34. številka Poštnina pavšaMrana. Dne 19. avgusta 1920. II. leto morska Straža Blasi® obmejnih Slovencev. Uredništvo: MariSior, Cirilova tiskarna, Koroška c. Upravništvo v Gornji Radgoni, Sp. griz 7, S. nadstr. Rokopisi se ne vračajo. Izhaja vsak četrtek zjutraj in stane s poštnino vred za celo leto 30 K, za po! leta !5 K, za četrt leta 8 K. Posamezna številka stane 80 vinarjev. Inserati: Ena petstoipna petitvrsta (prostor 3 mm visok in 54 mm širok) eno krono. Pri večkratni objavi primeren popust. Delekrcg komisije za določitev mej. Maribor, 18. avgusta. Mednarodna komisija za floločitev končnoveljavnih mej med Jugoslavijo in N. Avstrijo je izdala v slovenskem, francoskem in nem-gkem jeziku sestavljen in od angleškega polkovnika Crawena kot predsednika komisije ter od nemškega ' ta jugoslovanskega komisarja podpisan razglas, ki se glasi v svojem slovenskem delu: Komisija za razmejitev med Avstrijo in kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev naznanja prebivalstvu prizadetih krajev , Ha je po določilih senžermenske pogodbe, člen 29 , njena naloga edino le ta, da določa na terenu (v naravi) meje, opisane v navedeni pogodbi. K o m i s i j a t o r e j ni k o m p.e t e n t n a, Ha se bavi z ureditvijo vprašanj privatno-prav nega ali narodnostnega iznašaj a.- Komisija je smatrala za potrebno, da daje to prebivalstvu prizadetih držav na znanje z ozirom na razne prošnje, ki so ji došle od strani prebivalstva. Maribor, 16. avgusta 1920, • General Ante P1 i v e 1 i 8, komisar kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. (Iz gorenjega razglasa je torej jasno razvidno, Ha so vsa pričakovanja obmejnih nemčurjev, da bo-Ho morda z nacionalističnimi demonstracijami izsilili ©d komisije kako njihovim nacionalističnim namenom in težnjam ugodno rešitev v prilog Nemški Avstriji, brez vsakega upa na uspeh. Op. ur.) LDU Ljubljana, 18. avgusta. Štajerska deželna vlada je potom graškega korespondenčnega urada ob javila dne 14. t. m. razglas, v katerem pravi, da av-ittrijska vlada želi, da prebivalstvo obmejnih krajev povsem neovirano in svobodno izrazi svoje želje razmejitveni komisiji, ki bo v kratkm dospela v obmeino .ozemlje. Avstrijska vlada zagotavlja za vse načine izražanja svojega mnenja popolno svobodo in nelcaz-ujivost. Omenjeni komunike dostavlja še, da se vsled iclejstva, ker je tudi jugoslovanski komisar podal sli-j£no izjavo, nudi vsakomur možnost, da pred komisijo * izrazi svoje naziranje in svoje želje popolnoma svo-j bodno in brez skrbi za kakršnekoli posledice, j Na podlagi informacij, ki jih je prejel ljubljan- I rici dopisni urad na pristojnem mestu, se v tem po-| giedu ugotavlja nastopno: | Besedilo razglasa štajerske deželne vlade, ki ; govori o popolni svobodi za izražanje naziranja in j želja, ni povsem jasno in dopušča možnost dvoumne j ga tolmačenja. Kakor je bilo že pred. dnevi objavlje-j no v listih, je delokrog razmejitvene komisije omejen | le na vpoštevanje gospodarskih interesov prebivalcev ob meji. Vsled tega se morejo želje obmejnega piebi-valstva glede bodoče državne pripadnosti opirati edi-no-le na gospodarske momente, nikakor pa ne na mo-i ebitne težnje nacijonalističnega značaja. Popolnoma nepravilno je torej, da dopušča razglas štajerske deželne vlade možnost tolmačenja v tem smislu, da se ljudstvo poživlja, naj se v hrupnih demonstracijah a;i nacionalističnih manifestacijah pojavi pred razmejitveno komisijo ter daje izraza svojim nacionalističnim težnjam, in skuša na ta način vplivali na sklepe k v misije. Gotovo je, da je v naši’ svobodni državi, ustrojeni na demokratični podlagi, brez posebnega nagi v šanja nekaznjivosti vsakomur zajamčena možnost, da izrazi svobodno svoje naziranje in mnenje, naši državni interesi pa zahtevajo obenem, da skrbimo za notranji red in mir. S tem stremljenjem pa se nikakor ne bi skladalo nebrzdano uveljavljanje izzvanih nacionalističnih strasti, ki bi s svojim hrupnim nastopom in nekorektnim vedenjem utegnilo žaliti zastop -nike katerekoli države. V tem smislu je jugoslovanski komisar tudi označil stališče jugoslovanske delegacije. Potrebno je, da je v tem smislu pravilno poučeno obmejno prebivalstvo, ker bo posledice vsakega nekorektnega vedenja prebivalcev pred razmejitveno komisijo morala nositi dotična država, ki ga je zakrivila s pomanjkljivimi ali netočnimi, javnosti namen -jonimi informacijami. Ako bi torej nejasni razglas štajerske deželne vlade povzročil ob meji kak neprijeten incident, pade odgovornost zanj edinole na štajersko deželno vlado. Dovoljl „Novo vlado imamo!— Tako se pozdravljajo znanci na ulicah in po gostilnah, kjer se politika u-ganja kakor zabaven šport. Človek, ki ga bolj zanimajo cene na trgu,, kot pa _pogoste vladne krize v Beogradu, radovedno prisluškuje razgovorom politič- nih športnikov, češ, morda bo vendar blago za srajce ceneje ako imamo novo vlado. Kako pa izgleda pravzaprav nova vlada, ki smo jo dobili po hudih porodnih bolečinah? Namesto dosedanjega notranjega ministra Davidoviea (dem.) je vstopil v vlado Milorad Draškovič (dem.) in,mesto mi-| nistra za konštituanto Stojana Prdtiča (raci,) je prevzel dr, Mušički (rad.). Pri deželnih vladah so si raz delile resorje močnejše strankarske skupine; o tem pa na drugem mestu. Ohranili smo tedaj takozvano koncentracijsko vlado, kar pomeni, da se, je več strank zedinilo za skupno delo v. vladi. Koncentracijska vlada je pač še najboljše, kar imamo. Nobena stranka ni tako močna, da bi lahko sama‘vzela državne vajeti v roke,, in če bi se to zgodilo, bi morala že prvi dan razgnati naše strankarsko (narodno) pred stavništvo, drugi dan pa izbrisati sence demokratizma, ki jih še najdemo v naši ¡državi. .Vendar pa ima tudi koncentracijska vlada le prav, malo življenja v sebi. Ljudje, ki sede pri isti vladni mizi, se ne bodo jutri ali pojutrišnem zedinili v vprašanjih, ki so se radi njih sprli včeraj, zlasti če dozdevno malenkostna vprašanja, kakor je n, pr., vprašanje oseb, igrajo eno prvih vlog. Zategadelj smemo upati, da nas tja proti zimi „iznenadi“ nova kriza. To je blagoslov naše koncentracije,, toda sprejeti ga moramo kot najboljše, kar premore naš miljeni Beograd, Kakor smo omenili že zadnjič, je šlo v glavnem za dva kamna spotike: agrarno vprašanje in vprašanje izvoza. V agrarnem vprašanju so edine vse stran, ke, da mora obveljati načelo regenta Aleksandra:! zemlja bodi tistega, kdor jo obdeluje. Slo pa je za od škodnino, ki jo naj dobe oni, ki morajo zemljo odstopiti. To je prav posebno važnega pomena v zapletenih agrarnih razmerah v Bosni. Dočim je parlamentarna zajednica vztrajala na stališču, da ne gre čez noč napraviti lastnika zemlje za popolnega berača, so demokratje sprejeli geslo: nobene odškodnine!l Geslo je tembolj čudno, ker bi se ti ljudje postavili na glavo, ako bi kdo uveljavil isto socijalno načelo, ki je razlastilo veleposestnike, na tovarnah, bankah in, drugih kapitalističnih podjetjih. V. tem slučaju pa je šlo demokratom, kakor piše „¡Slovenec“ z dne 17. t.i m., zgolj za agitacijsko sredstvo v volilnem boju «■ Zadevo so rešili: Najemnina za bogovsko zemljo se mora najdalje plačati do 15. septembra tega leta. Čislala vprašanja pa bo reševal v smislu naredb agrarni ministrski komite, sestoječ od šest ministrov, Glede izvoza je obstojal spor v tem, da je parlamentarna zajednica branila zadružno stališče t. j, izvoz živil naj bi bil omejen, izvažala, bi Središnja zadruga. Demokratska zajednica pa je bila načeloma za popolnoma prost izvoz. Kdor dobi izvoznico, lahko izvaža. To bi oči vidno ugajalo bankam in posameznim izvozničarjjem, zakaj izvažanje živil je cvetoča in donosna „obrt“. Sedaj so se sporazumeli v tem, da se LISTEK. B. Borko. i V starem dvorcu. (Konec.) : Tako je mineval večer. Staro leščerbo so nam odnesli v klet; zadovoljili smo se z debelo svečo, ki je gorela mirno in precej jasno. Končno je gospodična Mara izrazila željo, da gremo na teraso. Skozi o-kno je bilo videti, da je vzšla luna. Mesečina je oblila stari dvorec in mu dala še več romantike. Rahlo-ma, vedoč, da so deske slabe in majave, smo stopili na teraso in se oprijeli debele, stare brajde, ki se je razrasla gori na streho. Bila je krasna noč. Oktober ima lepe noči, ko skuša skriti svoja rumena, bolehava lica. Pa na naših brdih mu je ves trud zaman, saj vedo povedati klopotci, česar noče priznati lunojasna oktobrova noč — da je vse že zrelo, zrelo, in da prihaja konec. — Ali vam je znano, kdo je bival v tem dvor -cu? — se je obrnil doktor Niko h gospodarju. Ta je stal na vratih in je bil razsvetljen po eni strani od sveče, po drugi pa od mesečine, ki se je prepletala skozi brajdino listje. — Nekoliko časa je živelo tukaj več redovnikov, Eotem so se razšli in prodali dvorec. To je bilo za ¿asa cesarja Jožefa. Ampak dvorec je starejši. Pra- vijo, da ga je ustanovil nek menih in ta je baje po- | kopan sredi vinograda. V lunojasnih spomladanskih | nočeh, ko se trta „giblje“, in zdaj v jesenskih, ko j gre k počitku, vstane in hodi med trsjem. Seveda je i vse to le bajka. Prvič, menih sploh ni pokopan v vi- J nogradu, in drugič — saj veste . . . — Vemo, vemo — ga je prekinil doktor Niko. | — Ampak zdi se mi, da to tudi spada k dvorcu. Zla- jj sti v tej lepi noči. Menih vstaja, ko vre sok v trti in | zopet ko vre mošt v njegovem dvorcu. Motiv za Ana- | tola Franca — se* je obrnil k meni. — Da, za njegov „Studenec sv. Klare.“ Ampak dvorec kot tak ne pomeni mnogo. Več pomeni vsa ta I pokrajina, ta brda s trsjem, zidanicami, kapelami in | cerkvami. Ljudstvo s svojimi običaji, napevi, zabavljicami, s svojim značajem, svojo veselostjo. Ta lepa deželica je rodila ljudi, ki so se odlikovali z globokimi pogledi na svet in življenje; dala je narodu razne znanstvenike, učenjake, organizatorje, politike — Ilirce, ni pa še rodila človeka, ki bi takorekoč fiksi- ' ral njeno dušo, ki bi ji bil to, kar Jurčič Dolenjski, jj Trdina Beli Krajini, Ante Kovačič Hrvatskemu Za - | gorju itd. — Da, še Bartsch jo je pomagal odkrivati, pa j samo pomagal. Naenkrat je posegla vmes gospodična Milka, naš Benjamin, in nam povedala, da ve pesem o sv. Urbanu, ki se ji zdi kakor himna Slovenskih goric . . Z zvonkim glasom, naglo, kakor opojena od meseči- I ne., je zapela:! , _________I ¡Vsak priden kmetič skrbno, vinograd okopa in k svetemu Urbanu se v gorco rad poda; pogledat gre, kak kaže se, j ali čepek še drži. Iz gorce v gorco gleda, al Urban zeleni, vesel mejašu kaže, kadar zeleni plašč dobi;, povabi ga, da bi v hramek šla in pila vsak en glaš. L fči i.W i I — Poglejte ta brda in doline — je dejal dokto« Niko, ko smo izrekli pohvalo iznajditeljici prleške narodne himne — če bi bila tod ravnina, bi Madžari segli do Drave; Slovenske gorice pa so tvorile naraven jez, ob katerega se je odbijal in končno odbil o-grski naval. In za časa turških napadov je Babji Klanjec imenitno rešil svojo nalogo. Ej, Slovenske gorice imajo brhke žene. Živele! Toda terasa ni bila za napitnice, zato smo šli v sobo. Sicer pa priznamo odkrito, da „zato“ ni na mestu, zakaj napitnic ni bilo, pač pa smo se na lep in prav prisrčen način poslovili. Ko smo šli domov, je bilo slišati zamolklo, zlovešče bobnenje ob Soči. Srca so se nam polnila z no-ko tesnobo, ki pa se ji je hitro pridružilo veliko upanje, silnejše ko tesnoba ter vsi dvomi in pomisleki. dovoli izvoz 15.000 vagonov zmleite pšenice. Tako bo vsaj »dobiček od zmleti a ostal v državi. Tako smo v glavnem prebredli krizo, ki si je že zaslužila poljudno, domače ime „griža.“ Pri tem smo izgubili precej „na teži“, t. j. naša valuta je od postanka krize do danes padla. Zunanji položaj je po stal ostrejši kot kedaj poprej. Ne samo, da se simpatije antanterjev kljub naši vazalski ponižnosti obračajo na stran prejšnjih sovražnikov Nemcev in Madžarov, marveč nam antanta s svojo politiko zajeda naravnost v meso. Na severu se bije velik odločilen boj med Poljaki in Rusi. Ta boj je nezakonsko dete antante, ki ne ve, kaj naj začne z njim, Madžari baje mobilizirajo. Cehoslovaški zunanji minister doktor Beneš je minule dni dopotoval v Beograd in krenil odtod v Bukarešto. Cehoslovaška, 'Jugoslavija in Ru. munija so države, ki so najbolj interesirane na madžarskih homatijah. Hkrati gre za stališče v rusko -poljskem sporu. Cehoslovaška vlada je izjavila nev -tralnost, naša pa ni še podala nobene izjave. Baje so v Parizu skovali načrt, da pošljejo Cehoslovaško in Jugoslavijo po oreh v žerjavico. Napravili so pa račun brez krčmarja, zakaj v Jugoslaviji ni nikogar, ki bi se udeležil pustolovstva proti Rusom. Jugoslavija mora ostati v sporu dveh slovenskih plemen nevtralna. Ce bo poset dr. Beneša ustvarili formalno zvezo med Cehoslovaki in Jugoslovani, bode to edin razveseljiv pojav v naši zunanji politiki. Na Koroškem se je položaj za nas poslabšal. Glavno vlogo igrajo italijanski delegatje, ki se drznejo vmešavati v naše upravne in sodne zadeve. V coni A, kjer je uprava po besedilu mirovne pogodbe poverjena jugoslovanski vladi, odstavljajo naše gerente, izpuščajo od naših oblasti aretirane zločince in gredo Nemcem povsod na roko, kjerkoli Jih zaprosijo za uslugoi Tudi v koroškem vprašanju se čuti, kje je koren vsega našega zla: nimamo pravega ljudskega zastopstva, nimamo parlamentarnega življenja. Država, ki se zaveda svoje neodvisnosti., ne more dovoliti, 'da ji na tako nesramen način kratijo njene pravice in žalijo čast naroda. Tudi tu bi bilo treba, da ljudstvo potom svojih izvoljenih zastopnikov/ zakliče: Dovolj ! Roke proč! Naraščanje draginje je posledica naših slabih političnih razmer. Večne krize in nezgode v politiki ovirajo razmah gospodarskega življenja, kolikor je ta razmah sploh mogoč v naši državi. Dve leti po končani vojni je Jugoslavija edina, kjer vlada še revolucijsko stanje, edina, ki ni dospela do volitev in usta-¡votvorne skupščine. Tega madeža ni mogoče zbrisati z gobo nikake „nuje“ ali državne potrebe, To je glavna bolezen našega državnega organizma, bolezen, ki jo čutijo vsi sloji, vsi stanovi, vse stranke, vse u-stanove, vsak posamezni državljan. Menimo, da tolmačimo mnenje slehernega našega či-tatelja, če ob koncu jesenske vladne krize odločno protestiramo proti zavlačevanju volitev v ustavotvor-jno skupščino. Zahtevamo volitve! Zahtevamo, da se napravi konec brezplodnim sporom, ki škodujejo i ljudstvu i državni misli. Dvakratna zmaga. Francoski pisatelj Lysis je dejal v nekem svojem spisu: „'Treba je zmagati dvakrat. Ni dovolj, če je zrušen nemški militarizem. Lastni narod je treba dvigniti gospodarsko. Nemci ne bodo Imeli svojega cesarja, a to jim bo le v korist. Njim bodo ostale njihove železnice, luke, njihove tovarne, tehniki, metoda in njihova silna organizacija, — irg oni bodo vse to razvijali brez prestanka. Mi bomo pa morali delati iznova , . Tako pravi Francoz, In res je bila Nemčija poražena samo enkrat, toda Francija je tudi samo enkrat zmagala! Izza dveh let, kar počiva orožje, se je Nemčija silno opomogla in njena obnova napreduje z velikanskimi koraki. Ze davno pred vojno so opozarjali razni svetovni narodno-gospodarskij pisatelji, da ima nemški narod lastnost, ki. je nima noben drug narod v tako' obilni meri: doslednost in vztrajnost v vsakem delu. To se je pokazalo tudi po polomu. Kakor če mravljam razdereš ognjišče: izza majhne zme de ve vsaka, kje ji je mesto in kaj mora delati, da se dom zopet zgradi. Kljub temu, da ima Nemčiji a o-gromna vojna bremena, vendar ne opusti nobenega pota, ki pelje k napredku. Ne Te popraviti, kar je raz drtega; ne le zaceliti, kar je ranjenega, marveč kjer je mogoče, tam graditi novo, veliko sijajnejše kot prej .. , . Znano je, da nemški delavec žrtvuje eno u-ro svojega dela v korist države. In vendar mu država nalaga težka davčna bremena, jemlje mu ugodnost in udobnost na vseh koncih in krajih. To je dokaz, da je antanta zmagala samo enkrat a drugikrat je zmagala Nemčija, Spričo tako velikanskega vpliva gospodarskih sil bodo kmalu šli v arhive dokumenti o zmagovalcih in premagancih. Svetovna konkurenca se bo obnovila in poslej bodo narode vpraševali : Kaj imate? Kaj delate? Kaj hočete? Mi Jugosloveni se bomo morali še mnogo učiti. ¡Tudi za nas velja Lysis-ov nauk: Treba je zmagati dvakrat! To se pravi: treba se. je osvoboditi dvakrat. Brez drugega osvobojen] a ne bo nikdar dovolj trdno prvo osvobojenje. Mi moramo osvoboditi in razviti ogromne sile, ki spe v našem ljudstvu in v naši zemlji. To je sicer delo za stare mitološke junake , toda narod, ki ima veselje do razvoja in bodočnosti, se ga ne bo ustrašil. Predvsem je treba gospodarsko organizirati vse naše prebivalstvo, dati mu dobrih šol, časopisja t, j, dvigniti ga kulturno. Kaj nam pomagajo zakladi v zemlji, če je ljudstvo samo tak mrtev-zaklad. Ali bomo imeli Mojzese, ki nas bodo vodili preko tega mrtvega morja? Človek bi se razjokal nad našo domovino, če bi po prvih letih svobode sodil naš narodni značaj in našo bodočnost. Upajmo da je ta prehodna doba res le prehodna in da bomo že kmalu izšli iz naših blatnih klancev na široko bolje gospodarskega, kulturnega in .socijalnega dela. Ce ne sedaj, bomo pa enkrat pozneje izvojevali drugo zmago nad nasprotniki naše domovine.) Začeli bomo delati temeljito, smotreno in širokopotezno. Dvigali bomo bajne zaklade, ki jih ima naša zemlja, razširili bomo železniško omrežje, izkopali prekope, napravili luke in pristanišča,! izkoristili silno moč naših vod. Naučili bomo naše ljudstvo novih metod v delu, dali f mu bomo nove pripomočke, novo orožje za veliko go- 1 spodarsko bitko, ki se bo v bodočnosti bila med civiliziranimi narodi. Zmagati dvakratno! Osvoboditi se dvakratno ! ¡To so gesla narodov izza velike svetovne^ vojne, v» Zelemi®a Maribor—LJut©n*eiv Štajerski dopisni urad je te dni objavil sledečo notico: „Ker so jugoslovanski listi opetovano poročali, da se j;e na mariborski prometni konferenci dosegel sporazum glede jugoslovanskega prometa na progi Maribor—Spilje—Radgona—Ljutomer, ugotavljamo , Ida tega sporazuma ni bilo. Nasprotno se je od strani Avstrijeizreono naglasilo, da se morajo glede tega vprašanja vršiti posebna pogajanja. Zato se ni ; ešilo že v Mariboru. Potemtakem se je vprašanje jugoslovanskega prostega prometa na progi Spilje— Radgona pri mariborskih pogajanjih opustilo in se ; adeva, izvzemši izjavo avstrijskega zastopnika, ki j ugotavlja nerešenje tega vprašanja, niti ne omenja v zapisniku konference. Avstrija ni tedaj od mariborskih pogajanj v vprašanju jugoslovanskega tranzita | Spilje—Ljutomer v nobenem oziru vezana.“ Kje je resnica? Znano je, c!i je publ jamski dopisni urad takoj po zakliučku mariborske konferea« <> prinesel poročilo, ki v njem izrecno ..aglaša, da se ¿o glede prostega tranzita Spilje—Ljutomer dosegei spo-,iazum med zastopniki Avstrije in Jugoslavije in sicer v tem smislu, da vozi v vsaki smeri j o eden jugoslovanski mešani vlak, ki se na vmesnih avstrijskih postajah ne ustavlja. Kdo je dal javnosti napačne informacije ? Ce je gorenja izjava štajerskega dopisnega urada neresnična, čemu naš dopisni urad molči ? Radovedni smo, kdo je zakrivil, da se ni dosegel sporazum že pri mariborskih pogajanjih? Ako leži krivda v nepopustljivosti ali pretiranih zahtevah avstrijskih delegatov , zakaj se to pred javnostjo zakriva? Hočemo, da nam točijo čisto vino! Obmejni Slovenci ne dovolimo, da bi kdo slepomišil z našimi življenjskimi potrebami, Zahtevamo odločno, naj vlada izjavi, kaj se je skle -nilo glede železnice Spilje—Ljutomer na mariborski prometni konferenci, oziroma, kaj namerava vlada u-kreniti, da se nemudoma uvedejo direktni jugoslovanski vlaki! Pomurje je odrezano od sveta, prebivalstvo pa ogorčeno zabavlja čez vlado, ki se je uklonila peščici Kamnikarjevih hujskačev v Radgoni in Spilju. politični pregled. J u g o s 1 a v i! j a. Kakor poročamo V uvodnjii-ku, je kriza osrednje vlade srečno končana. Dne 17. t. m. je regent zaprisegel novo vlado. Poročajo tudi, da bo v teku prihodnjega tedna sklican parlament, Preosnovale se bodo že bližnje dni vse pokrajinske vlade. Posemezna poverjeniška mesta še niso določena, vendar se z gotovostjo zatrjuje, da zagrebški ban dr, Laginja ostane, mesto podbana pa dobi Mi -lan Rojc; istotako ostane predsednik slovenske deželne vlade dr. Brejc, mesto poverjenika za notranje zadeve pa dobi nevtralec vseuč. prof. dr. Pitamic. V vlado stopita od demokratske stranke dr, Ravnihar in dr. Žerjav, Dr. Ravnihar, mož stare liberalne šole, bo prevzel poverjeništvo za socijalno skrb, ki ga je doslej vodil znani socijalni delavec dr, Gosar, Sicer pa povsem zanesljive te vesti niso. Tudi ni nič gotovega glede volilnega reda za Slovenijo. Nekatere vesti poročajo, da so ob sporazumu med parlamentarno in demokratsko zajednico sprejeli tudi spremembo volilnega reda. Dne 22. avgusta se vrše v Srbiji občinske volitve. Javnost pričakuje z napetostjo izid teh volitev, ki bodo vplivale na našo notranjo politiko. Ministrski predsednik Vesnič je v seji ministrskega sveta dne 17. avgusta poročaj da se je. skle -nila zveza med Cehoslovaško republiko in med Jugoslavijo. Ta vest je vzbudila po vsej državi živahno odobravanje; pomeni, prvi velik korak k realnemu Slovanstvu. Dne 17. avgusta se je vršila v Zagrebu volitev župana. Izvoljen je bil z 27 glasovi {jpd 45 glasov) arhitekt Vekoslav MeinzI (jhrv( zajednica).: Rusko-poljska vojna. Zadnje dni je nastal med antantnimi državami precej oster spor zaradi važnih dogodkov na severu. V južni Rusiji je zbral general Vrangl večje število prostovoljcev in skuša, kakor svojčas Denjikm in Kolčak, udariti na boljševike. Francoska vlada je takoj priznala Vran -glovo vlado,, s čimer je zavzela odločno protiboljševiš-ko stališče. Moskovska vlada je ta ukrep Francije ra zumela kot vojno napoved. Anglija, ki se je pravkar pogajala z ruskim (boljševiškim) delegatom Kamen -jevem, je bila ozlovoljena vsled prenaglega koraka Francije. Tokrat je namreč Anglija upala, da pride do sporazuma. Rusi pa so izjavili, da ne dovolijo vmešavanja evropskih sil v rusko-poljske zadeve* Boljševiška ofenziva se je nadaljevala. Ogromna ruska armada (med poveljniki so znana imena Brusilov* Kuropatkin i, dr.) Je prekoračila reko Bug in obkolila glavno mesto Poljske, Varšavo, kar z treh strain. Poljaki so bili prisiljeni, da preselijo sedež vlade v starodavni Krakov. Boljševiki so stavili ostre po -goje, med njimi znižanje poljske armade na 80.000 mož. Poljski odposlanci so odpotovali k pogajanjem v, Minsk, kjer se vrše, pogajanja med obema nasprotnikoma, Medtem so se zbrale tudi poljske čete in stopile v protiofenzivo. Zadnja poročila pravijo, da so Poljaki na več mestih zadržali rusko prodiranje. Vesti o padcu Varšave še niso potrjene. Anglija dobavlja Poljakom strelivo in orožje in sicer preko Gdanskega. Zato je naval boljševiških Rusov naperjen, proti Gdanskemu, da na ta način Poljake odrežejo od sveta. Vmesne države (Nemčija, Cehoslovaška) so izjavile nevtralnost. Italija. D’Annunzio je proglasil samostoj -nost in neodvisnost Reke. Treba bi bilo, da naša via da zahteva, naj posebna antantina komisija preišče reške dogodke. Komisije tja, kjer so res potrebne! Tedenske novice. Žigosanje: živine in vozov je odredilo vojne* ministrstvo. Županstva so že dobila ukaz, da morajo prebivalstvo pripraviti na to. Proti stvari sami, da se namreč v vojaške namene popiše živina in vozni materijal, nima nikdo nič, toda način popisovanja je za naše razmere docela neumesten in povzroča samo ! nepotrebno vzburjanje kmetskega ljudstva in zabav -| Jjanje čez državo. Tozadevna naredba določa, da f mora župan na določeni dan in na določeno mesto \ privesti: „posestnike svoje občine z vso njihovo popi-jj sano živino, staro tri leta in več, z vozmi, opremo ini materijalom, tovornimi konji itd.“ Ko pridejo na določeno mesto, jih župan (posestnike, živino in. vozo -ve) postavi v istem redu, kakor jih je vpisal v obč., spiske in jih potem po vrsti kliče pred komisijo. „Posestniki živine, vozov in materijala naj prinesejo pri prihodu na kraj pregleda s seboj hrano za sebe, kakor tudi za živino za najmanj dva dni.“ Oni, ki ne bi prignali živine, bodo jo morali pozneje^ gnati k polkovni okrožni komandi.“ — Krajev, kjer bo pregledna komisija poslovala, okrajna glavarstva še niso določila, ampak gotovo je, da bodo od posameznih občin zelo oddaljeni. Kako bo komisija poslovala, kaže določba, da morajo imeti posestniki za dva dni hrane. Kje pa bodo dobili streho ali šotore za te ciganske dni svojega kmetovanja, o tem naredba seveda molčL In kako bodo gonili živiho iz kakih 12 ur oddaljenih: občin v Maribor, ako so namreč zamudili prvi pregled, ni tudi nič gotovega; vsekakor bodo morali pet do šest dni igrati vlogo starih pastirskih narodov. No, vse kar je prav. Bile so tudi preje klasifikacije vprežne živine in vozov, toda ne na tako nepraktičen in starokopiten način. Stvar se da izvesti lažje in hitreje. Naš kmet dela, njemu je čas zlato; in nag kmet se ne igra v senci z handžarjem in za opravila I z oblastmi ne izgublja rad niti enega celega dneva * Poživljamo okrajna glavarstva, da naredbo prilagode našim razmeram, sicer bo imela slabo vspeha. Zastrupljeni© pri žveplanjiu sodov. Državno vinarsko nadzorništvo v Mariboru nam poroča, da se, je pripetil slučaj, da je kazala oseba, ki je žveplala, vinske sode, težke znake zastrupljenja. Preizkušnja ¡e dognala, da so vsebovali žvepljalni traki, ki so se pri tem rabili, arzen. Iz zdravstvenih ozirov se mora poraba takega žvepla v kletarstvu zabraniti. ¡Vinogradniki in kletarji se torej s tem opozarjajo, da so pri dobavljanju žvepljalnih trakov oprezni ter si naročijo take le pri zanesljivih tvrdkah, ki izdelujejo arzena proste žvepljalne trake! V sumljivih slučajih se naj pošljejo tozadevni vzorci drž. kmetijsko-kemičnemu zavodu v Maribor v preiskavo. Zborovanje SDZ. Ob priliki mladeniškega tabora v St. Lenartu v nedeljo 22. t. m. se vrši zborovanje kat. dijaštva iz mariborskega okrožja. Na programu so trije referati (o počitniških potovanjih, o naši gospodarski izobrazbi, delo v izobraževalnih društvih), popolnitev odborniških mandatov, poročila gosameznih članov o dosedanjem delu podružnice S* K Z. v Mariboru. Tovariši, pridite zanesljivo!. — Kovačič. Pri glasnice k podružnici SDZ v Maribonf sa se razposlale vsem članom in tudi nekaterim drugim* ki se dosedaj še niso dali vpisati. Pošljite jih zanesljivo tajniku, če jih ne oddate osebno na taboru pri Sv. Lenartu v Slov. gor. Rabimo jih radi natančnih zapisnikov. Nekolekovani bankovci. Delegacija finančnega ministrstva za Slovenijo v Ljubljani je naznanila posojilnici v Gornji Radgoni, da se njeni prošnji za naknadno markiranje bankovcev raznih strank ne more ugoditi. Posojilnica v Gornji Radgoni poživlja tedaj vse stranke, katere so ji prinesle bankovce v; naknadno markiranje, da iste ob uradnih urah dvig-I nejo pri blagajni. Edina možnost, te bankovce vsaj } deloma spraviti v denar, je ta, da se jih izmenja pri l Avstro-ogrski banki za čiste bankovce avstro-ogrske f izdaje, kateri se lahko potem prodajo. Na ta način bi | se zanje vsaj nekaj; dobilo. V Kapelo—Radence! Kakor smo naznanili že i’ zadnjič,, se vrši v nedeljo 22. avgusta 1920 v Raden-| cih m pri Kapeli slavnostna ustanovitev podružnice | „Jugoslovanske Matice“. Spored: 1. Zjutraj, sprejem \ gostov na kolodvoru v Radencih ob prihodu obeh vla«-kov ^iz Gornje Radgone in Ljutomera). 2. Po sprejemu odhod z godbo k Kapeli* kjer, bo služba božja« 9U Slovesni!, ustanfr, itev, podružnice „Jugoslov, Matice“. Protest prati krivicam pri določevanju mej. Govorilo bo več govornikov domačih in iz Maribora, 4, Skupno kosilo pri Kapeli. 5. Ob 3. uri po novem času odhod z-.godbo v Radence, tam velika ljudska veselica na prostem, godba, paviljoni s kavarno, vinarno, Vk varno, oodelujeta kapelski pevski zbor in pevsko dru Stvo „Zora.“ iz Gornje Radgone. Zvečer ob 9, uri vodita posebna vlaka proti Ljutomeru in Radgoni. Gornja Radgona. Umrl je dne 17. avgusta ob 342. uri zjutraj preč. g. Josip Sattler župnik v p. star 7(j let. Rojen leta 1845 v Stavenski vasi pri Sv, Petru v Gornji Radgoni je bil leta 1873 posvečen za nuišnika, služboval je v mnogih župnijah kot kaplan in župnik, zadnja leta na Ptujski gori. Leta 1866 je kot sedmošolec moral k vojakom ter se je udeležil bitke pri KraPovemgradcu, Bil je ves čas svojega življenja narodno zaveden blag duhovnik. Svoji visoki starosti se je imel zahvaliti, da ga po izbruhu zadnje vojne avstrijska oblast ni internirala, akoravno so ga .vsestransko preganjali. Se zadnje, dni svojega življenja, težko bolan je naročal svojim, naj, ostanejo vedno narodno zavedni ter je dal iz svoje hišice izobesiti slovensko trobojnico. Dve sestri in brat kakor tudi mnogi drugi žalujejo za njim. Pogreb se je vršil v četrtek 19.. avgusta ob 10..uri dopoldan pri Sv, Pe iru v Gornji Radgoni. Blagemu pokojniku svetila večna luč. Komisija za določevanje mej, ki je, kakor smo že naznanili v zadnji številki, nastanjena v Mariboru, ostane na meji en alit več mesecev,, kakor bo še kazala potreba. Na dosedanjih sejah sq’ se opravile samo razne formalnosti'. Komisija je sestavljena takole: Avstrijska delegacija: komisar ma<|or Steyrer, tolmač, okr. komisar Einsteiner; tol v- pom. nadinž . Martinz; tajnik, poročnik Hans Shuber (4oficirji). {Angleška delegacija: komisar,, podpolk. A. 'J, Craven in eden tetin, pom. (2 oficirja). Francoska delegacija: komisar kap. Andre Jocard (1 oficir). Japonska delegacija: komisar Genji Nagamochi (i oficir). Italijanska delegacija: komisar major Enrico Calma in še dva (3 oficirji). Dne 13. t. m. je člane te komisije pozdravil na mariborskem kolodvoru poverjenik inž, Remec. Oficijelnega sprejema so se udeležili zastopniki oblasti. Po sprejemu se je komisija podala.v hotel „Meran“, kjer je nastanjena. Vznemirljive vesti, ki jih širijo v zadnjem času v obmeinih krajih in po nekdanjih nemčurskih mestih razni nemški agentje, so brez vsake podlage. V Mariboru so par takih razširjalcevj zaprli. Potrebno je, da tudi drugod nastopijo poklicane oblasti s vso strogostjo. Sv. Bolfenk pri Središču. Poročajo nam:, Kdor je imel srečo, voziti se po okrajni cesti Kog—Sv. Bolfenk—Središče, ne bo tako kmalu zgubil iz spo -mina ne Sv. Bolfenka, ki ima tako ljubeznjive ceste, ne okrajnega zastopa v Ormožu, ki za nje tako vestno skrbi. Odkar je ta okrajna cesta zgrajena, ni bila posipana s prodcem, kvišku štrli samo kamenje, ker je voda poplavila yes prodec in prst. Lahko si mislimo, kakšna je vožnja na tem kamenju! Zanemarjenja je kriv okrajni zastop, ki pač ne pozabi pobrati do klad, za iceste pa ne stori ničesar. Upamo, da bo sedanji sosvet popravil napake prejšnjega komisarja in izbo!'šal okraj,ne ceste, ki delajo sramoto vsemu okraju. — Samostojneži, ki so hoteli delati samostojno zgago pri podružnici Slov., kmetijske družbe Vuzme-tinci, so dobili od osrednjega vodstva poziv, naj se sporazumejo s starim odborom. Strankarsko slamo -restvo, ki so ga hoteli zanesti v naše gospodarsko delo, je pogorelo, .Tihotapstvo z denarjem. V, našo državo se do-našajo ogromne množine eno in, dvekronskih avstro-ogrskih bankovcev. Prizadeva se s tem naši državi velika škoda, Cas je že, da izmenjajo stare cunje po deset, dve in eno krono, Te bankovce bi naj izmenjali al pari, ker jih ima največ ravno reven človek. Koliko denarja se lahko vzame čez mejo. Finančni minister je odredil, da se lahko vzame čez mejo denarja seboj samo: 2000 mark, 20(W lejev in 2000 čehoslovaških kron. Carinske in obmejne, obla -sti imajo nalog, da koniiscirajo vsako presegajočo ¡vsoto, razuntega se bo moral krivec zagovarjati radi tihotapstva z denarjem. Griža ali dizenterija se je pričela v zadnjem Času širiti po naših krajih. Ze od leta 1917 sem je stalen gost, ki se povrne sleherno jesena Na griži je ¡«mrlo že lepo število naših ¡ljudi, dasiiravno se ni razširila tako splošno, kakor španska influenca. Letos jo pospešuje obilica sadja,, ugodna tla pa ji dajejo od leta do leta slabše zdravstvene razmere v naši .deželi. Ako bi oblasti nastopile z vso odločnostjo pro^ ii epidemijam, ne bi griža in druge naležljive bolezni ¡kosile ljudi. Stojimo pred zgodnjo zimo, ki bo pokopala marsikogar, kateri se zdaj še veseli življenja. !Ali ni dovolj grobov ? Človeku se dozdeva, da je tudi «a zdravstvenem polju zavladal grd egoizem. Javnost in vlada popolnoma zanemarjate zdravstvena vprašanja; skrb za zdravje in ohranitev življenja se prepušča sajno posamezniku. Javnost bi morala skrbeti, da bi se z predavanji, vzgledi in drugimi sredstvi .Čimbolj med ljudstvom gojila higijena; vlada pa bi-morala energično os'amiti vsak slučaj obolenja na nalezljivih bolezni in na ta način zabraniti epidemijo , iTudi pri griži in influenci, ki s id .pričeli nastopati z zgodnjo jesenjo, bo treba takoj v začetku uporabiti ¡vsa sredstva, da se zatro v kali. Za naš narod po -meni vsako človeško življenje velik narodni kapital, iZa nepotrebno izgubo teh kapitaiov je odgovorna vla ¡da in javnost. Društvom po deželi pai priporočamo, rda širijo med ljudstvom zdravstveno vzgojo, ki nam je potrebnejša kot kedaj poprej. železniška nesreča v bližini Maribora. V soboto, dne 14. t. m., se je zgodila na kolodvoru Pesnica pri Mariboru velika železniška nesreča. Trčila sta dva tovorna vlaka z veliko silo drug ob drugega. ¡Tovorni vlak št. 937 je med 24. in 1. uro ponoči premikal na pesniškem kolodvoru. V prvem vozu tik lokomotive se je nahajala družina železničarja Pavli -na, ki so jo Nemci iztirali iz Avstrije. Signalni aparat je bil postavljen na „Stoj!“, a luč je slabo brlela. Naenkrat privozi z veliko brzino vlak št. 874 iz Maribora. Bil je težko obložen (za 890 ton blaga) in je, ne oziraje se na piskanje iz kolodvora, nagloma pridrvel na postajo. Ob % na 1 uro ponoči sta obe lokomotivi trčili 7. velikansko silo druga ob drugo. Pok je bil tako silen, da so ga slišali pol ure daleč. Iz Maribora je prispel rešilni avto z zdravnikom g. dr. Ipavicem. Ob 3. uri je dospel pomožni vlak iz Maribora in okoli 7. ure iz Gradca. Lokomotiva vlaka št. 937 je popolnoma razbita, št. 874 pa le deloma. Po -polnoma razrušenih je 12, močno razbitih pa 10 vozov. Na mestu nesreče je ležala velika množina živil, namenjenih za Nemško Avstrijo. Promet na tej progi je bil v soboto nemogoč. Sele v nedeljo so od -stranili razbite vozove in uredili progo. Najžalost -nejše je pri tej nesreči, da je zahtevala več smrtnih in težkoranjenih žrtev. Mrtvi so: Matija Seemann, sprevodnik-vlakovodja; Jože! Silec, nadsprevodnik , oba iz Gradca; in štiriletna deklica Pavlin, hčerka težkoranjenega prometnega mojstra Pavlin. Mati Pavlin, ki se je nahajala v vagonu tik lokomotive štev. 937, je kakor na čudežen način ostala med razvali -nami voza popolnoma nepoškodovana. Težko- in lah-koranjenih je okoli 10 ljudi. Z graškim rešilnim vlakom so odpeljali Nemci svoje ranjence in oba mrtva okoli 12. ure opoldne v Gradec. Vrši se natančna preiskava, ki bo dognala, kdo je zakrivil to veliko nesrečo. Kolera v naši državi. V Petrovem selu v Baranji se j e pojavilo več slučajev kolere. Obolelo je 6 oseb, 1 je' umrla. Italijanski golobi. „Tribuna“ poroča, ¿a je bilo v Beograd poslano večje število golobov, da bi prenašali pošte za Italijo. List poroča, da je že vojno ministrstvo storilo potrebne korake glede te zadeve , opozarja na tudi policijo na navedeno dejstvo, da ne bodo vršili Italijani vohunsko službo v sredini naše države. Kakor smo rekli! V „Grazer Volksblattu“ že toži nek Radgončan o dobrotah, ki jih je prineslo — „osvobojenje.“ Poroča, da je obenem z avstrijskimi oblastmi prišla v mesto množina prekupcev in tiho -tapcev, ki so kakor hijene preplavili „osvobojeno“ o-zemlje. V teku dveh dni je poskočila cena jajcem, za 2.60 K (na 5 K); cena svinjske pečenke pa je za 30 K višja, kakor je bila v času jugoslovanske vlade . Kmalu bodo radgonski Nemci občutili še več dobrot. Mi jim iz srca privoščimo! Smodnišnica v Firenzi zletela v zrak. Iz Fi-renze se poroča, da je dne 12. t. m. nastal ogenj pri Sv. Gervaziju. Delavci so izpraznjevali 8.7 cm granatne patrone, ki se jih je nahajalo v smodnišni-ci okoli 260.000. Neki delavec, misleč, da je stresel ves smodnik iz patrone, je vrgel patrono na kup k drugim, ali v patroni je bil še smodnik. Patrona se je vžgala in sledile so potem eksplozije druga za drugo. Granate so frčale na vse strani. Ker se nahaja smodnišnica sredi med zidanimi hišami, je bilo poleg številnih’ človeških žrtev tudi poškodovanih veliko sosednih poslopij. Papeževa nezgoda. Kakor poročajo listi iz Rima, se je papežu pripetila mala nezgoda. Ko se je po zajtrku vračal v svoje privatne sobane, se je izpod -taknil in se poškodoval na kolenu. Atentat na grškega ministrskega predsednika f Venizelosa je izvršila neka še neznana oseba, ko je hotel vstopiti na vlak v Lyonu. V gnječi se mu je približal napadalec in vstrelil na njega. Izstrelek je obtičal v prsih pod levo ramo, drugi pa je ranil desno obist. Ministrski predsednik je izven nevarnosti. Slovenci, Slovenke! Gre nam za tisoče življenj naših’ fantov in mož, ki vsako leto radi alkohola padejo v prezgodnji grob — gre za srečo in mir tiso -Čerih' družin — gre za naše žene, ki trpe pod krutostjo pijači vdanih mož — gre za prihodnjost našega mladega rodu — gre za obstoj stotin posestev in obrtnih podjetij — gre za milijone narodovega premoženja. Gre za to. da se oprostimo stoletnih sramotnih o-kov alkoholizma, ki so glavne zapreke gospodarskega in kulturnega napredka našega naroda! Z zdravimi in treznimi možgani zrimo v svet: bolj in težo življenja bomo-bolj spoznali, a spoznali bomo tudi radost in velikost življenja čisto in neizkaljeno. Iz ljubezni do lastnih’ otrok, iz ljubezni do sobratov -trpinov se oprimo vsi in brez razlike stanu in poklica f važnega socijalnega dela v boju proti alkoholizmu, j delujmo zavedno in določno za našo in naših srečnej- \ šo bodočnost, kajti le trezen narod bo v moči, da za- f dosti vsem zahtevam, katere stavi na njega — nova .? doba. Italija izvozi na leto povprečno za 90 milijonov frankov vina. Samo milanska občina zasluži pri izvo-zu vina 9—10 milijonov frankov na leto. Koliko ljudi je vzela svetovna vojna? Neko Eopenhaško društvo, ki se bavi z proučevanjem vojnih' posledic, je dognalo z precejšnjo gotovostjo, kolikim ljudem je vojna vzela življenje. Pri tem je vpo-števalo tudi od vojne povzročeno padanje porodov in zvišano umrljivost, končno pa neposredne vojne izgube. Nedavno objavljeno poročilo tega društva podaja naravnost strašne številke. Povzamemo nekatere podatke : V sami vojni je izgubilo Življenje 9,829.000 ljudi, vsled zmanjšanja porodov, se v. času od 30.. junija * 1914 do 30. junija 1919 ni rodilo 20,250.000 otrok;! vsled zvišane umrljivosti pa je pripisati vojni smrt 15.130.000 ljudi. Ce bi ne bilo vojne, bi bilo v Evropi 35.380.000 ljudi več, nego jih je bilo 30. junija 1919. Razmeroma največ žrtev je doprinesla Srbija, ki ja izgubila 1,650.000 ljudi, od teh neposredno od vojne 690.000. .Velika svetovna vojna se je vodila izključno! na račun slovanskega plemena, ki je od teh 35,380.000 ljudi žrtvovalo 16,250.000 duš. In še vedno ni Latin-cem dovolj slovanske krvi: antanta še upa, da gremo zopet v boj za njo proti sebi. Vrt Marijin. Dekliškim zvezam in Marijinim družbam je priporočena knjižica, ki je ravnokar izi šla: „Vrt Marijin.“ Češki spisal Julij Zeyer, poslovenil Marko Krajnc. Obsega 243 strani in stane s poštnino vred 3.50 K. Naroča se v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Knjižica je zbirka mičnih legend iz Marijinega in Gospodovega življenja. Citatelji „Glasnika Najsv. Src“ so jih čitali 1. 1018 in 1919 v „Glasniku.“ Niso sicer v knjižici svetopisemske resnice, ampak le pobožne legende, ki jih je ustvarila ljubezen prvih kristjanov do Matere božje in ki jih je Marijin častilec Zeyer ovil v krasno pesniško obleko. Citatelju le-gendic se vtisnejo prizori iz življenja Gospodovega in njegove Matere globoko in neizbrisno v spomin „ Članice Dekliških zvez in Marijinih družb!; Vam je posvečena knjižica! Naročajte jo! Ce naročite 10 izvodov skupno, dobite enega povrh. lf©S*!k £šw>.fti@kg sej«m se bo vršil dne 21. avgusta 1920 v občini Dokiežovje, Prekmurje. Županstvo. napeljava elektrike »m Frni&m' Ptujsko polje, Medžimurje, Slovenske gorice da Ljutomera in Gornje Radgone ter Prekmurje se naj zasveti v električni luči, že obstoječa podjetja in gospodarski obrati naj dobijo električno silo, nova in -dustrija se naj razvije vtem bogatem delu naše ¡epe države. Obsežna preddela v svrho elektčne spojitve teh pokrajin z elektrarno na Fali vodi, kakor znano, pripravljalni odbor za dobavo elektrike v Ptuju (načelnik g. Franjo Guček, tajnik g. dr. Ivan Fermovc). Ravno minole dni je prepotoval ravnatelj elektrarne Fala z inženerji tvrdke Siemens-Schuckert-Werke in Električne družbe poprej Pichler, vse navedene kraje, da se zberejo potrebni podatki za sestavo vseh tozadevnih načrtov. Imenovani tvrdki imata naročilo * da izdelata čimpreje proračune za celo napravo, torej za električno omrežje in transformacijske štacije^ Upati je, da bodo v začetku septembra načrti in proračuni že predloženi pripravljalnemu odboru v Ptuju. Iz teh proračunov bodo razvidni celotni zgradbe-ni stroški in se bo dalo preračunih, koliko bi stala vsakega posameznika napeljava elektrike. Na podlagi teh proračunov se bode potem odločilo, na kakšen način se naj zbere potrebna glavnica. Kakor nam zatrjujejo izvedenci, ne bodo v tem pogledu posebne o-težkoče, ker so že dosedanje poizvedbe dognale, cta je potreba elektrike v vseh navedenih krajih velika in da ni dvomiti na rentabiliteti naprave. Samo ren-iabiliteta v smeri Ljutomer, Radgona in Prekmurje še ni zadostno zagotovljena in bo za te pokrajine v, prvem času treba državne subvencije, da se tudi teli važnih krajev ne izloči in se jim tudi omogoči razvoj industrije. Zvedenci, ki so na povabilo pripravljalnega odbora prepotovali celo ozemlje, ki pride v poštev, nam zagotavljajo, da je veliko podjetje v doglednem času izvršljivo. Ako se pa izvede financiranje brez posebnih zadržkov, potem se more še pred koncem U 1. pričeti z deli in je upati, da se vsaj glavni vod v •eku enega leta zgradi. Zanimanje za podjetje je že splošno. Občutimo pač vsi veliko pomanjkanje petro-Jeja, premoga, občutimo neznosne cene teh predmetov.. Kdo bi si torej ne želel moderne električne razsvet -Ijave in električnega pogona v svojem obratu! Vsa natančnejša pojasnila podaja „Pripravljalni odbor za dobavo elektrike v Ptuju.* Porodom smrti naše preljube, nepozabne žene, ozir. matere, gospe Antonije Packo, izrekamo tem potom vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, za vsestransko sočutje, najtoplsjio zahvalo. Posebno se zahvaljujemo preč. duhovščini za tolažbo pokojnice v smrtni sili ter za spremstvo pri pogrebn dne 9. avgusta in za sveto mašo zadušnico. Zahvaljujemo se vsem mnogobroj-nim udeležencem pri pogreba ter priporočamo nepozabno pokojnieo v blag spomin. G. Radgona, 10. avg. 1920. Žalujoči ostali. Naznanilo. Pri Sv. Duhu na Stari gori, okraj Ljutomer se vrši dne 24. avgusta 1920, na Jernejevo zopet veliki živinski in kramarski sejem. Isto tako na Lucijino. Knpei in prodajalci se vabijo. Županstvo. Na prodaj ceno pohištvo za spalno sobo, novo, iz črešnjevega lesa, dobro izdelano, kakor tudi oprava za kuhinjo radi preselitve. Poizve se Apače r trgovini Krempl. bakreni kotel, hrastovi sodi 150 do 1000 litrov držeči, od žganja in vina, malorabljen bakren kotel 105 litrov vsebine, z mešalno pripravo in pipo za odtoč drozge, montiran na železno peč (se pač tndi lahko kuha na prostem) proda: A. Šifrer, Lapoije pri Slov. Bistrici. Pristopajte k „Jugoslov. Matici“. Slatina Radenci letos zopet odprto! Po možnosti bode vpeljan vozovni promet med zdraviliščem, Radgono in Mursko Soboto. Za obilen poset se priporoča zdraviliško -----------------RAVNATELJSTVO. Glasovite Radenske zdravilne kopeli so p. n. posetnikom od 30. maja do 15. septembra na razpolago. V zdra^iliščni restavraciji je poskrbljeno za najboljšo postrežbo po smernih cenah. Tisk tiskarne sv. Cirila v Maribora. Izdaja „Tiskovna zadruga“ v Gornji Radgoni. Odgovorni urednik: Božidar Borko. v- \ 1 Pesor! 1C. Worse, Maribor Gospodska ulica it. 10. ^Veletrgovina z manufakturnim blagom. Priporoča svojo bogato zalogo po jako anilinih COftillh« Združene veletrgovine? Celju A. Kolenc, Elstocher, Cvenkel in Ravnikar priporočajo po znižanih cenah: slanino, svinjsko mast, bučno olje, mazilno olje, koruzne in pšenične mlevske izdelke, oves, kavo, Zlatorog in slavonsko milo. Gospodarska zadruga I za Prekmurje, Mursko polje in Slov. gor. r.z. zo.z. 1 5sn«» v zalogi po najnižjih dnevnih cenah razno manufakturno blago za moške in ženske obleke, barhente, vseh vrst platno, kuhinjsko posodo, riž, Čaj, papriko, usnje, podplate, moške in ženske čevlje. Vseh vrst moko, zdrob, otrobe, testenine. Kspnje zrnje, sadje, kože, vino, sadjevec, žganje, sploh vse poljedeljske pridelke. — Posreduj« pri nakupovanje strojev in vseh gospodarskih potrebščin. Kupovali in prodajati zadrugi imajo pravico samo člani. Novi dlani ge sprejemajo v zadružni pisarni in pri podružnicah. Osrednja trgovina in pisarna v Gornji Radgoni. Podružnice: Cankova, Murska Sobota, Beltinci, Dolnja Lendava, Križevci pri Ljutomeru. l\m slo?, trgovce? ? Celju ima ca zalogi od vlade dodeljene stvari in sicer: sladkor, sol, petrolej, vžigalice navadne in CiriS Metodove« Naročila naj se naslovijo direktno na Zvezo. Telefon 135 Brzojaviš Kreditno blago. BRZOJAVKA I Novo manufaktur no blago dospelo! — Velika izbira — najnižje cene! Preprii&if® in ©gl@If© si kbIgbo v trgovini SeifCtr» Mala Nedelja. Velika zaloga vsakovrstnih kmetijskih strojev vitlev, mlatilnic, čistilnic, slamoreznic, repo-reznic, sadnih in grozdnih mlinov, sadnih j in grozdnih prež, parilnikov, sejalnih in kcsilnšh strojev itd. Dobava transnisij, bencinovih in plinovih motorjev, opetarskih stro-jev in strojev za izdelovanje cementne robe, opreme za mline, valčevih stolic. Popravila j vsakovrstnih kmetijskih strojev. T©t?arna strojev in livarna železa in tevln K. & R. JEŽEK. Maribor, Aleksandrova cesta št. 51/11. | v hiši „Drave“. ZffASTZST primeša; krmi; vsak teden eno pest, če pa se rabi kot nadomestilo za trmo tedaj pa dve pesti. Pet zavojčkov Mastina, prahu za pitanje zdrave, debele živine, za 6 mesecev za vsako živinče. Dobil je naj višjo kolajno v Londonu, Parizu, Kirnu, Dunaju. Tisoče gospodarjev ga hvali in ponovne kupuje. Zahtevaj ga pri lekarnarju ali trgovcu, vsak ga lahko prosto urodsja. Ali pa piši lekarni Trnkosy v Ljubljani, Kranjsko, po 5 zavojčkov, istane K 30'50 s poštnino. GARJE srbešico, kraste, lišaje uniči pri človeku mast proti garjam. Brez vonja in ne maže perila. 1 lenček za eno osebo s poštnino K 12 50 v lekarni T Ut A. M © Z V v Ljuhljanb Konec draginje Veletrgovina STERMECKI razreže celo zalogo platna, ccfirja, tiska-nine, volne, hlačevine in sukna v ostanke ter razpošilja iste po čudovito znižani ceni v zavojih po K 500'— in K 1000—, Blago je angleškega, francoskega in italijanskega izrora. K jr ne ugaja se zamenja ali vrne denar. Pri naročila več zavojev bo priložijo rasna darila. 81. Sf ermecki, Cella št. 301. umetni mlin, ali trgovino z nekoliko zemlje želim kupiti ali v najem vzeti. Ivan Ivanuša, mlinar ju trgovec v kotnika pri Kamniku. Hiši, podgano, ; in vsa gtlazen mora pogininiti »ko porabljate moja najbolje preizkušena in splošno hvaljena sredstva kot: proti poljskim mišim K 8'—, za podgane in miši K 8, za ščurke K 10 —, posebna močna tinktura za stenice K 10'—, uničevalec moljev K 8 —, prašek za nši v obleki in perilu K 6 —, in K 10'—, proti mravljam K 10, proti ušem pri perutnini K 10'--, prašek proti mrčesom K 10.—, mazilo proti ušem pri ljudeh K 5'— in K 10'—, mazilo za uši pri živini K 6'— in 30'—, tinktura proti mrčesu na sadju in zelenjavi (uničevalcev rastlin) K 10'—, mazilo proti garjam K 10'—. Pošilja po povzetja zavod za ekspert. M. Mer. Zagreli 45, Peirinjota ¿ulica 3. Iziava. Podpisana Kristina Divjak, posestnica na Policah, preklicujem in obžalujem vse žalitve, ki sem jih govorila o Geniki Horvat, posestniški hčerki na Policah. Izjavljam, da so iste popolnoma neos-novane ter se zahvaljujem zasebni obtožiteljici, da mi je odpustila in odstopila od tožbe.“ Kristina Divjak. Pozi«! Trafikantje, kateri v glavni trafiki tobačne izdelke dobavljajo, se tem potom opozarjajo, da najkasneje do 25. avg. za prihodnjo dobavo odgovarjajoče zneske založijo. Oni, kateri dobivajo egiptovske cigarete, si dotični znesek odraštmijo. Franca Kosi, lastnica zaloge. \/ Ustanovljeno 1903. /o^tampilje iz kavčuka in kovin Katalog franko | I 'R Pečati lk .™F3|g:i |9 Šablone M Klišeji za tisk “ Vzvodno tiskalnice Modeli za predtiskanje perila itd. Datum-štampilje lastnega izdelka. Novo! ANTON ČERNE graveur Ljubljana, Dvorni trg na prodaj. Blizu Sv. Trojice v Slov, gor. se proda 5 oralov zemlje, hiša in gospodarsko poslopje. Kupec bo imel', takoj 10 polovnjakov pijače in 4 polovnjake vina. Prod» se tudi 8 sodov in vsa živila. Denarja v gotovini ni treba mnogo, ker je zadolženo. Kupec se naj oglasi, pri Vinko Zorman, St. Trojiea v Slov. gor. CROATIA a zavarovalna zadruga v Zagrebu —= nstano?Ijena leta 1884. ===== Podružnica z» Slovenije» v Ljubljani, Stari trg !L ZAVARUJE: Življenske rentb, doto otrokom, glavnice na življenje, zgradbe in premičnine proti škodi požara in strele, steklene šipe proti razbitju, proti vlomu in telesnim nezgodam. — Posebno zavarovanje proti nezgodam na železnici in parobrodu za celo življensko dobo. Sprejema v vseh krajih Slovenije sposobne zastopnike in potnike, katerim se nndi prilika ^znatnega zaslužka. — Zastopnik v Gor. Radgoni je gospod ZDRAVKO VRLIC, Spodnji gris št. 7. POSOJILNICA V GORNJI RADGONI P Hranilne «legi sprejema in jih obrestuje po najvišji obrestni meri. Obresti se pripisujejo koncem vsakega leta brez posebnega naročila h kapitalu. Hranilne knjižice drngih tuzemskih denarnih zavodov se sprejemajo brez vseh strcšhov kot hranilne vloge, ne da bi se njih obrestovanje prekinilo. Za nalaganje pc pošti so strankam na razpolago položnice kr. poštno-čekovnega urada v Ljubljani štev. 10.593. Rentni davek plačuje Posojilnica sama. Ba ose5ni kredit, na hipoteke, trgovske kredite in v te-k0šem računa daje pod najugodnejšimi pogoji. Izposoj uje tudi na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzema Posojilnica na sebe in dolžnik plačnje pri Posojilnici svoj dolg naprej. Stroški za to ne presegajo nikdar 10 kron. Prošnje za vknjižbo novih, kakor tudi za izbris plačanih posejil dela Posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke. Hm St ff n« gts IIW «k f0 Ti"8k pendeljek, torek, fototek in petek