Leto IT.
V Celju, due 5. avgusta 1903.
Št. 35.
NARODNI UST
I shaja vsak četrtek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. —	„Narodni List" stane za oelo leto 4 K, za pol leta 2 K, za	Oglasi se računajo po 12 vinarjev ena petit vrsta. — V«e posiljatve (dopisi, reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati	četrt leta 1 K. Za Ameriko in droge dežele na leto 5 K 60 vin.	Pri večkratnih objavah znaten popust po dogovoru. Pristojna r.sslov: ,,Narodni List" » Celju« — Reklamacije so	Naročnina se plačnje vnaprej. — Posamezna številka	bine za oglase je plačevati po poŠti na naslov: N arodni poštnine proste. — Uredništvo: Schillerjeva cesta Sttv. 3. stane 10 »in. List" v Celju.
Na pomoč!
Dne 24. julija 1909 je bila v ormoškem okraju grozna toča, ki je v dvanajstih občinah skoraj vse uničila. Od koruze štrlijo le gole bilke, oves in detelja je zabita v zemljo, sadno drevje je golo, gorice mestoma popolnoma opustošene, njive in travniki so poplavljeni, na strešni opeki so povsod luknje. Škoda znaša milijone. Ljudstvo obupuje, beda je grozna. Da se nesrečnežem vsaj za prvi hip nekoliko opomore, prosijo se vsi človekoljubi za milodare, ki se naj pošiljajo blagajniku podpisanega pomožnega odbora g. dr. Ivanu Omulcu v Ormoži. — Še tako najhen dar se sprejme s prisrčno hvalo! Ormož, dne 30. julija 1909.
Pomožni odbor: dr. Mir. Ploj, drž. poslanec, dr. Ivan Geršak, c. kr. notar, dr. Ivan Presker, sodni svetnik, dr. Iv. Omulec, odvetnik in načelnik okr. zastopa, Florjan Kuharic, okrajni odbornik in obč. predstojnik, Leopold Petovar, okrajni odbornik in posestnik, Ivan Kočevar, okrajni odbornik in posestnik.
Zločin nad slovenskim kmetom — ali klerikalno »gospodarsko" delo.
Večkrat že smo imeli priliko opozoriti na to, da klerikalcev pri njihovem gospodarskem „delu" ne vodi ljubezen do ljudstva, do kmeta, ampak vedno in povsod le želja po nadvladi nad ljudstvom in pa — lastni žep. Kakor blazni ustanavljajo zadrugo za zadrugo, posojilnico za posojilnico; ne pomislijo nikjer, ali so pogoji za prospevanje po-danj ali ne, ali so ljudje, ki bi mogli zavode v korist kmetskemu ljudstvu voditi. Če pa začne kaki posojilnici slabo iti, kaj briga klerikalne kolovodje usoda sto in sto kmetov, ki bodo morali krvavo plačevati, ko gre zavod v koukurz. Mirno čakajo, da zavod pride na kant, od strani se smejijo, ko nosijo kmetje krvavo pridelane krajcarje, ker so jamčili za toliko in toliko — in prav nič jih ne peče vest, da so kmete opeharili, ogoljufali, da so postopali ž njimi naravnost zločinsko, hujše kakor obcestni ropar.
Tako gospodarsko politiko vodi danes klerikalna zadružna zveza v Ljubljani pod vodstvom raznih vzor-značajev Kreka, Pušenjaka, Verstovška in drugih. Navedemo danes čisto na kratko samo en slučaj klerikalne brez-vestnosti in se bomo svoječasno z zadevo še obširneje bavili:
Klerikalna posojilnica v Marenberku je čisto na kantu in mora likvidirati. Zguba, katero bodo morali kmetje plačati, bo velikanska. Klerikalna zadružna zveza pošilja k vsakemu uradnemu dnevu iz Maribora svojega uradnika v Marenberk, seveda proti dijetam, ki gredo iz kmečkih žepov. Celo zastopstvo, iztirjanje terjatev itd. je izročila
ljubljanska zveza advokatu Vencajzu v Ljubljani, tako da morajo kmetje ogromne stroške plačevati, ker se vozi Vencajz iz Ljubljane k razpravam v Marenberk. Dekanu Heclu se je vse zarubilo, tudi ura; ker je eno zarubljeno svinjo zaradi pomanjkanja krme zaklal, je bil v preiskavi. Ta gospod dekan se je jako nepovoljno izrazil o ljubljanski klerikalni zadružni zvezi. — Svoj čas je hotel dr. Piki posojilnico v red spraviti; opozoril je na nerednosti, ki so jih duhovniki vganjali v posojilnici; zato so ga odjedli iz Marenberka v stran. Dekan Hecl sam je rekel potem nekoč: Ko bi bili mi ubogali dr. Pikla, pa bi bilo vse prav.
Polom bo v najkrajšem času velikanski. Ubogi kmetje!
Tudi klerikalna posojilnica v Slov. Gradcu je blizu poloma. Gospodarstvo pri tej posojilnici je tako, da bode vse, kar so Slovenci, ki se jih sedaj imenuje »liberalce", v Slov. Gradcu pridobili, v najkrajšem času izgubljeno. Sramota je, da ima Župnik Pečnik v Slov. Gradcn na račun posojilnice dve gostilni, ki sta pa tudi vedno prazni in je vsled tega zanikernega gospodarstva posojilnica v zadnjih zdihljajih. Na sramoto vseh Slovencev je dala ta kmečko - zvezarska posojilnica, katere načelnik je župnik Pečnik, obesiti na svojo gostilno samo-nemški napis „Gasthaus zur Sonne", ki se je še pred kratkim blestel v nemških barvah. Sramotilni pečat za klerikalno lažikmečko zvezo in klerikalno posojilnico v Slov. Gradcu.
Tako gredo klerikalci vedno bližje svoji usodi nasproti. Euši se jim, kar so v slepi strasti hoteli izrabljati proti svojim bratom; a škode ne trpe duhov-nfci, ampak ubogi slovenski kmet — »liberalni" in klerikalni.
Za kmečke prijatelje se hlinijo, pa so navadni zločinci, goljufi in sleparji! —
Ji političnega sVeta.
Narodna zveza, to je skupina vseh slovenskih, hrvatskih in srbskih poslancev v državnem zboru, se je vsled zahrbtnega postopanja dr. Šu-šteršiča razbila.
Kaj bo z državnim zborom ? Čehi pravijo: dokler Nemci ne pripu-ste rednega delovanja češkega deželnega zbora, tudi državni zbor ne bo prišel do rednega dela. Nemci pa zahtevajo od Čehov izpolnitev vseh svojih pretirano nesmiselnih zahtev, potem — pravijo — pripustimo redno delovanje češkega deželnega zbora. Z drugimi besedami: Državni zbor tudi na jesen ne pride do dela.
V času poletne vročine ali kakor se časnikarji izražamo: v času kislih knmarc nemški časopisi od same možganske praznote njihovih urednikov ne vedo, kaj bi pisali. Zato si izmišljajo naravnost strahovite dogodbe. Tako so pred par dnevi pisali cele članke o
nekih napadih Čehov na Nemce iz rajha, da so se človeku kar lasje je-žili; in klicali so ti pisači dižavo in vrage na pomoč proti tem »krvoločnim" Čehom. In kaj je bilo ? Neki nemški študent je dobil par klofut, ker je na čeških tleh izzival z nemškimi barvami. Brez nadaljnih pripomb!
Nemci sedaj v državnozborskih počitnicah pridno delajo na to, da bi razbili zvezo češko-malorusko-jugoslo-vanskih poslancev (Slovansko Jednoto). Zato trosijo po svojem časopisju naj-neumnejše laži.
Nadvojvoda Leopold Salvator je končal svoje potovanje po Bosni in Hercegovini ter se je izrazil jako pohvalno o gospodarskom in kuiturnem napredku obeh dežel.
Istrski deželni zbor je izvolil za deželne odbornike 2 Slovana in 3 Ita-ljane. Doseglo se je med obema na-rodnostima sporazumljeuje glede nove razdelitve občin.
Nemci so povsod enaki. Dunajski Čehi so minolo nedeljo imeli v Švehatu neko slavnost. Naenkrat se nabere pred gostilniškim vrtom, kjer se je slavnost vršila, množica kakih 6000 Nemcev. Hoteli so vdreti v vrt, a so jih orožniki zadržali. Čehi so morali veselico pustiti in oditi. Taka je nemška svobodoljubnost:
Zaradi Krete še vlada vedno »a-peto razmerje med Turčijo in Grško. — Turški časopisi so jako bojevito razpoloženi.
Ruski car je obiskal minole dni predsednika francoske ljudovlade Fali-jera' in pa angleškega kralja Edvarda. Socijalisti so vprizorili v obeh državah proti njemu demonstracije. — To je neumnost.
Tojska med Španci in kabil-skim plemenom na Maročanskem se z vso ljutostjo nadaljuje. Skoro vsak dan je poročati o novih bitkah, v katerih padajo na obeh straneh tisoči mož. Španci pošiljajo v Melillo, kjer je njihovo taborišče, redno nove čete.
Na Španskem pa je izbruhnila zadnji teden zaradi te nepremišljene vojske, ki jo je vlada lahkomiselno začela, prava ljudska vstaja. Na vseh koncih države, osobito pa v Kataloniji krog Barcelone, se je pričelo ljudstvo, osobito delavstvo puntati. Vlada je takoj poslala vojaštvo na lice mesta in prišlo je do krvavih bojev med vojaštvom in vstaši. Vse telegrafične zveze so razdrte, cestni promet je popolnoma ustavljen. Delavci so proglasili v mnogih krajih splošne štrajke. V armadi sami pa se je spuntal del vojaštva in ni hotel streljati na vstaše. Vstaši šo zažgali mnogo samostanov in cerkev. Končno se je vladnim četam posrečilo udušiti upor. Kralj je takoj po izbruhu vstaje proglasil, da se ustava prekliče. — Te razmere je povzročila neomejena klerikalna samovlada v deželi. Kralj se ji brezpogojno klanja.
Gospodarski paberiji.
Slovenska kmetijska šola y Št. Jurju.
Priznan kmetijski strokovnjak nam piše: Po dolgoletnem cincanju in odlašanju smo dočakali vendar enkrat ustanovitev slovenske kmetijske šole v Št. Jurju. Štajerski deželni odbor je razpisal službi ravnatelja in enega strokovnega učitelja te šole, katera se ima s 1. oktobrom t. 1. otvoriti. Pri tej priliki si ne moremo kaj, da bi ne opozorili naših gospodov poslancev ter kmetovalcev na gotove s tem razpisom v ozki zvezi stoječe točke. Našim p. n. gospodom deželnim poslancem naj bode pred vsem priporočeno, da skrbijo za to, da bodeta za ravnatelja in strokovnega učitelja te šole v resnici narodna moža nastavljena, ue pa znabiti kaka napol-Slovenca, kakor-šnih pri nas žal ne manjka. Po vsem drugačnega uspeha je namreč brez vsesa dvoma osobito na kmetijski šoli poduk, ako izhaja iz narodno čutečega srca, kakor pa ako izhaja iz narodno mlačnega, ali pa še celo iz nenarodnega srca. Na kmetijski šoli mora učitelj izročeno mu kmetijsko mladino v pravem pomenu besede pred vsem narodno, potem pa strokovno ljubiti, kajti le potem je mogoče, da doseže njegov poduk tisti uspeh, katerega si mora vsak napredni kmetovalec želeti. Gledati je pa tudi na to, da zavzame mesto ravnatelja že bolj priletni, r nmaem kmetijstvu že izkušeni mož, ne pa kak mlad šele začetnik. Mladi šele začetniki v kmetijskem poučevanju, celo pa taki, kateri niso kmetiških starišev sinovi gojijo, kakor to skušnja do dobrega uči, praktičuo kmetijstvo veliko preveč »po knjigi", kakor se pravi, ali z drugimi besedami, oni so preradi veliki teoretiki. Ne-ovrgljiva resnica i-e seveda, da mora učitelj kmetijstva teoretično prav dobro podkovan biti ; vendar pa mora posebno to razumeti, da teorijo v praktičnem izvajanju gospodarstva tako uporablja, da postane poslednje (gospodarstvo namreč) predvsem, toraj v prvi vrsti resnično dobičkanosno, če tudi ni znabiti vse v njem moa derno,ali kakor bi se po domače reklo, »kakor iz škatljice vzeto" izvedeno. Kaj pomaga še tako lepo, še tako moderno urejena kmetijska šola, ako je pa njeno gospodarstvo pasivno, namesto da bi bilo aktivno. V t? ki šoli izšolani kmetovalci si s posnemanjem njenega gospodarstva na lastni zemlji ne bodo spomogli do blagostanja, ampak nasprotno do — zadolžen j a. S tem, da zadobi nova slovenska kmetijska šola v Št. Jurju ravnatelja in učitelja dobre kvalifikacije, pa še tudi ni vse doseženo, kajti tudi materijal šole, to je njeni učenci morajo biti pravi, kajti, ako temu ni tako, postanejo oni v praktičnem življenju vse kaj drugega, kakor bi morali postati. Učenci kmetijske šole morajo postati takorekoč apostoli umnega kmetijstva. Na njihovem gospodarjenju na lastnem posestvu naj bi se zgledovali drugi sosedni gospodarji, po njihovem gospodarjenju naj bi se šola v širše kroge širila ter tam utemeljevala. To nalogo morejo pa le tisti učenci kmetijske šole izvrševati, kateri so sinovi premožnih kmetovalcev, in kateri po dovršeni šoli na domačiji ostanejo ter jo v svojem času v lastno oskrbovanje prevzamejo. Za to
nikar v kmetijsko šolo mladeničev pošiljati, kateri znabiti niti niso sinovi kmetovalcev.
V kmetijsko šolo nikar ne poši ljati mladeničev, ki nameravajo po njeni dovršitvi v kaki službi kruh služiti, kajti iz takih postanejo, kakor to dozdajšnja skušnja na vseh že obstoječih kmetijskih šolah žal uči, dobri financarji, dacarji, kondukterji, orožniki itd. nikoli pa ne vzorni gospodarji. Za to polagamo danes že vsem našim zavednim, za kmetijski blagor vnetim razumnikom, brez izjeme stanu,
srce, da nagovarjajo naše dobro stoječe gospodarje, naj pošiljajo svoje sinove v našo novo slovensko kmetijsko šolo v Št. Jurju. Čim premožnejših kmetiških starišev sin ko bo kak učenec naše slovenske kmetijske šole, tem večjega zaželjenjega uspeha v izvrševanju njenih naukov na lastnem gospodarstvu se moremo od njega na-djati. Zato treba pa agitacije, živahne agitacije med našimi gospodarji, katero izvrševati je dolžnost vsakega narodnega razumnika bodisi katerekoli politične struje.
Televažno za hmeljarje!
Kaj je treba storiti, da si b o d em o h m el j ar s t vo ohranili za vse čase kot dobi čk a nosno panogo našega kmetijstva?
Odgovor je prav kratek: Prizade vati si moramo vsi, da bodemo zana-prej pridelovali le najboljše in najfinejše bla^go. — To pa dosežemo :
1.	Ako opustimo vse hmelj nike s puhlo in slabo zemljo in si izberemo za nove nasade zemljišča z najrodo-vitejšo in najboljšo zemljo.
2.	Ako smo pri vporabi novih sadežev do skrajnosti izbirčni.in" previdni in sivže sedaj, ko hmelj cveti in zoriv domačem ali sesedovem hmelj niku z apnom zaznamujemo vse one rastline, ktere so zdrave in krepke in ktere obilo cveto in r ode.
3.	Ako tako zaznamovane rastline spomladi prve obrežemo in sadeže skrbno hranimo; izmed teh izberemo si zo pet naj lepše in naj boljše ter jih . vporabimo za nove nasade; to delo se ponavlja leto za letom tako dolgo, da dobimo enakomerne in lepe nasade, kteri bodo posameznemu hmeljarju v korist, vsej dolini pa v čast. Tako delo imenujemo selekcijoniranje.
4.	Ako iz že obstoječih nasadov temeljito iztrebimo vse one rastline, ktere niso v soglasju z ostalimi, to se pravi, da prezgodaj ali premalo rode; v to svrho treba je korenine vsestransko posekati in uničiti, ker se drugače stara rastlina ne iztrebi. Za nadomestilo le-teh vzamemo zdrave sadeže, ktere pa moramo saditi v velike jame, napolnjene poprej z gnojem in kompostom; to pa zaradi tega, da najde mlada rastlina zadosti živeža za krepko in bujno rast.
5.	Ako hmeljski rastlini gnojimo, ako ji strežemO gledč rahljanja zemlje in iztrebljenja plevela tako, kakor je pravilno.
Glede selekcijoniranja daja' na daljna pojasnila vodstvo »Hmeljarskega društva v Žalcu."
V državni delavnici za ko-šarstvo pri sv. Barbari v Halozah
končuje šolsko leto z 31. avgustom, pričenja se pa s 1. oktobrom. Za novo šolsko leto se priredi posebna delavnica za dekleta; ta dosegajo po drugih jednakih zavodih dostikrat boljše — uspehe od dečkov. Za učenke in učence, koji morajo tukaj plačevati hrano in stanovanje, se bodo izposlovale štipendije. K sprejemu je prinesti odpustnico iz ljudske šole, domovnico in zdravniško spričevalo. Poslali smo na razne okrajne zastope prošnje za štipendije in se je nadejati, da pri sestavi proračuna za leto 1909. jediuega tozadevnega zavoda, na Štajerskem ne bodo prezrli. Državna delavnica je odvisna od obiska in bi bilo želeti, da bi razni denarni zavodi s prispevki pripomogli do obiska revnim, a drugače zmožnim mladeničem in mladenkam iz dotičnih okolišev. — Učni čas traja dve leti. Po pomočnikih te rokodelske stroke je vedno veliko poprašavauje. Pred vsem
je pa namenjen naš zavod, pripomoči da dobi prebivalstvo v slabem vreme-' nu. posebno pa v zimskem času primeren zaslužek. To rokodelstvo je na Avstrijskem stoprav v razvoju in se prideluje pletenin še mnogo premalo, da bi se bilo bati pomanjkanja odjemalcev. Košarstvo izvrstno pospešuje sadjerejo in vinorejo. Ali bi ne bilo umestno letos, ko manjka odjemalcev še za lanski pridelek, poizvedeti za odjemalce grozdja na Češkem in drugod? Tukajšnja državna delavnica bi delala potrebne košarice prav po ceni — recimo stotino za 30 K. — Določila bi se primerna cena za grozdje, odpošiljanje bi pa prevzele podružnice kmet. družbe, rajfajzenovke in druge slične zadruge. — S tem bi pa bilo kmalu začeti, da se zagotovijo odjemalci, pa tudi, da se naredi dovolj jerbaščkov. Stvar je na vsak način uvaževanja vredna. — Tudi jabolka se najbolje prodaja v poštnih pošiljatvah po 5 in 10 kg.
Borovnica — zdravilno sredstvo.
Borovnice ali črnice najdeš kjerkoli v planinskih gozdovih. Vsakdo se jih veseli. ker niso le okusna jed, ampak tudi za zdravje velikega pomena. Iu pri tem je ta sad tudi silno poceni, kar omogočuje tudi siromašnejšim slojem, da se ga izdatno poslužujejo. Bodisi da se uživa borovnice surove, z ali brez sladkorja, kot sladki kompot ali kot borovnično vino, zdravstveni učinek je vedno enak. Sad ima namreč v sebi neko barvilo, ki je posebno bogato na čreselni kislini. Njena skrče-valna lastnost odstranjuje bolezni v črevesih, ki so posebno v poletju tako pogoste, v kratkem času. Sok se rabi z velikim uspehom tudi kot grgralno sredstvo, da ni boljšega. Vnete sluznice ozdravijo, nahod, ki se še le pričenja, se izgubi, če se večkrat na dan grgra z borovničpim sokom (borovnice se stisnejo v vodo). Paziti je posebno, da boleča mesta v vratu, ustih in nosu ostanejo delj časa v dotiki s tekočino. Nečimernim ljudem sicer ni po volji, če se pri tem »očrnijo," a to ni nobena škoda, če se pomisli, kako hitro in sigurno pomaga to scedstvo. Sicer se pa s citreninim sokom takoj odstranijo črno-pjavkaste pege z ustnic in zob. Poleg te zdravilne lastnosti pa ima borovnica tudi veliko redilnd! vrednost, ima v sebi poleg sadne kisline tudi mnogo % ov sladkorja, Ju je, kakor znano, potreben za vzrast otro-; škega telesa. Zato naj posebno mladina je mnogo borovnic in magafri če si pomaže celo obleko; Tudi se ne sme pozabiti na okrepčevalno in žejo gasilno lastnost tega sadu. Če kdo hoče tudi v zimi imeti borovnice, naj mu jih skrbna gospodinja vkuha ali pa napravi žolico (hladčtino). F. S.
osobito Spodnještajersko prizadeto in oškodovano.
d Letošnji rekruti imajo nastopiti v redni vojski 7. oktobra vojaško službo, nadomestni rezervisti pa mesto 3. še le 5. oktobra. Tretjeletniki bodo odpuščeni letos takoj po večjih vajah t. j^ sredi septembra. Izjeme veljajo le glede onih čet, ki so v bosanskih, hercegovinskih in južnodalmatinskih posadkah.
v Pomanjkanje krme bode letos vsled spomladanske suše še veliko hujše in občutljivejše ko lansko leto. Gotovo je že, da bode letos krma še veliko dražja ko lani. Nujna potreba je, da mislita dežela in država kakor vsemerodajne k o r p o -racije že sedaj na obsežnopo-možno akcijo.
u Nemški klerikalci na vzhodnem Štajerskem so sestavili poseben odbor za nabiranje milodarov vprid po joči prizadetim posestnikom. Predsednik je drž. posl. Hagenhofer.
z Ovčje garje se širijo med otroci v nekaterih občinah radgonskega okraja.
z Nemška surovost. Blizu Strass-ganga pri Gradcu so našli 2. t, m. za plotom mrtvega novorojenčka s prerezanim vratom. Sodnija je dognala, da je mati takoj po porodu otroku prerezala vrat in ga pustila mrtvega za plotom.
CtljsKi okraj.
Beležke-
d 8. avgusta 1909 vsi zavedni Slovenci na glavno skupščino družbe Ciril-Metodove v Jesenice na Gorenjsko.
d Seja pripravljalnega odbora napredne mladinske organizacije je v nedeljo 8. t. m. ob pol 11. uri dop. v Celju (rdeča soba »Nar. doma).
u »Zveza narodnih društev na Štajerskem in Koroškem priredi v dneh od 8. do 12. septembra t. 1. v Celju velik poučen tečaj, na katerega se v prvi vrsti vabi učiteljstvo in di-jaštvo. Natančnejše podatke objavimo v kratkem. Dne 12. septembra t. 1. se potem vrši v vseh prostorih celjskega narodnega doma velika narodna slavnost v prid Ciril-Metodove družbe in v prid prirediteljice — »Zveze narodnih društev na Štajerskem in Koroškem".
—	Na obojni prireditvi opozarjamo že danes.
o »Slovenski" državni poslanci.
15. maja t. 1. je drž. in dež. poslanec dr. Korošec, ki je baje celo »radikalen" Slovenec, v Rogatcu zahteval vozni listek v »Rohitsch-Sauerbrunn".
—	G. drž. in dež. posl. dr. Benkovič
*
ima pa na Zidanem mostu takšen re-špekt pred — natakarji v kolodvorski gostilni, da nemško naročuje in plačuje. — Oboje brez komentarja!
d Južna železnica zviša s 1. nov. tarife za prevažanje blaga. S tem bode
c Iz zadrečke doline. Odličen kmet nam piše: kakor ste že poročali, so zmagali pri občinskih volitvah v Bočni klerikalci. Pa ne na celi črti, kakor je to gornjegrajski rušilec zakonske sreče v »Gospodarju" razbob-nal; je namreč izvoljenih 8 naprednja-in 10 klerikalcev. A gotovo je, da bi bili naprednjaki zmagali na celi črti, ko bi se ne bila — žal — v njihovih vrstah rušila disciplina. Imeli so pred volitvo shod. na katerem se je določila l'sta naprednih kandidatova Nihče ni protestiral, na dan volitve pa je neki naprednjak iz Šmartna, ki je bil na shodu navzoč, kršil disciplino in začel na svojo pest agitirati. Od tega izvira poraz. Kako drugačni so v tem oziru klerikalci. Četudi marsikateremu ena in druga stvar ni po volji: Železno disciplino imajo v svojih vrstah in ni eden je ne ruši. Mi pa žal tega ne poznamo — in tako sami pripomagamo klerikalcem do uspehov. Vest nas mora peči. Zadrečki.
c Šmartin v Rožni dolini. Predzadnjo nedeljo dne 25. julija je priredilo naše bralno in pevsko društvo nad vse pričakovanje izvrstno vspelo ljudsko veselico; tako prisrčno po domače smo se zabavali, kakor je to mogoče le v Rožni dolini, kjer živi pro-bujeno in za vse dobro navdušeno zavedno slovensko ljudstvo, ki sprejme vsak korak na polju izobrazbe in slovenske pesmi z vidnim zanimanjem, kar so gotovo opazili vsi sosedje, kateri so bili zastopani v prav častnem številu iz Celja, Vojnika, Nove cerkve in drugod. K gmotnemu vspehu so pripomogli poleg drugih zlasti celjski trgovci gg. Ravnikar, Merkur, Zvezna trgovina, Diehl, Hočevar, Kolenc, Ster-mecki, Kostič, Strupi s tem, da so darovali obilo prav lepih dobitkov za šaljivi srečolov. Bodite uverjeni, da se bodemo Rožnodolčani tudi v naprej še vestneje ravnali po geslu svoji k svojim ter kupovali svoje potrebe le pri. trgovcih, kateri čutijo z nami, nas podpirajo ter s tem dajejo lep vzgled narodne požrtvovalnosti; isto velja o narod.nih obrtnikih, katerih smo našteli med izletniki prav častno število. O uprizoritvi šaljive igre slišal se je le glas splošne zadovoljnosti — pa kako tadi ne, ker so bile vse vloge v mojsterskih rokah vrlih vojniških
visokošolcev. Pevske točke so se izvajale kar najbolje in »Rožnodolski slavčki" so bili vzrok da jih je ljudstvo poslušalo z napeto pozornostjo. Pri šaljivem srečolovu si je marsikateri kupil radovednosti in srčnega upanja za mal denar po krasnih dobitkih, katere so darovali zgoraj navedeni gg. trgovci. Ako je pa kateri čutil »prej neznane srčne rane" Amorie-vih pušic, ohladil si jih je potom šaljive pošte vsak po svoje, kdor je le znal pisati — naslove razmih ljubljencev pod kostanjem, v uti in drugod. Da nam niso udi odreveneli, skrbela je godba, — za .želodec pa Stožirka, ki je ta dan vladala nad kuhinjskimi duhovi s tako spretnostjo, da si je pridobila naklonjenost vseh tistih, kateri so si hoteli zakrpati lačni želodec. Pa kaj bomo dalje opisovali, žal naj bode vsakomur, ki se je skujal in ostal doma ter naj za trdno sklene, da pride prihodnje leto ob enaki priliki prav gotovo v Rožno dolino.
z V Vojniku se vrše 6, avgusta občinske volitve.
d V Kalobju so bile 29. m. m. občinske volitve in so izvoljeni v odbor pristaši obeh slovenskih strank.
d Polzela Veselica Ciril-Metodove podružnice in braslovškega Sokola je uspela nad vse ugodno. Dosti ljudi, mnogo navdušenja in lep gmoten uspeh. Splošno pozornost je vzbujal »Sokol". Telovadili so celjski, žalski in bra-slovški Sokol. Tako lepe telovadbe še nismo zlepa videli. Vršila se je na vrtu g. Cimpermana. Občinsitvo, ki je nabilo ves prostor okrog telovadišča, je sokolom navdušeno ploskalo. Dokazali so, da marljivo in vstrajno telovadijo. Telovadbo je vodil brat Smertnik. Nato se je razvila veselica. Zabava je kaj kmalu postala živahna. Gmoten uspeh prireditve je bil prav zadovoljiv — največji je pa seveda moralni uspeh, ki ga je dosegla prireditev s telovadbo.
c Sv. Jurij ob juž. žel. Naši klerikalci se vsepovsod ponašajo, kako so verni, da le kmečka zveza je katoliška in Narodna stranka je bojda tako strašno neverna. Pa le počasi, ker ni vse zlato, kar se sveti, in ni vse pobožno, kar se katoliško imenuje; to naši klerikalci zmirom v boljši luči kažejo in mi bomo tudi marsiktero klerikalno čednost spravili v javnost, pa lepo zaporedoma, da bo svet videl iu — sodil. Danes samo nekaj: Pred kratkim so klerikalni kmetje vozili opeko k sv. Rozaliji za popravljanje cerkve iu se je precej pilo ("baje cel polovnjak vina so nastavili!) Ko so vinjeni vozniki nosili i vozov opeko v cerkev, so se začeli prepirati ter politizirati in prišlo je v cerkvi do pretepa in krvi, tako da je moral iti posredovat gosp. župnik Mikuš. Pa klerikalcem je vse dovoljeno — vsaj mislijo tako. — Enkrat sem slišal pridigo škofa, da, če bi se kdo v cerkvi pretepali, izgubi cerkev blagoslov in se mora zopet blagosloviti. Smo radovedni, če je to res in ako je, bomo imeli »žegnanje" Ro-zaljske cerkve, ktero so oskrunili — klerikalci.
c Sv. Jurij ob juž. žel. »Slov. Gospodar" pisal je, da so na dan izvolitve novega župana pokali »štuki" in goreli kresovi po Št. Jurskih gričih; smo radovedni, če se ni to godilo na občinske stroške, ker potem se bomo pogledali. Sicer ste res fehtali po fari za smodnik, pa baje miste veliko dobili. Na to izzivanje, ds ste nas hoteli res, kakor pravite, takoi strašno jeziti, vam bomo še premnogolkrat odgovorili in se boste še kesalli, kajti tndi mogočni hrasti padajo iin stroh-nijo in kruta usoda tudi ne b>o prizanašala danes še mogočnemu Iklerikal-nemu $maju. Naprednjaki, ppogumno
naprej, svet se bo začel obračati proti svetlobi, takrat pa gorje tistim ki ljubijo — temo. fc
c Romanja in njih »spremljajoče okolnostt" Piše se nam izTrno-velj: Nedavno je šlo tudi iz naše občine Škof i j vaške precej ljudi na božjo pot k Št. Jungerti. Nazaj grede so se ga nekateri v raznih postajah »nasr-kali", med njimi devica M. O. Nalezla se ga je tako, da je s svojim 17-letnim fantom večkrat kam zginila. Pri Samcu se je vsedla pred hišo; ko je neka soseda jo opazila in videla, da ne more naprej, je šla povedat očetu O., naj pošlje po-njo. Med tem časom je pa 35-letna devica M. O. zginila s svojim ljubčkom za nek plot. Doma jo je oče prijel in tepel, in ona je v stiski djala, da jo je fant — posilil. Ata O. je tekel k žandarjem, ki so fantu grozili z ječo, česar se je mladič tako ustrašil, da je res pripoznal, da ji je
—	tiščal usta. Stvar se bo pri sodniji doigrala do konca. — Popotnik
—	O romarjih, ki so šli nedavno skozi Celje v Brezje, se nam pripoveduje še sledeča zanimiva zgodbica: Sedi vam v neki celjski gostilni župnik s svojimi župljankami in župljani. Dobrorejena kmetica se mu neprenehoma smehlja in ga suvlje. A župnik si da pridno od svojih faranev plačevati jed in pijačo.
c Slivnica pri Celju. Naš politik se je zopet v „Sl. Gosp." razkoračil, kakor je dolg in širok. Sicer ta mera ni obilna in tak je tudi po duševni vsebini njegov dopis. Brani župnika. Da so duhovnik, nihče ne dvomi, a se morajo tudi takrat, ko agitirajo in po-litikujejo, obnašati, kakor se takemu gospodu spodobi. Surov je lahko tndi vsak kravar, a župnik, ki nima drugih sredstev za politikovanje nego surovost in nasilstvo, se mora sodnijsko poučiti. V Šmarje smo*morali iti po našo čast, pravi »Slov. Gosp." Prvi je pa tožil Veber, izvrševatelj vaših nakan; ko bi ta ne bi začel, bi tudi tožba proti župniku odpadla, ozr. bi se bi bila na dan tožbe Veber-Lesjak odtegnila. Najlepše je pa bilo, da je klerikalni to-žitelj Veber sam spravo v Šmarji ponujal rekoč: »Saj bi te ne bil tožil, ako bi ne bil našuntan", in ta tožitelj ne občuje nikjer drugod kakor v farovžn in kaplaniji. Hotel se je Gospodarjev dopisnik svoje jeze znebiti, vendar bi naj pomislil pregovor: »Kdor drugim jamo koplje, sam notri pade". Vsak nam bo pritrdil, da je lepše, če krojač mirno in dostojno agltira, kakor pa, če župnik vrešči pred voliščem, ljudi za suknjo vlači ter hoče celo segati v žep po glasovnice. Sicer pa naj dopi-sunček pove g. župniku, da velja tudi za-nj §. o kršenju volilne tajnosti in je tndi za-nj državni pravdnik na svetu. Če je krojač na dan volitve zamenjal šivanko, kaj je pa zamenjal isti dan g. župnik? Ali znaš odgovor na to ? Gospod župnik tudi ni bil 7. maja volilec. Kam spada ali sliši po tvojem šepavem sklepanju? Štiri psovke v obraz zalučati je po dopisnikovem mnenju »Malo si ga privoščiti". Si pač daleč od vere Kristusovih naukov. Saj pa gospod Kumerc ni šei sam po čast v Šmarje, ktere doma nima, kakor trdi »Gospodar" ampak je šel tudi Veber v Šmarje po čast, ktere doma nima. Ker smo pa že pri časti, kdo jo pa krade pri nas? Gospoda župnik in kaplan. Oba sta bila že radi častikraje pri sodišču in se je prvi izognil kazni, da -je dal izjavo ter plačal stroške, drugi je pa bil obsojen. Mesto, da bi človek sprevidel, da ni njegova naloga in njegov poklic ljudi žaliti in jim krasti čast, hujska naprej in celo javno. Sicer nam pa ni za čast od strani našega pisača v »Gospodarju" prav nič. Le pišite imena v »Gospo-
darju", saj vam lahko postrežemo tudi mi; dosedaj tega nismo storili, ker smo hoteli pokazati, da smo politično bolj izobraženi in nikdar nesramni. Tudi naša mirna agitacija mu ni po volji; imenuje jo tajno. Kaj pa misliš, da moramo vse tebi na nos obesiti? — Gospod župnik so rešili čast slivniške far©!?! Pred 4 leti so jo tudi rešili, a letos jim je pomagal še kaplan Dvor-šak. Takrat se je več volilcev vdele-žilo volitve ter smo imeli le 41 napr. glasov. Letos je bilo menj volilcev, a število napr. glasov je poskočilo na 54. To je pa res častno za klerikalno politiko, ki je letos pridobila tudi vse štajerčijanske glase razun enega. — Knjižnica že deluje ter je ravno zadnji Gospodarjev dopis povzročil precej javnosti. Hvala! — H koncu pokaže dopisnik tudi svojo lakomno stran ter tolče po svoji nikdar polni vreči. Neke krone mn hodijo po glavi, a dokler ne pove in ne dokaže, od koga in kje smo jih izvabili, že ve, kaj je in ostane. Mi ne potrebujemo nobenih svetov, če manj pa od kakega, ki resnico črti. — Ignorirali bi tudi ta dopis v »Gospodarju," kakor smo jih že več prej, vendar smo napisali to, da ne bo dopisnnček mislil, da smo vrgli puško v koruzo. Tudi dobite še kaj od nas, gospod urednik, kakor bo potreba nanesla, a to bodo stvari, katerim se bode čudil slovenski svet. Če boš pa ti, dopisnik »SI. G.", in kdo tvoje garde težko prebavljal, je to vaša stvar.
a Nesreča v rudniku. Zlomil si je 27. m. m. pri delu v trboveljskem rudniku rudar Val. Pušnik obe nogi. Prepeljali so ga v ljubljansko deželno bolnišnico.
a Država išče premog v Pristovi obč. Škofjavas. Pred kratkim so se izvršila vrtanja v zemljo do globočine 600 m.
v Tatvina. Gostilničarju Lovraču na Zg. Hudi a ji je. ukradel neki Franc Brence 140 K. Brenceta je že orožni-štvo zaprlo.
v Poročila sta se včeraj v Žalcu g. Rudolf Stermecki, trgovec v Celju in gdč. Fanica Vabič iz Žalca. Častitamo!
v Iz Gotovelj. Naš novi občinski odbor je pretečeno soboto izvolil za župana zopet gospoda Andreja Antloga. Vrlemu možu se je podelila ta čast že četrto upravno dobro. To pot je bil izvoljen enoglasno. Pač najlepši odgovor njegovim nasprotnikom!
v Iz Gornjega grada. Bilo je kri-žev teden. Ljudje so šli v procesiji k Novištifti. Nazaj grede pogovarjale so se ženice s hribov o letini in drugih takih stvareh, ki najbolj zanimajo našega kmeta. Nazadnje je prešla govorica tudi na šolo v Šokatu. Tu začne ena izmed mamic pripovedovati, kakšni so gospod kaplan, da so njeno hčerko kar na roke vzeli in po šoli nosili, kakor jej je dekle pripovedovalo, in slednjič še pristavila. To pa se mi od njih prav nič ne dopade. K tej povesti ni treba nobenega komentarja tistemu, ki kaplana Berka innjegovefmanire pozna. Pribijemo samo to, da cerkvene oblasti proti kaplanu Berku ne ganejo mezinca in pustijo, da pripravlja on za birmo otroke, katerim sb že različni kapla-novi »špaseteljni" dobro znani. Mariborskemu konzistoriju pa častitamo, da ima takega duhovnika.
v Toča je v pondeljek napravila precej škode v Trnovljah in okrog Št. Jurja. Želimo, da da celjsko okr. glavarstvo takoj ogledati in preceniti škodo.
z Slavnost v Arjivasi je bila jako spretno prirejena krasno obiskana in se je v tudi zelo l.epo obnesla v vseh točkah. Posebno mnogoštevilno so bile zastopane požarne brambe.
d V Slivnici pri Celju se vrši v nedeljo dne 8. avgusta ob 3. uri po-
poldan v gostilni gosp. Vodeba na Pe-telinjeku slavnostna otvoritev »Pro-svetine" knjižnice s petjem in godbo. Pri tej veselici nastopi tudi šentjurski Sokol.
d Romarji, ki pridejo o porcijun-kuli vedno v .Celje, so vselej povod za napade celjskemu nemškemu lističu »Deutsche Wacht". V kolikor ti napadi grajajo vsako leto se ponavljajoče onesnaženje javnih prostorov po romarjih, tudi mi ne bomo romarjev branili. Da pa celjska cunja iz tega izvaja posledice, da imenuje celi slovenski narod svinjarski, tega ne bomo mirno v žep vtaknili. Razni mazači tega revnega lističa naj bi pogledali po svojih nemških bratcih: Kaj pa je bilo o binkoštih, ko so nemški burši pri svoji slavnosti pustili po Novi ulici cele kupe ne ravno najlepše dišečih spominov za seboj? Kaj pa tisto, ko so ti buršaki v gostilni pri zamorcu nagi kegljali? Kaj pa ono, ko je neki burš bil aretiran, ker je v cerkvi segal neki ženski pod krilo? Svinjarji, učite se najprej sami poštenja!
d Vrbje pri Žalen. Naše poročil^ o klerikalni veselici popravljamo v toliko, da se mož, pod katerega kozolcem se je »igra" vršila, ne piše Kač p. d. Špičjak, ampak Jane p. d. Oštir. Pripomnimo le še toliko: Klerikalni fantje so silno razburjeni, ker je petrovški kaplan ves denar (krog 300 K) odnesel in za ves trud fantom ni nič pustil. — Jane je pa djal: Če bi še 100 let živel, take prismodarije bi nikoli več ne trpel pod mojim poslopjem. — Amen.
d Ponikva ob jnž. žel. Čebelarski shod, ki ga je priredila Št. Jurska čebelarska podružnica dne 25. t. m. pri čebelnjaku Jerneja Zdolšeka v Luter-jih pri Ponikvi ob j. ž., se je obnesel prav izborno. Akoravno je bil to prvi shod na Ponikvi, se ga je udeležilo 8Q; oseb, ki so prišle tudi iz sosednjih občin poslušat izborni predavanji gg. T. Kurbusa in g. F. Feneža. — Srčna hvala vsem udeležencem, posebno pa gospodom predavateljem in slavnemu učiteljstvu za prijazno sodelovanje.
d Iz Gotovelj. Zahvala vsem mojim »Gospodarjevim" prijateljem, ki časte moje ime po »Gospodarjevih" predalih, in ki so že celo moje življenje in vse moje živce preštudirali, dopise na metre zmerili, moje premoženje stehtali, svoje kunštne pisateljske butice svetu odkrili, po novokatoliški kmečke zveze veri si z obrekovanjem veliko dobrega zaslužili, želim tudi jaz, da bi v teh dobrih lastnostih stanovitni ostali, nrne noge in dolg jezik s širokimi in ostrimi zobi ohranili, da bodo ložje gotoveljski liberalni strup prežvekovali in požirali. Žabicam kakor tudi volekom želim močne demonične oči, da bodo natanko delovanje novega občinskega odbora si v svoje skisane možgane vtisnili. Da bi se jim vedno daljše sline iz zvezarskih ust po gotoveljski občini cedile. Tiste komandante pa, ki znajo po »Straži" strašiti, s hinavsko svetimi zvijačami med ljudmi zdražbo delati, priporočam njihovemu glavarju, da jim podeli patent na klerikalno iznajdbo, kako se v 20. stoletju tema dela, in križec za zasluge, ko igrajo vlogo antikrista. Še za več se vam priporoča vaš znani mešetar M. J.
d Za sklad mladinske organizacije je nabrala gdč. Jožica Ferleževa 3 K 15 v. v domači gostilni pod ,vejo'. Vrli napredni mladenki prisrčna hvala ter želimo, da bi bilo med našo vrlo mladino mnogo fantov in deklet, ki bi njo posnemali. Naj bi ta prvi znesek še privabil marsikateri vinar ali krono v sklad prepotrebne mladinske organizacije, ktera si je začrtala pot, podpreti vsakega člana organizacije, da se ne odtuji narodu tudi v tajini. Stvar je že v teku ter je upati, da bode v
korist posameznikom in slovenskemu narodu sploh. — Začasno sprejema denar g. Andrej Oset, Št. Jurij ob j. ž.
d Ljudska knjižnica v St. Jnrju ob juž. žel. ima svoj letni občni zbor dne & t. m. zvečer ob 6. uri v gostilni g. Alojza Nendla s sledečim sporedom: 1. Poročilo tajnika in knjižničarja. 2. Poročilo blagajnika in pregledovanje računov. 3. Volitev odbora. 4. Nasveti in predlogi. 5. Uprizoritev iger »Krojač Josip" in »Š empihar mlajši" oF 8. uri zvečer v prostorih g. A. Nendla. Vpri-zoritvi se vršite v prid »Ljudske knjižnice" in se na prostovoljne darove računa. K obilni udeležbi vabi odbor.
o Iz Celja. Kakor smo izvedeli, je bil v zadnjem porotnem zasedanju za neko obravnavo izžreban kot porotnik tudi mestni ekonom Derganc, ki je nosil modriž (plavico) v gumbnici. Bil je ta mož celo načelnik porotnikov. Porotniki so seveda sodniki. — Da bi pa sodnik prišel okrašen z nemškim znakom k obravnavi, proti temu bodemo pač odločno protestirali. — Ako si dotični predsednik v naprej sam ne bode upal posvariti takega porotnika in mu ukazati, da odstrani znak, bodo morali slovenski odvetniki naravnost zagovor odkloniti in od svoje službe odstopiti tako dolgo, dokler ni dotični porotnik odložil izzivajočega znaka. To je naravnost žaljenje slovenskih strank, obtožencev, prič in zagovornika, a tudi preziranje sodišča samega!
o Iz Gornjega grada. Pri nas se bo vršila meseca septembra birma. Otroke pa pripravlja za birmo znani kaplan Berk, ki je svoj čas ter vsled javnega pohujšanja pod nekim kozol-čem vrRajhenburgu prišel s kazensko sodnijo v konflikt, o čemnr pričajo akti pri c. kr. okrožnem sodišču v Celju. Iz teh se razvidi, da je kaplan Berk vsled dejanja javnega pohujšanja bil obsojen v večdnevni zapor. Odkar je ta mož v Gornjemgradu, se je začelo sovraštvo in 'prepir med tržani. Tržka občina je morala glede kaplana pri škofu storiti primerne korake. Da pa bodo stariši uvideli, kak človek pripravlja njihovo deco za zakrament sv. birme, hočemo v prihodnjih številkah priobčili nekaj člankov, v katerih bomo osvetlili vso katoliško moralo tega duhovnika.
o Jabolčni cvet nam je poslal g. šolski vodja in nadnčitelj v Bočni, katerega je utrgal na Pavlovem vrjn. Za tamošnje planinske razmere je to nekaj redkega.
o Iz Bočne pri Gornjemgradu.
Kako nesramno je že iz Rajbenburga znani kaplan Berk agitiral za občinske volitve v Bočni, kaže naslednji slučaj. Kaplan Berk je namreč pred volitvami letal od hiše do hiše da so mu škrici, o katerih posebno rad govori in piše, kar po zraku frčali, tako da se kazenski paragraf, ki visi na teh škricih, v dnevih agitacije ni prav iSič opazil. Na agitaciji v Potoku jo pripovedoval o žalostni aferi nekega fanta v Mariboru in nazadnje pristali: Vidite, taki so liberalci. Moralist Berk, ali bi ne bilo bolje, če bi takole agitirali: Poglejte možje volilci! Jaz sem v Rajhenburgu, čeravno sem katoliški duhovnik, z neko zakonsko ženo dajal javno pohujšanje, za kar sem bil potem obsojen v večdnevni zapor. Vidite možje volilci, taki smo klerikalci. Zato pa le klerikalce v odbor, potem-bodo za vaše žene in device nastopili boljši časi.
o Iz Gornjegagrada. Kaplan Berk je sprva jako rad zahajal v eno tukajšnjih gostiln, kjer mu je točila rujno vince brhka, rudečelična natakarica. Kdo bi mu zameril, saj je kaplan ravno tako krvav pod kožo, kakor
vsak drag. Toda kdo bi se tu in tam malo ne poigračkal z brhko natakarico in včasih tadi s prijazno gostilničar-jevo deklo. Tako se je prigodilo nekega dne, da je bil kaplan Berk natakarici in dekli preveč nadležen in to vpričo gostilničarja, ki je bil takrat velik prijatelj kaplanov in seveda klerikalec. Gostilničar je celo kaplanovo komedijo gledal nekoliko časa postrani, ko pa mu je bilo le zadosti, je vdaril s pestjo ob mizo in zavpil nad njim: „Kaj pa mislite? Jaz ne pustim, da se v moji gostilni kaj takega godi, če tudi nič več ne pridete sem." Tako je gostilničar kaplana moralno postavil na plan. No, pa kaplan Berk ima debelo kožo in si ni storil mnogo iz tega. Saj lepih deklet je dosti, oštarij pa tudi. — In ta kaplan Berk je glavni branitelj vere in morale v gornjegraj-skem okraju.
o Umrl je v Trbovljah velepos. g. Franc Kalan v starosti 74 let. Bil je časten član trb. požarne brambe, častni načetnik veter, društva v Trbovljah itd.
o V poštnem okolišu Rečiška vas se raznaša od 1. avg. naprej pošta po 3 krat na teden.
a Iz Petrovč. Minulo nedeljo se je vršil tukaj nekak „mladeniški shod". Dasi so klerikalni listi oblastno naznanjali „ogromno udeležbo" iz cele Sa-vinske doline, je bilo vendarle zbranih pod Korenovim kozolcem fantov, moških in otrok skupaj kvečjemu 140 oseb. Domačinov je bilo le malo; največ je bilo Galičanov, vrbenskih pretepačev in šentpeterskih fantov. Nekaj paber-kov s tega shoda bode gotovo zanimalo naše ljudi. Dr. Hohnjec je trdil v cerkveni pridigi, da naprednjaki le „lažejo" o kmečki zvezi (glej 16 popravkov v „Straži"), da oni ne dado miru, ker nimajo mirne vesti (glej slučaje Janeza Boškarja iz Wagnitza in Vlad. Pušenjaka), da vzbujajo v mladini poželjivost mesa in da se svobo-domiselci trudijo mladino uničiti (glej slučaje Berk, Rabusa, Ilešič in nešte-vilne druge). Ali ni sram dr. Hohnjeca tako hujskati in farbati ljudi ? Če človek sliši kaj tacega, potem še le razume, zakaj je sancta simplicitas v katoliški cerkvi tako spoštovana čednost! Petrovški klerikalci in tudi ne-klerikalci so z začudenjem opazili, da se ni streljalo na rešnjega telesa dan in na lepo nedeljo po stari navadi Bogu v čast, pač pa to nedeljo v čast klerikalnim pretepačem in drugim sumljivo poštenim osebam. Mežnar je bil menda tako zamišljen, da je opoldne pozabil zvoniti mrliču. Pod Korenovim kozolcem so se vršili „govori". Nek mladenič se je spozabil in trdil med drugim, da je duhovniški stan najslabši na svetu. Edini Čepur je trdil, da to ni res, četudi je v Šoštanju že kot dež. poslanec zabavljal na „farje". Mi, petrovški naprednjaki, smo se prav prisrčno smejali, ko smo slišali to veselo zgodbo. Morda se je pričelo v temi svitati? Krščansko-socijalni zvezi pa častitamo na celi prireditvi; če celo mi to storimo, je morala biti že dobra!
Brciifti tipaj.
b Pečice pri Podsredi. V kratkem se vrše tu občinske volitve. Našim možem kličemo, naj ne drže križem rok. Mala zamuda, mala malomarnost in kako velika škoda bi lahko nastala iz tega! Na dan volitve vsi na volišče! Klerikalne hujskače pa vrzite iz vaših poštenih hih! — Za naše kraje bi bilo dobro, da bi se malo bolj razširil — »Narodni List" — Tema naj izgine!!!
o Sijajna zmaga narodne stranke.
Dne 29. in 30. julija so se vršile na Bizeljskem, v največji občini brežiškega okraja (1. 1900 je štela 3.628 prebiv.)
občinske volitve. Oče Pečnik in drugi njegovi pristaši s kaplanom vred so hodili celih 14 dni po celi občini nagovarjat ljudi, naj bi volili pristaše zloglasne kmečke zveze, uničevalke štajerskega vinogradništva. Hodili so seveda tudi po Kapelah in Bojsnem. Uspeh je bil ta, da ni bil izvoljen v občinski odbor niti jeden klerikalec. Hvala vam lepa, zvezarji, za uspešno agitacijo v naš prid! Ata so zastonj sedaj kakor svoj čas v Župelevcu kandidirali. Izid volitev je sledeč: v III. razredu so dobili kandi-datje nar. stranke po 113—147 glasov, zvezarji pa 10—30; v II. so dobili črni kvečjemu 10% glasov; v I. pa — 1 proti 32 naprednim. — Naše iskrene častitke vrlim bizeljskim somišljenikom na sijajni zmagi!
d Podsreda. „Gospodarjev" dopisnik g. Bartolomej je peljal prejšnjo nedeljo več tretjerednikov in enakih strašil na — Brezje! Ali bi ne bilo bolje, da bi dotični dali siromakom za kruh? — Nekdo je dejal: „V naši farni cerkvi (v Podsredi) imamo nova okna, pa na njih namalani svetniki so od nemških stekloslikarjev izvršeni. No, če molim slovenski, me nemški svetniki ne zastopijo, če molim pa nemški (on moli v cerkvi namreč glasno) me pa ljudje ne zastopijo! Te-rentetri! Grem pa rajši s kaplanom na Brezje, da bom vsaj tam slovenski lahko molil!"
d Podsreda. Potrebno je, da si osnujemo v Podsredi kako društvo! Fantje, dekleta, skupaj! Če se klerikalci organizirajo, zakaj bi vendar napredna mladina v Podsredi ne prišla do tega? Upamo, da se to kmalu zgodi! — Eden, ki je takoj zraven.
d Podsreda. Umrla je Antonija Presker. Bodi jej zemlja lahka!
o Pri volitvah v okrajni zastop kozjanski so bili v skupini velepose-stva izvoljeni klerikalci. Volitve se je udeležilo 7 volilcev.
v Pogorela so 28. jnl. posestniku Gračnerju v Planini vsa poslopja, živina in krma. Škode je okrog 10 tisoč kron.
a Okrajnega požarniškega shoda v Šoštanju se je udeležila tudi požarna bramba v Planini. Ali ni nikogar spodaj, ki bi malo napravil red v tem trgu?
SloVenjtgrafti okraj.
s „V imenu Kristusa" je prosil o priliki zadnjih deželnozborskih volitev organist Bračko v Št. Miklavžu pri Slov. Gradcu kmete, naj volijo Ver-stovšeka. Sedaj je pa aretiran, ker cerkvena blagajna ni v redu, in bo v kratkem pred okrožno sodnijo v Celju razprava. — Ali mu je Verstovšek premalo dal za agitacijo??
a Šoštanj. Dne 29. julija je bila v Šoštanju pri Rajšterju druga plenarna seja okrajnega zastopa. Sejo je vodil baron Adamovič. Okrajne račune so odobrili in potrdili. Okraj bo stavil dva nova mosta: Košanov in šaleški most. Prošnji, da bi okraj sprejel cesto proti Topolšici se ni ugodilo, pač pa se je dovolilo 25 kub. m gramoza za to cesto! Sklenilo se je tudi, kar je jako važno za živinorejo šoštanjskega okraja dovoliti podpore za 20 bikov marija-dvorske pasme in sicer po 200 K na leto. Za pregledovanje živine meseca avgusta v Šoštanju se je dovolila svota 200 K; štajerskemu pomožnemu zakladu pa podpora 100 K. 0 teh in drugih predlogih sta poročala g. dr. Majer in župan Skaza.
z Umrl je v Št. Ilju pri Velenju posestnik Jakob Sredenšek, bivši obč. odbornik in načelnik kr. šolskega sveta.
Mariborski okraj.
m Izpod hočkega Pohorja. Gospod urednik, ne zamerite, da Vas zopet nadlegujem z dopisom od nas. Tukaj imamo pet gostiln. Pa samo ena edina krčma je s slovenskim napisom na ime Franc Lebe. Kaj pa z vami, gospod Koren in občinski predstojnik, ki imate nemški napis na vaši gostilni in to na slovenskih tleh, čeravno veste, da je Nemcev tukaj ravno toliko, da bi lahko ob slabem vremenu vsi pod enim dežnikom šli?! Berete radi ptujsko cunjo, najbolj pro-pali, od vseh Slovencev zaničevani list. Želimo, da pride dragi napis na vašo gostilno, ker mi tega ne znamo brati. In pa ».Štajerca-' pustite v miru, drugače moramo mi vas. Gospod To-mažič, na vaši gostilni je dvojni napis, in sicer na prvem mestu nemški, kar je videti kakor nemški Pavliha v slovenski obleki. Svoje otroke pošiljate eno uro daleč v nemško šolo v Raz-vanje. Domača slovenska Šola je pa oddaljena 10 minut od Vašega stanovanja! Prosim Vas, dragi somišljeniki, razširjajmo ,.Narodni list" po lepi naši domovini, da ne pademo v žrelo nemčurstva. Zahtevajmo ga v vsaki gostilni. Gostilna le tista kaj velja, ki narodno časopisje ima. — Drugokrat več! Zdravi! Pohorski fant.
c Od Sv. Jurja v Slov. Gor. nam piše kaplan g. Ivan Bosina z ozirom na naš dopis Verska gorečnost Ivana Bozine" v št. 34. našega lista z dne 29. jul. ti.: 1. Ni res, „da je bilo ob 7*10. uri dopoldne", ko je prinesla babica Senekovič od Ornikovih iz Sp. Gašteraja k farni cerkvi pri Sv. Jurju v Slov. gor. h krstu sinčka; , res pa je, da je bilo proti 3/49. uri dopoldne, tik pred poznim sv. opravilom, ki sem ga imel jaz. 2. Ni res, da sem rekel, oziroma osorno zavrnil, „da zdaj nimam časa, ker imam z devicami pevsko vajo"; zakaj bilo je neposredno pred pozno službo božjo ter imam pevske vaje s pevskim zborom vedno in redno popoldne po večernicah. 3. Ni res, da sem rekel, „naj prinesejo otroka jutri"; res pa je, da sem rekel, naj počaka z otrokom, da ga bom krstil po opravljeni službi božji.
o Iz Spodnje Vollčlne (okr. Sv. Lenart v Slov. gor.) se nam poroča: Ličinke rjavega, majniškega hrošča začenjajo sedaj uničevati vinsko trto. Travnike in polja so že na marsikaterem mestu opustošile. V vinogradu najdemo velo, da suho trnov je, obloženo z bogatim številom grozdja in če trs odkopljemo, najdemo večje število označenih ličink; požrle pa so že vse korenine tako, da lako vzamemo trs iz zemlje. Kar nam je še pustila toča, vzame nam lahko še ta mrčes. — Kam jadra ubogi posestnik? — Proč s ka-noni, puškami in enakimi nepotrebnimi razkošjil Kmetu na pomoč! To naj bode geslo naših poslancev.
o Iz Sele pri Sv. Rupertu v SI. goricah. Tukaj smo imeli znano soboto točo, kakor nas je ne spomni nihče. Po njivah, vinogradih, sadonos-nikih je vse na tleh, in kar še visi, je vse natolčeno. Za to leto nam je vzelo z eno besedo vse, ter za prihodnja leta celo veliko! Strešne opeke je pobilo nad polovico, prizaneslo ni niti močni cementni domačega dela, ki je debela 2 cm. Predstojniki storite sedaj Vašo sveto dolžnost, da se ne bode letos pobiral noben davek od nas ponesrečenih ter se obrnite na poslanca, saj Vam je še od volitev znan! Bomo videli, knke imamo zastopnike!
d Na naslov Južne železnice. Iz Maribora se nam piše: V nedeljo se je bilo zbralo v Mariboru gotovo nad tisoč slovenskih romarjev, ki so se vračali domov s popoldanskim brzo
vlakom. Ker ni znal od kondukterjev pri brzovlaku nobeden niti besedice slovenski, nastal je velikanski šunder, ko je vpil kondukter „vorue einsteigen", je vrelo vse nazaj. To je že škandal, da se kondukterji pri južni železnici niti najpotrebnejših slovenskih izrazov, kakor „naprej", „nazaj" itd. ne naučijo. Pač pa razumejo nekteri teh gospodov biti s slovenskim občinstvom jako surovi.
d Sv. Križ nad Mariborom. V nedeljo dne 8. avg. t. 1. bo predaval po maši v tukajšnji šoli g. prof. Fr. Hauptmann 'o alkoholu in opojnih pijačah. Pripravljeni so zato zanimivi poskusi. Nadejamo se obilne udeležbe, posebno naše mladine. Po predavanju se otvori javna ljudska knjižnica,
d Ponesrečil se je davčni oficijal g. Mi j o Schwarz v Slov. Bistrici. Padel je z voza in si tako poškodoval mišice na desni nogi, da mora ležati.
d Sv. Križ nad Mariborom. V nedeljo dne 1. avg. t. 1. je predaval živinorejski učitelj g. Jelovšek tukaj „pri starem Kočevarju", kako je kmetom ravnati s krmo, da bo zdrava in tečna in kako je postopati pri svinjah, da jih obvarujemo vseh bolezni. Dasi je bila dvorana polna poslušalcev, je g. govornik vendar pogrešal gospodinj in deklet, ki bi se naj tudi marljivo udeleževale vseh gospodarskih predavanj. G. Jelovšeku izrekamo za zlate nauke najtoplejšo zahvalo.
z Umrl je v soboto v Hošnici pri Laporju veleposestnik in 2. podpredsednik „Kmečke zveze" g. Fr. Mlakar. Pokojnik je bil zadnja letai strasten agitator za Koroščevo politiko. Poprej je mnogo deloval za probujo narodne zavesti v slovenjbistriškem okraju. N. v m. p.!	,
v Poštna oddaja se bode ustanovila v Šmartnem na Pohorju. Pošta se bode odnašala v SI. Bistrico.
ljutomerski okraj. -
1 Iz Križevec na Murskem polju.
Le ne previsoko! Ker se lahko nizko pade! Je vrag, če kdo koga po krivem česa dolži in celo sodniji naznani, pri tem pa sam — noter pade. In tem slabše je, če je ta „kdo" član kake Marijine družbe. Tako se je 17. mm. pred sodnijo v Ljutomeru dokazalo nekim — sicer jako mladim članom M. D. — da so svoji mamici kradli jajca in jih skrivaj prodajali raznim trgovcem, da so imeli za cigarete. Kako se kaj zdi to g. župniku, ki je večkrat proti mamici dejal: „Take pridne dečice pa že nema kdo šte kak jo mate vi." — Torej le ne previsoko, ker se včasih — pogori! Pozdravljeni!
1 Kmetijska podružnica pri sv. Jurju^ob Sčavnici za gornje-radgoYiski okraj bode imela v nedeljo dne 8. avgusta ob tretji uri popoldne v šoli pri Kapeli izvanredni in nujno važen občni zbor. — Na dnevnem redu je zopetna letošnja beda po suši s posebnim ozirom na že storjeni sklep glavnega centralnega odbora c. kr. kmetijske družbe v Gradcu z dne 13. jul. ti. kakor brezobrestna posojila, nakup krme, brezkomisijonelni odpis dače in še do 20 drugih nujnih točk, za katere se bode treba pogovoriti. — Pridite tedaj vsi udje, vsi poljedelci in posebno še občinski odbori, da se organizacija našega kmetijskega gospodarstva tembolj ukrepi. — Odbor.
z Pri Sv. Juriju ob Ščavnicl se vrše v kratkem občinske volitv(e. Šta-jercijanci bi radi postali gospoidarji v občini. Slovenci, pazite!
0	Umrl je pri Mali Nedeljii nagle smrti obče spoštovani kovač vr Dra-kovcih M. ŠroL
1	Sadovi Škamlečevih maukov in zadnjih pamfletov v „Slov. Gosp." na sokolska društva vobče in nia Mur-
skega sokola posebej so dozoreli v nedeljo 1. tm. zvečer v Ljutomeru o priliki sokolske veselice. Za Škamle-čevo in »sveto" stvar navdušeni kristjani so hodili ponoči — kakor je to že taka čukovska navada — v gostilniške hleve, ter odvezovali in iz-puščali konje tistim voznikom, ki so pripeljali stranske udeležence veselice. V tem ko so orožniki, policaji in lastniki konj po trgu in okoli trga lovili splašene konje, so za Škamleca in sveto vero navdušeni katoličani kradli z vozov biče, sedala i dr. To so torej sadovi Vaših naukov, g. Škamlec! Mi pa samo vprašamo č. kn. šk. konzistorij: „Kako dolgo še?"
Ptujski oKraj.
p Sv. Martin pri Vurberku. —
Naša hranilnica in posojilnica vkljub silnemu nasprotstvu, ki smo ga morali v začetku poslovanja prebiti, prav dobro napreduje. Imeli smo v dveh zaporednih poslovnih dneh 28.000 K prometa, torej precej več kakor sosedna. ki se je pohvalila s 15.000 kron prometa.
Ptujski „Štajere" — podružnica »sMmarke". Da živi „Štajerc" od podpore „siidmarke", o tem čivkajo že vrabci na strehi. Saj je pri zadnjem zborovanju „siidmarke" Ornig sam stavil prošnjo, da se zviša podpora za „Štajerca", ki baje deluje „neumorno za razširjanje in korist nemštva". Ni torej čudno, da »Štajerc" hvali „siid-marko", češ, „da je že toliko dobrega storila za ,naše' (t. j. nemško!) gospodarstvo na Štajerskem in Koroškem, da je le čast, ako spravlja ,Nar. Dn'. .Štajerca' ž njo v zvezo!" To je treba pribiti! Ptujski „Štajerc" si šteje v čast, da dobiva podporo od »sudmarke", ■od najnevarnejšega in najzagrizenejšega nemškega društva, kateremu je geslo in cilj uničenje Slovencev! „Siidmarka" kupuje od Slovencev posestva in naseljuje tam Nemce, „siidmarka" izpodriva slovenske posestnike, slovenske obrtnike, slovenske delavce in jih nadomešča z Nemci, podpira nemške šole, nemška društva itd. Taka so torej tista dobra dela, ki jih je „sudmarka" za „naše" (nemčursko) gospodarstvo storila in „Štajerc", ki pravi, da je za »narodni mir", živi od podpore tega zloglasnega društva! Res prava „giftna krota"!
n Iz Vičanec pri Veliki nedelji.
Dne 28. tm. je prišel v našo po toči poškodovalo občino gosp. državni poslanec Miroslav Ploj ter je prehodil vinograde, gozde, travnike in njive, da se je prepričal o našem žalostnem stanju. Škoda, ki nam jo je naredila toča, je nepopisljiva, to se ne more verjeti, ampak se mora ogledati. To je •tudi g. dr. Ploj storil. Kjer je videl siromaštvo in majhne otročiče v večjem številu, jih je obdaroval. Kaj tacega še nismo doživeli. Naših sedanjih »kmečkih" poslancev Ozmeca in Meška ne vidimo tukaj sedaj ko je sila in potreba. Samo pred kratkim časom smo videli imena teh »poslancev" pribita po plotih, drevesih, kovačnicah, škednjih in drugih zakotnih prostorih. Da hi se pa sedaj pokazala in nam revežem na pomoč priskočila — o tem ni duha ne sluha. Gosp. dr. Ploju se za darove iz lastnega žepa, posredovanje pri oblastih in ogled lepo zahvaljujemo. Bog mu povrni!
Iz Vičanec pri Veliki Nedelji. Žalostna vest se razglaša po Spodnjem Štajerskem o grozni nesreči, ki jo je povzročila toča dne 24. jnlija. Dovolim si tudi jaz nekoliko opisati in naznaniti, kako je zadela in uničila v občini Vičanci, in kako je divjala po mojem posestvu. — Pred sedemnajstimi leti sem kupil malo, zanemarjeno posestvo v tej občini, katero sem od leta do leta
povečal. Bilo je zapuščeno, skoraj popolnoma neproduktivno in večinoma obraščeno z nepotrebnim grmovjem, katero sem izkopal, zavozil jame in prepade, ga storil rodovitnega, olepšal in uredil z lastnimi rokami po modernih principih. Posadil sem kakih 400 komadov žlahtnih sadnih dreves na stalno mesto. Pred štirimi in tremi leti sem posadil enajsttisoč petsto jabolčnih divjakov I. razreda na 50 cm. globoko zrigolano njivo in ta drevesa so dandanes pocepljena z dobrimi plemeni ter bi bila prihodnje leto pripravna za prodajo. Uredil sem dva brežna travnika, ki sem ju 50 cm globoko zrigolal, zagnojil in obsejal z dobro travno mešanico. Res, veselilo me je to moje 17letno hudo in težko delo, ker je bilo vse videti lepo in krasno. A žalibog, sedaj je podobno puščavi. Travnika sta pomlajena z zemljo, ki mi jo je vzelo na tudi novi zrigolani njivi. Otava je bila čez koleno visoka. Sedaj je z blatom pomazana, v zemljo zabita in tako poškodovana, da bom moral znova posejati travno seme, ki je pa precej drago. Drevje, katero je bilo v najboljši dobi, da rodi, je razčesano, veje odbite in skorja odlupana. Drevesnica je polomljena in razmesarjena; bila je ponos in kras mojega posestva. Deteljo in vse poljske pridelke (razun žita in krompirja) je zabila v zemljo ta grozna toča, debela ko kurja jajca, ki je padala v hudi vetrovni burji pol ure na zemljo. — Med tem časom ni bilo mogoče obstati v hiši, ker je skozi okna letela toča s tako silo, da hi mi otroke ubila. Žena in otroci so bili prestrašeni in skoraj brez zavesti. Moral sem jih zapreti v temno vežo (priklet), kjer so jokali in kričali, da me je bilo groza.
V	kotu, kjer se vežejo hiša in hlevi, sem imel voz, na katerem je bil tri-hektoliterski sod; tam je naletelo toče skupaj, da se je videl komaj gornji del soda iz toče. Grozna škoda in nesreča, ki jo je naredila toča v tem nepozabnem dnevu, in kako izgleda en del občine Vičanci, se ne da popisati, to se mora pogledati. Ljudje, ki prihajajo iz raznih krajev, jočejo čez nas in našo živino, ki tuli na paši. Seno smo po-krmili vsled dolgotrajajoče suše, otava je pa popolnoma zabita. Dragi bralci, kaj hočemo sedaj? Sami ne bodemo imeli živeža, kaj pa bo z ubogo živino ? Ako jo prodamo, potem so v kratkem času prodana tudi naša posestva. Zaslužiti ne moremo ničesar, ker moramo doma skrbeti in delati. — Ako stavim pred sebe prihodnost, mi je res za obupati. Vse sedemnajstletne trude, neizmerno hude trude, (kajti neštevilno bridkih Ur sem imel, ko sem upal na srečne dneve v starosti!) je pogreznila ta nesreča v globočino. Kdor ima trohico usmiljenja in kdor čuti s ponesrečenci, naj stegne svojo milostivno roko. — H koncu še omenim, da najstarejše osebe ne pomnijo temu enakega slučaja.
V	soboto popoldan, to je sedmi dan po nesrečnem dnevu, smo našli še na večih krajih obilno toče v občini Vičanci. Frane Škerlec, posestnik in ekonom,
a Iz Velike Nedelje pri Ormožu Dne 28. t. m. si je ogledal škodo povzročeno po toči g. državni poslanec dr. Ploj. Žrtvoval je za našo in toma-ževsko župnijo celi dan. Ogledal si je natančno po vrsti občino Velika Nedelja, Trgovišče, Sodince; odtod se je podal v spremstvu domačinov v So-dinski in Vičanski vrh; tu se je prepričal o žalostnemu položaju, v kterem je našel naše vinograde, njive in pašnike. Potrudil se je nadalje skozi gorice in črez njive v občino Bratone-čice, na Polenšak k Sv. Tomažu, potem v Šardinjek in po Lešnički dolini v Ormož. — Posvetoval se je z vsemi občinskimi predstojniki in jim dal nasvete, kako naj postopajo, da bo čim-
prej dospela od vlade izdatna pomoč. Ljudstvo je tolažil, večim sirotam z denarno podporo pomagal — z eno besedo: izkazal se je vkljub vsemu napadanju od strani takih ljudij, ki podkopavajo čast njegovo in čast slovenskega naroda s svojimi nepoštenimi, zaničevanja vrednimi sredstvi, kot vrednega ljndskega zastopnika, ki ima srce za nas v naši neskončni bedi. — Hvaležni smo mu, da se je potrudil na lice mesta in smo tudi prepričani, da nam bo pomagal, kakor nam je dosedaj vedno in brez vsakega odloka izpolnil vsako našo prošnjo in zahtevo.
d Sv. Bolfenk pri Središču. Grozna nevihta, ki je pokončala ves spodnji ormoški okraj, je hvala Bogu prizanesla Sv. Bolfenku. Resnica je, da je bilo jastrebško, vodransko in gode-ninsko polje nekoliko prizadeto od toče, ker je nevihta vzela ravno to smer od Huma, vendar pa se v goricah naše fare toča niti dobro ne pozna. Brezvestno in lažnjivo je toraj, če poroča »Slov. Gospodar", da je četrtina vseh naših vinogradov uničena. Vinogradi stojijo krasno, so obloženi z grozdjem in sedaj samo prosimo ljubega Boga, naj nas obvaruje take nesreče, kakor je zadela druge kraje. Bog nam pomagaj!
o Deželna poslanca Ozmec in Meško „na delu". Med najnovejšimi novicami je zadnji »Slov. Gosp." prinesel senzacijonalno vest, da sta poslanca Ozmec in Meško takoj po toči, ki je predzadnjo soboto prizadela toliko škode, obiskala dotične občine in si ogledala škodo. Župnik Ozmec je tisto soboto obhajal v veliki družbi v velikonedeljskem župniščn god sv. Jakoba, v nedeljo popoldan je bil na pogrebu v Središču, v pondeljek zjutraj se je vozil v s v o j vinograd v Kajžar, kjer toča sploh ni pobila, popoldan pa je spet obhajal v središkem farovžu »Anino" ter se imenitno zabaval, potem pa se je odpeljal domov k Sv. Lovrencu. Poslanec Meško pa se je že v nedeljo odpeljal z romarskim vlakom v Brezje in na Bled ter tudi on ni videl nesrečnih krajev. Prosimo torej slavno uredništvo »Slov. Gosp.", naj natanko poroča, v katerih občinah in kedaj sta si Ozmec in Meško ogledala po toči prizadeto škodo.
d Dragi posestniki ormoškega ohraja! Strašna nesreča, toča, kakor je ne pomnijo niti najstarejši ljudje, nas je zadela. Uničila nam je vse, niti potrebne salate nimamo. Vzela nam je vsakdanji kruh in sam Bog bo pre-hranil našo živino. Siromaki smo! Toda kdo se je spomnil naše nesreče, kdo nam je prvi priskočil na pomoč? To je »libeialni" poslanec dr. Kukovec in izvrševalni odbor narodne stranke v Celju, ki sta storila vse potrebne korake. Dr. Ploj, ki je uradnik na Dunaju, se je tri dni mudil v našem okraju, kmetska zveza pa, ki ima dva poslanca našega volilnega okraja, kaj pa je storila ona? Kaj je storil deželni poslanec Meško iz Lahonec, ki je domačin ormoškega okraja? To sem si mislil, ko sem čital te in one časnike, kajti klerikalni časniki omenjajo to grozno točo samo mimogrede, kakor bi se zgodila nekje v Afriki ali "Ameriki. Bodimo toraj hvaležni vsem tistim, ki so nam pomagali in nam še bodo nadalje pomagali. Tq so misli nesrečnega posestnika iz ormoškega okraja, d Od Sv. Bolfenka pri Središču. Naš .kardinal' bo sedaj skoraj s svojim veronaukom pri kraju; sedaj poučuje otroke II. razreda natanko o zakramentu sv. zakona, in zadnjič jim je še pokazal priliko na odprtem oknu. Rekel je: ena stran je moški in druga stran je ženska, in ko je okno zaprl, je rekel, da tako se združita mož in žena. — Pred kratkim je med to kratko
urico, ki je določena v šoli za vero-nauk, pravil otrokom, da bode v Središču posvečevanje cerkve, in tedaj bodo poklicani vsi duhovniki, kteri so bili v tisti fari rojeni, da morajo priti k posvečenju in tam nekaj darovati. In ne po eno ali dve kroni, ampak večje svote. Torej dragi Središčani, ako še imate morebiti kake primank-ljaje pri stavbi vaše cerkve, bodite brez skrbi: kadar pride naš kardinal dol, on vam bo gotovo pokril tisti dolg. Vam pa, g. župnik, svetujemo, da bi porabili tiste borne urice v šoli s poukom deset božjih zapovedi in drugih bolj važnih naukov. O zakramentu sv. zakona pa poučite mladino takrat, ko bo za to čas, da se ne bodo otroci iz šole grede iz Vašega nauka norčevali in premišljevali še več, kakor jim Vi v šoli poveste.	Kmet-oče.
d Iz Ormoža se nam piše: Veliko nesrečo, ki jo je zadnja toča v našem okraju provzročila, hočejo Nemci v svoje zlobne namene izkoristiti. Ptujski »Štajerc" hvali Orniga, kot kakšnega Boga, ker se je mož po nesreči drugi dan v vlak vsedel in peljal v Ormož ter o nesreči brzojavil namestniku. To je res velikanska zasluga! O poslancu dr. Ploju pa, ki je vse prizadete občine prehodil in sam škodo pregledal ter vse potrebne korake pri vladi storil, da se revežem čimpreje pomaga, pa ne zine »Štajerc" niti besedice. Istotako je »Siiomarka" v roke dr. Delpina darovala za ponesrečence v Ormožu 2000 kron, ptujska nemška šparkasa pa dovolila en miljon kron brezobrestnega posojila. Seveda je vse to le za »ormožke" Nemce. Slovenci ne dobijo od tega denarja niti groša.
o Ogenj je uničil zadnjo soboto, 31. julija hišnemu posestniku Petričn v Obrežu pri Središču hišo z všemi pritiklinami.
z Škoda po toči v ormoškem okraju. Kako veliko škodo je napravila toča v ormoškem okraju samo na strehah, kritih z opeko, kaže to, da se je doslej porabilo 30 vagonov strešne opeke, a se pričakuje nadaljnih 42. Namestnik pride ta teden v okraj. — Škoda se je doslej pocenila v 23 občinah.
v Poboj V Šerugovem vinotoču v Kicarju pri Ptuju je nastal minulo nedeljo pretep, v katerem je neki Kova-čič tako hudo udaril posestnikovega sina Alojza Goloba z motiko po glavi, da je padel na tla in za nekaj minut umrl.
d Iz Ormoža. V torek, sredo in četrtek je obiskal naš državni poslanec g. dvorni svetnik dr. Ploj skoraj vse v našem okraju po toči prizadete občine. Povsod je čakalo ljudstvo komaj osebo, ki jih je v tej grozni nesreči tolažila ter jim obljubila storiti vse kar je mogoče v njih odpomoč. Koj ko je g. dr. Ploj zvedel o grozni nesreči, obrnil se je brzojavno na ministerstvo, namestnijo in druga pristojna mesta ter zahteval primerne odredbe.
Mi imamo pa tudi dva deželna poslanca. G. Meško iz Lahonec je slučajno v našem okraju. Mož pa je mislil, da stori s tem največ za nas uboge ponesrečence, da se je odpeljal v nedeljo z romarji na Brezje. Ko je šel k vlaku, je moral iti skozi grozno upostošene občine. Če bi imel kaj srca za svoje uboge volilce, bi ostal doma ter šel kot prvi tolažit naravnost obupane ljudi, ki so čakali tolažbe bolj ko žejni vode; pa za to možakar nima smisla. Moral se je iti postavljat v Brezje.
Župnik Ozmec je imel dovolj časa kot kandidat razbijati po nedeljah v našem okraju, a sedaj ni imel časa si ogledati grozno nesrečo. Še le, ko sta naša dična »vzor" poslanca zvedela, da je dr. Ploj v okraju, sta se spom-
nila na svojo dolžnost ter začela škodo ogledovati v sredo popoldne v Veliko-nedeljskem farovžu (!) — Zdaj pa še m kaj o naši vzor duhovščini v orni. okrajn. V pondeljek je bilo še vse pod vtisom te grozne katastrofe še vse potrto. Naše edino žegnanje v mestn v nedeljo je bilo odpovedano. Velika projektirana veselica na dan 8. avgusta se je takoj istotako odpovedala. Ko je vse jokalo in tarnalo, so se zbrali naši duhovniki — edini, ki imajo baje srce za ubogega kmeta — na pojedino v velikonedelj-skem-farovžu, da slavijo tamkaj župnikov god. Posetil je to pojedino tudi župan največje prizadete občine Šardinje. Sodbo o tem si napravite sami. V kratkem bodemo čitali v klerikalnih časnikih, da dr. Ploj ni storil ničesar za tvoje volilce, da je vsa podpora, ki jo je dobil ormoški okraj zasluga poslancev lažikmečke zveze. Ti ubogo ljudstvo pa odpri vendar enkrat oči ter sprevidi, kedo kaj za te stori in kedo pa te le farba.
z Za gvardijana ptujskega mino-ritskega konventa je izvoljen p. Norbert Povoden.
p Toča v ormoškem okrajn in klerikalci. Na drugem mestu prinašamo poziv pomožnega odbora za ormoški okraj. Človek bi mislil, vsaj tu, ko se gre za človeško bedo, se pomožna akcija ne bo cepila, osobito, ker so v tem pomožnem odboru tudi izrecni klerikalci kakor Presker in 0-mulec. A klerikalci morajo tudi tu cepiti naše moči in so osnovali svoj pomožni odbor, v katerem so Ozmec, Meško, Korošec, dekan Caf in Roškar, ki po farovžih pregledujejo škodo. Ne bomo v tem za obupano prebivalstvo tako važnem trenutku pisali obtožbe, ampak iskreno želimo, naj bi oba odbora kolikor največ odpomogla strašni bedi. —
JKoVfc« fz sloitauKih l(raj?V.
o Pri občinskih volitvah v Krškem so prodrli naprednjaki sijajno v vseh treh razredih. Klerikalci so se že celo leto pripravljali na naskok na to občino, pa so sramotno pogoreli — Slava Krčanom!
d Sokolska slavnost v Krškem se je sijajno obnesla. Prišlo je blizu 600 sokolov, slovenskih in hrvatskih. Občinstva je bilo nad 3000. Sokolska misel je slavila svojo zmagoslavno pot.
d Na Notranjskem je 28. m. m. zvečer hudo pobila toča Črni Vrh nad Idrijo in okolico. Istotako je pobila v šentjernejski okolici na Dolenjskem več vasi.
a Konec štrajsa v Ajdovščini. 29. m. m. ob 11. uri dopoldne so se vršila vsled posredovanja namestnika pri goriškem glavarju gr. Attemsu pogajanja med zastopniki bojujočih se strank: delavstva in tovarne v Ajdovščini. Konferenca je trajala 4 in pol ure. Zastopniki delavstva dr. Mandič in drugi se niso hoteli vezati, ampak so izjavili, da hočejo slede rezultata slišati sklep delavstva na shodu, ki je bil včeraj. Izid pogajanj pa je sledeči: 1. tovarna poviša poletno do-. klado od 5% na 10%- 2. tovarna obljubi zvišanje plač takoj, ko bo konjunktura ugodnejša. 3. glede pred-delavca Kovača, katerega odpust je delavstvo zahtevalo, bo našla tovarna primerno obliko, da ne bo več zaposlen v tovarni. 4. tovarna sprejme nazaj vse delavce, ki so bili za časa štrajka odpuščeni. — Tovarna izjavlja, da so to skrajne koncesije. Tovarna da dela v izgubo, le z ozirom na delavce in na okolico sploh. (Kaka laško - germanska vdikodrušnost!!) — Delavstvo je na svojem shodu 3 0. m. m. pogoje sprejelo. Omenjamo še, da se je vodstvo tovarne zavezalo, da
se odslej ne bo več tako surovo postopalo z delavci. Dasi se ni doseglo, kar se je zahtevalo, je že ta nspeh sam na sebi lep. Delavci v Ajdovščini so bili do pred nedavno čisto neorganizirani. N. D. O. iz Trsta je vzela njih organizacijo v roke in je po par mescih nastopila s štrajkom. Naravnost čudovito je, koliko discipline je vlila delavcem v kratkem času organizacije. Naj nstrajajo v organizaciji in dosegli bodo še lepše uspehe.
a Slovenska kmečka stranka na Goriškem je v seji * izvrševalnega odbora 29. t. m. sklenila, da nastopi samostojno pri volitvah, ne odklanja pa pomoči katere druge slov. stranke, ki bi ji pripomogla do zmage. Kandidate postavi stranka na zboru zaupnikov 2. septembra.
Skrajna zloraba sv. vere. »Gorenjec' poroča: »Slovenec" piše z dne 27. m. m. 1. 1909 o prihodu štajerskih romarjev na božjo pot v Brezje sledeče: »Včeraj in danes se mude na Kranjskem mili naši štajerski somišljeniki in so-borilci. Izvojevali so letos zmago proti nasprotnikom krščanskih načel. Svojo zmago zdaj štajersko krščansko ljudstvo dostojno slavi in se zahvaljuje zanjo na Brezjah čudapolni Devici, prosi pa tudi nadaljnje zaščite vsemogočno Devico v bojih krščanskega ljudstva proti tistim temnim silam, ki hočejo izruvati našemu ljudstvu tisto svetinjo, ki jo nežno hrani, a tndi . odločno brani proti vsem domačim in tujim nasprotnikom, ki bi jo tako radi oplenili poštenemu ljudstvu v svoje mračne namene. »Marija k Tebi", je donelo včeraj in danes na Brezjah in v raju kranjske dežele na Bledu". — Ako ni to višek zlorabe verske pobožnosti našega verskega ljudstva, potem sploh ne vemo, kako bi imenovali ta nestvor v,Slovencu'. Priliko smo imeli osebno govoriti z mnogimi izmed teh romarjev, a vsakdo je priznal, da ga je prignalo neko notranje hrepenenje, ogledati si osebno to znamenito božjo pot m se osebno prepričati o krasoti našega blejskega raja. In da bi te stare sključene ženice, ti od dela sklonjeni možje in ti naivni otroci prišli radi političnih ozirov na Brezje in na Bled — no, o tem ni prepričan najomejenejši kaplan zadnje gorske vasi. — Gospodje, le tako naprej! Ogenj, ki ga netite, vas bo požgal tako temeljito in tako hitro, da niti ne sanjate o tem.
•	o Odiranje kmeta. »Slov. Narod" poroča — odgovornost za resničnost prepuščamo njemu! — da klerikalno »Vzajemno podporno društvo" v Ljubljani računa svojim dolžnikom-kmetom do 9% obresti. O klerikalni »Ljudski posojilnici" pa pravi, da računa raznim gospodom po 41/2%. kmetom pa po 51/2 in še više % obresti. To je skoro neverjetno postopanje in smo radovedni, kako bo »Slovenec" odgovoril. Če bo psoval, bo to za nas potrdilo resničnosti teh trditev. In ti ljudje se bijejo na prsa: mi smo prijatelji kmeta. Komedijanti!
v V Št. Vidu pri Zatičini ie v nedeljo popoldne požar vpepelil 6 hiš z gospodarskimi poslopji vred.
•	Zadnji dopisi.
o Št. Jurij ob j. ž. Velika sokolska slavnost z ljudsko veselico se vrši 22. avg. v Št. Jurju ob j. ž. Ob tej priliki nastopijo prvikrat mladi šentjurski sokoli. Prosimo vsa narodna društva v bližini, da se ozirajo na to prireditev. Vsa bratska društva pa prosimo, naj nas kolikor mogoče v največjem številu posetijo. — Šentjurski odsek Celjskega Sokola se prav pridno pripravlja. Zanimanje za sokolsko slavnost je veliko. Ker leži lepi trg Št. Jurij na prijaznem veselem griču iu ob železnici, pričakujemo še tem večje udeležbe. Natančen spored objavimo pravočasno. Nazdar!
Sv. Barbara pri Mariboru. Uso-dopolen je bil za nas dan 24. julija. Neskončno nebo se je razsrdilo nad nami in nam poslalo grozno ledeno ploho. Po neznosno vročim dnevu se je usipala nad našimi občinami kakor jajca debela toča, ki je padla v tolikem obsegu, da je v četrt uri pobelila zemljo do pednja na debelo. Ponekod je je naneslo toliko skupaj, da se je še videla na tretji dan. Kakšna so naša polja, kakšni so sadonosniki, kakšni vinogradi, si je težko predstavljati. Ves trud in up dolgih mesecev je uničen. Gospodarji stoje pri svojih uničenih pridelkih, kakor pogorelci na pogorišču svojih ljubljenih domov. Kamor oko seže, vse uničeno. Poljskih pridelkov, pšenice in ovsa niti toliko ne bode, da bi vrnili posejano seme. Posestniki in km_tje, vsi že vsled lanske suše do živega zadeti, stoje pred groznim in obupnim stanjem gospodarskega poloma, — ki je sedaj skoro neizogiben. Kajti, kar ni vzela zima, vzela je suša in travniški črvi, in kar se je poljubilo pustiti tem — uničila je toča. Sadonosniki in vinogradi so uničeni za par let, predno si zopet opomorejo v rasti do življenske in sadonosne moči!! Navezani smo torej jedino na samopomoč in na pomoč v to poklicane države oziroma dežele. Na adreso toliko — hvalisanih in bojda »uplivnih" (! ?) poslancev, a la Roškar, Korošec itd. pa bodi zapisano in rečeno: »Pokažite se pri nas in nam dokažite, da vam ni samo za naše glasove, temveč, da razumete svojo poslansko nalogo" ! Pričakujemo, da se eden ali drugi v kratkem malo prikaže in si potom kakšnega sprehoda (!) ta „špas" ogleda.
Prizadeti.
Gotovlje. Klerikalni dopisuni in dopisunčki so v zadnji št. mariborske »cunje" (to besedo smo si izposodili od njih) začeli na ostuden in hudoben način psovati tukajšnje veljavne može. Pri tem poveličujejo napihnjeno osebico »slavnega gospoda" organista Goršeka. Trdijo, da on ne piše teh napadov, ampak da znajo tako grdo psovati tudi drugi klerikalni podrepniki. Mi se s to osebico ne bomo ukvarjali, nam je premalenkostna. Njegovo staro reglanje, kakor: „v srajčki skakal, hlačke trgal, ledino oral, zaslepljena nemškutarska nar. stranka", ni vredno poslušati. Mi dobro vemo. da tista višja moč, ki stiska dopisunom klerikalne cunje pero v roko, stanuje v našem farovžu. Ali ne? Pa povejte, g. fajmošter, če nimamo prav, ako trdimo, da je vam treba samo namigniti in vaši „backi", (ne zamerite, tudi to besedo smo prepisali iz klerikalne cunje!) utihnejo. Zakaj ne storite tega, če ste res tako silno miroljuben ? Mi želimo imeti mir! Mi ne napadamo nikogar po listih. Na vse napade vaših dopi-sunov pa tudi nočemo molčati. Naj utihnejo vaši backi, videli boste, da bo potem mir. Pri raznih volitvah letate od hiše do hiše, vsiljujete vašo lažnjivo cunjo, psujete naš priljubljeni Nar. List, obrekujete domači denarni zavod, hočete prevreči dosedanje občinsko starešinstvo, vaše glasilo udriha po nas, potem pa, ko vidite, da mi Gotovljani ne pustimo, da bi kdo z nami po svoji volji pometal, naj bo potem že fajmošter ali kdo drugi, potem pa javkate s prižnice in nam kličete: z Bogom. — Poglejte, naš g. nadučitelj je čisto drug mož. SI. Gosp. piše:, „da ga nihče ne mara". On se pa, kakor vidimo, veselega in zadovoljnega počuti med nami in pravi, da bi rad enkrat počival na gotoveljskem pokopališču. — Ko ste prišli k nam, ste obljubili, da ne boste poslušali bab, zdaj pa vidimo, da lazijo najbolj hinavske in sumljive osebe krog Vas. Ne verjemite jim vsega, prepričajte se
malo poprej, ali je vse resnica, kar vam trobijo na uho. Potem ne bodete v šoli po krivici dolžili županove deklice, da je rekla, »kako lušno bi bilo, če fajmoštra ne bi blo". Vi celo pustite, da se take nesramne laži širijo po vaših lažnjivih cunjah. — Pritožu-jete se, da Vas naši otroci nič ne ubogajo. Zakaj nam pa nčiteljstvo tega ne očita? Saj ne rečemo, da bi bili naši otroci bolj pridni, kakor so drugod. Le bodite strogi, le kaznujte jih, pa pravično. Mi se trudimo naše otroke vzgojiti v strahu božjem. Kako hudo je pa za nas, ubijati se za vsakdanji kruh in zraven skrbeti za izrejo otrok, to vemo le mi htariši. Kako hudo je materi, če ne sliši o svojih nič drugega kot tožbe in tožbe! Čudno se nam zdi, zakaj Vas tako peče, ker imamo naše učiteljstvo radi in ga spoštujemo! Za-kai delate zoper učiteljstvo? Da, le Brinarja ne, pa da zakaj mn vse pri šoli dovolimo, tako nas podpihujete. To ni lepo od Vas! Pomislite tudi, da kdor drugim jamo koplje, lahko sam pade v njo.
Ne vemo, kaj bi rekli na to, da pustite svojim »backom", da se celo iz tega norca delajo, kako mi opravljamo v cerkvi svojo pobožnost. Katera molitev bolj »oblake prodira4', ali naša, ali molitev onih, ki po farizejsko zavijajo oči in roke, to pa bo sodil Bog.
Kapele. Malo nerodno, pa bo že, saj za »Gospodarja" je vsako čvekanje dobro. Gospodarjev dopisnik je namreč začel meriti pamet po dolgosti onega, kar pod nosom raste. Zavijalti in popravljati hoče tudi dopisnik vest, ki jo je zabilježil »Nar. List", češ, da niti zdravniki v Gradcu ne morejo dokazati, da so dotične osebe zbolele na uma ravno radi misijona. Mi se nismo po-preje vprašali na zdravnika, še manj pa bi se na dopisnika, če so naši sklepi pravi ali ne. Podpirale so nas v tem sklepanju okolščine, ki so nami ravno radi na umu zbolelih oseb matančno znane. Blaznost, ki je nastopila pri nekterih po vsakem misijonu, imenujemo versko blaznost. Nočemo tudi imenovati oseb, ki so bile tako nesrečne, dovolj, da se je pokojni župnik izrazil, da pod njim ne bo nikdar več misijona, ki samo ljudi bega in da je dovolj slabo od onega župnika, ki ne zna sam zadostno poučiti svojih ovčic v verskih naukih. — Marsikdo, ki mu ni vse prav v gornjem nadstropja, si domiš-ljuje, da je samo on pameten, vsi drugi pa da so bebci. Predno hočeš kaj pobijati, se o stvari sami natančno poučil 'd Zakaj hajskate? Iz Ptuja se nam piše: Ornigovo glasilo »Štajerc" ali prav za prav rsfidmarkovecw iiu-duje se še vedno nad slovenskimi fanti iz ptujske okolice, ki si drznejo brez njegovega dovoljenja priti k maši v svojo farno eerkev v Ptuj s slovenskimi znaki. Mi »Štajercu" in njegovim ptujskim nemškntarjem to le povemo: Dokler je ptujskim Nemcem dovoljeno nositi nemške znake, ne more tudi nam nihče prepovedati nositi slovenske. Mi ne hodimo v Ptuj izzivat ali hujskat, ampak mi hodimo v svojo farno cerkev k službi božji in mislimo, da imamo v fari, kjer smo krščeni, ravno iste pravice, kakor jih imajo vsi krščeni in ne-krščeni ptujski nemškutarji. Na hinavske »Štajerčeve" opazke, da mesto živi od kmeta in kmet od mesta, da torej ni vzroka, da bi se krivo gledali in sovražili, opozarjamo »Štajerca" na dan 13. septembra lanskega leta, ko so ptujske nemške barabe mirne Slovence iz okolice pretepale in s črnilem oblivale, češ, da je Ptuj nemško mesto, kjer nimajo Slovenci ničesar iskati. Tem nemškim capinom naj bi bil rŠtajerc" dajal take nauke in jim
povedal, da tudi nemški Ptujčani živijo od slovenskega kmeta.
— Ustrelil se je danes zjutraj v Celju g. Tone Žagar, trg. pomočnik pri g. Ravnikarju, baje iz strahu pred vojaščino.
Sokolska slavnost v Ljutomera
se je vkljub »Gospodarjevemu" in nemškemu hujskanju sijajno obnesla. Murski Sokol lahko dan 1. avgusta z zlatimi črkami zapiše v svojo spominsko knjigo. Iz vseh sosednih župnij je privrela množica ljudstva. Slava in hvala vsem, ki so k sijajni slavnosti pripomogli.
p Shod pri Sv. Lovrencu na dravskem polju. Zadnjo nedeljo vršil se je tukaj mladeniški shod, ki se je pa jako klavorno obnesel. Na shodu imel je prvo besedo dr. Korošec, kateri je predlagal, da se dr. Ploju izreče nezaupnica, kar se je seveda tudi zgodilo. Sedaj ko je zadela ormoški okraj po toči tako velika nesreča in v ptujskem okraju vlada povsod velika suša, nista imela dr. Korošec in župnik Ozmec nujnejšega dela, kakor predlagati nezaupnico možu, ki je storil za ptujsko-ormožki okraj več, kakor vsi klerikalni poslanci skupaj. Dr. Ploj je edini slovenski državni poslanec v ptujsko-ormožkem okraju, vse po toči prizadete občine obrnile so se s prošnjami na njega — dr. Korošec in župnik Ozmec pa mu dajeta nezaupnico! Sramota!
p Libanja. Ko sem šel pretečepo soboto t. j. osem dni po znani strašni toči skozi libanjske gozde, sem našel po grabah še za cele vozove toče. To si je tako razlagati, da je voda, ki je drla z bregov, nanosila razun toče še okleščeno listje, vejevje, zemljo itd. na kupe iu točo pokrila. „Zrna" so imela še obseg, kakor goldinar. — Ljudje pridno orjejo in sejejo po največ ajdo rekoč, če bo suha jesen, bo še morebiti kaj ajde, če ne, bp pa za krmo. — Cesarjev namestnik grof Clary baje nameni te dni si ogledati po toči prizadete kraje.
d Nevihto z velikim nalivom, vetrom in vmes precej toče smo imeJi v pondeljek in torek popoldne v Št. Jurju ob juž. žel. Po nekterib krajih Št. Jurske občine se precej občutno poznajo sledovi toče. Še več škode pa je napravil strašni vihar, ki je metal opeko s streh ter podrl in povaljal žito, posebno pa koruzo. Ljudstvo s strahom premišljuje, kaj bo, ako nam še, kar je ostalo po suši, vzamejo toča in druge vremenske sile in nezgode-
Razne noVosti.
a Nesrečen zakon. V letovišču Magjraros blizu Budimpešte je skušal meščan Gunst pregovoriti svojo ženo, od katere je živel že več časa ločen, naj bi zopet živela z njim skupno v
zakonu. Žena se je branila, na kar jo je Gunstl z revolverjem ustrelil, sam pa skočil v Donavo in utonil.
?mM Kotičett.
Nekaj za pouk o steklini. V zadnjem času se je pojavilo toliko slučajev pasje stekline, da je že iz obče koristi potrebno našteti glavne znake te strašne bolezni, ki ima za posledico vedno in vselej le smrt. Stekel pes izpremeni svoje prejšnje navade. Otožen sedi na kakem samotnem, temnem kraju; kmalu postane zadirljiv in popadljiv, nikjer nima obstanka in pobegne od hiše, po-padajoč vse, kar mu pride na pot. Pes izgubi veselje do navadne hrane, začne pa požirati druge predmete, kakor prst, šoto. slamo ali les. Njegovo lajanje je visoko, nekako hripavo in tuljenju in zavijanju podobno. Popadati začne tudi mrtve predmete, prav rad se zaganja v živali, često tudi v ljudi, celo lastnega gospodarja se loti in ga obkolje. Spodnja čeljust mu otrpne in mu visi mrtva navzdol. Žival vidno hujša, hrbtenica mtf otrpne, sčasoma tudi zadnji del telesa opeša in v sedmih do desetih dneh pogine. Večinoma zakrivijo lastniki psov sami, da postanejo psi stekli, ki lahko preneso to strahovito bolezen na ljudi, zakrive pa jo s tem, ker ne znajo prav ravnati s svojo živaljo. Pes je naš naj-zvestejši tovariš, prijatelj in spremljevalec ter zasluži vsled svojih lastnosti in zmožnosti to odlikovanje bolj kakor vsaka druga žival. Že od nekdaj spremlja človeka po vseh njegovih potih, po vročih južnih, tropičnih deželah in mrzlih, ledenih severnih deželah. Med niim in človekom se je razvilo iskreno, zaupno prijateljstvo. Da se pa to presrčno razmerje ne izpremeni v sovraštvo, ki je lahko za človeka usodno, je treba psa negovati in za njegovo zdravje skrbeti. Predvsem mora imeti dovolj in ob gotovih rokih zdrave in tečne hrane. Krmljenje z vročo, često vrelo pičo ima lahko najhujše posledice. Ležišče mora biti snažno, slama, oziroma blazina večkrat premenjena. Če ima pos lastno koiibo, je treba paziti, da ne pride mokrota do njega. Zelo grda je tudi razvada, kjer mora v kakem kotičku ure in ure zvit ležati. Sploh se mora ravnati s psom človekoljubno, ne ga pretepavati s palico in ga suvati s črevlji. Z lepim ravnanjem se doseže vse, zlasti pa se obvaruje strašne stekline. —	,.Gor."
Loterijske številke.
Trst, dne 31. julija 1909: 54, 7, 22. 19, 65. Line, „.' ,, .-„ „ 83, 74, 60. 3. 21.
Sprejmem takoj ali s 1. septembrom
sotrudnika
ki je izurjen v prodaji mešanega blaga ter tudi porabljiv kot poslovodja. — Ponudbe naj se pošiljajo na trgovino
Adalbert Globocnik, Žalec.
Občina trg Žalec
sprejme
redarja,
ki naj bi bil tudi občinski in posojilniški sluga. — Plača 800 kron, prosto stanovanje in službena obleka.
370 2-1
(2 mali Stanovanji v pritličju, 2 čedni podstrešni sobi, vrt), ravnokar zgrajeno na mojih stavbiščih v Zavodni takoj prodam.
Tinko Kukovec,
Podpisani naznanjam vsem somišljenikom, da sem prevzel
gostilno v najem
od g. Persehon v Bistrici pri Mariboru
v kateri bom točil najboljša pišečka in bizeljska vina, bela in rdeča po nizki ceni; dobila se bodo tudi topla in mrzla jedila vsaki čas. Za mnogo-brojni obisk prosita vse somišljenike, posebno pa prijatelje dobre iu rujne pišečke in bizeljske kapljice, ter se priporočata
Anton in Mapija Ux>ek
gostilna Persehon t Bistrici pri Maribora.
je po ceni posestvo s 3 hišami zraven premogokopa na jako ugodnem prostoru. Hiše so pripravne za vsako obrt,, najbolj pa za prodajalno žganja ih vinotoč. Pogoji ugodni.
Natančneje pri Andreju Oplotniku v Zabukovci, pošta Griže.
184 2-1
Gostilna
posestvo
1 uro od Maribora na okrajni cesti, se takoj proda. Posestvo obstoji iz gostilne, gospod, poslopja, travnik s sadonosnikom, vrti, brajde in njive. Pogoji ugodni. — Več se izve pri g. Ivanu Verasu, hišni pos. v Mariboru, Gerichtshofgasse št. 17.
Zahvala.
Dne 16. julija t. 1. mi je strela upepelila kozolec s pridelki vred. — Zavarovalna družba „DUNAV" na Dunaju je dala škodo takoj ceniti, na kar mi je izplačala vso zavarovano vsoto. Izrekam imenovani družbi za njeno kulanco vso zahvalo.
Mihael Pospeh,
posestnik.
Griže-Pankrac, 30. julija 1909.
Pristni kranjski
lanenooljnati HftlCŽ
Oljnate barVe
V posodicah po 1/2f 1 Kg kakor tudi V Večjih posodah.
Fasadne barVe
za hiše, po Vzorcih.
Slikarski Vzorci
in papir za Vzorce.
£ati
pristni angleški za VozoVe, za pohištva in za pode.
5tetM(i m
(Hit) priznano in strokovno preizkušeno najboljši.
Karbolincj
prVe Vrste.
JtfaVec (gips)
za podobarje in za staVbe.
*Y*
domačega izdelka za zidarje in za Vsako obrt
priporoča
ftdolf jCanpttnatw
* Cjnbtjani.
?rVa kranjska toVarna oljnatih barV, firnežeV, lakov in
steklarskega Klefa. m- Zahtevajte cenike! -m
OTVORITEV NOVE TRGOVINE
Usojava si naznaniti, da sva ustanovila it Celju, Graška
Št. 7 pod tvrdko:
I
GORIC AR & LESKOVŠEK
na lastni t>ačun popolnoma na novo urejeno trgovino s papirjem, pisalnim in risalnim orodjem in vsemi v to stroko spadajočimi predmeti na drobno in debelo. Opirajoč se na temeljito strokovno in krajevno znanje, bodeva v položaju nuditi najboljše blago po nizkih cenah, in cenjene odjemalce v vsakem oziru zadovoljiti. V nadi, da nama naklonite Vaše zaupanje, priporočava se za obisk našega novoustanovljenega podjetja, zagotavljajoč Vas najkulantnejše in solidne postrežbe.	z odličnim spoštovanjem
GORIČAR & LESKOVŠEK.
365 2-1
Mladenič
19 let star, ki obvlada popolnoma slovenščino v besedi in pisavi, zmožen nemščine, z lepo pisavo (sedaj dopisnik raznih listov, odločen pristaš „Narodne stranke") želi v odvetniški ali drugi pisarni kake primerne
službe kot pisarniški začetnik
enventuelno tudi v drugi stroki. Ker ima silno veselje do učenja, mu je najljubše mesto, kjer bi si še kaj priučil. Vstopi lahko takoj, ev. 1. sept. t. L — Cenj. dopisi se naj blag. nasloviti: Josip Planine jun., Podsreda, Štaj., ozir. pod šifro „Pisar" na „Nar. list" v Celju.
flnton flrčan
Melj mlinov in m v ŠL 3nrji ob j. I
se priporoča slavnemu občinstvu za izdelovanje vsakovrstnih mlinov in žag najboljšega sistema — tudi za male vode. — Delo izdelujem solidno in po ceni. Na zahtevanje so spričevala na razpolago.
Odvetnik dr. Ivan Fermevc
si usoja naznaniti, da je otvoril svojo
odvetniško pisarno v Ptuju,
v
v hiši zdravnika gospoda dr. B. Stuheca, Poštna ulica št. 19. r^^rc^rr

Največja in najcenejfia izbei?
in različnih drugih zlatih, double itd.
uhanov, verižic, zapestnic in sploh
vsakovrstne zlatnine in srebrnine.
D A v ah f Predno si kupite uro, ruzur i oglejte gi mojo velikansko zalogo pravih Švicarskih zlatih, srebrnih, nikelnastih in stenskih ur, budilk, verižic, toplomerov, očal, daljnogledov itd. — vse po najnižjih cenah.
Naročite cenike, katere razpošiljam zastonj
in poštnine prosto. Popravila izborna in točna.
Rafael Salmič
9 52-29 v Celju, pNarodni dom1.
niSsslli
Prosim obiščite mojo trgovino in oglejte si bogato izbero različnih poljedelskih strojev, posebno
Najboljše mlatilnice
za rabo na poke, gepelj in vodno moč, geplje, čistilnice (pajkle in trierje) vseh vrst, sadne iin grozdne mline, slamoreznice, kakor vsakovrstne poljedelske stroje, zajamčeno najboljšega izdelka, priporoča po najnižjih cenah
trgovina z železnino .Merkur', P. Majdifi, Celje.
Slike in cene strojev pošilja z obratno pošto zastonj in franko.
Kdor je osivel, izgleda star.
izvrstna zajamčeno neškodljiva sredstva za barvanje las so:
1.	Vitkov ,,Vedno mlad" plavo, rjavo, in črno barvilo. Pobarva takoj in trajno. Ena škatlja štiri krone.
2.	Vitkov uNucin", stekleničica eno
krono.
Ta sredstva za barvanje las so se jako dobro izkazala v tisoč slučajih. Edino pristna iz kem. laboratorija
Fr. Vitek 8 Co., Praga II.
Zahtevajte samo Vitkove preparate, vse druge zavrnite!
Lepa hiša,
v sredi trga, tik nove šole. pripravna za
manjSo trgovino, mesarijo, gostilno ali kako drngo obrt, se iz proste roke proda. Pojasnila daje poBestnica Marija Napotnik, St. Jur ob južni železnici. 71 3-3
s primerno šolsko izobrazbo sprejme v trgovino mešanega blaga
Miha Sernc, Ruše.
Širite Nar. List!
mlatilnice
čistilnice, sadne in grozdne mline, katere zaradi velikanske zaloge prodajam letos po znižanih cenah.
Najboljša umetna gnojila za ajdo so v zalogi.
^.Velespoštovaje:
Trgovina z železnino ,MerkurV,P. Majdič," Celje
Smrt
doleti vsacega, ampak sreča Samo tistega, kateri naroči sedaj belo platno v veletrg. hiši R. Stermecki, Celje, Štajersko.
Štajersko platno	m po 36 v
Slovensko platno	„
Savinsko platno	„
Vojaško platno	„
Domestik-platno	„
Gorsko platno	„
Istrija-tkanina	„
Holandska tkanina	„
40 44 46 48 60 54 60
Vzorci zastonj in pošiljatve čez 20 kron franko.
—-f
! Čevlji I
Priporočam svojo zalogo vsakovrstnega obuvala za nno-ške, ženske in otroke; tradi turistovske čevlje po goiser-skem načinu; domače in tovarniško delo po vsakovrstni ceni. Vse se dobi in kupi pri
IVAN BERNA,
Gosposka ulica št. 6 v Celju.
4
200 kg čistega, garantiranega in izmetanega
medu
(Schleuderhonig)
ima na prodaj Jernej Mikolič v Žetalah pri Rogatcu. — Pri večjih naročitvah cena 1 K 20 vin.
Natakarico
se iste za JtotranjsKo, na racnn. — ponudbe z naVedbo dosedanjih služb na} se pošljejo pod „£. 5.121" na upraV-nistVo tega lista.
ife za nar. sil!
Poštne hran. račun št. 54.366. - Telefon št. 48. -
H
33
Najboljša prilika za sigurno štedenje je plodonosno nalaganje gotovine ============== pri denarnih zavodih, ki nudijo najugodnejše pogoje.
registrovana kreditna in stavbena zadruga ®® z omejeno zavezo v Gaber ju pri Celju
LASTNI DOM"
Pisarna Je « Celju,
Rotovške ulice št. 12
© © ©
Uraduje se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8.—12. ure © © © dopoldne. © © ©
pet od sto (5%)
sprejema hranilne vloge od vsakega, je član zadruge ali ne, na tekoči račun ali na hranilne (vložne) knjižice in jih obrestuje letno po
Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi sie obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga in ga ne odteguje vlagateljem, tako dla dobijo na leto celih 5 K od naloženih 100 K. — Posojila daje proti 6°/o obrestovanju na osebni kredit, protti zastavljenju vrednotic, dragocenosti ali nepremičnin na menice ali dolžna pisma. — Odplačuje se na račun. © © © © © glavnice in o«resti v mesečnih ali v posebej dogovorjenih četrt — oziroma polletnih obrokih. © © © © <e>