v drugem četrtletju nadaljevala rast števila zaposlenih predvsem v zdravstvu, socialnem varstvu in izobraževanju. Slika 6: Izdatkovna struktura BDP v Sloveniji Zasebna potrošnja Državna potrošnja Bruto investicije v os. sr. .^wVw-Spr. zalog in vredn. pred. Izvoz pro. in stor. ^^m Uvoz pro. in stor. -Realna rast BDP (desna os) Slika 7: BDP v Sloveniji in izbranih pomembnejših trgovinskih partnericah * Slovenija -Nemčija ---------Francija ----Italija -Avstrija ---------Hrvaška O O O Vir: SURS. 8 104 6 103 102 4 53101 2 # Ji100 0 99 a m 98 -2 t^ -ij 97 „ ™ -4 != C 96 95 -8 ^94 93 -10 92 -12 91 90 Vir: Eurostat, preračuni UMAR. je v drugem četrtletju poglobil (-2,0 %). Po nominalnih podatkih je bila to, ob nadaljnjem padanju uvoza proizvodov za investicije, posledica večjega padca uvoza proizvodov za široko porabo kot v predhodnih četrtletjih, manjši pa je bil tudi uvoz proizvodov za vmesno porabo2. V prvi polovici leta je bil realni izvoz blaga za 0,3 % večji kot v enakem obdobju predhodnega leta, uvoz pa manjši za 3,2 %. 2 Po zunanjetrgovinski statistiki, kjer so podatki razpoložljivi do vključno maja. Nominalna rast izvoza storitev se je v drugem četrtletju upočasnila, uvoz pa se je znova zmanjšal (desez.).3 Upočasnitev rasti izvoza storitev (1,3 %) je bila predvsem posledica upočasnitve rasti izvoza transporta in padca izvoza ostalih poslovnih storitev. Rast največje komponente, izvoza potovanj, se je sicer okrepila. Nominalni uvoz storitev se je zmanjšal (-0,3 %) manj kot v predhodnih dveh četrtletjih predvsem zaradi manjšega zmanjšanja uvoza transporta in potovanj. Po rasti v 3 Po plačilnobilančni statistiki. 85 80 65 60 55 Slika 8: Uvoz blaga po namenu -Proiz. za vmesno porabo ■ -Proiz. za investicije 110 45 105 er 100 95 90 Proizv. za široko porabo Vir: SURS, preračuni UMAR. manjša je bila tudi proizvodnja srednje nizko tehnološko zahtevnih panog. Na ravni prvega četrtletja pa se je ohranila proizvodnja tehnološko bolj zahtevnih panog, ki so znova presegle obseg proizvodnje iz enakega obdobja lani (1,3 %). Medletno večja je bila, poleg kemične in farmacevtske industrije, proizvodnja drugih strojev in naprav. Medletno nižja proizvodnja tehnološko manj zahtevnih panog (-4,6 %)5 je bila po naši oceni tudi posledica večje usmerjenosti predvsem nizko tehnološko zahtevnih panog na domači trg6. Prihodki od prodaje na domačem trgu so se tudi v drugem četrtletju zmanjšali in bili medletno manjši za 9,4 % (v prvi polovici leta za 8,2 %). Ob nizki gospodarski aktivnosti v nekaterih pomembnejših trgovinskih partnericah pa so se prihodki od prodaje na tujem trgu v drugem četrtletju glede na prvo četrtletje po naši oceni povečali predvsem na trgih zunajevrskega območja. V drugem četrtletju so bili prihodki od prodaje na trgih zunaj evrskega območja medletno višji za 5,7 % (v prvi polovici leta za 5,3 %). V evrskem območju so ostali na medletno podobni ravni, v prvi polovici leta pa so bili medletno nižji za 0,8 %. Slika 9: Storitvena menjava - nominalno 1.400 900 800 700 a a a Vir: BS, preračuni UMAR. predhodnem četrtletju se je zmanjšal tudi uvoz vseh drugih storitev.4 V prvi polovici leta je bil nominalni izvoz storitev za 5,3 % večji kot v enakem obdobju predhodnega leta, uvoz pa za 2,6 % manjši. Obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti se je v drugem četrtletju zmanjšal (-0,8 % desez.), vendar je ostal podoben kot v enakem obdobju lani. Zmanjšala se je proizvodnja nizko tehnološko zahtevnih panog, nekoliko 4 V skupino druge storitve smo pri desezoniranju vključili komunikacijske, gradbene, finančne, računalniške in informacijske, osebne, kulturne in rekreacijske, državne storitve, zavarovanja ter licence, patente in avtorske pravice. Te vse skupaj predstavljajo več kot desetino izvoza storitev in manj kot tretjino uvoza storitev. Slika 10: Obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti po tehnološki zahtevnosti panog in prihodki od prodaje po geografski usmerjenosti - Obseg proizvodnje nizko teh. zaht. panoge - Obseg proizvodnje sr. nizko teh. zaht. panoge ■ Obseg proizvodnje sr. vis. in visoko teh. zaht. panoge Prihodki od prodaje domači trg - Prihodki od prodaje tuji trg a a a Vir: SURS, preračuni UMAR Zaostanek Slovenije za povprečno ravnjo proizvodnje v EU se je v prvi polovici leta sicer nekoliko zmanjšal, vendar je ostal večji kot v večini držav. Obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti v EU se je tudi v drugem četrtletju zmanjšal 5 Proizvodnja nizko tehnološko zahtevnih panog je bila v drugem četrtletju medletno nižja za 7,2 % (v prvi polovici leta za 3,7 %), proizvodnja srednje nizko tehnološko zahtevnih panog pa za 2,7 % (v prvi polovici leta za 2,0 %). 6 Nizko tehnološko zahtevne panoge so leta 2011 na tujih trgih ustvarile 43,5 % vseh prihodkov od prodaje, srednje nizko tehnološko zahtevne panoge pa 59,7 %. Najbolj izvozno usmerjene so tehnološko zahtevnejše panoge, ki so leta 2011 na tujih trgih ustvarile 79,8 % vseh prihodkov od prodaje. 75 70 1.300 1.200 1.100 1.000 (-0,9 % desez.), večina držav pa je zaostanek za letom 2008 v prvi polovici leta povečala. Višja kot leta 2011 je bila le proizvodnja v nekaterih državah, ki so že presegle ravni iz leta 2008. Slovenija za proizvodnjo iz leta 2008 še vedno zaostaja za več kot desetino, kar je več kot ostale pomembnejše trgovinske partnerice iz evrskega območja (razen Italije). K večjemu zaostanku Slovenije prispevajo predvsem tehnološko manjzahtevne panoge, največ tekstilna in pohištvena industrija, proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas ter proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov. Proizvodnja tehnološko zahtevnejših panog v povprečju dosega ravni iz leta 2008 v Sloveniji in EU, med njimi pa najbolj zaostaja proizvodnja drugih strojev in naprav, ki tudi v EU okreva počasneje kot ostale tehnološko zahtevnejše panoge. Slika 11: Obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti v državah EU Q2 2012 -2011 i^D--1 — Vir: Eurostat, preračuni UMAR Opomba: * podatki za Q1 2012 Aktivnost v gradbeništvu je v drugem četrtletju ostala na nizki ravni. Vrednost opravljenih gradbenih del se je aprila in maja močno znižala (skupaj za več kot četrtino), junija pa povišala za 6,8 % (desez.). V drugem četrtletju se je aktivnost tako znova znižala in bila za 15,6 % nižja kot v enakem obdobju lani. Potem ko se je gradnja stavb v prvem četrtletju povečala, se je v drugem precej znižala, nadaljevalo pa se je nižanje vrednosti opravljenih del na inženirskih objektih. Obeti v gradbeništvu ostajajo negotovi. Vrednost novih pogodb v gradbeništvu se je od začetka leta sicer nekoliko povečala, vendar je ostala medletno nižja (v prvi polovici leta za 11,3 %; zaloga pogodb junija za 12,5 %). Padec je najmanjši pri inženirskih objektih, večji pri nestanovanjskih in največji pri stanovanjskih7 stavbah. 7 Pri interpretaciji podatka o vrednosti del v stanovanjski gradnji je treba opozoriti, da v te podatke niso vključena manjša podjetja, ki po naših ocenah večji del svoje aktivnosti opravijo v gradnji stanovanjskih stavb. Na slabe obete za gradnjo stavb kažejo tudi podatki o izdanih gradbenih dovoljenjih: v prvi polovici leta je bila z izdanimi gradbenimi dovoljenji predvidena za 29,0 % manjša skupna površina stavb kot v enakem obdobju lani. Manj neugodno kažejo podatki poslovnih tendenc, saj se je kazalnik zaupanja v gradbeništvu avgusta povečal. Čeprav je dosegel najvišjo vrednost po letu 2008, je ostal na nizki ravni. Slika 12: Vrednost opravljenih gradbenih del -Gradbeništvo skupaj -----Stanovanjske stavbe -Nestanovanjske stavbe ---------Gradbeni inženirski objekti 110 100 90 "i^ 80 CO 70 "ö 60 c (z ^^ 50 40 30 20 O O O Vir: SURS, preračuni UMAR. Prihodek v vseh treh trgovinskih panogah se je v drugem četrtletju zmanjšal (desez.). Ob manjši prodaji novih avtomobilov8 se je nadaljevalo zmanjševanje realnega prihodka v trgovini z motornimi vozili in njihovimi popravili. Po rasti v prejšnjih četrtletjih se je v razmerah znižanja obsega proizvodnje predelovalnih dejavnosti in nadaljnjega krčenja gradbene aktivnosti zmanjšal tudi nominalni prihodek v trgovini na debelo. Občutneje se je zmanjšal tudi realni prihodek v trgovini na drobno (-3,8 %). Prihodek v vseh trgovinskih panogah je zaostal tudi za ravnjo iz enakega obdobja lani. V trgovini na drobno so se nadaljevala neugodna gibanja v prodaji živil in neživil, precej nižji je bil prihodek tudi v trgovini z motornimi gorivi. Po rasteh od konca leta 2010 se je prodaja motornih goriv v drugem četrtletju zmanjšala, kar je bila po naši oceni posledica manjšega obsega kopenskega prometa in varčevanja prebivalstva. V trgovini z neživili in trgovini z živili so se ob zaostreni situaciji na trgu dela nadaljevala negativna gibanja. V obeh je bil prihodek manjši tudi medletno. Medletno manjši prihodek v trgovini z živili (predvsem nakupi v hipermarketih, marketih, diskontih ^) kaže na nadaljevanje previdnosti potrošnikov pri nakupih, nadaljnjo selitev v cenejše diskontne trgovine in zamenjavo obstoječih znamk proizvajalcev s cenejšimi 8 Število skupnih prvih registracij osebnih motornih vozil je bilo v drugem četrtletju letos za 13,6 % manjše kot v prvem četrtletju lani, od tega fizičnih oseb za 29,2 %, pravnih pa za 3,4 %. trgovskimi znamkami. Na previdnost potrošnikov pri nakupih kažejo tudi podatki trgovine z neživili, kjer je bil prihodek medletno nižji v vseh sektorjih. Padec je bil največji v specializiranih prodajalnah z računalniškimi in telekomunikacijskimi napravami, knjigami, športno opremo in igračami (-14,1 %), kjer prihodek za ravnjo iz leta 2008 zaostaja že skoraj za petino. Po rasteh v preteklih letih je bil v drugem četrtletju medletno nižji tudi prihodek v specializiranih prodajalnah s tekstilom, oblačili, obutvijo in usnjenimi izdelki ter v specializiranih Okvir 2: Obseg cestnega in železniškega blagovnega prometa Obseg cestnegablagovnegaprometa seje vprvemčetrtletju znova povečal, k rasti je največ prispevalo povečanje mednarodnega prevoza. Obseg cestnega blagovnega prometa je z drugim zaporednim povečanjem (2,4 % desez.) precej presegel povprečni obseg prevozov iz leta 2008. Medletno je bil obseg skupnih prevozov višji za 6,0 %, od tega obseg mednarodnih prevozov za 9,4 %. Med slednjimi so se najbolj, za tretjino, okrepili prevozi, ko je blago pripeljano v Slovenijo (obseg prevozov v notranjem prometu je bil nižji za 16,8 %). Vrednostno je bil uvoz vsega blaga v Slovenijo v prvem četrtletju medletno višji za 2,7 % (za 147 mio EUR), pri čemer je bil uvoz naftnih derivatov, kovinskih izdelkov ter strojev in naprav višji za 19,4 % (za 208 mio EUR). S tem se je struktura uvoženega blaga, ki se v veliki meri prepelje s tovornjaki, spremenila v smeri povečanja specifične teže blaga, kar se pozna tudi pri več prevoženih tonskih kilometrih v mednarodnem prevozu. Obseg prevozov v železniškem blagovnem prometu, ki se je znova zmanjšal (-2,4 % desez.), je bil v prvem četrtletju le 0,4 % višji kot leta 2008 (glede na prvo četrtletje 2011 manjši za 8,7 %), kar je deloma tudi posledica selitve blaga z železnice na ceste. Slika 13: Cestni in železniški prevoz blaga -Cestni (leva os) -Železniški (desna os) prodajalnah s farmacevtskimi, medicinski, kozmetičnimi in toaletnimi izdelki. Nižji kot pred letom je ostal tudi prihodek v trgovini s pohištvom, gospodinjskimi napravami in gradbenim materialom. Slika 14: Prihodek v trgovinskih panogah - Trgovina na drobno, real. ■ Mot. vozila in popravila, real. ----od tega Motorna goriva, real. -Trgovina na debelo, nom. 105 fE 100 il95 ^ 90 85 80 70 O O Vir: SURS, preračuni UMAR. Vrednost kazalnika gospodarske klime se je avgusta znova zmanjšala (desez.). V zadnjih mesecih se je nekoliko poslabšalo razpoloženje v predelovalnih dejavnostih, trgovini na drobno in storitvenih dejavnostih. Nekoliko se je izboljšalo razpoloženje v gradbeništvu, ki skupaj z razpoloženjem potrošnikov ostaja najslabše. Slika 15: Poslovne tendence -Gospodarska klima -----Trg. na drobno -Gradbeništvo - Predelovalne dej. - Storitvene dej. ■ Potrošniki Vir: SURS. ° Vir: SURš!preračuniLlMAR 75 Trg dela Število delovno aktivnih po statističnem registru9 seje tudi v drugem četrtletju nekoliko zmanjšalo (-0,4 % desez.). Znova se je njihovo število najbolj zmanjšalo v gradbeništvu, rast pa se je nadaljevala v javnih storitvah (izobraževanje ter zdravstvo in socialno varstvo)10. Število delovno aktivnih je bilo v drugem četrtletju medletno manjše za 1,2 %, večje je bilo v dejavnostih javnih storitev. Stopnja registrirane brezposelnosti je ostala na marčevski ravni (11,8 % desez.). Slika 16: Delovno aktivni po dejavnostih - Predelovalne dej. Tržne storitve (G-N) -Ostalo (A,B,D,E,R, S,T) - Gradbeništvo ----Javne storitve (O-Q) 105 5?100 95 90 d ni ^ 85 ar noez80 es es ^^ 75 70 65 °Vir: SURS, pre^čuni UMAR ° Število registriranih brezposelnih oseb se je v drugem četrtletju nekoliko zmanjšalo (-0,8 % desez.). Medletno je bilo število brezposelnih oseb manjše za 1,8 %. K medletno manjšemu številu brezposelnih prispeva več črtanj iz evidence brezposelnih zaradi kršitev obveznosti in več vključitev v javna dela11. Nekoliko več je tudi upokojitev in samostojnih odjav iz evidence. Konec julija se je število brezposelnih oseb povečalo za 0,6 % (desez.), na 106.896 oseb. V evidenco brezposelnih se je julija na novo prijavilo 8.790 oseb (2.601 več kot junija), kar je bila predvsem posledica izteka zaposlitev za določen čas (sezonsko gibanje v izobraževanju) in stečaja podjetij (predvsem v gradbeništvu). Celoten odliv iz brezposelnih pa je julija znašal 7.524 oseb oz. 169 več kot junija. Slika 17: Gibanja na trgu dela -Delovno aktivni po SRDAP (leva os) -Registrirani brezposelni (leva os) -----St. registrirane brezposelnosti (desna os) 10 ^ 2 14 10 # Vir: SURS, ZRSZ, preračuni UMAR Podatki ankete o delovni sili kažejo na nadaljnje zaostrovanje razmer na trgu dela v drugem četrtletju. Število delovno aktivnih se je zmanjšalo (-1,7 % desez.) in ostalo medletno manjše (-1,9 %). Brezposelnih je bilo 82 tisoč oseb, kar je za 1,3 % (desez.) več kot v prvem četrtletju in 4,0 % več kot v Tabela 2: Delovno aktivni po področjih dejavnosti Število v 1.000 Sprememba števila 2011 VI 11 V 12 VI 12 11/10 VI 12/ V 12 VI 12/ VI 11 I-VI 12/ I-VI 11 Predelovalne dejavnosti 184,8 184,6 184,2 183,8 -3.725 -415 -835 -39 Gradbeništvo 67,8 69,4 61,8 61,4 -10.709 -449 -8.072 -8409 Tržne storitve 342,2 344,1 339,7 339,5 -3.400 -164 -4.605 -2358 -od tega Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 109,7 110,1 108,3 108,3 -2.078 46 -1.795 -1363 Javne storitve 170,2 170,6 172,8 172,6 1.406 -266 1.996 2465 Dej. javne uprave in obrambe, dej. obvezne socialne varnosti 51,4 51,6 51,2 51,2 -661 -29 -445 -366 Izobraževanje 64,7 64,7 66,1 65,7 1.145 -314 1.083 1247 Zdravstvo in socialno varstvo 54,1 54,3 55,6 55,7 922 77 1.358 1585 Drugo 59,0 60,4 58,4 58,4 5.355 53 -1.996 -2180 Vir: SURS, preračuni UMAR. 9 To so zaposlene in samozaposlene osebe brez samozaposlenih kmetov. 10 Več kot v prvem četrtletju (3,8 % desez.) je bilo tudi delovno aktivnih v dejavnostih ostalo (A, B, D, E, R, S, T), ki zaposlujejo 10,5 % vseh delovno aktivnih. 11 V prvi polovici leta je bilo črtanj iz evidence brezposelnih zaradi kršitev obveznosti za 83,8 % oz. 4576 oseb več kot v enakem obdobju lani, vključitev v javna dela pa za 115,1 % oz. 1177 oseb. 8 12 6 4 8 6 0 4 2 0 Tabela 3: Kazalniki gibanj na trgu dela v % 2011 VI 12/ V 12 VI 12/ VI 11 I-VI 12/ I-VI 11 Aktivno prebivalstvo -0,1 -0,2 -1,6 -1,3 Formalno delovno aktivni -1,3 -0,2 -1,5 -1,0 Zaposlene osebe -2,4 -0,1 -1,4 -1,1 Registrirani brezposelni 10,1 1,2 -0,6 -1,3 Povprečna nominalna bruto plača 2,0 -0,5' -1,3 1,0 -zasebni sektor 2,6 -0,3' -0,9 1,0 -javni sektor 1,0 -2,7' -2,2 0,7 -v tem sektor država 0,0 -3,0' -3,4 -0,9 2011 VI 11 V 12 VI 12 Stopnja registrirane brezposelnosti (v %), desezonirano 11,8 11,7 11,8 11,8 Povprečna nominalna bruto plača (v EUR) 1.524,7 1.520,92 1.535,93 1.501,40 -zasebni sektor (v EUR) 1.388,7 1.378,59 1.396,65 1.366,71 -javni sektor (v EUR) 1.778,5 1.788,09 1.790,07 1.747,89 -v tem sektor država (v EUR) 1.801,3 1.815,16 1.808,67 1.752,71 Vir: ZRSZ, SURS, preračuni UMAR. Opomba: 1 desezonirani podatki. enakem obdobju lani. V primerjavi s prvim četrtletjem se je nekoliko povečala tudi desezonirana stopnja anketne brezposelnosti, na 8,5 % (po originalnih podatkih je znašala 8,2 %). Povprečna bruto plača na zaposlenega se je v drugem četrtletju znižala (-0,2 % desez.) zlasti zaradi junijskega znižanja plač v javnem sektorju ob uveljavitvi ZUJF. Zaradi uveljavitve ZUJF se je junijska bruto plača v javnem sektorju12 znižala13 za 2,7 % (desez.), v sektorju država pa za 3,0 % (desez.)14. Plače vseh javnih uslužbencev so se junija linearno znižale za 8,0 %, hkrati pa so dobili izplačani preostali dve četrtini sredstev za odpravo plačnih nesorazmerij. Višina teh se med dejavnostmi razlikuje, zato je bilo različno tudi znižanje plač (največje v izobraževanju, najmanjše v zdravstvu in socialnem varstvu). V drugem četrtletju se je bruto plača javnega sektorja znižala za 1,1 % (desez.), medletno pa je bila nižja za 0,2 % (sektor država -1,2 % oz. -1,6 %). Od sredine leta 2010 se umirja tudi rast plač v zasebnem sektorju, ki so v drugem četrtletju ostale nespremenjene (-0,1 % desez.), medletno pa so bile za 0,5 % višje. Močno se je upočasnila tudi medletna rast skupne bruto plače (na 0,3 % v drugem četrtletju). Slika 18: Gibanja na trgu dela po Anketi o delovni sili ILO aktivni, leva os - ILO brezposelni, desna os f3 2,0 1,5 1,0 0,5 ;c 0,0 š^ -0,5 -1,0 -1,5 -2,0 -2,5 20 15 10 5 0 -5 -10 -15 -20 -25 a a a Vir: SURS, preračuni UMAR Tabela 4: Plače po področjih dejavnosti Bruto plača na zap., v EUR Sprememba, v % 2011 VI2012 2011/ 2010 VI 12/ V 12 VI 12/ VI 11 I-VI 12/ I-VI 11 Dejavnosti zasebnega sektorja (A-N;R-S) 1.451,57 1.434,17 2,6 -1,9 -0,6 1,6 Industrija (B-E) 1.408,91 1.410,95 3,6 -2,0 1,1 2,2 - v tem predelovalne dejavnosti 1.362,79 1.359,13 3,9 -2,3 1,0 3,0 Gradbeništvo 1.235,95 1.186,25 2,0 -3,1 -6,6 -1,5 Tradicionalne storitve (G-I) 1.349,67 1.334,89 2,7 -1,3 -0,6 1,5 Ostale tržne storitve (J-N;R-S) 1.718,65 1.676,01 0,7 -2,1 -1,3 0,4 Dejavnosti javnih storitev (O-Q) 1.750,03 1.703,31 0,0 -3,1 -3,4 -1,0 - Dejavnost javne uprave in obrambe, dej.obvezne soc.varnosti 1.784,27 1.739,05 0,3 -3,0 -3,5 -0,8 - Izobraževanje 1.733,58 1.669,02 0,2 -4,4 -4,6 -1,3 - Zdravstvo in socialno varstvo 1.735,19 1.710,35 -0,7 -1,7 -1,6 -0,7 Vir: SURS, preračuni UMAR. 12 Od junija 2012 komentiramo podatke o plačah v zasebnem in javnem sektorju (v tem zlasti sektor država), v dejavnostih zasebnega sektorja in dejavnostih javnih storitev pa le izjemoma; za več glej EO 06/12, Izbrane teme - Spremljanje plač in prejemnikov plač v javnem in zasebnem sektorju. 13 Po originalnih podatkih so se plače znižale v vseh dejavnostih, razen v oskrbi z električno energijo, plinom in paro ter poslovanju z nepremičninami. 14 V javnih družbah je bilo znižanje plač precej manjše (-0,3 % desez.). Slika 19: Bruto plača na zaposlenega —♦—Skupaj -Javni sektor -Zasebni sektor --- -vtem sektor država 1900 1700 1500 1400 1200 a Vir: SURS. Cene Cene življenjskih potrebščin so se po julijski deflaciji avgusta povečale za 0,7 %, v osmih mesecih pa so se povišale za 1,8 %. Medletna rast cen se je avgusta zvišala na 2,9 %, predvsem zaradi višjih cen hrane in energentov. V evrskem območju je bila po prvih podatkih Eurostata avgustovska inflacija 2,6-odstotna. Slika 20: Dejanska in osnovna inflacija v Sloveniji in evrskem območju SS 3 Slovenija HICP Slovenija HICP -OI Evrsko območje HICP Evrsko območje HICP -OI ■'■■■i i........f.......i.......^.......i- cen obleke in obutve (prispevek 1,3 o. t.). Zaradi dviga trošarin na tobačne izdelke pa so se zvišale cene tobačnih izdelkov, povišale so se tudi premije za dopolnilno zdravstveno zavarovanje. V sedmih mesecih je bila rast cen življenjskih potrebščin medletno višja (1,1 %, v enakem obdobju lani 0,7 %), kar je posledica nekoliko nižje rasti cen blaga in storitev. Rast je bila v prvih sedmih mesecih zaznamovana predvsem z višjimi cenami hrane (prispevek 0,5 o. t.), storitev in tekočih goriv. Slednja so k skupni rasti cen v letu 2012 prispevala že okoli 0,6 o. t. Dolgoročnejše gibanje inflacije ostaja zaznamovano s šibko gospodarsko aktivnostjo. Zaostrene razmere v domačem gospodarstvu in odsotnost večjih cenovnih šokov iz mednarodnega okolja vplivajo na nadaljnjo nizko medletno osnovno inflacijo, ki se giblje okoli 1,4 %. Slika 21: Struktura medletne inflacije ^^ ^^ ^^ ^^ ^^ Vir: Eurostat. .2 I_i_!_i_i_i_i- ^^ ^^ ^^ ^^ Vir: SURS, preračuni UMAR. Rast cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih in uvoznih cen ostaja nizka. Medletna rast cen, ki jih dosegajo domači proizvajalci na domačem trgu je bila julija 0,9 % in je bila predvsem posledica medletno nižjih cen v proizvodnji kovin in kovinskih izdelkov (-3,8 %). Četrti mesec zapored je bila rast cen v proizvodnji živil nizka (2,0 %). Podobna dinamika cenovnih gibanj industrijskih proizvodov je značilna tudi za tuji trg, kjer so bile cene medletno višje za 0,6 %. Nizke medletne rasti cen so na domačem in tujih trgih še naprejposledica skromne gospodarske aktivnosti, šibkega povpraševanja in odsotnosti cenovnih šokov iz mednarodnega okolja. Umirjeno gibanje cen je značilno tudi za industrijske proizvode v evrskem območju, kar se odraža na gibanju uvoznih cen. Junija se je medletna rast uvoznih cen v primerjavi z majem znižala za 0,9 o. t. na 0,3 %. Cene življenjskih potrebščin so se julija pričakovano znižale, v sedmih mesecih pa je bila inflacija zaznamovana s cenami hrane in tekočih goriv. Julijsko deflacijo (-1,0 %) so zaznamovala predvsem močna sezonska znižanja Junija se je cenovna konkurenčnost gospodarstva znova izboljšala, medletno izboljšanje pa je bilo kljub relativno ugodnejšim mesečnim gibanjem med nižjimi v evrskem območju. Realni efektivni tečaj, deflacioniran z relativnimi 1800 1600 1300 8 7 6 5 4 2 0 Tabela 5: Razčlenitev HICP na podskupine - julij 2012 Slovenija Evrsko območje kumulativa % utež % prispevek v o.t. kumulativa % utež % prispevek v o.t. Skupaj HICP 1,4 100,0 1,4 0,8 100,0 0,8 Blago 1,0 66,0 0,7 -0,2 58,5 -0,1 Predelana hrana, alkohol, tobak in tobačni izdelki 3,0 15,4 0,5 1,3 11,9 0,2 Nepredelana hrana 6,7 7,3 0,5 2,0 7,2 0,1 Ne-energetsko industrijsko blago -3,5 28,8 -1,0 -2,8 28,5 -0,8 Ne-energetsko industrijsko blago, trajne dobrine -1,1 10,6 -0,1 -0,5 9,0 0,0 Ne-energetsko industrijsko blago, netrajne dobrine 1,4 8,8 0,1 1,2 8,2 0,1 Ne-energetsko industrijsko blago, poltrajne dobrine -10,0 9,4 -0,9 -6,8 11,2 -0,8 Energija 4,5 14,5 0,7 4,2 11,0 0,5 Električna energija 4,2 2,7 0,1 5,1 2,6 0,1 Plin 4,5 1,1 0,1 4,5 1,8 0,1 Tekoča goriva 1,6 1,7 0,0 1,5 0,9 0,0 Trda goriva -1,1 0,9 0,0 0,8 0,1 0,0 Daljinska energija 9,6 0,9 0,1 3,0 0,7 0,0 Goriva in maziva 5,4 7,2 0,4 4,3 4,9 0,2 Storitve 2,2 34,0 0,7 1,7 41,5 0,7 Storitve - stanovanje 0,1 3,0 0,0 1,5 10,1 0,2 Storitve - transport 1,7 5,9 0,1 3,6 6,5 0,2 Storitve - komunikacije 0,6 3,5 0,0 -2,3 3,1 -0,1 Storitve - rekreacija, popravila, osebna nega 4,3 13,5 0,6 2,4 14,5 0,3 Storitve - ostale storitve 1,0 8,1 0,1 1,1 7,3 0,1 HICP brez energije in nepredelane hrane 0,3 78,2 0,2 0,0 81,8 0,0 Vir: Eurostat, preračuni UMAR. Opomba: Klasifikacija ECB. Slika 22: Gibanje cen industrijskih proizvodov na domačem in tujih trgih Slika 23: Realni efektivni tečaj, deflacioniran s HICP - PPI (domači) ■ Prz.kovin in prz.kovinskih izd.,rz.strojev in naprav (domači) 20 16 12 8 # 4 SE 0 TD ^ -4 ---Prz.živil; pijač; tobačnih izd. (domači) - PPI (tuji) -REER defl. HICP -NEER -Relat. HICP Vir: ECB, preračuni UMAR. Vir: SURS HICP, se je junija znižal (mesečno za 0,5 %, medletno pa za 1,5 %). Medletno izboljšanje cenovne konkurenčnosti je bilo posledica nižjega tečaja evra, na mesečno izboljšanje pa so vplivale tudi nižje relativne cene življenjskih potrebščin15. Slovenija je bila junija in v prvem polletju med članicami evrskega območja z relativno nižjim medletnim izboljšanjem cenovne konkurenčnosti, saj so bili učinki nižjega tečaja evra zaradi geografske strukture 15 Slovenske cene v primerjavi s cenami trgovinskih partneric. naše zunanje menjave relativno manjši16. Primerjave letošnjih mesečnih gibanj pa kažejo nekoliko ugodnejšo sliko zaradi padca relativnih cen, ki so se v večini preostalih članic povečale17. Plačilna bilanca Saldo tekočega računa plačilne bilance je v drugem četrtletju beležil največji presežek po letu 1996. Saldo tekočega računa plačilne bilance, ki je tudi junija beležil presežek (171,3 mio EUR), je v drugem četrtletju beležil presežek v višini 344,9 mio EUR (v enakem obdobju lani 72,8 mio EUR). Na višji medletni presežek v tekočih transakcijah je večinoma vplival izboljšani saldo v menjavi s tujino. Primanjkljaj v bilanci faktorskih dohodkov je bil nekoliko višji, bilanca tekočih transferjev se je izboljšala. Slika 24: Komponente salda tekočega računa plačilne bilance ^^m Blagovna menjava ^^m Storitvena menjava Faktorski dohodki Tekoči transferi 600 -Tekoči račun 400 200 0 ^5-200 m oi mi V-400 -600 -800 -1.000 -1.200 8B ^ a a a Vir : BS, preračuni UMAR. Ob nadaljnjem krčenju domačega trošenja in šibkem povpraševanju tujine je bil presežek salda menjave s tujino v drugem četrtletju medletno višji (458,5 mio EUR). Blagovni primanjkljaj je bil medletno nižji (13,4 mio EUR, v enakem obdobju lani 219,1 mio EUR) predvsem zaradi količinskih dejavnikov (večji padec uvoza od izvoza), poslabšali pa so se pogoji menjave. Pogoji menjave se poslabšujejo od začetka leta 2010 in znižujejo kupno moč izvoza oz. realno vrednost izvoznih dohodkov. V drugem četrtletju so bile izvozne cene medletno višje za 1,3 %, uvozne pa za 2,4 %, Tabela 6: Plačilna bilanca 16 Delež blagovne menjave Slovenije z evrskim območjem je nadpovprečno velik, učinki padca evra na nominalni efektivni tečaj pa posledično nižji in nasprotno: ko se evro krepi, so tudi učinki na gibanje nominalnega efektivnega tečaja Slovenije relativno manjši. 17 V primerjavi z majem je bila Slovenija junija v skupini članic evrskega območja z relativno večjim izboljšanjem cenovne konkurenčnosti, v primerjavi z decembrom lani pa v skupini članic s povprečnim izboljšanjem. I-VI 12, v mio EUR Prilivi Odlivi Saldo1 Saldo, I-VI 11 Tekoče transakcije 14.248,3 13.909,1 339,1 128,3 -Blagovna menjava (FOB) 10.841,0 11.055,7 -214,6 -446,3 -Storitve 2.358,2 1.484,6 873,6 714,9 -Dohodki od dela in kapitala 364,6 699,4 -334,8 -228,5 -Tekoči transferi 684,5 669,5 15,0 88,2 Kapitalski in finančni račun 2.767,9 -2.903,8 -135,9 -195,9 -Kapitalski račun 143,9 -112,2 31,7 -12,3 -Kapitalski transferi 142,9 -111,6 31,3 -10,1 -Patenti, licence 1,0 -0,6 0,4 -2,2 -Finančni račun 2.623,9 -2.791,5 -167,6 -183,6 -Neposredne naložbe 169,7 88,1 257,8 231,3 -Naložbe v vrednostne papirje 110,0 -832,3 -722,3 2.292,6 -Finančni derivativi 23,8 -53,4 -29,5 -94,3 -Ostale naložbe 2.287,5 -1.993,9 293,6 -2.634,0 -Terjatve 36,3 -1.554,8 -1.518,5 -1.683,8 -Obveznosti 2.251,2 -439,1 1.812,1 -950,2 -Mednarodne denarne rezerve 32,9 0,0 32,9 20,7 Statistična napaka 0,0 -203,3 -203,3 67,6 Vir: BS. Opomba: 1Negativni predznak v saldu pomeni presežek uvoza nad izvozom pri tekočih transakcijah ter povečanje imetij pri kapitalskih transakcijah in zunanji poziciji centralne banke. pogoji menjave pa so se poslabšali za 1,1 %. Presežek v storitveni menjavi (471,8 mio EUR) je bil medletno višji predvsem zaradi višjega presežka v menjavi potovanj, poleg višjih prihodkov od potovanj je bila nižja vrednost potovanj domačega prebivalstva v tujino. Medletno je bil višji tudi presežek v menjavi transporta, primanjkljaj v skupini ostalih storitev pa je bil nižji (višji izvoz patentov, licenc in avtorskih pravic). Primanjkljaj v bilanci faktorskih dohodkov je bil v drugem četrtletju medletno znova višji, bilanca tekočih transferov pa se je izboljšala. K medletno višjemu primanjkljaju v bilanci faktorskih dohodkov (161,7 mio EUR oz. 18,4 mio EUR več kot v enakem obdobju lani) je prispeval predvsem višji odliv dividend in razdeljenega dobička tujih investitorjev v Sloveniji. Nižji so bili tudi neto dohodki od naložb v lastniške vrednostne papirje, zlasti prejemki domačih podjetij in prebivalstva. Skupna neto plačila obresti so bila v drugem četrtletju medletno nekolika nižja. Nižja so bila neto plačila obresti državnega sektorja in poslovnih bank (odplačila tujih posojil). Saldo tekočih transferov je v drugem četrtletju beležil presežek v višini 48,1 mio EUR (v enakem obdobju lani 36,3 mio EUR) predvsem zaradi večjega črpanja sredstev iz proračuna EU. V primerjavi z enakim obdobjem lani je bilo prejetih več sredstev iz strukturnih skladov in sredstev za izvajanje skupne kmetijske in ribiške politike. Finančne transakcije s tujino18 so bile v drugem četrtletju neto odlivne predvsem zaradi odplačil poslovnih bank. 18 Brez mednarodnih deviznih rezerv in statistične napake. Neto odliv finančnih transakcij v tujino je bil 305,4 mio EUR (v enakem obdobju lani 250,9 mio EUR). Ostale naložbe so bile v drugem četrtletju neto odlivne v višini 548,1 mio EUR (v enakem obdobju lani 177,0 mio EUR). Tokovi kratkoročnih komercialnih kreditov so bili šibki, kar je povezano z upadom blagovne menjave. Poslovne banke so še naprej odplačevale tuja dolgoročna posojila, znižale so se tudi vloge nerezidentov v slovenskih bankah. Neposredne naložbe so bile neto prilivne v višini 40,1 mio EUR (v enakem obdobju lani 240,3 mio EUR). Tokovi lastniškega kapitala so ostali šibki, pri domačih in tujih vlagateljih je prevladovalo znotrajpodjetniško kreditiranje. Naložbe v vrednostne papirje so bile v drugem četrtletju neto prilivne v višini 212,6 mio EUR, večino transakcij pa je realiziral državni sektor, ki je v prvem četrtletju odplačal glavnico obveznice RS64 (1 mrd EUR). Tuji vlagatelji so kupili instrumente denarnega trga v vrednosti 226,2 mio EUR. Slika 25: Finančne transakcije plačilne bilance po instrumentih Slika 26: Neto zunanji dolg Slovenije ^^ Državni sektor ^^ Banka Slovenije Zasebni sektor -Neto zunanji dolg I Neposredne naložbe I Finančni derivativi - Neto finančni tok ■ Naložbe v vredn. papirje ■ Ostale naložbe a a a Vir: BS, preračuni UMAR. Neto zunanji dolg Slovenije je konec junija znašal 14,2 mrd EUR (39,9 % ocenjenega BDP) in bil za 0,9 mrd EUR višji kot decembra 2011. Bruto zunanji dolg je dosegel 40,7 mrd EUR (114,1 % BDP) oz. 0,4 mrd EUR več kot decembra lani. K rasti je največ prispevalo zadolževanje BS pri Evrosistemu z operacijami dolgoročnega refinanciranja. S tako pridobljenimi sredstvi so poslovne banke odplačale del zunanjega dolga. Zaradi odplačil kratkoročnih komercialnih kreditov se je znižal tudi bruto zunanji dolg ostalih sektorjev, med katerimi prevladujejo podjetja. Zadolževanje državnega sektorja je bilo skromno. Bruto dolžniške terjatve so konec junija dosegle 26,4 mrd EUR (74,2 % ocenjenega BDP) oz. 0,5 mrd EUR manjkot konec lanskega leta. Znižanje bruto terjatev do tujine je bilo predvsem posledica manjšega kratkoročnega komercialnega kreditiranja podjetij v tujini. a a a a a Vir: BS. Opomba: pozitivna (negativna) vrednost pomeni neto zunanji dolg (neto terjatve do tujine) Finančni trgi Domači nebančni sektorji so v zadnjih dveh mesecih izraziteje zmanjševali obseg kreditov najetih pri domačih bankah. Julija se je obseg kreditov znižal za 175 mio EUR. Še naprej se najhitreje zmanjšuje obseg kreditov podjetjem in NFI, postopoma pa se znižuje tudi obseg kreditov gospodinjstev. Nekoliko se je povečal le obseg kreditov državi, ki se večinoma lahko financira le še pri domačih bankah. Obseg kreditov domačih bank domačim nebančnim sektorjem se je v sedmih mesecih znižal za 240 mio EUR, v enakem obdobju lani se je povečal za 25 mio EUR. Banke se še vedno razdolžujejo v tujini, zaradi kapitalske krepitve NLB je močno upadel tudi obseg vlog države, vloge gospodinjstev pa so se nekoliko povečale. Julija je bil upad kreditov gospodinjstvom z 20 mio EUR podoben junijskemu. Znižuje se obseg potrošniških kreditov in kreditov za ostale namene. Obseg stanovanjskih kreditov pa se še naprej skromno povečuje. V sedmih mesecih se je obseg kreditov gospodinjstev znižal že za več kot 110 mio EUR, v enakem obdobju lani pa se je zvišal za 225 mio EUR. Znižanje obsega kreditov podjetjem in NFI je bilo julija s 172 mio EUR največje letos. Znižanje je bilo v veliki meri posledica razdolževanja podjetij, razdolževanje NFI se je tokrat okrepilo. Obseg kreditov podjetjem in NFI se je v sedmih mesecih znižal za 451,3 mio EUR, kar je 3,2-krat več kot v enakem obdobju lani. Slabe razmere v slovenskem gospodarstvu se odražajo v omejenem dostopu podjetij do tujih virov financiranja. Podjetja in NFI že tretji mesec zapored odplačujejo kredite, najete v tujini. Junijska neto odplačila so bila z 58,5 mio EUR najvišja letos in v veliki meri posledica odplačevanja kratkoročnih kreditov, neto odplačila dolgoročnih kreditov so bila precej nižja. Tabela 7: Kazalniki finančnih trgov Krediti domačih bank nebančnemu sektorju in varčevanje prebivalstva Nominalni zneski, v mio EUR Nominalna rast, v % 31. XII 11 31. VII 12 31. VII 12/ 30. VI 12 31. VII 12/ 31. XII 11 31. VII 12/ 31. VII 11 Krediti skupaj 32.733,9 32.493,30 -0,5 -0,7 -3,1 Krediti podjetjem in DFO 22.065,5 21.614,29 -0,8 -2,0 -5,6 Krediti državi 1.214,9 1.538,02 1,2 26,6 34,8 Krediti gospodinjstvom 9.453,4 9.341,00 -0,2 -1,2 -1,7 Potrošniški 2.723,0 2.588,11 -0,7 -5,0 -7,1 Stanovanjski 5.163,6 5.248,69 0,3 1,6 1,7 Ostalo 1.566,9 1.504,19 -1,2 -4,0 -3,6 Bančne vloge gospodinjstev skupaj 15.097,2 15.223,77 0,1 0,8 0,5 Čez noč 6.440,8 6.652,51 0,9 3,3 3,5 Kratkoročno vezane 4.127,7 4.008,57 -0,8 -2,9 -6,4 Dolgoročno vezane 4.521,1 4.555,29 -0,4 0,8 2,9 Vloge na odpoklic 7,6 7,41 -3,8 -2,2 9,9 Vzajemni skladi 1.810,6 1.842,91 2,0 1,8 -6,8 Bančne vloge države skupaj 2.848,9 2.226,57 -16,6 -21,8 -29,1 Čez noč 139,7 147,80 -80,9 5,8 35,4 Kratkoročno vezane 694,5 442,96 54,9 -36,2 -57,7 Dolgoročno vezane 2.013,3 1.633,42 1,7 -18,9 -17,5 Vloge na odpoklic 1,4 2,38 28,2 68,3 0,6 Vir: Bilten BS, ATVP, preračuni UMAR. Slika 27: Prirast kreditov gospodinjstvom, podjetjem in NFI ter državi ^■Gospodlnjstva^M Podjetja in NFI^M Država -Skupaj 700 600 500 400 300 200 E 100 0 ^ -100 -200 -300 -400 -500 -600 -700 ^^ ^^ ^^ Vir: BS, preračuni UMAR. Podjetja in NFI so se v prvi polovici letošnjega leta v tujini neto razdolžila za 83,5 mio EUR, v enakem obdobju lani so se zadolžila za okoli 70 mio EUR. Razlike med domačimi in tujimi obrestnimi merami za kredite podjetjem in NFI so se julija po stagnaciji v zadnjih mesecih povišale na okrog 230 b. t. Banke se od julija lani v tujini razdolžujejo. Junija so banke neto odplačevale kredite in vloge ter obveznice (skupaj več kot 210 mio EUR). V prvi polovici leta so bančna neto odplačila tujih obveznosti znašala 1,7 mrd EUR, kar je za skoraj polovico več kot v enakem obdobju lani. Dostop bank do dolgoročnih tujih virov financiranja je ostal zaostren. Banke občasno uspejo iz tujine pridobiti le še kratkoročne vire financiranja (kratkoročne kredite in vloge). Ob nadaljnjem zniževanju bonitetnih ocen Sloveniji in slovenskim bankam se je bankam dostopnost do tujih virov financiranja še bolj omejila. Obseg vlog države v domačih bankah se je julija znižal za več kot 440 mio EUR, obseg vlog gospodinjstev pa se je le nekoliko povečal. Pomemben del vlog je država porabila za kapitalsko krepitev NLB, ki ji je odobrila za 320 mio EUR hibridnega posojila, ki se upošteva v izračun količnika najkvalitetnejšega kapitala Core Tier 1. Obseg vlog države se je v sedmih mesecih znižal za več kot 620 mio EUR. Obseg vlog gospodinjstev v banke je v drugem četrtletju pretežno upadal, julija pa se je nekoliko povečal (za 8 mio EUR). Ročnostna struktura vlog je bila precej neugodna, saj so se povečale le vloge čez noč. Obseg vlog gospodinjstev se je v sedmih mesecih povečal le za 126,6 mio EUR, kar je za skoraj 60 % manj kot leto prej. K takšnemu upadu je po naši oceni precej prispevalo tudi manjše izplačilo regresov v javni upravi. Poslabšanje kakovosti bančne aktive se je junija nadaljevalo. Obseg slabih terjatev se je povečal za več kot 50 mio EUR izključno zaradi prirasta obsega terjatev, razvrščenih v C bonitetni razred. Obseg nedonosnih19 19 Nedonosne terjatve so terjatve razvrščene v bonitetna razreda D in E. terjatev se je tokrat malenkost znižal. Obseg slabih terjatev20 je ob koncu prve polovice leta dosegel 6,3 mrd EUR, kar je za dobrih 730 mio EUR več kot ob koncu leta 2011, prirast pa je za okoli 100 mio EUR višji kot v enakem obdobju lani. Ob nadaljnjem slabšanju kakovosti bančne aktive banke še naprej oblikujejo tudi dodatne oslabitve in rezervacije, ki so julija znašale skoraj 130 mio EUR, v sedmih mesecih pa več kot 550 mio EUR, kar je za 55 % več kot v enakem obdobju lani. Slika 28: Oblikovanje dodatnih rezervacij in oslabitev ter gibanje deleža nedonosnih in slabih terjatev ^^ Rezervacije in oslabitve (leva os) -Delež nedonosnih terjatev (desna os) -Delež slabih terjatev (desna os) 14 13 12 11 10 9 8 7 6 5 4 3 2 1 0 nja ulj jna lju ajn jlu anj lju Vir podatkov: BS, preračuni UMAR. Javne finance V sedmih mesecih je bilo iz davkov in prispevkov za socialno varnost21 vplačanih 7,7 mrd EUR prihodkov, kar je za 0,9 % manj kot v enakem obdobju lani. Medletno nižji so bili prihodki od davka na dohodek pravnih oseb (prispevek 1,0 o. t.), davka na dodano vrednost (0,8 o. t.) in dohodnine (0,6 o. t.). Višji kot v enakem obdobju lani pa so bili prihodki od prispevkov za socialno varnost in trošarin (vsak po 0,8 o. t.)22. Prispevki za socialno varnost so ob nespremenjenih prispevnih stopnjah sledili gibanju mase plač in bili medletno večji za 2,2 %. K skupni rasti prihodkov od trošarin (7,5 %) so največ prispevali prihodki od trošarin na energente (6,1 o. t.) zaradi večjih prodanih količin glavnih energentov23. Medletna rast 20 Slabe terjatve so nedonosne terjatve in terjatve razvrščene v C bonitetni razred. 21 Obdelava Poročila o razporejenih javnofinančnih prihodkih in kritju v obdobju januar-julij 2012, Uprava za javne prihodke. 22 Podatek za trošarine je popravljen za časovno usklajevanje vplačil trošarin. 23 V obdobju januar-junij 2012 so bile količine prodanih glavnih vrst mineralnih olj višje za 7,6 % (D-2 za 14,6 %, vendar s tendenco upadanja iz meseca v mesec), količine tobaka in tobačnih izdelkov so bile medletno manjše za 2,9 %, količine prodanega alkohola in alkoholnih izdelkov pa za 6,1 %. prilivov trošarin na alkohol in alkoholne izdelke ter tobak in tobačne izdelke je bila skromna kljub povečanju trošarinskih dajatev24 (alkohol in alkoholni izdelki 3,5 %, cigarete in tobačni izdelki 3,9 %), kar kaže na nadaljnje upadanje prodanih količin teh proizvodov. Prihodki davka od dohodka pravnih oseb so bili v sedmih mesecih medletno manjši (-19,0 %) zaradi poračunov, ki so bili opravljeni po poslovnih rezultatih za leto 2011, nižje kot lani so določene tudi letošnje mesečne akontacije tega davka. Julija so bili medletno za skoraj četrtino nižji prilivi dohodnine predvsem zaradi poračunov dohodnine po dohodninskih odločbah za lani, ki so julija prilive od dohodnine zmanjšali za 131 mio EUR. Julija so bili znova Slika 29: Davki in prispevki za socialno varnost Davki in prispevki, v mio EUR (leva os) -Davki in prispevki, v % (desna os) 20 15 10 5 ^ 0 ^ -10 -15 -20 a a a Vir: UJP, preračuni UMAR. Slika 30: Konsolidirani javnofinančni prihodki in odhodki 1.500 ni Vir: MF, preračuni UMAR. 24 Aprila so se povečale trošarinske dajatve na alkohol in alkoholne izdelke, aprila in julija pa na tobak in tobačne izdelke. Tabela 8: Davki in prispevki za socialno varnost V mio EUR Rast v % Struktura v % I-VII 12 VII 12/VII 11 I-VII 12/I-VII 11 I-VII 11 I-VII 12 Javnofinančni prihodki - skupaj 7.666,0 -0,1 -0,9 100,0 100,0 -Davek na dohodek pravnih oseb 331,8 -3,0 -19,0 5,3 4,3 -Dohodnina 1.111,7 -24,6 -4,1 15,0 14,5 -Davek na dodano vrednost 1.713,4 -4,7 -3,4 22,9 22,4 -Trošarine* 872,5 11,0 7,5 10,5 11,4 -Prispevki za socialno varnost 3.040,2 1,8 2,2 38,5 39,7 -Ostali javnofinančni prihodki 596,4 5,8 -1,6 7,8 7,8 Vir: UJP- Poročilo o razporejenih javnofinančnih prihodkih in kritju, preračuni UMAR. Opomba: *Podatek za trošarine je korigiran za časovno usklajevanje vplačil trošarin. medletno nižji tudi prilivi davka na dodano vrednost; v sedmih mesecih za 3,4 %. V šestih mesecih so po podatkih konsolidirane bilance25 MF javnofinančni prihodki znašali 7,3 mrd EUR, odhodki pa 8,2 mrd EUR. Prihodki so bili v šestih mesecih medletno manjši za 1,3 % (lani večji za 9,4 %), odhodki pa za 2,0 % (lani večji za 2,4 %). V ekonomski strukturi odhodkov je bila najvišja rast odhodkov za obresti (22,4 %) in plačil v evropski proračun (18,4 %). Odhodki za investicije in investicijske transfere (-9,4 %), subvencije (-4,7 %), odhodki za plače s prispevki in drugimi izdatki zaposlenih (-2,0 %) ter izdatki za blago in storitve (-1,4 %) so bili medletno manjši. Skupni odhodki za transferje posameznikom in gospodinjstvom so bili v šestih mesecih manjši za 4,6 %, brez upoštevanja pokojnin pa za 3,8 %. Znova so bili medletno manjši transferi brezposelnim (-9,5 %), transferi za zagotavljanje socialne varnosti (-8,7 %) ter družinski prejemki in starševska nadomestila (-6,0%). Zmanjševanje posameznih vrst transferjev je po naši oceni posledica začetka uporabe Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev26 in verjetno tudi težav z njegovo implementacijo. Medletno višji so bili v šestih mesecih izdatki za boleznine (2,7 %), nižji pa izdatki za pokojnine (-5,1 %). Zaradi zamrznitve pokojnin po interventnem zakonu februarja pokojnine niso bile valorizirane, maja pa ni bil izplačan letni dodatek k pokojninam. Po določilih ZUJF je bil letni dodatek k pokojninam močno zmanjšan in izplačan julija, kar je kasneje kot v preteklih letih. Primanjkljaj javnih financ je v šestih mesecih skupaj znašal 854 mio EUR, kar je 69 mio EUR manj kot leto prej. Primanjkljaj državnega proračuna je znašal 850 mio EUR oz. 53 mio EUR manj kot leto prej. Zdravstvena blagajna je izkazala primanjkljaj v višini 30,6 mio EUR, kar je manj kot v enakem obdobju lani (za 42,1 mio EUR). Skupna bilanca Tabela 9: Konsolidirani javnofinančni prihodki in odhodki 2011 2012 v mio EUR v % BDP rast v % I-VI 12 v mio EUR I-VI 12/ I-VI 11 Prihodki (konsolidirani)- skupaj 14.981,3 42,0 1,3 7.329,9 -1,3 -Davčni prihodki 13.209,3 37,1 2,8 6.486,7 -1,8 -Davki na dohodek in dobiček 2.723,5 7,6 9,3 1.352,5 -7,6 -Prispevki za socialno varnost 5.267,6 14,8 0,6 2.675,4 2,2 -Domači davki na blago in storitve 4.856,4 13,6 1,6 2.328,5 -2,3 -Prejeta sredstva iz EU 814,9 2,3 12,5 408,7 5,6 Odhodki(konsolidirani) - skupaj 16.543,8 46,4 -0,9 8.183,9 -2,0 -Plače in drugi izdatki zaposlenim 3.882,8 10,9 -0,8 1.936,9 -2,0 -Izdatki za blago in storitve 2.442,0 6,9 -2,7 1.183,9 -1,4 -Domače in tuje obresti 526,6 1,5 7,9 513,2 22,4 -Transferi posameznikom in gospodinjstvom 6.533,1 18,3 4,1 3.198,0 -4,6 -Investicijski odhodki 1.023,0 2,9 -21,6 344,5 -5,7 -Investicijski transferi 371,7 1,0 -4,3 91,3 -21,0 -Plačila sredstev v proračun EU 405,1 1,1 2,1 248,4 18,4 Primanjkljaj -1.562,4 -4,4 -854,0 Vir: MF, Bilten javnih financ. 25 Konsolidirana bilanca (po metodologiji denarnega toka) vključuje prihodke in odhodke državnega proračuna in občinskih proračunov ter prihodke in odhodke pokojninske ter zdravstvene blagajne. 26 Zakon se je začel uporabljati 1. 1. 2012. občinskih proračunov pa je izkazala presežek v višini 25 mio EUR. Transfer iz državnega proračuna v pokojninsko blagajno (za vse obveznosti) je znašal 627 mio EUR oz. 207 mio EUR manj kot v enakem obdobju lani. Črpanje evropskih sredstev je bilo junija in julija v primerjavi z enakim obdobjem lani za polovico večje. Realizacija prihodkov iz proračuna EU v državni proračun RS je junija in julija znašala 172,9 mio EUR, odhodki pa so znašali 38,6 mio EUR. V sedmih mesecih smo prejeli okoli 470 mio EUR oz. 52,9 % načrtovanih prihodkov. Največji odstotek realizacije (73,1 %) beležijo sredstva skupne kmetijske in ribiške politike, najmanjšega pa prihodki iz kohezijskega sklada (36,0 %). V enakem obdobju smo v EU proračun vplačali 267,8 mio EUR oz. 66,4 % vseh načrtovanih odhodkov. Neto položajdržavnega proračuna RS do proračuna EU je bil tako pozitiven v višini 202,5 mio EUR, kar je podobno kot v enakem obdobju lani. Slika 31: Načrtovana in počrpana sredstva iz proračuna EU ■ Sredstva, načrtovana v rebalansu proračuna RS za leto 2012 ■ Sredstva, načrtovana v proračunu RS za leto 2011 ■ Skupaj prejeta sredstva v letu 2012 (januar-julij) Skupaj prejeta sredstva v letu 2011 (jan-dec) Skupna kmetijska politika 100 200 300 400 V mio EUR Vir: MF, preračuni UMAR. 500 Q) E Q) £ S N Poročilo o staranju 2012 - ekonomske in proračunske projekcije za države EU-27 (2010-2060) Evropska komisija je maja letos izdala Poročilo o staranju27, ki vsebuje posodobljene dolgoročne projekcije starostno pogojenih javnofinančnih izdatkov (za pokojnine, zdravstvo, dolgotrajno oskrbo, izobraževanje in nadomestila brezposelnim) za obdobje 2010-2060. Te projekcije so deloma upoštevane tudi pri oceni srednjeročnih fiskalnih ciljev, poleg tega bodo podlaga celoviti oceni fiskalne vzdržnosti posameznih držav EU. Jeseni bo namreč EK izdala še Poročilo o vzdržnosti (Sustainability report 2012), v katerem bo podana skupna ocena vzdržnosti posameznih držav EU ob upoštevanju indikatorjev kratkoročnega in srednjeročnega fiskalnega tveganja ter dolgoročne vzdržnosti z vidika projekcijizdatkov povezanih s staranjem prebivalstva. Učinek staranja na dolgoročno vzdržnost javnih financ je v Sloveniji višji kot v povprečju EU. Trend staranja prebivalstva je v Sloveniji hitrejši kot v povprečju EU, zato je izziv sprememb v sistemih socialne zaščite za zagotovitev dolgoročne vzdržnosti javnih financ toliko večji. Ob upoštevanih predpostavkah28 in posledično povišanih količnikih demografske in ekonomske odvisnosti29 se močno povečujejo potrebe po zagotavljanju pokojnin, zdravstvenih storitev in storitev dolgotrajne oskrbe za starejše prebivalstvo, zaradi sočasnega zmanjšanja deleža delovno aktivnega prebivalstva pa to pomeni težave pri zagotavljanju javnofinančnih sredstev. Javni izdatki, povezani izključno s staranjem30, so v povprečju EU leta 2010 znašali 25,0 % BDP, do leta 2020 naj bi se po referenčnem scenariju31 povišali na 25,2 %, do leta 2060 pa na 29,1 % BDP. V primerjavi s projekcijo iz leta 2009 je to povečanje izdatkov nekoliko manjše (prej 4,7 o. t.), 27 The 2012 Ageing Report: Economic and budgetary projections for the EU27 Member States (2010-2060). Dostopno na: http:// ec.europa.eu/economy_finance/publications/european_ economy/2012/pdf/ee-2012-2_en.pdf 28 Projekcije temeljijo na demografskih projekcijah Eurostata EUROPOP2010, skupnih dolgoročnih makroekonomskih predpostavkah in predpostavki nespremenjenih politik (upoštevana je zakonodaja in reforme sprejete do decembra 2011). EUROPOP za Slovenijo upošteva razmeroma visoko priseljevanje, tako da se število prebivalstva do leta 2060 ne bo bistveno spremenilo, lahko pa to kaže na bolj ugodno demografsko sliko kot bi jo Slovenija imela ob predpostavki manjših priselitev. 29 Količnik demografske odvisnosti (angl. demografic dependency ratio) = št. preb. 65+/ št. preb. 15-64; količnik ekonomske/celotne odvisnosti (angl. economic/total dependency ratio) = (št. preb. 0-14 let + št. preb. 65+) / št. preb. 15-64. Količnik demografske odvisnosti se poviša s 23,7 na 57,5, ekonomske pa s 44,0 na 82,4. 30 Izdatki za pokojnine, zdravstvo, dolgotrajno oskrbo in izobraževanje, brez nadomestil za brezposelne. 31 Referenčni scenarij upošteva predvsem rast izdatkov zaradi staranja prebivalstva, tvegani scenarij pa za področji zdravstva in dolgotrajne oskrbe tudi učinke drugih nedemografskih dejavnikov (tehnološki napredek, medicinska inflacija, relativno višja rast plač in zaposlenosti kot v drugih dejavnostih). k čemur so poleg ugodnejših demografskih projekcij pomembno prispevale tudi pokojninske reforme (te predvsem dvigujejo upokojitveno starost) izpeljane v nekaterih državah EU (v Franciji, Grčiji, Italiji, Španiji in na Češkem). Slovenija se še naprej uvršča med države z najbolj zaostreno situacijo glede dolgoročne vzdržnosti javnih financ, saj naj bi se javni izdatki, povezani izključno s staranjem, po referenčnem scenariju povečali s 23,5 % BDP leta 2010 na 25,2 % leta 2020 in kar na 33,8 % BDP leta 2060 (več le Luksemburg). Po tveganem scenariju povečanje znaša celo 10,8 o. t. (več le Luksemburg in Malta). Slika 32: Povečanje javnih izdatkov, povezanih izključno s staranjem*, 2010-2060 14 ............................ 12 ■ 10 • 8 ■ CL >u 4 ■■ I Referenčni AWG scenarij 2 ID o 0 -2 -4 Vir: EK. Opomba: Izdatki za pokojnine, zdravstvo, dolgotrajno oskrbo in izobraževanje, brez nadomestil za brezposelne. Slovenija med državami EU izstopa predvsem glede tveganja po visokem povišanju izdatkov za pokojnine. Ob upoštevanju veljavne pokojninske zakonodaje in demografskih predpostavk projekcije kažejo, da naj bi se javnofinančni izdatki za pokojnine v Sloveniji v obdobju 2010-2060 povečali na 18,3 % BDP (za 7,1 o. t.), zbrani prispevki za pokojninsko blagajno pa le za 0,4 o. t. na 9,6 % BDP. V povprečju EU naj bi se pokojninski izdatki v BDP v obdobju 2010-2060 povečali za 1,5 o. t. na 12,9 % BDP, vendar so razlike med državami zelo velike (bolj kot v Sloveniji se izdatki za pokojnine povečajo le še v Luksemburgu in na Cipru). V Sloveniji je glavni razlog za nevzdržno gibanje izdatkov za pokojnine visok porast količnika celotne odvisnosti (gl. op. 29), kar kaže na nujnost podaljšanja delovne dobe za pridobitev starostne pokojnine v novi pokojninski ureditvi. Učinek do leta 2024 sicer nekoliko omili učinek upadanja odmernega odstotka pri določanju novih pokojnin (s 85,0 % plače leta 2000 na 72,5 % leta 2024). Hkrati projekcije kažejo padec nadomestitvenega razmerja32 s trenutnih 59,0 % na 53,7 % od leta 2024 naprej in zniževanje količnika 32 Razmerje med prvo pokojnino posameznika, ki izpolnjuje pogoje za starostno upokojitev brez odbitkov, in plačo ob upokojitvi (angl. replacement rate). podpore33 z 1,5 pod 1,0 leta 2050, kar pomeni, da bi bil v Sloveniji - brez sprememb sistema - po letu 2050 več kot en upokojenec na vsakega plačnika prispevkov. V primerjavi z dolgoročnimi projekcijami iz leta 2009 se tudi v povprečju EU pričakuje nekoliko manjši porast pokojninskih izdatkov, vendar je to povezano predvsem z izvedenimi pokojninskimi reformami; hkrati so izhodiščne ravni relativno izraženih pokojninskih izdatkov zaradi zmanjšanja BDP zaradi gospodarske krize bistveno višje. Slika 33: Primerjava povečanja izdatkov za pokojnine v obdobju 2010-2060 po dolgoročnih projekcijah 2009 in 2012 Vir: EK. Na rast izdatkov za zdravstvo bolj kot staranje prebivalstva vplivajo nedemografski dejavniki, vendar je bil v preteklosti v Sloveniji njihov učinek bistveno manjši kot v povprečju EU. Po oceni EK34 je v državah EU v preteklih 50-letih staranje prebivalstva k rasti javnih izdatkov za zdravstvo v povprečju prispevalo le nekaj nad 10 %, povečanje BDP na prebivalca okoli 60 %, ostalo pa so prispevali učinki nedemografskih dejavnikov, kot so uvajanje novih (dragih) tehnologij, institucionalne spremembe zdravstvenih sistemov (npr. povečanje pokritosti populacije z obveznim zdravstvenim zavarovanjem), rast zaposlenosti in plač v zdravstvu ter medicinska inflacija. Koeficient dohodkovne elastičnosti javnih izdatkov za zdravstvo, v katerem so upoštevani tudi učinki nedemografskih dejavnikov, je za države EU v preteklosti v povprečju znašal 1,3-1,535, za 33 Razmerje med številom posameznikov, ki plačujejo prispevke v pokojninsko blagajno, in številom upokojencev (angl. support ratio). 34 Alternative scenarios for assessing the impact of non-demografic factors on health care expenditure, DG ECFIN/C2 (2011) 720472. 35 V izračunu povprečja EU so upoštevani podatki za 22 držav glede na razpoložljivost časovne serije ok. 1970-2008 za DK, DE, LU, NL, PT; 1990-2008 za CZ, FR, GR, HU, IT; 1995-2008 za EE, SK, SI; za preostale države obdobje ni posebej navedeno. Slovenijo pa v obdobju 1995-2008 le 0,8-1,0. Delno je bil manjši učinek nedemografskih dejavnikov povezan z uspešnim obvladovanjem rasti javnih izdatkov za zdravstvo (predvsem rasti plač in cen zdravil). Lahko pa je tudi odraz počasnega uvajanja novih tehnologij, slabše opremljenosti in zaostankov v zmogljivostih javnega zdravstvenega sistema. Projekcija povečanja javnih izdatkov za zdravstvo v Sloveniji ne odstopa od povprečja EU. Po referenčnem scenariju AWG, ki kot dejavnike rasti izdatkov za zdravstvo upošteva vpliv staranja prebivalstva, zmeren vpliv rasti BDP na prebivalca (dohodkovno elastičnost 1,136) in predpostavko, da bomo polovico dodatnih let pričakovanega trajanja življenja preživeli zdravi, najbi se javni izdatki za zdravstvo v Sloveniji v obdobju 2010-2060 povečali s 6,1 % BDP37 leta 2010 na 7,2 % BDP leta 2060. To povečanje je enako ocenjenemu povprečnemu povečanju izdatkov v EU, kjer je začetna vrednost leta 2010 znašala 7,1 % BDP, izdatki pa naj bi se do leta 2060 povečali na 8,3 % BDP. Po tveganem scenariju, ki v skladu s preteklimi trendi upošteva večji učinek nedemografskih dejavnikov (na začetku obdobja dohodkovno elastičnost 1,3 in zniževanje proti 1,0 v letu 2060), naj bi se v Sloveniji javni izdatki za zdravstvo že do leta 2020 povečali za 0,5 o. t. (na 6,6 % BDP) in do leta 2060 za 1,7 o. t. (na 7,8 % BDP). Tudi po tem scenariju bi bilo v povprečju EU povečanje javnih izdatkov za zdravstvo približno enako kot v Sloveniji. Javni izdatki za dolgotrajno oskrbo38 se že ob upoštevanju zgolj staranja prebivalstva do leta 2060 več kot podvojijo. Projekcije upoštevajo spremembe v demografski strukturi in delež prebivalstva, ki je odvisen od pomoči druge osebe (po anketi EU-SILC), poleg tega pa še različne predpostavke glede prehoda iz neformalne v formalno oskrbo, spremembe razmerja med institucionalno oskrbo in oskrbo na domu ter povečanja obsega izdatkov na prejemnika dolgotrajne oskrbe. Po referenčnem scenariju, ki upošteva le vpliv staranja prebivalstva in predpostavko, da zaradi boljšega zdravja polovico dodatnih let življenja ne bomo potrebovali pomoči druge osebe, se javni izdatki za dolgotrajno oskrbo v povprečju EU povečajo z 1,8 % BDP v letu 2010 na 3,4 % BDP v letu 2060. Velike razlike med državami EU so posledica razlik v sistemih zagotavljanja in financiranja storitev dolgotrajne oskrbe 36 Ta se postopoma zmanjšuje proti 1,0 leta 2060, kar pomeni, da predpostavljamo, da se učinek rasti BDP na prebivalca in drugih nedemografskih dejavnikov postopoma umirja. 37 Izhodiščno leto za projekcijo je stanje javnih izdatkov za zdravstvo leta 2009 po metodologiji sistema zdravstvenih računov (SHA) (6,8 % BDP) (vključeni so izdatki obveznega zdravstvenega zavarovanja ter državnega proračuna in občin za zdravstvo, vključno z investicijami) znižano za izdatke za dolgotrajno zdravstveno oskrbo (0,7 % BDP), ker so ti vključeni v projekcijo javnih izdatkov za dolgotrajno oskrbo. 38 Upoštevana je metodologija SHA, po kateri so vključeni javni izdatki za zdravstveno in socialno dolgotrajno oskrbo (skupaj 0,9 % BDP leta 2009), k tem pa so v projekcijah AWG prišteti še nekateri denarni prejemki za starost in odvisnost po metodologiji ESPROSS (predvsem invalidnine), zato je izhodiščna vrednost za Slovenijo leta 2009 znašala 1,43 % BDP. (večje povečanje izdatkov se pričakuje v državah z bolj razvitimi sistemi dolgotrajne oskrbe, tako se izdatki za več kot 2,5 o. t. povečajo v Belgiji, na Danskem, Nizozemskem, Finskem in Švedskem). V Sloveniji je povečanje izdatkov podobno kot v povprečju EU, in sicer z 1,4 % BDP v letu 2010 na 3,0 % BDP v letu 2060. Po različnih scenarijih, ki poleg staranja upoštevajo še druge zgoraj navedene dejavnike, se projekcije povečanja teh izdatkov za Slovenijo gibljejo v razponu od 1,4 do 4,2 o. t., t. j. na najmanj 2,8 % BDP in največ 5,6 % BDP. Rast javnih izdatkov za izobraževanje39 bo predvidoma višja kot v povprečju EU. Nanje pomembno vpliva demografski razvoj oziroma spremembe števila vpisanih generacij v posamezne ravni izobraževanja, pa tudi drugi dejavniki: pričakovano povprečno trajanje izobraževanja, vključenost populacije v izobraževanje, višina plač zaposlenih v izobraževanju, povprečna velikost razreda ter razmerje med številom vpisanih in številom pedagoškega osebja. Po referenčnem scenariju AWG, ki upošteva le vpliv demografskih sprememb, naj bi se delež javnih izdatkov za izobraževanje v Sloveniji v obdobju 2010-2060 povečal za 0,5 o. t. na 5,2 % BDP, najbolj v osnovnošolskem izobraževanju (sledi srednješolsko, v terciarnem izobraževanju je povečanje minimalno). Nasprotno naj bi se v povprečju EU delež do leta 2060 nekoliko zmanjšal (za 0,1 o. t. na 4,5 % BDP). Po scenariju EU 2020, ki upošteva uresničevanje ciljev strategije EU 2020 na področju izobraževanja40, bi se delež javnih Slika 34: Dolgoročne projekcije javnih izdatkov, povezanih izključno s staranjem, Slovenija (referenčni scenarij AWG), 2010-2060 35 25 I5 Q I Izobraževanje** I Dolgotrajna oskrba I Zdravstvo * I Pokojnine 0 2010 2015 2020 2030 2040 2050 2060 Vir: EK. Opomba: *Po metodologiji SHA, brez izdatkov za dolgotrajno zdravstveno oskrbo; **k javnim izdatkom za dolgotrajno oskrbo (0,9 % BDP v letu 2009) so prištete invalidnine; ***upoštevana metodologija UOE, izvzeti izdatki za predšolsko izobraževanje 39 Izdatki za izobraževanje, osnovnošolsko, srednješolsko in terciarno izključeni so izdatki za predšolsko raven izobraževanja. 40 Delež mladih osipnikov naj bi se do leta 2020 zmanjšal pod 10 % (v Sloveniji leta 2010: 5,2 %), delež ljudi, starih 30-34 let, s terciarno izobrazbo naj bi leta 2020 znašal vsaj 40 % (v Sloveniji povprečje 2009-2010: 33,2 %). izdatkov za izobraževanje v BDP do leta 2060 v Sloveniji povečal za 0,7 o. t. na 5,4 % BDP (najbolj terciarno, sledi srednješolsko in najmanj osnovnošolsko izbobraževanje), v povprečju EU za 0,2 o. t. Neugodni rezultati dolgoročnihprojekcij izdatkov, povezanih s staranjem, zahtevajo od Slovenije čim hitrejšo izpeljavo pokojninske reforme in spremembe v sistemu financiranja zdravstva in dolgotrajne oskrbe. Glavni izziv za Slovenijo predstavlja povečanje aktivnosti starejših in ohranjanje primernih pokojnin. EK41 kot ključne ukrepe navaja42: (i) povečanje upokojitvene starosti, ki najse povečuje skladno s pričakovanim trajanjem življenja, (ii) omejitev predčasnega upokojevanjaindrugihnačinovpredčasnega izstopa s trga delovne sile, (iii) spodbujanje podaljševanja delovne dobe, (iv) izenačenje upokojitvene starosti za moške in ženske ter (v) spodbujanje razvoja dodatnega pokojninskega varčevanja. V zdravstvu bo za zagotovitev stabilnega in dolgoročno vzdržnega financiranja nova zakonodaja morala poseči v širitev osnov za prispevke, spremembe v pravicah iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, nadgradnjo modelov plačevanja izvajalcev in nadaljnjo opitimizacijo procesov izvajanja zdravstvene dejavnosti. Dolgoročne projekcije nas tudi opozarjajo, da rastočih potreb v zdravstvu in dolgotrajni oskrbi v prihodnosti ne bo mogoče zadovoljevati zgoljz večjimi javnimi sredstvi. Za ohranitev dosežene ravni dostopnosti in kakovosti v zdravstvu ter za povečanje dostopnosti dolgotrajne oskrbe bomo morali vzpostaviti sistem financiranja zdravstva in dolgotrajne oskrbe, ki bo dolgoročno omogočal tudi postopno prenašanje financiranja nekaterih storitev iz obveznega socialnega zavarovanja na zasebna (obvezna ali prostovoljna) zdravstvena zavarovanja. Izdatki za socialno zaščito 2010 V letu 2010 se je obseg izdatkov za programe socialne zaščite povečal precej manj kot v predhodnih letih. Izdatki za socialno zaščito so se v Sloveniji realno povečali za 1,2 % (leta 2009 za 6,7 %), v obdobju zadnjih desetih let so se realno povečevali za okoli 3 % letno. Leta 2010 je bilo za te namene porabljenih 8.830 mio EUR. Kljub rasti števila upravičencev je bila rast izdatkov glede na prejšnja leta razmeroma nizka, na kar so vplivali predvsem različni ukrepi države za konsolidacijo javnih financ (delna uskladitev socialnih transferjev in pokojnin, racionalizacijski ukrepi na področju zdravstva). K rasti so največ prispevali izdatki za področje starost, ki so bili višji za 4,5 % (realno za 2,6 %). Rast teh izdatkov, ki predstavljajo največji del sredstev za socialno zaščito, je predvsem posledica povečanja števila upokojencev (2,6 % več leta 2010). Zaradi posledic krize se je leta 2010 nadaljevala hitra rast izdatkov za področje brezposelnost (realno za 11,9 %) in za področje druge oblike socialne 41 Za več glej Ekonomsko ogledalo, marec 2012. 42 European Commission White Paper: An Agenda for Adequate, Safe and Sustainable Pensions (16. 2. 2012). 30 20 10 5 Tabela 10: Izdatki za socialno zaščito, 2007-2010 nominalna rast, v % v % BDP 2007 2008 2009 2010 2007 2008 2009 2010 Skupaj za socialno zaščito 4,3 8,1 7,6 3,1 21,3 21,4 24,3 24,9 Skupaj 4,2 8,3 7,9 3,1 20,8 20,9 23,7 24,4 1. Bolezen/zdravstveno varstvo 4,3 13,4 5,7 1,2 6,7 7 7,8 7,9 2. Invalidnost 0,3 4,6 0,5 1,8 1,7 1,6 1,7 1,8 3. Starost 8,1 5,7 8,7 4,5 8,2 8 9,2 9,6 4. Smrt hranitelja družine 3,7 9,2 5,3 -2,6 1,5 1,6 1,7 1,7 5. Družina/otroci 1,2 10,9 12,4 3,5 1,7 1,8 2,1 2,2 6. Brezposelnost -22,6 -4,1 48,2 13,9 0,4 0,4 0,6 0,7 7. Nastanitev 0 -20 -25 0 0 0 0 0 8. Druge oblike socialne izključenosti -0,6 -4,8 13,2 15 0,5 0,4 0,5 0,6 Vir: SURS, preračuni UMAR. izključenosti (realno za 13,0 %). Povečanje izdatkov za brezposelnost je bila posledica za 10,7 % večjega števila prejemnikov nadomestil za primer brezposelnosti kot leta 2009. Povečanje prejemkov za druge oblike socialne izključnosti pa je bila posledica za 15,0 % večjega števila prejemnikov denarne socialne pomoči kot leta 2009. Izdatki za socialno zaščito so se leta 2010 povečali tudi v primerjavi z BDP. Predstavljali so 24,9 % BDP, kar je za 0,6 o. t. več kot leta 2009. Na povečanje izdatkov v primerjavi z BDP je, poleg povečanja izdatkov zaradi krize in demografskih razlogov, vplivala tudi relativno skromna nominalna rast BDP, realno pa je BDP (ob drugačnem deflatorju) porasel nekoliko bolj (1,4 %) kot izdatki za socialno zaščito (1,2 %) . Struktura izdatkov po posameznih področjih socialne zaščite je leta 2010 ostala podobna kot leto prej. Izdatki za starost so se zaradi demografskih sprememb v zadnjih letih leta 2010 še povečali (za 0,5 o. t.) in predstavljali 39,4 % vseh izdatkov za socialno zaščito. Delež izdatkov za bolezen Slika 35: Struktura virov financiranja, 2008-2010 100 90 80 70 60 50 > 40 30 20 10 I Prispevki ^ delodajalcev I Drugi viri I Prispevki države I Prispevki zavarovancev in zdravstveno varstvo se je nekoliko znižal, vendar je še vedno predstavljal skorajtretjino vseh izdatkov. V strukturi sta se nekoliko povečala tudi deleža izdatkov za brezposelne (za 0,3 o. t. na 2,8 %) in druge oblike socialne izključenosti (za 0,3 o. t. na 2,4 %). Delež prispevka države se je v obdobju 2008-2010 povečal zaradi posledic gospodarske krize. Viri financiranja programov socialne zaščite so se leta 2010 nominalno povečali za 2,3 %. Socialni prispevki, ki predstavljajo skoraj dve tretjini virov financiranja, so se povečali za 1,3 %. Bolj se je povečal prispevek države pri financiranju socialne zaščite, za 2,4 %. V primerjavi s predkriznim letom 2008 je manjši predvsem delež prispevkov zavarovancev (za 3,3 o. t.), kar je posledica zmanjševanja števila delovno aktivnih, najbolj se je zato povečal prispevek države (za 4,1 o. t.). Revščina, dohodkovna neenakost in materialna prikrajšanost prebivalstva Kazalniki neenakosti in revščine za leto 2011 kažejo nadaljnje poslabšanje dohodkovnega položaja slovenskega prebivalstva. Tveganje revščine se je povečalo za 0,9 o. t. na 13,6 %. Povečal se je tudi kvintilni količnik (80/20), s 3,4 na 3,5 (najvišji v zadnjih sedmih letih). Ginijev količnik je ostal enak (23,8%) kot leto prej. Navedeni kazalniki za leto 2011 so izračunani na podlagi dohodkov iz leta 2010, ko je ob rahlem okrevanju gospodarstva in znatnem dvigu minimalne plače prišlo do relativno visoke rasti plač, hkrati pa do precejšnjega padca zaposlenosti in nadaljnjega povečanja števila prejemnikov socialnih transferjev. Rast plač je vplivala na dvig praga tveganja revščine, ki je za enočlansko gospodinjstvo znašal 600 EUR, za štiričlansko43 pa 1.260 EUR mesečno. Pod pragom je v Sloveniji v letu 2011 živelo okoli 273.000 ljudi (okoli 19.000 več kot leto prej). Stopnja tveganja revščine pred 43 Prag je izračunan za družino dveh odraslih in dveh otrok, mlajših od 14 let. Tabela 11: Osnovni kazalniki revščine in neenake porazdelitve dohodka, Slovenija, 2005-2011 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 Na osnovi dohodkov iz leta 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 Število ljudi pod pragom revščine (v 1.000) 238 233 225 241 223 254 273 Stopnje tveganja revščine celotno prebivalstvo (po socialnih transferjih) 12,2 11,6 11,5 12,3 11,3 12,7 13,6 pred socialnimi transferji1 25,9 24,2 23,1 23,0 22,0 24,2 24,2 pred pokojnino in pred socialnimi transferji 42,2 40,7 39,7 38,5 37,8 39,9 40,2 Prag tveganja revščine za za samsko osebo (EUR/mesec) 440 466 495 545 593 587 600 za samsko osebo (PPS/mesec 579 608 646 691 721 686 709 za štiričlansko družino (EUR/mesec) 924 978 1.040 1.144 1.246 1.232 1.260 za štiričlansko družino (PPS/mesec) 1.216 1.276 1.357 1.450 1.513 1.440 1.490 Relativna vrzel tveganja revščine 19,1 18,6 19,4 19,3 20,2 20,2 19,9 Izračunano povprečje dohodka ljudi pod pragom tveganja revščine 356 379 399 440 473 468 481 Neenankost porazdelitve dohodka razmerje kvintilnih razredov (80/20) 3,4 3,4 3,3 3,4 3,2 3,4 3,5 Ginijev količnik 23,8 23,7 23,2 23,4 22,7 23,8 23,8 Vir: Eurostat, SILC. Opomba: 1 pokojnine so vštete med dohodke Tabela 12: Stopnje tveganja revščine za različne socioekonomske skupine in različne tipe gospodinjstev, 2005-2011 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 za celotno prebivalstvo 12,2 11,6 11,5 12,3 11,3 12,7 13,6 ženske 13,7 12,9 12,9 13,6 12,8 14,1 15,0 moški 10,6 10,3 10,0 11,0 9,8 11,3 12,2 otroci, mlajši od 18 let 12,1 11,5 11,3 11,6 11,2 12,6 14,7 stari 65 let in več 20,3 19,9 19,4 21,3 20,0 20,2 20,9 stari med 18 in 64 let 10,4 9,7 9,8 10,5 9,2 11,0 11,7 lastnik 10,8 11,0 10,4 11,4 10,6 11,5 12,2 najemnik 25,9 21,9 25,7 25,2 22,0 27,6 29,8 vsa gospodinjstva 12,2 11,6 11,5 12,3 11,3 12,7 13,6 dva odrasla z dvema otrokoma 10,1 8,2 7,2 8,3 7,9 9,0 10,7 dva odrasla s tremi ali več otroki 16,6 15,2 15,2 11,3 15,7 13,6 18,2 moško enočlansko gospodinjstvo 35,1 37,9 33,0 37,3 35,9 30,1 35,8 dva ali več odraslih z mladoletnim otrokom 9,2 8,6 8,4 8,8 8,1 9,0 10,7 enočlansko, manj kot 65 let 43,0 38,8 33,4 35,8 34,8 33,5 35,6 ena odrasla oseba z mladoletnim otrokom 22,0 22,3 28,6 28,8 28,1 31,4 30,8 dva ali trije odrasli z mladoletnimi otroki 6,1 6,8 6,5 6,7 4,8 6,7 8,0 enočlansko 65 let in več 44,7 44,9 43,7 47,2 50,9 44,0 45,0 enočlanska gospodinjstva 44,0 42,4 39,2 41,9 43,4 38,5 40,0 žensko enočlansko gospodinjstvo 48,4 44,6 42,3 44,3 47,4 44,3 43,0 dva odrasla z enim mladoletnim otrokom 9,0 9,0 9,9 12,0 9,4 8,5 9,3 dva ali več odraslih 5,9 6,4 5,9 6,8 4,1 5,5 4,4 dva ali več odraslih brez mladoletnih otrok 8,8 9,2 9,0 10,0 8,1 8,2 7,5 dva odrasla, eden od njiju je star 65 let ali več 12,1 12,2 12,3 15,3 13,4 10,9 10,4 dva odrasla 11,8 12,4 12,4 13,5 12,1 10,3 10,0 dva odrasla mlajša od 65 let 11,6 12,6 12,5 11,2 10,5 9,7 9,6 Vir: Eurostat, SILC. socialnimi transferji je ostala enaka kot leta 2010 (24,2 %), manjši vpliv na njeno znižanje kot v preteklih letih pa so imeli socialni transferji. Sistemskih sprememb na področju socialnih transferjev leta 2010 ni bilo, zato je možno njihov manjši vpliv na znižanje tveganja revščine pripisati polovični valorizaciji socialnih transferjev v letu 201044, kar je dodatno prispevalo k temu, da je bila njihova rast bistveno nižja od rasti plač. Relativna vrzel tveganja revščine45 se je leta 2011 zmanjšala za 0,3 o. t. Ljudje pod pragom tveganja revščine so imeli v povprečju dohodke Tabela 13: Stopnje tveganja revščine med ljudmi starimi 18-64, glede na določene sociekonomske značilnosti, 2005-2011 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 Stopnje tveganja revščine za prebivalstvo 18-64 let 10,2 9,6 9,7 10,4 9,0 10,8 11,6 glede na državljanstvo in državo rojstva državljan Slovenije 10,3 9,7 9,7 10,3 9,0 10,5 11,1 ni državljan Slovenije 35,3 30,3 27,0 28,6 29,6 36,3 34,4 državljan EU-27 države 4,1 28,0 državljan ne EU-27 države 34,4 30,2 28,1 29,3 31,1 38,5 34,8 rojen v Sloveniji 9,9 9,3 9,2 10,0 8,6 10,2 10,7 rojen izven Slovenije 13,6 13,4 15,0 13,7 14,1 17,0 18,7 rojen v državi EU-27 23,6 25,7 18,6 11,3 11,8 12,3 25,1 rojen izven EU-27 12,4 12,1 14,7 13,9 14,2 17,3 18,2 glede na izobrazbeno raven Osnovna in nižja srednja (ISCED 0-2) 19,5 18,5 19,7 19,5 17,2 21,1 21,3 Srednja (ISCED 3 in 4) 7,9 7,7 8,6 9,7 8,6 10,1 11,5 Terciarna (ISCED 5 in 6) 2,0 2,5 1,7 2,7 2,6 3,6 3,5 glede na delovno aktivnost upokojeni pred 65 letom 11,5 11,6 11,8 11,9 12,5 15,0 14,1 drugače neaktivni 22,1 18,9 18,9 21,5 10,8 14,8 16,4 samozaposleni 20,1 30,7 35,4 17,2 21,4 23,4 brezposelni 24,9 32,7 35,9 37,6 43,5 44,1 44,6 zaposleni 4,6 4,8 4,7 5,1 4,8 5,3 6,0 Vir: Eurostat, SILC. Tabela 14: Stopnje tveganja revščine med zaposlenimi, glede na določene sociekonomske značilnosti, 2005-2011 Stopnje tveganja revščine 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 glede za izobrazbeno raven Osnovna in nižja srednja (ISCED 0-2) 9,7 10,9 10,2 9,8 8,7 10,2 11,0 Srednja (ISCED 3 in 4) 3,9 4,1 4,6 5,3 5,1 5,6 6,8 Terciarna (ISCED 5 in 6) 0,9 1,7 0,7 1,1 1,3 2,1 1,5 glede na zaposlitev zaposlitev za določen čas 11,6 11,4 9,9 10,3 6,2 10,3 14,0 zaposlitev za nedoločen čas 3,4 3,9 3,6 3,7 4,2 3,7 3,6 zaposlitev za krajši delovni čas 10,4 7,4 10,8 8,1 7,2 7,4 10,7 zaposlitev za polni delovni čas 4,3 4,2 4,0 4,7 4,3 4,6 5,4 glede na tip gospodinjstva enočlansko 13,1 15,3 9,7 10,3 12,9 14,5 16,5 enočlansko z mladoletnim otrokom 10,4 12,1 13,0 18,7 21,2 15,0 15,3 gospodinjstvo z mladoletnim otrokom 4,9 4,8 4,9 5,6 5,3 5,4 6,3 dva ali več odraslih z mladoletnim otrokom 4,6 4,5 4,6 5,1 4,8 4,9 5,9 gospodinjstvo brez mladoletnih otrok 4,2 4,9 4,3 4,2 3,9 5,3 5,4 dva ali več odraslih brez mladoletnih otrok 3,1 3,7 3,6 3,4 2,7 3,0 2,7 Vir: Eurostat, SILC. 44 Od 1. januarja 2010 do 31. decembra 2010 je veljal Zakon o interventnih ukrepih zaradi gospodarske krize (ZIUZGK, Uradni 98/09), v katerem se je višina uskladitev transferjev posameznikom in gospodinjstvom zmanjšala za polovico. 45 Relativna vrzel tveganja revščine pomeni, koliko so osebe, ki se po svojih razpoložljivih dohodkih uvrstijo pod prag tveganja oddaljene od tega praga. list RS, št revščine, okoli 480,6 EUR mesečno, kar je za 19,9 % nižje od praga revščine. Pretekli dve leti (2010 in 2011) so se stopnje tveganja revščine povišale za skoraj vse socioekonomske skupine, najbolj za družine z otroki, zmanjšale pa za veččlanska gospodinjstva brez otrok, ki imajo najnižje stopnje tveganja revščine. Glede na starost in spol so bile leta 2011 najbolj ogrožene skupine prebivalstva starejši od 65 let, ženske in mlajši od 18 let. Tveganje revščine je za ženske višje kot za moške. Glede na tip gospodinjstev so stopnje tveganja revščine višje pri enočlanskih gospodinjstvih, najvišje pa pri enočlanskih gospodinjstvih, starejših od 65 let. Glede na stanovanjski status se je ohranila visoka razlika med najemniki in lastniki stanovanj. V skupini aktivnega prebivalstva (v starosti 18-64 let) se najbolj povečuje tveganje revščine pri brezposelnih (44,0 %), zelo visoko pa je tudi pri skupini samozaposlenih (23,4 %). Stopnja tveganja revščine brezposelnim se je leta 2011 povečala za 0,5 o. t., samozaposlenim pa za 2,0 o. t. Med aktivnim prebivalstvom je stopnja tveganja revščine za ljudi brez slovenskega državljanstva okoli trikrat višja kot za slovenskega državljana. Stopnja tveganja revščine je višja za državljane držav izven EU. Glede na državo rojstva pa so bolj ogroženi ljudje, rojeni v drugi državi EU, kot rojeni v državah izven EU. Razlika v stopnji tveganja revščine med rojenimi v Sloveniji in izven nje je ostala velika (8,0 o. t), a je manjša kot med državljani in nedržavljani Slovenije (23,3 o. t.). Leta 2011 se je drugič zapored zvišala tudi stopnja tveganja revščine zaposlenih (s 5,3 % leta 2010 na 6,0 % leta 2011), na kar je vplivalo povečanje stopnje tveganja revščine pri zaposlenih z nižjo in srednjo izobrazbo in zaposlenih za določen čas. Zaposlitev približno za polovico zmanjša stopnjo tveganja revščine po izobrazbenih skupinah. Pri vseh nižje izobraženih (starih med 18 in 64 let) je stopnja tveganja revščine 21,3-odstotna, med zaposlenimi pa 11,0-odstotna. Med zaposlenimi s terciarno izobrazbo je stopnja tveganja revščine 1,5-odstotna; med zaposlenimi ljudmi s srednjo izobrazbo pa 6,8-odstotna. Bistvena je tudi razlika v stopnji tveganja revščine med zaposlenimi za nedoločen in polni delovni čas ter zaposlenimi za določen in krajši delovni čas. Za gospodinjstva zaposlenih ljudi velja podobno kot za splošno populacijo: najvišjo stopnjo tveganja revščine imajo enočlanska gospodinjstva, sledijo enostarševska gospodinjstva oz. gospodinjstva z otroki. Najmanj so ogrožena gospodinjstva brez otrok. Za celovitejši vpogled v življenjske razmere prebivalstva je treba spremljati tudi druge podatke, ki kažejo, kako ljudje živijo. Stopnja tveganja revščine ne kaže absolutne revščine in s tem tega, kolikšen delež prebivalstva ni sposoben pokrivati najnujnejših življenjskih potreb, temveč je odraz porazdelitve dohodka med prebivalci (dohodkovna revščina). Podatek o odstotku ljudi, ki se po svojih razpoložljivih dohodkih uvrščajo pod prag tveganja revščine, ne odraža njihovih življenjskih razmer in razmer, kot jih občutijo ali vidijo nekatere skupine prebivalstva. V okviru Evropske raziskave življenjskih razmer (SILC) zato ob spremljanju dohodkovne revščine merijo tudi stopnjo materialne prikrajšanosti in mnenjski kazalnik o tem, kako ljudje shajajo z denarjem. Stopnja materialne prikrajšanosti se je leta 2011 povečala s 15,8 % na 17,2 %. Je najvišja v zadnjih sedmih letih in se od leta 2007, ko je dosegla najnižjo vrednost (14,3 %), nenehno dviga. Stopnja materialne prikrajšanosti46 kaže posledice dlje časa trajajočega slabšega finančnega položaja prebivalstva. Meri odstotek ljudi, ki v anketi izrazijo pomanjkanje treh ali več elementov47 od devetih, s katerimi merimo materialno prikrajšanost. Ti se nanašajo naposedovanje oz.pomanjkanjetrajnih življenjskih dobrin Tabela 15: Stopnje (težke) materialne ogroženosti in delež gospodinjstev, ki jim gre finančno težje, Slovenija, 2005-2011 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 Prebivalstvo skupaj Stopnja materialne prikrajšanosti (3 ali več) 16,6 16,4 15,9 18,1 17,2 17 18,1 Stopnja težke materialne prikrajšanosti (4 ali več) 6,7 6,8 6,6 7,9 7,5 7,1 7,4 Delež gospodinjstev, ki jim gre finančno težje1 71,7 68,8 61,5 67,5 67,2 68,3 70,2 Pod 60% mediane dohodka po ekvivalenčni lestvici, tj. pod pragom revščine Stopnja materialne prikrajšanosti (3 ali več) 43,7 42,6 44,5 45,8 41,8 44,6 44,1 Stopnja težke materialne prikrajšanosti (4 ali več) 21,3 23,2 23,1 25,5 23,9 23,5 24,1 Delež gospodinjstev, ki jim gre finančno težje1 87 87,8 83,9 86,2 84,4 89,4 88,6 Vir: Eurostat, SILC. Opomba: 1 skupaj od zelo težko do nekoliko težje. 46 Gre za mnenjski kazalnik, ki ob bolj uveljavljenih kazalnikih, kot so kazalniki tveganja revščine in neenakosti, omogoča dodaten vpogled v življenjske pogoje prebivalstva. Za razliko od navedenih kazalnikov, ki temeljijo na podatkih o dohodkih, pri katerih obstaja realna omejitev pri razpoložljivosti podatkov (za samozaposlene, za področje sive ekonomije, večinoma tudi niso zajeti nedenarni transferji, morebitni dolgovi ali dobički gospodinjstva itd), izhaja ta kazalnik iz odgovorov anketiranih glede navedenih devetih elementov. 47 1. zmožnost pokritja nepričakovanih stroškov, 2. zmožnost plačati enotedenske počitnice zunaj domačega kraja, 3. zmožnost privoščiti si ustrezno prehrano (z mesom, piščancem, ribo ali ustrezno brezmesno hrano vsak drugi dan), 4. zmožnost rednega odplačevanja posojil, hipotek oz. zamude pri tem, 5. zmožnost zagotoviti si primerno ogrevano stanovanje, 6. imeti pralni stroj, 7. imeti barvno TV, 8. imeti telefon (mobitel), 9. imeti osebni avto. in na prikaz ekonomskih obremenitev gospodinjstva, ki so izključno posledica omejenih virov in ne drugačnih okusov, življenjskih slogov, izbir in življenjskih okoliščin. K povečanju stopnje materialne prikrajšanosti je najbolj(1,2 o. t.) prispevalo zmanjšanje deleža tistih, ki ne občutijo prikrajšanja pri nobenem elementu, in zmanjšanje deleža tistih, ki občutijo prikrajšanje le pri enem elementu, hkrati pa so se povišali deleži tistih, ki občutijo prikrajšanje pri 7, 6, 5 ali 4 elementih hkrati. Stopnja težke materialne prikrajšanosti tj. skupen delež takšnih, ki občutijo prikrajšanje pri 4 ali več elementih, je bila leta 2011 6,1-odstotna, 0,2 o. t. več kot leta 2010. Za ljudi pod pragom revščine so ti deleži višji: stopnja materialne prikrajšanosti je 44,1-odstotna, stopnja težke materialne prikrajšanosti pa 24,1-odstotna. Poslabšanje kaže tudimnenjskikazalnik, kako gospodinjstva shajajo z denarjem. Delež gospodinjstev v celotni populaciji, ki težko (od zelo težko do nekoliko težje) shajajo z denarjem se je leta 2011 povečal za 1,9 o. t. na 70,2 %. Med gospodinjstvi pod mejo revščine je takšnih 88,6 %, 0,8 o. t. manj kot leta 2010. V primerjavi z letom 2007 se je delež tistih, ki jim gre finančno težje, bolj povečal v celotni populaciji kot v populaciji pod pragom revščine. To bi lahko bil pokazatelj, da se ob tem ko je sistem socialne varnosti boljusmerjen na najboljogrožene, finančno breme hitreje slabša tistim, ki so nekoliko manj ogroženi. Raven cen proizvodov in storitev za končno potrošnjo gospodinjstev v državah EU Raven cen proizvodov in storitev za končno potrošnjo gospodinjstev je leta 2011 ostala najvišja v skandinavskih državah, v Sloveniji pa nižja od povprečja EU. Eurostat je junija letos objavil rezultate primerjave ravni cen proizvodov in storitev za potrošnjo gospodinjstev v 37 evropskih državah za leto 2011. Gre za začasne podatke, ki so rezultat več statističnih raziskovanj in se izvajajo v okviru evropskega projekta primerjave cen in BDP (European Comparison Programme)48. V nadaljevanju je podan pregled ravni cen v najbolj in najmanj razvitih državah EU ter primerjava ravni cen v Sloveniji s povprečjem EU. Razlike v ravni cen med državami so se pred letom 2008 zmanjševale. V obdobju približevanja ter ob vstopu v EU se je visoka rast gospodarstva in produktivnosti v Sloveniji odrazila na višji ravni cen. Po letu 2008 se je ta proces ustavil, raven cen v Sloveniji se je v primerjavi s povprečjem EU nekoliko znižala. Raven cen je pozitivno povezana z razvitostjo države. V večini držav dosegajo ravni cen in BDP glede na povprečje EU podobno raven. Najvišje ravni cen v vseh skupinah dosegajo skandinavske države. Leta 2011 je bila raven cen proizvodov in storitev za končno potrošnjo gospodinjstev najvišja na Danskem (42,0 % nad povprečjem EU), kjer je BDP na prebivalca znašal okoli 31.000 SKM in presegel povprečje EU za 25,0 %. Najnižjo raven cen imajo države JV Evrope (50,0 % pod povprečjem EU), v katerih je BDP na prebivalca najnižji in za povprečjem EU zaostaja za okoli 50 %. V Sloveniji je BDP na prebivalca v SKM znašal 21.000 SKM in dosegal okoli 84,0 % povprečja EU (98,7 % leta 2009), raven cen pa 83,0 % povprečja EU (84,5 % leta 2009). Tabela 16: Raven cen in BDP na prebivalca v SKM, EU-27, 2011 Indeks ravni cen (EU-27=100) Indeks obsega (EU-27=100) Danska 137 125 Švedska 129 126 Finska 122 116 Avstrija 111 129 Italija 103 101 Slovenija 83 84 Madžarska 61 66 Poljska 59 65 Romunija 52 49 Bolgarija 46 45 Slika 36: Indeksi ravni cen proizvodov in storitev za končno potrošnjo gospodinjstev v državah EU, 2011 48 Končni podatki bodo na voljo 36 mesecev po izteku referenčnega leta. 135 120 5^105 Si 90 UÜ [č 75 'či I? 60 JE 45 30 15 0 Vir: Eurostat, prera^ni UMAR. V Sloveniji se cene poltrajnih in trajnih dobrin gibljejo blizu povprečja EU, cene storitev pa so v primerjavi z drugimi državami EU bistveno nižje. Najmanjše razlike v cenah med državami so v skupini poltrajnih in trajnih dobrin, ki so predmet mednarodne menjave (menjalne dobrine). Leta 2011 so bile v Sloveniji cene poltrajnih in trajnih dobrin za končno potrošnjo gospodinjstev okoli 5,0 % pod povprečjem EU. Do največjih razlik v ravni cen med državami prihaja v skupini storitev oz. dobrin, ki niso predmet mednarodne menjave (nemenjalne dobrine). Vir: Eurostat. Storitve so najdražje na Danskem (51,0 % nad povprečjem EU), najcenejše pa v državah JV Evrope (Bolgarija okoli 64,0 % pod povprečjem EU). V Sloveniji dosega raven cen storitev okoli 75 % povprečja EU. Do razlik v cenah storitev oz. nemenjalnih dobrin med državami prihaja predvsem zaradi razlik v produktivnosti dela v menjalnem sektorju. V primerjavi z razvitejšimi državami je za menjalni sektor v Sloveniji značilna nižja produktivnost, kar vpliva na plače v menjalnem sektorju, ki so nižje kot v razvitejših državah. Zaradi nižjih plač v menjalnem sektorju so stroški dela in raven cen v nemenjalnem sektorju nižji. Sčasoma začne produktivnost v menjalnem sektorju rasti, kar se odrazi v višjih plačah v nemenjalnem sektorju, ki višjih stroškov dela ne more upravičiti z višjo produktivnostjo, ampak z višjimi cenami storitev, ki vplivajo na dvig splošne ravni cen v gospodarstvu. Doseganje višje ravni cen v Sloveniji vodi k zmanjševanju razlik v relativnih cenah izdelkov in storitev v primerjavi z drugimi gospodarstvi, kar pa lahko ob nezadostni konkurenci na trgu vodi do povišane stopnje inflacije v Sloveniji. Zaposlenost v dejavnostih javnih storitev in sektorju država - mednarodna primerjava Slika 37: Indeks ravni cen posameznih skupin proizvodov in storitev za potrošnjo gospodinjstev v Sloveniji, 2011 Javne storitve (država) Poltrajne dobrine Netrajne dobrine 15 30 45 60 75 Indeks ravni cen, EU-27=100 Vir: SURS, preračuni UMAR. 90 105 Slika 38: Indeks ravni cen posameznih skupin proizvodov in storitev za končno potrošnjo gospodinjstev v državah EU z najvišjo in najnižjo vrednostjo, 2011 180 160 140 SE 52120 II 0^100 C 80 C JE 60 (V TD C - 40 20 DK 4, DK Poltrajne Trajne Netrajne Kapitalske Storitve Javne dobrine dobrine dobrine dobrine storitve (država) Vir: Eurostat. V primerjavi z evropskimi državami ima Slovenija relativno manj zaposlenih v dejavnostih javnih storitev (O-Q)49, še zlasti v zdravstvu in socialnem varstvu. Bližje evropskemu povprečju pa je delež zaposlenih v sektorju država. Skupno je bilo v Sloveniji v dejavnostih javnih storitev leta 2011 zaposlenih 18,6 % vseh zaposlenih (leta 2000 15,5 %), v povprečju EU pa 23,1 % (leta 2000 21,8 %). Zaostanek za povprečjem EU je nekoliko manjši ob upoštevanju zaposlenosti v opravljenih delovnih urah (Slovenija 18,1 %; EU 21,8 %), kar je povezano z manj zaposlitvami za krajši delovni čas. Visoke deleže zaposlenih v dejavnostih javnih storitev imajo predvsem nekatere najbolj razvite evropske države, Slovenija pa z relativno nizkim deležem zaostaja Slika 39: Delež zaposlenih v dejavnostih javnih storitev in v sektorju država, v % Delež zaposlenih v dejavnostih javnih storitev (O-Q) (2011) ▲ Delež zaposlenih v sektorju država (S13) (2010*) - BDP na prebivalca v PPP (desna os) 45 40 35 30 25 ^20 15 10 5 0 Vir: Eurostat, LABORSTA Database, preračuni UMAR. Opomba: Prikazani so deleži v celotni zaposlenosti po nacion. rač.; *podatki za 25 držav, za večino podatek za l. 2010, za nekaj držav za l. 2009 ali 2008. 49 V dejavnostih javnih storitev (0-Q) so po standardni klasifikaciji dejavnosti (SKD 2002) zajete dejavnosti javna uprava (O), izobraževanje (P) ter zdravstvo in socialno varstvo (Q) (dejavnost kulture je zajeta v pretežno zasebni dejavnosti R- Kulturne, razvedrilne in druge dejavnosti, zato jo za mednarodno primerjavo ni mogoče posebej prikazati). Izvajalci, ki so zajeti v posameznih dejavnostih, so vse javne inštitucije in javni zavodi, ki so pod nazorom države ali občin, ter tudi vsi koncesionarji in čisti zasebni izvajalci. 0 Tabela 17: Delež zaposlenih po posameznih dejavnostih javnih storitev (O-Q) v osebah in v opravljenih delovnih urah, v % Javne storitve (O-Q) 2011 Javna uprava (O) 2010 Izobraževanje (P) 2010 Zdravstvo (Q86) 2010 Socialno varstvo (Q 87-88) 2010 v osebah v delovnih urah v osebah v delovnih urah v osebah v delovnih urah v osebah v delovnih urah v osebah v delovnih urah Slovenija 18,6 18,1 5,6 5,3 6,8 6,4 4,1 4,2 1,7 1,5 EU 27* 23,1 21,8 6,6 6,8 6,8 5,7 5,7 5,9 4,2 3,5 EU 15* 23,5 20,6 6,9 6,5 6,8 5,6 6,1 5,3 4,8 3,1 Avstrija 22,5 20,7 6,5 6,4 6,2 5,6 6,3 5,8 3,7 2,8 Belgija 29,8 9,7 8,3 6,3 5,5 Ciper 20,0 16,9 9,5 8,6 6,2 4,1 2,9 2,8 1,2 1,1 Češka 17,4 17,0 5,8 5,6 5,7 5,5 4,7 4,7 1,1 1,1 Danska 31,2 30,7 5,7 6,1 8,1 7,9 6 6,1 11,8 11,0 Estonija 22,9 21,5 7,7 7,1 10,1 9,5 5 4,2 1,2 1,6 Finska 28,1 25,8 7 7,2 6,8 5,7 7,1 6,7 7,2 6,4 Francija 18,0 25,9 9,2 8,6 6,6 4,7 6,5 6,9 Grčija 21,5 18,3 8,8 8,3 6,8 3,6 4,4 4,2 0,8 0,8 Irska 26,6 5,7 8,1 8,3 4,5 Italija 18,0 14,7 5,5 4,6 6,2 4,4 4,8 4,3 1,9 1,6 Latvija 21,6 21,0 6 6,2 8,6 7,9 3,7 3,8 1,3 1,2 Madžarska 20,6 19,9 6,1 8,4 4,6 2,3 Nemčija 23,2 22,4 6,7 6,8 6,2 5,7 6,2 4,0 Nizozemska 26,9 24,3 5,9 6,4 5,6 5,4 5,8 5,6 9,4 6,8 Norveška 35,1 31,0 7 7,6 6,6 Slovaška 20,3 18,1 7,1 6,5 7,8 6,6 4,4 4,2 1,5 1,2 Španija 21,1 20,4 7,6 7,8 5,8 5,0 5,3 5,2 1,9 1,9 Švedska 33,0 31,0 5,5 5,5 9,8 8,6 7 6,7 9,3 8,6 Švica 22,9 4,1 4,0 6,5 6,7 5,4 Vir: Eurostat. Opombe: Deleži v celotni zaposlenosti po nacionalnih računih; * povprečje EU27 in EU15 po izračunu Eurostata. tudi za državami, ki so na podobni ali nižji ravni razvitosti. Po deležu zaposlenih v sektorju država (17,0 %), to je pri izvajalcih, katerih ustanovitelj je država ali občina in se hkrati večinsko (več kot 50 %) financirajo iz javnih virov, pa je Slovenija (17,0 %) bližje evropskemu povprečju (EU-25 18,7 %), vendar je delež višji kot v državah na podobni ravni razvitosti. Slovenija najboljzaostaja po deležu zaposlenih vzdravstvu in socialnem varstvu. Slovenija ima v primerjavi z evropskimi državami relativno nižji delež zaposlenih oseb v dejavnosti javne uprave (O), v dejavnosti izobraževanja (P) je ta delež na povprečju EU, v dejavnosti zdravstva (Q86) in še bolj socialnega varstva (Q87-88) pa močno pod povprečjem. Tudi po deležu zaposlenosti v opravljenih delovnih urah močno zaostajamo v zdravstvu in socialnem varstvu, vendar je zaostanek nekoliko manjši; v izobraževanju pa po opravljenih delovnih urah presegamo povprečje EU. Relativno višja zaposlenost izražena v delovnih urah v primerjavi z zaposlenostjo v osebah je v Sloveniji v vseh teh dejavnostih povezana s tem, da imamo bistveno manj zaposlitev za krajši delovni čas50. Izrazit zaostanek po zaposlenosti v dejavnostih zdravstva in socialnega vastva kaže tudi kazalnik števila zaposlenih oseb na 100.000 prebivalcev, po katerem Slovenija v zdravstvu dosega 76,0 % povprečja EU (1.905 zaposlenih na 100.000 prebivalcev, v EU 2516 zaposlenih) oz. po zaposlenosti v delovnih urah 85% povprečja; v socialnem varstvu pa 42,0 % povprečja EU (523 zaposlenostih na 100.000 prebivalcev, v EU 1.509 zaposlenih) oz. 50 %, če upoštevamo opravljene delovne ure. Manjša zaposlenost v zdravstvu in socialnem varstvu je v veliki meri povezana s slabše razvitim zasebnim izvajanjem teh dejavnosti, zlasti na področju dolgotrajne oskrbe. V večini držav EU se je rast zaposlenosti51 v dejavnostih javnih storitev v zadnjih letih nekoliko znižala, vendar je bila v povprečju EU še vedno pozitivna. V letih pred krizo (2001-2008) se je zaposlenost v dejavnostih javnih storitev v EU v povprečju letno povečevala za 1,2 %; v letih 2009-2011 pa se je umirila na letno 0,8 %. Po posameznih dejavnostih se je umirila rast v dejavnostih javne uprave, izobraževanja in zdravstva, povišala pa na področju socialnega varstva. Razlike v zaposlenosti v 50 V izobraževanju imamo na vseh ravneh, z izjemo terciarnega izobraževanja, manj zaposlitev za krajši delovni čas kot v povprečju EU (po metodologiji UOE - Unecso, OECD, Eurostat). 51 Po nacionalnih računih v osebah, zaposlenih za polni ali krajši delovni čas. Slika 40: Rast zaposlenosti v dejavnostih javnih storitev v letih pred krizo in po začetku krize, Slovenija in države EU 6 Vir: Eurostat -Economy and Finance -National Accounts, 2012; preračuni UMAR. Opomba: Analiza temelji na podatkih o zaposlenosti po nacionalnih računih v osebah. dejavnostih javnih storitev se med državami EU zaradi krize še povečujejo. V nekaterih državah, ki jih je kriza močno prizadela, so z restriktivnimi ukrepi zaposlovanja v javnem sektorju zaposlenost zmanjšali ali močno znižali rast. V nekaterih boljrazvitih državah, ki imajo nadpovprečno razvite dejavnosti javnih storitev in jih kriza ni tako močno prizadela, pa se je zaposlovanje v teh dejavnostih v letih 2009-2011 še okrepilo (Danska, Nemčija, Norveška, Nizozemska in Švica). Glavni razlogi za relativno hitro rast zaposlenosti v dejavnostih javnih storitev so: (i) na področju izobraževanja čedalje večja vključenost v vrtce, večanje ponudbe visokošolskih izobraževalnih programov ter razvojizobraževanja odraslih in vseživljenjskega učenja, (ii) v zdravstvu poleg staranja prebivalstva predvsem hiter razvoj novih metod zdravljenja in zdravil ter večja osveščenost in pričakovanja prebivalstva, (iii) v socialnem varstvu poleg večje potrebe po dolgotrajni oskrbi zaradi staranja prebivalstva tudi pomoč socialno ogroženim (predvsem v obdobju krize). S prenosom izvajanja nekaterih dejavnosti na zasebne izvajalce in z večjo vlogo javno-zasebnega partnerstva pri financiranju nekaterih javnih služb so v številnih evropskih držav v preteklem desetletju poskušali del rastočih potreb zadovoljiti s povečanjem ponudbe koncesionarjev in tudi čistih zasebnikov, ki ob ustrezni regulaciji in nadzoru delujejo na področju javnih storitvenih dejavnostih. V razvitejših evropskih državah so zlasti pri izvajanju storitev socialnega varstva zelo pomembne tudi različne nevladne organizacije in društva, ki delujejo ob delni podpori javnih virov in tudi evropskih sredstev. letih 2009-2011 pa je Slovenija ostala med državami, ki so ohranile relativno visoko rast zaposlenosti na področjih izobraževanja (2,5 %), zdravstva (1,0 %) in socialnega varstva (4,5 %); umirila pa se je rast v dejavnosti javne uprave (0,3 %). Za razliko od mnogih evropskih držav je za Slovenijo značilno, da se večji del javnih služb še vedno izvaja v javnih zavodih, ki so upravljavsko vezani na državo ali občino. Na rast zaposlenosti v dejavnostih javnih storitev (skupaj pri javnih in zasebnih izvajalcih) zato v največji meri vpliva gibanje zaposlenosti pri izvajalcih v sektorju država. Tako se je v letih 2001-2010 v Sloveniji zaposlenost v dejavnostih javnih storitev povečala v povprečju za 2,0 %, v sektorju država pa za 1,8 %. Po drugi strani je bila v povprečju 25-ih držav EU rast zaposlenosti v dejavnostih javnih storitev bistveno višja (1,2 %) kot pri izvajalcih v sektorju država (0,3 %). Zadovoljevanje vse večjih potreb in pričakovanj prebivalstva zlasti glede storitev predšolskega varstva, zdravstva in socialnega varstva je torej v Sloveniji še vedno povezano predvsem s širitvijo ponudbe in rastjo zaposlenosti v javnih zavodih. Zaradi odlašanja s sistemskimi spremembami na področju negospodarskih javnih služb in posledično relativno slabo razvitega zasebnega izvajanja teh storitev pa lahko pričakujemo, da bo imelo sedanje omejevanje zaposlovanja in krčenje zaposlenosti pri proračunskih uporabnikih v naslednjih letih bistveno večje negativne posledice na preskrbljenost prebivalstva s storitvami javnih služb kot v državah, kjer se je določen del ponudbe in povpraševanja lahko prenesel tudi na zasebnike. Slika 41: Rast zaposlenosti v dejavnostih javnih storitev in sektorju država, 2000-2010 5 4 ........ I Sektor država (S13) I Dejavnosti javnih storitev (O-Q) 1 ....4.. Vir: Eurostat -Economy and Finat^ce -National Accounts, 2012; Za sektor država je vir LABORSTA Database; preračuni UMAR. Opomba: Analiza temelji na podatkih o zaposlenostipo nacionalnih računih v osebah. V Sloveniji je po začetku gospodarske krize rast zaposlenosti v dejavnostih izobraževanja, zdravstva in socialnega varstva ostala relativno visoka. V obdobju pred krizo je bila rast zaposlenosti v dejavnostih javnih storitev v povprečju letno 2,0-odstotna in s tem višja kot v EU, v 3 2 (ü o a (U C >u (U Pomembnejši kazalci 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 Pomladanska napoved 2012 Bruto domači proizvod (realne stopnje rasti. v %) 6,9 3,6 -8,0 1,4 -0,2 -0,9 1,2 2,2 BDP v mio EUR (tekoče cene in tekoči tečaj) 34.562 37.280 35.311 35.416 35.639 35.641 36.589 38.059 BDP na prebivalca, v EUR (tekoče cene in tekoči tečaj) 17.120 18.437 17.295 17.286 17.364 17.428 17.860 18.551 BDP na prebivalca po kupni moči (PPS)1 22.100 22.700 20.500 20.700 BDP na prebivalca po kupni moči (PPS EU 27 = 100)' 88 91 87 85 Bruto nacionalni dohodek (tekoče cene in tekoči fiksni tečaj) 33.828 36.232 34.593 34.894 35.050 34.841 35.774 37.222 Bruto nacionalni razpoložljivi dohodek (tekoče cene in tekoči fiksni tečaj) 33.601 35.871 34.344 34.940 35.165 34.884 35.860 37.236 Stopnja brezposelnosti, registrirana 7,7 6,7 9,1 10,7 11,8 12,9 13,5 13,3 Stopnja brezposelnosti, anketna 4,9 4,4 5,9 7,3 8,1 8,8 9,3 9,1 Produktivnost dela (BDP na zaposlenega) 3,4 1,0 -6,3 4,0 1,6 1,4 2,4 2,5 Inflacija2, povprečje leta 3,6 5,7 0,9 1,8 1,8 2,0 1,8 1,9 Inflacija2, konec leta 5,6 2,1 1,8 1,9 2,0 2 1,9 2,0 MENJAVA S TUJINO - PLAČILNO-BILANČNA STATISTIKA Izvoz proizvodov in storitev3 (realne stopnje rasti, v %) 13,7 2,9 -17,2 9,5 6,8 1,4 5,4 6,1 Izvoz proizvodov 13,9 0,5 -18,1 11,0 7,7 1,3 5,8 6,5 Izvoz storitev 13,2 14,3 -13,7 4,1 3,6 1,7 3,7 4,3 Uvoz proizvod in storitev3 (realne stopnje rasti, v %) 16,7 3,7 -19,6 7,2 4,7 -1,6 4,9 5,5 Uvoz proizvodov 16,2 3,0 -20,8 8,0 5,7 -2,0 5,0 5,6 Uvoz storitev 19,7 8,2 -12,0 2,6 -1,4 0,7 4,3 4,6 Saldo tekočega računa plačilne bilance, v mio EUR -1646 -2574 -456 -297 -168 226 423 588 - delež v primerjavi z BDP, v % -4,8 -6,9 -1,3 -0,8 -0,5 0,6 1,2 1,5 Bruto zunanji dolg, v mio EUR 34.783 39.234 40.294 40.699 41.444 40.6715 - delež v primerjavi z BDP, v % 100,6 105,2 114,1 114,9 116,3 Razmerje USD za 1 EUR 1,371 1,471 1,393 1,327 1,392 1,320 1,322 1,322 DOMAČE POVPRAŠEVANJE - STATISTIKA NACIONALNIH RAČUNOV Zasebna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) 6,1 3,7 -0,1 -0,7 -0,3 -1,2 0,2 1,5 - delež v BDP, v %4 52,4 53,2 55,8 56,0 56,8 57,1 56,6 56,2 Državna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) 0,6 6,1 2,9 1,5 -0,9 -3,5 -0,7 0,3 - delež v BDP, v %4 17,3 18,1 20,3 20,8 20,6 19,8 19,3 19,0 Investicije v osnovna sredstva (realne stopnje rasti, v %) 13,3 7,8 -23,3 -8,3 -10,7 -1,5 4,0 3,0 - delež v BDP, v %4 27,8 28,8 23,4 21,6 19,5 19,4 20,0 20,3 Vir podatkov: SURS, Banka Slovenije, Eurostat; preračuni in napovedi UMAR (Pomladanska napoved, marec 2012). Opombe: 'Merjeno v standardih kupne moči (PPS); 2Merilo inflacije je indeks cen življenjskih potrebščin; 3Plačilnobilančna statistika (izvoz F.O.B. uvoz F.O.B.); z izračunom realnih stopenj je izločen vpliv medvalutnih sprememb in cen na tujih trgih; 4Deleži v BDP so preračunani v tekočih cenah in fiksnem tečaju 2007 (EUR=239.64); 5Konec junija 2012. Proizvodnja 2009 2010 2011 2010 2011 2012 2010 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 6 7 8 9 10 INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA, medletna rast v % Industrija B+C+D -17,4 6,2 2,2 10,7 7,2 7,4 8,7 3,7 0,1 -2,9 0,6 -0,8 9,6 6,3 12,4 4,0 4,8 B Rudarstvo -2,9 11,0 -8,1 11,9 23,7 15,7 -5,6 -9,3 -9,3 -7,9 -8,9 4,4 7,4 15,9 37,4 19,2 20,7 C Predelovalne dejavnosti -18,7 6,6 2,1 12,0 7,3 7,1 9,2 3,8 -0,2 -3,6 -0,1 -2,1 11,0 7,4 13,1 3,0 4,8 D Oskrba z elektriko, plinom, paro -6,6 1,8 5,0 -0,5 3,6 7,0 6,9 3,8 5,1 4,0 8,3 12,8 -2,3 -3,6 1,2 13,6 2,2 GRADBENIŠTVO2, medletna rast vrednosti opravljenih gradbenih del v % Gradbeništvo skupaj -21,0 -17,0 -25,6 -16,8 -16,4 -16,2 -25,3 -31,1 -25,4 -20,1 -17,7 -15,6 -17,2 -17,4 -13,0 -18,7 -18,0 Stavbe -22,6 -14,0 -39,7 -12,4 -16,5 -19,2 -41,5 -46,5 -34,3 -35,9 -13,0 -6,1 -15,8 -11,2 -17,8 -20,3 -17,4 Gradbeni inženirski objekti -19,9 -18,9 -15,3 -19,6 -16,2 -14,1 -6,3 -20,7 -20,0 -10,0 -21,2 -19,9 -18,0 -21,0 -10,0 -17,6 -18,3 PROMET, mio tkm, medletna rast v % Tonski km v cestnem prevozu -9,2 7,9 3,2 10,7 9,5 -6,3 -3,2 1,5 3,6 11,7 6,0 - - - - - - Tonski km v železniškem prevozu -24,2 28,2 9,7 33,9 32,2 28,2 23,3 10,8 8,5 -1,6 -8,7 - - - - - - TRGOVINA, medletna rast v % Skupni realni prihodek* -13,0 3,6 3,1 4,9 4,7 5,8 7,5 3,6 2,9 -0,5 0,6 -4,3 7,3 2,4 5,0 6,8 4,2 Realni prihodek v trgovini na drobno -10,6 -0,1 1,4 0,3 2,0 1,8 3,4 0,4 2,2 0,2 2,5 -2,8 3,6 1,8 1,0 3,1 1,3 Realni prihodek v trgovini z motornimi vozili in popravila motornih vozil -21,7 12,1 6,6 15,4 11,8 15,0 15,8 9,9 4,4 -1,9 -2,8 -7,1 15,6 3,8 16,2 15,3 10,7 Nominalni prihodek v trgovini na debelo in posredništvu pri prodaji -21,4 1,4 5,8 4,0 5,5 3,7 12,2 3,8 4,5 3,4 3,2 -0,8 10,8 3,1 7,9 5,6 1,1 TURIZEM, medletna rast v %, nova metodologija - prelom časovne serije podatkov v letu 2009 Skupaj, prenočitve -3,4 -1,5 5,3 -2,4 -2,2 0,4 3,1 6,6 6,6 3,1 0,7 1,2 -2,5 -1,7 -3,6 -0,3 2,5 Domači gostje, prenočitve 2,8 -4,2 0,5 -3,0 -9,6 -0,3 0,1 0,4 0,8 0,4 -0,5 -4,6 -3,3 -9,0 -11,1 -7,9 -3,0 Tuji gostje, prenočitve -8,0 0,7 9,1 -2,0 3,2 1,0 6,5 11,3 10,2 5,5 2,0 5,1 -1,8 4,3 1,6 4,4 7,0 Nominalni prihodek v gostinstvu -7,8 2,8 3,7 1,5 4,2 5,4 5,7 4,7 4,8 -0,3 -0,6 -0,1 3,6 5,6 4,8 2,2 6,8 KMETIJSTVO Odkup pridelkov, v mio EUR 449,3 454,5 478,9 106,7 115,6 137,5 100,4 113,3 125,7 139,5 108,4 110,4 35,1 37,4 36,2 42,1 45,7 POSLOVNE TENDENCE (vrednost kazalnika**) Kazalnik gospodarske klime -23 -9 -7 -9 -6 -8 -7 -4 -6 -10 -12 -16 -6 -5 -7 -7 -7 Kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih -23 -1 0 -1 2 1 3 3 -1 -7 -6 -11 1 5 1 1 4 v gradbeništvu -50 -57 -46 -59 -56 -53 -52 -46 -44 -43 -40 -43 -59 -60 -57 -51 -50 v storitvenih dejavnostih -14 -3 1 -6 -2 -2 1 3 3 -4 -8 -8 -3 -1 -2 -2 -4 v trgovini na drobno -12 7 8 7 12 10 6 12 2 11 6 5 17 12 13 10 12 potrošnikov -30 -25 -25 -22 -27 -26 -26 -25 -25 -24 -26 -36 -21 -27 -27 -27 -26 Vir podatkov: SURS. Opombe: 'Le za podjetja z dejavnostjo oskrbe z energijo; ^V raziskovanje so zajeta vsa večja gradbena podjetja, ter še nekatera negradbena podjetja, ki izvajajo gradbeno dejavnost; *Skupaj trgovina na drobno, trgovina z motornimi vozili in vzdrževanje le-teh ter trgovina na drobno z motornimi gorivi; **desezonirani podatki SURS. 2010 2011 2012 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 4,3 13,8 13,8 6,6 6,5 3,4 4,3 3,2 -1,4 -1,5 2,8 -1,8 0,7 -7,9 1,0 3,9 -2,5 3,2 -3,3 -1,9 - - -2,5 39,7 -6,4 -1,2 -8,4 -4,7 -22,1 0,2 -8,5 -17,3 -1,7 -6,0 -2,5 -16,3 7,4 -10,2 -20,7 -3,7 16,6 1,8 5,0 12,4 14,7 6,8 7,0 3,2 5,0 3,1 -1,9 -2,4 3,1 -2,5 -0,5 -8,1 0,6 2,8 -2,9 3,3 -4,9 -4,1 0,6 17,4 11,0 6,3 3,6 5,7 3,2 2,4 4,4 11,8 -0,4 4,7 13,1 -4,0 3,5 16,1 5,5 5,4 9,9 23,9 -17,5 -12,2 -20,9 -23,6 -29,7 -27,0 -29,3 -36,2 -27,0 -31,2 -17,5 -25,4 -9,6 -24,6 -24,4 -26,6 -5,0 -14,6 -24,0 -7,2 - - -28,1 -12,4 -25,9 -41,2 -53,1 -37,9 -48,0 -52,8 -36,0 -36,7 -30,0 -33,3 -28,6 -44,5 -31,1 -31,0 27,6 -7,2 -16,1 6,8 - - -10,3 -12,1 -15,4 2,7 -5,2 -19,0 -16,6 -25,9 -21,2 -28,0 -9,7 -21,0 0,7 -7,0 -18,1 -22,8 -22,0 -18,8 -27,4 -12,7 - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - 9,0 4,1 8,7 9,8 3,9 3,4 6,0 1,4 0,0 6,3 2,4 0,7 -0,5 -1,8 2,6 1,0 -1,8 -4,1 -5,2 -3,7 - - 3,6 0,4 4,0 5,5 0,6 0,3 1,8 -0,9 -1,1 5,6 2,1 0,5 1,3 -1,1 4,0 3,5 -0,1 -3,5 -3,2 -1,7 - - 20,2 14,1 19,2 18,3 9,8 9,8 14,0 5,9 2,2 8,0 3,0 1,3 -3,6 -3,4 -0,1 -3,5 -4,8 -5,1 -8,7 -7,4 4,8 5,3 11,2 15,4 10,4 4,2 6,2 1,1 -0,3 8,5 5,6 5,7 5,6 -0,9 8,4 3,7 -1,0 -0,1 0,2 -2,5 - - -0,8 -1,2 4,9 -1,9 6,7 13,6 -4,2 10,6 4,1 7,0 9,8 1,9 7,0 1,2 0,2 -0,3 2,4 -0,9 7,9 -1,9 - - -0,5 3,2 0,1 -2,0 2,7 9,3 -3,0 -3,4 -3,7 2,1 7,3 -2,9 8,6 -3,3 -0,3 -3,3 2,8 -14,3 -1,6 0,9 - - -1,1 -5,4 8,6 -1,7 11,0 17,2 -5,0 21,6 9,7 10,0 11,2 5,5 5,2 5,8 0,6 4,5 1,9 9,4 14,1 -3,7 - - 4,5 4,9 7,2 4,9 5,2 7,0 0,5 6,8 2,1 4,7 7,6 -1,5 0,2 0,5 0,3 -3,5 1,3 -1,2 2,4 -1,3 - 44,1 47,7 32,9 30,5 36,9 36,9 39,6 36,8 42,2 39,8 43,7 48,9 44,0 46,7 34,3 35,1 39,0 37,0 38,3 35,1 -8 -9 -7 -7 -6 -4 -3 -5 -5 -7 -6 -10 -10 -11 -12 -12 -12 -16 -14 -17 -16 -19 -1 -1 3 4 3 5 3 1 0 -2 -2 -8 -7 -5 -3 -6 -8 -10 -11 -13 -12 -14 -54 -56 -55 -50 -50 -48 -44 -45 -46 -43 -44 -43 -46 -41 -42 -39 -39 -44 -43 -43 -41 -36 -2 -1 1 -2 4 5 2 3 3 5 2 0 -3 -9 -10 -9 -4 -7 -7 -10 -11 -14 8 11 7 12 0 9 16 12 1 -9 13 11 13 10 6 7 6 8 2 4 0 -1 -24 -27 -26 -28 -25 -26 -25 -23 -24 -27 -23 -26 -26 -20 -26 -26 -26 -38 -33 -37 -36 -35 Trg dela 2009 2010 2011 2010 2011 2012 2010 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 6 7 8 9 FORMALNO AKTIVNI (A=B+E) 944,5 935,5 934,7 937,8 933,8 934,8 936,8 937,5 931,1 933,3 926,6 923,7 937,5 934,3 933,0 934,1 FORMALNO DELOVNO AKTIVNI (B=C+D)' 858,2 835,0 824,0 839,2 835,4 829,3 821,9 828,4 823,9 821,7 812,7 816,5 839,3 835,9 834,0 836,2 V kmetijstvu, gozdarstvu, ribištvu 37,9 33,4 38,8 34,6 34,0 33,3 38,0 40,1 38,8 38,0 35,2 37,8 34,7 34,1 34,0 34,0 V industriji in gradbeništvu 306,9 287,3 272,9 289,2 287,0 281,9 273,7 274,2 272,7 271,0 265,4 266,3 288,6 287,9 286,5 286,6 - v predelovalnih dejavnostih 199,8 188,6 184,8 189,4 188,1 186,8 184,1 184,7 184,4 186,2 184,6 184,1 189,0 188,5 187,7 188,1 - v gradbeništvu 86,8 78,5 67,8 79,6 78,6 75,0 69,7 69,3 67,9 64,4 60,5 61,6 79,3 79,1 78,6 78,2 V storitvah 513,4 514,3 512,3 515,3 514,3 514,1 510,2 514,1 512,4 512,7 512,1 512,4 516,1 514,0 513,4 515,7 - v javni upravi 51,5 52,0 51,4 52,3 52,1 51,8 51,2 51,5 51,4 51,3 50,9 51,2 52,4 52,2 52,1 52,1 - v izobraževanju, zdravstvu in socialnem varstvu 113,8 116,7 118,8 116,8 116,3 118,0 117,8 118,8 118,5 120,1 120,7 121,6 116,9 115,8 115,6 117,5 ZAPOSLENI (C)1 767,4 747,2 729,1 751,0 747,0 740,6 728,1 731,9 728,9 727,4 720,9 722,7 751,3 748,1 745,7 747,3 V podjetjih in organizacijah 699,4 685,7 671,8 688,7 685,7 681,3 671,4 673,9 671,3 670,7 666,4 667,4 689,1 686,3 684,4 686,4 Pri fizičnih osebah 67,9 61,5 57,2 62,3 61,4 59,3 56,7 58,0 57,6 56,6 54,5 55,4 62,1 61,8 61,3 61,0 SAMOZAPOSLENI IN KMETJE (D) 90,8 87,8 94,9 88,1 88,3 88,7 93,8 96,5 95,0 94,4 91,8 93,8 88,1 87,8 88,3 88,9 REGISTRIRANI BREZPOSELNI (E) 86,4 100,5 110,7 98,6 98,4 105,5 114,9 109,1 107,2 111,6 114,0 107,2 98,2 98,4 99,0 97,9 Ženske 42,4 47,9 52,1 46,8 47,8 50,2 52,9 50,9 51,1 53,3 53,2 51,0 46,8 47,5 48,1 47,7 Mladi (do 26. leta) 13,3 13,9 12,9 13,5 12,4 15,1 14,5 12,6 11,3 13,4 12,7 10,8 13,0 12,6 12,5 12,2 Starejši od 50 let 26,2 31,4 39,0 30,3 31,1 34,5 40,1 39,1 38,7 38,2 39,2 38,1 30,5 30,9 31,1 31,3 Brez strokovne izobrazbe 34,1 37,5 39,5 37,1 36,6 38,2 41,6 39,2 38,1 39,3 41,0 39,2 36,7 36,4 36,6 36,7 Brezposelni več kot 1 leto 31,5 42,8 50,2 41,8 44,0 47,2 48,7 48,6 49,6 53,8 57,2 55,1 42,9 43,2 44,1 44,6 Prejemniki nadomestil in pomoči 27,4 30,0 36,3 29,3 29,3 29,7 39,7 36,4 34,9 34,4 37,8 33,2 28,9 29,0 29,4 29,4 STOPNJA REG. BREZP., (E/A, v %) 9,1 10,7 11,8 10,5 10,5 11,3 12,3 12,2 11,5 12,0 12,3 11,6 10,5 10,5 10,6 10,5 Moški 8,3 10,1 11,4 9,9 9,7 10,7 12,0 11,9 10,9 11,3 11,9 11,1 9,8 9,8 9,8 9,7 Ženske 10,2 11,6 12,4 11,3 11,5 12,1 12,6 12,5 12,3 12,7 12,7 12,3 11,3 11,5 11,6 11,5 TOKOVI REGISTRIRANE BREZPOSELNOSTI 30,4 13,3 2,7 -0,7 -0,3 12,1 3,9 -6,9 0,0 5,7 -1,9 -5,2 -0,2 0,2 0,6 -1,1 Novi brezposelni iskalci prve zaposlitve 17,0 16,8 14,4 2,4 2,8 8,7 3,2 2,0 2,7 6,5 2,4 1,9 0,8 0,7 0,8 1,4 Izgubili delo 90,5 83,5 82,2 16,6 18,5 28,6 24,4 16,8 18,7 22,3 22,6 17,9 5,4 6,1 5,7 6,7 Brezposelni dobili delo 48,6 57,0 61,0 12,8 15,5 14,5 17,5 17,2 13,4 12,9 17,3 14,0 4,2 4,8 4,0 6,8 Drugi odlivi iz brezposelnosti (neto) 28,5 29,9 32,8 6,9 6,0 10,7 6,2 8,5 8,0 10,2 9,6 11,1 2,1 1,8 1,8 2,4 Potrebe po delavcih2 161,3 174,6 194,5 44,3 45,9 46,5 45,5 52,9 52,3 43,8 44,9 41,2 16,1 15,2 14,9 15,8 Od teh za določen čas, v % 78,1 80,7 81,7 81,2 82,2 80,0 81,5 81,0 82,8 81,4 82,9 83,4 79,8 81,1 83,0 82,6 DELOVNA DOVOLJENJA ZA TUJCE za določen čas 54,9 41,6 35,6 42,1 40,7 39,4 38,0 35,5 34,7 34,3 34,2 34,4 41,4 40,7 40,8 40,7 Od vseh formalno aktivnih, v % 5,8 4,4 3,8 4,5 4,4 4,2 4,1 3,8 3,7 3,7 3,7 3,7 4,4 4,4 4,4 4,4 NOVE ZAPOSLITVE 111,4 104,1 118,3 25,1 27,9 27,5 27,3 27,3 26,3 37,4 30,8 27,3 8,4 8,2 6,6 13,0 Viri podatkov: SURS, ZRSZ, ZPIZ. Opombe: 'Z januarjem 2005 je SURS prešel na novo metodologijo ugotavljanja formalno delovno aktivnega prebivalstva. Novi vir podatkov za zaposlene in samozaposlene razen kmetov je Statistični register delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP), podatki o kmetih pa so napovedani s pomočjo ARIMA modela na osnovi četrtletnih podatkov o kmetih iz Ankete o delovni sili; 2Po ZRSZ. 2010 2011 2012 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 938,2 937,2 929,0 936,0 937,3 937,1 938,4 937,7 936,3 931,7 930,0 931,5 935,3 934,5 930,1 927,5 927,1 925,4 926,0 923,7 921,3 835,5 833,4 819,0 820,9 821,7 823,1 826,9 829,0 829,2 824,2 823,0 824,5 824,4 823,4 817,3 811,6 812,0 814,5 816,9 816,9 815,7 33,3 33,3 33,1 38,0 38,0 38,1 40,1 40,1 40,1 38,9 38,8 38,8 38,1 38,1 37,9 35,2 35,1 35,3 37,7 37,8 37,9 285,8 283,9 276,0 274,4 273,6 273,1 273,5 274,7 274,4 272,6 272,8 272,7 273,5 272,1 267,4 265,4 264,7 266,1 266,6 266,6 265,7 188,4 187,9 184,1 183,9 184,3 184,3 184,3 185,1 184,6 183,8 184,0 185,2 186,8 186,6 185,1 184,6 184,6 184,6 184,4 184,2 183,8 77,1 75,8 72,1 70,7 69,5 68,9 69,1 69,4 69,4 68,4 68,4 67,0 66,2 65,0 62,1 60,7 59,9 61,0 61,7 61,8 61,4 516,4 516,1 509,9 508,5 510,1 511,9 513,3 514,3 514,7 512,7 511,4 513,1 512,8 513,2 512,0 510,9 512,2 513,1 512,6 512,5 512,1 52,0 52,0 51,5 51,2 51,2 51,2 51,5 51,6 51,6 51,4 51,5 51,2 51,3 51,4 51,2 50,8 50,9 50,9 51,1 51,2 51,2 117,9 118,5 117,7 117,3 117,8 118,3 118,6 118,9 119,0 118,2 118,1 119,3 119,8 120,2 120,3 119,9 120,8 121,5 121,6 121,7 121,4 746,8 744,6 730,5 727,3 727,8 729,0 730,5 732,5 732,6 729,0 728,1 729,7 730,1 729,0 723,0 719,6 720,3 722,7 723,0 723,1 722,1 686,2 684,8 673,0 670,7 671,3 672,1 672,9 674,3 674,4 671,1 670,5 672,2 672,7 671,9 667,6 665,2 666,1 667,9 667,7 667,7 666,7 60,5 59,8 57,6 56,6 56,6 56,9 57,6 58,2 58,2 57,9 57,5 57,4 57,4 57,0 55,5 54,5 54,2 54,8 55,3 55,4 55,3 88,8 88,8 88,5 93,5 93,8 94,1 96,4 96,5 96,6 95,1 95,0 94,8 94,3 94,5 94,3 91,9 91,8 91,8 93,9 93,8 93,6 102,7 103,8 110,0 115,1 115,6 113,9 111,6 108,6 107,1 107,6 107,0 107,0 110,9 111,1 112,8 116,0 115,0 110,9 106,8 106,8 105,6 49,8 49,5 51,2 53,2 53,2 52,4 51,8 50,7 50,2 50,9 51,0 51,3 53,5 53,4 53,2 54,2 53,4 52,0 51,7 50,9 50,5 15,7 15,1 14,4 14,7 14,7 14,1 13,4 12,5 11,9 11,5 11,1 11,2 13,6 13,5 13,2 13,2 12,9 12,0 11,4 10,7 10,3 31,7 33,0 38,9 40,2 40,2 39,9 39,4 39,1 38,8 38,9 38,8 38,4 38,2 37,9 38,4 39,6 39,4 38,6 38,5 38,1 37,7 37,2 37,5 39,9 41,6 41,9 41,2 40,1 39,1 38,4 38,1 37,9 38,3 38,7 39,0 40,1 41,4 41,6 40,0 40,0 39,0 38,4 46,7 47,5 47,4 48,6 49,0 48,7 48,8 48,6 48,5 48,8 49,6 50,4 51,8 52,9 56,7 58,0 57,3 56,3 55,4 55,0 54,7 28,2 29,7 31,2 39,2 40,2 39,8 37,5 36,4 35,3 35,2 35,1 34,4 33,9 33,7 35,5 38,5 38,3 36,7 34,2 33,4 31,9 10,9 11,1 11,8 12,3 12,3 12,2 11,9 11,6 11,4 11,5 11,5 11,5 11,9 11,9 12,1 12,5 12,4 12,0 11,8 11,6 11,5 10,1 10,4 11,4 12,0 12,0 11,9 11,5 11,2 11,0 11,0 10,9 10,8 11,1 11,2 11,6 12,1 12,1 11,6 11,3 11,0 10,9 12,0 11,9 12,4 12,7 12,7 12,5 12,3 12,1 12,0 12,2 12,3 12,3 12,7 12,7 12,7 13,0 12,8 12,5 12,4 12,2 12,2 4,8 1,1 6,2 5,1 0,5 -1,7 -2,4 -2,9 -1,6 0,5 -0,6 0,1 3,9 0,2 1,7 3,2 -0,9 -4,2 -1,8 -2,3 -1,2 6,3 1,4 0,9 1,3 1,0 0,9 0,7 0,7 0,7 0,6 0,7 1,4 4,4 1,3 0,8 0,8 0,7 0,8 0,7 0,6 0,6 7,1 8,2 13,2 11,8 6,0 6,6 5,4 5,6 5,7 6,4 5,7 6,6 6,9 7,1 8,2 10,6 6,1 5,9 6,5 5,8 5,6 4,8 4,9 4,7 5,8 4,9 6,8 6,0 6,3 4,9 4,0 4,1 5,4 4,4 4,5 4,0 5,0 5,2 7,1 5,5 4,7 3,9 3,8 3,6 3,3 2,2 1,6 2,4 2,5 3,0 3,0 2,6 2,9 2,5 3,1 3,8 3,3 3,3 2,6 3,7 3,5 4,1 3,5 17,4 14,7 14,3 15,2 14,3 16,0 15,7 17,8 19,3 15,5 17,2 19,5 15,8 14,3 13,6 15,6 13,1 16,2 14,0 14,2 13,0 81,4 80,4 78,1 80,9 81,7 81,8 81,5 82,1 79,3 80,9 83,5 83,9 84,0 81,6 78,5 80,3 82,7 85,7 83,3 83,9 83,0 40,2 39,4 38,5 38,3 38,1 37,7 37,4 34,6 34,5 34,5 34,7 34,9 34,5 34,3 34,2 34,2 34,2 34,2 34,7 34,4 34,1 4,3 4,2 4,1 4,1 4,1 4,0 4,0 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 10,9 8,8 7,8 10,0 7,6 9,6 9,4 9,2 8,7 7,6 6,5 12,3 11,9 12,6 12,8 11,8 8,4 10,6 10,0 9,0 8,4 Plače in indikatorji konkurenčnosti 2009 2010 2011 2010 2011 2012 2010 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q^ 8 9 10 BRUTO PLAČA NA ZAPOSLENEGA , nominalno, medletna rast v % Skupaj 3,4 3,9 2,0 4,3 4,2 3,3 3,1 2,0 1,7 1,1 1,6 0,3 5,1 3,6 2,7 A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo -0,2 5,8 3,1 5,2 7,4 6,9 7,1 4,2 1,1 0,4 0,1 -1,0 8,6 6,6 5,6 B Rudarstvo 0,9 4,0 3,8 4,7 1,9 6,0 3,6 0,3 5,8 5,9 8,4 10,6 1,8 3,1 -0,4 C Predelovalne dejavnosti 0,8 9,0 3,9 10,0 8,7 6,8 5,4 3,6 3,5 3,1 3,4 2,5 11,0 7,0 5,1 D Oskrba z električno energijo, plinom in paro 3,8 3,7 2,3 2,4 3,6 4,4 1,6 5,2 3,5 -0,5 5,6 3,9 6,5 2,7 -3,4 E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja 2,0 2,2 -0,1 3,0 2,0 1,3 -0,1 1,5 1,1 -2,7 2,1 -0,5 2,9 1,5 -1,2 F Gradbeništvo 1,0 4,4 2,0 5,8 4,1 5,2 5,5 1,5 0,3 0,5 -0,3 -2,8 6,5 3,8 5,6 G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 1,9 3,7 2,8 4,1 4,3 3,9 3,2 2,6 2,3 3,0 2,1 1,6 4,5 4,3 4,2 H Promet in skladiščenje 0,7 2,0 2,7 1,2 2,5 3,1 2,3 3,0 3,9 1,6 2,2 0,6 3,4 2,3 2,6 I Gostinstvo 1,6 4,0 2,1 4,2 4,5 4,5 4,7 2,4 2,0 -0,6 -0,4 -0,7 4,1 5,5 5,1 J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 1,4 2,6 0,9 2,5 3,4 3,5 1,0 1,2 1,8 -0,2 0,3 1,3 4,3 3,1 1,1 K Finančne in zavarovalniške dejavnosti -0,7 1,0 0,6 3,2 2,6 -2,6 2,3 2,4 0,8 -2,4 4,5 -1,7 1,2 1,5 -4,1 L Poslovanje z nepremičninami 1,9 3,0 2,9 5,3 2,9 1,0 4,1 2,9 3,4 1,6 1,1 -1,3 3,1 1,5 0,8 M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 2,1 1,6 -0,4 1,8 2,3 0,7 0,4 0,2 -0,6 -1,6 -0,5 -0,8 3,9 1,3 -0,2 N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 1,8 4,1 3,5 4,3 4,6 4,8 4,3 3,2 3,9 2,7 3,0 0,3 5,3 4,6 5,5 O Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti 5,9 -0,6 0,3 -1,1 0,4 0,3 1,2 0,6 -0,1 -0,4 -0,2 -1,5 -0,1 0,3 1,3 P Izobraževanje 3,6 0,6 0,2 0,7 1,0 0,6 0,7 -0,1 -0,3 0,4 -0,3 -2,2 1,2 1,2 0,6 Q Zdravstvo in socialno varstvo 12,0 -0,3 -0,7 -1,0 0,3 -0,3 -0,9 -0,8 -0,5 -0,5 -0,5 -1,0 0,2 0,0 0,3 R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 3,9 0,5 -0,7 1,4 1,2 -1,2 -0,2 -1,2 -1,0 -0,3 -0,6 -1,5 1,1 1,5 -2,2 S Druge dejavnosti 1,3 4,2 0,9 4,9 5,5 3,3 2,7 1,5 0,6 -1,1 0,5 -0,6 5,9 4,5 5,4 INDIKATORJI KONKURENČNOSTI1, medletna rast v % Efektivni tečaj2 nominalno 1,1 -2,1 -0,1 -2,4 -2,5 -2,4 -1,3 0,6 0,4 0,1 -0,5 -1,3 -2,4 -2,6 -2,2 Realni (deflator HICP) 1,3 -1,8 -1,0 -1,8 -2,0 -2,6 -1,8 -0,6 -1,2 -0,5 -0,9 -1,4 -1,7 -2,5 -2,2 Realni (deflator ULC) 6,5 -1,7 -1,3 -1,7 -1,8 -2,8 -2,2 -0,9 -1,0 -0,5 -1,4 USD za EUR 1,3933 1,3268 1,3917 1,2727 1,2910 1,3593 1,3669 1,4393 1,4126 1,3480 1,3110 1,3196 1,2894 1,3067 1,3898 Viri podatkov: SURS, ECB; preračuni UMAR. Opomba: 1 Sprememba vira za serije efektivnih tečajev z aprilom 2012: novi vir ECB, pred tem lastni izračuni UMAR. 2 Harmonizirani efektivni tečaj, skupina 20 držav partneric in 17 držav evrskega območja; rast vrednosti pomeni apreciacijo nacionalne valute in obratno. 2010 2011 2012 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 4,1 3,1 3,3 4,3 1,7 1,4 2,8 2,0 1,3 2,5 1,4 1,5 1,1 0,8 2,2 2,0 0,7 1,0 1,3 -1,3 5,9 9,3 7,7 8,0 5,7 2,5 6,8 3,4 -1,5 3,8 1,1 0,2 4,1 -3,5 2,1 0,3 -2,1 -0,1 -0,5 -2,5 0,8 18,6 3,4 0,4 6,8 9,0 -5,8 -1,4 6,4 4,3 6,6 9,7 2,2 6,8 10,0 11,9 3,8 4,0 14,9 13,2 8,3 6,8 5,6 10,1 1,0 1,9 5,2 3,8 1,8 5,2 3,4 2,8 4,6 1,8 4,5 3,8 1,9 2,7 3,9 1,0 13,0 1,6 -0,2 1,2 3,7 1,6 7,2 6,8 3,6 4,7 2,2 3,7 -8,1 5,6 5,5 8,0 3,6 5,2 6,5 0,3 3,3 1,5 -0,2 0,1 -0,2 -1,1 3,4 2,3 -1,2 3,3 1,1 2,2 -7,5 -1,3 3,1 2,8 0,5 0,4 0,7 -2,5 5,6 4,4 6,1 6,4 4,2 -0,5 1,6 3,4 -0,9 0,9 0,8 -0,5 2,3 -0,5 1,1 1,4 -3,1 -1,3 -0,4 -6,6 4,5 2,9 3,8 4,3 1,5 2,2 2,4 3,3 2,0 3,2 1,7 2,4 4,3 2,4 3,3 2,2 1,0 2,9 1,8 0,0 4,0 2,7 2,7 3,4 0,8 1,5 2,0 5,4 9,6 4,0 -1,5 3,5 0,8 0,8 3,7 0,8 2,0 1,5 2,1 -1,9 4,1 4,3 5,1 5,6 3,5 2,8 1,7 2,6 1,3 3,3 1,6 0,6 -1,9 -0,3 0,2 0,4 -1,7 -1,4 0,5 -1,2 5,9 3,3 2,1 1,4 -0,6 1,2 1,7 0,5 -0,3 2,5 3,1 1,2 -0,4 -1,3 0,1 0,2 0,5 2,3 1,7 -0,1 -4,6 1,4 5,2 1,6 0,3 2,6 9,0 -4,0 -1,7 3,2 0,9 -0,6 -6,2 0,5 1,5 8,4 3,8 -0,4 -4,4 -0,2 2,3 -0,4 3,0 2,9 6,5 2,2 4,4 2,3 2,0 4,7 3,4 1,7 1,0 2,0 2,3 2,5 -1,5 -0,1 -1,3 -2,4 1,4 0,8 1,0 0,2 0,0 0,0 0,9 -0,3 -1,2 0,2 -0,9 0,5 -2,9 -2,3 0,0 -0,5 -1,1 -0,7 1,0 -2,7 5,7 3,1 5,3 4,5 3,0 2,9 2,8 3,8 3,5 3,1 5,2 2,4 3,2 2,5 2,1 5,1 2,0 -0,2 1,7 -0,6 0,6 -0,9 0,5 1,0 2,2 0,6 0,7 0,6 0,2 0,1 -0,6 -1,3 0,2 -0,1 0,6 -0,4 -0,7 -0,7 -0,3 -3,5 1,2 0,1 0,6 0,8 0,8 0,3 -0,2 -0,3 -0,4 -0,5 0,1 1,0 -0,4 0,5 0,1 -0,6 -0,5 -1,5 -0,4 -4,6 0,0 -1,2 -1,4 -0,7 -0,5 -0,9 -0,8 -0,6 -0,1 -1,0 -0,5 -0,5 -0,4 -0,5 -0,5 -0,4 -0,6 -0,3 -1,0 -1,6 0,0 -1,5 -0,6 -0,3 0,3 -1,6 -2,1 0,1 -0,2 -1,2 -1,4 1,6 -1,6 -0,8 -1,3 -1,9 1,3 -0,9 0,0 -3,5 3,7 1,0 2,5 3,8 1,7 0,0 2,4 2,0 -1,0 1,6 1,1 0,0 -1,6 -1,8 2,0 -0,4 0,0 -0,6 0,1 -1,2 -2,4 -2,6 -2,2 -1,3 -0,4 0,2 0,6 1,0 0,2 0,5 0,4 -0,1 0,2 0,1 -0,1 -0,4 -0,9 -1,2 -1,2 -1,5 -3,0 -2,7 -2,4 -2,0 -1,0 -1,0 -0,2 -0,5 -1,7 -1,3 -0,6 -0,5 -0,3 -0,7 -0,8 -0,6 -1,3 -1,1 -1,5 -1,5 1,3661 1,3220 1,3360 1,3649 1,3999 1,4442 1,4349 1,4388 1,4264 1,4343 1,3770 1,3706 1,3556 1,3179 1,2905 1,3224 1,3201 1,3162 1,2789 1,2526 Cene 2009 2010 2011 2010 2011 2012 2010 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q1 5 6 7 8 9 CPI, medletna rast v % 0,9 1,8 1,8 2,1 2,1 1,7 1,7 1,7 1,3 2,5 2,5 2,5 2,1 1,9 2,1 2,3 2,0 Hrana in brezalkoholne pijače 0,6 1,0 4,4 0,7 2,6 2,0 3,9 5,0 3,7 5,1 3,9 4,2 0,4 1,7 2,8 2,9 2,2 Alkoholne pijače in tobak 6,7 7,2 5,7 6,5 7,3 8,1 8,1 6,3 3,7 4,9 4,2 5,1 5,1 4,5 5,2 8,2 8,5 Obleka in obutev -0,6 -1,9 -1,6 -1,9 -0,6 -0,4 -0,7 -2,4 -4,2 0,9 -2,2 1,6 -2,4 -2,3 -2,1 -1,7 1,9 Stanovanje -0,3 10,2 5,6 11,3 12,0 9,0 6,8 5,4 4,8 5,4 4,9 4,2 ",6 11,7 12,4 12,3 11,4 Stanovanjska oprema 4,0 1,4 2,7 0,8 1,3 2,1 2,7 3,9 2,4 1,7 1,2 0,0 0,7 0,8 0,5 1,3 2,2 Zdravje 4,0 2,1 1,6 0,6 4,0 4,6 2,9 2,6 0,8 0,3 -0,2 1,4 0,5 0,5 2,8 4,0 5,1 Prevoz -3,0 -0,3 1,0 -0,1 -1,8 -0,5 0,8 0,5 1,1 1,7 2,6 3,2 0,4 -1,5 -1,2 -2,0 -2,1 Komunikacije -4,1 1,4 1,2 1,4 1,3 2,8 2,7 1,6 2,3 -1,8 -1,2 -2,9 1,5 1,6 -0,3 0,7 3,5 Rekreacija in kultura 3,0 0,4 -1,5 0,4 -0,2 0,1 -2,6 -1,0 -1,7 -0,8 2,6 1,2 0,6 -0,2 -0,6 -0,3 0,3 Izobraževanje 3,4 1,6 1,7 1,9 1,6 0,8 1,7 1,6 1,9 1,4 1,1 1,3 1,9 1,9 1,9 1,9 0,9 Gostinske in nastanitvene storitve 4,4 -2,5 -6,8 1,9 -2,9 -11,0 -11,0 -10,9 -6,2 2,0 2,3 2,5 2,1 1,7 1,3 1,2 -11,2 Raznovrstno blago in storitve 3,8 1,4 2,2 2,0 0,5 0,7 1,4 2,3 2,4 2,6 2,5 1,2 2,1 2,0 0,7 0,4 0,4 HICP 0,9 2,1 2,1 2,4 2,3 2,0 2,2 2,0 1,5 2,6 2,5 2,5 2,4 2,1 2,3 2,4 2,1 Osnovna inflacija - brez (sveže) hrane in energije 1,9 0,3 1,3 0,4 0,4 0,4 0,5 1,1 1,2 2,3 2,2 1,8 0,4 0,2 0,2 0,5 0,6 CENE PROIZVODOV PRI PROIZVAJALCIH, medletna rast v % Skupaj -1,3 2,1 4,5 2,3 3,4 3,8 5,7 4,8 4,1 3,6 1,3 0,8 2,9 3,0 3,4 3,5 3,2 Domači trg -0,4 2,0 3,8 2,0 2,8 3,2 4,5 4,1 3,7 2,9 1,1 0,9 2,6 2,7 2,7 2,9 2,8 Tuji trg -2,2 2,2 5,3 2,6 4,0 4,4 6,9 5,5 4,6 4,4 1,6 0,7 3,2 3,3 4,2 4,1 3,6 Na evrskem območju -3,5 2,2 6,1 2,5 4,0 4,8 8,2 6,5 5,1 4,6 0,8 0,2 3,2 3,1 4,5 4,1 3,4 Izven evrskega območja 0,3 2,1 3,6 2,7 3,8 3,5 4,0 3,1 3,5 3,8 3,4 2,0 3,2 3,6 3,4 4,1 4,0 Indeks uvoznih cen -3,3 7,4 5,4 8,8 7,8 8,9 8,9 5,5 4,5 2,9 1,9 1,2 9,4 8,7 7,6 8,0 7,7 REGULIRANE CENE1, medletna rast v % Energetika -12,3 16,5 10,9 18,8 15,9 15,3 15,1 9,9 8,3 10,8 16,6 46,6 20,5 15,8 17,4 15,6 14,6 Naftni derivati -12,0 17,3 11,9 20,3 13,5 14,6 15,7 10,5 9,9 11,7 16,6 47,1 22,8 15,6 15,2 13,2 12,1 Promet 0,6 1,8 1,1 2,7 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 0,7 0,0 2,7 2,7 1,1 1,1 1,1 Ostale regulirane cene 4,9 1,3 0,0 0,4 0,1 0,1 0,1 0,1 0,0 -0,2 6,1 16,2 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 Regulirane cene skupaj -6,9 14,2 2,8 16,1 14,4 12,2 7,2 1,5 0,5 2,1 11,0 35,4 17,2 14,4 15,5 14,3 13,5 Vir podatkov: SURS, izračuni, ocene U spremembe podatkov za nazaj; "Sesti MAR. C ava sku )pomba: * V sk pin se spreminj adu z metodologijo se optimizacija izračuna osnovne inflaci a, podatki med posameznimi leti niso popolnoma primerlji eneraiie je od 1.7. 2007 liberaliziran. e opravi vsak mesec znova, zato so možne vi s predhodno objavljenimi. Trg električne 2010 2011 2012 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 1,9 1,4 1,9 1,8 1,4 1,9 1,7 2,2 1,3 0,9 0,9 2,1 2,7 2,7 2,0 2,3 2,9 2,3 2,6 2,4 2,3 2,4 1,9 1,9 2,2 3,7 4,1 3,9 4,2 6,3 4,6 2,9 3,8 4,4 5,6 4,8 4,9 3,9 3,9 4,0 4,7 4,3 3,7 4,1 8,2 8,0 8,1 7,8 8,3 8,3 6,3 6,4 6,2 5,4 2,8 3,0 4,8 4,9 4,9 4,1 3,9 4,7 5,1 5,2 5,1 7,4 -1,1 0,0 -0,1 0,1 -0,1 -2,1 -2,8 -1,5 -3,0 -4,2 -4,9 -3,4 2,0 2,1 -1,5 -2,2 -3,5 -1,2 0,2 3,0 1,6 0,8 11,7 7,1 8,3 7,4 6,6 6,5 6,3 5,9 3,9 4,4 4,9 5,1 5,5 5,7 5,0 4,7 5,3 4,7 4,0 3,7 4,9 3,9 2,0 1,8 2,6 2,4 2,5 3,3 3,5 4,2 3,9 3,5 1,7 2,1 1,8 2,0 1,4 1,3 1,5 0,8 0,7 0,1 -0,7 -0,3 5,1 4,4 4,2 3,2 3,0 2,6 2,5 2,6 2,8 1,0 0,8 0,5 0,5 0,2 0,0 -0,3 -0,3 0,1 1,5 1,5 1,3 0,1 -0,6 -1,2 0,3 0,7 1,0 0,7 0,4 0,7 0,4 0,1 1,1 2,0 1,9 1,9 1,4 2,0 2,5 3,3 4,1 2,8 2,6 2,4 2,5 2,8 3,2 1,4 3,3 3,3 2,3 1,9 0,5 3,4 2,5 0,9 -1,8 -0,3 -3,3 -0,1 -1,2 -2,4 -2,6 -3,2 -2,8 -3,1 0,1 -0,1 0,4 -0,9 -6,5 -0,4 -0,5 -1,1 -1,3 -1,8 -2,0 -1,2 -0,3 -0,9 -1,2 0,8 6,8 0,4 0,9 1,2 1,6 1,2 0,4 1,3 0,7 1,7 1,8 1,7 1,7 1,6 1,6 1,6 1,6 2,5 1,8 0,9 1,6 1,0 1,1 1,2 1,3 1,3 1,3 1,3 -10,9 -11,0 -11,1 -11,1 -11,1 -10,9 -11,2 -10,9 -10,5 -10,2 -9,8 2,7 2,0 2,0 2,2 2,5 2,4 2,1 2,8 2,6 2,1 1,4 0,9 0,6 0,6 0,8 1,2 2,3 2,5 2,4 2,2 2,2 2,3 2,7 2,4 2,6 2,8 2,9 2,7 1,9 1,9 1,1 0,6 2,5 2,1 1,6 2,2 2,3 2,0 2,4 2,0 2,4 1,6 1,1 1,2 2,3 2,9 2,8 2,1 2,3 2,8 2,4 2,9 2,4 2,4 2,6 0,5 0,2 0,6 0,4 0,2 1,0 1,0 1,3 1,1 1,0 0,8 1,9 2,3 2,5 2,1 2,4 2,6 1,6 1,9 1,9 1,7 1,9 3,5 3,8 4,2 5,2 5,9 6,0 5,7 4,2 4,4 4,1 4,2 4,1 3,7 3,6 3,6 2,4 0,8 0,7 0,7 1,0 0,7 0,8 3,1 3,2 3,5 4,0 4,8 4,8 5,0 3,6 3,7 3,7 3,8 3,6 3,1 2,9 2,6 1,9 0,7 0,6 0,7 1,3 0,8 0,9 3,9 4,5 4,9 6,4 7,1 7,2 6,4 4,9 5,1 4,6 4,6 4,6 4,3 4,3 4,5 3,0 0,9 0,9 0,8 0,8 0,5 0,6 4,1 4,8 5,5 7,5 8,6 8,6 7,9 5,8 5,8 4,8 5,2 5,2 4,4 4,7 4,7 2,8 -0,1 -0,2 0,0 0,4 0,1 0,5 3,2 3,6 3,6 4,0 3,6 4,2 3,0 2,8 3,6 4,1 3,2 3,2 4,1 3,5 4,0 3,5 3,3 3,4 2,8 1,7 1,4 1,0 7,6 8,9 10,3 10,4 8,5 7,9 6,3 5,4 5,0 4,5 4,8 4,3 4,1 3,0 1,8 0,9 2,1 2,8 2,0 1,2 0,3 0,1 18,2 12,2 15,7 15,5 15,6 14,3 12,0 9,7 7,9 6,3 9,1 9,6 10,8 11,9 9,7 10,2 15,4 24,0 35,8 46,8 57,3 64,9 16,6 11,6 15,6 15,8 16,3 15,2 12,7 10,2 8,7 7,7 10,8 11,3 12,3 12,7 10,3 10,5 15,3 23,9 36,3 47,4 57,7 63,6 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,0 0,0 0,0 0,0 -0,2 -0,2 -0,2 2,9 6,0 9,3 12,6 16,1 19,8 24,1 15,9 9,2 11,8 11,8 5,4 4,5 3,0 1,5 0,1 -1,0 1,1 1,4 2,2 2,9 1,3 2,0 12,4 18,9 27,5 35,5 43,4 49,2 Plačilna bilanca 2009 2010 2011 2010 2011 2012 2010 Q2 1 Q3 1 Q4 Q1 1 Q2 1 Q3 1 Q4 Q1 1 Q2 6 1 7 1 8 1 9 PLAČILNA BILANCA, mio EUR Tekoči račun -246 -209 2 -107 -61 -62 55 73 -91 -36 -6 345 -1 -11 -55 6 Blago1 -498 -997 -1.043 -225 -185 -447 -227 -219 -214 -383 -201 -13 -14 -26 -111 -48 Izvoz 16.410 18.762 21.265 4.778 4.732 4.962 5.179 5.486 5.245 5.354 5.347 5.494 1.686 1.636 1.329 1.767 Uvoz 16.908 19.759 22.308 5.003 4.917 5.409 5.406 5.705 5.458 5.738 5.548 5.508 1.700 1.662 1.440 1.815 Storitve 1.165 1.285 1.443 341 341 314 316 399 358 370 402 472 112 87 113 141 Izvoz 4.347 4.616 4.839 1.120 1.343 1.174 1.052 1.186 1.381 1.219 1.110 1.249 386 461 447 436 Uvoz 3.182 3.331 3.396 779 1.002 860 736 787 1.023 849 708 777 274 374 333 295 Dohodki -754 -599 -550 -182 -226 -116 -85 -143 -238 -84 -173 -162 -99 -98 -64 -63 Prejemki 666 574 918 167 140 160 204 237 220 257 182 183 55 56 43 41 Izdatki 1.420 1.173 1.469 349 366 276 289 380 459 341 355 345 154 154 107 105 Tekoči transferi -159 102 153 -41 8 188 52 36 3 61 -33 48 1 26 6 -24 Prejemki 959 1.203 1.373 219 273 448 378 320 311 364 334 350 80 117 89 68 Izdatki 1.119 1.100 1.220 260 265 260 326 284 308 302 367 302 79 91 82 91 Kapitalski in finančni račun 175 535 -452 291 230 -2 48 -244 -84 -172 149 -285 171 156 -27 101 Kapitalski račun 14 53 -102 11 24 -37 -7 -6 -8 -82 6 26 7 -5 -1 30 Finančni račun 161 482 -350 280 206 35 55 -239 -77 -89 144 -311 164 161 -26 71 Neposredne naložbe -657 431 638 100 82 358 -9 240 246 160 218 40 89 98 44 -60 Domače v tujini -187 160 -81 86 46 54 -15 31 55 -152 2 86 50 17 34 -5 Tuje v Sloveniji -470 271 719 14 36 304 6 209 191 313 216 -46 40 81 10 -55 Naložbe v vrednostne papirje 4.628 1.956 1.838 509 -51 392 2.592 -300 -440 -15 -935 213 101 78 -29 -101 Finančni derivativi -2 -117 -136 -65 -14 -15 -80 -15 -24 -18 -20 -10 -33 -5 -4 -5 Ostale naložbe -3.976 -1.806 -2.762 -214 171 -689 -2.457 -177 108 -236 842 -548 30 -7 -33 211 Terjatve -267 783 -1.461 -591 536 594 -1.525 -159 -349 572 -1.422 -96 60 699 -201 38 Komercialni krediti 416 -174 -47 -213 30 232 -322 -88 44 319 -291 -35 -87 -6 195 -158 Posojila -1 203 -52 510 21 20 -99 -22 48 22 4 -97 70 127 18 -124 Gotovina, vloge -603 672 -1.315 -883 391 346 -1.109 -48 -408 250 -1.145 10 77 569 -487 309 Ostale terjatve -80 81 -46 -6 94 -4 5 0 -33 -18 10 26 0 9 73 12 Obveznosti -3.708 -2.589 -1.301 378 -365 -1.283 -932 -18 457 -808 2.264 -452 -30 -706 168 173 Komercialni krediti -452 362 94 262 -63 72 199 -18 -85 -3 131 114 82 -31 -182 149 Posojila -2.911 -986 -1.235 -189 -8 -385 -388 -298 203 -753 -145 -294 -238 -40 -21 53 Vloge -318 -1.954 -169 358 -305 -928 -787 334 340 -57 2.287 -288 109 -607 348 -46 Ostale obveznosti -27 -11 9 -54 12 -42 42 -36 0 3 -10 17 17 -28 23 17 Mednarodne denarne rezerve2 167 19 72 -50 18 -11 9 12 33 19 39 -6 -23 -3 -4 25 Statistična napaka 71 -326 450 -184 -170 64 -104 171 175 207 -144 -60 -170 -145 82 -107 IZVOZ IN UVOZ PO NAMENU PORABE PROIZVODOV, v mio EUR Izvoz investicijskega blaga 1.788 1.834 1.999 461 450 516 446 517 506 530 469 n.p. 159 164 125 161 Blaga za vmesno porabo 8.117 10.044 11.906 2.559 2.574 2.662 2.904 3.097 3.001 2.904 3.052 n.p. 889 888 719 966 Blaga za široko porabo 6.189 6.550 6.909 1.674 1.627 1.694 1.737 1.757 1.622 1.792 1.686 n.p. 609 555 459 613 Uvoz investicijskega blaga 2.295 2.323 2.504 616 579 671 563 616 589 736 555 n.p. 182 181 150 248 Blaga za vmesno porabo 9.839 12.210 14.010 3.083 3.059 3.339 3.500 3.588 3.452 3.471 3.616 n.p. 1.048 1.048 895 1.115 Blaga za široko porabo 5.021 5.522 5.938 1.367 1.360 1.493 1.390 1.526 1.501 1.522 1.429 n.p. 467 454 422 483 Vira podatkov: BS, SURS. Opombe: "Izvoz in uvoz sta prikazana po F.O.B. in vključujeta prilagoditev za uvoz in izvoz blaga po ITRS ter po poročilih prostocarinskih prodajaln; 2Rezerve BS. 2010 2011 2012 10 1 11 12 1 1 2 1 3 1 4 1 5 1 6 1 7 1 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1 1 2 1 3 1 4 1 5 1 6 -40 -40 18 37 -54 73 49 -94 117 26 -127 10 70 2 -107 -41 -119 155 76 98 171 -134 -128 -186 -47 -91 -89 -73 -162 16 20 -137 -97 -51 -108 -224 -102 -56 -43 7 -38 18 1.695 1.742 1.525 1.582 1.655 1.942 1.747 1.882 1.857 1.782 1.534 1.929 1.830 1.901 1.622 1.647 1.719 1.981 1.796 1.846 1.852 1.829 1.869 1.711 1.628 1.746 2.031 1.820 2.043 1.842 1.762 1.671 2.025 1.882 2.010 1.846 1.749 1.775 2.024 1.789 1.885 1.834 131 87 96 110 83 122 145 122 132 81 122 155 151 125 94 147 98 157 146 184 142 392 356 425 341 317 394 400 381 406 459 459 463 416 382 421 375 320 414 391 431 427 262 269 329 231 234 271 255 258 274 378 337 308 265 257 327 228 223 257 245 247 285 -36 -44 -37 -26 -31 -28 -49 -55 -39 -94 -89 -56 -31 -39 -14 -60 -58 -55 -57 -53 -52 44 43 72 57 58 89 68 82 87 74 65 82 80 77 99 61 59 62 58 65 60 80 87 109 83 89 117 117 137 126 167 154 138 111 116 114 121 117 117 115 118 112 -2 45 144 -1 -15 68 27 0 9 19 -23 7 0 24 37 -26 -103 96 -20 5 63 90 125 233 85 131 162 115 105 99 117 71 123 94 115 155 68 63 203 90 109 151 92 80 89 86 146 95 88 105 91 98 95 115 93 91 118 94 167 107 110 105 87 86 -223 135 -167 54 162 18 60 -322 55 -48 -92 -297 -60 185 116 179 -145 -132 -168 14 18 6 -61 -9 1 1 -2 0 -4 -7 -4 3 -2 9 -89 -6 9 3 26 1 -1 68 -229 197 -158 52 161 20 60 -318 62 -44 -95 -295 -68 274 122 170 -148 -158 -168 15 83 230 46 -117 -29 136 89 111 39 65 69 113 -82 -50 292 -19 110 126 -85 87 37 1 53 0 -57 22 20 -9 14 26 -44 41 57 -77 4 -79 -31 7 27 -24 40 71 81 177 46 -60 -51 116 98 98 13 109 27 55 -6 -53 372 12 104 100 -60 48 -33 71 183 139 1.136 -206 1.662 -361 288 -226 72 -64 -448 225 -179 -61 211 -820 -325 107 162 -56 -8 -4 -4 -29 -31 -20 -5 -5 -5 -4 -4 -16 -2 -8 -8 -11 0 -9 -2 0 -8 -96 -622 29 -1.159 301 -1.599 283 -335 -125 -59 -59 227 -421 125 61 9 821 12 -178 -416 46 -166 -632 1.392 -1.040 352 -836 78 -87 -150 -498 -17 166 -361 301 632 -591 117 -948 -384 122 165 -101 -77 410 -218 29 -133 -83 31 -36 -39 202 -118 -135 42 412 -64 -67 -160 26 -29 -32 -33 -3 56 -50 5 -54 12 -17 -18 -20 27 41 -48 23 46 21 129 -146 -153 -30 85 -19 -547 912 -763 325 -671 138 -97 -89 -424 -228 244 -187 234 203 -545 38 -638 -261 164 107 -13 -5 14 -9 -7 21 10 -3 -7 -14 -18 -1 9 3 -29 -3 17 -4 4 17 5 70 10 -1.363 -118 -51 -763 205 -248 25 439 -42 61 -60 -177 -572 600 705 959 206 -539 -119 134 62 -124 -42 60 181 143 4 -165 -10 -263 188 -24 137 -116 -68 120 80 -19 -57 191 -240 242 -388 -109 -88 -190 -214 -226 142 240 -41 5 -201 -429 -122 64 -212 3 101 -212 -182 180 -288 -820 3 -8 -781 274 -26 86 202 237 -99 158 103 -319 550 833 904 115 -278 -126 -5 -7 -30 31 -15 27 2 0 -38 7 25 -33 7 12 -15 54 -36 -28 10 9 -2 19 -16 -13 10 17 -18 13 1 -2 -12 15 29 -15 44 -10 -68 59 48 0 -2 -4 -45 262 -153 131 0 -235 -67 34 205 -82 175 82 227 58 -78 -74 -60 -9 56 70 -186 167 171 178 127 142 177 156 183 178 178 154 173 171 177 181 143 155 172 179 185 n.p. 930 941 792 904 929 1.070 996 1.060 1.042 1.005 903 1.093 1.026 1.052 826 956 992 1.104 1.005 1.041 n.p. 570 601 523 522 553 663 560 599 599 559 439 624 594 629 570 503 528 654 556 569 n.p. 191 229 252 151 174 238 185 227 205 204 166 219 203 226 307 175 158 222 186 197 n.p. 1.162 1.138 1.039 1.051 1.130 1.319 1.153 1.265 1.170 1.119 1.059 1.275 1.203 1.254 1.014 1.160 1.177 1.279 1.167 1.196 n.p. 502 542 449 424 455 511 477 557 491 475 474 552 504 536 482 445 458 526 447 482 n.p. Denarna gibanja in obrestne mere 2009 2010 2011 2010 2011 3 1 4 1 5 1 6 1 7 1 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1 IZBRANE TERJATVE DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mrd SIT; od 1.1.2007 v mio EUR BS do centralne države 160 138 102 140 140 142 141 140 142 140 139 139 138 132 Centralna država (S.1311) 3.497 3.419 4.299 2.884 2.897 3.001 3.120 3.130 3.326 3.422 3.447 3.453 3.419 3.332 Ostali državni sektor (S.1312,1313,1314) 376 526 584 390 392 395 401 415 421 417 434 497 526 538 Gospodinjstva (S.14, 15) 8.413 9.282 9.454 8.601 8.647 8.701 8.897 8.928 9.062 9.119 9.149 9.225 9.282 9.226 Nefinančne družbe (s.11) 21.704 21.646 20.867 21.950 22.062 21.997 22.015 22.024 21.815 21.862 21.848 21.790 21.646 21.793 Nedenarne finančne institucije (S.123, 124, 125) 2.680 2.497 2.226 2.620 2.606 2.558 2.525 2.524 2.502 2.488 2.496 2.497 2.497 2.454 Denarni sektor (S.121, 122) 5.302 5.811 5.445 5.057 5.555 5.638 6.120 5.445 5.315 5.399 5.079 5.688 5.811 5.674 Terjatve do domačih sektorjev SKUPAJ V domači valuti 34.731 35.994 35.692 34.893 35.430 35.620 35.929 35.495 35.381 35.616 35.430 35.931 35.994 35.993 V tuji valuti 1.895 1.843 1.536 1.887 1.859 1.852 1.915 1.860 1.884 1.828 1.742 1.777 1.843 1.760 Vrednostni papirji skupaj 5.345 5.345 5.647 4.723 4.871 4.819 5.234 5.112 5.175 5.263 5.282 5.444 5.345 5.265 IZBRANE OBVEZNOSTI DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mrd SIT; od 1.1.2007 v mio EUR Vloge v domači valuti skupaj 27.965 26.767 28.420 27.716 27.949 28.085 27.929 27.079 27.358 26.819 26.696 27.486 26.767 27.630 Čez noč 7.200 8.155 8.245 7.396 7.351 7.732 7.976 7.936 8.041 8.031 7.926 8.119 8.155 8.245 Vezane vloge - kratkoročne 10.408 8.193 7.868 9.233 9.006 8.674 8.377 8.574 8.621 8.096 8.100 8.256 8.193 8.816 Vezane vloge - dolgoročne 9.788 10.337 12.248 10.583 11.067 11.196 11.401 10.413 10.529 10.532 10.587 11.003 10.337 10.496 Kratkoročne vloge na odpoklic 569 82 59 504 525 483 175 156 167 160 83 108 82 73 Vloge v tuji valuti skupaj 434 463 579 436 450 496 705 462 491 462 456 471 463 452 Čez noč 238 285 386 250 270 299 513 280 307 277 286 291 285 282 Vezane vloge - kratkoročne 141 121 133 127 121 130 129 122 121 125 113 118 121 115 Vezane vloge - dolgoročne 45 55 59 55 55 59 61 58 60 57 55 59 55 53 Kratkoročne vloge na odpoklic 10 2 1 4 4 8 2 2 3 3 2 3 2 2 OBRESTNE MERE MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ, v % Nove vloge v domači valuti Gospodinjstva Vloge čez noč 0,28 0,21 0,22 0,22 0,22 0,21 0,22 0,19 0,19 0,19 0,20 0,20 0,20 0,21 Vezane vloge do 1 leta 2,51 1,81 2,15 1,69 1,66 1,72 1,83 1,87 1,82 1,85 1,86 1,88 1,94 2,04 Nova posojila gospodinjstvom v domači valuti Stanovanjska posojila, fiksna OM nad 5 do 10 let 6,43 5,53 5,46 5,33 5,80 5,38 5,42 5,12 5,33 5,17 5,50 5,43 5,65 5,85 Nova posojila nefinančnim družbam v domači valuti Posojilo nad 1 mio EUR, fiksna OM nad 1 do 5 let 6,28 5,76 5,72 5,64 5,98 6,03 5,61 5,40 5,84 4,98 5,72 6,00 5,44 5,83 OBRESTNE MERE EVROPSKE CENTRALNE BANKE, v % Operacije glavnega refinanciranja 1,23 1,00 1,25 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 MEDBANČNE OBRESTNE MERE EVRIBOR 3-mesečni 1,23 0,81 1,39 0,64 0,64 0,69 0,73 0,85 0,90 0,88 1,00 1,04 1,02 1,02 6-mesečni 1,44 1,08 1,64 0,95 0,96 0,98 1,01 1,10 1,15 1,14 1,22 1,27 1,25 1,25 LIBOR za CHF 3-mesečni 0,37 0,19 0,12 0,25 0,24 0,19 0,10 0,13 0,16 0,17 0,17 0,17 0,17 0,17 6-mesečni 0,50 0,27 0,18 0,33 0,33 0,28 0,20 0,22 0,23 0,24 0,24 0,24 0,24 0,24 Viri podatkov: BS, EUROSTAT, BBA- British Bankers' Association. 2011 2012 2 1 3 1 4 1 5 1 6 1 7 1 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1|2|3|4|5|6|7 101 99 76 76 76 76 76 77 76 83 102 111 119 182 169 188 204 227 3.326 3.409 3.319 3.327 3.282 3.276 3.328 3.355 3.387 3.436 4.299 4.465 4.580 4.801 4.752 4.796 4.811 4.870 536 541 532 530 533 534 536 535 541 554 584 588 589 588 591 580 584 589 9.233 9.276 9.304 9.383 9.425 9.507 9.490 9.468 9.481 9.467 9.454 9.421 9.391 9.412 9.380 9.380 9.362 9.341 21.775 21.772 21.782 21.714 21.725 21.656 21.537 21.369 21.444 21.434 20.867 20.966 20.886 20.920 20.922 20.843 20.693 20.561 2.402 2.372 2.350 2.341 2.325 2.323 2.292 2.298 2.286 2.277 2.226 2.207 2.231 2.324 2.320 2.300 2.291 2.247 5.740 6.504 5.179 5.275 5.259 5.224 5.422 5.375 5.491 5.224 5.445 5.111 4.846 5.631 5.527 5.613 5.918 5.248 36.008 36.712 35.736 35.811 35.836 35.720 35.854 35.763 35.970 35.784 35.692 35.407 35.334 36.103 35.955 35.979 36.202 35.726 1.739 1.691 1.689 1.751 1.724 1.794 1.705 1.628 1.586 1.557 1.536 1.529 1.505 1.492 1.472 1.458 1.439 1.158 5.266 5.470 5.043 5.008 4.990 5.007 5.046 5.008 5.075 5.052 5.647 5.823 5.684 6.081 6.066 6.076 6.018 5.972 27.235 28.129 27.080 27.205 27.384 27.392 27.423 27.337 27.631 27.376 28.420 28.359 27.926 30.197 30.165 30.208 30.322 29.703 8.179 8.799 8.206 8.237 8.259 8.303 8.241 8.236 8.058 8.436 8.245 8.399 8.195 8.177 8.404 8.375 9.151 8.573 8.483 8.724 8.477 8.614 8.615 8.471 8.468 8.369 8.372 7.791 7.868 7.688 7.468 7.553 7.362 7.441 7.111 7.134 10.550 10.583 10.375 10.324 10.470 10.567 10.662 10.683 11.148 11.089 12.248 12.180 12.171 14.395 14.319 14.309 13.982 13.930 23 23 22 30 40 51 52 49 53 60 59 92 92 72 80 83 78 66 453 449 444 459 464 488 476 486 494 538 579 570 564 577 568 559 583 597 287 284 286 295 304 317 305 320 329 365 386 391 384 384 385 381 397 410 116 113 107 111 107 113 108 109 109 114 133 117 120 132 124 116 125 125 49 51 50 52 52 57 62 57 55 58 59 61 59 60 58 61 60 61 1 1 1 1 1 1 1 0 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 0,21 0,21 0,21 0,21 0,21 0,23 0,23 0,24 0,24 0,26 0,24 0,24 0,24 0,23 0,22 0,22 0,22 - 1,98 2,04 2,08 2,15 2,20 2,20 2,18 2,17 2,24 2,27 2,28 2,39 2,35 2,38 2,38 2,37 2,29 - 5,17 5,45 5,51 5,42 5,52 5,39 5,49 5,45 5,50 5,43 5,27 5,37 5,40 5,46 5,36 5,45 5,42 5,45 5,40 5,25 5,82 5,97 6,17 6,48 5,91 4,25 5,20 6,51 3,79 3,00 6,04 5,81 6,27 5,83 1,00 1,00 1,25 1,25 1,25 1,50 1,50 1,50 1,50 1,25 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 0,75 0,75 1,09 1,18 1,32 1,42 1,49 1,60 1,55 1,54 1,58 1,48 1,43 1,22 1,05 0,86 0,74 0,68 0,66 0,50 1,35 1,48 1,62 1,71 1,75 1,82 1,75 1,74 1,78 1,71 1,67 1,50 1,35 1,16 1,04 0,97 0,93 0,78 0,17 0,18 0,18 0,18 0,18 0,18 0,06 0,01 0,04 0,05 0,05 0,06 0,08 0,10 0,11 0,11 0,09 - 0,24 0,25 0,26 0,25 0,24 0,24 0,12 0,05 0,08 0,09 0,10 0,11 0,14 0,16 0,18 0,19 0,18 - Javne finance 2009 2010 2011 2010 2011 2012 2010 Q2 1 Q3 1 Q4 Q1 1 Q2 1 Q3 1 Q4 Q1 Q2 7 1 8 1 9 1 10 KONSOLIDIRANA BILANCA JAVNEGA FINANCIRANJA PO METODOLIGIJI GFS - IMF JAVNOFINANČNI PRIHODKI, mio EUR PRIHODKI SKUPAJ 14.408,0 14.794,0 14.982,3 3.477,0 3.649,9 4.356,8 3.600,7 3.826,7 3.538,4 4.016,5 3.618,2 3.711,7 1.183,6 1.286,2 1.180,1 1.188,3 Tekoči prihodki 13.639,5 13.771,5 14.037,9 3.366,8 3.462,4 3.784,8 3.364,6 3.638,6 3.319,1 3.715,6 3.410,7 3.485,5 1.110,0 1.232,7 1.119,7 1.132,5 Davčni prihodki 12.955,4 12.848,4 13.209,2 3.189,2 3.186,0 3.489,9 3.155,9 3.451,0 3.129,7 3.472,7 3.172,7 3.314,0 1.027,0 1.103,3 1.055,6 1.073,1 Davki na dohodek in dobiček 2.805,1 2.490,7 2.723,5 594,4 554,5 706,4 635,4 827,7 562,9 697,5 629,5 723,0 114,1 226,9 213,4 218,8 Prispevki za socialno varnost 5.161,3 5.234,5 5.267,6 1.303,8 1.293,5 1.362,9 1.300,6 1.316,9 1.303,8 1.346,2 1.342,5 1.332,8 432,7 428,8 432,0 434,9 Davki na plačilno listo in delovno silo 28,5 28,1 29,2 7,2 6,5 8,1 6,7 7,6 6,7 8,2 7,2 6,4 2,6 1,9 2,0 2,6 Davki na premoženje 207,0 219,7 215,2 58,9 76,7 60,0 24,0 53,8 84,2 53,1 26,6 64,8 24,7 27,4 24,6 13,7 Domači davki na blago in storitve 4.660,2 4.780,7 4.856,2 1.199,2 1.231,6 1.325,9 1.165,5 1.217,4 1.148,4 1.324,9 1.164,0 1.164,5 444,4 411,2 376,1 393,8 Davki na medn. trgov. in transaksije 90,5 90,7 100,2 24,7 22,5 24,8 23,7 27,6 23,8 25,1 22,3 21,9 8,4 6,8 7,3 9,2 Drugi davki 2,9 4,0 17,2 1,0 0,7 1,8 -0,1 -0,1 -0,2 17,6 -19,4 0,5 0,2 0,2 0,3 0,1 Nedavčni prihodki 684,1 923,0 828,7 177,6 276,5 294,9 208,7 187,6 189,5 242,9 238,0 171,5 83,0 129,4 64,1 59,5 Kapitalski prihodki 106,5 175,7 65,3 17,9 26,1 121,9 7,6 21,6 14,4 21,7 10,5 10,8 9,4 13,5 3,3 7,3 Prejete donacije '',' 12,6 10,4 2,2 2,5 5,0 2,4 3,0 1,0 4,0 1,3 1,8 1,1 1,0 0,5 1,2 Transferni prihodki 54,3 109,5 53,8 2,3 3,8 102,9 2,3 0,4 50,5 0,6 0,1 0,5 2,0 0,9 0,9 0,5 Prejeta sredstva iz EU 596,5 724,7 814,9 87,8 155,1 342,2 223,9 163,2 153,3 274,6 195,6 213,1 61,2 38,1 55,8 46,7 JAVNOFINANČNI ODHODKI, mio EUR ODHODKI SKUPAJ 16.368,2 16.692,7 16.546,3 4.122,7 3.948,1 4.586,9 4.191,6 4.159,0 3.955,7 4.240,0 4.326,3 3.857,7 1.302,9 1.272,4 1.372,8 1.373,5 Tekoči odhodki 6.800,8 6.960,4 6.926,7 1.757,3 1.636,9 1.771,0 1.898,6 1.742,3 1.645,5 1.640,3 1.995,0 1.668,7 529,5 529,0 578,4 557,2 Plače in drugi izdatki zaposlenim 3.911,9 3.912,4 3.882,7 1.012,5 963,6 980,0 967,0 1.010,3 955,0 950,4 960,7 976,2 319,7 324,8 319,0 329,2 Izdatki za blago in storitve 2.510,3 2.512,4 2.443,4 624,9 587,7 743,1 585,3 615,7 603,4 638,9 587,2 596,6 203,2 200,5 183,9 203,2 Plačila obresti 336,1 488,2 526,7 110,0 76,4 29,2 311,3 108,1 78,0 29,3 431,8 81,5 4,0 0,9 71,5 21,9 Sredstva, izločena v rezerve 42,5 47,4 73,9 9,9 9,2 18,8 35,0 8,2 9,1 21,6 15,3 14,3 2,5 2,8 4,0 2,9 Tekoči transferi 7.339,4 7.628,5 7.818,9 1.995,1 1.810,9 1.973,6 1.942,5 2.076,4 1.855,7 1.944,4 1.957,3 1.878,8 608,7 590,1 612,0 624,5 Subvencije 597,9 581,9 496,3 122,8 103,7 194,7 171,2 127,6 69,1 128,2 177,1 107,8 39,3 27,6 36,8 46,4 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 6.024,5 6.277,7 6.533,5 '.67',' 1.514,7 1.562,9 1.606,6 1.745,6 1.583,0 1.598,3 1.609,1 1.588,8 509,1 501,2 504,4 516,8 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam, drugi tekoči domači transferi 678,1 728,8 737,2 188,6 183,3 206,3 158,8 186,2 189,0 203,2 158,0 169,6 59,0 59,4 64,9 58,2 Tekoči transferi v tujino 38,9 40,1 52,0 12,6 9,1 9,6 5,9 17,0 14,5 14,6 13,0 12,6 1,4 1,9 5,8 3,1 Investicijski odhodki 1.294,1 1.310,6 1.023,5 212,5 321,1 584,3 168,8 196,5 266,5 391,6 165,2 179,3 108,2 99,7 113,2 116,1 Investicijski transferi 494,6 396,4 372,1 90,1 82,0 176,9 42,4 73,3 97,0 159,4 47,0 44,3 25,6 22,1 34,3 40,7 Plačila sredstev v proračun EU 439,3 396,8 405,1 67,8 97,3 81,1 139,3 70,6 91,0 104,4 161,8 86,5 30,8 31,6 34,9 35,1 JAVNOFINANČNI PRESEŽEK/ PRIMANJKLJAJ -1.960,2 -1.898,7 -1.564,1 - - - - Vir podatkov: Bilten MF. Opomba: V skladu s spremenjeno metodologijo mednarodnega denarnega sklada iz leta 2001 prispevki za socialno varnost, ki jih plačuje država, niso konsolidirani. *V stolpcu "korigirana realizacija" so posamezne kategorije prihodkov, ki so ostale na kontih nerazporejenih sredstev, ocenjene na podlagi dosežene dinamike v preteklih mesecih. Nerazporejena sredstva so posledica uvedbe novega informacijskega sistema DURS in spremenjenega načina vplačevanja javnofinančnih prihodkov po 1. oktobru 2011. 2010 2011 2012 11 1 12 1 1 2 1 3 1 4 1 5 1 6 1 7 1 8 1 9 1 10* 1 11* 1 12* 1 1 2 1 3 1 4 1 5 1 6 1.461,5 1.707,1 1.205,5 1.118,2 1.277,0 1.256,2 1.269,2 1.301,3 1.097,3 1.220,5 1.220,6 1.290,5 1.361,2 1.364,8 1.181,7 1.094,2 1.342,3 1.283,1 1.159,4 1.269,2 1.263,8 1.388,4 1.147,1 1.045,0 1.172,5 1.185,3 1.208,5 1.244,8 1.037,4 1.181,0 1.100,8 1.235,8 1.265,0 1.214,8 1.152,0 1.056,3 1.202,4 1.230,6 1.101,2 1.153,7 1.189,1 1.227,7 1.094,8 950,0 1.111,1 1.131,8 1.141,3 1.177,8 976,9 1.111,6 1.041,2 1.170,4 1.185,5 1.116,8 1.106,6 952,1 1.114,0 1.174,5 1.049,3 1.090,3 219,0 268,6 215,1 208,1 212,1 294,5 237,9 295,4 106,0 221,0 235,8 223,8 227,5 246,2 214,7 219,2 195,6 248,3 194,8 279,9 436,4 491,6 437,7 424,6 438,4 438,3 439,6 439,0 436,3 431,5 436,1 416,5 444,0 485,8 443,5 438,0 461,0 441,3 449,0 442,5 2,4 3,1 2,3 2,1 2,3 2,5 2,5 2,6 2,7 1,9 2,1 2,6 2,4 3,3 2,0 2,0 3,2 2,2 2,2 2,0 31,2 15,1 7,4 8,3 8,3 7,1 25,7 21,0 25,4 30,8 28,0 4,7 33,9 14,5 8,2 9,7 8,7 10,5 27,4 26,9 492,0 440,2 424,5 299,4 441,6 380,3 426,2 410,9 397,3 420,1 331,1 456,6 495,4 373,0 443,6 282,4 438,0 460,7 371,2 332,7 7,1 8,5 7,8 7,7 8,2 9,1 9,4 9,0 9,2 6,4 8,2 7,3 8,6 9,2 6,7 7,3 8,3 8,8 6,6 6,5 1,2 0,5 0,0 -0,2 0,2 -0,1 0,0 0,0 -0,1 -0,1 0,0 58,9 -26,3 -15,0 -12,1 -6,6 -0,7 2,7 -1,9 -0,3 74,7 160,8 52,3 95,0 61,4 53,5 67,2 66,9 60,5 69,4 59,6 65,5 79,5 98,0 45,3 104,2 88,4 56,1 51,9 63,4 31,1 83,5 2,0 2,7 2,8 10,9 3,4 7,3 5,1 4,2 5,1 3,6 6,1 12,0 2,2 4,2 4,1 2,4 3,5 4,8 1,9 1,9 0,9 0,4 1,1 1,0 1,1 0,8 0,3 0,3 0,5 0,5 2,2 1,2 0,2 0,3 0,8 0,6 0,9 0,4 100,9 1,5 1,5 0,0 0,7 0,1 0,1 0,1 0,2 0,0 50,3 0,2 0,2 0,3 0,1 0,0 0,0 0,1 0,0 0,4 63,7 231,8 54,1 70,0 99,8 58,9 56,0 48,2 54,3 35,1 63,9 50,3 87,6 136,6 27,2 33,5 134,9 49,4 53,8 109,9 1.419,6 1.793,9 1.418,9 1.408,8 1.363,8 1.359,4 1.476,9 1.322,8 1.308,6 1.321,4 1.325,8 1.328,8 1.368,3 1.542,9 1.490,8 1.446,8 1.388,7 1.366,2 1.249,8 1.241,6 543,8 670,0 638,7 637,0 622,9 629,0 585,2 528,1 535,5 540,4 569,6 544,4 530,7 565,2 679,4 648,2 667,4 627,9 515,5 525,2 322,8 328,0 326,1 316,0 324,9 312,2 377,7 320,3 321,5 320,6 312,8 322,2 320,0 308,2 332,1 317,3 311,4 330,7 316,4 329,1 216,9 323,0 202,1 184,0 199,2 213,0 203,2 199,5 207,4 215,5 180,5 196,4 204,5 238,0 205,6 190,9 190,7 214,9 191,4 190,3 1,5 5,8 88,6 134,5 88,2 101,3 1,5 5,3 3,9 2,3 71,7 21,9 1,9 5,6 136,4 134,8 160,6 77,3 2,6 1,6 2,7 13,2 22,0 2,5 10,5 2,5 2,8 2,9 2,6 1,9 4,5 3,9 4,3 13,4 5,4 5,3 4,7 5,0 5,2 4,1 633,0 716,1 673,8 628,3 640,3 635,9 781,7 658,8 620,8 619,8 615,0 607,7 642,7 694,0 707,5 632,8 617,0 638,5 627,2 613,1 50,2 98,1 97,5 46,4 27,4 40,9 36,8 49,9 22,7 22,9 23,6 17,0 39,3 71,9 117,0 40,5 19,6 47,2 31,8 28,8 519,5 526,6 521,6 532,8 552,2 534,7 673,0 537,8 530,5 529,9 522,6 526,4 540,0 531,9 535,4 534,5 539,2 530,2 531,1 527,4 59,0 89,1 51,2 48,7 58,8 54,9 61,9 69,4 61,5 65,9 61,6 63,0 62,3 77,8 49,0 53,4 55,6 56,3 59,0 54,2 4,2 2,3 3,6 0,4 1,9 5,4 9,9 1,7 6,2 1,1 7,2 1,2 1,1 12,4 6,1 4,3 2,6 4,7 5,2 2,7 161,6 306,6 58,8 50,7 59,4 54,2 62,0 80,3 78,5 105,5 82,5 94,6 111,5 185,6 56,6 55,0 53,6 50,6 64,4 64,3 68,1 68,2 12,5 11,5 18,4 20,4 21,1 31,8 41,4 29,1 26,5 49,3 48,1 61,9 12,3 18,6 16,1 14,3 10,2 19,8 13,1 33,0 35,1 81,3 22,9 19,9 26,9 23,8 32,3 26,5 32,1 32,8 35,3 36,2 35,1 92,2 34,6 34,9 32,5 19,1 - - - - - - - - - - - Seznam kratic Kratice uporabljene v besedilu ADS - Anketa o delovni sili, AJPES - Agencija za javnopravne evidence in storitve, AUKN - Agencija za upravljanje kapitalskih naložb RS, BDP - Bruto domači proizvod, BS - Banka Slovenije, DSU - Družba za svetovanje in upravljanje d.o.o., ECB -European Central Bank, EIA - Energy Information Administration, ESA - European System of Accounts, ESI - Economic Sentiment Indicator, HICP - Harmonized Index of Consumer Prices, HWWI - Das Hamburgische WeltWirtschaftsInstitut gemeinnützige GmbH; ifo - Information und Forschung Institut, IMD - International Institute for Management Development, IMF - International Monetary Fund, KAD - Kapitalska družba d.d., MF - Ministrstvo za finance, NEER - Nominal Effective Exchange Rate, NFI - Nedenarne finančne institucije, PMI - Purchasing Managers Index, RS - Republika Slovenija, SKD - Standardna klasifikacija dejavnosti, SKIS - Standardna klasifikacija institucionalnih sektorjev, SMTK - Standardna mednarodna trgovinska klasifikacija, SOD - Slovenska odškodninska družba d.d., SRDAP - Statistični register delovno aktivnega prebivalstva, SURS - Statistični urad RS, UJP - Uprava za javne prihodke, UMAR - Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, ZPIZ - Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ZRSZ - Zavod RS za zaposlovanje, ZSPJS - Zakon o sistemu plač v javnem sektorju, STO - Slovenska turistična organizacija, ZUPJS - Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ZZZS - Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ZEW - Zentrum für Europäische Wirtschaftsforschung. Kratice Standardne klasifikacije dejavnosti (SKD 2008) A - Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo, B - Rudarstvo, C - Predelovalne dejavnosti, 10 - Prz. živil, 11 - Prz. pijač, 12 - Prz. tobačnih izdelkov, 13 - Prz. tekstilij, 14 - Prz. oblačil, 15 - Prz. usnja, usnjenih in sorodnih izd., 16 - Obd., predel. lesa; izd. iz lesa ipd. rz. poh., 17 - Prz. papirja in izd. iz papirja, 18 - Tisk. in razm. posnetih nosilcev zapisa, 19 - Prz. koksa in naftnih derivatov, 20 - Prz. kemikalij, kemičnih izd., 21 - Prz. farmac. surovin in preparatov, 22 - Prz. izd. iz gume in plastičnih mas, 23 - Prz. nekovinskih mineralnih izd., 24 - Prz. kovin, 25 - Prz. kovinskih izd., rz. strojev in naprav, 26 - Prz. rač., elektronskih, optičnih izd., 27 - Prz. električnih naprav, 28 - Prz. dr. strojev in naprav, 29 - Prz. mot. voz., prikolic in polprikolic, 30 - Prz. dr. vozil in plovil, 31 - Prz. pohištva, 32 - Dr. raznovrstne predelovalne dej., 33 - Popravila in montaža strojev in naprav, D - Oskrba z električno energijo, plinom in paro, E - Oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja, F - Gradbeništvo, G - Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil, H - Promet in skladiščenje, I - Gostinstvo, J - Informacijske in komunikacijske dejavnosti, K - Finančne in zavarovalniške dejavnosti, L - Poslovanje z nepremičninami, M - Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, N - Druge raznovrstne poslovne dejavnosti, O - Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti, P - Izobraževanje, Q - Zdravstvo in socialno varstvo, R - Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, S - Druge storitvene dejavnosti, T - Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem; proizvodnja za lastno rabo, U - Dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles Kratice držav AT-Avstrija, BA-Bosna in Hercegovina, BE-Belgija, BG-Bolgarija, BY-Belorusija, CH-Švica, HR-Hrvaška, CZ-Češka, CY-Ciper, DK-Danska, DE-Nemčija, ES-Španija, EE-Estonija, GR-Grčija, FR-Francija, FI-Finska, HU-Madžarska, IE-Irska, IL-Izrael, IT-Italija, JP-Japonska, LU-Luksemburg, LT-Litva, LV-Latvija, MT-Malta, NL-Nizozemska, NO-Norveška, PL-Poljska, PT-Portugalska, RO-Romunija, RU-Rusija, RS-Srbija, SE-Švedska, SI-Slovenija, SK-Slovaška, TR-Turčija, UA-Ukrajina, UK-Velika Britanija, US-Združene države Amerike. ekonomsko ogledalo julij-avgust 2012, št. 7-8, let. XVIII