PROLETAREC J E DELAVSKI LIST ZA MISLECE ClTATELJE PROLETAREC Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Matice OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU ST.—NO. 2009. -da*« , Dtc. t, 1M7. «| I Act mi CM|rm «f > rffk* t h un. CHICAGO, ILL., 2«. MARCA (MARCH 2«), 194«. fuhliihed W«tily at 2801 S. Lawndale Ave. ••• leto—vol. xxxxi. tije. da so jih nezavestne odvažali v bolnišnice. Gornje je eden izmed takih prizorov. CHURCHILL ZA SVOJ PREDLOG V ANGLIJI NI DOBIL ZASLOMBE Angleški minister v na ni h zadev Ernest Bevin je dejal, da Winston Churchill za svoj predlog (za zvezo med Anglijo in Zed. državami proti Rusiji) ni dobil navdahnjenja in ne odobritve angleške delavske vlade. Izjavil je, da Churchill nastopa v Ameriki edino kot privatna oseba, m v imenu Anglije. Dalje je Bevin poudaril, da predlog angleške delavske vlade za podaljšanje pogodbe prijateljstva med Anglijo in Sovjetsko unijo z dvajset na petdeset let še drži. Angleški delavski vladi je iskreno na tem, da se ustvarijo med Anglijo in Sov/, unijo čimbolj prisrčni odnošaji, kajti mir bo mogoče graditi le na temelju vzajemnosti. Churchillov predlog je končno odbil tudi naš državni tajnik Byrnes z izjavo, da Zed. države ne nameravajo skleniti nikakršne zveze ne z Rusijo profi Angliji ne z Anglijo proti Rusiji. Vzrok, da je Churchill napravil toliko vzrujenja s svojimi napadi na sovjetsko vlado ter njeno politiko je dejstvo, da se je njegovim nastopom v Fultonu, Mo., v legislaturi države Virginia in v New Yorku dalo po v STAVKI pri western electric co. v Keamevju. n j., je 1os'uSM ameriških oblastnikov ne samo uraden, am-biio mnog o stavkovnih stražnikov (piketov) toliko pretepenih od poli- pak tudi demonstrativno pompozen značaj. Pozabili so namreč, da Churchill ni več predsednik vlade in pa da je bila stranka, katero on predstavlja, v volilnem boju temeljito poražena. Winston Churchill si je dobil zgodovinski sloves vsled svoje neupogljivosti, ko je bil na krmilu Anglije v tragičnih vojnih letih, posebno v onih dneh, ko je po porazu Francije ostala osamljena v vojni z Nemčijo. A ne sme se prezreti dejstva, da je Churchill ne samo velik državnik in politik, ampak da je on tudi neupogljiv sovražnik socializma. V zadnjem volilnem boju v Angliji je storil vse kar je zmogel, da bi delavski stranki preprečil zmago. In naravno, da i komuniste strupeno sovraži. Boljševiška revolucija mu je bila trn v peti. Churchill je bil leta 1919-20 eden glavnih propagatorjev in organizatorjev oborožene intervencije zavetnikov v Sovjetski uniji. Njegovi trije govori v Zed. državah pričajo, da je sovjetskemu režimu in njegovemu ekonomskemu sistemu še prav tako ne-prijateljski kakor je bil. Predsednik odbora angleške delavske stranke Harold J. Laski na&teva v članku z dne 15. marca, da je Churchill v prvi vrsti torij in vrh tega še zelo staromoden, nedovzeten za napredek. Slavil je Mussolinija do časa, ko je "zasadil Franciji nož v hrbet", prizadeval si je na vse kriplje spraviti reakcionarnega grškega kralja nazaj na prestol. Podpiral je Franca vse dotlej, dokler ni njegov fašizem v minuli vojni začel postajati nevaren "tradicionalni" Britaniji in po vojni ni storil ničesar proti niemu, razen da je izrekel nekaj grajal-nih besed, ki niso imele nobenega učinka. Churchillovo demokracijo je torej treba razumeti tako, da jo le v Rusiji ne vidi, ne pa v Španiji, na Portugalskem in v Grčiji in tudi v Italiji mu ni bilo zanjo. Jugoslavija na delu za moderniziranje poljedelstva Preseljevanje kmetov iz obubožanih krajev v Vojvodino. — UNRRA veliko pomaga, a ie več bo treba, predno se dežela skopi je na noge Dolgo so trdili,, da jugoslo- kot je bilo v skoro vseh prede-vanska vlada ne dovoli porode- lih nekdanje Srbije, Crnegore in valcev tujezemskega tiska v de- po mnogih krajih Hrvaške, te-želo, in.kolikor pa jih sme tjajžavna naloga. Saj se je še celo morajo pisati tako, kakor je Ti- v Sloveniji, kjer se je narod potu všeč. Dejstvo je, da so rcpor našal z zapadno kulturo, krnet terji inozemskih časopisov v držal starodavnih običajev in le Jugoslavijo dopuščeni in da s težavo je prodiralo med slo-smejo iz nje poročati kar jim venske poljedelce spoznanje drago, a pogoj je, da so za poro- da kar je bilo dobro "za sta-čila odgovorni. Pisci brez simpatij za Jugoslavijo rcga očeta" ni vselej dobro v času menjajočih se razmer tudi za vnuka. Nova vlada se je zav- Večina poročevalcev pošilja *ela te nazore izkoreniniti T i . Vr J kar pa je naletelo na veliko ne- zadovoljstva, kajti od narave konservativnemu kmečkemu iz Belgrada, Ljubljane in Zagreba zelo tendenčna, eni naravnost neprijat<>t. "^otanje ki mu j.h usi kakršne je ondotno ljudstvo šlo ,JUJe'° mestm skr,cl • ne samo med vojno, pa skozi ci- Problem Vojvodine__ vilno vojno, kar je borba med Ena izmed najbolj plodovUih| ~ partizani in kvizlingi v resnici krajin v Jugoslaviji sta Vojvodi- Vloge tujih dežel in poStt- bila, ampak tudi pod režimi, ki na in Slavonija. To so že davno meznikov znašajo V USA so sc vrstili drug za dragim po spoznali Nemci. Selili so se tja - - - 1 ustanovitvi Jugoslavije. , in prevzemali zemljo od doma- To pač izvira iz tega, ker po- c,inov s tem da ^ jim ^ la_ sebno ameriški in angleški re■ čah navidezno visoko vsoto ki porterji, ki so pošiljani po «ve- je zadostovala, da se je naiven tu, zastopajo zgolj kapitalistični seljak s svoje ^galije lahko iz-tisk, Jugoslavija pa se je v par- tizanskem preobratu odločila ^»dallevanje na 3. strani.) ustvariti v svojih mejah kolek-1------------ . - tivni, zadružni gospodarski sistem. • Izjema v pravilu Tudi skrajno protisovjetska Tribuna je poslala poročevalca v Jugoslavijo. In dasi piše od tam svoje stvari s stališča Tri-buninega lastnika, ki je nasprotnik današnje Jugoslavije, je vzlic temu bolj objektiven kot pa je n. pr. bil poročevalec čika-ških "Daily Nevvs", ki ni imel o Jugoslaviji skoro nobene simpatične besede. Se celo "Chicago Sun" je imel tam samo enega neporterja, ki je pisal o naporih jugoslovanakega ljudstva z razumevanjem (bil je to M. W. Fodor), a njegov naslednik pa je imel predsodke in je zato udarjal le na eno plat zvona. Agrarne reforme "Tribunin" poročevalec sc je potrudil iti med narod, v arhive, v statistike, v zgodovino dežele, in priznal, da ker je Jugoslavija zgolj agrarna država, se je sedanja vlada -zavzela kmetijstvo v nji modernizirati in mehanizirati. To je v deželi s tako primitivnim poljedelstvom, jard dolarjev. Na prvem mestu je Anglija, ki ima tu, skupno z njenimi posameznimi bogataši, vključivši vloge dežel njenega imperija, $5,355,000,000 imovine ali 42 odstotkov od skupne poročilu podatke o vlogah in in- vsote tujezemskih vlog. Vsa ta vesticijah, ki jih imajo tuje de- imovina se nanaša na vloge v žele in posamezniki v tej deželi, zlatu, v .delnicah, ki jih imajo Skupno znašajo okrog 14 mili- j tujci v ameriških korporacijah. Oljni zakladi glavni vzrok spora s Sov. unijo radi Perzije Sovjetski tisk je v polemiki o perzijskem vprašanju opozoril na dejstvo, da se je Sovjetska unija leta 1921 v pogodbi s perzijsko (Iransko) vlado odpovedala interesom, ki jih je imela carska Rusija v perzijskih oljnih ležiščih, pod pogojem, da jih (Perzija) ne bo dala v izrabljanje nobeni drugi državi. Te določbe pa se perzijska vlada* ni držala in dala dotična oljna ležišča trem ameriškim oljnim družbam in eni angleški. Angleži so imeli razna druga oljna polju v Perziji in Iraku že prej. Ker pa je dobilo v zadnjih letih olje še veliko večjo važnost, so Angleži oljno produkcijo na Bližnjem vzhodu in v Sredozemlju zelo povečali in modernizirali. Od kar se je ameriškim oljnim korporacijam s pomočjo ameriške vlade posrečilo dobiti v najem oljna polja v Saudi Arabiji, ki so baje ogromna, so Angleži dobili tekmeca, ki jim ni bil ljub. Nesoglasje se je poravnalo s tem, da so povabile zraven tudi glavno angleško oljno družbo. Star običaj je, da kapitalistične družbe, ki imajo Koncesije v tujih deželah, zelo pazijo, da iftiajo v njih sebi naklonjene vlade. Sredstva so jim pri tem postranska stvar. Vse take vlade so navadno skrajno korupt-ne in reakcionarne. Koristi mase so v takih deželah ignorirane. Ce se ljudstvo upre, dajo tuje družbe reakcionarjem vso pomoč, da ostanejo na krmilu. Če ni šlo drugače, so poklicali na pomoč še svoje vlade, ki so s primerno intervencijo potlačile "bandite" in napravile "mir in red" v deželi. Tako so angleški interesi poskrbeli, da imajo Iran. Irak, Egipt, Grčija, Turčija itd. Angliji "prijateljske vlade'*, ameriški kapitalizem pa je enako uspel v latinski Ameriki. na Kitajskem in izgleda, da bo v bodoče tudi na Japonskem. Štrene pa meša sedaj Rusija, ki tudi deluje za ustvaritev nji prijateljskih režimov. V Iranu ali Perziji želi koncesije na oljnih poljih, dalje v Teheranu tako vlado." ki bo prijazna Sovjetski uniji in pa železnico od Perzijskega zaliva do Kaspiškega morja, ki so jo med vojno zgradili Američani. Ker je ta proga strategično važna, in gre preko dveh velikih oljnih ležišč, ki jih lastujejo Angleži, je razumljivo, da je *ed križajočimi se interesi moralo priti do konflikta. V 13 urah v London Z aeroplanom se pride (z New Yorka v London sedaj že lahko v manj kot trinajst urah. KOMENTARJI Zbira in presoja urednik Diplomacija je najbolj zvija-1 in ameriške skupaj. Ampak se čna stvar na svetu. Cim so mi- ne prerekajo zato, kdo je pustil nistri vnanjih zadev Anglije, na bojiščih več mrličev. Gre se Francije in Zed. držav Španiji za povsem druge stvari, za take, rekli, da bi bilo zelo pravično, radi kakršnih vojne nastajajo, pravilno in demokratično, ako bi Francisco Franca nadomesti-1 s,«>venc« so se zavzeli za pri-la s kako bolj ljudsko vlado — doblt*v Trsta in Primorja v in ko je zatem začelo vršeti pro- Avenijo s toliko mujo, da se ti fašizmu v Španiji, pa je za. angleški in ameriški korespon-grmel Churchill proti Rusiji. In denti kar budijo! Le od kje za-Spanija s svojim fašizmom je Jema ta mali narod tolikšno odbila mahoma pozabljena. In na- ločnoftt' tolikšfto silo in brezpri-mesto Franca je sedaj Stalin merno odpornost! Stari in mla-smatran za svetovnega tolovaja. dl anSle^ki — večinoma aristokratski oficirji, ki poveljujejo V Kanadi so aretirali komunističnega poslanca, češ, da je v zvezi s špijonažo, ki je iskala skrivnosti produciranja atomske bombe, da jih sporoči v Mo-svo. A le čemu naj se bi sovjet ski špijoni koncentrirali na Ka tam, in njihni ameriški pomočniki, se izgovarjajo, da jim delajo preglavice "Titovi slovenski in italijanski komunisti". To je kajpada iz trte izvito. Slovenski narod hoče iskrenost Zed. držav in Velike Britanije sedaj nado, ko vendar vsi vemo, da je preiskusiti vse drugače kot pa sprivnost atomske bombe — po ko so na konferenci v Versail-Trumanovi lastni izjavi — zgolj < lesu govorili zanj zgolj pred-naša posest, to mi nikakor nc stavniki Suštaršičeve-Krekove-gre v glavo! Tako se bi izrazil v Koroščcve Slovenske ljudske tem listu mož pod bremenom stranke, vprašanja, ki je težji, kakor pa ga on more doumeti. ' Primorski Slovenci z vso osta- lo Jugoslavijo vred vedo, da se Josef Stalin je v nedavnem jim od zapadne demokracije — intervjuvu v Moskvi dal Angli- kar se primorskega vprašanja ji razumeti, da mu ni# Všeč, ker tiče — ne obeta nič dobrega. Za-britanski medvojni premier se- to so odločni, kar je angleškim daj rogovili v Zed. drž. v naka- in ameriškim vojaškim pogla-nah za zlom Sovjetske unije, varjem, ki sedaj vladajo v on-Da-li je Stalin s svojimi odgovo- dotnih krajih, jako neljubo. Pa ri proti Churchillu kaj prida do- se opravičujejo, da so na oni segel, je odvisno od tega, kaj strani Morganove črte le "ko-imata Truman in Byrnes v mi- munisti" in da je sploh vsa ta slih. Lahko nas s Churchillom neljuba zadeva le komunistična vred zapleteta v vojno, a še lag- intriga. A sami pri sebi vedo, da lje pa lahko kaj storita za mir, se gre za atlantski čarter, ki so ki ga nedvomno tudi Rusija želi, ga nekoč — kdaj je že bilo? ob-ne le Anglija in Zed. države. ljubili, in pa štiri svobodščine, 0 . . ... ki 80 Pač pokopane s pokojnim Sovjetska unija ima za svojo Rooscveltom vred, — žal, nema-varnost nekoliko več upraviče- \Q po njegovi krivdi, nih zahtev kot pa recimo USA. Tako je namignil Stalin v svo- Mussolini je trgal slovensko jem intervjuvu minuli teden, ko1 zastavo, kar je razumljivo. Ni je ugotovil, da je Sovjetska uni- pa primorskim Slovencem um-ja izgubila v vojni sedem mili- Ijivo, čemu sedaj isto počne za-jonov življenj. Dodal je, da so vezniška vojaška oblast, ki jo to večje izgube kot pa angleške' (Nadaljevanje na 2. strani.) in pa v raznih bančnih, zavaro-valninskih, tovarniških, trgovskih ter rudniških podvzetjih. V tej deželi smo imeli žc mnogo stavk. V marsikateri jc bilo prccej človeških žrtev. Nekaterim so unije, če so se po stavkah še ohranile.' postavile spomenike, a ie mnogo grobov, na katerih ni nobenega znamenja, da v njih leže tisti, ki so dali življenje v borbi ne za prevrat, ampak v zahtevah za nekoliko pri-boljškov v borbi za obstanek. Med vojno so pravili, da je takih borb konec, ker dobili smo "rtew deal'' in pa postave imamo, ki delodajalcem, sodnikom, šerifom in governerjem zabra-njujejo uporabljati sodne prepovedi, patrone, jetniške celice, količke in razna druga nasilna sredstva v korist tistih, ki so zaradi lakomnosti po čimvečjih profitih pripravljeni storiti karkoli, da vzdrže svoj izkoriščevalni sistem. V zadnjih osmih mesecih se jc v tej deželi dogodilo izredno mnogo stavk. Marsikaka je bila zadušena z brutalno silo, kakor v "starih časih". Sodniki so hr-zeli s sodnimi prepovedmi proti piketiranju, zavedajoč se, da jim to oh "božičnih praznikih" nc bo pozabljeno. Piketi namreč ne morejo igrati Miklavža, a delodajalec pa lahko, posebno če so mu "ljudski zastopniki' kaj "prihranili". Ko je nastopil "new deal" in je bilo sprejetih nekaj socialnih zakonov, med njimi postava, ki delavcem jamči pravico hiti v uniji in pa pravico kolektivnega pogajanja, so mnogi smatrali, da je staromodne borbe konec in da za stavke sploh ne ho več potrebe, f fce med vojno se je izkazalo, kar bi moralo biti vsakemu razumnemu delavcu jasno, da kjer so vzroki za spore, se bodo dogajali, In tako je bilo nekaj malih stavkovnih prask že med vojno. Po vojni — so nam rekli, pa jih ne bo. Cemu tudi, ko pa imamo "ncw deal* in srno vstopili v >dobo navadnega človeka!" Minuli teden jc* bila poravnana stavka delavcev pri G. M. Nad 175.000 delavcev je bilo direktno prizadetih, par stotisoČ ljudi pa indirektno. Oziroma še veliko več.Unija avtnih delavcev trdi, da jc zmagala. Kompn-nijski ravnatelji pravijo, da je odvisno, kako si odborniki unije tolmačijo "zmago". Ravnatelji so namreč prepričani, da so bili delavci tepeni, unija pa je zmagala le v toliko, da ni bila uničena, dasi sc je korporacija prizadevala, da jo zruši in ubije. Ravnatelji sedal pripovedujejo, da so mezdo zvišali le 18 H centa na uro, ali skoro toliko kot so bili pripravljeni dati od vsega začetka. Stavka je trajala 11.1 dni in podpredsednik korporacije General Motors trdi, da so delavci "zapasli" v tem času 150 milijonov dolarjev mezde, ki je z malenkostnim zvišanjem ne bodo mogli leta in leta nadomestiti. Unija odgovarja, da če že ni uspela v svoji prvotni zahtevi za 30c zvišanja mezde na uro, jc dobila pa razne druge koncesije. Kompanija pravi: "Bomo videli!" Slično kot s to dolgotrajno stavko jc bilo v mnogih drugih In nauk vseh je, da so silno drage za delavce, dočim kompani-iam ne povzročajo posebne škode. One jo saj lahko nadomestijo, a za delavce pa to ne velja. Ker unijski delavci sami priznavajo. da so stavke zares draga stvar in naporna za delavce, ali se nc bi mogli pri tem nn-tičiti dobiti politična sredstva s katerimi bi delodajalce primo-rali priznati pravične zahteve delavcev brez stavk, namesto ustavljati obratovanje? O tem je vredno razmišljati. PR0GRESIVCI VSEH VRST SEDAJ : ZELO V STISKI ZA STRANKO* Liberalci in pa voditelji unij v odboru za politično akcijo CIO, ki so mislili, kako sijajno so zmagali leta 1944r so prišli v zadrego, ker ne vedo, kakšno taktiko zavzeti, da bi napravili iz sedanjega reakcionarnega kongresa napredno zbornico. Odbor politične akcije CIO že zbira v kampanjski sklad in za kvoto si je določil kar pet milijonov dolarjev. Obljublja, da bo iz njega pomagal financirati agitacijo za progresivne kandidate ne glede kateri stranki pripadajo. V zadnjem volilnem boju se je osredotočil na demokratsko stranko—pač zato, ker je bil Roosevelt njen glavni predstavnik. A po njegovi smrti prihaja največ vpitja proti organiziranemu delavstvu baš iz vrst poslancev demokratske stranke in republikanci jim pomagajo. Voditelji obeh strank se pripravljajo tudi že za prihodnje predsedniške volitve in tu so liberalci še posebno v zadregi. Dokler je bil Roosevelt predsednik, jim je bilo lahko. Za Trumana pa se ne ogrevajo in on bo skoro gotovo prihodnji predsedniški kandidat demokratske stranke. Truman je po svojih nagnjenjih konservativec in intelektualno jako šibek. Vzrok, da skuša igrati vlogo progresivca je, ker je bil izvoljen na podlagi Rooseveltovega programa in je po Roosevel-tovi smrti obljubil nadaljevati njegovo delo. Toda njegova administracija je izgubila ves "newdealski" značaj in v nji je iz newdealskih vrst samo še Henry Wal-lace. Harry Iceks, ki je bil tajnik notranjih zadev, pa že udriha po nji. O predsedniku Trumanu pravi, da se ne more za ničesar dovolj odločiti, zato je za voditelja nesposoben in v svojo administracijo pa nabira medi-okre. Torej če bo Truman predsedniški kandidat, ga Ickes ne bo podpiral, razen če bo republikanska stranka nominirala še ''slabšega" kandidata kot je Truman. Nesreča ameriških liberalcev je, ker smatrajo, da morajo nekoga "podpirati", namesto da se bi odločili zgraditi svojo stranko. Izgleda, da jih niti težke skušnje zadnjih par let še niso izpametovale. In zelo slab vzgled jim je dala progresivna stranka v Wisconsinu, ki je je sedaj konec. PROlfclAR&C ■ 'm ■■ ■ proletarec UST ZA INTERES K Dl^AVSKEGA LJUDSTVA. M- IZHAJA VSAKO SREDO. DaUvtka TUkova« Drnik«, Ckicago, OlASILO JUGOSLOVANSKE SOCIAUSTICNE NAB06NINA i Zedinjenik drtavan ta celo let« 93.0U; i sa četrt leta $1.00. Inosematro: sa celo leto $3.60; sa pol 1«U 9*00. ZVEZE pol leta 91.71; Vii rokopisi ki «|lial morajo biti ▼ naiem uradu najpoinej« do pondeljka popoldne sa priobčite v v številki tekočega tedna. PROLETAREC Pub!i*hed overy Wednesday by the Jugoalar Workmen's Publuihing Co., Ine. Established 1906. Editor. Business Manager.. .Frank ZaiU Charlee Pogorelec 8UESGRIPTI0N RATES: Jaited States: One Tear $3.00; Siz Month« 91.79; Three Months 91.00. Foreign Countriea, One Year 93.50; Siz Months 92.00. PROLETAREC 2301 S. LawncUle Avenue CHICAGO 23, ILL. Tolephone: ROCKWELL 2864 KOMENTARJI LADJA NEVEST IZ ANGLIJE, ki v valstvo se bo torej vilic našim isguban. na porodile bojišči k s našimi vojaki. S sabo so privedle 123 otrok. Trebi« s temi porokami telo pomnožilo. Ce pride do vojne z Rusijo-upajmo, da se ne dogodi-kakšni so vzroki, ki vodijo vanjo? Londonski Daily Herald, ki je neuradno glasilo delavske stranke, je objavil v izdaji z dne 15. marca apel na Winstona Churchilla, naj v svojem govoru, ki ga je imel zvečer istega dne v New Yorku, preneha s ščuvanjem, kajti kar Je storil v svojem govoru v Fultonu, Mo., je bila ploha besed velikega državnika, ki ni v dani situaciji pokazal nikakršnega smisla za odgovornost temveč se osmelil zalučiti kamen, pa naj se zgodi karkoli. Nedvomno je VVinston Churchill v svojem govoru 5. marca v malem mestecu v Fultonu, Mo., težko zaigral, posebno še Er-nestu Bevinu. Le čemu se bi delavska vlada, ki ji načeljujeta Clement Attiee in Ernest Bevin, ne mogla osloniti sama nase in pa na tisto OGROMNO VEČINO V ANGLIJI, ki je Churchilla v lanskih volitvah ZAVRGLA? Čemu naj bi sedaj ta taisti Churchill igral vnanjo politiko Velike Britanije zgolj kot predstavnik "Opozicije njegovega veličanstva", dočim naj bi mu bila Attiee in Bevin LE PEČAT... (Op.—Bevin je minuli teden javno izjavil, da Churchill ne govori v imenu angleške vlade temveč le na svojo roko. Citajte o tem članek na 1. strani v 3-4. koloni.) Nesreča delavske stranke v Angliji je. da je prevzela povsem zavoženo Churchillovo-Edenovo vnanjo in notranjo politiko, a namesto, da bi jo skušala izkoreniniti, jo le OZDRAVLJA-TA. To so skušali po prvi svetovni vojni v Nemčiji in rezultat je bil Hitler. Slično so metali klobuke po vetru "liberalni" politiki v Italiji in nakopali so si fašizem in Mussolinija. Pilsudski na Poljskem je uganjal podobno polomijadno politiko. V Jugoslaviji so vedrili ruski belogardisti in se dobro imeli, isto tako v Parizu. Neville Chamberlain in pred njim drugi so vsak po svoje nename-noma pomagali, da je svet znova zažarel v vojnem požaru. Francoski kapitalizem se je v svoji gnilobi vsega razgalil. Tako bi lahko naštevali brez konca in kraja. Moskva je bila takrat izjema. Komisar vnanjih zadev Maksim Litvinov in Stalin sta se domenila pridobiti demokratične zapadne sile za politiko skupne varnosti pred napadalci. Litvinov je imel v društvu narodov v Ženevi sijajne govore, a je trkal na gluha ušesa. Angleški, francoski in drugi predstavniki kapitalizma so smatrali, da če se fašizmu zadrgne vrat, bo posledica — 'komunizem". Bilo je napačno, da je Stalin leta 1939 sklenil "prijateljski" pakt s Hitlerjem. Toda zgodovina bo vedela povedati, da je to storil, ker je bil med dvema ognjema. Francozi in Angleži — to se pravi — njihni komercialni, bančni, imperialistični interesi, so hoteli izigravati nacijsko Nemčijo ln boljševiško USSR. Hitler, ki ni dobil v Londonu in v Parizu popolnoma "proste poti na vzhod", je skušal izigrati največje tri evropske sile drugo proti drugi, pa je sporočil Stalinu ponudbe in mešetarenja, ki so mu prihajala iz Pariza in Londona. Stalin, ki se je baš takrat pobijal r Anglijo in Francijo, se je ujel v Hitlerjevo past in sklenil pakt prijateljstva z Nemčijo. Nato je Hitler udaril in pričela se je — druga svetovna vojna. Mnogi zgodovinarji še niso povsem uverjeni,, da-li bi bil Stalin storil boljše, ako bi vztrajal pri kombinaciji prijateljstva s Francijo in Anglijo, a krivdo za ta katastrofalni potres, ki se KATKA ZUPANČIČ: IVERI "Povesti Kristanove in črtice" Nadaljevati mi je, kjer sem zadnjič nehala. Pa bi najrajši napisala le to: Priskrbite si zgoraj imenovano zbirko, čimprej morete in preberite vsako posamezno povest vsaj dvakrat. Tega navodila se držim tudi jaz, kadarkoli dobim v roke kaj dobrega, zlasti, ako je kaj "našega". In dvomim, če je kdo Ijolj naš. kot je baš Kristan, in če so kogarkoli dela bolj naša, kot pa ona, ki nam jih je ustvaril on. Zakaj priporočam dvakratno čitanje? I no, prvič nas zanimajo in potegnejo za sabo vrsteča se dogajanja, pa nam pri tem marsikaj uide. Včasi ne ujamemo morda niti prave zamisli, na katero je pisatelj svojo povest osnoval. Vrh tega je Kristanov slog zelo lep in gladek in v izražanju mu ni kmalu kdo kos' V njegovih delih ni niti najmanjšega sledu kakega hlasta- Uja po efektih. A prožen, kot je raz"umela"*"žakaj * gre. pa bogat na izrazih in prispodo-1 bah ter siguren, in skladen svojih izvajanjih doseže efekte, skoro bi rekla, mimogrede. Kako izborno motivira v "Jad-vigi" recimo odpor proti vsemu, kar spominja na vojno, ki je — vojaška slava gor ali dol — človeško klanje. "Pusti ta hudičev kol!" je zakričala Jadviga, ko je njen, nič hudega sluteči sin prijel za vojaško puško. Hudičev kol — primera, ki ji ni najti para, posebno še, ker pride z jezika žene, ki je na svoje oči videla in v svojem srcu občutila učinek "orodja iz pekla ... za prve vojne. • In ko se je sin — dela iščoč — odpravljal od matere, mu je polagala na dušo božjo zapoved: Ne ubijaj. Vsako ubijanje je bilo v tem vključeno, tudi ono na vojno povelje. Nič orožja, nič vojne! Od tega svojega notranjega prepričanja ni odnehala niti za las, čeprav so od meja sem prihajale vesti, da se Nemci pripravljajo na drugo vojno. In ko so že navalili na Poljsko, rušili Varšavo, je ona še zmerom ponavljala: "Ne ubijaj... Nič hudega nc more biti, če obvelja postava ..." Sele, ko so poljski vojaki začeli zunaj njenega trga kopati jarke, se je Jadvige polaščal nemir. "Vsi so ob pamet..., povedati jim je treba, Poljakom in Nemcem, da so oboji ljudje ... bratje..." Pisatelj nam je tu izborno ponazoril, kako močan je zdravi človeški razum — a kako nič ne šteje, ako trči ob poosebljeno in oboroženo zlo... Videla je padati otroke, ki niso imeli pušk v rokah. Tedaj je .. zveri iz gore!" je kričala in zgrabila v|za puško. Meriti ni znala, a streljala je — na zveri, na volkove v človeški podobi. Na Poljskem se je odigrala ta žalostna zgodba. A smo lahko s pisateljem vred prepričani, da je bilo Jad-vigi podobnih žena več po sve-j tu. tudi rfa Slovenskem. "Nevidni most" ni običajna povest, ampak je bolj razmotri-vanje. Pisatelj je segel nazaj v dobo pred prvo svetovno vojno in nam odgrinja zaveso skoz do poslednjih časov. Razmere nam kaže in se pri tem dotakne zlaže sti kmetskega in delavskega živ-lja, ki je po ujmah in raznih nadlogah oškodovan lezel v si- (Nadaljevanje s 1. strani.) predstavljajo angleški in ameriški častniki in civilni upravitelji. Dne 10. marca so slovensko zastavo razobesili na stolpu cerkve v Servoli tik Trsta. Kdo? Slovenci, seveda! Zavezniška komanda pa ne pusti v Julijski krajini ne slovenskih ne drugih jugoslovanskih zastav, ne slovenskih napisov, dokler ne bo vprašanje meje med Jugoslavijo in Italijo popolnoma rešeno. A kako naj bo rešeno, če pa Slovencem in Hrvatom ne pusti izraziti svoje narodnostne pripadnosti? Kako naj se demonstrira, da ifaa Primorsko slovenski značaj, če pa ameriški in an-gleši častniki vztrajajo, da naj bodo v veljavi samo italijanski napisi? Temu se ne čudijo samo Slovenci in Hrvati na Primorskem. ampak tudi Iitalijani, ki tam žive skozi generacije (namreč ne tisti, ki jih je šele Mussolini tja naselil.) In naravno, čudijo se tudi vsi tisti Nemci, ki so bili po prvi svetovni vojni s svojimi kraji vred podarjeni Italiji. Snemanje slovenske zastave s cerkvenega stolpa je množico tržaških ter okoliških Slovencev ter Italijanov dražilo in ljudje so protestirali. Ugotovljeno cijska oblast, se je poslužila 6i le in streljala v množico. En moški in ena ženska -r- oba ita- , lijanske narodnosti, sta bila ubi- j Kar je prahu v prelomljeni cev-ta, veliko drugih ranjenih, pre- ki ostaio ___ in ga je preccj, mi cej izmed njih smrtno nevarno bo spomm na dneve, ko smo — med njimi največ Slovencev. v tvoji državi kopali zlato, sre-Dva dni pozneje se je vršil po- bro> baker cink in najve^ pa jc grob. Poročevalec čikaške "Tribune" Seymour Korman je br- sem jaz delal kamenja, zojavil, da se ga je udeležilo sto tisoč ljudi. Pogreb so zaeno je pričel v Evropi s Hitlerjevo invazijo na Poljsko, nani nihče več ne vali. Namreč nihče, ki ni obdan s predsodki in inro smisel za razumevanje. V Moskvi so dobro vedeli, da kapitalisti Anglije, Francije in Zed. držav ne marajo Sovjetske unije. Hitler pa je proti nji ustanovil pakt, takozvano proti komunistično osišče. Vse to je sedaj zgodovina. A kaj v bodoče? Pravili so, da bo mogoče veliki petorici, ali veliki trojici ali veliki četvorici delati enako složno za mir kot so vse te kombinacije delovale enotno v vojni. To se ni zgodilo. Bilo bi nesmiselno pričakovati, da je sloga mogoča tam, kjer ni zanjo nikakršnih pravih pogojev. 2e med v.ojno so dobri ljudje prerokovali, da je na svetu nemogoče prijateljsko živeti taki deželi, ki je razlastila privatno svojino, z onimi, ki temelje na kapitalističnem ekonomskem sistemu. A drugi so že od prvega dne Hitlerjevega vpada v USSR trdili, da bo "mir" mogoč šele kadar se tudi z Rusijo "obračuna". Proti Rusiji delujejo mnogi zgolj vsled svojjh verskih in političnih nagibov, ne da bi hoteli vojno z njo, a teh je malo. Veliko več pa jc onih, ki smatrajo, da je vredno tvegati še eno vojno, če se bi s tem odpravilo "nevarnost svetosti privatne svojine", ki piha s severa. "Daily Herald" je lahko naslovil svoj apel Churchillu, da naj nikar ne ičuje, in uredniku je bilo lahko zapisati, da je (Churchill) sedaj "neodgovoren". Toda če je to res, čemu mu je ob priliki apeliranja za zvezo med Zed. državami in Anglijo ploskal predsednik shoda, ki je ob enem predsednik sedaj najmočnejše, najbogatejše države na svetu, naš Harry Truman? Cemu je bilo treba za Churchillov govor v Fultonu toliko reklame tedne poprej, čemu toliko posvetovanj v državnem departmentu in v beli hiši, in čemu najemati poseben vlak iz Washingtona v Missouri za človeka, "ki sedaj nič ne pomeni"? Vse je bilo v naprej preračunano. Stalo je tudi mnogo denarja in po shodu je Churchill tistim, ki so ga grabili zaradi sovražnih stavkov proti Rusiji dejal, ja, za božjo voljo, kaj pa sem rekel drugega kot to, kar drugi v Zed. državah med sabo privatno poudarjajo! Sedaj je vpitje zaradi Perzije. Tam je olja. Ogromna ležišča petroleja so v nji. Mi imamo tam ameriške, namreč Standard Oil in druge naše interese. Anglija pa še veliko bolj. Zdi se, da je namen Moskve temu napraviti konec in je začela prodirati na Bližnji vzhod bolj odločno kot pa je še kdaj poskušal carski imperializem. Gre se tudi zaradi Mandžurije. To je velika dežela, ki ni bila še nikoli toliko podložna Kitajski, da bi jo ona mogla absolutistično vladati. Mandžurija je po prirodnih zakladih "raj na zemlji". Po preJSnji vojni so se ga polastili Japonci. Društvo narddov ga jim je z malo grajo prepustilo. Mandžurija je ob enem zagozda. ki sega globoko v Sibirijo. tarska Rusija je imela Mandžurijo do vojne z Japonsko, ki je bila končana z ruskim porazom leta 1905, zelo pod svojo politično in ekonomsko kontrolo. S posredovanjem takratnega ameriškega predsednika Theodorja Roosevelta je moral carski imperializem v Mandžuriji veliko popustiti. Izgubil je Port Arthur in Korejo, a vendarle si je ohranil saj v mandžurskih železnicah še precej koncesij. Ko je prevzel vlado Lenin, se je odpovedal še temu, v veri, da bo tudi na Kitajskem nastala slična revolucija kot v Rusiji. A se je varal. Stalin hoče sedaj Mandžurijo pod svojo sfero vpliva ekonomsko in politično, kar se križa z vnanjr politiko našega state departmenta in pa z ambicijami ameriškega kapitalizma. Vzroki za vse te spore so torej predvsem tradicionalno imperialistični nagibi prizadetih velesil, ali saj tako navidezno izgleda. A v resnici je to napetost povzročil bolj kot kaj orugega strah privilegijev pred "naraščajočim komunizmom". Zato Churchill apelira na anglosaško raso, da naj ona pre- ju«m*lrr, ^U^J« vzame kontrolo nad svetom. Stalin pa mu odgovarja, da kakor sel™™1™ inv°2lla pokončala je z rasno teorijo "nadljudi" Hitler ukanil, tako se bo tudi Churchill.. • Ne verjamemo, da je položaj že sedaj toliko napet, da pride morda že jutri do tretje svetovne vojne. Boje sc je vse dežele. Ljudstva je nočejo in državniki pa lahko svojo politiko še zme rom usmerijo v razvojne namesto v vojne toke. Ampak Churchill in njegovi torijski tovariši v ameriškimi magnati vred, se mo- romaštvo. Poleg tega pa še izkoriščan od zgoraj, se njegovo življenje ni moglo imenovati življenje, marveč le životarenje. Govori o povodnji, pa o posledicah ... "Nekateri so premerili blatno puščavo, preudari-li in preračunali, segli v žep — bil je prazen. Beli svet, ki so ga. . . t ... S1 ljudje uredili po svoji veliki pa-dtt 80 le vPlh N»s»ln<>sti se meti, pa je tak. da ni ne semena, I mso P°služlli Bili so neoboro-ne pluga, ne živine, ne gnojila brez vsemogočnega forinta... Tisti, ki so šteli, česar ni bilo, so se zagledali v daljavo, prek gora in prek morja ..." Kako krasno povedano in kako stvarno in resnično! Vremenske šibe, bolezen, nesreče, pičli zaslužki — in še "ogromen, črn netopir, ki je metal ience v vse doline in zavijal vrhove v mrak ... V srcu se je zganil čut, razmahniti se ni mogel; v glavi se je rodila misel, pa ni smela na dan." — V to kategorijo ljudi, ki jih je vzdušje "črnega netopirja" dušilo, je spadal tudi pisatelj sam. "____ glava mi je težka od prepovedanih misli. Žene me proč, oroden me zastrupi okuženi zrak." "Tujina te pogoltne, govoril boš tuje besede .. . in pozabil na deželo." mu je ugovarjal Jurij. Tone je odkimal. "Moja duša pojde z menoj in vse, kar v njej." Avstrije in njenega pritiska je bilo konec. A ne zlepa. "O-gromni, črni netopir" se je umaknil le po hudem vojnem metc-žu. Posijalo je solnce, ali komaj se je dobro pokazalo, se je zopet skrilo. Zopet so sence legale v doline. Nazadnje pa se je stemnilo, kakor še nikoli. "Nasilstvo je snelo krinko ... Zemljo je gnojila kri..." Med novo in staro domovino ni bilo zveze. Je res ni blo? Ko je bila pošast ugnana in so si "v deželi obrisali solze", so kmalu prihajali odgovori; Vedeli smo, da niste pozabili ... Mislili smo na vas, ka-Kpr ste vi na nas... "Od src do src, od duš do duš, za veselje in žalost, za trpljenje in prizadeva-vanje, za želje in nade in za nepremično vero v bodočnost je zgrajen neviden most..." Ta idejni most, most bratstva in ljubezni! Citaj ga, dragi čita-telj! Kristanovih povestih, ki jih je izdala Prosvetna matica. Napravila je dobro, vredno delo. In ako priporočila pisca te kolone kaj zaležejo, naj bi Prosvetna matica ob prvi priložnosti zbrala tudi črtice Katke Zupančičeve, in pa tudi njene pesmi. Morda bi to bilo že letos izvedljivo In še kaj novega bi naj napisala zraven. Ameriški družinski koledar je po vsebini, po mnenju vseh, kar se jih je' sploh oglasilo z mnenji, zares knjiga izborne vsebine. Ampak razpečevalci so imeli težave, ker so jo dobili tedne prepozno. Ko bi urednikove težave razumeli, bi se jim morda njihne ne zdele toliko težje kot so. % Anton Peterca, ki pravi, da čita moje stvari, mi je poslal stekleno cevko z rudami, v katerih je bilo, ali pa je morda še tudi nekaj dragocenih kovin. Poslal jo je v močnem, dolgem lesenem oboju, z naročilom pošti, da je notranja vsebina taka, da se lahko razbije. Torej naj pazijo. Cevka je kajpada prišla pre lomi j ena. lepe. lepo vzvrščene rude so se pomešale, raztresle— bogpomagaj! Anton mi piše: "V lesenem zavoju sem ti poslal prah rud iz parnega kotla (iz mlina, v kakršnem žgo rude, da so prilagodnejše za v topilnice). S temi rudami, ako bo sreča mila da se cevka ne bo ubila boš ženi. Ampak tržaška civilna policija. ki jo je mobilizirala ame-riška-angleška vojaška okupa- lahko dokazarkaj si v naši dr- žavi (Utahi nekoč kopal. V cevki je zastopana z rudami tudi Alta." Iskrena hvala, Anton. bilo v tistih majnah, v katerih Ameriška domovina tu že dol- spremenili v demonstracijo pro- 8° ni bila omenjena. Ni časa, da Mihajlovič uradno obtožen za vojnega zločinca Jugoslovanska komisija, ki sodeluje na obravnavi proti vojnim zločincem v Nurenburgu, je dne 11. feb. uradno obtožila Dražo Mihajloviča vojnih zločinov. Glavni njegov zločin glasom obtožbe je, da se je skupno z nemškimi četami boril proti armadi osvobodilne fronte. To je priznal celo poročevalec čikaških Daily News Leigh VVhite, ki je drugače pošiljal iz Jugoslavije o nji le žaljiva. provokativna poročila. Dejal je, da se je Mihajlovič rajše boril proti partizanom kot proti Nemcem, kar za nas sveda ni nič novega. 10 odstotkov Jugoslovanov Sovjetska prosekucijska komisija je na obravnavi v Nti-renbergu predložila podatke, ki pričajo, da je nemška invazija in okupacija Jugoslavije pokon- ti zavezniški politiki na Primorskem in za pridruženje Primorja, s Trstom vred, Jugoslaviji. Radi uboja, ki so ga izvršili italijanski policaji ("Primorski Dnevnik" pravi, da je dvajset izmed njih iz najbolj notorič-nih fašističnih vrst) je nastala v Trstu generalna stavka, enako v Gorici, v Tržiču in po vsem Primorskem, kolikor ga je pod zavezniško okupacijo. Ako so naši uradniki v državnem departmentu v pravem, češ, da so zahteve Slovenije neupravičene, kako morejo razjasniti to, da je Prebivalstvo Trsta, Gorice itd. povsem drugega mnenja? Generalna stavka ni igrača! Ce je Trst zastavkal zato, ker so policaji zavezniškega vojaškega režima na Primorskem ubili par ljudi zaradi slovenske zastave, mar naj to pomeni, da tam vlada "Titov teror"? Ali pa naj to pomeni, da si ljudstvo na Primorskem prizadeva zaveznikom bi ji človek sledil, a mu zadostuje par številk, pa uvidi, da je kakor je bila. Urejevana je s stališča, da le ako Sovjetska unija propade, bo tudi Tita konec in sonce demokracije vzide, namreč taksno, kakršnega si Peter slika, pg Miha Krek, ubežni škof Rožman in druga njihna to-varšija. Predsednik Truman dobiva proti Titu mnogo, mnogo pisem. Protestov! In pa izrazov upanja, da ko bomo Tita vrgli in se držali obljube kralju Petru, bo ustvarjena "demokracija" v Jugoslaviji. Najbolj glasen v tej propagandi je "Srbobran" v Pittsburghu. A izgleda, da vera v take čudeže tudi v njegovih kolonjah pojema. Brig.-Gcn. Holdridge je pred kongresnim odsekom za vojaške zadeve označil našo armado za "nedemokratično" . . . "ultra-konservativno in absolutistično'". Kar se tiče angleške, pa je dokazati, da noče več pod Itali-jtudi znano, da v nji morejo kaj io nn nn i Krt naivtfova Irvl/rcnn 1 _ •____i i____. » . . .. , . čala 1.650,000 življenj ali nad rajo vendar sprijazniti z resnico, da socializma niti z vojnami ne de,et odstotkov njenega prebi- bo več mogoče preprečiti. | valstva jo, pa naj bo papeževa, kakršno ameriška vlada podpira, ali pa-pežka-kraljevska. ki ji skuša Anglija utrditi tla. I)oris Duke slovi zato, ker je bogataško dekle. Podedovala jc milijone in z njimi nadvse raz-borito živela, sedaj, ko se je nekoliko umirila, pa piše o svojih vtisih s potovanja po Evropi. Tako je bila tudi v Trstu, menda v Postojni, v Gorici, Vipavi in tam okrog, ter ugotavlja, da je Jugoslavija kajpada komunistična, a kar se primorskega vprašanja tiče, pa so samo Slovenci prvovrstno organizirani ir» samo oni vedo, kaj hočejo in česa nočejo, Italijansjfi industrialci v Trstu so v skrbeh za imovino, ako dobi Primorje Jugoslavija in zato prosijo, naj se to nikar ne zgodi. Premier Alcide de Gasperi torej ni zastonj deležen zavezniške — kar v Italiji vendo pomeni — anglo-ameri-ške podpore. Anglija hoče Italijo pod svojo sfero. Za Jugoslavijo ve, da je zanjo izgubljena In tudi ako ne bi bila, tudi če bi bil v Belgradu Peter namesto Tita, tržaško vprašanje bi bilo prav tako v neprilog Sloveniji kot je sedaj. Oziroma še toliko slabše, ker bi ga begunci, ki sedaj vedre v Rimu, v Londonu in v Nemčiji, sploh ne zahtevali, kajti njim je le za osebni blagor, ne za koristi naroda in ne za pravičnost. * Katka Zupančič je v tej številki skončala svojo oceno o šteti le sinovi bogatašev in da le aristokrati so deležni visokih častniških šarž. V ameriški armadi je saj nekaj višjih častnikov, ki imajo demokratična nagnjenja. V angleški pa jih dosedaj še niti toliko nikoli ni bilo, kot jih je v naši. Tole mi ne gre v glavo ? Kako to da katoličani ne za-popadejo, da so pompozne svečanosti kardinalov, ki se vrše v najdražjem nakitju in blesku, v resnici paganizem, ne pa krščanstvo, kakršnega je Jezus oznanjal. to mi nikakor ne glavo! gre v Slavnost štirideset letnice društva sloga št. 16 s. n. p. j " — v nedeljo 24. marca v S. S. Turn dvorani = Spored: Govori, petje, veseloigra v treh dejanjih "Hiša gospoda Harringtona", ki ___ ... ... . . . ............. . jo vprizori dramski odsek kluba it. 1 JSZ. • 725 W. Nat.onal Avenue, MILVVAUKEE, VVIS. PO PROGRAMU PROSTA ZABAVA IN PLES LOV NA < lt\0 /LATO Kaviar jc inana dellkatesa, dostopna pod carji le bogatim ljudem. A tudi pod boljftevikl se je vsdrtala. kajti Stalin selo poskrbi, da svojim gostom is tujine postreže še boljše kot pa so bili postreieni na carskem dvoru. Tako je dobil kaviar poleg vodke glavni del reklame ob vsakem obedu, ki ga je priredil Stalin visokim dostojanstvenikom is tujih detel, kadarkoli so se oglasili po njemu v Moskvi, in enako veliki trojici v Teheranu, Jalti in na njenem sestanku v Berlinu. kjy je predsednik Truman nadomeščal pokojnega Roosevelta. Cemu sploh tak sloves kaviarja? Kaj pravsaprav je to** Nič posebnega, ampak vendar inamenita posebnost, servirana v "eksklusivnih" krogih. Ruski pisatelj Vladimir Lydin jo je v reviji "Putjošestvujoei" opisal selo poljudno in isčrpek is nje je pripravil v slovenščino pokojni Ivan Vuk. — Spomladi, v praznični do- y odprtini ledu, stene kate- PRIČETEK OB 3. POP.---VSTOPNINA 75c. IGRA L. BASHELLOV ORKESTER bi ljubezni, vrejo ribe kakor orkan. Kaspiško morje, pradavni dom rib, jih kar bljuva kakor vulkan lavo v ustje reke Včlge, kjer v skrivališčih mnogih votlin in žilic, ki prepletajo ustje in strugo reke Volge, praznujejo svatbo in drste.-- Zmračilo se je. Mi pa smo se vkrcali v Saratovu na ledo-lomilec, ki nas je nato odpeljal po Volgi, tja, kjer je lov na ribe, na črno zlato. Se preden smo dospeli do cilja, smo videli med brazdami, ki jih je rezala ladja v ledu, prve čete rib. Ležale so, da rabim ta Izraz, pod ledom, nakupičene tako na debelo, da je bok ladje drsel po njih in preko njjh kakor drsi plug preko njive. Na ladji so stali, rama ob rami, tvorec eno samo nepretrgano progo, ribiči. Stali so, stisnjeni drug ob drugega, vsi pre-mraženi. Dnevi zgodnje pomladi so jih zvabili iz toplih domov v snežen metež step in v metež rib v valovih reke Volge. Pod ledolomilcem je pokal led z žvenkljajočim treskom. Preko krova so uhajale enoglasne, brezkončne pesmi tisočerih ribičev in hitele nekam tja na kopno, na led. Dalje tja proti jugu, ko že več ne veš, ali si sredi reke Volge ali na morju, plavajo po nepregledni širini reke razrezani kosi ledu svobodno kakor majhni, preganjani otočki. Ribiči so ne preži. Stoje na kosih ledu, na samih njih robovih. — Vedo, da je nevarno, da se lahko zgodi, kakor se je neštetokrat zgodilo, da odnese reka Volga stoječe na ledu neznano kam in da jim ni rešitve. Ribiči so stisnili gorjače v svojih premraženih pesteh. Prsti rok jim radi mraza otrpnejo, radi neprestanega zgiba mišic koža poči. Kri se pocedi. Ali vkljub temu švigajo gorjače kakor smrtnonosni žarki, švigajo v vodo, po rojih rib. Noben udarec ne zgreši. Trupla rib se neprestano kupičijo. Val plavajočih rib se zaletava v ta zid trupel, ki se počasi zaustavlja in končno popolnoma ustavi. rega se pod besnečimi udarci gorjač stresajo, umirajo ribe trumoma.--- Prve ribe, ki so plavale na drstenje proti severu, so ščuke in mečkači. Ribič se jih ne dotakne. Plavajte kakor vam je drago. — Slede ribe belice. Ribiči se niti ne ozrejo pa nje. Sledijo rdečebradci. Plavajte v miru in naj vam bo ženitovanje prijetno. Ne izplača se vihteti gorjače. Naposled, po dolgem, večkrat celo po večdnevnem čakanju, priplavajo ribe jesetr^ So, kakor črno zlato, ki leži na dnu morja in ki ga je treba od tam iztrgati kakor trgajo iz nedrij gora zlato rudo. Tam jo trgajo z lopato in krampom, iz morja jo je treba zagrabiti z rokami, z golimi rokami. Z rokami, vse premraienimi. Kaj tisto, da koža poka, da curlja kri, da se roke obreze j o ob ostre robove ledenih gruč. Črno zlato gomazi pod tistimi ostrimi robovi ledu. Vse sile so napete. Dokler ni val črnega zlata premagan, u-stavljen, ni oddiha. Kaviar. — * Tisoče centov se nalovi v nekaj dnevih. Tisoče ljudi je tako preskrbljeno za vse leto, samo če se je sreča nasmehljala. Ne pretiravam. Kajti prebivalci step niso razvajeni, niso raz-neženi. Saj še danes mnogi niti ne vedo, kako velika je resnična vrednost njihovega dela. Danes je razpošiljanje tega blaga popolnoma v rokah zadrug. Nemci in Kalmiki, oboji imajo enako daleč do rodovite-ga polja v reki Volgi. Tisti, ki stanujejo najdalje, romajo v mrzlih nočeh po stepi s kompasom v rokah, samo da ne zamudijo časa, ko se ob robovih ledenih kleč pojavijo ribe, črno zlato. Zadrugarji, kafpada, ne žive samo z lovom na kaviar in od njega prodaje. Ali podlaga njihovemu gospodarskemu in tehničnemu razvoju je vendar kaviar, ki ga kopljejo iz valov in v valovih reke Volge, mat' rod-naje. PRISTOPAJTE K Ribe odpravljajo ribjemu tru-stu. Ta organizacija jim za to daje traktorje in drugi gradbeni materijal Prej propadajoče vasi rastejo, se dvigajo in blagostanje se zasidruje. V vasi Olsa na primer, izkr-cuje parnik po cele ure mlatil-ne stroje in žage za kolhoz Kal-mikov. Nad vasjo, glej, preži oblak prahu začinjen s slanim morskim zrakom. Napoveduje vihar in nalet rib. Čolnov v tem slučaju ni mogoče zasidrati. Kajti, če bi jih že sam vihar ne odtrgal in odnesel, bi jih odtrgal in odnesel vihar rib. Zato so čolni potegnjeni na suho. In videti je ta vrsta čolnov, kakor potegne jena močna, črna veriga- . _ ft . Velik parnik plove tam iz Baka. Prinaša nov vonj in napaja z njim ozračje in veter. Nafta, govori ta vonj in se dotika nosov. S parnika se sliši klavir. Mič-ni akordi ruske pesmi: : "Volga, Volga, mat' rodnaja, Volga, ruskaja reka . . % " Žena zdravnikova igra in poje. Na parniku je uredila am-bulatorij, zdaj igra in poje sebi in drugim, ki jo slišijo, v radost. £ Takšna je sliKa kraja po dnevi. Poslovna in vesela kakor na kakšnem velesejmu. In v resnici je tu nekakšno zbirališče vseh, ki žive od črnega zlata — kaviarja. Med težkimi koraki ribičev, ki gnetejo z ogromnimi svojimi rečnimi škornji mehek sneg, se pomeša veseli smeh kmečkih deklet. V mešanici glasov se slišijo jasni-vokali ruske besede in zamolkla, grgrajoča narečja azijatskih govoric. Reka Volga je čudež teh krajev, kakor je reka Nil čudež svoje krajine. Kaspiško morje je zakladnica, v kateri so nakupičeni prastari zakladi, čakajoči na nove ljudi, na njih korajžo in podjetnost, na njih stroje in na mogočnega, ustvarjajočega duha. Pozdravljeno Kaspiško morje in Volga reka in vsi, ki ste ob njenih bregovih. AGITATORJI NA DELU SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET CLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETA 99 Naročnina xa Združene države (Isvsemil Chicaga) in Kanado $6.00 na leto; 13.00 sa pol leta; $1.S0 sa četrt leta; sa Chicago in Clcero 97.50 sa celo leto; $1.75 sa pol leta; sa inosemstvo $9.00. Naslov za lit! in tajniltvo je: 2657 SOUTH LAWNDALE AVENUE CHICAGO 23, ILLINOIS -4' • e e e e e e e e e e e e e e e e e e e e e e e • e e | • I e mmmmmiimmmmmmiimmmmimmmimimmmi Vse naročnine, ki jih pošljejo sa-stopniki in drugi agitatorji Proletarca, so štete na basi polletnih naročnin. Namreč agitator, ki pošlje eno celoletno, jc zabeležen v tem seznamu z dvema polletnima. Anton Zornik, zap. Penna 24 4 Martin Judnich, Waukegan, IU. 22 John Krebel, Cleveland, O. 20 Frank Zaitz, Chicago, III. 16 Anton TomSič, Oakland, Calif. 15 Joseph Koršič, Detroit, Mich. 14 Louis Barborich, Milvvaukee, Wis. n Edvvard Tomšič, VValsenburg, Colo. g Anton Shular. Arma, Kans. 8 Anton Jankovich, Cleveland, O. 6 James Dekleva, Gowanda, N. Y. 4 John Vitez, Barton, O. 4 Andy Bozich, Cleveland, O. 4 Frank Remitz, Ročk Springs, Wyoming » 4 Ludvvig Yoxey, Pueblo, Colo. 4 L. Wcrdinek, Thomas, W. V. 4 Mary Marinšek, Gallup, N Mex. 4 Angela Zatiz. Chicago, 111. 4 John Teran, Ely, Minn. 4 Joseph Oblak, Chicago, IU. 4 John Marolt, W. Mineral, Kans. 2 Luka Groser, Chicago, 111. 2 Felix Strumbel), Cleveland, O. 2 Chas. Pogorelec, Chicago, 111. 2 Jennie Jerala, Moon Run, Pa. 2 John Perme, Witt, IU. 2 George Smrekar, W. Aliquippa, Pa. 2 Nace žlemberger, Piney Fork, O. 2 Anton Tratnik, Diamondville, Wyoming 2 Max Knaus, Traunik, Mich. 2 Matt Malnar, Willard, Wis. 1 Skupaj 4,tedne (od 7. feb. do 7. marca) 2074 naročnin, prejšnji izkaz (4 tedne) 172 naročnin. Kjer sc dviga dim, mora gotovo biti tudi ogenj? (Pri svežem govnu Je Isto.) ——Roda Roda. NEKAJ O MINULI JEKLARSKI STAVKI (Ta dopis je bil poslan za v objavo in bil postavljen za v prejšnjo številko, pa ni bilo prostora. Upamo, da nam pisec to nepriliko oprosti.) Pueblo, Colo. — Jeklarska stavka je bila v drugi polovici februarja končana in zatem se je tudi tukajšnja jeklarna pripravljala obratovanje obnoviti s polno paro. Končalo se je vse tako kakor je bilo pričakovati. Vse izgleda, da je bilo manevriranja na strani korporacijskih mdgnatov več kot pa z zahtevami delavcev. Koliko smo delavci pridobili, je še vprašanje, zakaj izdatki bodo na vse strani večji in večji, kompanije bodo pa toliko več na boljšem, ker so dobile dovoljenje zvišati cene železu in jeklu ter jeklarskim produktom. Pri tukajšnji jeklarni je bilo yes čas stavke čisto mirno. Vse je bilo opravljeno po določenih načrtih; nobenih incidentov ni bilo, nobene provokacije. Unija je "stražila" jeklarno s svojimi člani pri vseh vhodih. Oni delavci, ki so delali z dovoljenjem unije seveda — ves čps stavke, da so pazili na stroje, paro, luč, vodne naprave in take stvari, so plačevali dolar dnevno v unijski sklad, in — verjemite — bili so zelo zadovoljni. Parkrat sem bil na "straži" ponoči. Bilo je vse mirno. Nihče ni hotel ničesar odnesti. Ob takih trenotkih, ko človek nima nobenega opravka, razen da bulji v luči in v noč, se mu nehote porodi misel, čemu neki delavci "stražijo" tovarno, ko ni njihova. Oni imajo le pravico iti na delo. kadar ima kompa-nija posel zanje, da ji produci-rajo. A drugače je to lastnina drugih, katerih jeklarski delavci večinoma niti ne poznajo, razen morda nekatere po imenu. Pa bo rekel kdo. "Zato je treba stražiti taka podjetja, da ne bi pričela obrate z ljudmi, ki so pripravljeni storiti vse, kar jim bi industrialni kapitani ukazali." Vse to je res. Resnica bo tudi to. da so vse sedanje stavke bolj diplomatičnega značaja kot pa borba med delom in kapitalom. Organizirani industrijski mag-natje so se zatekli s svojimi, lo-bisti v državni aparat in rekli: "Dovolite nam zvišati cene za naše produkte, pa bomo povišali plače." In res bo dobivala jeklarska industrija primerno več za jeklo kot pa bo znašal povišek plače. In zdaj pri vsem tem nastane vprašanje: Kdo je pravzaprav zmagal? Enostavno, zmagal je sistem, ki mu je za več profita! Ce bi jeklarska industrija ne imela pri svojem tipanju v vladnih krogih uspeha v zahtevah za višje cene, bi jeklarska stavka nikdar tako mirno ne iztekla kot je. Kompanije bi se bile v svojem boju proti uniji poslužile sodnijskih prepovedi, ki bi ovirale ali pa onemogočile piketi-ranje in po nekaj tednih bi začeli obratovati z neunijskimi de- lavci, med tem pa se bi razbijanje stavke in unije nadaljevalo, kakor se je to vršilo v prošlosti. Ako hočemo delavci kaj več pridobiti—višje mezde za vsakdanje potrebščine na račun čezmernih profitov, -morami imeti nekoga v postavodajah, da nas bi zagovarjal in hranil. Ameriško delavstvo ima moč izvoliti iz svoje srede vse vladne in po-stavodajne organe — ako se le hoče zavzeti. Ampak ker se noče, mora stokati in prositi več priboljška in ako ga ne dobi, mora v zahtevi za vsak pribolj-šek zastavkati in to v vsakem obratu posebej. V vsaki stavki delavci pazijo na nekaj, kar ni njihovo. Vse pa, kar ni tvoja ali moja lastnina, ne moreš braniti, kajti to je svojima kapitalistične uredbe, ki sama dobro skrbi, da ji je imovina zaščitena. Vsa produktivna sredstva so last korporacij. Delavci ne la-stujejo v njih ničesar razen svojih* rok, ki so delodajalcem naprodaj ... Ako bi ameriško delavstvo to resnico spoznalo in se oprijelo zakonitih sredstev za socializiranje bogastev, tako da bi vsa produktivna sredstva vsi lastovali, pa bi lahko rekli, da naj sedaj mi. delavci, pazimo na vse to kar je našega. Spore bi tedaj lahko izravnavali brez stavk. To bi bili sicer že socializem, a tega nočemo, zato rajše stavkamo in prosimo. Ampak gotovo se bo moralo delavstvo prej ali slej te svoje zmote otresti, kar se zgodi, kadar se izmota iz sedanjega duševnega mrtvila. Ante. NAZAJ IZ VOJNE Vsled pomanjkanja gotovih snovi smo se odločili, da sa časa vojne bo bolje prenehati izdelovanje, nego poceniti ta naš product TRINF.RJEV LINI-MENT. AMPAK SEDAJ se te snovi sopet lahko dobe In tako jc naš stari prelskušeni In zanesljiv TRINERXS LINIMENT sopet priporočan kot tunanja pomoč sitnostim radi nevralgi-je, okorelosti vratu vsled prepihov, pretegnjenja mišic In manjših svlnjenosti. Na prodaj je pri vaših lekarnarjih in v večjih trgovinah, narejen pri Joseph Trlner kor-porarlji, izdelovanjih Trinerjevega grenkega vina SANSOVE AKTIVNOSTI NA SEVERNI STRANI Chicago, III. — Na redni seji SANSove podružnice št. 2 na north side dne 23. feb. v novih prostorih je bil poset precej po-voljen. Med drugim smo razpravljali o zbiranju prispevkov za zgraditev otroške bolnice v Sloveniji. Bilo je že poročano, da je v Jugoslaviji nad milijon dve stotisoč zelo podhranjenih, bolnih in bolehnih otrok in naša humanitarna dolžnost je. da jim pomagamo. Mnogi izmed teh otrok so sirote, ker so v vojni izgubili očete in matere in marsikdo sploh vse sorodnike. Ker tamošnje ljudstvo bremena, M so nastala kot posledica vojne, okupacije in borbe za osvoboditev. samo ne bi zmoglo, je potrebno. da dobi pomoč tudi od zunaj. Dasi organizirana kampanja za sklad otroške bolnice še ni zasnovana, se je vendar odzvalo že toliko prispevateljev, da znaša nabrani fond za to akcijo do 7. marca že nad $39,000. Nič več kot prav, da se vsem za vzgled ponovno omeni družino Frank in Rose Sajovic. Kot /c prej objavljeno, sta pred par tedni prispevala $80, na omenjeni seji 23. feb. pa zopet $110, in sicer $50 za SANS — to je prostovoljna članarina za vsakega po $2.50 na mesec, v naprej plačana za to leto; $50 pa sta prispevala v sklad za otroško bolnico v Sloveniji. Njuna hči Betty pa je prispevala $10, teden pozneje pa sem prejel, od njih še $30, od tega $15 za otroške oblekce, $15 pa za hrano tem sirotam. V imenu podružnice iskrena vam hvala. Posnemajte jih vsak po svoji moči. 0 Kar ste namenjeni prispevati, lahko izročite enemu ali drugemu članu in članici te podružnice, ali pa pošljite tajniku na naslov 2026 Sheffield Avenue, Chicago 14, 111. Vse prispevano bo poslano na določeno mesto in objavljeno v časopisih. John Turk, tajnik. SLAVNOST 40-LETNICE _ DRUŠTVA "SLOGA" ST. 16 SNPJ V nedeljo 24. marca bo v Mil-waukeeju ena izmed onih redkih slavnosti, v kakršnih naša najbolj delavna, zgodovinsko važna društva, proslavljajo svoje obletnice. Društvo t4Sloga" št. 16 SNPJ je eno izmed pionirskih društev med ameriškimi Slovenci. Storilo je tudi na prosvetnem in na delavskem polju že nič koliko dela in ob enem bilo vsikdar v prvih vrstah tudi v raznih drugih naprednih akcijah, v zbiranju doneskov v stavkovne sklade, bilo v pomoč našim kulturnim društvom in je v Prosvetni matici. Letos praznuje štiridesetletni-co in jo bo proslavilo v nedeljo 24. marca v S. S. Turn Hali na 725 W. National Ave. Vstopnina je 75c, z davkom vred. Društvo vabi vse svoje prijatelje "od blizu in daleč", da posetijo to slavnost. SEJA KLUBA ŠT. 1 JSZ Chicago, 111. — Ta petek 22. marca bo redna seja kluba št. 1 JSZ. Vrši se v Centru, 2301 So. Lavvndale Ave. Člani in članice udeležite se je polnoštevilno. Na dnevnem redu bodo razna poročila in potem diskuzija o sodobnih problemih. Morda bo kaj časa tudi za razpravo o tržaškem vprašanju, ki je sedaj v ospredju zanimanja svetovne javnosti. — O. P. * _ i Listnica uredništva Zaradi obilice oglasov, ki jih začasno prejemamo, srno morali v minulih tednih precej drugega gradiva izpustiti, med tem tudi dopisov. Nekaj krati smo list povečali na osem strani, in to bomo ob priliki še poskusili, dasi so s tem stroški jako visoki. Vsem, katerim list, ki je bil toliko let skoro brez oglasov, sedaj zaradi raznih reklamnih naznanil ni morda več toliko po godu, prosimo, da potrpe. Kajti z oglasi si v tej draginji pomagamo, da ni treba toliko apelov za drugo pomoč, a ob enem je v njemu še vedno proporčno toliko gradiva kot v katerem koli, drugem slovenskem listu v tej deželi. HELP VVANTED Parkview Laundrv Co. 1727 1731 W. 21 st Street CHICAGO 8, ILL ! | Fina postrežba — Cene zmerne — Delo jamčeno < > < > < ► TELEFONIi CANAL 7172—7173 ♦ M>»t»«fMM>IMIIMMMIMMMM#> STEADY - GOOD PAY Apply At Once 4305 W. 24th Street HELP VVANTED I HEIP WAMTED Freight Handlers DAY OR NIGHT Chicago-Denver Trucking Co. 3030 S. ASHLAND AVE. Dictatophone Operators Typists I. B. M. Key Punch Operators Calculating Operator General Office VVork Stcady VVork — 5 Day Wcek Good Pay Western Adjustment & Inspection Co. 175 W. Jackson Blvd. Room 2037 General Office Typing. filing. — Permanent position — Hospital insurance paid. — Five day week. Vacation after one year THOMPSON HAYWARD CHEMICAL CO. 1838 VVest 33rd Street LAF. 9800 Secure Your Future With a Firm, Who Has A Peace-Extension Program WE EMPLOY TODAY SEVERAL First Class Die Makers First Class Working Conditions. Pleasant Co-workes. Write or Call i h Person - Every letter Will Be Ansvvered Promptly KALAMAZOO STOVE & FURNACE CO. KALAMAZOO, MICH. Rochester Avenue We have several openings for lst CLASS CABINET MAKERS Time and »/fr over 40 hours Attractive rate of t>ay VVrite or apply SECURITY WOOD PRODUCTS CO. 1123 VVest 2lst Street 1NDIANAPOLIS, 1NDIANA -C O O K S - ASSISTANT COOKS S AL Ali MAKERS POT & DISH VV ASHERS DINING ROOM ASSISTANT W E S L E Y HOSPITAL 258 EAST 8UPERIOR GIBLft — WOMEN Full or part time; light assem-bly and soldering; small fac< tory; good starting pay; wc teach you. O R A K F MFG. C O. 171.1 VV. Iluhhard St. 1 block So. of Grand & Paulina ENGINE LATHE HANDS With Experience Essential lndustry CENTRAL S C R E W C O. 3501 South Shields CAR LOADERS - YARD MEN - LABORERS GOOD PAY 48 Hour Wock STEADY VVORK IN ESSENTIAL VVAR PLANT (Apply at Once) GLIDDEN CO. 1835 NORTH L A RAMI E AH Around Laborers VVe'll Give Y#u a Break »f You Give Us One GENERAL VVORK Loading and Unloading Trucks Help Loading Steel in Factory Top vvages—Time »fr Overtime p|us—Stcady Job and permanent Post-VVar Future Apply CONVEYOR SYSTEMS, Inc. 325 SOUTII CALIFORNIA VVOMEN Needed . NOVV Hand sowing. — VVe show you hovv 50c FOR START Time and half over 40 hours Stcady work Advance Button and Pleating Co. 234 SOUTII MARKET DRIVERS WITH OWN CARS to deliver trailers to dealcrs throughout thc country Pleasant VVork — Good Pay Scc MR STANTON Universal Trailers 4884 NORTH CLARK ST. Embalmer and m- t* kt + t* m * ■ f i Funeral Direetor HIGH GRADE MAN UEGISTERED IN ILLINOIS STEADY VVORK LAIN & SON 316 VVEST 63RD STREET WEN. 0025 STENOGRAPHER - MAIL and FILE CLERK - RECORD CLERK Excellent Working Conditions _DUNBAR-KAPPLE, Inc. _ 3609 W. ARTHINGTON GIRLS and VVOMEN ANY AGE DAY AND NIGHT WORK IN PIE BAKERY NO EXPERIENCE NECESSARY STEADY VVORK — GOOD PAY VVAGNER BAKERY CORP. 1751 VVEST HUBBARD STREET v STENOGRAPHER SALARY $135 PER MONTH PLUS OVERTIME C L E R K - T Y P I S T SALARY $125 PER MONTH PLUS OVERTIME Apply At Once VVAR HEMP INDUSTRIES, Inc. 208 somi LA SALLE ST. ROOM 600 -G IR L- Experienced for Screen Process Work ESSENTIAL TO VVAR VVORK GOOD PAY Sal Advertising 1040 W. Huron St. ASSEMBLERS SOLDERERS---INSPECTORS LIGHT DRILL PRESS OPERATORS Post VVar Future — 100 Per Cent VVar VVork RADIO AND RADAR RATES CONSOLIDATED RADIO PRODUCTS 350 VVEST ERIE STREET CORRUGATED BOX VVORKERS SLOTTERS and GENERAL HELP VVILL TRAIN YOU MODERN FACTORY — NEVV MACHINERY HIGH VVAGES — COME IN OR CALL TRIANGLE PAPER BOX CO. 2431 SOUTH MICHIGAN AVENVR Phone C AL. 3663 Join a pleasant group of people vvho offer you a pertjjanent po-s«tion. VVc need at once Typlit — Clerk. General office work for experienced. Good beginners consklored. Kent Products Co., 222 W. Monroe St., FRA S533. MEN and W O M E N I M J**1." I 1 . ^ -• - * . s* General Factory VVorkers Plenty of Overtime — Steady — Good Pay You Have An Excellent Post-VVar Future Here See MR. TAYLOR, 25 South Hoyne VACUlIM CAN CO. ATTENTION Typlst, Flle Clerk. Unusual op~ l>ortunity Advancement. S day vveek. Nevv Braneh of Rapidlv Grovving National Known Co. Ideal vvorking conditions. DEARBORN 8467 MEN - VVAR VETERANS WOMEN LIGHT FACTORY VVORK Six day vveek. Steady work Time and H for overtime Applj at once SAVOY DRUG & CHEMICAL CO. 16 S. PKORIA ST. VVE NEED A J A N 1 T R F. S S Good vvorking Conditions Apply 21 VVEST KLM % VVE NEED A J A N I T O R Good vvorking conditions 21 VVEST ELM Screw Machine Operators & Trainess AUTOMATIC SCREVV MACHINE FIRM VVITH OR VVITHOUT EXPERIENCE * 7007 South Wentworth Avenue / v TELfcPHONE: ABEKDEEN 5300 -M E N- Ex-Service Men WAR 1NDISTRV NEEDS MATERIAL HANDLERS • k. | Good VVorking Conditions Thompson W»re Co 8470 KING, FRANKLIN PARK VVE NEED MEN FOR Unloading Freighl Time and »* Over 40 Hours 45 Hour VVeek — 5 DtffVeel Permanent VVork Apply Immediately B. A. Railton Co. S«I WEST F.RU. Iz SANSovega urada 3935 W. 26th St., Chicago 23, ILL. Ztiključek gl. odbora !me u*UnuVB««* v c 1 . . _ ca ju vseh organizacij in posa- SANSa glede bolnice meznikov, ki prispevajo v sklad Polletna seja gl. odbora Slo- mlinske bolnice $1.000 ali več, venskega ameriškega narodnega in to P° veličini prispevka; sveta se je vršila v soboto 9 ! lme *"*tnega vse orga- marca 1946 v Gratchnerjevi mzaciJe in posamezniki, ki pri-dvorani, 2653 S. Lavvndale Ave. sP*vajo $100 ali več, a manj ne- Chicago, 111. Trajala je ves dan. Navzoči so bili—od eksekutive: predsednik Kristan, prvi podpredsednik Rogelj, drugi podpredsednik Vider, tajnik Kuhel, go tisoč dolarjev; ime podpornega člana vsi oni, ki darujejo nižje vsote, a ne manj kot $5.00 Pri kampanji za to bolnico, ki $400 za politično akcijo SANSa Ker je Ameriški odbor za jugoslovansko pomoč zaključil povečati svoj odbor in je SANS dobil pravico do treh nadal j nih odbornikov (sedanji odborniki so Adamič kot sopredsednik, Kuhel kot blagajnik ter Vider kot nadzornik), so bili izvoljeni za nova mesta bratje Rogelj, Zavertnik in Mutz. Ker se zadnja dva nahajata v New Yorku, bosta lahko zastopala SANS na tedenskih sejah administrativnega odbora. blagajnik Cainkar, zapisnikar vodil upravni urad SANSa TISKOVNI SKLAD PROLETARCA Zupan, odborniki Jurjovec, Krape nc in Zaitz; od nadzornega odbora: predsednik Železnikar, nadzornica Zakrajšek in nadzornik Za vertnik; od širšega odbo- s pomočjo krajevnih podružnic in odbornikov, se ima naglašati tudi potreba prispevkov v SANSov upravni sklad, iz katerega se bodo plačali vsi stroški te ra: sestre Erjavec, Speck,1 kamPanje Krainz in Kušar ter bratje Klu- Kampanja za zbiranje pri-ne, Pollock, Stonič, Zbašnik in spevkov v sklad mladinske bol-Zorc. Seje se je udeležila tudi niče nima političnega značaja, tajnica Združenega odbora ju-žnoslovanskih Amerikancev sestra Anne S. Traven iz N Yorka, ki je poročala o zaklj čkih konference jugoslovanski predstavnikov v Nevv Yor radi tega se naj vanjo pritegne-io vse panoge slovenskega živ-lja v Ameriki, katerim je pri srcu blagor naše stare domovine. L, J » mladinsko bolnico v 2. marca, kjer radi nepredvide- Sloveniji, ki se ga zbira med na-nih zaprek SANS ni bil zasto- šini narodom, cstanc v varstvu pan, ter o seji eksekutive Ame- SANSa in v njegovi blagajni riškega odbora za jugoslovansko pod poroštvom SANSovega taj-pomoč dne 4. marca. nika in blagajnika, dokler ne Daljša poročila o poslovanju vsota oddana v nabrani n»-SANSa sta podala predsednik nien na popolnoma zanesljivo Kristan ter tajnik Kuhel, kraj-j »nesto. ša pa drugi odborniki. Po skup- ," Pri izvajanju tega programa nem kosilu so bile predvajane naj SANS predvsem upošteva slike, posnete ob priliki prve svete, priporočila in želje slo-konvencije SANSa v Clevelan- venskih državnih oblasti ter vsa-du leta 1944, ter zvočni film ko morebitno nesoglasje tako "Ljubljana pozdravlja, osvobo- uredi, da bo končni rezultat naj-. ditelje." uspešnejši in najkoristnejši svo- Na popoldanski seji, ki je tra- jemu namen, jala do 6:30 je bil glavni pred-! Nadalje je zaključeno, da met relifna akcija ter razprava SANS sodeluje v splošni pomo-in zaključki glede fonda mla- žni akciji z American Commit-dinske bolnice, ki je bil ustanov- tee for Yugoslav Relief, kakor ljen na seji eksekutive dne 26. doslej, dokler glavni odbor januarja 1946. Posebni odbor, 'SANSa ne sklene drugače, sestoječ iz bratov Roglja, Kuhe- •• j lja, Cainkarja, Krapenca in 2e- Na Seji GOTOVOHO leznikarja, je predložil svoje onn „ priporočilo o zadevni akciji in! l3^ za OOIHICO to poročilo je bilo z dvema do- Ponovni dokaz, s kakim na-datkoma soglasno odobreno in j vdušenjem je naše članstvo. sprejeto. Glasom tega ukrepa1 sprejelo sklep o ustanovitvi I seje gl. odbora, je določeno: Minimalna kvota za zgradi- sklada za mladinsko bolnišnico, so prispevki, ki so jih naši gl. tev mladinske bolnice v Slove-, odborniki izročili v imenu svo-niji znaša $150,000 in ta vsota jih organizacij takoj po seji. Prvi je bil John Pollock. blagaj- bo zbrana pod pogojem, da vlada Slovenije zajamči dejansko ustanovitev take ustanove v čimbolj moderni obliki, kot si jo mi tukaj zamišljamo. Naša akcija ima človekoljuben na men, zato ne želimo drugega kot zagotovitve od tam, da bo sodelovanje obojestransko. Označena vsota $150,000 se naj čimprej nabere in prekorači in s presežkom financira nabava opreme, potrebnih aparatov in laboratorija, tako da SANS ne bo samo financiral zgraditev primernega poslopja, temveč tudi vseh drugih pritiklin.da bo bolnišnica popolna in uporabna. Čim bodo vladne oblasti predložile zadovoljiv načrt in določile kraj ter končni značaj te bolnišnice, se naj graditev pri- čne in denar na razpolago odpo-* imenu Progresivnih Slovenk iz šilja. Sestavi se naj seznam prispe-vateljev, v katerem naj dobijo posamezni darovalci zasluženo priznanje, in sicer: nik podružnice št. 39, Cleveland, O., ki je v imenu svoje postojanke izročil ček za $3,000, obenem pa še $300 za upravo SANSa. Sledil je ček od tajnika podružnice št. 48, tudi iz Clevelanda. brata Durna, v znesku $1,000 Glavni tajnik Ameriške bratske zveze Anton Zbašnik je izročil znesek $1,000. prvi obrok skupne vsote $5.000, ki jo je obljubila ta bratska organizacija. Sestra Katy Krainz iz Detroita jc v imenu podružnice št. 1 izročila $200 za bolnico in $100 za upravo. V prvem znesku je vsota $100, ki jo je ona poklonila v ta sklad v spomin svojemu sinu kapitanu Johnu Krainzu, ki je padel na Filipinih. Sestra Josie Zakrajšek je v Clevelanda izročila ček za $3, 200 za otroško hrano. Tako je bilo na seji izročeno $5,200 za mladinsko bolnico, $3,200 za pomožno akcijo ter NAROČITE ameriški družinski koledar t:m v Ji KRAJI! Stane $1.65 s poštnino vred. Pošljite nam točen naslov in vsoto, drugo izvršimo mL Letošnjega koledarja mora v stari kraj najmanj tiaor izvodov! Ljudje tam ga bodo veseli, ker je njim posvečen. III. IZKAZ Elisabeth, N. J. Amalija Oblak S1.00. W. Aliquippa,- Pa. George Sinre kar 75c. Geneva, O. Jerry Urbas 50c. Karton. O. Joseph Skoff S. 100 Cleveland, O. John Ušeničnik $2; po $1: Louis Lamut, Louis Lovko in Frank Močnik, skupaj S5. (Poslal John Krebelj.) La Salle. III. Leo Zevnik SI.50. Gurnee, III. John Mesec 80c. Chicago, lil. Po $2: Filip Godina, Fred A. Vider in Milan_Medyešeki Leopold Wcssel SI, skupaj S7. Fontana, Calif... Anton Richtar 50c. W. Mineral. Kans. John Marolt S 1.75; Frank Losjak 50c, skupaj S2 25. (Poslal John Marolt.) Sudburv. **>nt.. Canada. Albin Kocjan 50c. Gouanda, N. Y. James Dekleva $2 50. ..Kains, Utah. Anton Kump 50c. Arma, Kans. Anton Shular SI; Chas. Vorina (Edison) 50c, skupaj SI 50. (Poslal Anton Shular.) Cleveland, O. Klub »t. 49 JSZ $15; Mat Petrovich $5; skupaj $30. Bellaire, O Louis Pavlinich SI. Ročk Sprlngs, Wvo. Frank Rc-mitz $1.36; Frank Grum $1. skupaj $2 36. (Poslal Frank Rcmitz.) Enon Valle.v, Pa. Anton Cvetan 50c Youngstown, €1. John Petrich SI. Chicago. III. Andrew Grum. Jr., Detroit. $25: John Spillar. St. Louis $7; Josephine Močnik. Cleveland, $5; John Olip, Clarendon Hills, $2; Frank Vratarich. Luzorne. $1.50; Frank Barbič, Cleveland, $1, sku paj $41.50. (Prejel na seji gl. odbora SNPJ Frank Zaitz.) Thomas. W Va. Blas Pauftek $1 (Poslal L. Werdinek ) Kichwood, W. Va. Louis Prelaz $2 00. Gallup. N >lcx Juha Novak $2 (Poslala Mary Marinšek.) Coverdale, Pa. Federacija SNPJ zap. Pciiiic $20, iimLm dno med zastopniki društev $33, skupaj $53 (Poslal Anton Cipčič.) Detroit, Mich. Joseph Menton $5; Frank Kuhovski $2; Martin Menton $1, skupaj $8 (Poslal Joseph Koršič ) Springfield, III. John Ocepek $2. Frank Zattich 50c. skupaj $2.50 (Poslal Joseph Ovca.) Miluaukee, His. Frank Maroh 50c. (Poslal L. Barborich.) Diamondville, Wyo. Po $1: Frank Barlič in Joe Bastel; po 50c: Marv Turk in John Kompare, skupaj $3. (Poslal Anton Tratnik.) Livingston, III. Jobn VVidmar 60e Waukegan. III. Prijateljica lista $3 00. Berwyn, III. Frank Molan 50c. Herminie, Pa. Po 50c: John Res-nik (Hostctter) in Jacob Oblak (Dilliner), skupaj $1. (Poslal Anton Zornik.) Cleveland. O. John Zalar $1.00. (Poslal Felix Strumbclj.) Fairport llarbor, Ohio. Lovrcnc Baje $3 80. Cleveland. O. Po $1: Mary Zavrl in Frank Žagar; Stanley Dolenc 50c, skupaj $2.50. (Poslal Anton Jankovich.) Oakland, Calif. John Tertinar $1; Albert Hrast 50c, skupaj $1.50. (Poslal Anton Tomšlfc.) Ely, Minn. Matt Praprotnik $3 Skupaj $190 56, prejšnji izkaz $146 51, skupaj $337.07. Tajništvo SANSa izreka glo-| boko zahvalo bratu LeOnu Gret, chnerju in njegovi soprogi, kej sta brezplačno dovolila celo-dnevno uporabo dvorane za sejo gl. odJrora, kakor tudi za vso drugo postrežbo gl. odbornikom SANSa. Hvaležni smo zlasti zato, ker je novi gospodar odklo nii vsako poplačilo in je celo odklonil najem dvorane drugim strankam, ki rade plačajo ve da> la.tt paaso* and vvith every -tmder-nourished čhild that dies in Europe or Asia, controls were lifted and Americans were toUl in effect that they could eat, and waste, as much as they pleased. Al last President Truman has called a conference of "civic leaders," and vve are in for med that an "uggressive" campaign will be vvaged to persuade Americans to use substitutes and eliminate vvaste. Ordinary Americans arr more than vvtlling, but one vvonders whether the speculators and the hoarders are. Marquise Childs points out that a thousand vvheat elevators in the Northvvest are full to bursting, vvhile Secretary of Agriculture And« r son has announced that commit-ments of vvheat for Europe vvere sliort 150 000 tons in February and will be even shorter in March. Factors in the situation are the poor coordination of boxcar facilities and the grain lobby's desire for higher profits and an end of priče control. We hope Secretary Anderson is right in his stubborn insistence that a volunlary program will suffice. But the public should be prepared to acccpt rationig again vvhen and if it appears necessary. The question is vvhether the necessity vvill be recognized by President Truman and his ad vise rs.—The Nation. THE MARCH or LABOR juk FireriM* m*c*Of/m« UDR* «TRANQUO WfTM»^AMOVTHOFlt3 M^TH, •K) JA*uary, leso. 7We^TY THW ♦sv^oseaieco A « op OOMBinajion *OT To SSU gasks ČKCIPT in acoc*vjru RAtfs WA®osMfp ay ~ ot» smu.i*j63 pcmattt' to ihcftooft '. /v^usid Of A BRgACM Of 0NMN IA* IHGY TPi«) AwD FouMD QUti*>(, BACM OOOPfRnAS SCNTZsJC€D TO PAtf SO C»HUJW«.Y VVAGtf - rniRDS of 7UČ IoTAl IEA^nERS kith soo ca rr^fK! NO STRIKE POLICY The press of the nation has been flooded recenty vvith a statement from William Green, AFL president ,that "strikes don't pay." _ Corning from a labor president. sad commentary upon the hundreds of lives vvhich have been sacrificed in labor vvars and strikes. It is difficult to believe that an.vonc, least of ali a labor leader, would ctome to the belief that the preselit vvorking conditions of our nation could havc been brought alx>ut vvithout .strikes. e It is equally a sad commentarv that anyone vvould belk>ve that the present level of vvages vvould have been reiched vvithout strikes. Green, so it has been reported. rccently told President Truman that the AFL has achieved vvidespread gains vvithout strikes. The fact that striking vvorkmen in other than AFL unions pavijd the way tor those gains apparently means nothing to VVilliam Green. The day unionists surrendered their right to strike—vvorkmen will forever surrender their right to progress. Workers have a right to vvonder vvhat Green thinks of John L. Levvis' recent notice to the Federal govemment that he intends to call his United Mine VVorkers out on strike to gain their objeetives!—The Progressive Miner. // Here's a Chance to Make a Profit! a Roger W. Babson is "a pillar of the church" and a very pious gentle man, but something is vvrong vvith his moral standards. Novv, vvhen this nation is trying to build lovv-cost houses for millions of homeless veterans and other citizens, Babson'^ vvidelv published financial advice column is telling people how to make unearned profits at the expense of those vvho have no roofs over their heads. In a column entitled "The Heal Estate Outlook." Babson said that "the boom gathers momentum," and gave detailed advice on hovv to buy land vvhich vvill yield quick and easy profits when re-sold as sites for nevv houses. retail stores and other buildings. "Mr. Wyatt wilL do everything possible to stimulate nevv home building," Babson said. so there is bound to be a "building boom." Smart people vvill cash in on it by buying the needed land and holding it until they are bought off at a Tat profit. Babson alsp advised that novv is a good time "to seli obsolete houses." In others vvords, to take advantage of people vvho are so desperate that they vvill pay tvvice vvhat an old and dilapidated house is worth. Babsons morala are the same as those o! the povverful rea! estate lobby vvhich is fighting thc Truman-Wyatt home-building program, but he is more frank about it. The lobby talks about "free enterprise." He eimply says, "Here's a chance to make a profit.",, Until those moral standards are changed. it vvill be extremely diffi-• cult to solve the housing problem. —Labor. Ship And About Us Ali In General By Raymond Hofses, Editor, Reading Labor Advocate There is a story about a voyager of uncertain nationality vvhich aeems to apply to the general run of people right novv. In the middle of the toight, so the story goes, thc subject of this yarn vvas avvakenec by heavy pounding upon his state-room door and a voice crying, "Wake up, the ship is sinking." Whereupon he rolled over. and settled dovvn for another nap mur-muring, "Well, let it sink; it doesn t belong to me." You may laugh at and feel quitc superior to the fellow vvho reacted so stupidly to grave danger But if you are an average American it is probable that you are no less avvare that calamity may be .110 farther away than the next tick of the clock. Millions of Americans are like that and have been for a long time Back in the days immediately follovving World War I, there vvere those vvho sounded the vvarning of vvhat h&ppened to the vvorld during World War II. Socialists of that day told vvhoever vvould listen that, b> getting back to capitalist "norma^," the people of that genera-iion vvere direeting the vvorld straight tovvard social inequalities and international rivalries that would again plunge the vvorld into war. And people by the millions— vvorkers for the most part—said. by their actions and by their in-aetion; "What do vve care about thc World; it doesn't belong to us." Our man vvould have liked to climb into the very first lifeboat that vvas launched. But he stayed in line because he knevv that he'd be shot if he left the plače to vvhich he had been assigneu. Later he leamed about controls in a lifeboat, vvith space rationed. vvater rationeu, behavior controlled. It vvas ali very uncom-for table and completely at variance vvith the špirit of individualism ir vvhich he had fashioned his life up to that time. The man on the sinking ship soon found out that here vvas more to lt than mere ovvnership of the ship Within a fevv minute* he vvas lined up on deck vvith his scared and •hlvering fellovv passengers. There he leamed that conditions ran [ change suddenly and radically. The captain, vvho only a fevv hours ago vvas a genial host, novv vvas a dlc-tator vvith a gun in his hand. VVell, vvhat do you care that cap ■italism is sinking? It doesn't belong to you, does it? VVhat do you cart if priče levels rise and values arc destroyed? You're getting mori vvages — or are planning to get them, aren t you? VVhat do you can ii private ovvners strike against th«. govemment to open the way for more "businesj as usual"? You voted for that way of life, didn't you? Well, you may care vvhen you are herded in line later on. Maybe you stili think that fascism came to Italy because a man named Benito Mussolini vvanted it to. Perhaps you stili think that Germany never vvould have gone Nazi if Adolph Hitler had been kil led in the first VVorld War. Most likely you don't think about vvhat has happened, is happenlng and vvhat is shaping up to happen in the vvorld. Why should you; It isn't YOUR vvorld. Well, you're vvrong. Mussolini and Hitler aren't to blame. The reason dietatorship finally came to those eountries in Europe vvas because the people there thought and acted pretty much as the people of America think and act today. Tbey vvere planles*. They had gone along too long being AGAINST many little 4hings but not FOR one big thing. Their ^conomy vvas shattered The struggle betvveen the classes had reach- £3,000,000 AMffliCAN rAZN, ANpCH»UO«eM HAV* VtH.UWTARll.YPt«-CHA«D Ltfg JNSUHANCt TO ~rne Ai+outrr oe $100,000,000,000. ^Jhis «5 HAT ioOHGuAOAtim op C^PtSMAHSHtP. ^OO^RjeiTlN« M*/tTHATW # FEED GERMANS? ASK N0RWAY! President Truman has aaked us u> reduee our diets in order to provide food for impoverished foreign populations. No one vvill refuse that humane request, as long as the food does not go to our former enemies or to pseudo neutrals like Spain vvho helped our enemies. In short, vve should lighten our ovvn belts, if necessary, to help our allies. But vve should not be asked to sacrifice our food to make the Germans or Japs fat and arrogant again. It is vvell to remember the charity of Norway after the last vvar. in sympathy for German children, she took thousands of them into Norvvegian homes and raised them vvith Norvvegian children. When they vvere strong and healthy again ,they vvent back to Germany. But did they feel any gratitude for the kindness they had received? The ansvver to that is vvritten in Norvvegian blood The hungry German children returned to Norway vvhen the next vvar broke out. Thcy vvent in the uniforms of storm troopers, killing, raping, deporting and torturing the people vvho had befriended them Tney laughed at the "softness" of the kindly Nonvegians. They used as military information ^he knovvledge thcy had gained of Norvvegian geography vvhile the Norvvegians fed and cared for tiiem. Human history records no fouler betrayal than the invasion of Norway by her adopted children. Germany evaded the penalty of the first World War by the benevol-ence of her neighboors^ Novv she is insolently squawking for somebody to feed her again. Let us, bv ali means. feed the vietims of Germany—our brave little allier vvho, as prLoners of thc "master racc," suffcred more in a month than the population of the United States suffered in the entire course cf the conflict. Germany adopted as a matter of military policy the starving of ali conquered eountries. She did so in order to vvipe out the next genera-tion of soldiers that might block the next German avalanehe of ag-gression. She systematically starved French, Belgian. Dutch, Polish, Norvvegian and Russian children in the sadistic theory that dead babies don't grovv up into encmy soldiers. Novv Germany says she is hungry. Well, let her serateh for her food, As long as she is doing that she is not seratehing out the eyes of her neighbors. If vve feed her novv. vve'11 fight her later. Ask Norway!—The International Teamster. ^ IN THE WIND From THE NATION A west coast correspondent reports considerable confusion among the commissioned personnel at some of the smaller Caltfornla naval bases. The rest rooms come in threes—one labeled Men, one labeled VVomen, and one labeled Officers. Things vve never knovv till novv: The Nevv York Stock Exchange ran an advertisement in the Sunday Times a fevv weeks back vvhich re-vealed: "Both your neighborhood voting plače and the Nevv York Stock Exchange provide common meeting grounds for ali shades of opinion. . . . Second only to pre-si-rvinK Qm purity of the ballot is the need for preserving the inte-grity of the market plače. . . Truly, the voice of the people speaks more clcarly and forcefully through this Exchange and the other organized markets of the country than through any other single means of expression, save the polllng plače." • Le jazz politique: The London correspondent of the Record Changer, an American hot-jazz monthly, says, "It vvould appear that every jazz fan th Europe vvas a member of the underground movement.!' , • A committee of leading Norvvegians headed by the chief justice of the Supreme Court is col-lecting funds to erect a memoria! to Frunklin D. Roosevelt in Oslo. * VVorld-girdling airliners had just succeeded in convincing us that the vvorld must be round after aH, vvhen along came Transcontinental and VVestem Air, trading as T.VV.A., to throvv the issuc into doubt again. VVith the acquisition of European routes, T.VV.A. has started billing itself as Trans-World Airways—a clear implication that, so fgr as T.VV.A. is concerned. its planeš are traveling aeross the vvorld and to hell vvith this nevvfangled nonsense about going around it. FOOLING THE PUBLIC The American public, made up chiefly of vvorkers, farmers and other lovv-income folks, has a vitai stake in docent vvages, strong unions and priče controls to keep dovvn living costs and prevent inflation. But a huge big-business campaign is novv under vvav to fool the public into favoring union-busting legislation and lovver vvages, vvith unrestricted profiteering and no lid on prices.------ These poisonous ideas are being piVsented in sugar-coated form through a million-dollar nevvspaper advertising campaign of the Natl. Assn. of Manufacturers. A t the same time, the publication In Fact has exposed the systematic coiruption of many weekly papers through a sU^el company advertising campaign. As the priče of receiving the companies* ads, these papers. vvere required to print prepared anti-labor editorials and alleged "nevvs items." VVhile self-respecting publications refuse to seli their nevvs and editorial columns in this brazen fashion, big advertisers unquestionably influence them in more subtle ways. And because they are big-business institutions themselves, most of the major papers print big-business propaganda of their ovvn accord. VVhile they knovv they can't fool aH of the people ali of the time, these propagandists hope to fool many of tiiem into opposing their ovvn .nterests; and to fool others into believing that vvhat they read in most ot the press reflects "public opinion."—The CIO Nevvs. DON'T LET THEM GET AWAY WITH I WITH ITI Radio commentator«, nevvspaper columni.sts ;uid editorial vvriters, the National Association of Manufacturers ,and ali the ^others vvho are opposed to vvorkers' organizations are industriously trying to turn the general public against unions by blaming the shortage of consumer goods on the current crop of strikes. By continuously repeating this charge, day after day and over and over again, they have eonvinced the eoaily-fooled element of the Amercan public, including certain of their representatives in VVashingion, that the only way they're ever going to get needed products back on the market is by putting the unions out of business. VVe suggest to our rea de rs that the next time they hear a radio comnientator giving out vvith that line, or see it in their nevvspaper, they take the trouble to do a little counter-propaganda vvork of their ovvn. VVrite the radio eommentator or tlie nevvspaper and ask them to explain the shortage of aH the products uf the many Industries not afiected by past or present strikes. Send them a list of the things you've tried to buy lately but couldn't, just because, as one large sliirt manu-facturer said recently: "VVe won't ship a damned shirt until vve get a priče inerease." If enough union members do that, the anti-union bovs on the radio and their pals in the nevvspaper business vvill soon puli in their ears. —The Brewery VVorker. OH, SUGAR! In another six months the Philippine lslands vvill become indepen-dent, and on their ovvn. But the UniU>d States is not going to give them up—and the Philippines are not going to give us up.-The population of lhe Philippines, at the time of taking the 1940 census, vvas 10,350.000 and the land of the lslands vvas 114.830 square miles. Rcciprocal ^ec trade relations havc cxistcd betvvecn thc United States and the Philippines since 1909. Under the nevv relationship covering thc fortheoming indepedence of the Philippines free trade vvill continue for ten years. Thc most important shipments of the lslands *o our ovvn country has been sugar. The Philippines are insisting that its sugar should be shipped vvithout any tariff to the United States indefinitely. V 4 ' But the United States is being accused of letting Cuha dovvn failurc o provide the market for ali of Its sugar. Ali restrietions on the shiptnents of sugar from Havvaii vvere re-inoved by an order by President Roosevelt in 1942. So Havvaii figures in our three-comered sugar puzzle. A lot of people keep on nsking wby sugar produetion is not de-veloped in the United State/so as to take care of our ovvn demands. Ah. there is the rub! A half dozen of our ovvn Southern States have grovvn an fine a quality of sugarcane and sngarbeets as has ever been produced in any part of the VVorld.—Federation Nevvs, Chicago. LACK OF MATERIALS STYMIES HOUSING Lack of equipment and materials is blamed by the U.S. Chamber of Commerce as being primarily responsible for the critical housing shortage. The national organization has just compieted a survey of more than 1,100 cities. Local Chambers of Commerce vvho sur-veyed the situation proposed a four-point plan to step up the sup-ply of building materials: 1. Compel the O.P.A. to make priče adjustments. 2. Speed up the release of Army barracks, prisoner-of-vvar camps and similar struetures for conver-sion to civilian use or to be torn dovvn for lumber. 3. Release lumber, plumbing, heating and other equipment novv in Army hands. 4. Stop lumber exports. —UMVV Journal. ed a point vvhere workers vvere? di-vided among themselves into many groups And so It vvas that a captain ap-peared to herd them into line and asslgn to each his plače. The ship sank and they lived in the lifcboats for a vvhile. • VVhen the 9ocialifts of the vvorld sounded the alarm, even before VVorld War I, they cared enough to urge a course of aetion. They didn t stop vvhen they said %'the ship is sinking." They also sai^J, "Let's build another ship." ^ The old ship vvas the class eronomy based upon private profit and bearing tovvard industrial and commercial rivalries and vvar, The nevv ship whs to have been a cooperative commonvvealth, based upon vvorking class unity and heading tovvard abundance and har-mony. But the same people vvho could-n't save tke old ship just wouldn*t build the nevv one And thafs hovv people are aeting toda^. VVell, human freedom can't be preserved anywhere in the vvorld merely by fighting for It. Freedom must be used to make life better and safer. Othervvise it dies and is buried vvithout moumers. If he begins his letter, "My at-tention has been called to ..he vvants you to think he is a big shot surrounded by a corps of under-ling attention-callers-to. —Cincin-nati Enquirer. MEAT"GYP" According to the "Wall Street Journal," tbe black market in meat is "getting darker every day." The "Journal" insists that in Chicago the O.P.A. admits from 30 to 40 per cent of the becf is retailed at overceiling prices and that the situation is even vvorse in Nevv York, vvhere the illegal sales total about 80 per cent. SUGAR The prifre of sugar is1 going up six-tenths of a cent b pound. Almost ali of the inerease vvill go to refining companios in the United States and Cuba. * The main reason for the raise vvas to make it possible for Uncl? Sam s Commodities Credit Corporation to pay one-half cent a pound more to Cuban sugar companics. most of vvhich arc ovtned by big American banks and other VVall Street interests. They have been demanding a large boost in the priče of Cuban sugar, and Commodities Credit granted part of vvhat they asked. The Interests of Lobor and Farmers The current re-emergence of "vigilante" organizations of farmers bent on opposing labor's struggle for a fairer vvage is a depressing revival of an old employer strategem to divide tfie producers of America—the vvorkers and the farmers. No one vvho studies the farm situation vvith any care can doubt for a moment that the farmers have critical problems and urgent needs. Nor can any sincere študent doubt that in most cases, the farmers form-ing "vigilante" groups are motiva ted by an earnest desire to find a militant outlet for their grievances and a medium for gaining the public's car. Unhappily, hovvever, thcsc vigilante organizations almost always become the darlings of the reactionary press and the tools of the more unscrupulous segment of management. In the hands of these forces. farm vigilante groups are transformed into out-and-out anti-labor agencies arrayed against the famier's best interests and best customers—the vvorkers ot the city. Nevvspapers egging the farmers on had no room for the sound coun-sel of Murray D. Lincoln, president of the Co-op Lcague of the U.S.A, and leader of the Ohio Farm Bureau Federation. vvhen he correctly emphasized the basic issues in the economic struggle in America today. Said Mr. Lincoln: s "Here at home vve find industry and labor poised in battle to deter-mine vvhether vve shall indeed tap the rich potCntial abundance that is America. The issue is not shall vve or shall vve not inerease vvr.ges? The issue is plainly, have vve the courage to abandon our old timid concepts of scarcity produetion and produce abundantly for the common vvelfare? "The farmer today has as vital an interest in the outeome of the current struggle betvveen management and labor as the vvorking man himself, because the only safeguard against thc scrious collapse of farm prices in the next fevv years is ever-higher purchasing jibvver in the hands of our customers. *'In my opinion, the farmers* No. 1 objeetive should be full produetion, full employment, and high vvage levels. Particularly, vve have a real stake in the fight for a minimum hourly vvage of 65 cents." Here, it seems to us. is farm statesmanship of the highest character, for here is recognition of the fundamental fact that only in an economy of abundance is there any real hojje for labor and agriculture—and the rest of the country—and that the struggle~to banish scarcity economics requires the common efforts of farmers and vvorkers. Any attempt to divide these tvvo great producing groups in America in pursuing this common goal is so much gravy for the small but povver« ful c!ique in America vvhose fortunes and povver rest 011 the mainte-nance of monopoly and scarcity.—The Progressive. • BREAD PRIČE BOOSTED BUT CANNOT EAT CAKE NEW YORK, March 6. — The O.PTA. has started an investigation of Nevv York bakers vvho have raised the priče of bread 2 centi a loaf. That inerease on the "staff of life" is a heavy burden on the poor. There ia no use advising them to "eat cake," hovvever, because the bakers have boosted its priče 5 cents. That also is being investi-gated. Sound Morals, Also Good Business "If there is to be peace and freedom in the vvorld." Congressman Charles M. La Follette (Rep., Ind.) said. "our country must say to the vvhite nations: "It is time for you to release your hold on the yellow and brovvn and black peoples—to stop depressing their standards of living and retarding their development, That position is not only sound morally, but also from the standpoint of jobs, produetion and profits. "You cannot seli radios, bathtubs, automobiles end other products to yellow, brovvn and black people vvho receive sueh a small share of the vvenlth vvhich thcy produce that thcy can barely maintain themselves. "These people occupy almost three-fourths of the surface of the earth and offer thc greatest potential market for industrial goods in the vvorld today—lf vve furnish the leadership vvhich vvill etrike off their colonial fetters and relieve them from the economic Injustices to vvhich they have been forced to submit for 400 years."—Labor. Just a Typo(raphieal Frror At the breakfast table the amateur poet eagerly opened the morning paper, ran his finger dovvn the "Contributors' Column" and. finding vvhat he sought, began to read. Suddenly he gasped, dropped the paper. and in an agonizing voice eried, "Oh, heaven vvhat have I done to deserve this?" "VVhat'* vvrong. dear?" asked his startled vvife. "VVrong?" he muttered. "I wrote a poem about our VVillie, and I said. My son! My pigmy counter-part.'" "Ves, yes, go on!" urged his anxi-ous mate. . The poet drevv a long breath, picked up the paper. and, squaring his shoulders, forced himself to read: "My son! My pig, my counter-part!" GOING DOWN "Hovv old are you, my little man?" "I don't knovv sir. Mother vvas 26 vvhen I vvas bom, but novv she "s only 24."