C. P
Kr,
Kraljična in solnček
raljičua Cvetka se je s svojo puučko na roki sprehajaJa po kraljev-skem vrtu. Mladost in drobna norost in ljubek košček dostojanstva. /Anj se je s prstki v sladek pozdrav uarahlo doteknila cvetice. ki se je prcvec nagnila na belo stezo: zdaj je z roko posumela v gostem, gladko obstri-Žencin grmiču ob poti. Prišla je pa do saiuotne gredice. \ eselo se je vanjo zagledala in zamislila. Bila je greda po robeh zasajena z žlahtuim cvetjem, prostorček v sredi je pa bil prazen. Bržcas je tamkaj vrtnar nameraval Še isii dan vsaditi posebno lepo rožo, tako. ki rase brcz eitakih dražic, sama.
Kraljicna reče:
Če kikeriki skoči na plot. ali če skoči kikeriki na kup gnoja: zakaj ]>i pa kra-Ijičiia Cvetka ne mogla stopiti na vrh cvelne gredice, a?... Ali bi to bilo res tako čudno, a?.. .<
Govorjeno, storjeno.
Na okrogli gredici v sredi cvetja stoji otroČe s punčko v naročju.
^Na!... Ztlaj sem pa res Cvetka. Cvetka na gredici! Če me ugleda vrtnar. bo rekel: .Tristo zelenih! Kdo je pa potlaČil jnojo rahlo zeraljo?* — A jaz hom. rekla: ,.\tjka Cvetka je tukajle prav tiho rasla.' — Ce nie izneiiadi moja gospodičua vzgoji-(e)jica, se bo pač sponuiila, kako je meni ime ... Zakaj so mi pa izbrali tako ime ... ;Jaz  nisein  prav  nič kriva .. .<
Vzdignila je kraljična drobno čelo, pa ga »a pol miže uastavila božajočim zlatim žarkom.
O preljubi solnček,   tebi se še ne sanja ne,   kako ic ima kraljiČna Cvctka rada ...«.
Ali stc sHšalii*
Jaz sem mislil, da bo aolnček kar lepo tiho. Samo smeliljul sc bo — kakor po navadi. Tudi kraljična je bila takih inisli. Misliti se pa pravi nit: vcdeti. /godilo se je pa, da solnček ni maral raolčati, nasraejal se pa tudi ni.
Tako je bilo.
Naglo, z najpridnejšo naglk-o je poštel biserue kamenčke, ki so v dveh vrstah stali v odprtih Cvetkinih ustih. In nato je vnovic — ni bilg prvič ta (lan — poštel z hMskovito hitvostjo še bisere na ovratnici — kdo ve, kolikokrat ta dan jih bo šel Nato šele je kraljicni odgovoril s človeško besedo:
. O seveda: ,tako te imam rada* praviš. Mar misliš, da ne vera, da so ie besede včeraj iji danes slišali iz tvojih usl že desetkrat ali stokrat očka kralj in mamica kraljica in braiec kraljeTič in gospodična, tvoja vzgo-jiteljica?«
>A kanarček v kletki?«
>A papigu na verižici?e
>A (isti zajček?«
»A tisto črao pse, na dolgo kosmato?«
Teh solnčkovih vprašanj  jc bilo kar prcveč.
KraljiČna na gredi je pokrila bele katnenčke v ustUi z rdečiuii ustni-caini. Pritisiiila je punčko tesneje k sebi. Nehala se je smejati.
Fa je  vprašaia kratko in ocisekano;
>Kako naj pa rečem?«
iRavno  takok  se je  na ves glas zasmejal  solnČek.
Ta liip se jv v ppsku zacul prasket hitrih korakor. Nato pa sopihanjc in šum svilene obleke.
Ta uizka osebica, našopirjena. debeluhasta gospodiČna, )e pa gotovo vzgojiteljiea inale kraljiČne?
Mora žc biti. kajti vzdjgnila je Cvetko z gredice. Hudega se ni nič zgodilo. Obe sta bili dobre voljc in sta sc smejali. In se solncek povrhu. ČeveljČki so pac bili rjavi od prsii in malce umazani. kajti prst je tudi na kraljevskem vrtu  rjava in uma/ana.
Žal je Ijilo pa meni. ki sem skrivaj poslušal in pisal v svoj zapisnik. Moral sem uapraviti j)iko -r— kouec je bilo lepih reči. Prav žal uii je bilo. Kdo ve? kaj bi bil solnček še ljubeznivega s Cvetko pokrainljal? Taka reč. se ne slisi vsak dan.