Štev. 21.
Cena edne številke dinar
Poštnina v gotovčini plačana.
25. maja 1924. Leto XI.
Glasilo Slovenske Krajine
Prihaja vsako nedeljo.
Cena Novin na celo leto je: doma 20., v Ameriko 80 Din. Cena Marijinoga Lista na celo leto je: doma 10 Din., v Ameriko 50 Din. Novine prihajajo vsaki tjeden, M. List vsaki mesec Naročniki M. Lista dobijo kalendar brezplačno, naročniki Novin pa za. polovično ceno, letos za 5 Din. Rokopisi se ne dajo nazaj. Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali opravništvo Novin v Črensovce, Prekm.
„Vredništvo i opravništvo Novin je v Črensovcih, Prekmurje“.
Vrednik Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih.
Oglasi, (inserati) se tüdi sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok en dinar za večkrat popüst. Cena malih oglasov je do dvajset reči 5 Din, više od vsake reči pol dinara. Med tekstom je cena oglasov cm2 dva dinara v „Poslanom“ tri dinare. Ki naroči ¼, ½ ali celo stran, dobi 25% popüsta za edno objavo, za večkratno več. Takso za vse oglase plača opravništvo „NOVIN“.
Sprejem i prebivanje prezvišenoga knezoškofa v Beltincih.
V soboto 10. maja se je okoli 4. vüre popoldne odpeljao prezvišeni nadpastir po obeh straneh okinčani cesti z Črensovec v Beltince. Nebo se je po neprestanem dežüvanji razvedrilo bar telko, da je moglo ljüdstvo nazoči biti v velkom števili pri sijajnom, zaistino čüstvenom ino prisrčnom sprejemi svojega vladike v Beltincih. Topiči (možari) so zagrmeli, godba je zaigrala, zaorili so vnogoštevilni „živijo“ klici, gda je četverovprežni voz s štirami belci s častitljivov osebov knezoškofa pridrdrao pred farno cerkev, gde so stali: konjenica nad 50 jahačov po števili, šolska mladina, ognjegasci, Marijina drüžba ino nebroj ljüdstva, da zamorejo dostojno ino veličastno pozdraviti prvega slovenskoga vladiko v srci Prekmurja. Med potjov v Odrancih i Beltincih je nešteta vnožina z velkim spoštüvanjom sprejela hercegpüšpeka i jih sprevodila skoz lepih stavolokov i opletenih hiš. Med temi je najlepše bila okinčana šola.
Prvi nagovori prezvišenoga knezoškofa v imeni patronata beltinske župnije (fare) upraviteo veleposestva inž. Franc Mikuž, pa ga pozdravi z rečmi nekdajšnjih njegovih prednikov: „Vse za vero, dom, vladara“. Omenja nadalje v svojem govori pomenljive reči pesnika Stanka Vraza: „Mi vsi smo edna čreda, na nas edno nebo i eden Bog gleda,“ štere naj bi se posebno uveljavljale v Prekmurji ino v celoj kraljevini, pa oznanjüvale mir, srečo, zadovoljnost ino strpnost med narodi i plemeni.  S svojim upravljanjom v v Prekmurji naj bi dosegno kemprle zaželjeni cio sv. matere katoličanske cerkve i njenih prvih apoštolov sv. Cirila i Metoda. Nato povzeme reč v imeni šolskih vodstev g. nadvučiteo F. Šprager, pa povdarja, da samo prava, i čüstvena vzgoja i izobrazba pripela človeka do sreče i zadovoljstva, zatogavolo naj jo blagovoli prezvišeni vladika podpirati, pa ohraniti naklonjenost šolam i vučiteljstvi. Šolska mladina se je predstavila višešnjemi pastiri po dveh lepih čüstvenih deklamacijah šolskih deklic: Koter Treze i Balažič Marije. Marijina drüžba po svojoj marljivoj ino nadarjenoj članici Tratnjekovoj, prekmurski dobrovoljci po svojem tovariši g. Pavel Horvati, šteri je izrazo veselje, da morejo jugoslovanskoga vladiko pozdraviti na prekmurskih tleh. Govoro je nato ešče načelnik ognjegascov, zatem se pa pokloni g hercegpüšpeki z obilnov asistencov dühovništvo: domači pleb. g. Vadovič po predpisanih cerkvenih obredih. Po končanih božjih opravilih v cerkvi se je prezvišeni knez i škof z drügimi cerkvenimi dostojanstveniki odpeljao v grad, gde so jim bila pripravljena stanüvanja i gde jih je sprejela hižna lastnica i patrona cerkve, grofica Marija Zichy. Nadvse pričaküvanje dobro uspeli sprejem se je zakljüčo z večernov serenadov, štero je priredilo domače pevsko drüštvo pod vodstvom g. Špragera v zvezi z domačov godbov g. Kocipra. Lepo so se razlegale v grajskom parki pesmi: „Pozdrav“, „Naša Zvezda“, „Nazaj v planinski raj“, pa genole prezvišenoga kneza do srca, da se jim je zahvalo z rečmi: „Posebno i izrecno se Vam zahvalim za to ubrano i lepo spevanje iz toga razloga, ar ste mi spopevali ravno one pesmi štere sem najrajši v svojoj mladosti sam spevao i poslüšao. Gojite tüdi nadalje v tom pravci svoje pevske zbore, s šterimi bodete delali drügim pa lüdi samomi sebi vnogo veselja.“
V nedeljo, dne 11. maja je prezvišeni škof darüvao ob 8. sv. mešo meo molitve za mrtve i lepo predgo od kat. Materecerkvi, v šteroj je pozivao vernike, da naj živijo po božjih i cerkvenih zapovedaj, pa naj se spominjajo v svojih molitvah pokojnih. Po predgi je dao papov blagoslov i začeo z firmanjom dečkov, šteri so prišli v nedeljo na vrsto. Deklicam pa je delio
svestvo sv. firme v pondelek. Vseh firmancov je bilo okoli 1800. Vnogi so se tüdi prečistili oba dneva z rok prezvišenoga, sama patrona grofica tüdi.	
V nedeljo po končanoj popoldnešnjoj slüžbi božoj je Prezvišeni vladike napravo Izlet v spremstvi svojih cerkvenih dostojanstvenikov, grofice M. Z chy i okr. glavara g. dr. Lipovšeka, k zgradbi železniškoga mósta na Müri, da si ogleda delo onoga prometnoga sredstva, štero bp vezalo Sedež njegove püšpeküje s Prekmurjom.
Kak je bio sprejem v Beltincih prisrčen, tak je bilo tüdi slovo veličasten o v pondeljek ob odhodi knezoškofa v M Soboto. Genljiv je bio govor kanonika Štrausa, gda se je v imeni lendavske dekanije poslavlao od svojega nadpastira. Veličastno ino očetovsko se je zahvalo vladika g kanonik! ino patroni grofici M. Z cby, ta pa prezvišenomi v lepom govori, ka so počastili njeno hišo. Vse to se je godilo pri stoli g. pleb. Vadoviča, ki so i sijajr.ov göstoljübnőst-jov dokončali férmanskö pöt prezvišenoga v lendavskoj ešpereši]! i položili korono na to. Povedane reči so genile navzoče do skuz Pri odhodi z grada so se njemi poklonila šče ednok vsa drüžtva, Šolska mladina i vnogo, vnogo naroda z vročov želov, da ohrani Prezvišeni knez ino škof beltinske ljüdstvo 1 Beltince v najlepšem spomini. Med z veki godbe 1 med obslpavanjom knezo-škofövoga voza s cvetjom so se Prezvišeni nadpastir pelali skoz Beltinec proti M. Soboti, Sama jih je^ növabo že v soboto v Beltincih kanonik g. Slepec Ivan.'
Govor narodnoga poslanca Jožefa Klekl na 66. seji nar. skupščine marca 30.
Omeniti morem tű velke krivice, ki se godijo našim Slovenskim sirotam. Gospod minister kljub tomi, (Klici: Ga nej tű, je odpotüvao), da sem jaz večkrat urg:rao, naj se da zemljá našim Slovenskim i d:ügim sirotam, kljub tomi, da naši ljüdje že več let zahtevajo naselitev pri Dolnjoj Lendavi, kljub tomi da je železniška proga Murska Sob ota-Ljutomer-Ormož odvzela nešternim sirotam zadnji košček zemlje, kljub tomi, da ti lüdje pošiljajo prošnjo za prošnjov, na j se jim da od hipernadmaksimuma veleposestniške zemlje bar telko zemlje, da si bodo mogli pridelati konči falaček krűha, kljub tomi gospod minister za agrarno reformo že pol leta ne podpiše niednoga akta za razdelitev zemlje i ne skrbi za niedno siroto. (Klici. Čüjte, čüjte!)
Naj omenim tü šče edno v nebo kričečo krivico. Pred kratkim sem dobo sledeče pismo. Ne bom ga prečteo v celoti, nego samo v telko, v kelko se tiče trga predmeta. Poslali so mi to pismo i ga lastnoročno podpisali siromaki iz okolice Dolnje Lendave. To pismo se glasi etak: Tü jim javimo i prosimo ubogi Slovenci okolice  Dolnje Lendave, ki smo bili prisiljeni, da agitatorom narodne radikalne stranke plačüjemo velke svote, ar se nam je zapretilo, da če ne plačamo, zgübimo v najem dano veleposestniško zemljo. (Karol Škulj: Zato ma radikalna stranka telko penez.) Zdaj prosimo mi Slovenci iz okolice Dolnje Lendave, da se nam te penez povrne. Zakaj naj trpimo šče zdaj v osvobojenoj državi  od Madžarov, kajti agitatorje radikalne stranke v Dolnjoj Lendavi ino okolici so bivši madžarski republikanci ino komunisti.	(Dale).
Slavnost črensovske fare pri blagoslavljanji zvonov.
Pri pokopališči (cintori) Gornje i Srednje Bistrice je napis slavoloka opominao vesele udtležence na konec njihovoga življenja i na slüžbo zvonov pri smrti. Z genjenim srcom so čteli té lepe reči.
Zvoni, zvonite! Molit nas včite!
Delat büdite. Dokeč smo na svet'! Za nami jočte! V grob sprevodite.
Naše tolažte, gda bode nam vmret! O vsi ví ste čüli zvone, 
Ki v grobeh počivate!
Zemlja, tá se Vam tüd’ vtone,
Ki je zdaj sprevajate!
Srečni Oni, srečni Vi! Večne svoje žive dni,
Če ste bogali Boga Na glas svojega zvona.
Prišla je procesija do meje bistričke občine. Na tü postavljenom slavoloki so se Bistrice z etimi rečmi poslovile od svojih gostov, novih zvonov:
Z Bogom zvoni mili, dragi,
Bistrica Vas ne pozabi! Hvala šče ednok za čast,
Da ste bili gost pri nas.
I v zahvalo obljübijo Bistričanci, da na glas zvonov bo njihovo srce tak bože, kak je rodovitno njihovo polje od vlage srebročiste Müre:
Srebročista Müra bistra Naše polje ziblje v ras’! —
Srce bo pa Bože ščista,
Mili zvoni na vaš glas.
V veselom razpoloženji je prišla velikanska procesija do križa pri marofi.	(Dale.)
NEDELA.
Po Vüzmi V. Evang. sv. Janoša XVI. 23—30. Jezuš obljübi, ka nam da vse Oča nebeski, ka bomo v njegovom imeni prosili od Njega. Posebno rad nam pa da ljübezen do bližnjega. Prosimo zato to po ljübečem Srci Jezušovom cd nebeskoga Oče.'
Ljübézen do bližnjega.*)
Eli ste videli? Te je šo v svetlost, oni pa v tmico. Ah, dühovnik Gospodov, goreči v svojoj slüžbi, že mantran, blüzi zmage — 1 takši konec. Ah vej. je ne ravno sovražo, samo mrzlo je; Odürjavanje, neprijaznost je noso v svojem srci — i — šo je v tmico . . . Bog ga je zapüsto, ar je ne lübo, kak bi lübiti morao . . S?
1 v naših srcih — ne tajimo p- so tüdi tű pa tam takše kl ce nèlfibezni, sovražnost! . . O, pazimo 1 pazimo! Ne pravimo: Ne je sovraštvo 1 Pa je sovraštvi podobno. I lehko vodi k tmici, lehko vodi . . . Zato delajmo, delajmo, da preženemo iz srca tüdi vsakšo nenaklonjenost, vsakše Odürjavanje i neprijatelstvo do bližnjega! Prvo, ka moramo včiniti je, da za tiste, do šterih v srci gori nasprotstvo, večkrat molimo. Drügo pa je, da se trüdimo tak zatajüvati sebe, da tistim, za štere — kak pravimo — ne mastno, gde samo moremo, dobroto, delo lübezni izkažemo. Tak zameri močna rast naše jakosti v naših düša} nevarne klice greha — i ljübezen bo slavila v nas svojo lepo zmago. Amen.
*) Predga dr. M. Opeke stolnoga kanonika v Ljubljani. Izdala tiskarna Ničman v Ljubljani.
2
NOVINE
25. maja 1924.
Glasi.
Slovenska Krajina.
Firmanje v Čerensovcih. Jahačje sa Šli prezvišenomi proti do meje fare 9. maja, bicik-listi neso mogli, narod je pa čakao' pri cerkvi, proti čuričovomi križi, gde so prezvišenega pri čakali ognjegasci i Orli, z nebe se je levao dež, blato je segalo do kolena! to vremen je trpelo dokeč je firma minola. Zato so slavoloki ne' bili popolnoma dovršeni, a cerkev je bila kak Zaročnica prekrasno opletena kak so sami Prezvišeni povedali v prelepoj predgi od sv. Jožefa, od štere je celi den gučao narod i bo ešče dugo. Samo vencov je bilo 500 metrov dužine v cerkvi i dobre düše z občin Čerensovci, Trnje i Žižki pod vodstvom županov teh občin i g. nadvučitela Štefana Lütar so zaistino v mala nebesa spremenili najvekšo cerkev Slov. Krajine. Velki oltar so kinčile same vrtnice, da nas spominajo na Večno Ljübezen, štera pod podobov krűha v njem prebiva; Marijin oltar Nevtepene Matere je plavao v belini, küšüvale so noge nebeske Matere i celi Oltar bele šmarnice z belim čežni-govcom, da mislimo na Čistost srca: rdeče rože Srca Jez. oltára so g nas spominale na vročo ljübezen Toga, modre sv,-Jožefa pa na njegove trüde za sveto Matercerkev. V toj lepoj cerkvi se je drügi den v najlepšem redi sfirmalo više 1200 mladine. Vzoren lepi red so držali gor i cerkev dali okrasiti vlč. g. Čačič Jožef plebanoš. Sprejem se je vršo pri cerkvi, gde je on v imeni cerkvenih bratovčin i tretjega reda pozdravila prezvišenoga tretje rednica Donkova Mariča z D. Bistrice. V svojem govori je omenila, ka je sad cerkvenih drüžb i 3. reda ka okoli 40 jezer sv. prečiščavanj je v črensovskoj cerkvi na leto; to se je prezvišenomi jako dopadnolo, posebno, gda je obljübila v imeni kotrig, da te bodo za njih tüdi molíle i se prečiščavale, naj pride Maticerkev do zmage v njihovoj celoj püšpekiji, posebno v Slov. Krajini. Na to njim je zročila krasen šopek. Pred njov prva so pozdravila prezvišenoga Šolska deca g. nadvučitela Štefana Lütar tak lepo, da so se prezvišenomi hercegpüšpek! zarosilo od genjenosti i glasno naznanili svoje dopadnenje: to je lepo. Te Pozdrav kak i slovo prezvišenoga z Črensovec objavimo dnes tjeden. Okoli iz vöre so se Prezvišeni odpelali v Beltince na (imanje, kak je v uradnom članki popisano.
Velka Polana. Naši vrli Amerikanci v Čikagi so nam poslali na cerkev 537 Dolarov, to je 170,000 kron. K tomi so ne samo Veliki i Mali Polančare darüvali, nego tüdi Vnogi sosedni dobri lüdje, "Šteri v Čikagi delalo. Zahvalimo njim. Dobro so naložili svoje peneze Bogi na diko, Bog nájveč intereša plačüje. — Najvekša hvala ide nabiralcom: Hozjan Števani Lebar Majaši i Žabčič Števani, šteri so z velikim trüdom obiskali naše lüdi.
M. Sobota. Orlovski Odsek se je poživo pri nas. Za predsednika smo si z velikim navdüšenjom zvolili dr. Fr. Sušnika, profesora gimnazije. Čestitamo iz srca iželemo vnogo uspeha. Vr.
Prva slovenska predga v D. Lendavi nam pitanje stavi: gda je bila zadnja slov. predga tű? Odgovorimo. Zadnji slovenski kaplan so bili v Lendavi vlč. g. Borovnjak Jožef pred okoli 60 leti, ki so kak pleb. i č. ešpereš vmrli na Cankovi pred par leti. Ža njimi so meli slovenski navuk urednik našega lista, gda so sprejemali v rožnovensko bratovčine) nove kotrige z fare približno pred 20 leti, a té se je vršo samo pred menjšini številom farnikov, za več ne vemo. Kak so se’ Lendavčarje potegüvali za slovensko predgo, drügoč Popišemo.
Državna borza dela se je pali odprla v M. Soboti v občinskoj hiži i dela samo delavne dni od 9—12 vöre.
Na „Martinišče“ nabrao Horvat Jožef, glavni nabirač v Bratoncih 566 Din. 50 p. Skledar S. v Törnišči pa 720 D. 75 p. Bog plati! Le naprej!  Učenci (učenke) drž. realne glmnazije v Murski Soboti priredijo v nedeljo dne 25. maja 1924 ob 16. (4) uri drüžinsko zabavo s pevskim!, deklamacijskimi i muzikaličnimi točkam!, ter lei o v a d n i ni nastopom. Vstopnina prosta. Prostovoljni Paro ví se hvaležno Sprejemajo. Čisti dobiček gre v korist fonda za izlet, ki ga prirede učenci (enkeč v počitnicah na Bled i Bohinj. V odmörih deluje buffet, ki ga oskrbuje odbor mursko sobočkih gos.
Uradna naznanila.
Ki se želejo izseliti v Kanado, naj vzemejo na znanje, ka odsega mao ne dobijo garantnih pisem od Kanadskoga izseljeniškoga komisara v Antwerpeni, nego v Zagrebi ali Ljubljani pri sledečih parobrodnih drüštvah: a) Canadian Pacific Pathway Company, (sjedište generalnog zastupstva Zagreb, podzastupstva: Beograd, Dubrovnik, Ljubljana, Sarajevo i Split), b) Cunard Line c) Navigazione Generale Italiana, (generalno zastopstvo: Zagreb, podzastupstvo: Beograd,
Dubrovnik, Ljubljana, Sarajevo, Split, Šibenik,) d) Norddeutscher Lloyd, (generalno zastupstvo: Zagreb, podzastupstva: Beograd, Ljubljana, Vel. Bečkerek) Red Star Line, generalno zastupstvo: Zagreb, podzastupstvo: Beograd, Bitolj, Gruž, Ljubljana, Split i Vel. Bečkerek,) f) Royal Mail Steam Packet Company, (generalno zastupstvo: Zagreb, podzastupstvo: Beograd, Gruž, Ljubljana, Sarajevo i Vel. Bečkerek,) g) White Star and White Star Dominion Line, (generalno zastupstvo: Zagreb, podzastupstvo: Beograd, Bitolj, Dubrovnik, Ljubljana, Split, Sušak i Vel. Bečkerek.) Več pove glavarstvo, gde lehko pozve vsaki, ki se šče izseliti. (Štev 1521|b.)
Država.
Boj med kačov i mišjov. Iz Splita poročajo naslednje. Živalski oddelek prirodoslovncga (naravoslavnoga) muzeja dela probe na kača}. Te dne so šteli dognati, kak požre kača, štero so zgrabili na Otoki Brač!, velko miš. Zato so k kači v nekšo posodo püstili velko miš. Kača jo je včasi napadnola i štela miš vgrizno!! i požreti. Miš pa se je prilično ognola i kačo napadnola od strani. Te boj je trajao celo popoldne. Kda se je pa začnolo mračiti, je miš Premagala kačo. Vgriznola jo je i nato požrla í se je po večerji veselo sprehajala po posodi. Kačji gift njoj je nikaj ne škodo.
Kelko duhana se pokadi v Jugoslaviji. Leta 1923. se je pokadilo 6,105.000 kg. duhana, 2,188.000 falatov cigaretlinov i 39,642.949 falatov cigar. Država je mela od toga 1 milijardo i 281 miljonov haska. V prvih treh mesecih l. 1924. se je ponücalo 978 jezer kg. duhana, 590 jezer cigaretlinov i 10 milijon 384 jezer cigar v sküpnoj vrednosti 303 miljone 383 jezer Din. Največ pokadi Srbija, potom Hrvatska i Slavonija i na tretjem mesti je Slovenija.
Svet.
Mrtvo telo vkradnoli. V okolici vogrskoga Arada je nekši kmet klao svinje. Pri toj priliki je bila domáča slovesnost, k šteroj so bili Povableni tüdi sosedni znanci. Kda se je po Obedi začnola zabava, se je pa pripetilo, da je v kühnji Vmrla kmetovatašča (ženina mati). To je kmeta prestrášijo, ne telko smrt, nego to, da bo zdaj konec zabave. Skleno je, da nesrečo zakrije pred gosti, šteri so jeli naprej i pili i plesali čardaš. Kmet pa je skrio mrtveca, tak da so ne opazili v velki čeber i ga pokrio s prtom. Kda so gostje odišli, se je kmet drügo jütro Spomno na mrtvo taščo i Je šo po njo, da bi jo spodobno Spravo na mrtvaško posteo. Toda! čebra je več ne bilo. Po noči so ga vkradnoli ar so mislili, da je v njem osojena svinjetina.
Za herbijo 37 dece. V Kufstejni na Tirolskom se je pred kratkim oženo kmet Daniel Falger z dovicov Pöschl. Ženin je star 62 leti i je pripelao s seov 21 dece iz prvoga zakona, nevesta pa je stara 59 let i je pripelala moži za herbijo 16 dece. Na ženitovanji je bilo 180 ljüdi samo iz bližnje rodbine ženina i neveste.
Potres v Armeniji. V okolici Erzeruma je bio velki potres. Porüšo je več vesi, 150 ljüdi je mrtvih.
Domača politika.
Kak smo že v zadnjoj štev. Novin poročali, ka parlamentarno delo počiva, zdaj šče tüdi lehko to trdimo. Kriza vlade se šče do dnes dén ne spremenila, celo pa ne v hasek vlade, štera ne ve, kak bi se vö skubacala iz težkoga položaja, šteroga je povzročo Pašič i njegov dem. zaveznik Pribičevič. Ár je Trifkovič, bivši min. za izvenačenje zakonov, ne mogo sestaviti vlade, je králj povero mandat za Sestavo vlade Ljubi Davidovič!, voditelji opozicije, ki je pa mandat vrno kralji. Da bi se že ednok rešila krza, se je mislilo tüdi na nevtralno vlado, ki bi obstojalo iz vseučelišni!) profesorov. Tak sestavljena vláda bi pa nahtela na velki odpor tak pri opoziciji kak tüdi pri vladnoj radikalno v demokratskoj stranki, zato se je tüdi včasih opüsto té izhod. Nazadnje je palik prišeo v ospredje Pašič, ki je iz nova dobo mandat. Če se njemi posreči, da sestavi vlado, najprle se bodo verificirali mandati Radičovih poslancov i invalidski zakon se more sprejeti. Gda se to opravi,, se skupščina odgodi do 20. okt. t. I.
Prekmurski dijak.
Med binkoštnimi prazniki (od 7.-11. junija) se vrši v Mariboru (v dij. semenišču) poslovni tečaj Dijaškega Orla. Za udeležence bo preskrbljena polovična vožnja, brezplačno stanovanje in zelo cena hrana (na dan 7 ½ Din. ). Ako se hoče kdo izmed dijakov v M. Soboti tečaja udeležiti, naj javi to Francu Kolenc, bogoslovcu v Mariboru, ki poskrbi izkaznice za znižano vožnjo in druge potrebščine.
Natančnejši Spored tečaja se objavi v prihodnji številki Novin.
Tečaj je velikega pomena, zato bi želel, da se ga čim več prekmurskih dijakov udeleži, da tako pridejo v stik z drugimi slovenskimi dijaki.
MALI OGLASI
Iščem dva vajenca (inaša). Šebjan Mihal, kovač, v M. Soboti. Zglasite se pri meni.
Eden dečko se učenca gori sprime pri Josip Gerenčeri, trgovci z mešanim blagom v Dobrovniki. 
Več polovnjakov dobre jabočnice, pravi mašancker, je na k odaji pri posestniki Cirili Vreča, Ščavnica blüzi Gornje Radgone. Tüdi se dobi dober med po 20 Din. kg. istotam. Pojasnila daje tüdi uprava „Murske Straže.“
Mam k odaji mali mlinski valek (henger) i 32 cm. duge valeke v dobrom strani iz fabrike Pohl. — Štefan Faršang, Črensovci, Prekm.
Odam zidano hižo, štale, škegenj 62 oralov prvovrstne zemlje za 500.000 Din. Vse se da deliti tüdi na več küpcov. Slivar Ljutomer 47.
Vapno, cement, deske,
(blanje), late i vseforme les za cele rušte küpite najfalej pri
ANTON JANDLINA
stavbenom podjetji v Ljutomeri (Lotmerki).
Tü se delajo tudi vsakovrstni načrti (plani)
i se prevzeme zidava pod i nad zemljov po najnišišoj ceni.
SLOVENSKA BANKA
podružnica Dolnja Lendava plača najbolje
dolarje in zlate peneze.
ODA SE v Križevcih
(Tórkeresztur) Prekmurje posestvo pokojnoga notariuša VIKTORA SZEREDY obstoječe iz hiže, ograda, njive, travnika, loga, i za gorice sposobnoga vrha. Pojasnila da     po naročili herbašov
Dr. Silvius Branedieu zdravnik
M. SOBOTA.
Tvrdka Singer šivalni stroji
BOURNE & KOMP. NEW-YORK priredi v časi od 2. do 22. junija 1924. v hiši gg. BRATOV BRUMEN v M. SOBOTI,
brezplačni učni tečaj
za raznovrstno vezenje, mašenje perila itd. (STICKKURS) na SINGER ŠIVALNOM STROJI. Priglase sprejemata i pojasnila dajata BRATA BRUMEN trgovca v M. SOBOTI. — Štera bi se rada učnoga tečaja udeležila, pa nema še SINGEROVOGA stroja, si lehko istoga še pravočasno v trgovini
BRATA BRUMEN v M. Soboti nabavi.
Vsem onim, šteri že poznajo mojo podvorbo i blago, priporačam:
CEMENT, VAPNO i TRAVERSE
Nadalje: Spolarijo, štedilnike, (šperherde) kak tüdi vse železne i ocelne potrebščine po jako ugodnoj ceni.
Nazadnje pa moje prvovrstne po celom Prekmurji poznate
Garantirane kose
JOSIP TOPLAK, trgovec železa v D. LENDAVI
Glavna ul. 59.
Tisk: ERNEST BALKÁNYI Dolnja Lendava.