COLOliEVE illFOSiaACuE GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA C O L O R MEDVODE Leto XIV. JULIJ—AVGUST___11 2 6 5 5 6 Q St- 7~8 (154) Poslovanje v I. polletju letošnjega leta Skok fizičnega obsega proizvodnje Začetek leta 1985 ni obetal občut-nejšega povečanja fizičnega obsega proizvodnje, saj je bil v znamenju hudega mraza, -kar je nedvomno vplivalo na manjšo rast v zimskih mesecih; tvegana napoved o vstopu v uspešnejše obdobje je vsaj kar zadeva povečanje količine naših izdelkov popolnoma uresničena. Fizični obseg proizvodnje sledi napovedanim trendom povečanja, in sicer pomeni na ravni DO skok za 14 % glede na enako obdobje v preteklem letu, ob čemer se približujemo načrtovanemu z gospodarskim načrtom za leto 1985 (indeks 99). Vzroke skokovitega naraščanja proizvodnje lahko iščemo v: 1. Vključevanju 7. reaktorja TOZD Smole v poskusno proizvodnjo, kar je pomenilo nedvomno skok za 14 % glede na enako obdobje preteklega leta oziroma 855 ton smol več. Istočasno pa smo zaostali za 4 indeksne točke za gospodarskim načrtom. 2. Proizvodnja gotovih izdelkov v TOZD Premazi, s povečanjem fizičnega obsega za 14 %, pomeni rast za 1680 ton glede na enako obdobje v preteklem letu, ob čemer je potrebno poudariti kakovosten premik v smislu pestrejše in zahtevnejše ponudbe izdelkov na trgu premaznih sredstev. Finančni rezultati poslovanja kažejo tokrat na določen časovni zamik, vendar zadržujejo pozitiven trend iz preteklega obdobja in vplivajo v smislu krepitve kakovostnih kazalcev gospodarjenja posebno še v primerjavi z enakim obdobjem v letu 1984. Celotni prihodek na ravni DO Color (7.420 milijonov din) je bil za 73 % večji od doseženega v enakem obdobju preteklega leta. Porabljena sredstva so naraščala nekaj hitreje (6.244 milijonov din), bila so večja za 80 % kot v enakem obdobju leta 1984, kar pa je vplivalo na počasnejšo rast dohodka (1.176 milijonov din), ki se je povečal za 43 % glede na obravnavano obdobje v preteklem letu. Cisti dohodek je zabeležil občutno povečanje (859 milijonov din) ter je bil za 82 % večji kot v enakem obdobju v letu 1984. Že v preteklem I. četrtletju smo v naših poslovnih poročilih opozarjali na bistveni vpliv novega obračunskega zakona oziroma zakona o ugotavljanju celotnega prihodka in dohodka, efekte katerega lahko sedaj zasledimo posebno na področju revalorizacije zalog, tako surovin kot gotovih izdelkov v obeh proizvodnih TOZD. Upoštevajoč določila družbenega dogovora in panožnega sporazuma smo pri razporejanju čistega dohodka večji delež sredstev namenili izboljšanju in razširitvi materialne osnove dela in za nekaj odstotnih točk manjši delež za osebne dohodke, tako da smo poslovnemu skladu namenili 453 milijonov din oziroma za 83 % več kot v enakem obdobju preteklega leta, osebnim dohodkom pa le 295 milijonov din. Sklad skupne porabe (67 milijonov din) je naraščal nekaj hitreje od rasti sredstev za osebne dohodke, vendar se je zadrževal za 2 % pod gospodarskim načrtom. Glede na kakovostne presežke in gospodarske kazalce v tekočem letu je tudi akumulacija bistveno povečana in znaša 579 milijonov din, torej je povečana za 74% glede na enako obdobje v letu 1984. Ob navedenem je potrebno poudariti, da je prispevek TOZD Smole v celotnem prihodku v letošnjem I. četrtletju 2.120 milijonov din in je za 87 % večji kot v enakem obdobju preteklega leta, rast porabljenih sredstev je precej počasnejša (1.726 milijonov din) saj so narasla za 74 % v primerjavi z ena-(Nadaljevanje na 2. strani) (Nadaljevanje s 1. strani) kim obdobjem leta 1984, kar je občutno vplivalo na hitrejšo rast dohodka (393 milijonov din) in skokovito rast čistega dohodka (293 milijonov din) glede na obravnavano obdobje preteklega leta. Seveda so vsi navedeni kazalniki pozitivno vplivali na skokovito naraščanje akumulacije, ki je doseglo raven 249 milijonov din. V obravnavanem obdobju je celotni prihodek v TOZD Premazi znašal 5.139 milijonov din, kar pomeni povečanje za 68 % v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta ob porabljenih sredstvih na ravni 4.470 milijonov din in nekaj počasnejši rasti dohodka, tki se je zadržal na 669 milijonov din, pri čemer je čisti dohodek dosegel' 469 milijonov din v obravnavanem obdobju. Formiran je poslovni sklad v višini 247 milijonov din in dosežena akumulacija na ravni 324 milijonov din. Na področju konvertibilnega izvoza še vedno zaostajamo za obvez- nostmi, sprejetimi z usklajenim planom, Siseot tako v fizičnem obsegu, ki je dosežen 76 %, kakor tudi vrednostno, kjer je realizirano slabi dve tretjini načrtovanega na ravni DO. Izvozne pogodbe, sklenjene z rokom realizacije v II. polletju tekočega poslovnega leta nakazujejo možnosti doseganja s planom začrtanih ciljev. Pri klirinškem izvozu beležimo občutno povečanje fizičnega obsega, istočasno pa nam finančni kazalci kažejo manjšo realizacijo v navedenem obdobju od načrtovane. Razpolagalna pravica z devizami je upadla s 45,9 % ustvarjenih deviz še za nadaljnjih 6 °/o obveznega združevanja deviznih sredstev za objekte splošnega družbenega pomena infrastrukturnega značaja za celotno SR Slovenijo na slabih 40 °/o, kar ni vplivalo spodbudno na konvertibilne izvoznike ob že dobro znanih dohodkovnih težavah, ki se že pojavljajo kot resen omejevalni faktor pri nadaljnjem povečanju konvertibilnega izvoza. Oskrba s potrebnimi deviznimi sredstvi je potekala zaradi povečanja lastnega izvoza kakor tudi samoupravnim povezovanjem znotraj reproverige pa tudi izven na podlagi ustaljenih poslovnih povezav. Ob tem je potrebno poudariti pozitiven vpliv blagovnih kreditov na izboljšano oskrbo z repromaterialom in surovinami, kar je v določeni meri omililo veliko pomanjkanje deviznih sredstev v obravnavanem obdobju. IZVLEČEK FINANČNE ANALIZE OD 1. 1. DO 30. 6. 1985 Doseženo 1.1,—30. 6. 1984 Doseženo 1.1,—30. 6. 1985 Indeks 84 = 100 Plan lPR1! Indeks Plan plan = 10o TOZD SMOLE 1. Celotni prihodek 1.135.481.761 2.120.570.459 187 2.727.522.000 78 2. Porabljena sredstva 993.534.791 1.726.892.125 174 2.305.430.000 75 3. Dohodek 141.946.970 393.678.334 277 422.092.000 93 4. Čisti dohodek 42.376.900 293.642.833 693 329.564.000 89 Od tega: osebni dohodki 30.890.193 58.547.442 190 61.626.000 95 skupna poraba 5.808.829 13.332.763 229 13.477.000 99 rezervni sklad 5.677.878 15.747.133 277 16.884.000 93 posl. sklad in za zboljš. mat. os. dela 5. Akumulacija (amort., skladi: PS, RS in ost. skl.) 21.696.871 206.015.459 249.830.889 1151 237.577.000 283.598.800 87 88 TOZD PREMAZI 1. Celotni prihodek 3.063.000.477 5.139.593.887 168 5.366.492.000 96 2. Porabljena sredstva 2.447.134.787 4.470.294.044 183 4.466.515.000 100 3. Dohodek 615.865.690 669.299.843 108 899.977.000 74 4. Čisti dohodek 376.473.582 469.561.735 125 692.166.000 68 Od tega: osebni dohodki 84.836.422 158.328.933 181 166.347.000 92 skupna poraba 19.084.340 41.862.967 219 42.490.000 98 rezervni sklad 24.634.628 26.771.994 109 29.999.000 89 posl. sklad in za zboljš. mat. os. dela 247.918.192 247.597.841 100 453.330.000 54 5. Akumulacija (amort., skladi: PS, RS in ost. skl.) 306.869.565 324.555.528 106 535.299.200 61 DSSS 1. Celotni prihodek 90.256.940 160.459.754 178 163.336.500 98 2. Porabljena sredstva 27.351.718 47.234.318 173 41.667.000 113 3. Dohodek 62.905.222 113.225.436 180 121.689.500 93 4. Čisti dohodek 53.860.567 95.867.201 180 104.510.500 92 Od tega: osebni dohodki 47.500.574 83.854.596 177 92.120.500 91 skup. poraba in del doh. za druge potrebe 6.359.993 12.012.605 189 12.390.000 97 5. Akumulacija (amort.) 3.831.060 5.461.544 143 5.370.000 102 DO COLOR 1. Celotni prihodek 4.288.739.178 7.420.624.099 173 8.257.350.500 90 2. Porabljena sredstva 3.468.021.296 6.244.420.487 180 6.813.612.000 92 3. Dohodek 820.717.882 1.176.203.612 143 1.443.738.500 81 4. Čisti dohodek 472.711.049 859.071.770 182 1.126.240.500 76 Od tega: osebni dohodki 163.227.189 295.730.972 181 320.093.500 92 skupna poraba 31.253.162 67.208.335 215 68.357.000 98 rezervni sklad 30.312.506 42.519.127 140 46.883.000 91 posl. sklad in za zboljš. mat. os. dela 247.918.192 453.613.336 113 690.907.000 66 5. Akumulacija (amort., skladi: PS, RS in ost. skl.) 332.397.496 579.847.961 174 824.268.000 70 Kazalci gospodarjenja kažejo na določene kakovostne premike v našem poslovanju, vendar nas jeseni na vseh področjih čaka še obilica dela. Čakajo nas temeljne opredelitve v gospodarskem načrtu za naslednje srednjeročno obdobje 1986 do 1990, v katerem bo potrebno slediti svetovnim trendom razvoja kemične industrije na področju sintetičnih smol in premaznih sredstev s poglobljenim pristopom jugoslovanskim specifičnostim, kjer smo na trgu še vedno prisotni z več kot 80 % naše proizvodnje. Posodobitev le-te je nujno potrebna, premalo se zavedamo da je računalništvo že zdavnaj na pohodu povsod po svetu, počasi se »prebujamo« tudi pri nas, zaradi ugotovitev, da nujno po-potrebujemo računalniško vodenje procesov in poslovnih obdelav že včeraj in da bomo jutri lahko že prepozni. Trditev strokovnjakov z računalniškega področja, da je tudi informacija resurs, iz katerega sodobni poslovni svet črpa svoje prednosti, tako tehnološke kot komercialnega pomena, počasi prodira v našo zavest. Skoraj odveč je po- udariti, da ko govorimo o informaciji mislimo na točno in pravočasno informacijo, ki pride v roke za to usposobljenim delavcem, ki jo znajo pravilno uporabiti pri svojem nadaljnjem delu. Z gotovostjo lahko trdimo, da bi se tudi na naših poslovnih dosežkih hitro poznal vpliv ažurnejših toč-nejših informacij, na osnovi katerih bi lahko usmerili naše ravnanje gledano tako kratkoročno kakor tudi dolgoročno. Z. P. OBRAČUN CELOTNEGA PRIHODKA IN DOHODKA ZA OBDOBJE OD 1.1. DO 30. 6.1985 Bebedilo Tozd Smole Tozd Premazi DSSS DO Color CELOTNI DOHODEK 2,120.570.458,60 5,139.593.886,60 160.459.753,50 7,420.624.098,70 PORABLJENA SREDSTVA 1,726.892.125,20 4,470.294.044,28 47.234.318,15 6,244.420.437,63 DOHODEK 393.678.333,40 669.299.842,32 113.225.435,35 1,176.203.611,07 RAZDELITEV DOHODKA PRISPEVKI IZ DOHODKA GLEDE NA OD 8.595.780,50 22.457.141,00 11.779.559,50 42.832.481,00 — prisp. za stanov, gradnjo 807.491,00 2.108.956,00 1.117.364,50 4.033.811,50 — za štipendiranje v Lj.-Šiška 287.362,50 750.518,00 370.813,00 1.408.693,50 — komunalnim skupnostim 632.198,50 1.651.139,00 815.787,50 3.099.125,00 — zdravstvo 5.058.281,00 13.216.680,50 6.783.424,00 25.058.385,50 — invalid, in pokojninsko zavarovanje 1.551.820,50 4.054.381,50 2.343.102,00 7.949.304,00 — zaposlovanje 114.945,50 300.207,00 163.662,50 578.815,00 — prisp. za požarno varnost 143.681,50 375.259,00 185.406,00 704.346,50 PRISPEVEK IZ DOHODKA GLEDE NA DOHODEK IN DRUGE OSNOVE 16.647.132,00 37.114.470,00 2.749.685,00 56.511.287,00 Prisp. za pospeš. konvert. dev. priliva 6.241.233,00 13.171.241,00 — 19.412.474,00 Prisp. za inv. in pokoj, zavar. val. pok. 1.949.688,00 9.566.670,00 — 11.516.35820O SIS izobraževanja 5.393.394,00 9.169.407,00 1.542.198,00 16.104.997,00 SIS razisk. znanosti 1.881.782,00 3.199.253,00 558.493,00 5.639.528,00 Prispevek za druge rep. — ostali — — 309.319,50 309.319,50 Prisp. za u&pos. zemlj. za družb. org. kmet. 1.181.035,00 2.007.899,00 339.676,50 3.528.610,50 DAVKI IN PRISPEVKI OD DAVČNE OSNOVE 14.507.314,50 37.381.940,00 2.101.629,00 53.990.883,50 — davki iz dohodka SRS in druge republike 6.547.302,50 14.140.206,00 2.101.629,00 22.789.137,50 — vodni prispevek 4.705.873,00 10.163.273,00 — 14.869.146,00 — prisp. za pdkriv. str. elektrogospod. in premogovništva — ŽG ŽTP za pokrivanje infrastrukture 3.254.139,00 13.078.461,00 16.332.600,00 DEL DOHODKA ZA DELOVNO SKUPNOST 40.840.964,50 87.972.397,50 128.813.362,00 — delovne organizacije skup. služb 38.357.544,50 83.301.050,00 121.658.594,501 — za delovno Skupnost Kemija 2.483.420,00 4.671.347,50 — 7.154.767,50 DEL DOHODKA ZA DRUGE NAMENE 19.444.308,70 14.812.158,40 727.360,50 34.983.827,60 — vodni prisp. (onesnaž. voda) 1.302.807,00 3.053.868,00 39.738,00 4.396.413,00 — članarine 290.399,00 1,160.431,00 7.658,00 1.458.488,00 — kazni takse in sodni stroški, 1.696,00 4.963,00 25.792,00 32.451.00 — zavarovalne premije 1.748.235,50 4.202.575,50 203.559,00 6.154.370,00 — prispevek za solidarnost 638.868,00 1.338.600,50 — 1.977.468,50 — za uporabo mestnega zemljišča 485.590,00 1.325.570,00 59.469,00 1.870.629,00 — prispevek SIS za ekonom, odnose s tujino 30.237,50 98.087,00 — 128.324,50 — obresti za kredite za osnovna sredstva 13.896.219,20 1.821.212,90 — 15.717.432,10 — financiranje ljudske obrambe 866.092,00 1.472.460,00 270.525,50 2.609.077,50 — nadomestilo OD delavcem, ki v delovnem času opravljajo dolžnosti na področju obrambe 9.983,00 28.958,50 15.428,50 54.370,00 — za štipendije 173.216,00 305.432,00 96.930,00 575.578,00 — za zaklonišča 965,50 — 8.260,50 9.226,00 ČISTI DOHODEK RAZDELITEV ČISTEGA DOHODKA 293.642.833,20 469.561.735,42 95.867.201,35 859.071.769,97 — osebni dohodki 58.547.442,00 153.328.933,00 83.854.596,50 295.730.971,50 DEL ZA SKUPNO PORABO 13.332.763,00 41.862.966,50 11.032.604,85 68.228.334,35 — druge namene 9.115.000,00 29.350.000,00 7.532.373,35 45.997.373,35 — stanovanjsko izgradnjo 4.217.763,00 12.512.966,50 3.500.231,50 20.230.961,00 SREDSTVA REZERV: del za rezervni sklad 15.747.133,00 26.771.994,00 — 42.519.127,00 DEL ZA POSLOVNI SKLAD IN OSTALE SKLADE 206.015.495,20 247.597.841,92 980.000,00 454.593.337,12 Izvršljivi sklepi skupite disciplinske komisije Janez Sbil, direktor tozd »Smole« Prilagoditev razmeram I Od 1. maja dalje vodi temeljno organizacijo »Smole« Janez Sbil, dipl. oec., ki je poprej opravljal dolžnost komercialnega direktorja. Ob bežnem srečanju nam je povedal: »Živimo v času, ko postaja vse bolj jasno, da si bodo obstoj zagotovile tiste organizacije, ki se bodo z maksimalnimi napori znale prilagoditi razmeram. To je na eni strani visoki inflaciji, na drugi pa vse večji konkurenci in pritiskom za znižanje cen, kar je posledica občutnega padca kupne moči. Da bi v teh naporih uspeli, bomo morali z večjo avtomatizacijo in boljšim izkoristkom proizvodnih zmogljivosti znižati stroške na enoto proizvoda. Minimalni stroški in visoka produktivnost pa nam bodo omogočili, da bomo oskrbeli tozd Premaze s potrebnimi smolami, tako po kakovosti kot količini in doseči večji konvertibilni izvoz, ki bo moral zagotavljati uvoz vseh potrebnih surovin (orientirali se bomo predvsem na višje oblike sodelovanja kot so poslovno-tehnično sodelovanje, dodelavni posli, prodaja know-howe itd.) ter obdržati in pridobiti nove kupce v Jugoslaviji.« Tehtnim besedam ni kaj dodati, marveč jim le slediti... STOJIČEVIČ Čedomir, na delih in nalogah — težja skladiščna dela v TOZD Premazi in bil že v postopku, je odgovoren, da je dne 5., 6., 7., 20., 21. in 24. decembra 1984 neopravičeno izostal z dela. S tem je storil hujšo kršitev po 5. točki 42. člena oziroma 1. točki 53. člena pravilnika o disciplinski in odškodninski odgovornosti in mu je izrečen ukrep PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA pogojno za dobo 12 mesecev. Izvršitev izrečenega ukrepa se odloži pod pogojem, da delavec v roku dvanajstih mesecev po dokončnosti oziroma pravnomočnosti tega sklepa ne bo storil nove hujše kršitve. KOVALJEV Marjan, na delih in nalogah — izdelovanje smol v TOZD Smole in bil že v postopku, je odgovoren, da je v nočni izmeni iz 4. na 5. december 1984 kot vodja izmene opustil nadzor nad pravočasno kontrolo kislinskega števila in viskoznosti pri kuhanju smole, ter s tem ravnal skrajno malomarno in v nasprotju z navodili. Posledica tega je bila želiranje celotne količine smole K 429X60 št. 4/1. S tem je storil hujšo kršitev delovne obveznosti po 1. točki 42. člena pravilnika o disciplinski in odškodninski odgovornosti in mu je izrečen ukrep DENARNA KAZEN v višini 4 % akontacije o-sebnega dohodka za mesec december 1984. Delavec je dolžan plačati denarno kazen v roku 15 dni po pravnomočnosti tega sklepa. BERGANT Franc, na delih in nalogah — izdelovanje zahtevnih smol v TOZD Smole, je odgovoren, da je v nočni izmeni iz 4. na 5. december 1984 opustil pravočasno kontrolo kislinskega števila in viskoznosti pri kuhanju zahtevne smole, ter s tem ravnal skrajno malomarno in v nasprotju z navodili. Posledica tega je bila — želiranje celotne količine smole K 429 X 60 št. 4/1. S tem dejanjem je storil hujšo kršitev delovne obveznosti po 1. točki 42. člena pravilnika o disciplinski in odškodninski odgovornosti in mu je izrečen ukrep DENARNA KAZEN v višini 3 % akontacije osebnega dohodka za mesec december 1984. Delavec je dolžan plačati denarno kazen v 15 dneh po pravnomočnosti tega sklepa. JENKO Ciril, na delih in nalogah — izdelovanje smol v TOZD Smole, je odgovoren, da je bil dne 9. 1. 1985 vinjen na delovnem mestu. S tem je storil hujšo kršitev delovne obveznosti po 4. točki 42. člena pravilnika o disciplinski in odškodninski odgovornosti in mu je izrečen ukrep PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA pogojno za dobo 3 mesece. Izvršitev izrečenega ukrepa se odloži pod pogojem, da v roku treh mesecev po dokončnosti oziroma pravnomočnosti tega sklepa ne bo storil nove hujše kršitve. Na isti obravnavi je disciplinska komisija sprejela še sklepe in to: da se delavca iz TOZD Smole oprosti očitne kršitve, ker njegovo dejanje ne vsebuje elementov kršitve delovnih obveznosti ter sklep, s katerim se postopek zoper delavca iz DSSS ustavi, ker mu je prenehalo delovno razmerje na podlagi sporazuma. Najmilejši ukrep — opomin je bil izrečen enemu delavcu iz DSSS. Primarne črpalke tehnološkega ogrevanja ... Poročilo o delu DSSS v prvem polletju 1. Finančno računovodski sektor V januarju in februarju so bila opravljena dela pri usklajevanju inventure za leto 1984 ter zaključnem računu za isto poslovno leto. Pripravili smo zbirno in konsolidirano bilanco uspeha za DO kot celoto v rokih in na način kot ga predpisuje Zakon o knjigovodstvu, za TOZD in DSSS pa zaključni račun za leto 1984 (bilanca uspeha, bilanca stanja, posebni podatki k poslovnemu rezultatu itd.). Ob zaključnem računu smo pripravili pregled stroškov, omejenih z družbenim dogovorom o skupnih osnovah za urejanje določenih stroškov: a) za prevozne stroške in uporabo lastnega avtomobila in reprezentanco ; b) za pregled izdatkov za pogodbe o delu, avtorske honorarje; c) za reklamo in propagando. Poleg rednih del, ki so bila navedena, so bila opravljena še naslednja dela: — uvedba evidentiranja nalogov v zvezi s spremenjenim deviznim zakonom; — prevzeli smo obveznost združevanja od drugih DO za naložbo v FAPOL Podujevo. V zvezi s tem je bilo potrebno preveriti vse terjatve ter izdelati amortizacijske načrte ter izdati certifikate približno 300 združevalcem; — sodelovanje pri izdelavi planov za leto 1985 je bilo zahtevnejše in intenzivnejše glede na novi Zakon o ugotavljanju in razporejanju dohodka in prihodka; — sestavljen je bil nov Kontni plan, preknjiženo začasno stanje in nova organizacija stroškovnega knjigovodstva; — novi zakon o revalorizaciji zalog je zahteval vrednotenje po stanju 31. 3. oziroma 30. 6. 1985; — potekale so priprave za obračun poslovanja dejavnosti za potrebe družbenega standarda — obrat družbene prehrane. — glede na spremembo zakonodaje je usklajen periodični obračun. V aprilu smo pripravili poslovno poročilo za obdobje od 1. 1. do 31. 3. 1985. Sodelovali smo pri pripravi gospodarskega načrta za leto 1985, in sicer pri naslednjih planih: plan amortizacije, plan sredstev SSP, plan virov in porabe sredstev za reševanje stanovanjskih vprašanj, plan splošnih stroškov, plan obratnih sredstev ter plan ugotavljanja celotnega prihodka in dohodka ter njegove razdelitve. Na samoupravnih organih je v februarju potekala razprava o predlogu gospodarskega načrta za leto 1985 ter poročilo o poslovanju v letu 1984, v aprilu pa o poslovanju v I. četrtletju leta 1985. V marcu smo izdelali primerjalno analizo uspešnosti poslovanja v sorodnih tovarnah SFRJ ter zaključnem računu za leto 1984, v maju pa isto analizo za I. četrtletje leta 1985, in sicer za Dugo, Chromos, Helios in Color. Rezultate smo predložili vodilnim in vodstvenim delavcem v DO Color v nadaljno obravnavo. V navedenem obdobju smo likvidnostne težave premoščali z zagotavljanjem sredstev preko Ljubljanske banke, Gospodarske banke Ljubljana, kjer smo najemali kratkoročne kredite (selektivne kredite za pripravo blaga za izvoz in kreditiranje izvoza blaga) ter pri Interni banki Kemija z najemanjem kratkoročnih sredstev (za ohranjanje likvidnosti, odkup deviz) in pri Narodni banki Jugoslavije Beograd, kakor tudi pri naših poslovnih partnerjih, s katerimi smo povezani v reproverigi. Zaradi lažjega premeščanja likvidnostnih težav smo nadaljevali s sestanki finančne komisije, na katerih smo tesno sodelovali s komercialnim sektorjem in sproti reševali tekočo problematiko. Sodelovali smo kot člani poslovnega odbora in kreditnega odbora na sestankih pri kreiranju poslovne in kreditne politike pri Interni banki Kemija ter kot delegati na zboru Interne banke. Sodelovali smo tudi kot delegati na zboru Ljubljanske banke in Jugobanke Ljubljana. Sodelovali smo pri uresničitvi naložbe v TOZD Smole za povečanje zmogljivosti alkidnih in poliestrskih smol ter pri zaključku naložbe v rekonstrukcijo mešalnice. 2. Sektor za APO in AOP Delo je potekalo v okviru sprejetega programa dela z nekaterimi dodatki glede na potrebe DO in drugih ter zunanjih institucij. Delo je potekalo po posameznih področjih, opravljena pa so bila naslednja dela in naloge: 1. Oddelek za analize in plan — izdelava letnih poročil za leto 1984 za potrebe DO in zunanje institucije; — priprava gradiva za poslovno poročilo za leto 1984 in izdelava poročila; — izdelava mesečnih poročil za potrebe DO in zunanjih institucij; — priprava predloga gospodarskega načrta za leto 1985, organiziranje razprave in sprejem; — dokončno oblikovanje osnutka analize razvojnih možnosti DO Color za obdobje 1986—1990 in 2000; — sodelovanje v odboru za poslovno informatiko in komisiji za pripravo srednjeročnega plana pri SOZD Kemija pri oblikovanju pred- DO Color 1985 loga usmeritve razvoja SOZD Kemija v obdobju 1986—1990; — sodelovanje pri oblikovanju pripomb DO Color na osnutek dokumenta iz prejšnje alineje; — sodelovanje pri tehničnem odboru PS boje i lakovi — klasifikacija izdelkov premaznih sredstev; — obravnava in sprejem analize razvojnih možnosti DO Color za. obdobje 1986—1990 in 2000 in priprava elementov za sklepanje SaS; — izdelava osnutka delovnega koledarja za leto 1986. 2. Oddelek AOP 2.1. Obračun OD in kadrovska evidenca — redni mesečni OD; — izpisi kumulatav za 1984; — izpis seznama stalnosti zaposlitve v DO; — izdelava volilnih imenikov (izpisi) ; — akumuliranje OD; — seznam zaposlenih delavcev DO po abecedi; — seznam prevozov (relacij); — seznam statistike prevozov. 2.2. Matična datoteka predmetov dela — tekoče ažuniranje datoteke predmetov dela in popravljanje napak; — izpisi šifrantov iz matične datoteke po potrebi. 2.3 Datoteka sestavnic — tekoče ažurlranje datoteke sestavnic ; — izpisi iz datoteke sestavnic. 2.4. Vodenje zalog in rezervacij materialov (1. del projekta Oskrbovanje z materiali) — kreirana je bila fizična baza podatkov; — postavljeni so bili standardi za razvoj programov; — zasnovan je bil celovit sistem on-line in batch obdelav; — izdelana je bila programska dokumentacija (psevdo kod); — izdelana je celotna programska dokumentacija za vodenje zalog materialov, rezervacij materialov in delovni nalog (psevdo kod). 2.5. VSOD Kranj — obračun kalkulacij po dejanskih cenah po potrebi^ in izpisi cenikov po dejanski ceni. 2.6. Nabava terminalske opreme in programske opreme — kontaktiranje z dobaviteljem; — montaža tiskalnikov; — montaža 1 terminala za RTK Premazi in Smole v knjižnici; — inštaliranje programskega jezika FORTRAN na »Savi«; — montaža 1 terminala v nabavi; — pogodba o dobavi dodatne terminalske opreme. (Nadaljevanje na 6. strani) COLOR 5 (Nadaljevanje s 5. strani) 3. Oddelek za organizacijo dela — razreševanje posamičnih problemov, ki se bodo pojavljali pred uvajanjem projekta; — dokončno oblikovanje ekran-skih slik z računalničarji za področje matičnih podatkov, šifrantov, receptur; — priprava navodil za uporabnike na področju matičnih podatkov, šifrantov; — uvedba navodil za vnos podatkov receptur izdelkov v tozdu Smole; — priprava delovnih postopkov, ekranskih list, obrazcev računalniških list o »TEHNIČNIH PODATKIH MATERIALA«; — dokončno oblikovanje poročil za materialno knjigovodstvo; — racionalizacija postopkov analize, priprave, oblikovanja organizacijskih rešitev in povezovanje z računalničarji; — sodelovanje pri dopolnitvah projekta »Oskrbovanje z materialom« ; — izdelava izhodišč za pripravo organizacijskega predpisa o poslovanju maloprodaje (MP); — izdelava predloga organizacijskega predpisa o poslovanju MP; — priprava delovnih postopkov, ekranskih slik, obrazcev, računalniških list o »UPORABI IZDELKOV«; — priprava delovnih postopkov z dopolnitvami, ekranskih slik, računalniških list, obrazcev za »PRIPRAVO DELOVNE DOKUMENTACIJE«; — izdelava organizacijskih navodil za uporabnike za projekt »VODENJE ZALOG MATERIALA«; — delo na zasnovi projekta »Vodenje zalog izdelkov in fakturiranje; — vnašanje podatkov o šifrantih, organizacijskih enotah preko terminala. 3. Razvojno investicijski sektor 1. Rekonstrukcija mešalnice Faza I — pričeta dela (z enomesečno zamudo) na montaži elektronske opreme tehtnic kasnijo zaradi u-gotovljenih napak pri sestavi posameznih sklopov opreme — zamenjava blokad, ki so pri preizkusih pregorele. Ker dela na montaži opreme še niso bila končana, smo tehnični pregled prestavili na kasnejši termin. Zaradi sprememb tehnologije v prvi fazi in dodatnih zahtev pri uvajanju velikošaržne proizvodnje in iz izkušenj iz faze finaliza-cije smo se po predhodnem dogovoru odločili, da oba podesta ojačamo, tako da lahko sprejmeta o-bremenitve do 3 ton/m2. Prejeli smo tri ponudbe, izbrali najugodnejšega ponudnika, ki že izvaja ojačitve. Faza II — Po uskladitvi vseh tehničnih vprašanj z inodobavite-Ijem le-ta ni bil pripravljen podpi- COLOR6 sati tehnično garancijo, kot smo jo zahtevali, brez preizkusa na polin-dustrijski napravi. Na osnovi vzorca TiOz, ki je bil poslan inodobavi-telju, so bili izvršeni preizkusi pneu-matskega transporta TiC>2 — RC 82, na njihovi napravi. Preizkusi so pokazali, da je z nekaterimi malimi spremembami na cevovodih možno doseči zahtevne kapacitete (garancija). Rok dobave in montaže celotne opreme dosedaj še ni podaljšan. 2. Rekonstrukcija in modernizacija smol: Opravljen je bil tehnični pregled novozgrajenih objektov, naprav in instalacij dne 19. 4. 1985. Na osnovi odpravljenih inšpektorskih pripomb smo zaprosili za poskusno obratovanje, ki od dne 17. 6. 1985 poteka v zadovoljivih okvirih. V zadnji fazi montaže so elektronske tehtnice in CO2 naprava, istočasno poteka že akcija za pridobitev ustreznih dovoljen za obratovanje C02 naprave. 3. Trgovina Pridobljeno je uporabno dovoljenje. 4. Rekonstrukcija in izgradnja skladišča topil Pri investiciji v postavitev novih cistern in sanaciji obstoječih so bila izvršena naslednja dela: — komunalni vodi, razen odseka hidrantnega omrežja do protipožarnega črpališča, ker bo potrebna zapora ceste, dovoljenja za to pa še nismo dali, — cesta je dokončana, razen zgornjega ustroja, — zbirna jama je dokončana, razen premaza, ki bo možen šele, ko bo popolnoma osušena, — črpališče in pretakališče je gradbeno gotovo, izvršenih je že večji del strojnih instalacij, — cistemski prostor je gradbeno gotov, cisterne so montirane in prebarvane, v izvajanju so strojne povezave, po dokončanju le-teh pa bodo izvršene še elektroinstalacije, — za začasne povezave novega skladišča z obstoječim črpališčem so izdelani projekti, tako da bo v kratkem izvajalec pričel z deli na cevovodnih povezavah, — za protipožarno zaščito starih in novih cistern so izdelani projekti in sklenjene pogodbe za izvedbo — izvajalec bo pričel z deli takoj, ko bo nabavil ves potrebni material, — protipožarno črpališče se po izdelanem projektu zaradi zagotavljanja nemotene proizvodnje TOZD Smole ne more izvajati — v izdelavi so spremembe projektov, in ko bodo končane začnemo takoj z deli na objektu. 5. Dograditev razvojno kontrolnih laboratorijev v Preski Statični izračun izdelan. Na osnovi statičnega izračuna se izdeluje nov idejni projekt. 6. Dograditev razvojno raziskovalnih laboratorijev na lokaciji v Medvodah V izdelavi je statični izračun. Zaradi pomanjkanja podatkov o sami stavbi (izgradnja pred vojno) je potrebno za izračun izmeriti in poiskati ter ponovno izračunati osnovne podatke o stavbi. Zaradi tega kasni izračun. 7. Povečanje zmogljivosti »trafo« I V izdelavi je ponudba za izdelavo projektov. 8. Reciklažni bazen Izdelan idejni projekt z oceno gradbenih stroškov. V izdelavi je i-dejna zasnova prečrpavanja in hlajenja. 9. Idejni projekt skladišča gotovih izdelkov V izdelavi so variante skladiščne tehnologije in s tem povezano proučevanje stopnje avtoma ti ziranosti skladiščne • opreme z ozirom na Ex izvedbo. 10. Pripravljalna dela za RVR5R Smo v fazi zbiranja ponudb in razčiščevanja tehničnih detajlov. H. Na projektu polindustrijske proizvodnje praškastih premazov nismo pričeli, ker odločitve o nosilcih in lokaciji še nimamo 12. Sanacijski program za proizvodnjo kalcitnih polnil — Kreda, Bled Izvršene so bile ekonomske, tržne in lokacijske analize. Opravljeni razgovori z vodstvom DO Kreda in Občino Radovljica. Na osnovi tega je bilo izdelano posebno poročilo za kolegij, na osnovi katerega se je odločil, da DO Co-lor pristopi k sanaciji DO Krede samo skupaj z drugimi DO, ki so zainteresirani za Kredo, z ustreznimi garancijami družbenopolitičnih organizacij Gorenjske. Dokončna odločitev Skupščine občine Radovljica je bila, da se DO Kreda likvidira. Likvidacijski postopek poteka od 1. julija 1985 dalje. 13. Cestna tehtnica in cevni vodnjak Pridobili smo uporabno dovoljenje. 14. Oddelek za izdelavo kitov Pridobili smo uporabno dovoljenje. V tem času smo pridobili dovoljenje za adaptacijo podstrešja v u-pravni stavbi in v izdelavi so projekti za adaptacijo. 4. Kadrovsko-splošni sektor Delo v kadrovsko-splošnem sektorju je potekalo v skladu z obstoječim programom. Poleg tekočih, standardnih del, smo opravili še naslednja: — V pravnem oddelku je bila pripravljena celovita analiza dela skupne disciplinske komisije. Izvedene so bile aktivnosti za sprejem panožne- ga sporazuma o skupnih izhodiščih in nekaterih osnovah za razporejanje dohodka, čistega dohodka ter za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. Izpeljan je bil postopek registracije za vpis stranske dejavnosti TOZD Premazi (trgovina) ter urejeni izbrisi in vpisi odgovornih oseb v DSSS in TOZD Smole. Pri izvedbi volitev v nove samoupravne organe je bila nudena strokovna pomoč, pripravljene so bile spremembe in dopolnitve temeljnih aktov Ljubljanske banke. Niso pa realizirane naloge v zvezi z organizacijskimi spremembami v DO, saj so te naloge odvisne od odločitve, kdaj in v kolikšni meri bo sploh prišlo do sprememb. — V kadrovskem oddelku je bil opravljen popis delavcev na obrazec KE-1 in KE-11 in izvršen popis evidentiranih možnih kandidatov za opravljanje različnih funkcij, izpeljana je bila vrsta razpisov in objav, pripravljena je bila analiza kadrov in druge analize za SOZD Kemija. Pripravljen je osnutek pravilnika o štipendiranju, izobraževanju ob delu in iz dela. Ni pripravljen program dela reševanja socialne problematike, ki je vezan na prihod socialnega delavca (predvidoma v septembru). — Nadaljujejo se aktivnosti na projektni nalogi »Spremembe organizacijske strukture DO«. Doreči je potrebno še organizacijo razvoja, marketinga in organizacijsko strukturo TOZD Smole. Aktivnosti bo potrebno pospešiti, ker je v DO že precej negodovanja v zvezi z dolgotrajnostjo postopka. Predvidoma bo delovni osnutek pripravljen v septembru. — Služba varstva pri delu je o-pravila preizkus tlačnih posod, meritve prehodne uporabnosti električnih naprav, meritve strelovodnih naprav, pridobila uporabno dovoljenje za dvigala, opravila kontrole naprav Ex izvedbe, pripravila tečaj za izprašane gasilce. Nadalje je opravila meritve mikroklime v saržimici, mešal-nici, finalizaciji, sintezi in nitro oddelku, dopolnjen pa je bil tudi gasilsko obrambno-napadalni načrt. — Na področju nalog iz SLO in DS je bila pripravljena politično varnostna ocena TOZD in DSSS. Naša ekipa se je udeležila tekmovanja e-kip prve pomoči v okviru CZ občine Ljubljana-Šiška, izpolnjene pa so bile tudi številne evidence, ki jih terjajo od nas pristojni organi. Kljub nekaterim opravljenim nalogam pa to področje ni urejeno in bo potrebno zadeve čimprej urediti. — V »družbenem standardu« smo izboljšali in povečali število počitniških kapacitet, saj so bila kupljena tri nova stanovanja v Miholašči-ci na otoku Cresu in nabavljen nov kontejner za Čateške toplice. Izvedene so bile aktivnosti v zvezi z dodelitvijo stanovanjskih posojil. Precej smo bili angažirani pri izgradnji stanovanj v Medvodah, za katera pa kaže, da se bo njihova izgradnja še zavlekla, saj investitor ne dobi soglasja sosedov (hišnih svetov). Tako trenutno, nič ne kaže, da bi se grad- nja lahko kaj kmalu pričela. V bivšem samskem domu je v zaključni fazi adaptacija enosobnega stanovanja (45 m2), ki bo končana do konca julija. — Področje družbene prehrane sicer deluje, vendar pa se srečujemo z obilico problemov, od neustreznih prostorov, do nerazrešenega financiranja (praktično neomejena poraba, umestnost bonov itd.) 5. Komercialni sektor Poleg stalnih aktivnosti, ki so opisane v nadaljevanju poročila, smo v komercialnem sektorju opravili naslednje naloge v skladu s programom dela DSSS in DO Color za leto 1985. 1. V skladu s trenutno zakonodajo na področju deviznega poslovanja smo pripravili program zagotavljanja deviznih sredstev, ki vključuje združevanje deviz po 67. in 68. členu ZDP v okviru reproverige, kot tudi združevanje s turističnimi in drugimi organizacijami. 2. Aktivno smo sodelovali pri obravnavi predloga novega ZDP na nivoju SOZD, Splošnega združenja in SISEOT. 3. Tekoče smo sodelovali z delovnimi skupinami in ZOP Ljubljana pri izvajanju projektnih nalog — oskrbovanje z materialom, organizacija proizvodnje v TOZD Premazi in v zadnjem obdobju pri pomembni nalogi — reorganizacija komerciale v smislu marketinškega koncepta. 4. V sodelovanju s finančno računovodskim sektorjem tekoče izvajamo aktivnosti zagotavljanja dinarskih sredstev. 5. Z ozirom na kadrovske spremembe — upokojitve so v teku razpisi za nove vodje predstavništev v Zagrebu in Sarajevu. Obenem se pripravlja obsežnejša reorganizacija dela predstavništev. 6. V okviru nabavnega oddelka in uvoza se tekoče izvaja program o-skrbovanja z osnovnimi surovinami, predpogoj za to je zagotavljanje in združevanje deviznih sredstev kot tudi investicijsko sovlaganje z našimi dobavitelji. 7. Nenazadnje moramo omeniti kadrovsko spremembo v vodstvu komerciale, katera bo v prvi fazi prav gotovo vplivala na kvaliteto dela. Čas in predvidena zaposlitev dveh pomočnikov vodje komerciale za zunanjo in notranjo trgovino ter angažiranje ostalih služb v DO Color zagotavlja izboljšanje učinkovitosti komercialne službe. TOZD Smole Količinski plan nabave 9.192 ton ni bil realiziran v celoti pri čemer je bila domača nabava realizirana z indeksom 83 oziroma 732 ton manj od plana, obenem pa 22 % oziroma 690 ton več kot leto poprej v istem obdobju. Uvoz je bil realiziran 62 odstotno oziroma kar 1.763 ton manj od planiranih, kar govori o nerealnosti plana in 83 % napram količinam iz leta 1984, kar predstavlja 517 ton manj kot leto poprej. V preteklem obdobju je bila nabava zelo kritična. Pomanjkanje nekaterih surovin — naftni derivati so nas pestili in povzročali sredi polletja resne težave. Zaradi slabih vremenskih razmer je bilo nemalo transportnih težav. Glavne težave so bile: — pomanjkanje osnovnih surovin -naftni derivati, — povečanje cen in poslabšanje prodajnih pogojev, — kvalitativne težave, — nezadostne kapacitete za vskla-diščenje topil, — nezanesljivi roki dobav iz kompenzacijskih poslov, — ustavitve in spreminjanje programa proizvodnje zaradi rekonstrukcije. Po grupah je bila nabava naslednja: — veziva 83 % — zadoščeno potrebam, — topila 86 °/o — zadoščeno potrebam, — pomožna sredstva 160 % — povečana poraba zaradi spremenjenega asortimana, — monomeri 84 % — zadoščeno potrebam, — embalaža 71 % — zadoščeno potrebam. S toluenom, stirenom, ksilenom smo se pretežno oskrbovali iz energetske bilance. Na področju uvoza večjih težav ni bilo z ozirom na to, da se je TOZD v veliki meri oskrboval preko blagovnih kreditov. Količinska prodaja smol v I. polletju je bila za 13 % oziroma 929 ton nižja od planirane in obenem za 7 % oziroma 430 ton višja od realizacije v letu 1985. Največji zaostanek je na področju izvoza, za kar smo se odločili zavestno z ozirom na nedokončano rekonstrukcijo in večje potrebe TOZD Premazi zaradi velikih obvez izvoza na trg SSSR. Zaostanek izvoza bo nadomeščen v II. polletju saj nam že podpisane pogodbe zagotavljajo celo preseganje zadanega letnega plana. TOZD Premazi Količinsko je bilo nabavljenih 14.694 ton surovin, kar predstavlja 107 °/o na planirane količine oziroma za 16 °/o ali 2.016 ton več kot v istem obdobju preteklega leta. Domača nabava je bila realizirana 135 % uvoz pa 87 %, kar je vsekakor pozitivno, čeprav moramo poudariti stalno pomanjkanje surovin in uvoza in s tem določene težave pri organiziranju proizvodnje. V začetku leta oziroma v I. trimesečju je bila nabava zelo kritična z ozirom na težke vremenske razmere ter oddaljenosti prevoza polnil, NC in drugih surovin. Hkrati so bile velike težave z naftnimi derivati — spec. bencin 140/180, white špirit, zaradi česar smo ga nabavljali iz (Nadaljevanje na 8. strani) COLOR 7 (Nadaljevanje s 7. strani) vseh rafinerij. Večji odjem gre na račun nabave aromatov iz energetske bilance. Po grupah je nabava na domačem trgu bila: — veziva 147 % — povečana potreba zaradi spremembe asortimana, — mehčala 93 % — pokrite potrebe, — trdilci — ni bilo potreb, — pigmenti 118 % — povečana potreba, — polnila 98 % — pokrite potrebe, — topila 201 % — povečan odjem iz EB — pomožna sredstva 106 %, — monomeri 100 %, — embalaža 96 %. Pri uvozu se pojavljajo sledeče težave: — nekonstantni viri priskrbe deviz, — dinarsko pokrivanje devizne protivrednosti, — nezanesljivost rokov uvoza preko poslovnih partnerjev, — počasen uvoz za potrebe JNA zaradi administrativnih ovir, — stalna menjava uvoznih kanalov. Polletni plani prodaje so realizirani v celoti z indeksom 99 oziroma 113 % v primerjavi z letom poprej. Zaskrbljujoč je padec prodaje na domačem trgu, plan je realiziran 89 odstotno oziroma 93 % lanskih količin, kar predstavlja 768 ton manj od leta poprej. Izredno so pozitivni trendi pri izvozu v SZ, saj smo realizirali 1.363 ton več od planiranih, indeks 213 oziroma kar 574 v primerjavi z letom poprej. Konvertibilni izvoz je realiziran 73 % oziroma 128 % v primerjavi z letom 1984. Z ozirom na podpisane pogodbe lahko garantiramo izpolnitev letnega plana. Če pogledamo podrobneje po skupinah, vidimo največja odstopanja pri lazurah, Colominih, Syntoiih, ladijskih barvah in akrilnih barvah. Namerno je analiza in primerjava z letom poprej narejena količinsko in -ne vrednostno, saj porast cen v veliki meri zamegljuje realno sliko. Velik problem poslovanja predstavljajo velike zaloge in predvsem neidoče zaloge, katere predstavljajo v celoti ca. 30 %. Za konec bi v kratkem osvetlil pogoje poslovanja na komercialnem področju v letošnjem prvem polletju. Le-ti so v veliki meri vplivali na dosežene rezultate poslovanja. Nadaljevala se je politika dragega denarja in zmanjševanja kupne moči, kar je vplivalo na bistveno otežene pogoje poslovanja. Široka potrošnja se je v veliki meri ustvarila, trgovina zahteva dodatne bonifikacije, obenem se zaloge prenašajo na proizvajalca. Dobave proizvodnji so povezane s sledečimi problemi: — del proizvodnje zmanjšuje obseg odjema ter obenem vse teže akceptira višje cene z ozirom na lastne težave pri plasmaju — predvsem pohištvena industrija. Pri ostalih pa je prisotno sicer še nezmanjšan odjem a obenem naročanje na krajši rok, manjše količine, zahteva po ugodnejših plačilnih pogojih, višje kvalitetne zahteve ter vse težje akceptiranje višjih cen. Navedne razmere terjajo od nas, da poskušamo kot -prvo obdržati obstoječe kupce s primernim servisom (točnost dobav, kvaliteta), da se an-angažiramo pri pridobivanju novih, za nas interesantnih odjemalcev, organizirati poslovanje s čim manjšim angažiranjem obratnega kapitala, zmanjšanje zalog, izboljšati ekzakt-nost planiranja proizvodnje, izboljšati oskrbo s surovinami, povečati prilagodljivost proizvodnje potrebam trga, usmeritev proizvodnje v zahtevnejše artikle kjer je konkurenca manjša in prihodnost zanesljivejša. Vsi ti cilji oziroma usmeritve morajo biti sestavni del tako komerciale kot tudi celotne politike DO Co-lor. Le v tem primeru lahko pričakujemo izpolnitev zadanih planskih obvez. Obenem pa bi bila s tem dana garancija, da bodo relativno ugodni poslovni rezultati iz polletnega poslovanja doseženi oziroma preseženi konec leta. Kam na sindikalni izlet ? Večna dilema ali na piknik ali na sindikalni izlet obstaja tudi letos. Čeprav se je letos sindikalna organizacija Colorja načeloma že opredelila, da letos organiziramo Colorjev piknik, tako kot po navadi v septembru, pa vsi seveda nismo enako navdušeni. Prav zato smo se odločili, da vam ponudimo v razmislek predlog za dvodnevni izlet po Slovenskem zamejstvu (Koroška, Rezija, Furlanija), ki bi ga organizirali, če bo interesentov vsaj za en avtobus. Piknik seveda ob tem ostane. Izlet bi organizirali predvidoma konec septembra na soboto in nedeljo. Na pot bi krenili ob 7. uri iz Medvod preko Ljubljane do Celovca. Tu je predviden sprehod po mestu z ogledom mestnih znamenitosti. Zatem vožnja do Gospe svete, tu bo ogled znamenite gotske cerkve in naprej do vojvodskega prestola. Nadaljujemo skozi nekdanje glavno mesto Koroške Št. Vid na Glini, kjer bo krajši postanek nato pa ob Osojskem jezeru do Osoj. Zadnji daljši postanek tega dne bo v Beljaku, kjer bo možnost za individualne oglede, nakupe itd. Čez korensko sedlo se vračamo nazaj v Jugoslavijo in sicer v Kranjsko goro, kjer bo večerja in prenočitev. Drugi dan gremo po zajtrku preko mejnega prehoda Rateče do Belo-peških jezer pod severno steno Mangarta. Tod bo postanek in sprehod ob jezeru. Sledi vožnja skozi Trbiž, po Kanalski dolini v Rezijo in naprej v Furlanijo do njenega središča Vidma. Ogled mestnih znamenitosti (stolnica iz 13. stoletja, palače v renesančnem in gotsko-beneškem slogu), del časa prosto. Iz Vidma se odpeljemo proti Čedadu, zelo staremu mestu, ki ga je osnoval že Julij Cezar, kjer si bomo prav tako ogledali njegove znamenitosti. Od tod vožnja skozi Krmin na mejni prehod Rožna dolina in preko Ajdovščine po avtomobilski cesti nazaj domov. Okvirni prispevek posameznega udeleženca bi znašal 6.300 din, v ceno so vračunani avtobusni prevoz, hotelsko-gostinske storitve in ogledi po programu. Če smo vas s tem opisom navdušili za ogled slovenskega zamejstva in če želite prebiti dva dni s sodelavci na drugačen način kot sicer se prijavite čimprej, najkasneje pa do konca avgusta predsedniku konference sindikata tov. Štrukelj Janezu. Prijavnica Podpisani ..............-........-........... se prijavljam na izlet po slovenskem zamejstvu. Medvode, dne............ 1985 Podpis Naša anketa — Naša anketa — Naša anketa — Naša anketa — Naša anketa — Naša »Igor Gomboc, 23: V Colorju sem že drugič. Lani mi je bilo všeč in zato sem letos spet prišel. Všeč mi je delo v odpremnem oddelku, saj ni pretežko, pa dobro je organizirano. Plačan bom še kar solidno, tako, da bom lahko imel za sproti.« Polona Kožlakar, 18: »Letos prvič delam v Colorju, vendar se tukaj v polnilnici kar dobro počutim. Delo ni pretežko, tako, da nimam nobenih težav, tudi s prehrano sem zadovoljna. Zasluženi denar bom porabila za študij na pedagoški akademiji.« Nada Kozjek, 17: »Od 15. julija dalje etiketiram v kuhinji in sem kar zadovoljna. Všeč mii je enoizmensko delo, upam da bo tudi plačilo v redu. S prisluženim denarjem bom odšla na morje, da se malo odpočijem.« Boštjan Hožič, 21: «Letos sem že tretje leto v Colorju, delam v sintezi — le kaj naj bi sicer počel med počitnicami? Sem prihajam tudi zato, ker fizično delo najbolje plačajo. Turnusno delo je težko, toda vsega se privadiš!« Tomaž Kozamernik, 17: »V odpremnem skladišču delam od 1. julija dalje in všeč mi je tukaj, saj delo ni pretežko, pa tudi med seboj si pomagamo. S sodelavci se dobro razumem, hrana je v redu, pa tudi plačilo pravijo, da bo v redu. Z zasluženim denarjem se bom odpravil na morje.« COLOR 9 Irena Malovrh, 19: »Delam v me-šalnici, delo se mi ne zdi preveč naporno, le vonjave me motijo, saj me kar v grlu tišči. Sicer sem že tretje leto tukaj, kar je znak, da sem zadovoljna tako s sodelavci, kot tudi s plačilom.« Od 15. maja dalje srečujemo v naših delovnih prostorih mlade fante in dekleta, ki so preko študentskega servisa Ljubljana in Mladinskega servisa Kranj prišli na tako-imenovano počitniško delo. Gre za dopolnjevanje delavcev med dopusti ter občasna dela v različnih obratih. Skoraj sto se jih bo zvrstilo med letom. Zaslužek je odvisen od zahtevnosti dela, giblje pa se med 210 in 300 dinarji na uro. Povprašali smo jih kako se počutijo med nami, in takole so nam povedali: Počitniški zaslužek—za dopust Durmitor Vse se je začelo že takrat... Drdrajoča kolesa vlaka so nas prvič spremila iz naročja naših ljubljenih Alp na Mosor..z Magldča, kraljestva murk, po travnatih vesinah do Trnovačkega jezera in tople idile pastirskih katunov, besnenje nevihte nas preganja z grebena Or jena, zremo veličastno steno Subre, lepotico, ki vabi v svoje nedrje pogumne naveze, konji se pasejo na sončni Bjelašnici, Rajska dolina sprejme popotnike, s prijaznim smehljajem nas zvabi v naročje Treskavice, ki se prebujena v sončnem jutru ogleduje v jezeru, mi pa božamo preprogo sanjsko modrih encijanov. Brez ključavnice zakladi... Minevajo leta med temi popotovanji, ponovno zbrani pod slovito uro na ljubljanski železniški postaji jih ne zaznamo. Kolektivna krivda lepih doživetij prižene iste obraze, nahrbtnike. O, tudi nove oči žarijo v pričakovanju, malo preplašene in zbegane ob vrelcu naših spominov. Zdaj nas je že šestnajst. Jutro v Beogradu. Daleč je še do Belega polja. Zvedavi pogledi zbirajo slike bežajoče pokrajine ob progi Beograd—Bar. Avtobus kašlja v strmino. Kinkajoče glave se upirajo spancu. Kmetje v popoldanskem soncu spravljajo seno v visoke kopice. Cesta zavije v kanjon. Tara. Spremljamo njen tok. Veličastni most z elegantnimi loki, vreden lepot krasotice, ki žubori globoko spodaj. Sprejmejo nas bori, stoletni bori, nemi stražarji preteklosti in sedanjosti. Te oblike krošenj — umetnik bi jim ne bil kos. Ponosno se pnejo v nebo, kakor ljudstvo, ki mu pripadajo. Onemela je sekira. Na planoti se prikažejo prvi obrisi gora. Beseda Tara zveni žametno, Durmitor je biser na žametu. Utrujeni smo počepali v postelje hotela »Durmitor«, ki z lepoto nad Žabi jakom sicer nima dosti skupnega, vendar smo v naslednjem tednu ugotovili, da tudi Ž-katego-rija skriva svoje prednosti. Sonce je prijetno ščemelo v oči, ki so skušale najti naš prvi cilj — Savin kuk. Mimo jezera v gozd, preko pašnikov v zeleno pobočje. Vroče je. Prijetno jutranje sonce se spremeni v peč na hrbtu. Na levi pod steno pa se sveže iskri sneg. Z roko se dotaknem nebesno modrih zaspančkov. Zgodba pripoveduje, da je sveti Sava hodil po teh gorah in v silni želji prosil Boga vode. Izvir hladne COLOR 10 studenčnice tik pod vrhom Savin e-ga kuka — verjamem v čudeže. 2312 m visoko smo, pogled se zdaj v vsej veličini ponuja. V vencu od Slemena do Bandjerne, Zupcev, Mi-ninega bogaza do Bobotovega kuka in Bezimenega vrha padajo stene v vznožje Terzjinega bogaza in obeh Medvedov, ki kraljujeta v sredini venca. Prav pod steno gledamo Rastkov bivak Durmitor je pred nami, sijoč v lepoti številnih jezer, ganljivo nežen, globoko v srce seže s svojo podobo, naenkrat se mi zazdi, da bi lahko človek pokleknil in molil... S sedla smo se zagrizli v strmo grlo, stena Slemena nam za nekaj odrešujočih trenutkov nudi hladno senco. Vrh grla se snežni kotel pred nami iskri v tisoč kristalih, pravo otroško igrišče za Domina in Andreja, ki ne izpustita nobene priložnosti za smučanje. Drobne radosti planinskih kozlov nas navdajo s prisrčnim smehom. S prsti otipam hrapavo skalo. Nekaj v meni se zgane. Nostalgija za prijateljem na vrvi. Prelepi stopi in oprimki, samo nekaj metrov — za dušo. In potem naprej, ves čas na robu stene, na vse štiri vrhove Slemena. Pogled nazaj na Savin kuk. Sestopamo po strmem travnatem pobočju, razveselijo nas murke, ovce zbežijo, dan je že star ... Meded, mi smo ga poslovenili v Medveda, najbližji vrh, se dviga prav iz jezera, obdanega s slokimi smrekami. Pot po gozdu je prijetna. Izberem si samoto, počasi se oddaljijo glasovi skupine. Katerikrat že takole z rokami razmikam veje ob poti? Tiho stopam, tam nekje daleč pa ljudje ne vedo za mojo srečo. Rada bi jim poklonila ta vseobsegajoči mir. Zlato jabolko, samotni gorski cvet se odpira soncu, na sedlu me zajame vsa silovitost življenja. Čutim hlad jezera globoko v dolini, korak je prožen, spreminjam se v struno narave. Igram in pojem v srcu. Na vrhu prijeten vonj po kavi vznemiri nos in nas od čudovitega razgleda usmeri k posvetnim dobrinam. Neža je pravi balzam za naše razvade. Žgoče sonce nas spreminja v potujoče paradižnike, Domin je reklama za Colorjeve rdeče nianse. Greben, ki vodi do Velikega Medveda je malce zahtevnejši. Z vso resnostjo se ga lotimo drug za drugim. Nemarno uživam. Ko je za nami, Emilija ne more verjeti... Smo bili res tam gori? Sijoč obraz ne more skriti zadovoljstva. Z vrha opazujem steno Slemena pred sabo. Raj za alpiniste. Kakšne pregrešne misli. Sestopamo proti Rastkovemu bivaku in naprej po dolini Velike Karlice. Nežni alpski zvočki ob zaplatah snega, na melišču osamljena planinska madronščica. Besede ne zmorejo, še Bruno, ki se vneto trudi s fotoaparatom, bo moral priznati doma, da je vse le bledi odsev doživetega. Bohotov kuk, najvišji vrh Durmi-tora (2525 m) nas tudi v torek zaman pričakuje. Ker so oblaki zjutraj — tako je rano ugotovil konzilij — preveč grozeče vozili svoje kočije po nebu, smo se ovešeni z lunch paketi (dva kosa starega, suhega kruha, kos sira in dva koleščka salame neznanega porekla) podali na Čurevac. To je razgledni vrh, ki se dviga z roba planote, kjer tisoč metrov niže Tara vije svojo nepopisno zeleno svežino. Sonce je žgalo, želja po vodi je ostala neizpolnjena. Colorjevi nogometaši prvi v trim ligi Opazujemo splave, ki se zgubljajo v brzicah in se za ovinkom ponovno predajo našim zavidljivim pogledom. Tara, prišli bomo v naročje tvojih valov, zapeljani obljubljamo sebi in lepotici. Vabeče zelene sanje bodo poslej živele z nami, kdo ve — jih bomo dosanjali? Po osvežujočem dežju uživamo ob Zmijinem jezeru. Med klici prizadevnih balinarjev praznimo vsebino nahrbtnikov in pripravljamo piknik. Čudeže ustvarja »skupna skleda«. Poslej vse dni do konca pripravljamo takšne čudeže, le na povratku z Robotovega kuka si je Bruno privoščil še malo zasebnosti — hotelski makaroni, katerim pravi Zoran »armirani beton«, so ga povsem zasvojili. Domin in Bruno sta korajžno zaplavala, Dane me je povabil na ogled Dominovih hlač, ki so visele nataknjene na majhno smreko skozi obe hlačnici. Skoraj me je razklalo od smeha. No, Domin si ni mogel pomagati drugače, prelomil je nedolžno smreko in rešil svojo čast. Potem smo se podali na pot okrog Črnega jezera. Trije v čolnu, ostali peš. Tuširanje obvezno. Hiteli smo preko pašnikov in po poti v ključih do snežišč in po njih do sedla. Veter nas je pregnal naprej, proti vrhu, s seboj je nosil megle, ki so nam v daljavi raztrgane dale slutiti prelepe doline z jezeri. Vrh Bobotovega kuka je bil za spremembo našim samotnim potepanjem že živahen. Spuščali smo se z grebena na nasprotni strani, bliže Brezimenemu vrhu, sonce se je nasmehnilo našemu pogumu, ali pa morda Vojkovim gladkim podplatom na gladki plošči. Vsa plezalna pustolovščina se je srečno končala na snežišču in skalah pod steno, vso vabečo. Pokopljem sanje in gledam pot, ki nas bo popeljala na vrh — nedvomno naj lepši od lepotcev Durmitora. Pogled na Skrčko jezero, škljo-canje fotoaparatov in trenutek za krila sanjam. Sledi na snežišču pripovedujejo o veselju, melišče, počitek. Razigranost, žareča lica ... Eno samo življenje. Iz ledene pečine veje hlad. Fantazijske oblike stolpov in stolpcev ledu. Narava, katera je tvoja poslednja skrivnost? Potem pa muke s kolenom. Zorka mi nosi nahrbtnik. Vse misli so osredotočene na dolino. Komaj zaznavam, kako lepe so Lokvice. Se zadnji dan na Črnem jezeru. Vse bolj spoznavamo še druge radosti, prilagodljivi smo na vso moč. Trudimo se s plavanjem, veslanjem, balinanjem, piknik je obvezen za vse udeležence. Razpoloženje se stopnjuje še v poznih večernih urah ob razglasu balinarskega dvoboja med Danielom in Andrejem ob 5.15 zjutraj. V soboto so v avtobusu glasovi zamrli. Zibali smo spomine, bori so razumeli naše tiho poslavljanje. Marjeta Kakor vsako leto, so se tudi letos Colorjevi nogometaši udeležili Trim lige občine Šiška v malem nogometu na igrišču NK Medvode. Letos je poleg naše ekipe nastopilo še 10 ekip iz Medvoške regije. Tekme so se igrale vsak torek in četrtek po 16. uri. To nas je malo motilo, ker so nekateri igralci delali na štiri izmene, toda z dobro voljo in malo posluha mojstrov smo bili še kar kompletni. Že po prvem kolu 28. 5., ko smo igrali s »Šport opremo« se je naša pomlajena ekipa izkazala z resno in kvalitetno igro in visoko zmagala 8:0. V drugem kolu smo se srečali z ekipo, ki je bila najresnejši kandidat za prvo mesto. To je bila ekipa »Jezero«, katero pa smo gladko premagali 5:1 in s tem smo napovedali, da se bomo tudi mi borili za prvo mesto. Naslednji nasprotnik je bila ekipa »Partizana Pirniče« za katero smo vedeli da je lahko neugoden nasprotnik. Z zelo provokativno igro in s pomočjo sodnika jim je uspelo igrati neodločeno 1:1. Naslednje kolo smo igrali z ekipo »Donita«, ki se je pojavila na igrišču z najmočnejšo ekipo in še za ekipo rezerv so imeli. Mi pa smo imeli oslabljeno obrambo, ker je Bukovec Miran odšel na MDA. Ko smo že izgubljali z 2:0 smo se le zbrali in na koncu zmagali s 5:2. Nato pa smo začeli igrati zopet resno in zbrano ter premagovali nasprotonika za nasprotnikom. »Tesnit« z 3:0, lanskoletnega prvaka ekipo »Aero I« z 1:0, »KS Preska« s 5:3. V zadnjem kolu, ko smo igrali z ekipo »Senica« smo imeli točko prednosti pred drugouvrščenim »Jezerom«. Toda »Senica« je dala vse od sebe, mi pa malo neres- ni in že druga tekma je bila neodločena 3:3. Sedaj smo imeli proti ekipi »Jezera« samo boljšo gol razliko za 5 golov in seveda »Jezero« je moralo tudi zmagati. Ekipa »Jezera« je igrala z ekipo »Donita« katera je pa z požrtvovalno igro vodila do 5 minut do konca z 2:1 in nato nesrečno izgubila s 3:2. Tako je »Color« brez izgubljene tekme in z boljšo gol razliko postal prvak TRIM LIGE in se uvrstil naprej v Šiško, kjer se pa igra nadaljevanje jeseni. Med TRIM ligo pa je »Partizan Pirniče« ob krajevnem prazniku organiziral turnir na katerem so nastopile ekipe »Partizan Pirniče«, »Belinka« in »Color«. V prvi tekmi smo igrali z ekipo »Partizana Pirniče« in jim krepko vrnili neodločen rezultat s TRIM lige. Zmagali smo z 1:0. V finalu smo igrali z ekipo »Belinka« in jo premagali z 5:2 in osvojili prvo mesto in lep pokal. Naš selektor Bitenc Miro je kar sijal od veselja, ker je v sezoni osvojil kar dva prva mesta, vesel je bil pa tudi, ker so nogometaši »Colorja« pokazali dovolj resnosti na TRIM tekmah in turnirju. V zmagoviti ekipi so igrali gol-mana Sedej Zvone in Grgurč Boris, igrali pa so Bukovec Miran, Naglič Emil, Škulj Tomaž, Kopač Janez, Žmavc Bine, Jurinčič Štefan, občasno pa še Gutič Slavko, Kržišnik Lojze, Škulj Brane. Eno tekmo je do prihoda golmana Sedeja branil celo Frfolja Brane in so se nasprotniki pritožili da imamo premajhen gol, ker je bilo pol gola pokritega samo s prisotnostjo Braneta v golu. Upam, da bomo s tako igro tudi nadaljevali na turnirju v Šiški. Brane Škulj Neuspel sobotni izlet v Poljansko dolino... Žreb je odločil i | 1 ‘ jj|gjjjj JOULE VRSTfi) HET(/l)Q *ESO~ GIRSJČ ČKK*> VRST*) ZojneGt) Tf/A/f? ste e*.9 - €<*»}/■& -CEM gS „^žgglg| wmp 9 i ^ MK*, uRsr/p TZONKE * CSCV/Hf} nrav n NIC*) *QC£LO, TREbP/S Ir g||j| |H|||| |jjj |gg| J>»AZ. Z. /»f i/vni . - z1 "lmm ■ - 4, 'dtin' HCKVESVt TfS Z&Of/V/p * ’£/) vesff A/f? v*$7/H 9 z.nP/s£K CSlCtJC KKOfp &w^r;-9 KRiO TZ£&. fiz./p s*E OJC/£/~ /ooo te Vclwi)C) lose Sr/Jz .szo^av 'A7 ESTO boBcJr Mfi/os g* 07/* svsuec zt inse L/VEiptp- v/ rev 97ZOC/ JOb QiB>6ET 4*4 zcc/Pe /rfpujff °4e N*)T*0 VRSTf) COLORJEVE INFORMACIJE številka 7—8 (154), leto 14., julij, avgust 1985. Izdaja jih organizacija združe-ženega dela Color Medvode, vsak mesec v nakladi 850 izvodov. Glasilo ureja uredniški odbor: Marko Ažman, Frane Erman, Anton Kem, ing. Rihard Pevec (odgovorni urednik) in Franci Rozman (glavni urednik). Fotografije Franci Rozman. Tisk AERO Celje, TOZD grafika. Rokopisov ne vračamo. Po mnenju Sekretariata za informacije pri Izvršnem svetu Skupščine SRS št. 421-1/72 je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. Med reševalce s pravilnimi rešitvami bomo z žrebom razdelili tri nagrade: 1. nagrada 500 din 2. nagrada 300 din 3. nagrada 200 din Izrezke z vpisano rešitvijo pošljite v DSSS, kadrovsko-splošni sektor z oznako »Nagradna križanka«. Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve, ki bodo prispele do 10. septembra 1985. Vsakdo lahko sodeluje le z eno križanko. Obilo sreče! NAGRADNA KRIŽANKA rr ntTtK sr. 3S? zsr; 5r" ig i -M L £™ / I s 1 A , O / £ E| K. 0 9 9 9 H fp Sl M R_ O r 9 '*'*'*• / z / D 9 0 **'*'■” T" Z) IT Er C i/ / K 9" "9" sr £ Z o r / 5ST J7 T 9 ssr 3 /9 £ K ■9 A "9" EB ir "'A £ /V /C 9 A/ r 9 / Z E Z FsT 'furnir' IT "9™ 1/ £~ T" / v J £ pr 9 T 9™1 / ESS 3 ŠŠ3? C / A/ T EB: s Fr r 9 /V *“« Sr 9 A 9 c “4T" / i9_ A/ IT ^9" _5_ 9™ 9] £ Za nagradno križanko iz prejšnje številke Colorjevih informacij smo prejeli 42 rešitev. Tokrat smo javno žrebanje izvedli v prostorih kadrov-sko-splošnega sektorja. Komisija v sestavi Breda Kokalj, Marina Tomšič in Marta Sajovic je za dobitnico prve nagrade 500 din izžrebala Marijo Dolinar, drugo nagrado 300 din prejme Drago Goričanec, tretjo nagrado 200 din pa Marta Ribič. Nagrade bomo izžrebancem izplačali po izidu glasila! Čestitamo! Tale švedski viličar počasi peša, saj služi za prevoz že od otvoritve nove tovarne, nam je povedal Andrej Kastelic in dodal, da bi morali transporta sredstva hitreje obnavljati