DRAOOTIN KVEDER: UJU in politično-strankarske ter kulturjio-bojne učiteljske or^anizacile. V svojem izvrstncm članku UJU in dmštvo učiteljstva meščanskih šol« v 12. številki »Učit. Tov.« omenja Iv. D. neki tretji sestav naše organizacije, s katerim misli en del učiteljstva, da naj bi se mesal sedanji sestav organiziranja UJU. To naj bi bil sestav na podlagi politiških in ^vetovnih naziranj. Dovolite mi tov. urednik. da še enkrat pridenem k teniu kočljiv\emu vprašanju svoje^ misli. Že enkrat seiti omenil in pojasnil, da nikakor ne gre smatrati crganizacijo učileljstva na osnovi kateregakoli svetovnega nazirania ali politične pripadnosti za stanovsko organizacijo niti po svoji notranji udnižujoči sili niti po ciljih udruženja. ki morejo le odgovarjati udružujoči <;ili. Stanovski in strokovni interesi morajo samo po sebi v takih organizacijah biti absolutno podrejeni političnim stremlienjem, ki izvirajo iz »izvestnega svetovnega« naziranja: v stanovskih in strokovnih organizacijah pa morajo biti stanovska in strokovna načela prva in edino merodajna, katerim se morajo podrediti vse diterencijacije članstva na temelju političnih in svetovnih naziranj. Mnogo je sicer govora o izvestnih svetovnih naziranjih, na katere naj se vedno oziramo in katere naj upoštevamo nri svojem delu. Ali ne dajmo se preslepiti s takinii konstruiranimi »vzvišenimi« svetovnimi nazori, makar jih nam kdorkoli ponuja. priporoča ali vsiljuje kot prvo in najimenitnejše izhodišče našega stremIjenja. Ugotovljenih. fiksiranih svetovnih naziranj. zaradi kojih bi bilo treba, da se razvneraamo. diferenciramo in prepiramo ne more biti, niti jih ne smerao pripoznati. Vsaka taka naziranja so gola domnevanja, nazori ali mnenja, pred vsem fantomi kakor vse, kar izivira iz lastnega spoznanja stvarnosti. Seveda čitamo v knjigah, časopisih in razpravah o razlikovanju. o posebnih, specifičnih svetovnih naziranjili kakor: katoliški svetovni nazor, krščanČski svetovni nazor. materialistični, marksistični, komunistični svetovni nazor itd. Ali to so samovoljne. neznanstvene Lopredelbe človeškega gledanja ali nazira|jn]a v svet okoli sebe. To so le domnevaii.te, mnenja, kako ta ali oni. ti ali oni miglijo o svetu okoli sebe, ali kako ga naSrajo, vidijo. Glede organizacije našega stanu se na vse to ne moremo ozirati in tudi ne viJlm v to nikakoršnega povoda. Saj izvi¦¦'ajo vsa fiksiranja in ugotovljenja specitičnrh »svetovnih na/iranj« zgolj iz eko^omskih in političnih interesov dotičnih s°cijalnih tvorb, posebnih polit. strank, katerim je lidružujoča sila nefcdaj bila ^kupnost idejnih interesov. Vsi gledamo in naziramo svet, in skoro vsak si prizadeva po svoje, da bi se v njem bolje orientiral. Predvsem ima ^sakdo. kakor v perspektivi, svoje stali*Če in vsak vidi in glcda predmete in odn°šaje okoli sebe po svoje. Ta gleda in Hrosmatra natančneje to. oni zapet neikaj "fugega, vsak po svojem interesu, ki izv'ra iz danesja položaja njegovega. Glavna diferencija gledanja ali nazir^nja v svet po človeku, pa je po moji skromni sodbi to-le: 1. So ljudje, ki nazirajo ali gledajo v svet pametno, razumno. 2. So ljudje, ki iiazirajo v svet prav neumno. 3. So ljudje. ki hrepenijo svet okoli sebe in v sebi do dobra spoznati in ki mnogo razmišljajo o njem. 4. So ljudje. ki <prav radi spiejemajo že od drugih izdelane in konstruirane, fiksne »svetovne nazore« in skozi nje kakor z očali gledajo, nazirajo s.vet brez lastnega, globjega razglobljanja. 5. So ljudje — in teh je pretežna veČina -- ki po svojem položaju ne morejo drugače gledati ali nazirati svet, nego zgolj iz vidika osebnih koristi in poželenj. Vse svoje naziranje v svet omejujejo le na zadeve, ki ne presegajo osebnih interesov. 6. So nadalje ljudje. ki vidijo ali nazirajo svet le iz strankarskega svojega stalisča in med njimi je mnogo takih, ki jim je ves svet le objekt strankarskega svojega interesa. To so po mojeni mnenju diferencijacije politiških in svetovnih naziranj, kakor jih nam prikazuje stvarnost. Morejo H takc diferencijacije biti podlaga sestavu UJU, more li se UJU sploh ozirati na kakšne izgotovljene »svetovne nazore^? Svet pa ostane svet, kakoršen je, navzlic vsem ugotovljenim ali fiksiranim -svetovnim nazorom«, katere mu postavljajo razni veleumi ob stran ali nad njega, kot nekaj njemu nadrejenega. Ravno tako tudi pametni in prosvitljeni ljudje še dalje gledajo in nazirajn svet pametno in prosvitljeno brez ozira na izvestne fiksirane svetovne nazore. Kaka nespamet, pehati se za splošno obveznost takih svetovnih nazorov za vsakega. Razumni ljudje vedo, da sanii pripadatno svetu in tudi vse kar rielajo in povzročajo in da smo celo sami v prvi vrsti svet. Svet ne pozna izven sebe nikakega obveznega edino veljavnega svetovnega nazora; svet sam je po sebi zakonitost. Le nespametno. zaslepljeno gledanje v svet more zamisliti tak III. sestav, s katenm nai bi se mešal sedanji sestav UJU. Tu neha prosvitljenost. O učiteljih pa zahteva interes naroda, da bodimo tudi prosvetitelji naroda. Spreminjati sedanji sestav UJU na podlagi diferencijaeii »političnih« in »svetovnih« naziranj ter vzeti kot podlago UJU politično-strankarska in kuiturnobojna učiteljska društva in organizacije, pcmeni obenem že perfektuo propast UJU. ^^^^^ |'I