Vrniti tudi arondirano zemljo
Zbora, ki ga je sklical upravni odbor SKZ - LS v Grosupljem, so se udeležili številni kmetje, saj je že dnevni red, na katerem je bila med drugim tudi denacionalizacija, veli-ko obetal.
Temo zbora Integralni razvoj podeželja je predstavil Rudolf Rome, župan občine Gro-suplje. Opisal je, kako si zamišlja celostno podobo življei\ja v naseljih občine. Poudaril je, da mora tudi podeželje postati zanimivo za delo in bivanje, to pa se bo zgodilo, če bosta kmetijstvo in gozdarstvo nosila razvoj. Občina, ki ima take možnosti za ti dve pano-gi - in grosupeljska jih gotovo ima - jih mora znati tudi pravilno izkoristiti. Druge dejavnosti morajo biti za kmetijstvo dopol-nilne in tnorajo izrabljati naravne danosti.
Lahko bi rekli, da so kmetje na probleme navajeni. V preteklosti jim je družba priza-dejala veliko krivic; ob času ustanavljanja njihove stranke ter pred izvolitijo novega slovenskega vodstva pajim je bilo obljublje-no prenekatero izboljšanje. Ker so vse bi-stvene stvari še vedno v fazi dogovorov, so kmetje postali nestrpni, kar so na zboru tudi večkrat pokazali. Gozdarska problematika se rešuje že dobri dve leti, novega republi-škega zakona o gozdovih pa še ni od nikoder. Zato so člani občinske kmečke zveze v skle-pe zbora med drugim zapisali tudi to, da se zavzemajo za takqj3ryo ukinitev sedanjega sistema gozdarske organiziranosti, ki pred-stavljajo, kot je dejal Anton Jakopič, tipičen primer preživelega sistema. Hkrati s tem zahtevajo popolnoma prost promet z lesom ter se zavzemajo za ukinitev odkazila drevja v gozdovih, ki so v zasebni lastnini. Ker pa so gozdovi dobrina splošnega družbenega pomena, kmetje predlagajo, da se v bodoče ustanovi gozdarska svetovalna služba. Le-ta naj bi skrbela za izobraževanje kmetov in drugih lastnikov gozdov o rabi, gojitvi in varovaryu gozdov. Dejavnost te službe naj bi potekala v obliki predavarg, tečajev in obi-skov na t renu, kajti lastnik gozda in njegov svetovale morata biti prijatelja, ki skupaj pripomoi ta k celovitemu napredku družin-ske kmetije. Bodoči ureditvi gozdarstva pa je potrebno prilagoditi tudi sistem obdavči-tve, ki naj bi bil prilagojen prostemu trgu. Ena od možnih načinov je obdavčitev po hektaiju in sicer tako, da se gozdovom dolo-či vrednostne razrede po metodologiji. V pri-meru ekoloških in drugih katastrof pa bi lahko uvedli posebne olajšave. In če trdimo, da so gozdovi dobrina splošnega družbenega
pomena in da torej služijo vsem. naj za to funkcijo prispevajo svoj delež vsi uporabni-ki gozdov oziroma vsi občani.
Že dlje časa je v pripravi tudi nov zakon o zadrugah, kmetje pa zahtevajo njegovo čimprejšnjo sprejetje vključno z določili o vračanju lastnine iz obstoječih zadrug v novo nastale. Kmetija je namreč nedeljiva celota, zato naj se uzakoni možnost ustanav-ljarya kmetijsko gozdarskih zadrug, v katere se bodo lastniki prostovoljno vključevali ter v njih sami odločali in upravljali. Ob tem kmetje zahtevajo vračilo vsega premoženja iz sedaj obstoječih TOK-ov za gozdarstvo ter uradno državno revizijo vseh že začetih ste-čajnih postopkov v TOK-ih.
Jakob Muller, predsednik združenja last-nikov razlaščenega premoženja pa je kme-tom predstavil kako potekajo stvari, ki so povezane z denacionalizacijo. Poudaril je tu-di, da se združenje zavzema za to, da se v pro-ces denacionalizacije vključi tudi vračanje v arondacijskih postopkih odvzetih zemljišč v letih od 1960 do 1964, ker je v občini Gro-suplje še posebej pereče (v osnutku republi-škega zakona o denacionalizaciji pa piše, da se bo vračala samo lastnina, ki je bila odvze-ta do leta 1958). Pri vračanju kmetijskih zem-Ijišč in gozdov v naravni obliki naj imajo prednost tisti lastniki, ki se še vedno uvkvar-jajo s kmetijstvom in gozdarstvom in jim je ta dejavnost glavni ali postranski poklic. Ze v okviru tega postopka pa bi bilo dobro zao-krožili vrnjena kmetijska zemljišča, kar bi pripomoglo k lažji in racionalnejši obdelavi.
Pa še nekaj je kmete grosupeljske občine še posebej razjezilo. Predstavniki republi-škega kmetijskega ministrstva so namreč na enem od rezgovorov s kmeti dejali, da so arondacije pravno rešene ter da se s tem ne bo nihče več ukvarjal. Seveda je tako stališ-če v nasprotju z zahtevami kmetov in zahte-vami Slovenske kmečke zveze - Ljudske stanke, ki jih je prazaprav določila za oprav-Ijarvje tako odgovorne funkcije. Zato udele-ženci zbora zahtevajo, da se poostri odgovor-nost celotnega Republiškega sekretariata za kmetijstvo in gozdarstvo.
Upravni odbor Slovenske kmečke zveze — Ljudske stranke, Podružnica Grosuplje se opravičuje vsem članom kmečke zveze, ki zaradi neljube napake niso dobili vabila za udeležbo na občnem zboru. Prosijo za razumevanje.
M. MARINČIČ JEVNIKAR