Kranj, torek, 24. novembra 1987 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO stran 3 Trinajsti smučarski sejem v Kranju je dobro uspel. Hkrati s tem lahko rečemo, da sodi ta sejem med najkvalitetnejše v Sloveniji. Obiskalo ga je nad 20.000 ljudi. Za presenečenje so v nedeljo poskrbeli organizatorji, ki so pred halo Gorenjskega sejma postavili snežaka.(0. H.) — Foto: F. Perdan V NOVI HALI NI SPOSOJENEGA DENARJA stran 11 ČE ELEKTRIKA NE BI BILA NEVARNA VOZNIKI TEKMUJEJO, KDO BO BOLJ GREŠIL stran 8 ČE HOCES SVETOVATI, MORAŠ VEDETI KAKO UČITELJ DELA '10. srečanje slovenskih novinarjev na Gorjupovih dnevih 1987 Preveč varujemo državo, premalo pa ljudi ^0va Gorica, 21. novembra — Nove tehnologije in novinarstvo, novinarji in zakonodaja, položaj in vlo-|fo novinarjev v združenem delu, gospodarski položaj v Jugoslaviji, položaj Slovencev v Italiji, sodelova-nl* med Jugoslavijo in Italijo ter Slovenijo in deželo Furlanijo Julijsko krajino ter ustavne spremembe 80 b«le osrednje teme študijskih dnevov slovenskih novinarjev. Zadnja letTse je v Jugoslaviji Katedre. Tako bo več pravne javilo veliko dobrih novinar- kulture, kulture javne besede, dialoga. Naše pravo je preveč v lv. ^i bi bili na tujem, če bi tam Veh, slavni. Uživam, ko jih be-0J11' je dejal pravni strokovnjak Fj°fesor doktor Ljubo Bavcon, . Je razen republiškega sekre-i r|a za notranje zadeve Toma-Afrtla in republiškega javnega ^ zilca Pavla Cara, sodeloval na , ecanju novinarjev. Tudi zara-takih novinarjev je sedaj v JJsi družbi več politike, več svo-J?de- Zakaj ne bi 120 ukrepov ac*e zamenjali z ukrepi za .'Podbujanje ustvarjalnosti ljuta ?-onfiikt je normalno stanje cružbe, je dejal dr. Ljubo Bav-,0tl. brez njih ne gre naprej. Se-van3i_ konflikti brusijo kriterije i ^ašem pravosodju, je menil, U? Je bila tema pogovora za-Petnbe časnikov, obtožnice in rugi ukrepi srednem v primeru varstvu države, njene oblasti in njenih nosilcev, še premalo pa v varstvu človeka. V tem smislu ga bo nujno spremeniti. Ni razčiščen pojem sramotitve, z zakonom skladno ravnanje ni vedno politično modro ravnanje. Javnost dela je pomembna tako za organe varnosti kot za sodišča. Tako bo splahnelo nezaupanje do teh organov in stalni sum, da se dela naskrivoma. Z javnim delom povečujemo družbeno kontrolo nad temi organi, s tem pa se dviguje moralnost družbe kot celote. Izjemno prepričljiv je bil akademik dr. Aleksander Bajt v pogovoru o gospodarskem položaju Jugoslavije. Prosil je, naj njegovih kritik protiinflacijskega programa ne objavljamo, da mu kdo ne bo očital, da program ni uspel zaradi tega, ker so bila nasprotovanja. Dr. Bajt je med drugim dejal: podatki o inflaciji so dvomljivi in so bližji 300 kot 200 odstotkom; računanje na dolar je nerealno, ker je njegova vrednost različna, ampak bi bilo realneje računati na ecuje; stabilizacija ni naloga vseh, ampak samo vlade, ker je to strokovno vprašanje, kjer 1000 praznih glav nič ne pomeni, kjer večina ni nujno pametnejša od manjšine, zato o tem na množičnih sestankih nima smisla govoriti; sklicevanja, da ne bomo uspeli, če vsak ne bo naredil svojega, je že vnaprejšnje opravičevanje; v letih 1980-1985 smo letno četrtino družbenega proizvoda dali za naložbe, učinek pa je bil le 3 odstoten (katastrofa); zadnji dve Gorenjski posvet o razvoju kmetijstva Zemlja in kmet Kranj, 20. novembra — Misli sodelujočih na današnje posvetu so bile vendarle bolj kot v trenutne zagate usmerjene naprej, v prihodnost kmetijstva, ki terja večje spoštovanje zemlje in kmeta,kot jima ga naši (še prepolni) želodci naklanjajo zdaj. Gorenjski kmet ima traktorje, sodobne obdelovalne stroje, nove hleve, visoko produktivno živino in proizvodnjo z usmerjenih kmetij, ki pa je predraga za toliko in nič več zemlje, kot je ima in obdeluje, in še te razkosane na dva, tri ali celo več krpic. Medtem ko smo z melioracijami že dosegli lepe uspehe, pa smo le preveč blagi do zložb. Demokracija, ki jo ima kmet v svojih rokah, ne pusti namesto treh kosov zemlje sestaviti enega, čeprav bi ga lažje, bolje in ceneje obdelal. In če bi bila zemlja v enem kosu, bi sam po sebi zgubil pomen zakon 0 dediščini in ne bi toliko govorili o davčnem vijaku, ki da stiska kmeta. Drug velik družbeni problem je odtujevanje kmetijske zemlje. V jeseniški občini, na printer, so imeli 1971. leta še 8100 hektrarov kmetijskih površin, danes jih ni več niti 6000. Boje se, ali bodo vsaj to lahko zaščitili pred naravno stihijo in nadaljnjo pozidavo. Podobno je tudi drugje. Na eni strani zakon o kmetijskih zem- ljiščih čuva to zemljo, na drugi pa jo skozi stranska vrata grabi zakon o prostorskem planiranju, ki dopušča »družbeni interes«. S tako dvojnostjo bomo prej ali slej zabredli v lakoto. Kmetija mora živeti kot organska celota, polje in gozd v sožitju, ne pa razdeljena v nekakšne tozde, ki se že v gospodarstvu niso obnesli, kako bi se potem v kmetijstvu, so menili razpravljala na posvetu. Načeli so tudi številna druga vprašanja, ki naj bi jih dorekel bližnji plenum slovenskih komunistov: ali enako inji-cirati čisto in ljubiteljsko kmetijsko proizvodnjo ali ne, katere dodatne programe spodbujati na kmetijah in kako, ali sprostiti zemljiški maksimum in predajati nedonosno družbeno proizvodnjo v zasebne roke, kaj napraviti za hribovske kmetije, ki so ostale domala brez kmetov, kako bolj motivirati mlade za kmetijsko izobraževanje, kako kadrovsko okrepiti mestne in primestne zadruge, ali pojmovati zadružno lastnino enako kot drugo družbeno ali kako drugače, skratka, na niz odprtih vprašanj bo treba dati jasne odgovore, da bo lahko tudi prihodnost kmetijstva, zemlje in kmeta, bolj jasna. H. Jelovčan Jesensko cvetje, D. Dolenc leti nismo izkoristili možnosti cenejšega dolarja in nafte in zato zapravili 2 milijardi dolarjev; sedaj bomo manj plačevali tujini in več vlagali doma, ker je napak, saj za večje naložbe niti finančno niti kadrovsko nismo sposobni, pa tudi dolar bo spet vedno dražji; izvoz je nujen za rast kakovosti, saj so le kupci primerni za oceno kakovosti, mi pa sploh ne. Predsednik slovenske vlade Dušan Šinigoj in predsednik deželne vlade Furlanije Julijske Krajine Adriano Biasutti sta zatrdila, da izgradnja osimskih cest še nikdar ni bila tako blizu kot sedaj in so prizadevanja za globalno zaščito Slovencev V Italiji. O tem je govoril tudi Boris Race. Dr. Lojze Ude, dr. Aleksander Fira in dr. Ciril Ribičič pa so govorili o spremembah ustave. J. Košnjek Kaj skriva vznemirljivega? — Več kot poltretji tisoč naslovov v dveh letih si je v šestih dneh v Cankarjevem domu ogledalo več desettisoč obiskovalcev. Pestra knjižna ponudba pa bo v prihodnje dokaj usahnila zaradi vse slabšega finančnega položaja slovenskih založb. — Foto: G. Šinik. Več o tem na 5. strani - Sence nad knjižno bero. Na 18. redni skupščini PZS Novo vodstvo slovenskih planincev Ljubljana, 21. novembra — Na današnji skupščini Planinske zveze Slovenije so delegati društev pregledali delo svoje organizacije v minulih dveh letih. Kot so ocenili, je zadosten dokaz o popularnosti planinstva in alpinizma v naši republiki prek 102 tisoč članov v 179 planinskih društvih. V gore seveda zahaja mnogo več ljudi, zato ni čudno, da je v društvih z lastnimi postojankami največ dela prav z oskrbovanjem in vzdrževanjem le-teh. Dosežke in probleme v planinski organizaciji je v uvodnem poročilu predstavil dosedanji predsednik PZS Tomaž Bano-vec, ki je na skupščini prejel za svoje prizadevno delo plaketo Planinske zveze Jugoslavije. Slovenski planinci pa so podelili zlati znak PZS predsedniku PZJ Miroslavu Frankoviču in članu PZ BiH Spasoju Stefanoviču. Za novega predsednika so na skupščini izvolili Marjana Oblaka iz PD Ljubljana-Matica, dolgoletnega planinskega sodelavca v raznih telesih PZS. Podpredsedniške dolžnosti bodo opravljali Jože Dobnik, Tone Škarja in Tone Strojin, tajniške posle pa bo vodil Aleksander Čiče rov. Skupščine so se razen slovenskih planincev iz domovine udeležili predstavniki društev iz Trsta in Gorice ter planinci iz Hrvatske in Bosne. Med gosti so bili tudi družbenopolitični delavci iz republike, pripadniki TO in člani ZTKO, Turistične zveze, Lovske zveze in drugih organizacij, ki se povezujejo s Planinsko zvezo Slovenije. S. Saje Nov vrtec v Tržiču Tržič, 23. novembra — V petek, 27. novembra 1987, ob 12. uri bodo v Tržiču odprli nov vrtec Palček. To bo osrednji dogodek v tržiški občini ob letošnjem dnevu republike, zato bodo tam pripravili tudi proslavo v počastitev 29. novembra. V novem vrtcu so zaenkrat urejeni samo spodnji prostori. V njih bosta dva oddelka za predšolske otroke in en oddelek jasli, kjer bodo lahko skupno sprejeli približno 60 otrok. V vrtcu Palček bodo prvič sprejeli svoje varovance predvidoma proti koncu decembra letos. S. Mf p j trudimo Kranj, tel. 21-890 PESTRA PONUDBA - STARE CENE Škof ja Loka, 20. novembra — Z današnjo slovesno sejo delavskega sveta je sestavljena organizacija Alpetour z 2200 zaposlenimi v tovornem in potniškem prometu, v proizvodnji kmetijske mehanizacije, obnovi avtoplaščev, na žičnicah, v hotelih, restavracijah, bifejih, v predstavništvih, strokovnih in drugih službah obeležilo 40 let svoje velike »tovarne«. Na svečanosti v hotelu Transturist je podpredsednik slovenske gospodarske zbornice Andrej Miklavčič kritično govoril predvsem o pred dnevi sprejetem protiinflacijskem programu in njegovih posledicah, ki bodo z večjim izpadom dohodka zaradi podražitev cen surovin udarile tudi Alpetour. Direktor sozda Alpetour Roman Teržan je strnil zgodovino Alpetoura skozi minula štiri desetletja, se posebej zadržal ob zadnjih pridobitvah in nadaljnjem razvoju posameznih dejavnosti, ki se morajo še bolj ustvarjalno kot doslej povezovati v skupnem jedru. Roman Teržan je bil tudi eden od šesterice Alpetourovih delavcev, ki so ob tej priložnosti prejeli odlikovanja p.-edsedstva SFRJ za svoje delo. — Foto: G. Šinik 'SaSKMMEEGLAS 2. STRAN _ NOVICE IN DOGODKI TOREK. 24. NOVEMBRA 1987 MARKO JENSTERLE ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR Rastafarijanski obisk Obisk etiopskega predsednika Mangistuja Haile Manama v Jugoslaviji sodi med tista zanimiva srečanja najvišjih predstavnikov ljudstva, ki v sebi poleg plodnih diplomatskih stikov nosijo tudi samo praktičnost. Mengistu Haile Mariam namreč ni samo predsednik Etiopije, temveč hkrati še generalni sekretar CK delavske partije in vrhovni poveljnik oboroženih sil. Kot tak je seveda odličen poznavalec prilagajanja socializma za afriške razmere. Jugoslavijo pa z Etiopijo tako ali tako vežejo že večletni prijateljski stiki, ki so svoj vrhunec nedvomno doživeli v času znamenitega Haile Selasieja, danes mladi rockovski generaciji ljubega voditelja tudi zaradi tega, ker je utemeljitelj reggaejaškega rastafarijanstva. Najbrž jih je malo v množici občudovalcev kakega Boba Marleuja ali Petra Tos-ha, ki ne vedo, da sta oba pokojnika svojo reggaejaško »vero« črpala ravno iz idej Ras Tafarija, oziroma v politiki bolj znanega Haile Selasierja. Vtem oziru je imela torej jugoslovanska diplomacija ob navezavi prijateljstva z njim bolj srečno roko kot na primer s kakšnim cesarjem Bokasso. Pozabimo pač na napake naše diplomacije, kajti če bi zabredli v tej smeri, potem bi se začeli spraševati še o današnjem navduševanjem nad kakšnim režimom Kim II Sunga ali sovraštvom do Izraelcev. Etiopija je pač ena od afriških dežel, ki na vroče sonce presaja socializem (kot svetovni proces) in ga pri tem dopolnjuje s svojimi spoznan/i. A ko smo že pri Etiopiji, se je zanimivo ustaviti ob nekaterih podatkih, ki jih v svoji knjigi »Od Poljske do Pol Pota« navaja nesramni sociolog (za takšnega se je namreč opredelil) Gregor Tome. V njej nam med drugim postreže s podatkom, da od oktobrske revolucije dalje bežijo iz političnih in ekonomskih razlogov begunci samo v eni smeri (str. 169). Iz Etiopije je na primer pred plemenskim socializmom tako zbežalo 1,8 milijona Etiopcev. Toda kolikor ti res bežijo iz svoje domovine, na drugi strani še vedno obstaja rastafarijanski kult s svojo idejo o vračanju črncev v Afriko. Ravno rastafarijanstvo pa je s svojimi etiopskimi koreninami rockovski glasbi dalo tisto poživitveno injekcijo, proti kateri (sploh pa še, če se jo kombinira s pilulo punka) ne pomagajo nobena pomirjevala. Strankarski veljaki v Avstriji rušijo dvojezično šolo Ločitev za dozdevno obrambo nemštva Kranj, 24. novembra — Kljub zagotovilom nekdanjega in sedanjega avstrijskega kanclerja dr. Sinovvatza in dr. Vranitzkega, pa še mnogih drugih koroških in avstrijskih politikov, so voditelji treh najvplivnejših avstrijskih, v parlamentu zastopanih strank, podlegli koroškemu modelu reševanja dvojezičnega šolstva na južnem Koroškem: ločevanju otrok glede na jezik. To pomeni, da bi, če bo ta model obveljal, ločili učence v razredih ljudske šole na slovenski in nemški del že v primeru, da bi se le 7 otrok želelo pouk v slovenščini. Da pa bi bilo takih razredov lahko čim več, predlagajo znižanje otrok v razredih s 30 na 20, kar je le navidezno dobro, v bistvu pa je to nevarno ločevanje in osamitev že sicer šibkejšega jezikovnega dela. Zoper to odločitev, o kateri se mora dokončno izreči še avstrijski parlament, je pa dokaz poraza strank pred nemškonacionalističnimi in protislovenskimi zahtevami Heimatdiensta, ne protestira le slovenska narodnostna skupnost, ampak tudi demokratična koroška in avstrijska javnost. Ostro je protestiral naš zvezni sekretar za zunanje zadeve Raif Dizdarević na srečanju z avstrijskim ministrom Aloisom Mockom. Tega mnogi v Avstriji niso pričakovali, ker so menili, da Jugoslavija zaradi notranjih težav ne bo odločna in da Beograd le ni tako ogret za varstvo Slovencev kot Ljubljana. Vendar je bil Dizdarević oster v zahtevi po rešitvi, ki bo soglasna z manjšino, sicer bo naša država kot podpisnica avstrijske državne pogodbe problem internacionalizirala. Proti odločitvi avstrijskih strank je protestiral predsednik slovenskega izvršnega sveta Dušan Šinigoj pri koroškem deželnem glavaju Wagnerju, predsedstvo Slovenije, slovenski borci, časnikarji, zbrani na Gorjupovih dnevih v Novi Gorici, in slovenski pisatelji. Kot poročajo s Koroške, bo v petek ob 19. uri veliko protestno zborovanje. J. Košnjek Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenice, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča Izdaja časopisno podjetje Glas Kranj, tiska Ljudska pravica Ljubljana Predsednik časopisnega sveta: Boris Bavdek Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Zargi (glavni urednik in direktor), Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica), Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Zalar (gorenjski kraji in ljudje), Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, kronika, Radovljica), Lea Mencinger (kultura), Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenice), Helena Jelovčan (izobraževanje, iz šolskih klopi, škofja Loka), Danica Dolenc (za dom in družino), Jože Košnjek (notranja politika, šport), Vilma Stanovnik (mladina, gospodarstvo), Dušan Humer (šport), Stojan Saje (Tržič), Danica Zavrl-Zlebir (socialna politika), Marjan Ajdovec (tehnični urednik), Franc Perdan in Gorazd šinik (fotografija). Časopis je poltednik. Izhaja ob torkih in petkih._ Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo 28-463, malt oglasi in naročnina 27-960. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Proslave redkejše, a bolj množične Borci zdaj že odkrito priznavajo, d«* niso uspeli v svojih prizadevanjih privabiti mlade prek raznih proslav. Ta oblika prenašanja tradicij narodno-osvobilnega boja se je izkazala prav za mlade še najmanj privlačna. Tako so na proslave prihajali vedno eni in isti: borci in aktivisti, krajevni funkcionarji, vojaki, zadnja leta tudi teritorialci in pa seveda šolarji, slednji več ali manj obvezno, kajti mobilizirali so jih učitelji, zadolženi za kulturni program, ali pa je bila preprosto udeležba obvezna. Da so prišli sami od sebe, so bili resnično redki. Pa vendar so ponekod borci s prenašanjem tradicij zelo uspeli: s spominskimi pohodi. Na Porezen se v zimi in snegu povzpne tudi po 5000 ljudi, na Stol po 4000. Prihajajo iz vse Slovenije, celo od Maribora, Murske Sobote, Novega mesta, celo iz Zagreba. Množični pohodi so v Dražgoše, na Ka- lišče, na Poljano, na Bistriško planino, pod Storžičem in drugam. Vsako leto lahko ugotovimo, da je pohodnikov več. Hočejo, da z naporom dosežejo svoj cilj, doživljati hočejo enako, kot so partizani njihovih let doživljali pred štirimi desetletji. To je tisto pravo. Pohodi, s katerimi se krepi telesa in duha. Nič ne pomagajo proslave, kjer se pripelješ do cilja z avtobusi, pa če je tam pripravljen še večji oder, še večja kulturna prireditev. Ne, mladi ljudje hočejo gibanja, hojo, vzpone pa ni važno kakšna je pot, kakšno je vreme. Da je preveč proslav, razdrobljenih po Gorenjskem, ugotavljajo tudi borci, drage so, pa so še manjše. Izčrpavajo jih. Vsakokrat poprosijo za kritje stroškov delovne organizacije. Toda vse težje je tako prositi, kajti marsikje že ni več za plače, kaj šele za kaj drugega. Toda čisto brez proslav ne gre. Posebno ne pri- hodnje leto, ko bodo na vrsti okrogle obletnice, 45-letnice ustanovitve številnih gorenjskih partizanskih brigad, odredov in drugih enot. Zakaj ne bi vseh teh proslav združili v eno, množično, in bi hkrati organizirali tudi srečanje gorenjskih aktivistov in borcev? Prihodnje leto je za organizacijo zbora aktivistov sicer že določena tržiška občina, toda, nič ni tako zacementiranega, da se ne bi moglo to srečanje združiti s proslavljanjem vseh 45-letnic na Gorenjskem, v enem od krajev, kjer je bila katera od večjih enot ustanovljena, v srcu partizanstva; v Martinj vrhu, v Davči, na Pr-tovču. Tam, kjer se borci najbolje počutijo. In tja naj se peljejo z avtobusi le tisti, ki res ne morejo hoditi, za vse ostale pa naj bodo organizirani poho di z vseh strani. Edino to bo pritegnilo mlade, edino to jim bo ostalo v spominu. D. Dolenc Dan prosvetnih delavcev v tržiški občini Sola je svojevrstna vest naroda Tržič, 20. novembra — Izobraževalna skupnost in skupnost otroškega varstva občine Tržič sta letos drugič povabila prosvetne delavce, da proslavijo svoj dan. Svečanost so izkoristili za podelitev nagrad štirim delavcem, zbranim pa je spregovorila tudi Breda Konjar iz kranjske enote zavoda za šolstvo. Prosvetne delavce je pozdravil tudi predsednik tržiške občinske skupščine Ivan Kapel — Foto: S. Saje Slavnostna govornica je v uvodu pojasnila številnim udeležencem prireditve v osnovni šoli Heroj Bračič v Bistrici vrsto koristnih razlogov za taka srečanja. Kot je med drugim dejala, je tedaj priložnost, da se pedagoški delavci spomnijo nezamenljive vloge vzgoje in izobraževanja v življenju slovenskega naroda ter prepustijo vizijam prihodnjega razcveta izobraževalnega sistema. »Predvsem v zadnjem času o slovenski šoli veliko govorimo, pišemo, se jezimo, predlagamo, reformiramo, se zgražamo, smo zaskrbljeni, glasujemo zanjo, ji nasprotujemo, namenjamo ji referendumsko odločeni dinar, jo omejujemo, jo po krivici ozna- čujemo za porabo, ali pa smo celo radodarni do nje s pohvalo, da je posebnega družbenega pomena,« je naštela Breda Konjarjeva in nadaljevala: »Šola, katerakoli — današnja, včerajšnja ali jutrišnja, je svojevrstna vest naroda, je temeljni pogoj za narodov obstoj in ob kulturi tista zakladnica preteklih dogajanj in tradicij, ki ohranja, bogati in ustvarja temelje za napredek. Zato velja vztrajati,« je sklenila svoj govor gostja iz Kranja. Zbrane je pozdravil tudi predsednik trži-škega občinske skupščine Ivan Kapel. V nagovoru o gospodarskih razmerah v družbenih dejvnostih, vendar je pedagoškim delavcem vseeno zaželel napredek v bodočem delu. Mnogi od njih so v preteklosti dosegli zavidljive rezultate, štirim pa so dodelili letošnje nagrade za izjemna prizadevanja in uspehe. Rezka Kuhar, ki je od 1958. leta pa do upokojitve pred dvema letoma sodelovala v razvoju tržiškega otroškega varstva, je prejela nagrado skupnosti otroškega varstva. Nagrade izobraževalne skupnosti pa so si prislužili Jožica Koder, učiteljica slovenskega jezika v osnovni šoli v Bistrici, ki je v 27 letih dela storila mnogo pri osveščanju mladih za bralno in jezikovno kulturo, Raj-ka Kukec iz osnovne šole v Križah, kjer se je zavzemala za uvajanje sodobnih pedagoških metod pri pouku biologije in kemije ter požela veliko uspehov z učenci pri interesnih dejavnostih, pa Vinko Ribnikar, ki ni samo poučeval v tržiški šoli Heroj Grajzer likovne in tehnične vzgoje, ampak vzorno skrbel za kulturno dejavnost in tehniška tekmovanja mladih izven šole. Prosvetni delavci iz tržiške občine so se razvedrili ob ogledu kratke satirične komedije »Agencija za ločitve« v izvedbi Gledališča brez tretjega iz Kopra. Petkov večer pa so preživeli v prijetnem družabnem srečanju. S. Saje Program-sko-volilna seja tržiške Socialistične zveze Tržič, 20. novembra — Predsedstvo občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Tržič sklicuje programsko-volil-no sejo konference, ki bo v četrtek, 26. novembra 1987, ob 17. uri v gasilskem domu v Bistrici v Tržiču. Uvodnemu referatu predsednika konference bo sledila razprava na njegovo poročilo in poročilo o delu organov predsedstva, se" znanili pa se bodo tudi z oceno volilno-programskih sej krajevnih konferenc Po poročilu nadzornega odbora bodo izvolili novo vodstvo konference in delegate predsedstva. Sejo bodo sklenili z razpravo o pravilih občinske konference SZDL, ki jih bodo tudi potrdili. S. Seja tržiških komunistov Tržič, 20. novembra - V torek, 24. novembra 1987, bo 8. seja občinskega komiteja Zveze komunistov Slovenije v Tržiču-Na seji, ki se bo začela ob 17. uri v veliki sejni dvorani SO Tržič, bodo najprej pregledali rezultate devetmesečnega gospodarjenja v občini in spregovorili o aktualnih dogodkih na gospodarskem področju. Nato bodo obravnavali gibanje članstva v tržiški organizaciji ZK in pr°' blematiko idejndpolitičnega usposabljanja. Za sklep se bodo seznanili z uresničevanjem f'" nančnega načrta konference i" predlogom uskladitve porabe do konca leta. S. Srečanja z mirovniki Kranj, novembra — Delovna skupina za mirovna gi' banja pri republiški konferenci ZSMS in Sekcija za kulturo miru pri ŠKUC sta nas obvestili, da vabita vse prijatelje, znance, pripadnike, aktiviste in sodelavce na srečanja vsak ponedeljak ob 18. uri in vsako sredo ob 20-uri v CIDM na Kersnikovo 4 v Ljubljani. Projekti mirovne skupine so od vzgoje za nenasilje, zaprek pri delovanju, informiranju in vplivnosti civilne družbe, razorožitve, človekovih pravic in komunikacij. Medse vabijo vse, ki jin energija mirovnikov privlači- V. S. Komunalno cestna skupnost Tržič Ceste in priprave za čistilno napravo Tržič, 23. novembra — »Kaže, da bomo letošnji program cestne in komunalne skupnosti v celoti uresničili, razen ceste v Gozd zaradi nerešenih zemljiških vprašanj. Trenutno pa že pripravljamo osnutek plana za prihodnje leto,« je povedal strokovni delavec v samoupravni komunalno cestni skupnosti Tržič Viktor Blagotinšek. Tržiško združeno delo je letos združevalo 2 odstotka od bruto osebnih dohodkov za program cestne skupnosti. S tem denarjem ter posojili banke in izvajalcev bodo zbrali do konca leta okrog 710 milijonov dinarjev za ceste. »Kaže, da bomo letošnji cestni program uresničili, razen ureditve ceste v Gozd (III. etapa) zaradi nerešenih zemljiških vprašanj,« ugotavlja strokovni delavec na cestni in komunalni skupnosti Tržič Viktor Blagotinšek. »Urejali smo cesto Tržič —I Podljubelj (II. etapa), v Jelendo-lu (od kapelice do prve serpentine), cesto v Leše, v naselje Brezje in -?esto na Brdo v makadamu. Trenutno urejamo brežine in odvodnjavanje na Koroški cesti, v Lomu bo položen asfalt, začela pa naj bi se tudi dela v novem naselju v Seničnem. Krajevnim skupnostim pa je komunalno cestna skupnost pomagala z denarjem pri urejanju krajevnih cest v Logu, Zvirčah in Snakovem.« »Precej obširen je bil letos tudi komunalni program skupnosti, kjer za kanalizacijo združeno delo prispeva 0,6 odstotka iz čistega dohodka in za vodovod prav tako 0,6 odstotka vendar od bruto osebnih dohodkov.« [ Pri zbiranju denarja za kanalizacijo imamo težave. Načrtovali smo, da bomo zbrali 55 milijonov dinarjev, kaže pa, da se bo iz čistega dohodka nateklo dela na drugi etapi kanalizacij na Loki. Naročen pa je tudi idej' ni projekt za gradnjo čistilne r>a' prave.« »Trenutno se gradi 100-kub'' čni rezervoar v Kovorju. Kaj P* ostali vodovodni program? »Gradili smo vodovod v Se^ njah in Babji vasi, od rezervo«1" j a Preska in nasproti Peka vrtca Palček ter vodovod v do lo- mu. V gradnji pa je še tudi oW£ va vodovoda v Zadragi, rfze^°y/ va vuuuvuua v /.uuiu^i, 1 ~ , ar j a v Žiganji vasi in vodovoo tU' boUJ Viktor Blagotinšek okrog 20 milijonov dinarjev. Za zdaj smo končali prvo etapo kanalizacije v Kovorju in kanalizacijo v Pristavi. Začela so se tudi Bistrici. V programu pa so raziskave za pitno vodo na belju, saj je to območje najo^ problematično v tržiški obcj Vrtine bomo naredili v za če t prihodnjega leta, predračun ta dela pa znaša 30 milijonov narjev.« . v Letošnji program so torej občini skoraj v celoti uresnl*nU-Prihodnje leto pa jih na korn^ nalnem področju čakata dve liki nalogi: čistilna naprava vrtanje na Ljubelju. ^aiar TOREK, 24. NOVEMBRA 1987 GOSPODARSTVO .3. STRAN @@IM§IMIEHGLAS EGP kakovostno zboljšuje in količinsko povečuje izdelavo prodajne embalaže za petino V novi hali ni sposojenega dinarja SMia Loka, 20. novembra - Rodovitna leta, ko smo praznike, zlasti delavskega dan ^^^^^^1^^; £»i gospodarskimi pridobitvami, postajajo bližnja zgodovina. Tud. današnje odprtje P™f£?^ ^ *»že v Einbalažno grafičnem podjetju na Trati bolj po naključju kot namenoma sovpada z rojstnim dnevom republike. ^ Nazaj se je treba ozreti le za-Hop Se P°8^ea naprej zbistri, kar Spoči;ie- Vseh trideset let, io s ta^° ali drugace ukvarja-ton fls^arstvom in izdelavo kar-^ s*e embalaže, od začetkov, del UsP°sabljanja invalidnih in Pro T"0 manj sposobnih ljudi v Preki Pustalskega gradu, 'eta 1974, ko se je proizvodna -£resea*a v industrijsko cono Pod-rati. m dejavnost pridobila ko Jetniški značaj, pa do danes, stri fa^Ju^uieJ° proces indu-ske Zac*je proizvodnje karton-ra- eir»balaže vseh vrst in odpi-^ novo etapo tehnološko in- tenzivnega razvoja z inovacijskimi elementi, vseh teh trideset let so v EGP gledali predvsem naprej. Španoviji lastne neumnosti, lenobe in nesposobnosti, kot se zna slikovito izraziti direktor EGP Jure Žakelj, se bolj ali manj učinkovito postavljajo po robu. Veliko plev se je že ločilo od semen, veliko slabih delavcev že odšlo; tisti, ki ostajajo, krepijo strokovno znanje z usposabljanjem in izobraževanjem ob delu, odpirajo vrata za resnične strokovnjake. S svojim znanjem in organizacijo dela še niso za- dovoljni, tudi učinek obveznega petdnevnega delovnega tedna (med prvimi v Sloveniji so se odpovedali sobotnemu delu, da bi v drugih dneh naredili toliko kot prej) še ni tak, kot bi radi. Kljub temu pa je številčno šibek kolektiv EGP v marsičem lahko vzorec za številne večje. Vse, česar se v EGP lotijo, najsi-bo gradnja ali nakup sodobnega stroja, financirajo sami, ogibajoč se pastem dragih posojil, ki so lahko dvorezni meč. Tudi v svojo glavnico, kapital ne zajedajo. In čeprav v devetmesečnih poslovnih rezultatih loškega go- spodarstva niso na najvišji stopnici niti po rasti dohodka, obsegu proizvodnje, niti po plačah, so v resnici na vrhu. Njihov delež akumulacije v dohodku znaša skoraj 31 odstotkov! V EGP so dogradili tovarno prodajne embalaže, ki je že zdaj krepko preraščala polovični delež. Poslej bo omogočala še za petino večjo proizvodnjo te tehnološko zahtevnejše in tržno uspešnejše embalaže. Za njeno rast so se v EGP načrtno odločili, saj z enostavnejšo transportno embalažo vse težje kljubujejo konkurenci tovarn, ki imajo svoj karton, razen tega pa se trg za to embalažo zožuje. Nova hala meri 2400 kvadratnih metrov. Pripojena je starim prostorom, ki tako vsi skupaj omogočajo nadaljnje posodobitve opreme ter perspektivno vključevanje novih programov na poti EGP v računalniško informatiko, integralni marketing in embalažni inženiring. Investicijski program za novo halo so sprejemali lansko jesen. Gradnja se je začela spomladi, selitev strojev pod novo- streho že konec avgusta. Precej organizacijskih spretnosti in potrpežljivosti je bilo potrebne, da proizvodnja med gradnjo ni zastajala. Naložba je bila ocenjena na 460 milijonov dinarjev, inflacija jo je podražila na okrog 600 milijonov dinarjev. Med novimi stroji je zlasti pomembna pridobitev švedski sitotiskarski stroj, ki kvalitetno zaokroža linijo za kasirano embalažo. H. Jelovčan Foto: G. Šinik Loško gospodarstvo v prvih devetih mesecih Tolažba, saj je bolje kot na Gorenjskem, je klavrna Kofja Loka, 22. novembra — Po tem, da loško gospodarstvo v ." devetih mesecih letos prekaša gorenjsko povprečje na ve-Primerjalnih področij, bi si lahko zadovoljni pomeli roke, j* kako smo dobri. A primerjati se s (slabim) povprečjem je ^tkotrajno in klavrno početje. Rezultati namreč pravijo, da je j^krbljenost n« mestu in da je v zadnjih treh mesecih res treba *Peti vse moči za čim boljši poslovni izkupiček. cih i^SO namrec nevarne zgolj rdeče številke, ki jih v devetih mese-Prih ^° S°sP°darstvo ni pisalo. Nič manj pomembno ni, posebno za Vod •*n°St' vPrasanJe> koliko ostane za delitev. Ob tem, ko je proiz-Po ^ V devetih mesecih vrednostno padla skoraj za tri odstotke in *>Ud egU za ^ °dstotka in se je produktivnost po lanskem spod-da. VzP°nu ponovno zmanjšala za več kot tri odstotke, je jasno, dai^re navzdol. Posebno, ker tudi zunanjetrgovinski izkupiček ne tkn ene8a- Nasprotno, skupni izvoz se je celo za štirinajst odstopi iV s.krc*l' kar ob 38-odstotnem zmanjšanju skupnega uvoza pome-pr2\mikanje loškega gospodarstva iz mednarodne menjave. Da je to ie *■ Sem Posledica naše nespodbudne zunanjetrgovinske politike, 1°aČ znan0, a nic ne pomaga, saj posledice čutijo delavci. w ^kumulacija se je v primerjavi z lanskimi devetimi meseci po-den . *e za 36 odstotkov, kar realno pomeni precejšen padec tega p0j.arJa- Zaradi negotovosti in nespodbudnosti državne ekonomske . • v tovarnah niso namenjali znatnejšega kosa dohodka za v?j. naložbe, ampak so kolikor so mogli denarja sproti pojedli, ^gospodarstvo je sorazmerno dobre rezultate pri ustvarjanju do-^SrJ*8, k' ie bil večji za 118 odstotkov, doseglo predvsem na račun £a^snega zvišanja cen, ne pa res kvalitetnih premikov, o čemer pri-Hait Podatek, da je delež deviz v celotnem prihodku z lanskih pet-Jst padel na dvanajst odstotkov. Najvišji dohodek na delavca so dosegli v Bandagu (11 milijonov dinarjev), najnižjega pa v LTH skupne službe (3 milijone). Te so tudi zadnje pri izplačanem čistem povprečnem osebnem dohodku na delavca. Najvišji delež akumulacije v dohodku, skoraj 37 odstotkov, je dosegel Peks. Devetmesečne gospodarske rezultate ima na dnevnem redu tudi naslednja občinska skupščina. Takrat bodo najbrž znane tudi že grobe ocene poslovanja do konca leta, ki bodo sliko spremenile, saj so zadnji trije meseci za nekatere izrazito sezonske tovarne (obutvene, tekstilne) odločilni. H. J. Šlr Kofja Loka, november — V škofjeloškem LTH-ju so lani gradili podaljšek livarne, zdaj grade podaljšek proizvodne ya*e hladilstva, ki bo imel 1200 površinskih metrov prostora, i ..njih bodo montirali in servisirali kamione-hladilnike in f jmatizirane avtobuse, tam bo skladišče in trgovina rezerv-, jjl delov, servis kompresorjev in agregatov. V novem delu *le bo tudi žerjavna proga, ki jo bodo uporabljali za monta-š i. ''matskih naprav, v stari delavnici pa bodo progo podal j-Vrednost gradbenih del v prvi fazi znaša 930 milijonov j narJev, celotna naložba pa bo znašala 1,5 milijarde dinarji" Gradi škofjeloški Tehnik, ki je bil izbran izmed štirih po-Hw • ov na natečaju, kot izgradnje je april prihodnje leto. kl*ati bodo uredili tudi parkirne prostore pred upravno zgradbo. , „. ^ J. Pipan V bohinjski zadrugi manjši odkup mleka in mesa Trinajst kmetov je prenehalo oddajati mleko Srednja vas v Bohinju, 20. novembra — V gozdarski kmetijski zadrugi Srednja vas v Bohinju so v tričetrt leta odkupili za šest odstotkov manj mleka kot v enakem lanskem obdobju, septembra celo za trinajst odkupili za šest odstotkov manj mleka kot v enakem lanskem obdobju, septembra celo za trinajst odstotkov manj. Nekoliko se je zmanjšal tudi odkup živine — lani so v devetih mesecih odkupili 194 goved, letos enajst manj. Razlog za manjši odkup je navedel Janez Stare, po ukinitvi prisilne uprave novi direktor zadruge. Trinajst živinorejcev je opustilo oddajo mleka, ker so spoznali, da jim ne daje zaslužka. Dva kmeta v Gorjušah je prizadela nesreča (požar) in sta imela dovolj dela z gradnjo. Največji živinorejec v Stari FUžini je prodal živino, ker je ostal brez delovne sile. Na kmetijah, kjer ni naslednikov, delovna vnema popušča. Stalež krav se je zmanjšal, mlečnost je nizka (okrog dva tisoč litrov na kravo) in ne sledi gorenjskemu povprečju. Poraba krmil in gnojil, ki je bila že doslej razmeroma nizka, se je še zmanjšala. V zadrugi večino odkupljenega mleka predelajo v sir. Povpraševanje po njem je bilo tudi letos večje od ponudbe. ( »Paziti smo morali, da ni šel sir "premlad" na trg,« je dejal Janez Stare.) Sirarna ima zastarelo opremo, ob konicah tudi skromne predelovalne zmogljivosti in bi bila potrebna temeljitega popravila in posodobitve. Pred kratkim so si jo ogledali predstavniki inšpekcijskih služb, radovljiške občinske skupščine in Živinorejsko veterinarskega zavoda Gorenjske, ki so se z vodstvom zadruge tudi dogovorili, kaj ukrepati, da bo lahko sirarna še naprej nemoteno obratovala. Drug problem je lesno — predelovalni obrat. Že podatek, da je 45 odstotkov delavcev, kolikor je zaposelnih 45 odstotkov delavcev, kolikor je zaposlenih v tej dejavnosti, v letošnjih prvih devetih mesecih prispevalo k skupnemu zadružnemu prihodku manj kot četrtino, k ostanku dohodka pa manj kot osmino, bržčas pove dovolj. V lesni predelavi primanjkuje kvalificiranih delavcev, stroji so zastareli in slabo izrabljeni, proizvodni program premalo pester in dohodkovno nezanimiv, surovine (les s pašnikov) slabe kakovosti... Za posodobitev ni denarja, samo delne rešitve (manjša vlaganja, poostrena disciplina, izboljšanje delovnih razmer) pa ne bodo bistveno vplivale na gospodarski rezultat. C Zaplotnik Ne bomo sedli na kamen in se zjokali Gospodarska tema letošnjih Gorjupovih dni ni uspela dialo-ško kakor je bila zamišljena, saj se vabilu predstavniki zveznega izvršnega sveta niso odzvali, prof. dr. Aleksander Bajt pa je nato sporočil, naj ne navajamo njegovih mnenj o najnovejših ukrepih, ker »ne želi dati povoda za izgovore, češ. da zvezni vladi ne more uspeti, ker jim vsi mečejo polena pod noge.« Na pogovoru v Gorici je več novinarjev predsedniku republiškega izvršnega sveta, Dušanu Šinigoju, zastavilo tudi vprašanja o našem gospodarskem trenutku, dejal je, »da bi zdaj storili veliko napako, če bi sedli na kamen in se zjokali.« Uvodoma je prof. dr. Aleksander Bajt opozoril, da so gospodarski rezultati še slabši, kot jih izkazuje statistika. Inflacija je blizu 200 odstotni letni stopnji, kar je 9,5 odstotkov mesečno, oktobra pa je bila že 12 odstotna, kar pomeni, da bi se koncem leta približali 300 odstotni. Slabši kot kažejo podatki je tudi izvoz, saj je prikazan v dolarjih, katerih vrednost pada. Stabilizacija je strokovno vprašanje, o njih pa odločajo argumenti, ne razprave na množičnih sestankih je profesor Bajt načelno spregovoril o njej. Zavrnil je prepričanje, da je za odpravo inflacije nujno povečanje obsega proizvodnje, saj si neučinkovito investiranje lahko ogledamo v Jadranu, Fe-niju in še kje. Primerjalna analiza, ki so jo napravili v Bajto-vem inštitutu, je pokazala, da smo bili pri nas v letu od 1960 do 1980 v primerjavi s Portugalsko, Španijo, Grčijo in Turčijo v povprečju za četrtino manj učinkoviti, če bi bili tako kot v teh deželah, bi bil naš družbeni proizvod leta 1980 dvakrat večji. V letih 1980 do 1985 smo za investicije namenili 25 odstotkov družbenega proizvoda, kar je po svetovnih merilih velikanski denar, družbeni proizvod pa se je povečal le za 3 odstotke. Ker zaradi ekonomske politike gospodarstvo ne more učinkovito investirati, bi bilo po Bajtovem mnenju pametneje pojesti več kruha, kot da zapravljamo denar za opeko in uvožene stroje, ki ne dajejo učinka. Če smo zapravili vse ostale možnosti, nam ostane restriktivna denarna politika in tečaj dinarja. Po Bajtovem menju je za stabilizacijo gospodarstva odločilna prav restriktivna denarna politika, saj ga je moč stabilizirati zgolj z njo, kar je slikovito ponazoril z razmerami v Nemčiji leta 1923. Pogovor v stari Gorici je bil namenjen odprti meji in sodelovanju obeh držav, vendar so novinarji predsedniku republiškega izvršnega sveta Dušanu Šinigoju zastavil tudi več vprašanj o našem gospodarskem trenutku. »Storili bi veliko napako, če bi zdaj sedli na kamen in se zjokali, prizadevali si bomo naprej, nekatere stvari, ki se dogajajo zadnje dni, me opogumljajo,« je dejal predsednik Šinigoj. M. Volčjak 40ur ALPETOUR ALPETOUR - DO CREINA KRANJ, Mirka Vadnova 8 odda zaradi zmanjšanja obsega proizvodnje, v najem obrat v Češnjevku. Prostori so primerni za skladiščenje ali proizvodnjo. Skupaj je 29.030 m2površin ter okrog 1000 m2 proizvod-njih prostorov, garderobe, delilna kuhinja ter pisarniški prostori. Cel kompleks je ograjen. Interesenti lahko dobijo dodatna pojasnila po telefonu 064/26-060. Število delavcev ostaja enako zaposlenih pri obrtniku, Obrtniki neradi zaposlujejo Radovljica, 20. novembra — »Štirideset let smo obrt zatirali, zdaj pa hočemo, da bi naenkrat postala pomembna opora gospodarstva,« so besede, s katerimi je Danilo Korošec, predsednik Obrtnega združenja Radovljica in tudi sam obrtnik, ponazoril razmere v tej dejavnosti in odnos družbe do obrti. Resda v radovljiški občini narašča število obrtnikov (pred osmimi leti jih je bilo 416, zdaj pa jih je 715), vendar pa število pri njih zaposlenih delavcev ostaja enako oziroma celo upada. Za to je več razlogov: davčne olajšave niso tolikšne, da bi se obrtniku splačalo zaposliti novega delavca, le malo je obrtnikov, sli imajo v zdajšnjih razmerah posel tudi za daljše obdobje, delavci, zaposleni pri obrtnikih, nimajo vedno zagotovljene (dolgoročne) socialne varnosti, obrtnika stane delavec še približno toliko, kolikor mu izplača za osebne dohodke... V občini narašča število »popoldanskih obrtnikov« ki pa se večinoma usmerjajo v proizvodno obrt. Po mnenju predsednika obrtnega združenja tp ni dobro in ni v skladu z usmeritvijo, naj bi »popoldanci« razvijali predvsem storitveno obrt. V radovljiški občini namreč kronično primanjkuje klasičnih obrtnikov — krojačev, elektrikarjev, vodovodnih instalaterjev, mehanikov, ki bi popravili male gospodinjske aparate — in še bi lahko naštevali. Razni servisi se skorajda ne morejo razviti, ker je le malo obrtnikov, ki imajo tolikšen ostanek dohodka, da bi lahko držali velike zaloge nadomestnih delov. Ljudje morajo sami tekati od trgovine do trgovine, se zapeljati tudi prek državne meje, priskrbeti rezervni del in ga potem odnesti k obrtniku, toda to že ni celovita ponudba, obrt, kakršno bi občani želeli. Naložbena ihta, ki je bila tako značilna za šestdeseta in sedemdeseta leta, je tudi v obrti tako kot v drugih dejavnostih pojenjala. Obrtniki delajo na starih, izrabljenih strojih, vse večje je tehnološko zaostajanje, do uvoznih dovoljenj je zapletena pot.. . V radovljiški občini je zdaj vsega šest obrtni kov, ki širijo ali posodabljajo zmogljivosti — to pa je glede na število obrtnikov premalo. C. Zaplotnik GLAS 4. STRAN. GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE TOREK. 24. NOVEMBRA Zelena zavesa za ublažitev hrupa — Člani komisije za varstvo okolja v krajevni skupnosti Javornik-Koroška Bela na Jesenicah ugotavljajo, da je glavni onesnaževalec Jesenic, in še posebej njihove krajevne skupnosti, železarna. Vendar jim tudi v železarni ni vseeno, zato po izgradnji nove jeklarne sproti preverjajo, kaj morajo še narediti za čistejše okolje. Ena takšnih skupnih akcij bo tudi ureditev zelene zavese ob glavni cesti. Ta naj bi stanovanjski del na levi strani (v smeri proti Žirovnici) varovala pred povečanim hrupom. —A. 2. Denar in red Kranj — Mestne zelenice in parki v Kranju bi morali biti med letom večkrat pokošeni, cvetličarne grede in okrasno drevje bolje negovani. Zelenice so bile letos na primer kar precej zanemarjene, ob avtocesti, lokalnih cestah in mestnih vpadnicah pa se je razrastel plevel. Kranj je zaradi takšne neurejenosti dajal sliko zanemarjenega mesta. Ko so o tem govorili na sestanku predsedniki mestnih krajevnih skupnosti, so tudi ugotavljali, da ni nič boljše (ponekod pa še veliko slabše) tudi na otroških igriščih pri vrtcih. Pravi problem so ponekod v Kranju že iztrebki psov. Zato je skrajni čas, da se V Kranju o vseh teh problemih resno pogovorijo in jih tudi razrešijo. Kakorkoli že, treba bo najti denar, potem pa poskrbeti za red. Prva, ki sta za to poklicana, pa sta KŽK Tozd Kmetijstvo in kranjska Komunala. Takšna je tudi ugotovitev s sestanka. A. Ž. Teden kulture v Naklem in trgovina Naklo —V soboto se je v krajevni skupnosti Naklo začel tradicionalni Teden kulture. Letos ga člani KUD Dobrava organizirajo že enajstič. Po prireditvah v soboto, nedeljo in včeraj, bo v četrtek ob 16. uri v osnovni šoli Naklo proslava ob dnevu republike, v petek ob 18.30 pa bo veseli večer Vaščani pod lipo. Predstavili se bodo glasbeniki, humorist in novi naklanski oktet. V soboto, 28. novembra, ob 18. uri bo Ana Pavlin še enkrat govorila o svojem potovanju po Ameriki, v nedeljo, 29. novembra, ob 16. uri pa se bodo predstavili mladi naklanski glasbeniki. Razstava slikarja Borisa Lavriča, ki so jo podprli v soboto, 21. novembra, bo odprta vse do nedelje, vsak dan od 16. do 19. ure, v nedeljo pa od 9. do 12. ure. Vse prireditve bodo v Domu Kokrškega bataljona v Naklem. Velik dogodek za krajevno skupnost, ki ne sodi v program Tedna kulture, pa bo tudi današnja otvoritev samopostrežne trgovine v Naklem. Odprli jo bodo ob 16. uri. DOPISNIKI SPOROČAJO Asfaltiranje ulic v Sankovem Drago Papler sporoča, da so se prebivalci Sankovega, kjer je 53 hiš, letos odločili, da sami uredijo in asfaltirajo vaške ulice in ceste. V štirih obrokih po 40 tisoč dinarjev so zbrali 4 milijone dinarjev, krajevna skupnost Križe 1,7 milijona, sklad stavbnih zemljišč tržiške občine pa 800 tisoč dinarjev. S prostovoljnim delom so urejali brežine, robove in odvodnjavanje, zdaj je na cestah že 400 metrov grobega asfalta. S ponovno akcijo, ko bodo še enkrat v štirih obrokih pobrali po 40 tisoč dinarjev, pa bodo spomladi na 1,7 kilometra položili še fini asfalt. Novice iz Rateč Več zanimivosti nam je tokrat poslal iz Rateč Branko Blenkuš. Piše, da Planiški komite skrbi za urejenost prostora pod skakalnicami, in da se prostor zahodno od ceste v Tamar zatravili. Po trasi vodovoda bodo speljali tudi tekaške steze in jih pozimi urejali s snežnim tlačilcem. Sicer pa so se v Ratečah dobro pripravili na letošnjo'zimo. Krajevna skupnost ima svoj traktor, za oranje snega pa so se pogodbeno dogovorih s štirimi domačini. Ze zdaj pa se pripravljajo tudi na prihodnjo poletno sezono. Biološki inštitut v Ljubljani so namreč zaprosili za rešitev, kako bi se najbolj učinkovito rešili komarjev, ki jih imajo'poleti polno zaradi presihajočega jezera na Ledinah. Planina pod Golico vabi V hotelu na Planini pod Golico imajo zdaj dovolj turističnih postelj. Letos pa so kranjskogorski hoteli prevzeli še Dom. Pa tudi obisk je precejšen, saj semkaj redno prihajajo domače in tuje hokejske ekipe. Pozimi pa bodo tu agencijski gostje iz Reke in nekaterih drugih republik. Tu bodo organizirali tudi kranjskogorsko smučarsko šolo, dnevna karta na vlečnici zahodno od Doma pa bo veljala 4500 dinarjev. V hotelu in v domu je vsako soboto živahna, saj so poskrbeli za zabavo in ples. Turistični podmladki Na vseh treh osnovnih šolah na Jesenicah imajo prizadevne turistične podmladke, v katerih je skupaj 105 članov. Na Koroški Beli učenec pri tej dejavnosti vodi mentorica Simona Zarnik, na šoli Prežihov Vo-ranc Marija Dolinar, na osnovni šoli Tone Čufar pa Darinka Cuznar in Magda Ucman. Gorenjci na morje Ivan Petrič iz Kranja pa piše, da bodo Gorenjci to zimo spet lahko poceni letovali na morju. Turistična agencija Kompas je spet poskrbela za t-oceni sedemdnevne počitnice v hotelu Kompas v Dubrovniku. Pravi, da so cene januarja, februarja in marca za sedemdnevno letovanje več kot ugodne. Z deli končujejo — Na cesti Cirče-Trboje v teh dneh končujejo z deli in sicer v Ćirčah in Hrust ju ter v Trbojah, kjer bodo poleg urejenega odseka od srede vasi do šole uredili tudi pločnik. Ureditev ceste in pločnika pa ni bila edina naloga iz programa. V Cirčah so na primer končali tudi z izgradnjo telefonije in ureditvijo javne razsvetljave.— A. 2. — Foto: F. Prdan V Podnartu praznujejo Ponosni na nove delovne uspehe Podnart, 23. novembra — V spomin na prve volitve v krajevne vaške odbore, ki so jih prebivalci na območju sedanje krajevne skupnosti Podnart izvedli kljub okupaciji in fašističnemu terorju v drugi polovici novembra 1944. leta, bodo letos konec tedna že dvaintridesetič slovesno proslavili krajevni praznik. Tudi letos so zadovoljni in ponosni na delovne uspehe. Velika pridobitev za krajevno skupnost je bila letos ob radovljiškem občinskem prazniku otvoritev stanovanjskega in poslovnega objekta v Podnartu. Izgradnja tega objekta pomeni uresničitev občinskega srednjeročnega programa in pobude, ki je nastala v krajevni skupnosti. Na objekt, v katerem je 19 stanovanj, trgovina, kmalu pa bo tudi gostilna, si v Podnartu zelo ponosni. »Zadovoljni smo, da je letos zaživelo delo v organizaciji Zveze mladine v Podnartu,« pravi predsednik skupščine krajevne skupnosti Vinko Zadnikar. »Aktivni so tudi v Avtomoto društvu, v DPD Svoboda pa predvsem dobro dela pevski zbor. V prihodnje pa nas čaka naloga, da ponovno oživimo delo v TVD Partizanu. V krajevni skupnosti namreč začenjamo razpravo o izgradnji športnih prostorov. Še posebno aktivni so tudi invalidi v krajevni skupnosti, ki nameravajo za kulturnim domom zgraditi balinišče. Da ne govorim o organizaciji Rdečega ' križa, saj je vsak drugi prebivalec v krajevni skupnosti član te organizacije. Poleg prizadevne strelske družine in članov društva upokojencev pa moram še posebej poudariti zares zgledno sodelovanje krajevne skupnosti z dvema delovnima organizacijama: Kemično tovarno Podnart in Lipovim obratom v krajevni skupnosti. Pohvaliti pa moram tudi matično šolo v Lipnici in pionirski odred Alojz Rakovec na šoli Ovsiše.« Sicer pa je vodstvo krajevne skupnosti letos bdelo predvsem na uresničevanju referendumskega programa in tretjega samoprispevka, za katerega so se krajani odločili lani. Podnart je namreč ena redkih krajevnih skupnosti, kjer že več kot celo desetletje redno prispevajo denar za reševanje komunalnih in drugih problemov. »Pri uresničevanju referendumskega programa smo letos precej naredili kar zadeva urejanje cest,« ugotavlja predsednik sveta a krajevne skupnosti Še posebno ponosni in zadovoljni so v krajevni skupnosti na zgrajeni stanovanjsko-poslovni objekt z 19. stanovanji, trgovino gostilno V soboto, 28. novembra, ob 18. uri bodo v Domu kulture v Podnartu slovesno proslavili krajevni praznik. V programu bodo nastopili moški komorni zbor DPD Svoboda Podnart. pionirji pionirskega odreda Lojze Rakovec s šole Ovsiše in r*" citatorji mladinske organizacije. Na svečanosti bodo podel"1 tudi krajevna priznanja in priznanja najboljšim športnikom s tekmovanj v nogometu, streljanju, namiznem tenisu in šah"' I ki so bila na programu ta mesec. Po programu bo tovarniško srečanje, igral pa bo ansamnel Gorenjci. Vinko Zadnikar Vinko Jerala Vinko Jerala. »Na krajevne ceste smo namreč letos vgradili za dobri dve stari milijardi dinarjev finega asfalta. Na Cešnjici smo z denarjem iz samoprispev- ka zgradili protipožarni bazen. Urejali smo krajevno odlagališče za smeti, za vseh osem vasi v krajevni skupnosti pa smo nabavili zabojnike za odpadke. Naročili smo tudi že projekte za adaptacijo Doma kulture, prejšnji mesec pa je bil ustanovaljen že gradbeni odbor. S pomočjo Vodnega gospodarstva Kranj pa smo sredi Podnarta osušili tudi zamočvirjeno zemljišče.« Ob ocenjevanju letošnjega .programa pa ne moremo mimo gasilskega društva. Danes imajo v Podnartu najmlajše gasilsko društvo v občini, da ne rečemo kar na Gorenjskem. Ustanovi] no je bilo februarja letos. Za pj hodnje letos so si v društvu > zadali ureditev prostorov, raz1 tje prapora in nakup opreme- »Sicer pa nas prihodnje '€ čaka predvsem uresničevali referendskega programa. To so ceste in priključek sanac kulturnega doma. Razen te pa bomo skrbno spremljal« tu | vse priprave za izgradnjo druj | ga železniškega tira na nas4 j območju.« je povedal Vin [ Zadnikar r A. Zal I Telefonija v Križah, Pristavi, Seničnem in Kovorju Ne tehnologija, postopki zavlačujejo gradnjo Križe, 21. novembra — »Ko smo pred letom dni začeli z aktivnostmi za izgradnjo telefonskega omrežja v krajevnih skupnostih Križe, Pristava, Senično in Kovor, nismo računali, da bodo glavni in najtežji administrativni problemi. Tudi zbiranje precejšnjega denarja v enajstih naseljih nAn ni vzelo toliko časa in moči, kot dogovarjanje okrog sklenitve formalnih pogodb za izvajanje,« pravi predsednik centralnega gradbenega odbora za izgradnjo telefonskega omrežja v krajevnih skupnostih Križe, Pristava, Senično in Kovor. Drago Papler Zaradi dovoljenj in sklenitve pogodb se je letos najprej zataknilo pri začetku primarnega telefonskega omrečja. Izbrani izvajalec — Podjetje za avtomatizacijo prometa Ljubljana (PAP) je pričel z deli šele 1. julija. Vendar pa se je s pogodbo obvezal, da bodo vsa primarna dela iz gradbenegba programa končana do 25. novembra letos. »Člani centralnetga gradbenega odbora smo ves čas spremljali gradnjo. Sredi septembra pa smo začeli ugotavljati, da dela potekajo prepočasi in ne bomo ujeli roka za začetek gradnje sekundarnega omrežja. Zato smo se tudi sestali z izvajalcem del in formalnim investitorjem -Podjetjem za PTT promet Kranj ter zahtevali, da se dela pospeši. Vendar izvajalec ni razrešil nekdanjih organizacijskih težav. Tako se pogodbeni rok za izgradnjo primarnega omrežja 25. novembra izteka, izpolnjenega pa je okrog 95 odstotkov programa. Poleg nekaaterih drobnih del manjka še vsa kabelska kanalizacija od nove do stare svto-matske telefonske centrale v Križah.« upotavlja Drago Papler Čas je denar, ugotavljajo v centralnem gradbenem odboru. Zato so oktobra začeli iskati ponudbe za izgradnjo sekundarnega omrežja. Poslali so jih potem izvajalcem. Od štirih, ki so se odzvali, je bil najcenejši Rajko Benedik iz Kranja, skoraj za 16 milijonov od najneugodnejšega ponudnika. Ker morajo kar precej denarja zbrati naročniki sami, so se v gradbenem odboru seveda odločili za najbolj ugodno ponudbo in se o tem pogovar- Priprave na razstave Začele bomo s pletenjem Kranj, 20. novembra — Komisija za kulturo in varstvo spomenH kov pri krajevni konferenci socialistične zveze Vodovodni stolp Kranju je danes zvečer povabila v prostore krajevne skupnosti n» prvo srečanje vse tiste žene in može iz krajevne skupnosti, ki znaj* ali pa bi se radi naučili ročnih del. Malo po šesti uri zvečer smo s« oglasili v prostoru krajevne skupnosti in pri pogovoru zmotili kakšnih deset žena iz Vodovodnega stolpa. »Naša komisija ima v programu različn dejavnosti,« je razlagala predsednica Heb» Kampič. »Tako na primer sodelujemo pn proslavah in različnih prireditvah. L«to» marca, za krajevni praznik, pa smo tako precej na hitro, pripravili tudi razstavo ro' j enih del. Bili smo presenečeni nad prvi"1 odzivom. Vsi, ki so sodelovali na razstavi i* tudi obiskovalci, pa so takrat predlagali, nw | bi jeseni pripravili redna srečanja z vsem krajani, ki kaj znajo ali bi se radi kaj nauči li. Čez zimo bi potem delali, se učili in mar ^ t ca bi za krajevni praznik že lahko pripravili zares zanimivo razst* t vo.« t Čeprav je sprva kazalo, da petek in 18. ura morda nista najbo j primeren čas za redna tedenska srečanja, je že prvo srečanje uspel1 Za zdaj kaže, da se bodo dobivali vsak petek ob tej uri. r »Danes jih je prišlo kakšnih deset. Pričakujem, da bo vsaka p* v vabila še sosedo, prijateljico... Nekatere so že prinesle s seboj pletil ^ ke, revije... Začeli bomo s pletenjem. Ker pa je med nami tudi soci. alna delavka, bomo po njenem nasvetu razmislile, da bi organizira) tudi tečaj za dietno prehrano. Sicer pa ta redna petkova srečanja o1 18. uri niso namenjena samo ženam. Tudi možje bi lahko kaj pripr* v vili za spomladansko razstavo in svetovali, kako se kaj naredi. Pred 2 vsem pa vabimo na ta srečanja mlade iz krajevne skupnosti...« f< Za začetek so se torej odločili za pletenje, potem pa bodo mord'lt, nadaljevali s kuharskim tečajem. Veseli pa bodo vsakega nasveta, A. ? Drago Papler: »Ne moremo čakati, zato smo začeli z deli na sekundarnem omrežju...« jali tudi s predstavniki občine in Podjetja za PTT promet Kranj. »Zal pa ti pogovori, ki trajajo že ves november, še vedno niso dorečeni,« pravi Drago Papler. »V sredo, 18. novembra, so z žalostjo ugotovili v gradbenem odboru, da smo zaradi administri-ranja prišli v nemogoč položaj. Ob prožnejšem, predvsem pa ne tako monopolističnem obnašanju, bi že lahko z najugodnejšim izvajalcem zagotovili končno ceno. Ocenjujemo, da še nismo vsega zamudili, pričakujemo pa, da se bo formalni investitor Podjetje za PTT promet Kranj vendarle opredelil od ponudbe najugodnejšega izvajalca.« A. Zalar F»RITOŽNO KNJiCO.PRO«l# Slovenščina in podnapisi » Ena od pravic, ki jih ustava (še) zagotavlja, je uporaba slovenskega jezika v javnosti. Vendar pa nekateri to dolžnost neradi izpolnjujejo. Zakaj na primer podjetje Kino Kranj v svojih kmodvora-nah vse bolj pogosto predvaja filme a srbohrvaškimi podnapisi. To so si na primer dovolili tudi pri iako razvpitem filmu, kot je Vod smrti Film so samo v Tržiču predvajali pnuiižno osemkrat. Zato K more biti utemeljen odgovf.)^ da se pri filmu za dvakra?^ predvajanje v dvorani pff,h), naslavljanje v slovenščini izplača Ali pa je morda Mig, ocenil, da bv Tržiču že rnt^, na ljudi govori in bere sfy\Q hrvaško. Ne vem, kje so ti'ta. ki bi morali nadzorovati ko vajanje zakona o rabi venščine v javnosti. . . ? f\^: čakujem obrazložitev pod\^ tja Kino Kranj m rudi ust zno ukrepanje odgovo^ oziroma pristojnih. ^ A. P., Podu* _/ I k !?KK, 24. NOVEMBRA 1987 KULTURA .5. STRAN (SmmW^XXLAS Po slovenskem knjižnem sejmu SENCE NAD KNJIŽNO BERO Ljubljana - Poltretji tisoč naslovov, knjižna bera zadnjih dveh let je bila v ljubljanskem Cankarjevem domu živahno Predstavljana. Ne le s policami knjig na ogled, tudi s prodajo in popusti ter najrazličnejšimi spremnimi prireditvami — od necenjena« knjiga — po dotaciji Predstavitev novitet do ogledov tiskarn, podelitvami priznanj in podobnim. Skratka — družbeno sodeč — ie bila minule dni deležna prave in zaslužene pozornosti Vah^ tak° velikem, lepem, ži-< nern knjižnem sejmu, na fspr je bUo tudi toliko D^re^nih prireditev, da jih ne jD)s^0valci ne novinarji in P oh vsi drugi, ki po službeni fp,2n°sti spremljajo take pri-^ lrve, niso mogli vseh obi-1 a- .~~ se spodobi za uvod ne-J številk in nekaj nadvse 2veseljivih ugotovitev. Še aSe°ej, ker je prav do začet-slovenskega knjižnega sej-jk osmega po vrsti — izšla ^oh ^nciklopedija Slovenije. Pori • P°^e§ tefia založniškega L^viga (ki se začenja s tem lrn zvezkom), je treba zra-JJ .Prišteti še nekaj podobnih ^dbudnih podvigov sloven-,lri založb v zadnjih dveh le-Sem sodi na primer sto ti-J?p izvodov Atlasa Slovenije, I? Petdeset knjig v zbirki kla-j50v slovenske literature, , »soč naročnikov knjig Pre-Lrn°ve družbe, skoraj toliko „\Pri Mohorjevi, vrsto novi-itd. V celoti gledano je knji-bera — 2500 naslovov v ,i driJih dveh letih — kar lepa ■fcvilka. Razstavljene knjige 8 knjižnega sejma so najbolj zagnano pregledovali prav mladi obiskovalci — Foto. Gorazd Šinik s* Toda za vsem tem predli vljenim knjižnim razkoš-Fi ki ga je obiskovalec lah-e Jemal v roke, listal, bral in - lval nad vsebino in opramo, »obirajo vse temnejši oblaki. rod — ta je bil med obi-*ovalci sejma, ki je včeraj ?rl vrata Državna založba Slovenije je na sejmu predstavila novosti s področja učbenikov: devet visokošolskih in višješolskih učbenikov s področja fizike, kemije, medicine, veterine in antropologije. Še več učbenikov pa je v programu. Nekateri bi morali iziti že letos, nekateri so izšli z veliko zamudo. Tak primer zamude je s področja družboslovja — visokošolski učbenik dr. Staneta Južniča Politična in socialna antropologija, ki je kasnil kar celo leto. V kakšnih težavah se v takih primerih znajdejo predavatelj in študenti, ni treba posebej omenjati. — M. P. tal je danes lahko « r- po knjižnem bogastvu, n Jutri pa morda tega ne bo r- Zato morda ni pretirana jl^era, ki je ušla enemu od lskovalcev in poznavalcev 'a je sejem knjig kot ne->na Potemkinova vas pred " a°bjem, ki se slovenski lJ*gi piše jutri. gre? Slovenske založ-0 pravzaprav že napoveda-Sv°j ekonomski propad, kar pomeni, da ne bodo mogle tiskati slovenskih knjig. Knjiga, ki naj bi postala tržno blago, je vsaj v sedanjih razmerah brez družbene pomoči obsojena na propad. To, da knjižnice odkupujejo vse manj knjig tudi ni nič novega, individualni kupec pa prav tako redkeje posega po vse dražji knjigi. V nekaterih slovenskih založbah je finančno stanje že tako, da v prihodnje ne vidijo drugega izhoda, kot da število naslovov knjig zmanjšajo za polovico. Če k temu prištejemo še dej- stvo, da se znižuje tudi naklada knjig — je vse skupaj bolj kot napredku knjige podobno ukinjanju slovenske knjige. Založniki, ki so se v sejemskih dneh srečevali na tiskovnih konferencah, so bili črnogledi glede nadaljnje usode slovenske knjige. Če je kdo še pred časom napovedoval takšno usodo knjigi, ima kajpada zdaj to zadoščenje, da je napoved postala že praktično resničnost. Kako drugače si napovedi nekaterih slovenskih založb, da bodo v prihodnje lahko natisnili le toliko novih knjig, da bi jih prešteli na prste, ni mogoče razlagati. Samo po sebi se razume, da pa bo izhajala drugačna literatura — šund, posvetno koristna knjiga in podobno. Tako usmeritev naj bi si slovenski založniki pač ubrali kot izbiro svojega preživetja. Te knjige naj bi bile napotilo vsem nam za vstop v čas tretjega tisočletja? Ne samo, da je zdaj že jasno, kako ne bo mogoče uresničiti načrta za sto novih knjižnic na Slovenskem. Priča smo že nasprotnemu pojavu, ukinjanju knjižnic. Zapiranju knjigarn, ker so postale nedo-nosne. Ta potratna nepotrebnost — taka naj bi po družbeni logiki naša knjiga bila, pa dobesedno umira vsem na očeh. Črtani, zdesetkani knjižni programi, preusmeritve in podobno so kaj neobetavna napoved prihodnjega knjižnega leta. Kakšen pa bo po teh napovedih čez dve leti novi knjižni sejem, pa nihče noče niti napovedovati. Sejem kajpada bo, morda prav tako živahen, pester, kot je bil minuli; le knjižnih novitet skorajda ne bo dosti več kot le za vzorec. L. M. Premiera v Gledališču Tone Čufar Jesenice ZABAVNI OBEŠENJAŠKI Gostovanje varaždinskega gledališča V VSEH POGLEDIH AKTUALEN TANGO LO Kranj — Čista, pretehtana gledališka ponazoritev Mrožkove ^ groteskne komedije Tango je obogatila gledališko dogajanje v Kranju. Varaždinsko Narodno kazalište Avgust Cesarec si je s Svojimi predstavami pridobilo opazno mesto med hrvaškimi Poklicnimi gledališči. Visoko stopnjo profesionalnosti potrjuje tudi njihova najnovejša uprizoritev Mrožkovega Tanga (premiera 16. 10. 1987) v režiji uglednega režiserja in profesorja 1a zagrebški gledališki akademiji Joška Juvančiča. To je ,0 Predstava, za katero je mogoče reči, da je režiser zvesto sledil besedilu, ne da bi ga ta zvestoba kakorkoli utesnjevala pri iz-p0 faznih poudarkih miselnih in sporočilnih plasti te duhovite in tj| vedno bolj aktualne groteskne komedije, ki v času tako ime-,ci kovanega postmodernističnega eklekticizma razkriva še bolj all2ostrene poteze kot v času nastanka leta 1964. o, S prikazovanjem boja za oblast med tremi generacijami t* v družinskem krogu, z ideološkim utemeljevanjem ukrepov in ed * ironičnim odnosom do umetniškega in sploh eksperimentiranja učinkuje kot izostrena satirična alegorija, v kateti vsa-rd ka replika zadene v živo. Prizadevanje najmlajšega člana družne, Arturja, da bi splošni zmedi in razpuščenosti v svojem finskem krogu vrnil obliko in red in se prek njiju dokopal eje, je kakor nalašč za današnjo rabo. Vendar ideje ne e in to povzroči njegov poraz, oziroma izzove ukrepanje ilj molčečega člana v tem družinskem kolektivu, služab-a Edeka, ki s kratko frazo o napredku vzame stvari v svoje ^ °ke. In vsakdo pooseblja določeno družbeno plast in njeno Sekcijo v novejši, ne le poljski, marveč evropski zgodovini. W*u s mo tudi mi. ^ Zato je Juvančičeva uprizoritev Mrožkovega Tanga v govorni in igralski interpretaciji zelo pregledna in jasna, komi-'f"h!!' 'n sa*iricni elementi se uglašeno prepletajo, v njej ni no-^ne odvečne teatraličnosti, ki bi usmerjala gledalčevo pozor-J^Ost od osrednje rdeče niti — spopada med kaosom in hote-P f!*jem po vzpostavitvi reda. Takšni zasnovi je namenjena tudi 'j!8ra akterjev, izostrena in hkrati humorno označena. V tej Kri pozorni gledalec lahko opazi tudi reflekse (mutatis mu- ndis) na glembajevščino zlasti v dialogu med očetom in si ^°rn, očiten je refleks Karamazovih (Ivan — Smerdjakov) v .spletnih prizorih med reformatorjem Arturjem in služabnicam Edekom, tu je ironični odsev Hamletove Mišnice v prizo-JP očetovega eksperimentiranja, tu so refleksni govorniških JV°Z 'n avstroogrske vzgoje »• vedenju strica Evgenija. V vsa-em pogledu domiselna in izrazno čista predstava. France Vurnik HUMOR Jesenice — Naši trije angeli so kot staro vino — spominjajo na preteklost in razveseljujejo sedanjost. Naravna, uglašena igra jeseniških »komedijantov« Duhovite, zabavne komedije NAŠI TRIJE ANGELI se spominjamo tako po filmski upodobitvi s Humphrvjem Bogartom in Petrom Ustinovim v osrednjih vlogah, kot po uprizoritvah v SLG Celje leta 1965 in v Mestnem gledališču ljubljanskem leto pozneje, obakrat v režiji Mirana Herzoga. Kraj dogajanja je francoska kazenska kolonija v daljni Gvajani, kamor so pošiljali prestajat kazen zločince, obsojene na dolga leta zapornih kazni. Tema in misel komedije Naši trije angeli se dotikata relativiza-cije krivde, oziroma »zločina in kazni«. Trije kaznjenci Joseph, Jules in Alfred v hiši nič kaj urejenega trgovskega najemnika Ducotela popravljajo streho, ko pa se seznanijo z razmerami v družini, opravijo še druga koristna dela. Seveda vse to dogajanje spremljajo z duhovitimi replikami v slogu obešenjaškega humorja in hkrati s smeh zbujajočimi komičnimi zapleti in situacijami. Komedija Naši trije angeli je takšne narave, da se tako rekoč »nosi sama«, če je le uprizorjena s kar se da neposrednimi prijemi, naravno in v samem poteku dinamično. Prav v tem slogu so si jo zamislili tudi na Jesenicah v režiji Vere Smukavec na prizorišču Jožeta Bediča, ki je predstavljalo dnevni prostor v hiši Felixa Ducotela nekje v vročinskem pasu in z barvno in krojno poudarjenimi kostumi, med katerimi so bile progaste obleke kaznjencev tokrat z rdečimi progami, zasnovala pa jih je Anne Čeh. Vloge so interpretirali igralci, ki so si nabrali veliko izkušenj z nastopi na odru. Zasluga režiserke je predvsem v tem, da jih je usmerila v kar se da naravno igranje, brez kakršnegakoli sprenevedanja in pretiravanja. Kaznjenci so bili že po zasedbi dovolj izrazito profilirani, knjigovodjo Josepha je upodobil Ivan Berlot z ironično samoumevnostjo odločitev, morilec prešuštne žene Jules, je bil Bojan Dornik in mladi morilec očima Alfred Klemen Košir. Neurejenega trgovca je ponazoril Borut Vero-všek, njegovo vedno presenečeno in zaskrbljeno ženo Tatjana Košir, njuno hčer Jožica Višak in zadolženo gospo Paole Elizabeta Znidaršič. Oblastnega Trocharda je odločno odigral Rado Mužan, Igor Škrlj pa je v vlogi Paula odigral natanko tak lik, kot ga označijo kaznjenci v svojem improviziranem sodnem procesu, oziroma igri v igri. V predstavi se slišijo tudi nekatere na moč aktualne replike o ustekleničenju zraka, delničarjih in posledicah, ki jih prestaja knjigovodja Joseph, pri čemer je vsaka asociacija s Fikretom povsem naključna, razpoloženje med občinstvom pa se stopnjuje. Uprizoritev Naših treh angelov se vsekakor uvršča med boljše predstave jeseniškega teatra. P.S.: Simpatična je bila tudi krajša slovesnost po premieri, ko je direktor in umetniški vodja Gledališča Tone Čufar Miran Kenda počastil mojstra luči Pavlija Torkarja ob 2.000. predstavi, pri katerih je uravnaval svetlobni park kot zvest in zanesljiv sodelavec. Gledališka predstava je kolektivno delo tistih na odru in tistih za kulisami; tu je bila izkazana pozornost do enega izmed slednjih, kar je med občinstvom zbudilo odobravajoč odmev. ^ France Vurnik KULTURNI KOLEDAR V kava baru Ka\ 01 KRANJ — V Prešernovi hiši razstavljajo slikarji in kiparji člani likovnih skupin Gorenjske. V avli Iskre Telematike razstavljata Zlata Volarič in Jože Vo-larič. V kava baru Kavka je odprta razstava slik Jožeta Tisnikarja. V Carniumu, Mladinskem kulturnem centru, Delavski dom, vhod 6, je danes ob 20. uri večer strganih strun — nastop Bojana Drobeža. Jutri, v sredo, ob 18. in 20. uri — kino nekaj več: Nož v vodi (R. Polanski) v četrtek, 26. nov., ob 20. uri — večer ob diapozitivih: Evropa (II. del) Jutri, v sredo, ob 18. uri odpirajo v Kosovi graščini razstavo fotografij Francija Sluge. V kulturnem programu ob otvoritvi nastopata Jaka Jeraša in Primož Kerštain. JESENICE — V razstavnem salonu Dolik je še do jutri odprta fotografska razstava Foto kluba Andrej Prešern Jesenice. V Gledališču Tone Čufar bodo jutri, v sredo, ob 19.30 ponovili komedijo Naši trije angeli. RADOVLJICA - V osnovni šoli A. T. Linharta odpirajo v petek, 27 novembra, ob 17. uri 13. republiško razstavo diapozitivov, 8. razstavo Color dia 6x6 in klubsko razstavo diapozitivov. V Sivcevi hišice še ta teden odprta razstava akad. kiparja in grafika Janeza Boljke. V galeriji Kamen na Linhartovem trgu odpirajo jutri v sredo ob 18. uri razstavo gvašev in akrilov akad. slikarja Francu Novinca. BLED — Še do konca tega meseca je na blejskem gradu odprta razstava lokov oblikovalca Oskarja Kogoja in proizvajalca Franca Oblaka. ŠKOFJA LOKA — Uro pravljic danes v knjižnici Ivana Tavčarja vodi Tatjana Bertoncelj. Jutri, v sredo, ob 18. uri bo ob diapozitivih predaval o Kreti dr. Zdenko Orožim. V galeriji Ivana Groharja razstavlja akad. slikar Boni Čeh. Zbirke Loškega muzeja so v zimskem času odprte samo ob sobotah in nedeljah od 9. do 17. ure. Med tednom je obisk možen po dogovoru z upravo. ■ TRŽlC — Še do konca novembra je v paviljonu NOB odprta razstava knjižnih ilustracij Marije Vogelnik in razstavo lutk in mask Eke Vogelnik. DUPLICA — V Stolovem Interieru je odprta razstava fotografij Toneta Stojka. NA SAVSKEM BREGU Kranj — Mlada literarna skupina KUD Sava Kranj prireja jutri, v sredo, 25. novembra, ob 19. uri v prostorih doma krajevne skupnosti Stražišče literarni večer s promocijo svoje prve pesniške zbirke Na savskem bregu. V zbirki, ki jo je finančno omogočila Sava Kranj, so objavljene pesmi Marije Ilenič, Zvonka Rupnika, Dragice Šešeko-Dani, Jelene Kajić, Zaima Deliloviča, Jožeta Valenči-ča, Mihe Petka in Silva Mravljeta. Njihov pesniški mentor je bil Franci Zagoričnik. PRIZNANJA ZA ŠIRJENJE BRALNE _KULTURE_ Ljubljana — Tradicionalno priznanje Zveze kulturnih organizacij Slovenije — Trubarjevo plaketo sta letos prejela pesnica Saša Vegri in pesnik Tone Pavček. Na slovesnosti konec minulega tedna v Cankarjevem domu v Ljubljani je Trubarjevo diplomo prejela še slavistka Kristina Šega. V obrazložitvi priznanja za Sašo Vegri je rečeno, da pesnica uspešno povezuje poznavanje literature in otroka z lastno ustvarjalnostjo. Tone Pavček pa se je s svojim mladinskim pesništvom trdno zapisal mlademu rodu, kar je še posebej vidno tudi iz zadnje zbirke Prave in neprave pesmi. _KOŠČEK ZELENEGA_ Kranj — Pred kratkim je v samozaložbi izšla tretja pesniška zbirka Francke Tronkarjeve. Knjižico, ki so ji ob izidu pomagala tudi kranjska kulturna skupnost in Iskra Kranj bo predstavljena tudi v literarnem večeru na podelitvi letošnjih nagrad kulturnim delavcem občine Kranj, 3. decembra letos, v Prešernovem gledališču. Vsaka pesem je radost, ko nastaja; ko pa je natisnjena v knjigi jo spremlja odgovornost, skrb, kako jo bodo ljudje sprejeli, kaj jim bo povedala, kako jo bodo razumeli. Tako meni Francka Tronkar, ki se te dni veseli drobne knjižice pesmi, obenem pa doživlja tesnobo predstavitve. Njena tretja knjižica pesmi je pravzaprav nastala iz dveh vzrokov. Pokazalo se je, da bi bilo treba njeno pesniško zbirko Vzemi in verjemi izpred dveh let ponatisniti. Po nasvetu njene mentorice pesnice Neže Maurer pa je več pesmi predelala in zbirko dopolnila še z novimi pesmimi iz zadnjega obdobja. Namesto ponatisa je torej izšla nova zbirka pesmi, tretja v štirih letih. Priložnost tudi za primerjanje pesniške moči. »Gre za kvaliteten preskok,« je zapisala v spremni besedi h Koščku zelenega Neža Maurer. »Prej je pesnica želela, zbirala, hrepenela — zdaj je, kaj je in nam zavestno daje svoje pesmi, spoznanja, čustva... Trditev, da so pesmi zdaj zrelejše, ni vsa resnica. Trdnejše so same v sebi — kot je trdnejša pesnica ... globoke, prefinjene, zgoščene pesmi Francke Tronkar so napisane iz hotenja po življenju. Kot njiva poraja žito in mak, tako klijejo njeni verzi. In tudi dajejo nam toplo lepoto cvetočih makov, in čustva, dobra kot duh.« Razen pesmi piše Tronkarjeva tudi prozo. L. M. Pred koncertom _BOJAN DROBEŽ_ Novo kranjsko kulturno prizorišče, ki si je izborilo domovinsko pravico v spodnjih prostorih Delavskega doma in si nadelo naslov po najstarejšem znanem imenu za gorenjsko metropolo, bo znaten del svojega prostega časa namenilo tudi popularni glasbi. Po začetni programski zasnovi bodo zadnji torki v mesecu namenjeni koncertom, na katerih naj bi se predstavili glasbeniki, manjše skupine, ki so si v glasbenem svetu že izborile svoje mesto in ustvarjalci, ki bi glede na svojo kvaliteto zaslužili širšo predstavitev javnosti in so v bistvu šele na začetku. Za Bojana Drobeža, ki se bo prvi predstavil na odru Carniu-ma, danes, v torek, 24. novembra ob 20. uri, slednje seveda ne velja. Uveljavljeni slovenski glasbenik se je kmalu po šolanju na glasbeni šoli izrazito pričel nagibati k avtorski glasbi. Napisal je vrsto skladb in besedil, ki jih je kot solist ali s svojo skupino Ore-hek posnel tudi za arhiv Radia Ljubljana. Zložil je tudi glasbo za dva televizijska filma, leta 1980 pa je izšla njegova prva velika plošča, posneta izključno s kitaristično glasbo, brez spremljave in petja. Trinajst skladb s te plošče je nakazalo osnovo, iz katere še danes izhaja pri komponiranju in igranju. Njegovo glasbo sestavlja več slogov — od evropske ljudske kitarske glasbe in jazza do občasnih prvin klasike. Neposrednemu vplivu teh slogov se je izognil šele v glasbi, ki je izšla leta 1986 na albumu »Krog na vodi«. Zbirka dvanajstih skaldb predstavlja precejšen korak naprej v samem igranju in avtorstvu, je zapisano v njegovi uradni biografiji. Bojan Drobež bo na kranjskem koncertu predstavil tudi nekaj skladb, ki bodo tudi na njegovi novi veliki plošči. Vine Bešter 'IMlimMEIIGLAS 6. STRAN. PRAZNIČNE ČESTITKE TOREK, 24. NOVEMBRA 198? alples industrija pohištva Železniki tel.(064)67-121 POHIŠTVO ZA DANES IN JUTRI POHIŠTVO ALPLES Ob dnevu republike — iskreno čestitamo PETROL DO Trgovina Ljubljana TOZD TRGOVINA KRANJ Staneta Žagarja 30 z 32 bencinskimi servisi, trgovino z avtomaterialom na Laborah v Kranju in v Medvodah ter skladiščem v Medvodah čestita vsem delovnim ljudem, občanom in poslovnim prijateljem ob dnevu republike SOZD KEMIJA KEMIČNA TOVARNA PODNART-p.o.lJJ PODNART Nudimo vam — preparate za kemično in galvansko nanašanje neplemenitih in plemenitih kovin na kovine in plastiko v tehnične in dekorativne namene — preparate za obdelavo tiskanih vezij — preparate za fosfatiranje kovin — preparate za kemično in elektrolitsko barvanje kovin — razne laboratorijske kemikalije — pomožno galvansko opremo — servisne usluge Svetujemo vam izbiro najustreznejših tehnoloških postopkov! Vsem delovnim ljudem čestitamo za dan republike. Delovni čas: od 8. do 18. ure ob sobotah od 8. do 12. ure Telefon: 22-196 PREGLED VIDA: v ponedeljek, torek In sredo od 14. do 15. ure V ORDINACIJI V SERVISU Optični servis Kranj — JLA 18 (nasproti porodnišnice) OČESNA OPTIKA MARIBOR I mm. i mm I "V % TEKSTILINDUS Vsem delovnim ljudem in občanom čestitamo za dan republike — 29. november. 40 UT ALPETOUR OB DNEVU REPUBLIKE ISKRENO ČESTITAMO! ALI ZE VESTE da imajo v Murkinih prodajalnah PIKA v Radovljici, UNIONU na Jesenicah ter PLETNA na Bledu največjo izbiro igrač za otroke vseh starosti? Izbirate lahko med didaktičnimi igračami, lutkami, glasbenimi instrumenti, igračami iz pliša ali gume, avtomobilčki, letali in železnicami na baterijski pogon... Ne smemo pozabiti na veliko izbiro kock za sestavljanje, itd. Letos dedek Mraz vsekakor ne bo v zadregi pri obdarovanju naših najmlajših. IGRAJTE SE Z NAMI (MDJJCplhS k 7. stran rnmsmmmmsLAS 64290 TrŽK.Pristava 80 Telt-lon:(Ob4)50890 Pokopališče (064)50214 DELOVNIM LJUDEM IN POSLOVNIM SODELAVCEM ČESTITAMO OB DNEVU REPUBLIKE KTL, industrija papirja in embalaže Ljubljana, n.sol.o. TOZD »LEPENKA« TRŽIČ SLAP 8_ ČESTITA DELOVNIM LJUDEM IN POSLOVNIM SODELA VCEM OB DNEVU REPUBLIKE Zlatarska delavnica Levičnik Živko Kranj, Maistrov trg 9 (nasproti Delikatese) Cenjenim strankam in občanom Gorenjske čestita za praznik republike — 29. november ČESTITKE OB DNEVU REPUBLIKE VAM ŽELI ZLATARSTVO KOMAN MESTNI TRG 5, ŠKOKJA LOKA TEL.: (064)62-098 NUDIMO: ZLAT! NAKIT PREDELAVA, POPRAVILA GRAVIRANJE: NAKITA IN UR CD GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ TOZD gozdarstvo^ Škofja Loka, Tržič in Preddvor, TO kooperantov Škofje Loka, Tržič in Preddvor, TOZD gozdno gradbeništvi, transport in mehanizacija Kranj in z delovno skupnostjo skupnih služb Kranj čestita delovnim ljudem in poslovnim prijateljem za praznik republike — 29. november. ■grap £ KOMUNALNO, 08RTN0 IN GRADBENO PODJETJE KRANJ, n.sol.o. - TOZD KOMUNALA, KRANJ - o.sub.o. - TOZD OBRT, KRANJ — o.sub.o. - TOZD GRADNJE, KRANJ — o.sub.o. - TOZD OPEKARNE, KRANJ — o.sub.o. - TOZD VODOVOD - KANALIZACIJA, KRANJ - o.sub.o. in DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB delovni kolektiv čestita občanom Gorenjske in poslovnim prijateljem za praznik republike — 29. november TRIKON1 Tovarna pletenin in konfekcije Kočevje Pričakujemo vas v naši trgovini na Planini (UI. Janka Puclja) v Kranju, kjer vam po zelo ugodnih cenah nudimo HLAČE ZA VSO DRUŽINO. ČESTITAMO OB DNEVU REPUBLIKE! MARIJA PRIMC Cesta na Klanec 3, Kranj (v bližini gostilne Blažun) Vam nudi kvalitetno in hitro izdelavo vseh vrst očal. Se priporoča Cenjenim strankam in drugim občanom Gorenjske čestitamo za 29. november — praznik republike © metalica TOZD triglav tržič Tovarna montažnega pribora in ročnega orodja 64290 Tržič, Cesta na Loko 2 tel. (064) 50-040 Delovnim ljudem, občanom in poslovnim prijateljem čestitamo ob dnevu republike ji A CPP8 GRADITE HITRO, GRADITE SODOBNO, GRADITE POCENI-GRADITE Z NAMI — najsodobnejšo strešno kritino iz pravih kanadskih bitumenskih skodel TEGOLA CANADESE — izolacijske materiale — iendapor, novoterm, perlit, stiropor, tervol — keramične ploščice najboljših jugoslovanskih proizvajalcev — sanitarno keramiko — opaž in furnirane stenske in stropne obloge — ladijski pod — parketi in talne obloge — stavbno pohištvo — gradbeni material Trgovina z gradbenim materialom — Kranj VSE ZA GRADNJO OD TEMELJEV DO STREHE boste vedno dobili v LESNINI, trgovini z gradbenim materialom na Primskovem v Kranju, in sicer: vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 13. ure Informacije po telefonu: reprodukcijski material za lesno obrt Ugoden nakup furniranih vrat, kril in podbojev 26 076 ali : OBČANOM GORENJSKE ČESTITAMO ZA PRAZNIK REPUBLIKE - 29. NOVEMBER r Trgovska in gostinska DO Kranj Delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo za dan republike — 29. november @®II^SS^IEHGLAS 8. STRAN TOREK, 24. NOVEMBRA 1987 OGLASI, OBVESTILA, ZANIMIVOSTI Skupščina občine in Družbenopolitične organizacije Kranj vabijo na proslavo DNEVA REPUBLIKE v dvorani kina Center, v četrtek, 26. novembra ob 18. uri V sporedu sodelujejo: MePZ »ISKRA« Plesni skupini »NOVA« in »TRIO« Folklorna skupina »SAVA« Recitatorji ZKO Kranj Čelist DINO GOJO Voditelj JANEZ DOLINAR SREDNJA DRUŽBOSLOVNO JEZIKOVNA SOLA "BORIS ZIHERL" ŠKOFJA LOKA Svet šole razpisuje naslednja dela: VODJA BIFEJA V ŠPORTNI DVORANIPODEN za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pogoj: IV. stopnja gostinske smeri Prijave z dokazili bomo sprejemali na naslov: Srednja družboslovna jezikovna šola Boris Ziherl Škofja Loka, Podlubnik lb 8 dni od objave oziroma do zasedbe delovnega mesta. VZGOJNOVARSTVENA ORGANIZACIJA RADOVLJICA objavlja prosta dela in naloge: 1. KUHANJE IN ČIŠČENJE PROSTOROV za nedoločen čas v odd. Posavec Pogoji: končana gostinska šola kuharske smeri, opravljen tečaj iz higienskega minimuma Pisne prijave pošljite v roku 8 dni od objave oglasa na naslov: Vzgojnovarstvena organizacija Radovljica, Kopališka 10, Radovljica. SŽ VERIGA LESCE 64248 Lesce, Alpska c. 43 Delavski svet TOZD TIO razpisuje na osnovi ustreznih določil statuta TOZD TIO INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA VODJA TOZD TIO Za vodjo temeljne organizacije je lahko imenovana oseba, ki poleg pogojev, določenih z zakonom, izpolnjuje še naslednje pogoje: — visoka ali višja izobrazba strojne, metalurške ali organizacij sko-proizvodne smeri — z visoko izobrazbo 4, z višjo izobrazbo pa 5 let delovnih izkušenj v zahtevanem poklicu — pasivno znanje enega tujega jezika — z imenovanjem mora soglašati koordinacijsko-kadrovska komisija pri občinski konferenci SZDL — predložiti mora zamisel realizacije razvojnega programa TOZD Individualni poslovodni organ bo imenovan za 4 leta, po preteku mandata je lahko ponovno izvoljen. Kandidati naj posredujejo vloge na razpis na naslov: SŽ Veriga Lesce, kadrovska služba, 64248 Lesce, Alpska c. 43 s pripisom »vloga na razpis« najkasneje v 10 dneh po objavi. "I171T -#VI JELOVICA LESNA INDUSTRIJA ŠKOFJA LOKA Odbor za kadre, izobraževanje in družbeni standard ponovno objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. PRAVNA OPRAVILA Pogoji: dipl. pravnik s pravosodnim izpitom, indiktivnim znanjem enega svetovnega jezika in 1 leto delovnih izkušenj 2. VODENJE GRADBIŠČ Pogoji: V. stopnja strokovne izobrazbe za poklic gradbeni tehnik s strokovnim izpitom po zakonu o gradnji objektov, nad 2 leti delovnih izkušenj, vozniški izpit B kategorije 3. KURJENJE VT KOTLA - STROJNIK za vzdrževalni servis Preddvor in Škofja Loka Pogoji: IV-stopnja strokovne izobrazbe kovinsko predelovalne ali elektrotehnične usmeritve in uspešno opravljen preizkus znanja 4. REMONTNO VZDRŽEVANJE STROJEV IN NAPRAV - za vzdrževalni servis Preddvor - ključavničar - za vzdrževalni servis Škofja Loka - klepar Pogoji. IV. stopnja strokovne izobrazbe kovinske usmeritve in 2 leti delovnih izkušenj 5. REMONTNO KLEKTROINŠTALATERSKA DELA -Preddvor Pogoji: IV. stopnja strokovne izobrazbe elektrotehnične 'usmeritve in 2 leti delovnih izkušenj 6. VEČ MIZARJEV za delo v proizvodnji stavbnega pohištva Pogoji: II., III. in IV-stopnja strokovne izobrazbe lesarske usmeritve 7. VRATARSKA OPRAVIIA II Pogoji: II. stopnja strokovne izobrazbe — varnostnik in 1 mesec delovnih izkušenj Za objavljena prosta dela in naloge bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh od dneva objave na naslov. Jelovica, lesna industrija Škofja Loka, Kidričeva 58, lahko pa se oglasijo osebno ali po telefonu 61-361. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po izteku objave Breda Konjar: Če hočeš svetovati, moraš vedeti, kako učitelj dela Kranj, 20. novembra — Novi Zakon o pedagoški službi je po vročih debatah pred zadnjimi poletnimi počitnicami obtičal na zgornji stopnici, čaka ugodnejše čase za sprejetje ali pa ga bo republiški komite za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo odel le v novo obleko. Kakršnakoli usoda se mu že piše, verjetno je, da bo sedanji, trinajst let veljajoči Zakon o pedagoški službi prej ali slej odslužil. Zagovorniki novega namreč poudarjajo, da je treba v zakonu in seveda v življenju spremeniti nekatere zastarele navade; med njimi tudi metode in oblike razvojno-proučevalnega in nadzorno-svetovalnega dela kot osnove za posodabljanje vzgoje in izobraževanja. V Zavodu za šolstvo so uperjene ostre puščice predvsem zaradi nadzornega dela. Učitelji se otepajo nadzornih pregledov in direktivnega svetovanja, ki jim včasih sledi. V pogovoru z Bredo Konjar, predstojnico kranjske enote republiškega Zavoda za šolstvo, smo se dotaknili te plati dela pedagoških svetovalcev. • Pri spremembi Zakona o pedagoški službi gre tudi za to, da se od Zavoda za šolstvo odtuji nadzorno poslanstvo. Vendar Zavod ni in ne sme biti le nadzornik, »inšpektor«, ampak nadzorstvo tesno prepleta s svetovanjem. Le tako lahko uresničuje svojo osrednjo nalogo, skrb za razvijanje kvalitete vzgojnoizobraževalnega dela. Kako k uresničitvi te naloge pomaga organizacijska enota? »Vsako leto za vsako vrsto vzgojnoizobraževalne organizacije skupaj z njihovimi vodstvi, ki odgovarjajo za pedagoško, samoupravno in poslovno plat, napravimo analizo dosežkov. Pri tem upoštevamo tudi pogoje za delo, saj bi bili sicer lahko krivični. Mislim namreč, da se da kvaliteto dograjevati le, če so za to pogoji. Se nobena preobrazba ni uspela, če smo spreminjali samo vsebino, organizacijo, programe, ob tem pa pozabili, da nove vsebine in programi zahtevajo tudi prostor, ljudi, didaktično opremljenost. Prav zato smo svetovalci v naši enoti napravili celo korak naprej; predvsem v strokovne aktive z ravnatelji vnašamo na njihovo pobudo tudi aktualna vprašanja s finančnega področja. Kot spodbujevalci spreminjanja delovnih pogojev se pojavljamo v okoljih, ki so pogoje dolžna spreminjati.« • Kakšni so po vaših ocenah pogoji dela na Gorenjskem? »Enotna ocena, da so dobri, ne bi zdržala. Razlike so tako med občinami kot med vzgoj-noizobraževalnimi organizacijami znotraj posamezne občine. Če vzamemo za primer šo- ta z vidika vsebin, metod, oblik dela? »Deloma upoštevamo ocene ravnateljev, ki morajo po zakonu sprejemati pedagoško delo, deloma pa ugotovitve posnamemo iz našega načina sodelovanja s šolami. Oblike dela so individualne in skupinske. Največ podatkov pa dobimo na "naših seminarjih, posvetih, aktivih s pedagoškimi delavci.« • Kakšne so oblike nadzorno-svetovalnega dela? »Zelo se odmikamo od tako imenovanih celostnih pregledov v prid usmerjenim, poglobljenim v določene sestavine vzgojnoizobraževalnega dela. To je bolje tudi za šole, saj po Zavod za šolstvo je republiški upravni organ s sedežem v Ljubljani, za posamezna območja pa ima organizacijske enote, ki jih vodijo predstojniki. Pedagoški svetovalci v organizacijskih enotah kot strokovni delavci opravljajo nadzorne in svetovalne naloge pedagoške službe, svetovalci na sedežu Zavoda pa predvsem proučevalne naloge. nobenem organiziranem stiku Zavoda ne bi smelo ostati nedorečenih vprašanj s področja organizacije, načrtovanja in uresničevanja vsebin. Ker pa nas je pedagoških svetovalcev le osem za 70 vzgojnoizobraže-valnih organizacij z 82 delovnimi enotami na Gorenjskem oziroma za približno 42.000 otrok in 2500 pedagoških delavcev, mora biti naš delovni načrt skrajno premišljen. Predvsem prevladujejo skupinske oblike dela /. aktivi učiteljev po posameznih področ-jih. Za podkrepitev naj povem, da smo od 20. avgusta do danes imeli v naši enoti okrog 80 srečanj s skupinami pedagoških delavcev.« • Torej niste nadzorniki trde roke, z metodami pritiskov? »Nikakor. Mislim, da prav število srečanj dokazuje, da se — seveda govorim za kranjsko enoto — odmikamo od klasi- Pod nadzorniško-svetovalnim okriljem Zavoda je na Gorenjskem pet vzgojnovarstvenih organizacij s 36 enotami, 30 osnovnih šol s 44 podružnicami, štiri osnovne šole s prilagojenim programom in oddelki za delovno usposabljanje, štirinajst šol usmerjenega izobraževanja, pet glasbenih šol, pet domov za učence, pet delavskih univerz, zavod za usposabljanje lažje in srednje duševno prizadetih, vzgojni zavod /.a otroke z motnjami. le, so po našem mnenju na dobrem tiste, v katerih je enoiz-mensko delo, v katerih so didaktično tako opremljeni, da so učenci lahko ustvarjalci in ne le demonstratorji. Med osnovnimi šolami na gorenjskem je največ dvoizmenske-ga dela v kranjski občini, najmanj v radovljiški in škofjeloški« • Kuko v Zavodu preverjate kvaliteto dela v vzgojnoizobra-ževulnih organizacijah, iyes-ničevanje zahtev učnega načr- čnega nadzorniškega delu iri da prevladuje informativno, usmerjevalno, svetovalno delo. Želja pedagoškega svetovalca je, da bi bil sprejet kot sodelavec pri uresničevanju skupnih nalog na vzgojnoizobraževal-nem področju. Gotovo pa ne more opraviti učiteljevega oziroma vzgojiteljevoga dela, ani pak skupaj z njim delo analizi ra, ugotavlja probleme, naka zuje na izvore, vzroke pojavov in pomaga pri reševanju Brez poznavanja, vpogleda v delo pedagoških delavcev svetovalcev ne more svetovati, pomagati.« • Kako vas ob takih »stikih« sprejemajo pedagoški delavci? »Različno. Učitelju, ki se zaveda svojega poslanstva, pomeni stik s svetovalcem potrditev za delo in spodbudo za iskanje novega. Težje je v primerih, ko svetovalec mora poseči na razčlenjevanje osnovnih nalog pedagoškega delavca. Spodbujamo jih k samoizo-braževanju, samozavesti, brez katere ni ustvarjalnosti. Nov model šole učitelju daje široke možnosti vlaganja lastnega jaza. Uspešnost sodelovanja s svetovalcem pa je seveda odvisna tudi od njegovega znanja, sposobnosti, afinitete do tega področja.« • Ali zato v Zavodu prirejate tudi različne oblike funkcionalnega izobraževanja pedagoških delavcev, čeprav je to vaše dodatno delo? »Vrsto let smo čutili vrzel zaradi pomanjkanja nadaljevalnih programov izobraževanja in izpopolnjevanja pedagoških delavcev. Tisto, česar jim niso dajali programi kadrovskih šol, smo s sodelovanjem strokovnjakov različnih področij začeli vnašati mi v strokovne aktive s pedagoškimi delavci, šole pa v konference učiteljskih zborov. Ne potegujemo se, da bi bili mi organizatorji in izvajalci, je pa kvaliteta dela odvisna tudi od vsebin, kot, na primer, sodelovanje s starši, oblike in načini sodelovanja učencev, motivacija za vzgoj-noizobraževalno delo, oblikovanje učnega procesa in drugih, zato želimo za pedagoške delavce čim kvalitetnejše izpopolnjevanje. Nam je to v bistvu dodatno breme, saj je naša osnovna naloga na tem področju predstavljanje novih vsebin učnega načrta, novih učbenikov, didaktičnih pripomočkov in podobno.« • Veliko osnovnošolskih učiteljev se priduša, češ da nOv program življenja in dela skozi novi predmetnik, učni načrt in smernice za delo pomeni večje breme zanje in za učence. »Vsebina se je res spremenila, obseg pa ne. Še vedno je 38 tednov, od teh 35 za pouk po predmetih, trije pa so rezervirani za uresničevanje dejavnosti po področjih: naravoslovnem, kulturnem, športnem. Seveda pa je odvisno od vsakega učitelja, kako razume čas, namenjen pripravam, ali zamenja stare vsebine z novimi, izloči odvečne. Če trpa v šolske ure vse, kar mu nalagajo novi dokumenti, starega pa ne opušča, se mu ne izide, nezadovoljen je in hud na vse, razen na sebe.« • Ali gredo spremembe res mimo učiteljev, ali sestavljale! novih vsebin res ne upoštevajo njihovih pripomb, praktičnih spoznanj? »Ne drži povsem, da pobude učiteljev niso upoštevane. Vse spremembe so javno obravnavane. Res pa je, da vključevanje v javno obravnavo terja poglobitev, in ko analiziraš odgovore iz prakse, je težko do seči usklajen predlog, saj se ravno tista vsebina, ki jo eden predlaga za črtanje i/, učnega načrta, drugemu zdi nepogrešljiva. Zadnje evalvaeijske ugotovitve o uresničevanju pro grama življenja in dela osnovne sole od prvega do četrtega razreda so pokazale, da je kritika na preobsežnost učnega načrta izhajala predvsem tudi iz premajhnega upoštevanja pojasnil in navodil učnega načrta. V opravičilo učiteljem pa je treba reči, da so v težkem položaju, če novega učnega načrta ne spremlja tudi vsa po t rebri a didaktična oprema od Učbenikov, delovnih zvezkov do kopice drugih pripomočkov, ker se je ob uvajanju novega programa življenja in dela osnovne šole dejansko dogajalo« H Jelovčan Na mladinski strani, kl Jjjj^jlad! z Gorenjske popisali enkrat tokrat skušali zbrati va^jyyke iz vseh občin. Mladi Jeseničai na mesec, smo Jeseničani pišete v glasilu usau . • ^ vsen ODcin. Horizont, Radovljtčani jwe Nas ^s Tržičani pišete Mladinske utrinke, v Kranju je popularno glasilo N*p. x. kočani pravite, da ne čutite potrebe po svojem časopisu. Ker pa g»s"f LkaJ osnovnih organizacij ZSMS v loški občini, pričakujemo, da se -njj^j 1 ničkolikokrat zapj ',daso težave vseh tudi težave mladih, in da se mladi aKujeiuu, «« - §njiyaii«"""J^carH' mladinci iz Sel in drugi. Toliko na pot dan»Jjyinski strani, ki pa po svoji vsebini ni le mladinska, saj smo že ničkolikokrat F^aa so težave vseh tudi težave mladih, in da se mladi zavedate, da boste pra v času in razmerah, ki jih gradimo danes. V. Stanovnik SREČNA Z V CSUI na Jesenicah *e ^ časa (dve leti in nekaj dni; ^ sprejeli v svoje vrste mladi , vih komunistov. Zato srno pred kratkim naredili an joVed' sicer »kar tako«, zaradi rad rf d*1* jnalo da nosti. Moramo priznati, "^ji, nas odgovori presenetili- vec od katerih smo pričakovan^, heca in šale, so na naša vp ^ nja odgovarjali čisto resno- ^ kar k vprašanjem in odgov° 1. vprašanje: Ali v zadnje"1 « slediš delu in akcijam sle** sj0-mladinske organizacije 111 venskih komunistov? Mladinci so odgovorili: ,J| DA *1 BOLJ MALO ALI DELNO .»t •38,4* NE J°> Kaj lahko iz tega sklepaj ^ je med mladimi precej sla o ( veščenost o akcijah ^oVfjeKJi mladine in slovenske ZK- ^ lo?ii manj govorilo in več stori- drža^tno me moti stanJe naše Pa J (zel° slabo!!!), o katerem Agr't°dloča nihče drug kot ZK! bi k?. 0merca tudi ne bi bilo, če i Dllo vse v redu. Misum a Vseift ' Qa me odvrača pred-vjje Pobožaj današnje Jugosla-Hen' 1 J° vodi ob robu prepada °snovadn'ie ZK Mislim- da Je t0 tlan- ni razl°g za majhno zani- Pp« mladih za ZK. *lisijm Meni smo premalo sezna- Č£,st ? delom ZK. Včasih je bila je ',c^ si bil član te organizaciji Pa ^ t0 absurd-tijjj1' k° so komunisti kaj pome-koin bilo v ponos, če si bil ^ni 1fISt' S0 minm« Danes ko-Uoka m nihče več ne verjame. *olj-Z temu so stalne obljube na gospodarske situaci-V'>J Pa -ie vedn>o slabša. so kriva sredstva javnega o^. ^^ me moti predvsem to, da čanja, toda precej velik del . lahko postane čisto vsak. de nosijo mladinci sami, . celo preveč pasivni zainteresirani. 2. vprašanje: član ZKJ? DA NE VEM NE Bi želel P<* i & ^ekri • posiane cisio vsaK. k Sj J si lahko postal član ZK, to 0r lmel zasluge za to in je bila 6n0 Jj^izacija, v kateri si resnici«. Vno sodeloval. Danes jih 3.! U^J* misli, da bodo kot člani neke privilegije. ki "L. ^e v glavnem vpišejo tisti, ,,.lshjo, da bodo na ta r •tiV Bili smo presenečeni, kaj1 jfi, slabo, da je, pa le nismo ^ ,^ Številke govorijo same zaS'^f to se raje pozabavajmo z vorina: xc 3. vprašanje: Če »NE«, na *» p povej, kaj ti ni všeč oziro 4 ^ moti in ali se seznanjen t1 Mi 1 Plačevala članarino! nom delovanja ZK? - sl1 Mislimo, da tudi ni potreb^ mentar, odgovori govori.!0 zase: . ^ pfjjj. ""J", aa bodo na ta način hoče- do visokega položaja. Vsi samo jemati, ko pa je tre-^. aJ narediti, jih pa nikjer ni. ^lov*1 .seznanJena z načinom anJa — če sploh deluje. Ne zakaj bi postala član ZK ^2n; Zat°' da bi dobila ^sto iz- da ZK že dolgo ni več ti- ka Moti me, da člani ZK, ki^Lar1 rali biti zgled ostalim, P°ce^f stvari, ki sramotijo JugOs pred ostalimi. j Glede na položaj, v kater«^ je znašla Jugoslavija, iina ^ čutek, da nihče več noben« ^ ji ri ne jemlje resno. Kaj ce ^Zrnf ^e b^a' 1° dokler posa-glas ,!k ne bo mogel povedati na tlo iJs^°.' kar misli, čuti, ne bo-tiv °^li napredovati in verova-^ ^sebno svobodo. itSClnom delovanja ZK sem seli tjJena, vendar mislim, da ZK kčir •to- kar bi morala biti, oz. fifcfctj- a ~ avantgardna orga-%ti k* Je sposobna spremi-' ne pa samo razpravljati. Mislim, da se delovanja ZK v naši stvarnosti skoraj ne opazi. Deluje skrito, premalo revolucionarno, preveč teoretično, premalo v praksi. Prvič mlade v ZK premalo upoštevajo. Če pa upoštevajo, pa le tiste, ki so podobni starejšim članom, torej tistim, ki so pasivni in si ne upajo povedati svojega mnenja. Večinoma so stari ljudje s svojimi zastarelimi metodami. Morali bi malo prisluhniti mlademu rodu, kaj je narobe v ZK. Jugoslavija stoji na robu prepada, sklepi sej CK ZKJ pa zahtevajo odločen korak naprej?! 4. vprašanje:Ali si se pripravljen pogovarjati na temo »Mladi in ZK«? Zdi se nam, da vendarle mladinci CSUI niso tako pasivni, kot se zdi. Kar 56 % vprašanih jih je na to vprašanje odgovorilo z DA, še 13,2 % pa jih je kolebalo in odgovorili MOGOČE. Ostali pa so bili zopet odločno proti. Upanje pa vendarle ostaja. Kakšnih posebnih analiz in zaključkov ne bomo delali. To naj delajo drugi, mi vam le obljubljamo novo anketo za nov Horizont. O kakšni temi? Naj ostane skrivnost. Obljubljamo le, da bo podobna, torej kratka, jedrnata, malce žgečkljiva in pustiia bo še mnogo zakaj-ev in zato-jev odprtih in rahlo provokativnih. Vse pripombe, predloge in ostalo v zvezi z ankteto pa pošljite na naslov: OK ZSMS Jesenice Titova 86 64270 Jesenice na kuverto pa pripišite »Horizont — anketa«. Zahvaljujemo se mladinkam, mladincem, učiteljicam in učiteljem v CSUI Jesenice za razumevanje in sodelovanje. Vas lepo pozdravljamo: BOŠTJAN, MATJAŽ, DUŠA OBVESTILO: MO. DA B( i Je temu vzrok? Vzrok PrQpomanj kanje primernih °storov. Ni jih! V večini so mski obrati ali skladiš- (fl«dinr,<.-, -.r.-.i.r...- ..-vi j a dei<-f-»*. r. t. i v;:-taseV'.i se**.-r •en-er. s irilttenlsi Iber.i nov. tf*!*r Upru-.-r.i o.«e«M i^i.-.c ro V°'it%, pol lct.i, <*.» r.o zahtevali '^K / jasnila vp.-ar.BT..;a, pn-ist«*",«' ,-ga rilrui„r.„ii pa jc ix roKav' podttek: "Od 27 - i Kot sami dobro ^ zabave v Tržiču zelo ^ j bolje rečeno skoraj fl(e/i Občinska kon! jfl ZSMS je že večkr^ ^ prošnje in jih posla'^, v j, zlične naslove vseh, žiču kaj veljajo in k1 m jo. Vendar vse zam^['pobilo odgovora ali pa 1 ffi gativen. Vse je bilo 1(' liko opravičevanje Seda'na zaDava, ki jo imamo H ^J,vSo Plesi v Bistrici. Vsi ProSiZeurn°, da bi dobili svoj nji £r kje v centru ali bliž-g0st k°lict, kjer bi lahko po-$e i^*: Prirejali zabave, ple-fctjjjj kamor bi lahko vabili Siis^.ansamble, za kar je ga-l,dorn, kjer so plesi se-^ občutno premajhen. t3k0ndar je v naši občini že ^ir»a - kadar se oglasi mla-Pr0 tz željo po mladinskem Wa?ru' kjer bi Se lahko za" Ušes |' Vsi oglušijo. Le malo ti »J0 Pripravljeno posluša- « as vpijočega v puščavi«! ok 1 u^ali smo si pridobil; *01nico (dvorano TVD Partizana), edino za ples še primerno dvorano v občini, a jo Partizan brani v. vsemi štirimi. Vsi dobro vemo, da je že skrajni čas, da tržiška mladina dobi svoj prostor. Ne sme- Na mladinski strani. k,/°2K"J*adi z Gorenjske popisali enkrat na mesec, smo tokrat skušali zbrati v?HjJJke « vseh občin. Mladi Jeseničani pišete v glasilu Horizont, Radovljica"1 jJJ* Naš čas, Tržičani pišete Mladinske utrinke, v Kranju je popularno glasilo ^aP^ Utfani pravite, da ne čutite potrebe po svojem časopisu. Ker pa g^^oSJS* 10Sn°vnih organizacij ZSMS v loški občini, >, da se bodo rjtu ■Trebijčani, mladinci iz Sel in drugi. IC Tolikšna pot danawja«inski strani, ki pa po svoji vsebinfni le mladinska, saj že ničkolikokrat ^JTgJ« so težave vseh tudi težave mladih, in da se mladi i i____ta nraVvl ™lVčaBi. :__________l i ; ;:i___„j:__ smo zavedate, da boste pra* v času in razmerah, ki jih gradimo danes. V. Stanovnik SREČNA ZK ZA SREČNEŽE dali tnalo V CSUI na Jesenicah i* ~ij0 |0?j; časa (dve leti in nekaj dno -mladih- v, rrianJ govorilo in več stori- sprejeli v svoje vrste vih komunistov. Zato srn * ave (2elo slabo!!n 0 katerem pred kratkim naredili an* j. »ne odloča nihče drug kot ZK! sicer »kar tako«, zaradi raa ^ J*oko: me moti stanje naše da ' bi Vi merca tudi ne bi bilo, če , ..^vsevredu. nosti. Moramo priznati, 0>, nas odgovori preseneti^ y ^ da me ^ ed od katerih smo P««™^ Položaj današnje Jugosla-heca m sale, so na nasa*y Je, kl .Q ^ ^ J nja^odgovarjali^«storesno^ Radnje ZK. b ^Siu^ilf} ^iim da s] ..j^----- j-ovor"" « *nje mladih za ZR <4o1u in nlrr>iinm SH>V -In- *Uslir*, , 5st'-2 delom ZK. Včasih je bila I je 7HCe s* bil član te organizaci- 11 Časi Paje to absurd-BOLJ MALO ALI DELNO ^ [kili o^°=-° k.omunisti kaj Pome mladinske organizacije 1 venskih komunistov? Mladinci so odgovorili: DA NE 38'03 C!1111151, so minili. Danes ko- lt0r^ -.Je bilo v ponos, če si bil Kaj lahko iz tega sklepa*0^ ^ ^ lhcefv c ne verjame je med mladimi precej slabj^ Jbo^™«/° stalne obljube na veščenost o akcijah slo^frč^* gospodarske situaci- mladine in slovenske so kriva sredstva javnega o» ,. me moti predvsem to, da čanja, toda precej velik del „ ^janko Ne K! *'ie~ta Pi o slabša. rsem tc *krt~'"n'u postane čisto vsak. de nosijo mladinci sami, {e s.aa3 si lahko postal član ZK, preveč pasivni in celo Pr zainteresirani. 2. vprašanje: Bi želel P° član ZKJ? NE VEM NE to q1 irnel zasluge za to in je bila ; Sanizacija, v kateri si resni- aktivno sodeloval. Danes jih * ^er* misli, da bodo k 3' s, V7'l,neke privilegije. jjjl Iti ^ Se v glavnem vpišejo tisti, ^\o |)fj^lshJo, da bodo na ta način Bili srno presenečeni, k«, ^ do visokega položaja. Vsi slabo, da je, pa le nismo «J> ba kJ? samo jemati, ko pa je tre-Številke govorijo same zaS^- ^ narediti, jih pa nikjer m. to se raje pozabavajmo z 4ei0,^_ seznanjena z načinom V^VanJa — če sploh deluje. Ne 3. vprašanje: Ce »NE«, na Kjju W' 2a^aj bi postala član ZK povej, kaj ti ni všeč ozir""1^ zato, da bi dobila tisto iz- 2nico in plačevala članarino! Mlslim moti in ali se seznanjen 2 nom delovanja ZK? f \ da ZK že dolgo ni več ti- Mislimo, da tudi ni potreb*^: i^'kar je bila. In dokler posa-mentar, odgovori govorij0 ^ ni k ne bo mogel povedati na zase: . $ \ 2lsi°' kar misli, čuti, ne bo- Moti me, da člani ZK, ki & J K ^JfJ1 napredovati in verova-rali biti zgled ostalim, P^L*bno svobodo, stvari, ki sramotijo Jugo ^Clnorn delovanja ZK sem se-pred ostalimi. j Hi ^na, vendar mislim, da ZK Glede na položaj, v kater«$ ^ stokar bi morala biti, oz. irria'^f Hjž Je bila — avantgardna orga- ^tP je znašla Jugoslavija, ■•- sv ..ia . čutek, da nihče več noben« ^ »ja, ki je sposobna spremi- ri ne jemlje resno. Kaj če ne pa samo razpravljati. Mislim, da se delovanja ZK v naši stvarnosti skoraj ne opazi. Deluje skrito, premalo revolucionarno, preveč teoretično, premalo v praksi. Prvič mlade v ZK premalo upoštevajo. Če pa upoštevajo, pa le tiste, ki so podobni starejšim članom, torej tistim, ki so pasivni in si ne upajo povedati svojega mnenja. Večinoma so stari ljudje s svojimi zastarelimi metodami. Morali bi malo prisluhniti mlademu rodu, kaj je narobe v ZK. Jugoslavija stoji na robu prepada, sklepi sej CK ZKJ pa zahtevajo odločen korak naprej?! 4. vprašanje:Ali si se pripravljen pogovarjati na temo »Mladi in ZK«? Zdi se nam, da vendarle mladinci CSUI niso tako pasivni, kot se zdi. Kar 56 % vprašanih jih je na to vprašanje odgovorilo z DA, še 13,2 % pa jih je kolebalo in odgovorili MOGOČE. Ostali pa so bili zopet odločno proti. Upanje pa vendarle ostaja. Kakšnih posebnih analiz in zaključkov ne bomo delali. To naj delajo drugi, mi vam le obljubljamo novo anketo za nov Horizont. O kakšni temi? Naj ostane skrivnost. Obljubljamo le, da bo podobna, torej kratka, jedrnata, malce žgečkljiva in pustila bo še mnogo zakaj-ev in zato-jev odprtih in rahlo provokativnih. Vse pripombe, predloge in ostalo v zvezi z ankteto pa pošljite na naslov: OK ZSMS Jesenice Titova 86 64270 Jesenice na kuverto pa pripišite »Horizont — anketa«. Zahvaljujemo se mladinkam, mladincem, učiteljicam in učiteljem v CSUI Jesenice za razumevanje in sodelovanje. Vas lepo pozdravljamo: BOŠTJAN, MATJAŽ, DUŠA * i s *», TOREK. 24. NOVEMBRA 1987 9. STRAN ©©ISSSMJglEnGLAS v C 3.3 za za mlade in stare rro.">!'.p i-", ženske Kdo se ne spomni letošnjega konca zime in začetka vroče pomladi, vroče predvsem zaradi tega, ker je bila takrat v središču pozornosti štafeta, a ne le štafeta kot taka, temveč malce drugače zastavljena, tako, kot si jo je pač zamislila slovenska mladina. A zamisli slovenske mladine so si bolj ali manj polomile zobe na zveznih mladinskih organih, od mladinskega predsedstva do Odbora za obeleževanje dneva mladosti, s tem pa plačale ceno ne le za plakatno afero, temveč tudi za vse prejšnje vznemirjanje jugoslovanske javnosti s svojimi pobudami in hotenji, ki so bile s štafeto povezane le tako, da so, prav tako kot štafeta, to okostenele oblike, ki jih je potrebno postaviti v sodobnejši koncept razmišljanja in tudi po- litičnega deiovanja. Njihova oblika je torej spodbodla slovenske mladce in mladenke k temu, da so predlagali njihovo spre-membno (način volitev), ukinjanje ali popolno predrugačenje (štafeta) ali pa uvajanje ali obnovitev enkrat na nek način že uveljavljenega pristopa (civilno služenje vojaškega roka). Kakršnikoli so že bili predlogi slovenske mladine za posodobitev štafete mladosti, tudi ti niso včeraj izplavali na površje, saj se je že vse od leta 1981 in stadi-onske veselice tega usodnega leta, vedno dogajalo, da so takšni predlogi naleteli ali na gluha ušesa ali pa na spretne politične manevre in zakulisne intrige, katerim so podlegli tudi nekateri predstavniki slovenske mladine v zveznih organih (eden od njih je, zdaj ni več član zveznih mladinskih organov, svoj revolucionarni predlog predstavljal takole: »Ko bom jaz predsednik, bo prva stvar, ki jo bom naredil ta, da bom ukinil častno ložo na sklepni slovesnosti,« mislič pri tem, da bo zaradi tega sklepna slovesnost crknila sama od sebe.). Naj se še malo pomudim pri ukinjanju častne lože. Res je, da na njej, poleg naših mladinskih veljakov, stojijo tudi osi- veli veljaki iz drugih družbenopolitičnih struktur, ki jih mi nosimo na ramah (saj na mladih svet stoji), njinove grehe pa bomo še dolgo čutili na svojem standardu. Ali je jugoslovanskim mladincem re.š njihov letni višek 25. maja zvečer, ko preko televizijskih ekranov gledajo predstavnike oblasti kako dobrohotno ploskajo prepotenim telovadcem. Prav rad bi jih videl enkrat na kakšnem ročk koncertu, kjer bi tudi lahko pokazali da čutijo z mladimi, vendar je res, da je njihovo pojavljanje na častni loži bolj sterilno, hkrati pa tudi po protokolu, v uri in pol, opravijo svojo letno dolžnost in za uro in pol razumejo preko »kritičnih« osti scenarija sklepne slovesnosti, vse brezposelne mladince, tiste, ki nimajo stanovanj, ki se prebijajo iz meseca v mesec s petimi milijoni... No j a, res bi bilo lepše, če bi slednji imeli možnost svojega predsednika na kakšni od prireditev Jugoslovanskih srečanj mladih vprašati, kaj bo storil, da bo inflacija manjša in če ne bo, ali je res, da bo odstopil. Bilo bi čudno, kakor nam kaže sedanja praksa, da bi sklepna slovesnost crknila (in z njo ča- stna loža), sredstva pa bi se prelila na račun Jugoslovanskih srečanj, festivala mladih, na katerem bi se prikazala vobča dejavnost jugoslovanske mladine, ta srečanja pa, predvsem zaradi zapiranja pipice, iz leta v leto bolj kilavo izgledajo. Voditi bitko za razum, za demokracijo, za nove odnose, ki bi temeljili na kulturi dialoga, za moč argumenta ne pa za dogovarjanje, ki izgleda kot prerekanje za kilo čebule na tržnici, za spreminjanje lastne drže, ki ne bi temeljila na metodologiji po-čepanja, da kasneje ne bi bilo potrebno poklekniti, brez garancije, da kasnejši udarci ne bodo tako močni, da te ne bodo spravili na kolena ali pa še niže. Na ta način bi si slovenska mladina, ali še bolje, jugoslovanska politika zastavila svojo prihodnost v kateri ne bo členov 133, v kateri bodo Fikreti dobili kroglo v glavo prav tako hitro, kakor si jo dobil v partizanih za pol kilograma izgubljene koruzne moke, prihodnost, v kateri bo vsak lahko imel dejansko pravico postaviti za predsednika svojega, na njegovemu okolju lasten način, izbranega človeka. Ultra Namesto vremenskega poročila: IMAMO INDIJANSKO JESEN IN KAVBOJSKI SISTEM IMMMBMBMMMMMMKraMMMaMMMIlM NEKDO TAM ZGORAJ NAS BOJDA NE LJUBI VEČ DIKMNA JABOLKA Bližala se je zima in v tovarni so nam sindikalni predstavniki obljubili, da nam bodo priskrbeli jabolka. In tako, v sveti veri, da jabolka že imamo zagotovljena, nihče ni kupoval drugod, čeprav bi jih lahko. Kar naenkrat so se v tovarni začele širiti govorice, da j a- OBVESTILO: ŠČAMO. DA BO PLES te a^ Je temu vzrok? Vzrok pfPornanj kanje primernih g0 ^°rov. Ni jih! V večini so tlnski obrati ali skladiš- po j»SDiIa vfr»r.»i..:», prc-J g* idruier.ja pa je ii roK»v po hko opravičevanje. )st°ru, kjer bi se lahko za-i vsi oglušijo. Le malo cs je glas p . - vPijočega v puščavi«! ^0i_0l.zkušali smo si pridobiti *olnien (dvorano TVD Partizana), edino za ples še primerno dvorano v občini, a jo Partizan brani z vsemi štirimi. Vsi dobro vemo, da je že skrajni čas, da tržiška mladina dobi svoj prostor. Ne sme- mo se prepustiti toku časa in s' reči: »Čas bo prinesel vse!« Čas ne bo prinesel nič. Mi sami se moramo za to »pobrigati«, kajti čas je večen, mi pa ne bomo čakali celo večnost. Mladi smo žejni zabave, kot je Sahara žejna vode. Če ne bi bili potrebni zabave, ne bi bili več pravi mladi, ampak taki, čisto umetni, nezainteresirani za vse. Pomagajte nam, prosite, zahtevajte v svojih sredinah, da si želite zabave, kajti toliko in takšno, kot jo imamo sedaj, je tista zadnja kritična meja, prek katere naj ne bi šli nikoli. Dvignimo to raven, saj smo mladi in polni moči. Potrudimo se in dokažimo, da smo je vredni! Tatjana Jerebic bolk ne bo! Kako ne bo jabolk? Saj sem jih naročil! Celo pet gajbic! Zdaj pa kar naenkrat, jabolk ne bo! Ker sem v tozdu namestnik predstavnika sindikata za tozd, sem takoj poklical svojega predstavnika, se pravi predstavnika sindikata za tozd. »Halo, tam tov. predstavnik sindikata za tozd?« »Da, pri telefonu. Želite?« »Je res, da ne bo jabolk?« »Oprostite, kdo pa pravzaprav kliče?« »Vaš namestnik, namestnik predstavnika sindikata za tozd.« »Ah, vi ste. Veste, o tem jaz nič ne vem. Morali se boste obrniti na višjo instanco. Pokličite tov. predstavnika sindikata za ozd.« Poklical se tov. predstavnika sindikata za ozd. Bila je tov. predstavnica sindikata za ozd! »Halo, tam predstavnik sindikata za ozd?« »Da, pri telefonu. Kdo je?« je zagostolela, jaz pa se nisem dal zapeljati. »Drži, da ne bo jabolk?« »Poslušajte, sploh se niste predstavili. Kako ste lahko tako nevljudni. O kakšnih jabolkih pravzaprav govorite?« Lepo vljudno (stara dunajska šola, balkanska smer) sem se opravičil. Lepo in vljudno sem se ji predstavil kot namestnik predstavnika sindikata za tozd. »O teh jabolkih na žalost res nič ne vem. Zelo rada bi vam pomagala, če bi le b'lo v moji moči.« »Oprostite, ali mogoče obstaja prestavnik sindikata za sozd?« »Ne, takega predstavnika pa nimamo. Žal.« Zakaj imamo v tovarni pravne svetovalce? Zato, da nam bolj ali manj uspešno ali pa sploh ne svetujejo. Imel sem srečo. Dobil sem nasvet, pravzaprav odgovor na svoje vprašanje, če res nimamo predstavnika sindikata za sozd. »Seveda ga imamo, kako da ne!« Moj pravnik, pardon naš pravnik, me je razsvetlil, jaz pa sem naprej razsvetljeval tov. predstavnico sindikata za ozd. »Tukaj namestnik predstavnika sindikata za tozd, Jalen Volk.« Dobesedno, videl sem jo, kako se je zdrznila pri telefonu. »Jaaa, kaj pa želite?« »Hotel sem vam samo sporočiti, da imamo predstavnika sindikata za sozd!« Plof, sem odložil slušalko. No Jalen, to si torej opravil. Zdaj pa naprej! In sem poklical predstavnika sindikata za sozd. Vedel sem,kdo je, in zraven sem tudi že vedel, da je ena navadna lenoba. Skratka, malo večja uš z velikimi apetiti. »Halo, tam tov. predstavnik sindikata za sozd? Tukaj namestnik predstavnika sindikata za tozd. Po tovarni se govori, da z jabolki ne bo nič. Je to res?« »Da, res je.« »Kako, kar naenkrat?!« »Veste kaj? Mi smo naročili 80 ton jabolk na Štajerskem. Vendar jih tam lahko dobimo samo 40 ton. Torej, z jabolki ne bo nič. Žal.« »Tovariš, jaz sem prepri- pone- čan... Poglejte, kaj, ko bi vi gradili hišo? Potrebovali bi železo, pa ga ne bi dobili niti v prvi, niti v drugi trgovini. Gotovo bi se potrudili in to železo dobili. Ja, prepričan sem v to, da ne bi odnehali in da bi to železo navsezadnje dobili.« »Da seveda...« (predstavljal sem si ga, kako prede od ugodja, veliki leni mačkon). »Mi smo se, seveda, dogovarjali še s Podvinom, toda dogovori še tečejo. Veste, to ne gre tako hitro. Morate razumeti.« »Torej jabolka vendarle bodo?« »Bomo sporočili do deljka. Velja?« »Velja.« Čakal sem v ponedeljek do pol dveh. Nič! Naslednji dan smo dobili uradno sporočilo, da jabolk ne bo. Meni nič tebi nič, je obvestilo o tem viselo na oglasni deski. Napisano z mastnimi črkami! Sodelavci so strmeli v obvestilo in bili so prilično besni, kaj bi ne bili! Zunaj pa je sijalo jesensko sonce. Razlivalo je svoje žarke po prelepih rdečih jabolkih, ki so željno čakala kupce. Prodajalec je vneto skakal okoli svojega tovornjaka, prepolnega lepih sadežev. Bil se je celo pripravljali pogajati o ceni! Samo, da bi se /nebil polnega tovornjaka jabolk, ki bi jih sicer moral zopet odpeljati nazaj »u zemlju svoju«. Bil sem preveč jezen nase in na svojo zaupljivost do celega sindikata in njegovih predstavnikov od toz-da do sozda. Jabolka so se mi priskutila, pa če mi verjamete ali ne! Mojca Peternelj >imMm$fefMGaLABrifi. srnu_ Slovenski planinci o svojem delu_ Prostovoljnost, vredna zlata Ljubljana, 21. novembra — Delo društev v Planinski zvezi Slovenije je bilo v minulih dveh letih, kot so ocenili na današnji skupščini PZS, plodno na številnih področjih. Za naprej so pripravljeni na še večjo prostovoljno angažiranost in manjšo družbeno pomoč, vendar se bodo odločno uprli razmišljanjem, da je športna rekreacija potrata. Eden najpomembnejših kazalcev uspešnosti delovanja vsake planinske organizacije je gibanje članstva. Rast števila članov dokazuje, da postaja plarfinstvo vedno bolj množična rekreativna dejavnost v Sloveniji. Tako je bilo konec lanskega leta v društvih 102.873 članov oziroma 5,6 odstotka več kot dve leti poprej. Za planinsko organizacijo je bila značilna poleg množičnosti tudi razvejanost dejavnosti. Gospodarske komisije so skupaj z gradbenimi odbori bdele nad prenovo številnih planinskih postojank in zidavo novih koč, v kar so vložili prek 93 milijonov dinarjev iz združenih sredstev v PZS. Komisija za planinska pota pri PZS je urejala poti v Julijcih in Kamniških Alpah, organizirala pa je tudi štiri tečaje. Mladinska komisija je največ časa namenila programom za širjenje množičnosti mladih in za vključevanje odraščajoče mladine v izobraževanje. V okviru komisije za vzgojo in izobraževanje je potekalo delo odborov za planinske vodnike in planinsko šolo; na devetih izpolnjevanjih se je zbralo 211 vodnikov, na novo pa je opravilo izpite za vodnike 120 članov. Pretekli dve leti so vrsto uspehov nanizali tudi alpinisti; to je potrdilo, da alpinizem ostaja eden redkih športov v Sloveniji, katerega dosežki so primerljiv: z najboljšimi rezultati svetu. ŠPOrtT m REKREACIJA TOfUK, 24. Delegati skupščine so se seznanili s pripravami na ustanovitev sklada Aleša Kunaverja za razvoj alpinizma. Doslej so k sodelovanju v skladu povabili prek 70 delovnih in drugih organizacij. Predvidevajo, da bodo ustanovno skupščino sklada sklicali še letos. Zbiranje denarja v skladu bo omogočilo uresnišitev alpinističnih ciljev, alpinisti pa bodo pomagaK pri prodoru izdelkov članic sklada na tržišče. Vseh dejavnosti niso mogli podrobno opisati niti v obsežnem gradivu za 18. redno skupščino PZS, saj je članstvo aktivno tudi na področju kulture, založništva, varstva okolja, samozaščite in reše-vpnja ter sodelovanja z družbenopolitičnimi in družbenimi organi-racij&rrri. Delo pa je lahko tako plodno, kakor jp ocenil v uvodnem poročilu na skupščini dosedanji predsednik PZS Tomaž Banovec, samt zaradi prostovoljnosti. Za to značilnost planinskega članstva ie gost iz PZ Hrvatske celo dejal, da je vredna zlata v sedanjih težkih časih. »Kriza v družbi se odraža tudi v telesni kulturi,« je med drugim naglasil v razpravi Ivo Zorčič iz ZTKO Slovenije in povzel: »Bolj kot pomanjkanje denarja pa je nevarno razmišljanje, da je športna rekreacija luksus in poraba. Takšnim razmišljanjem se bomo morali skupno upreti, saj je zdrav način življenja osnova za dobro družbeno produkcijo!« Tem zahtevam se je pozneje pridružil tudi novo izvoljeni predsednik PZS Marjan Oblak, ki je izjavil, da planinci terjajo priznavanje športa kot sestavnega dela združenega dela. Naštel je še glavne prihodnje naloge, med katerimi bo ob povečanju števila članstva in širjenja naročnikov Planinskega vestnika nujno še boljše gospodarjenje z denarjem; za slednje bo treba urediti tudi financiranja alpinizma in izbor odprav. S. Saje Uspeh na Shivlingu Škofja Loka, 10. novembra — Iz Garval-ske Himalaje se je vrnila meddruštvena alpinistična odprava Shivling 87, v kateri so bili Boštjan Ke-kec, Damjan Vidmar in Uroš Rupar iz Škofje Loke, Dani Tič iz Slovenske Bistrice ter Aco Pepev-nik iz Celja. Na 6543 metrov visoki Severovzhodna stena Shivling (6543 metrov) z vri-vrh Shivlinga so se sano Jugoslovansko smerjo povzpeli po več sme- reh: po zahodnem grebenu in po prvenstveni smeri prek veličastne severne stene. To sta letošnja največja dosežka naših alpinistov v Himalaji. Odprava je prispela v Indijo konec avgusta in postavila bazni tabor pod severovzhodno steno Shivlinga, ki je od Nevv Del-hija oddaljen le dobrih 300 kilometrov. Kekec in Rupar sta po krajši aklimatizaciji 12. septembra odšla pod severozahodno raz. Bivakirala sta 5200 metrov visoko in bila naslednji dan že na vrhu. Na največje težave sta naletela v zgornji polovici stene, v 180 metrov visokem seraku. Že naklonina 95-75-93 stopinj, pove, da gre za ekstremno ledno plezanje 6000 metrov visoko. Za vzpon in sestop sta potrebovala 4 dni. Nato so se začeli pripravljati na osrednji problem, na severno steno. Ugotovili so, da imajo za dve navezi premalo opreme, zato so v steno odšli samo Pepevnik, Tič In Vidmar. 17. septembra so začeli, vendar jim je nagajalo sneženje. Po štirih dneh kombiniranega plezanja so dosegli snežišče, kjer je kljub 75 stopinjski naklonini šlo hitreje. Četrto noC so prebili že pod strmo vrhnjo steno. Tu so se odločili za umik na vzhodno raz, kjer je bilo še dan težkega plezanja v nezanesljivem ledu z 80 stopinjami naklona. Petič so bivakirali že na vzhodnem razu, kjer poteka angleška smer in po njej so naši prišli do vrha. Svojo prvenstveno jugoslovansko smer so ocenili z ED, VI, A2, 80 stopinj, 1800 metrov, kar pomeni, da gre za ekstremno skalno in ledno plezanje, dodatno vrednost pa daje alpski stil plezanja. B. G. Smučarska izkaznica na Gorenjskem Kranj, 22. december — Kje se lahko včlanite v smučarske klube? Če hočete postati lastnik smučarske izkaznice in s tem kuponom pri nakupu smuttrske odpremo z 10 odstotnim popustom v vašo korist, potem ne odlašajte. Včlanite se v klub in izkaznica bo vaša. Za otroke bo treba odšteti za enoletno članstvo 2000, za odrasle pa 5000 dinarjev. Včlanite se lahko pri Kompasu v Kranju, Bledu in Kranjski gori. Razen tega šo pri SK Triglavu, ZVUTS Kranj, SK Tržič, SK Alpetour Škofja Loka, SK Radovljica, 8SK — Alpina Žin, SK Kamnik, ŠD Iskra Žeiezniki, Območna zveza smučarskih organizacij Jesenice, TVD Partizan Gorje, SK Bohinj, SK Jezersko, SK Bled, SK Kranjska gora, SD Jesenice, SD Rateče-Planica, TVD Blejska Dobrava, ŠD Dovje Mojstrana, SK HOT DOG Kranj, SK Golica, DUŠD Gumar Kranj Sava, ŠD Kokri-ca, VP 1098 Kranj, Smučarski klub Alpina in ŠD Komenda D. H. KRANJ, 22. NOVEMBER - VATERPOLISTI TRIESTINE OSVOJILI TURNIR — Vaterpolski klub Triglav iz Kranja je po nekaj letih v počastitev praznika 29. novembra v zimskem bazenu spet organiziral mednarodni članski vaterpolski turnir. Udeležili so se ga moštva Triestine iz Trsta, SVW6rthersee iz Celovca in dva moštva Triglava. Njboljšo igro so pokazali vaterpolisti iz Triestine, saj so zmagali na tem turnirju. Sodili so sodniki Kranja Pičulin, Rakovec, Stariha in Marinček. Izidi: Celovec : Triglav II 7:3, Triestina : Triglav I 16:14, Triesti-na : Triglav II 14:11, Celovec : Triglav I 17:18, Triestina : Celovec 14:14, Triglav II : Triglav I 5:11. Vrstni red: 1. Tj-iestina, 2. Triglav I, 3. SV W6rthersee Celovec, 4. Triglav II. (D. H.) — Foto: F. Perdan Z dobro igro poražene doma Kranj, 22. november — II. ZKL ženske Sava Commer-ce : Jugoplastika 74:83 (3934), dvorana na Planini, gledalcev 150, sodnika I.o/ič (Nova Gorica), Koščak (Ljubljana). Sava Commerce: Šoštarič 2, Merlak 24 (4:4). Oblak 6, Tabar, A Rakovec 4, Ljucovič, Habjan 12, Baligač 15 (10:7), S. Rakovec. Horvat 8, Čufer 2, Gartner; Jugoplastika — Biuk 8 (6:4), Tara-barić 10 (4:4), Lelas 22 (6:3), Li-steš 22, Cuce 2, Dukič 4 (2:0), Pi-valica 20 (5:4). Prav nerazumljivo je, kako z dobro igro na domačem terenu, po vodstvu v prvem delu;nato samo v pičlih šcirih minutah nada- ljevanja tekmo izgubiš. To velja za Savo Commerce. Jugoplastika, ki je povratnik v drugo ligo iz prve, ni zaman favorit za prvaka. Splitčanke v prvem delu igre niso pokazale vsega. V prvem delu so bile igralke Sava Commerce boljše. A vse se je obrnilo v prid Splitčank v štirih minutah drugega dela. Na hitro so izid izenačile in povedle. Neustrašni sta bili Listeševa in Piva-lica. Najvišja Splitčanka je zadevala trojke, močna Pivalica pa točke iz vseh položajev za met. Domačinke niso igrale slabo, celo bolje kot v prejšnjih srečanjih, a to je bilo premalo. Vse so dale od sebe, a najboljšo predstavo je dala mlada Merlakova. D. H. Atleti veterani v Melbournu Med njimi Kranjčana Konc in Kaštivnik Kranj, 22. november — V Mel-bourneu v ' Avstraliji bo od 29. novembra do 6. decembra sedmo svetovno prvenstvo za atlete veterane. Po Torontu (Kanada) 1975, Goteborgu (Švedska) 1977, Hannovru (ZRN) 1979, Christckurch (Nova Zelandija) 1981, San Jose (Puerto Ri-co) 1983, Rim (Italija) 1985 bo to že sedmo srečanje tekmovalcev, prejšnjih generacij. Organizatorju, ki ga je izbrala WAVA, ki sodeluje v okviru mednarodne atletske federacije IAAF, se je do roka, 1. septembra, prijavilo nad 5000 udeležencev iz 51 držav. Če takšno prijavo ocenjujemo s turističnega pogleda, potem je to velik dogodek za nacionalno turistično gospodarstvo. Prav tako pa je to tudi veliko športno tekmovanje. V primerjavi z letnimi olimpijskimi igrami, kjer v atletskem programu sodeluje okoli 2000 nastopajočih, so veteranske igre večje. Pri veteranih nad 40 let in na 35 let pri ženskah ni omejitve na državo in tudi norme niso tako visoke. Da je tekmovanje tudi v športnem pogledu veliko, pričajo nastopi številnih olimpijskih zmagovalcev. To so Al Dester (disk), Gaston Roelants (3000 zapreke), Alain Mimoun (maraton), Bob Richarus (palica) Par-ry o Brien (krogla), Faina Mel-nik (disk), Dana Zatopet (kopje) in druga imena svetovne atletike. Ker je kategorij veliko, na pet let nove, je tekmovanje zanimi-vo,a dolgotrajno. V Rimu 1985 je bila uvedena tudi kategorija nad 90 let, v kateri so tokrat nastopali samo trije tekmovalci, ki so tudi v teh letih ne odrečejo športu in živijo zdravo. Najstarejši udeleženec je Indijec Singh pri 93 letih, ki je bil kot sodobnik Nehru-ja zaprt 15 let, z atletiko pa se je začel ukvarjati šele pri 70 letih. Teče pa 100 in 200 m. Za primerjavo je treba navesti svetovni rekord na 100 m za moške na 80 let in sicer Packard (ZDA) 15,4, pri ženskah nad 70 let pa Polly Clarke (ZDA) 18.2. Iz Jugoslavije je na pot odpotovalo deset tekmovalcev in ena tekmovalka. Iz Slovenije so to: Nataša Urbančič (kopje), Jože Kopitar (kopje), Branko Vivod (višina), Jože Brodnik In Marko Sluga (kopje) in rieteroboj, Lado Konc (palica, 110 ovire in pete-robojj, Tone Kaštivnik (petero -boj). Ostali udeleženci so še: Franjo Mihalič, 5.000 in 10 000 m, Boško Djordjevič maraton, Srečko Štiglič kladivo, Žarko Primorac kopje. Jugoslovani, čeprav malo številni, so v veteranskih vrstah zabeležili že vidne uspehe, saj imajo vrsto svetovnih in evropskih prvakov (evropska prvenstva so med svetovnimi, vsako drugo leto, naslednje 1988 v Ve-roni Italija) in rekorderjev. Trenutno so svetovni rekorderji še Pedro Goič (krogla in kladivo) v kategoriji na 80 let, Jože Kopitar v kopju v kategoriji nad 50 let, Ivan Ivančič v krogli nad 40 let in Žarko Primorac v Kopju (novo) na 40 let. Od Slovencev so bili svetovni prvaki poleg Jožeta Kopitarja še Pavla Pajtler in Branko Vivod. Kazen v Kranju je veteranski klub samo še v Zagrebu, medtem ko pri atlatski zvezi SRS in SFRJ doslej ni ustanovljena niti komisija, kar je prava sramota. Po dolgih letih je bilo letos v Kranju drugo slovensko prvenstvo za veterane, kar pomeni morda le korak naprej iz stanja, kakršno je danes. Edini jugoslovanski veterani se prijavljajo v tujini ločeno vsak zase, edino jugoslovanski nastopajo v klubskih tren i rkah in majicah ter so edini atleti, ki prosjačijo za denar za delno kritje stroškov. Kranjska atleta Lado Konc in Tone Kaštivnik* sta doslej edina udeleženca svetovnega prvenstva. Konc je dosegel največji uspeh v Rimu (1985) s sedmim mestom v peteroboju, Kaštivnik pa v Puertu Ricu (1983) s četrtim mestom v peteroboju (200 m, 1500 m, daljina, disk, kopje). Ker so potovanja izredno draga, se je na prošnjo za pomoč odzvalo tudi združeno delo iz Gorenjske in prispevalo nekaj sredstev za potovanje. Sem sodijo ZTKO Kranj, Iskra ERO, Gradbinec, Gorenjski sejem, Generalexport, Merkur in Živila Kranj. V Kranju in okolici je še vrsta veteranov, od katerih je v prihodnosti možno računati na udeležbo v mednarodnem merilu To so Stanka in Dušan Prežel j, Franci Florjančič, Rok Štros, Franci Kavčič, Jože Sat-ler, Franci Fister, Umek, Fortu-na, Udovč, Papler ... Kaštiv nik Kros v Mojstrani Mojstrana, 17. novembra — Šolsko športno društvo na osnovni šoli 16. december v Mojstrani je priredilo v Mlačci občinski kros. Krosa so se udeležili najboljši tekmovalci iz osnovnih šol jeseniške občine. Med učenci in učenkami prvih in drugih razredov so bili najhitrejši Barbara Koselj, Meta Markež in Tina Kržišnik iz Žirovnice ter Uroš Tajnikar iz Žirovnice, Miha Sfi-hgoj iz Mojstrane in Gorazd Kneževič s Toneta Čufarja. Med učenci tretjih in četrtih razredov Silvija Hašimovič (Kranjska gora), Alma Kičin (Tobe Čufar) in Barbara Tomazin (Mojstrana) ter Romana Veber (Mojstrana), Milan Hafner (Mojstrana) in Gorazd Jenko iz Žirovnice. V tekmovanju petih in šestih razredov so med dekleti slavile učenke s Čufarjeve šole Tina Batur, Alenka Dolžan in Melise Seferagič, med fanti pa Luka Markež in Simon Mavrež iz Žirovnice ter Jernej Špragr iz Mojstrane. V najstarejši skupini so bili najhitrejši Irena Berton-celj (Tone Čufar), Polona Pekolj (Kranjska gora), Mojca Krčelj (Tone Čufar), Igor Bašelj (Kranjska gora), Mitja Madon (Žirovnica) in Boris Ivanovic (Tone Čufar). Boštjan Kersnik, OŠ Mojstrana Podreča v drugi ligi Kranj, 18. november — Na kvalifikacijah za vstop v drugo republiško ligo, ki so bile v soboto in nedeljo v Domžalah in Litiji je kegljaška ekipa Simon Jenko iz Podreče osvojila prvo mesto in se tako uvrstila v drugo slovensko moško kegljaško ligo. Na kegljišču Poden v Škof j i Loki in Jelovica na Bledu je bilo odigrano finale za prvenstvo Gorenjske za člane. Naslov si je prikegljal član Triglava iz Kranja Brane Benedik. Vrstni red: Benedik (Triglav) 3506, 2. Pečar (Kranjska gora) 3454, 3. Zalokar (Triglav) 3438. 4. Košir (Ljubelj) 3365, 5. Jurkovič (S.Jenko) 3361, 6. Prezelj (S.Jenko) 3355. Kegljišče Janče v Srednji vasi je bilo prizorišče odprtega prvenstva v kegljanju v Cerkljah. Nastopilo je 30 članov, 10 mladincev in 6 članic. Vrstni red — člani: 1. Kovač 2177, 2. Štular (oba Krvavec) 2133. 3. Pester 2124, 4. Mali 2112, 5. Zvršen (vsi Adergas) 2090; članice: 1. Šorn 1509, 2. Novak 1481, 3. Bregant 1384, 4. Pire 1100, 5. Ambrož 69 4; mladinci: 1. Zorman 1926, 2. Šparakl 1908, 2. Slatnar 1905, 4. Lončar 1904, 5. Remic 1690, prvenstvo Krvavca - 1. Kovač 2177, 2. Štular 2133, 3. Šorn 2048, 4. Lu-skovec 2035, 5. Lipušček 2018. V prvenstvu krožka trim je bil prvi Kovač pred Stularjem in Šornom. D. H. Ceneno smučanje Kranj, 22. november — Počitniška zveza Kranj je tudi v tej zimski smučarski sezoni 1987-88 pripravila pester in ugoden aranžma smučanja na Jahorini. Lahko boste smučali na Jahorini in ceset dni bivali v hotelu B kategorije Bistrica. To bo desetdnevno smučanje za ceno 195.000 dinarjev. V ceno je vštet prevoz s spalnikom v Sarajevo in nazaj in karta za žičnice ter možnost organizirane šole smučanja za dve uri dnevno. Odhod na zimovanje bo 26. marca. Lahko pa se boste smučali se- dem dni s polpenzionom na Ja- horini tudi v zimovanju v Mla* dinskem domu Mladost. Termini za odhod so 31. januar jn 19. marec 1988. Cena smučanja in polpenziona v hotelu Mladost je 172.000 dinarjev. Vse podrobne informacij* lahko dobite vsak dan, razen sobote, od 630 do 1430 v poslovalnici PZ Kranj, Tavčarjeva 5, aH po telefonu 22-639. D. H. Po prvem delu mladinskih republiških rokometnih lig Duplje prve, Alples tretji Kranj, 22 novembra — V moški mladinski republiški rokometni ligi je v jesenskem delu tekmovalo deset ekip, od teb kar sedem z Gorenjske. S 16 točkami je na prvem mestu Di' nos Slovan iz Ljubljane, tretji pa so mladinci Alplesa. Če ne bi nesrečno zgubili s Termo polom, bi bili zaradi boljše razlike v golih prvaki jesenskega dela. Na zelo dobrem če'rtefO mestu so Preddvorčani. Dinos Slovan iz Ljubljane je prvi s 16 točkami s saroO enim porazom iz devetih srečanj. Prule so druge s 14 točkami (dva poraza), Alples pa tretji s 14 točkami in prav tako dvema porazoma, četrti je Preddvor z 12 točkami, peti Termopol II * 10 točkami, kolikor jih ima tudi Kamnik na šestem mestu. Sedma je z osmimi točkami prva ekipa Termopola, osma je. Besnita s štirimi točkami, deveti Peko z eno točko in deset1 Dinos Slovan II brez (očke. Tudi z razpletom jesenskega dela v ligi mladink smo na Gorenjskem lahko zadovoljni. Duplje so brez poraza prve. Odigrale so devet srečanj in osemkrat zmagale, enkrat pa igrale neodločeno. Mlada ekipa Preddvora pa je presenetljivo tretja z enakim Številom točk kot Krim na drugem mestu. Druge gorenjske ekipe so v spodnjem delu. Duplje so prve s 17 točkami, Krim drugi s trinajstimi, kolikor jih imajo tudi Preddvorčanke na tretjem mestu. Četrta je Olimpija 12, peti Itas Kočevje 10, šesto Polje 9, sedmi Rati-tovec 9, osmi Peko 5, deveti Kranj 2 in deseti Alples brez točke. J. Kuhar ' Ligaški izidi HOKEJ NA LEDU — Državni prvak Jesenice je igral v polfinalu «a evropski pokal v Veresu. Čeprav so Jeseničani izgubili vsa srečanja, dobro reprezentirali jugoslovanski hokej. j Pari prihodnjega kola, drevi — Jesenice : Kompas Olimpija ob 18. K ' v soboto Triglav : Bled, Kranjska gora Gorenjka mladi : Maribor. . NOGOMET — Za pokal NZS je Trigi%v doma gostil Domžale in tekn> se je končala z neodločenim izidom. Triglav : Domžale 2 : 2 (1:1). ^ KOŠARKA - V moški republiški ligi se je Triglav z gostovanja v W* vem mestu vrnil z zmago. V ženski ligi so Jeseničanke doma zmagale Metko, Kladivar je izgubil v Cerknici, Labod pa je bil poražen v igri z ško Odejo. Pari prihodnjega kola — Triglav : Iskra, Odeja : ID Jezica, Kladiva-Metalservis Pomurje, Cerknica : Jesenice. ROKOMET — V ženski republiški ligi je Alples izgubil doma z Novi mestom. Izid — Alples : Novo mesto 21 : 29 (7:15). * ODBOJKA — V drugi zvezni ligi se je Bled vrnil z gostovanja v K8"^, lu poražen, Blejčanke pa so iz Kopra prinesle obe točki. V moški rep" ški ligi je Triglav gostoval v Slovenski Bistrici in srečanje izgubil, žen vrsta Triglava pa je bila slabša v Ljubljani v igri s Partizanom Tabor- ^ Izidi - moški - Salonit : Bled 3 : 0, Granit : Triglav 3 : 0, ženske Koper Cimos : Bled 0 : 3, Partizan Tabor : Triglav 3:1. popari prihodnjega kola — moški — Bled : Rudi Čajevec, Triglav : IV Čevje, žen«ke — Bled : Dubrovnik, Triglav : Mislinjii. KOLESARSTVO - Kolesarski klub Sava je bila organizator prv™ ciklokrosa v Straiišču. Vrstni red — pionirji B — 1. Kosmač (Sava), *•.,), ufman (Rog), 3. Ziherl (Sava); pionirji A - 1. Studen (Sava). 2. Cevc *t 3. Hudoklin (Sava); ml. mladinci - 1. Bertoncelj. 2. Pilar (oba Saya/< K mladinci — Cvjetičinir (Sava); člani — 1. Polanc (Sava), 2. Maier -(mene Celje), 3. Tnhajster (Sava). ^ jj. TOREK, 24. NOVEMBRA 1987 KRONIKA 11. STRAN (^S^S^©IEIIGLAS Kraja električne energije, problemi z neplačniki Ce elektrika ne bi bila nevarna... Ge ' • kra^ °k z<*aJšnim cenah električne energije še veliko več, kot jih je. V Elektro |juj.niske — tozd Elektro Kranj odkrijejo na leto le nekaj primerov (pet, šest), ko si „ ^ Poskušajo na nezakonit način poceniti razsvetljevanje in ogrevanje prostorov, kot k raznm strojev in naprav. Krasti elektriko je veliko bolj zahtevno in nevarno, ^ ob polni luni obirati jablane v zakotnem sadovnjaku, ruvati krompir na njivi bli-*okl°Zda ali nesti nadomestni del mimo (nebudnega) vrtnarja. Elektrika ima »ostre re_T"'.Je torej nevarna in tudi električni vodi so zdaj veliko bolj zavarovani pred mo-otn .m' kradljivci energije'; kot so bili nekdaj. Glavne varovalke so že večinoma v ^ml"C*^' pOC* ključem, ki jih imajo le v nadzorništvih, precej vodov gre v tleh, po ""Ji. žico so ponekod nadomestili kabli. 0 ljudje, ki se razumejo na električno r^režje, se kajpak tudi v takšnih razmeji Znajdejo, kot se je, na primer, tudi ,Dcan iz Vogelj. Iznajdljivost pa bi se mu ^alu maščevala. Ko je priklopil prevali1 kamin neposredno na električni vod, • to storil tako nerodno, da je zažgal pod Preprogo in skoraj bi izbruhnil požar. . Se bolj zanimiv je primer iz Škofje j|pe, primer, kakršnega v kranjskem ^du ne pomnijo. Ko so k enemu od ^jeloških obrtnikov prišli monterji z *'°gom za odklop, jih je nagnal, češ da j/1 njem nimajo kaj delati. Monterji so u 2našli, zlezli v bližnji drog in tam od-a °pili obrtnikove porabnike električne 'nergije. Obrtnik, očitno nezadovoljen, je j .tom, ko so monterji že odšli, sam zve-r žice na drogu, vendar tako nespretno, sa °i lahko vsak čas zletele na tla. Če bi ve to tudi zgodilo, bi zaradi bližine poti erJetno pisali o mrtvih - ali vsaj o hudo pstrašenih. Ko je to videl republiški in-.Pektor, se je dobesedno prijel za glavo .energično zahteval od delavcev kranj-K*ga tozda, da »priključek« popravijo v ^*aj urah. Škofjeloški primer se je zna- 1 na zatožni klopi, kar je tudi razumlji- vo, saj je obrtnik ogrožal varnost ljudi in imetja. »Ko ugotovimo, da gre za krajo električne energije, pokličemo miličnike, da napišejo ovadbo, in hkrati obračunamo porabo elektkrične energije. Osnova za izračun je moč varovalke. Kradljivec mora plačati največjo možno porabo, ki pa je ponavadi precej višja od dejanske,« je dejal Ivo Rakovec, direktor kranjskega tozda. Obrtniki najbolj neredni plačniki, upokojenci za vzor Še večji problem kot kraja je neredno plačevanje porabljene električne energije. V temeljni organizaciji Elektro Kranj, ki je po številu odjemalcev četrta v Sloveniji, približno vsak deseti zamuja s plačilom. »Na mesec opomnimo (s priporočenim pismom) od 1850 do 2000 odjemalcev, vsak mesec napišemo okrog 380 nalogov za odklop, desetim do dvajsetim pa tudi dejansko odklopimo električne porabnike,« je dejal Miha Skuber, vodja oddelka za prevzem in oddajo električne energije. »Večina zamudnikov poravna dolg, ko se pri njih oglasi monter z nalogom za odklop. Ljudje se tega bojijo, nočejo ničesar tvegati, kar je tudi razumljivo, saj je danes le še malo gospodinjstev, ki nimajo hladilnika, zamrzovalne skrinje, električnega štedilnika...« Ljudje s tako imenovanega »družbenega roba« nezaposleni ali kako drugače problematični se najpogosteje znajdejo v položaju, ko ne morejo plačati električne energije, čeprav je pred vrati že monter z nalogom za odklop. »Ko nekatere poslušamo, kako skromno živijo in s kakšnimi problemi se ubadajo, se nam dobesedno zasmilijo, vendar ne moremo delati izjem. "Elektro" ni socialna ustanova, reševanje socialnih problemov je naloga drugih služb, pa tudi sicer se nam vsako popuščanje hitro maščuje,« je dejal Ivo Rakovec. Na vprašanje, kdo so najbolj neredni plačniki porabljene električne energije in kdo najvzornejši, je Miha Skuber energično odgovoril: »Najboljši so upokojenci, četudi nekateri med njimi že težko živijo; najslabši so obrtniki, večinoma eni in isti ljudje, ki so bržčas spoznali, da se jim zamujanje pri plačilu splača. Veliko nerednih plačnikov je tudi iz starih mestnih jeder, iz stanovanj, kjer ni centralne kurjave in se ogrevajo z električnimi pečmi. Problem so tudi nasilne vselitve: stanovalci na vse načine pritiskajo na Elektro, da bi jim omogočili uporabo elektrike iz omrežja, vendar pa takšnim in podobnim zahtevam ne moremo ustreči, kajti z Domplanom in drugimi smo se dogovorili, da se morajo stanovalci izkazati najprej kot »imentiki stanovanjske pravice«. C. Zaplotnik upoštevanje cestno prometnih predpisov Vozniki tekmujejo, kdo bo bolj grešil k*l*nJ. 20. novembra — Od začetka leta je doslej umrlo v nesre-kfw na Gorenjskem že 52 udeležencev v prometu, kar je 7 več p celo 1986. leto. Za večino nezgod je značilno, da so jih pov-vozniki zaradi neupoštevanja prometnih pravil. Najbolj I *.?askrbljuje, kot naglašajo delavci milice, da gre za zavestne rsitve predpisov. ^*le kazni in slaba J^eščenost Koi Je ?>mentar k takim podatkom skoraj odveč. Vseeno smo za-j ^b nekaj opažanj ljudi, ki so DI Cesti, o neupoštevanju pred- °v. Tole so izjavili! v Vftn Demšar, inšpektor za i0Kn°st Prometa Pri UNZ KranJ; $1 Vnašanje voznikov se je posesalo kljub povečanju repre-. nih ukrepov. Vozniki kar tek-£Uiejo, kdo bo bolj grešil. To po-^0 zato, ker so kazni premile. t^Prav je pričakovati spremem-H v zakonodaji, si samo od tega ,u "noremo obetati spremembe bolje. V celotni družbi se bo-0 morali zavzeti za uresničeva- _ nje širšega programa preventive. Da bi imeli boljše voznike, pa bo treba preseči usposabljanje zgolj za pridobitev dovoljenja in obenem postaviti razvrednoten poklic voznika na pravo mesto.« Martin Zupan, voznik avtobusa iz Vogelj: »Ne samo divjanje, tudi počasno in neodločno vožnjo bi bilo treba kaznovati! Velikokrat me razjezi, ker vozniki ne spremljajo postopkov drugih udeležencev v prometu, pa zato pride do kritičnih situacij. Tudi pešci skačejo čez cesto, kjerkoli se jim zljubi. Vozniki avtobusov pa moramo biti posebno previdni na slabo urejenih postajališčih. Tudi sam ne vozim čisto po šolsko, vendar varno.« Ali nosečnica sodi za volan Pred kratkim se je v Kranju ponesrečila mlada voznica katrce. Bila je v osmem mesecu nosečnosti in poleg obilnih telesnih poškodb, ki so posledica takih nezgod, je ^rpela tudi najhujšo - izgubila je še nerojenega otroka, "rimer je en sam, gorenjska statistika tovrstnih nesreč Vsaj zadnja leta ne pomni nobenega podobnega. Vendar je *&dosti svareč in tragičen, da nam da misliti. Biti mora nesreča, da se zamislimo, kako si v prihodnje prihraniti bolečo izkušnjo. Noben prometni zakon ali Predpis ne prepoveduje, da bi ženske v nosečnosti ne sme-'e za volan. Kolikor vem, tudi noben ginekolog ali medijska sestra v posvetovalnici ne odsvetuje vožnje, razen Ce se ženska izredno slabo počuti ali pa če gre za tvegano Nosečnost. Ženske same pa se (z avtorico tega prispevka Vred) tudi premalo zavedamo nevarnosti. Zdravniki nam ?vetujejo, naj v drugem stanju živimo karseda normalno ,a k normalnemu življenju očitno sodi tudi avto. Vendar Nobena nosečnost ne mine čisto brez težav. Ženska je v blagoslovljenem stanju navadno občutljiva, hitro utrujena, podvržena slabostim, kar vse vpliva tudi na njene vozniške sposobnosti; na dogodke na cesti ne reagira dovolj bitro in z razumom. Le trenutek nepremišljenosti (njene a,i pa koga drugega, kot je bik) tudi v omenjeni prometni Nesreči) in nesreča je tu. Že blago trčenje lahko izzove sPlav. Strah, da bo z otrokom kaj narobe, v nosečnosti najbrž še nima dovolj velikih oči. Sicer bodoče mamice ne ^ tako pogumno sukale volana domala do poroda, največ-Krat celo neprivezane (kako pa naj v zadnjih mesecih no-^ečnosti tudi uporabljajo varnosti pas). Zdrava pamet celo eleva, naj se nosečnica s prednjega sopotnikovega sede- a raje preseli na varnejšega zadnjega. . Nosečnost ni bolezen, trdijo zdravniki in prosvetljene odoče mamice. Res ni, pa vendar se ta čas varujejo najinega dela in hujših obremenitev. Prav bi bilo, ko bi se '-Ogibale tudi tako tveganemu opravilu, kot je v današnji °metni zmedi šofiranje avtomobila. _ „ » D. Z. Zlebir Jože Jordan, zasebni voznik iz Žiganje vasi: »Moti me predvsem, da vozniki osebnih vozil vsepovsod prehitevajo tovornjake. Primerov neprevidne vožnje je veliko. Pred nedavnim sem moral na cesti proti Dolenjski zapeljati s ceste, ker je iz nasprotne smeri pripeljalo neko vozilo povsem po moji strani vozišča. Zame pomeni odvzem izpita izgubo zaslužka, škoda na vozilu pa znaten strošek. Zato skušam voziti previdno in upoštevati predpise. Od 1972. leta, kar sem Znano je, da največkrat zakrivi nezgodo v prometu prav človek. Zal moramo zapisati, da to ne počne zaradi nepoznavanja predpisov, ampak zaradi neodgovornosti pri upoštevanju le-teh. V čem se kaže ta neodgovornost? Na prvem mestu je neprimerna hitrost vožnje. S tako vožnjo so vozniki povzročili kar 141 nesreč od skupno 397 hujših nezgod v devetih mesecih letošnjega leta, kar je za 9 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Divje vožnje ne morejo brzdati niti pogoste radarske kontrole niti dosledno kaznovanje. Vozniki so često nepozorni na stran in smer vožnje. Ko vozijo preblizu roba cestišča, ogrožajo pešce, ko vozijo po sredini cestišča ali celo prek črte, pa spravljajo v nevarnost nasproti vozeče. Tako so letos zakrivili 95 nezgod oziroma kar 61 odstotkov več kot lani. Izsiljevanje prednosti, kot je vožnja skozi rdečo luč ali skozi nesemaforizirano križišče po »zakonu močnejšega«, je vsakdanji pojav. V primerjavi z lanskim letom se je zaradi tega povečalo število letošnjih nesreč - v 9 mesecih so jih našteli 62 — za 17 odstotkov. Disciplina voznikov se je zelo poslabšala pri upoštevanju predpisov o stopnji alkoholiziranosti. Miličniki odkrijejo mnogo tako vinjenih voznikov, da komaj sedijo za krmilom. Zato se je vpliv alkohola na število letošnjih nesreč od lani povzpel celo za 140 odstotkov! Ob vsem tem ne gre spregledati dejstva, da se lastniki vozil prav tako malo zmenijo za predpise o brezhibnosti vozil v prometu. Na tehničnih pregledih morajo zavrniti prek polovico vozil. poklicni voznik, še nisem bil kaznovan zaradi večjega prekrška.« Stojan Saje NESREČE Krogla zadela lovca Gorice, 22. novembra - Za 41-letnega lovca Andreja Jermana iz Kranja se je lov pod Storži-čem končal v bolnišnici. Z lovci iz lovsde družine Storžič je lovil divjad na Tolstem vrhu. V Velikem lesu so se lovci postavili v strelce, sto metrov vsaksebi in merili na jelenai Lovec Anton N. je s karabinko nameril in ustrelil jelena, krogla je živali prebila vrat in nato švignila naprej ter zadela Jermana. Slednji je stal na takem mestu, da ga strelec ni mogel videti. Otrok padel s kolesom Radovljica, 22. novembra — Na regionalni cesti med Radovljico in Kropo se je ponesrečil 7Tetni kolesar Darko S. iz Radovljice. Ko je peljal po klancu navzdol, je izgubil oblast nad kolesom in prek krmila padel na cesto, kjer je obležal laže ranjen. Odpeljali so ga v jeseniško bolnišnico. Strmoglavil s strehe Gozd Martuljek, 21. novembra — V jeseniški bolnišnici zdravijo hudo ranjenega Ljubišo Vukičeviča,starega 41 let, z Bleda, ki se je ponesrečil na grad bišču hotela Špik v Gozd Martuljku. Vukičevič, zastopnik Ter-mike za Gorenjsko, je tega dne nadzoroval delo Termikinih delavcev na gradbišču, kjer so prekrivali streho. Ko je prečkal streho, mu je na aluminijevi pločevini spodrsnilo in izpustil je rob pločevine, za katerega se je bil držal, ter zgrmel s strehe, 14 metrov globoko. Delovni stroj se je vžgal Virmaše, 20. novembra — V gramozni jami se je vžgal delovni stroj, rovokopač. Zanetila ga je statična elektrika pri rezervoarju za gorivo, kjer je nakopičena vsa električna napeljava. Voznik rovokopača, 25-letni Franc Jelovčan iz Virmaš. je sicer takoj začel gasiti z gasi!nim aparatom, vendar zaman, zato je šel iskat gasilca v bližnjo Jelovico. Ti in gasilci iz Škofje Loke so ogenj zadušili. Škode na uničenem stroju je za okroglih 40. milijonov. Luči na avtu niso za okras V mesecih s krajšimi dnevi od noči je še posebej pomembno.' da vozniki poskrbijo za svetila na svojih vozilih. Ob oblačnih in meglenih dnevih morajo namreč pogosteje prižgati luči tudi podnevi. Zato je nujno, da so svetila brezhibna, saj niso vgrajena v vozila za okras. Skrben voznik bo vsaj pred vsako daljšo vožnjo pregledal, ali gorijo vse žarnice v lučeh, ali delujejo zavorne luči in kako je s smernimi kazalci: žarnice, ki pregorijo, z lahkoto zamenja sam; zato pa mora imeti vedno pri roki polno škatlo z rezervnimi žarnicami. Če ugotovi drugačno okvaro na svetilih, je bolje, da se takoj odpelje k avtoelektrikarju, kolikor se sam ne spozna na ta posel. Pri lučeh ni pomembno samo, da svetijo, temveč tudi, kako svetijo. Zato je dobro, da vozniki občasno kontrolirajo na optičnih napravah pravilnost svetlobnega snopa luči, ki ga obenem nastavijo na določeno višino. Ob izklopu motorja pa naj ne pozabijo ugasiti luči; s tem bi oslabili akumulator, ki ga je treba kot vir energije tudi drugače skrbno vzdrževati. Pa še to! Zaradi padavin in prašnega cestišča se na steklih hitro nabere plast umazanije, ki zadržuje svetlobo. Vozniku naj ne bo žal nekaj minut časa za čiščenje svetil, saj bo sam bolje videl in drugi bodo prej opazili njegovo vozilo. Obenem bo ugotovil, ali je katero od stekel razbito, da ga bo zamenjal. S. Saje S preventivnim delom zmanjšali število nesreč Ljublej, 20. novembra — Delegati šestnajstih postaj GRS Slovenije so na nedavnem zboru reševalcev na Ljubelju ocenili dveletno delo: Za načelnika komisije GRS so soglasno ponovno potrdili Danila Škerbinka, na predlog kranjske postaje GRS pa so za častnega načelnika izvolili Bi-neta Vengusta. Sprejeli so tudi program dela vseh petih podkomisij. Gorski reševalci so lani in letos sodelovali v 143 reševalnih in poizvedovalnih akcijah. Z gora so spravili tudi 37 mrtvih. Z razvejanim preventivnim delom vplivajo na zmanjševanje števila nesreč ob vse večjem obisku gora. Na zboru so v razpravi omenili, da je potrebno tesnejše sodelovanje z alpinisti, vendar ti največkrat nimajo motiva za takšno sodelovanje. Zatrdili so, da so postaje odprte vsem — alpinistom in vsem drugim, ki vse pogosteje pomagajo v reševanjih s helikopterji. Reševalcem so v veliko pomoč tudi zdravniki. V okviru civilne zaščite bo predvidoma ustanovljena tudi specializirana enota GRS za morebitno reševanje v primeru večjih nesreč. Za 25-letno reševanje so podelili priznanja Pavletu Šeguli, Janezu Brojanu, Klavdiju Mle-kužu in Janezu Odru. Mirko Kunšič Grenkoba vipija Brezjanskemu sodavičarju znižali kazen Radovljica, 20. novembra — V radovljiški enoti Temeljnega sodišča v Kranju so 6. aprila letos obsodili 62-letnega Vilija Klanska z Brezij, znanega izdelovalca brezalkoholnih pijač Vipi, zaradi nadaljevanega kaznivega dejanja (lani in predlani je utajil za 56 milijonov in 609 tisoč dinarjev davka in dajatev) na šest let zapora. Višje sodišče v Ljubljani je Klanšku znižalo kazen na štiri leta z razlogom, da je sodišče prve stopnje sicer pravilno upoštevalo vse okoliščine, ki so pomembne za višino kazni, vendar je pri tem precenilo težo storjenega kaznivega dejanja in v preveliki meri upoštevalo, da je bil obtoženec za takšno kaznivo dejanje že enkrat kaznovan. Klanškova zagovornika sta se potem obrnila še na Vrh-novno sodišče Slovenije, zahtevala izreden preskus pravnomočnosti sodbe in predlagala razveljavitev sodbe temeljnega in višjega sodišča. Vrhovno sodišče je njuno zahtevo zavrnilo, ker je ocenilo, da niso bile kršene določbe kazenskega zakona niti ne kazenski postopek. Klanšek je trenutno na prostosti. Prestajanje kazni so mu prekinili za določen čas iz zdravstvenih razlogov. Za »plačilo« ji je grozil z nožem Dobrota je sirota Kranj, 20. novembra — 38-letni Cvijetko Stojičič iz Goric je doslej večkrat zašel na kriva pota. Čeprav je bil že trikrat kaznovan, to ni vplivalo nanj, da bi se poboljšal, se redno zaposlil in živel v okviru možnosti. Nasprotno: lani je spet trikrat prišel v navzkriž z zakonom. V aprilski noči se je potikal po samskem domu v Kranju in v eni od sob izmaknil iz žepa srajce tri tisoč dinarjev. Ko ga je lastnik srajce in denarja odkril in je hotel o kraji obvestiti vratarja, je Stojičič stekel v stranišče in tam skril denar. Le dobra dva tedna kasneje je grozil svoji nekdanji ženi, ki pa ga je še vedno preživljala, v njenem stanovanju v Goricah, da jo bo zaklal. Na sodišču se je zagovarjal, da je segel po nožu le zato, da bi jo »malo prestrašil«, iz heca, vendar sodniki takšnemu izgovoru niso verjeli. Stojičiču so na glavni obravnavi dokazali še en ' ()greh« — prikrivanje kraje, saj je dobro vedel, da je uro, ki jo je nosil, sinu ukradel v šoli. Temeljno sodišče v Kranju ga je obsodilo na devet mesecev zapora. Sodba še ni pravnomočna. _Žareče jeklo zanetilo požar _ Jesenice, 20. novembra — Zagorelo je v Jeklarni II jeseniške železarne, ker se je razlilo žareče jeklo. Ogenj je zajel električne kable. Ker jeklo ni teklo iz vmesne ponovce v kokilo, je dal vodja procesa zapreti dno livne ponovce. Vendar ob pritisku na gumb mehanska naprava ni delovala in dno se ni zaprlo. Zato so morali jeklo spustiti v prelivno posodo po rezervnem odtočnem žlebu za zasilno prelivanje. Spustili so ga 10 ton, nato pa v skrajni sili, kot narekujejo predpisi, obrnili posodo do rezervne ponovce, ki je za vsak sarž že naprej pripravljena. Ko so odmikali livno posodo, je iz cevi, skozi katero teče jeklo mimo drsalnih plošč, steklo po podestu in se izlilo na varovalno kritino, pod katero tečejo nizkonapetostni kabli. Po nestrokovni oceni je ogenj napravil za kakih 5 milijonov škode, če ne upoštevamo izpada proizvodnje. D. Ž. 'ISMSSciJ©IEEGLAS 12. STRAN PRAZNIČNE ČESTITKE TOREK, 24. NOVEMBRA 1987 domplan Kranj, Cesta JLA 14 telefon: 24-440, 21-875 T0Z0 INŽENIRING TOZD STANOVANJSKA DEJAVNOST TOZD URBANIZEM urbanizem, stavbna zemljišča, investitor-ski inženiring in stanovanjsko poslovanje Delovnim ljudem in občanom občine Kranj čestitamo za praznik republike — 29. november — delavci DO DOMPLAN Kranj DELOVNIM LJUDEM, POSLOVNIM PARTNERJEM IN ODJEMALCEM ČESTITAMO ZA PRAZNIK REPUBLIKE IN JIM ŽELIMO OB NADALJNJEM DELU VELIKO DELOVNIH USPEHOV Kemična čistilnica in pralnica KOVINSKO PODJETJE KRANJ Šuceva 7 Delovni kolektiv čestita občanom in poslovnim prijateljem za dan republike — 29. november kot Servisno podjetje Kranj BDD Tavčarjeva 45, telefon: 21-282 Še naprej se priporoča za sodelovanje z vsemi svojimi dejavnostmi: zidarska, mizarska, vodovodno-inštalaterska, kleparska, krovska, ključavničarska, pleskarska in elek-tričarska. VSEH VRST USLUG, POPRAVIL, ADAPTACIJ IN STORITEV TER POLAGANJE PARKETA IN TAPISONA l Čestita občanom in poslovnim prijateljem za praznik republike — 29. november irth loške tovarne hladilnikov Škofja Loka Delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo za dan republike, 29. november ODEJA šr Ponudba pohištva, ki jo ima lesnma Kranj — Primskovo, spominja na stare dobre čase! Za 40 % ceneje vam Lesnina nudi dva opuščena pohištvena programa «MAJA« in »VESNA« —proizvajalca BREST iz Cerknice. Iz teh programov dobite: — otroško sobo že za 288.465. - din — šestdelno spalnico za 775.535. - din — regal za dnevno sobo za 532.899. - din Samo pri nakupu spalnice prihranite več kot 500.000. - novih din. Ker so količine omejene, vam v Lesnini priporočajo, da jih čimprej obiščete: Poleg ugodnih cen vam: 1. Pri izbiri in načrtovanju stanovanjske opreme svetuje diplomirani arhitekt — svetovalec 2. Imajo tudi plačilo na obroke 3-6-12 mesecev 3. Kupljeno pohištvo vam Lesnina Kranj pripelje do 30 km brezplačno. Občanom Gorenjske čestitamo za praznik republike 29. november ZCP CESTNO PODJETJE KRANJ n. sub. o. Kranj, Jezerska cesta 20, tel.: 064/26-681 TELEX 37720 CP KRN YU — TOZD VZDRŽEVANJE IN VARSTVO CEST — TOZD GRADNJE — DSSS DO Upravljamo, vzdržujemo, rekonstruiramo in gradimo ceste. Poleg tega opravljamo tudi druga dela nizkih gradenj ter nudimo gramozne in kamnite materiale. Čestitamo za praznik republike — 29. november AGR0C00P - AIK NOVI SAD z enotami: TOZD NE0PLANTA TOZD FARMAC00P TOZD AROMA - FUT0G TOZD KULPIN - N. SAD čestitamo občanom Gorenjske in poslovnim prijateljem za praznik republike — 29. november v skladišču v Kranju, Cesta Staneta Žagarja 51, (tel.: 064/25-268 in 064/25-267) nudimo: sveže meso, mesne izdelke, mesne konzerve, sveža jajca in perutnino, čips in vse vrste začimb, konzervirano sadje in zelenjavo. je v Jugoslaviji največje industrijsko podjetje, specializirano za izdelovanje prešite posteljnine. S svojim pestrim izborofl1 in odlično kvaliteto sodi v sam vrh ponudnikov tovrstnih proizvodov. — PREŠITE ODEJE — OKRASNA PREGRINJALA — NADVLOŽKI — VZGLAVNIKI — SPALNE VREČE — OTROŠKI PROGRAM so izdelani iz najraznovrstnejših tkanin modernih barv in vzorcev ter polnjeni s finimi, rahlo kodranimi sintetičnimi ali volnenimi vlakni. Delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestita za dan republike — 29. november. IgREK, 24. NOVEMBRA 1987^__ sozd . moda KRANJ Prodajalne v Kranju, Škofji Loki, Kamniku in na Jesenicah Čestitamo delovnim ljudem in našim zvestim kupcem za_ ^ ' praznik republike ter vas vabimo, da obiščete naše dobro ^ založene trgovine. ^ ŽITO Ljubljana TOZD Triglav - Gorenjka Proizvodnja pekarskih in konditorskih izdelkov Lesce TOZD Peka.na Kranj proizvodnja pekarskih Kdelkov ZA DAN REPUBLIKE ČESTITAMO DELOVNIM LJUDEM •N POSLOVNIM PRIJATELJEM Slovenske železarne tovarna vijakov mm v i jar\u w plamen kropa ZA PRAZNIK REPUBLIKE - 29. NOVEMBER -čestitamo delovnim ljudem in poslovnim prijateljem VEZENINE BLED Delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo za dan republike gozdno gospodarstvo bled, n. sol. o. B|«*d, Ljubljanska 19 tel : dir. 77 - 257 h. c. 77 - 361 - 364 telegram: GG Bled, poštni predal 42 Oospodari z gozdovi, proizvaja in prodaja različne vrste okroglega lesa. izdeluje kvaliteten okrogli les po posebnih na»*očilih, pripravlja resonančni les, nudi prevozniške usluge *a prevoz lesa in popravlja gozdarske stroje in naprave. DELAVCEM KMETOM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM ČESTITAMO ZA DAN REPUBLIKE - 29. NOVEMBER PRAZNIČNE ČESTITKE DELAVSKA UNIVERZA „TOMO BREJC" KRANJ Vzgojnoizobraževalna organizacija za odrasle čestita slušateljem, sodelavcem in prebivalcem Gorenjske za praznik republike - 29. november Triglav konfekcija Kranj Delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo ob dnevu republike in priporočamo naše izdelke mira Radovljica stavbno in pohištveno mizarstvo Radovljica, Šercerjeva 22, tel. 064/75-036 Delovnim ljudem čestitamo za dan republike TEKSTILNA TOVARNA T ZVEZDA KRANJ, Savska cesta 46 DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM ČESTITAMO ZA DAN REPUBLIKE GORENJSKI ZDRAVSTVENI CENTER KRANJ S TEMELJNIMI ORGANIZACIJAMI Zdravstveni dom Bled, Bohinj, Jesenice, Kranj, Obratne ambulante Železarna Jesenice, Radovljica, Škofja Loka, Tržič, Socialna medicina in higiena Gorenjske, Zobna poliklinika Kranj Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo Kranj, Bolnišnica Jesenice, Psihiatrična bolnica Begunje in Gorenjske lekarne Kranj čestita občanom za praznik republike — 29. november 13. STRAN (^3511Kyj©lSIIGLAS KARTONAŽNA TOVARNA LJUBLJANA n. sol. o. TOZD JELPLAST Kamna gorica Delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo za praznik republike Delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitke ob dnevu republike Slovenske železarne VERIGA LESCE 1 n. sol. o. JUGOSLAVIJA Tovarna verig, vijakov, odkovkov, orodij, pnevmatsko - hidravličnih naprav, industrijske opreme in meril ISKRENE ČESTITKE ZA DAN REPUBLIKE -29. NOVEMBER Delovna organizacija želi občanom in poslovnim partnerjem v prihodnje veliko poslovnih uspehov. SGP GRADBINEC n.sol.o.KRANJnazorjeva I Kolektiv splošnega gradbenega podjetja Gradbinec Kranj čestita občanom in poslovnim prijateljem za dan republike GLAS 14. STRAN MALI OGLASI, OBVESTILA TOREK, 24. N0VEMBRA19BJ ■ bombažna predilnica in tkalnica i tržič 64290 TRŽIČ, CESTA JLA 14. TELEFON (064) 50 571. TELEX 34507 YUTRBPT IZREDNO UGODNA PONUDBA S POPUSTI do 50 % 30% tkanine za oblačila posteljna in namizna konfekcija MAU 00 LASI tel.:27-960 ceita JIA 16 vozila Prodam R 5 TS, letnik 79. Tel.: 61 -339 Prodam Z 101, starejši letnik, v dobrem stanju. Mavčiče 89 19738 Ugodno prodam avto znamke VX vik- tor karavan. Sp. Brnik 42, Cerklje __19740 Prodam GOLF, star šest let. Bohinjska Bistrica, tel.: 76-230, dopoldan in 76-171, popoldan 19745 Prodam R 4, letnik 1981, karamboliran, motor nepoškodovan, registriran za celo leto. Metjahič, Podlubnik 160, Škofja Loka 19746 v TRGOVINI Bombažne predilnice in tkalnice Tržič v Potrošniškem centru »DETELJICA« v Bistrici pri Tržiču !q5ME2GLAS glas za vas m ZTKO KRANJ Kranj, Partizanska 37 Odbor za delovna razmerja objavlja naslednja dela in naloge: 1. BLAGAJNIK - ADMINISTRATOR Pogoji: program srednjega usmerjenega izobraževanja ekonomske smeri V. ali IV. stopnje, 3 leta delovnih izkušenj in poznavanje finančno-materialnih predpisov 2. VZDRŽEVALEC Pogoji: program srednjega usmerjenega izobraževanja strojne smeri IV. stopnje, najmanj 6 mesecev delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah ter sposobnosti komuniciranja s strankami Za objavljena prosta dela in naloge bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh od dneva objave na naslov: ZTKO Kranj, odbor za delovna razmerja, Partizanska 37, Kranj. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po izteku objave. CENTER SREDNJEGA USMERJENEGA IZOBRAŽEVANJA JESENICE Razpisna komisija razpisuje prosta dela in naloge: RAVNATELJA CENTRA SREDNJEGA USMERJENEGA IZOBRAŽEVANJA JESENICE Kandidat mora poleg splošnih pogojev predpisanih z zakonom o združenem delu in zakonom o usmerjenem izobraževanju izpolnjevati še naslednje pogoje: — visoka izobrazba ene izmed smeri izobraževalnega programa v Centru — pedagoško—andragoška izobrazba s strokovnim izpitom in najmanj 5 let delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju — izpolnjevati mora druge pogoje, ki jih opredeljuje družbeni dogovor o izvajanju kadrovske politike v občini Jesenice Mandat traja 4 leta. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v zaprti ovojnici z oznako »za razpisno komisijo« na Center srednjega usmerjenega izobraževanja Jesenice, C. bratov Rupar 2, v 15 dneh od objave. loLrrCI ISKRA ELEKTROMOTORJI i*gH lOlVI CM Otoki 21, 64228 Železniki razpisuje JAVNO LICITACIJO po sklepu DS DO za: OSEBNI AVTO RENAULT 30, letnik 1981, vozen, izklicna cena 1.600.000 din Licitacija bo 3. decembra 1987 ob 11. uri na sedežu DO, Železniki, Otoki 21. Ogled je mogoč 2. decembra 1987 od 12. do 13. ure. Varščino 10 % od izklicne cene plačajo potencialni kupci na blagajni DO. Eventualni prometni davek plača kupec. Nakup avtomobila je po sistemu videno-kupljeno. Poznejših reklamacij ne bomo upoštevali. GIP GRADIŠ LJUBLJANA TOZD Lesno industrijski obrat Škofja Loka bo po sklepu delavskega sveta TOZD z dne 28. avgusta 1987 in 2. novembra 1987 prodal NA JAVNI LICITACIJI rabljena osnovna sredstva 1. OSEBNI AVTO LADA - KARAVAN KR 135-194, karamboliran v nevoznem stanju, izklicna cena: 800.000 2. KOMBINIRANO VOZILO ZASTAVA 850 AFPK, KR 135-981, v nevoznem stanju, izklicna cena: 200.000 Licitacija bo v četrtek, 26. novembra 1987, ob 14.30 v prostorih GIP Gradiš, TOZD LIO Škofja Loka, Kidričeva 56. Ogled vozil je možen od 14. ure dalje. Davek plačajo kupci od izličitirane cene. Kandidati morajo pred licitacijo položiti 10 % kavcijo od izklicne cene. TOKOS TRŽlC Tržič, Cankarjeva 9 T R Ž" I C' Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: 1. ORODJAR 2. KLJUČAVNIČAR Pogoji: končana ustrezna šola poklicne smeri oziroma IV. stopnja usmerjenega izobraževanja kovinarske usmeritve /smer orodjar in ključavničar/, nad eno leto delovnih izkušenj in dvomesečno poskusno delo Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: Tokos Tržič, Cankarjeva 9, komisija za delovna razmerja. m TEKSTILINDUS EJRABMJ" Tekstilna industrija TEKSTILINDUS KRANJ Kranj, Gorenjesavska c. 12 objavlja prosta dela oziroma naloge v DS Skupne službe — kadrovski sektor IZVAJANJE POŽARNO VARNOSTNE PREVENTIVE 2 delavca Pogoji: IV. stopnja izobrazbe (gasilec), 2 leti delovnih izkušenj na področju požarne varnosti, vozniški izpit B in F kategorije ter dvomesečno poskusno delo Kandidati, ki izpolnjujejo zgoraj navedene pogoje, naj oddajo pisne priglasitve z dokazili o izpolnjevanju pogojev v kadrovski sektor delovne organizacije najkasneje v 8 dneh po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po opravljeni izbiri. i KINOKfttNJ Kino Kranj s svojimi enotami v Kranju, na Jesenicah v Tržiču, Kamniku in Duplici. ČESTITA VSEM SVOJIM KIN00BISK0VALCEM OB 29. NOVEMBRU - DNEVU REPUBLIKE V začetku decembra vas vabimo na ogled novega slovenskega filma režiserja Jožeta Galeta LJUBEZEN NAM JE VSEM V POGUBO, ki je posnet po motivih novel Ivana Tavčarja. Delovna skupnost ZTKO KRANJ razpisuje JAVNO LICITACIJO za prodajo: a) drvarnice in b) skladiščnega objekta Objekta sta namenjana za rušenje , material je treba odstraniti v roku 10 dni. Izklicna cena je: a) 58.936 din b) 317.181 din Ogled prostorov je mogoč po dogovoru s prodajalcem. Vse informacije dobite po tel. (064)21-176 ali 21-235. Ponudbe za odkup pošljite pisno v 8 dneh po objavi z oznako »Skladiščni objekt in drvarnica«; na naslov: ZTKO Kranj - DS, Partizanska 37, 64000 Kranj. Prodam kombi Z 850, letnik 1981, registriran do oktobra 1988. Tel 61 -814 19747 Prodam R 4, letnik 1977, dobro ohranjen. Buden, Podlubnik 152, Škofja Lo ka 19748 Ugodno prodam FIAT 132 GLS, letnik 1977, registriran za celo leto. Podpe-čan, Sv. Duh 165, Škofja Loka 19750 Prodam avto Z 1300, letnik 1976. Anton Demšar, Rudno 44, Železniki, tel.: 66-055_19752 Prodam 4 malo rabljene letno-zimske GUME 165 x 13 in termoakumulacijsko PEČ. Brane Mezek, Puštal 93, Škofja Loka _ 19757 Nujno prodam MOTOR APN 4, zelo dobro ohranjen. Matjaž Jekovec, Žiga-nja vas 68, Duplje 19762 Ugodno prodam dobro ohranjeno invalidsko TRIKOLO s pomožnim motorjem avtomatik 49 cm3. Franc Mavrer, Rožna ul. 11, Bohinjska Bistrica 19763 Prodam PRIKOLICO 40-590 za avto. Tel.: 19767 Prodam GOLF, letnik 1978, 77.000 km ali zamenjam za manjši avto. Pogačnik, Kamna gorica 75, tel.: 79-416 _19768 Prodam R 4, letnik 1979. Tel.: 35-185 19770 Prodam Z 750, letnik 1970, v voznem stanju. Tel.: 74-972_19777 Prodam R 16, letnik 1976, registracija do julija 1988, z rezervnimi deli. Nada Mitrovič, Partizanska 45, Škofja Loka _19778 Ugodno prodam CITROEN GS club 1,3. garažiran. Tel.: 47-383 19779 Prodam ALFO 33 1 3S, letnik 1986. Tel: 46-027_ 19780 Prodam 10 let starega GOLFA. Tel.: 40-382, popoldan_19784 Štiri nove GUME tigar 145 SR 13, pro-dam. Tel.: 23-841 19790 Prodam 126 P, letnik 1978, 80SM. Ju-stin, Lancovo 30/a, Radovljica 19792 Zaradi odhoda v JLA, prodam motor APN 6, dodatno opremljen s spojler-jem. Naglic, Cesta na Brdo 22, Kokrica _19799 Prodam CITROEN D 19 special, letnik 1971, dobro ohranjen, registriran do aprila 1988. Jože Benedičič, Na Plavžu 93, Železniki 19808 FORD CAPRY 2,3 GT, letnik 1980, pro-dam ali menjam za manjši avto. Toni Osterc, Vodnikova 4, Lesce 19809 Prodam ohranjen KOMBI Z 850, letnik 1982, prevoženih 30.000 s sedeži. Tel.: 51-442_19813 PEUGEOT 505 STI, lepo ohranjen, prodam ali zamenjam za manjši avto. Tel.: 28-820, popoldan_19817 Prodam dobro ohranjen RENAULT 4, letnik 1978. Bavdkova 4, Kranj Stražiš-če_19818 Prodam avto AMI 8, letnik 1976, 25 SM, v voznem stanju, neregistriran. Tel.: 33-952 19825 r-rodam BMW 315, 4 leta star, 5 prestav barvna stekla. Možina, Sv. Duh 68, Škofja Loka_19827 Prodam Z 101, letnik 1974, celo ali po delih. Janez Prelac, Na kresu 9, Železniki_19829 Prodam Z 126 P po delih. Tel.: 74-925 _19833 CITROEN super 1,3, letnik 1979, 72.000 km. Tel.: 81-215, Jesenice_19834 Zelo ugodno prodam OPEL KADET, letnik 1969, ogled popoldan. Čolič, Kolodvorska 10, Kranj 19839 Prodam VW 1200, letnik 1976. Franc Petre, Šutna 45, Žabnica 19843 Zelo ugodno prodam nevozno Z 101, letnik 1976. Cena po dogovoru. Petro-vič, UI. M. Pijade 11_19844 Prodam Z 101 confort, letnik 1980. Tel.: 79-767_ 19847 Prodam popolnoma nov R 4 GTL Tel.: 22-324 19848 PEUGEOT, letnik 1978, 78.000 km, prodam. Tel: 41-144_19806 Avtomobilske GUME 2 kosa s platiščem 145 x 13, prodam. Tel.: 28-808 _19895 Ugodno prodam APN 6. Kranj, C. 1. maja 65, št. stanovanja 23 19896 Prodam Z 101, karambolirano ali po delih. Praše 45, tel: 40-211 19897 Prodam APN 6, letnik 1985, za 50 SM. Jaka Grmek, Pšenična polica 17, Cer-klje_._19900 Prodam Z 101, letnik 1978. Voklo 39 _19904 Prodam Z 750, starejši letnik, obnovljen in TV črno-belo, staro štiri leta, cena po dogovoru. Blejska Dobrava 59/B__19906 Prodam avto R 4, registriran, po ugodni ceni. Tel: 22-333 19910 Prodam Z 750. Tel.: 27-952 Prodam JUGO 45, junij 84, garažiran, zelo dobro ohranjen. Ogled vsak dan dopoldan in popoldan. Lončar, Breg ob Bistrici 6, Križe pri Tržiču 19912 Ugodno prodam FIAT 126 P, letnik 1982 za 130 SM Alpska 57, Lesce _"_19913 Prodam Z 1300, letnik 1976, z avtoradi-om, cena 60 SM, ogled možen ob so botah. Kastelic, Breg 52, Žirovnica _19917 Prodam Z 101 lux, letnik 1978, obnovljena in registrirana do oktobra 1988. Zagore, Šolska ul. 5, Ribno Bled 19922 Ugodno prodam VW 1302, letnik 1970. Pranjič, Vodnikova 4, Lesce 19923 Zelo ugodno prodam GOLF diesel, letnik 1984. Frigelj, Retljeva 12, Čirče _19924 Prodam VW 1303, letnik 1975, prednji del karamboliran. Tel.: 65-130, od 15. ure dalje 19927 Prodam GOLFA, letnik 1980. Ogled v popoldanskem času. Škofic, Zg. Desnica 68 19930 Prodam nov batni CILINDER za FIAT 126. Tel: 28-088_19931 Prodam Z 101, letnik 1979. Cesta na Klanec 17/a, popoldan 19932 DYANO, letnik 1977, potrebno popravila, ugodno prodam. Jošt, Krake» ■ Naklo_______2| Poceni prodam osebni avto CITRC' break. letnik 1978. Gorjanc, G05j| savska 54, Kranj_______—1 Prodam FIAT 126. letnik 1378 gaj ran Ogled možen vsak dan P0P°ž# v Lescah, Alpska cesta 1___.__-j Prodam tovorni avto Z 635, letnik 19 in nov betonski mešalec ter 8 * {_ zne balkonske ograje. Zminec 4, ja Loka_______ Z 750, letnik 1977, obnovljena reg.'St"' rana do aprila 1988, z vlečno kju* ■ prodam. Tel.: 82-945___3- AMI 8, letnik 1976, dobro ohrangj prodam. Tel: 24-306____IZ^j Prodam avto SIMCO crysler 1* GLS, prva registracija 1978, pre^o« 86.000 km. Ogled popoldan. J6*^ Prodam Z 750, letnik 1974. Tel. Po ugodni ceni prodam FIAT 126 Pj,£ gistriran do 10 meseca 1988. !jj 27-945, popoldan______J5^jj Prodam APN 6, star 10 mesecev SM. Zajec, Hrastje 42, tel.: 3431 igg66 Prodam GOLF JGL, letnik 1382- Ijk 35-963_____1^ Prodam Z 750, letnik 84. Zg. B#flg Štefan, Luše 21, tel.: 64-121 ^_____S razno proda*!* Prodam usnjene ŠKORNJE za^!f cest. 42, povsem nove, približno 50 neje. Tel.: 61-025, zvečer _____£ Prodam FIAT 750, letnik 1976, fljj^jj ran, malo rabljen registriran do r't\ 1988, cena 80 SM, kombiniran r%) dolžine 4,50 m, višina 2,40 m, cen SM, kuhinjsko napo boseh 4 SM tel-: 22; mladinskih brigad 2, Kranj popoldan_^___ Prodam novo motorno "ŽAGO Jona in nov pralni STROJ Gorenje. Sujaj n\ Zg. Besnica 14, tel.:40-503 aparailaitro_j Prodam sedem let staro barvno T*^ 20 SM. Tel.: 37-116 19911 Prodam precej veliko in obno PONEV za vleko lesa ali drv iz 9° -r ^ do ceste. Priklop na traktor ali Q°?0fi\-čar. Kupim pa DESKO za sakov k« f,| ^ ski plug št. 5 ali 6. Poljšica 13, Zfl"^ ^ £_._-ri^ Štiristranska vvinig za obdelavo ^ na avtoprikolici, primerno za opatjLt, dam, z ali brez prikolice. Janez ^ Forme 12, Žabnica_____ Ugodno prodam barvni TV azur. Tel.: 36-133___—-^tf1 Nujno in ugodno prodam kornP3^-STOLP tec, deklariran, z zvočnik' hiba ( 2 x 60 W). Matjaž Jekovec ^1 nja vas 68, Dupluje__ Prodam črno-belo TV gorenje- jji 61-336_J^c Prodam več vrst GAJBIC, poM*$f-tračno ŽAGO ter FIAT 850 spec'«1^ Bitnje 31, Mlinar ____. ^ TV gorenje, stereo orbiter, n°v( s$f dam 10-odstotkov ceneje in HI r sui 300 W, prodam. RTel.: 51 -9ZJ 19# Prodam tračno (pand) ŽAG0.g« mm0. Jezerska c 116, Kranj^ Prodam STROJ za izdelavo fllo^ OPEKE (špičak) in 5 m3 peska. ^W Šolska ul. 5, Ribno-Bled __J^ 1 j*KK, 24. NOVEMBRA 1987 MALI OGLASI. OGLASI. OBVESTILA, OSMRTNICE .15. STRAN MU©IEHGLA£ «?Slralni STR°J obod.n Cetinje. 36-309 Urankar, Bntof 354. tel p^-—_______19775 •inolrTln?vo mo«omo ŽAGO tomos la BI n' STR0J gorenje Sušnik, šr^!___J_Uel 40-503 19785 Pretočn an U> 'eta 'n nov eiek,ricm T^|g^R. ugodno prodam. ^ndaTri^3'5110 KOMBINIRKO mio tr' operacije za 600.000 din. martno 8, Cerklje 19795 molzni 19797 standard 7 SK0 KOMBINIRKO mio •"•'O Št« tr*°Peracije za 600 000 din. {]~~--^______^majr^^ SlJOn Prodarr> prevozni yj Lahovče 63 Pfaff8^' 'Austrijski šivalni STROJ ?°m v^L0,n'm transportom in obre 48-2.0 °blak' Tenetiše 22, tel. Ortir:--_ _19898 » Qarl'lanVlDEOREKORDER orion hq 60-681 h S P|lotom, prodam Tel.: P^2?__!_______19899 Jere_m_ba7^^ontreal, ekran 51 I^^gg_jj_l12jelL: 24-100 19901 bergel &"bel _rV e' <6 ^M> Reh 1S u7i Toncka Dežmana 8. Kranj, po --____19902 ^nv'in f°br° ohranjen pralni STROJ 62-337 GRAMOFON philips. Tel.: Pr^p-----__19907 T«l ■ (nsibS?ni ^ gorenje, star 7 let Qg^Sll___lj7j_po15 uri 19914 22: qrna°mPrfodarn ITP music center MC čnikj Tpi°I«"' radl°- kasetofon, zvo-^-~-^______31popoldan 19915 VO 2aP°^eni Prodam plinsko NAPRA- 19934 OPTIKA VERVEGA NEVENKA Tavčarjeva 1, Kranj tel.: 27-610 (nasproti Delikatese) Vam nudi hitro in kvalitetno izdelavo vseh vrst očal z navadnimi in specialnimi lečami. Izdelujemo na recept in brez njega. Cenjenim strankam in občanom Gorenjkse iskreno čestita za praznik republike — 29. november Tel-''62,ftlcare'ši ™ barvni grundig U^^i-_______19945 32. jpr° Prodam MESOREZNICO št. ^base budžo'e- mesoreznico za 3g n,,)uke 'n pištolo za živino. _^9947 Fra"c Si?r°dam barvni ™ grundig — °,Iar-Rupa 28, Kranj 19949 Prodam bukove PLOHE in VITLO jem-sovo. Tel: 66-939_19908 Prodam suhe hrastove PLOHE in bukova DRVA. Tel.: 25-571, int. 41, dopoldan 19460 Prodam suhe smrekove in macesnove obloge notranje ali zunanje (opaž), ši rina 5,7,9 cm, dolžina 1-4 m in bukova DRVA. Tel. 64-103 19943 TOZD AGROMEHANIKA Kranj — Hrastje 52/a nudj brezobrestni kredit ali popust *a traktorje TOMO VINKOVIĆ, Bjelovar 'n Program lastne proizvodnje (škropilno tehniko) Ij'jjhtol: Centrala (064) 36-461, 36 751, 36-764, *»-033, 34-034, 34-032, PSC Hrastje (064) 34-035. ?^0? ofset RAZMNOŽEVALNI <«W 0ce 2110, format B 4. Tel.: A^-~_______19954 V 9aranADl0KASETAR, avtoreverz, še Nq'o ti nove verige riavl B ter ^336 uc *a 2 101, prodam. Tel.: '^^0°^^arrTtoplotno zračno ČR Ifškou, 2 Jure Renko, Suška c _19958 t **»lt *• Z da,iinskim upravljanjem in Nam Xalni STROJ ver.tas, poceni 'S|26 ne sta na Klanec 22, Kranj, r^Z? 19961 živali nI m«il S, u" Prodam betonsko železo, 0 8 *s naldinjak, Sv Duh 78, Škofja Lo f Fac prodam 30 vrec apna in 25 l*^,,, ADNEGA PESKA Gasilska 20, fe^i__-: 41-089 in darroI—■—-- bi' 140 i 3 okenskih POLKEN jelovi *«* novih v originalni em-*avar. Križe 117. tel 57-076 19743 |a!k,a,en CEVI 0 6/4 Stane Je- /0rt^r^i-°0u 8- Škofja LokVi9756 rast natur (desna) in jrJJ^rt, ,'i8ke«a PODA (širina 8 cm, i^nj cm). , !jančič, llovka 13, l°r0d_^----_______19769 _j?° Polovični ceni cca 16 m2 >?lava ,?,ne OBLOGE hrast. Ošabnik, l^?Q^!__^a hiša), Tržič 19783 Kr!?"^ ceneJe prodam nova K*_.&H"A komplet 3 kose, lužen Ku^^H9 15. Duplje 19787 ^L"je 25 suhih smrekovih PLO- ..19793 C'11 Vrt. keramičnih PLOŠČIC 20 fcS^lT* PO 6.000 m2 Miro Štern, r°,C6^-C___erklje 19794 fiS, 3_^V° kosov strešne OPEKE v*]o 3 d,n kos Cesta 26 julija 6, 19841 *_•»*_ v9b| k 0Sk "delovanju Šft'KE (LAHKO ZAKON-Jl ^ V?^° IN LETNO OB-«1 v KOCl NA KRIŠKI GO- l' Od°|!1 'maJo mlajši upokojen-SSSio H*ih sodelavcev priča- »Jjn'a]o n.^0 ,Jublteljl P'anin' iS«Va inn*ka. skušenj iz go-š,,stni pri du 'Ji bili pošteni in ^ y3kfr»- °s,Krbovanju in manj-^ 2eval"ih delih. ^riž„sLiahko Pojavite na ?'C6 294 KRIŽE inf. pa , teJ: °64/50-159 pri trn V 0(1 «• do 15. ure razen Prodam kmečko KOBILO za vsa dela. Janez Bogataj, Fužine 10, Gorenja vas _19751 Prodam colo KRAVO ali polovico in sedem tednov staro telico. Tel.: 68-144 _19758 Prodam KRAVO za zakol. Zgoša 11, Begunje__ 19773 Prodam črno-belega BIKCA, za rejo 10 dni starega. Struževo 20 19782 Prodam sedem tednov starega BIKCA simentalca. Voklo 13, Šenčur 19786 Prodam NUTRIJE z mladiči, primerne za nadaljnjo vzrejo. Tel.: 47-180, od 15. do 16 ure 19801 Prodam več mesnatih PRAŠIČEV, tež-kih 100 do 120 kg. Oman, Zminec 12, Škofja Loka 19805 Prodam breio TELICO ali zamenjam za jalovo Ovsise 28, Podnart 19810 Prodam 5 mesecev brejo TELICO si-mentalko in traktorski VALJ za valjanje njiv. Miha Naglic, Cesta na Brdo 22, Kokrica _19815 Prodam KRAVO in telico, breje 4 mesece, prašičke težke po 35 kg in Z 750, letnik 1977, registriran do novembra 1988. Čadovlje 3, Golnik 19819 Prodam lepega OVNA starega eno le to Milan Zupan, Kovor 28, Tržič 19828 Prodam PRAŠIČA, težkega 180 kg. Zg.Brnik 54 _19830 Prodam dva PRAŠIČA za zakol. Vasca 10, Cerklje_19835 Prodam KONJA, starega tri leta haflin-ger. Cvetek, Sr vas 9, Bohinj 19836 Prodam PRAŠIČE od 120 do 170 kg. Visoko 92, Šenčur 19666 Rodovniške pritlikave kodre (pudlje) srebrno-sive barve, prodam. Tel.: 38-064_ _19909 Prodam visoko brejo TELICO frizijko. Kalan, Žabnica 27 19918 Perzijske MUCKE, prodam. Tel.: 22 785 19921 Prodam breje OVCE. TeL (061) 627 087__19936 Prodam mlade PAPIGE skobčevke Li-trop, Pipanova 78, Šenčur 19953 Prodam 150 kg težkega PRAŠIČA. Strahinj 20, Naklo 19737 Prodam ovco z jagnjetom Bobovk 22, Kranj 19969 Prodam 10 tednov stare, rjave JARKI-CE Stanonik, Log 9, Škofja Loka 19970 kupim Kupim staro leseno STRUŽN ICO za obdelavo lesa Tel: 64 286 19753 Kupim smrekove PLOHE, suhe 8 in 10 cm Sp Bitnje 31, Mlinar 19771 Kupim dve GUMI zimski 155 x 12 ali 145 x 12. Boris Kotnik, C. 1 maja 69, Kranj_19776 Kupim drobni KROMPIR za krmo. Tel.: 65-089 19842 itaw.ogMrema Ugodno prodam JOGI 180 x 190, do bro ohranjen. Tel. 60-739__19742 Prodam otroško POSTELJICO z jogi jem m odejo Pivk, Sopotnica 16, Škof Mlad par (Slovenca) z zaposlitvijo vzameta v najem stanovanje v Kranju ali bližm okolici Tel. 21 858 19968 ja Loka 19749 Po ugodni ceni prodam PEČ kuppers-busch in ŠTEDILNIK gorenje na mehka goriva, velikost 50 x 50. Tel : 62-153 _19755 Prodam malo rabljen KAVČ. Srečo Debenc. Reteče 82, Škofja Loka 19759 Prodam OMARO za obleke (170 x 100 x 60). Medvešček, Mencingerjeva 3, Kranj_ 19765 Ugodno prodam ohranjen ŠTEDILNIK gorenje 2 + 2, hladilnik končar 200 + 50 in starejši pralni STROJ candv. Tel : 51-962 19798 ugodno prodam skoraj nov DVOSED Braniša, Ul Tončka Dežmana 10, tel.: 34-961 _19803 Ugodno prodam temno rjavo otroško POSTELJICO z jogijem. Tel : 74 391 _ 9812 Ugodno prodam KAVČ trosed in dva fotelja, cena ugodna. Ivo Šimič, Trg Svobode 23, Tržič_19821 Zaradi selitve nujno prodam stanovanjsko OPREMO in Z 101 v Lahovčah 31. Vprašati, Tuga Vidmarja 4, Jako vljevič, tel : 38-289__19826 Ugodno prodam 4 KW termoakumula- cijsko PEČ. Tel: 89 052_19838 Prodam skoraj nov ŠTEDILNIK 2 elek. 2 plin, cena po dogovoru Tel.: 28-336, po 19. uri 19840 KUHINJO in ŠTEDILNIK (4 plin, 2 elek-trika), dobro ohranjeno, prodam. Tel.: 28-427 19512 Š"<3 uporabno litoželezno BANJO, ugodno prodam. Polak, JLA 22, Kranj 19905 PEČ za centralno na trda goriva tam stadler 30.000 kalorij, rabljeno dve sezoni, ugodno prodam Drago Koretič, Hraše 16/C, Lesce, tel.: 74-235 19925 Prodam raztegljiv trosed in dva fote-Ija. Odar, Alpska 19, Bled_19926 Prodam dve termoakumulacijski PEČI. Tel.: 62-875_19940 Prodam sedežno GARNITURO, nov kavč in rabljeno kuhinjo, poceni. Tel.: 24-040 ali 62 937 19952 Ugodno prodam SPALNICO zaradi selitve. Ivan Andrič, J.Puharja 10, Kranj, tel: 33-357 19948 2 kosa termoakumulacijskih PEČI 3 in 4 KW, ugodno prodamo. Počitniška zveza, Kranj 19966 »tonoraiila Prodam novo STANOVANJE na Plani-ni-Kranj, 81 m2, za garsonjero, ostaio možen kredit ( 1 m* po 55 SM). Tel.: (061) 611-197, od 16. do 20. ure 19938 Mlad par nujno išče stanovanje na relaciji Jesenice-Radovljica-Bled. Tel.: 82-825 19963 Najboljšemu ponudniku dajem v najem ZEMLJO 1,8 ha. Prodam tud: ŠPI-ROVCE Tel : 42-914 19804 zaposlitve Električar TK z izpitom B.C, kategorije išče delo. Tel.: 45 338, popoldan 19800 Gostilna Černivec Mira Turk, Brezje, zaposli kvalificirano ali priučeno kuharico. Nastop službe takoj. Tel : 79-970 19816 Kuharico, lahko tudi priučeno zaposlim takoj. Dva dni v tednu prosto, hrana in stanovanje v hiši. Dober OD. Gostilna Marjan Marinšek. C. 26. julija 2, Naklo, tel: 47-031 19823 Dobro plačamo mlajšo upokojenko za nego bolnice na domu v dopoldanskem času. Oglasite se na naslov: Ve ter,nik, Križnarjeva pot 1/a. Kranj-Stra-žišče 19552 Komunikativnim osebam nudimo HO NORARNO zaposlitev. Tel.: 46 481 ___19919 Zaposlim honorarno MOČ v popoldan skem času, delo v prehrambenem kiosku. Tel.: 34-473, popoldan ali šifra: Zanesljiva 19920 Za prodajo najboljšega programa MLADINSKE KNJIGE, nudimo honorarno zaposlitev ZASTOPNIKU. Delo ob sobotah in nedeljah. Lasten prevoz. Šifra: Platoon 19928 Zaposlim KV kuharico, OD 50 SM. Tel: 80-051_19951 Takoj zaposlim spretno delavko za nedoločen čas, delo po potrebi dvoiz-mensko, plačilo po dogovoru. Prednost imajo kandidatke na relaciji Jese niče-Radovljica. Tel.: 80 318 19962 OBVEiTItA DRUŠTVO UPOKOJENCEV KRANJ, prireja vsako soboto družabno srečanje ob glasbi. VABLJENI vsi upokojenci in ožje sorodstvo. 18959 IZOLIRAM CEVI centralne kurjave z voino, pločevino. Tel.: (061) 216-673 _ 18497 VODOINSTALACIJO na novi hiši, tudi vsa popravila, vam naredi obrtnik. Tel.: 28-427_19510 SAVNA KLUB, Kranj, Kokrški breg 3/a (za Globusom), tel.: 21-927, bo odprt vse dni med prazniki od 17. do 22. ure. VABLJENI! 19950 »ITAIO Instruiram matematiko in fiziko za osnovno in srednjo šolo. Tel.: 26-912 19845 ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, očeta, dedka in brata ANDREJA VOLCA z Zg. Jezerskega 109 se vsem, ki ste nam v času njegove bolezni in smrti kakorkoli pomagali in čutili z nami, iskreno zahvaljujemo. VSI NJEGOVI Jezersko, 19. novembra 1987 V SPOMIN JANEZU TAVČARJU iz Čabrač št. 7 21. novembra je minilo pet let, odkar nas je zapustil naš dragi mož in ata. Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu in obiskujete njegov grob. VSI NJEGOVI Čabrače, 1987 V SPOMIN FRANCU PIFKO Ne jokajte na mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, pomislite, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite. 23. novembra je minilo leto dni, odkar odšel si tja, kjer ni trpljenja, ne gorja, a v našem domu ostala je praznina. Hvala vsem, ki obiskujete njegov prerani grob. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Šenčur, 11. novembra 1987 V 59. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, sestra in teta MARIJA VIRTNIK roj. Dvanajščak Od nje se bomo poslovili v torek, 24. novembra ob 15. uri na kranjskem pokopališču. Žalujoči: Otroci z družinami in ostaio sorodstvo Kranj, 22. novembra 1987 V SPOMIN 23. novembra je minilo žalostno leto, ko je prenehalo biti dobro srce naše drage mame MARIJE JANC Vrtač ni kove Hvala vsem, ki se je spominjate, ji prižigate svečke in postojite pri njenem grobu. VSI NJENI Zadnja vas, Nova vas, november 1987 ZAHVALA Tiho, kakor je živela, nas je zapustila naša draga mama, babica in prababica FRANČIŠKA ŽVAN roj. Čuden Vsem, ki ste jo imeli radi, ji darovali cvetje, jo pospremili na zadnjo pot, nam v težkih dneh pomagali in izrazili sožalje, se iskreno zahvaljujemo. Hvala tudi g. župniku za lepo opravljeni pogrebni obred in kvintetu Bratov Zupan za občuteno petje ob njenem grobu. Posebno pa se zahvaljujemo dr. Ažmanu in osebju kirurškega oddelka bolnišnice Jesenice za veliko humanost in skrbno zdravljenje pri njeni težki in dolgi bolezni. Prav tako hvala tudi Domu upokojencev v Kranju za vsako toplo besedo, skrbno nego in pomoč v dneh, ki jih je naša mama tam preživljala. Vsem naša iskrena zahvala. VSI NJENI Rodine, Kranj, Predoslje, 20. novembra 1987 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, deda, brata in strica JOŽETA ČEBULJA St. se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, sosedom za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Za podarjeni venec kolektiva Zvezda in DSSS nabavi Kibernetiki Kranj. Posebej se zahvaljujemo g. župniku za opravljeni pogrebni obred. ŽALJUJOČI VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob boleči in mnogo prerani izgubi našega ljubega sina, brata in strica FRANCIJA KERNA se najiskreneje zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali in z nami sočustvovali, njegov prerani grob zasuli s cvetjem in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo Centru slepih v Škof j i Loki za vsestransko pomoč in govor, družini Španovi iz Čirč, pevcem za zapete žalostinke in godbenikom. Hvala vsem, ki ga boste ohranili v lepem spominu! VSI NJEGOVI Kranj, 17. 11. 1987 NOVICE IN DOGODKI . >ola v Ribnem je stara 100 let Vsaj še dve učilnici in telovadnica tiibno, 23. novembra — 35 let po tem, ko je bila v prejšnjem stoletju grajena šola na Bledu, so jo zgradili tudi v Ribnem. Konec tega edna bodo svečano proslavili njeno 100-Ietnico. -■ostorsko stisko danes deloma rešuje igrišče pri šoli Čeprav majhno, so 35 let po iz-radnji šole na Bledu prebivalci ibnega zgradili svojo šolo. Zi-la in ura hoda na Bled so bili ikrat razlogi, da so se tako Uočili. Do zadnje vojne so jo 3tem tudi povečali, 1944. leta x je bila požgana. V^ndar'so se kmalu po vojni* domačini Uočili, da zgradijo novo šolo; kšno kot je pravzaprav tudi še •laj. Danes je to podružnična šola novne šole prof. dr. Josipa ernlja na Bledu. »67 učencev tamo v treh oddelkih. Prvi in etji razred sta samostojna, rugi in četrti pa kombinirana, eprav smo utesnjeni, imamo a šoli vse aktivnosti, ki sodijo v rogram. Tako imamo pevski jor, pionirsko organaizacijo, podmladek Rdečega križa in Mladi gasilec, pionirsko folklorno skupino, prometni in dramski krožek ter veselo šolo,« *)ravi vodja delovne enote šole Meri Poklukar, ki skupaj z učiteljicama razrednega pouka Meto Skumavec in Ilonko Ršumo- vič, skrbi za uresničevanje učnega in vzgojnega programa. Gabrijela Zupan pa ima na skrbi tople malice in čističo ter red v šoli. Čeprav ugotavljajo, da je šola premajhna, so v krajevni skupnosti z dejavnostjo zadovoljni; še več, ponosni so nanjo. Ni prireditve, proslave, svečanosti, da ne bi sodelovali tudi najmlajši prebivalci krajevne skupnosti. »Morali pa bi jo povečati s prizidkom za dve učilnici in telovadnico,« pravi tajnik krajevne skupnosti Janez Vidic. »Veliko težav imajo učiteljice s poukom telesne vzgoje. Telovadnica je pravzaprav obvezna še iz časov samoprispevka za šole. Takrat je bilo rečeno, da bodo tudi male šole dobile telovadnice. Če ne bi krajevna skupnost pri šoli uredila igrišča, matična šola pa ga je ogradila, programa telesne vzgoje skorajda ne bi mogli izvajati. Šolo pa bo treba povečati tudi zato, ker naj bi krajevna skupnost v prihodnje po programu dobila 50 novih hiš oziroma gospodinjstev.« Prireditve ob 100-letnici šole se bodo v Ribnem začele v četrtek, 26. novembra, ko bo ob 18.30 ( v zadružnem domu najprej predstava Stoji učilna zidana, nato pa še koncert ženskega pevskega zbor Vezenine Bled. V petek ob 16. uri bodo v šoli odprli razstavo ob 100-letnici šole, ob 19.30 pa bo v zadružnem domu še proslava za praznik republike. Takrat bodo sprejeli tudi' cicibane v pionirsko organizacijo. A. Žalar Yinajsti zimsko športni sejem rabljene smučarske opreme Kranj '87 Zadovoljiva ocena zamenjane in prodane opreme ranj, 22. novembra — V nedeljo zvečer so zaključili na GS v Kranju že trinajsti zimsko športni sejem '.bijene smučarske opreme, kjer so zamenjali in prodajali starejšo smučarsko moško in žensko opremo i smučanje in drsanje. Splošna ocena je zadovoljiva. Ugotovimo lahko, da so šle najbolje v promet alp-;e smuči manjših višin in alpski čevlji. Šepala pa je prodaja bund, smučarskih hlač in anorakov. Prostori Gorenjskega sejma v Kranju so bili iri dni spet obiskani. Zbor vaditeljev, učiteljev in enerjev smučanja Kranj je pripravil že trinajsti aučarski športni sejem rabljene smučarske jreme'in opreme za po smučanju. V štirih dneh ! trinajsti smučarski športni sejem v Kranju, ki eden med boljšimi v Sloveniji, obiskalo nad .000 ljudi. Na splošno velja ugotovitev da je se-m spet dobro uspel, čeprav je zamenjava in proga stare in nove smučarske opreme v celoti še-«.la. Na tem sejmu pa niso prodajali samo starej-! smučarske in drsalne opreme. Svoje izdelke je na sejmu prodajalo šestindvajset zasebnih obrtnikov. Še največ pozornosti je bilo na pultu izdelo-valke pletenih izdelkov Brede Zalokar s Kokrice, ki je tudi predstavnica kolesarskega sklada, dobro pa so bili zastopani tudi ponudniki vse športne opreme Hill iz Bazovice pri Trstu. Med veletrgovinami so novo opremo prodajali tudi Nama iz Škofje Loke, Murka iz Lesc, čevljarna Ratitovec, Elita in Kokra iz Kranja, Alpina iz Žirov. Dobro so se prodajale tudi smučarske vozovnice s popustom RTC Krvavca, Velike Planine, Kompasa Zelenice in Starega vrha. Tone Sušnik, vodja zimsko športnega sejma: »Zanimanje za rabljeno opremo je bilo večje za 30 odstotkov kot lani. Povpraševanje je bilo manjše. Obisk je bil na lanski ravni in ocenil bi lahko, da si je sejem ogledalo nad 20.000 obiskovalcev. Cene rabljenega blaga so pri nas nizke. Nižje kot na drugih sejmih i Sloveniji. Ravno s tem smo omogočili vsem za-teresiranim kupcem res poceni nakup. Predvi-?no je, da bo ostalo več neprodanega blaga. Vse 3to, kar bo ostalo, česar na sejmu ne bodo proda-česar prodajalci ne bodo zahtevali nazaj, bomo iet poklonili Vzgojno varstvenemu zavodu Predor.« Matevž Pikec, vodja odelka za prodajo alpskih čevljev: »Dobro so se v sejemsko dejavnost vključili tudi alpski smučarji ASK Triglav in smučarji akrobati Kranja. Na tem sejmu je bilo naprodaj 2.300 parov čevljev za alpsko smučanje. Sprejemali smo samo kvalitetne čevlje za alpsko ^y smučanje Že odslu/.enc no zavrnili. Največja prodaja in zameniava teh alitetnih čevljev je bila do številke 39. Drugi če-ji so šli težje v prodajo. Prodali smo 60 odstotkov eh sprejetih čevljev za alpsko smučanje. Igor Kristan, vodja odelka za prodajo alpskih smuči: »Za prodajo je bilo sprejeto okoli 2000 parov alpskih smuči. Največja prodaja in povpraševanje sta bila pri otroških smučeh. Dobro so šle v prodajo tudi smuči za mladino. Zaradi draginje se starejši manj odločajo za menjavo in prodajo svojih alpskih smuči.« Brane Miklavčič, predsednik ZVUTS Kranj: »Ta sejem je eden največjih v Sloveniji. Imamo organizirano rabljeno prodajo. V našem področnem zboru je 250 učiteljev in vaditeljev ter trenerjev za smučanje in teke. Vse štiri dni je bilo na sejmu 170 naših članov. Opravili so 5.200 prostovoljnih ur dela. Sredstva, ki jih na tem sejmu pridobimo, vlagamo za izobraževanje in vzgajanje naših kadrov. To je tudi edini vir naših denarnih sredstev. Drugih virov pač ni.« Vso neprodano opremo lahko dvignete v petek, 4. decembra, od 16. do 18. ure pred halo A Gorenjskega sejma. D. Humer Foto: F. Perdan GLASOVA ANKETA Planinstvo je na Gorenjskem doma Ljubljana, 21. novembra — Med delegati 18. redne skupščine PZ Slovenije so bili tudi člani gorenjskih planinskih društev. Njihov delež v planinski organizaciji je kar velik, saj v petih gorenjskih občinah deluje 21 društev z blizu 20 tisoč člani. Mnoga društva imajo na skrbi po eno ali več planinskih postojank, kar ni niti najmanj enostavno. V razpravi na skupščini je na to vprašanje opozoril delegat PD Gorje Alojz Jan, ki je predstavil težave pri oskrbovanju visoko- gorskih postojank ter njihova prizadevanja pri prenovi Iržaške koče na Doliču in doma Planika. Pri slednji postojanki so porušili nekdanjo karavlo in postavili temelje za novo skladišče in skupna ležišča, kar bodo lan* ko zgradili le s pomočjo celotne planinske organizacije. Drugi gorenjski delegati niso sodeloval" v razpravi. Nekatere pa smo zaprosili za izjavo o dosežkih v njihovih društvih. Povedali so! Silvo Čadež, predsednik PD Škofja Loka: »Z letošnjim 80-letnim jubilejem društva dokazujemo, da že dolgo združujemo ljubitelje planin in narave ter skrbimo za ohranjanje lepot našega predviso-kogorskega sveta. Imamo prek 1300 članov, katerim skušamo vlivati novih moči za zdravo življenje in v dveh domovih ponuditi zadovoljstvo. Za naprej nameravamo privabiti čimveč mladih, slabe člane pa bi kazalo izločiti. Vso pozornost bomo namenili tudi vzgoji kadrov. Obenem si želimo manj formalnih in več pristnih stikov s planinci po Sloveniji in Jugoslaviji.« Pavle Dimitrov, predsednik PD Jesenice: »Naše društvo je eno večjih, saj združuje prek dva tisoč članov. Zal nam ne uspe privabiti več mladih, ker se nihče noče volontersko ukvarjati z vodenjem mladine po gorah. Največ uspehov dosegamo v gospodarjenju s planinskimi objekti. Imamo novo kočo na Golici, postojanki pri izviru Soče smo zamenjali kritino, letos pa smo se lotili prenove Erjavčeve koče na Vršiču. To kočo nameravamo delno dograditi in urediti za obisk že do septembra 1988, zato bo prihodnje leto največ skrbi z zbiranjem denarja in gradbenimi deli.« Andrej Štremfelj, načelnik AO pri pD Kranj: »Čeprav je po* vezava med planinstvom in alpinizmom v našem društvu dobra, tega ne bi mogel trditi za planinsko organizacijo. V njej alpinizem še vedno nima pravega« mesta glede na svojo veljavo. Preveč denarja gre v objekte; ob tem se ne zavedajo, da ni napredka v novih kočah in poteh, ampak predvsem v izobraževanju članstva. P*a' nince bi morali usposobiti tudi za gibanje P° brezpotjih, da bi tam znali uživati. O vzgoji v našem odseku pa razmišljamo, da jo bo treba ločiti med alpinisti in plezalci. Vse vec mladih se odloča za športno plezanje, ki zahteva manj opreme in denarja.« Stanko Kofler, predsednik PD Mojstrana: »Veseli smo, da je med približno 700 člani čedalje več mladih, katere prizadevno vodi na naši šoli mentorica Sonja Peternel. Le" tos so nas presenetili z nekaj dobrimi uspe' hi v tujih gorah naši alpinisti. Dobro delajo tudi člani postaje GRS, ki so vedno priprl' vljeni za pomoč v gorah; ob tem so stkali trd' ne vezi z enotami TO, JLA in milice. Največ skrbi imamo z upravljanjem Aljaževega doma v Vratih, kjer so stalne težave zaradi osebja in oskrbovanja. Prihodnje leto, k° praznujemo 60-letnico društvenega dela, bi radi uredili propadajoče objekte pri domu. zlasti Šlajmerjevo kočo.« Besedilo in slike: S. Saje Tirinški in beloresasti so šampioni Marija Bizjak iz Tupalič Tupaliče, 20. novembra — Marija Bizjak iz Tupalič pri Preddvoru že šesto leto goji male pa-semske živali (trenutno okrog šestdeset kuncev tirinške, belo-resaste pasme in ovnačev ter nekaj kur pasme australorp), se udeležuje razstav, dela kot tajnica v kranjskem društvu gojite-ljev malih živali in je delavna tudi v slovenski zvezi.< Priznanja, ki jih je doslej prejela na razstavah potrjujejo, da je zelo uspešna gojiteljica. Na dveh republiških razstavah so bili njeni beloresasti kunci izbrani za šampi-onsko kolekcijo in na razstavi v Žirovnici za šampiona razsta^-na tretji gorenjski razstavi -~" la je v začetku novembra v Kr_| nju — je imela najlepšo med beloresastimi in tirinški*^ kunci, razmišlja pa tudi o da bi se udeležila evropske i*8* stave, ki bo decembra v Beogr du. ■. »Gojenje malih živali ne P1 naša zaslužka. Preveč je dela izdatkov,« pravi Marija. dan se zamudim najmanj P. drugo uro - treba jim je V° 0 dati, jih nakrmiti, pred razsta tudi umiti, počesati, jim P°strJ,0 kremplje... Jedo takšno hra*\ kot domači zajci, sicer Pa -L vsako letu tudi cepim, jim da* ----------vvj/iui, J , :1/e vitamine in občasno tudi bn'v te.« C. 1> Igrače iz odpadnega kartona Ino«, varčno, lepe Škofja Loka, 20. novembra — Dajte otroku navadno vejo namesto baterijsko vodenega avte mobi" la, pa se bo ravno tako znal igrati. Njegovi domišljiji ni meja. Da ta trditev ni iz trte z" iti jt dokazala tudi današnja razstava izvirnih igrač, narejenih iz odpadnega kartona loškega mbulaž«0 grafičnega podjetja, v tej tovarni. EGP, ki zalaga loške vrtce z ostanki valovite in gladke lepenke, je namreč razpisal tekmovanje za najlepši, najbolj izviren izdelek. Zmagovalca praktično ni bilo oziroma so bili zmagovalci vsi, saj bi človek skoraj ne verjel, če bi ne videl na lastne oči, kaj vse zmorejo cicibani s pomočjo svojih vzgojiteljic. Lepenko so porisali, polepili in posili ter tako dobili prikupne medvedke, zajce, ježe, veverice, polže, pujske, slone... H. J., foto: G. Šinik ve Jutri, v sredo, 25. novembra 1987, bo od 19.30 ure dalje v kranjskem Delavskem domu spet živahno. Klub kranjskih študentov prireja spoznavni večer, na katerem objubljajo vrsto zanimivosti, ples in zabavo. V. B. loizaiiova sot Tržič, 20. novembra — Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti tržiške občinske skupščine so na sejah sredi tedna obravnavali tudi osnutek odloka o razglasitvi Dolžanove soteske za naravni spomenik. Predloženi osnutek, dopolnjen s pripombani in pregledno karto ozemlja, bodo dali v enomesečno javno razpravo. Zatem bodo pripravili predlog odloka za obravnavo in sprejem na zborih občinske skupščine. Sotesko v porečju Tržiške Bistrice nameravajo razglasiti za naravni spomenik zaradi edinstvenega nahajališča endemičnih paleozojskih okamnin, izjemnega biotopa na silikatnem grebenu z edinim nahajališčem redke vrste mahu, izjemno slikovite soteske reke v trdnih paleozojskih apnencih in kremenovih konglomeratih ter izjemno pestrega in slikovitega toka reke, ki se pre- bija čez velike balvane iz kremenovega konglomerata pa mnoge manjše slapove in skakalce. V ožjem območju predvidenega na' ravnega spomenika sta tudi zgodovinska spomenika partizanska tehnika »B« Gorenjskega in Kokrškega odreda pod Vratnim vr' hom in partizanska podzemna jama pod piramidami. Zavarova no območje bo namenjeno znanstveno raziskovalnemu delu, na ravoslovnemu turizmu ter pouku in rekreaciji. Delegati zbora krajevnih skupnosti so se strinjali z mne njem razlagalca, da je v osnutku odloka preslabo urejeno g°sP°, darjenje z gozdom, nabiranje rastlin in vedenje v ožjem in sir. šem območju spomenika. Obenem so predlagali, naj v razprav po prizadetih krajevnih skupnostih dobro pojasnijo meje narav nega spomenika. S. Saje