DELOVNA RAZMERJA V GOSPODARSKIH ORGANIZACIJAH
Z določit-vijo splošniih norm. ki pomcini-jo miuiinum družbenejra zavarovanja in varstva delovnih Ijudi, zakon hikratii orao-goča. da sami delovni kolektivi ali orga-ni delavskejja samoupravljanja bolj svo-bodw> i.n samostojno resulirajo delovna razinerja v {co6f>odars.kih orsanizaeijah. Pri tem so deilavski sveti dolžfli, da otmo-Kooijo dfelavcem podoItio uživaTiie in Tive-ljavljanja pravic in varstva, ki jim pri-pad«jo po u.stavi  in   zakonu.
Ustanovitev  delovnega  razmerja
Ustainovitev delovnejja razmerja je v skladu po eni etrani g sistemora delavs.ke-ga sainoupravljanja. a po clrufri strami s položajem in od.ROvornostk>, ki fiu ima <l:reklor kot operatdvni orpran v ,proi>zvt>d-iiem procesu in po^lovaniu sospodianske orsanizaci je. Tako foo na primcT predlo^ za sprejem vsaikega posameznesa dela^-ca podajal direktor, ali od nje^a ¦poobla-ščena oseba, kotnisiji za us^anavljanje z\\ od.poved delovneea razmerfa (ki }o organi/.jra dclavskj svet), e vsemu delov-nemu kolektivu v tistem priimeni, ko go-spodareika orfra.nizacija ne voili delaTsike-sa sveta. Ce je koimsij.i — ali dplovni ko-lektiv   —   spoTazumma   s   ,Dred'losom   —
siklene du.rektor z delavceaii dofrovor o u«ta.iioviitvii deloviiega razanerja. Brez d'i-rektorjeveKa predloica konii.sija ne inore siprejeti na delo dela^vca, toda tudi ddrek-tor gft.n« moire sprejeti brez, privolitTe koaMsije. Direktor laibko le vloži usovor na uipravnii odibor ffos^poda rsiko orfraaizaci-je, oe komiis-ija odikknni njesov predlog. Kar se tioe sprejema delavcev ina Todilna delovina nies^ta, določa za.kon, da se izvrši z otlloikom upravnesa oc^boira, m«dtem Iko uvaja za vodilna in dru^a važnejša m€st<a v   gpofiptMlarsiki   organizacojii   iiaiečaj.
Delomi čas in dopusti
ZaJcoii odreja »a vse delavce osemiuo-ni delov.ni čae. Določa pa n6vost, da lahcko naanreč ffosipcMlarska orsaaizacija s pra-Ti,lnd;koim o delovn.ih ijazm-erjiih odredj za ea ali več dni v tedmu krajši delovni čas tako, da laihjko traja redfni deliovni čas ob dirugrih dievih in nedeljah več kajkor osem ur — vendar ne nad deret ur na dan. Za dela. ki se opravljaio v dzimemah, lahiko odredi gospodarsika orffaniiZiacija dalj.ši delovni čas kakor osem ur na dan al<i 48 u'r na ted&n — toda pod pogojam. da povprečno števiJo delovnih ur, izra-čutiamo t razdobju treh teduov ali raa!QJ, ne presega osem tir oa dan ali 48 ur na teden.
Nadurno d«lo je prepovedano, razen y irredudh primerii, ki so izrečno nalteti.
Nadu-mo dieto laliko t^aja rajveč osein ur na tedcn, razen v kmetijstvu, gradheai-štvu, gozdarstvu, pri mona/juih d«4iii in v ekipah fiilmsikUi podjetij — vendar ne nad   12  ur na   teden.
Zakon jamči miinimialini ktnd doj>ust ipo delovniC';.. slažu, kar pomen , da ffoopodar-ska orgajiizacija ne more odrediti delav-cem v kankretnaJi priime^rih letne^a doipn-s-tu. pod zakon»ikitm munimunKjiii. Z zako-nom so oosebno zavarovant niladi delav-oi pod 18 tet starosti, ki fi-m je po letih starosti aaffotovljen miinima.kui letoi do-putit 17 do 21 dielovaih dni.
Delovna disciplina
Vzdrževa«je in krepitev delovae di-scipliaie kakor tudi Uikrenjanje di-sciplin-skih u;krepov protj delavcem. ki jo krši-jo, je predvsem zadeva namejfa delovnega kolektiva aLi orwna *aiiH>u|)ravljania. De-lavski svet bo lah.ko s svojimi pravilni.ki o delov.aih razmerjih samteiojrio regulii-ral delovno disoiplino in oilgovornost de-lavoev, pri čeitncr mora izhajatj iz osnov-nib dolinosbi o <xlj;ovi>nicv;[i, ]ci so dolo-čene s tem zaikonom. Zikon ustvarja skupni <lieoipMnski režim la vse dela-v-ce i.n uslužbence v L©s.podarsikiiorLainiza-cipi tako, da družbtMia <ikupnost s svojimd osnovninii normami po^tavlja meje in po-goje dueci.plin&ke odgovornosli in nudi jamstvo za zaikoniitost v discirplinskem po-stopku. O nritožiSi prou odloku di&ciplin-ske komisiie. ki )o jmnnii"" d-e!av?ki svet, Ix> odiločal tMecipliin^ki oivian pri obein-skem ljudskem odiboru, torej organ izven podjetja — kar ie bil-o aujiio uvesti prav zaradii varetva pravic in položaia delav-cev.
Prenehanje  delovnega razm^rja
Cklpoved kot najpogostejša osjiova pre-nehanja delovnesra razmerja porneiai mož-nost enostransikejja pretrsanja delovnega razmerja laiko po delavcu kakor po go-spodare.ki orsraiiizacijii. Postopek odpove-vi delovaega raz.mer]a pomend določeno ,poroši"vo za delavce, da Tie bo samovcjli-nega odpoTedovan ja delavnefra razmerja. Predilog «a odipoved delavca namreč pred-loži dircktor ali ipooblaščena oseba koma-sijd za ustanovitev in odpoved dek>vme{ra nazrncrja ali vsemu kolektivn t ma.njših gospodarsikih orjranizacijah. Ce la komii-sija ali d^ilovmi kolaktiv soelašata s pred-logora — šele tedai izda diirftktoT odlok o odpovedii. Oe komisija ne sosrlaša. ima direktor nravicx> ugovora na npra"vnd od-lx>r. Za odpoved delovnega razmerja de-lavcem na vodiinah delovrah mestih je pristojen upravn i odbor gospodarske orga-nizaoije na predlog direktorja. Odpovedi ni mogoče dati v času boleznd bolezen-skega dopusta in okrevanji, noseči ženi tii materi do dovršenih osein inesecev dojemja, v čaen. ko ie delavsc na orožnih vajah ali na d^oshiženju vcjaškega roka do trelv m««ecev. v času trafanja manda-ta izvoljeni osebi upravnera odibora m delaTeik^ga sTeta. v časw tfaianja man-data od^bortiilca al'i poeknca v zboru pro-izTajalcer, v čas<u, ko je drfavec ma Jet-nem diopmsiu in na speoializaciji.
Poeebni deld ¦z.aJcona so posvečeni delov-nim razitner}«m v drnžbenih otgra.nJ2ac4ja.il i-n ipni zasebnih delodajailcih. Vsaka druž-l>ena ongamiizacivja TiT«l}aTi svoj pra^vikiifk o de-lovirih razmierrfii, a pri zasebnih de-lodajailcib ee regulirajo del>viiia razmer-ja s 'koleiklivnimii pogotiibami. Tako t ,pr-v«m kakor t dmgenj primeru ni mopoče dolofati n-etigodiniih pogojeT in mani.ših praTic. ikaikor 6O tiste, ki so dolorene s tem  zakoBom.                                S. P.