velika prilož vsak petek izide BORZA, VREDNOSTNI PAPIRJI, PRODAJA, NAKUPI IN SVETOVANJE: v Oddelku vrednostnih papiijev na sedežu Gorenjske banke, (04/208-43-28,04/208-44-14 PRODAJA: na vseh naših bančnih okencih. Od. C 1. Kiwi Goren|ska^ Banka Banka ^ p^^AšJfom Leto LVII - ISSN 0352 - 6666 - št. 55 - CENA 200 SIT (16 HRK) Kranj, torek, 13. julija 2004 V petek je mestni svetnik Darko Jarc kranjskega župana Mohorja Bogataja ovadil kaznivih dejanj ponarejanja listin, zlorabe uradnega položaja ■ • fti ivk« ali uradnih pravic ter nevestnega dela v službi. Kranj - Za jutri, 14. julija, je kranjski župan Mohor Bogataj sklical sejo mestnega sveta, ki pa jo bo vodil podžupan Štefan Kadoič. V četrtek je predlagana gradiva, tako kot običajno, obravnavala koalic^a. Govorilo se je, da bo sestanek koalicije precej živahen, saj naj bi mladi napovedovali izstop iz koaliere. "O tem nismo govorili," nam je v petek zaupal Aleš Sladojevič, svetnik Mladih za Krai\j. "Dejstvo pa je, da smo županu že prej povedali, da ne vidimo več možnosti sodelovanja z i^im." I Vabilo k nakupu dvojčkov na Primskovem, ki jih še niso in jih ne bodo začeli graditi. Foto: Gorazd Kavčič Nezaupanje si je župan Mohor Bogataj pri mladih zapravil predvsem z nezakonito licitacijo poslovnih prostorov na Koroški cesti in nameravano gradnjo kioska pred hotelom Creina. "V četrtek smo med drugim govorili o prostorskih ureditvenih pogojih za Kranj, ki smo jih sprejeli na junijski seji. V Uradnem listu je odlok objavljen v drugačnem besedilu, kot smo ga sprejeli, torej se naše nezaupanje v delo župana Še poglablja," je še povedal Aleš Sladojevič. » Za kaj pravzaprav gre, pa sta Še isti dan podrobneje pojasnila Franc Čeh s Primskovega in njegov sokrajan Darko Jarc, opozicijski mestni svetnik (SDS), ki je v petek na policijski postaji v Kranju župana Mohorja Bogataja ovadil treh kaznivih dejanj. Razlog je že omenjeni odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za morfološko celoto urbanistične zasnove Kranja. Primskovlja-ni so se dve leti borili proti načrtovani zgoščeni poslovno-stano-vanjski gradnji v vaškem jedru, Darku Jarcu pa je na junijski seji z vloženima amandmajema uspelo takšno gradnjo preprečiti. Vendar pa odlok, 2. julija objavljen v Uradnem listu RS, besedil sprejetih amandmajev ne upošteva v celoti in, kot trdita Čeh in Jarc, omogoča gradnjo dvojčkov ob Jezerski cesti na zemljišču nasproti cerkve, ki je bilo na mestnem svetu opredeljeno kot vaško jedro Primskovega, ki se ureja s soglasjem krajanov in upoštevaje pešpot med cerkvijo in Šolo." Zanimivo je, da ob Jezerski cesti že stoji reklamna tabla, na kateri investitor Liko iz Liboj mimoidočim razlaga svoje graditeljske načrte in jih vabi k nakupu. Zdrava Mravlje iz kranjske upravne enote je zanikala, da bi investitor za gradnjo dvojčkov pridobil gradbeno dovoljenje. "Opozorili smo ga, da podlag za izdajo dovoljenja za gradnjo dvojčkov ni, če bo vztrajal, bo naša odločba negativna." Je besedilo objavljenega odloka v Uradnem listu namenoma drugačno od sprejetega? Prim-skovljani, ki imajo z zasebnimi projekti županovega svetovalca za prostor Franca Nadižaija slabe izkušnje, so prepričani, da. Helena Jelovčan Crni dnevi za črne gradnje Gradbeni inšpektorji nadaljujejo rušenje nelegalno zgrajenih objektov Krai\j - Po podatkih direktorja inšpekcije za prostor pri inšpektoratu za okolje, prostor in energijo Srečka Valiča je gradbena inšpekcija konec lanskega leta vodila 767 postopkov v zvezi z nedovoljeno gradnjo objektov na območju območne enote Kranj. Večino objektov, ki so bili v postopku upravne izvršbe, so naložbeniki tik pred prisilno odstranitvijo odstranili že sami. Med temi so bili počitniška hiša na Goreljku, gostinski objekt v ožjem mestnem jedru Kranja, stavba v gradnji na Poljšici, lesena nadstrešnica v Zgornji Beli, nadstrešnica na na Gorenjskem. planini Blato, brunarica na Goreljku, podaljšano ostrešje na Goreljku in objekt v gradnji na Uskovnici. Ta čas, je razložil Srečko Valič, je v pripravi večje število upravnih ižvršb v območju TNP. V kratkem pa naj bi nadaljevali tudi prisilno odstranitev brunarice ob jezeru v Preddvoru, ki je namenjena gostinski ponudbi. "Objekt naj bi prisilno odstranili v začetku junija, a so bila dela zaradi obveznosti izvajalca pri drugih izvršbah prekinjena," je pojasnil Srečko Valič. Mateja Rant, foto: Gorazd Kavčič Uspešen festival, uspešni umetniki v soboto se je z koncertom skupine The Platters zaključil četrti mednarodni multikulturni festival Carniola. Organizatorji so z izvedbo in obiskom zadovoljni. ... Iv •• • ..... . Kranj - Letošnji četrti festival Carniola je imel nekaj sprememb. V nasprotju z lanskim, ko je trajal več kot tri mesece, je bil skrčen na štiri intenzivne tedne, v katerih so se na vrtu gradu Khiselstein, na Pungertu, Maistrovem in Glavnem trgu ter v Pavšlarjevi hiši zvrstili koncerti in nastopi. Skupno več kot sedemdeset prireditev je organiziral Art Center, zavod za kulturo mladih, pod pokroviteljstvom Mestne občine Krai^ in številnih sponzorjev. Matej Rozman, vodja festivala, ugotavUa, da postaja festival v Kranju in njegovi okolici domač, bolj prepoznaven in obiskan. v kratkem naj bi porušili brunarico ob jezeru v Preddvoru. m Vzajemna. % Jaz zate, ti zame. Spoštovani zavarovanci in zavarovanke! Obveščanno vas, da se je Vzajemna, d.v.z.,. PE Kranj preselila v nove poslovne prostore na Koroški cesti 1, Kranj (na vrhu Jelenovega klanca v nekdanji Merkurjev! trgovini), kjer smo vsem sedanjim čeprav so letos prvič uvedli vstopnino, je bilo rednih abo-nentov kar petinsedemdeset odstotkov, večje kot lani je bilo tudi število obiskovalcev. Med njimi je bilo veliko Kranjčanov, kar je za organizatorje velik uspeh. Z različnimi prireditvami so se več let trudili, da bi v po-lemih dneh, ko smo tako radi govorili "da se v Kranju nič ne dogaja", mesto napolnili z življenjem. Letos jim je uspelo uresničiti svoj namen: oživljati staro mestno jedro ter lokalni kulturni razvoj. Vendar so bila za potrebna znana imena in kvalitetne prireditve, ki so zahtevala več finančnih sredstev, zato so pri izvedbi sodelovala številna podjetja. Mnogi med njimi so pripravljeni vlagati tudi v prihodnje. Festival postaja znan tudi med izvajalci, saj so nekateri med njimi že med letom izrazili željo po nastopu. Organizatorji festivala si v prihodnje želijo, da bi se za kulturne prireditve na prostem uredilo stalno pokrito prizorišče, kol so na primer Križanke v Ljubljani. Tako bi se izognili vsakoletni negotovosti zaradi vremena, ki lahko v hipu poruši še tako kvalitetno prireditev in napravi kup nepotrebnih stroškov. Ideji je naklonjena tudi mestna občina Kranj. Organizatorji že kujejo načrte za prihodnje leto: pogovarjajo se o ekstremni operni predstavi, v katero bi vključili operni ansambel iz tujine, še več poudarka bi namenili tudi kvaliteti prireditev. Za Kranj predstavlja to vse večjo promocijo doma in v tujini. Katja Dolenc, foto: Tina Doki CO H O V£> \o KD CN iT) ro o r-r- Oy jn bodočim zavaroN^üicem na razpolago p I R>nedeljek, torek in četrtek od 8.00 -15.00 ure sreda od 8.00 -16.30 in ob petkih od 8.00 -14.00 ure. hv o-CN CM CN CN Jadranka Juras z jazz skupino. Festival Carniola je štiri tedne skrbel za zabavo vseh generacij. « C lA > 5 S ON GORENJSKI GLAS • 2. STRAN POLITIKA / joze.kosnjek@g-glas.si Torek, 13. julija 2004 Predsednik republike dr. Janez Drnovšek je v petek podpisal odlok o razpisu volitev 90 poslancev državnega zbora. Volilna kampanja se bo začela 3. septembra. Ljubljana - Odločitev predsednika republike dr. Janeza Drnovška o razpisu volitev v državni zbor v nedeUo, 3. oktobra, ni nikogar presenetila, saj ni imel velike izbire. Zakon o volitvah v državni zbor določa, da mora predsednik republike razpisati volitve najprej 135 dni in najkasneje 75 dni pred iztekom štirih let od prve seje sedanjega državnega zbora. Od razpisa volitev do dneva glasovanja ne sme biti več kot 90 in ne manj kot 60 dni. Ob teh omejitvah bi bil lahko prvi dan volitev 29. avgust, zadnji pa 10. oktober. Po zakonu o volitvah v državni zbor in zakonu o volilni kampanji bodo začeli volilni postopki teči v ponedeljek, 26. julija, volilna kampanja se bo začela 3. septembra, politične stranke in liste pa bodo morale liste kandidatov oddati do 8. septembra. Razmere in dogodki v Sloveniji napovedujejo razgibano predvolilno obdobje, v katerem bodo po napovedih sodelovale vse sedanje parlamentarne stranke in vse delujoče zunaj-parlamentarne stranke in tudi liste, ki so sodelovale na junij- skih volitvah v evropski parlament. Po proporcionalnem (sorazmernem) volilnem sistemu, ki je zapisan v 80. Členu ustave, bomo izvolili 90 poslancev državnega zbora. Slovenija bo razdeljena na osem volilnih enot, vsaka enota pa na 11 volilnih okrajev. V vsaki volilni enoti bo izvoljenih enajst poslancev. Tako bo izvoljenih 88 poslancev, dva pa bodo izvolili predstavniki Italijanov in Madžarov, živečih v Sloveniji. Mandat novih poslancev bo trajal štiri leta. Poslanca v državnem zboru bo dobila tista stranka oziroma lista, ki bo dobila nad štiri odstotke na volitvah oddanih veljavnih glasov in s trem presegla tako imenovani "parlamentarni prag". Državni zbor je najvišje zakonodajno telo v državi in osrednji organ oblasti državljank in državljanov. Njim so neposredno odgovorni poslanke in poslanci. Vendar bodo razmere, v katerih bo deloval novi državni zbor, drugačne kot do sedaj. S članstvom Slovenije v Evropski uniji so bile nekatere pristojnosti nacionalnih parlamentov prenesene na evropskega, kar pa vloge državnega zbora kot najvišjega telesa zakonodajne oblasti ne zmanjšuje. Poslanci bodo predhodno obravnavali tudi zadeve, ki bodo na dnevnem redu Evropskega parlamenta, naši predstavniki v Bruslju in vlada, ki bo dobila na tem področju večjo vlogo, pa naj bi jih Čim bolj upoštevali. Gorenjska je vključno s Kamnikom in občinama Cerkno in Idrya prva volilna enota. V njej so bili na volitvah leta 2000 v državni-zbor izvoljeni Samo Bevk (Združena lista), Janez Podobnik (SLS), Dušan Vučko, Jelko Kacin, Blaž Kavčič in Maks Lavrinc (vsi LDS), Pavel Rupar (SDS), Franc Če-bulj (SDS, sedaj SLS), Bogomir Vnučec (SMS), dr. Andrej Bajuk in dr. Jože Bernik (oba NSi). Jože Koši^ek Usoda stare Radovljice Radovljica - Kulturno društvo Sotočje iz Radovljice je organiziralo konec junija okroglo mizo o starem mestnem jedru, ki so jo vodili občinski svetnik dr. Janez Resman, umetnostni zgodovinar in častni občan občine Radovljica dr. Cene Avguštin in mag. Cveto Uršič. Dr. Janez Resman je govoril o odnosu meščanov do svojega mesta in o dolžnosti, da najlepše urejeno staro mestno jedro v Sloveniji ohranijo potomcem, kjer je po propadu nekaterih podjetij priložnost za nova delovna mesta. Dr. Cene Avguštin je ugotovil, da je bilo pri obnovi stare Radovljice stoijenih najmanj arhitekturnih napak in je zato v celoti viden njegov srednjeveški značaj in njegovo prepletanje z renesanso in barokom. Meščanske hiše so edinstvene, Šivčeva hiŠa pa je primer najbolje ohranjene renesančne hiše. Predlagal je, naj občina namesti na vse znamenite hiše napise o njihovem pomenu, ki jih je pripravljen sam tudi pripraviti in primerno izobraziti turistične vodiče. Lepo ohranjen je tudi del mestnega obzidja. Mag. Cveto Uršič je govoril o rezultatih ankete med prebivalci v starem delu Radovljice, naključnimi obiskovalci in lastniki oziroma najemniki lokalov. Večina je soglašala z zaporo trga za promet in želela več klopi in zelenja ter izrazila pripravljenost za sodelovanje, je sporočil dr. Avgust Mencinger. J. K, KOTIČEK ZA NAROČNIKE Vabilo na Brione Na naš poziv k zbirai^u informac^ o znani kranjski restavraciji se je že odzvalo nekaj naših bralcev. Za ime Brioni je zaslužen Tito, je dejstvo, ki ga imamo zdaj potrjenega iz več virov. Slik ali dokumentov iz zgodovine Brionov pa Še vedno ni in ni. Zato vabilo k sodelovai\ju objavljamo še enkrat. Letos prenovljena restavracija, ki je po nekajletnem zatonu spet Kranju v ponos, vas vabi na obisk in k sodelovanju v nagradnem razpisu. Restavraciji Brioni smo že od nekd^ rekli Brioni pa čeprav se je prej uradno imenovala Park. Zanimivosti iz zgodovine restavracije bi radi izbrskali iz spomina ali iz zasebnih arhivov, zato vas prosimo, da se nam oglasite z zapisi, dokumenti, fotografijami ali z vašo pripovedjo. Vaše sodelovanje bomo nagradili. Trije izžrebani pošiljatelji ali sogovorniki bodo povabljeni v novo restavracijo in kavarno Brioni: 1. na kosilo 2. na malico 3. na sladico. Zanimivo gradivo iz zgodovine restavracije s pripisom "Brioni" pošljite ali prinesite na naslov Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj, po e-pošti: petra.kejzar@g-glas.si ali pa nas pokličite po telefonu: 04/201 42 57 oz. 04/201 42 41. Rezultati bodo objavljeni v začetku avgusta v časopisu Gorenjski glas. Petra Kejžar ................................................................................................................................................................... Ne pozabite pripisati tudi vaših podatkov Priimek in ime:.................................. Naslov:............................................ Slovenski dan v parlamentu Ljubljana - Predstavniki Slovencev po svetu so se pretekli teden že četrtič zapored zbrali na vseslovenskem srečanju v državnem zboru, ki gaje organizirala njegova komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Namen srečanja je izmenjava mnenj, izkušenj in predlogov med samimi Slovenci, ki živijo na tujem, in med njimi ter predstavniki Republike Slovenije. Glavni govorniki so bili izseljenski pisatelj Zorko Simčič, ki se je iz Argentine preselil v Slovenijo, podpredsednik državnega zbora dr. Miha Brejc, zunanji minister Ivo Vajgl in predsednik komisije državnega zbora za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Franc Puk-šič. Tokratno srečanje je bilo drugače organizirano od dosedanjih. Zaradi temeljitejše obravnave problemov so organizirali delo v štirih skupinah, ki so obravnavale izobraževanje in šolstvo (učenje slovenščine v Sloveniji in v tujini, pogoji za Študij v Sloveniji in možnosti za pridobivanje štipendij, sodelovanje slovenskih znanstvenikov iz domovine in tujine ter sodelovanje športnikov), kulturo, Čezmejno sodelovanje in vključevanje manjšin v čezmejne projekte ter Za poslovno cono v Gorjah Bled. - Občinski odbor Liberalne demokracije Bled podpira razvojni program podeželja za obdobje 2003-2010 za območje Zgornje Gorenjske, ki gaje obravnaval blejski občinski svet. Ta program je zelo pomemben za občine Bled, Bohinj, Jesenice, Kranjska Gora, Radovljica in Žirovnica. V Liberalni demokraciji na Bledu so za razvoj obrti in drobnega gospodarstva v občini in so zato za poslovno cono v Gorjah, ki bo pospešila razvoj občine in zagotovila nova delovna mesta. Pri tem pa je treba dosledno spoštovati pravila o varovanju okolja in natančno določiti dejavnosti v coni, so napisali v sporočilu za javnost. J. K. Nov kontingent v Bosni in Hercegovini Davčna številka:.............. Naročnik Gorenjskega glasa: □ DA □ NE Strinjam se, da mi Gorenjski glas lahko pošilja obvestila, ankete ipd.: Ü DA □ NE /a vas hele/inio čas! o občine tarna zaradi pomanjkanja denarja za vzdrževanje cest, za kar naj bi bil kriv tudi sistem financiranja iz dohodnine namesto iz nadomestila za uporabo javnih cest. Ob kritiki dosedanjemu nesposobnemu gospodarju gozdov izraža upanje, da bodo imeli Bornovi dediči več interesa za popravilo ceste. Kdaj se bo to zares zgodilo, še nihče ne ve. Po cesti z dovoljeno obremenitvijo do 3,5 tone pa vozijo naprej tudi tovornjaki, česar ne prepreči niti policija! Ali bo res potrebna hujša nesreča, da bo nekdo vendarle ukrepal? Če bi baron Born vedel za sedanje stanje ceste, ki jo je dal zgraditi pred več kot stoletjem, bi se verjetno sramoval. Koristne angleške izkušnje Jesenice - Osnovna šola Poldeta Stražišarja s prilagojenim programom se drugo leto v okviru mednarodnega projekta Comenius vključuje v šolska partnerstva. Lani je pet šol iz različnih evropskih držav -Francije, Nemčije, Velike Britanije, Poljske in Slovenije - sklenilo, da bodo v različnih oblikah predstavili tradicije in običaje. Ena od poti za izmenjavo stikov in medsebojno spoznavanje med učenci je elektronska, prek spletnih strani in pošte, kar pa ne more odtehtati srečanj v živo. To priložnost so imeli štirje učenci osnovne šole Poldeta Stražišaija, Borut Teraž, Elvi-sa Ćorbič, Saša Dragičević in Mario Ljubic, ki so sredi junija * odpotovali na tridnevno mednarodno srečanje v angleško vasico Debden severno od Londona. Mateja Susnik, mentorica projekta Comenius, ki je skupaj z Martino Kolar spremljala jeseniške učence v Veliko Britanijo. M. K. IMGLAS Odgovorna urednica Marija Volčjak Namestnika odgovorne urednice Jože Košnjek, Cveto Zaplotnik Uredništvo novinarji - uredniki; Boštjan Bogataj, Alenka Brun, Helena Jelovčan. Katja Dolenc, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Urša Peternel, Stojan Saje, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi; stalni sodelavci: Matjaž Gregorič, Mateja Rant, Mendi Kokot, Miha Naglič, Milena Mlklav-čič, Renata Škrjanc, Simon Šu-bic, Marjeta Smolnikar Slovenci nismo več ambiciozni "Namen obiska je bil spoznati angleško družino, njihove navade, hrano in čas za igro ter spoznavanje z otroki. Otroci so bili zelo navdušeni in so brez kakršnih koli zadržkov komunicirali z Tehnični urednik ^angleškimi vrstniki," razlaga Grega Rajnik 0 - Fotografija Tina Doki, Gorazd Kavčič, Gorazd Šinik Ljublana - Klub managerjev Ljublana in veleposlaništva kraljevine Nizozemske sta organizirala večer, na katerem so predstavniki tujih podjet^, ki so navzoča v Slovenci, govorili o svojih izkuši\jah pri delu s Slovenci in Slovenijo. Moderator dr. Peter Kra^ič iz McKinseyja je v izhodišču poudaril majhnost slovenskega trga in potrebo po ustvarjanju pogojev, da bi lahko privabili tuje investitorje. Konkurenčna domača podjetja so dobro izhodišče za partnerstvo z večjimi tujimi podjetji. Razpravljavci so se zelo strinjali, da v Sloveniji ni poceni delovne sile. Niti je nikoli tako izrazito ni bilo. Tako da moramo vlagati v tehnologijo, storitve in znanje, kot je poudaril Richard A. Johnson iz podjetja SaVa Tires, ki ni imel večjih težav pri prihodu v Slovenijo. V celem podjetju Sava Tires so zaposleni le trije tujci in pravzaprav sedaj Slovence izvažajo v tujino na odgovorna delovna niesta. Njihov cilj je razviti ma-nagment, ki ga vodijo domačini. Trg za pnevmatike je Evropa, kajti Slovenija ne more drugače kot gledati čez svoje meje. G. Koenig iz SKB je ugotovil, da Slovenci zelo hitro zgrabimo priložnosti. Srednja podjetja pa so naša prihodnost. Slovenija mora izkoristiti svojo prednost križišča v srednji Evropi in si za začetek prizadevati ujeti Avstrijo. Poudaril pa je naŠo prednost v večji odprtosti kot preostale države južne Evrope. Ono Tat-suya iz Toyote Adria je občinstvo zabaval s svojo iskrivo domiselnostjo in iskrenimi pogledi. Trdil je, daje Slovenija zagotovo bolj varno območje kot Tokio, Čeravno pri nas kiadejo kolesa, manj pa denarnice. Slovence nas je označil kot zelo zadovoljne ljudi (razen nekaj žena, ki se pritožujejo Čez svoje može), poštene, zanesljive in pametne. Ugotovil je, da Slovenci ne maramo več izzivov. Dosegli smo neko zadovoljivo življenjsko raven in zmanjkalo nam je ambicij. Ni več želje po velikih dobičkih. Kot majhna skupnost imamo prednost, da zelo lahko dobimo informacije o čemerkoli, hkrati pa informacije po enakem principu odtekajo iz podjetij. Imamo prednost v znanju jezikov nekdanje Jugoslavije in po osamosvojitvi smo svoj prednostni položaj dobro izkoristili. Premalo pa se sprašujemo o viziji za prihodnost. Jan Sholten iz podjetja Elan Marine je izpostavil pomembnost tega, da Slovenijo postavimo na evropski in svetovni zemljevid. Slovenci smo ponosni in niti ne preveč odprti za tuje predloge. Slovenske čolne je kar težko prodati, ker še vedno velja, da dobre čolne delajo v Skandinaviji. Elanove smuči je Stenmark prinesel na Švedsko, vendar je podjetje na teh lovorikah potem zaspalo in sedaj je treba trge ponovno odpirati. Edina ženska predstavnica Ljerka Puljič iz Agrokora je poslušalcem predstavila dosežke svojega podjetja, ki pa v Slovenijo ne izvaža tako dobro, kot Slovenija na Hrvaško. Razmerje je 1:6. Potožila je nad velikimi administrativnimi in osebnimi ovirami pri prodiranju na naše tržišče, da jim Mercator ne dovoli prodajati njihovih produktov. Sicer pa je rekla, da smo Slovenci predani delu in zaupanje ni težava. Slovenska podjetja trenutno čutijo velik pritisk pred konkurenco in zato se v času preoblikovanja ozirajo po južnih trgih. Dr. Helmut Sihler iz Henkla in Novartisa je najprej zelo pohvalil dosežke Leka in da je, kar se njih tiČe, Slovenija že na zemljevidu. Nedopustno bi bilo, da bi nove države članice EU obupale v novi tvorbi in bi se počutile zapostavljene. Močno pa je bil proti državni regulativi podjetij, ki ubija konkurenčnost. Evropa bi morala go- voriti o evropskih interesih in ne le nacionalnih. Prihodnost Evrope vidi v majhnih državah, ki bodo ustvarile novo sliko te tvorbe. V razpravi so se pojavila vprašanja majhnih držav, kot Singa- > pur, ki ga vodijo praktično kot podjetje in zato je lahko tako učinkovit in razvit. Vendar pa je prevladalo mnenje, da ni nujno potrebna taka struktura, pač pa le to, da je država odprta in pregledna. Odprta država pomeni konkurenčnost in razvoj. Izpostavljen je bil primer Toyote, ki je v svetu najbolj konkurenčno podjetje, v domači Japonski pa skrajno nekonkurenčno, ker država ščiti notranji trg. Na koncu so udeleženci razprave označili še slovenski značaj. Poudarjen je bil naš indivi-dualizem, ki pa ga lahko pravi vodja usmeri v pravo smer, tako da je mogoče timsko delo. Slovenci radi stvari delimo z drugimi. Malo tudi zato, da se pokažemo. Dominik Frelih Lektorica Marjeta Vozlič Vodja komerciale Mateja Žvižaj Vodja marketinga Petra Kejžar GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino. Ustanovitelj in izdajatelj: Gorenjski glas, d.o.o., Kranj / Direktorica: Marija Volčjak / Naslov: Zoisova 1, 4000 Kranj / Tel.: 04/201 42 00, fax: 04/201 42 13, e-mail: lnfo@g-glas.si; mali oglasi in osmrtnice: tel.: 04/201 42 47 (sprejem na avtomatskem odzivniku 24 ur dnevno); uradne ure: vsak delovni dan od 7. do 15. ure / Gorenjski glas je poltednik. izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22.000 izvodov / Redne priloge: TV okno (tednik), Moja Gorenjska (mesečnik). Letopis Gorenjska (enkrat letno) in devet lokalnih prilog / Tisk: SET, d.d., Ljubljana / Naročnina: tel.: 04/201 42 41 / Cena izvoda: torek 200 SIT, petek: 300 SIT; naročnina za julij: 2.300 SIT tretje četrtletje: 6.500 SIT, drugo polletje: 13.300 SIT letna naročnina: 26.000 SIT; redni letni plačniki imajo 25 % popusta, drugi letni naročniki pa 20 % popusta; naročnina za tujino: 100 EUR; v cene je vračunan DDV po stopnji 8,5 %; naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do pisnega preklica, ki velja od začetka naslednjega obračunskega obdobja / Oglasne storitve: po ceniku; oglasno trženje: tel.: 04/ 201 42 48. mmm GORENJSKI GLAS • 4. STRAN GORENJSKA / info@g-glas.si Torek, 13. julija 2004 Sporazumno do zbirnega centra za odpadke Krajani Studenega ne nasprotujejo le zbirnemu centru za odpadke, ampak tudi čistilni napravi. v Železniki - Vaščane Studenega zadi\ja dva meseca razburja načrt občine o posodobitvi čistilne naprave in predvsem gradila zbirnega centra za odpadke ob čistilni napravi. Razlogi proti zbirnemu centru so znani že z javne obravnave in smo o lyih že pisali v Gorenjskem glasu. Naj ponovimo, največji očitek krajanov Studenega je neprimerna dovozna cesta in predvsem nižanje kakovosti življenja z degradacijo okolja. Ta se je začela z gradnjo Alplesa, nadaljevala z izgradnjo čistilne naprave, pravijo vaščani. "Krajani Studenega smo že ves čas proti, ker ni ustreznega dovoza do čistilne naprave, cesta je preozka, promet bi se povečal vsaj za trikrat. Ne zdi se nam pošteno, da moramo vso svinjarijo pobrati prav na Studenem," so nam pred dnevi povedali vaščani, ki se ne želijo izpostavljati in hkrati ponujajo alternative. Zamislili so si, da bi večjo čistilno napravo naredili tik pred občinsko mejo s Škofjo Loko, poleg pa tudi zbirni center. Druga je veliko bolj realna, z lastnikom zemljišča v spodnjem delu Studenega so se namreč domenili za menjavo zemljišča, kjer je sedaj čistilna naprava. "Skupaj smo zgradili športno dvorano, govori pa se tudi o selitvi občine, za smeti in odpadke pa ni denarja, ampak jih bi morali požreti le mi. To ne gre," so nam še povedali vaščani. Kljub vsem očitkom pa so krajani pripravljeni popustiti, če jim občina povrne "škodo" z investicijami na Studenem. Gre za ureditev hudournika skozi Potokarjevo grapo, gradnjo novega mosta, seveda pa bi lahko našli še marsikaj. Župan Mihael Prevc napoveduje sprejem lokacijskega načrta in spremembo prostorskega plana, ki naj bi bila potrjena na jutrišnji seji občinskega sveta: "Tudi vlada je dala pozitivno mnenje vlade o spremembi prostorskega plana." Glede javne obravnave župan meni, da jo lahko izpelje, saj želi z vaščani sodelovati. "Skupaj bomo uspeli s kompromisom, zato vaščanom ponujam še eno možnost. Do čistilne naprave namreč vodi še ena, zasebna pot. Zbirni center za odpadke moramo narediti letos, saj bi sicer denar propadel, lastništvo ceste in dostop pa bi uredili v naslednjem letu," ponuja rešitev župan. O prestavitvi čistilne naprave župan pravi, da to ne vzdrži racionalnosti, kakor tudi s strani pristojnih soglasoda-jalcev. Občina je krajanom ponudila tudi ureditev dovozov in izvozov, postavitev ograj ob cesti, tudi pri gradnji mostu so obljubili finančno pomoč. Boštjan Bogataj petsto Zaključne slovesnosti 19. spominskega pohoda na Triglav na Pokljuki se je udeležilo nad sest tisoč ljudi Slavnostni govornik Janez Stanovnik je pozval k spoštovanju resnice in poštenja. Pokljuka - Blizu 530 borcev NOB, veteranov vojne za Slovenijo, vojakov, policistov in ljubiteljev gora je v petek krenilo na 19. spominski pohod na Triglav, ki je bil tokrat posvečen Triglavu, simbolu slovenstva, partizanskim patruljam, ki so se leta 1944 povzpele na vrh Triglava, vojni za samostojno Slovenijo, 130. obletnici rojstva in 70. obletnici smrti generala Rudolfa Maistra in sodelovanju slovenskih partizanov z zavezniki v boju zoper fašizem in nacizem. Zaradi slabega vremena je bil pohod uradno končan na Kredarici, najpogumnejši pa so se na lastno pest povzpeli na Triglav. Med pohodniki so bili tudi tokrat gostje iz Ankarana ter Šte-veijana in Doberdoba v Italiji in bivši predsednik Republike Slovenije Milan Kučan, ki je bil na Kredarici deležen še posebej prisrčnega sprejema. Pohod je bil v soboto zaključen s slovesnostjo pred Šport hotelom na Pokljuki, kjer se je zbralo nad šest tisoč ljudi, v kulturnem in zabavnem programu pa so sodelovali povezovalca programa- Branka Smole in Samo Gardener, godba na pi- Najlepši gorenjski nageljni Milan Kučan in Janez Stanovnik. hala Slovenske vojske, partizanski pevski zbor in ansambel Storžič. Pred tem je Štefka Kučan skupaj .z blejskim županom Jožetom Antoničem v ga- v leriji Šport hotela na Pokljuki odprla razstavo slikarskih in kiparskih del 12. Triglavske likovne kolonije. Na osrednji slovesnosti je zbrane najprej nagovorila bohinjska županja Evgenija Korošec in vse povabila na Pokljuko tudi prihodnje leto, ko bo 20. jubilejni pohod na Triglav. Minister za šolstvo, znanost in Šport dr. Slavko Gaber, ki se je z ministrom za notranje zadeve dr. Radom Bohincem udeležil slovesnosti, je pozdravil množico v imenu predsednika vlade Antona Ropa. Dejal je, da ima vsak narod svoj vrh. Slovenci imamo Triglav, ki ima tri vrhove in vsak od njih govori o pomembnem dogodku iz naše zgodovine: o dejanju generala Maistra, o narodnoosvobodilnem boju in o samostojni državi Sloveniji. Triglav je Slovenija. To je osnova, na kateri dela in želi delati vlada. Osrednji govornik je bil predsednik Zveze združenj borcev NOV Janez Stanovnik. "Triglav je simbol slovenstva, kamnite trdnosti in pokončnosti ter želje, priti iz nižin na vrhove. Za veterane vojn za Slovenijo pa je skupni ideal svobode in neodvisnosti," je dejal govornik. "Triglav je bil simbol za partizansko čepico triglavko, ki je partizane družila in ločevala od sovražnika. Triglav je bil simbol, ki so ga oblikovali vrhunski umetniki in tako podpirali borbo proti okupatorju." Zavezniki so spoštovali prispevek slovenskih partizanov k njihovi zmagi in zmagi zavezniških vrednot, doma pa se nanj pogosto meče blato in trdi, da ni bilo NOB, ampak samo revolucija. "Nič nimam proti revoluciji. Slavijo jo Američani, Francozi in Rusi, pri nas pa je postala nekaj negativnega. Celo katoliški teoretik df. AleŠ UŠe-ničnik je dejal, da je revolucija kot vihar v naravi, ki naredi veliko škode in tudi veliko dobrega, saj uniči plevel in ustvari pogoje za novo rast in napredek. Med vojno nismo govorili o revoluciji, ampak o NOB. Mi smo šli v boj iz nacionalnih pobud, nasprotna stran pa iz razrednih," je dejal in poudaril, da je partija začela po vojni uporabljati izraz revolucija, to pa je izkoristila nasprotna stran in ji dala slabšalni pomen. Znova je obsodil povojno pobijanje, ki je bilo v nasprotju s partizanskim zakonom in moralo in dejal, da je "omalovaževanje NOB pljuvanje v obraz slovenskemu človeku". Dovolj je igranja s kostmi mrtvih za koristi dnevne politike. Ker je postalo potvarja-nje zgodovine že obrt, se je treba odločno, tudi na bližnjih volitvah, postaviti na stran resnice in poštenja, je povedal Janez Stanovnik. Jože Košnjek Posebni priznanji Gorenjske turistične zveze sta v četrtek prejela Anica Iskra iz Smokuča in Stane Čebašek iz Trboj, priznanja pa še 26 drugih gojiteljev. Krai\j - 'Vrnimo na gorenjske balkone in okna gorenjski nage^' je projekt, ki so si ga pred štirimi leti zamislili v komis^i za urejanje krajev pri Gorei\jski turistični zvezi. Prvo leto je bil odziv na razpis dokaj skromen. Prijavilo se je le 43 gojite^ev, nagrajenih je bilo šest. Številni Gorei^ci, ki bi svoje balkone radi odeli v nage^ne, so se pritoževali, da v vrtnaryah in cvetličarnah ne morejo dobiti sadik. Posebno priznanje GTZ za najlepše gorenjske nageljne Anici Iskra. -Foto: Tina Doki Podatki govore, da se je zamisel Gorenjske turistične zveze v dobrih treh letih dobro prijela. Leta 2002 je zveza dobila 73 prijav in nagradila trinajst gojiteljev, lani pa je bilo prijav že kar 127, nagrajencev pa 28. Letošnji razpis, ki je odprt do oktobra, bo po prijavah zanesljivo rekorden. Kot je povedal Franci Dolhar, so letos v vrtnarijah po Gorenjski prodali več kot 3500 sadik pravih gorenjskih svetlo rdečih nageljnov in Švicarskih temno rdečih. Kakšna sadika se še dobi, veliko pa so jih razmnožili tudi ljubiteljski gojitelji sami. Franci Dolhar je povabil vse, ki gorenjske nageljne bodisi gojijo ali pa so zgolj njihovi ljubitelji, k ustanovitvi kluba ljubiteljev in gojiteljev gorenjskih nageljnov, zahtevne, a lepe lončnice, ki ne bi smela manjka- ti na nobenem gorenjskem balkonu ali oknu. Priznanja za lani najlepše gorenjske nageljne, sta predsednik Gorenjske turistične zveze Lado SreČnik in Franci Dolhar, v četrtek popoldne v vrtnariji Antolin podelila 28 gojiteljeni. Posebni priznanji sta prejela Anica Iskra iz Smokuča in Sta- v ne Cebašek iz Trboj, gostitelja srečanja, Jerca in Jože Antolin pa sta razkrila številne drobne skrivnosti za uspešno gojenje zdravih in cvetočih gorenjskih nageljnov, ki jih cvetličarske knjige, večinoma prevedene, praviloma niti ne omenjajo. O svoji ljubezni do gorenjskih nageljnov je pripovedovala tudi nagrajenka Anica Iskra iz Smokuča. "Saj niti ne vem, od kdaj jih že gojim. Vem, da sem jih leta 1982 že imela. Najprej temno rdeče, zdaj imam prave gorenjske svetlo rdeče. Rastejo v 65 lončkih na balkonu. Razmnožujem jih sama. Kadar se kakšen vršiček zlomi, ga po-taknem. Lani se jih je prijelo štirideset. Gnojim jih s koprivami, za 24 ur namočenimi v vodi, če pa jih v vodi pustim "dlje, so učinkovito škropivo. Včasih, približno enkrat na mesec, jih pognojim tudi s kurje-ki. Prezimijo v nekurjeni kotlovnici za hišo. če je le preveč mraz, jih pokrijem s kopreno. Presajam jih zgodaj spomladi, zemlji z vrta primešam še krtine. Škropiva kupujem le izjemoma, običajno zadošča Škropivo iz kopriv," je povedala Anica iskra. Helena Jelovčan Konec praznovanja Lescah S slovesno podelitvijo priznanj najbolj zaslužnim članom se je končalo praznovanje leškega krajevnega praznika. Lesce - Na osredivji proslavi v atriju Osnovne šole Frana Šaleškega Finžgarja je predsednik Krajevne skupnosti Lesce Zlatko Kavčič podelil priznanja najbolj zaslužnim članom skupnosti, proslavo pa so popestrili glasbeni nastopi leskih glasbenih družin in nekaterih gostov iz okolice. Za dolgoletno aktivno delo v leškem nogometnem klubu je plaketo KS dobil Brane Antolin, ki v klubu deluje že od otroštva, sprva kot igralec, danes pa skrbi za mlade nogometaše, je tudi član sveta KS Lesce, poleg tega pa skrbi še za leski družbeni center. Pod vodstvom Jožeta Zime, predsednika prostovoljnega gasilskega društva Hlebce, je to društvo postalo eno izmed najbolj organiziranih v občini Radovljica, v društvo je pritegnil veliko ljudi, z gasilskih tekmovanj pa so njegovi gasilci prinesli precej pokalov. Za vse to se mu je KS zahvalila s plaketo. Nada Tošič si je plaketo zaslužila s sodelovanjem pri številnih dejavnostih v KS. Dvajset let je članica odbora Rdečega križa v Lescah, je tudi ustanovna članica Hortikulturnega društva Lesce, Jašek na Mali grad Kamnik - V občinskem svetu je bilo slišati pripombe, da se na Malem gradu v Kamniku ponoči dogajajo najrazličnejši izgredi. Ker pa na gradu ni elektrike, je nemogoče s sodobnimi ukrepi in varovanji zagotoviti večji red. Potem pa so se lani v občinskem svetu odločili, da do vrha Malega gradu zvrtajo jašek za osebno dvigalo, elektriko, vodo in drugo komunalno opremo. V občinskem poračunu so namenili 15 milijonov tolarjev za ta poseg, ki so ga ocenili za pomembno turistično pridobitev v celotni kamniški ponudbi. Delati so začeli sredi januarja letos in končali minuli mesec. Do Malega gradu je tako zdaj 23 metrov visok jašek, po katerem bodo speljali komunalne vode. Do jaška pa vodi 110 metrov dolg rov, ki so ga zgradili pre^l Šestdesetimi leti inje med drugo svetovno vojno služil za zaklonišče. V občini bodo zdaj z javnim razpisom skušali čim prej najti investitorja, ki bi uredil še razgledni oziroma stražni stolp, v katerem bo tudi galerija. A. Ž. skrbi pa še za delo krožka ročnih del in telovadbo v okviru društva upokojencev. Za delo pri Rdečem križu je plaketo dobila tudi Marica Jereb, predsednica odbora RK v Lescah in njegova dolgoletna članica. Obiskuje najstarejše in invalidne krajane, pomaga krajanom, ki potrebujejo po- vila ozadje krajevnega praznika in samo krajevno skupnost. Kot je v govoru poudaril Zlatko Kavčič, gre za kraj, kjer so ljudje pripravljeni sami poskrbeti za praznovanje. Na veselicah, ki so potekale minuli teden, je opazil veliko zadovoljnih obrazov in je prepričan, da bo podobno tudi v prihodnjih letih. Oba z Jankom S. Stuškom, županom Občine Radovljica, v katero spada KS Lesce, sta prepričana, da Lesce čaka lepa prihodnost, saj so najhitreje rastoča in razvijajoča se Zlatko Kavčič je plakete za delo v Nadi Tošič, Marici Jereb in Jožetu moč, sodeluje v delovnih akcijah, skrbi za podmladek RK. Pripravlja razstave ročnih del in kot njegova ustanovna članica sodeluje v Hortikulturnem društvu. Na slovesnosti so nastopile le-ške glasbene družine, pridružilo pa se jim je tudi nekaj gostov iz okoliških krajev. Povezovalka programa je na kratko predsta- KS Lesce izročil Branetu Antolinu, Zimi. p skupnost v občini, ta trend pa naj bi se nadaljeval tudi v prihodnosti, ko bo mimo Lesc potekala avtocesta, s čimer bo kraj dobil še večje možnosti za razvoj turizma in gospodarstva. Upata tudi, da bodo Lesce kmalu dobile status mesta. Barbara Todorovič, foto: Tina Doki ii&f ■ ■ t 'f Torek, 13. julija 2004 GOSPODARSTVO / Stefan.zargi@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 5. STRAN Srečanje rodbine Zgaga na koncu Selške doline Piknik leta v Podporeznu - Zbralo se je kar 62 Zgag na enem mestu - Prijeten in zabaven dan ter obujanje veselih družinskih spominov - Leta 1933 kar s kočijo na počitnice. Podporezen - Po dolgih 18 letih so se 12. junija letos Pri žagi, ki jo je na skrajnem koncu Selške doline pred približno stotimi leti zgradil Ivan Zgaga, na veselem pikniku ponovno zbrali njegovi potomci. Še nedolgo nazaj so zbrani ugotavljali, da se srečujejo samo Še na pogrebih, nakar je zadevo vzel v roke Drago, sin Franca Zgage in kaj kmalu se je pri Zgagovi domačiji zgodil dogodek leta. prišli so skoraj vsi; hčere in sinovi Ivanovih potomcev: Fran-covi - Dora, Mici, Janez in Drago ter družine pokojnih Francija, Mirka in Rudija. Korlova Jožica in Stane, Ivankinega Marjana smo seveda vsi pogrešali. Na poti od. Podrošta proti Petrovemu Brdu stoji Zgagova domačija (feto: Drago Zgaga) Čipkarski dnevi Železnikih V soboto je Robert Kuhar, predsednik Turističnega društva Železniki, odprl 42. čipkarske dneve v Železnikih. Prireditve bodo potekale do nedelje, 18. julija. Železniki - Z besedami: "Z nocojšnjim večerom začenjamo praznovanje in hkrati spomin na našo bogato preteklost," je Robert Kuhar na Bonceljnovem dvorišču odprl 42. čipkarske dneve. S klekljanjem so se v Selški dolini začeli ukvarjati že v 19. stoletju, v 20. pa se je ta dejavnost še bolj razširila, dvignila se je tudi njena kvaliteta. Robert Kuhar je zelo zadovoljen, da se ta tradicija še ohranja, in se močno zavzema za to, da bi se ohranjala Še naprej: "Tudi danes je ta tradicija še živa, saj se otroci že v čipkarski šoli, ki • v je bila v Železnikih prvič ustanovljena že leta 1907, seznanjajo s prvinami klekljanja." Župan Občine Železniki Mihael Prevc seje ob tej priložnosti zahvalil turističnemu društvu, ki z vsakoletno prireditvijo pripomore k ohranjanju tradicije in promociji Železnikov. Odprtje sta popestrila kvartet Sakso-fobija, ki ga sestavljajo mladi glasbeniki, študentje na ljubljanski Akademiji za glasbo, in domači pesnik Tomaž Šturm, ki « je predstavil del pesmi iz svoje prve pesniške zbirke Kralj svojega sveta. Danes ob 18. uri si otroci lahko ogledajo predstavo "Kam pa kam" na Bonceljnovem dvorišču. Jutri od 21. uri bo v kulturnem domu komedija Roba Bec-kerja "Jamski človek" v režiji Nataše Barbare Gračner. V četrtek ob 20, uri bodo v kulturnem domu svoje umetnije postavile na o^led učenke čipkarske Šole iz Železnikov in tudi prave mojstrice v klekljanju. Kazstava bo odprta do nedelje do 20. ure. V petek popoldne bodo na ^voj račun spet prišli otroci, saj jih bo pred plavžem zabavala Damjana Golavšek. Pripravljajo tudi različne otroške delavnice. Drugače pa bo petek bolj glasbeno obarvan - ob 19. uri koncert "Punkl rock" z domačimi glasbenimi skupinami in ob 21. uri večer podoknic v Egrovem vrtu na Racovniku. V soboto ob l6. uri si na igrišču v Njivici lahko ogledate nogometno tekmo ledik : oženjeni. V galeriji muzeja bo od 19.30 odprtje razstave čipk klekljaric članic društva. Bralci Gorenjskega glasa ste še posebej vabljeni, da si ogledate to razstavo in si izberete svojo najljubšo čipko, za katero boste lahko glasovali s kuponom, ki ga boste našli v prihodnji številki časopisa. Med vsemi prispeli kuponi bomo izžrebali tri nagrajence. Od 21. ure dalje pa vas bo ob plavžu zabaval ansambel Kalamari. Nedela bo predstavljala vrhunec vsega dogajai^a. Od 10. do 18. ure bo možen brezplačen ogled Muzeja. Ob 15. uri bo na prireditvenem prostoru ob plavžu tekmovanje klekljaric in klekljarjev iz vse Slovenije. Po 16. uri vas bo zabaval ansambel Ptujskih pet, vmes bo podelitev priznanj in nagrad najboljšim klekljaricam ter razglasitev rezultatov športnih tekmovanj. Med 16. in 17. uro bo tudi javna dražba največje čipke, ki nosi ime "nageljnova", sklekljala pa jo je Helena Kramar, priznana slovenska klek-Ijarica. Čipko velikosti 90 x 45 cm je Kramarjeva delala 160 ur. Izklicna cena bo 70 tisoč tolarjev. Organizatorji upajo, da bo našla dobrega kupca. Ana Hartman Jankovih pač ni bilo in prišle so še Julkine tri hČere Julči, Iva in Vida ter od pokojne Vere Verica. Ker so nekateri med njimi že zdavnaj postali babice in dedki, so prišli tudi njihovi otroci in še njihovi. Skupaj seje na pikniku, kjer se je veselo jedo in pilo pozno v noč, zbralo 62 Zgag iz štirih generacij in različnih koncev Slovenije. Od domačije na naslovu Podporezen 1, kjer se je vse začelo na prelomu iz 19. v 20. stoletje, so se sicer Zgage po drugi svetovni vojni razselile v Zali Log, Železnike, Škofj o Loko, Kranj, Medvode, Ljubljano, Škofljico, Grosuplje, Ivančno Gorico, Višnjo Goro, Ribnico in vse do Kopra. Zdaj, ko je hiša po mnogih letih truda, in Še več let prejšnje zapuščenosti in propadanja, lično obnovljena, da se vsak mimoidoči čudi prelepi graščini, pa se bodo vsi še toliko raje vračali v rodni kraj. Na pikniku je bilo seveda veselo, kot že dolgo ne. Najmlajši so imeli svoje vrste zabave in so si zaradi odsotnosti kakršnihkoli sosedov lahko dali duška, kolikor so ga hoteli. Nekateri so v hiši igrali na stari družinski biljard, ki je pekoč krasil Ivanovo gostilno, spet drugi so tekmovali z vetrom in partneijem v namiznem tenisu. seveda so pa vsi čebljali in klepetali, kakor se za taka srečanja po dolgih letih spodobi. BaŠar-jeva Iva je pokazala nekaj starih fotografij, med njimi tudi sliko iz leta 1933, ko ju je s sestro Jul-či na pocitmce v Škofj o Loko peljal stric Karel. Vozili so se v stari Zgagovi kočiji, za katero se je po drugi svetovni vojni izgubila vsaka sled. "Imela je premično streho, usnjene sedeže in bila je res vsa gosposka," je dodala Iva. Veliko besed je bilo tudi o sto let stari žagi, ki še edina čaka na resnejšo prenovo. Kot edina stara "venecijanka" daleč naokoli, bi si res zaslužila daljšo življenjsko dobo, po drugi strani pa je bila prav žaga vključno s takrat zelo napredno lastno elektrarno ena glavnih pridobitev Ivanovega dela in življenja. Veričin soprog Marjan je vedro raztegnil harmoniko in delal konkurenco Francovemu Janezu, po celem dnevu sonca, dobre zabave, jedače in pijače ter prijetnega druženja, pa so vsi veseli in siti Zgage sklenili, da se naslednje leto zopet vidijo. Upajmo, da bodo takrat našli čas tudi tisti, ki ga letos niso imeli in da se bodo prihodnje leto zbrali v polni postavi. Blaž Zgaga Mojstri žara v Ihanu Ihan - Prostovoljno gasilsko društvo Ihan in Farme Ihan, d. d., so že drugič organizirale državno tekmovanje v peki na žaru. Njihov namen je bil obiskovalcem prireditve predstaviti svinjsko meso, saj v zadnjih časih ljudje nanj gledajo preveč odklonilno. Tekmovanje za žar-mojstra je potekalo skladno s pravili pod budnim očesom vodje CHEF tima Kolinske Tomaža Vozlja, ki je tudi sestavil pravila tekmovanja. Tekmovanje je potekalo v dveh kategorijah: profesionalni in amaterski. Organizator je priskrbel svinjsko meso (kare, vratovina, pleče) in mešano mleto meso (juneče, svinjsko). Tekmovalci so imeli za svojo nalogo na razpolago osemdeset minut in ko so jed servirali, je bil eden od petih krožnikov namenjen ocenjevalni komisiji, druge pa so razprodali po sistemu 'kdo da več'. Krožniki so dosegali cene od 500 do 2500 sloven- Gašper Petrič je s svojo jedjo z skih tolarjev. Strokovna komisija žara osvojil tretje mesto, v petčlanski zasedbi je potek dela in jedi ocenjevala glede na pripravo delovnega mesta, osebno urejenost tekmovalca, postopek priprave jedi, pravilno uporabo plinskega gorilnika in delo z žarom, tekoč postopek dela, čistočo in urejenost delovnega mesta, izvirnost jedi ter odstopanje od običajne priprave te jedi, estetski videz jedi, okus, pa tudi Čas priprave jedi. Vse končne mojstrovine z žara so bile ocenjene in najvišja mesta nagrajena. Sodelovalo je trinajst žar-mojstrov, od tega šest v kategoriji amaterji, sedem pa je bilo profesionalcev. Sto tisoč tolarjev za prvo mesto, petdeset tisoč za drugo in odojek za tretje mesto v profesionalni kategoryi so si razdelili: Boštjan Jamšček iz Nove Gorice, ki je ustvaril zmagovalni krožnik (nadevan odojkov kotlet z zelenjavno zloženko), drugi je bil Jože Bukovinski iz Cerkelj na Gorenjskem in tretji Mitja Vidmar iz Krškega. Med amaterji pa so za letošnjega najboljšega žar-mojstra razglasili Milka Podrgajsa iz Moravč, ki je prejel prašiča pitanca. Njegov zmagovalni krožnik je bil sestavljen iz nadevanega svinjskega kotleta z zelenjavo na žaru in osvežujočo bučko. Drugouvrščeni Roman Šklamder iz Dola pri Ljubljani je prejel odojka, darilni paket Kolinske pa je kot tretjeuvrščenemu v kategoriji amaterjev pripadel Gašperju Petriču iz Domžal. Alenka Brun t Delovna akcija na Stari Savi Jeseniški župan Boris Bregant je minuli teden k urejanju zelenic na Stari Savi povabil sodelavce iz občinske uprave, člane društva upokojencev in cestarje iz Jeko-lna. Jesenice - "Osnovno razmišljanje pri tem je, da si naredimo park, ki bo res naš, ker smo na njem tudi fizično delali," župan razlaga zamisel o delovni akciji, namenjeni urejanju okolice ob obnavljajoči se hiši iz 19. stoletja, imenovani Kasarna. V njej bosta, predvidoma prihodnje leto, prostore dobila Glasbena šola in Gornjesavski muzej. "Mislim, da Jeseničani že razumejo pomen skupnega dela." Hkrati gre pričakovati, da bo park z otroškim igriščem in paviljonom ža nastopajoče na prireditvah bolj zaščiten pred uničevanjem, če bo delo someščanov. V sredo je okoli 30 parov pridnih rok očistilo in poravnalo zelenice do bodočega otroškega igrišča, zasadilo travo in uredilo tlakovane poti. V tednu dni bodo akcijo ponovili, da dokončajo vse predvidene zelenice, jeseni pa bi opravili še zasaditve. Zato je župan že pisal jeseniškim podjetjem prošnjo, naj prispevajo grmovnice, cvetje in drevesa, trgovska podjetja v soseščini je poprosil za sodelovanje pri nakupu igral za otroško igrišče, obrtno zbornico pa za izdelavo paviljona. Še pogled sodelujočih na povabilo k delovni akciji: Srečko Krč iz Društva upokojencev Jesenice: "Med člani društva je nekaj takih, ki so na območju Stare Save preživeli otroštvo in mladost. Radi se odzovejo taki akciji, da bi obnovili ta prostor in ga uporabljali v prostem času. Delovnih akcij so vajeni iz mladih let, ko so sodelovali pri gradnji cest v stari državi, in jim ni težko pomagati." Slavka Brelih, direktorica občinske uprave: "Dolgotrajna želja župana je bila, da bi tudi zaposleni nekaj prispevali k dokončanju teh investicij. Zato je tudi prav, da se je več kot polovica sodelavcev odločila za udeležbo. Udeležba drugih je dokaz, da so ljudje še vedno pripravljeni prispevati, kajti denarja ni dovolj, da bi plačali vse storitve pooblaščenim izvajalcem." Mendi Kokot Rožno pot motil dež Letošnja Rožna pot v Cerkljah, prireditev ob 850-letnici cerkljanske prafare, ni bila izpeljana v celoti, saj so morali zaradi dežja odpovedati nedeljski sprevod konjskih vpreg. Cerkye - V Cerkvah, kjer letos praznujejo 850 let prafare, so minuli konec tedna potekale številne prireditve v sklopu Rožne poti, katere idejni vodja je Mito Trefalt. Upokojeni televizijec, ki letos proslavlja 45 let neprekinjenega dela kot gledališki igralec, športni reporter, avtor in urednik zabavnih televizyskih oddaj pa tudi programa za zdravo živyei\je "Brazde vzdržljivosti", je še vedno precej aktiven. Tako seje letos odločil, da za Cerk^ane po dolgih letih obudi popularnega Janeza Košnika. Zabavna večerna prireditev Košnikova gostilna, ena najboljših razvedrilnih oddaj, kar jih je v svoji zgodovini premogla slovenska javna televizija, je v soboto zvečer povsem napolnila športno dvorano v Cerkljah, kamor so prireditev zaradi slabe vremenske napovedi preselili s prvotno načrtovanega prizorišča v Adergasu. Odlični Mito Trefalt v vlogi hudomušnega Janeza Košnika in Simon Kotnik kol njegov sogovornik za mizo v gostilni Pri Bogatelu sta razdrla marsikatero anekdoto iz Košni- kovega življenja in obiskovalce nasmejala do solz. Na prireditvi, ki jo je režiral Silvo Sire iz KUD-a Pod lipo Adergas in jo je povezovala Angelca Maček, so nastopili tudi številni gostje -Adi Smolar, Miha Dovžan, Toni Sotošek, Mengeška godba, folklorna skupina Sava iz Kranja, ljudski godci in pevke. Košnikova gostilna seveda ni bila edina prireditev ob letošnji Rožni poti, je pa bila zagotovo dobrodošla poživitev, vredna novih repriz. Sicer pa so že tradicionalno "zacvetele" cerkve v Janez Košnik (Mito Trefalt) in Simon Kotnik (desno) med (ne)resnim pogovorom. Adergasu, Cerkljah, Zalogu, na Zgornjem Brniku, Pšati in Trati, zvrstila se je vrsta koncertov in razstav (med njimi čipkarska ter razstavi cerkvenih bander in malih živali). Tradicionalno osrednja prireditev Škrebljajo konjički gorenjski je v nedeljo zaradi dežja odpadla, predvidoma pa jo bodo v Cerkljah izpeljali to nedeljo. Simon Šubic GORENJSKI GLAS • 6. STRAN VERSKE SKUPNOSTI / joze.kosnjek@g-glas.si Torek, 13. julija 2004 Jehovove priče Prazniki in godovi ne ogrožamo nikogar Krst s potopitvijo in izid slovenskega prevoda krščanskih grških spisov Nove zaveze sta bila vrhunca letošnjega zbora Jehovovih prič v Ljubljani, je povedal Srečo Dubrovski. Ljubljana - Okrog dva tisoč slovenskih Jehovovih prič, ki delujejo v 29 občinah, je del svetovne krščanske verske skupnosti Jehovovih prič, ki so začele delovati po letu 1870 v Pen-nsylvaniji v Združenih državah Amerike kot samostojne skupine za proučevanje Biblije, v Sloveniji pa leta 1920. Prva občina je bila ustanovljena leta 1928 v Mariboru. Na svetu je danes 6,4 milijona Jehovovih prič, ki so dejavne v 235 državah. Njihovo glasilo Stražni stolp izhaja v 25 milijonih izvodov in 148 jezikih, tudi slovenskem. Letošnja zborovanja Jehovovih prič po svetu potekajo pod geslom Hodimo z Bogom. Slovensko srečanje je bilo pretekli teden od petka, 9. julija, do nede-, Ije, IL julija, v Hali Tivoli v Ljubljani, na njem pa so govorili, kako bi se morali v današnjem nemirnem svetu vesti pravi kristjani, kako sprejemati izzive življenja, kako živeti v zakonu in kako vzgajati otroke in živeti po božjih merilih. Ker je današnji čas prelomen, je to še posebej pomembno. Jehovove priče ugotavljajo, da je mogoče najti med današnjim časom in razmerami v Noetovih dneh pred potopom pomembno vzporednico. Ljudje prezirajo božje svarilo glede današnjega stresnega in nemirnega časa. Sašo Dubrovski O pomenu in vsebini letošnjega srečanja je za Gorenjski glas govoril sodelavec oddelka za stike z javnostmi Srečo Dubrovski. "Tema, ki jo kot osrednjo izberemo za letno zborovanje, teme- Krst Jehovovih prič v Ljubljani - Foto: Tina Doki Iji na Svetem pismu. Ko jo obravnavamo, se praktično učimo, kako biblijska načela in božje zakone upoštevamo in vključujemo tudi v svoje življenje. To nam pomaga. Današnji časi so težki in z njimi lažje vztrajamo in gremo naprej, saj prav tako kot drugi ljudje doživljamo različne stvari. Učenje iz Svetega pisma nam je v tolažbo in spodbudo." Osrednji in najbolj atraktiven dogodek srečanja je krst novih oznanjevalcev s potopitvijo. Ali s tem posnemate Jezusov krst v reki Jordan ? "Krst je vedno vrhunec vsakega zborovanja. Novi člani s potopitvijo javno pokažejo, da želijo postati Jehovove priče, pred tem pa je bil vsak od letošnjih 12 kandidatov deležen brezplačnega biblijskega pouka. Naš krst je posnemanje Jezusovega krsta v reki Jordan, saj ga posnemamo in hodimo po njegovih stopinjah. Jezus je pokazal, kako moramo to delati. Potopitev je le javni dokaz naše osebne odločitve služiti Bogu. Drugi vrhunec pa je letos slovenski prevod krščanskih grških spisov Svetega pisma Nove zaveze, ki smo ga iz angleščine prevedle in izdale Jehovove priČe. Hebrejski spisi pa so bili v slovenščino prevedeni leta 1914." Kakšen je odnos Slovenk in Slovencev do vaše vere? "Različen. Večinoma so naše izkušnje pozitivne. Mi veliko oznanjamo od vrat do vrat in prinašamo ljudem dobro novico, da bo Božje kraljestvo, za katerega molimo v Očenašu, na zemlji odstranilo vse težave. To je naša glavna dejavnost. Nekateri nas odslovijo, drugi se želijo z nami pogovarjati, tretjim pa pustimo literaturo ali preberemo kakšen svetopisemski odlomek. Premagan bo tudi naš največji sovražnik - smrt. V srečanjih z ljudmi spoznavamo, da se ljudje radi pogovarjajo in da jih duhovne teme zanimajo, saj doživljamo različne stiske in težave. Ljudje iščejo odgovore, zakaj smo tukaj, zakaj se nam različne stvari dogajajo in kje lahko najdejo tolažbo. Mi jih želimo tolažiti in spodbujati, da bodo lažje premagali težave in ne bodo podlegli obupu, kar se prepogosto dogaja. Sveto pismo nam obljublja lepo življenje v čistem okolju." Kako ocenjujete proteste zoper gradnjo vašega izobraževalnega središča na Duplici pri Kamniku, Jih imate za izraz nestrpnosti do vaše vere? "Naš namen je zgraditi nove prostore, saj so sedanji pretesni za razvejano dejavnost. Mi se že veselimo novega izobraževalnega središča Jehovovih prič v Sloveniji na Duplici. Protestov nismo vzeli kot napad na našo vero. V pripravah na gradnjo smo spoštovali vse zakone. Smo za sožitje s krajani, kar smo dokazovali že doslej. Mi smo miroljubni in imamo dobre namene. Po svetu je že veliko naših središč. To so čudoviti objekti in okras za okolico, mirni in brez hrupa." Jože Košnjek Aleš, patron ajde, groma in strele Ker goduje v času setve ajde, ]e postal tudi njen zavetnik. V okolici Škofje Loke pravijo, da ajda, sejana na njegov god, "znori". Danes, 13. julija, je praznik Henrika II., nemškega cesarja, kralja Henriota L, škofa Evge-na aH Evgenija Afriškega, kije iz Kartagine zbežal v Francijo, in device ter redovnice Terezije J. iz Los Andesa. Pri Henriku IL je zanimivo, da je edini nemško-rimski kralj, ki je bil razglašen za svetnika in da je svetnica tudi njegova žena Ku-nigunda. Skupaj sta pokopana v stolnici v Bambergu. Danes praznujejo tisti, ki njim je ime Henrik, Hinko, Hari, Riko, Henrika in Rika. Jutri, 14. julija, bo praznik italijanskega redovnika in duhovnika Kamila de Leilisa, ki je leta 1595 kot bolničar v vojnem pohodu zoper Turke eden prvih nosil oznako Rdečega križa. Jutri bo tudi praznik redovnice in redovnika Angeline in Frančiška Solana, ki je kot španski frančiškan oznanjal vero v Južni Ameriki in v Cilu leta 1610 umrl. V četrtek, 15. julija, bodo go-dovali škof in cerkveni učitelj Bonaventura, vrhovni predstojnik frančiškanov (umrl leta 1274), knez Vladimir Kijevski, kije uvajal krščanstvo v kijevski Rusiji med Dnjeprom in baltiškim morjem (krstiti seje dal leta 988) in redovnik Ceslav v Slezijski. V petek, 16. julija, bo praznik že od 14. stoletja čaščene Kar-melske Matere Božje, škofa Evstahija in opatinje Elvire. Pogorje Karmel v Palestini je znano iz judovske in krščanske zgodovine. Na njem je prerok Elija častil Jahveja, judovskega Boga, med križarskimi vojnami konec 11. stoletja pa so se na gori naselili pušČavniki in častili Marijo. Karmel pomeni v he-brejščini "sadovnjak". V soboto, 17. julija, bo praznik spokornika Aleša ali Alekseja, kraljice Hedvike Poljske, device Marceline in mučenke Marine. .Aleš je bil sin bogatega Rimljana. Po svatbi z ženo Marino je vrnil poročni prstan in odšel v Sirijo in v Mezopotamijo, kjer je beračil in molil. Domači so ga zaman iskali. Med potjo v Tarz, rojstni kraj apostola Pavla, je ladjo zajel vihar, ki je pristala v Rimu. Kot berač se je vrnil na očetov dom in sedemnajst let živel pod stopnicami. Domačim se ni dal spoznati. Šele po smrti so zvedeli, kdo je bil ta spokorni mož. Alešu pravijo zaradi tega tudi "Aleš pod štengami". Za zavetnika so ga izbrali berači, romarji in izdelovalci pasov, zaradi časa godu pa je tudi zavetnik setve ajde in pred potresi. Tri dni pred njegovim godom in tri dni po njem je najprimernejši čas za setev ajde. Na loškem pravijo, da ajda, sejana na dan sv. Aleša, "znori". Te dni je tudi velika nevarnost groma in strele, zato včasih na njegov god niso opravljali kmečkih opravil. V nedeljo, 18. julija, bo praznik Škofa in mučenca Friderika in škofa Arnolda, v ponedeljek, 19. julija pa bo godovala mu-čenka Aurea ali Zlata. Jože Košnjek Sporazum s pravoslavno cerkvijo Ljubljana - V Sloveniji delujočim verskim skupnostim, ki so podpisale sporazume o pravnem položaju, se je v petek pridružila tudi Srbska pravoslavna cerkev. Sporazum o pravnem položaju Srbske pravoslavne cerkve v Sloveniji sta v petek podpisala predsednica komisije vlade za reševanje odprtih vprašanj verskih skupnosti in ministrica za pravosodje Zdenka Cerar in Jovan Pavlovič, metropolit zagrebško-ljubljanske metropolije; Po podatkih iz popisa prebivalstva in gospodinjstev iz leta 2002 je Srbska pravoslavna cerkev, za katoliško, skupaj z islamsko skupnostjo druga oziroma tretja najštevilnejša verska skupnost v Sloveniji. Zanjo seje izreklo 45.908 ali 2,3 odstotka prebivalcev Slovenije. Precej vernikov srbske pravoslavne cerkve, ki jo v Sloveniji vodi paroh Peran Boškovič, živi tudi na Gorenjskem. Jože Košnjek Ministrica Zdenka Cerar in metropolit Jovan Pavlović podpisujeta sporazum o pravnem položaju Srbske pravoslavne cerkve. - Foto: Tina Doki Marijan F. Kranjc, generalmajor v pokoju . del Brata Zemva generala avstro-ogrske vojske Drugi sin, Blaž Zemva - Blasius Schemua, baron, pehotni general, je bil rojen 2. januarja 1856 v Celovcu na Koroškem. V letih 1911-1912 je bil tudi načelnik GŠ avstro-ogrske vojske ill kot general slovenskega rodu dejansko prvi dosegel najvišji položaj v hierarhiji avstro-ogrske vojske. Umrl je 21. 11. 1920 v Celovcu, kjer je tudi pokopan v družinski grobnici. Njegovi potomci menda še živijo v Avstriji, sorodniki, kot sem že navedel, tudi v Sloveniji (šest družin v okolici Bleda), ki pa doslej javno niso bili predstavljeni. Blaž je vojaško realko končal v St. Pöltnu, 1874 pa tudi voja- Feldmaršalporočnik Blasius Schemua, načelnik GŠ avstro-ogrske vojske, 1911 (spletna stran vojaškega muzeja na Dunaju). ško akademijo "Marie Teresie" v Dunajskem Novem mestu. Kot osemnajstletni poročnik je bil najprej dodeljen 7. pehotne-« mu polku. Kot sposobnega častnika so ga v letih 1879-1881 določili za vodjo vojaške misije v Iranu, in si je tako že pri 27 letih ''prislužil" dve visoki tuji odlikovanji. V letih 1882-1884 je obiskoval visoko vojno šolo "Franz Josef na Dunaju, na kateri je v letih 1893-1897 tudi predaval. Leta 1898 je bil povišan v čin polkovnika in 1902 postavljen za poveljnika 66. polka. Dne 1. maja 1905 je bil imenovan za poveljnika 55. pehotne brigade v Trstu, obenem pa tudi povišan v čin general- Pehotnl general Blasius Schemua, poveljnik korpusa - obrambe Donave, 1915 (spletna stran vojaškega muzeja na Dunaju). majorja. Leta 1908 je bil imenovan za poveljnika 18. pehotne divizije v Mostarju. Nato se je vrnil na Dunaj in bil 1910 postavljen za načelnika mobilizacijskega oddelka na obrambnem ministrstvu. Prvega maja 1909 je bil povišan v čin feld- t maršallajtnanta - feldmaršalporočnika in decembra 1911 postavljen za načelnika GŠ avstro-ogrske vojske, na katerem je ostal samo leto dni. Nasledil ga je cesarjev ljubljenec Konrad von Hötzendorf. Menda so generalu Zemvi očitali premajhno odločnost. V času balkanskih vojn je postal tajni cesarjev svetnik. Dne 1. novembra 1913 je bil imenovan za poveljnika 16. korpusa v Dubrovniku in obenem povišan v pehotnega generala. Tega leta je tudi zahteval upokojitev. 12. februarja 1914 je bil premeščen na položaj poveljnika 2. korpusa 4. aimade na Dunaju, na katerem naj bil zakrivil avstrijski poraz v bitki pri Komarovu. Cesarje na predlog generala Potioreka zavrnil njegov zahtevek za upokojitev. Postavljen je bil za poveljnika obrambe na Donavi, od Kremsa do Bratislave. Dne 23. marca 1915 je bil vendarle upokojen na podlagi ponovnega zahtevka. (se nadaljuje) »jri^ 1-» Torek, 13. julija 2004 GOSPODARSTVO / Stefan.zargi@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 7. STRAN Od Prešernovo gledališče Kranj gre v novo sezono Brechtove svatb e do Desine blazno Nagrada igralcu Matjažu Tribušonu na festivalu v Umagu lepa popotnica za novo gledališko sezono, ki bo po načrtovanih uprizoritvah v Prešernovem gledališču zelo raznolika in zanimiva. Krai\j - V nedelo se je v Umagu končal že tradicionalni Mednarodni festival komornega gledališča Zlati lev, ki se ga Prešernovo gledališče udeležuje že tretje leto zapored, tudi tokrat z uspehom. Nagrada za najbo^šo moško vlogo je namreč šla Matjažu Tribušonu za izvrstno uprizoritev Nicka v predstavi Nekaj eksplicitnih fotk M. Ravenhila. Pretekla sezona je bila za Prešernovo gledališče več kot uspešna, saj so na Borštnikovem srečanju s predstavo Zabava za rojstni dan v režiji Vita Taufeija, prejeli nagrado za najboljšo uprizoritev v celoti, igralec Gaber K. Trseglav je na festivalu komornega teatra skup na Ptuju prejel nagrado za vlogo Viktorja v predstavi Nekaj eksplicitnih fotk, s predstavo Push Up 1-3 so prejšnji mesec uspešno gostovali na Akademiji dramskih umetnosti v Beogradu, igralec Peter Musev-ski pa je na Filmskem festivalu v Celju postal igralec leta. Ob am- bicioznem programu, ki so ga v kranjskem teatru predstavili te dni, se obeta tudi v prihodnji sezoni uspešno, zagotovo pa izredno zanimivo gledališko leto. Pripravili bodo kar pet abonmajskih predstav, med njimi letos z Gru-movo nagrado ovenčan tekst Evalda Flisarja Nora, Nora, tu je gledališka klasika Bertloda Brechta Malomeščanska svatba, Desa Muck bo zaigrala v predstavi po svojem besedilu Blazno resno zadeti, s komedijo Nekaj dragega in popolnoma neuporabnega se bo predstavil kranjski avtor Marko Kurat... Zlobkova za začetek Glasbenega poletja v Bohinju Radovljica - Založba Didakta v sodelovanju z umetniškim vodjem Romanom Leskovicem tudi v letošnjem letu organizira Glasbeno poletje v Bohinju. V jul^u in avgustu se bo v cerkvi sv. Martina v Srednji vasi ob četrtkih zvrstilo šest koncertnih dogodkov z domačimi in tujimi ustvarjalci. Ta četrtek, 15. julija, ob 20.30 se bosta v duetu predstavila harfist-ka Mojca Zlobko in pianist Bojan Gorišek. SUšali bomo dela C. Debussya, E. Satieja, pa tudi Vinka Globokarja, Milka Lazarja, M. Ravela in C. Salzeda: V nadaljevanju bodo nastopili Še Baročni trio s trobentačem Tiborjem Kerkešom, sopranistko Norino Radovan in organistko Barbaro Sevšek, konec julija pa ob spremljavi pianistke Barbare Moser violinistka Elisabeth Kropfitsch. V avgustu bodo muzicirali Matej Sare (oboa), Igor Mitrovič (violončelo) in Ilario Gregoletto (čembalo), R. Schumanna in L. van Beethovena bo igrala pianistka Jasminka Stančul, cikel koncertov Glasbeno poletje v Bohinju pa se bo končal 19. avgusta v znamenju črnskih duhovnih pesmi in gospela z našim priznanim New Swing Quartetom. I. K. DRAGICA (1940) • •• ' / ^ '•.«•■ ' ."j •A / Lesena skulptura majhnega totema je vezana na obstoj rttateriala iz katerega je narejena. Delo je osredotočeno na bistvene elemente analiziranja kocke, znaka, kije osnova estetskega objekta in začetek odnosa do gledalca. Dragica Čadez se na eni strani naslanja na tradicijo abstraktne umetnosti, predvsem se platoniČno spogleduje v poigravanju z obliko, na drugi pa se popolnoma prepušča obliki lesa, ko vanjo zareže, ko odvzema, pobarva in preoblikuje. Snov ni le nevtralna osnova ampak duša, izraz njene ideje. Oblike na skulpturi so le optični, estetski in čutni pripomočki, da na površini ujamejo pogled. Njegova vsebina je tiho razmišljanje, iz katerega je simbol v črnem nastal. Rodila se je v Ljubljani. Na ALU v Ljubljani je Studirala kiparstvo pri profesorjih Frančišku Smer-duju in Borisu Kalinu. Diplomirala je leta 1963. Študij je nadaljevala na specialki za kiparstw pri profesorju Borisu Kalinu in ga zaključila leta J965. Nagrado Prešernovega sklada je prejela leta 1986 1 za kiparski cikel Asociacije i na Pompeje. RH. F. I •i* H >• M I Simbol v črnem, 1978. les, 21,5 X 12 X 8,5 cm. lastnik Gorenjski muzej Kranj. s Nr «. T W V V Galerija Prešernovih nagrajencev Glavni trg 18, Kranj Razstave: ZVEST APOLLONIO, razstava bo odprta do sobote. 31. julija med tednom med 11. in 19. uro, v sobotah med 10. in 13 uro. V predstavah, ki nas čakajo v prihodnji sezoni, bo tako nekoliko bolj kot v preteklem letu predstavljena komedijska plat človekovega bivanja, kar pa ne zmanjšuje njihove angažiranosti in kritičnega pogleda na današnji čas. To potijuje tudi umetniška vodja Prešernovega gledališča Marinka Poštrak: ''Bo^j kot na splošne fenomene sodobnega sveta, ki so nas predvsem zanimali v minuli sezoni, se bomo osredotočili na odnose med ljudmi, na vloge, ki si jih v komediji ali drami krasnega novega sveta želimo ali pa smo jih prisiljeni igrati." Skozi predstave, ki jih prinaša nova sezona, bodo režiserji in igralci poskušali predvsem izpostaviti najrazličnejše vloge, ki jih v življenju igramo. "Vloge, ki so nam vsitjene ali usojene, pa tudi vloge, ki jih sami izbiramo." Uvodna abonmajska predstava v septembru bo Nora, Nora Evalda Flisarja, ki jo bo režiral Dušan Mlakar, ki je pred leti v Prešernovem gledališču že režiral izjemno uspešno komedijo Svetlane Makarovič Teta Magda. Nora, Nora, drama ki nas sooča z večnim dramatičnim odnosom med moškim in žensko. "Gasilska" z vaje za komedijo Nekaj dragega in popolnoma neuporabnega. podkrepljena z letošnjo nagrado Slavka Gruma, bo hkrati tudi slovenska krstna uprizoritev, še v tem poletju bodo namreč svetovno premiero uprizorili egiptovski gledališki ustvarjalci v Kairu. Knjižna uspešnica Blazno resno zadeti, ki bo v Kranju doživela krstno odrsko uprizoritev, nikakor ni namenjena le mladini, ampak tudi odraslim, saj se loteva problema drog. Režije se je lotila izvrstna Katja Pegan. Med režiserji v prihajajoči sezoni bomo srečali tudi že stara znanca kranjskega teatra in publike Vita Tauferja in Mate- jo Koležnik. Prvi se bo predstavil z Brechtovo Malomeščansko svatbo, za katero je bilo le še vprašanje časa, kdaj se jo bodo lotili tudi v Prešernovem gledališču. Komedija o lažni morali, sprenevedanju, sentimentalnosti in pritlehnosti malomeščanskega razreda. Mateja Koležnik, ki je prava mojstrica odrskih predstavitev dramskih tekstov sodobnih avtorjev (v Kranju Push up 1-3, Antigona v New Yorku, Kako sem se naučila voziti) tokrat predstavlja delo Evropa sodobnega škotskega pisca Davida Griega. Sredi Evro- pe, a vendarle odrinjeni na rob, brez prave identitete in smisla se glavni junaki drame ob vstopu v Evropo bogu le še bolj pomaknejo za hrbet. Po dolgem času bomo v Prešernovem gledališču (v koprodukciji s KUD Zgornja Spodnji-ca) spet lahko videli predstavo domačega, kranjskega avtorja. Jaša Jamnik se je lotil komedije Nekaj dragega in popolnoma neuporabnega, ki jo je podpisal Kranjčan Marko Kurat. Odlična situacijska komedija, ki odstopa od sicer na slovenskih odrih pogosto videnega žanrske-ga povprečja. Komedijo bomo na kranjskem odru videli že jeseni. Raznolikemu domačemu programu se pridružuje še nekaj gostujočih abonmajskih predstav, po odhodu Gabra K. Trse-glava v Mestno gledališče ljubljansko se bo kranjskemu igralskemu ansamblu že jeseni pridružil Igor Štamulak, ki je letos končal Študij igre na AGRFT, po novem letu pa naj bi se mu pridružil Še en honorarni igralec. V Prešernovem se vsekakor obeta dolga, vroča sezona. Igor Kavcic, foto: Damjan Švarc Za konec še Celjski godalni orkester Bled - Z gala koncertom Celjskega godalnega orkestra se bo v sredo v Festivalni dvorani zak^učil letošnji Festival Bled, ki je poleg prvovrstnih glasbenih doživetij v štirinajstih dneh prijetno poživil tudi slovenski turistični biser. V zadnjem tednu so tako poleg izvrstnega koncerta Kvarteta Harmonico, ki se je po nekaj letih tokrat spet vrnil na Bled in odigral tudi krstno izvedbo novega dela Tomaža Sveteta I can-tici dei angeli, v petek tako z glasbo 20.'in 21. stoletja kot priredbami skladb prejšnjih obdobij predstavil Slovenski sekstet klarinetov, v soboto in nedeljo pa sta navdušila Trio di Parma in Duo Javorkai, z bratoma Sandorjem in Adamom, ki sta na Bledu že stara znanca. Medtem ko se je mednarodno tekmovanje violistov končalo prejšnji teden, prva tri mesta do zasedli Ryszard Groblewski, Michal Zaborski (oba Poljska) in Jennifer Anschel (ZDA), pa so bili rezultati tekmovanja violinistov znani včeraj zvečer. Na začetku enega od koncertnih večerov se je mesto Bled oddolžilo violinistu, pedagogu in 1 Častni znak občine Bled je Michaelu Frischenschlagerju podelil župan Jože Antonie. £ E s T I v A L BLED I . I 4 • I 1 a O O 4 \v \v \\j . f s t I u (\ I bled. C o rn glasbeniku Michaelu Frischenschlagerju, sicer pa dekanu Visoke šole za glasbo na Dunaju. Izobrazil je že vrsto odličnih glasbenikov, med njimi tudi Jerneja Brenceta, ki letos že 9. leto njegovo glasbeno izročilo nadaljuje na Bledu. L K. Piše Eva Senear Za 'knjigobrbce' Čarovniška smrk^a (Witch Child), napet roman kol nalašč za počitniško branje pisateljice Celle Rees, prevedla Marija Zlatnar Moe, založba Didakta, zbirka Radi beremo, Radovljica 2004, 200 str., 3.800 sit. Avtorica je plodovita pisateljica romanov, namenjenih predvsem odraščajočim bralcem, Čarovniška smrklja pa z napeto zgodbo pritegne tudi odrasle. Dogajanje umesti v čas ob koncu angleške državljanske vojne v 17. stoletju, ko so ljudje zaradi različnih vzrokov odhajali v Ameriko - bodisi zaradi preživetja ali pa so bežali pred oblastjo. Reeseva na svoji domači spletni strani opisuje zgodbo nastanka tega romana. ZaČne se z njenim univerzitetnim Študijem zgodovine, in že takrat, pravi, je prizadeto razmišljala o samotnem in ogroženem bivanju Angležev, ki so na drugi strani luže civilizirali divje območje Nove Anglije. Leta kasneje pisateljici prideta v roke dve knjigi; prva opisuje obsodbe čarovništva v Sale-mu in takrat seji dopolnijo nekatera njena razmišljanja - tuje opisan tudi primer 'iskalca čarovnic', resnične osebe Matthewa Hopkinsa, ki je za takrat znatno vsoto dvajsetih šilingov posamezno mesto očistil čarovništva inje v letih 1645-47 v vzhodni Angliji dal obesiti okoli dvesto žensk. Druga knjiga, ki zbistri idejo za uresničitev romana, govori o šamanizmu. Zdaj ve, da ima koncept za roman, in to je: poznavanje zdravilnih spretnosti, zaznavanje pretoka energije ali posluh za človeške tegobe je v neki družbi nagrajeno kot visoka vrlina, v drugi pa le zaiadi tega lahko obsodijo na smrt. Toda za nekaj časa namera o romanu, za katerega bi avtorica verjetno potrebovala čas za raziskovanje ali celo potovanje v Ameriko, postane misel v 'mrtvem teku', dokler je naključje ne privede v prvi plan. Založba Bloomsbury išče avtorja, ki bi pisal zgodbo o čarovnici, postavljeno v 17. stoletje. Da bi Reesova Maryino zgodbo kar se da približala bralcem, naredi sozgodbo o nenavadnem pregrinjalu, v katerega so všite strani dnevnika. Tako nastane lik dekleta, ki se lahko giblje med dvema tako različnima družbama, kot so prvotni prebivalci Indijanci in puritanski priseljenci z Evrope. Zgodba se začne z usmrtitvijo Maryine stare matere zaradi čarovništva, dekle pa mora bežati v Novi svet. In vendar, družba, v kateri si ustvarja nov začetek, je pravzaprav tista, ki ji je hotela ubežati. Motiv neodvisnosti, boja za svobodo pa je vedno živ, še vedno aktualen, in še posebno danes. Tam, kjer se konča Čarovniška smrklja, se začne naslednji pisateljičin roman Sorceress, ki pa v slovenščino še ni preveden. Čarovniška smrklja ic bila drugonagrajenka na Cento Literary Prize v letu 2001 ter nominirana za nagradi Guardian Children's Fiction in North East Book. GORENJSKI GLAS • 8. STRAN DRUŠTVA / stojan.saje@g-glas.si Torek, 13. julija 2004 Mladi sledijo zgledom dedov Gasilci v Gorjah delujejo že 110 let. Na tekmovanjih so najbolj uspešni najmlajši, ki so bili letos tretji v državi. Zgornje Gorje - I\idi praznovanje visokega jubileja so gasilci izkoristili za prikaz usposobljenosti. V soboto so pripravili vajo, na kateri je sodelovalo enajst društev iz občine Bled. Na nedeljski slovesnosti so podelili priznanja, med njimi bronasto plaketo Gasilske zveze Slovenije za društvo. 1931 je dobil še prizidek. Gasilci so zavihali rokave tudi po drugi svetovni vojni, ko so uredili štiri požarne bazene in uresničili zamisel o postavitvi novega doma. Stavbo, kjer so imeli leta 1965prvo sejo, uporabljajo še danes. Za stoletnico društva so jo temeljito obnovili, pred letošnjim jubilejem pa so jo spet polepšali. Društvo je v preteklosti doživljalo vzpone in padce. Članstvo je upadlo po ustanovitvi društev v Zasipu, na Blejski Dobravi in v Podhomu. Hromili so Predsednik Ivan Ratek Požar spomladi 1894, ki je uničil 16 hiš in gospodarskih poslopij v Spodnjih Gorjah, je spodbudil domačine k ustanovitvi gasilskega društva. Zupan Jakob Zumer je bil med pobudniki, ki so se kmalu zbrali na ustanovnem zboru. Z veliko vnemo je 92 Članov v štirih letih zgradilo prvi gasilski dom. Leta ga tudi prepiri o načrtu za gradnjo novega doma leta 1923. V društvu so imeli dramski, pevski in samarijanski odsek, od leta 1907 do 1974 pa je v njem delovala godba na pihala. Vedno je bilo pomembno za povezovanje prebivalcev, ki so pomagali pri gradnjah in opremljanju. Sedaj si z občino Bled prizadevamo za nakup novega vozila, ki bo služil tudi za posege v hribovitem svetu," je povedal predsednik društva Ivan Ratek. Kot je do- Med vajo so gasili domnevni požar na počitniškem domu in reševali otroke. dal poveljnik Drago Stoje, je med približno 80 Člani, polovica usposobljena za gašenje požarov. Moške in ženske ekipe redno nastopajo na tekmovanjih, kjer imajo zadnja leta največ uspehov pionirji. Letos so že tretjič branili naslov državnega prvaka, vendar so zadovoljni tudi s tretjim mestom. Ob praznovanju 110-letnice so v soboto pripravili gasilsko vajo, med katero je 80 gasilcev prikazalo gašenje stavbe in reševanje otrok iz počitniškega doma. Po njej je udeležence po- hvalil župan občine Bled Jože Antonič. Na slavnostni seji prejšnji večer so podelili dru-, Štvena priznanja in značke za dolgoletno službo. Na proslavi po nedeljski paradi so izročili najvišja odličja. Društvo je dobilo bronasto plaketo GZS, plamenice so prejeli Miha Repe, Stane Vončina in Vilko Stoje, republiška odlikovanja pa Ivan Ratek, Marta Stoje in Mojca Ratek. Seveda so gasilci poskrbeli tudi za družabnost, ki je popestrila dva večera v kraju. Stoj an Saje Slovesno na Konju Krai^j - Planinsko društvo Domžale je prvo julijsko soboto pripravilo krajšo slovesnost na vrhu Konja v Kamniško-Savinjskih Alpah. Tam se je skupina iz vodstva društva spomnila 110-letnice odprtja zelo zahtevne poti, ki je speljana s sedla Presedljaj. Kot je povedal predsednik Borut Peršolja, so člani markacijskega odseka zadnjič temeljito obnovili pot leta 1987. Čeprav je nekoliko izpostavljena, je zanesljiva in varna. Približno 180 višinskih metrov plezalne poti je mogoče premagati v pol ure. Kako so pot naredili in odprli, je zapisal M. Kos v Planinskem vestniku leta 1895. Med slovesnostjo so prebrali odlomke iz tega zapisa in vložili 50 izvodov prepisa besedila v vpisno skrinjico. Tam so zamenjali mdi vpisno knjigo. Med vračanjem v dolino so obiskali planino Rzenik, kjer so jih prisrčno sprejeli bratje Urbanija v Mlakarjevi bajti. S. S. t Spalne za planince cenejše Kranj - Vodstvo Planinske zveze Slovenije je potrdilo najvišje cene nočitev, osnovne prehrane in napitkov v kočah prve in druge kategorije za leto 2004. Kot je povedal načelnik gospodarske komisije PZS Metod Kovač, je največ sprememb zlasti pri cenah nočitev. Ker se število članstva v planinskih društvih zmanjšuje, so želeli spodbuditi zanimanje za članstvo tudi s popusti pri nočitvah. Tako imajo od letos planinci z veljavno izkaznico namesto 30 kar 50 odstotkov popusta za spanje v kočah. Za I. kategorijo koč je polna cena 4800 tolarjev v sobi z 1 do 4 postelj, 4000 tolaijev v sobi s 5 do 8 postelj in 2400 tolaijev na skupnih ležiščih. V kočah H. kategorije so* cene enakovrednih sob 3200, 2200 in 1800 tolaijev. Pri hrani in pijači ni popustov. Enolončnica brez mesa stane 700 tolaijev v koči I. kategorije in 600 tolaijev v koči II. kategorije; enolončnica z mesom stane 900 (800) tolaijev, golaž in segedin pa 1000 (900) tolaijev. Za čaj (0,25 1) je treba odšteti 300 (200) tolaijev, za 1,5 1 vode pa 600 (300) tolaijev. Ostale cene prehrane in pijač v kočah se oblikujejo prosto. Glede 50-odstotnega popusta pri nočitvah so pojasnili, da velja za člane PZS, Člane slovenskih PD v.zamejstvu in tujini, člane PZ HrvaŠke in Člane planinskih organizacij v UIAA, s katerimi ima PZS sklenjen sporazum o reprociteti (Nemčija, Avstrija, Belgija, Španija, Velika Britanija, Italija in Francija). Na skupnih ležiščih imajo 60-odstotni popust mladi člani do 27. leta starosti, registrirani alpinisti, vodniki PZS, gorski vodniki, mentorji planinskih skupin, markacisti in Člani GRS. Gorski reševalci in markacisti imajo na akcijah pravico do brezplač- v » v v nega prenočišča. Stoj an Saje m nov avto Gasilci v Nevljah so proslavili 80-letnico, v Zapogah pa so dobili nov avto. Po požaru ustanovili društvo Danes je v PGD Gosteče 58 članov, želijo si več gasilk in mladih. Predsednik je Nikolaj Kržišnik mL, poveljnik pa Klemen Brdnik. s penino je tradicijo prevzema potrdil župan Brane Podboršek. Nevlje pri Kamniku - Junija pred 80 leti je bilo ustanovljeno današnje Prostovoljno gasilsko društvo Nevlje v občini Kamnik. "Ob ustanovitvi so se najprej lotili gradnje doma, deset let po ustanovitvi pa so kupili rabljeno motorno brizgalno. Po vojni so dom povečali, razvili prapor, nabavili novo motorno brizgalno in novo orodno vozilo. Pred petnajstimi leti pa so slovesno prevzeli nov gasilski dom," je v kronološkem pregledu na slovesnosti med drugim poudaril sedanji predsednik društva Stanislav Novak. V zadnjih desetih letih so posebno skrb namenjali opremi, izobraževanju in usposabljanju, na fasadi doma pa so namestili tudi kip zavetnika sv. Florjana. 80-letnico društva so proslavili z izidom kronike, razstavo in slovesnim zborom, podelili pa so tudi priznanja. Državna odlikovanja so dobili: Stanislav Novak (plamenica 2. stopnje), Jernej Vombergar in Danilo Zobavnik (odlikovanje 3. stopnje). Občinska priznanja 3. stopnje pa so dobili Miha Fajon, Ivan Hercega, Zvone Kastelic, Mitja Mihelič in Franc Tonin. Zapoge - Gasilci v Zapogah v občini Vodice, ki bodo prazno- vali 80-letnico, čez dve leti pa so dobili novo komandno vozilo oziroma vozilo za prevoz moštva. Kot je ob prevzemu poudaril predsednik društva Alojz Lakner, so tri leta zbirali denar, 114-članskemu društvu pa so pomagali tudi domačini, podjetniki in občina z županom Branetom PodborŠkom. Parado in slovesen prevzem so pripravili konec minulega tedna, avto je blagoslovil župnik Anton Štrukelj, župan kot pokrovitelj pa seveda po tradiciji s šampanjcem. Društvu je čestital tudi predsednik Gasilske zveze Vodice Janez Jenko. Andrej Žalar Gosteče - Ob 50-letnici ustanovitve je Prostovoljno društvo Gosteče prejšnji vikend pripravilo slavnostno akademijo in operativno vajo s pomočjo sosednjih društev. Vaji je sledil še kratek kulturni program in gasilski piknik. Začetki gasilstva na območju vasi Draga, Gosteče in Pungert segajo v leto 1905, ko je bilo ustanovljeno PGD Sora. Vašča-ni teh vasi so bili člani upravnega odbora ali so aktivno sodelovali v društvu. Tik pred vojno je bila gasilska četa razpuščena, vso opremo je prevzelo PGD Sora. Dom je ostal prazen, v njem je kmetijska organizacija shranjevala kmetijske stroje. Nato pa je jeseni 1953 požar uničil gospodarsko poslopje pri Pečniku na Gostečah (današnja domačija Jakoba Lukančiča), zaradi napetosti med člani iz treh vasi in matičnim društvom 4 • . t ♦ iz Sore pa gasilci niso želeh na Nikolaj Kržišnik mlajši, pomoč. To je bil povod za ustanovitev lastnega gasilskega društva v Gostečah. Ustanovni občni zbor je bil 14. februarja 1954 na do- mačiji na Pstoti. Prvi predsednik je bil Jože Jamnik iz Gosteč, poveljnik pa Franc Svoljšak iz Drage. Peterica ustanovnih čla- nov se je udeležila tudi tokratne slavnostne akademije: Franc Svoljšak, Peter Brdnik, Vinko Bergant, Jože Frlic in Jože Pla- tiša. "Danes PGD Gosteče pokriva štiri vasi, poleg Gosteč, Drage in Pungerta je tu tudi Hosta. V društvu imamo 58 članov, od tega je 13 mladih, operativnih članov je 42, in le tri članice," je povedal predsednik Nikolaj Kržišnik mlajši. Opremljeni so relativno dobro, v zadnjem letu so bistven poudarek dali obnovi doma - obnovili so stopnišče, prepleskali vrata, shrambo in garažo. Kupili so tudi hidrantne omarice, gasilske cevi. "Aktivno pridobivamo nove člane. Vpisali smo osem mladih gasilcev, želimo pa si veČje število članic," še pravi predsednik. Redno se udeležujejo tekmovanj in drugih aktivnosti gasilske zveze, želijo pa si nove opreme za operativne gasilce, veliko se izobražujejo. Boštjan Bogataj Pričakujejo tabornike iz Evrope Krai\j - Zveza tabornikov Slovenije je organizator letošnjega vseevropskega tabora za gozdovni-ce in gozdovnike z imenom "Pow Wow" (Indijanci so tako imenovali zbor plemen), ki bo od 30. julija do 8. avgusta v Ilirski Bistrici. Tam pričakujejo 1200 tabornikov, med njimi 150 predstavnikov skavtskih organizacij iz tujine. Mladi Avstrijci, Hrvati, Irci, Italijani, Luksemburžani, Makedonci, Nemci, Portugalci in Slovenci v starosti od 11 do 16 let se bodo udeležili različnih delavnic in se družili ob dejavnostih v taboru in okolici. Ob taborniških veščinah bodo čas namenjali športu in ročnim spretnostim, na izletih pa bodo spoznavali zgodovinske, geografske in etnološke značilnosti naše dežele. Kot poudarjajo organizatorji, želijo udeležence privajati na samostojno življenje in jim dati uporabno znanje, hkrati pa spodbujati prijateljstvo in medkulturno sodelovanje. Slovenski taborniki, med katerimi bodo tudi predstavniki iz Gorenjske, bodo lahko spoznali naše bližnje in daljne sosede. Srečanje bo seveda pomembno za sodelovanje med.različnimi generacijami tabornikov in izmenjavo izkušenj. Program prireditve bo vodstvo ZTS predstavilo 28. julija. S. S. Nazorleva 1, Krah); tel.: 04 271 00 00, fax: 04 271 1015 2 ä o o ■i Torek, 13. julija 2004 GOSPODARSTVO / Stefan.zargi@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 9. STRAN Majda Urh, okrožna sodnica v Kranju, vodja civilnega oddelka Hudo je gledati, ker partnerja, ki gresta narazen, praviloma nimata dostojanstva; ker se sovražita, si nasprotujeta tudi v škodo svojih otrok. Večina otrok pa ima rada oba, neradi se odločajo, pri kom bodo živeli po razvezi, stike želijo z obema staršema. Kranj - Sodnica Majda Urh, tudi. vodja civilnega oddelka na Okrožnem sodišču v Kranju, ima s tako imenovanimi družinskimi razmerji večletne poklicne izkušnje. 'Tri teh zadevah je bolj malo prava, pa veČ drugih strok. Sodniki se bomo morali še veliko učiti," priznava. Pri odločitvah, ki morajo biti v korist otrok, si pomagajo z mnenji centrov za socialno delo pa tudi z izvedenci, zlasti psihologi. Sicer pa se pozna, daje novelirani zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki je začel vezati maja, pisalo ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Okrožni sodniki, ki zdaj v pravdnih in nepravdnih postopkih odločajo praktično o vsem, o čemer so prej centri za socialno delo in okrajna sodišča - tako o dodelitvah otrok kot o stikih s starši in preživninah - so sicer marsikateri predlagani zakonski rešitvi oporekali, vendar brez uspeha. Izvor problemov, kijih obravnavate, je nedvomno razveza; koliko sploh je razvez? "Na Okrožnem sodišču v Kranju vsako leto razvežemo povprečno 300 zakoncev. Število razvez se ne povečuje, ker se tudi število porok ne. Je pa veliko več zunajzakonskih skupnosti, kjer so pravice enake kot v zakonski. Sama razveza običajno ni problematična. V večini primerov nanjo pristajata oba partneija. Če ne govorim kot sodnica, ampak kot človek z izkušnjami, menim, da gredo partnerji dandanes vse prehitro narazen. Nihče ni pripravljen potrpeti'. Saj ne rečem, da bi morali potrpeti tako kot včasih, ko je bila kakšna ženska dejansko dekla in bi bilo prav, da bi se ločila. Kljub temu pa menim, da bi ljudje, ki so se imeU t nekoč radi, lahko vztrajali drug z drugim, namesto da gredo že ob prvem večjem problemu narazen. Bolj bi morali misliti na otroke, ne samo nase. Seveda, vmes so tudi zakonci, ki se raz-vezujejo navidezno, zaradi denarnih koristi, vendar gre veČina narazen zares." Otroci; odločitev, komu jih. dodeliti po razvezi^ verjetno ni preprosta ? "Sama običajno pustim obema partnerjema, da izHjeta svoj žolč drug na drugega. Tako ju najbolje spoznam in tudi lažje presodim, pri kom bo otrok bolje živel. Res je, da se otroci v večini primerov dodelijo materi, ni pa nujno. Odločitve, komu otroci, nikakor ni mogoče sprejeti na hitro. Potrebnih je veliko dogovorov, Če sporazuma med partnerjema ni, sodiš- Majda Urh če pri odločitvi praviloma upošteva mnenje izvedencev, ki se pogovorijo tako z obema staršema kot z otroci. Koristi otrok so pri dodelitvah poglavitne, sodniki spoštujemo njihove želje, otroci, Id so starejši od petnajst let, pa so celo vabljeni na razvezno razpravo in imajo vse pravice kot stranka v postopku." Zakonska novost je tako imenovano sostarševstvo. Kaj pomeni? "Včasih bivša partnerja želita za varstvo in vzgojo otroka skrbeti oba. V tem primeru se morata sporazumeti le o stalnem prebivališču otroka in o tem, kdo od njiju bo sprejemal pošilj-' ke za otroka. Novost se v praksi postopno uveljavlja. Maja smo dobili deset takih predlogov, junija 24. Starša o sostarševstvu skleneta sporazum na centru za socialno delo, na podlagi katerega sodišče izda sklep. Pot je podobna kot za preživnino ali stike z otroki po razvezi. Če se ne sporazumeta, o tem v pravdnem postopku odloči sodišče." V kakšnih razponih se določa preživnina, kakšna so merila za določanje? "Pri določanju preživnine sodišče upošteva materialne možnosti zavezanca, dohodke obeh staršev in potrebe otroka. Kjer so podatki iz podjetij jasni, problema ni, težje je v primerih, ko se zavezanec poskuša pokazati kot siromak, pripelje pa se z mercedesom. Preživnine so določene zelo individualno, od deset tisočakov pa tja do sto. Namesto okrajnih sodišč po novem okrožna odločajo tudi o zvišanju oziroma znižanju preživ- nm. Do preživnine je v določenem primeru upravičen tudi razvezani zakonec? "Res je. Če je eden od zakoncev brezposeln brez lastne krivde, sodišče že v razveznem postopku določi preživrrino, posebno tožbo za preživljanje pa lahko brezposelni vloži še v enem letu po pravnomočni razvezi." Vrniva se k otrokom; tretji problem, ki ga porodi ločitev staršev, so nedvomno stiki, o katerih po novem prav tako odločate okrožni sodniku Znani so primeri očetov, ki jim bivše partnerice onemogočajo stike z otroki. "O stikih odločamo šele dva meseca, so pa najtežji: 95 odstotkov se jih reši brez problemov, nekaj pa je takih, kjer sporazuma ni in ni. Pravo pri tem nima kaj opraviti. Zelo dobro je, če je sodnik starejši, z izkušnjami. Vedno apeliram na starše. naj ne gledajo samo sebe, ampak predvsem dobro svojih otrok. Otroci si praviloma želijo stikov z obema. Vedno tudi opozarjam, naj lepo govorijo o drugem staršu, če tega ne morejo, naj raje molčijo. S sovražnim govorjenjem delajo krivico otroku, ki ima rad oba starša, in nekdanjemu partnerju." Na področju zakonskih razvez in družinskih razmerij delate pet let Ta mesec s kolegom Janezom Goličičem odhajate na višje sodišče. Civilni oddelek, ki je že zdaj zasut z delom, bo po vajinem odhodu bistveno osiromašen. "Za civilnega sodnika se priložnost za napredovanje redko pokaže in tokrat sva jo "zagrabila" oba. Nova vodja civilnega oddelka na Okrožnem sodišču v Kranju bo sodnica Danica Koren, ki bo skupaj s predsednico sodišča Terezijo Zorko zagotovo našla primemo zamenjavo. Res je, civilni oddelek je precej zatrpan s spisi. Prihodnje leto naj bi v njegovem okviru zaživel poseben družinski oddelek, podobno kot jih imajo na nekaterih tujih sodiščih. Mislim, da so za to področje specializirani sodniki dobra rešitev." Helena Jelovčan, foto: Tina Doki r Biomasa na slabem glasu » V Sloveniji naj bi v prihodnje vzpostavili 40 novih energetskih sistemov ogrevanja na lesno biomaso, vendar je sistem zaradi zapletov v Preddvoru na slabem glasu. Preddvor - Zaradi tega je Zveza društev za biomaso Slovenije, v katerem so tri društva in kakih sto članov, v Preddvoru sklicala sestanek, na katerega je med ostalimi vabila tudi odgovorna predstavnika ministrstva za finance ter ministrstva za okolje, prostor in energyo. Ministrstvi sta namreč podprli pilotni projekt, ki je razen v Preddvoru potekal še v treh občinah, nepovratna sredstva pa je dobil tudi od CBC Phare programa in avstrijskega ekološkega sklada. Predstavnikov ministrstev v Preddvor ni bilo, Franc Beravs, direktor Agencije za učinkovito rabo in obnovljive vire energije pri okoljskem ministrstvu pa je poslal pismo, v katerem utemeljuje odsotnost z dejstvom, da projekta ni vodila omenjena agencija in zato nima vpogleda v dokumentacijo. Če bi hoteli konstruktivno sodelovati na sestanku, pa bi potrebovali podatke tako od občine Preddvor kot od upravljavca energetskega sistema Energetike Preddvor. Tako so o izkušnjah poskusnega energetskega projekta v Preddvoru govorili samo župan Franc Ekar, podžupan mag. Stanislav Bergant, Franko Ne-mac, direktor podjetja Agencija za prestrukturiranje energetike, ki je od začetka sodeloval pri tehnični zasnovi projekta, ter mag. Martina Šumei\jak, predsednica Zveze društev za biomaso Slovenije (in podpredsednica tovrstnega evropskega združenja), ki je na srečanje pripeljala tudi svojega 95-letnega očeta, menda najstarejšega člana te zveze. Občinska moža sta ponovila znano zgodbo o težavah, ki že od začetka spremljajo ogrevanje na biomaso. Če sistem sedaj tehnično deluje pa so toliko večji finančni in organizacijski problemi. Izguba je vsako leto večja, Energetika Preddvor pričakuje, da bo občina nanjo prenesla lastništvo kotlovske opreme, česar pa občina ne more, niti ne sme zmanjšati svojega 51-odstotnega lastninskega deleža na energetskem sistemu. Drug problem so nepovratna sredstva, ki jih je projektu namenila država, ki ni v celoti izplačala na začetku obljubljenega deleža, razen tega pa od danih sredstev obračunava tudi DDV. Težave so nastale tudi zato, ker sta občina in Energetika kot partnerja v sistemu sklenila tako pogodbo, ki je po mnenju občinskih mož zanjo neugodna in daje izrazito prednost zasebnemu kapitalu pred družbenim, pri čemer gre tudi izguba na breme občinskega proračuna. Težav je še več, bližina kotlovnice denimo hudo moti najbližje stanovalce, ki imajo dimnik prav pred nosom. Ugotavljajo tudi, da občina tehnično in tehnološko ne zmore upravljati sistema in da bi to moral početi energetski gigant, ki ima za to boljše pogoje. Sogovorniki so se spustili tudi v razčiščevanje preteklih dogodkov: kako je bilo z (ne)oporeč- nostjo dobavljene opreme jeseni 2002, ko je sistem začel delovati, kako so pritekala državna in Pharova sredstva, kako je prihajalo do podpisa pogodb. O tem imata oba občinska moža drugačno mnenje kot Franko Ne-mac, ki je od začetka sodeloval pri projektu in je zanj navdušil tudi bivšega župana občine Preddvor Mirana Zadnikarja, kljub temu pa so soglašali, daje bilo koristno v drugačni luči slišati tedanji razvoj dogodkov. Mnogo težav bi bilo prihranjenih, če bi tedaj uspel dogovor občine in Jelovice o partnerstvu, tako pa je slednja odstopila od projekta in občina je partnerja našla v podjetju El-tech Mulej, kajti tedaj se je zelo mudilo zaradi nepovratnih sredstev. Ob odsotnosti ključnih ljudi z ministrstev se sogovorniki niso mogli veliko dogovoriti. Občina, ki sicer o tej problematiki veliko sestankuje ne le z ministrstvi, pač pa tudi z davkarijo, sprejema ponudbo Zveze društev za biomaso Slovenije, ki obljublja, da se bo pri institucijah ostro zavzela za razrešitev problemov, saj je v nasprotnem primeru nadaljnja promocija biomase brezpredmetna. Manjkajoča sredstva države, obračunavanje DDV, razbremenitev občine finančnih bremen in napotki, kako naj sistem deluje naprej, so težave, ki jih občina želi najprej rešiti. Če bi bilo mogoče, pa bi si želeli tudi prestavitev kotlovnice. Danica Zavrl Žlebir Glasova čitalnica O O T3 Ć5 Naročilnic cena za naročnike naročenih cena Gorenjskega glasa izvodov J Usode 990 SIT 990 SIT i J Vpet v pomlad 2.500 SIT 2.000 SIT l—L sedemdesetih let J Nedolžnost in sila 2.500 SIT 2.000 SIT ^ Pri naročilu vseh 3 knjig vam nudimo 20 % popusta ' na redne cene in na znižane cene za naročnike Gorenjskega glasa. ime in priimek ulica, hišnn 5icvilka postna številka in kraj Naročnik Gorenjskega glasa J NE J DA L , nar(»ćni^ka številka DDV je vključen, Poštnina m vključena v cene. Naročilnico pošljite na naslov Gorenjski glas. d.o.o.. Kranj. Zoisova 1, 4000 Kranj. Knjigo lahko naročite tudi po telefonu: 04/201-42-41. Naročene knjige vam bomo poslali po pošti, lahko pa jih prevzamete tudi na sedežu podjetja, na Zoisovi 1 v Kranju. Iz /hirkc knjižnih izdaj Gorenjskega ghisa vam priporočamo v branje ... Usode / Milena Miklavčič (Si')ysnkd(mje tivljcnjskc z^otlhc Vpet v pomlad sedemdesetih let / Cene Matičič Knjiga o prvi slovenski pomladi Nedolžnost in sila / Mira Delavec življenje in Jelo Josipine Urlxmeie - Tnrnof^ntjske, prve slovenske pisateljii e. pe\ni< e in skladaieljice v Jf • ^ ' J J ' .J» J ^ i. »' : ^^CH-AS" Za vas beležimo Čas • v T/. GORENJSKI GLAS • 10. STRAN ŠPORT / vilma.stanovnik@g-glas.si Torek, 13. julija 2004 Zmaga Maji Sajovic KOLESARSTVO Vreme zagodlo organizatorjem. Zmaga Maje Sajovic dober obet pred vojaškim in civilnim svetovnim prvenstvom. Lesce - Ob spominu na lansko tekmo, ko je organizatoijem uspel neveijeten podvig z izpeljavo tekme v dveh dneh, smo le-tos lahko le sanjali. Pa ne zaradi kakšnih organizacijskih napak, ta je bila spet vrhunska, temveč zavoljo slabega vremena. Že petkov veter je organizatorjem tretje letošnje tekme padalcev v skokih na cilj za točke evropskega pokala povzročil nekaj novih sivih las, kajti po prvem dnevu je bila pod streho le ena serija in pol in tudi vremenska napoved za soboto ni bila niČ kaj obetavna. Pa vendarle je bilo sobotno vreme prijaznejše, svoje so z izvrstnimi leti dodali še piloti 15. letalske brigade Slovenske vojske in do večera so padalci opravili s štirimi serijami, za zaključek pete pa je zaradi teme ostalo še osem najboljših ekip. Pred nami je bila še nedelja, s spet neobetavno napovedjo, ki se je potem tudi uresničila in v nedeljo točno opoldne je Drago Bun-čič, vodja tekmovanja, oznanil konec tekme in dejal: "Česa takšnega pa Še ne. Vse je bilo pripravljeno, na štartu smo imeli 42 ekip, potem pa ti jo takole zagode vreme. Malce sem razo-č^an, vendar proti vremenu ni obrambe." Kljub malce namrščenemu čelu pa je imel po drugi strani tudi dosti razlogov za zadovoljstvo, kajti domača tekma je prinesla zmago Maji Sajovic med posameznicami, na stopničkah ji je družbo delala Irena Avbelj, na stopničkah, tokrat na drugi, pa so stali tudi člani ekipe Fly-com (Roman Kanin, Matjaž Pri-stavec, Uroš Ban, Senad Salkič, Borut Erjavec), ki so za italijanskimi Carabinieri zaostali vsega tri centimetre. Med vsemi je "Hvala bogu, da je tekma regularna, za zmago pa se je bilo, kljub le štirim skokom, treba maksimalno po-truditi in zato sem je zelo vesela, kar potrjuje mojo dobro formo v letošnji sezoni," je povedala Maja Sajovic po tekmi. Dez pripravil zahtevno progo Sašo Kragelj je zmagal na težavni dirki za državno prvenstvo. Adut domače ekipe, Roman Jelen, odpovedal nastop. Brnik - Motociklistični park pri Brniku (tik ob letališču) je v nedeljo znova oživel. Dež, mraz in blato sta sicer odvrnila precej gledalcev, kljub temu pa so mo-tokrosisti pripravili zanimivo dirko. Del- čara je odvzela tudi odpoved nastopa Romana Jelena iz kamniškega Sitar Dunlop Racing Teama, ki je veljal za enega od favoritov dirke. Kljub temu privrženci tekmovalcev ekipe Sitar Dunlop niso bili prikrajšani za zmagoslavje, saj je v razredu do 85 ccm zmagal Jernej Irt, do 125 ccm pa Miha Špindler, oba iz omenjene ekipe. V najmočnejšem razredu open je na najvišjo stopničko stopil Sašo Kragelj (Feroda), v dirki za četrti pokal Dunlop Slovenija pa si je zmago privozil, tako kot lani, Jaka Može - prav tako Sitar Dunlop RT. V razredu open se Roman Jelen ni odločil za nastop: "Italijanski terapevt mi je po ogledu proge odsvetoval nastop, saj bi se lahko spet poškodoval. Meniskus levega kolena namreč še ni pripravljen na tako težavne dirke, kot je današnja." Naj spom- Sašo Kragelj je na Brniku dobil dirko razreda open. (foto Tina Doki) nimo, da Jelen ni nastopil že lani, predlani pa sta se s Krag-Ijem za zmago borila vse do ciljne črte. Letos se je Kragelj moral spoprijeti s Hrvatom Nena- HOKEJ NA ROLERJIH Švedi premočni i Kräixj - Slovenski hokejisti na rolerjih so na prvi tekmi svetovnega prvenstva proti Švedski izgubili z 2 : 13. Slovenski reprezentan-ti so začeli silovito, saj so povedli v 28. sekundi tekme z golom Jureta Vnuka. Zelo hitro pa so hladnokrvni Švedi pokazali svojo moč in premoč ter v vsaki tretjini dobili vsaj tri zadetke. Poleg Vnuka je za Slovenijo zadel tudi Uroš Vidmar. Danes ob 18. uri bo na sporedu druga tekma, Slovenija se bo pomerila z Združenimi državami Amerike. B. B. dom Šipkom (oba sta že osvojila evropsko prvenstvo). V prvi dirki je bil boljši Hrvat, v drugi pa je Sašo Kragelj zmagal in tako postal končni zmagovalec v tej kategoriji. Za njima se je uvrstil Jaka Može. V razredu do 125 ccm vSta z odličnim štartom presenetila "domačina" Miha Špindler in Matevž Irt. Prvi je na koncu tudi slavil zmago, morda tudi zato, ker je imel favorit Kragelj v prvi vožnji težave z motorjem, v drugi pa je takoj po štartu padel in nato privozil do četrtega mesta. V najšibkejšem razredu je zmagal Jernej Irt. Prvo vožnjo je dobil brez težav, v drugi pa ga je premagal klubski kolega Klemen Gerčar (v prvi dirki je padel). Vse skupaj je bilo dovolj za zmago. Četrti pokal Dunlop Slovenija ni postregel s presenečenjem. Na štartu je sicer prevladoval Nenad Šipek, ki pa je padel in tako dal prednost Jaku Možetu. S tem je Može drugič zapored osvojil prestižni pokal. Kragelj zaradi lažjega pretresa možganov v tej dirki ni tekmoval. Prvič so gledalci lahko uživali tudi v freestyle izvedbi - Ringo Rehn je s svojimi nastopi na 2,5-metrski skakalnici navdušil gledalce. Boštjan Bogataj Cvet n^hitrejši na Zlati čipki v v Železniki - Športno društvo Kamikaze je minulo soboto organiziralo že 6. rekreativno klesarsko dirko na Soriško planino za zlato čipko. Na cilj je spet najhitreje prikolesaril Miran Cvet iz Hrastnika s časom 35 minut in 45 sekund. bila najbolj zadovoljna zagotovo Sajovičeva: "Hvala bogu, da je tekma regularna, za zmago pa se je bilo, kljub le Štirim skokom, treba maksimalno potruditi in zato sem je zelo vesela, kar potrjuje mojo dobro formo v letošnji sezoni." Ta zmaga je tudi lep obet za naslednje tekme, poseSej Še za obe svetovni prvenstvi, ki prihajata v mesecu avgustu (vojaško, op. p.) in septembra (civilno, op. p.), nikakor pa ne smemo' zanemariti niti zadnjih dveh tekem za evropski pokal. Ob Fly-comu bi na stopničkah lahko videli tudi Elan (Simon Dular, Domen Vodišek, Jurij Kozjek, Irena Avbelj in Maja Sajovic), ki je bil po dveh serijah drugi, a je v tretjem skoku mladi Kozjek (lani zmagovalec v Bellunu) napravil napako in višja uvrstitev je šla po blazini. Kljub temu so Slovenci spet pokazali dobro formo, ki jo bodo poskušali unovčiti na naslednjih tekmah, prva pa jih Čaka že konec tega mesec, ko bodo v Bellunu znova lovili nove točke za evropski pokal. Rezultati: ženske: 1. Sajovic -4 cm, 2. Avbelj (obe Slo), Voit-kova (Češ) - 5 cm; moški: 1. Pe-serl (Avt), Lajič (BiH), Petersen (Dan), Wimmer (Nem), Casucci (Ita), Juris (Svk), Baal (Fra) -vsi 1 cm, 8. Ban, Erjavec (oba Slo) - 2 cm; ekipno: 1. Carabinieri (Ita) - 17 cm, 2. Flycom (Ka-run, Pristavec, Ban, Salkič, Erjavec) - 20 cm, 3. Madžarska 24 cm ... 11. Elan (Dular, Vodišek, Kozjek, Avbelj, Sajovic)-35 cm. Zoran Račič, feto Tina Doki Tekmovanja za zlato čipko privabljajo številne tekmovalce. Dirka, kije bila dolga 21 kilometrov inje imela 822 metrov višinske razlike, se je začela v Železnikih z zaprto vožnjo do Zalega Loga, kjer je bil leteči start. Proga se je končala na Soriški planini, tekmovalo pa je 225 kolesarjev. Letošnji novosti sta bili 19-kilo-metrska rekreativna proga, ki je potekala od Železnikov do Petrovega Brda, s 358 metri višinske razlike in pohod na 872 metrov visok Sveti križ, kjer časa niso merili. Pri novostih je bila udeležba sicer manjša (okrog 30 tekmovalcev), vendar pa Roman Prezelj, predsednik ŠD Kamikaze, v prihodnjih letih pričakuje večjo udeležbo in zanimanje za ti dve rekreativni dejavnosti. Absolutni zmagovalec pri moških je postal Miran Cvet, ki je še vedno lastnik rekorda proge 35 minut in 28 sekund iz leta 2002. "Nič hudega, če mi ni uspelo podreti rekorda. Upam pa, da mi ga bo spet uspelo izboljšati," je po tekmi povedal Cvet. Absolutna zmagovalka pri ženskah je bila Aja Opeka iz Vrhnike s časom 47 minut in 15 sekund. Najmlajši udeleženec prireditve je bil osemletni Lenart Poljanšek iz Žirov, ki se je podal na Sv. križ, najstarejši pa 72-letni Janez Hrovat iz Radovljice, ki je kolesaril na Soriško planino. Ana Hartman Blaža bronasta na SP Kranj - Naša gorska kolesarka Blaža Klemenčič je na svetovnem prvenstvu UCI gorskih kolesarjev v maraton senzacionalno osvojila bronasto kolajno. Skofjeločanka je bila seveda zaradi zgodovinskega dosežka, prve ženske kolajne, presrečna. "Moj cilj je bila uvrstitev med 20 najboljših, če bi mi uspelo med deset, bi bilo zame odlično. Sedaj imam bronasto kolajno, ki sem jo le sanjala in nič drugega. Komaj verjamem, da sem bila skupaj z Norvežanko Gunn Riti Daehle (5,28:12) in Rusinjo Irini Kalentijevi na zmagovalnem odru," je ob senzacionalni bronasti kolajni presrečna in presenečena razlagala Blaža Klemenčič. Razdalja 106 kilometrov z 3700 metrov višinske razlike ob dežju, zahtevni trasi in konkurenci z najboljšima "bikericama" na svetu na štartni Črti; Norvežanka Dahle je namreč vodilna v svetovnem pokalu in UCI lestvici, Kalentijeva pa njena moštvena kolegica iz profesionalnega teama in zmagovalka svetovnega pokala v Schlad-mingu. Sta prvi kandidatki za olimpijsko zlato, kjer Klemenčičeve ne bo, ker Slovenija nima kvote. "Kalentijevo sem vseskozi "vlekla", za minute in 49 sekind mi je ušla Šele na zadnjem spustu. _ « _ Od mraza sem hotela že odstopiti. Zaradi blata smo kolesa peš nosili. Najbolj so me "zafrkavali" spusti, na klancu pa mi je neverjetno "letelo"," je 24-letna Skofjeločanka opisovala muke, dolge kar šest ur!! M. M. SMUČARSKI SKOKI Zmaga Zupana in Kaiserja Kranj - Na prvi tekmi za poletni celinski pokal v smučarskih skokih v Velenju in 18. nočni tekmi za Rudarsko svetilko je zmagal Bine Zupan s skokoma 90,5 in 90 metrov. Tik za njim se je uvrstil Jernej Damjan (91, 90,5), tretje mesto pa je s skokoma 89 in 88,5 metra pripadlo Robertu Kranjcu. Primož Peterka, ki je v Velenju slavil že petkrat, tokrat ni nastopil, saj naj ne bi bil najbolje pripravljen. Županje bil po tekmi razumljivo zadovoljen: "Uspela sta mi dva dobra skoka. Iz skoka v skok mi gre bolje in stopnjujem formo. Upam, da bo tako tudi na drugi tekmi." Druga tekma je bila le dan kasneje, v soboto, ki pa slovenskemu taboru ni prinesla takšnega uspeha. Zmage se je veselil Stefan Kaiser (Avstrija), drugi je bil Poljak Robert Mateja, tretje mesto pa je s skokoma 86 in 92,5 metra osvojil najboljši Slovenec Jernej Damjan. Začetek sobotne tekme je minil v znamenju vetra, v nadaljevanju pa so bile razmere za tekmovalce zelo dobre. "Tudi v nadaljevanju celinskega pokala si želim uspešnih nastopov, da bi si tako priboril kvoto za zimski svetovni pokal," je po obeh tekmah povedal Damjan. V Velenju seje zbral tudi izvršni odbor Smučarske zveze Slovenija, ki je na podlagi revizijske hiše KPMG o reviziji poslovanja OK Planica 2004 ugotovil, da poslovanje ni bilo v skladu z računovodskimi standardi. Prav tako ni bila upoštevana pogodba med obema partnerjema - ŠD Planica in SZS. B.B., foto Tina Doki Bine Zupan, zmagovalec prve velenjske tekme. k',' .H: Torek. 13. julija 2004 ŠPORT / Vilma.stanovnik@g-glas.si GORENJSKI GLAS -11. STRAN Tako pravi 39-letni Jeseničan Jure Robič, zmagovalec Raama, največje vztrajnostne kolesarske dirke. "Vse je v glavi. Če si nekaj zares želiš, to tudi dosežeš," pravi Jure, ki je 4761,5 km po ZDA prevozil v 8 dneh, 9 urah in 51 minutah in za najhitrejšim časom dirke zaostal le štiri minute. Jesenice - Jure Robič je bil sprva cestni kolesar, nato še gorski, potem pa se je po nasvetu Primoža Čerina posvetil tistemu, kar mu je šlo najbolje -"dolgim dirkam, na katerih pride do izraza psihična pripravljenost, ker imaš po nekaj urah vsega polno kapo". Za Raam ga je navdušil večkratni zmagovalec te dirke Wolfgang Fasching. Juretove sanje o zmagi na tej prestižni dirki pa so konec junija postale resničnost. Dirke čez Ameriko se je prvič udeležil lani, koje osvojil drugo mesto. Pravi, da je primerjava obeh dirk težka. Morda je bila lanska dirka nekoliko težja, saj se je kot novinec med dirko in po njej moral spopasti s Številnimi psihičnimi travmami. "Čeprav mi je bilo letos pred startom mogoče še težje, ker sem vedel, v kaj se podajam, pa še odgovornost, ker sem napovedal zmago in sem tudi štartal nanjo. To je bil moj cilj in edina možnost. Vse, kar bi bilo manj, bi me razočaralo," pravi. Lani je pridobil ogromno izkušenj, tako da se je letos lahko dobro pripravil na nov ameriški izziv. Opravil je več 24-urnih treningov, dva sta bila dolga tudi 48 ur, nespečnost je treniral tako, da preprosto ni šel spat in je noč preživljal ob računalnuku in na sprehodih po domači Koroški Beh. Prav ti posebni treningi so mu olajšali napad na zmago. Prvih ur je vozil na vso moč in brez I' "Vem, da če bi si zapičil v glavo, da hočem na Luno, bi tako dolgo hodil okoli Američanov v Nasi, da bi tudi na Luno prišel. Če si nekaj zelo želiš, to tudi dosežeš," je povedal Jure Robič. postanka. "Bilo je zelo težko, ker je bila prva dva dni konfiguracija izredno težka. Sli smo skozi dve puščavi, kjer je bila temperatura do 48 stopinj, v Arizoni se je začela pot vzpenjati 2800, 3100 metrov visoko," opisuje Jure začetek dirke. Šele po tem je sledil prvi počitek, a je zaradi utrujenosti spal le pol ure namesto predvidenih dveh ur in pol. Podobno je bilo tudi v nadaljevanju dirke. V povprečju je spal le 45 minut do ene ure na dan. Na Raamu pomembno vlogo odigra tudi kolesarjeva spremljevalna ekipa. "Raam je za kolesarje res izjemno težek, a tudi ekipa, ki je zraven, ima veliko dela in je pod velikim pritiskom. Če ne deluje tako, kot je treba, kolesar izgubi dirko. Moja ekipa se je tega dobro zavedala, delovala je kot celota. Zares so se izjemno izkazali," je o delu svoje ekipe povedal profesionalni vojak Slovenske vojske. K zmagi pa je prispevala tudi njegova življenska filozofija. "Kdor hoče, ta zmore. Vse je v glavi," , pravi in nadaljuje: "Vem, da če bi si zapičil v glavo, da hočem na Luno, bi tako dolgo hodil okoli Američanov v Nasi, da bi v tudi na Luno prišel. Če si nekaj zelo želiš, to tudi dosežeš." Jure se je Šele vrnil iz Amerike, a že trenira za naslednje velike cilje. Najprej ga čaka maraton Pinarello, kjer bo spoznal Miguela Induraina, petkratnega zmagovalca Toura. Jeseni bo skušal postaviti nov svetovni rekord v 24-urnem kronometru, drugo leto namerava postaviti najboljši čas še na Raamu. "Postavil bom rekord, ki ga še dolga leta ali pa nikoli ne bo nihče presegel," odločno pravi Jure. Barbara Todorovic, foto: Tina Doki PLAVANJE BALINANJE Plavalci merijo visoko Radovljica - Na včerajšnji novinarski konferenci seje v Radovljici predstavila .celotna odprava na evropsko mladinsko plavalno prvenstvo, ki bo od 15. do 18. julija v Lizboni. Barve naše države bo na Portugalskem zastopalo 15 plavalcev in plavalk, med njimi tudi letošnji olimpijki Anja Klinar in Sara Isakovič. Pričakovanja naših so visoka, plavalci pričakujejo izboljšanja osebnih rekordov, uvrstitve v finale, Klinaijeva ter Jernej Godec pa branita lanske naslove na 200 m in 400 m mešano ter 100 m in 200 m prosto. V letošnji, do sedaj najštevilnejši reprezentanci, plava kar nekaj Gorenjcev. Pesti bomo držali Še za Jasno Ovsenik, Nejca Pogačnika, Luko Turka ter Niko Kozamernik in Anžeta Dacarja v daljinskem plavanju. Selektor Ciril Globočnik je povedal, da so reprezentanti opravili maksimalne priprave, ki so jih trenerji realizirali skozi vse leto, nekaj težav so imeli le z vremenom ter šolskimi obveznostmi. Čeprav je za večino plavalcev to glavna tekma v sezoni, pa Klinarjeva in Isako-vičeva svojo formo Še stopnjujeta za olimpijado. T. T, Balinarji so pospravili krogle KraiX) - Po končanem spomladanskem delu v balinarski super ligi je na vrhu lestvice Lokateks Trata (29 točk). Center Pekarna Vrhnika je drugi (28), Bistrica je četrta (18), Huje, ki imajo v svoji vrsti tudi letošnjega državnega prvaka v hitrostnem zbijanju Saša Stular-ja, so sedme (12), Jesenice so desete s 7 točkami. Rezultati 11. kroga: Krim Špica : Huje 19 : 5, Lokateks Trata : Hrast Kobjeglava 19 : 5, Sloga : Jesenice 17 : 7, Skala V. Hrvatič : Center RV. 6 : 18, Bistrica : Ilirija Zabiče 13 : 11. V 1. ligi je v zadnjem krogu prvega dela Primskovo doma ugnalo Zarjo (18 : 6), Planina pa je po podaljšku izgubila z Luko (12 : 13). Največ možnosti za napredovanje v super ligo iniata Jadran Izola (29) in Brdo (24), Primskovo z Zarjo (po 19) deli četrto mesto. Planina (18) je šesta. V 2. ligi vzhod so bili v 11. krogu doseženi naslednji rezultati: Radovljica Alpetour : TržiČ 18 : 6, Fužine : Gitas Karcher Mengeš 8 : 16, EIS Budničar : Čirče VAN-DEN 21 : 3. Lestvica: 1. Velenje Premogovnik (27), 2. G. K. Mengeš (25), 3.-4. Radovljica in Budničar (po 24), 5. Čirče (22) S.Š. Osovnikarjev vikend rekordov Atletsko državno prvenstvo (14. po vrsti) je krojil mraz in dež, zaznamoval pa Matic Osovnikar. Veleiye - V soboto in nedeljo je v Velenju potekalo državno atletsko prvenstvo. Izmed gorenjskih atletov najbolj odmevata izvrstna rezultata Škofjeloča-na Matica Osovnikarja, ki je v soboto v teku na 100 metrov z 10,08 dosegel najboljši rezultat v zgodovini atletike. Zaradi pre-niočnega vetra (+ 4,3 m/s) njegov rezultat ne bo priznan kot slovenski rekord, zato pa je kot slovenski rekord priznan Osovnikarjev dosežek na 200 metrov. Saj s časom 20,61 nakazuje na odlično formo pred letošnjimi olimpijskimi igrami. Po izredno uspešnem vikendu nam je Matic Osovnikar povedal: "Zelo sem zadovoljen z obema nastopoma. Res je zelo pihalo, a sem rezultata na 100 nietrov vesel kljub vetru, a tuje tudi dež in mraz. Presenečen Sem." Glede na odlične rezulta-^^ smo Matica vprašali, ali je forma prišla prehitro, saj ga najpomembnejši nastop sezone čaka konec avgusta na olimpijskih igrah: "Nič ni prehitro. Načrtujem, da bom avgusta še boljši. Na 200 metrov se lahko spustim tudi pod 20,50, kar bo dovolj vs^ za polfinale." 'Sina vetra' iz Škofje Loke sedaj čakajo treningi, 25. julija bo nastopil v Birminghamu in na še nekaj tekmah, 20. avgusta pa bo tu že prvi nastop na 01. Na 400 metrov z ovirami je s časom 53,48 slavil Marko Pre-zelj, brat Rožle Prezelj pa v skoku v višino (224). Brigita Lan-gerholc je tokrat nastopila na 400 metrov, kjer je v močnem dežju slavila z rezultatom 54,95, kar je precej slabše od njenega slovenskega rekorda (52,02). Brigita še lovi formo in normo za Atene. Tak^ za stopničkami so se uvrstili Spela Verov.šek v troskoku (10,32), David Celar v 4 - , ^ ». r . •a. Matic Osovnikar - sin vetra z novim rekordom na 200 m. isti disciplini (14,61), Edi Okič v metu diska (42,64) in Borut Malovašič v teku na 5000 metrov (16.04,12) V metu kladiva je Triglavan Vojko Korošec osvojil peto mesto (38,80), isti rezultat pa je uspel tudi Saši Kampič v metu kopja (40,50) in Juretu Kovaču v teku na 400 metrov (49,70; na 200 m 6. mesto). Eva Prezelj je v skoku v daljino skočila 5,18 m, kar je bilo tudi dovolj za peto mesto, Tina Čarman je ostala brez rezultata. Boštjan Bogataj, foto: Gorazd Kavčič BIATLON Zmaga Dolencu in Grudičkovi Ihan - S prvo tekmo v Ihanu začetek letnega pokala Slovenije za biatlonce - Reprezentanca A je včeraj že odšla na priprave v nemški Ruhpolding. Ob strelišču so se na 4,5 kilometra dolgem krosu z dvema streljanjema pomerili biatlonci. V nekoliko okrnjeni konkurenci je pri članih zmagal Marko Dolenc, pri članicah pa Dijana Grudiček. Pri moških so manjkali Janez Ožbolt ter Matjaž in Jože Poklukar, pri ženskah pa sta ob odsotnosti Andreje Koblar, Andreje Mali in Teje Gregorin tekmovali le Tadeja Brankovič in Dijana Grudiček. Brankovičevaje po tekmi povedala, daje s svojim rezultatom zadovoljna, nasprotno pa je bil v članski konkurenci zaradi prikazanega precej razočaran Janez Marič, sicer eden od adutov moŠke biatlon-ske ekipe, saj je zgrešil kar sedem strelov in bil na koncu Četrti. Časa za izboljšanje forme imajo biatlonci še dovolj. Včeraj je članska biatlonska A reprezentanca odšla na enotedenske priprave v • nemško biatlonsko središče Ruhpolding. Kot je povedal glavni trener reprezentantov Tomaš Kos, v Nemčijo odhaja standardna zasedba, doma bo ostal le Marko Dolenc, ki se bo pripravljal individualno po programu reprezentančnega trenerja. V Ruhpoldingu se bodo pripravljali na kvalitetnih rolkarskih stezah, kijih bodo izkoristili za kompleksen trening na rolkah. S tem bodo zaključili prvi del poletnih priprav na novo sezono, sledil bo dvotedenski oddih. Na začetku avgusta se bo začel drugi sklop priprav, ko se bodo znova odpravili v Nemčijo, potem pa jih čakata še dve tekmi letnega pokala Slovenije. \l< M VVr t-' -y.- w: - - ' Vi • ^ v-':;: ' . .. f •.•A . M C»' •■•.■a'. 'S-' ..^' -Ž:;^:. Sv. ■ ' w \v . * . • A * ^ ^P J * W C- » v \ Ä.V. .. A « M-K . - ..v ri.-rr. mt .--K '.s •v ^^ f .s v-v v ^^ 'S? . i i • s • . I « / A M >. s V. J .v v ^ V /v /-v V« J«-si iSt' • .v* -Hi ^ . , '-"Sri ' s. •«s IS'' vV. m- \\ .A v' •fiy.Vv \ A m VA .-i ♦ * W 4 V » . v •"•v I y s: i: K > v. »v v. Marko Dolenc in Janez Marič Rezultati: člani: 1. Dolenc (SK Brdo) 20:40,1 (2-h2), 2. Kodela (SK Kovinoplastika Lož) 20:47,7 (1+3), 3. Ponikvar (SK Brdo) 20:56,0 (0+1) 4. Marič (TSK Bled) 22:08,4 (4+3), 5. Lauseger (TSK Merkur Kranj) 22:27,3 (3+3); članice: 1. Grudiček (TSK Jub Dol) 24:05,1 (2+1), 2. Brankovič (TSK Merkur Kranj) 27:07,5 (2+2). Barbara Todorovic, foto: Tina Doki LOKOSTRELSTVO Zmaga Jerneju in Alešu % Brestanica - V soboto je v okviru posavske lige v Brestanici potekal lokalni turnir v odbojki na mivki, kjer je med sabo merilo moči 15 moških ter 12 ženskih ekip. Na turnirju je igral tudi Kam-nogoričan Jernej Potočnik. Jernej je bil v minuli sezoni eden ključnih igralcev pri Termo Lubniku iz Škofje Loke, letos pa bo igral v skorajda sanjskem moštvu na Bledu. Skupaj s soigralcem Alešem Drobničem sta brez poraza prišla v finale, kjer sta po napetem dvoboju premagala dvojico Andrej Flajs/Matevž Berk. V ženskem dvoboju sta se v finalu merili ekipi Rajak/Podlesnik in Bojino-vičA^odeb, boljši sta bili prvi. Lokalni turnirji so dober trening za državno prvenstvo Siemens Mobile Masters 2004, katerega turnirji potekajo po vsej državi. Ta petek in soboto si najboljše odbojkarje lahko ogledate na Bledu. T. T. Ime in priimek:................................................... Datumrojstva;............................... lelefon: Naslov: • < »I . >. Prijavljam se za (ustremo oM) Miss Mistra GORENJSKI GLAS •12. STRAN REKREACIJA / info@g-glas.si Torek, 13. julija 2004 EKSTREMNrŠPORTNrZANIMIVrREKREATIVNI vse Kolesarski juriš v dežju Tenis je priporočljiva rekreacija, saj ga človek lahko igra do poznih let. Začnete z osnovnimi udarci in z vajo se lahko zelo hitro naučite toliko, da čez nekaj tednov že prosto igrate. Luka KamŠek je doma z Jese- v . nie. Življenje je posvetil Športu, predvsem tenisu, v zimskem času pa sodi tudi hokej. Je namreč mednarodni hokej ski sodnik. Luka je član teniškega kluba Top Ten Mojstrana in veČino časa preživi na teniških igriščih na Dovjem. Vzgaja tekmovalce do 12,14 in 16 let. S tenisom se je začel ukvaijati, koje bil Še zelo majhen. Kakih pet, šest let nazaj pa so v Mojstrani potrebovali treneija. Šef kluba Bogdan Janša je vzpostavil stik z njim in tako se je začelo njegovo uvajanje. V Ljubljani je na Fakulteti za šport opravil izpite za vaditelja tenisa, potem pa dobil še licenco za treneija C. Rekreativno do letos ni učil te- f nisa. Potem pa se je našel Jeseničan, ki gaje povprašal, ali bi z njim morda igral tenis. Do takrat se je tega nekako izogibal. Kako pa izgleda, Če se pojavi ljubitelj tenisa, ki bi se želel naučiti osnovnih udarcev, da bi lahko tenis igral rekreativno? Je celoten postopek učenja enak tistemu, ki ga uporabljate pri vzgoji mladih tenisačev? "Najprej začetnik spoznava osnovne udarce. Sledi vaja in počasi se skozi teniško igro stvari avtomatizirajo. Seveda je veliko odvisno od motorične sposobnosti posameznika, je športnik ali ni. Vse te stvari se namreč delajo v gibanju. Ne delajo se statično. Recimo nekateri že v desetih urah osvojijo osnove in potem lahko že rekreativno igrajo tenis." Včasih je bil tenis zelo popularen, Kako priljubljen je danes ? "Na Jesenicah je teniška rekreacija solidna. Konstantno igra tenis krog ljudi (40-, 50-let-niki), dvakrat, trikrat tedensko. V Kranjski Gori in Mojstrani je igranje tenisa manj priljubljeno. Kaže, da se ljudje ukvarjajo z drugimi Športi. Starejša generacija, kije včasih veliko igrala tenis, se je sedaj usmerila v golf, mladine pa ne samo, daje ne zanima tenis, kot opažam na splošno, je ne zanima šport." Zadnje čase je največ ljubiteljev kolesarstva, "Kolesarstvo je zanimivo že dalj časa. Pa še cenejše je. Pre- cej veliko vlogo pri odločanju za zvrst rekreacije oziroma športa igra tudi njena/njegova cena, stroški. Tenis lahko gledamo tekmovalno ali rekreativno. Če ga gledamo rekreativno, lahko rečem, da ko enkrat kupiš lopar, teniske, žogice, je to že tvoj največji strošek. Potem plačujeŠ le še ure igranja na igrišču. Ka-kor hitro pa igraš tenis pogosteje, si bolj intenziven, večji je strošek. Obutev moraš zamenjati trikrat, štirikrat letno. Stroški so žoge, ki jih menjaš, strune, oblačila. Tekmovalno je tenis zelo drag. Pri nas sicer talente imamo, gre pa za specifičen šport, ki poleg denarja zahteva tudi veliko ponovitev. Tako je največkrat problem še vztrajnost. Malo je namreč otrok, ki lahko trenirajo tenis oziroma so pripravljeni tudi ure in ure, dan za dnem (po domače rečeno) 'laufati za žogico'." Predstavlja tenis dobro obliko rekreacije? Jo priporočate? "Igranje tenisa je zelo dobra rekreacija. Celo telo se giblje in lahko ga igraš do zelo poznih let. Igrajo ga tudi ljudje, ki so stari 90 let ali več. Po svojih zmožnostih paČ. Pri tenisu je tudi poškodb bistveno manj kot recimo pri smučanju. Je bolj univerzalen šport." Alenka Brun Baše^j - Športno društvo Ko-krica je praznovalo 30-letnico obstoja in aktivnega delovanja. Nekdaj kolesarska sekcija pri tem športnem društvu je sedaj samostojno športno društvo In-teršport Kokrica in pobudnik izvirnih kolesarskih rekreativno-tekmovalnih prireditev. Ob 30-letnici obstoja se je kolesarsko društvo odločilo, da bo izvedlo pester program prireditev. Med njimi je tudi Kolesarski juriš radia Belvi na trasi Kokrica-Gamsov raj nad Bašljem. Prireditev je bila letos prvič namenjena rekreativcem od najmlajših do najstarejših krajanov KS Kokrica. Pravico do nastopa so imeli vsi kolesarji brez omejitev po kategorijah, z licenco ali brez nje, za prvenstvo Krajevne skupnosti Kokrica pa izključno njeni prebivalci. Proga je potekala od Kokrice mimo Bobov-ka skozi Belo, Bašelj do Gamsovega raja nad Bašljem. Cesta je asfaltna z rahlim vzponom do Bašlja, zadnja dva kilometra pa je sledil težavnejši vzpon. Višinska razlika proge je bila okoli 350 metrov, dolžina trase pa 9,3 kilometra. Kod naj bi kolesarji vozili, so označili že v pe tek, vendar je bilo nedeljsko jutro vse prej kot ugodno. Mraz in dež sta verjetno številne odvrnila od udeležbe Juriša. Med 24 kolesarji (udeleženk ni bilo) pa je bil na koncu najboljši štirinajstletnik Sebastian Bauman iz Drulovke, ki je na cilj priko-lesaril v devetnajstih minutah. Alenka Brun 'ivy -s: .....,. -■ > -v,C 1 . A t . .... ,, t ' ' - J. . * ■ ■■•■" • 't ..i. Kolesarjem je na Jurišu nagajal dež, vendar so do Bašlja najhitrejši potrebovali le deset do petnajst minut. K KAM V PRIHODNJIH DNEH? Vas zanima, kaj se skriva za vašo pisavo? Spoznajte sebe in druge! Na podlagi enega samega rokopisa vam bo, spoštovani naročniki, grafolog opravil analizo pisave! Vzemite bel list papirja ter nanj napišite 10 do 15 vrstic prostega teksta in se podpišite. Skupaj z izrezanim kuponom nam ga pošljite na naš naslov. Berite Gorenjski glas in v njem poiščite svoje odgovore. ŠIFRA: ANTÖNIJÄ Kakor ste rekli, da se vam pisava spreminja iz dneva v dan, imate prav. Človek je bitje in vso svojo notranjost razlije na papir. To pomeni, da če smo sproščeni, pišemo drugače - bolj umirjeno, kakor če smo nervozni. Toda poglejte, ko takole berem črke, ki ste jih izlili na papir, vidim, da ste notranje precej nemirni. Vsepovsod bi radi bili. Včasih se moramo odreči nekaterim stvarem, da dosežemo notranjo sproščenost. V življenju ste večinoma premišljeni, odločni in vztrajni. Čustveno pa premalo dozoreli, saj večina stvari opravljate premišljeno, torej razumsko, kar v ljubezni pomeni bolj zaprto. Včasih se vračate v preteklost, med spomine. Toda po srcu ste plemeniti in veseli. ŠIFRA; MIMI f Dober glas seže v deveto vas, to je pregovor, ki ga včasih izrekamo. Omeniti moram, daje danes pri nas prisotno veliko zadržanosti. Med temi ste tudi vi. Notranje ste zadržani, previdni in premišljeni. V življenju ste temeljiti, neodvisni in razumski. Včasih pride trenutek, ko z okolico vzpostavljate odnose bolj s težavo, ker ste premalo odprtiin nesproščeni. Toda poglejva, čustva zadržujete v sebi in ne dovoljujete, da bi vas drugi bolje spoznali, zato ste včasih za okolico neznanka. Stvari, kijih opravljate, opravljate umiijeno in premišljeno. Želite si več pozornosti in spoštovanja. To boste dosegli, ko se boste bolj odprli. H -idt.'w- xiXito lo ^ k« M ve. JL^c^^axIa cT'^ I Ulica, hišna št., pošta in kraj Grafološko društvo - lAURA Društvo za proučevanje pisave Partizanska uiica 2, 2319 Poljčane http://www.jurgec-sp.com e-mail: gd.laura@en:^ail.si (55M : 041/947-113 r. I I I I I I I I I I I I I I t \ \ I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I mi .1 Ime in priimek Št. naročnika Izrezani kupon in tekst nam pošljite na naslov: Gorenjski glas, Zoisova 1. 4000 Kranj. Sodelujejo lahko vsi naročniki Gorenjskega glasa. V vsaki torkovi številki bosta objavljeni dve analizi. Če bo več prispelih tekstov, jih bomo obravnavali po datumu prispele pošte. Sodelujoči v akciji grafološki kotiček se strinjajo z objavo svojega teksta in odgovora. IMGLAS Za ljubitelje kolesarjenja Kolesarska sekcija Indu Team - AP Sečnik, ki deluje v okviru Športnega društva Poljane, ljubitelje cestno-gorskega kolesarjenja vabi na vzpon, ki bo 17. julija potekal po osrednjem delu Škofjeloškega hribovja, po glavni cestni povezavi med Poljanami in Starim vrhom, ki je v celoti asfaltirana. Nadaljnje informacije nä 031/316 681. 18. julija pa se lahko udeležite gorsko kolesarske dirke na Dražgoško goro. Start bo ob 10. uri izpred Doma Cankar- jevega bataljona v Dražgošah. Prijavite se lahko na startu od 9. ure dalje. Cilj bo na vrhu Dražgoške gore, na priljubljeni pohodniški točki "Na premsu". Informacije na 031/318 149. prečudovitimi razgledi, ki segajo vse do Triglava. Jakobova nedelja na Ratitovcu Planinsko društvo za Selško dolino Železniki organizira Jakobovo nedeljo na Ratitovcu. Petdesetletnico koče bodo proslavili 18. in še 25. julija. Trud za nekaj več kot enourno hojo bo vsekakor poplačan s Zahteven gorniški izlet na Špik v Ce ne sodite zgolj med "turistične" pohodnike ali planince in ste sposobni daljših tur, tudi vrtoglavih, a še vedno dosegljivih za večino, se v soboto, 17. julija, s kranjskimi planinci podajte na vrh Špika. Izlet organizira Planinsko društvo Iskra Kranj. Predvideni čas hoje je osem do devet ur. Druge informacije na 041/734 049. A. B. ■ ■' ■■ , * , € Letošnjega tretjega dneva se je udeležilo prek dvesto kolesarjev. Dan kolesarjev Šenčur - Kolesarsko društvo Šenčur se je pred dvemi leti- odločilo, da povabi na srečanje vse, ki bi se s kolesom podali na vožnjo od kraja do kraja v občini. Prvi izlet je vzbudil precejšnjo pozornost in tako so potem kolesarski dan pripravili tudi lani. Prejšnjo soboto pa so se pred Športno dvorano v Šenčurju zbrali že tretjič zapored. Letošnjega tretjega dneva kolesarje in vožnje po občini pa se je udeležilo prek dve sto kolesarjev. A. Ž. Zmaga Jerneju in Alešu Brestanica - V soboto je v okviru posavske lige v Brestanici potekal lokalni turnir v odbojki na mivki, kjer je med sabo merilo moči 15 moških ter 12 ženskih ekip. Na turnirju je igral tudi Kamnogoričan Jernej Potočnik. Jernej je bil v minuli sezoni eden ključnih igralcev pri Termo Lubniku iz Škofje Loke, letos pa bo igral v skorajda sanjskem moštvu na Bledu. Skupaj s soigralcem Alešem Drobni-čem sta brez poraza prišla v finale, kjer sta po napetem dvoboju premagala dvojico Andrej Flajs/Matevž Berk. V ženskem dvoboju sta se v finalu merili ekipi Rajak/Podlesnik in Boji- novičA^odeb, boljši sta bili prvi. Lokalni turnirji so dober trening za državno prvenstvo Siemens Mobile Masters 2004. katerega turnirji potekajo po vsej državi. Ta petek in soboto si najboljše odbojkarje lahko ogledate na Bledu. T. T. 'm Torek, 13. julija 2004 GOSPODARSTVO / Stefan.zargi@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 13. STRAN Parlament v petek drugič potrdil novi zakon o varnosti cestnega prometa Z 51 glasovi proti dvajsetim je državni zbor v petek preglasoval odložilni veto državnega sveta; novi zakon o varnosti cestnega prometa, ki bo z višjimi kaznimi udaril po žepih predvsem prehitre in omamljene voznike, se bo začel uporabljati z novim letom, hkrati z novim zakonom o prekrških. Ljubljana - Državni svet je 24. junija izglasoval odložilni veto na novi zakon o varnosti cestnega prometa, teden prej sprejet v državnem zboru. Od državnega zbora je zahteval, da o lyem znova odloča, in predlagal dodaten Člen, ki bi določal, da neregistrirana vozila v prometu policija lahko izloči in zaseže. Lastnik bi ga lahko prevzel, ko bi ga registriral ter povrnil stroške zasega in hrambe. Če mu to ne bi uspelo v treh tednih, pa bi vozilo prešlo v državno last. Vlada je predlog državnega sveta odklonila z razlago, da bi bilo z uzakonitvijo zasega neregistriranega motornega vozila kršeno ustavno načelo sorazmernosti. Za prekršek vožnje neregistriranega vozila namreč zakon predvideva kazen 120.000 tolarjev, ki je glede na težo kršitve dovolj visoka. Hkrati za tovrstni prekršek določa, da policist vozniku prepove nadaljnjo vožnjo, vozilo pa izloči iz prometa. Predlog državnega sveta bi policistu dal diskrecijsko pravico takojšnje izločitve in zasega vozila, kar je prevelik poseg v ustavno varovano pravico do lastnine. Ze zdaj veljavni zakon o prekrških kot tudi novi zakon o prekrških, ki se bo začel uporabljati 1. januarja 2005, omogoča sodniku za prekrške, da v postopku o prekršku izreče tudi ukrep zasega motornega vozila. Podobnega mnenja kot vlada so bili v petek tudi skoraj vsi poslanci državnega zbora, ki so preglasovali odložilni veto državnega sveta. Večina opozicijskih poslancev je zakonu nasprotovala zaradi visokih predvidenih kazni za prehitro vož- njo, ki bodo enako udarile voznike z globokinii in plitvimi žepi. Iz istega razloga so v strani SMS tudi zbirali podpise poslancev za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma, na katerem bi volivci lahko zadržali uveljavitev zakona. Ker je za zakon v petek glasovalo 51 poslancev, le dvajset pa ne, je malo verjetno, da bo SMS uspelo zbrati zadostno število 30 poslanskih glasov za vložitev zahteve za razpis referenduma. Do prometnih prekrškarjev strožji zakon ima namen izboljšati prometno varnost. V Sloveniji se od leta 1994 ta sicer izboljšuje, še vedno pa je pri nas dvakrat do trikrat več žrtev prometa kot v najrazvitejših državah. Graja, da so v zakonu zagrožene kazni previsoke, ščiti kršitelje, ki jim sodniki že tako praviloma izrekajo najnižje vrednosti kazni celo v primerih, ko gre za povratnike. V drugih evropskih državah se višina izrečene kazni bistveno razlikuje, če gre za kršitelja, kije prekršek zagrešil prvič, drugič ali celo večkrat. V Franciji, na primer, mora voznik pri prekoračitvah Na Kokrici gradijo krožno krizisce Cestno podjetje Kranj bo delo končalo v osmih mesecih. Krai\j - Direktor Cestnega podjetja Kranj Janez Gradišar je povedal, da znaša pogodbena vrednost del okrog 187,5 milijona tolarjev. Grobi asfalt naj bi bil položen pred koncem leta, križišče pa dokončano naslednjo pomlad. Ker gre za gradnjo krožnega križišča na regionalni cesti, bo Direkcija RS za ceste zanj plačala 126 milijonov tolarjev, 57 milijonov tolarjev bo primaknila mestna občina Kranj, štiri milijone tolarjev pa Domplan in Telekom za plinovodno in telekomunikacijsko omrežje. Cestarji imajo za dokončanje osem mesecev časa. Enopasovni rondo bo dolg okroglih 25 metrov, vozišče bo široko 5,5 metra, ob robu pa bo tlakovano še v širini 2,5 metra. Po sto nietrov dveh krakov cest iz rondoja bo hkrati dobilo obojestranska pločnika (proti Mlaki in proti avtomobilski cesti oziroma Polici, od Police proti Kokrici bo speljana tudi kolesarska steza), medtem ko bo kiak ceste proti Mercatorjevi trgovini na Kokrici dobil enostranski pločnik. Med gradnjo bo promet seveda oviran, zaradi odmika od sedanjega križišča - približno 30 metrov jugozahodneje - pa predvidoma ne bodo potrebne popolne zapore oziroma bodo potreb-^^ samo občasno. Novo krožno križišče na Kokrici bo vsekakor prispevalo k hitrejšemu in varnejšemu odvijanju prometa. Helena Jelovčan, foto: Matjaž Gregorič Novi zakon bo strožji do prehitrih in opitih voznikov, najpogostejših povzročiteljev smrtnih prometnih nesreč. Foto: Tina Doki hitrosti 50 kilometrov ali več na uro, razen kazenskih točk in prepovedi vožnje, plačati še 1500 evrov kazni. Ta se pri povratniku poveča do 3.750 evrov, izreče pa se mu tudi kazen treh mesecev zapora. Najnižja kazen deset tisočakov Novi zakon o varnosti cestnega prometa najnižjo kazen s pet tisoč tolarjev povečuje na deset tisoč. Še posebej pa so kazni stroge za prekrške, ki so najpogostejši vzrok najhujših prometnih nesreč, to sta hitrost in opi-tost. Za prekoračitev hitrosti v naselju za več kot 50 kilometrov na uro in na območju omejene hitrosti za več kot 30 kilometrov na uro zakon predpisuje najmanj 120.000 tolarjev kazni in osemnajst kazenskih točk, s čimer kršitelj avtomatično izgubi vozniško dovoljenje. Enaka kazen bo od prihodnjega leta naprej doletela tudi voznika inštruktorja ali spremljevalca mladega voznika, ki bo imel več kot 1,5 grama alkohola na kilogram krvi oziroma več kot 0,71 mih-grama alkohola v litru izdihanega zraka. Meritve koncentracije v miligramih so izražene zaradi uvajanja novih naprav za ugotavljanje stopnje alkoholizirano-sti, tako imenovanih etilomet-rov. Zakon je obdržal polovični "popust" ob takojšnjem plačilu denarne kazni. V avto šolo pri šestnajstih in pol Prihodnje leto se bodo lahko mladoletniki po dopolnjenem šesmajstem letu in pol, ki bodo v avto šoli opravih t. i. društveni izpit, usposabljali za vožnjo v avto šoli in potem do osemnajstega leta, ko bodo opravljali vozniški izpit, vozili v spremstvu ožjega sorodnika. Do 21. leta starosti bodo imeli status voznika začetnika, v avto šoli pa bodo morali svoje vozniško znanje izpopolnjevati v programih odlične in vame vožnje s skupinsko delavnico. Nove registrske tablice v Čeprav imajo na novo registrirana motorna vozila od maja naprej že nove "evropske" tablice, bodo po 1. januarju začeli izdajati spet nove tablice brez krajevnih grbov. Na njih bo državni grb, prostor na tablici pa naj bi dobila tudi prometna nalepka, zdaj nameščena na sprednjem vetrobranskem steklu. Sedanje registrske tablice bodo veljale še naprej. Pomembne spremembe novi zakon uvaja tudi v tehničnih pregledih motornih vozil. Polletne preglede za vozila, starejše od dvanajst let, odpravlja. Novo vozilo bo treba prvič peljati na tehnični pregled po treh letih, drugič dve leti kasneje, medtem ko bodo letni tehnični pregledi obvezni šele po sedmih letih. Helena Jelovčan Razbit občinski infomat Jesenice - V noči na petek, 9. julija, so se neznanci znesli nad in-fomatom (informacijskim terminalom), postavljenim pred jeseniško občinsko stavbo. Po sledovih sodeč, so v oba ekrana večkrat vrgli kamen in pri tem zadeli tudi steklo občinske informacijske pisarne in fasado. Prav tako je uničen del ohišja naprave. Na občini škodo ocenjujejo na 600 do 700 tisočakov, vendar bo končno številko po cenitvi povedala zavarovalnica. Infomat je jeseniška občina dala v uporabo občanom 26. marca letos, da bi jim bile. zlasti tistim, ki doma nimajo osebnega računalnika, kadarkoli brezplačno dostopne osnovne elektronske storitve. Uporaba terminala je bila preprosta, vsakdo je imel dostop do interneta, lahko je pošiljal elektronsko pošto, uporabljal storitve e-uprave jeseniške občine in za zabavo odposlal tudi elektronsko razglednico. Na občini pravijo, da bodo uničeno napravo nadomestili. M. K., foto: Dan^jan Mladenovič Trk pred semaforjem Selca - V četrtek, 8. julija, popoldne je zaradi prekratke varnostne razdalje počilo pred semaforjem v Selcih. Voznica oplove vectre je vozila tretja v koloni po regionalni cesti od Železnikov proti Škofji Loki. Koje prvi v koloni pred semafoijem, ki zaradi del na cesti usmerja promet izmenično, počakal, se je voznica zaletela v oplovo astro pred seboj. Voznica v vectri ni bila pripeta, prav tako ne otroka na zadnjih sedežih; vsi trije so se v trku lažje ranili, lažje ranjena je bila tudi voznica v astri. H. J., foto: Gorazd Kavčič Tržičan padel z okna Tržič - V petek okrog 19.15 je 44-letni Tržičan s Koroške ceste zaradi slabe slike na televizorju stopil na okensko polico, da bi popravil anteno, pritrjeno na zunanji strani stanovanjske hiše. Ko se je nagnil proti njej, je izgubil ravnotežje, padel 3,6 metra globoko na dvorišče in obležal hudo ranjen. Reševalci so ga odpeljali na urgen-co v klinični center. V teniskah na Kriško goro Kranj - V četrtek, 8. julija, ob 14.35 je policijski helikopter z reševalci poletel s helidroma kliničnega centra, kamor je pred tem pripeljal ranjenega planinca iz Kamniških Alp, proti Kriški gori, kjer si je med sestopom po Ovčji poti zlomila nogo 36-letna Kranjčanka. Reševalci so jo z vitlom potegnili v helikopter, ki jo je odpeljal v jeseniško bolnišnico. Kranjčanki, obuti v nizke copate za tenis, je na gladki poti spodrsnilo. H. J. KRIMINAL Serija hišnih vlomov Kranj - V četrtek so kranjski policisti obravnavali tri vlome v stanovanjske hiše, vlomilcev za zdaj še niso izsledili. Iz stanovanja v Tavčarjevi ulici v starem mestnem jedru je neznanec dopoldne odnesel za približno 600.000 tolaijev zlatnine in denarja, iz hiše v Zgornjih Bitnjah popoldne za 100.000 tolarjev denarja, oblačil, hrane in videorekorder, iz hiše v Naklem pa prenosni računalnik in mobilni telefon, vredna okrog 300.000 tolarjev. Nakladalni stroj z gradbišča v Šenčur - V noči s srede na četrtek prejšnjega tedna je z gradbišča . Šenčurju izginil rdeČ mini nakladalni stroj bob cat, vreden okrog 6,5 milijona tolarjev. Na letališču ukraden šotor Lesce - V noči s četrtka na petek je s travnika v bližini kroga za pristajanje padalcev na letališču v Lescah nekdo ukradel promocijski šotor red buli, vreden okrog 1,2 milijona tolarjev. Ključavnica ni pomagala v ^ Ziri - Neznanec je v soboto zvečer s parkirišča pred gostinskim lokalom odpeljal zaklenjen moped ATX z registrsko tablico KR Al-568 črne barve. H. J. Republika Slovenija UPRAVNA ENOTA ŠKOFJA LOKA Oddelek za okolje in prostor Poljanska cesta 2, 4220 Škofja Loka Republika Slovenija, Upravna enota Škofja Loka, Poljanska c. 2, 4220 Škofja Loka na podlagi 4. odstavka 60. čl. Zakona o varstvu okolja (Ur. I. RS, št. 32/93, 1/96) v postopku Izdaje gradbenega dovoljenja za zamenjavo obstoječega parnega in vročevodnega kotla z novim parnim kotlom 7 MW in postavitev parnega agregata za proizvodnjo električne energije v obstoječi kotlovnici "TOPLARNA ŽELEZNIKI", investitorju TOPLARNA Železniki, d.o.o., Češnji-ca54, 4228 Železniki. OBJAVLJA • da je bilo dne 23. 07. 2004 izdano gradbeno dovoljenje, št. 3515 - 72/04 za zamenjavo obstoječega parnega in vročevodnega kotla z novim parnim kotlom 7 MW in postavitev parnega agregata za proizvodnjo električne energije v obstoječi kotlovnici "TOPLARNA ŽELEZNIKI" na zemljišču paro. št. 8/1, 11/6, 11/27, 11/18, 11/19, vse k.o. Studeno, investitorju TOPLARNA Železniki, d.o.o., Češnjica 54, 4228 Železniki. • da je bilo v postopku izdaje gradbenega dovoljenja dne 23.06.2004 izdano okoljevarstveno soglasje, št. 35402-67/2004 z dne 23.06.2004 Ministrstvo za okolje, prostor in energijo RS, Agencije RS za okolje, Vojkova 1 b, 1000 Ljubljana. • da med javno predstavitvijo, javno obravnavo in zaslišanjem investitorja ni bilo pripomb, ki bi se nanašale na vpliv predmetnega posega na okolje. Načelnik Branko MURNIK, l.r. univ. dipl. inž. arh. fm . .v GORENJSKI GLAS • 14. STRAN ZGODBA / info@g-glas.si Torek, 13. julija 2004 Matic Osovnikar, naše najmočnejše orožje na 100 in 200 m na olimpijskih igrah v Grčiji kot blisk tudi ▲ vtenah "Olimpijske igre v Sydneyju pred štirimi leti so bile zame manjše presenečenje, tokrat pa sem veliko treniral in sem na Atene pripravljen. Poškodb zaenkrat ni, forma se mi stopnjuje, tako da upam, da bo tudi rezultat dober. Seveda pa na tako velikih tekmovanjih potrebuješ dober dan in nekaj sreče, če želiš odteči odličen rezultat," pravi Matic Osovnikar, ki bo na olimpiadi v izredno hudi konkurenci v šprintu na 100 in 200 m zastopal slovenske barve. ŠkoQa Loka - "Brez atletike si življenja ne znam več predstavljati. Tek in treningi so postali del mojega vsakdana; moj način življenja. Pri tem me spodbujajo tudi oče Ljubo, mama Nada in sestra Neža. Vsi smo športnih in v takšni ali drugačni obliki nas Šport spremlja že od mojih malih nog," pravi Matic Osovnikar, ki je med drugim tudi državni dvoranski rekorder v teku na 60 in 200 metrov ter državni rekorder v štafeti 4x100 metrov. r- S i > % < Matica v atletskih krogih že dolgo poznajo, saj so njegovi rezultati vsako leto boljši in se še izboljšujejo. Širši javnosti pa pogosto postreže s kakšnim izjemno dobrim rezultatom, kot na primer finale in končno 5. mesto na SP v Budimpešti, 2. mesto na evropskem pokalu v Istanbulu, 9. mesto na mitingu v Erfurtu in 1. mesto na 100 metrov na atletskem pokalu v Novi Gorici, z odhčnim časom 10,20. "Moje življenje je bilo vedno precej povezano s športom. Že pri šestih letih sem začel trenirati alpsko smučanje pri škofjeloškem klubu. Smučal sem med vso osnovno šolo, tako da zelo dobro poznam vsak ovinek na cesti na Soriško planino in Stari vrh. Vendar večjih uspehov v smučanju nikoli nisem imel, tako da sem ob prihodu na gimnazijo v Škofji Loki prenehal smučati," mi je odgovoril Matic, ko sem ga povprašala o tem, koliko časa je šport že del njegovega življenja. "Pri štirinajstih pa sem se usmeril v atletiko in začel trenirati pri Albertu v ^ Sobi. Berč je moj trener še danes in je največji krivec za vse uspehe, ki jih dosegam," nadaljuje Matic, ki svojih odličnih rezultatov, ki jih ni malo, ponavadi ne obeša na velik zvon. "Leta 2000 sem brez kakšnih visokih ciljev nastopil na državnem prvenstvu v teku na 100 metrov in zmagal z odličnim časom 10,34 s. Takrat dileme ni bilo več - moja disciplina je šprint. Istega leta sem prvič odšel na olimpijske igre, takrat so bile v Sydneyju, kjer smo se s štafeto 4x100 m uvrstili celo v polfinale," zaključi Matic. Priprave na Atene Bodoči stomatolog Maticu na prvi pogled niti ne bi pripisala, da je eden najhitrejših belopoltih šprinteijev na svetu. Prej bi mu dosodila, da je priden učenjak, ki večino svojega časa prebije za knjigami. No, pa se niti ne bi kaj dosti zmotila. Matic je namreč eden redkih profesionalnih športnikov, ki Matic veliko trenira z utežmi, saj je moč za šprint zelo pomembna. Priprave pred tekmo na svetovnem prvenstvu v Budimpešti, kjer je Matic dosegel odlično 5. mesto. kljub vsem obveznostim tudi pridno študira. "Ja, res je. Leta 1997 sem končal gimnazijo in se vpisal na študij stomatologije, kjer sedaj obiskujem 6. letnik. Faks je kar naporna zadeva in ker je bilo treningov vsako leto več, Škofja Loka, kjer sem preživel svoje otroštvo, pa vedno S sestro Nežo sta šla po maminih stopinjah. Čez nekaj let bosta oba stomatologa. bolj "predaleč od Ljubljane", sva si s sestro Nežo uredila sta- v novanje v Šiški, kjer sedaj preživim veČino časa. Tu imam štadion na dosegu roke, tudi fakulteta ni daleč, tako da se lahko v miru posvetim tako teku kot študiju," doda Matic, ki rad prizna, da se s sestro Nežo odlično razume. Neža mu celo večkrat pripravi dobro kosilo, če ima Matic čas, pa ji speČe svojo najljubšo jed - palačinke s čokoladnim namazom. Za stomatologijo je Matica navdušila mama Nada, ki ima zasebno ordinacijo v Škofji Loki in kjer ji, kadar ima čas, tudi pomaga. Pa ne le Matic, tudi Neža je šla po maminih stopinjah, saj tudi ona pridno študira in bo čez nekaj let prav tako odlična stomatologinja. Ko sem računala, da je Matic pri 24 letih že v šestem letniku stoma-tologije, se mi račun nekako ni izšel, pa mi je v šali hitro priznal: "V šolo sem Šel eno leto prej kot drugi otroci, potem pa mi je bilo malce dolgčas, pa sem preskočil še drugi razred." Danes mu zagotovo ni nikoli dolgčas. Ob vseh obveznostih, ki jih ima, redko najde čas za še kaj drugega. Tiste proste trenutke, ki mu ostanejo pa presedi pred računalnikom in igra računalniške igrice, ki so njegova strast. Prav ponosen je tudi na to, da je končno uspel urediti svojo spletno stran www.maticosovni-kar.com, kjer je na enem mestu zbral vse svoje podatke in slike, ki so se nabrale v preteklih letih. Starša in sestra najboljši navijači Matic ima veliko prijateljev in mnogo navijačev, ki ob njegovih tekmah glasno navijajo, zagotovo pa sta poleg sestre Neže najbolj strastna navijača njegova mama Nada in oče Ljubo. "Starša me spremljata in spodbujata na moji športni poti že ves čas. Večkrat prideta na tekme, kjer držita pesti zame. Tudi v Atenah bodo z menoj vsi trije. Vstopnice že imamo, tako da se vsi res že veselimo olimpiade," pove Matic. "Ker trenutno zelo veliko treniram in študiram, se s starši ne vidimo vsak dan, zato še vedno rad skočim z njimi na Goiju-še. Tam imamo vikend in ker je moj tempo res naporen, grem rad v domačo savno ali preprosto le na sprehod po naravi, ki je zares prekrasna. Moja starša pa Gorjuše izkoristita za tek, saj sta oba v odlični formi, kar dokazujeta na mnogih trekingih in maratonih, ki se jih udeležujeta vsako leto." "Pred dobrim mesecem sem se vrnil z enomesečnih priprav v Ameriki. Bilo je super. Trenira-\i smo v Kaliforniji, v San Die-gu. Predvsem sem najbolj hvaležen, da ni bilo poškodb. Do letošnje sezone so se poškodbe kar pogosto pojavljale, tako da so mi podrle načrte v kar nekaj sezonah, zadnje čase mi gre pa kar dobro," začne o pripravah na olimpijske igre govoriti Matic. "V zadnjem Času veliko treniram tudi z utežmi, saj je moč za šprint zelo pomembna. Pri moči se da narediti največ, tako da res vehko "kvihtam". Na teden imam skupaj 9 do 10 treningov, ko so tekme morda malo manj, sami treningi pa so skupaj dolgi kar tam okrog 5, 6 ur," mi zaupa Matic in še doda, da ob vseh teh treningih nikakor ne najde časa za žure, čeprav ga nanje vabijo tako sošolci kot so-tekmovalci. "Kar pa se olimpiade tiče, je pa tako. Moja kakovost, če lahko tako reČem je, da najboljše rezultate dosegam prav na velikih tekmovanjih. Tisto tekmo, ki je v sezoni najpomembnejša, ponavadi odtečem najbolje. In ker so letos olimpijske igre, vse moči usmerjam na avgust," odločno doda simpatični SkofjeloČan. "Ponavadi se pred vsako pomembno tekmo kar nekaj dni psihično pripravljam nanjo in razmišljam, kaj moram storiti. Tako bo tudi v Grčiji. Sicer nimam kakšne izstopajoče šibke točke, res pa je, da se da vedno še kaj izboljšati," nadaljuje ta 77 kilogramov težki atlet, ki je, če ga dobro pogledam, ena sama mišica. Čeprav nerad napoveduje rezultate, mi pomenljiv nasmešek na obrazu govori, daje letos Matic res dobro pripravljen in čeprav je v svojih napovedih realen in celo malce sramežljiv, sam dobro ve, da je zmožen odličnega rezultata. "Kot že rečeno, je letos vse usmerjeno na olimpijske igre. Skušal bom teči najboljši rezultat v sezoni. Ciljam, da se uvrstim v polfinale na 100 ali 200 m. Ker bo konkurenca res strašna, bomo videli. Bom pa vsekakor dal vse od sebe," zaključi. Matic, držimo pesti! Ana Bešter, foto: Ana Bester, arhiv Matica Osovnikar j a Piše Miha Naglic Gorenjskhkraji in ljudje od A do Ž črna usoda Črne Ste že kdaj slišali za Črno? Pa ne mislim na črno barvo in iz nje nastali pridevnik, temveč na zemljepisno ime. Tudi ne na mesto Črna na Koroškem, za katerega smo vsi že slišali, ali na Črno pri Kamniku, ki je manj znana. Pogled v Atlas Slovenije pokaže, daje pri nas kar nekaj manjših voda s tem imenom, zaselka pa samo dva. Ena Črna je ob Savinji j)od Raduho, druga je (bila) nad Sovro južno od Zirov. Če se peljete iz Žirov proti Logatcu, pridete po kakih petih kilometrih do naselja Pod-klanec. Tu se začne cesta dvigati proti Rovtam, dolina ob Sovri pa se vse bolj oži. Cesta dela v Podklancu velik ovinek v levo, na desno se odcepi Še ena v Ravne, iz le smeri priteka tudi manjši potok. Ta se imenuje Črna, priteka iz dolge grape enakega imena, v pobočjih nad njo je bilo še nedavno tudi naselje Črna, ki pa ga ni več. V Krajevnem leksikonu Slovenije, najboljšem delu te vrste, ki ga je konec šestdesetih v štirih knjigah izdala E5ZS, uredil pa Roman Savnik, beremo, da je to "naselje treh kmetij, od käterih je ena že zapuščena in poslopja propadajo". In še naprej: "Lega v krčevinah na pobočju pod Rupami, kjer so Dole; od tod dostop po slabi stezi. Mešan gozd, smreka, bukev. Na dnu Črna grapa; v njej potok Črna, kjer sta ostala od nekdanjega mlina še jez in brv. V obe hiši, kjer je 1. 1965 bivalo Še 5 ljudi, napeljana studenčnica. Ker je zelo malo njiv, si iščejo ljudje zaslužka drugod. Od 1. 1964 Črna ni več samostojno naselje inje priključena k vasi Dole." Štirideset let pozneje bi bile ugotovitve še bolj črnesže davno so vse domačije zapuščene, stalnega prebivalca ni nobenega več. Črna grapa je seveda še. potok na njenem dnu Še vedno teče, Črnjanov in njihovega naselja pa že 40 let ni in sam bog ve, ali še kdaj bo? Leta 1880 je tu živelo 19 ljudi! Če bi danes še kdo bival tu, bi se lahko iz Dol oziroma z idrijske strani pripeljal po čisto spodobni cesti. Ta se spusti tudi na žirovsko stran, skozi že imenovane Rav- v ne do Podklanca oziroma do ceste Ziri -Logatec. Danes je Črna poznana samo še tistim, ki imajo v njej obsežno gozdno posest. Skoraj pet kilometrov dolgo in na več stranskih razvejano grapo delajo temno ("črno") visoki bregovi, ki jo obdajajo, in goste krošnje visokih dreves. Divjad ima tu veliko miru, ogrožajo jo le lovci. Najbolj pa Črno cenijo • ; . ••• '••'"v- ' '; , I, I ♦ ♦ ♦ / - - v , - - • r , v'. - ' ' ' . I, .-J • '. • ' ,<• 'J- ; < , i ; '-.V.--' " *r '' r ' ^ ' ' , I ' ..........J' • r Gozdnata krajina gorenjskega juga na sliki Borisa Jesiha. njeni redki poznavalci, saj v tej tihi dolini ljubega miru najdejo še skoraj povsem neokrnjeno naravo. V Podklancu, kjer se izliva v Soro, je Črna najprej čisto pohleven potoček. Sledimo mu po stari poti v Ravne. Ko ta zavije na desno navzgor, nadaljujemo mi naprej ob vodi navzgor. Grapa se tu močno zoži in postane bolj slikovita. Voda se pretaka skozi številne tolmune, stari kolovoz jo večkrat prečka. Seveda ne čez mostove, ki jih ni. Ka- dar je vode malo, jo enostavno prebredemo ali prehodimo, skakajoč s kamna na kamen. Če je vode veliko, prehod pač ni mogoč. Kmalu pridemo do kar visokega slapu, okoli katerega opazimo ostanke starih kamnitih zidov in rak. Tu je bil Bezjakov mlin (pisali so se Bizjak), ki je nehal mleti že pred 2. svetovno vojno, ko je bil ta kraj pod Italijo. (Danes je pa v občini Idrija, čeprav dolino v celoti gravitira na sorško oziroma žirovsko stran.) Do tu pripeljejo steze iz sosednjih vasi, od koder so nosili mlet. Iz Podklanca ob vodi navzgor smo prišli mi, levo nad nami vodi pot v bližnji Zavratec, po pobočjih na desni je bila gotovo tudi kaka steza do tedaj še obljudenih Črnskih/Čr-njanskih domov, pa v Ravne in Dole. Bezjakov mlin je bil tudi edino človeško bivališče v tej temni grapi. Ko gremo od njega ob vodi navzgor, ne naletimo na nobenega več. Dolina se večkrat razcepi na levo in desno, glavni lok vodi naravnost proti jugu. če gremo do konca, se iz grape dvignemo na cesto Zavratec-Dole, pod domačijo posebnega imena: V Malovicah. Bolj zanimiva je druga možnost: da se pred izstopom ozremo na desno, kjer v pobočju zagledamo visoko pečino. Vzpnemo se do nje in tu nas čaka prijetno presenečenje. Pod visoko skalo je velik in vodnat tolmun, iz katerega teče voda. To je glavni izvir Črne. Torek, 13. julija 2004 GOSPODARSTVO / Stefan.zargi@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 15. STRAN Predsednik uprave Mercatorja Zoran Janković pozdravlja združevanje Veleja in Tuša. Zadovoljen je tudi s preložitvijo nedeljskega zapiranja trgovin. Ljublana - Prejšnji teden sta se za slovensko trgovino zgodila dva pomembna dogodka. Celjski Tuš je kupil stoodstotni delež družbe STP Leasing, ki je večinski lastnik domžalske trgovske družbe Vele, s čimer bo postal drugi največji trgovec v državi. Ustavno sodišče pa je odločilo, da preloži izvajanja novele zakona o trgovini, po kateri bi morali trgovci s septembrom ob nedeljah zapirati svoje trgovine. S predsednikom uprave Mercatorja Zoranom Jan-kovicem, najuglednejšim me-nedžerjem v letu 2004 po mnenju slovenskih poslovnežev, smo se pogovarjali o zadnjih dogodkih, kakor tudi o pomenu "najboljšega soseda" za slovensko proizvodnjo. Pred dnevi je prišlo do novega združevanja v slovenski trgovini, Kako gledate na nakup domžalskega Veleja s strani Tuša? "Gre za pozitivno in dobro zadevo. Mirka Tuša sem takoj po javni objavi poklical in mu čestital. S tem se uresničuje moja napoved, da bodo na področju trgovine z živili in izdelki za dnevno porabo obstala tri velika trgovska podjetja. V Mercatorju smo že dolgo nazaj spoznali, da sami ne moremo biti na tem prostoru. Mercator dosega 42,2 odstotka tržnega deleža v Sloveniji, Spar in Tuš skupaj z Vele-jem po 20 odstotkov, preostalo pa manjši trgovci. To je za trgovino zelo dobro." Ko že omenjate vaš delež na slovenskem trgu; spomladi je na srečanju trgovcev v Piranu predsednik uprave Spara Igor MerviČ dejal, da česa takega ni nikjer v svetu. Da bi bil, če ne drugega, morebiten nakup Mercatorja s strani tujcev velik šok. Kako komentirate njegovo razmišljanje ? "Strinjam se z njim. Sicer nimam podatka za ves svet, toda kar se tiče Evrope, pa vem, da tolikšnega tržnega deleža, kot ga dosega Mercator v Sloveniji, ne dosega nobena trgovska veriga. V Sloveniji edino Mercator izrazito podpira slovensko živilsko proizvodnjo, zato res obstaja nevarnost, če bi nas kdo_ku-pil, recimo celo Spar, za njeno preživetje. Je pa to odločitev lastnikov, komu bodo prodali svoj delež, če bodo seveda sploh prodali, predvsem mislim na Zoran Janković: "Kdor ne izpolnjuje naših standardov, ne more biti partner Mercatorja." t» Kapitalsko in Odškodninsko družbo." Največjo skrb torej predstavljata državna sklada... v Ce država na tem področju nima strategije, ne moremo nič storiti." v Ze dobrega pol leta nazaj vam je prav tako Spar očital, da zaradi svoje velikosti Mercator zlorablja prevladujoči položaj pri postavljanju pogojev dobaviteljem ... Treba je razumeti, da smo zelo dober kupec; najprej zagotavljamo odvzem blaga, drugič -redno plačilo v petnajstih dneh. Kot tretje pa mislirn, daje ta gonja proti Mercatorju nesmiselna. Tudi Spar bi lahko kupil Živila ali Vele, saj sta bila na razpolago. Sedaj pa očitati nekomu, ker si je upal iti v prevzem... Saj niso bili vsi prevzemi lahki, z njimi so povezani tudi mnogi problemi. Stavimo na partnerstvo, Mercator spoštuje svoje obveznosti do dobaviteljev. Prav pri zadnji zgodbi z MIR-om se vidi, kaj pomeni Mercator za slovensko proizvodnjo, da si vsak želi biti Mer-catorjev partner. Predsednik uprave Perutnine 'Ptuj Roman Glaser je na primer dejal, da je za slovensko proizvodnjo Mercator nacionalni Šampion. Mercator ne nazadnje prodaja 72 odstotkov slovenskih izdelkov na svojih prodajnih policah v Sloveniji. Vsak ima torej na to svoj pogled, tudi naŠa konkurenca, ki je skupaj manjša od nas, vendar pa gre za dobro konkurenco." Ravno ta zgodba z MIR-om in Agromerkurjem, katerih izdel-kove ni več mogoče najti na policah Živil Po eni strani pravite, da se zavzemate za slovensko proizvodnjo, po drugi strani pa lahko tudi govorimo o tem, da se s takim ravnanjem krči možnost izbire potrošnikov v vaših trgovinah ... "Lahko gledate tako. Jaz bom povedal drugače. V zadnjih Šestih letih smo v Mercatoiju skrčili število dobaviteljev za okoli tri tisoč. Trdim, da je izbira še vedno dovolj velika. Kdor ne izpolnjuje naših zahtevanih in dogovorjenih standardov v kakovosti ali v obnašanju ali v spoštovanju pogodbe, ne more biti partner Mercatorja." Mercator se trenutno inten- zivno siri na trge bivše Jugoslavije, Boste gradili svojo maloprodajno mrežo ali se boste širili tudi s prevzemi? "Oboje. Na Hrvaškem smo prevzeli Slobodo. Zanimajo nas tiste družbe, ki sprejemajo našo kulturo. V svojo korporacijsko kulturo, sistem vrednot, veliko vlagamo. Pred kratkim smo imeli Mercatoriado na Bledu, kjer se je zbralo 16 tisoč zaposlenih s svojimi družinskimi člani iz Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine ter Srbije in Crne gore, pa ni bilo niti enega incidenta. Ne da se niso ste-pli, še kregali se niso. Družila nas je pripadnost Mercatorju. Pravzaprav v to množico ljudi nista sodila le dva udeleženca, ki sta imela s seboj napačne vrečke, vrečke našega konkurenta. V Mercatorju gradimo na pripadnosti, na izobraževanju in po tem se bomo razlikovali od drugih. Prepričan sem, da imamo že sedaj najboljšo storitev in najboljše prodajalce. Razlikujemo se tudi po izvoru blaga, po velikem deležu slovenskih izdelkov." Se mislite širiti le na Balkan ? v "Sinmo se tako, kot tečejo logistične poti. Prodajalne lahko odpiramo tam, kjer so še proste lokacije. Mercator je na tem območju že največji trgovec, z milijardo in pol evrov prihodkov. Na zahod bi se lahko širili le z nakupom kakšne družbe. Težko pa kupiš nekoga, ki je večji od tebe." Verjetno ste zadovoljni, da je ustavno sodišče pred kratkim zadržalo izvajanje 6, člena zakona o spremembah zakona o trgovinah, ki zapoveduje zapiranje trgovin ob nedeljah? Ustavno sodišče je s tem sklepom podaljšalo rok, s katerim se začne uveljavljati novela zakona do končne odločbe ustavnega sodišča. Mi smo tak sklep pričakovali. To je dobro za potrošnike in za poslovanje, saj Poslovno srečanje s Slovenci po svetu Na GZS je potekalo poslovno srečanje za izmenjavo poslovnih priložnosti s Slovenci iz sveta in matičnimi podjetniki. Ljublana - Slovenija je z vstopom v Evropsko unyo postala del velikega evropskega trga, s čimer se ji odpira nov prostor za pospeševanje poslovnega in drugega sodelovanja. Še toliko bolj je pomembno, da pospeši poslovno sodelovanje tudi s Slovenci po svetu. Zato v službi vlade za strukturno politiko in regionalni razvoj poteka projekt, s katerim odprav^ajo ovire, ki nastajajo pri medsebojnem sodelovanju zamejcev in slovenskih izse-Uencev iz sveta z matico na področju trženja, vlaganj» prenosa tehnologij, izmenjave kadrov, nakupa inovacij, znanstvenoraziskovalnega in drugega sodelovanja v različnih dejavnostih. V tem duhu je prejšnji teden na Gospodarski zbornici Slovenije potekalo poslovno srečanje Za izmenjavo poslovnih priložnosti s Slovenci iz sveta in matičnimi podjetniki. Srečanja so se udeležili številni ugledni slovenski poslovneži iz sveta in za-i^ejstva, domaČi podjetniki, inovatorji in znanstveniki ter predstavniki vladnih, gospodarskih Organizacij in regionalnih zdru- ženj. Srečanje je bilo namenjeno izmenjavi poslovnih priložnosti in iskanju možnosti konkretnega sodelovanja. Po predstavitvi podjetniških priložnosti sodelovanja v regijah, tehnoloških parkov in inkubatorjev so se ločeno predstavile tri delovne skupine: Predstavitev inovacij in inovativnih projektov, ki jo je vodil mag. Jaka Vadnjal iz Pospeševalnega centra za malo gospodarstvo. Ponudba in povpraševanje po poslovnem sodelovanju pod vodstvom dr. Jordana Berginca iz Službe vlade RS za strukturno politiko in regionalni razvoj ter Ponudba in povpraševanje po znanstveno-raziskovalnem sodelovanju, ki jo je vodil dr. Peter Stanovnik z Inštituta za ekonomska raziskovanja. Na poslovnem srečanju je bil predstavljen tudi pravkar ustanovljen Razvojno poslovni svet za Slovence iz sveta, ki ga je slovenska vlada ustanovila 24. junija. Z ustanovitvijo Sveta je vzpostavljena temeljna mreža za pospeševanje poslovnega in znanstveno-raziskovalnega sodelovanja s Slovenci iz sveta. Svet je posvetovalno telo vlade za področje sodelovanja s Slo- venci v zamejstvu in po svetu. Njegove naloge so, da sprejema smernice in priporočila za poslovno in znanstveno-razisko-valno sodelovanje s Slovenci iz sveta, skrbi za spodbujanje gospodarskega sodelovanja s Slovenci iz sveta in obravnava, daje pobude in vrednoti predloge strateških in programskih dokumentov Republike Slovenije z vidika gospodarskega sodelovanja s Slovenci iz sveta. Strokovno tehnične in administrativne naloge za Svet opravlja služba vlade za strukturno politiko in regionalni razvoj. Za predsednico Razvojno poslovnega sveta je bila izvoljena mag. Zdenka Kovač, Christian Vogrinčič, podjetnik iz Nemčije pa je postal podpredsednik. Tanja Maček zapiranje trgovin prinaša škodljive posledice: manjši prihodek, manjše število zaposlenih... Po naši raziskavi, v kateri je sodelovalo skoraj pet tisoč zaposlenih v Mercatorju in jo je izvedel Inštitut za družbene vede, skoraj 70 odstotkov zaposlenih želi delati ob nedeljah pod takšnimi pogoji, kot jih imamo sedaj. To je 40-urni delavnik, en dan na teden počitka in 75 odstotkov višja plačna postavka za nedeljsko delo. To vam lahko mirno pokažem." (Zoran Janković pri tem seže po zajetni beli knjigi in pokaže rezultate raziskave med zaposlenimi v Mercatorju. op. p.) Pričakujete, da bo tudi končna odločitev ustavnega sodišča pozitivna za vas ? "Ne morem napovedovati, kako bodo odločili, menim pa, da je naša pobuda upravičena. Referendum o obratovalnem času v trgovinah je imel najnižjo udeležbo v zgodovini naše države, državljani so odločali o vprašanju, ki ni primerno za referendum, poleg tega pa sem prepričan, da so ljudje za zaprt- je trgovin ob nedeljah glasovali, ker se niso zavedali negativnih posledic takega ukrepa." Lani so Živila prikazala mili-jardno izgubo. Kako kaže letos? "Taka izguba se je izkazala zato, ker smo poslovni rezultat izračunali v skladu z Mercator-jevimi standardi. Tu mislim na drugačen obračun amortizacije, prav tako se je zmanjšala vrednost nepremičnin in drugo. Na primer, tudi vrednosti vseh tožb proti družbi smo odpisali, ne glede kakšen je pričakovan njihov razplet. Vedno obstaja možnost, da izgubiš. Živila poslujejo dobro in sem z njimi zadovoljen, vedeti pa je treba, da so sestavni del poslovnega sistema Mercator in na koncu je pomemben skupen rezultat." Mercatorjeve trgovine večkrat osebno obiščete. Ste tudi že kakšno od Živil? "Vse trgovine so Mercatorjeve. Večkrat se med potjo ustavim v naših trgovinah." Simon Šubic, foto: Gorazd Kavčič VLB in Iskratel z roko v roki Kranj - Kranjski Iskratel bo Promsvyazbank iz Moskve dobavil telekomunikacijsko opremo. Posel je kranjskemu podjetju omogočila Nova Ljubljanska banka, ki je z moskovsko banko prejšnji teden podpisala pogodbi za kreditiranje nakupa telekomunikacijske opreme (v višini treh milijonov evrov) in za kreditiranje splošnih potreb poslovanja ruske banke v višini 3,5 milijona ameriških dolarjev. Gre že za peto tovrstno sodelovanje med Novo Ljubljansko banko (NLB) in Iskratelom, s katerim banka podpira kranjsko podjetje pri nastopu na ruskem trgu, so sporočili iz NLB. Moskovska Promsvyazbank sodi med najpomembnejše partneije NLB v Rusiji. Banki sodelujeta predvsem na področju kratko- in dolgoročnega izvoznega financiranja. V Ljubljani ocenjujejo, daje zadnji sklenjen posel pomemben korak h krepitvi nadaljnjega gospodarskega sodelovanja med slovensko in rusko državo in da utrjuje močno prisotnost Iskratela na območju nekdanje Sovjetske zveze. "NLB s tovrstnim kreditiranjem povečuje konkurenčnost slovenskih podjetij in utrjuje svojo že tradicionalno prisotnost v tem prostoru," je dejal Gregor Kaiser, direktor sektorja za poslovanje s finančnimi institucijami in poslovno koordinacijo v NLB. Največja slovenska banka je tako v letih 2003 in 2004 na tem območju realizirala že devet podobnih projektov financiranja slovenskega izvoza in storitev v skupni vrednosti več kot 70 milijonov ameriških dolarjev. Ker je ruski trg še vedno zelo zanimiv in ima še velike potrebe po financiranju, bo banka še naprej tako sodelovala s slovenskimi podjetji. Simon Šubic Največji Merkurjev center v Celju Naklo - Nakelski trgovec Merkur je minuli petek v Celju odprl razširjen trgovski center na Hudinji, ki je bil že pred prenovo največji Merkurjev trgovski center, sedaj pa si je ta primat še utrdil. Center obsega dodatnih 3.300 kvadratnih metrov novih prodajnih površin. Skupaj sedaj center obsega 12.500 kvadratnih metrov prodajnih površin in 6.000 kvadratnih metrov skladiščnih prostorov. Kljub trimesečni prenovi Merkurjevega centra v Celju niso zaprli niti za dan. Na novo so poleg prodajnih površin pridobili tudi 400 kvadratnih metrov skladišča. Nove površine so namenili programu za domače mojstre, podjetnike in obrtnike, povsem na novo pa je zaživel oddelek kopalnic. V centru so na novo zaposlili 19 ljudi. S.Š. BPT seli proizvodnjo v Kamnik? Trzic - Po pisanju časnika Delo naj bi tržiška Bombažna predilnica in tkalnica (BPT), ki trenutno zaposluje okoli 130 delavcev, v letu dni selila svojo proizvodnjo v Kamnik. Eden od lastnikov BPT-ja je namreč tudi kamniški Svilanit. Podjetji naj bi po načrtih svoji proizvodnji združili na enem mestu. Kot je za Delo zatrdil direktor obeh podjetij Stojan Zibert, velikih odpuščanj delavcev BPT-ja ne bo, se pa bodo morali voziti na delo v Kamnik. S, Š. Laze 18a, 4000 Kranj ČIŠČENJE CISTERN DOSTAVA KURILNEGA OUA i: ^ -v ^ . GORENJSKI GLAS • 16. STRAN FINANCE, NEPREMIČNINE / info@g-glas.si Torek, 13. julija 2004 Varčevalci postajajo naložbeniki V zadnjem obdobju se v Gorenjski borzno posredniški družbi povečuje internetno trgovanje z vrednostnimi papirji in trgovanje s tujimi vrednostnimi papirji. Krai\j - Gorenjska borzno posredniška družba (GBD), ki se že osmo leto ukvarja s trgovanjem z vrednostnimi papirji, je prejšnji petek v hotelu Creina odprla drugo poslovalnico v Krai^u. Kot je pojasnila predsednica uprave Ani Klemenčič, so prostori na sedežu podjetja na Koroški cesti postali pretesni za povečan obseg poslovanja z občani. Nova poslovalnica naj bi po načrtih obratovala leto dni, dokler ne bodo razširili prostorov na Koroški cesti. GBD je v dobrih sedmih letih obstoja opravila veliko dela na področju izobraževanja in populariziranja vlaganja v vrednostne papirje, je prepričana Kle-menčičeva. Očitno se je njihov trud obrestoval, saj jim je uspelo bilančno vsoto s treh milijard tolarjev leta 1998 povečati na 71 milijard tolarjev konec junija letos. Še posebej je opazen skok bilančne vsote v zadnjem letu, ko se je povečala kar za 38 milijard tolaijev. Tudi število strank GBD-ja je v teh letih zelo naraslo; s 537 leta 1998 na 7.500 v letošnjem letu, pri čemer so v zad-njem letu pridobili več kot 1.400 novih strank. "Stalno povečevanje prometa in števila strank dokazuje, da so stranke z našim delom zadovoljne," meni Klemenčičeva. GBD je lani ustvaril dobrih 110 milijonov tolaijev čistega dobič- ka, še leto poprej pa kar 255 milijonov tolarjev. Tak padec pripisujejo manjšemu prometu z vrednostnimi papiiji v letu 2003. Gorenjska posredniška družba je tako lani opravila veČ kot 15 odstotkov vseh poslov na Ljubljanski borzi (med 27 člani borze), dosegla pa je 2,06-odstoten delež od skupnega prometa z nekaj več kot 5,9 milijarde tolarjev prometa na borznem trgu in 8,1 milijarde tolarjev prometa na prostem trgu. K vnovičnemu dvigovanju prometa v zadnjem obdobju pa je po mnenju zaposlenih prispeval tudi padec bančnih obrestnih mer, zaradi česar se varčevalci počasi spreminjajo v naložbenike. Blaž Pipp, član uprave GBD, je poudaril, da narašča internetno trgovanje. "Naša družba je bila med prvirni, ki je strankam ponudila internetno poslovanje Dividenda delničarjem Lesnine Krarj - Družba Lesnina Ljubljana je ob koncu lanskega leta imelä skoraj pet milijard tolaijev bilančnega dobička, to je prenesenega dobička iz prejšnjih let in lanskega dobička. Po sklepu^četrtkove skupščine delničarjev bo 4,7 milijarde tolaijev dobička ostalo nerazporejenega,'228 milijonov tolarjev ga bodo namenili za izplačilo dividend, nekaj manj kot 4,9 milijona tolarjev (bruto) pa za nagrado nadzornemu svetu. Delničarji bodo najkasneje v pol leta od dneva skupščine prejeli dividendo v (bruto) znesku tri tisoč tolarjev na delnico. C. Z. Ani Klemenčič med predstavitvijo poslovnih rezultatov družbe, ob njej sedita Robert Žnidar in Hermina Bolak, interna revizorka v GBD. na domačem trgu, upam pa si trditi, da imamo sedaj najpopolnejši sistem v Sloveniji. Vzpostavili smo tudi že internetno trgovanje z zahodnoevropskimi borzami," je dejal. Internetno trgovanje se povečuje, še posebej na domačem trgu, pravi Robert Žnidar, vodja trgovanja in gospodarjenja s premoženjem. "Internetno trgovanje, ki ga za domači trg ponujamo brezplačno, je nas glavni adut. Ta trenutek že 38 odstot- kov vseh naročil naše stranke oddajo prek interneta, kar je razveseljivo dejstvo," ocenjuje. V zadnjem obdobju je v vzponu trgovanje z vrednostnimi papiiji iz Srbije ter Bosne in Hercegovine. Kot ocenjuje Goran Dolenc, vodja trgovanja s tujimi vrednostnimi papirji, je GBD eden največjih slovenskih igralcev na trgih vrednostnih papirjev na območju nekda^e Jugoslavije. Simon Subic, foto: Gorazd Kavčič Samolepilne znamke v zvežčku « Krai^ - Pošta Slovenije je v začetku julija izdala prvo redno samolepilno znamko, natisnjeno v zvežČku z osmimi znamkami in z motivom poštnega roga. Zvežček je v velikosti kreditne kartice in zelo priročen za uporabo, znamke na samolepilnem papirju pa so med uporabniki poštnih storitev tudi vse bolj zaželene. V seriji Slovenija - Evropa v malem so tokrat izdali redno znamko z motivom rudarske hiše iz Trbovelj. Naslednje redne in priložnostne znamke bodo izšle 22. septembra. C. Z. Spet govorice o prevzemu Razpoloženje na ljubljanski borzi ostaja povsem počitniško in tako bo po vsej verjetnosti ostalo do konca poletja. Promet je skromen, povprečni dnevni promet brez sveuijev je tako v minulem tednu znašal 542 milijonov tolarjev, indeksi pa niso bist\>eno spreminjali svojih vrednosti. Osrednji borzni indeks SBI20 je izgubil 0,2 odstotka svoje vrednosti, indeks investicijskih skladov PIX pa je pridobil 0,3 odstotka. Največ je k padcu osrednjega borznega indeksa prispeval skoraj pet-odstotni padec delnic Istrabenza. Slednji je namreč prodal 50-odstot-ni lastniški delež v avstrijski družbi OMV Istrabenz. OMV, kije bil s 25 odstotki največji posamični delničar v holdinški družbi Istrabenz, pa je omenjeni delež prodal skupini Šestih kupcev, med drugimi tudi Gorenju in Pivovarni Laško, po precej nižji ceni od tržne. Nezadovoljni delničarji so se odločili za prodajo, in tečaj je padel celo do 9.000 tolarjev, v petek pa so se zadnji posli sklepali že celo po 9.500 tolarjev. Slovenska odškodninska družba (SOD) je sklenila pogodbo s kupcema Kapitalsko družbo in Gorenjem za 15,28 odstotka delnic Gorenja. Z uresničitvijo pogodbe si SOD zagotavlja pomemben in obenem enakomeren priliv denarnih sredstev, ki bo realiziran v petih polletnih obdobjih, začel se bo z januarjem 2005, izhodiščna cena znaša 6.200 tolarjev, ki pa se lahko ustrezno poviša za dobiček na delnico. Gorenje lahko delnice kupuje po povprečnem enotnem tečaju v ustreznem polletnem obdobju. Nekateri manjši delničarji so že nezadovoljni, saj bo večina teh poslov najbrž speljana mimo borze. Tečaj Gorenjevih delnic se je oblikoval pri ceni okrog 6.200 tolarjev. V začetku julija je Gorenje sklenilo tudi pogodbo o pridobitvi stoodstotnega lastniškega deleža družbe Mora Moravia, ki proizyaja štedilnike in ima pomemben tržni delež na Češkem. Z omenjenim nakupom bo Gorenje postalo eden najmočnejših evropskih proiz^^ajalcev štedilnikov ter s tem utrdilo svoj tržni delež v srednji in vzhodni Evropi. Družba Helios Domžale je podala ponudbo za odkup delnic družbe Color, in sicer 4.596,30 tolarja za delnico. Ponudba velja do vključno 4. avgusta 2004. V teku pa je še ena ponudba za prevzem, in sicer za Aktivo naložbe (ATPG) s strani Aktive invest po ceni tisoč tolarjev, zadnji dan za sprejem ponudbe je 30. julij 2004. Torej, če se odpravljate na dopust in ste imetniki omenjenih delnic, čim prej poskrbite za sprejem ponudbe. Po izteku ponudbe namreč tečaj delnice prevzete družbe ponavadi pade. V zadnjih dneh pa se je predvsem zaradi informacije o Kovačičevem umiku z mesta predsednika uprave Krke, z novim letom bo nastopil s funkcijo svetovalca uprave, predvsem v glavah manjših delničarjev spet pojavilo prepričanje o prevzemu novomeškega farmacevta. K temu je pripomogel še Milan Kučan, ki pravi da Krka ne more ostati dolgo v slovenskih rokah. Čeprav je mimo že tudi presečni datum za prejem dividende in je novi kupci Krkinih delnic ne bodo veČ prejeli, je tečaj le še pridobil vrednost in se oblikoval pri 69 tisoč tolarjih. Vsem, ki se ne želite obremenjevati s spreminjanjem delniških tečajev, priporočamo obveznice Slovenske odškodninske družbe, ki trenutno prinašajo donos EUR + 5,2 odstotka. Poleg varnosti je 'glavna prednost v primerjavi z bančnim depozitom še velika likvidnost, kar pomeni, da jo lahko prodate kadarkoli. ^i^nka Eržen GBD Gorenjska borzno posredniška družba, d. d. info@gbd.si ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE PROSTA DELOVNA MESTA NA GORENJSKEM DELAVEC BREZ POKUCA ČISTILEC LETAL- d. č. 3 mes; do 21.07.2004; št. del. mest: 3; HRIBAR BLESK, D.O.O., SAVSKA C. 34. KRANJ PREKLAOALEC GUM; d. č. 3 mes; do 14.07.2004; HRIBAR BLESK. D.O.O., SAVSKA C. 34, KRANJ POMOŽNI DELAVEC LIVAR ALU. ODLITKOV; d. t. 3 mes; do 20.07.2004; BLISK, D.O.-O., SUŠKA C. 11. ŠK. LOKA POMOŽNI PEK; ned. č.; do 14.07.2004; št. del. mest; 3; DON DON - PROIZVODNO IN TRGOVSKO PODJETJE, D.O.O., TRDINOVA POT 2A. 8330 METLIKA DELA PRI OBDEL LESA; ned. č.,; do 23.07.2004; št. deL mest;. 2; HABJAN & HABJAN, D.N.O., LENART 20, SELCA SNAŽILKA; d. č. 1 leto; do 13.07.2004; POD-PEČAN ANDREJA S.P., LOJZETA HROVATA 9, KRANJ LIČAfi - POM. DELA PRI VZDRŽEVANJU JADRALNIH LETAL; d. č. 6 mes; do 13.07,2004; NOVAK FRANC S.P., PODHOM 69, ZG. GORJE ZIDAR ZA ZID. IN OMET.; ned. č.; do'21.07.2004; št. del. mest; 2; VAJDEC DAMJAN S.P.. UL. PRVOBORCA 6. JESENICE NATAKARSKI POMOČNIK; d. t. 3 mes; do 13.07.2004; BÖRSE JOŽE S.P., ŽELEZNIŠKA UL.' 10, LESCE BLAGOVNI MANIPULANT - PRODAJA KNJIG PO TELEFONU IKRANJl: d. č. 3 mes; do 13,07.2004; št. del. mest; 5; PREŠERNOVA DRUŽBA. D.D. LJ.. OPEKARSKA 4/A, 1000 LJUBLJANA PEK ned. č.; do 14.07.2004; št. del. mest: 3; DON DON -PROIZVODNO iN TRGOVSKO PODJETJE, D.O.O.. TRDINOVA POT 2A, 8330 METLIKA ned. č.; do 13.07.2004; št. deL mest: 2; PREK-PALJAJ DEDA S.P., C. MARŠALA TITA 54. JESENICE SLAŠČIČAR: ned. č.; do 13.07.2004; PREKPALJAJ DEDA S.P.. C. MARŠAU TITA 54, JESENICE MIZAR: d. č. 2 mes; do 16.07.2004; št. del, mest: 2; JELOVICA. D.D. ŠK. LOKA, MONTAŽNE HIŠE, HRIB 1. PREDDVOR ZIDAR INDUSTRIJSKIH PEČI: d. t. 6 mes: do 31.07.2004; št. del. mest: 2; VIGO, D.O.O.. C. 1. MAJA 120, JESENICE STROJNIK - ŽERJAVOVOOJA; d. č. 1 leto; do 18.07.2004; GRAD OBRTNO GRADBENO PODJETJE. D.D.. GRAJSKA C. 44, BLED STROJNI MEHANIK SERVISER STROJEV ZA OBDEL LESA |ZG. BITNJEI; ned. č.; do 25.07.2004; DIMPEX. D.O.O., SP DANJE 5. SORICA KUUČAVNIČAR (OBDEL INOX MATERIALOV IN TI6 VARJENJE); ned. č.; do 17.07.2004; ŽVELC DAMJAN S,P.. UHOVČE 87, CERKLJE KUUČAVNIČAR Z ZNANJEM VARJENJA; ned. č.; do 1707.2004; ŽVELC DAMJAN S.R, LAHOVČE 87, CERKLJE ELEKTRIKAR ENERGETIK ELEKTROINŠTALATER; d. č. 6 mes; do 16,07.2004; št. del mest: 2; ELROD D.O.O., ZG. BITNJE 143, ŽABNICA ELEKTRIKAR (KRAHJ); do 13.07.2004; Pošljite prošnjo: ISKRA INVEST D.D. U, STEGNE 25 A, 1000 LJUBLJANA ELEKTRIKAR (EL INŠTALACIJEI; d. č. 3 mes; do 13.07.2004; URBANC ZDRAVKO S.R, ZALOG 12, GOLNIK ELEKTROINŠTALATER: d. t. 6 mes; ;lo 23.07.2004; VALTER JANEZ S.R, NOVA VAS 15A, PREDDVOR GALVANIZER; ned. č.; do 21.07.2004; št. del. mest: 2; CMC GALVANIKA, D.O.O., ALPSKA 43, LESCE TISKAR ZA TISK Z IZDOLBINE; d. č. 6 mes; do 13.07.2004; ETIKETA ŽIRI. INDUSTRIJSKA UL 6, ŽIRI AVTOLIČAR: ned. č.; do 04.08.2004; št. del, mest: 2; MOČNIK MARIJAN S.R, BRITOF 162, KRANJ TESAR: ned. č.; do 04,08.2004; GRADBENO PODJETJE BOHINJ, TRIGLAVSKA C. 8, BOH. BISTRICA ZIDAR ned. č.; do 15.07.2004; BANCA. D.O.O., SEJMIŠČE 5. KRANJ ned. č.; do 04.08.2004; GRADBENO PODJETJE BOHINJ. TRIGLAVSKA C. 8, BOH. BISTRICA PEČAR: ned, č.; do 15.07.2004; BANCA, D.O.O., SEJMIŠČE 5, KRANJ VOZNIK AVTOMEHANIK VOZNIK TOVORNJAKA NAD 6 TON; d. č. 6 mes; do 13.07.2004; CESTNO PODJETJE, D.D., JEZERSKA C. 20, KRANJ; št. del. mest: 3 STROJNIK - VOZNIK TOVORNJAKA; d. č. 6 mes; do 20.07,2004; HAFNAR MARJAN S.P.. SR, BITNJE 59, ŽABNICA VOZNIK V MEDN. PROMETU; ned. č.; do 04.08.2004; HAMZIĆ VEHID S.P.. TAVČARJEVA 3B, JESENICE VOZNIK: d. č. 1 leto; do 13.07.2004; KOMUNAU RADOVLJICA D.O.O., LJUBLJANSKA C. 27, RADOVLJICA VOZNIK AVTOBUSA; d. č. 1 leto; do 23.072004; št. del. mest: 2; PEČELIN PAVEL S.P., BEDRIH 42. ŽIRI PRODAJALEC d. Č. 6 mes; do 16.07.2004; št. del. mest; 4; MERKUR. D.D., PRODAJALNA DOM NAKLO, C. NA OKROGLO 8, NAKLO POSLOVODJA. TRGOVEC; ned. č.; do 15.07.2004; BANCA. D.O.O.. SEJMIŠČE 5. KRANJ PROD. POSREDNIK: d. t. 6 mes; do 17.07.2004; št. del. mest: 3; JANCOMM. D.O.O.. RETNJE 54, KRIŽE DOSTAVUALEC. PRODAJALEC PEKOVSKIH IZD.; ned. č.; do 16.07.2004; OGREX, D.O.O., PODREČA 5. MAVČIČE; št. del. mest: 3 KUHAR ned. č.; do 16.07.2004; AIREST CATERING, D.O.O., ZG. BRNIK 130A, BRNIK - AERODROM ned. C.; do 07,08.2004; GLUŠČIČ MIHA S.P., ALPSKA C. 58. LESCE d. č. 5 mes; do 13.07,2004; GOMBOC FREDI S,P., GALERŠE 3. KR. GORA KUHAR PICOPEK; d. č. 6 mes; do 16.07.2004; KOVAČ KLEMEN S.P., PODBREZJE 128. NAKLO NATAKAR d. C. 5 mes; do 13.07.2004; GOMBOC FRED S.R, GALERŠE 3. KR, GORA d, č. 6 mes; do 16.072004. KATRAŠNIK BARBARA S,P., ROBLEKOVO NASELJE 17, RADOVLJICA LESARSKI TEH. MATERIALNI KNJIGOVODJA: d. č. 6 mes; do 17.07.2004; EGOLES, D.D., KIDRIČEVA 56, ŠK. LOKA MIZARSKA DELA: d. č. 2 mes; do 16.07.2004; št. del. mest: 2; JELOVICA D.D. ŠK. LOKA, MONTAŽNE HIŠE, HRIB 1, PREDDVOR ELEKTROTEHNIK POPRAVILO GOSPODINJ. APARATOV; ned. č., do 16.07.2004; VIDMAR IGNAC S.P., TEKSTILNA UL. 5, KRANJ KOZMETIČNI TEHNIK: d. t 3 mes; do 20.07.2004; HTP GORENJKA, D.D., BOROVŠKA C. 99. KR. GORA GRADBENI DELOVODJA: ned. č.; do 31.07.2004; ßRAD OBRTNO GRADBENO PODJETJE, D.D., GRAJSKA C. 44, BLED KNJIŽKIČAR; d. č. 1 leto; do 16.07.2004; EGSŠ RADOVLJICA, GORENJSKA C. 13, RADOVLJICA UČITEU RAZRED. POUKA - UČITEU GUSBENE VZGOJE; ned. č.; do 26.07.2004; OŠ KRANJSKA GORA, KOROŠKA UL. 12, KR. GORA DIPL INŽ. RAČUNALNIŠTVA • RAZVIJALEC PROGRAM. OPREME. PROGRAMER; ned. č.; do 31.07.2004; št. del. mest; 2; I PLUS. D.O.O., KIDRIČEVA C. 75, ŠK. LOKA PROF. RAZRED. POUKA - UČITEU V POO. BIVANJU; ned. č.; do 26.07.2004; OŠ KRANJSKA GORA, KOROŠKA UL. 12, KR. GORA PROF. NEMŠČINE; d. č. 1 leto; do 16.07.2004; EGSŠ RADOVLJICA, GORENJSKA C. 13, RADOVLJICA PROF. GOSPODINJSTVA - ORGANIZATOR PREHRANE; d. t 1 leto; do 16.07.2004; OŠ POLJANE, POLJANE 100, POLJANE DR. MEDICINE ZDRAVNIK SPL: / DRUŽINSKE MEDICINE: ned. č.; do 31.07.2004; OZG KRANJ. OE ZDR, DOM TRŽIČ. BLEJSKA C. 10. TRŽIČ ZDRAVNIK PO KONČANEM SEKUNDARUU V SPL. AMBULANTI: do 14.07.2004; OZG KRANJ. OE ZDR. DOM RADOVLJICA. ZDR. DOM BLED. MUDINSKA C. 1, BLED ZDRAVNIK SPL. / DRUŽINSKE MEDICINE V ZD. BOHINJ: ned. č.; do 07.08.2004; OZG KRANJ, OE ZDR. DOM RADOVLJICA. ZDR. DOM BLED, MLADINSKA C. 1. BLED ZDRAVNIK SPL MEDICINE; ned. č.; do 28.072004; OZG KRANJ. OE ZDR. DOM KRANJ. GOSPOSVET-SKAUL 10. KRANJ DR. MEDICINE SPEC. PEDIATRUE ned. č,; do 14.072004; OZG KRANJ. OE ZDR DOM RADOVLJICA, ZDR. DOM BLED, MUDINSKA C. 1, BLED d. C. 1 leto; do 14.07.2004; OZG KRANJ. OE-ZDR. DOM RADOVLJICA, ZDR. DOM BLED. MLADINSKA C. 1, BLED Ostali pogoji, ki jih zahtevajo delodajalci, so objavljeni na oglasni deski Zavoda RS za zaposlovanje. Zavod Republike Sloveniie za iaposlovanie. GlinSkova ul 12. L|ubi|ana Naložba in zavarovanje Naložbeno življenjsko zavarovanje Skladba 1 je hkrati naložba in zavarovanje za primer smrti. Kra^j - Na slovenskem finančno zavarovalniškem trgu je od 1. julija dalje na. voljo novo naložbeno zavarovanje Skladba 1, ki zavarovancu omogoča vlaganje v investicijski sklad, hkrati pa tudi zavarovanje za primer smrti z zajamčeno zavarovalno vsoto. Tovrstno zavarovanje je "izdelek" Generali Zavarovalnice, SKB banka pa v okviru poslovnega sodelovanja z zavarovalnico nastopa kot posrednik pri sklepanju zavarovanj. Kot je na predstavitvi novega zavarovanja povedala Lidija Te-pina, direktorica sektoija poslovna mreža in prodajne poti za pre- Konec trgovanja z Živili Krai^j - Na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev so včeraj iz borznega trgovanja izključili delnice družbe Živila Kranj. Odločitev o umiku delnic z organiziranega trga so delničarji -sprejeli že na skupščini 30. junija, dan kasneje pa so na borzi že začasno zaustavili trgovanje z njimi. Umik delnic je posledica Mercalorjevega prevzema Živil. C. Z. GORENJSKI GLAS d o o Zotsov^ J KRAf^J IZDePLSI bivalstvo in zasebne dejavnosti v SKB banki, je Skladba 1 hkrati naložba in zavarovanje za primer smrti. Zavarovanec vplača naložbeno premijo prek zavarovalnice v investicijski sklad Agileo P2, s tem pa pridobi njegove enote premoženja sklada in je deležen donosov, ki jih z naložbami ustvaija upravljavec sklada. Premijo lahko vplača v enkratnem znesku ob sklenitvi zavarovanja, lahko jo plačuje mesečno, četrtletno, polletno ali letno, možna pa so tudi izredna vplačila. Sklad upravlja družba Societe Generale Asset Management, ki se uvršča med dvajset največjih družb za upravljanje na svetu in je tako kot SKB banka del skupine Societe Generale Group. Sklad zaradi doseganja čim boljšega razmerja med donosom in tveganjem vlaga v različne vrste naložb in na različnih geografskih območjih (od Evrope prek ZDA do azijskega trga). Kot je poudaril Sebastijan Žleb-nik, direktor prodaje Generali Zavarovalnice, je prednost Skladbe 1 pred konkurenčnimi naložbenimi življenjskimi zavarovanji v tem, da zavarovanec ob koncu vplačevanja premij lahko zahteva izplačilo enot premoženja, zadrži enote na osebnem računu ali nadaljuje izredna vplačila. Med zavarovanjem lahko spremeni višino naložbene premije in tudi zavarovalno vsoto za primer smrti. Prekinitev zavarovalne pogodbe" je v primeru enkratnega vplačila naložbene premije možna že v prvem zavarovalnem letu, vendar zaradi davčnih olajšav, ugodnih izstopnih pogojev ter narave naložb v investicijske sklade priporočajo vsaj desetletno vztrajanje v zavarovanju. Cveto Zaplotnik Adria Airways brez dividend % Cerklje - Delničarji Adrie Airways so na nedavni skupščini v Cerkljah med drugim sklepali o uporabi bilančnega dobička za lani. Od 256 milijonov tolarjev so ga 116 milijonov namenili za rezerve, 3,54'milijona za nagrado predsedniku uprave družbe in 6,67 milijona za nagrade Članom nadzornega sveta, nekaj manj kot 130 milijonov tolarjev pa so ga prenesli v naslednje obdobje. C. Z. Vseslovenski portal malih oglasov Ena spletna stran, ki združuje 7 časopisov 2 vseh koncev Slovenije! Obiščite www.lzberLsl, oddajte svoj mali oglas, oglejte si popolnejše oglase, sprehodite se po rumenih straneh in naj vas navdušijo kadrovski oglasi! Brskanje po malih oglasih še nikoli nI bilo tako udobno. DELO Ii Növice VESTNIH lOLAS primorske šrajcnki novice Torek, 13. julija 2004 KMETIJSTVO / cveto.zaplotnik@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 17. STRAN Po oceni Zavoda za gozdove in lovskih organizacij je na gorenjskem lovsko gojitvenem območju osem medvedov. Medved, ki je ob koncu maja trgal ovce na planinah nad , Srednjim Vrhom, naj bi se umakr>il proti tromeji. Kranj - V Zavodu za gozdove Slovenije vsako pomlad in jesen zbirajo podatke o številnosti rjavega medveda; letos spomladi so jih gozdarji iz krajevnih enot zavoda in člani lovskih organizacij zbrali za obdobje od konca aprila do konca maja. Na gorenjskem lovsko gojitvenem območju, ki obsega vso Gorenjsko z izjemo gorenjskega dela Triglavskega narodnega parka, naj bi bilo po oceni gozdarjev in lovcev osem medvedov, od tega trije na Jelovici, štiije v Poljanski dolini in eden na obrobju območja v Notranjem Bohinju. Ta medved in trije iz Poljanske doline se verjetno gibljejo tudi po sosednjih lovsko gojitvenih območjih. Na Jelovici oz. v loviščih lovskih v « družin Železniki, Selca, Jost, Kropa in Bohinjska Bistrica so zanesljivo trije različno veliki medvedi, eden z dvanajst centimetrov široko šapo, drugi s štiri-najstcentimetrsko in tretji s šapo širine sedemnajst centimetrov. V Poljanski dolini, to je na območju lovskih družin Poljane, Skofja Loka in Ziri, je poleg manjšega medveda tudi med- vedka z mladičema. Medved, ki so ga "evidentirali" v Notranjem Bohinju, ima sedemnajst centimetrov široko šapo. V kamniško savinjskem in karavanškem delu lovsko gojitvenega območja v opazovanem obdobju niso ugotovili navzočnosti medveda, tisti, ki seje kasneje pojavil v zahodnih Karavankah oz. v lovišču lovske družine Kranjska Gora, kjer je na planinah nad Srednjim Vrhom pobijal drobnico, pa je najverjetneje tja "prihlačal" iz sosednje Avstrije. Z ovcami se je le igral Rejec iz Gozd Martuljka, ki je podedoval posestvo v Srednjem Vrhu, je ob koncu maja odgnal trop 86 ovc na Jureževo planino in na planino Vošco nad Srednjim Vrhom, kjer seje, sodeč po razritih mravljiščih in poškodbah na koreninah, očitno že prej zadrževal medved. Mladi kosmatinec, težak okrog sto kilogramov in star dobri dve leti, si je v prvih junijskih dneh zaželel igre z ovcami, v kateri pa so - razumljivo - krajši konec potegnile ovce. Medved je eno prignal skoraj do vasi in jo pokončal, še hujše razdejanje je povzročil višje na planini, kjer so v krogu dveh, treh kilometrov našli več pobitih ovc. Zanimivo: ovce je le pokončal, nobene ni jedel. "Deset jih je bilo iz mojega tropa, dve sta bili od Avstrijcev, še Štiri pa pogrešam," je pred dnevi pripovedoval rejec, ki je ovce po tistem za dva tedna odgnal nazaj v Srednji Vrh, nekateri drugi pa si jih po tistem tudi veČ niso upali odgnati na planino. Slabše zasedeni planini v Se več kot neposredne škode, ta znaša po oceni zavoda okrog 130 tisoč tolarjev, je posredne, Prvi primer TSE pri ovci Kranj - Republiška veterinarska uprava je v petek sporočila, da so pri tri leta stari ovci pasme telex ugotovili bolezen TSE - transmisivno spongiformno encefalopatijo, kar je prvi primer tovrstne bolezni v Sloveniji. Vzorec podaljšane hrbtenjače sumljive ovce so najprej s hitrima testoma preiskali v Nacionalnem veterinarskem inštitutu, potlej pa so opravili še patohistološke in imunohistokemijske preiskave. Ker so bili testi pozitivni, so vzorec obolele živali poslali še na dodatne preiskave v referenčni laboratorij Evropske unije v angleški Weybridge, hkrati pa so na kmetiji, kjer so odkrili bolezen, izvedli tudi vse predpisane ukrepe. C. Z. Jeseniške mesnine z izgubo Jesenice - Družba JEM, Jeseniške mesnine, je imela ob koncu lanskega leta 57,8 milijona tolarjev bilančne izgube. Uprava in nadzorni svet predlagata delničarjem, da na skupščini 2. avgusta 32 milijonov tolarjev izgube pokrijejo iz kapitalske rezerve, dobrih sedem milijonov tolarjev iz zakonske rezerve, nekaj več kot 18 milijonov pa s prevrednotenjem kapitala. Delničarji se bodo seznanili tudi s spremembo v nadzornem svetu. Ker je Miro Duič kot predstavnik delavcev odstopil, je svet delavcev za nadomestno Članico do konca mandata imenoval Urško Smolej. C. Z. Z GLASOM DO BOUSE ZELENJAVE Posejemo kolerabo, tržaški solatnik endivijo in rukolo 9 Prejšnji teden nam je poletje lostreglo z nekaj vročimi dnevi, etudi smo imeli na vrtu solato ledo (ki dobro prenaša vročino), nam je tako rekoČ v dveh dneh zaradi vročine hotela "uiti" v cvet. Zato smo jo tik pred tem populili in spravili v nizko gaj-bico, tako da smo jo jedli še nekaj dni. ren tudi za pozimi, saj dobro prezimi. Vsaka rastlina radiča naj bi imela dovolj prostora, tako da ga bomo takrat, ko bo zrasel v višino približno deset centimetrov, po potrebi redčili. Rasel naj bi v vrstah, med katerimi naj bi bilo 40 centimetrov prostora, med posameznimi rastlinami v vrsti pa deset centimetrov. mladi so jo napadle mušice, ki se jih bomo zdaj ubranili tako, da bomo imeli rukolo pokrito z vrtno kopreno. Rukola je tudi primerna za rezanje. Tržaški solatnik lahko prezimi > I Na gredo, kjer je prej rasla leda, smo zdaj posejali radič tržaški solatnik. Seme kali od pet do 14 dni. To vrsto radiČa lahko režemo vse leto in ima svetlo zelene liste. Prvič ga bomo predvidoma jedli avgusta, je pa prime- Spet posejmo rukolo Rukolo, ki smo sejali zgodaj spomladi, smo že zdavnaj pojedli. Zdaj je čas, da jo spet posejemo, da bi jo lahko jedli konec avgusta in potem še jeseni. Če pa želite imeti le jesenski pridelek, lahko s sejanjem rukole počakate še kakšen mesec. Spo- Čas je za endivijo Endivija, ki smo jo posejali pred tremi tedni, ima zdaj že približno tri centimetre. Mi pa bomo endivijo sorte dečkova glava posejali še enkrat, da bomo imeli dlje časa svežo. Njeno seme kali od deset do 12 dni. Razvije kopasto rozeto z ru-meno-zelenimi listi in je primerna za pridelavo pozno poleti in zgodaj jeseni. Med posameznimi rastlinami naj bi bilo 30 centimetrov prostora, med vrstami pa 40 centimetrov. Prva zeljnata glava Rumena podzemna koleraba Podzemno rumeno kolerabo bomo posejali Še enkrat, če jo želimo imeti vso zimo v ozimnici. Pospravili jo bomo Šele pozno jeseni, tik pred slano. Koleraba, ko je večja, naj bi rasla v vrstah. Zato jo bomo, ko bo velika nekaj centimetrov, po potrebi razredčili. če bomo hoteli imeli velike rastline, naj bi bilo med njimi približno 25 centimetrov razdalje, med vrstami pa 40 centimetrov. Monika in Mateja Bertoncey medveda še niso videli, njegove sledi pa so v prvih j ulij skih dneh opazili nad Podkorenom. Lovci iz njihove družine so v tem času zaradi lova na druge vrste divjadi veliko na terenu, šesterica pa se nekoliko bolj posveča lovu na medveda. "Malo nas je strah, da ne bi prišlo do kakšnega incidenta. Vsak dan je po gozdovih veliko pohodnikov, turistov in gobarjev," pravi Jernej Smolej in kot izkušen lovec, ki je lovil že tudi v "domovini medveda" na Kočevskem, poudarja, da srečanja z medvedom niso naj-prijetnejša. Kadarkoli lovci uplenijo medveda, vedno vzbuja pozornost. Tako je bilo tudi pred leti, ko so ga v avtomobilski prikolici pripeljati v Selca. Foto: arhiv Gorenjskega glasa je prepričan rejec in našteva, kaj vse obsega ta škoda. Iskali so pogrešane ovce, preživeli del tropa so odgnali nazaj v Srednji Vrh, kjer so jih pasli na travniku, ki je bil sicer predviden za košnjo, in jih potlej znova odgnali na planino, kjer jih po neljubem dogodku z medvedom tudi bolj redno nadzorujejo. Ju-reževa planina in Vošca sta zaradi strahu pred medvedom slabše zasedeni. Medtem ko se na teh planinah običajno pase od tristo do štiristo ovc, deset do petnajst konj in dvajset do trideset goved, je trenutno na paši le okrog dvesto ovc, od osem do deset konj in približno dvajset goved. Medveda so potlej še sledili, pred dvema tednoma je na Vošči vse razmetal, da je prišel do koruze, ki so jo "za poskus" položili pod rušo in jo obtežili. Se je preselil na tromejo? Zavod za gozdove Slovenije je na predlog blejske območne enote kmalu po poboju ovc izdal dovoljenje za izredni odstrel spornega medveda, po katerem ga bodo v loviščih lovskih družin Kranjska Gora in Dovje lahko lovili do konca leta. Kot je povedal Jernej Smolej, predsednik lovske družine Kranjska Gora, lovci doslej iskanega Zavrnili izredni odstrel Za izredni odstrel medveda so letos spomladi zaprosili tudi v kranjski območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije, vendar je centralna enota zavoda, ki odloča o tem, zahtevek zavrnila. V kranjskem zavodu so predlagali, da bi odstrelili večjega medveda s širino sprednje šape sedemnajst centimetrov, ki seje pojavljal na območju zgornje Selške doline, na obronkih Jelovice med naseljema Prtovč in Draž-goše. Medved se je pojavljal in prehranjeval v bližini naselij in povzročal škodo na bližnjih lovskih objektih, to pa je povzročalo vznemirjenje med prebivalci, ki so iskali pojasnila tudi na Občini Železniki. Cveto Zaplotnik Eurotax + 400.000 SIT Ob nakupu Kalosa, Nubire, Tacume ali novega Lacettija vam vaš stari avtomobil ocenimo po sistemu Eurotax In zraven prištejemo do 400.000 SIT, Za več Informacij obiščite svojega najbližjega trgovca z vozili Chevrolet. Ponudba velja za omejeno količino vozil z določeno opremo. Pooblaščeni trgovec in serviser vozil Chevrolet: Avtotehna VIS d.o.o. PE Kranj Cesta Staneta Žagarja 53A. 4000 Kranj, Tel: 04 2817 174 V .1 i ■ . FESTIVAL V SLIKI CARNIOLA Veliko je bilo polemik, zakaj bi v Kranju gostili vrhunske umetnike, glasbenike in številne kulturne dogodke. Stanovalci mestnega jedra načeloma podpirajo prireditve v mestnem jedru, vendar bi želeli imeti take, kot bi jih oblikovali sami. Kranj je mesto s trideset tisoč prebivalci, ki si v svojem mestu želijo veliko enkratnih festivalskih doživetij. Dobro mesto si to zasluži! Mednarodni multikulturni festival Carni-ola je prestal številne pritiske in nesmiselne pomisleke s strani nekaterih stanovalcev, ki si lastijo mestno jedro. Dragi obiskovalci, Vas pa je bilo več kot trideset tisoč in veseli nas, da se vas je toliko odzvalo na program in povabilo številnih umetnikov. Festival Carniola je postal del poletnega življenja v Kranju, po festivalu je mesto prepoznano v pozitivnem smislu. V Kranj prihajajo številni obiskovalci iz vse Slovenije in tujine. Kranj tako postaja tudi kulturna metropola Gorenjske. Če ne bi bilo festivala, v Kranju ne bi mogli videti prve operne predstave La Travlata, pa legendarne skupine The Platters, številnih komedij, uličnih predstav in ekskluzivnih koncertov, kot je bil Opus quatro &APZ France Prešeren in Juan Vasle. Festival Carniola ni hrupna prireditev, je način kulturnega življenja v mestu, je dogodek, ki daje mestu vsebino in prepo- znavnost. Festival bo tudi v prihodnje. Upamo, da ga pričakamo v lepšem Kranju, na urejenem dvorišču gradu Khiselstein, na številnih festivalskih prizoriščih z okolico, ki bo urejena lepše ali vsaj tako, kot se za dobro mesto spodobi. Ni veliko organizacij, ki v svojo poslovno strategijo vključujejo skrb za kulturni razvoj regije. A Festivalu Carniola stojijo zvesto ob strani: Sava Tires, Probanka, Zavarovalnica Triglav, Termo Škofja Loka, Študenstki servis Cmok in še mnogi drugi, ki imajo posluh za kulturo in mesto Kranj. Hvala vam! Ob tem bi se rad zahvalil vsem sodelavcem, ki ste mi neutrudno pomagali, da je festival doživel svoj epilog. Vloženega je bilo veliko dela, časa, entuziazma ter pozitivne energije, ki jo premorete le nekateri - Polona, Franček, Jure, Boris, Simon, Mato, Andro, Mojca in vsi drugi, ki ste živeli s festivalom. Uresničili smo del svojih sanj. Če jih bomo prihodnje leto le še delček, bomo živeli v mestu, ki bo imelo lepši in bolj prijazen obraz vsaj 22 dni v letu. Matej Rozman, direktor Art Centra Urednik strani in novinar: Jure Ramovš Foto: Samo Bešlagič, Bojan Okorn Na letošnjem Festivalu Carniola smo lahko . občudovali ognjemet čudovitih melodij,... .. se družili z zvezdniki, ... Festival Carniola je z mnogimi dogodki razveseljeval obiskovalce, ki so lahko uživali v tematsko raznolikih dogodkih. Festival je ponudil ulično gledališče, gledališke predstave ob torkih, popularne koncerte za zaključek tedna, jazz koncerte, klasično glasbo ob četrtkih, folklorne nastope, pester otroški program in seveda otvoritveni spektakel - prvo uprizoritev operne predstave La Travlata na odprtem na Gorenjskem. Glavna ideja letošnjega festivala je bila ponuditi kakovosten in pester kulturni program, strnjen v štiri festivalske tedne, ki bi poskrbeli za večerni oddih in druženje. Program ni bi! naravnan na določeno ciljno publiko, ampak je ponudil dogodke za najmlajše in one malce starejše, skratka za KONČNI VTISI vse, ki so si želeli pestrega kulturnega dogajanja v gorenjski prestolnici. Vsak festival ima svoje adute, ki so "paradni konji" festivala in Carniola nI nobena Izjema. La Travlata; ognjemet čudovitih melodij, je bil dogodek, ki bo še dolgo odmeval v kulturnih krogih širše gorenjske. Lepa je misel, da se je sloviti tenorist Jurij Reja po 50-ih letih nastopanja v TravlatI od nje poslovil prav v Kranju, kar daje dogodku še dodaten čar. Da obstaja veliko zanimanje za tovrstne dogodke, priča tudi dejstvo, da so bile vstopnice razprodane v pičlih petih dneh. Dober obisk je le potrdil dejstvo, da je mesto Kranj lačno tovrstne poživitve mestnega jedra, hkrati pa so zadovoljni obiskovalci dali organizatorju, Art centru, zavodu za kulturo mladih, potrditev, da je festival Carniola "prava stvar", ki smo jo Kranjčani predolgo čakali. Festival Carniola je potrdil, da je mogoč obstoj festivala, ki ni žanrsko naravnan, temveč ponuja dogodke primerne najrazličnejšim okusom. Dokazal je, da je mogoče približati še tako odtujene umetniške zvrsti ljudem. Seveda so svetovne glasbene legende tiste, ki dodajo festivalu piko na I. The Platters so prav gotovo skupina, ki je s svojim ekskluzivnim koncertom v Sloveniji, v Kranju več kot navdušila občinstvo In poskrbe-a za prelep zaključek festivala Carniola. Kaleidoskop melodij je poskrbel, da so ljudje ohranili festival v lepi luči in zapustili zaključni dogodek festivala z mislimi; "Se vidimo drugo letor peli in plesali,... ^.-•-y.. ... 1. _} se čudili in plesali ... ter bili del velike družine Festivala Carniola! % T i A Zahvaljujemo se pokrovircljcm FesNvala 4 Carniola www.artcenter.si iT Sava Tires OOOD^YEAR PPI IX^^UAVMO jf .8 HHt , ' ■ ' f i'' /, i' • I triglav PROBANKA Za vas beležimo čas! m Torek, 13. julija 2004 ZDRAVJE, DOBROTA / info@g-glas.sj GORENJSKI GLAS • 19. STRAN Daljše dojenje, bolj zdravi otroci m Dojenje vpliva na otrokovo zdravje in na njegov psihosooialni razvoj. Novorojencem prijazne porodnišnice. Ponatis knjižice o dojenju. Ljubljana - Dojenje je intimna vez, ki po rojstvu poveže mater in otroka. Ne prinaša le hrane za preživetje, ampak tudi občutek^nežnosti, ki pomirja. Sedemdeseta in osemdeseta leta dojenju niso bila najbo^ naUoi^jena, zadi\ja leta pa se o koristnih učinkih dojei\ja vse več govori. Zdravniki in babice spodbujajo matere k čim daljšemu dojenju, ki naj bi vplivalo tudi na boljše otrokovo zdravje. Materino mleko je za otroka najbolj zdrava hrana in se ne more primeijati z umetnim in kravjim mlekom. Vsebuje protitelesa, bele krvničke in encime. Materino mleko vsebuje tudi vodo, ki jo otrok potrebuje, dokler je samo dojen, hi katere so prednosti dojenja? Dojenje je nadaljevanje procesa, ki se začne s spočetjem in nadaljuje z nosečnostjo in porodom. Je tudi otrokovo prvo cepivo, ne povzroča zaprtja, materino mleko varuje pred okužbami prebavil, vnetji ušes, boleznimi dihal, pri dojenih otrocih naj bi bili redkejši krči, raziskave pa so pokazale, da so dojeni otroci v poznejšem življenju odpornejši proti boleznim, tudi rakastim obolenjem in razhč-nim alergijam ter tveganjem za debelost in za nastanek srčno-žilnih bolezni. Taki otroci naj bi bili po ugotovitvah strokovnjakov celo manj jokavi in naj bi imeU mehkejšo kožo. Vendar dojenje ni koristno le za otroka, ampak tudi za mater, saj se z njim nadaljuje reproduktivni ciklus, maternica se hitreje krči, ženske hitreje izgubijo odvečne kilograme, dojenje je učinkovita (98-odstotna) zaščita pred zanositvijo in manjša je verjetnost, da se bo v poznejših letih pojavila osteoporoza, saj se po končanem dojenju zelo poveča absorpcija kalcija v telesu. Poleg tega je dojenje pomirjujoče dejanje intimne povezanosti z malim bitjem. O dojenju so pred dnevni govorih na strokovnem srečanju, ki sta ga v Ljubljani pripravila Nacionalni odbor za spodbujanje dojenja pri Unicefu Slovenija in Inštitut za varovanje zdravja. Dejavnost in projekte omenjenega odbora je predstavila njegova predsednica Zora Tomič, o akcijskem načrtu za promocijo in podporo dojenju pa je govorila Polonca Truden-Dobrin, dr. med. Na srečanju so govorili o delu mednarodnih pooblaščenih svetovalcev za laktacijo. Leta 2002 je imelo tak naziv okrog 14.000 oseb; od tega jih je v Avstriji 217, v Nemčiji 778, v Sloveniji pa delujejo trije strokovnjaki. Dodatne operacije sive mrene Ljublana - V Sloveniji poleg operacij srca in ožilja spadajo med najpogostejše operativne posege tudi operacije sive mrene. Čakalne dobe za tovrstne operacije so zelo dolge, v zadnjem času pa sta jih nekoliko skrajšala odprtje novega srčnega centra na Obali in odobritev dodatnih operacij sive mrene. Na Očesni kliniki ljubljanskega Khničnega centra je konec aprila na operacijo sive mrene Čakalo 5118 bolnikov. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije je letos omenjeni kliniki odobrilo 1064 tovrstnih operacij, po uspešni akciji, s katero so pridobivali sredstva za dodatne operacije, pa so odobrih še dodatnih sto operacij. Zaradi zelo dolgih čakalnih dob in velikega pritiska bolnikov so tudi na Očesni kliniki poskušali pri- t dobiti dodatna sredstva in so naleteli na razumevanje razhčnih proizvajalcev materiala, ki ga uporabljajo pri operacijah sive mrene. Pridobili so intraokulame leče, rezila in material za enkratno uporabo. Podjetja so podarila material v vrednosti tri mihjone tolaijev. Očesna klinika pa bo poskrbela za stroške v višini 6,5 milijona tolaijev, s katerimi bodo lahko opravili še dodatnih 50 operacij sive mrene. R. S. Dojenje ni le najbolj zdrava hrana, ampak tudi vez med otrokom in materjo. Zanimiv je tudi projekt Novorojencem pri-j azne porodnišnice, s katerim naj bi povečali odstotek dojenih otrok ob odpustu iz bolnišnice, saj se število takih otrok v Sloveniji zelo hitro zmanjšuje. Mnenja o tem, kako dolgo naj ženska doji otroka, so zelo različna. Nekatere menijo, da toliko časa, dokler ima otrok potrebo po dojenju, drugim je dovolj že pol leta, pogosto pa matere nehajo dojiti ob vrnitvi na delo, čeprav slednje ni ovira, da ne bi dojile otroka vsaj dvakrat dnevno. V Sloveniji deluje La Leche League (Mednarodna zveza za dojenje), dojenju je namenjen tudi oktobrski mednarodni teden dojenja, doječim materam pa knjižica dr. Silvestre Hoyer z naslovom Uspešno dojenje za dobro zdravje otrok in mater, ki jo nosečnice dobijo brezplačno na Centrih za socialno delo. Renata Škrjanc DRUŽINSKI NASVE Pogovori o spolnosti (3) Damjana Šmid Ko starši pomislimo na spolnost in na to, kako bomo otrokom razložili dogajanje v človeškem telesu, se večkrat osredotočimo na spolni odnos in na samo združitev spolnih celic, na rojstvo otroka in podobno. Spolnost kot širši pojem pa ne zajema samo spolnega odnosa, ampak govori tudi o tem, kakšni smo kot ženske in moški, kako se odzivamo na svoje telo, kakšen odnos imamo do nasprotnega spola. Zato je dobro, če se zavedamo svoje vloge pri tem in se vprašamo, kako se počutimo v svojem spolu in kako kažemo .otrokom vse te odnose. Bolj kot besede so pomembna dejanja in otroci nas gledajo že od rojstva naprej. Pravzaprav so strokovnjaki prepričani, da se poučevanje o spolnosti začne že takrat, ko je otrok še v materinem telesu in kasneje ob rojstvu. Že v tem času namreč razmišljamo o tem, kakšen bo fantek in kakšna bo punčka ter s tem odražamo svoj odnos do posameznega spola. Naša naravnanost pogojuje tako besedno kot nebesedno komunikacijo. Bistvo spolne vzgoje ni v tem, da otrokom razložimo nastanek novega Človeka, ampak da jim pokažemo, kaj pomeni spoštovanje svojega telesa in telesa drugih, kaj pomeni zasebnost, kaj pomeni dober odnos med moškim in žensko. Le ob ljubečih starših se lahko otroci naučijo, kaj je to povezanost, objem in ljubezen, katere sestavina je tudi spolnost. Spomnim se dekleta, ki je kot odraslo dekle pripovedovalo, kako ji je bilo hudo, ko je nekega dne v kopalnici pozabila higienski vložek. Njen oče je vpil nanjo, naj pospravlja za seboj svojo "svinjarijo", in od takrat naprej je vedno skrbno pazila, da se to ne bi več ponovilo. Se kot odrasla ženska pa je prepričana, da je menstruacija nekaj umazanega in da nihče ne sme vedeti zanjo. Koliko škode lahko n^edimo starši ob takšnih neumestnih izbruhih. Če bi vedeli, na kakšna plodna, tla padajo vse naše pripombe, potem bi malo bolj pazili na svoj jezik in na naše vsemogočne, pametne izjave. Zato, dragi starši ni nobene potrebe, da bi se obremenjevali s knjigami in z znanjem o tem, kako otroku in mladostniku razložiti spolnost. Z vsem, kar smo, mu to kažemo vsako jutro, vsak dan, vsak večer. Se vedno se mi zdi lepa misel, da oče lahko da največ svojim otrokom. Če jim pokaže, kako rad ima njihovo mamo. Isto seveda velja za mamo. Zato je spoštovanje drugega spola in sebe predpogoj, da sploh lahko damo še nekaj več. Mama, ki grdo govori o moških na podlagi svojih izkušenj, je kot sejalka strupenega semena. Kako naj malo dekletce ve, da mama ne govori resnice oziroma da govori samo svojo resnico? Maji bi radi zgradili lep dom Prispevajmo za novo ultrazvočno napravo Poziv Drihaia iz Rotarv klub Bled. ki že i Domaaati Bolnišnici Jesenice ori zbiraniu Družina Habjan Košir z Godešiča je živela v nemogočih razmerah v stari hiši iz leta 1860. Podrli so jo in na njenem mestu bodo zgradili novo skromno domovanje. Poziv prihaja iz Rotary klub Bled, ki želi pomagati Bolnišnici Jesenice pri zbiranju denarja za nakup nove ultrazvočne naprave za preiskave srca in ožilja. Godešič - Sami ne bodo zmogli, kajti zaposlenje le mož David, medtem ko se Slavki, ki je prej delala v predilnici, izteka tudi čas nadomestila za brezposelnost. S skromnimi sredstvi se težko preživljajo, Slavka plačuje tudi preživnino za dva otroka iz prvega zakona. Z Davidoma imata dva, petletnega Mateja in dveinpolletno Majo in ravno Maja je razlog, da si družina želi lepši dom. Deklica je namreč od rojstva slepa, le na levo v oko zaznava svetlobo. Živahno bitje je, ves čas v gibanju, tako da se opazovalec kar boji, kdaj seji bo kaj pripetilo. Na parceh. ma otrokoma, vendar so jo ves čas popravljali in prenavljali. Dobri ljudje so jim podarili štiri okna, ki jih bodo sedaj vgradili v novo hišo, preuredili so tudi kopalnico in kuhinjo, opremo obeh bodo porabili v novi hiši. Veliko ljudi jim je že pomagalo, Slavka omenja pokojno sosedo Viko, ki ni nič spraševala, kaj potrebujejo, kar prinesla je. Maja ima dobrotnika iz Murske Sobote, ki ji na zgoščenke snema njej všečno glasbo, ljudje ji prinašajo tudi igrače in oblačila. Slepa deklica se je priljubila vsem, ki-so jo spoznali v dobrodelni akciji Iskrica v žalostnih Maja in Matej z očkom pri prijaznem štirinožcu Lumpiju. I^jer je prej stala stara hiša, sedaj pa je pripravljeno za novo, je bilo kar nekaj pasti, ki lahko Ogrozijo majhnega otroka, zlasti ^e, če ne vidi. Toda zvesti pes Lumpi ves čas pazi nanjo, da se bi kaj zgodilo, mamica Slavka pravi, da je že dvakrat preprečil nesrečo. Stara hiša ni bila primerna za družino z majhni- oČeh, zelo je priljubljena tudi v vrtcu Zavoda za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani, kjer seje navezala na otroke in vzgojiteljici Ano in Andrejo. "Zaradi nje si želim, da bi živeli lepše," pravi mamica Slavka. "Zato smo se tudi odločili, da na mestu stare hiše zgradimo novo, pri tem pa zaprosih za po- moč škofjeloški RdeČi križ, kije na podoben način pomagal že več družinam. Skromni smo, ne potrebujemo veliko, a po predračunih bo gradnja stala okoli štiri milijone tolarjev. Radi bi, da nam pri tem pomagajo dobri ljudje, ki razumejo, kako je, če je pri hiši otrok invalid." Trenutno živijo v Frankovem naselju v stanovanju, ki jim ga je priskrbela občina, v njem pa je Maja že osvojila prostor in zvoke. Gradnja se začenja, pri njej pa so jim že pri izkopu in napeljavi električnih instalacij obljubili popust. Območno združenje Rdečega križa Škofja Loka bo račune za material in delo poravnavalo iz sredstev, ki se bodo nabrala v dobrodelni akciji. Ta se v sodelovanju z Gorenjskim glasom začenja z današnjim dnem. Kdor želi pomagati družini Košir Habjan, lahko svoj prispevek nakaže na račun 07000-0000187397 (sklic na številko 300 in s pripisom "za Majin dom"). Danica Zavrl Zlebir Prlmarij Jernej Markež, dr. med. Predstojnik internega oddelka jeseniške bolnišnice prlmarij Jernej Markež, dr. med., ultrazvočno srčno diagnostiko označuje za najpomembnejšo srčno preiskovalno metodo, pri kateri ni potreben poseg v telo in je povsem neboleča. Slikovni eno- in dvodimenzionalni pregled omogoča oceno srčne anatomije in funkcije. Pomagajmo Balohovim Krai\j - Območno združenje Rdečega križa Kranj je na svoj račun že prejelo prve prispevke za pomoč družini Baloh, ki morajo poravnati velik dolg za stroške stanovanja. Za začetek so Balohovim pomagale zlasti krajevne organizacije RK na kranjskem območju in nekatera območna združenja. Prispevali so: območna združenja RK Škofja Loka, Grosuplje, Zagoije, Piran, Maribor in Vrhnika, vsako po 10.000 tolarjev, skupaj torej 60 tisočakov, od krajevnih organizacij pa Čirče in Stražišče po 10.000 tolarjev. Preddvor, Predoslje in Jezersko pa po 15.000 tolarjev, skupaj 65 tisočakov. Prvih 125 tisočakov torej že imamo, nadaljnje prispevke pa Območno združenje RK Kranj pričakuje na račun 07000-0000100776, sklic na številko 555, s pripisom "za družino Baloh". D.Ž, S t. i. dopplersko ultrazvočno preiskavo se meri hitrost krvnega toka, odkrivajo pretočne motnje in ocenjujejo tlaki v srčnih votlinah. Kombinacija slikovno-dopplerskih načinov omogoča, kot strokovno rečejo, neinvazivno (nebolečo) "srčno kateterizacijo", torej vpogled v delovanje srca s pomočjo ultrazvočne naprave. Lani so jeseniškem kardiološkem laboratoriju opravili 1600 ultrazvočnih pregledov srca in več kot 800 pregledov ožilja. Sedanji aparat, ki so ga kupili leta 1996 je že precej iztrošen in tehnološko zastarel. Nadgradnje z novejšimi metodami preiskovalnih načinov, kot sta tkivna dopplerska metoda ali tridimenzionalni pi-ikaz, niso možne. Pogostost srčno-žilnih bolezni v gorenjski regiji narašča, zdravstvu, tudi jeseniški bolnišnici, pa stalno primanjkuje denaija za vlaganja v sodobnejšo opremo. Cene tovrstnih naprav so okoli 35 milijonov, s prostovoljnimi prispevki pa bi radi zbrali vsaj četrtino potrebnega denarja. Poziv naslavljajo na občine, podjetja in posameznike, še posebej tiste, ki so jim v jeseniški bolnišnici povrnili zdravje. Za nakazila prispevkov je odprt poseben podračun EZR države pri UJP Kranj: 01100-6030277215, namen: UZ aparatura, sklic: 730100-16. Več informacij je možno najti na spletni strani www.sb-je.si ali po telefonu 04/5868 440 in 04/5868 487. M. K. Vandali razbili invalidovo kolo Krai\j - V našem uredništvu se je oglasil Marko Ješe, ki ima po prometni nesreči velike težave z ravnotežjem, zato se lahko vozi le s posebnim triciklom za invalide. Vozil ga je dobro leto, zadnjič pa je doživel bridko razočaranje. Med vožnjo po mestu so mu odpovedale prestave in tako je bil prisiljen kolo pustiti v mestu, da bi pozneje s prijatelji prišel ponj. Zaklenil ga je in pustil pred lokalom v bližini nekdanje kranjske pošte. Ko seje naslednjega dne vrnil ponj, gaje našel nekaj metrov stran popolnoma razbitega. "Ne morem verjeti, da so se vandali znesli nad kolesom, ki je pravzaprav invalidski pripomoček. Ali ljudje nimajo prav nobenega občutka, saj se je jasno videlo, da gre za vozilo, ki ga uporablja invalid?" je razočaran Marko Ješe. "Brez kolesa sem mrzel, v letu dni sem na njem naredil 2300 kilometrov. Sicer se gibljem z berglami, a s kolesom sem hitreje prišel do vsakega cilja. Z nizko pokojnino (43.000 tolarjev in 10.000 tolarjev invalidnine) si tudi ne bom mogel kmalu privoščiti novega. Za sedanjega so mi pomagali zbrati denar prijatelji in znanci, zanj sem odštel okoli 150 tisočakov, sedaj pa so mi ga brezvestneži čisto razsuli!" Ko je naš fotoreporter želel fotografirati razbito kolo, ga ni bilo več na mestu, kjer ga je nazadnje pustil njegov lastnik, pač pa je ležalo v kanjonu Kokre. Danica Zavrl Žlebir v p* 6» • V GORENJSKI GLAS • 20. STRAN AVTOMOBILIZEM, MOTOCIKLIZEM, NAVTIKA/ matjaz.gregoric@g-glas.si Torek, 13. julija 2004 Test: Citroen C8 2.2 16V SX in C8 3.0 V6 CC Exclusive Citroenov del skupnih italijansko francoskih četverčkov izstopa po hišnih značilnostih in različici z vrhunskim motorjem in opremo Četverica enoprostorskih avtomobilov, ki so že drugič skupno delo francoskega koncema PSA Peugeot-Citroen in italijanskega Fiata Auta, se že nekaj časa uveljavlja v tem dobro zasedenem avtomobilskem razredu. Četverčki imajo skupno osnovo in večji del skupnih delov karoserije, kljub temu pa se tokrat precej bolj razlikujejo med seboj, kot je bilo to pri prvi generaciji iz sredine devetdesetih let. Pri Citroenu so tudi tokrat stavili na eleganco, s katero so skušali prikriti pomanjkanje nekoč značilne francoske šarmantnosti. Uskladitev s hišnim oblikovanjem. Citroen C8 je v vseh pogledih sodobno oblikovan avtomobil, brez pretirano oglatih ka-roserijskih robov, a tudi brez zelo izrazitih oblin, ki jih nekoliko izkazuje le sprednji del. Francozi so se od skupnih oblikovnih jeder odmaknili z bolj mehkimi linijami žarometov in prepoznavnostjo TEHNIČNI PODATKI Mere:.........d. 4,727, š. 1859, v. 1750 m, medosje 2,823 m Prostornina prtljažnika: ....................... 324/2948 I Teža (prazno v./ dovoljena):....... 1680 {1859)/2400 (2500) kg Vrsta motorja:.................štirivaljni, 16V (šestvaljni, 24V) Gibna prostornina: ...................... 2231 (2946) ccm Največja moč pri v/min: 116 kW/158 KM pri 5650 (150/204 pri 6000) Največji navor pri v/min: .......217 Nm pri 3900 (285 pri 3750) Najvišja hitrost: 1 .......................... 96 (205) km/h Pospešek 0-100 km/h: ......................11,6(10,2)s Poraba goriva po EU norm.: 7,8/12,9/9,7 (9,0/15,8/11,5) I/100 km Maloprodajna cena: .............. 6.801.000 (9.155.000) SIT Uvoznik:.........................Citroen Slovenija, Koper zadka, ki z visokimi pokončnimi lučmi spominja na kombijevsko različico modela C5. Če sta na strehi še prečna nosilca, ki tvorita osnovo za prtljažnik ali se s pomikom lahko spojita v strešni stabilizator, je na zunanjosti tudi že nekaj športnih primesi, ne glede na to pa se Citroenov četverček vsaj na drugi pogled zdi dovolj prepoznaven. Prostorska fUozofya po meri. Kot se spodobi za srednje velik enoprostorski avtomobil, je v potniški kabini lahko od pet do sedem sedežev, pri čemer sta Šesti in sedmi običajno na voljo za clo-plačilo, pri najbolj prestižni razU-čici exclusive, ki je na voljo le z najzmogljivejšim motorjem, pa je "na krovu" šest v usnje oblečenih sedežev z razporeditvijo 2 + 2 -f- 2. To po eni strani pomeni več potniškega udobja in po drugi okrnjen prtljažni prostor, ki pa v tej skupini vozil ni zanemarljiva kategorija. V zadnji del se vstopa skozi drsna vrata na obeh bokih, odpiranje s pomočjo elektrificira-nega mehanizma je serijsko. Rezultat sedežnega reda je kot pri večini podobnih avtomobilov tak, da najbolje sedita voznik in sopotnik na desnem sedežu, dovolj solidno tudi dva ali trije v srednji in precej utesnjeno par na zadnjih dveh sedežih. Kajpak je sedeže v obeh zadnjih vrstah mogoče zložiti v pripravne mizice in jih z nekaj truda in moči v rokah tudi popolnoma odstraniti iz notranjosti ter enoprostorsko limuzino spremeniti v družinski to-vomjaček. Zaradi velikega vetro-branskega stekla in dvignjenega položaja voznikovega sedeža je preglednost na cesto in tudi v vse druge strani izvrstoa, manj posrečeni pa so sicer oblikovno zanimivi sredinsko nameščeni merilniki, ki spominjajo na komandno ploščo v večjih čolnih. No, če bi preglednost prevladala nad estetiko, bi bilo marsikaj bolje. Notranje okolje je z izjemo prevlek na sedežih in oblog vrat do potankosti enako kot v sorodnikih in le znak na volanskem obroču,opozarja, daje C8 iz Citroenove hiše. Bencinska stroja v senci dizelskih. Nedvomno se avtomobilu, kakršen je C8, najbolje poda tur-bodizelski motor, a ker so okusi razUčni, tudi pri Citroenu ne gre brez dveh bencinskih pogonskih strojev. Šibkejši 2,2-litrski je štiri-valjnik in v težkem in zaradi visoke karoserije aerodinamično nenaklonjenem avtomobilu deluje precej medlo. Poleg tega se poraba bencina povzpne na več kot 13 litrov na sto kilometrov, kar pred odločitvijo za to možnost postavlja velik vprašaj. Nekoliko drugače je s 3,0-htrskim šestvalj-nikom, ki se ustvarja videz, da je C8 tudi prestižen enoprostorec. V kombinaciji s samodejnim (žal samo štiristopenjskim) menjalnikom, ki mu je mogoče ukazovati tudi ročno pod nadzorom elektronike, se ta motor izkaže z močjo in navorom, tudi potovalna hitrost je več kot zadovoljivo visoka, upoštevaje lastnosti in namembnost avtomobila. A ob tem je treba računati na porabo goriva, ki v povprečju brez težav preseže 15 litrov, in predvsem na občutno višjo nakupno ceno. Limuzinski kombi (in) ali nadgradnja limuzine. Čeprav je pogosto slišati, da so enoprostorski avtomobili podaljšane limuzine, je bolje, če ostanejo kar limuzinski kombiji. Njihove lastnosti, posebej prostorska prilagodljivost, se namreč v tolikšni meri razlikujejo od srednjerazrednega pojmovanja limuzin, da so primerjave neizvedljive. Citroen C8 skupaj s svojimi tremi sorodniki v tej množici sodi v zlato sredino. Matjaž Gregorič OCENA (★ slabo-★★*★★ Zunanjost: Notranjost: Udobje: Motor: Vozne lastnosti: Varnost (Euro NCAP): Končna ocena: odlično) ★★★/* ★★★★★ NA KRATKO Trideset passatovih let Nemški VOLKSWAGEN je pred kratkim praznoval tridesetletnico izdelovanja modela passat. Gre za enega najbolj priljubljenih avtomobilov srednjega razreda, ki ga v sedanji generaciji izdelujejo od leta 1996. Skupna proizvodna številka v treh desetletjih je 12,7 milijona. Iz prodajne statistike je razvidno, da se največ kupcev v Nemčiji odloči za srebrno barvo in 1,9-litrski turbodizelski motor s 130 konjskimi močmi. Nova generacija enega najuspešnejših Volk-swagnovih modelov je napovedana za prihodnjo pomlad, za obliko je v pretežni meri poskrbel mladi slovenski oblikovalec Robert Lešnik, ki se je podpisal tudi pod sprednji in zadnji del novega golfa. M.G. Rjovenje malega Peugeota 1007 Tudi za odslužena vozila ni miru Pri francoskem Peugeotu so nekaj časa budno spremljali dogajanje v segmentu malih avtomobilov, kjer se je prodajna krivulja v zadnjih dvajsetih letih povzpela kar za 72 odstotkov in predstavlja kar 35 odstotkov vsega evropskega avtomobilskega trga. Prihodnjo pomlad v to skupino prihaja njihov novinec peugeot 1007, v vseh pogledih moderen avtomobil, ki se z zunanjo višino enoprostorsko zasnovane karoserije spogleduje s precej večjimi avtomobili. Posebnost so široka drsna vrata na vsakem boku, ki se odpirajo s pomočjo elektrificiranega mehanizma. Potniška kabina je namenjena Četverici, mogoče so številne sedežne kombinacije, stilisti pa so poskrbeli za živahnost z 18-delnim kompletom oblog vrat, sedežne'ga oblazinje-nja, okvirjev rež za zračenje in - vV V okrasnih podlog na armaturni plošči v živih barvnih odtenkih, ki jih je mogoče preprosto menjati. Za zdaj sla za pogon predvidena 1,4- in 1,6-litrski bencinski motor (75 oziroma 110 konjskih moči) in 1,4-litrski turbodi-zel s 70 konjskimi močmi). Pro- izvodnja (predvidenih 130.000 enot letno) se začenja zgodaj prihodnje leto, ko naj bi malega levčka pripeljali tudi na slovenske ceste. Šepeta se o ceni od poltretjega milijona navzgor. Matjaž Gregorič Rabljena vozila Delovni čas: med tednom: od 7. do 19. ure sobota: od 8. do 13. ure, o-mail; igor.pogacnikO'^a-l.si Znamka in tip Letni k-ba rva Cena v Sit Opel Corsa 1,2 1995 bela 499.000^00 Fiat Cinquecento 1995 rdeča 430.000,00 VW Polo 1,6 1996 bela 680.000,00 VW Golf 1,4 d 1995 rdeča 730.000,00 Kia Clarus 1,8 cz,abs,es,sv,2air 1998 zelena 740.000,00 R-Clio oasis 1,2 1997 bela 730.000,00 Fiat Brava l,6sx 1996 bela 880.000,00 Opel Vectra 1.6 1996 zelena 950.000,00 Renault Clio 1,2 2000 rdeča 1.240.000,00 R-Twingo 1,2 es,r 2001 rdeča 1.270.000,00 Volvo V70 2,0 k,abs,sv,cz,es... 1997 srebrna 1.850.000,00 R-Clio 1,2 16v k,4air,abs,cz,es,sv 2003 modra 1.990.000,00 R-Thalia 1,4 16v k,es,cz,sv.... 2004 srebrna 2.070.000,00 RENAULT www.ülpetour-remont.si Za vozila z yarandjo vam jamčimo; ♦ BREZPLAČEN' PREIZKUS ♦ 82 TOČK KONTROLE NA VOZILU ♦ TEHNIČNO KONTROLO VOZILA PO 2000 PREVOŽENIH KILOMETRIH ♦ I»OMOČ NA CESTI VIIKO Al J POPRAVILO ♦ DO 12 MESEČNO TEHNIČNO GARANCIIÜ I.HiEM)\; •(i VOZILO/(I NKANCIin ♦ K KI.IM \ •SV MKNOVni.W - rz Ch.VIKMM) /.•\M.i;»'\MK K K'\I)I() ♦ I S l U.MH mUiSITKI.I, ♦ \1K AlRHAn mm Vse za va$ avto na enem mestu: D.D. KRANJ SI.RVISNO PRODAJNI ( HNThR KRANJ, LJUBLJANSKA :: Rabljena vozila: 04/20 15 240, Centrala: 04/20 15 215 ♦ Prodaja vii/il Kcnault ♦ \'/.dr/.oviinj«! vozil « Niijutu vo/il ♦ Propis v(i/il * 7.ii\iir()vanj o v> o M O d iS o o) 'c «J O CD Nagrade za železnikarske odličnjake v Železniki - Na slavnostni akademiji ob občinskem prazniku je župan Mihael Prevc podelil tudi priznanja učencem in dijakom, ki so vsa leta šolanja domov nosili spričevala z odličnim učnim uspehom. Od 88 učencev, kolikor jih je letos končalo osnovno šolo Železniki, jih je bilo vsa osnovnošolska leta odličnih 14, med dijaki pa so bili štiije odličnjaki. Odličen učni uspeh so v vseh razredih osnovne Šole' dosegli Eva Tolar, Janja Mesec, Mohor Gartner, Petra Dolenc, Jan Kavčič, Neva Benedičič, Tina Kos, Katja Jamnik, Gregor Šuštar in Helena Golja iz Železnikov, Nataša Egart, Erika Tavčar in UrŠa Kačar iz Sorice ter Mohor Rihtaršič iz Selc. Vse letnike srednje šole pa so z odličnim uspehom končali Uršula Tarfila in Mitja Trojar v Gimnaziji Skofja Loka, Jure Demšar v Srednji elektro in strojni šoli Kranj ter Petra Hajdinjak v Škofijski klasični gimnaziji. "Takšne rezultate ste dosegli s pridnostjo in željo po znanju. Slednja odpira pot do želenih poklicev in s tem zadovoljstva v življenju," so bile besede, ki jih je odličnjakom namenil župan Mihael Prevc. M. R., foto: Tina Doki CM (Ü o >iO Tt O O CM (Q CO • • O Lil 0) 03 ä CO E g § S >ü k o 3 CO is a ^ CO a D >N o o CO s O) O) CO o lO E o o ^ "S CO CO CO ■a o CO O) C <0 o Ü ^ cr LÜ O S ^ a o rf "J < cc Q. < < T »O UJKO < oc o O >č5:? o s 03 O < o. UJ LU QC < < CQ UJ a. o. UJ Ul O O o < (D -J o (Q «-S <9 .J2, C C E S o ^ a> C >o o o (O C o 0) E 0) C "O (O & a 3 0) ić o O S Ul <0 < z s o o cc o W O) Ul s < m ^ z o UJ a o m O o UJ o- 5 UJ < -I cc ^ o. < cc CQ O o < o UJ < o a Ul o ■o co Z g < Z >5 03 O o CO O a 'S 2 CO CO o Ö 7 O CO co F W § (D .£ C o co o i o Q. CO 3 CO CO co .E Jo g 8l <9 t S o o CO o co E 0 a co .0 I 2 g) O Q. CO O co ■o (D CO CO C 0 TJ 0) § CO o co o o CO »Ü ^ O CO ^ £ ^ co o ^ S'ö p fe o s IS o $ o- s co co C "c >o co n |o Q. E »N 0 CD a> 0 Q co o o CVJ co CD c\i o ° CD cd o ■D o O) i3 ■o o a co co o o co ^ co C co 0 C ■o z 0 co cd o ž C 0 >o Csj CL LU co 2 o (D co 0 E 0 C ■o co co o o a co "O » VBW C -a 0 co co .co "05 > 0 C >ü CO N Q. 0 CO CO S CO 0 C •S g 3 (O N a> C a 2 >if> o o C s s o a E N o -o a 21 0 ><0 0 -C (O (O >o O- O E n o Z >o o o •D O rt o o C\! '«t O o C o "O \ co T o CM o s| ■ • 2 2 CL 0 N'N 0 co — 2 >ü o .b a o >co 0 E co 2 ? co « C co co .b C ^ ><3 co -O ao E CD Jn 0 ^ ^ CO o C\J co o co "S E g a co .2. co 0 o ■o ^ O 2 o o S O o co o ^ "U .co -o ^ o -F a m TO O O a s .S. o 'O Ü o C E o co C « E »o o 'CO a-C _0 ^ ižt E 0 0 0 'ü" O E ^ O 0 "co 0 Ü 0 2 to 0 JD O co 0 >Ü »CO C CO C >co > o a co 5 — Q. C 0 ^ ČO E co c;) 3 0 CO co 0 E 2 o. g co c5 ■D co C C co I o ^ o 'E '8 R IS o X) co s? N a CO m 03 CJ) O) O) co CO D c;) ^^ co2 ^ \ \ ^ "O O . (h CO r 0 g co CO O) CC O) O) (J) 'O n O <0 co O O) C3) « s. m I co Q. O E S C co o o co C co N co _0 >o co 'Ü o "O 0 1 O) G) lO O) O co" O) . ~ N ^ 2 o N r^ 0 _0 C\J >o o o CD If) OJ o o OJ 9 m O) lO 05 05 \ CM CO Ö CD > h«. .CO O O O CM CM O O O CM r O) 0> O) co co co n 'O o O) CM "O O) o co'^ 3 d co > D >ü ^ — ^ co •o "g "O o ? ? ?o m CD O) (J> o co g ^ -a »o 'C; o o 0 Q. co o o oo CD (30 OJ 0 C ■a "07 co •o 0 co co C 2 o o co co 5 05 05 O) d 05 co \ CD ^ _ c:5 <0 co o ''t 05 CM Tt m ^ co • ^^^ C 2 0 C 'Ü n o 0 C co 0 C CÖ a co C o o C ai -a > O- o >o o >C0 "D •i ^ ^ o co o Q.CM H h- H- I- 'Ü o E o co •Ü 'CO •C • MW co a 0 CO N 0 co CO CO co co 0 0 0 0 0 0 0 0 ID CO co c\i o o E "I co p o n co co •= o 0 8 o 'Ü Q. JO a o co E 0 -9 E 1 1 I S o ■o O) 0) C > (Ü C 3 O Q. O S co o 0 Q. >C0 0 n 'N CO ^ CO »«mi Ü i 0 CO > C "c 0 'Ü >C0 2 .6 Q. >C0 O -3 O E co 0 c: C co a >ü JO CL co co 0 »N "ČO 'Ü JO a o "5 Q- c co co o. CM E o CM >C0 CO Q. co" CO LO 00 CO O >co o . C o ä CO 2 ■čo-O "co co o ^ 0 0 v C 2 d o — o E "0 co o C § C N 0 CO 0 C co a 'O iS a o o ■o o a co ■o N C iS 'N m 0 ^ g E E 0 g 03 .N a 0 r >co o O B 0 co ^ . o CM »N > O > <^J Q 'CO C 'o. >co > co 0) Q. Ü5 co" CO CO \ O lO o s« co ^ . .co >00 "" J o o i«: co o (D s co C 2 is: co C >ü 0 0 E co C co Ü 1 Q. g co o o co ■i i B co 2 Q. o co co ^ « co p .C n C o >ü -o E o 0 C co ^ >N «J co o a co 0 "T 0 ^ >N co co rij .91 s g u CO r- 0 CO 0 C 0 _ CO CÖ "to o a iS N o B to C s — Q co ^ co -it: E co a co 2 o a co ^ co C 0 E co o o o a co N T5 0 CO N 0 'Ü »CO CO ? a 0 u C 'O 0 0 o S. E E co co ^ s == ° 0 0 ^ 3 CO C ^^ -o > E ^ o co o. C co C0 •C co a co C co C co co a 0 'c 0 >o >co »o 0" JD »N _3 CO 0 ^ "0 -O o R ^ "S 0 co E CO O. C S ^ 1 5 ^ I I a^M a > 0 co 1 co C O o 3 = CO C Ü CO "c $ 0 > co E ^ C cg ■o C co >o >co > o co co s* co o O) -I _ co ■o o iS g) o 0 C 'Ü >co s a E 0 0 NJ CO > CO 0 >C0 CO O CO I WI1 0 0 ^ CO "c 0 O (D 3 CO s E 0 C •o co co o o a C co T3 * C •o 0 CO CO CO 0 > 0 C ■o s d 0 UJ I co Ii ^CM I . O co CM O CO ir5 CD B ČO •CO Q 2 a ^-I Z) 0 N'N 0 2 a k t C > co co O. 'C 3 0 •N 'N 0 Q_ CO I ^ Tf O O ^ o T CNJ 5icd C\J o o o CD • ■ CO CO E > B B TO •CO Q sa Torek, 13. julija 2004 MALI OGLASI, ZANIMIVOSTI / info@g-glas.si GORENJSKI GU\S • 25. STRAN Slepi in slabovidni športniki Stanovanja Športno društvo slepih in slabovidnih (ŠDSS) iz Škofje Loke, ostaja kljub morebitni selitvi Srednje šole CSS v Ljubljano, še vedno dejavno na svojem področju s sedežem v Škofji Loki. namesto učilnic v Skofja Loka - Naša osnovna dejavnost je organiziranje različnih športno rekreativnih dejavnosti za mlade slepe in slabovidne iz celotne Slovenije. Za tovrstno dejavnost izkoristimo šolske počitnice, praznike in vikende, ko imajo mladi čas in jih ne tarejo skrbi in obveznosti do Šole. Kajti mladostniki so v šoli večkrat preobremenjeni in nenazadnje težko poskrbijo za kakršno koli obliko rekreacije in razvedrila. Odhod Srednje šole iz Škofje Loke bo nedvomno pustil posledice v samem delovanju SDSS tako v finančnem, kot tudi v organizacijskem smislu. Potrebno se bo povsem osamosvojiti in pozabiti na prostorske ugodnosti, kakor tudi na izposojo določenih specialnih pripomočkov ter nenazadnje tudi službenih vozil, s katerimi nam je bilo nemalokrat marsikaj olajšano. Zato bomo v prihodnjem letu skušali izpeljati akcijo in preko sponzorjev priti do sredstev za nakup kombija, s pomočjo katerega nam bo kasneje prihranjenih kar nekaj stroškov. S športnim društvom je v marcu 20 slepih in slabovidnih mladih obiskalo Pokljuko, kjer smo pet dni tekli na smučeh, alpsko smučali in organizirali kar nekaj delavnic na temo družine in zdravja v povezavi Športom in rekreacijo. 3. tovrstni tabor je uspel nad pričakovanji z obilico snega in lepega vremena. Nadi-hali smo se svežega zraka, kar je dandanes že redkost. Te dni imamo že 5. poletni tabor na Kolpi do sedaj. Nastanjeni smo v Marindolu, kjer imajo kranjski taborniki svoje šotoriš-Če in velik dom, v katerem smo tudi v primeru dežja vami. Pričakujemo, da se bo tabora udeležilo čez 30 mladih iz vse Slovenije. Tovrsten tabor za slepe in slabovidne zahteva dobro organizacijo s profesionalnim kadrom, ki pozna življenje slepih ter njihove želje po doživetjih. Taborni prostor že več let delimo s Sankaško zvezo Slovenije, katere tekmovalci pridejo na telesne priprave. Program slepih in sankačev se prekriva v delavnicah in zabavnih tekmovalnih disciplinah, tako da poteka izmenjava mnenj in izkušenj z možnostjo medsebojnega druženja v sproščenem okolju. Naslednja akcija ŠDSS bo na začetku avgusta, ko bomo s skupinico mladih slepih in slabovidnih odrinili v Kamniške Alpe. Po dveh uspešnih vzponih na Triglav prejšnja leta, se vsi veselimo odhoda proti Logarski dolini. Našemu društvu so to nepoznani kraji, zato se slepi toliko bolj veselijo oditi v nekaj novega, kajti v teh Alpah še nismo bili. Vsaka večdnevna tura zahteva pred tem kar nekaj priprav, poznavanja navez ter popolnega zaupanja med spremljevalcem in slepim. ŠDSS poleg teh treh večjih projektov skrbi tudi za tedensko rekreacijo mladih slepih in slabovidnih v različnih športnih panogah, ki so večinoma prilagojene slepim in slabovidnim. V tovrstne aktiv-nosti vključujemo predvsem dijake, ki bivajo v dijaškem domu CSS in vse tiste, ki so integrirani in se preko mobilne službe želijo vključiti v naše aktivnosti. Povabil bi vse, ki želijo kakorkoli priskočiti na pomoč in pozdravljajo naše deU), da vzpostavijo kontakt z nami po e-mailu; gregor.habjan@css-sl.si in se nam pridružijo. Hkrati bi se tudi zahvalil vsem tistini, ki so to že storili in nam skušajo vsak na svoj način pomagati, to so: Srednja šola CSS, CSS, Športna zveza Škofja Loka, Zveza za šport otrok in mladine Slovenije, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Ministrstvo za zdravje. Planinska zveza Slovenije in zvestim prijateljem, s katerimi se skupaj borimo za dobrobit mladih slepih in slabovidnih, ki so na področju rekreacije, športa, druženja in nenazadnje tudi lepih počitnic prikrajšani. Gregor Habjan Na Zalem rovtu v Tržiču bodo zrasle dvostanovanjske hiše, nova stanovanja pa urejajo tudi v prizidku nekdanje šole. Blegoš novih prostorih Škofja Loka - Dober teden dni je že, odkar so je v nove prostore preselil Zavod za pospeševanja turizma Blegoš, ki skrbi za razvoj in promocijo turizma na Škofjeloškem. Nove prostore so naŠli v obnovljenem objektu nekdanje bencinske črpalke, dodatne prostore pa naj bi dobili še z do-^aditvijo v zadnjem delu parcele novega Turistično informacijskega centra {TIC). "Prejšnji prostori so bili za našo dejavnost popolnoma neprimerni, saj so nas obiskovalci težko naŠli. Tu smo pridobili ne le več prostora, ampak tudi eno najbolj primernih lokacij za našo dejavnost," je povedala direktorica zavoda Saša Jereb. Novi TIC se v nahaja ob vstopu v mesto Skofja Loka ter obenem na križišču vstopa v Selško in Poljansko do- lino. Štiri zaposlene bodo posredovale turistične informacije za vse štiri občine, Gorenja vas - v \/ v Poljane, Ziri, Železniki in Skofja Loka, razen tega pa bodo razpolagale z vsem promocijskim materialom za vso Slovenijo, tu bodo na voljo spominki, knjige, razglednice in podobno. Blegoš bo Še vedno posredoval informacije o namestitvenih, gostinskih in drugih možnostih preživljanja prostega časa na Škof- jeloškem, organizirali bodo izlete, pripravljali razne turistične projekte in prireditve (zadnja Venerina pot), skrbeli za promocijo območja doma in v tujini... Turistični obisk se na tem območju iz leta v leto povečuje, Saša Jereb pa pričakuje, da se bo tudi zaradi novega TlC-a povečala obveščenost tako domačih in tujih gostov o dogajanju na turističnem območju. Boštjan Bogataj Trzic - Kompleks s praznimi šolskimi zgradbami je odkupilo gradbeno podjetje iz Grosupljega, ki seje lotilo koristne naložbe za občino Tržič. V novejšem prizidku šole že urejajo 8 manjših stanovanj. Stare stavbe bodo ta mesec porušili in začeli graditi naselje z 19 dvostanovanjskimi hišami. Po izgradnji nove osnovne šole v Tržiču so ostale nekdanje šolske stavbe na Zalem rovtu prazne. Ob koncu lanskega leta je občina objavila razpis za prodajo približno 11.000 kvadratnih metrov velikega kompleksa, na katerem je podjetje Sikom iz Grosupljega odkupilo celotno premoženje za 126 milijonov tolarjev. Manjše gradbeno podjetje s šest zaposlenimi seje po odkupu lotilo doslej svojega največjega projekta, ki bo gotovo pomemben tudi za razvoj Trži- v ca. "Kot družbenik podjetja Ca-blex, ki se je preselilo v Tržič, sem poznal razmere v mestu. V podjetju Sikom, ki ga vodi Simona Bartelj, smo ocenili, da bi se tukaj lahko lotili gradnje stanovanj za trg. Večino stavb nekdanje Šole bomo porušili. Ostal bo le novejši prizidek na južni strani, kjer že adaptiramo prostore in urejamo osem stanovanj. Zanje je precej zanimanja, saj je cena 874 evrov za kvadratni meter (brez prometnega davka) zelo ugodna. Pri prvem delu posla ne bo zaslužka, vendar si od tega obetamo večji interes za odkup hiš, ki jih bomo gradili v nadaljevanju," je povedal Zdenko Kopriva iz podjetja Sikom. Rušenje starih stavb bodo končali julija, ko pričakujejo tudi gradbeno dovoljenje za celoten projekt. Le-ta vključuje izgrad- njo nove povezovalne ceste po naselju, v katero bodo vgradili vse napeljave, vključno s plinovodom in kabelsko televizijo. Nato je v načrtu začetek gradnje novega naselja, v katerem bo 19 dvostanovanjskih hiš. Ob glavni cesti proti Ljubelju bodo hiše s približno 175 kvadratnimi metri bivalnega prostora, druga vrsta objektov pa bo približno 50 kvadratnih metrov manjša. Prve hiše naj bi začeli graditi avgusta letos. Tempo izgradnje naselja bo odvisen od prodaje in dogovorov s kupci. "Vsak si bo izbral želeni objekt in vplačal le lO-odstotni polog. Celotno kupnino bo poravnal ob prevzemu objekta. Manjše hiše v tretji podaljšani gradbeni fazi bodo stale okrog 125 tisoč evrov, večje pa okrog 165 tisoč evrov. Skupaj s kooperanti bomo hiše dokončali po željah oziroma potrebah kupcev. Kot predvidevamo, bodo prve hiše postavljene že jeseni. Naselje bi radi dogradili v letu ali dveh. Če ne bo moč prodati vseh stavb, bomo dograjena stanovanja lahko dali v najem," razmišlja podjetnik, ki je poskrbel tudi za nevsakdanji način rušenja stavb. Uporabne materiale ločeno zbirajo in jih skladiščijo za prodajo ali lastno uporabo, kar bo vsaj delno pocenilo naložbo. S toj an Saje izhePLSi Mali oglasi poslej tudi na spletnem portalu Izberi.si! Male oglase sprejemamo pri okencu na Zoisovi 1 v Kranju In telefonsko od ponedeljka do petka od 7. do 15. ure. Male oglase za objavo v petek sprejemamo do srede do 13.30 ure, za torkovo številko pa do ponedeljka do 7.30 ure. Oglase lahko oddate po telefonih 04/201 42 47 ali 04/201 42 49, po faksu 04/201 42 13, po e-pošti malioglasi@g-glas.si, ali na spletnem mestu Izberi.si. »S oglasi, označeni s to ikono, so objavljeni tudi na spletnem mestu vmw.izberi.si, kjer si lahko ogledate tudi slike in daljši opis oglaševanega predmeta ali storitve. Gorenjski glas, d.o.o., Zoisova 1, Kranj MALI OGLASI 201-42-47 201-42-49 fax: 201-42-13 Mali oglasi ^se sprejemajo za objavo v petek - f srsdo do UM, 8f8 in za objavo v torek, v iioRsdelleic ds 7JQ. urel DELOVNI ČAS, in sicer: od ponedeljka do petka neprekinjeno »t 7. -15.00 are. «.' v> APARTMA-PRIKOLICE V Peroju oddam opremljen apartma za 4 in 6 oseb. Inf. na V 04/233-05-63 ali 031/512-421_^ Novi Grad, oddam apartma za 4 osebe, 300 m od morja, g 031 /835-756 8277 Oddam počitniško prikolico v Maredi pri Novem gradu, za 4 osebe v juliju, avgustu in septembru, tr 040/851-906, V 2324-484_^ Na Krku oddam opremljen apartma, ir ggll-808. 041/390-422 »3ub>ri.d 8474 Poreč - Vrsar, oddam apartma za 4 osebe, ^ve sobi, kuhinja, dnevni prostor, WC kopalnica, parkirni prostor v dvorišču, tf 040/840-290_^ . Prodam počitniško prikolico v kampu Dov-'6. 3,90 m s predprostorom. V 031/253- ^^ __8528 Komfortno opremljen apartma, 50 m2, Udarno za krajši ali daljši čas. tr 031/555- 8534 APARATI STROJI Stroj za okroglo krivljenje pločevine dolžine X 2mm prodam. TP 041 /375-441 8223 Prodam plinski štedilnik za kampiranje na dve plošči in jeklenko 5 kg. ® 041/652- 7 1 0 8496 Prodam samonakladalko Sip 19 m3, izko-palnik krompirja ter BCS kosilnico - nizka kolesa, g 051/261-090_ Kupim siloreznico Epie. ff 5141-111 3501 Prodam mizarski vrtalni stroj, horizontalni SCM-AS 16 in čepilni stroj z nagibom mize. g 031/302-216 8529 Prodam stare radioaparate in pralni stroj, zelo poceni, g 031/223-130_s^ Podarim puhalnik Tajfun, g 2503-156 8532 GARAŽE Oddam rabljena kovinska garažna vrata za ugodno ceno. Ivan Igličar, Godešič 64, p. Trata pri Škofji Loki 3494 GLASBILA Ugodno prodam trobento Conn, kot nova, cena po dogovoru, g 5880-124 3525 GR. MATERIAL Les žagan DESKE, LETVE po naročilu, možna dostava, g 041/365-149 8235 Prodam smrekove brune. g 051/202-229 8262 Prodam večjo pisalno mizo za v delavnico, g 202-83-73 8422 Prodam 320 kg pocinkane žične ograje, višine 110 cm, žica je debeline 2,8 mm, trda, primerna za vrtove, g 5862-641 8425 Prodam kvalitetno gašeno APNO. g 2503-242 8450 Prodam suh smrekov žagan les, dim. 5 in 2,5 cm. g 051/204-264 3452 Prodam leseno gradbeno barako, širina 2,90, dolžina 4,65 m. g 041/639-284 8485 Lestve vseh vrst in dolžin dobite, Zbilje 22. g 01/3611-078 8535 HIŠE PRODAMO Prodam stanovanjsko HIŠO v III gradbeni fazi, kvalitetno zgrajeno, na lepi sončni parceli. pod gozdom, etaža 120 m2 (K+P+N+M), vsi priključki urejeni, cena po dogovoru, g 51-46-052 »3iib«tii 7559 Škofja Loka - Podlubnik, prodam nadstan-dardno stanovanjsko hišo. g 070/600- 300 ' ■ . 8267 Zbilje - prodamo poslovno stanovanjsko hišo za dejavnost ali dve do tri družine, skupaj 360 + 80 m2 uporabnih prostorov, 1430 m2 ravne parcele, ograjene, cena 114.000.000 sit, vseljiva takoj, g 041/720-236 »Slzberi.il 8463 NAKLO-stan. hiša, 140 m2 stanov, površine na parceli 608 m2, l.izgr. 1982, obrobna lega, v celoti podkletena, prodamo za 39, 5 mio sit. Mike &Co. d.0.0., Bleiw/eiso-va 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, vww.mike-co.si KRANJ - okolica, smer Škofja loka, 2 stanovanjska hiša z veliko, ravno parcelo, 900 m2, možnost dveh stanovanj popolnoma ločenih, I. izgr. 1976, prodamo za 40 mio sit, Mike&Co.d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, vww.mike-co.si VISOKO - okolica, 1 /2 stanovanjske hiše, zgornja etaža, s pripadajočo kletjo, podstreho, parcela 413 m2, 3ss, lepa lokacija, starost 27 let, /možnost nakupa cele hiše/, zgornjo etažo prodamo za 20 mio sit, Mike &Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172,031 605-114, www.mike-co.si Visoko - hiša 50 let, potrebna obnove, parcela 800 m2. Cena 20, 8 mio sit. Prodamo. Pianova nepremičnine, Špela Škofic s.p., Tominčeva c. 2, Stražišče 23 15 600, 041 / 774 101 Medvode, Ladja, samostojna hiša, i. 1984, 330.67m2, parcela 696m2. Cena: 40 mio SIT. ABC d.o.o.. Tivolska 48, Lj., 040850000 Medvode, Ladja, samostojna hiša, 1938, 74m2, parcela 437m2, kmetijsko zemljišče 473m2. Cena: 26 mio SIT. ABC d.o.o., Tivolska 48, Lj., 040850000 Ljubljana-okolica, Katarina, zelo lepa in atraktivna hiša. 165m2. 1050m2 parcela, letnik 1999 na idilični lokaciji. Cena: 90, 1 mio SIT, možnost menjave za stanovanje v Lj, ABC d.o,o.. Tivolska 48, Lj., 040850000 Radomlje, samostojna hiša. I. 2002. 184 m2, parcela 432 m2, zelo mirno in zeleno okolje. Možnost zamenjave za stanovanje v Domžalah, Mengšu ali Kamniku. Cena: 59 mio SIT. ABC d.o.o.. Tivolska 48, Lj., 040 850-000. Poljanska dolina, Gorenja vas, gostinski objekt z apartmaji, 670 m2, 10.800 m2 parcele, letnik 1974, primerno za turistično dejavnost ali gradnjo samostojnih hiš, Cena: 80 mio SIT. ABC d.o.o., Tivolska 48, Lj., 040850000 ŽELEZNIKI- Dašnjica, novogradnja, 298 m2, vrstna, končna, pod. III. gradbena faza, inštalacije, toplovod, dvorišče 153 m2, asfalt. Cena: 34.500.000, 00 SIT BLOK 5 nepremičnine, Jože Jemec s.p. Škofja Loka Tel. 041 428 958, 04 512 51 22. SPODNJI BRNIK; 150 m2, nova hiša dvojček ob glavni cesti, parcela 260 m2, v notranjosti neizdelana, okolica je urejena. Primerna za eno družino. CENA: 25 mio SIT. SVET RE d.o.o.. Enota Kranj, tel. 04/28 11 000 , 031/374 745, VAVW.svet-nepremic-nine.si ZBIUE; 360 m2,1. 94, razgled na jezero, novejša, kvalitetna, lahko dvodružinska, parcela 804 m2, sončna, mirna lega. CENA: 64, 5 mio SIT. SVET RE d.o.o., Enota Kranj tel. 04/28 11 000, 031/374 745, www.svet-nepremicnine.si PREDDVOR - okolica; 330 m2,1. 90. atrijska hiša, 1116 m2 sončne parcele, čudovito urejen vrt, možnost dveh stanovanj. CENA: 71, 9 mio SIT. SVET RE d.o.o.. Enota Kranj tel. 04/28 11 000. 031/374 745. www.svet-nepremicnine.si PREDDVOR - okolica; 300 m2,1. 99. luksuzno opremljena, 685 m2 parcele, v naselju novejših hiš. CENA: 74 mio SIT. SVET RE d.o.o.. Enota Kranj tel. 04/28 11 000, 031/374 745, vww.svet-nepremicnine.si KRIŽE; manjša pritlična hiša. I. 1968, 75 m2, prenovljena I. 2001, vrt, drvarnica. CENA: 20 mio SIT. SVET RE d.o.o.. Enota Kranj tel, 04/28 11 000 , 031/374 745, vww.svet-nepremicnine.si KRANJ -Visoko; 300 m2. 4. gr. faza. eno-stanovanjska, nova, parcela meri 562 m2. mirna lokacija, primerno za dejavnost v kletnih prostorih. CENA: 47, 4 mio SIT. SVET RE d.o.o., Enota Kranj tel. 04/28 11 000, 031/374 745, www.svet-nepremicnine.si STRAŽIŠČE: PRODAMO vrstno končno hišo. 90 m2,1. 1970, cena 28 mlo. FRAST, d.o.o.. PE Šuceva 27. 04/ 23 44 080 041/366 896 VODOVODNI STOLP: prodamo vilo, 1.1947, parcela 580 m2. lepa lokacija, cena 55 mio. FRAST, d.o.o. Šuceva 27. 04/ 23 44 080 041/ 734 198 Železniki - Dašnica prodamo vrstno končno podkleteno montažno stan. Hišo tloris 13x11 m zgrajena leta 1986-219m2 uporabne površine, klet-pritličje, velikost zemljišča 440m2, ck ogrevanje vsi priključki Cena 35 mio sit.Loka nepremičnine Fajfar Janez s.p. tel. 04 50 60 300 041 647 547 Škofja Loka, Trata, vrstna hiša, 171 m2 stanovanjske površine, na parceli 186 m2, novogradnja, lil. popdaljšana gr. faza. Nakup brez provizije. Cena 28.160.000 SIT Tel. 01/510 74 30, 041 739 786. Prvi građen d.o.o., Celovška 291, Lj., vww.stano-vanje.net, www.novogradnje.com KOVOR PRI TRŽIČU, prodamo vzdrževano dvodružinsko hišo, ki stoji na 501 m2, stara 30 let in ima 200 m2 stanovanjske površine, hiša je delno podkletena z garažo, v 1. in 2. etaži pa se nahajajo bivalni prostori, balkon in terasa, CK-olje, tel.priključek, za hišo se nahaja pomožni objekt in se uporablja kot večnamenski prostor ali letna kuhinja, vselji-vo po dogovoru. CENA: 37.000.000, 00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ulica 22, Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net PODNART, prodamo enodružinsko hišo v 2. podaljšani gradbeni fazi, ki stojina na 701 m2 zemljišča, 213 m2 stanovanjske površine, hiša je podkletena, 1. etaža ter mansar-da, 2xbalkon, kritina bramac, prevzem možen takoj. CENA: 21.000.000, 00 SIT AGENT KRANJ. Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, wvw.agentkranj.si BITNJE, prodamo enodružinsko hišo. kije v izgradnji in stoji na 644 m2 zemljišča, pravnomočno gradbeno dovoljenje s projekti za stanovanjski hišo v izmeri 190, 7 m2 bruto, netto 158, 57 m2 + balkon 9, 2 m2. komunalni priključki (elektrika, vodovod, telefon), hiša bo zgrajena do 4 podaljšane gradbene faze brez finalnih tlakov in zunanje urediWe, CENA: 37.500.000, 00 SIT ali CENA za 3 gradbenoi fazo, ki znaša 26.883.510, 00 SIT, začetek gradnje takoj. PODBREZJE, prodamo zg. etažo hiše s pripadajočim zemliiščem, stara 25 let, potrebno adaptacije, brez CK, prevzem možen takoj. CENA: 15.000.000, 00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360. vww.agentkranj.si KRANJ - OKOLICA, kupimo hiše različnih velikosti, za nam že znane stranke. CENA: med 30.000.000, 00 SIT in 40.000.000, 00 SIT. AGENT KRANJ. Tavčarjeva ulica 22. Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net BITNJE PRI KRANJU: novogradnja - hiša površine 158 m 2 v dveh etažah, sodoben razpored, zgrajena do IV. gradbena faze (brez kopalnic in finalnih tlakov), na parceli 644 m2, cena = 37, 5 mio SIT, izgradnja do III. gradbene faze ima ceno 26, 7 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 ŠENČUR: novogradnja- stanov, hiša, razgiban tloris, v izmeri 14 x 13 m, parcela 500 m2, cena = 60, O mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 Ali fšeate ugoden itredtt? eotovtoski. avtoimAltekI, kipoteksrnt In sianovanl do 15 tet. Po »BiKlRi obrestni meri, za zaposlene ler apokojsnce. tudi pod šifro 09. Možnost otvemenltvo dohodka do 50 % ter plačila dolgov, star kreiSt ni ovira. Po želji pridemo tudi na dom. Tel.: 02/25-24-826. gsm 041/750-560, 041/331-991. NUMERO UNO Trgovina z moternliti vozili Dušan Simrnovič. Mlinska d. 22.2000 Maribor KRANJ (Primskovo): stanov, hiša, I. 38, klet 75 m2, pritličje 75 m2, nadstropje 75 m2, parcela 476 m2, cena = 25, O mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12. Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 GOLNIK: stanovanje v 1. nadstropju hiše, 1.86, površina 91, 30 m2. parcela 360 m2, cena = 20, 5 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700_ SEBENJE: nedokončana hiša v izmeri 435 m2, možnost izdelave 5 stanovanj. 2 v pritličju In 3 v nadstropju, parcela 530 m2. cena - 36. O mio SIT, K 3 KERN d.o.o.. Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53. GSM 051 320 700 PODBREZJE (bližina): 1/2 stan. hiše. letnik 39, bivalne površine 90 m2, parcela 770 m2 v deležu 1/2, cena =13,0 mio SIT. K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj. tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 KOKRICA; stan.hiša z ločeno garažo. 300 m2 površine, primerna tudi za dvostanovanjske hišo. stara 20 let. parcela 1.033 m2, cena - 60. O mio SIT. K 3 KERN d.o.o.. Maistrov trg 12, Kranj. tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 GORENJSKI GLAS • 26. STRAN MALI OGLASI / info@g-glas.si Torek, 13. julija 2004 JEZERSKO: stan.hiša, stara 40 let, vel. 12 X 8m, delno obnovljena, na parceli 489 m2, v hiši ostane soba s sanitarijami z ločenim vhodom, cena je 22, O mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700_ ŠKOFJA LOKA: V Škofja loka prodajajo stan. hišo z razgibanim tlorisom, tri ločena stanovanja, na parceli 2.600 m2 in leta 96 prenovljena, skupaj stan. povreine je 240 m2, hiša stoji na mirni lokaciji, vendar z možnostjo pešpoti do šole, trgovine, ipd., v neposredni bližini urbanega centra, cena = 88, O mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 Planina pod Golico, Jesenice. Hiša je stara 20 let, ima 100 m2 stanovanjske površine (p+m). Stoji na večinoma ravni sončni parceli 1300 m2, katere V-del- pokriva gozd. Hiša je primerna tudi kot bivalni vikend. Dostop je urejen. Cena: 18 milj. Sit. Oglaševalec: INF-ING d.o.o., Šoriijeva 11, Kranj, tel.: 04-236-2730, 041-429-330, www.inf-ing.si HIŠE KUPIMO Kranj z okolico: kupimo hišo do 40 mio. FRÄST, d.o.o. Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041/ 734 198 OSTALO KOLESA Ugodno prodam lepo ohranjeno mestno žensko KOLO. tt 518-27-20 8444 Prodamo otroško malo rabljeno KOLO, primerno za starost od 6 do 11 let. ® 041/508-654 847i KUPIM Baker, aluminij, medenina, profili, bakreni in aluminijasti kabli, plačilo z gotovino, od-peljem takoj, g 041/500-695_^ Kupim bukove goli za drva. ff 041/356- 140 8451 s LOKALE PRODAMO Trgovski lokal v Kranju v izmeri 94 m2, obnovljeno I. 1990, prodamo za 19 mio SIT. Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, Viww.mike-C0.si RADOVUlCA: 23, 52 m2,1. 1990, pritličje, primerno za trgovino ali mirno dejavnost, prevzem takoj, znižano, prodamo ali oddamo. Cena: 7.600.000, 00 SIT ali 60.000, 00 SIT/mesec + stroški ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 16. vwv/.alpdom.si RADOVLJICA: novogradnja Prešernova, 50 m2, pritličje, lasten vhod, dva prostora -pisarni, čajna kuhinja, sanitarije, za mirno dejavnost, vseljivo novembra '04. Cenavju-Iiju/m2: 407.760 SIT, foto in tlorisi na www.alpdom.si ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 15, www.alp-dom.si Kranj, Mladinska, I. 1930, 638.5 m2, obnovljeno, v treh nivojih. Cena: 150 mio SIT. ABC d.o.o., Tivolska 48, Lj., 040850000 PLANINA; 45 M2, PRITLIČJE, L. 1974, CENA 9MI0. Frast, d.o.o., Šuceva 27, 041/626 581 MEDVODE, v 5 let starem objektu prodamo poslovni prostor, 39, 23 m2, PR/1.nad., CK-plin, tel.priključek, PVC-okna, parkirni prostor, poslovni prostor je namenjen za ne živilsko dejavnost, prevzem po dogovoru. CENA: 14.200.000, 00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, vww.agentkranj.si KRANJ - CENTER, oddamo gostinski lokal (diskoteko) v obratovanju, ki ima 100 sedišč in 300 stojišč, 400 m2, prenovljen pred 6.meseci, odkup inventarja 22.000.000, 00 SIT + mesečna najemnina 1200 SIT/m2, prevzem po dogovoru. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj. tel. 04-23-65-360, www.agentkranj.si NAKLO - poslovno-stan. hišo, vel. 16 x 9 m, stara 30 let, parcela 1.700 m2, cena je 84, O mio SIT K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 KRANJ - 8 let star poslovni prostor v izmeri 160 m2 v blagovnici na Primskovem, pritličje, cena je 358.00, O, 00 SIT/m2, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 KRANJ - trgovina 50 m2 v pritličju objekta, 1.85, cena je 14, 4 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 Golnik - Gostilna je sicer stara preko 100 let, vendar ima vpeljane gostinske ponudbe. Tlorisne površine s teraso je caa 200 m2, v mansardi pa je možnost oddaje sob, ki imajo v tem koncu nepokrito zaledje. Pred gostilno je primerno veliko parkirišče. Cena: 65 milj. Sit. Ogl^evalec: INF-ING d.o.o., Šoriijeva 11, Kranj, tel.: 04-236-2730, 041-429-330, wvm.inf-ing.si LOKALE ODDAMO Oddamo več pisarn v centru mesta in v nebotičniku, različnih velikosti, prevzem možen takoj, prostori primerni za različne dejavnosti. Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike- co.si RADOVLJICA: pisarniški prostori, I. 1986, takoj vseljivo. pritličje: 111 m2 (5 pisarn, čajna kuhinja, sanitarije, garaža), mansarda: 75 m2 (3 pisarne, arhiv, sanitarije), za 1 leto z možnostjo podaljšanja. Cena: 2.150 SlT/m2/mesec (v ceni so všteti stroški kurjave) ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1. 04 537 45 16, www.alpdom.si MOTORNA KOLESA Prodam lepo ohranjeno Gillero runner s športnimi amortizerji. tT 031/330-698 8455 Prodam motor dvobrzinec, original, vozni, 1.57, 35.000 sit. It 041 /499-240 85f8 OTR. OPREMA Prodam otroški sedež za kolo - zadaj, tt 5188-186, 031/528-774 85i9 Na našem domu iščemo žensko za dnevno pomoč starejši osebi, v Kranju, tr 23-24-6 1 2 8340 Iščem žensko za pomoč v gospodinjstvu, zaželjena okolica Kranja, o 202-44-58 846i iščem čiščenje, likanje na domu. tt 031/399-255 8505 PRIDELKI ČEŠNJE, kvalitetne, domače, dnevno sveže obrtane hrustavke, ugodno prodajamo. Kmetija Princ, Hudo 1 (pri Kovorju), Tr-žič, g 595-60-80, 041/747-623 8009 Prodam letošnji krmilni KROMPIR, tr 041 /745-685 827i Prodam JEČMEN in SLAMO, takoj po žetvi, tt 533-12-86 8423 Prodam gorenjsko AJDO za seme in hrastova drva, po želji tudi razžagam in dostavim, cena po dogovonj. g 041 /760-801 8448 Prodam AJDO. ff 041 /78-79-95 8454 Gozdne borovnice, vsak dan sveže nabra-ne. ugodno prodam, g 031/764-830 8457 Prodam beli KROMPIR, Bodešče 2B. ir 5744-749_^_- 8464 Prodam krmilni KROMPIR, ff 041/948- 063 8491 Prodam domače očiščene piščance z dostavo na dom. ® 041 /515-867 esn PODARIM Podarim tri tigraste MUCKE. « 5874-076 8291 Prijazne tigrasto bele 3-4 mesece stare mucke, vajene stanovanja in čistoče podarim skrbnim ljudem. V 5881-131 835i Podarimo tigraste MUCE, navajene čistoče. 9 031/852-554 8440 Oddamo tri mlade MUCKE stare dva meseca in pol. ® 5725-154 853i POSESTI Prodam zazidljivo PARCELO primemo za poslovno dejavnost in stanovanjsko hišo 967 m2, ob glavni cesti Kranj - Ško^a Loka v Zgornjih Bitnjah, cena ugodna. ® 041/404-960 Avtoas d.o.o., Trg Rivoli 3, Kranj 7998 Prodam 3.000 m2 zazidljive parcele za obrtno dejavnost v Kranju, tt 031/568- 233 8476 BRITOF - Voge; 483 m2, skupni zazidalni načrt, ravna, končna, pravokotne oblike, sončna lega. CENA: 11, 9 mio SIT. SVET RE d.o.o.. Enota Kranj, tel. 04/28 11 000, 031/374 745, wvwv.svet-nepremicnine.si TRŽIČ; 5500 m2, vzhodna lega, v hribu, ob gozdu. CENA: 13, 2 mio SIT SVET RE d.o.o.. Enota Kranj, tel. 04/28 11 000, 031/374 745, vwvw.svet-nepremicnine.si PODNART; 2185 m2, prodamo ravno, sončno parcelo v centru naselja, lahko tudi polovico, za stanovanjsko gradnjo ali obrtno dejavnost. CENA: 15, 7 mio SIT SVET RE d.o.o.. Enota Kranj, tel. 04/28 11 000, 031/374 745, wvwv.svet-nepremicnine.si PRAŠE - večji kompleks stavbnih in kmetijskih zemljišč s hišo in gospo.poslopjem (staro 100 let), parcela 8.800 m2, cena skupaj = 71, 4 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, GSM 051 320 700 BITNJE - Bitnje pri Kranju: stavbno zemljišče 1.380 m2 po 16.700, 00 SIT/m2, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, GSM 051 320 700 KOMENDA -1.128 m2 zazidljivega zemljišča primerno za stanovanjsko gradnjo, končna lega, cena = 26.300, 00 SIT/m2, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, GSM 051 320 700 NAKLO - prodamo parcelo, 701 m2, cena 21.510 sit/m2. Mike &Co.d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, vwvw.mike-co.si NAKLO - prodamo parcelo cca 1000 m2, cena 21.510 sit/m2. Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605 -114, www.mike-co.si MOŠNJE pri Radovljici: parcela 450 m2, zazidljiva, v mirnem naselju, ravna, na sončni legi, komunalni priključki. Cena: 24.000, 00 SIT/m2, foto na wvwv.alpdom.si ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 16, vi/vwv.alpdom.si SORICA, cca 654m2, sončna, primerna za vikend. 10 min. do smučišča. Cena: 9200, 00 SIT/m2 BLOK 5 nepremičnine Jože Jemec s.p. Škofja Loka, Tel:04 512 51 22; GSM 041 428 958._ Železniki-Studeno - na lepi lokaciji je na voljo še nekaj zazidljivih parcel za gradnjo stanovanjskih hiš. Parcelacija parcel in dostopne ceste je izvedena.Cena 14.380 sit/m2.Loka nepremičnine Fajfar Janez s.p. te. 04 50 60 300 041 647 547 k V neposredni bližini Kranja kupimo parcelo velikosti do 2000m2, ravna, sončna, ne v bližini industrijskih objektov, za gradnjo individualne stanovanjske hiše. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ulica 22, Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine, net BITNJE, prodamo 461 m2 zazidljive parcele, prevzem po dogovoru, CENA: 14.160.000, 00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, wvwv.agentkranj.si VELESOVO - TRATA, prodamo 4000 m2 zazidljivega zemljišča, izdano gradbeno dovoljenje za gradnjo poslovno stanovanjske hiše, na robu vasi. vsi priključki poravnani, prevzem po dogovoru. CENA: 90.000.000, 00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ulica 22, Kranj. tel. 04-23-80-430. 04-23-65-360, agentkranj. nepremičnine, net PREDDVOR, prodamo 1208 m2 kmetijskega zemljišča na katerem stoji lesena brunarica, nahaja se na robu stavbnega zemljišča, elektrika in voda sta v bližini. CENA: 13.090, 00 SIT/m2 AGENT KRANJ, Tavčarjeva ulica 22. Krani, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360. agentkranj.nepremičnine.net KRANJ - OREHEK, prodamo 600 m2 zazidljiv parcele, ravna, v sklopu večje parce-e, potrebna geodetska odmera, komunalni priključki v neposrednji bližini. CENA: 27.600, 00 SIT/m2 AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net POZNANSTVA Upokojenka želi spoznati prijaznega prijatelja. 122-9986 8478 RAZNO PRODAM DRVA meterska ali razžagana, možnost dostave. tP 041/718-019 8237 Prodam močan kovani škapec za ulov večje divjadi, cena po dogovoru. ® 5958-791 8428 Prodamo kvalitetna omela za pometanje krušnih peči, negorljive - Žnidar. ff 01/832-31-07_^ Ugodno prodam JEKLENKO za plin. tt 20-26-716 8472 Prodam hrastova in mešana drva z dostavo. V 041/705-177 8483 Prodam malo rabljena garažna VRATA, 193 X 210 in žganje, ff 031/553-357 - 8484 Prodajam stare lesene smuči z bambusovimi palicami, kosovno metražno blago za moške in ženske obleke, vso belo tehniko, frižider, dve zmrzovalni skrinji, pralni stroj. ©041/884-888 8495 STANOVANJA ODDAMO v dvostanovanjski hiši damo v najem dvosobno stanovanje, 74 m2, 6 km iz Kranja. ŠIFRA: PAR SREDNJIH LET_^ Oddam garsonjero na Planini za daljše obdobje. IT 051/200-255 »3uberi.»l 8493 Oddam delno opremljeno 1 S stanovanje na Planini v Kranju. O 2541-107 zvečer 8513 MOSTE pri Žirovnici: 38 m2, Iss v pritličju večstanovanjske hiše (6 enot), obnova pred 5 leti, vrt, parkirno mesto, mirna okolica, opremljeno, oddamo za 1 leto z možnostjo podaljšanja, 3-mesečno predplačilo. Cena: 45.000, 00 SIT + stroški. ALPDOM, d. d., Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 16, www.alpdom.si KRANJ - Šoriijevo; 54 m2, dvosobno, luksuzno, na novo adaptirano 1. 2003, 2. nadstropje, nizek blok, opremljeno. CENA: 74.400 SIT/mesec. Garancija v višini 8-mesečne najemnine. SVET RE, d. o. o.. Enota Kranj, tel. 04/28 11 000, 031/374 745, wvwv.svet-nepremicnine.si ODDAMO: Primskovo - etažo hiše, 65 m2, + vrt, opremljeno, I. 2000, cena 84.000 sit/mes; Planina 1 - garsonjero, 30 m2, I. 1974, 48.000 SIT, PLANINA 1:2 + 2ss, 90 m2, I. 1978, cena 84.000 SIT Frast, d..o. o., Šuceva 27, 041/ 366 896 Kranj (bližina): 2ss 50 m2 v 1. nad. hiše, vsa oprema, cena 60.000, 00 SIT/mes, varščina, že prazno, K 3 KERN, d. o. o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 Kranj, Planina II, 1. nad/7, staro 20 let, 40 m2. Možnost takojšnjega prepisa, vselitev pa spomladi 2005. Cena: 13 mio Sit, INF-ING, d. o. o.,'Šoriijeva 11, Kranj, tel.: 04-236-2730, 041-429-330, wvwv.inf-ing.si STANOVANJA KUPIMO Zamenjam 2,5 S vzdrževano stanovanje, 54,90 m2 za 4 S ali za hišo v Kranju z doplačilom, cena stanovanja 16,5 mio sit. tt 040/666-260 8492 Za znanega kupca iščemo trisobno stanovanje v nizkem bloku ali hiši. Lokacija: Škofja Loka. Cena: do 20 mio SIT. ABC, d. o. 0-, Tivolska 48, Lj., 040/850-000 KRANJ; za znane stranke KUPIMO garsonjero oz. enosobno stanovanje!!! SVET RE, d. o. o., Enota Kranj, tel. 04/28 11 000, 031/374 745, www.svet-nepremicnine.si KRANJ; za znane stranke TAKOJ KUPIMO dvosobno ali trisobno stanovanje!!! SVET RE, d. o. o.. Enota Kranj, tel. 04/28 11 000, 031/374 745, vwvw.svet-nepremicnine.si KRANJ: kupimo enosobno stanovanje v pritličju. FRAST, d. o. o. Šuceva 27, 041/734 198 Kranj, ŠKOFJA LOKA, TRŽIČ: kupimo ENOSOBNO in TRISOBNO stanovanje, FRAST, d. o. o. Šuceva 27, 041/734 198 PLANINA: kupimo 2 + 2 SOBNO STANOVANJE vvišjem nadstropju. FRAST, d. o. o. Šuceva 27, 04/23 44 080 041/734 198 V Škofji Loki z okolico ali Kranj za znanega kupca nujno kupimo enoinpolsobno ali dvosobno stanovanje. Gotovina. Tel. 01/510 74 30, 041 739 786. Prvi graden, d. o. o.. Celovška 291, Lj., vwwv.stanovanje.net, vwvw.novogradnje.com KRANJ - OKOLICA, kupimo več stanovanj različnih velikosti za že naše znane kupce. Agent Kranj, Tavčarjeva ulica 22, Kranj. tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine, net KRANJ - ZLATO POUE, NUJNO KUPIMO 2ss + 1AU MANJŠE 3ss, LAHKO TUDI GRADBINČEVA JAMA. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ulica 22, Krani, tel. 04/23-8(M30. 04/23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - PLANINA I.. II. ali III., nujno kupimo več enosobno stanovanj za nam že znane kupce. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ulica 22, Kranj, tel. 04-23-80-430. 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net STANOVANJA NAJAMEMO Tujec najame 2S opremljeno stanovanje ali stanovanje v hiši med Kraniem in Ljubljano za dalj časa. V 031/840-547 Najamem stanovanje v bloku ali hiši v Škofji Loki. « 041/768-932, 041/227-33 3 8482 STAN. OPREMA Novo kuhinjo prodam. IT 031/504-642 7748 Prodam novo masivno vrtno GARNITURO. tP 031/411-145 8430 Prodam več kuhinjskih elementov Gorenje, cena 3.000,00 sit. ff 512-19-20 8434 Zelo ugodno prodam rabljeno pohištvo za dnevno sobo. tt 23-10-781, 041/519-112, 041/334-202 8436 Podarim dobro ohranjena dva ležišča in 3 stole. V 575-31-00 8437 SPORT Prodam gumijasti čoln šport Beograd z motorjem Tomos 4,5 in skuter 50 kimko. W 041/364-504 8512 Prodam nolarje Roces, skoraj novi, nastavljivi, št. 30-35, 5000 sit. « 041/459-335 8517 STORITVE KRVSKO KLEPARSKA in TESARSKA DELA, obnova dimnikov, barvanje napuš-čev, odvoz gradbenega materiala, v 01/256-12-60, 031/850-988, Gradimar d.o.o.. Tržaška cesta 2, Ljubljana 6226 LAMELNE in PUSE zavese, tenda aluzije 8in rolete izdelamo in montiramo. Žaluzije 25 mm od 2264 SIT/m2 + DDV. « 01/365-12-47, 041/334-247, Rono senčila, Mavsarjeva 46, Notr. Gorice 6574 SENČILA ASTERIKS, Rozman Peter s.p., Senično 7, K. ® 59-55-170, 041/733-709, ŽALUZIJE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE, PUSE ZAVESE, KOMARNIKI, , ROLOJI, MARKIZE, PVC KARNISE, TENDEI Sestavni in nadomestni deli za rolete in ža-lozije, izdelovanje, svetovanje, montaža in servis - DOBAVA V NAJKRAJŠEM ČASU! 6904 Krovsko kleparska dela izvajamo iz različnih kritin in materialov po Sloveniji. ® 040/754-286 »Slzberi.« 7235 PREDELNE STENE in SPUŠČENI STROPI po sistemu knauf, regips, armstrong, AMF, izdelava podstrešij in adaptecija stanovanj, termoizolacij in iaminati, okna, vrata in strešna okna Velux ter pleskarska in druga vzdrževalna dela. SLO-DOM MONTAŽA, markotič Slavko s.p., Suška c.-28, Škofja Loka, « 04/51-52-238,51-52-239, 041/806-751 7353 Asfaltiranje in tlakovanje, strojni izkopi in odvozi, prevzem komplet gradbenih del, novogradnje in adaptacije, izdelava betonskih in kamnitih škarp. -ff 01/83-17-285, 031/803-144, Gradbeni inženiring d.o.o.. Trg talcev 8, Kamnik 7443 Želite na novo pobarvati fasado in lesen napušč? Ugodno in hitro! tt 041/570-957, Megamatrix d.0.0., Staretova ul. 39, Kranj 768o STROJNI OMETI notranjih sten in stropov, hitro in po ugodni ceni. Đ 041/642-097, Urmar d.o.o., Zakal 15, Stahovica 7705 Elekroinštalacije Janez Valter s.p., Nova vas 15, Preddvor - gradite hišo, adaptirate staro, obnavljate stanovanje?! Nudimo vse vrste ELEKTROINSTALACUSKIH DEL ff 041/760-616 7840 PREVZAMEM VSA ZIDARSKA DELA OD TEMEUEV DO STREHE, TUDI NOTRANJI OMETI, ADAPTACIJE, TLAKOVANJE DVORIŠČ, FASADE. DELAMO HITRO IN POCENI. ® 041/593-492, 051/354-039, BYTYQI OČE IN SIN d.n.o., CEGELNICA 48B. NAKLO , 7909 Nudimo vam hitro, učinkovito, dinamično ter ugodno storitev; vse vrste elektorinstala-cij ter alarmne naprave. Elektro instalacije ■ ŠMAJD d.o.o., Jezerska c. 132, Kranj, ff 041/740-687 8028 RTV - SERVIS, pridem na dom, naročila non - stop tt 041/682-153, 01/51-22-846, Marjan Žugelj s.p., Ul.Rezke Dragar 5, 1210 Ljubljana - Šentvid 8097 Bytyqi in ostali d.n.o.. Glavni trg 14, Kranj izvaja vsa gradbena dela, notranje omete, vse vrste fasade, adaptacije in novogradnje. » 041 /760-614, 04/20-27-031 8112 Asfaltiranje in tlakovanje dvorišč, dovoznih poti in parkirišč, polaganje robnikov in pralnih plošč, izdelava vseh vrst škarp, izkopi, nasipi ter odvoz materiala. » 01 /839-46-14, 041/680-751, Adrovic & Co. d.n.o., Jelovška 10, Kamnik 8133 Izvajamo gradbena dela, novogradnje, adaptacije, omete, izposojamo material za opaže ter ročna električna orodja. V 041/703-826, 04/5J 0-20-00, Čufar Boštjan s.p., Rudno 16, Železniki 8i96 Inštalacije vodovoda, centralnega ogrevanja, adaptacije starih in napeljava novih instalacij, popravila, odmaševanje odtokov, menjava in čiščenje bojierjev ter pip. tf 040/37-36-44, Gregor Kozamernik s.p.. Hraše 30a, Smlednik 8236 Nudimo vam MARKIZE, brez stroškov prevoza. po meri. konkurenčne cene, popust do 20 %. V 01 /565-32-32, 041 /630-700 Roletarstvo Berčan, Mala vas 3a, 1000 Ljubljana 3459 STANOVANJA PRODAMO Prodam 2S stanovanje s kabinetom, Partizanska C.44, Škofja Loka. V 51-20-942 8480 PLANINA III - 1ss, 42, 40 m2, II. nad., balkon. predelano v 1. 5 ss, leto izgr. 1987. prodamo za 13, 5 mio sit. Mike&Co., d. o. o.. Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031/605-114, vwvw.mike-co.si KRANJ - Dražgoška, Iss. 42. 40 m2. VI. nad., balkona ni. velika terasa, leto izgr. 1976, prodamo za 13, 5 mio sit. Mike & Co., d. o. o., Bleiweisova 6. Kranj, 20-26-172. 031/605-114, vwvw.mike-co.si PLANINA I - 2, 5ss, 66, 22 m2. 7. nad., leto izgr. 1984, prodamo za 16, 8 mio sit. Mike ÄCo.d.o.o., Bleiweisova 6, Krani, 20-26-172, 031 605 - 114, vwvw.mike^:o.si PLANINA III - 2-sobno s kabinetom, 76, 27 m2, 5. nad., leto izgradnje 1987, prodamo za 19. 9 mio sit. Mike & Co., d. o. o., Bleiweisova 6, Kranj. 20-26-172, 031/605-114, wvwv.mike-co.si ZLATO POUE - 2ss z dvema kabinetoma, 74 m2, IV. nad. - mansarda, leto izgr. 1953, v celoti adaptirano, kamin v dnevni sobi, prodamo za 20 mio sit. Mike & Co., d. o. 0-, Bleiweisova 6. Kranj, 20-26-172, 031/605-114, www.mike-co.si PLANINA II - 2-sobno stanovanje z dvema kabinetoma, 100, 5 m2, VI. nad., 2 balkona, leto izgr. 1984, prodamo za 22 mio sit. Mike & Co., d. o. o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031/605-114, vwvw.mike-co.si PLANINA I -1 ss, pritlično z atrijem, 44, 80 m2, leto izg. 1977, prodamo za 13, 7 mio SIT. Mike &Co., d. o. o., Bleiso-va 6, Kranj, 20-26-172, 031/605 114, www.mike-co.si. Stražišče, dvosobno stanovanje - 52 m2, v več stanovanjski hiši 8 let, ck - kamin, balkon. Cena 14, 8 mio sit. Prodamo. Pianova nepremičnine, Špela Škofic, s. p., Tömin-čeva C. 2, Stražišče 23 15 600, 041/774 10 ZG. GORJE: 45, 9 m2, večje Iss v 2. nadstr., obnovljeno pred 7 leti, bivalna kuhinja, soba, sanitarije, etažna CK, shramba, drvarnica. Cena: 10.600.000, 00 SIT, ALPDOM, d. d., Radovljica, Cankarjeva 1, 04/537 45 16, vwvw.alpdom.si ZG. GORJE: 55, 85 m2, večje Iss v 2. nadstr., I. 1935, predsoba, kuhinja, soba, sanitarije, shramba, klet, drvarnica, etažna CK. Cena: 9.500.000, 00 SIT, ALPDOM, d. d., Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 16, wvwv.alpdom.si RADOVUlCA: 78, 28 m2 in 79, 25 m2. dve večji 2, 5ss. novogradnja, pritličje, dnevna soba, spalnica, kabinet, kuhinja z jedilnico, kopalnica, wc, možen lasten vhod skozi atrij, terasa z zelenico, klet, vsi priključki, dvigalo, vselitev: november '04. Cena v juliju/m2: 368.681 SIT, virtualni ogled na wvwv.alpdom.si. ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 15, wvwv.alpdom.si BLED: 90 m2, 4ss, 1. nadstr., obnova -1987, kuhinja, dnevni prostor, 3 spalnice, kopalnica + wc, balkon, klet, drvarnica, garaža, vrt, takoj vseljivo. Cena: 20.000.000, 00 SIT-znižano. ALPDOM, d. d., Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 16, wvw.alp-dom.si ZASIP: 91, 04 m2 3ss v podpritličju, kuhinja z jedilnico, velik dnevni prostor, 2 spalnici, kopalnica, wc, terasa z zelenico, klet, vsi priključki, naša novogradnja, vselitev julij 2004. Cena: 25.952.773, 00 SIT, foto in tlorisi na www.alpdom.si. ALPDOM, d. d., Cankarjeva 1, Radovljica, 04 537 45 15, www.alpdom.si BLED - Mlino: pribl. 105 m2, v obnovi - 4. gradb. faza, pritličje, starost 50 let, 3 vhodi, možna izdelava dveh 2ss stanovanj, inštalacije v objektu, v neposredni bližini jezera. Cena: 29.500.000, 00 SIT, foto na www.alpdom.si. ALPDOM, d. d., Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 16, vwvw.alp-dom.si RADOVUlCA: 105, 36 m2 in 105, 91 m2, dve 3, 5ss v 3. nadstr./mansarda, duplex, dnevna soba, kuhinja, jedilnica, spalnica, kabinet, kopalnica, wc, balkon, razgled na Karavanke in Julijce, bivalna mansarda, klet, vsi priključki, dvigalo, novogradnja, vselitev: november '04. Cena v juliju/m2: 368.681 SIT, foto in tlorisi na www.alpdom.si. ALPDOM, d. d., Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 15, www.alpdom.si Kamnik, Groharjeva, leta 1981, 2ss, 69, 9 m2, 2 balkona, zeleno okolje, vsa infrastruktura. Cena: 17, 8 mio SIT. ABC, d. o. o.. Tivolska 48, U., 040/850 000. Kranj, Zlato polje, 1. 1975, Iss, 30 m2, obnovljeno I. 2002, mirno in zeleno okolje. Cena: 10, 5 mio SIT. ABC, d. o. o,. Tivolska 48, g., 040/850 000 Škofja Loka, Frankovo naselje, I. 1995, 2ss, 41 m2, obnovljeno. Cena: 14.650.000 SIT. ABC, d: o. o.. Tivolska 48. g., 040/850-000_ Kranj, Mohorjev klanec, I. 1851, obnovljeno I. 2000. 3ss, duplex, 110 m2. Cena: 28, 9 mio SIT. ABC, d. o. o., Tivolska 48, Ll. 040/850-000 ŽELEZNIKI, enosobno stanovanje, 38 m2, 25 let, 1 nadstropje. Cena 10.500.000, 00 SIT. BLOK 5 nepremičnine, Jemec Jože, s. p., Šk. Loka, tel. 041/428 958,04 512 51 22. ŠKOFJA LOKA, trisobno stanovanje v hiši, 95 m2, 55 let, 1 nadstropje, 250 m2 dvorišča, garaža. Cena 26.700.000, 00 SIT. BLOK 5 nepremičnine, Jemec Jože, s. p., Šk. Loka, tel. 041 428 958, 04 512 51 22 ŠKOFJA LOKA - center; trisobno, 86 m2, meščanska hiša z oboki, ločena kopalnica in wc, CK, garaža. CENA: 25, 8 mio oz. po dogovoru. SVET RE, d. o. o.. Enota Kranj, tel. 04/28 11 000, 031/374 745, wvwv.svet-nepremicnine.si KRANJ - Šoriijevo naselje; 51, 53 m2, dvosobno stanovanje v stolpnici, I. 1970, 4. nadstropje, SZ lega, ZK. CENA: 18 mio SIT. SVET RE, d. o. o., Enota Kranj, tel. 04/28 11 000, 031/374 745, vwvw.svet-nepremicnine.si KRANJ - Planina I; dvosobno, 54 m2, 11. nadstropje, letnik 1979, balkon, razgled, obnovljeno. CENA: 14 mio SIT SVET RE, d. o. o.. Enota Kranj, tel. 04/28 11 000, 031/374 745, www.svet-nepremicnine.si KRANJ - Planina III; 88, 10 m2, nizek blok, kompletno obnovljeno, luksuzno trisobno stanovanje z garderobno sobo. 4. nadstropje, staro 16 let, takoj vseljivo, opremljeno. CENA: 22. 5 mio SIT. SVET RE. d. 0. 0-, Enota Kranj, tel. 04/28 11 000, 031/374 745, vwvw.svet-nepremicnine.si KRANJ - Planina 1; 2+2 sobno stanovanje, 1. 1976, 92, 6 m2, dva balkona, KTV, tel., vseljivo po dogovoru. CENA: 20, 5 mio SIT. SVET RE, d. o. o.. Enota Kranj, tel. 04/28 11 000, 031/374 745, www.svet-nepremicnine.si ŠKOFJA LOKA - Frankovo; 1.1980, enosobno stanovanje, 40, 30 m2, 4. nadstropje, balkon, klet, skupno parkirišče. CENA: 13, 1 mio SIT. SVET RE d.o.o.. Ljubljana, Enota Kranj, tel. 04/28 11 000, 031/374 745, wvwv.svet-nepremicnine.si PODNART; 42 m2, enosobno, urejeno, v vasi, balkon, trgovina. CENA: 9 mio SIT. SVET RE. d. o. o.. Ljubljana. Enota Kranj, tel. 04/28 11 000, 031/374 745, www.6vet-nepremicnine.si BEGUNJE NA GORENJSKEM - Poljče; 52 m2, leta 2000 obnovljeno enoinpolsobno stanovanje, CK, brez balkona, kabinet, ZK. CENA: 9 mio SIT SVET RE, d. o. o., Enota Kranj, tel. 04/28 11 000, 031/374 745, www.svet-nepremicnine.si VODOVODNI STOLP: prodamo 3s stanovanje, 72 m2,1. 1963, pritličje, dobra lokacija, cena 19, 5 mio SIT. FRAST d. o. o., PE Šuceva 27, 04/23 44 080 041/366 896 GOLNIK: prodamo stanovanje, 2. nad, 75 m2, delno adaptirano I. 2000, cena 16 mio FRAST, d. o. o., PE Šuceva 27, 04/23 44 080 041 /366 896 KRANJ: prodamo ENOSOBNO STANOVANJE, 35 m2, adaptirano I. 2003. Cena: 10, 5 mio. FRAST, d. o. o., PE Šuceva 27, 04/23 44 080 041 /366 896 vwwv.frast.si, KRANJ: prodamo Iss, 40 m2, adaptirano I. 1997. Cena: 12, 5 mio. FRAST, d. o. o., PE Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041 /366 896 RADOVUlCA: prodamo GARSONJERO, opremljeno, 24m2, I. 94, cena 8, 6 mio SIT. FRAST, d. o. o. Šuceva 27, 04/23 44 080 041/626 581, KRANJ: prodamo TRISOBNO STANOVANJE, 76 m2, pritličje, v celoti adaptirano 1. 98, lastna CK, cena 22 mio SIT FRAST, d. o. o., PE Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041/366 896 PLANINA 3: prodamo trisobno stanovanje, 88 m2, adaptirano 2000, cena 22, 5 mio SIT. FRAST d. o. o., PE Šuceva 27, 041 734 198 ŠKOFJA LOKA: prodamo DVOSOBNO STANOVANJE, 40 m2, 2. nad.. L-95, ZK. Cena: 14, 3 mio SIT. FRAST, d. o. o., PE Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041/366 896 wvwv.frast.si, — ŠKOFJA LOKA: prodamo DVOSOBNO STANOVANJE, 50 m2, lepa lokacija, adaptirano 1.2000, cena 15, 6 mio. FRAST, d.0/1 Šuceva 27, 04/23 44 080 -CL41/734 198,_ ŠKOFJA LOKA: prodamo DVOSOBNO STANOVANJE, 59 m2, I. 65, delno adapti-ranOj ZK. Cena 16 mio SIT. FRAST, d.o.o., PE Sučeva 27, 04/23 44 080 041/366 896 ŠKOFJA LOKA: prodamo GARSONJERO, 18 m2, I. 72., terasa. Cena: 6, 7 mio SIT. FRAST d. o. o., PE Šuceva 27, 04/23 44 080 041/366 896 Milje: prodamo etažo hiše, 3ss, 90 m2, adaptirano 2002, cena 23 mio SIT FRAST, d.o.o. Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041/ 734 198, GORENJSKA REGIJA 040 85 00 00 www.abc.si Ziri - prodamo 2-sobno stanovanje v izmeri 59 m2 4-nadstr. nizek blok, zgrajen leta 1970 ck ogrevanje, vsi priključki. Stanovanju pripada zelenjavni vrt pribl. 18 m2 ter pokrit garažni boks za avto. Cena 12, 6 mio sit. Loka nepremičnine Fajfar Janez, s. p., tel. 04 50 60 300 041 647 547 Kranj - Kidričeva, 37 m2, GRS, 1 nadstropje, letnik 1966, kopalnica adaptirana, S/J lega. Cena: 9.600.000 SIT. tel. 01/510 74 30, 041 739 786. Prvi graden, d. o. o.. Celovška 291, Lj., vwvw.stanova-nje.net, www.novogradnje.com Kranj, Zlato polje, 30 m2, IS, pk, letnik 1975, svetlo, kompletno prenovljeno, S/J lega. Cena: 10.500.000 SIT tel. 01/510 74 30, 041 739 786. Prvi graden, d. o. o., Celovška 291, Lj., wvwv.stanovanje.net, VWWV. novogradnje .com Kranj, Janeza Puharja, 33, 40 m2, IS, 7. nadstropje, letnik 1979, lepo vzdrževano, delno adaptirano. Cena: 12.300.000 SIT, tel. 01/510 74 30, 041 739 786. Prvi graden, d. o. o.. Celovška 291, Lj., vwwv.sta-novanje.net, www.novogradnje.com Kranj, Orehek, 94, 75 m2, 3S z teraso, novogradnja, moderno zasnovano, izdelano na ključ, garažni box in shramba. Nakup brez provizije. Vseljivo takoj, cena: 34.900.000 SIT, tel. 01/510 74 30, 041 739 786. Prvi graden, d. o. o.. Celovška 291, Lj., wvwv.sta-novanje.net, wvwkf.novogradnje.com Šenčur, 97, 55 m2, 3s, novogradnja, izdelano na ključ, možnost nakupa garaž. boxa. Nakup brez provizije. Vseljivo takoj, cena: 26.809.000 SIT, tel. 01/510 74 30, 041 739 786. Prvi graden. d. o. o.. Celovška 291, Lj., wvwv.stanovanje.net. www.novo-gradnje.com Preska, 91, 61 m2. komfortno 4S, novogradnja vila blok, izdelano na ključ. Nakup brez provizije. Cena: 39.655.482 SIT. Tel. 01/510 74 30, 041 739 786. Prvi graden, d. o. o.. Celovška 291, Lj., www.stanova-nje.net, vww/.novogradnje.com Kranj - Zlato polje, gradnja dveh enodružinskih stanovanjskih dvojčkov tlorisne dimenzije 10 X 7 m, klet, pritličje in mansarda. Primopredaja v 4. gradbeni fazi, ki zajema urejene zunanje terase, ograje, fasade in vsi priključki na fasadi, zemeljski plin, voda. elektrika, KTV, kritina Tondach ali Bramac, stavbno pohištvo - AJM, priklop na biološko čistilno napravo ter delno urejena okolica, prevzem po dogovoru. CENA 32.000.000, 00 SIT KRANJČANKA www.gorenjskiglas.si LOČANKA www.gorenjskiglas.si GORENjSKA GorenfSki glas doo. Zot&ova V Kranj , v .1 Torek. 13. julija 2004 MALI OGLASI, ZAHVALE / info@g-glas.st GORENJSKI GLAS • 27. STRAN izhePLSi Izberl.sl • Vsetloventki portal malih oglasov Odslej lahko na spletu oddate svoj mali oglas za sedem slovenskih časopisov, pregledujete tam objavljeno ponudbo, prebrskate rumene strani, ter pustite, da vas presenetijo najnovejši kadrovski oglasi. Brskanje po malih oglasih ie nikoli nI bilo tako udobno. SODELUJEJO: DELO N0WC£ EE i prüaorske novice VESTNIK mm seiSHEGLAS TiainK Gorenjski glas. d.o.o , Zoisova 1, Kranj AGENT KRANJ, d. o. o. Vam ponuja novogradnjo v Brrtofu pri Kranju, 15 novih stanovanj z števci za hladno in toplo vodo, kalorimetri, vsa stanovanja imajo balkon in parkirišče. Na razpolago še nekaj stanovanj in sicer: -1 ss + 1 v pritličju, 38, 02 m2, CENA: 13.670.624, 64 SIT (57.228, 00 EUR) -iss + 1 v pritličju, 38, 83 m2, CENA: 13.932.914, 88 SIT {58.326, 00 EUR) -iss + 1 v pritličju, 39, 24 m2, CENA: 14.078.631, 68 SIT (58.936, 00 EUR) -iss + 1 v pritličju. 38, 43 m2, CENA: 13.807.741, 76 SIT(57.802, 00 EUR)-Iss + 1 v pritličju, 50, 16 m2, CENA: 17.730.629, 12 SIT (74.224, 00 EUR) -iss + 1 v mansardi 47, 49 m2, CENA: 16.837.695, 68 SIT (70.486, 00 EUR) -iss + 1 v mansardi 36, 44 m2, CENA: 13.142.222, 08 SIT (55.016, 00 EUR), ki bodo vseljiva 30.04.2005. Cene že vključujejo DDV (8, 5 7o). AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - PLANINA I, prodamo prazno in zelo lepo enosobno stanovanje s kabinetom, 54, 10 m2, staro 29 let, 11. nad., balkon, CK, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 14.000.000, 00 SIT. AGENT KRANJ, Tavčarjeva.ulica 22, Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine.net ŠK. LOKA - FRANKOVO NASEUE, prodamo dvosobno stanovanje, 50, 19 m2, staro 43 let, 4. nad./4, JV-lega, stanovanje je svetlo, zastekljen balkon, CK-plin lastna, vsi priključki, nova kopalnica z menjanimi odtoki, nova streh bloka, drvarnica + klet, hitro vseljivo. CENA: 16.000.000, 00 SIT. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine, net KRANJ - PLANINA !, prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom, 54, 80 m2, 5nad./13, balkon, staro 30 let, kuhinja, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 16.000.000, 00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22. Kranj, tel. 04-23-65-360, vww.agentkranj.si KRANJ - CENTER, prodamo dvosobno stanovanje v pritličju. 64 m2, stavba obnovljena leta 1993, CK-olje, vsi priključki, treba izdelati kopalnico, prazno, vseljivo po dogovoru. CENA: 14.000.000, 00 SIT. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, agentkrani.nepremicnine.net KRANJ - ZLATO POLJE, prodamo lepo trisobno stanovanje vpisano v ZK, 60, 30 m2, pritličje, staro 44 let, brez balkona, CK-plin astna, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 16.500.000, 00 SIT. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - ŽUPANČIČEVA, prodamo trisobno stanovanje v fazi adaptacije, stanovanje bo izdelano na ključ, 75, 96 m2, mansar-da/2, brez balkon, CK-lastna na plin, vsi priključki, prevzem takoj. CENA: 23.000.000, 00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, www.agentkranj.si KRANJ - PLANINA III, prodamo lepo, takoj vseljivo dvosobno stanovanje s kabinetom v izmeri 76, 27 m2 + 4, 51 m2 kleti, 5 nad./8, staro 18 let, balkon, vsi priključki, kuhinja z belo teh., vpisano v ZK. CENA: 19.700.000, 00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - PLANINA III, prodamo zelo lepo dvosobno stanovanje s kabinetom, 75, 40 m2, 6. nadstropje/8., staro 21 let, vsi priključki, vseljivo po dogovoru, CENA: 19.500.000, 00 SIT AGENT KRANJ, Tav-čarieva ulica 22, Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj. nepremičnine, net z Vami smo vsak dan 24 (štiriindvajset) ur na dan najhitrejši in najzanimivejši medij današnjosti, nekomercialni regionalni TV program GORENJSKE TELEVIZIJE ■ 9 o r« nj s ka'tel e vizi Ja MMtOej£ «KHK»» JtAOOVl^ 24 ur na dan oddajamo strani GORENJSKEGA TELETEKSTA Ves dan VIDEOSTRANi in vsak večer GORENJSKA TV POROČILA Sedem dni v tednu oddajamo zanimiv,domač, pester, po^tiven in nenasilen TV program Snemamo v-TV studiu, v Vaši občini, v Vaši KS ali celo pri Vas doma telefon uredni&tvo: 04 / 233 11 59 telefon komerciala: 04 / 233 11 55 telefon TV STUDIO: D4 I 233 11 56 fax marketing: 04 / 232 45 50 fax poročila DESK: 94 / 233 12 31 e-mail: gtv^tete-^.si INTERNET: http://www.teie-tv.sl Zato nas pokHčita tn naročite i TELETEKST STRANI, VIDEOSTRANI, TV REPORTAŽE, VIĐEOSPOTE. OTVCHUTVE, TV PROGRAM V ŽIVO, PREDSTAVITVE PODJETU. DIREKTNE PRENOSE ALI 'CELOVEČERNI RLM" Naš DiGiTALNl STUDIO zmora vsa /I/ Naši} nas boste v srcu Gorenjske -GTV gorer^a televli^, Tesle 2. p^. 181.41 TELE - TV d.o.o.. IS. Nikote T©^ 2, Kranj HRUÖICA- 2ss 63, 85 m2 v 1. nadstropju, letnik 60, cena 12, 5 mio SIT. K 3 KERN, d. o. o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53. GSM 051 320 700 KRANJ - v pritličju večstan. hiše 2ss 63, 50 m2, obnovljeno I. 2000, z vso opremo, cena 17, 5 mio SIT, K 3 KERN, d. o. o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 KRANJ, Planina I - 2ss + 2 K 90, O m2 v 6. nad., letnik 1975, 2 balkona, cena 20, 3 mio SIT, K 3 KERN, d. o. o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 _■ STANOVANJA: novogradnja v KRANJU -8 stanovanjskih enot, last K 3 KERN, d. o. o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53. GSM 051 320 700-2 enoti Iss z atrijem vel. 40, 40 m2 za 15, 70 mio SIT - 2 enoti Issv 1. nadstropju vel. 46, 35 m2za 18, 00 mio SIT - 2 enoti 3ss z atrijem vel. 86, 75 m2 za 31, 50 mio SIT - 2 enoti 2ss s teraso v 1. nad. in garderobni prostor v mansardi vel. 72, 10 m2 za 26, 20 mio SIT. V ceno je že vključen DDV 8, 5 %. Vsako stanovanje ima svoje parkirno mesto pred hišo, ki je vračunano v ceni, in lastno CK na plin. Rok dokončanja je leto 2004. VOZILA DELI Kupim prtljažnik - prečki za Ford Focus karavan. ® 031/533-805 848? Kupim prtljažnik za Renault scenik 1.2002, 4 platišča ET 43. Tel.: 031 678 828 VIKENDI Preddvor s širšo okolico, kupim brunarico ali vikend, plačilo v gotovini. ŠIFRA: VIKEND , 8300 VOZILO KUPIM Kupim KARAMBOLIRANO VOZILO, tudi totalko. ff 031 /770-833 6328 Kupim HYUNDAI Lantra karavan, 1.97/98, 1.lastnik, okoli 100.000 km. O 041/594- 40 4 8533 Kupim R 5 five ter R 5 campus, od letnika 1993 do 1995, registriran. S 531-86-64 »3lzlMri.sJ 8510 Kupim JUGO 45/55 in Zastave od 1.88 dalje. © 040/754-725 y>3izb«i.ii 8485 VOZILA Odkup, prodaja, prepis rabljenih vozil. Gotovinsko plačilo. B 20-11-413, 041/707-145, 031/231-358, Avto Kranj, Savska cesta 34, Kranj 7757 CITROEN AX 1.1 i, allure, 130.000 km, reg. do 11/04, črna barva, daljinsko centralno zaklepanje, šibedah, deljiva klop, 170.000 SIT. -B 041/704-219 Jure »3lzberi.sl 7838 Prodam GOLFTDi, generacija april 2002, 72.000 km, veliko dodatne opreme, cena po dogovoru. W 041/341-314 8280 ŠKODA Fabia, sedan comfort, 1,4 mpi -50kw, 1.01, modre barve, 10.000 km. B 20-13-510, 20-13-511 Servis Štern Kranj d.o.o., Šmidova 13, Kranj 8404 ŠKODA Fabia classic 1,4 mpi - 40kw, 1.02, 6000 km, rdeča barva. V 20-13-510, 20-13-511 Servis Štern Kranj d.o.o., Šmidova 13, Kranj 8405 ŠKODA Fabia 1,9 sdi, comfort, 1.00, zelena barva, klima. B 20-13-510, 20-13-511 Servis Štern Kranj d.o.o.. Šmidova 13, Kranj 8406 YAMAHA XV 535, 1.00, črne barve, 21.000 km, prtljažnik, vizir, naslon, servisna knjižica. B 20-13-5J0, 20-13-511 Servis Štern Kranj d.o.o., Šmidova 13, Kranj 8407 YAMAHA yp250a, 1.99, 10.000 km. črna barva, ABS, servisna knjižica. B 20-13-510, 20-13-511 Servis Štern Kranj d.o.o., Šmidova 13. Kranj 8408 SUZUKI vs 800 glr, 1.95, črne barve, 28.000 km. B 20-13-510, 20-13-511 Servis Štern Kranj, Šmidova 13, Kranj 8409 MERCEDES 280 C. 1.95, 280.000 km, vsa dodatna oprema, lita platišča, cena 1.650.000,00 sit. B 041/419-888 8441 ROVER 416, 1.93, 1,6, ele. stekla, CZ, servo, cena 370.000 sit. B 040/278-752 8446 Prodam kombi SUZUKI 1,0, 1.97, neregistriran, v dobrem stanju, cena 250.000 sit ali po dogovoru. B 041 /344-075 8449 R 5 campus. 1.91, registriran, dober, prodam. 115.000 sit. B 041/819-642 8453 OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da nas je v 58. letu starosti zapustil naš dragi ANTUN BOSNJAKOVIC iz Stražišča Od njega se bomo poslovili v najožjem družinskem krogu V torek, 13. julija 2004, na pokopališču v Bitnjah. Na dan pogreba leži v mrliški vežici na tamkajšnjem pokopališču. VSI NJEGOVI GOLF III 1,8, europa, 1.95, 112.000 km, veliko opreme, garažiran, lepo ohranjen in vreden ogleda, 760.000 sit. B 041/402-946 Tomaž 8466 HYUNDAI Accent 1.3 Is, 1.98, 96.000 km, bele barve, dobro ohranjen, redno servisiran, tonirana stekla, avtoradio. prvi lastnik, 645.000 sit. B 031/717-659 Borut 8467 , Prodam DAEWOO racer 1.5, 1.93, cena 170.000 sit. B 031/880-325 848i TWINGO 1.98/7, bel. 1. lastnik. 168.790 km, garažiran, nekaramboliran, redno servisiran, 649.000 sit. B 041/589-989 »3bberi.»<_6489 Prodam tovorno vozilo MB 814, 1.97. B 51-88-140, 031/634-081 8490 'f rt f Bratov Prrp^otnik 10, 420? Nnklo ^^^Tei/r.)* 04'257 6052 PRODAJA iN MONTAŽA IZPUŠNIH ^ SISTEMOV TER ^^^ AVTOMOBILSKIH BLAŽILCEV ^AArsun/^tLZ iMONROEi ZAHVALA ... kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. (S. Makarovič) V 90. letu nas je nenadoma zapustil dragi mož, stari ata in tast il j FRANC FISTER iz Prezreloj Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sovaščanom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Žena Jelka, vnukii\ji Vesna in Nuša, snaha Marjeta Prodam FlATTipo 1.4, 1.90, reg. 11/04, radio, lepo ohranjen, cena 150.000 sit. B 041 /564-500 8499 Prodam R 5 diesel, 1.91, registriran celo leto. B 031/716-629 »3izbed.*i 8500 Prodam FORD Escort 1,8 16V. 152.000 km. alu. platišča, šibedah. vlečna kljuka, alarm, centralno zaklepanje, cena po dogovoru. B 041 /378-769 »^IMM 8504 Nudimo takojšnji gotovinski odkup rabljenih vozil od 1.97 dalje, www.rondo-trade.si. B 041/942-912 Rondo Trade d.o.o., Kidričeva c.51, Šk.Loka 8506 Prodam VW GOLF IV, 1,9 TDl. 90 KM, 1.98, klima in ostala oprema. B 041/787- 050 »3lzberi.«j 8515 Prodam YUGO koral 45,1.91. cena po dogovoru. B 041/818-717 »3l2b«l.il 8521 Prodam GOLF III, 1,9 D. 1.95, 136.000 km. B 040/201-202'»3itberi.»i 8523 Prodam R5, 1.91, cena 120.000 sit. B 031 /519-643 » 3 Ixberi.si 8527 ZAPOSLIM Zaposlimo izkušenega FASADERJA. Me-gamatrix d.o.o., Staretova ul.39, Kranj. B 041/421-820 »Slzbecisi_75^ Redno zaposlimo NATAKARICO. B 070/350-114. Frantar Dejan s.p., Ste Marie Aux Mines 15, Tržič »3izberi.si 8211 Zaposlimo KV mesarja ali kuharja za nedoločen čas. B 041/650-975, Oblak janež s.p., Delavska 18, Žiri »3iii»ri.»i 8222 Zaposlim stavbnega kleparja, krovca in pomožnega delavca. B 041/62-82-92, Spartak d.o.o., Sveteljeva 4. Šenčur »$lzberi.sj 8232 Nudimo delo na domu v leseni galanteriji, potrebujete prostor in elektriko 380 W. samo resni inf. na B 041/365-149. Gaber d.o.o., Gorenji novaki 28, Cerkno 8253 Zaposlimo KV tesana ali možnost priučit-ve. 041/733-513 Košir Franc s.p.. Dvor 5a, Ljubljana 8311 Zaposlimo voznika kamiona v mednarodni špediciji za prevoze, predvsem po nemčiji. Pogoj: opravljen vozniški izpit C in E kategorije. šolska izobrazba IV. stopnje, dve leti delovnih izkšenj v mednarodnem prevozu blaga. Prošnjo z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov KOLI ŠPED d.o.o.. Mednarodna špedicija. Savska cesta 22, Kranj , 8372 Zaposlimo avtoličarja, željeno 3 leta delovnih izkušenj. B 281-77-04 Avto Močnik, d.o.o., Kranj, Britof 162 »3izberi.si 8378 Picerija zaposli kuharja, picopeka, možna tudi redna zaposlitev ali honorarno delo. B 041/624-224 Gostinstvo Dante. Riklijeva cesta 13, Bled 8383 Delo dobi natakar - natakarica v dnevno - nočnem lokalu. B 040/204-008 Hombre Club d.o.o.. Cesta svobode 15, 4260 Bled 84oo Mlad dinamičen kolektiv išče. novega sodelavca in sodelavko za pomoč v komerciali na področju transportnih koles. Možnost pripravništva. Pogoj: končana srednja šola, znanje angleškega jezika, komunikativnost, urejenost, znanje dela z računalnikom. Prošnje z dosedanjimi izkušnjami pošljite na naslov Jurina - svet na kolesih, Mlakarjeva 93, Šenčur 3410 Takoj zaposlimo šiviljo, izkušeno, za šivanje sobnih copat, delo popoldansko. B 031/309-696 Naveršnik Monika s.p., Cankarjeva ulica 16, Kranj »3izberi.si 8447 Zaposlimo šiviljo z izkušnjami, pismene prošnje pošljite na naslov B Krim d.o.o.. Visoko 130, 4212 Visoko 8456 Društvi Kekec in Mavrica, Štriholče (Gatters-dorf) 61, 9102 Srednje Trušnje (MIttersdorf), Avstrija; e-naslov: galvanigaial@a-onmail.at; razpisujeta delovna mesta,vzgojiteljic za nedoločen čas v večjezičnih vrtcih v Velikovcu (Volkermatkt). Pogoji: zaključena izobrazba, aktivno znanje slovenskega in nemškega jezika; začetek dela 1. september 2004; prijave poslati na gornji naslov do 19. julija 2004. 8462 Zaposlim picopeka.z izkušnjami. B 031/833-500 Damjan Kristane s.p., Stru-ževo 3a, Kranj »3izberi.Bi 8508 NOVO d.o.o., Cesta 24. junija 23, 1231 Lj. - Črnuče. Zaradi razširitve dejavnosti zaposlimo več trgovcev-k v Kranju in Jesenicah. Pogoj: končana trgovska šola. predhodni preizkus znanja in sposobnosti. Kandidati naj oddajo svoje prošnje na zgoraj navedeni naslov v roku 8 dni. » 3iiberi.«i asie ZAPOSLITEV IŠČE Iščem delo. Vzamem delo na dom, prostor in elektrika 380 W. B 041 /911 -725 8433 Ženska srednjih let iščem kakršnokoli delo v Kranju - razen akviziterstva, torej resno delo. B 041/549-671 8439 Delo išče INŠTRUKTOR MATEMATIKE, priprava na maturo in popravne izpite. B 070/812-053 8507 Zaposlitev išče duo, ki vam s prijetno glasbo popestri • poroko, obletnico... B 031/551-753 8522 Narodno - zabavni "Trio" ali "Duo" išče delo na ohceti - obletnicah - piknikih. B 533-10-15 8524 ŽIVALI PRAŠIČE, različno težke, prodam in pripeljem na dom. B 041/724-144 7774 Kužka, črna prinašalca, retriever flat še naprodaj. B 031/817-483, 595-77-14 8353 Prodam TELICO simentalko, 3 mesece brejo in kupim bikca simentalca starega do 10 dni. B 01/834-11-52 8426 Kupim BIKCA simentalca ali šarole za rejo, odstavljenega, teža cca 160 - 180 kg. B 596-10-89 8427 Prodamo TELIČKO križanko staro 4 ted-ne. B 5721-120_a^ Prodam ČB BIKCA. Pšata 1. Cerklje. B 2523-254 8438 TELIČKO simentalko, A kontrola, stara 1 mesec in smrekove plohe, zračno suhe prodam, Matijovc - Jeglič, Podbrezje 192. B 533-11-44 8442 Prodamo kozličke za zakol ali nadaljno rejo, kozji sir in mleko. B 040/295-699 8443 Prodam TELIČKO simentalko staro 3 tedne. B 25-21-608 8458 Prodam črno belo TELIČKO staro 14 dni. B 041/803-520 8469 Prodam dva TELETA simentalca. Eržen, Okroglo 12 8473 Prodam več ČB telic visoko brejih in dva ČB bikca stara 14 dni. B 514-61-77 8488 Prodam BIKCA starega en teden. B 041/831-058_^ Prodam BIKCA ČB starega 14 dni. B 041 /586-662 8502 Kupim BIKCA simentalca ali mesne pasme starega do 14 dni. B 041/841-632 8514 Prodamo 9 tednov staro psičko, zlato prinašalko, čistokrvno. B 5146-306 8520 Prodam OVCI in JAGNJETA za rejo ali zakol. B 040/539-023 8526 ŽIVALI KUPIM Odkupujemo mlado pitano GOVEDO -krave in teleta. B 041 /650-975 7335 Kupim TELIČKA za nadaljno rejo starega 1 teden do 3 mesecev B 031/405-171 8432 URADNE URE IN DEŽURSTVA POGREBNIH SLUŽB AKRIS, d.0.0., Nova vas 17, Radovljica, tel.: 04/533-33-65, Šk. Loka; 04/5123-076,041/631-107 KOMUNALA KRANJ d.o.o. - DE Pogrebne storitve, C. Talcev NN. Kranj URADNE URE: od 6. do 14. ure, od ponedeljka do petka, Tei./Fax: 04/28-11-391, dežurna služba neprekinjeno 24 ur, 041/638-561 NAVČEK, d.o.o., Pogrebne storitve, Visoko 75, Visoko, tel.: 04/253-15-90,041/628-940 4- JEKO d.o.o. - IN, Pogrebna služba, Blejska Dobrava 117/c, Blejska Dobrava. URADNE URE: od 7. do 15. ure od ponedeljka - petka, tef,: 5874-222. Dežurna služba popoldan do 20. ure. Tel.: 5874-222, od 20. ure dalje do 6. ure zjutraj, tel.: 5860-061, 5860-064,041/587-283 POGREBNIK, d.0.0., Dvorje 13, Cerklje, tel.: 25'214-24, 041/614-528,041/624-685 »> POGREBNE STORITVE NOVAK, Anton Novak, s.p. Mraše 19 Lesce. Dežurna služba: 04/53-33-412,041/655-987, 040 887.112 LOŠKA KOMUNALA, d.d., SKOPJA LOKA, Kidričeva c. 43/a, Škofja Loka, od ponedeljka do petka od 7. do 14. ure, tel.: 50-23-500, 041/648-963, Dežurna služba od 14. do 7. ure zjutraj naslednjega dne, tel.: 041/648-963,041/357-976 <" POGREBNE STORITVE HIPNOS D.O.O., ztokova 8, Medvodetel/fax.: 01/3613 - 589, dežurni: 050/ 620-699 ZA OBJAVO OSMRTNICE ALI ZAHVALE V GORENJSKEM GLASU DOBITE OBRAZCE PRI VSEH DEŽURNIH SLUŽBAH. ZAHVALA Predragi! Ti si naš cvet, ti si naše upanje, ti si naše veselje, ti si naša ljubezen. Naprej živiš z nami v naših srcih, mislih, besedah in dejanjih. Ob boleči izgubi ljubega moža, očeta, ata, brata, strica, tasta, svaka in botra IGNACA SAV S K A se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in vsem drugim, ki ste prišli od vsepovsod, da ste izrekli besede njemu v slovo in nam v tolažbo. Zahvala dr. Jenkovi, gospodu Francu Ivancu in gospodu Zidarju za poslovilne besede in govor ter sveto mašo, pevcem, obema govornikoma, pogrebnemu zavodu Komunala Kranj in vsem, ki ste nam ob tej neizmerni žalosti stali ob strani. Najlepša hvala tudi za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveČe in denarno pomoČ ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Ohranili ga bomo v lepem spominu. VSI NJEGOVI Kraiu, 5. julüa 2004 a •• ^ . ZADNJE NOVICE / info@g-glas.si VREMENSKA NAPOVED ZA GORENJSKO AGENCIJA RS ZA OKOUE, Urad za meteorologijo • / •i \ .ß rf jenc^B R8 « oto|i. vm prtirtei» nad10/nA TOREK od 13 do 22 SREDA od 13 do 23 °C ČETRTEK od 15 do 26 Danes, v torek, bo spremenljivo do pretežno oblačno, popoldne bodo možne krajevne padavine. Sveže bo. V sredo bo več sončnega vremena. V četrtek bo postopoma topleje in več sonca. Z Gorenjci v Snoviku Snovik - Tokrat smo bili vztrajni in se nismo dali kljub muhastim vremenskim napovedim in še bolj muhastemu vremenu. Poletje je sicer nekatere že zvabilo v druge kraje, nekatere zaradi negotovosti odvrnilo od obiska, vendar, kar nekaj nas je bilo, ki smo bili odločeni in vztrajni. Ker zaradi negotove napovedi kopanja v zunanjih bazenih nismo upali tvegati, smo se zbrali na terasi pred vhodom v toplice, pripravljeni, da se ob plohi lahko takoj umaknemo v restavracijo. Pa nas ni nič zmočilo in smo bili sobotno popoldne dve uri na terasi. Podelili smo spominska priznanja, knjige, majice in po-kramljali. Z nami je bil tudi direktor Term Snovik Ivan Hribar, ki je med drugim v pogovoru razkril, kakšne bodo toplice v bližnji prihodnosti, ko bodo ob sedanjih bazenih, savnah, gostinskem delu in drugi infrastrukturi imele tudi apartmaje. Za prijetno in veselo razpoloženje so skrbeli glasbeni gostje. Med njimi so bili ansambel Tulipan, harmonikarji Ferme iz Limove nad Trojanami, Nena Ber in Andrej Plešec, Jerneja Terli-kar, Metka Kunstelj in Darko Peterman. Priznanja pa snio izročili Veri Prelovšek, Anici Svetina, Franciju Strupiju, Damjanu Močniku, poklonili smo se spominu Bogdana Norčiča ... Vsem, ki so se nam opravičili in nam iz raznih počitnikovanj in zaradi drugih zadržkov zaželeli prijetno srečanje, pa obljublja-mo, da se bomo ob priliki še srečali. Bilo je prijetno v veseli družbi in Še enkrat hvala kolektivu Term Snovik, Ptujski kleti, d. o. o., in Pivovarni Union. Andrej Žalar Konec tedna je Kranj gostil skupino The Platters, ki je nastopita na zaključni prireditvi festivala Carniola. Od legendarne skupine je ostal le en član, ki ob pomoči novih oživlja tradicijo legendarne zasedbe. Tega si ljudje želijo, pravi. Navdušeno občinstvo je na sobotnem koncertu to potrdilo. Kranj - Končno smo jih dočakali in bili nad njimi navdušeni. Člani legendarne angleške skupine The Platters so prišli v Kranj v petek popoldne iz Italije, kjer imajo po zaslugi zabavnega menedžerja Fina Hiccimeia, kadar gostujejo po Evropi, svojo "bazo". Trenutno so na turneji Millenium tour in nastopajo po evropskih državah. Radi pridejo tja, kamor jih povabijo, in tako so na povabilo Mateja Rozmana, vodje festivala Carniola, in Polone Ziherl, programske vodje festivala, prišli tudi v Kranj. In samo v Krai\j. Treslo se je tudi na Gorenjskem Kranj - Včeraj ob 15.04 je zahodni del Slovenije prizadel močnejši potres z močjo 4,9 po Richterjevi lestvici. Njegov epicenter je bil pri Kobaridu, kjer je sunek dosegel šesto stopnjo po evropski potresni lestvici. O prvi Škodi so poročali iz Bovca. Potres smo čutili tudi na Gorenjskem. J. K. Utrujeni od vročine in dolge poti so se okrepčali v restavraciji, kjer so si med uživanjem v hrani - navdušeni so bili nad gobjo juho, pršutom, čilijem in mehiškimi takosi - vzeli čas tudi za novinarski pogovor in šale. French E. Thompson, edini dedič legendarne zasedbe, ki jo je leta 1955 glasbeno in stilno oblikoval glasbeni menedžer Buck Rahm, je povedal, da skupina, čeprav je že več kot petnajst let v sestavi Orlanda Johnsona, f Kim Rhone, oba iz ZDA, ter Jamesa Sampsona iz Anglije, Še naprej skrbi, da ljudje po svetu še vedno lahko doživijo Platter-se, kot jih poznajo: "Čeprav je preteklo že toliko let, si ljudje še vedno želijo slišati Only you je povedal French in občuteno zapel začetek svetovno znane in danes še vedno priljubljene melodije. "Napisal jo je žal že pokojni Buck," pove navdušeno a z rahlo orbšenimi očmi, "kakor tudi hite, kot so Sixteen toons, My Prayer in ve-Učastno Smoke gets in your eyes ..." Slednji sta mu od vseh najbolj pri srcu. Nekatere pesmi so preprosto veČne, pravi. To so bili hiti, ki so jim sledih številni Plattersi v svojem elementu ... drugi. Vokalno kvalitetna skupina, ki je uspela zaradi spremenjenih konvencionalnih glasbenih prijemov - ukrivljenih vokalnih in zvočnih koščkov, je pritegnila občinstvo in v letih, ki so sledila, posnela okrog 400 V Tržiču se dogaja premalo sneg na vršiču! Tokrat smo Tržičane spraševali, kaj in koliko se dogaja v njihovem mestu ter kaj pogrešajo. Vsi so menili, da v mestu ni pravega utripa. Prireditve popestrijo mestno življenje le v poleti, prav tako pogrešajo več zabave za mlade. D a m j an Fuchs, Pristava: "Kaj si mislim o tem? Lahko bi bilo malo vec vsega, na primer športa in koncertov. Ni veliko življenja v Tržiču." Viktor Klo-futar, Tržič: Te bi morali vprašati mlade. Oni bodo ver- 99 jetno rekli, da se dogaja pre- malo. Tudi jaz mislim, da bi lahko bilo več prireditev." Metka Serec, Bistrica: "Premalo, saj je vse mrtvo. Lahko bi bilo več kulturnih prireditev. Čez poletje jih je sicer nekaj, drugače pa tega nič ni. Pa tudi zabavo s si želimo za mladino. Otroci imajo samo gostilne, nič drugega." Sandra Vu-grinec, TržiČ: "Bolj malo se dogaja. Nekaj je poletnih prireditev, ki pa niso ravno za nas, mlade. Lahko bi nam bolje uredih kino in drsališče." Barbara Todorovič, feto: Tina Doki Vrsic - Letošnje poletje ne prizanaša s hladnimi presenečenji. Za zadnje je poskrbelo v noči s sobote na nedeljo, ko je na najvišje ležečem gorskem cestnem prelazu VrŠiČ zapadlo nekaj, centimetrov snega. Presenetljiva snežno bela odeja sredi julija sicer ni povzročila zaprtja ceste, je pa povzročila množično brskanje po spominu, kdaj se je nazadnje kaj takega zgodilo. Sneg je na Vršiču vztrajal še vse do včeraj, ko je tudi nastal zgornji posnetek. Sicer pa so se v tej noči pobelili mnogi drugi vršaci v Julijskih in Kamniških Alpah. Simon Subic, foto: Gorazd Kavčič GLASOV JEZ -i..;-, 1 --m > . 1 \ ' y ' 1.» ' A A ' L - iJ i' ^ < • Jii-' i ■Jlr z vseh koncev Slovenije! Obiščite www.izberi.si, oddajte svoj maii oglas, oglejte si popolnejše oglase, sprehodite se po rumenih straneh in naj vas navdušijo kadrovski oglasi! Brskanje po maiih ogiasih še nikoli ni bilo tako udobno. • J'vt 'Vi / »» ' -ii: - v - - • / . / t f i t ^ ^ ' ♦ ) p . JC i < ' ' -_» T. VI/ «. «i / pcf M I>OH»U|0 Uit« fmi/n/ M^mtet RADIO KRANJ, d.o.o. Slovenski trg 1, KRANJ TELEFON: FAX: E-pošta: (04) 2022-825 REDAKCIJA (04) 2021-186 TRŽENJE (04) 2022-222 PROGRAM (04) 2021-865 REDAKCIJA (04) 2025-290 TRŽENJE radiokranj@radlo-kranj.si v Spletna stran: http://www.radio-kranj.sl NAJBOU POSLUŠANA RADIJSKA POSTAJA NA GORENJSKEM Volilna kampanja na cesti Skoraj nobenega dvoma ni, da bodo letošnje jesenske parlamentarne volitve zelo borbene in da bodo politični akterji uporabljali vsa dovoljena in morda tudi kakšno manj uveljavljeno sredstvo za nagovarjanje volivcev. Kot kaže pričujoča fotografija, seje volilna bitka pravzaprav že začela, nasprotniki vladajoče elite pa so za propagandno sredstvo uporabili kar cesto med Podbrezjami in Naklim. Morda pa bi lastniki cest lahko razmislili in od političnih strank začeli pobirati pristojbino za uporabo asfalta; učinek bi bil lahko vsestransko pozitiven, volilne floskule bi videlo veliko volivcev, cestarji pa bi si zagotovili več sredstev za vzdrževanje razpadajočih cest. Danes izšla Kranjčanka 'IM ryts b^htw Brezplačno za občane in občanke Mestne občine Kranj Sotočje Brezplačno za občanke in občane občine Medvode pesmi, prodala pa več kot 300 milijonov albumov. Danes ne snemajo več, pravi French. Glasbo Še pišejo, vendar jo posredujejo publiki na koncertu. "Zakaj bi poizkušali delati glasbo, kot je moderna danes, če pa si ljudje želijo slišati Only you," že spet zapoje French. To so dokazali tudi obiskovalci sobotnega koncerta, ki so z njimi z navdušenjem prepevali, ploskali, plesali ter romantično in nostalgično zasanjali. Only youuu je le Only you... Katja Dolenc, foto: Tina Doki Novorojenčki Minuli teden je na svet prijo-kalo 32 novih prebivalcev, med njimi devet deklic in 23 dečkov. V Kranju se je rodilo 26 novorojenčkov, med njimi osem deklic in 18 dečkov. Najlažji je bil deček, ki je ob rojstvu tehtal 2.140 gramov, najtežjemu dečku pa je tehtnica pokazala 4.950 gramov. Na Jesenicah je prvič zajokalo Šest novorojenčkov. Rodila se je na deklica in pet dečkov. Najlažji je bil deček, ki je ob rojstvu tehtal 1.830 gramov, najtežji pa je bil prav tako deček s 3.900 grami. LOTO Rezultati žrebanja 28. kroga igre na srečo 11. julija 2004 Izžrebane številke: 6. 9, 27, 29, 30. 38, 39 in dodatna 10 Izžrebana Lotko številka pa je: 546318 V 29. krogu za sedmico 97.000.000 SIT dobitek Lotko predvidoma 70.000.000 SIT