Naš čas, 15. 2. 2018, barve: CM K, stran 1 V petek (-1/11 °C) pretežno sončno, soboto (3/12 °C) in nedeljo (7/14 °C) bo pretežno oblačno. Četrtek, 8. marca 2018 številka 10 | leto 65 www.nascas.si naročnina 03 898 17 50 cena 1,90 € -VO iu-l ■in =o ■u-t ii*"> ;o TAKO mislim Zadnja pošiljka snega nas je spomnila na nekdanje čase, ko sta zima in mraz še močno opletala s svojim repom. A pomlad je že tu in v naslednjem tednu se bodo z belo opojnostjo lahko pohvalili le še po hribih. Stavka v Gorenju vse bližje Glede na to, da med upravo Gorenja in podjetniškim sindikatom SKEI ne potekajo nobena pogajanja, je stavka 14. marca vse bolj verjetna. Predsednik konference SKEI Žan Zeba pravi, da si v sindikatu pogajanja želijo, a vztrajajo, da uprava najprej prekliče odpoved podjetniške kolektivne pogodbe, kar je enostransko storila konec januarja. »Uprava je tako posegla v vse dosedanje pridobljene pravice zaposlenih. Od svoje odločitve ne želi odstopiti, zato smo prisiljeni v izvedbo stavke 14. marca, ki bo potekala dve uri v vseh treh izmenah,« pravi Zeba, ki dodaja, da je odločitev o stavki podprla večina zaposlenih. V sindikatu so tudi prepričani, da je bila odpoved neupravičena in nepotrebna, pomeni pa zmanjšanje vseh pravic, ki so jih delavci v Gorenju pridobili »s trdnim delom in odrekanjem skozi 60-letno zgodovino podjetja.« V upravi Gorenja vztrajajo pri svoji odločitvi, saj poudarjajo, da je ta poteza legitimna, želijo pa takoj nadaljevati pogajanja in iskanja hitrih rešitev v smeri zagotavljanje prihodnjega razvoja družbe. Pravijo tudi, da bodo organizatorjem stavke omogočili, da stavko izpeljejo po veljavnih predpisih. Vztrajajo pa pri oceni, da je ta nepotrebna in neupravičena, še posebej, ker so bili v dosedanjih pogajanjih pripravljeni tudi na iskanje kompromisov. 8. - 25. marec mestno središče Velenja Posebni popusti in ugodna ponudba med dnevom žena in materinskim dnevom t V MESTNA OBČINA VELENJE Spreminjajmo svet! Spoštujmo enakost, enakopravnost, dostojanstvo žena. Uredništvo Razvajanje v mestu Mestna občina Velenje že peto leto zapored ob dnevu žena pripravlja projekt Razvajaj se v mestu, s katerim želijo v mestno središče privabiti čim več obiskovalcev. K sodelovanju so povabili lokale, ki imajo svoje prostore v središču mesta, da v času od 8. do 25. marca pripravijo posebno ponudbo za žene. Vabilu se je odzvalo 26 gostincev, trgovcev in obrtnikov. V Muzeju Velenje bodo ob letošnjem 8. marcu v Podhodu Pošta postavili priložnostno razstavo, posvečeno mednarodnemu dnevu žena. Razstava, katere naslov je »8. marec, 8 žensk«, bo na ogled od 8. do 27. marca. V petek, 16. marca, se bo ob 20. uri v Rdeči dvorani Velenje začel 6. tradicionalni koncert ob dnevu žena Z glasbo za lepši jutri. Nastopil bo Gibonni, kot posebni gostje pa se bodo predstavili tudi člani skupine Eroika Aromatika. Sodelujoči lokali na strani 15. ■ mz Praznik še vedno za razmislek Tatjana Podgoršek Danes je dan žena. Pobudo zanj je pred več kot 100 leti dala dara Zetkin - borka za ženske pravice. Rože, bombonjere, kosila ali večerje in druge majhne pozornosti bodo zagotovo mnogim ženam polepšale praznik, a že jutrišnji dan jim bo pokazal, da je večina med njimi, pa če si to priznajo ali ne, še vedno oddaljena od tistega cilja, za kar se je zavzemala pobudnica praznika, in da je razlogov za nadaljnje obeleževanje praznika še vedno preveč. Krivična bi bila, če bi menila, da ženske od takrat nismo dosegle veliko. Smo, a se je bilo in se je še treba boriti. Zagotovo v prid temu, da smo opažene, govorijo nekatera dejstva. Uvedba ženskih kvot v politiki je naredila svoje. Se pa ob tem sprašujem, ali so po naključju prav ženske »šefice« ključnih ministrstev, pomembnih za stanje v državi in s tem zadovoljstva državljanov: financ, policije, vojske, sociale, zdravstva, varstva okolja in prostora. Si bom za odgovor na to izposodila besede sindikalistke, ki meni, da nekaterim moškim niso ravno pri srcu področja, na katerih se je potrebno znova in znova dokazovati, na katerih je potrebne več vztrajnosti, strpnosti, kjer je več napetih trenutkov. V korist izboljšanemu položaju žensk v Sloveniji govori tudi statistika, za katero vemo, da je sicer priročna za marsikaj. Po podatkih svetovnega gospodarskega foruma naj bi bila Slovenija po enakosti med ženskimi in moškimi med 144 državami na sedmem mestu. Neenakost naj bi se od leta 2006 zmanjšala za 13 odstotkov. A Sonja Lokar, nekdanja političarka, sociologinja, aktivistka, pravi, da je vtis o tem, da so ženske v razvitem svetu enake z moškimi, iluzija. Pri tem se sklicuje na poglobljene analize Evropskega inštituta za enakost spolov iz leta 2015, v katerih je Slovenija zasedla deseto mesto med 28 članicami EU. »Ko pogledamo stanje po najpomembnejših področjih, kot so delo, znanje, denar, moč, zdravje, da o nasilju niti ne govorimo, se pokaže, da smo leta 2015 ženske v državi dosegle šele dobrih 68 odstotkov tistega, kar so dosegli moški.« Po podatkih Statističnega urada Slovenije za leto 2016 je bila povprečna mesečna bruto plača moških precej višja od povprečne bruto plače žensk tako v zasebnem kot javnem sektorju, čeprav so v slednjem izrazito prevladovale ženske (bilo jih je 61,3 odstotka). Ženske so v zasebnem sektorju prejele v povprečju 1.473 evrov, v javnem pa 1.806 evrov, kar je za 8,8 odstotka manj v zasebnem in 12,8 odstotka manj od moških v javnem sektorju. Osmi marec je zato še potreben, če drugega, ne za razmislek vsej družbi, kje se lahko še da narediti več za delavke, čistilke, medicinske sestre, umetnice, znanstvenice, učiteljice, vzgojiteljice ... mame, žene, gospodinje. Za razmislek pa tudi ženskam, kako lahko vpliv, ki ga imamo, znamo bolje izkoristiti. Za pravice, ne za privilegije, se bo očitno treba še boriti tako dolgo, da bodo te postale samoumevne tako v družbi kot marsikje tudi v domačem okolju. Če dogovora ne bo, v sredo znova stavka v šolstvu V tem tednu so predstavniki vlade nadaljevali pogajanja s predstavniki sindikata SVIZ in pokazali pripravljenost za zbližanje ter sklenitev kompromisa. Sindikalisti pa so opozorili, da je do podpisa stavkovnega sporazuma še dolga pot, čas do napovedane naslednje splošne stavke v vzgoji in izobraževanju pa se hitro izteka. Ker datum naslednjega pogajanja na vladi ni bil takoj določen, so nadaljevali priprave na stavko. Kot so pojasnili, bodo v primeru, da dogovora ne bo, stavko v sredo, 14. marca, izvedli enako, kot so jo februarja, le da bodo tokrat protestni shod v prestolnici nadomestila zborovanja, organizirana po celotni Sloveniji. Shodi v Krškem, Kranju, Celju, Velenju, Ljubljani, Kopru, Ravnah na Koroškem, Murski Soboti, Mariboru in na Ptuju se bodo predvidoma začeli opoldne. Če stavka bo, bo v Velenju protestni shod šolnikov potekal na Titovem trgu. ■ mš ■ mz ■ Naš čas, 15. 2. 2018, barve: CM K, stran 2 2 OD SREDE DO TORKA S. marca 2018 LOKALNE novice Umrl je Andrej Kuzman Velenje - Umrl je član Sveta Mestne občine Velenje in predsednik Krajevne skupnosti Kavče Andrej Kuzman, pedagog in ravnatelj, predsednik mestnega odbora NSi. Spomin nanj bodo v občini počastili z žalno sejo v ponedeljek, 12. marca, ob 12. uri, v sejni dvorani Mestne občine Velenje. Potujoča razstava o Ani Frank na Osnovni šoli Gorica Velenje - V ponedeljek, 12. marca, ob 17.30 bodo na osnovni šoli Gorica odprli potujočo razstavo z naslovom Ana Frank -zgodba za sedanjost. Po razstavi bodo vodili učenci šole, ki so se na vodenje temeljito pripravili s pomočjo dvodnevnega izobraževanja pod vodstvom ekipe Muzeja novejše zgodovine Ljubljana. Gostovanje razstave bodo na šoli pospremili z izvedbo različnih delavnic v okviru celostnega kulturnega dne za 8. in 9. razrede. »Tako bodo podrobneje spoznali in razumeli pretresljivo osebno zgodbo deklice, ki se je znašla v vrtincu vojne, nepojmljive nestrpnosti in brezglavega sovraštva, oropana mladosti, svobode in na kocu še prihodnosti,« pravi prof. Andreja Šifer, koordina-torica razstave, ki na OŠ Gorica gostuje ta mesec. Vabijo vas, da si razstavo ogledate. Ogled traja dobro šolsko uro in je brezplačen. ■ mkp Še čakajo podpise za obnovo ceste Šmartno ob Paki - V letošnjem proračunu Občine Šmartno ob Paki je namenjenih celoviti obnovi posameznih odsekov občinskih cest precej denarja. Na občinski upravi so trenutno že pripravili potrebno dokumentacijo in izvedli javni razpis za cestni odsek v Slatinah, kjer želijo razširiti cesto. Ker bodo s tem posegli na zemljišča v zasebni lasti, so večino soglasij že dobili, nekaj pa jih še pričakujejo. Brez soglasja vseh udeleženih pa rekonstrukcije te ceste ne bo. ■ Tp Na Premogovniku 500 krvodajalcev Velenje - Zaposleni v Premogovniku Velenje na različne načine izkazujejo svojo humanost in nesebično pomoč. Ena od njih je krvodajalstvo. Med člani aktiva Rdečega križa v podjetju, ki darujejo kri enkrat ali večkrat letno, je 500 krvodajalcev. Lani so kri darovali kar 1.645-krat, kar je skoraj 360 več kot v letu pred njim. ■ mkp Kanalizacija Gavce Šmartno ob Paki - Lani je Občina Šmartno ob Paki zgradila v vaški skupnosti Gavce - Veliki Vrh javni fekalni kanalizacijski vod in nanj priključila glavnino gospodinjstev spodnjega dela Gavc. Letos bo na tem območju zgradila še en kanal, ki predstavlja hrbtenico za nadaljnje širjenje javnega omrežja v vzhodnem delu Gavc. Potekal bo tik ob regionalni cesti od prehoda čez železniško progo v Paški vasi proti Šmartnemu ob Paki do ovinka pri Roglu. Na občinski upravi pojasnjujejo, da je razlog za naložbo v infrastrukturo predvsem dogovorjena preplastitev regionalne ceste na tem odseku v sklopu popolne rekonstrukcije prehoda čez železniško progo. Ker se želijo izogniti ponovnemu prekopavanju na istem odseku, bo izbrani izvajalec - podjetje Nivig - položil fekalni vod v času pred izvedbo asfaltnih del na tem območju. Pričakujejo, da bo dela začel takoj, ko bodo to dopuščale vremenske razmere. ■ tp Za počitniško delo dijakov dobrih 50 tisoč evrov Velenje - Mestna občina Velenje že tradicionalno namenja iz proračuna sredstva tudi za počitniško delo dijakov in študentov. Lani so ga omogočili 180 dela željnim mladim. Delo je potekalo vse od 26. junija do 27. avgusta, zanj pa so namenili dobrih 50 tisoč evrov. Podobno bo tudi letos. Večina dijakov čisti mesto, saj se tudi projekt imenuje Čisto moje Velenje, vse več pa jih vključujejo tudi v delo javnih zavodov. Tako med drugim izvajajo pomoč pri delu v Domu za varstvo odraslih, pri Medobčinski zvezi prijateljev mladine Velenje, Zavodu za turizem, pomagajo gasilcem, varujejo centralno igrišče ... ■ mz Vendarle denar za nadomestno novogradnjo Vlada RS zagotovila celjski bolnišnici za naložbo nekaj manj kot 118 milijonov evrov -Novogradnja bo potekala v štirih etapah, končana naj bi bila predvidoma leta 2024 Tatjana Podgoršek V Splošni bolnišnici Celje so z velikim zadovoljstvom prejšnji petek prejeli sklep, da je vlada RS zagotovila blizu 118 milijonov evrov denarja za izgradnjo nadomestne novogradnje bolnišnice. S tem je zagotovila dolgoročno osnovo za njen nadaljnji prostorski in strokovni razvoj, saj se zadnja leta sooča z velikim pomanjkanjem bolnišničnih postelj, predvsem na inter-nističnih bolnišničnih oddelkih. Sklep vlade pomeni, da bo lahko bolnišnica že v naslednjih tednih začela postopke javnih naročil, najprej za izdelavo projektov za izvedbo, nato pa še za izbiro izvajalcev del. Izgradnja nadomestne novogradnje bo potekala v štirih etapah, njen zaključek pa je predviden leta 2024. V bolnišnici so pojasnili, da je etapna izgradnja predvidena zato, ker bo treba najprej odstraniti del starejših objektov bolnišnice. Projekt novogradnje ima že dolgo brado, saj začetki segajo že v leto 2003, ko se je tudi pokazalo, da se finančna vlaganja v stari del bolnišnice ne poplačajo in da je umnejša rešitev nado- Vlada RS je celjski bolnišnici za izvedbo projekta nadomestne novogradnje zagotovila nekaj manj kot 118 milijonov evrov. mestna novogradnja. Čeprav bi se moral projekt izvajati že med letoma 2010 in 2015, naj bi to preprečila finančna kriza. Razlogi za novogradnjo V celjski bolnišnici so leta 2008 sicer dokončali približno 30 let trajajočo izgradnjo centralnega bolnišničnega objekta, a večji del zdravstvene dejavnosti še vedno izvajajo v objektih, starih tudi do 130 let. Ti danes ne izpolnjujejo vseh zahtevanih standardov, zaradi povečanega števila bolnikov pa se srečujejo s pomanjkanjem postelj, zlasti na kardiologiji, gastroenterologiji, infektologiji in nefrologiji. Prav tako je v zadnjih letih v bolnišnici prišlo do sprememb v načinu zdravljenja, ki se v precejšnji meri iz hospitalnega spreminja v ambulantni način. Pri tem se sicer zasedenost posteljnih zmogljivosti manjša, a se povečujejo potrebe po prostorih za drugačne oblike obravnav. Z nadomestno novogradnjo bodo rešili še logistično in funkcionalno neu- streznost Oddelka za infekcijske bolezni in vročinska stanja, ki je danes v ločeni stavbi brez pokrite povezave z glavno stavbo bolnišnice. Prav tako zaradi pomanjkanja prostora bolnišnica nima možnosti za razvoj dejavnosti geriatrije in paliative. V okviru celotnega projekta so doslej v pripravljalna dela vložili že 15 milijonov evrov. V tem znesku so med drugim tudi stroški tamkajšnjega urgentnega centra, ki predstavlja del nadomestne novogradnje. ■ Savinjsko-šaleška naveza Veliko sprememb, koliko jih šele bo!? »Prekaljenci« in zelenci - Štiri nad urgenco - Za mlade in manj mlade -Komedije in volitve Minila sta sicer šele dva letošnja meseca, mnogi pa zaznavajo, da je nekaj velikega že v zraku. Na to jih »opozarjajo«prekaljeni kadri in politični zelenci. Jasno - vse bolj se nam približujejo volitve. Predvsem parlamentarne so za nekatere že »kar pred pragom«. Ob ustaljenih strankah tudi letos dobivamo nove. Za nekatere je sicer slišati, da niso povsem mlade, saj da imajo strice v ozadju. Velja tudi, da je več strank, ki nas že zdaj prepričujejo, da so edine, ki lahko speljejo Slovenijo na pravo pot. Na pot, ki bo dobra za državo in državljane. Nič novega, bi porekli, saj kaj podobnega slišimo ob vsakih volitvah. Potem pa ... Je pa tudi slišati očitke, da pred volitvami sedanja »oblast« hiti s kadrovanjem »svojih ljudi«, sprejema pa tudi nekatere všečne odločitve, da bi pridobila volivce tudi za naprej. Če kdo med te šteje tudi odločitev vlade, kije povečala znesek denarja za dograditev celjske bolnišnice, Celjani proti temu nimajo nič. Kot tudi ljudje v širši okolici ne. Z uresničitvijo tega projekta bodo dejansko končali projekt modernizacije, ki se vleče že več desetletij. Res pa je, da so dobro osnovo že naredili: temelje objekta novega urgentnega centra so naredili tako močne, da bodo prenesli še štiri nadstropja, s katerimi bodo povišali objekt in dodali še pristajališče za helikopterje na vrhu. Ne bodo pa prenavljali nekaterih starih objektov bolnišnice, kot so sprva načrtovali. Raje jih bodo porušili in zgradili nove. Vsa ta dela bodo nekako opravljali kot »operacijo na odprtem srcu«, saj rušenja in gradnja ne bodo smeli ovirati normalnega delovanja bolnišnice. Kljub tej odločitvi o rušenju in gradnji pa se še niso polegla vsa negativna mnenja zaradi »zrušenja« dolgoletnega direktorja ter postavitve nove direktorice. Bolnišnica bo torej postopoma omogočala kakovostnejše zdravljenje, vseeno pa si Celjani še vedno želijo tudi življenja v zdravem okolju. A ko so tu veseli, da je Zakon o nujni sanaciji posledic čezmerne obremenitve okolja na območju Celjske kotline prestopil prvi prag, so skočili pokonci v sosednjem Šentjurju, saj menijo, da je treba v zakon zajeti tudi njihovo območje. Deponija sadre sega namreč tudi na šentjursko območje. Ker v predlaganem zakonu ni zajeta tudi ta občina, ga šentjurska poslanka iz vrst SDS tudi ni podprla. O tem naj bi zdaj razpravljali na izredni seji šentjurskega občinskega sveta. Kakšne sklepe bodo na izredni seji sprejeli, bomo še videli, je pa zelo zanimiv sklep sprejel občinski svet v Rogatcu. Starši, kiplačuje-jo stanovanjski kredit, bodo za enega otroka v vrtcu plačevali manj. In sicer za višino enega plačilnega razreda. Pogoj je seveda, da imajo starši in otrok stalno bivališče v rogaški občini. Zanimiva novost, bi kdo rekel. Ampak v tej občini so prvič podoben sklep sprejeli že pred dvema letoma. Konkretne uresničitve posebnega projekta v dobro staršev in otrok se bodo lotili tudi v Rogaški Slatini. Uredili bodo namreč kar 1300 kvadratnih metrov veliko osrednje otroško igrišče, raztezalo se bo med Aninim dvorom in smučiščem Janina. Na njem bodo najrazličnejša igrala, grebeni, plezalne mreže in drugo. To novo igrišče bodo lahko uporabljali že to poletje. Takšno igrišče so »začrtali« že pred tremi leti, pred dvema so izdelali idejno zasnovo, v letošnjem poletju pa bodo projekt uresničili. Sicer pa nameravajo na tem območju urediti večji doživljajski park za odrasle in otroke, v njem pa bi se srečevale vse generacije Slatinčanov in gostov. V Slovenskih Konjicah pa naj bi do poletja dobili »univerzitetno« idejno rešitev za celostno ureditev športno-rekreacijskega centra na Dobravi. Čeprav ga bodo izdelali študenti ljubljanske Univerze, bodo upoštevali tudi mnenja domačinov. Tako občanov kot društev. Ta center zajema nogometni stadion, plavalni bazen in druge spremljevalne objekte. Z novo ureditvijo pričakujejo v tej občini na tem področju tudi boljše rezultate. V šentjurski občini pa upajo, da bodo njihove (ob pomoči države) naložbe v urejanje cest pripomogle, da bodo zadržali ali še izboljšali razmere na cestah ter da bo tako tudi manj nesreč. Pa še to: v pričakovanju volitev so se v Celju začeli Dnevi komedije. Na to spominjajo tudi naslovi nekaterih komedij, ki se bodo zvrstile: Resnica, Ljubi moj, Trač, Dan norosti in še kateri. Prava volilna pa je tudi zmagovalka natečaja za žlahtno komedijo. Po vsebini in naslovu - Vsak glas šteje! ■ k ■ NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 € (9,5 % DDV 0,16 €, cena izvoda brez DDV 1,74 €). Pri plačilu letne naročnine 15 %, polletne 11 %, četrtletne 8 % in mesečne 5 % popusta. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planine (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko. Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-pošta: press@nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o. Tisk: Tiskarna SET, d. d. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk. Naš čas, 8. 3. 2018, barve: CM K, stran 3 8. marca 2018 ""^AS AKTUALNO 3 So bile zaradi hitre ceste krajanom kršene pravice? »To je najmanj, kar lahko storimo za naše občane« - Če bo stvar »padla«, bo naslednji korak evropsko sodišče za človekove pravice Tatjana Podgoršek Šmartno ob Paki, 5. marca - Svetniki Občine Šmartno ob Paki so se v začetku tedna sešli na prvi letošnji seji. Poleg njih so se seje udeležili tudi predstavniki Združene civilne iniciative Savinjske regije oziroma skupine podpisnikov pobude za vložitev zahteve za oceno ustavnosti in zakonitosti Uredbe o državnem prostorskem načrtu za izgradnjo hitre ceste tretje razvojne osi od priključka Šentrupert na avtocesti A1 Šentilj-Koper do priključka Velenje jug. Omenjena pobuda je bila namreč ena od 10 točk dnevnega reda seje občinskega sveta. Naj ustavno sodišče preveri, ali so jim bile kršene pravice ali ne Župan Občine Šmartno ob Paki Janko Kopušar je pred razpravo o pobudi na seji občinskega sveta povedal, da so njenim podpisnikom (med njimi sta tudi občinska svetnika Robert Crnjac in Damjan Ločičnik ter krajana vaške skupnosti Podgo-ra Jože Robida in Gabrijel Podgoršek) prisluhnili na srečanju z vodji svetniških skupin sredi prejšnjega meseca. Na njem so jim ti prestavili vsebino, pobude in razloge za vložitev zahteve. »Menijo namreč, da so jim bile v postopku sprejemanja državnega prostorskega načrta za traso hitre ceste F 2-2 kršene osnovne ustavne pravice. V naši lokalni v čim večji meri pomagati pri ureditvi razmer. Takšno je tudi naše stališče danes. Naj ustavno sodišče presodi, ali so jim bile kršene pravice ali ne. Država je dolžna spoštovati predpise, ki jih je sprejela sama.« Kot je meri zaščititi. » Podpora za vložitev pobude za oceno ustavnosti in zakonitosti je najmanj, kar lahko storimo zanje,« so menili. Je pa svetnika Janka Avberška ob tem motilo, da pri aktivnostih ne sodelujejo tudi ostali krajani skupnostmi smo že v prejšnjih razpravah v zvezi z umestitvijo hitre cesto poudarjali, da se zavedamo potrebe po ureditvi cestne infrastrukture, hkrati pa moramo zaščititi naše občane in jim še dejal Kopušar, sta pobudo že podprla sveta Občin Polzela in Braslovče. V razpravi so svetniki potrdili, da jim ni vseeno za prizadete občane in da jih je treba v čim večji > Občinska sejna soba je bila na letošnji prvi seji občinskega sveta bolj polna kot običajno, saj so razpravo spremljali tudi predstavniki združene civilne iniciative. ob predvideni trasi. »Ali umestitev hitre ceste pri njih nima tolikšnega vpliva na okolje kot v naši lokalni skupnosti, ali so imeli boljša pogajalska izhodišča ali pa so jim znali stvari bolje razlo- žiti,« je razmišljal Avberšek. Svetnica Alenka Kukovec pa je menila, da je trasa očitno določena in da bo vložitev pobude - po njenem mnenju - le prilivanje olja na ogenj. Ob koncu razprave so soglasno dvignili roke za vložitev zahteve za oceno ustavnosti in zakonitosti, županu naložili in ga pooblastili, da uredi vse potrebno za to, zahtevo vloži in zastopa pred Ustavnim sodiščem RS. Za razliko od polzel-skih in braslov-ških svetnikov so šmarški svetniki svojemu županu naložili še, da jih pred vložitvijo na omenjeno sodišče seznani z vsebino zahteve. Zavzeli so se tudi za to, da bi sodišče čim prej preverilo, ali so bile krajanom kršene ustavne pravice pri sprejemanju državnega prostorskega načrta v zvezi s hitro cesto 3. razvojne osi. Sedaj bodo lahko vsakemu pogledali v oči Martin Podgoršek, eden od navzočih predstavnikov Združene civilne iniciative Savinjske regije, je razpravo in sprejem skle- pov v zvezi z vložitvijo pobude v pogovoru z nami komentiral: »Razprava je bila zelo konstruktivna. Pokazala je, da se svetniki zavedajo, kakšno odgovornost so s tem sprejeli. Zagotovo bodo sedaj lahko sami, župan, občinska uprava pogledali vsakemu v oči: tistim, ki so za, in tistim, ki so proti. Doslej je bilo slišati, da lokalna skupnost podpira traso hitre ceste, čeprav menim, da je realno ni podprla, je pa bila v škripcih. Zadeva se prestavlja na raven, na katero se mora. V civilni iniciativi smo prepričani, da sprejet državni prostorski načrt za umestitev hitre ceste na trasi F 2-2 ne »pije vode«, da je bila ob sprejemanju zamolčana kopica zadev.« Podgoršek je še dejal, da v civilni iniciativi te trase nikoli ne bodo podprli, tudi če bo Ustavno sodišče RS odločilo drugače, kot pričakujejo. Če se bo to morebiti zgodilo, bo njihov naslednji korak presoja na evropskem sodišču. Svetniki Občine Šmartno ob Paki podprli pobudo civilne iniciative za vložitev zahteve za oceno ustavnosti in zakonitosti v zvezi z državnim prostorskim načrtom za izgradnjo 3. razvojne osi. ■ Zlati znak za Kontiča, srebrni za Delopst Košmrljevo Ljubljana, 7. marca - Ta teden je teden boja proti raku. Poteka pod geslom Priporočila proti raku naj ne obvisijo v zraku. Ob tej priložnosti pod okriljem Zveza društev za boj proti raku, društev na terenu, Onkološkega inštituta Ljubljana poteka več aktivnosti. Poleg dneva odprtih vrat Onkološkega inštituta v Ljubljani pred dvema dnevoma je včeraj (v sredo) potekala na ministrstvu za zdravje slavnostna seja zveze in društev za boj proti raku. Na njej so podelili priznanja zveze posameznikom in društvom za njihov prispevek pri izvajanju dejavnosti. Med dobitniki priznanj iz Šaleške doline sta bila dva, in sicer srebrni znak zveze je prejela Maja Delopst Košmrlj (za dolgoletno prostovoljno delo sekretarke Društva za boj proti raku Velenje, aktivno sodelovanje v društvenih organih), zlati znak zveze pa je prejel župan Mestne občine Velenje Bojan Kon-tič. Zanj so med drugim zapisali, da je človek, ki že desetletja daje podporo pomenu in delovanju društva. S svojim delom se uvršča med aktiviste, ki se v regionalnem okolju zavedajo pereče problematike ranljivih skupin, pomena preventive in skrbi za zdravje med prebivalstvom Šaleške doline. Njegov humanitarni prispevek omogoča zagotavljanje enakopravnega dostopa do znanja in vzpostavitev pozitivne socialne mreže v lokalni skupnosti, kar društvu omogoča kakovostno delovanje. ■ tp Mladi glasno o šolstvu in šolskem sistemu Velenje, 8. marca - V sejni dvorani MO Velenje bo danes zasedal 28. Medobčinski otroški parlament, na katerem bodo glavno besedo dobili mladi Šalečani. Na njem bo sodelovalo po 8 predstavnikov zadnje triade vseh osnovnih šol iz Šaleške doline. Na lanskem državnem otroškem parlamentu v Ljubljani so mladi sami izbrali letošnjo temo parlamenta. Tako letos kot prihodnje leto bodo glasno spregovorili o šolstvu in šolskem sistemu. Oblikovali bodo mnenja in sklepe, s katerimi bodo seznanili odrasle predstavnike lokalnih skupnosti, njihova sporočila pa bodo preko regijskega in državnega parlamenta slišana tudi na državni ravni. 28. Medobčinski otroški parlament bo vodil Boštjan Čukur, bolj znan kot glasbenik 6 Pack Čukur. Boštjan je namreč že dve leti del šolskega sistema, saj na Srednji gradbeni šoli v Mariboru uči praktični pouk. Pri delu v štirih skupinah mu bodo pomagale prostovoljke MZPM Velenje (Marjeta Jedlovčnik, Tina Felicijan, Katarina Aman, Vesna Mihelak in Eva Ojsteršek). Osnovnošolci bodo najprej v skupinah spregovorili o odnosih v šoli, učnih vsebinah, metodah in načinih poučevanja in učenja ter šoli za življenje. V vsaki skupini se bodo predstavniki različnih šol pogovarjali tudi o tem, kako so se lotili dela, kaj so ugotavljali na šolskih parlamentih, hkrati pa bodo izmenjali primere dobrih praks. Izpostavili bodo pereče teme in skušali poiskati skupni imenovalec. Na plenarnem delu parlamenta bodo oblikovali pobude, vprašanja, sporočila in sklepe, ki jih bodo naslovili na predstavnike lokalnih skupnosti ali drugih institucij. Gostitelj 28. Medobčinskega parlamenta bo velenjski župan Bojan Kontič, mladim parlamentarcem in njihovim razmišljanjem o šolstvu in šolskem sistemu pa bosta prisluhnila tudi šoštanjski župan Darko Menih in župan Občine Šmartno ob Paki Janko Kopušar. ■ Dr. Milan Brglez se je že odzval Kot smo že poročali, je župan Mestne občine Velenje Bojan Kon-tič naslovil na predsednike države, vlade, državnega zbora in državnega sveta zahtevo po sistemski ureditvi težav, ki jih imajo s priseljenci, ki ne znajo slovenskega jezika. V pismu ugotavlja, da njihovo število zelo hitro narašča, in meni, da je treba vzpostaviti celostni in medresorsko usklajeni pristop ter najti sistemske rešitve na ravni države. Na pismo se je takoj odzval predsednik Državnega zbora Republike Slovenije dr. Milan Brglez, s katerim se bo vodstvo občine srečalo v prihodnjih dneh. Jelena Čelic: »Dan žena praznujem v družinskem krogu s kosilom in druženjem. Od moža, hčere in vnuka dobim kak cvet - to so imeli vedno v navadi. Mislim, da ima danes morda še večjo veljavo, kot jo je imel nekoč. Moški se danes zelo potrudijo, ne vem pa, ali je ta trud iskren ali bolj iz navade.« ■ mz Naš čas, 15. 3. 2018, barve: CM K, stran 4 4 GOSPODARSTVO »»^AS 8. marca 2018 Prenovljena Vesna pričakuje štiri zvezdice Naravno zdravilišče Terme Topolšica lani med bolje zasedenimi zdravilišči v državi - Širijo program rehabilitacije pri nevroloških obolenjih Tatjana Podgoršek V naravnem zdravilišču Terme Topolšica so lani posodobili 32 sob v starem delu hotela Vesna, letos se bodo lotili prenove še preostalih 30 sob z balkonom. Prenovili bodo predvsem kopalnice z vsemi inštalacijami, sobe bodo opremili še s klimatskimi napravami ter ponekod zamenjali dele opreme. Za obnovo bodo namenili svoje vire prihodkov. Bo po končani prenovi hotel Vesna, zgrajen pred 35 leti, pridobil štiri zvezdice? »Nedvomno. Letos naj bi vmes stekel tudi vseslovenski projekt kategorizacije in tudi za to pričakujemo spremembe, ki bodo potrdile naša prizadevanja po dvigu kakovosti nasta- ) Lani 114 tisoč nočitev Lidija Fijavž Špeh pravi, da so se turizmu naklonjene razmere odrazile tudi pri poslovanju zdravilišča. Poslovali so v skladu z zastavljenimi cilji in leto 2017 sklenili z boljšimi poslovnimi rezultati v primerjavi s predhodnim le- Lani so ustvarili 6,7 milijona evrov prihodkov ali za tri odstotke več kot leta 2016, dobiček pa je presegel 200 tisoč evrov in je bil v primerjavi s predhodnim letom višji za štiri odstotke. nitvenih zmogljivosti,« pravi direktorica Term Topolšica Lidija Fijavž Špeh. Sicer pa letos poleg omenjenih vlaganj sprememb pri obstoječi ponudbi ne načrtujejo, se pa bodo morali, meni sogovornica, lotiti vzdrževalno-obnovi-tvenih del v bazenih, hotelski kuhinji, velnesu ter apartmajih, ki so sestavni del ponudbe zdravilišča že osem let. Prav tako bodo nadaljevali aktivnosti za zmanjšanje stroškov ogrevanja. Lidija Fijavž Špeh: »Letos načrtujemo posodobitev 30 sob z balkonom starega dela hotela Vesna.« tom. Prihodki so znašali 6,7 milijona evrov in so bili za tri odstotke višji kot leta 2016, dobiček pa je presegel 200 tisoč evrov in je bil v primerjavi s predhodnim letom višji za štiri odstotke. Zabeležili so 114 tisoč nočitev, od tega so jih 70 odstotkov ustvarili domači gosti, preostalih 30 odstotkov tuji, od tega največ Avstrijci, Italijani in Nemci. »Zmogljivosti naših nastanitev so bile zasedene 71-odstotno, kar nas uvršča med bolje zasedena zdravilišča v državi.« Zadovoljstvo poraja tudi utrditev vloge rehabilitacijskega centra za nevrološke bolnike. Poleg rehabilitacije bol- Lani so zabeležili 114 tisoč nočitev, kar pomeni 71-odstotno zasedenost nastanitvenih zmogljivosti. nikov z multiplo sklerozo so namreč razširili dejavnost fiziotera-pije še na ostala nevrološka obolenja, predvsem na rehabilitacijo po kapi, in za ta namen usposobili tudi zaposlene. Pomemben delničar država Fijavž Špehova je potrdila informacije, da je konec lanskega leta prišlo do sprememb v lastniškem deležu. Kot pomemben delničar je v lastniško strukturo vstopila država oziroma Družba za upravljaje terjatev bank. Še vedno pa ostaja z dobrim 25-odstotnim deležem največji posamezni delničar Združenje multiple skleroze Slovenije. »Ta ne izkazuje interesa po prodaji svojega deleža, kar je za naravno zdravilišče dobro, saj to pomeni stalnico, na kateri lahko gradimo zastavljene cilje na poslovnem delu,« je še dejala Lidija Fijavž Špeh. GOSPODARSKE novice Načrt izkopa premoga nekoliko zmanjšali Velenje - V Premogovniku Velenje so osnovni načrt proizvodnje premoga letos nekoliko zmanjšali. Načrtovano proizvodnjo so prilagodili porabi premoga v TEŠ, kjer bodo po njihovih načrtih porabili 38.457 TJ energije (za električno 37.500 TJ in za toplotno energijo 957 TJ). Nov proizvodi plan za leto 2018 znaša 37.877 TJ (pred tem so načrtovali 39.029 TJ), kar pomeni, da bodo morali pri načrtovani kalorični vrednosti 10,58 GJ/tono rudarji letos nakopati 3.580.000 ton premoga. Tretji most za RGP Velenje, Maribor - Družba RGP za Dravske elektrarne Maribor obnavlja in prizi-dava cestišče preko jezu Ptujskega jezera v Markovcih. Celotna vrednost obnove jezu je ocenjena na 4,9 milijona evrov, gradnja mostu pa bo stala 800.000 evrov. Delati so začeli novembra lani, vozila pa bodo po novem mostu zapeljala predvidoma maja leta 2019. Za družbo RGP je po HE Brežice in mostu na velenjski promenadi to že tretji most, ki ga gradijo s svojim znanjem in izkušnjami v gradnji zahtevnih objektov. Skaza z novo linijo Izdelčna linija blagovne znamke Skaza - Contessa - letos dobiva novo različico. Namenjena je prijetnim, sproščenim doživetjem in bo zagotovo zvezda letošnje pomladi in poletja. Zasnovala jo je priznana slovenska industrijska oblikovalka Ivana Potočnik, Korošica, ki se ponaša z vrsto prestižnih oblikovalskih nagrad. Linijo Contessa sestavljajo kozarci, skodelice in sklede, ki združujejo lepoto in uporabnost. V Skazi so obliko združili z odličnim materialom, ki spominja na steklo. Barve je mogoče med seboj poljubno kombinirati. Kozarci in sklede imajo premišljeno velikost in prijetno lahkost. Material je odporen na poškodbe. Slovenski BDP presega evropsko povprečje Slovenija je po rasti BDP ponovno opazno presegla povprečje evrskega območja in s tem nadalje zmanjšala v času krize poglobljeno vrzel. Slovenski bruto domači proizvod (BDP) je lani realno zrasel za pet odstotkov, izhaja iz izračunov državnega statističnega urada. Velika rast je v veliki meri odsev močnega zadnjega četrtletja. Rast je spodbujena predvsem z izvozom in velikim skokom državne porabe. Slovenski domači bruto proizvod na prebivalca, izražen v standardih kupne moči, je leta 2016 dosegal 83 odstotkov povprečja EU. Zahodna Slovenija je dosegla kar 99 odstotkov povprečja, vzhodna Slovenija pa le 68 odstotkov, je razvidno iz poročila evropskega statističnega urada Eurostat. V absolutnih številkah je Slovenija po podatkih evropskih statistikov leta 2016 ustvarila 19.600 evrov na prebivalca. Razdeljeno na regije je zahodna Slovenija ustvarila 23.400 evrov na prebivalca, vzhodna pa 16.200 evrov. Te velike razlike med našimi regijami mali Sloveniji kljub spodbudnim povprečnim rezultatom gotovo ne morejo biti v ponos. Slabši obisk na V» V V*| smučiščih Čeprav je na slovenskih smučiščih te dni veliko snega in so počitnice, pa z obiskom niso zadovoljni. Ugotavljajo namreč, da so jim napovedi vremenoslovcev naredile precej škode, saj so opozorila o ekstre-mno mrzlih dnevih marsikoga odvrnila od smuke, kar pa ni bilo potrebno, saj so bili dnevi lepi in smuka odlična. ■ mkp, mz ■ Slonijo na tradiciji, gledajo v prihodnost Največji proizvajalec gumbov v Sloveniji povečuje izvoz v tujino - Priložnosti vidijo tudi v proizvodnji drugih dekorativnih artiklov iz umetnih mas - Krepili bodo zeleno proizvodnjo Podjetje Dolejši modni gumbi od leta 2014 ustvari okrog 120 tisoč evrov letnega prometa. Ker gumbi nimajo visoke cene, morajo vsak mesec najti kupce za vsaj 200-250 tisoč gumbov. Dobiček v zadnjem času vlagajo v razvoj in vzdrževanje obrata, zato ga ne izkazujejo. Veseli pa jih, da imajo po smoli ob propadu tekstilne industrije, ko so jim številni naročniki ostali dolžni več kot 80 tisoč evrov, zanesljive poslovne par tnerje in stranke, ki so redni plačniki. Strojem navkljub približno polovico dela pri proizvodnji gumbov še vedno opravijo ročno. Pripravijo mešanico za poliestrsko maso, vstavljajo gumbe v stroj za lasersko graviranje, jih površinsko barvajo, pregledujejo, preštevajo in pakirajo. Strojno pa iz pasu poliestra izsekajo žetone, jih izstružijo, naluknjajo in spolirajo. Tina Felicijan Družinsko podjetje Dolejši modni gumbi iz Velenja, ki ga od leta 2014 vodita sestri Nataša Dolejši in Saša Dolejši Rebec, vnukinji ustanovitelja Štefana Dolejši-ja, sloni na dolgoletni družinski tradiciji izdelovanja gumbov in modnih dodatkov. Štefan Dolejši, ki se je za gumbarja izučil na Češkem, je od leta 1951 do svoje upokojitve leta 1970 služboval v Tovarni gumbov Šoštanj, nato pa ustanovil svojo delavnico, v kateri je sprva izdeloval gumbe iz naravnih materialov, nato pa so jih v veliki meri nadomestili plastični gumbi, ki danes predstavljajo pretežni del proi- Izdelali so že več kot 5.100 modelov gumbov, vsakega pa lahko naredijo v različnih materialih, velikostih in barvah. Praktično neomejene možnosti pri kreiranju in izdelavi jim omogoča prav laserski stroj. zvodnje podjetja Dolejši modni gumbi. Za 5-10 odstotkov letne proizvodnje gumbov pa še vedno uporabljajo naravne materiale -večinoma ekvadorski oreh, oljčni les, pa tudi rogovje za gumbe lovskih uniform. Sledijo modnim trendom Podjetje Dolejši modni gumbi se je namesto v proizvodnjo gumbov za delovna oblačila in hišni tekstil usmerilo v modne gumbe, zato morajo nenehno slediti smernicam, upoštevajo pa predvsem italijanske. Te bodo v prihodnjem obdobju bolj naklonjene gumbarski industriji, kot so ji bile v zadnjih letih, ko so bila moderna oblačila brez gumbov. »Sedaj se trend obrača, bo pa trajalo še leto ali dve, da se uveljavi v našem prostoru. V modo ponovno prihajajo običajne velikosti gumbov in dvoredno zapenjanje ter okrasna funkcija gumbov, denimo na robu hlačnice ali krila,« napoveduje Nataša, ki poleg drugega dela v podjetju tudi oblikuje gumbe. Ume- tniško žilico je podedovala po očetu Štefanu Maksu Dolejšiju, pravi, ki je v preteklosti snoval kolekcije, njegovo zadnjo in njeno prvo pa sta naredila skupaj. Danes podjetje sodeluje tudi z modnimi oblikovalci in izdeluje gumbe in modne dodatke za kra-šenje oblačil po njihovih željah. Konkurenca je huda, a tudi prednosti so velike Glede na to, da se slovensko tržišče za prodajo gumbov ne širi, saj tekstilna podjetja število svojih kadrov večinoma še vedno zmanjšuje, mora podjetje prostor iskati v tujini. »Vse sile smo napeli, da nam je delno uspelo povečati izvoz, v zadnjih dveh letih predvsem v Francijo. Konkurenca v tujini je ostra in cene izdelkov igrajo veliko vlogo. Še vedno veliko gumbov tudi na zahodni trg prihaja iz Turčije, Kitajske in Indije. A ti niso tako usklajeni z modnimi trendi, ki jih narekuje italijanski trg. Sicer pa je naša konkurenčna prednost predvsem v tem, da imamo veliko zalogo polizdelkov, zato lahko nekatera naročila izvedemo še v istem dnevu. Smo edini slovenski proizvajalec, ki celoten proizvodni proces od priprave materiala do poliranja gumbov izvede sam. Žal pa je v slovenskem prostoru veliko povpraševanja po lon poslih, kar pomeni, da naročniki pričakujejo tako blago kot gumbe in sukance v enem paketu,« razlaga Nataša. Samozadostni in polni idej S svojim strojnim parkom so že dobro desetletje samozadostni, zato sedaj posodabljajo proizvodno poslopje. V lanskem letu so zamenjali streho, ker pa želijo slediti trendom okolju prijazne proizvodnje, načrtujejo tudi izolacijo fasade. »Hkrati razmišljamo, kako bi lahko plastične odpadke iz proizvodnje preoblikovali v nove izdelke,« je še povedala Nataša in dodala, da skušajo svoje stroje izkoristiti tudi za druge programe. Tako poleg gumbov izdelujejo nakit, ki ga pod znamko Le Sa-sha oblikuje Saša, pa turistične spominke, z laserskim strojem pa lahko izrezujejo tudi likovne pene. ■ >Če je bilo še pred dvajsetimi leti v obratu zaposlenih 40 ljudi, so zaradi propada slovenske in balkanske tekstilne industrije danes štirje. Naš čas, 8. 3. 2018, barve: CM K, stran 3 8. marca 2018 REPORTAŽA ""^AS 5 Problematiko tujcev je treba sistemsko rešiti Župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič v pismu, ki ga je poslal slovenskim predsednikom, zahteva sistemsko reševanje problematike tujcev - Zaradi neznanja jezika velike težave v vrtcih, šolah, zdravstvenem domu ... Med tem ko ima država jasno zastavljene programe integracije za azilante in begunce, tega za tujce brez slovenskega državljanstva nima. Težave ki nastajajo še posebej zaradi nepoznavanja jezika - še zlasti albansko govorečih prisiljencev - so tako prepuščene lokalnim skupnostim oziroma posameznim javnim zavodom. Nekatere smo obiskali in ugotavljali, da so težave resnično zelo velike. Vrtci Tako v vrtcih kot v osnovnih šolah opažajo, da staršem in otrokom pri vpisu pomagajo spremljevalci, ki že znajo slovenski jezik. S tistimi, ki imajo vsaj osnovno znanje, se lahko sporazumejo, »potrebnega pa je veliko napora, kazanja, počasnega in razločnega govorjenja,« je povedala ravnateljica Vrtca Velenje Nataša Doler in dodala, da se največ otrok vpiše med letom, praviloma pa so starejši od šti-V dialogu največkrat rih let. »Otroci se v nekaj mese-prevajalci otroci cih naučijo razumevanja jezika S težavami pri- oziroma govori- seljencev oziro- _ .. .. . v i • ce telesa, mirnima tujcev se sre- V Vrtcu VelenJe ke obraza, hitro čujejo tudi na ^PJe med 1455 posnemajo vzgo-Centru za social- K otroki 119 jitelje in otroke. no delo Velenje. otrok s tujim Veliko težje pa Darinka Špaca- drŽavijanStvom J'e komunicirati s pan, strokovna starši, predvsem delavka na cen- med njlml z/ Z z mamami, ki v tru, je povedala, albanskim. veliki večini ne da težave, najpo- razumejo jezika. gosteje komunikacijske, zaznava- Praksa je, da jim pošiljamo pisna jo že dalj časa in ne samo pred obvestila, ki jim jih doma preve-zadnjim valom priseljencev. »Te- dejo starejši otroci, ki že razu-žave imamo predvsem z alban- mejo jezik, včasih pospremijo sko govorečimi ženami. Te ne starše na pogovor in prevajajo, znajo slovenskega ali kakšnega kar ni vedno dobro, saj se včasih drugega tujega jezika, pri vlaga- moramo pogovoriti, kaj takega, nju vlog za pridobitev katere od da je samo za ušesa staršev.« pravic, o katerih odločamo na centru, pa pripeljejo s sabo naj- Osnovne šole pogosteje svojega osnovnošol- V osnovnih šolah v zadnjem skega otroka. Ta je prevajalec v letu niso zabeležili večjega vpi-dialogu med njihovimi mamami sa albansko govorečih učencev, in strokovnimi delavkami, tako medtem ko so pred dvema leto-da se zelo zgodaj srečujejo z ma- ma vse velenjske šole vpisale več terialno stisko družine.« albansko govorečih otrok. »Na-Otroci priseljencev z začasnim vadno pride cela družina, ki s se-dovoljenjem za bivanje so upra- boj pripelje prevajalca. Ta sode-vičeni do otroškega dodatka, do luje, dokler otrok ne vpišemo. subvencije malic in kosil v vrt- Nato se prevajalec umakne, oče cu in osnovni šoli, do subvenci- velikokrat odide na delo v drug je vrtca. Za pridobitev pravice kraj ali tujino, mama in otroci, do državne šti- ki ne znajo slovenskega pendije in soci- Priseljenci jezika, pa ostanejo sami. alnovarstvenih se dnevno Zato se največje težave pravic pa mo- £ spopadajo Z pojavljajo pri komunika-rajo pridobiti ciji. Mi namreč nimamo dovoljenje za J tutorjev ali prevajalcev, stalno prebiva- °Wami ne pošiljamo staršem ob-lišče. Na vpra- vestil v albanskem jezi-šanje, koliko je prejemnikov pra- ku. Za otroka, ki ne zna jezika, vic med priseljenci na območju je sodelovanje pri pouku prakti-Šaleške doline, je Darinka Špa- čno nemogoče in strašno stre-capan odgovorila: »Na to vpra- sno,« je povedal predsednik kole-šanje ne morem odgovoriti, ker gija ravnateljev velenjskih osnovna centrih ne vodimo evidence nih šol Ivan Planine in dodal, da upravičencev po narodnosti.« se težave pojavljajo tudi pri presojanju, v kateri razred vpisati otroka, ker ne poznajo njegovega predznanja, vedenjskih in disciplinskih težav pa praviloma nimajo. Šolski center V tekočem šolskem letu se je v program Šolskega centra Velenje vpisalo manj albansko govorečih dijakov kot v preteklih letih. Pri komunikaciji si veliko pomagajo z albansko govorečim zunanjim sodelavcem. Z ministrstvom za šolstvo sodelujejo pri oblikovanju pravilnika o tečaju slovenščine za tujejezične dijake, ki bodo predvidoma že v naslednjem šolskem letu na urniku imeli dodatne ure slovenskega jezika. »Mislim pa, da se tudi ministrstvo ne zaveda povsem dobro te težave. Zelo malo možno- > preprečiti kulturni šok in stres pri vključevanju v novo okolje. Zdravstveni dom Velenje V velenjskem Zdravstvenem domu razmišljajo, da bi bilo smiselno priseljencem ponuditi zdravstveno oskrbo v njihovem jeziku. »Treba se je prilagoditi,« meni strokovni direktor Andrej Lesjak. Ker je iskanje tolmačev v nujnih primerih običajno zamudno, komuniciranje prek posrednika pa ruši zaupni odnos med bolnikom in zdravnikom, so v svojih vrstah želeli zdravnika, ki bi znal albansko. »Pred časom smo objavili razpis, ki pa je požel nemalo neodobravanja in dvignil precej prahu,« pravi. Priseijencem bi ponudiii Zdravstveno oskrbo v njihovem Jeziku. > sti je, da bomo lahko delo z zunanjim sodelavcem nadaljevali. Mi pa si večje uspehe pri delu s tuje govorečimi dijaki brez zunanjega sodelavca težko predstavljamo. Posamezni koraki se delajo, a se bojim, da ne dovolj resni in ne zadostni,« je povedal direktor ŠCV Janko Pogorelčnik. Sogovorniki s področja izobraževanja poudarjajo, da se zavedajo svoje dolžnosti, da v enaki meri skrbijo za vse otroke in jo tudi izpolnjujejo. Se pa strinjajo, da je potrebna sistemska ureditev šolanja tuje govorečih otrok. Vsaka družina - tako otroci kot starši - bi morala pred vključitvijo v izobraževalni in delovni sistem obiskovati tečaj slovenskega jezika in usvojiti osnovne veščine komuniciranja ter tako Zaradi nerazumevanja pacienta je lahko ogroženo njegovo zdravstveno stanje. Iz jaška v dimnik? Eden od možnih ukrepov za izboljšanje zraka in preprečitev širjenja smradu iz prezračevalnega jaška Premogovnika na območju TEŠ bi bil, da ga s cevjo navežejo na dimnik bloka 4 Milena Krstič - Planinc Šoštanj, 22. februarja - V sklopu zagotavljanja boljših pogojev za življenje se v Občini Šoštanj močno zavedajo onesnaženosti zraka. Z uvajanjem trajnostne mobilnosti in bolje urejenega sistema motornega prometa se bodo emisije v okolje zmanjšale zaradi zmanjšanja izpušnih plinov motornih vozil, še vedno pa v Šoštanju ostajajo velika težava prezračevalni jaški Premogovnika Velenje. Z namenom, da bi v občini dihali čistejši zrak, je Občina Šoštanj k aktivnostim za sanacijo prezračevalnih jaškov storila prve korake, tako da se je povezala z Mestno občino Velenje in skupaj z njo pozvala ministrstvo k ureditvi zakonodaje na tem področju. Predstavniki obeh občin so vključeni tudi jih zaradi prisotnosti prevajalca ne more v popolnosti in tudi to lahko privede do napačne postavitve diagnoze in posledično napačnega zdravljenja.« Andragoški zavod Ljudske univerze »Medkulturnost družbe je danes neizpodbitno dejstvo, medkulturne razlike pa prednost, ki bogati vsako družbo,« menijo na Andragoškem zavodu Ljudske univerze Velenje. Leta 2016 so na urnik Centra medgeneracij-skega učenja Šaleške doline umestili delavnice učenja slovenščine za tujce. Redno jih je obiskovalo šestintrideset družin. Od začetka lanskega leta deluje Večgeneracijski center Planet generacij, ki udeležencem ponuja nabor brezplačnih aktivnosti različnih preventivnih programov, ki zagotavljajo socialno vključenost ranljivih skupin, tudi za priseljence, ki se vsakodnevno spopadajo z jezikovnimi ovirami. Ob četrtkih imajo možnost osvajati osnove slovenskega jezika. Zaradi zelo raznolike strukture in predznanja so v tem mesecu oblikovali dve skupi- > ni. Učenja osnov slovenskega jezika na začetni ravni obiskuje 15 albansko govorečih žensk, delavnico praktične rabe slovenskega jezika pa 18 udeležencev. Direktorica Brigita Kropušek - Ranzinger meni, da bi morala država na tem področju poiskati ustrezne rešitve, saj pridobivanje znanja slovenskega jezika ni najbolj optimalno urejeno. »Zlasti ne v predšolski in šolski vzgoji ter izobraževanju. Urediti bi ga bilo treba z večjim številom ur učenja jezika, kot pa jim ga je na voljo sedaj. Nekatere severne države imajo to zelo dobro urejeno. Modele bi lahko z lahkoto prenesli v Slovenijo. Sploh nam ne bi bilo treba V vse učne vsebine bi bilo nujno vključiti učenje empatije do sočloveka. pri tem izumljati tople vode,« pravi. »Migracije so zgodovinsko dejstvo, zato bo v šolski sistem treba vnesti še več ur spoznavanja drugih kultur in narodnosti. Na tem področju imajo nekatere velenjske osnovne šole številne primere dobrih praks. Predvsem pa bi bilo nujno, da v vse učne vsebine vključimo učenje empatije do sočloveka.« ■ tf, mkp, tp Da je zaradi nerazumevanja pacienta lahko ogroženo njegovo zdravstveno stanje, pa opozarja pomočnica direktorja Tanja Kontič, ki navaja dva primera: »Zaradi jezikovne barie-re pacient ne razume, kako naj se na primer pripravi za snemanje elektrokardi-ograma, kar posledično lahko vpliva na nepopolno izvedbo snemanja EKG in privede do nerealnega izvida, ta pa do napačne zdravstvene oskrbe.« Včasih tujejezični pacienti po zdravstveno storitev pridejo v spremstvu prijateljev, svojcev, otrok, partnerjev ..., ki so njihovi tolmači. »Obstajajo stanja, ki jih tujejezični pacient želi povedati le zdravstvenemu delavcu, a Marjanca Rogel Peršič iz Šmartnega ob Paki: »Enakost spolov je civilizacijska vrednota in naj bi bil cilj vsega človeštva. Menim, da je v naši družbi to kar dobro uveljavljeno tako s pozitivnimi zakonskimi ukrepi, med katere med drugim uvrščam ženske kvote v politiki kot tudi z ozaveščanjem mladih, enakopravnejšo delitvijo dela med spoloma v gospodinjstvu in skrbi za otroke in starejše ... Pobudo za poseben ženski dan je dala Clara Zetkin, zato je prav, da se ob 8. marcu spomnimo, zakaj ga praznujemo in da smo si ženske vlogo v družbi priborile. Zato tudi meni osebno ta praznik pomeni več kot materinski dan, ker je širši in ima večjo sporočilno vrednost za vse nas. Vsak si želi biti cenjen, ljubljen in spoštovan. Lepo je, če na dan žena dan pošljemo mamam, ženam, prijateljicam . kakšno prijazno sporočilo, morda podarimo rožico ... Zakaj ne? Vse to so drobne pozornosti, ki nas razveselijo in opomnijo na potrebo po spoštovanju drug drugega, negovanju tradicije in vrednot ter si tudi na ta način večkrat polepšamo dan. Zato ženske, praznujmo 8. marec kot pokončne, nadarjene, vztrajne, razumevajoče, dobre, požrtvovalne, delovne, ljubeče, lepe ... Ponosne nase in na to, da smo ženske.« MESTNA OBČINA VELENJE v delovno skupino Premogovnika Velenje, v kateri bdijo nad tem, da bi aktivnosti tekle hitreje in učinkoviteje, kot so. Delovna skupina se redno sestaja, z zadnjega srečanja, ki so ga imeli v drugi polovici februarja, pa prihajajo spodbudne novice. Eden od ukrepov, ki kaže dobre rezultate (količina neprijetnih vonjav naj bi se po tej postavki zmanjšala za 80 odstotkov), je, da bi premogovniški prezračevalni jašek, ki je lociran v industrijski coni Termoelektrarne Šoštanj, s cevjo povezali na dimnik bloka 4. Ta se iz funkcije umika predvidoma jeseni in takrat bi povezavo lahko začeli. Mestna občina Velenje obvešča vse zainteresirane osebe, da bo na spletni strani Mestne občine Velenje www.velenje.si (javne objave), objavljen Javni razpis za sofinanciranje socialnih in zdravstvenih programov in/ali projektov, ki jih bo v letu 2018 sofinancirala Mestna občina Velenje. Javni razpis bo trajal od 9. marca 2018 do 9. aprila 2018. Vljudno vabljeni k sodelovanju. ■ Naš čas, 15. 2. 2018, barve: CM K, stran 6 6 PREGLED TEDNA 8. marca 2018 OD SREDE do torka Mojca Štruc Žabja perspektiva Sreda, 28. februarja Na sestanku koalicije so padali očitki o predvolilni kampanji. Slišati je bilo, da skuša SMC z vlaganjem številnih zakonov nabirati volilne glasove. Zunanji minister Karl Erjavec je premierju predstavil pismo, namenjeno Evropski komisiji, v katerem so navedeni vsi elementi tožbe proti Hrvaški pred Sodiščem Evropske unije. hiše in ena najtesnejših svetovalk predsednika Donalda Trumpa Hope Hicks. Petek, 2. marca Vlada je privolila v zvišanje plač v zdravstvu, pri čemer bodo izvzeti zdravniki in tisti, pri katerih so anomalije že odpravili. Trem družinam pripadnikov gibanja Fethullaha Gulena, ki so Karl Erjavec je premierju predstavil pismo o tožbi proti Hrvaški, namenjeno Evropski komisiji. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je sporočil, da bodo upokojenci na svoj račun dobili malce višje pokojnine, kot so jih prejemali do zdaj - upokojenec s pokojnino 600 evrov bo na primer prejel 13,2 evra več. V večjem delu Evrope so še vedno vztrajale izjemno nizke temperature, ki so zahtevale več deset življenj. Afganistanski predsednik Ašraf Gani je po 16 letih vojne talibanom ponudil mirovna pogajanja »brez predpogojev«. V Skopju je več tisoč ljudi protestiralo proti spremembi imena Makedonije, zbrani pa so zahtevali tudi konec pogajanj z Grčijo. Četrtek, 1. marca Premier Miro Cerar je dejal, da bo, če članice Unije ne bodo spoštovale pravne države, posebej v primeru Hrvaške, Evropska unija začela počasi razpadati. Na vladi so se poenotili v zvezi z uradnim odgovorom Slovenije na odziv Evropske komisije o predlogu spremembe zavez glede NLB. Sviz je sporočil, da bo 14. marca nadaljeval stavkovne dejavnosti, če se do takrat ne bo mogoče uskladiti o stavkovnih zahtevah. Več ruskih novinark je nekatere ruske poslance in druge uradnike obtožilo spolnega nadlegovanja. Številne redovnice, ki gospodinjijo kardinalom, škofom in duhovnikom, pa so pripovedovale o delu v suženjskih razmerah. Južna Koreja je tedenski de-lovnik skrajšala z 68 na največ 52 ur. Da bo odstopila, je napovedala komunikacijska direktorica Bele Vlada je privolila v zvišanje plač v zdravstvu. po poskusu državnega udara v Turčiji pribežale v Slovenijo, so zavrnili prošnje za azil. Oglasilo se je nekaj zaskrbljenih evropskih poslancev. Predsednik republike Borut Pahor je podpisal ukaz o imenovanju namestnika predsednika Komisije za preprečevanje korupcije Uroša Novaka. V francoskih Alpah je snežni plaz zasul več smučarjev, najmanj štirje so umrli. Na napoved ameriškega predsednika Donalda Trumpa o uvedbi carin na uvoz jekla in aluminija so se v tujini odzvali z grožnjami s povračilnimi ukrepi in svarili pred trgovinsko vojno. V Nemčiji se je razvnel spor o tem, kdo bo plačal stroške predelave avtomobilov, ki po sodni odločitvi ne bodo smeli v središča nekaterih mest. Sobota, 3. marca Iz Vatikana je prišla vest, da bo na zatožno klop zaradi obtožb poneverbe 50 milijonov evrov sedel nekdanji prvi mož vatikanske banke Angelo Caloia. min na novinarja Jana Kuciaka in njegovo zaročenko Martino Kusnirovo, ki sta bila ubita slab teden dni pred tem. V ukrajinski prestolnici Kijev je policija izvedla racijo v šotorih privržencev enega od opozicijskih voditeljev Mihaila Sakašvili-ja, pri čemer so izbruhnili spopadi, v katerih je bilo ranjenih šest protestnikov in štirje policisti. Nedelja, 4. marca Konfederacija slovenskih sindikatov je zaradi ločenih sklepanj sporazumov in dogovorov med vlado in skupinami sindikatov za 11. april napovedala stavko in shod pred vlado. V Barceloni se je na protestih za enotno Španijo in proti samostojnosti Katalonije zbralo več tisoč ljudi. V poljskem mestu Poznanj na zahodu države se je porušila večja stanovanjska hiša, pri čemer so umrli najmanj štirje ljudje, najmanj 20 je bilo poškodovanih. V Kranjski Gori je potekalo 57. tekmovanje za pokal Vitranc. Odhod iz Bele hiše je napovedala še komunikacijska direktorica. V letalskih napadih turške vojske na kurdsko pokrajino Afrin na severozahodu Sirije je bilo ubitih najmanj 36 pripadnikov sirskih sil. V Avstraliji se je zaradi okuženih melon razširila bakterija li-sterija, zaradi katere so trije ljudje umrli, 12 jih je zbolelo. Oblasti so se bale še več primerov bolezni. Na Slovaškem se je v več mestih zbralo na tisoče ljudi v spo- Na volišča so odšli koroški Avstrijci, člani stranke SPD v Nemčiji, Švicarji in Italijani. Bil je dan volitev. Na dežel-nozborskih volitvah na avstrijskem Koroškem so slavili socialdemokrati Petra Kaiserja s 47,7 odstotka podpore. Švicarji so na referendumu zavrnili odpravo prispevka za javno radiotelevi-zijo. Italija pa se je obrnila proti desni in populistom - delni izidi po večini preštetih glasov so namreč kazali na relativno zmago desne sredine. Člani stranke SPD v Nemčiji so glasovali za oblikovanje nove Sneg se še vedno ni hotel posloviti. Boruta Pahorja. Preiskovalna komisija Državnega zbora, ki ugotavlja zlorabe v bančnem sistemu, je zaslišala predsednika vlade Mira Cerarja in nekdanjega finančnega ministra Janeza Šušteršiča. Še je odmeval izid volitev v Italiji. Voditelj stranke Liga Matteo Salvini, ki je v zmagovalni desni koaliciji na italijanskih parlamentarnih volitvah dobil največ glasov, je dejal, da ga zmaga »navdaja s ponosom«. Kitajska je pred začetkom letnega zasedanja ljudskega kongresa napovedala, da bo obrambni proračun povečala za 8,1 odstotka, torej na 175 milijard dolarjev. Na obisk v Severno Korejo je prispela visoka južnokorejska delegacija. Začetek pogovorov naj bi tlakoval pot za začetek komunikacije med Pjongjangom in Washingtonom. Torek, 6. marca Računsko sodišče je na sodišče vložilo obdolžilna predloga zoper SDS zaradi dveh posojil, ki jih je stranka najela za namen financiranja predvolilne kampanje. Ministrica za delo Anja Kopač Mrak je napovedala reformo Centrov za socialno delo, po kateri z letom 2019 ne bo treba več oddajati vlog za otroški dodatek, državno štipendijo ter subvencijo vrtca, malice in kosila, saj bodo centri sami izdajali informativne izračune. Mediji so poročali, da načrtuje predsednik Pahor še v istem tednu posvet o možnih rokih za izvedbo parlamentarnih volitev z vodji poslanskih skupin. velike koalicije in s tem kancler-ki Angeli Merkel omogočili še četrti mandat. Ponedeljek, 5. marca Državni zbor je na izredni seji razpravljal o stanju v Slovenski vojski ter ob tem odločal tudi, ali je treba mnenje o tem pridobiti tudi od predsednika države Ob zgodovinskem srečanju Severne in Južne Koreje je bilo slišati celo misli o odpovedi jedrskemu orožju. Le nekaj dni potem, ko je Belo hišo zapustila direktorica komunikacij, je odstopil tudi glavni ekonomski svetovalec predsednika Donalda Trumpa Gary Cohn. Bil je dan, ko so se srečali predstavniki Severne in Južne Koreje. Ob dogovoru za srečanje voditeljev obeh držav, je bilo slišati tudi predloge o opustitvi jedrskega orožja. V Siriji se je med pristankom ponesrečilo rusko vojaško transportno letalo, pri čemer je umrlo vseh 39 ljudi v letalu. Tjaša Zajc Uspeh po ameriško "Če bi bil v Ameriki, bi bil programer, "je v službi dejal sodelavec, ki ne dela kot programer, ima pa nekaj osnovnega programerskega znanja. S tem, da "bi bil programer", ni ciljal na to, da bi v ZDA ure vlagal v izmojstritev v visoko kvalificiranega strokovnjaka, pač pa je bila to posmehljiva pripomba o tem, da se v ZDA ljudje že z minimalnimi izkušnjami okličejo za specialiste. Na zadnjem potovanju v ZDA februarja sem dobila novo perspektivo na odprtost Američanov do neuspehov in v primerjavi z nami relativno lahkotnost menjave služb in poklicev. Če si podjetnik, zelo dolgo sploh ni važno, kakšen izdelek imaš in ali ga sploh imaš. Pomembna je tvoja raven spretnosti v predstavitvi in marketingu. Šokirana sem bila, ko mi je prijatelj iz Silicijeve doline povedal, da startupi včasih na svoji spletni strani med uporabnike lažno objavijo logotipe znanih korpora-cij. Preden korporacije to opazijo, podjetje morda že kaj doseže, in če se korporacija pritoži zaradi neupravičene uporabe logotipa, ga startup pač umakne. Logika "Pretvarjaj se, dokler ti ne uspe" (Fake it till you make it) je za naše kulturno okolje relativno nepredstavljiva. Američani to obvladajo. VZDA vlada prosti trg in ljudje ga častijo. Daje občutek svobode in optimizma o lastni usodi. Takšen pogled povsem zanemarja pomen sreče za uspeh in s spleta okoliščin izvirajoče neenakosti. Pred kratkim je eden večjih ameriških medijev poročal o tem, kako elitne univerze ostajajo dostopne le bogatim. Zaradi dragih šolnin so dostopne otrokom z bogatimi starši, ki so se tudi sami verjetno šolali v najdražjih šolah in si s tem zagotovili visoko plačane službe. Zaradi izjem, ki sicer obstajajo - zgodbe o uspehih revnih genijev, v Ameriki velja širše kulturno prepričanje, da je na prostem trgu uspeh odvisen od tebe samega. Redke izjeme, ko revni otrok postane milijonar, izobraževalnemu sistemu in vzgoji služijo za primere drugačnega odnosa do samozavesti. Služijo kot spodbuda zaupanja v ameriške sanje, v katerih je vsakdo lahko, kar si zastavi v sanjah. Ta kultura ustvarja družbo, v kateri znajo tudi tisti, ki niso prodajnikipo poklicu, bistveno bolje kot mi predstavljati svoje ideje. V smislu agresivnosti podajanja argumentov, prepričljivosti, sproščenosti prijavnem nastopanju in pripovedovanju zgodb se lahko od Američanov veliko naučimo. To sem doživela, ko smo v New Yorku organizirali dogodek za predstavitev našega podjetja. Z dvema udeležencema sem po dogodku večkrat govorila o izvedbi dogodka in prosila za mnenje o možnih izboljšavah. Čeprav sta v javnosti dogodekprehvalila, sta bila na štiri oči odkrito kritična in sta podala dobre predloge za naše prihodnje projekte. Ob tem sta ob koncu izrazila še mnenje, da bo naša usoda lepša, če delamo z njima: prvi je priporočil, da ga najamemo za boljše predstavitve, drugi nam želi prodati svoje svetovalske storitve. "Nikoli zares ne vlagaš v idejo, temveč v ljudi," mi je pred kratkim dejala ameriška investitorka. "Če so ljudje pravi, bodo poskrbeli za uresničitev ideje." Ni torej važno, kaj si in kaj imaš, ampak kaj izžarevaš. Logika podjetnikov je, da s pretiravanjem (ki ga mimogrede sami ne dojemajo kot pretiravanje) tvegajo do zadnjega. Fasada pred javnostjo - investitorji - je osnova za to, da sploh nastanejo temelji in notranjost hiše. Če tveganje ne obrodi uspeha, posameznik ne izgubi zares veliko oprijemljivega. In takrat pač začne znova. S takšnim pristopom gradnje in zapiranja "podjetij", ki so bolj kot karkoli drugega lepe spletne strani, za katerimi ni veliko substance, ni težko začenjati novih zgodb. V življenjepisu pa posameznik postane ... serijski podjetnik. Spoštovan. Ker si je upal tvegati. Od tu tudi lahkotnost dojemanja propadov in neuspehov. Nekaterim se izide. Na širši družbeni ravni pa takšna sreča posameznikov lahko cveti le omejen čas. V zadnjem stoletju smo bili priča petim globalnim recesijam: sredi sedemdesetih, na začetku osemdesetih in nato 2008-09, v knjigi Vzpon in padec narodov piše Ruchmir Sharma. Vsem tem krizam je skupna ena stvar. Izvirale so iz ZDA. Irena Prah: »Dan žena sem vedno praznovala, saj me je tako naučila mama, zdaj pa niti ne več. Včasih je bilo pozornosti več. Danes pa si rože kupujem kar sama in zaradi tega sem zelo žalostna. Mislim, da starejši še spoštujemo ta praznik, mlajši pa niti ne več. Je pa moja vnukinja zelo pozorna in se vedno spomni in pošlje voščilnico, kar mi pomeni veliko več kot sporočilo po telefonu.« Naš čas, 8. 3. 2018, barve: CM K, stran 9 8. marca 2018 SREČANJI 7 Hiša dobro stoji, če so temelji dobri Na pogovor smo povabili Tinco Kovač, pobudnico številnih programov za otroke in starše iz Šaleške doline, kot so svetovanje po telefonu, okoljevarstveni projekt za otroke, otroški parlament, predšolske bralne značke, šole za starše ... Milena Krstič - Planinc Srečali sva se en dan pred častitljivim 65. rojstnim dnem Zveze prijateljev mladine Slovenije, nevladne, prostovoljne, človekoljubne in neprofitne organizacije, v kateri je članica upravnega odbora. Zveza, ki je bila ustanovljena 1. marca leta 1953, se lahko danes pohvali s kar 112 članicami - zvezami in društvi prijateljev mladine po vsej Sloveniji. Od leta 1986 je v njej aktivno, kot sekretarka Medobčinske zveze prijateljev mladine Šaleške doline, delala Kristina Kovač, Tinca, kot jo kličejo. Kako se je vaše sodelovanje z zvezo, takrat je bila to še Občinska zveza prijateljev mladine Velenje, začelo? »Dobesedno padla sem notri. Pred tem sem deset let poučevala matematiko na Osnovni šoli Velj-ka Vlahovica, današnji Livadi. Zgodilo se skorajda čez noč. Občinski zvezi je pot delovanja izjemno dobro utrla prva sekretarka Elfrida Am-brožič. Vsaka hiša dobro stoji, če so dobri temelji, in naši so bili dobri. Nasledila jo je Majda Pergovnik.« Njo pa vi. »Ja, kot tretja sekretarka zveze. Nadaljevali smo že utečene programe dela s predšolskimi in šolskimi otroki, pomembno področje je bilo letovanje otrok, počitniške dejavnosti, Dedek Mraz ... Z velikimi spremembami v družbi -osamosvojitvijo Slovenije, odcepitvijo od Jugoslavije - smo nekatere programe na željo staršev in otrok, nekatere > pa zaradi novih usmeritev spremenili, nekatere tudi ukinili. Eden takšnih je bila Kurirčkova pošta. Še danes mi je žal za njo. Prav nobene zveze ni imela s politiko ... To, kar smo doživljali z njo na terenu, je bilo nepopisno. Otroci so z vsem ponosom nosili torbico iz lokacije na lokacijo, eno tako posebno pripadnost je bilo čutiti.« Kot sekretarka ste bili pobudnica številnih novih programov za otroke in starše - svetovanje po telefonu, otroškiparla-ment, predšolska bralna značka, bili ste med pobudnicami Pikinega festivala, šole za starše... »Zanimivi so okoljevarstveni projekti. Začeli so se z obdobjem okoljevar-stvenega ozaveščanja v Šaleški dolini. Tudi otroci so v tistem času poslušali same negativne informacije o onesnaženju Šaleške doline, o tem pa niso razmišljali tako kot odrasli, ampak na svoj, otroški način, 'saj bomo vsi umrli, ker je vse onesnaženo ...'. Otrokom smo želeli dati prave informacije o tem, kaj se dogaja. Tako je nastal prvi okoljevarstveni projekt Varujmo in ohranimo Šaleško dolino. Ime so mu dali otroci, teče pa že od leta 1994. Kasneje smo mu dodali še druge projekte.« Bi lahko izpostavili samo eno stvar, na katero ste pa res ponosni? »Na to, da smo ohranili Veseli december, kot ga imenujemo, in še vedno obdarujemo vse otroke v Šaleški dolini v starosti od treh do šestih let. Obišče jih Dedek Mraz in jih obdari. Darilo se mi zdi pri tem zelo pomembno. Že več kot »Kar je bilo narejeno, ni naredila Tinca, naredila je množica ljudi, ki imajo srce, znanje, ki so pripravljeni svoj prosti čas podariti drugim, jim koristiti.« petdeset let je v njem vedno knjiga. Zakaj se mi zdi to tako pomembno? Zato, ker lahko rečemo, da v Šaleški dolini dobijo naši otroci zagotovo eno knjigo na leto, če nimajo koga drugega, da jim jo kupi ali pa starši tega ne zmorejo.« Zdaj smo pa tam. Veliko staršev ne zmore še kaj drugega... »Marsikdo ne more preživeti niti iz meseca v mesec. Za to, da bi pomagali ljudem, smo Tinca Kovač: »Otroci v Šaleški dolini dobijo zagotovo vsaj eno knjigo na leto. Že več kot petdeset let jim jih nosi Dedek Mraz.« pridobili status humanitarne organizacije, kar me po eni strani veseli, po drugi pa žalosti. Otroci ne bi smeli biti prizadeti. Po drugi strani pa je zelo pomembno, da smo pripravljeni pomagati drug drugemu, otrok otroku, sokrajan sokrajanu ...« Opažam, da vedno govorite v množini, smo naredili to, smo razmišljali... > > »Seveda. Kar je bilo narejeno, ni naredila Tinca Kovač, ampak množica ljudi v Šaleški dolini, ki imajo srce, znanje, ki so pripravljeni svoj prosti čas podariti drugim, jim koristiti. Na pogovor sem v bistvu pristala samo zato, ker se jim želim ob svojem (uradnem) odhodu v penzijo zahvaliti za vso pomoč. Hvala, res hvala. Vsem.« Na mestu sekretarke ste bili dobra tri desetletja. Vtem času so se dogajale velikanske spremembe v družbi. Koliko pa so se z njimi spreminjali otroci? So ti danes drugačni? »So, in to zaradi razmer, bodisi doma bodisi v družbi. V Velenju sem doma. To je mesto, v katerem živimo pripadniki različnih narodov in narodnosti. Nikoli, tudi ko sem bila sama otrok, nas ni zanimalo, pripadnik katere je kdo. Tudi potem, ko sem že delala kot sekretarka in smo hodili v kolonije ali v kolonije napotovali otroke, ni bilo čutiti razlike med njimi. Potem pa je prišlo obdobje, ko smo začeli vzgojitelji opažati, da se nekaj dogaja, ko so se otroci sami med seboj začeli Za Kurirčkovo pošto ji je še danes žal. »Odrasli so zadolženi za to, da otroke brez razlik vzgajajo v optimistične ljudi, z vizijo, željami in delovnimi navadami.« preštevati - 'ta je ta, ta je ta ...', nekateri otroci drugih narodnosti pa so si zaradi tega nadeli slovenske nadimke, ali kako naj to imenujem? K temu jih je napeljala stiska. Velika stiska. To se ne bi smelo dogajati. Ne med otroki in ne med odraslimi. A za to niso krivi otroci. Krivi so odrasli! Odrasli smo zadolženi za to, da ne delamo razlik, da otroke vzgajamo v optimistične ljudi, z vizijo, željami, delovnimi navadami in cilji, ki jih bodo s svojim delom uresničili. Brez razlik.« Kako bi opisali samo sebe? »Kot preprostega, čisto običajnega človeka, ki naredi tisto, kar si zada. No, včasih tudi ne gre. Zagotovo pa naredim tisto, kar obljubim. Ne želim biti v ospredju, ne stremim po nagradah, očitno pa se znam pogovarjati z ljudmi, jih pritegniti k sodelovanju. Izredno rada berem, obiskujem prireditve, rešujem križanke in potujem. Stanujem v Kavčah, kjer je okoli hiše treba vedno kaj postoriti. Občutek imam, da tukaj naredim premalo, a bo za to, da to popravim, še čas. Imam prijatelje, ki so z mano že dolga leta, ni jih veliko, z njimi sem v rednih stikih, imam veliko znancev in imam veliko poznanih. Nikoli mi ni dolgčas in nikoli se nisem bala, da bi mi kdaj bilo. Zelo sem navezana na družino in ona name in to je tisto, kar me posebej izpolnjuje.« Omenili ste potovanja. »Rada spoznavam nove kraje, nove kulture, ljudi ... Upam, da bo penzije toliko, da bom to še lahko počela. Sicer pa je tukaj izredno lepa Slovenija. Zagotovo se bom lotila raziskovanja lokacij, kjer še nisem bila.« 8. marec, dan žena je danes. Vam ta praznik kaj pomeni? »Mi, seveda mi. Kar se praznikov nasploh tiče, se mi zdi, da jih je pomembno imeti. Čisto brez zveze niso. Z njimi obeležujemo, praznujemo, se spominjamo, vzamemo si čas in se izklopimo iz vsakdanjih stvari.« ■ Z delom lahko dokazujemo enakopravnost Jelka Velički - mama, žena, učiteljica razrednega pouka, sindikalistka Tatjana Podgoršek V prostorih Območnega odbora Sindikata vzgoje in izobraževanja (Sviz) na Koroški cesti v Velenju, ki šteje 1700 članov iz 36 zavodov, nam je segla v roko na videz krhka, sicer pa topla in odločna ženska Jelka Velički. Čeprav so bile zimske počitnice in bi kot učiteljica razrednega pouka na osnovni šoli Antona Aškerca v Velenju tudi sama večino dni lahko uživala na snežnih poljanah, tega ni storila. Obveznosti so jo »okupirale«, predvsem sindikalne, saj je poleg predsednice območnega tudi predsednica glavnega odbora omenjenega sindikata, ki se že nekaj časa trdo pogaja z Vlado RS o višini plač zaposlenih. Je prva ali druga violina pri sindikatu? Obveznosti nisem prevzela kar tako Preudarno, z izbranimi besedami je odgovorila: »Ne štejemo, kdo je prva in kdo druga violina. Pomemben je vsak član. Tudi v okviru glavnega odbora so naloge porazdeljene. Glavni tajnik je glavni pogajalec, tudi sama sem velikokrat prisotna. Sicer pa vodim seje glavnega odbora in nanje se dobro pripravim. Če sem že prevzela obveznosti, jih nisem kar tako, ampak z zavzetim delom ter zvrhano mero odgovornosti.« Soglašala je, da je njihov sindikat vztrajen, v pogajanjih velikokrat neomajen. Moč in voljo mu daje - meni sogovornica - zelo dobra organiziranost, informiranost ter povezanost med člani. Sploh pa dejstvo, da ničesar ne govorijo na pamet, ampak z izračuni argumentirano. »Ko poudarjamo Jelka Velički: »Spremembe niso vedno slabe. So priložnost, da tudi sam začneš delati drugače.« neenakost med poklici s primerljivo izobrazbo, menimo, da so naše zahteve na mestu.« Čeprav so mnenja tudi med šolniki deljena? »Seveda, in tako je prav,« se je odzvala, nato pa pojasnila, da vsak razmišlja po svoje, tudi okolja, iz katerega prihajajo ljudje, so različna. Vendar so pred odločitvijo za zadnjo množično stavko presodili, z vsem spoštovanjem do vseh, da je mogoče nastopil čas, da se odločneje postavijo zase. Žalostno je,- je še dodala, da njihovim zahtevam vladni pogajalci pritrjujejo, a ob tem hkrati poudarjajo, da če je vlada RS enkrat storila napako in popustila, te napake ne bo ponovila. Opozarjali smo, kaj se bo zgodilo, vendar smo bili preslišani.« Vlada se je zmotila Na zadnjem protestnem shodu je vladi RS zastavila vprašanje, ali ima morda takšen odnos do delavcev v vzgoji in izobraževanju zato, ker je med učitelji, vzgojitelji več žensk kot moških, vendar odgovora ni dobila. Sama bi rekla, da je tako. Mogoče je bila vlada RS prepričana, da se ne bodo izpostavile, je ocenjevala, ali pa da bo prevladal njihov notranji socialni čut, ker se jim bodo smilili otroci, če bodo ostali en dan doma. »Zmotila se je.« Jelka pravi, da bi se želeli med učitelji, vzgojitelji več moških, ki pa, četudi nekaj časa opravljajo ta poklic, »pobegnejo« od tu, saj je potrebne več vztrajnosti, strpnosti, več napetih trenutkov, ki jih doživljajo v razredih. Njeni moški ji dajejo občutek, da jim je enakovredna Najbrž bi o sindikalni dejavnosti povedala še marsikaj, če ne bi obrnila »plošče« še na drugo, bolj žensko plat. Če izvzame neenakost razmišljanja vlade o plačilu njihovega dela, se v vlogi ženske počuti dobro tako na delovnem mestu kot v družini. Ta jo podpira, mož in oba sinova so ji vedno dajali občutek pomembnosti in enakovrednosti. Rada je žena, mama, učiteljica. Kot ugotavlja, se je v tem poklicu marsikaj spremenilo. Spremembe niso vedno slabe, pravi, v njih vidi izziv, priložnost, da tudi sama začne delati drugače. Je pa res, da je pridobljena izobrazba za opravljanje poklica danes premalo. Potrebno je nenehno izobraževanje. > Ženska praznika v marcu sta zanjo res praznika. Ne da bi katerega med njima izpostavljala - kar se ji zdi bolj pomembno, je, da ju preživlja v okolju, v katerem se počuti sprejeto in lepo. Morda za odtenek bolj ceni 8. marec, ker je o njem izvedela več med izobraževanjem in ker poudarja samostojnost, neodvisnost žensk v vseh življenjskih pogledih, da njihovi dosežki ne bi smeli biti spregledani v primerjavi z moškimi. Ali nista ženska praznika bolj praznika cvetličarjev? Malo je pomislila in menila: »To je delno tudi res, a vendar si rože velikokrat kupim tudi sama, čeprav je v družini navada, da dobim rože ne samo za 8. marec, ampak še za dneve, ki mi pomenijo veliko. Rože polepšajo življenje, obožujem jih.« In kaj svetuje ženam, materam, dekletom, delavkam, kako naj dosežejo večjo enakopravnost z moškimi? »Enakopravnost je treba živeti, ne o njej le govoriti. Vsak mora stati za tem, kar počne. To naj počne rad. Naj bo poklic, vloga mame, žene ... predvsem z delom lahko dokazujemo enakopravnost,« je sklenila pogovor Jelka Velički. Pridobljena izobrazba za opravljanje poklica je danes premalo. Potrebno je nenehno izobraževanje. ■ Naš čas, 8. 3. 2018, barve: CM K, stran 8 8 ZDRAVSTVO 8. marca 2018 Milena Krstič - Planine Šoštanj - 28. februar je svetovni dan redkih bolezni. Gre za bolezni večinoma genetskega izvora, ki so pogosto kronične, napredujoče, degenerativne in imajo težke posledice za obolele in globok vpliv na kakovost njihovega življenja in življenja njihovih bližnjih. Za eno zelo redkih bolezni, NBIA (ne-vrodegenerativno obolenje), ki povzroča hude mišične krče, propadanje nevronov in posledično odpoved motorike, se spopada Tonja Berložnik iz Florjana pri Šoštanju. Pogumnemu dekliču stoji ob strani družina, sestrica Nuša, mama Ana, oče Toni, sorodniki, prijatelji in znanci. Da jih je veliko, bo gotovo pokazal dobrodelni koncert z naslovom S pesmijo in plesom za Tonjo, ki ga v Šoštanju, v športni dvorani osnovne šole Karla De-stovnika - Kajuha pripravljajo v nedeljo, 18. marca. Z nakupom vstopnice ali donacijo bomo Tonji pomagali priti do novega prilagojenega vozila - kombija. Prejšnji teden, ko so bile počitnice, smo potrkali na njihova vrata. Da spoznamo Tonjo. Odprla nam je tri leta mlajša sestrica Nuša. »Jaz bom prevajalka,« se je ponudila. »Tonja težko govori, veste, sporazumeva se s komuni-katorjem za govor,« razloži. Potem pa se nam pridruži mama Ana. »Kaj pa Tonja ... Kje je Tonja?«. »Bolj sramežljiva je, a pride. Najbrž ima malo treme.« Občina je naročila voziček Tonja potrebuje tudi invalidski voziček, s katerim bo brez težav lahko varno prišla iz razreda v razred, tudi k zgodovini, ki jo ima posebej rada. Naročila ga je Občina Šoštanj, izdelan bo posebej zanjo. Predali ji ga bodo takoj, ko bo dobavljen. Računajo, da v prihodnjih tednih. Obiskali smo Tonjo Trinajstletna deklica se bori z redko boleznijo, ki ji povzroča zelo hude mišične krče in odpoved motorike Četudi jo je imela, smo jo hitro premagali. »Ko se Tonja zbudi, najprej poslcrbi za svoje živali. Te ima zelo rada. Potem so na vrsti zdravila, priprava za šolo, kamor zelo rada hodi. V šolo se pelje, tam jo prevzame spremljevalka, kiji pomaga pri vsem, kar potrebuje. Tudi vstati, ko pade,« pravi mama. Padci pa so pogosti. Ne samo v šoli, tudi doma. »Doma je sicer njeno gibanje veliko lepše kot zunaj. Pozna okolje.« Njena bolezen se je začela kazati v 5. razredu osnovne šole prav z nenehnimi padci in motnjami ravnotežja. »Že prej smo opazili, da je, ko je šla iz hiše, šla po travi, nikoli po stopnicah. Kregali smo jo - pa zakaj po travi ... To je naredila podzavestno. Če bo padla, bo na mehko. Mi pa tega nismo vedeli. Padci so se sprva kazali kot nerodnost, kot da ne gleda, kod hodi ... Tako se je začelo. Ko so se kasneje pojavile težave pri govoru, začelo se je z jecljanjem, smo sprva mislili, da je v stiski, stresu ...« Ko bi le bilo to! Potem pa so v celjski bolnišnici ugotovili vzrok njenih težav. Leto in pol je trajalo. »To je za odkritje te bolezni zelo hitro,« pove mama. Ne pove pa, da je k temu prispevala veliko sama. Z milijon in enim podatkom, ki jih je izbrskala na spletu. Gre za bolezen, ki prizadene eno do dve osebi na milijon prebivalcev, Tonja je edina obolela v Sloveniji. Za bolezen (še) ni zdravila, obstaja samo simpto-matska podpora, ki lajša težave. Poleg več kot tridesetih tablet in vitaminov, kijih poje na dan, recimo plavanje. »Zelo rada sem pri Delfinč-kih,« z njenih ustnic prebere Tonja in Šapi. Z njim se pocrklja, ko se zbudi. Nuša. Tako se imenuje skupina s prilagojenimi potrebami, ki deluje pod okriljem Plavalnega kluba Velenje. »V velikansko oporo pri > gibanju so ji, v vodi je to drugače,« pripoveduje mama. Tonja pa s ponosom doda, da gre 24. marca z njimi na tekmovanje. In to v Zadar. Na morje. Na morje gre neznansko rada. In kam še? Odgovor zapiše v komunikator, iz njega se oglasi: »K teti Mateji na Muto. Bazen ima.« Prevozi pa so težava. Velikanska težava. Ko gre družina na dopust, vzame s seboj za premagovanje krajših razdalj veliko trikolo, za premagovanje daljših pa električni skuter. Potrebovali bi novo prilagojeno prevozno sredstvo - kombi. V družini se trudijo. Trudijo z organiziranjem življenja, nabavo zdravil, usklajevanjem urnikov, pregledi, lovljenjem službe . Trudijo se, da jim je lepo, a zna biti to velikokrat precej stresno. Tonja komaj čaka koncert. Sploh ni pričakovala tega, pravi. Pa kakšna predstava in kakšni nastopajoči! Zanjo. Je kakšen komad, ki ga posebej rada posluša, jo vprašam. Prikima in na komunikator zapiše: »Modrijani in Isaac Palma, Hočem le tebe.« Boris Goličnik, organizator dobrodelnega koncerta, tega ni preslišal. Videlo se mu je, da ni. Dobil je rosne oči. Tako kot jih je že enkrat prej. Ko je na njenem Facebook profilu prebral, kaj je napisala, ko je izvedela, da bo morala zaradi lažjega prehranjevanja dobivati injekcije botoksa - 'eni si devajo botoks za lepoto, jaz pa, da bom lažje jedla in govorila ...' Besede, ob katerih se lahko vsak zdrav človek še kako zamisli. Dobrodelna prireditev z naslovom S plesom in glasbo za Tonjo bo 18. marca ob 17. uri v Športni dvorani OŠ KDK Šoštanj. Trudijo se, da jim je lepo. Ledvice in zdravje žensk Velenje - 8. marec je tudi svetovni dan ledvic. Kolektiva zdravstve-novzgojnega centra in referenčnih ambulant javnega zavoda Zdravstveni dom Velenje ga bosta zaznamovala z brezplačnim merjenjem krvnega tlaka in prisotnosti beljakovin v urinu. Aktivnosti bodo izvajali v preddverju laboratorija v velenjskem zdravstvenem domu danes (v četrtek) od 8. do 12. ure. Letošnji svetovni dan ledvic poteka pod geslom Ledvice in zdravje žensk: vključi se, ceni se, informiraj se. Ne po naključju, saj kronična ledvična bolezen predstavlja veliko svetovno javnozdravstveno težavo. Na svetu jo ima približno 195 milijonov žensk in je med osmimi najpogostejšimi vzroki za smrt pri ženskah. Zaradi nje vsako leto umre kar 600 tisoč žensk. Za zdravje ledvic je v prvi vrsti odgovoren vsak sam. Med zlata pravila za ohranitev tega pa sodijo redna telesna aktivnost, zdrava prehrana, zadostno pitje tekočin, predvsem vode, reden nadzor krvnega sladkorja in krvnega tlaka, opustitev kajenja in zmerna uporaba protibolečinske terapije. ■ to Rešiti status negovalcev Evropska komisija je 26. aprila 2017 predlagala Direktivo o »ravnovesju med poklicnim in zasebnim življenjem staršev in negovalcev«, temo, o kateri trenutno tečejo razprave v Svetu Evropske unije. Prihodnji meseci bodo odločilni za to temo, torej za odnose v družinah, kjer je potrebna negovalna pomoč. Ta tema je zelo pomembna za upokojence, saj posega ' v odnos med starši in potomci ter opredeljuje ob tem vlogo posamezne države in njene socialne politike. Predsednik ZDUS, Janez Sušnik, je pred dnevi predsedniku Vlade Republike Slovenije, dr. Miru Cerarju, posredoval podporo ZDUS (vanjo je vključena Šaleška pokrajinska zveza DU z 12 članicami, 11 društvi in klubom upokojencev Gorenje z okrog " 6000 člani), da se pospešijo obravnave in sprejemanju Direktive EU o ravnovesju med poklicnim in zasebnim življenjem staršev in negovalcev. ■ Nekateri ukrepi bodo prinesli resnične spremembe v življenju mnogih Evropejcev. Še posebej koristni so uvedba plačanega desetdnevnega očetovskega dopusta, pravica do petih dni plačanega dopusta za nego na delavca na leto, če je treba skrbeti za vzdrževanega družinskega člana, neprenosljiv plačan starševski dopust (v višini nadomestila, ki velja za bolniški dopust) in pravica zahtevati prožne delovne pogoje, kadar gre za nego. V Sloveniji imamo nekatera vprašanja, predvsem s področja družinske politike dobro rešena, odprta pa so predvsem vprašanja statusov negovalcev. ■ Jože Miklavc Kdor čaka, dočaka. A kje? V iskanju zakonsko dopustnih čakalnih dob pacienti tudi na drugi konec Slovenije Mojea Štrue Dokler je človek zdrav, se s stanjem v zdravstvu običajno ne ukvarja veliko. Toda prav vsakemu se lahko hitro zgodi, da mora k zdravniku in da ga ta napoti do zdravstvene ustanove, kjer je potrebno opraviti določeno zdravstveno storitev. Nekoč je bilo jasno: z napotnico smo se oglasili v najbližji ustanovi, kjer so omenjeno storitev izvajali, se naročili in počakali, dokler nismo bili na vrsti. Tudi če je to pomenilo, da so ljudje včasih čakali predolgo. Ker bolan človek težko dolgo čaka, je sledila slaba volja in mnoge pritožbe. Takrat so pristojni ugotavljali, da sta pomemben razlog za (pre)dolge čakalne dobe razdrobljenost in slaba povezanost med izvajalci zdravstvene dejavnosti. Pritiski in tehnologija so prinesli svoje in danes je sistem naročanja na zdravstvene storitve precej drugačen. Že pri osebnem zdravniku pacient ne bo nujno dobil tiste značilne zelene napotnice, temveč morda le potrdilo o izdani eNapotnici - seveda z vsemi potrebnimi podatki. Tisti, ki niso vešči upravljanja spleta, bodo verjetno tudi ob takšnem dokumentu izbrali možnost direktnega naročanja pri izvajal- cu storitve. Da pa bi tudi manj digitalno spretni državljani izbirali čim bolj racionalno, obstaja brezplačna telefonska številka (080 2445), na kateri se je mogoče pozanimati o čakalnih dobah za posamezne zdravstvene storitve v različnih zdravstvenih ustanovah po državi. Še bolj pregledno pa bo seveda z uporabo spleta. »Podatke o čakalnih dobah zagotavljajo izvajalci sami preko spletne strani https://cakalnedobe.ezdrav.si,« pojasnjuje Črt Kaker z Ministrstva za zdravje in dodaja, da sistem nudi vse izvajalce določene storitve, urejene po čakalni dobi. »S tem sistemom ima vsak državljan enako možnost dostopa do potrebne storitve kjer koli v državi,« pojasnjuje v. d. direktorja Bolnišnice Topolšica Jurij Šorli. Pravi še, da tudi v Topol-šico prihajajo pacienti iz relativ- no oddaljenih krajev v Sloveniji. »Pri nas trenutno pri nobeni od storitev ne presegamo zakonsko dopustnih čakalnih dob, zavedamo pa se, da se lahko zaradi naše majhnosti to hitro spremeni,« še pravi Šorli. Preseganje zakonsko dopustnih čakalnih dob v resnici še ni izredno stanje. To se že dogaja tudi v zdravstvenih ustanovah v naši bližini, pomeni pa predvsem eno: če se boste iz navade (ali kakšnega drugega razloga) odločili, da določeno zdravstveno storitev opravite v vam najbližji ustanovi ne glede na razvrstitev v sistemu, boste morda čakali dlje, kot bi, če bi se odpravili v zdravstveno ustanovo, kjer je za to storitev krajša čakalna doba. Tako se vam lahko zgodi, da boste resnično čakali nedopustno dolgo, vendar pa vam tega ni treba in sistem na spletni strani vas bo takoj ob naročilu na to opozoril. Še več, po naročilu boste na domači naslov tudi v tiskani obliki prejeli opozorilo, da ste izbrali zdravstveno storitev, ki vam je v izbrani ustanovi ne morejo zagotoviti v zakonsko dopustni čakalni dobi. Priložena bo izjava, z izpolnitvijo katere se strinjate s čakalno dobo, ki presega najdaljšo dopustno. Na storitev boste tako naročeni le v primeru, da podpisano izjavo pravočasno vrnete v ustanovo. S takšnim sistemom zdravstvo paciente spodbuja k izbiri izvajalcev, ki lahko zdravstvene storitve opravijo prej. Res je torej, da nov sistem ne pomeni nujno krajših čakalnih dob za storitve pri vam najbližji zdravstveni ustanovi - pomeni pa večjo ' možnost izbire. In pomeni, da imate zagotovilo, da boste ustrezno zdravstveno obravnavani v zakonsko dopustni čakalni dobi. »Tudi v pri- " meru, da v Sloveniji ne obstaja izvajalec, ki bi zagotavljal čakal- ■ ne dobe znotraj dopustne, pacientu ni treba čakati. Informacije o možnostih zdravljenja v tujini podaja nacionalna kontaktna točka pri ZZZS,« še pojasnjuje Črt Kaker. ■ Naš čas, 8. 3. 2018, barve: CM K, stran 9 8. marca 2018 KULTURA 9 Jazz klinika presegla pričakovanja Hkrati z Max klub jazz festivalom je že tretjič zapored potekala Kreativna jazz klinika -Zatrjujejo, da so bile aktivnosti izjemno kakovostne, vzdušje pa odlično Velenje, 2. marca do 3. februarja - Enotedenski sklop skupinskih predavanj, individualnih in ansabmlskih vaj, koncertov in jam sessionov, ki ga je letos spremljal tudi sklop popoldanskih in večernih dogodkov, odprtih za širšo javnost, je ponovno navdušil udeležence Kreativne jazz klinike, ki je v glasbeni šoli Frana Koruna Koželjskega potekala pod umetniškim vodstvom priznanega saksofonista in Ve-lenjčana Jureta Pukla ter mentorstvom osmih priznanih jaz-zovskih ustvarjalcev pretežno z newyorške glasbene scene (Shai Maestro (klavir), Gregory Hutchinson (bobni), Joe Sanders (bas), Melissa Aldana in Jure Pukl (saksofon), Philip Dizack (trobenta), Sachal Vasandani (vokal), Charles Altura (kitara), Miha Koren (bas kitara) in Žan Tetičkovič (jam sessioni)). Na svoj račun niso prišli le glasbeniki, ki so imeli priložnost za neformalno izobraževanje, deljenje izkušenj, povezovanje in druženje, ampak tudi poslušalci jaz-za, ki so lahko obiskali dvanajst večernih koncertov. Letos se je jazz klinike ponovno udeležil na slovenski glasbeni sceni nadvse aktiven kontrabasist Ilj Pušnik iz Mislinje, ki ga vedno znova pritegnejo vrhunski mentorji z različnih koncev sveta. »Gre za glasbenike, ki jih ustvarjalci v jazzu redno spremljamo in cenimo, zato je čarobno, da jih Jure pripelje v Velenje, kjer lahko delamo z njimi. So zelo odprti in prijazni, podajajo znanje, ki je nujno potrebno za ustvarjanje v jazzu, in motivacijo za delo. Prednost takega seminarja je v tem, da se srečamo različni instrumentalisti, ki se med sabo spoznavamo in delimo znanje ter se povezujemo,« je povedal in dodal, da si bo letošnjo kliniko zapomnil po delu, ki je zaradi manjšega števila udeležencev lahko potekalo na še bolj osebni ravni. vredno prijavnine. Veliko smo igrali in mentorji so bili odlični. Sam sem največ pridobil v skupinski igri in komunikaciji z drugimi glasbeniki v zasedbi, pri poslušanju, izbiranju aranžmajev ter igranju v spontanih situacijah.« Iz Maribora je na jazz kliniko prišel študent kitare Tin Vele, ki je želel spoznati, kako na jazz glasbo gledajo ljudje, ki odraščajo z njo, in se od njih na- kar veš o glasbi.« Jazz klinike pa se je prvič udeležil tudi violinist Valentin Štante iz okolice Velenja, ki je zrasel v klasiki, zadnje čase pa se ukvarja z improvizacijo. »Jazz ponuja svobodo izražanja, ki je v klasični glasbi ni v taki meri. Ima tudi več stika s trenutno aktualno glasbo. Realizacija samega sebe je pri improvizirani glasbi višja, saj gre za aktivno uporabo teoretičnega znanja v glasbi, medtem Z zaključnim koncertom so bili zadovoljni tako mentorji kot udeleženci, ki so pokazali viden napredek. Foto: Claudio Sabolčec Leon Jereb iz Slovenske Bistrice je kitarist, ki se z jazzom ukvarja šele dve leti, na jazz kliniko pa ga je pritegnila priložnost za učenje in muziciranje z drugimi glasbeniki. »Res je bilo super, ker so bili vsak večer zelo dobri koncerti in že to je bilo učiti čim več. »Klinika je krepko presegla moja pričakovanja. Mentorji so nam pokazali, kako se ujeti z drugimi glasbeniki na odru, zato je tudi zaključni koncert odlično uspel. Jazz je glasba, ki ti res odpre ušesa in pušča svobodo, da v njej združuješ vse, ko je le-to pri klasični glasbi neko dopolnilo,« je povedal in dodal, da si bo jazz kliniko najbolj zapomnil po vrhunskih mentorjih, ki so ga prepričali ne le kot glasbeni izvajalci, ampak celostni umetniki. Knjižnica širi poslanstvo V občini Šmartno ob Paki želijo bolje izkoristiti tudi ploščad pred knjižnico - Blizu 600 članov si je lani izposodilo skoraj 16 tisoč enot gradiva Tatjana Podgoršek V občini Šmartno ob Paki že nekaj let uspešno deluje tamkajšnja knjižnica, ki organizacijsko sodi pod Knjižnico Velenje. V kraju si prizadevajo, da bi bila še bolj vpeta v dogajanje v lokalnem okolju, da bi bilo njeno poslanstvo v prihodnje še večje, kot je danes. Knjigobežnica, festival vina in grozda Po besedah občinskega tajnika Draga Kovača poskušajo storitve in dejavnost knjižnice približati čim širšemu krogu občanov ter precej bolje izkoristiti možnosti, ki jih ponuja terasa pred vhodom v knjižnico. V ta namen so med drugim že pristopili k projektu Knjigobežnica, za izvedbo katerega bodo poskušali pridobiti tudi evropska sredstva na razpisu Lasa. Projekt je vreden 10 tisoč evrov, predvideva pa ureditev terase s policami oziroma omaro za knjige, ki bodo občanom na voljo vsak dan ob vsakem času. »Gre za to, da bodo lahko bralci knjige podarili, si jih izmenjali ali samo prebrali in jih vrnili in se tudi na takšen način družili.« Če bodo uspešni na razpisu, bodo projekt poskušali izvesti še letos. Poleg tega v sodelovanju s knjižnico razmišljajo tudi o drugih mehkih vsebinah, na osnovi katerih bi lahko postala terasa prostor za različne oblike druženja občanov na prostem v katerem koli času. Ena od idej je priprava festivala poezije na temo vina in grozdja, saj tu uspeva tudi potomka najstarejše vinske trte na svetu - modra kavčina. Udeležba na dogodkih, povezanih z njo, dokazujejo, da je usmeritev prava. V občinskem proračunu je za dejavnost knjižnice namenjenih 40 tisoč evrov na leto. Darinka Bizjak: »Knjižnica v Šmartnem ob Paki se razlikuje od drugih po tem, da je bolj domača, ni le zgolj prostor za izposojo knjig, ampak tudi za druženje, pogovore in še kaj.« Knjižnica ni namenjena sama sebi Darinka Bizjak, knjižničarka v šmarški knjižnici, meni, da bi bila knjigobežnica pomembna pridobitev za knjižnico, predvsem pa za njene bralce, občane. Prav tako druge ideje glede izrabe terase pred knjižnico in njenih prostorov. »Poleg knjigobežnice bi bila lahko ena od aktivnosti Knjižnična debata pod šmarško trto, krajani izražajo željo po kratkih predavanjih na temo zdravega življenja, čas v knjižnici bi otrokom popestrile družabne igrice, živa je ideja v obliki košare z napisom Knjiga, pojdi z menoj. V njej bi bile na voljo knjige brezplačno ali za simbolično vsoto. Knjižnica je med poletjem odprta le enkrat na teden in bralci povedo, da si v tem času želijo pogostejšega »druženja« s knjigami. Lokalna skupnost ima posluh do njihovih in naših potreb, a je denarja premalo.« Knjižnica ima trenutno blizu 600 bralcev, največ med njimi je upokojencev, sledijo zaposleni, predšolski otroci, osnovnošolci, najmanj je srednješolcev. Dobra polovica je domačinov, ostali so iz občin Velenje, Šoštanj in Braslovče, precej je tujcev, ki živijo v tukajšnjem okolju. Lani so si izposodili 16 tisoč enot gradiva, od tega dve tretjini leposlovnih del. Poleg knjižnih novosti je v porastu izposoja knjig z vsebinami za duhovno rast. Knjižnica ni namenjena sami sebi. Poleg osnovne dejavnosti, kot je izposoja knjig, zagotavlja Bizjakova, se v njej odvijajo redne dejavnosti in občasne prireditve za otroke in odrasle. Seznam vseh je zajeten, vse so praviloma dobro obiskane. »Omeniti moram še razstavno področje, kjer se nam v prizadevanjih pridružujejo še otroci šmarškega vrtca, lani tudi Eko vrtca iz Velenja. Še posebej pa moram omeniti razstavo v glavni vitrini knjižnice Oskar Hudales - pisatelj in učitelj. Nastala je v sodelovanju z Muzejem in Knjižnico Velenje ter ministrstvom za kulturo. Prvotno smo načrtovali, da bo odprta le nekaj mesecev oziroma največ pol leta, vendar je zaradi zanimanja postala tako rekoč stalna razstava. Še vedno je živa želja, da bi šmar-ško knjižnico poimenovali po Oskarju Huda-lesu, učitelju, pisatelju, slikarju in kiparju, ki je nekaj let živel v tukajšnjem okolju,« je še dejala Darinka Bizjak. Cankarjevo leto v Velenju V ponedeljek bodo v počastitev Cankarjevega leta v avli male dvorane kulturnega doma odprli razstavo Cankar v stripu in gledališko-stripovski performans Cankar strip Velenje, 12. marca - V avli male dvorane doma kulture Velenje bodo odprli razstavo Cankar v stripu, uro kasneje pa bo v dvorani gledališko-stripovski performans Cankar strip. V Cankarjevem letu se tudi Festival Velenje pridružuje obeleževanju 100-letnice smrti slovenskega pisatelja, dramatika, esejista in pesnika Ivana Cankarja. Projekt Cankar v stripu ima izhodišče v treh stripih, ki so delo vrhunskih ustvarjalcev. Andrej Rozman Roza in Damijan Stepančič sta premlevala Hlapce in ustvarila strip: Hlapci - ko angeli omagajo. Boštjan Gorenc Pižama in Tanja Komadina sta pretresala Moje življenje ter spisala in izrisala Moj lajf. Žiga X Gombač in Igor Šinkovec sta pravičniško premišljevala Hlapca Jerneja in njegovo pravico ter ustvarila stripovsko basen Hlapec Jernej in pasja pravica. Strip so si avtorji izbrali zato, ker je medij, ki dopušča veliko svobode pri interpretiranju in umeščanju nekega dela v zgodovinske, kulturne ali politične kontekste. Komunikativnost, aktualnost in povezovanje besede s podobo bralca pritegne k branju in premisleku močnih Cankarjevih sporočil. Razstava ilustracij avtorjev obiskovalcem razkriva nastanek stripovske predelave in interpretacije Cankarja. Vključuje tudi filmček in tako interaktivno omogoča tudi izvedbo pedagoških programov. Izdajatelj stripovske zbirke je Zavod Škrateljc, avtorica razstave pa Lena Jevnik. Na odprtju bomo prisluhnili kratkemu pogovoru z avtorji ob (cankarjanski) kavi. Ob 19. uri bo v mali dvorani kulturnega doma sledil gledališko-stripovski performans Cankar strip. Izkušnjo raziskovanja Cankarjevega dela, svojega odnosa do Cankarja in videnja njegove neverjetne aktualnosti so Pižama, Roza in Gombač prelili tudi na gledališki oder. Gledalce presenetijo s sproščenostjo in duhovitostjo razumevanja in interpretiranja Cankarja. Ali Cankarjevo neprekosljivo lirično ubesedovanje, njegova kot nož jasna politična stališča ter intimne samoizpovedi živijo v zavesti Slovencev danes kot mit ali pa jih znamo prepoznati v vsej njihovi veličini? Avtorji stripovske upodobitve Cankarja v performansu skušajo spodbuditi gledalce k premisleku njihovega lastnega odnosa do Cankarja in jih povabiti k odkrivanju in branju njegovih del. Prodornost avtorjev besedil in ilustratorjev, ki sodelujejo v projektu, napoveduje precej drugačno razumevanje Cankarja, kakršnega poznamo ali smo ga vajeni iz šolskih klopi. Predstavo so z navdušenjem sprejeli gledalci v Cankarjevem domu in Lutkovnem gledališču Maribor, zato ne dvomimo, da bo tudi v Velenju naletela na odličen odziv. Festival Velenje bo Cankarjevo leto 2018 simbolično zaznamoval tudi z akcijo Na kavo s Cankarjem. Velenjski lokali bodo prejeli podstavke za kavo z dvanajstimi različnimi citati iz Cankarjevih del. Tako bodo obiskovalci ob pitju kave lahko okusili delček literarnega opusa slovenskega proznega velikana. Zofka Tratnik: »Praznika se že spomnim, praznujem pa ne več tako kot včasih. Tudi sicer se ne praznuje tako na veliko. Mi pa otroci še vedno voščijo ob tem dnevu, dobim rože, tako da ta tradicija še velja. Kar se tiče pravic žensk, menim, da se te le izboljšujejo, ampak še vseeno zelo počasi. Sama sem, denimo, zelo razočarana, da imam po tolikih letih dela tako nizko pokojnino.« ■ ■ Naš čas, 15. 3. 2018, barve: CM K, stran 10 10 KULTURA 8. marca 2018 Koncert Lovra Pogorelica Znani hrvaški pianist Lovro Pogorelic se je v torek, 20. februarja, predstavil velenjski koncertni publiki. Interpretiral je dve zahtevni stvaritvi dveh ruskih glasbenih velikanov -Slike z razstave M. P. Musorgskega ter Osmo sonato Sergeja Prokofjeva. Že pred svojim nastopom je v klepetu pred »komorno skupino« poslušalcev izrazil navdušenje nad veliko dvorano glasbene šole in našim koncertnim klavirjem. Sledil je še »objem« s hvaležno velenjsko publiko. Pod prsti Lovra Pogorelica so zazveneli zvoki mogočne glasbene kreacije Modesta P. Musorgskega; med promenadami so se vrstile različne slike - lirske, epske, otroške, šaljive, zasanjane, vse do grandioznega konca - Kijevskih vrat. Od najbolj subtilnih pia-nissimov do prodornega valovanja, naraščanja ter pompoznega, mogočnega fortissima, ki nikoli ni prikrajšan za lepoto in plemenit zvok ... S temi umetniškimi pridihi nas je solist uvajal v to glasbeno sfero, polno edinstvene ruske ter vseslovanske mistike. V drugem delu programa smo prisluhnili Osmi sonati Sergeja Prokofjeva. Pogorelic je suvereno demonstriral še eno rusko moj- strovino, njegova prepričljiva in celo zavidljiva interpretacija pa je na noge dvignila celotno občinstvo. Vse skrivnosti delikatne Prokofjeve partiture je solist serviral na zla- tem pladnju, začinil pa jih je s prefinjenim pristopom, ki se razprostira v široki pahljači različnih karakterjev, od nežnosti in topline do viharnega vivaca na koncu skladbe. Sonata je sama po sebi poezija zvoka in harmonij, v Pogorelicevi izvedbi pa vstopa v čisto novo glasbeno dimenzijo in je pravi balzam za dušo (in ušesa). Razen tehnične superiornosti, s katero razpolaga gospod Pogorelic, navdušuje tudi zvok, ki ga izvablja iz klavirja, barva, ki zapolni sleherni kotiček poslušalca, ton, ki je vedno v skladu s karakteristiko izbrane skladbe. Prvi koncert Lovra Pogorelica v Velenju je občinstvo pospremilo z bučnim aplavzom; pianist se je odločil podariti še tri prav tako navdihujoče dodatke. »Glasba ni poklic, je način življenja,« je uu-metik poudaril na klepetu pred koncertom. Nekaj minut kasneje je to trditev utemeljil za klavirjem, ko je s svojim nastopom povzdignil rusko mistiko v nedosegljive višave. In čeprav so klavirske tipke le črne in bele, so pod prsti Lovra Pogorelica zazvenele kot milijon barv v naših mislih. ■ Nikolaj Žličar ALTIERHATOR Lorenzo Ghielmi navduševal mlade glasbenike Pod vodstvom priznanega organista in strokovnjaka za staro glasbo Lorenza Ghielmi-ja iz Milana je v glasbeni šoli Frana Koruna Koželjskega v Velenju od 15. do 17. februarja potekala že 16. mednarodna orgelska šola. Šolo sta organizirala Slovensko orgelsko društvo in glasbena šola Velenje. Na njej je svoje znanje aktivno bogatilo trinajst učencev, dijakov in študentov orgel, ki so tri dni spoznavali predvsem specifiko izvajanja sever-nonemške in francoske glasbe avtorjev, kot so Johann Sebastian Bach, Nikolaus Bruhns, Dietrich Buxtehude ter Nicolas de Grigny, za katero je tokratni predavatelj zagotovo eden vodilnih strokovnjakov. Najmlajši udeleženci, ki so se na 21. regijskem tekmovanju celjske in koroške regije uvrstili na državno tekmovanje mladih glasbenikov Temsig, pa so imeli priložnost predstaviti svoj tekmovalni program ter dobiti pomembne napotke za svoj nastop na državni ravni. Seminar je v različnih dneh pasivno spremljalo več kot dvajset udeležencev, tako učencev, dijakov, študentov kot tudi orgelskih pedagogov iz Slovenije in sosednje Hrvaške. Baročni orgelski večer Lorenzo Ghielmi je že prvi dan seminarja pripravil tudi pravo glasbeno poslastico, vrhunski orgelski koncert, v sklopu katerega so na orglah dunajske firme Allgäuer v orgelski dvorani glasbene šole Velenje zazvenela dela dveh baročnih avtorjev Girolama Fresco-baldija in Georga Böhma, ki sta pomembno vplivala na glasbeni slog mladega Johanna Sebastiana Bacha, čigar glasbo so obiskovalci slišali v drugem delu koncerta. Interpret je skladbe izvedel s prefinjenim muzikalnim občutkom za fraze in melodijo, živahno virtuoznostjo in smislom za humor ter s svojimi izvedbami navdušil obiskovalce v polni orgelski dvorani glasbene šole. Udeleženci 16. mednarodne orgelske šole pa si bodo Lorenza Ghielmija zapomnili tudi kot prvovrstnega pedagoga, ki se je znal približati tako mladim glasbenikom, ki so svoje druženje s kraljico instrumentov šele začeli, kot tudi k študentom, ki so si orgelsko glasbo izbrali za poklicno pot. S svojim duhovitim stilom podajanja je slušateljem pokazal na prvi pogled skrite zanimivosti glasbenih kompozicij in jih spodbudil k iskanju novih razsežnosti pri interpretaciji orgelske glasbe. „Edina stvar, ki šteje, je motivirati mlade in jim vzbuditi upanje in srečo," so bile besede Lorenza Ghielmija ob zaključku 16. mednarodne orgelske šole, in le upamo lahko, da bo še vrsto let s svojim igranjem in pedagoško dejavnostjo spodbujal mlade k ukvarjanju s tem prelepim instrumentom. ■ Barbara De Costa Akustični koncert na gradu Komenda dali: »Polni smo novega elana, zopet se bomo zakopali v delo in ustvarjali nov material. Veseli smo, da nas ljudje podpirajo in sprejemajo takšne, kakršni smo. Za vse, ki nas še ne poznate, pa nas lahko obiščete na spletu (FB in YT) in poiščete naš najnovejši spot za pesem 8 let in lyric-video za pesem Vdih.« ■ Julijan Golavšek Srečanje z umetnico Evo Kozak Lucijo Rock skupina Alter Ego (Julijan Golavšek - bas kitara, Jernej Černelč - ritem kitara, Luka Ribič - bobni, Jan Potrč - vokal, ritem kitara in solo kitara) je v soboto, 17. februarja, v gotski dvorani gradu Komenda na Polzeli pripravila ekskluziven zasebni akustični koncert ob izdaji videospota za pesem 8 let. Koncert je bil odraz hvaležnosti, namenjen vsem prijateljem, znancem in sorodnikom, ki jih spremljajo in podpirajo na glasbeni poti. Dogodek ob prijetni kulisi, ki jo nudi grad, je skupaj z glasbo ustvaril romantično »po-stvalentinovo« vzdušje. Kratek, a sladek program je obiskovalcem postregel z avtorskimi skladbami skupine, prirejenimi za akustični kitari, bass in cajon, kakor tudi priredbami zlate dobe rockerskih »kušl-balad«. Ob koncu dogodka so člani skupine pove- Kultumica Gorenje vabi v petek, 9. marca, ob 12. uri v razstavišče Gorenje na voden ogled (in druženje s slikarko) razstave del mlade slikarke Eve Lucije Kozak, ki je diplomirala iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, šolala pa se je tudi na Winchester School of Art v Angliji in Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani, kjer je magistri-rala iz biokemije. Zrcalce, zrcalce, na spletu povej Bojan Pavšek Nepozabni utrinki iz mladosti so nostalgičen opomnik na mnoge preživete trenutke, ki se že potikajo po kotičkih bolj ali manj oddaljene zgodovine. Ne glede na to, v katerem časovnem obdobju so se zgodili, nas vsakič znova opomnijo, kako hitro se vrti ta svet. Ta hitrost se zelo nazorno kaže med brskanjem po starih foto albumih. Celotna izkušnja se namreč ponuja v zanimivem paketu. Že nekoliko obledele platnice s ponosom ščitijo dragocene vsebine. Potem so tu nenamerno prirezane glave, nerodne kompozicije, presvetljenost in kakšni razvijalski kiksi, ki postanejo unikatni dekoraterji ovekovečenega trenutka. Komplet videnega zaključuje še bogastvo barvnih palet, ki so se z razvojem fotografije tudi precej spreminjale. Od črno-belih uvertur, preko zemeljsko orientiranih sepija tonov, ki so jim sledili sprani pasteli, pa vse do pretiranih saturacij, popularnih na pragu tretjega tisočletja. Zato te podobe preteklosti sprožajo v nas posebne emocije. Sodobni čas se s tehnološkega vidika še kako zaveda tovrstnih fotografskih dražljajev, saj jih s pridom uporablja pri novačenju novih in aktivnem spodbujanju obstoječih uporabnikov. Kar vzemite v roke svoj pametni telefon in se sprehodite med množico učinkov, ki vam jih ponujajo aplikacije, namenjene fotografiranju ali obdelavi slik. Dandanes se prava (digitalna) zabava v primerjavi z večino (analognih) procesov iz preteklosti prične šele po fotografiranju. Motivi dobijo digitalno dušo, ki ima ob primernem in zmernem doziranju lahko neverjetne učinke. Na prvi pogled neatraktiven pejsaž se lahko le z nekaj kliki prelevi v božansko pokrajino s čudovitimi kontrasti, ki so resen tekmec kateremukoli ambientu iz dežele Oz. Portreti zasijejo z mehkimi retušami ter mozolje in gube obsodijo na izumrtje. Oči postanejo kristalno prodorne. Belina zob zaslepi celo priprte oči. Ustvarja se nov svet. Sicer neresničen, ampak tako zelo zelo privlačen. Te slastne impulze s pridom izkoriščajo socialni mediji, ki nam vsakodnevno ponujajo slastne drobtinice, da nahranijo naše navidezne potrebe. Vedno samo drobtinice, saj moramo ostati lačni. Siti bi začeli tovrstno hrano zavračati. Ledino na tem področju je uspešno preoral že Instagram, ko je na osnovi povratnih informacij uporabnikov v svojo ponudbo dodal različne vizualne učinke. Prednjačijo predvsem barvne korekcije z retro patino. Gre morda za spogledovanje s preteklostjo? Zelo verjetno. Vendar ne gre samo za hrepenenje po njenih dobrih plateh. Je tudi element spreminjanja v sedanjosti. Če je bilo to in to nekoč boljše, zakaj ne bi bilo znova.1 In od tu dalje naj se ta mamljiva pot znova in znova ponavlja - si/ nam zapoveduje tudi Facebook in tedensko lansira viralne foto generatorje, ki slike uporabnikov pomladijo, jih spreminjajo v hollywoodske zvezde, oplemenitijo naslovnice sanjskih revij z njihovimi portreti ali jim poiščejo dvojnike med slavnimi osebami. Našteta je le trenutno vroča roba. In ker je generirana lepota neuporabna, če ni opazna, se mora pomlajen uporabnik/ ca ponovno lansirati v socialni eter oz. v globalno areno fake tekmovanj človeških idealov. Tam se objave s pomočjo všečkov in komentarjev (samo)potrjujejo ali (samo)ponižujejo. Slednje je precej popularno, saj z distance omogoča glodanje digitalnih kosti - mnogokrat do čisto prave krvi. Zato je sodelovanje pri viralnem poveličevanju prirejenih lepotnih idealov vseeno vredno predhodnega premisleka. Ne glede na to, da gre na prvi pogled za simpatične in nedolžne "štose", je njihova primarna (a skrbno skrita) naloga aktivno mazanje kompleksnega aparata, skrbno manipuliranega od njihovega lastnika - spletnih korpo-racij. Pri tem ni njihov namen ustvarjati hvalospevov človeški lepoti, ampak gre samo in izključno za zaslužek. Bogastvo, ki jim ga pomagajo kopičiti naša prikrita hrepenenja. ■ 1 LORENCI, Janko. 2012. Mladina [spletna stran]. April, 13, št. 15, [citirano 2. mar. 2018; 21:35]. Dostopno na spletnem naslovu: http://www. mladina.si/111235/nostalgija/ ■ Naš čas, 8. 3. 2018, barve: CM K, stran 11 8. marca 2018 ""^Jis 107,8 MHz 11 Radijski in časopisni MOZAIK Raje bi užival na toplem, a ne gre Sodelavec Radia Velenje moderator in hkrati tonski tehnik v eni osebi Igor Kukovec je tudi tokrat spremljal finalni izbor popevke za Evrovizijo na kraju samem. Zmaga Lee Sirk in njene skladbe Hvala, ne, ga ni presenetila. »Že pred začetkom se je na hodnikih šušljalo, da bo med osmimi finalistki na Emi zmagala Sirkova, kar se je potem tudi zgodilo. Če bi lahko izbiral sam, bi izbral Laro Kordiš, ker je bila njena pesem nekoliko drugačna, zame je bil zanimiv tudi njen vokal. Leina pesem ni nič posebnega, zato ne verjamem, da bo blestela bolj kot naša lanska predstavnica. Uvrstitve v finalni izbor ji ne pripisujem,« je povedal dan po dogodku, ko je sedel na stol mešalne mize v studiu Radia Velenje. Samo zamahnil je z roko, ko je beseda stekla o počitnicah, na katerih so minuli teden uživali učenci jugovzhodne regije. Za samostojne podjetnike, kamor se uvršča sam, je pojasnil, jih ni, ker mu tega ne dovolijo službene obveznosti. »Seveda, raje bi užival kje na toplem, vendar ne gre. Razpet sem med Ljubljano, Mariborom in Velenjem. Je pa pestro.« V našem radijskem studiu je ob ponedeljkih in sredah popoldan, ko druženje s poslušalci in poslušalkami Radia Velenje popestri še s svojo glasbeno oddajo Rock šok. V primerjavi s komercialnimi radijskimi postajami je programska shema velenjskega radia - po Igorjevih besedah - zahtevnejša. Več je novinarskih prispevkov, poročil in zato manj glasbe. Ta in kultura pa sta njemu najbližji. Preden je pozdravil poslušalce in poslušalke, ki so imeli svoje radijske sprejemnike naravnane na 107,8 mega herca, in jih povabil k poslušanju, nam je Igor Kukovec še dejal: »Po devetih letih sem znova občan mestne občine Velenje.« ■ tp GLASBENE novice Igor Kukovec: »Po hodnikih se je že pred finalnim izborom za evrovizijski nastop šušljalo, da bo zmagala Sirkova. Vidnejše uvrstitve v primerjavi z lansko za našo predstavnico ne napovedujem.« Ed Sheeran je najbolj prodajani glasbenik na svetu Britanski pevec Ed Sheeran je najbolje prodajani izvajalec leta 2017, saj je njegov album Divide dosegel platinasto naklado v kar 36 državah. 27-letnik je poskrbel tudi za najbolje prodajani singel leta. To je skladba Shape of You, ki je po podatkih mednarodne zveze za fonografijo v 32 državah dosegla večkratno platinasto naklado. Izjemen uspeh je po vsem svetu lani doživela tudi njegova balada Perfect. Drugi najbolje prodajani izvajalec leta 2017 je kanadski raper Drake z albumom More Life, na tretje mesto pa se je z albumom Reputation uvrstila ameriška pop zvezdnica Taylor Swift. Na spletu še neobjavljen posnetek Amy Winehouse Na spletu se je pojavil demo posnetek ene od pesmi Amy Wi-nehouse, ki je nastal, ko je bila stara komaj 17 let. Večino demo posnetkov, ki jih je Amy posnela za svojo tretjo ploščo, je vodja založbe Universal Music David Joseph uničil. Takšna odločitev se mu je zdela edina moralna, saj ni želel, da bi material izdali s popravki. Zdaj pa se je na spletu pojavil precej starejši demo posnetek pesmi My Own Way, ki ga je pevka ustvarila skupaj z glasbenikom Gilom Cangom in skladateljem Jamesom McMillanom. Posnetek je nastal, še preden je Amy zaslovela. Pesem so posneli dan pred terorističnimi napadi 11. septembra 2001 v ZDA. Zaradi grozot, ki so se zgodile takrat, so na posnetek nekoliko pozabili, pozneje pa se k njegovi predelavi in objavi niso vrnili. Zgodovina rock glasbe skozi oči rock kitarista Velenjski eMCe plac vabi v soboto, 10. marca, na glasbeno predavanje o zgodovini rock glasbe malo drugače. Skozi oči rock kitarista Franka Juroviča, nekoč tudi kitarista skupine Šank Rock, boste lahko spremljali razvoj Gibson in Fender kitar, ki so najbolj obarvale zvok rock glasbe vse do današnjih dni. Z zanimivimi podatki o njihovem nastanku in glasbenikih bo moč slišati najbolj specifične skladbe iz obdobja od zgodnjih šestdesetih pa vse do po- znih sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Izvedeli boste tudi nekaj o razvoju ojačevalcev in kitarskih efektov - nujne opreme vsakega kitarista. Zanimivo predavanje se bo pričelo ob 21. uri. The Rolling Stones na turnejo po Veliki Britaniji Legendarna zasedba The Rolling Stones se po 12 letih ponovno odpravlja na turnejo po Veliki Britaniji. V sklopu turneje No Filter na Otoku načrtujejo pet postaj, in sicer v Dublinu, Edin-burghu, Cardiffu, Manchestru ter dvakrat v Londonu. Stonesi so v Veliki Britaniji nazadnje koncer-tirali pred petimi leti, ko so nastopili na festivalih Glastonbury in BST v londonskem Hyde Parku. V sklopu turneje pa po Združenem kraljestvu niso koncertirali že 12 let. S koncerti na Otoku se bo pričela evropska turneja No Filter, ki se bo nadaljevala z nastopi v Berlinu, Marseillu, Stuttgartu, Pragi in Varšavi. Lanskoletna evropska turneja je v njihovo blagajno prinesla 11,7 milijonov dolarjev. Štirje koncerti, v Nemčiji, Avstriji, na Švedskem in na Nizozemskem, pa so obveljali za najbolj dobičkonosne koncerte v zgodovini teh držav. Pesmi na albumu Blurryface dosegle zlato naklado Ameriški hip hop duo Twenty One Pilots je dosegel nov mejnik. Vsaka od 14 pesmi na albumu Blurryface je dosegla zlato ali platinasto naklado, je sporočilo ameriško združenje disko-grafske industrije. Zlat certifikat dobijo pesmi, ki zabeležijo pol milijona prodanih izvodov v ZDA, platinastega pa pesmi z milijonom prodanih izvodov. Album Blurryface iz leta 2015, na katerem je tudi uspešnica Stressed Out, je po trditvah ameriškega diskografskega združenja prvi dosegel tovrstni uspeh. Po njegovih navedbah od začetka di- gitalne glasbene dobe, odkar so na voljo primerljivi podatki, nobena druga plošča ni vsebovala vseh skladb, ki bi bile potrjene z zlato ali platino naklado. Plošča Blurryface je sicer v celoti dobila tri platinaste certifikate, kar pomeni, da so prodali najmanj tri milijone izvodov. PESEM TEDNA na Radiu Velenje Izbor poteka vsako soboto ob 9.35. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30. 1. LEA SIRK - Hvala, ne! 2. NUŠKA DRAŠČEK - Ne zapusti me zdaj 3. BQL - Ptica V tokratnem izboru pesmi tedna so se pomerile tri prvouvr-ščene skladbe z letošnje Eme. Največ glasov je tudi tokrat osvojila Lea Sirk s skladbo Ne, hvala!, s katero bo Slovenijo zastopala na izboru evrovi-zijske popevke v Lizboni. Na drugem in tretjem mestu je tokrat vrstni red v primerjavi s tistim na Emi zamenjan. LESTVICA domače glasbe Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas 1. Mladi godci - Naših 10 2. Ansambel Šepet - Ti znaš 3. Ansambel Zaka pa ne - Panika 112 4. Ansambel Plus - Babica 5. Novi spomini - Hej punca 6. Ansambel Narcis - Pred očmi mi cesta pleše 7. Mitja kvintet - Za lepši dan 8. Modrijani - Moja punca rada gunca 9. Poskočni muzikanti - Ta noč bo za naju 10. Vražji muzikanti - Moja si www.radiovelenje.com .radio ve le ni e ..com* zelo NA KRATKO ROCK PARTYZANI Skupina Rock Partyzani je obudila Himno mladosti. Skladbo, nastala je leta 1988, je v originalu prepeval legendarni Agropop. Rock Party-zani pod vodstvom Aleša Klinarja so skladbo na novo posneli, za njeno posodobljeno preobleko pa je zaslužen tudi 25-članski mešani pevski zbor Zborallica iz Stične. MMS 2018 Objavljen je razpis za letošnjo izvedbo priljubljenega festivala Melodije morja in sonca. Za sodelovanje na 38. festivalu, ki bo 14. julija v Portorožu, se morajo izvajalci oz. avtorji skladb prijaviti najpozneje do 25. aprila. Prijavijo lahko največ dve skladbi, pesem pa ne sme biti daljša od štirih minut. GAŠPER RIFELJ Gašper Rifelj velja za enega mlajših izvajalcev, a to ne pomeni, da je novinec, saj je na sceni že deset let. V teh dneh predstavlja novo skladbo Ljubljena, za katero je posnel tudi videospot. Sicer pa se bo Gašper v naslednjih tednih posvečal predvsem plesu -nastopil bo namreč v tv šovu Zvezde plešejo. NATALIJA VERBOTEN Tik pred valentinovim je Natalija Verboten po petih letih glasbenega premora predstavila novo skladbo Del mojega srca. Zdaj predstavlja še videospot. Posneli so ga na dveh različnih lokacijah in to v enem samem dnevu, režisersko taktirko pa je vihtel Niko Karo s svojo ekipo. AMAYA Amaya (Maja Keuc) ne počiva. Pevka, ki že nekaj časa živi v Stockholmu, je na Emi predstavila nov single z naslovom Concrete, ki ga je napisala s švedskimi avtorji. Pesem je nastala na otočku sredi Stockholma, kjer stoji studio Bennyja Anderssona, člana nekdanje skupine ABBA. Naš čas, 1. 3. 2018, barve: CM K, stran 14 12 8. marca 2018 a a Direktor Šolskega centra Velenje Janko Pogorelčnik ^^ (prvi z leve) in ravnatelj Višje strokovne šole šolskega centra Uroš Sonjak (prviz desne) pomenljivo gledata v roke predavatelju na šoli Viljemu Osojniku, ki ob tem ne skriva zadovoljstva. Čvek ugiba, ali je razlog za to družba, v kateri je, ali priznanje, ki ga je dobil kot najboljši predavatelj po izboru študentov, s čimer se menda omenjena še ne moreta ponašati. Velenje, ki ima edinstveno Vzorčno mesto, je za to, da se o njem širi glas, najelo ljubljansko podjetje Agencijo Lin&Nil, ki jo kot direktorica vodi Andreja Jer-nejčič (na fotografiji z Uršulo Menih Dokl iz Gorenja) in je vodila tudi svečano otvoritev in javnosti poročala o njej. Novinarji, na dogodku jih ni bilo malo, so se odkrito spraševali, kako to, da je bil za to najet (in najbrž tudi dobro plačan) ljubljanski piar, ko pa imajo v Velenju svojega. Tisti, ki iz tega okolja poročajo, ga večkrat pohvalijo. Nazadnje so ga kot primer dobre prakse izpostavili tudi na občnem zboru celjskega aktiva društva novinarjev. Zakaj potem taka odločitev? Šoštanj-čanu dr. Urošu Rotniku, bivšemu direktorju Komunalnega podjetja Velenje in še bolj bivšemu direktorju Termoelektrarne Šoštanj, se je sredi februarja na pot postavil Abraham. Da ga ne bi spregledal (beri: jih ne bi spregledal) so mu prijatelji pred domačo hišo postavili velik pano. Seveda ga ni spregledal. Njih pa tudi ne. Kaj so mu prinesli v dar, Čveku ni uspelo zvedeti. Zvedel pa je, da s slavja niso odšli nepotešeni. ZANIMIVOSTI Strah pred podražitvijo toaletnega papirja S Tajvana prihajajo posnetki nenavadnih prizorov, na katerih ljudje množično hitijo v trgovine in si nalagajo polne vozičke toaletnega papirja v strahu, da bo tega nujno potrebnega izdelka kmalu zmanjkalo. Po otoku so namreč zaokrožile informacije, da se bo cena toaletnega papirja v kratkem dvignila za od 10 do 30 odstotkov. Dvig cen je povezan predvsem z gozdnimi požari v Kanadi in znižanjem proizvodnje v Braziliji; zaradi teh dejavnikov se je dvignila cena tone celuloze, ki je potrebna za izdelavo toaletnega papirja, prav tako pa so se dvignili tudi stroški pakiranja in prevoza. Nekateri Tajvanci so po informaciji začeli kopičiti zaloge in nato objavljati fotografije svojih nakupov na družbenih omrežjih, kar je spodbudilo še druge, da so storili enako. Povpraševanje je hipoma tako narastlo, da je v nekaterih trgovinah zares že zmanjkalo papirja. »Prosim vas, da ne delate panike in ne nakupujete brezglavo. Zalog je dovolj, vsak bo lahko tudi v prihodnjih dneh še kupil toliko toaletnega papirja in dru- gih izdelkov, kot jih potrebuje,« je skušal strasti umiriti tajvanski premier William Ali. Skušali so podreti rekord, a ni šlo Na otoku Tahiti so skušali domačini prejšnji teden podreti svetovni rekord v skupinskem igranju ukuleleja. Čeprav se jih je s temi kitari podobnimi glasbili zbralo 6302, rekord ni padel -v Hongkongu je namreč lani skupaj zaigralo 8065 ljudi. Polinezija je sicer nekoč že bila lastnica rekorda v skupinskem igranju na ukulele; leta 2015 je tam skupno pesem zaigralo 4792 glasbenikov, lani pa jim je rekord torej speljal Hongkong. Prejšnji teden so skušali Polinezijci naziv pripeljati nazaj, pri tem pa so bili oblečeni v tradicionalna oblačila in pod vročim soncem na stadionu igrali štiri ure. Čeprav jim ni uspelo, se vseeno zadovoljni. »Hongkong ima šest milijonov prebivalcev, medtem ko jih je pri nas le okoli 275 tisoč,« so dejali organizatorji dogodka. Egiptovska pevka v zapor zaradi besed o reki Nil Egiptovski pevki Sherine Abdel Wahab je sodišče naložilo šestmesečno zaporno kazen, ker je dejala, da lahko pitje vode iz reke Nil povzroči razvoj parazitov v človekovem telesu. Težave si je nakopala leta 2016, ko je na koncertu v Združenih arabskih emiratih namignila, da lahko človek zaradi pitja vode iz Nila zbo- li. »Pijte raje Evian. Je boljša,« je takrat svetovala. Čeprav se je kasneje opravičila, so v Egiptu začeli sojenje proti njej. S svojimi izjavami naj bi namreč žalila državo in razširjala lažne novice. Sodili so ji v odsotnosti, na odločitev sodišča pa se lahko pritoži. Mobilna telefonija na Luni in z avtonomnim pristajalnim in navigacijskim modulom. Kot pojasnjujejo, bo tako mogoče pogosteje prenašati video posnetke v HD kvaliteti gledalcem na Zemlji. Računalništvo uči le s kredo in tablo Ganski učitelj Richard Appi-ah Akoto je pritegnil veliko pozornosti, saj mora zaradi revščine v državi, kjer službuje, za poučevanje osnov računalništva delati le s kredo in tablo. »Rad imam svoje učence, zato bom Medtem ko so inženirji na Zemlji zaposleni z obstoječimi mobilnimi omrežji in njihovo nadgradnjo, so moči združili Vodafone, Nokia in Audi - in sicer z željo, da bi omrežje za mobilno telefonijo četrte generacije postavili na Luni. Dogovorili so se, da bo Vodafone zasnoval omrežje, ki naj bi začelo delovati že prihodnje leto, uporabili bodo Nokijine omrežne komponente, komunikacijski kanal pa bo prvi izkoristil Audi za komunikacijo dveh roverjev Quattro, ki bosta tako izmenjevala podatke med seboj storil vse, da bodo stvari, ki jih učim, razumeli,« je povedal Akoto in nevede pritegnil pozornost podjetja Microsoft. Pri podjetju so izvedeli, da učitelj svoje varovance vseeno poučuje o osnovah programa Word, zato so se odzvali z obljubo, da bodo Akotu zagotovili računalniško opremo. frkanje » Levo & desno « Naš praznik Danes je praznik žensk. Vesele so bile ali še bodo, če bodo dobile kakšne lepe rožice. Ne le moža v rož'cah. Kondicija Letošnja zima je nudila dobro pripravo na spomladanska dela na vrtu. Pogosto smo imeli lopate v rokah. Pred hrupom Vlada je sprejela program varstva pred hrupom. A le za ljudi ob cestah in železnicah. Ne pa tudi za varovanje ljudi pred hrupom ob bližajočih se volitvah. (Pre)visoko Ponudnika za širitev šo-štanjske glasbene šole sta poslala previsoka »predračuna«. Nad pričakovanji. Kot da ne bi šlo za prizidek, ampak za nadzidek. Težko skupaj Nekateri pravijo, da še kar velja, da se Slovenci vse manj radi družimo. Še predvsem pri stavkah pa še posebno težko pridemo skupaj. »Dober« mraz Letos smo bili po dolgem času končno spet priča pravemu mrazu. To je lahko dobro. Morda zato pri nas ne bo toliko pokvarjenih. Obglavljenja Časi, ko so obglavljali ljudi, so vsaj v večini sveta na srečo že za nami. A nekaterim pri nas je že hudo, če obglavljajo drevesa. Tudi to mnogokrat naj ne bi bilo »humano«. Dolga zima Po nekaterih napovedih se nam letos obeta še dolga zima. Če bo res tako, pa morda letos ne bo otepala z repom in uničevala pomladanskega cvetenja in rastja. A se bodo že našli drugačni 'škodljivci'. SOS Ni prijetno, če ljudje obolevajo. A pravi hudič je lahko, če še zdravstvo preveč zboli. Nejevera Mnogi še vedno ne verjamejo, da je voda zdrava za pitje. Razen če je je malo v vinu. Ampak res malo. "»%AS ^ vsak dan Naš čas, 8. 3. 2018, barve: CM K, stran 13 8. marca 2018 ""^Jis PRAZNIK ŽENA 13 Enaki nismo. Pa smo enakopravni? Dan žena naj bi bil praznik ekonomske, politične in socialne enakopravnosti -Moški in ženske niso enaki, kot kaže, pa tudi (še) ne povsem enakopravni Ob dnevu žena mnogi skeptiki opozarjajo, da gre le še za eno različico valentinovega. Posebne ponudbe trgovcev in šopki na vsakem koraku res dajejo tak vtis, toda dan žena je v idejni zasnovi praznik ekonomske, politične in socialne enakopravnosti spolov. Že več kot sto let se praznuje v več kot sto državah sveta, tudi pri nas. Človek bi mislil, da smo v tem času opevano enakopravnost z gotovostjo dosegli. Z enakopravnostjo se ukvarja precej institucij Moški in ženske nismo enaki. Razlikujemo se po biološki in fi- Barbara Pokorny je direktorica Festivala Velenje. Pravi, da ima veliko srečo, da se njena služba in prosti čas radostno prepletata in da ji to v njenem načinu življenja zelo ustreza. Rada ima pozna jutra z mirno in dišečo kavo, njen delovni dan pa se začne okoli devete ure zjutraj in skoraj nikoli ne zaključi pred deveto zvečer. »Včasih tudi bistveno kasneje ... Vmes pa je vrsta službenih obveznosti, kosilo s sodelavkami in skoraj vsak dan kakšna dobra prireditev, ki jo pripravlja bodisi Festival Velenje ali pa drugi organizatorji,« pravi Barbara. Kot dodaja, Ivanka Apatič je delavka iz Šoštanja. Ima dva otroka, a pravi, da bi jih bilo - če bi bilo po njenem - več. Zelo je vesela in hvaležna, da ji je bilo v službi omogočeno, da je dobila prosto, če sta otroka zbolela ali pa zični strukturi telesa, po pristopu k reševanju težav, po načinu razmišljanja, spopadanja s čustvi itn. Toda dejstvo, da nismo enaki, ni težava. Tisto, kar radi dojemamo kot težavo, je pomanjkanje enakopravnosti. Želimo si, da bi ženske za enako delo prejele enako plačilo kot moški, da bi imele enake možnosti zaposlitve, enak obseg opravkov v prostem času, enako možnost uspeha v družbi. Z enakopravnostjo med spoloma se ukvarja precej institucij. Nekatere se ukvarjajo z določanjem ženskih kvot v politiki in gospodarstvu, druge ugotavlja- si večera skoraj ne predstavlja brez ogleda Odmevov, prebiranja dnevnega časopisja in nekaj strani dobre knjige. Ob tem si vzame tudi čas za smučanje in supanje, za počitnice in potovanja ter neskončne klepete ob kavi s prijatelji. Pravi, da se kot ženska počuti lepo, ker je življenje lepo ne glede na spol ali starost. »Verjamem, da tudi moški menijo tako. Zagotovo pa je bistveno lažje biti ženska 21. stoletja kot pa kakšno stoletje nazaj. A sama bi se najbrž tudi takrat za pravice, pravič- imela kakšen nastop. Kot ženska se počuti čudovito, svojo prednost pa vidi v materinstvu. Nikoli ni bila navajena, da bi se naloge, delo delili na moške in jo, da v vseh evropskih državah ženske opravijo več neplačanega dela (gospodinjskega dela in skrbi za druge), moški pa več plačanega dela. Tudi v Sloveniji ženske opravijo bistveno več ur neplačanega dela od moških, oboji pa v primerjavi z drugimi državami nasploh veliko delamo doma. Evropske države z različnimi projekti spodbujajo večjo delitev skrbi za otroke. Na Finskem ogromno truda vlagajo v projekt »dejavnega očetovstva«, v Avstriji pa so v zakonodajo vključili finančne spodbude oziroma t. i. bonus za starše, ki si enakovredno delijo starševski dopust. nost in enakopravnost borila na vso moč,« pravi Barbara. Meni, da so glavne prednosti žensk, da znajo nekatere stvari speljati bolj pretkano in sofisticirano, so bolj empatične in znajo pokazati tudi ranjeno dušo, kar je lahko koristno v mnogih življenjskih situacijah. Slabosti žensk vidi v tem, da stvari prevečkrat jemljejo preveč resno, ne znajo po moško na hitro reševati težav in zato predolgo premle-vajo zadeve, ki običajno že naslednje jutro niso več tako zelo pomembne. Kot še dodaja, sa- ženske, meni pa, da so ženske marsikje bolj iznajdljive, »čeprav imajo tudi moški nekaj pozitivnih stvari«. Ivanka si zna vzeti tudi čas zase. Rada izdeluje rože iz V Sloveniji smo prav na začetku letošnjega leta uvedli dodatnih pet dni plačanega očetovskega dopusta, ki ga lahko očetje odslej uporabijo v skupnem trajanju 30 dni. V pripravi je tudi nova resolucija o družinski po- ma ni pristaš delitve dela na tradicionalne moške in ženske naloge. Zdi se ji, da so moški lahko, denimo, veliko boljši kuharji kot ženske, ženske pa lahko bistveno prej zamenjajo žarnico kot moški. »Na službenem področju so moški zagotovo boljši strategi, medtem ko smo ženske boljše v taktiki. In še nekaj znamo ženske bolje: deliti pohvale!« meni Barbara. Ko jo vprašamo, s čim lahko njo najbolj razveselijo najbližji, odgovori: »Dobro kosilo in šopek tulipanov. To vedno deluje. Poleti pa lahko tulipane zamenja travniško cvetje.« krep papirja, plete ter peče pecivo in piškote. Posebej jo razveselijo izleti z otrokoma ali pa njuna pripravljenost, da ji pomagata pri opravilih. litiki, ki naj bi upoštevala novo družbeno realnost, namreč da se v Sloveniji vse več očetov vključuje v nego in vzgojo otrok. Od idej institucij do vsakdanje prakse Načrti različnih institucij za dvig enakopravnosti so seveda pomembni, a v praksi le malo žensk vidi svoj položaj enakovrednega položaju moškega. Ne gre le za to, da večina žensk v vsakdanu opravi več gospodinjskih del od moškega; dosti bolj boli odrekanje priložnosti. Mlada diplomantka, ki je izobraževanje na svojem strokovnem področju zaključila z odlično oceno, je povedala, da jo pri iskanju službe večkrat zavrnejo zgolj zato, ker sklepajo, da se bo kmalu odločila za otroka. Zaradi delikatno-sti vsebine želi ostati anonimna, govori pa zgodbo mnogih mladih izobraženk, ki iščejo prvo priložnost za delo in občutijo, da ženske (še) niso v enakovrednem položaju z moškimi. O tem pričajo tudi statistični podatki. V Šaleški dolini živi skupaj približno 22 tisoč žensk (in približno enako moških). Med njimi je 43,6 % žensk nad 15. letom starosti delavno aktivnih, 11,6 % žensk pa brezposelnih. Čeprav ima več žensk višjo ali visokošolsko izobrazbo od moških (žensk je 58,3 %, moških pa 41,7 %), je povprečna mesečna bruto plača zaposlene ženske za 3,3 % nižja od slovenskega povprečja - povprečna mesečna bruto plača zaposlenega moškega pa je medtem za 2,8 % višja od slovenskega povprečja. Ženske prevladujejo (jih je več kot tri četrtine) v poklicih zdravstva, vzgoje in izobraževanja, pisarniškega poslovanja, čiščenja in priprave hrane. Moški so praviloma bolje od žensk plačani v vseh poklicih, razen v poklicih oskrbe z vodo, ravnanja z odplakami in odpadki, pri saniranju okolja, v gradbeništvu in prometu ter skladiščenju. V naši dolini 25 % žensk nad 15. letom starosti še ni rodilo, 20 % žensk ima enega otroka, 40 % dva, 11 % tri, 3 % štiri otroke, 0,8 % pet otrok in 0,2 % žensk ima šest ali več otrok. Statistični podatki so seveda predvsem matematične ugotovitve o povprečju. Zgodba vsake ženske pa je unikatna, tako kot tudi zgodba vsakega moškega. Morda bi bilo ob prazniku še najbolj prav prisluhniti različnim zgodbam in dati priložnost vsakemu človeku. ■ Mojca Štruc Darja Pečnik je učiteljica razrednega pouka, poročena 13 let. V zakonu se ji je rodilo šest otrok, od katerih je eden pred porodom umrl. Doma ima torej 12, 11, 9, 7 ter dve in pol leti stare nadobudneže. Ob vrnitvi na delovno mesto po rojstvu šestega otroka je ugotovila, da jiz-manjkuje časa in energije za lastne otroke, zato je kmalu prešla na polovični delovni čas. »A je včasih še to preveč. Hvala Bogu imam moža, ki mi stoji ob strani in mi pomaga pri družinskih opravilih,« pravi Darja. Kot nadaljuje, so vsakodnevno zanjo Nina Krt zase pravi, da je mama 25 ur na dan. Ima pet otrok (Tinkaro, Martina, Aljaža, Davida in Tadeja), kljub temu pa poskuša biti aktivna tudi na drugih področjih. Je podpredsednica Kulturno-umetniškega društva Ravne, vodja otroške sekcije, vodja otroškega pevskega zbora, članica ženskega pevskega zbora Planike in članica Društva prijateljev mladine Ravne. Obiskuje tudi katehetsko pastoralno šolo v Celju, saj hrepeni po poučevanju. Po izobrazbi je profesorica razrednega pouka, a zaenkrat v službo ne hodi, saj je »biti mama petim mladim nadobudnežem, ki imajo na vsak tvoj odgovor še zelo dragoceni večeri, ko otroci zaspijo in najde čas za prebiranje knjig, kakšen dober film, pogovor z možem. Po smrti otroka aktivno sodeluje z Zavodom ŽIV!M, preko katerega sta z možem začela tudi pričevati o njunem življenju in izkušnji. Darja pravi, da možu velikokrat reče, da je ponosna in hvaležna, da je ženska in s tem drugačna kot moški. »Težko razumem tiste, ki bi rade enakost z nasprotnim spolom. Danes smo zašli v nevarnost, da bi žensko prilago- vedno svoj zakaj, naporno, a neprecenljivo,« pravi Nina. Njen vsakdan je poln dogodivščin, smeha, otroške razigranosti, včasih pa tudi solz in žalosti. »Pri nas doma ni vse kot iz škatlice. Okna so polna odtisov majhnih prstkov in noskov, tla so prekrita s kockami, dinozavri in barbikami, naše mize, stoli in odeje pa se velikokrat spremenijo v šotore in trdnjave. Pralnemu stroju pa nikoli ne zmanjka dela,« pove. Kot dodaja, je kot otrok živela v družini, v kateri je veljala enakopravnost med spoloma. Doma je lahko videla tako dili moškemu, namesto da bi poudarili njeno svojskost in drugačnost,« meni Darja. Dodaja, da prav različnost spolov pomeni polnost in bogastvo in je prvi pogoj za žive odnose. »Ni lepšega kot to izkusiti s svojim možem. Ženske danes ne potrebujemo enake obravnave, ampak pogum do sebe. Svojih vrednostnih meril ne bi smele oblikovati po idealu moškosti, ampak naj bi poiskale lastno identiteto. Šele potem bomo imele enake možnosti kot moški. Želim si, da očija s kuhalnico kot mami z lopato v roki. Starša sta jo z vzgledom naučila, da lahko uresničiš svoje želje in cilje ne glede na to, kakšne so in katerega spola si. »Menim, da si mora vsaka ženska zase postaviti glavne naloge in prioritete svojega življenja. Ni važno, ali je to kariera, družina ali kaj drugega, važno je, da jim resnično s srcem sledi. Ker le tako bo srečna in zadovoljna,« svetuje Nina. Prepričana je, da so stvari, ki jih znamo ženske izpeljati drugače od moških. Na bolj prefi-njen, nežen, ženstven način. »In seveda so stvari, ki jih brez mo- bi se ženske veselile svoje ženskosti in da bi živele to, kar so. Naša drugačnost ni pomanjkljivost, temveč je bogastvo,« še dodaja. Kot še pravi, so ženske, za razliko od moških, bolj duhovna bitja, imajo občutek za resnico in lažje ubesedijo svoje občutke ter razpoloženje. Darja pravi, da ne potrebuje daril, čeprav je tudi kakšnega šopka vesela. Najlepše darilo zanjo je možev čas, namenjen samo njej, otroci pa jo grejejo z objemi, z besedami, ko kar tako sredi dneva rečejo »mami, rad(a) te imam« ali naredijo kakšno stvar namesto nje. ških ženske preprosto ne bi mogle narediti. Vzemimo na primer starševstvo. Sama sem veliko bolj vpletena v življenje najinih otrok kot mož. In pri vsem tem vem, da mi mož stoji ob strani. Pridejo trenutki, ko se mi vzpostavljen sistem sesuje, in v tistem trenutku vem, da mi brezpogojno stoji ob strani. To mi daje moč, da lahko prebrodim težavo in grem naprej,« še pravi Nina. Najbolj jo razveselijo presenečenja, ki so kar tako, brez določenega razloga - pa naj bodo kratka sporo-čilca najstarejše hčerke, ki jo pričakajo nalepljena na hladilnik, šopek rožic z domačega travnika in podobno. Kratka anketa o položaju žensk Tim Golavšek: »Skozi zgodovino se je na področju boja za pravice žensk marsikaj spremenilo na bolje, a še vedno ni dovolj žensk na najvišjih položajih v družbi, najsi gre za gospodarstvo, politiko ali znanost. Menim, da so ženske lahko enako ali pa še bolj sposobne od moških, le priložnost jim je treba dati, da se dokažejo. Je pa res, da je velikokrat tako, da je moški v 'ženskem' poklicu zelo cenjen in spoštovan, ženska v 'moškem' poklicu pa se mora ves čas dokazovati, da lahko upraviči svoje ime in svoje sposobnosti ter talente.« Valentina Verhovnik: Stereotipi o ženskah bodo vedno obstajali, mislim pa, da se vedno bolj zavedamo, da le redki držijo. Ženske so danes praktično v vseh poklicih, čeprav v nekaterih res zelo slabo zastopane in dostikrat težko sprejete. Smo pa ženske v zelo drugačnem položaju, ko želimo kariero in družino. Če ženska želi otroka, se vsaj za nekaj mesecev odpove karieri, dejstvo pa je, da tudi po letu ali dveh še vedno ni v enakem položaju kot moški, saj večinoma sploh pri malih otrocih ona skrbi za otroka in domače gospodinjstvo.« Urška Katanec: »Moje razmišljanje o ženski izhaja iz Venere, rimske mitološke boginje lepote in ljubezni. Mislim namreč, da imamo ženske v sebi zakladnico, ki podarja življenje, in to je navdih za vse, kar je ustvarjeno. Ne čutim, da bi bila v manj ali bolj vrednem položaju, kot je moški. Za obstoj sva potrebna oba. Veliko je odvisno od posamezne družine, partnerske zveze, podjetja in družbe, na katero mesto postavlja vlogo ženske. V mojem svetu smo vsi enakovredni: otroci, ženske, moški in starejši ljudje. Zelo me boli, kadar v družbi opazim, da ni tako. Spoštovanje rodi ljubezen, ta pa je ključ do srčne svobode in resnične sreče.« ■ Naš čas, 15. 2. 2018, barve: CM K, stran 14 14 NAŠI KRAJI IN LJUDJE, MNENJA "^AS 8. marca 2018 Vinskogorsko turistično društvo zamenjalo vodstvo Po desetih letih predsednikovanja je Mateja Učakar predala vodenje Turističnega društva Vinska Gora Francu Špeglu - V preteklem letu so s številnimi uspešnimi projekti kronali 30-letnico delovanja - Naprej gredo s polno paro Tina Felicijan Vinska Gora, 23. februarja - V preteklem letu je TD Vinska Gora obeležilo 30-le-tnico delovanja. Praznovanju so posvetili veliko časa in energije, kljub temu pa izvedli vse tradicionalne prireditve in sodelovali na številnih turističnih prireditvah in sejmih doma in v drugih krajih, pa tudi na tujem. Marca so po slavnostni seji priredili revijo zmagovalcev festivalov narodnozabavne glasbe, spomladi so čistili okolico turističnih zanimivosti v kraju in pred veliko nočjo izdelovali butare, desetič zapored so izvedli Družinski vikend na Tuševem, pa Mlinarsko nedeljo, posvetili pa so se tudi učni poti Škrata Bisera, ki jo bodo na meji med občinama Velenje in Dobrna odprli septembra letos. Temu projektu se intenzivno posveča predvsem podmladek društva, ki ga vodi Ana Žerdoner, veliko idej zanj pa so dobili tudi na ekskurziji v Bohinj, kjer so spoznavali tamkajšnjo učno pot. Pretekli konec tedna pa je v Leta 2017 so člani TD Vinska Gora izvedli več kot 50 aktivnosti, za katere so porabili okrog 2150prostovoljnih ur. večnamenskem domu v Vinski Gori potekal volilni občni zbor TD Vinska Gora, saj se dosedanja predsednica Mateja Učakar po desetih letih poslavlja s tega mesta in ga predaja Francu Špeglu, ki je tudi predsednik regijske turistične zveze Saška. Podpredsednik je Tomaž Drev, v upravni odbor pa so dobili dva nova člana. Mentorica podmladka društva ostaja Ana Žerdoner. Mateja Učakar, ki s TD Vinska Gora sodeluje že od prvih dni delovanja društva, saj se oba starša ukvarjata s turizmom, je v tem času nabrala veliko dragocenih izkušenj, kljub predaji vodenja društva pa se delu v turizmu ne bo povsem odpovedala. "Naloge predsednice sem prevzela z veliko volje in energije za nova znanja, ki sem jih v teh desetih letih pridobila veliko. Delo v turizmu je sploh zaradi druženja, novih poznanstev, pozitivnih ljudi zelo prijetno. Zahteva pa veliko časa in vse več znanja s področja informacijskih tehnologij, marketinga in drugih področij, tako da se tudi prostovoljno delo v turizmu vse bolj pro-fesionalizira." Na krilih mladostne energije Pred tremi leti so mlade domačinke obudile delo DPM Ravne. Predsednica društva Nastja Stropnik Naveršnikje za akcije, ki so jih prostovoljke pripravile lani, dobila iskren aplavz. Ravne pri Šoštanju - Društvo prijateljev mladine (DPM) Ravne deluje že vrsto let, a v zadnjih treh letih, odkar so delo v njem prevzele mlade sile, se je res razcvetelo. Lansko leto je bilo zato tudi za krajane Raven zabavno in poučno, saj so množično obiskovali prireditve, ki jih je za otroke in družine pripravilo okoli 20 prostovoljk pod vodstvom predsednice društva Nastje Stropnik Naveršnik. Zato so namenile 800 ur prostovoljnega dela in si prislužile pohvale šoštanjskega župana Darka Meniha in predsednika KS Jožeta Soviča, ki sta jim obljubila še večjo pomoč pri delu. Tudi finančno, pa čeprav so s skromnimi sredstvi tako dobro gospodarili, da v leto 2018 niso stopili s praznim bančnim računom. Lani so pripravili 7 dogodkov, večino v REKS-u in pred njim. Najbolj so udeleženci uživali na vodnem žurčku, na katerem so okolico REKS-a s pomočjo gasilcev in članov Športnega društva Ravne spremenili v pravo vodno mesto s plažo. Tudi letos ga bodo pripravili, prav tako pa tudi izlet v neznano in različne delavnice, ki jih bodo tudi medgeneracijsko obarvali. Lani so namreč pripravili velikonočne delavnice v Gutenbuchelu, na katerih so babice in dedki prenašali svoje znanje izdelovanja snopov na najmlajše. Odlično je uspel tudi ples čarovnic, zato ga bodo nadaljevali. Konec oktobra bo, lani se je na njem veselilo več kot 50 čarovnic. Letos so napovedali še novost: otroke bodo povabili na dan kmetij. Kje in kdaj, pa na občnem zboru še niso razkrili. ■ Mnenja in odmevi Je Velenje turistični kraj? ... In zakaj ni! Marsikateri Velenjčan bi dal roko v ogenj, da je Velenje krasen turistični kraj, a dejstva kažejo, da ni. Ne le zaradi slabega obiska turistov, tudi zaradi dolgoletnega »dojemanja« občinskih političnih garnitur, kaj turizem je in kaj pomeni razvijati turizem. Bohinj se npr. zaveda svojega potenciala, ima vizijo in strategijo, kako ta potencial unovčiti. Je odmaknjen od avtoceste malo več kot Velenje, a ima kar 25 -krat več nočitev! Od leta 2008 do danes je Bohinj povečal nočitve za 75 % iz 310.000 na 550.000 nočitev/leto (vir:rtvslo. si), Velenje za 0,2 % na 22.000 (vir: stat.urad). Zakaj? Velenjska politika (stranka socialnih demokratov -SD) že desetletja na vsake nekaj let sprejme novo »strategijo«, »vizijo« razvoja turizma. Napredek je 0,2 % ... od lani imamo »novo« strategijo ... V mestnem svetu je bilo veliko argumentirane kritike, tudi iz vrst SD. Pa je župan odredil sprejetje. Ta politika ne pozna zdrave pameti, ima moč, oblast in ignoranco. Spet imamo strategijo brez pravih ciljev, še manj pa kriterijev, po katerih bi jo lahko ocenjevali. In uspeh 0,2 %! Mestni svet, ki ga vodi župan Kontič s stranko SD, sicer že dolga leta vodi in vzorno ureja stanje v mestu. A to je »zgolj« vzdrževanje stanja moderne zasnove izpred 50 let. Vzorno tudi vzdržuje socialni položaj občanov, ki pa se niža, a ne očitno (starejši občani Velenja imajo na srečo visoke knapovske pen-zije in pomagajo otrokom, vnukom). Navidezno lagodno stanje pri občanih (a pri vse več ljudeh je že vidno težko »prebijanje« skozi mesec!) povzroča apatijo (ker vidimo veliko hudega po televiziji - mi na srečo »nimamo vojne«). Po eni strani imamo veliko stvari zastonj: Lokal'c, Bi-cy, prireditev in zakusk, različnih »občini prijaznih« projektov, »volilnih« golažev itd. Po drugi strani pa imamo težko situacijo v Šaleški dolini. Kaj se dogaja na Premogovniku? V TEŠ-u? V Gorenju? (Se še spominjamo rezultatov prikrivanja situacije na Vegradu ...?). Današnje stanje v Velenju me spominja na postopek »kuhanja žabe«, ki jo v kotlu na ognju namočite v prijetno mlačno vodo, da ji je lepo, nato pa se skuha, ne da bi se zavedala dejstva, da se je kuhala . zakaj ta primerjava? Ker je potrebno izpostaviti, da smo bili v občini Velenje še pred osamosvojitvijo drugi v Sloveniji po dohodkih na prebivalca, danes pa smo pod povprečjem! Pol Slovenije nas je že prehitelo! Zakaj? Župan in ta občinska politika nas »kuhajo« in mi ne opazimo, da nam gre vse slabše. Ne izkoriščamo potencialov, ki jih imamo, v mestnem svetu pa se drugačnih idej bojijo ali pa jih nočejo prepoznati, ker to niso predlogi (župana oz. stranke SD). Zato nam svetnikom v mestnem svetu omejujejo čas, omejujejo nam tudi svobodo govora, nekateri oblastniki pa se ob tem celo posmehujejo, so arogantni in cinični. Proti takšnemu načinu vodenja mestnega sveta smo se bili svetniki opozicije primo-rani združiti oz. povezati! Tako je bilo tudi ob nasprotovanju sprejetja strategije turizma. Podobno je pri predlogu za revitalizacijo Klasirnice v Pesju, ki jo bomo po besedah župana porušili, ker občinska oblast celo desetletje nima uresničljivih idej oz. vizije . Ker je Klasirni-ca v lasti občine, ima občina nekaj 100.000 evrov izpada prihodkov (za stavb. zemljišče), ob tem pa je za razne idejne projekte in programe v Klasirnici zmetala skozi okna še nekaj dodatnih 10.000 evrov ... Danes se na jezeru postavljata dva nova objekta za kar 7,5 mio. evr s pomočjo EU sredstev (čestitam projektni skupini na MOV za uspeh na razpisu). A za oder smo na uradni predstavitvi izvedeli, da ni pripravljenih idej, programov, kaj bomo tam počeli (projekt je bil celo desetletje na občini v predalu!). Ne vemo niti, koliko bo stalo letno obratovanje, vzdrževanje . Vprašanje o novih delovnih mestih pa se je zaustavilo pri tem, kdo bo novi direktor in kdo bo imel novo pisarno - s pogledom na jezero . (no, saj se ve ...). Velenje so postavile generacije gospodov - Knapov! Knapi in ostali so z vizijo in odrekanji naredili večino dobrega, kar danes uživamo občani. Ne ti iz stranke SD, ki »vse vedo, so za vse stvari najboljši, ki nočejo slišati in ne sodelovati« . ti nas »kuhajo« . kot žabe. In bog ne daj, da pod takšnim vodstvom pride do nepredvidenih situacij na Premogovniku, v Gorenju ., kaj bo z nami, z zaposlitvami v tej dolini? Ta projekt na jezeru, vreden 7,5 mio. evrov, je potrebno realizirati, hkrati pa ga dobro nadzirati, sestaviti čisto novo projektno skupino, ki bo znala in zmogla pripraviti tak program, ki bo postavil Velenje na turistični zemljevid Slovenije in j a, tudi Evrope. Dosedanjih »mislecev« pa se je potrebno izogniti, saj eviden-tno niso opravili naloge. Če se želimo iti turizem, potrebuje Velenje vsaj nekaj tisoč novih prenočitvenih kapacitet in seveda strategijo trženja turističnih programov (kot nadgradnje Muzeja premogovništva, Pike, Velenjskega gradu ...). Velenje ima potencial v turizmu, a potrebuje vizijo! Sam še vedno verjamem v idejo »Velenje kot ameriška Florida, starejšim ljudem prijazno mesto«, ki bi za začetek prinesla več sto novih delovnih mest in posledično razvoj podpornih storitev. Tako bi se vsaj približno približali Bohinju. Velenje potrebuje tudi več zdrave pameti, idej, širine, predvsem pa potrebuje spremembo v vodenju! Če se res želimo iti turizem, bi bilo potrebno najti in biti uspešen še na kakšnem EU razpisu, npr. za izgradnjo novega hotela ali dveh oz. drugih prenočitvenih kapacitet. Za konec dajem javno pobudo županu, da poišče način in sredstva za programe na jezeru v že sprejetih proračunih za leto 2018 in 2019 (saj smo slišali na predstavitvi, da teh sredstev ni). Potreben bo rebalans, da se oplemeniti 7,5 mio. evrska investicija. Spomenikov ne potrebujemo, potrebujemo nova delovna mesta! Velenje, SREČNO! a Matej Jenko, neodvisni svetnik v MO Velenje Kaj drži in kaj ne? »Odgovor gospodu Luki Mi-hevcu«, objavljen v deveti številki tednika Naš čas z dne 1. marca 2018 kot odgovor Službe za odnose z javnostjo Mestne občine Velenje na moj odziv z naslovom »Ne cerkev, niti Cerkev«, objavljen v osmi številki istega tednika z dne 22. februarja 2018, je zavajanje in zamegljevanje. Prvič. Nihče od predstavnikov Župnije Velenje - sv. Marija ni nikoli trdil, da je obstoječa cesta mimo župnišča dobra rešitev. Ravno nasprotno. Mnogi imajo kritične pripombe tako glede njene izgradnje kot tudi njenega obstoja. Ker pa je v načrtu izgradnja nove ceste, ki bo za razliko od obstoječe dvosmerna, kar pomeni tudi dvakrat več prometa, želimo, da se realizira najboljša možna rešitev. Ker po našem mnenju tista, ki nam je bila predstavljena, to ni, smo podali nekaj pripomb nanjo. Drugič. Predstavniki Župnije Velenje - sv. Marija si ne delamo utvar, da bo Mestna občina Velenje spreminjala prostorske akte po naših navodilih. V zgoraj omenjenem odzivu sem zapisal, da je nekaj posameznikov na načrt terena narisalo predlog trase za novo cesto zgolj zato, ker je bilo v članku z naslovom »Bo zahteva cerkve spodnesla prenovo Starega Velenja?«, objavljenem v šesti številki tednika Naš čas z dne 7. februarja 2018, navedeno, da so bile upoštevane zahteve predstavnikov župnije, kar ni res. Tretjič. Naštevanje, kdaj vse se je spreminjalo prostorski akt, je brezpredmetno. Kot tudi zaključek, da se Župnija Velenje - sv. Marija strinja s potekom ceste, ker ni podala nobenih pripomb v zadnjih postopkih leta 2012 in 2015. Dejstvo je, da smo bili predstavniki župnije ustno seznanjeni z načrtovano traso nove ceste na prvem sestanku z gospo Rednjak in njenim sodelavcem 28. 11. 2017. Ko je bila načrtovana trasa tudi vrisana, smo imeli drugi sestanek, ki je bil 25. 1. 2018. Razlog za oba sestanka je bila namera Mestne občine Velenje, da odkupi župnijsko parcelo, na kar iz že navedenih razlogov nismo pristali. Četrtič. Po moje je pametno, če se že v začetni fazi načrtovanja projekta, ki vključuje odkup nekega zemljišča, pri lastniku tega zemljišča pozanimaš, ali je sploh pripravljen prodati svojo parcelo -in ne da načrtovanje izpelješ do konca, nato pa lastnika postaviš pred dejstvo, da potrebuješ njegovo parcelo, ter ga izsiljuješ, da je od tega odvisen celotni projekt. Ko ti ne uspe, pa zganjaš cirkus. Petič. Trditev, da ne drži, kar sem zapisal, da je izjavila gospa Rednjak glede Upravne enote in Zavoda za varstvo kulturne dediščine, je žaljiva. Na obeh omenjenih sestankih ni bilo nikogar iz Službe za odnose z javnostjo MOV. Predstavniki župnije, ki smo bili, pa vemo, kaj smo slišali. Verjetno nismo imeli vsi prisluhov, ne? Vsekakor smo se nečesa naučili - da je treba sestanke z uslužbenci Mestne občine Velenje snemati. a Luka Mihevc .radio velenje Naš čas, 8. 3. 2018, barve: CM K, stran 19 BISERI 15 8. marca 2018 «»SÜAS 15 * BISERI maturantskega plesa 2018 Modna zapoved leta je sijoč in svež obraz Leto 2018 se je šele dobro začelo, a je že znano, kateri modni trendi bodo letos najbolj zaželeni, ne glede na sezono. Na tednu mode v New Yorku so že predstavili lepotne trende, ki jih bomo slavili spomladi in poleti 2018. Seveda ti trendi veljajo tudi za vse, ki se pripravljate na nepozaben maturantski ples, pa naj gre za maturantke ali njihove mame, prijateljice ... Nasvete vam je tokrat pripravila viza-žistka Mirela Muminovic, ki pravi: »Če želite slediti trendom leta 2018, je vse, kar morate storiti, to, da poudarite svojo naravno lepoto. Poskrbite, da bo vaša koža sijoča in zdrava, za to bo poskrbela primerna krema, ogromna količina vode ter nekaj trikov umetnikov ličenja.« Te vam razkriva v nadaljevanju. »Mat« je preteklost Res je, da se ves čas borimo proti sijaju na obrazu in se dnevno trudimo, da bi ga matirali, ven- Tatjana Podgoršek Čebelarska družina Šmartno ob Paki namenja vzgoji mladih članov vrsto let veliko pozornosti. Tomaž Lesnjak, njen predsednik, ugotavlja, da vztrajno in strokovno delo z njimi daje dobre rezultate. Lani so svoje vrste okrepili s 5 mladimi člani, v krožku na šmarški osnovni šoli v tem šolskem letu usposabljajo 7 učencev. »Z mladimi krepimo svoje vrste, tako da nas je že 30, povprečna starost članov v naši družini je blizu 40, v mnogih tovrstnih društvih v Sloveniji pa okoli 60 let. To je spodbudno, prinaša pa s seboj določeno odgovornost, saj je treba mlade čebelarje ustrezno izobraževati. Izkušeni člani smo jim na voljo, a tudi mi moramo slediti novostim dar leto 2018 prinaša spremembe na tem področju. Mat pudri so postali preteklost! Osvetljevalci bodo tako postali vaši najljubši make-up izdelki. Svež in zapeljiv obraz bo številka ena na lepotni lestvici leta 2018. Izbiro podlage je treba prilagoditi tipu kože: za suho kožo je primerna kremna podlaga, ki vsebuje več maščob in vlažil-nih sestavin ter omogoča dobro prekrivnost, za mastno kožo pa izberite tekočo podlago, ki vsebuje malo maščob in pudra. Tudi barva podlage je pomembna, saj se mora ujemati z barvo polti. Pri nakupu jo testirajte na obrazu ali vratu in ne na zapestju. Prvi korak pri ličenju je nanos vlažilne kreme - namažemo jo na obraz, vrat in dekolte ter počakamo, da se vpije. Nato sledi nanašanje korektorja v svetlem odtenku na začrtane linije pod-očnjakov. Veliko žensk ne uporablja barvnih korektorjev, a tudi ti so zelo pomembni, da bo končni pri varstvu čebel in pridelavi čebeljih pridelkov. Zanimanje za to je zadovoljivo, a udeleženci raznih predavanj vse bolj ugotavljamo, da bo treba program izobraževanja na nekaterih področjih nekoliko prenoviti.« Na nedavnem občnem zboru družine je Lesnjak potrebo po pridobivanju dodatnih znanj podkrepil z vse zahtevnejšimi letinami zaradi vse pestrejših čebelarskih sezon. Narekujejo jih vremenske neprilike, ki zmanjšujejo pridelek medu, več skrbi pa zahteva tudi zdravstveno varstvo čebel. Poleg izobraževanja in dela z učenci čebelarskega krožka nameravajo letos opraviti nekatera vzdrževalna dela na čebelarskem domu, sodelovati v akcijah Čebelarske zveze Slovenije 'dan odpr- rezultat popoln. Za naravno rdečico, ki jo želimo prikriti, uporabimo zelen korektor. Svetlo vijoličen odtenek bo pomagal nevtralizirati vse rumene tone, zaradi katerih je koža videti čudna, in dodal malo zdrave barve obrazu. Če ste zelo svetle polti, potem bo korektor v breskvini (lososovi) barvi omehčal vse temne rjavkaste lise in sence, zaradi česar jih bo- ste nato s podlago z lahkoto prekrili. Če pa je vaša polt temnejša, pa poskusite z oranžnim ali celo rdečim korektorjem. Nanesen korektor z blazinicami prstov dobro vtremo v kožo in zabrišemo prehode. Podlago za make-up (tekoči puder) nanesemo v zelo tanki plasti. Nanesemo jo lahko tudi z navlaženo gobico iz lateksa, tako da z gobico tapkamo po koži. Pazimo na prehode pri lasišču, ušesih, vratu in dekolteju, ki jih je treba na koncu zabrisati s čisto gobico. Počakamo minuto ali dve, nato pa lahko nanesemo fik-sator vodico v razpršilu, ki bo utr- tih vrat čebelnjakov' in 'medeni zajtrk', promovirati čebelarstvo tudi med najmlajšimi, na raznih sejemskih prireditvah. Tako kot minuli dve leti so se s podarjenim medom vključili v dobrodelno akcijo Drobtinica, sodelovali na prireditvah ob občinskem prazniku ter z drugimi društvi v lokalni skupnosti. »Začeli smo pogovore s šmarškim turističnim društvom in tukajšnjimi vinogradniki o morebitni popestritvi ponudbe na vinski turistični poti s produkti čebel. Vsekakor pa moramo letos začeti priprave na jubilej, ki ga praznuje družina prihodnje leto, ko beležili 90-letni-co delovanja. Upamo, da nam bo pri tem stala ob strani občina, s katero tudi sicer dobro sodelujemo,« je še povedal Tomaž Lesnjak. a dila podlago. Za razliko od pudra v prahu, ki kožo matira, bo vaš obraz sijoč in svež. Po želji lahko na lica nanesemo še rdečilo. Rožnati odtenki so primerni za svetlopolte, bronasta barva pa za rumenkasto polt ali zagorelo kožo. Nanaša se z velikim košatim čopičem od vrha lične kosti diagonalno proti notranjosti obraza. Pri nanašanju rdečila za lica je pomembno, da ga nanesemo malo in da prehode neopazno zabrišemo. Nekaj trikov in skrivnosti Z ličenjem skušamo poudariti na obrazu to, kar je lepo, obenem pa prikriti pomanjkljivosti. Pripravila sem vam nekaj trikov in skrivnosti vizažistov. Če boste v letu 2018 nosile karkoli od naštetega, ne boste mogle zgrešiti. Oči ali ustnice - Načeloma velja, da prenese obraz le en poudarek - ali poudarimo oči ali pa ustnice. Če bi poudarili oboje, bi ustvarili vsega preveč oziroma videz klovna. Umetniki ličenja svetujemo tudi, da močno poudarimo samo zgornje trepalnice, kar res odpre pogled, spodnje trepalnice pa obarvamo le malo, z enim potegom maskare. Danes so umetne trepalnice veliki trend, ampak morajo biti kvalitetne, mehke. Izberite raje goste trepalnice kot pa dolge, tako boste poskrbele za zapeljiv pogled. Intenzivna obroba oči - Ta trend ličenja je kot nekakšno barvanje s prsti za odrasle. Vzemite katerokoli močno barvo (oranžna, modra ali črna) in jo z eno potezo nanesite na veke. Natančnost ni Zahvala za pomoč ob požaru Na začetku decembra lani mi je do tal pogorel stanovanjski objekt in vse, kar je bilo v njem. Ostal sem popolnoma brez vsega. V tej težki situaciji sem spoznal veliko dobrih ljudi in organizacij, ki so mi pomagali začeti iz nič in mi olajšali prve peklenske mesece in skrbi. Poleg tega, da so gasilci PGD Šalek v nekaj minutah začeli gasiti požar, so pod vodstvom Janeza Hiršlja in Marka Goveka organizirali humanitarno akcijo pomoči in celo sami prispevali zanjo. Bivši sodelavci iz velenjske poslovalnice Abanke, d. d., so mi takoj ponudili pomoč, obenem mi je sindikat Abanke na pobudo Alenke Kikec in Maje Dermol dodelil izredno pomoč. Sosedje KS Paka pri Velenju in MO Velenje z Bojanom Prelovškom iz civilne zaščite so me presenetili z njihovo pomočjo in mi zagotovili nekaj oblačil, hrane in čiščenje pogorišča. Vsem se iskreno zahvaljujem. Poleg navedenim se zahvaljujem za pomoč tudi Matjažu Končanu, Vladu Praprotni-ku, Borisu Rednaku, Marini Ostrovršnik, Mariji Pintarič, Silvi Tamše, Radiu 1, Šaleškim trem kraljem, Našemu času in vsem, ki so mi kakorkoli pomagali. a Emil Rednak nujna, če jo želite, uporabite čopič ali svinčnik. Takšen artistični videz je primeren zlasti za večerne zabave. Svetleče ustnice - Bleščilo za ustnice je vrhunec priljubljenosti doživelo v 90. letih prejšnjega stoletja, zdaj pa se je ponovno vrnil. Po obdobju mat teksture so svetleče ustnice prava poživitev in se jih že veselimo. Prehitite pomlad in si ustnice že zdaj odeni-te v bleščeč sijaj! Polne ustnice? Ne, ni vam treba k estetskemu kirurgu. Polnejše ustnice lahko dobite tudi s pomočjo korektorjev, posebnih izdelkov ter pravilnega nanašanja šminke. Kristalčki na očeh - Poleg močnih barv na vekah lahko oči poudarite tudi s kristalčki, ki jih prilepite na zgornjo ali (še bolje) pod spodnjo veko. Uredite obrvi - Urejene obrvi, ki v lepem loku zaokrožijo oči, jih »odprejo«. Oblikovanje obrvi je bolje opraviti zvečer pred spanjem in ne tik pred ličenjem, saj lahko koža zaradi puljenja pordeči. Predlagam, da vaše obrvi ureja kozmetičarka, ker se hitro lahko zgodi, da vam končni izdelek ne bo všeč. Kupovanje šablon za obrvi ni dobra ideja, za šablono uporabite svoj obraz, ker je edinstven. Osvetljevalec je kraljeval na sceni lansko leto, vendar tudi letos ne namerava tako zlahka predati svoje vladavine. Ta izdelek še vedno ostaja sestavni del naših kozmetičnih torbic, vendar tokrat obarvan v rožnate in zlate odtenke. Res je, osvetljevalci zlatih odtenkov, kot tudi tisti rožnati, bodo povsod okrog nas. In to v takšnem nanosu, ki se ga zlahka opazi. Nikoli ne varčuj pri nakupu čo-pičev. Prav slednji lahko popolnoma skazijo tvoj videz, tako bodite pozorni pri nakupu čopiča za nanos podlage ali senčila. Umetniki ličenja imamo ogromno čopi-čev, ampak pogosto uporabljamo prste. Nanašanje s prsti je priporočljivo za vse kremaste podlage, saj toplota prstov segreje pigmente in se tako enostavno razmažejo. Dobra lastnost prstov je tudi ta, da pudra ne vpijajo vase, zato bo skoraj vsa količina pristala lepo namazana na obrazu. In kar je najbolje, prste imate vedno na voljo, vendar ne pozabite: pred nanosom morajo biti čisti! Vzemi si čas. Za popoln videz potrebujete nekaj več časa, saj morate dobro zabrisati meje med ličili. Nekaj več truda se poplača! a Mirela Muminovic Razvajanje v mestu omogočajo: A1 Slovenija Velenje art Optika cvetje Iva, Gregor Gradišnik, s. p., Eda-mo - Živi Modoespresso Momento, Frizerski saloni Figaro, Frizerstvo Boom, Hotel Paka, Hummel Trgovina, Malinca - Polna Shramba Zdravja, Office&More, Optika Fortuna, Pletenine Špenko, Poročni salon Jasana Dizajn, Presta Center, Proteini.Si Shop Velenje, Rock Box, Studio Jantar, Tie-sy, Metka Tratnik, s. p., Trgovina Diva Točeni Parfumi, Trgovina Image, Trgovina Merot, Trgovina Sax, Urarstvo, Zlatarstvo Tamše Erih, s. p. Bownova terapija je nežna manualna tehnika, pri kateri terapevt preko vlaken z nežnim raztezanjem ter manipulacijo mišičnega tkiva in fescije vnaša v bolnikovo telo dražljaje. Dražljaji v telesu povzročijo procese, ki fizično in energijsko stimulirajo telo. Terapija je zaradi svoje izjemne učinkovitosti zelo priljubljena v Avstraliji. ZDA. Veliki Britaniji in Nemčiji. Vse več pa jo uporabljamo tudi v Sloveniji, saj jo lahko varno uporabimo pri vseh - od novorojenčkov do starejših ljudi, pa vse do športnikov in celo nosečnic. Bownovo terapijo svetujemo pri bolečinah v hrbtu, vratu, glavobolih, migrenah, sinusitisu, težavah s sklepi (bolečine, otekline zmanjšana gibljivost), pri zamrznjeni rami, teniškem komolcu, bolečinah v čeljustih, akutni in kronični utrujenosti, stresu, prekomerni mišični napetosti, rehabilitaciji po operacijah, motnjah v dihalnem, prebavnem, reprodukcijskem in hormonalnem sistemu (astma, zaprtje, lajšanje težav med nosečnostjo in po porodu), menstrualnih motnjah in bolečinah, predmenstrualnem sindromu, pri dojenčkih (kolike, nespečnost, razdražljivost, simptomi cerebralne paralize, travmatično rojstvo, razvojne motnje). Zelo dobri rezultati se kažejo tudi pri preventivni uporabi bovvnove terapije ali kot terapija za popolno sprostitev. Svetovne raziskave namreč kažejo, da le-ta zelo učinkovito vpliva na avtonomni živčni sistem, saj izboljšuje gibljivost ter zmanjša ali celo odstrani vzroke bolečin v miofasciji, pospeši pretok limfe ter zmanjša napetost in vodi do popolne sprostitve. V mnogih primerih je tako učinkovita tudi, ko druge terapije niso. Promocijska cena za ženske v mesecu marcu 2018: 33,60 € Informacije in naročanje: T: 03 757 62 70 E: zdravstvo@unitur.eu www.terme-zrece.eu Vztrajno delo z mladimi daje rezultate Povprečna starost članov Čebelarske družine Šmartno ob Paki blizu 40, v ostalih društvih približno 60 let - Z vinogradniki o vinsko-turistično-medeni poti Naš čas, 15. 2. 2018, barve: CM K, stran 16 16 ŠPORT 8. marca 2018 »Čas bo pokazal ...!« Velenjskemu kapetanu že drugič ni bilo dano zaigrati za najboljšo slovensko izbrano vrsto, a se ne da Športniki se ves čas srečujejo s poškodbami. Enim je boginja Fortuna (v rimski mitologiji boginja sreče, usode ...) bolj naklonjena, drugim manj. Mer slednjimi je tudi velenjski kapetan Niko Medved, ki se je poškodoval na tekmi lige prvakov s švicarskim Kadettnom. Nato se je čez nekaj časa vrnil, pa se mu je poškodba spet ponovila. Nekoliko sreče je vendarle imel, da ni bila prizadeta njegova 'prava', desna roka. Pa vendarle ga je to kar za dolgo odtegnilo s parketa, preprečilo mu je tudi, da bi oblekel reprezentančni dres, kar je vsekakor želja vsakega športnika. Pri- ri je pokazal odlično igro in dosegel tudi tri gole, je v enem od dvobojev v obrambi začutil bolečino v rami. Takoj je vedel, da je sanj konec. »To je bilo še toliko težje, saj sem se že videl v Zagrebu, kamor bi s soigralci odpotoval naslednji dan. Razočaranje je bilo resnično veliko. Tako pač je. Nič nisem mogel in sprijazniti sem se moral, da bom soigralce spremljal le kot gledalec. Zgodilo se je ob nepravem času; a to moraš sprejeti in nato čakati na novo priložnost. Verjel sem, da sem bom vrnil še močnejši. In danes sem bil znova na parketu« Podobno se mu je zgodilo tu- zna: »Zelo sem si želel zaigrati za reprezentanco. Selektorjevega povabila sem se zelo razveselil. Vsakemu je težko, tudi meni, če moraš igro soigralcev spremljati kot gledalec in jim ne moreš pomagati na parketu. Tako pač je. Pravimo, da smo proti temu zlu v obliki poškodb nemočni. Ne veš, kdaj te bo 'objela'. Ko se to zgodi, nestrpno čakaš, da se boš vrnil. Ta poškodba se je nepričakovano dolgo vlekla. Na tekmi 15. kroga lige Seha poroti Metalurgu je po dolgem času spet zaigral. »Nisem želel tvegati s hitro vrnitvijo, da se ne bi ponovila bolečina. Treniral sem, kolikor sem lahko, in poskušal ohranjati moč, vendar je povsem drugače, če si zdrav. Šele zadnji trenutek pred tekmo (z njim smo se pogovarjali takoj po tekmi z makedonskim podprvakom) mi je zdravnik dal zeleno luč, da se lahko pridružim soigralcem.« Trener ga tokrat še ni toliko obremenil kot druge. Dosegel je dva gola, enega iz igre, drugega s sedmih metrov. S časom, ki ga je preživel na parketu, je bil zadovoljen. »Nisem občutil bolečin. Poškodba pa je vsekakor še živela v moji podzavesti in seveda sem pazil, da se v kakšnem dvoboju ali skoku oziroma padcu na parket ne bi ponovila. Vem, da bo trajalo še nekaj časa, da bom povsem brezskrben, in trdo bom še moral delati, da bom povsem v redu. Najvažnejše je, da sem se vrnil. Upam in verjamem, da bo moja igra slejkoprej takšna, kot je bila pred tem.« Poškodba rame oziroma njena ponovitev mu je preprečila in se je moral zadnji trenutek odpovedati nastopu na januarskem evropskem prvenstvu na Hrvaškem. Odveč je poudarjati, da se je težko sprijaznil s tem. In najbrž se je vprašal, 'zakaj se mi je to spet zgodilo'. Na zadnji pripravljalni tekmi v Velenju, drugi s Srbijo, na kate- di pred leti, ko je bil prav tako na reprezentančnem seznamu. »Ja, takrat mi je nastop preprečila poškodba kolena. Vemo, kakšna igra je rokomet. Veliko je neposrednih stikov med igralci. Sprijazniti se moraš, da nesreča nikoli ne počiva.« Spomnili smo ga, da je tudi takrat verjel vase in besedam, ki jih je izrekel, ko smo ga vprašali, ali še upa, da bo kdaj zaigral za najboljšo izbrano vrsto. Njegov odgovor je bil podoben sedanjemu: »Čas bo pokazal, a sanje ostajajo«. Čas je res pokazal. »Sicer je malo dolgo trajalo, ampak dočakal sem povabilo v reprezentanco. Znova pa mi ni bilo dano zaigrati v njej. Sedaj sem v povsem enakem položaju. Vse bom storil, da se vrnem v formo, v kateri sem bil pred novim letom in s katero sem si priboril selektorjevo povabilo. Ga bom res znova doživel!? Ne vem. Čas bo pokazal ...« Ta konec tedna se za Nika in igralce Gorenja začenjajo nastopi v državnem prvenstvu. Zaradi igranja v ligi prvakov in regionalni ligi Seha so prvi del domačega prvenstva skupaj s Celjani izpustili, priključili pa se mu bodo sedaj, v končnici za prvaka. Njegova želja in želja vseh v klubu, enako pa tudi njihovih ljubiteljev je: 'naslov'! ■ Stane Vovk Velenjčani v boj za prvaka Jim bo po petih sezonah uspelo prekiniti prevlado Celjanov? Z včerajšnjo zaostalo tekmo 16. kroga med Koprom in Dobovo so v prvi rokometni lige NLB sklenili redni del prvenstva. Najboljšim štirim moštvom se bodo v končnici za 1. do 6. mesto pridružili Celjani in Velenjčani, drugih šest pa bo igralo v skupini za obstanek. Aktualni prvaki in podprvaki so redni del izpustili zaradi nastopanja v ligi prvakov in regionalni ligi Seha. V obeh skupinah bodo odigrali deset dodatnih krogov. Najboljša štiri moštva bodo v redni del prenesla vse osvojene točke v rednem delu, prvaki in podprvaki pa bodo enako kot v pretekli sezoni končnico začeli z enakim številom točk kot Ribnica, ki je v prvih osemnajstih krogih prikazala najboljšo igro. Razočaral je gotovo Koper, ki je brez upoštevanja včerajšnjega rezultata z Dobovo po 18 krogih zasedal četrto mesto. Iz lige bosta izpadli moštvi, ki bosta v skupini za obstanek končali na zadnjih dveh mestih. Velenjčani bodo krenili v končnico odločeni, da prekinejo prevlado Celjanov v slovenskem rokometu. Pred začetkom sezone so namreč odločno napovedali igro za oba naslova. Zdi pa se, da bi sezono 'rešili' že z osvojitvijo prvenstvenega, ki ima v domačem tekmovanju seveda največjo težo. Obojim pa bodo gotovo skušali štrene mešati tudi drugi udeleženci skupine za prvaka. Na uvodni tekmi končnice za prvaka bodo v nedeljo gostitelji (ob 19.00). Njihov nasprotnik bo četrto moštvo po rednem delu. Je to Koper ali Loka, je bilo znano po včerajšnji zaostali tekmi na Obali. V tej številki Našega časa boste ta rezultat zaman iskali, ker je bil tednik v času tekme že natisnjen. Drugi pari 1. kroga skupine za prvaka: Koper/Loka - Celje Pivovarna Laško, Riko Ribnica - Krka. V 2. krogu (predviden je za 17. marec) bodo Velenjčani gostovali v Novem mestu, v tretjem pa bi morali 24. marca gostiti Koper ali Loko. Zaradi igranja v ligi Se-ha bodo ti dve tekmi prestavili na poznejši datum, predvidoma na 24. in 27. marec. Požrtvovalnost ni bila dovolj V torkovem 16. krogu lige Seha so roko-metaši Gorenja gostovali v Zagrebu, ki jih je v 7. krogu v Velenju premagal s 25:23. Po zelo razburljivih zadnjih minutah so tudi tokrat, kljub dobri igri gostov, zmagali Hrvatje s 26:25. Zanimiv dvoboj je bil dolgo izenačen. Še osem minut pred koncem je Klemen Ferlin zadel z metom čez celo igrišče prazen gol za zadnje izenačenje (22:22). Začela se je negotova in dramatična igra, v kateri velenjske ose klub veliki požrtvovalnosti niso uspele priti niti do točke. Priložnosti so bile, a so bili igralci pri strelih nenatančni. Po vodstvu domačih s 23:22 so bili nekaj časa kar brez dveh igralcev. Najprej je bil izključen Rok Golčar, nato Blaž Kleč, in po dveh zaporednih tresenjih prečke, je Zagreb štiri minute pred koncem povišal na 25:22. Pri zaostanku s 24:25 je Ferlin ubranil sedemmetrovko Zlatku Horvatu v 58. minuti je Rok Ovni-ček zadel za 24:25. Žarek upanja za morebitno točki se je razblinil, ko sta srbska sodnika dosodila nova sedemmetrovko za domače. Zlatko Horvat je bil tokrat natančen in dobro minuto pred koncem je Zagreb imel vodstvo s 26:24, kar je bilo dovolj za zmago in za njihovo potrditev uvrstitve na sklepni turnir. V predzadnjem krogu (13. marca) bodo igralci Gorenja gostovali pri beloruskem Me-škovu. V zadnjem, 18., pa gostili slovaški Pre-šov. To bo zanje najbrž tudi slovo od te regionalne lige, saj so s torkovim porazom v hrvaškem glavnem mestu realno izgubili še zadnjo možnost za uvrstitev na sklepni del najboljše četverice. ■ vos Rudar z veliko točko iz Maribora Kljub dvakratnemu vodstvu domačih se gostje niso predali - Sodnik jih je oškodoval(?) Po preložitvi 20. in 21. kroga so rudarji končno le zaigrali prvo prvenstveno tekmo v tem letu. V torek so si na štajerskem derbiju v Mariboru priigrali točko (2:2). Zaostalo tekmo jesenskega 19. kroga z Domžalami bodo predvidoma odigrali 4. aprila, dvoboj 20. kroga z Ankaranom pa je prestavljen prav tako zaradi slabih vremenskih razmer na 12. april. Želja v primerjavi z jesenjo dokaj spremenjenih gostov je bila, da se domov vrnejo neporaže-ni. Zato ne preseneča, da so bili večji del prvega polčasa v podrejenem položaju, saj so bolj razmišljali o tem, da zadetka ne dobijo, kot pa da ga zabijejo. Prvo obetajočo priložnost so imeli šele v 28. minuti, vendar je Damijan Trifkovic z dobrega položaja zgreši vrata izkušenega Jasmina Handanovica. Domači pa do tedaj imeli tudi nekaj smole. Kar dvakrat so zadeli okvir vrat. Že v 10. minuti je njihovo vodstvo preprečila prečka, v katero je žogo poslal še v prejšnji sezo- ni Olimpijin Romun Aleksander Cretu. Četrt ure zatem je vratni-co stresel Dare Vršič. Ob nenehnih napadih domačih je bil zelo zbran tudi Rudarjev vratar Marko Pridigar. Med drugim je odlično posredoval v 32. minuti, ko se je Jasmin Mešanovic znašel z njim iz oči v oči. Ko so se rudarji le bolj sprostili, so postali nevarnejši. V 34. minuti pa je po hitrem napadu Edin Šehic (od Hajduka posojeni igralec) z desne strani poslal žogo pred Han- danovica. V gneči je bil najspre-tnejši David Kašnik in jo usmeril proti vratom. Handanovic je s skrajnim naporom žogo kratko odbil na desno. Pritekel je Josip Tomaševic in ga matiral. Nekaj sekundno veselje gostov je preprečil ljubljanski sodnik Dejan Balažič, ki je razveljavil zadetek, češ da je bil dosežen po prehit-ku. Vsekakor sporna sodniška odločitev in oškodovanje gostov, polčas se je tako končal brez zadetkov. Po desetih minutah v nadaljevanju je sodnik le pokazal na sredino igrišča, saj je Milan Tu-čic po podaji Roberta Pušaverja zadel in vnesel nemir na domačo klop. Trener Darko Milanic je kmalu zatem opravil kar dve menjavi. Na igrišče je poslal Dina Hotica in Marcosa Tavaresa. Imel je nos, saj je slednji hitro izenačil. V 84. minuti se je Jasmin Mašanovic le odkupil svojemu trenerju za zapravljene priložnosti. Po Tavaresovi podaji je z nekaj metrov popeljal Maribor v vodstvo. Domači so najbrž že verjeli, da bodo po neodločenem rezultatu z Aluminijem letos prvič zmagali. A tudi trener gostov Marijan Pušnik je imel srečno roko pri menjavi, gostje pa so bili nagrajeni za svojo nepopustlji-vost. 'Rezervist' Dominik Radic je v sodnikovem dodatku po podaji Pušaverja z glavo zadel za izenačenje in 'splahnil' veselje z obraza domačega trenerja in navijačev. TAKO so igrali Liga NLB, 18. krog: Koper - Krka 26:29 (16:13), LL Grosist Slovan -Riko Ribnica 21:25 (9:10), Trimo Trebnje - Herz Šmartno 30:28 (16:15), Dobova - Maribor Branik 25:25 (14:10), Jeruzalem Ormož, Urbanscape Loka 29:25 (11:12). Vrstni red: 1. Ribnica 18 tekem - 31 točk, 2. Loka 18 - 23, 3. Krka 18 - 21, 4. Koper 2013 17 - 21, 5. Jeruzalem-Ormož 18 - 19, 6. Trebnje 18 - 18, 7. Maribor 18 - 18, 8. Dobova 17 - 11, 9. Slovan 18 - 8, 10. Šmartno 18 - 8. Liga Seha, 16. krog: PPD Zagreb - Gorenje 26:24 (15:13) Zagreb: Jovic, Kastelic 1 (10 obramb), Lučin, Božič' Pavletic 1, Kontrec 1, Vori, Markovic' 2, Horvat 12 (4), Šušnja 1, J. Valčič, Medic, T. Valčič, Ravnic' 1, Biščanic' 4, Pavlovic' 3, Mekič, Vekic' 1. Gorenje: Ferlin 1 (5 obramb), Zaponšek, Cehte 1, Medved 4 (2), Haseljic, Tajnik, Ovniček 5, Grebene 3, Stojnic', Grimšek, Toskic 6, Potočnik 1, Golčar 3 (2), Verdinek, Kleč 1, Pejovic. Sedemmetrovke: Zagreb 5 (4), Gorenje Velenje 5 (4); izključitve: Zagreb 10 minut, Gorenje 12 minut. Drugi rezultati: Dinamo Panačevo - Vardar 23:27 (9:13); včeraj: Metaalurg - Meškov, Vojvodina - Tatran, Nexe - Celje. Vrstni red: 1. Vardar 16 - 46, 2. Zagreb 16 - 34, 3. Meškov 15 - 31, 4. Celje 15 - 29, 5. Gorenje 16 - 24, 6. Prešov 15 - 18 ... 17. krog (13. 3.): Meškov - Gorenje, 18. krog (18. 3., 20.00): Gorenje - Prešov. Končnica za 1. do 6. mesto: 1. krog (11. 3., ob 19.00): Gorenje - Loka/Koper 2. krog (17. 3., ob 19.00): Krka - Gorenje (24.3.) 3. krog (24. 3.): Gorenje - Koper/Loka: (27.3.) 4. krog: (30. 3.): Ribnica - Gorenje 5. krog (21. 4., 19.00): Gorenje - Celje PL 6. krog (28. 4.): Loka/Koper - Gorenje 7. krog (5. 5.): Gorenje - Krka 8. krog (12. 5.): Koper/Loka - Gorenje 9. krog (19. 5, ob 19.00): Gorenje - Ribnica 10. krog (52. 5., ob 18.00): Celje PL - Gorenje Nogomet, 1. liga, 20. krog Maribor - Rudar Velenje 2:2 (0:0) Strelci: 0:1 Tučic' (56.), 1:1 Tavares (64.), 2:1 Me-šanovic' (84.), 2:2 Radic' (90.). Maribor: Handanovic, Milec, Ivkovic, Rajčevic, Viler, Cretu, Pihler (od 60. Hotic'), Bajde (od 78. Bohar), Vršič (od 61. Tavares), Mešanovic, Zaho-vic'. Trener: Darko Milanic'. Rudar: Pridigar, Pušaver, Tomaševic, Vasiljevic, Kašnik, Bijol, Trifkovic' (od 69. Bolha), Črnčič (od 74. Antonov), Parfitt-Williams (od 46. Radic"), Tu- čic, Šehic'. Trener: Marijan Pušnik. Drugi rezultati: Ankaran-Hrvatini - Domžale 0:4 (0, Celje - Gorice (včeraj), Olimpija - Aluminij (včeraj), Krško - Triglav (3. aprila). Vrstni red: 1. Olimpija 20 - 46, 2. Maribor 20 - 45, 3. Domžale 19 - 34, 4. Rudar 19 - 30, 5. Celje 19 - 34 ... 22. krog, sobota: Rudar - Krško (ob 13.00), Ankaran - Maribor, Domžale - Gorica; nedelja: Triglav - Olimpija, Aluminij - Celje. Kegljanje, 2. liga, vzh., 15. k. Šoštanj : Špedicija RCM 3:5 (3147:3221) Šoštanj: Fidej - 541 (1), Petrovič - 534 (0), Hasičič - 554 (1), Sečki - 492 (0), Kramer - 532 (1), Arnuš - 494 (0). ■ Naš čas, 8. 3. 2018, barve: CM K, stran 17 8. marca 2018 «»SÜAS ŠPORT 17 Sabljači bodo povabili tekmece na domač teren Sabljaški klub Rudolf Cvetko Velenje se ne posveča le treningom, na katerih se urijo sabljači, ki posegajo po najvišjih uvrstitvah na državni ravni, ampak tudi organizaciji turnirjev Še davno pred uporabo smodnika je bilo sabljanje samoobrambna veščina, s katero se je plemstvo kasneje ukvarjalo le še za razvedrilo. Športno sabljanje, ki se je začelo razvijati v Franciji, nato v Italiji, danes pa je močna ruska šola, se je uveljavilo z modernimi olimpijskimi igrami, ko je bilo že na samem začetku uvrščeno med olimpijske športe. Še vedno ohranja tradicionalno etiko viteštva in plemenitosti ter spodbuja tovarištvo. Sabljača pred dvobojem vljudno pozdravita drug drugega, sodnika in občinstvo, po dvoboju pa si znova izka- > Člani sabljaškega kluba Rudolf Cvetko Velenje so v preteklem letu nanizali okrog 50 vidnejših rezultatov na državni ravni in nekaj nastopov na mednarodnih tekmovanjih. žeta spoštovanje. Velenjski sabljaški klub, ki ga je leta 1990 s somišljeniki ustanovil Marjan Salobir, danes pa ga vodi Aleksander Mravljak, goji vse tri discipline sodobnega sabljanja. Razlikujejo se po orožju (meč, floret ali sablja), od katerega sta odvisni zadetna površina in tehnika sabljanja. Sicer pa je sabljanje skupek sposobnosti, ki zahtevajo ce- Moderni peteroboj je na olimpijskih igrah od leta 1912. Vključuje streljanje, sabljanje, jezdenje, plavanje in tek. Mar niso v Velenju z delovanjem športnih klubov in infrastrukturo zagotovljeni prav vsi pogoji za urjenje v pete-roboju? Lahko bi vzgojili prvega slovenskega olimpijca v peteroboju, saj v tem športu še nimamo predstavnika. lega človeka, pravi predsednik kluba: »Dobra kon-dicija, gibčnost in koordinacija, taktično razmišljanje ter lokomotorika - vse to sabljači razvijajo med treningi. Zato je dobro, da otroci zgodaj začnejo in v začetni fazi razvijajo gimnastične sposobnosti. Za odrasle pa je sabljanje dobrodošla rekreacija, ki aktivira vse sklepe in mišice.« Sabljanje krepijo na vseh ravneh Septembra so na OŠ Šalek in OŠ Karla Destov-nika Kajuha Šoštanj začeli voditi krožek Mala šola sabljanja, nad obiskom pa so prijetno presenečeni. Sicer pa treningi sabljanja v različnih skupinah - od deklic in dečkov do veterank in veteranov -potekajo vsak dan med 18. in 20. uro v namizno-teniški telovadnici ŠCV. Vodi jih glavni trener in mednarodni sodnik Klemen Špeh. Ob petkih pa trenirajo vse generacije skupaj, zato se dobivajo v telovadnici OŠ Mihe Pintarja Toleda. »Veseli smo, da lahko gostujemo v obeh telovadnicah. Kljub temu smo zaradi intenzivnega dela v zadnjih letih soočeni s pomanjkanjem stalnega prostora, v ka- terem bi lahko imeli vsaj tri borilne steze. Konkurenčni klubi takšne prostore imajo, zato smo tudi zaradi tega bolj ponosni na svoje rezultate,« pravi Aleksander Mravljak, ki je bil decembra lani na izredni volilni skupščini izvoljen za predsednika Sabljaške zveze Slovenije. Klemna Špeha pa so izvolili za tehničnega direktorja zveze, pri kateri vodi tudi komisijo za sodništvo. Zato nemalokrat priredi potrditvene tečaje sojenja za slovenske sodnike in sodi na mednarodnih turnirjih. Tistih v bližnji okolici, denimo turnirjev svetovnega pokala v Budimpešti ali na Dunaju, se udeležujejo tudi tekmovalci. > Meč se vbada po celem telesu, sablja le od pasu navzgor, pri floretu, kije najbolj sofisticirana disciplina, pa veljajo zadetki v trup in del vratu. Vse discipline pa zahtevajo hitro razmišljanje, predvidevanje gibov nasprotnika in obvladovanje tehnik napada, predvsem pa taktik umika. V Sloveniji je 11 sabljaških klubov. Le trije gojijo sabljanje s floretom, ki velja za zahtevnejše orožje. Na januarskem državnem prvenstvu v Ljubljani pa so tri od štirih naslovov državnih prvakov osvojili člani velenjskega kluba. Tekmovanja prirejajo tudi sami. Pred tremi leti državno prvenstvo, pred dvema letoma turnir za pokal Velenja, maja letos pa načrtujejo državno prvenstvo članov in mlajših kategorij. »S tem želimo domačinom približati sabljanje, saj si prvenstva lahko ogledajo in bolje spoznajo ta šport,« je še povedal predsednik in dodal, da poleg vodenja treningov visokega ranga in organizacije tekmovanj vidijo priložnost za razvoj sabljanja v Velenju tudi v izobraževanju strokovnega kadra, zato zainteresirane člane pošiljajo na trenerske in sodniške seminarje. a Tina Felicijan Kegljanje Niz porazov se nadaljuje Šoštanjčanom ne gre in ne gre. Da so v igralni krizi, so pokazali tudi na srečanju 15. kroga, ko jim na domačih stezah ni uspelo premagati gostujoče ekipe. Kaj je narobe z motivacijo domačih fantov, saj na treningih dosegajo odlične rezultate, kar pa ne znajo prenesti na prvenstvene tekme, bo morala uprava razjasniti pred zadnjimi tremi tekmami v boju za obstanek. Fante sedaj najprej čakata dve težki gostovanji. V upravi upajo, da bodo fantje zdravi in da vsaj s tem ne bo težav. Kaj pa reči o tekmi. Začetek srečanja je kazal na prevlado domačega prvega para. Ko so že vsi mislili, da bodo domači po-vedli z 2 : 0, se je gostom odprlo in v zadnjih lučajih so izenačili na 1 : 1. Karate Zanimivo mednarodno karate tekmovanje V soboto, 24. februarja, je na Šolskem centru Velenje potekalo državno karate prvenstvo za člane in veterane ter državno prvenstvo v para-karateju. Nastopilo je 84 tekmovalk in tekmovalcev iz 30 klubov. V nedeljo, 25. februarja, pa je bilo v Velenju še veliko mednarodno tekmovanje karateistov. Potekal je namreč 13. mednarodni pokal Nestla Žganka v organizaciji karate kluba Tiger. Udeležilo se ga je 448 tekmovalcev iz 44 klubov in 3 držav. Na obeh tekmovanjih so se izka- Prednost gostov je bila 24 kegljev. Da bo igra drugega domačega para tako slaba, ni pričakoval nihče. Gostje so iz lučaja v lučaj povečevali razliko, ki je na koncu te igre znašala nedosegljivih 86 kegljev. Domačemu paru pa je vseeno uspelo iztržiti točko. Pred nastopom zadnjega para je bil rezultat 2 : 2. Napetost v domačem klubu je narasla, saj bi za morebitno zmago morala igralca v tretjem paru zmagati, za nameček pa še pokriti razliko 86 kegljev, za osvojitev točke pa so domači morali osvojiti obe točki. Začetek je kazal na uspeh domačih, nato pa je eden od igralcev popolnoma popustil in dovolil gostom, da so se veselili zaslužene zmage. Na lestvici ostajajo Šoštanjčani na devetem mestu s točko prednosti pred Litijo, točko prednosti pred njimi ima na osmem mestu Ceršak, le dve točki pred njimi na sedmem mestu pa Špedicija. V naslednjem krogu Šoštanjčani gostujejo v Ceršaku. a zali tudi domači karateisti. Na državnem prvenstvu so bolj opazne rezultate dosegli: kata veterani + 50 let: Silvo Lah 2., Igor Bahor 6.; kata veteranke - 50 let: Natalija Kenda 1.; kata člani +16: Sebastjan Kauzar 5.; kata članice +16: Pia Cesar 3., Šuhra Muharemovic 6. (vsi KK Velenje); kumite člani - 84 kg: Domen Mihelič 2.; kumite člani -67 kg: Gašper Peč-nik 3.(oba KK Tiger); kumite člani -75 kg: Mirnes Mulabdic 2.(KK Rudar), kumite člani +84 kg: Omer Ta-bakovic (KK Tiger) Na pokalu Nestla Žganka pa: kumite člani -75 kg: Mirnes Mulabdic 3., kumite člani open: Mirnes Mulabdic 2., Uroš Preradovic 3.; kumite članice -61 kg: Tijana Tešic 3. (vsi KK Rudar). Želi si nastopiti na velikanki Med šolskimi počitnicami smo klepetali z obetavno smučarsko skakalko, 16-letno Velenjčanko Jernejo Brecl Jernejo Brecl so smučarski skoki začeli zanimati, ko je pri velenjskem smučarskoskakalnem klubu začel trenirati njen starejši brat Gašper, danes 18-letni nordijski kombinatorec. Med opazovanjem treningov ji je bilo dolgčas, zato se je odločila, da se v smučarskih skokih preizkusi tudi sama. "Skok s smučmi se mi je zdel zanimiv, pritegnila pa me je tudi družba in zabava na treningih," se spominja. Starši so njeno odločitev, da bo trenirala smučarske skoke, sprejeli in jo od samega začetka podpirali. K njenim uspehom pa so veliko pripomogli trenerji, ki so verjeli, da ji lahko uspe. "Tudi v smučarskih skokih je pomembno, kakšne imaš sotekmovalce - da te podpirajo in ti dajejo zagon," je povedala danes večkratna državna prvakinja in članica mladinske reprezentance, ki je na nedavnem ekipnem prvenstvu v švicarskem Kanderstegu z Ni-ko Križnar, Katro Komar in Emo Klinec osvojila naslov svetovnih > "Takoj ko odskočiš in začutiš upor zraka v smučeh, veš, ali si zadel skok ali pa se ti je ponesrečil. Potem te zrak prime in letiš." mladinskih prvakinj ter tako nadgradila lanski uspeh, ko so dekleta osvojila srebrno medaljo. Med posebne trenutke v svoji dosedanji karieri šteje tudi prvi nastop v svetovnem pokalu, ki ga je uspešno opravila na letošnji tekmi na Ljubnem in zbrala prve točke. Cilj so olimpijske igre Prvih skokov se ne spominja, se pa spominja prvega poleta z 90-metrske skakalnice, ker je bilo nekaj posebnega, pravi. Da- Jerneja Brecl: Ko na tekmi sedeš na 'rampo' in vidiš ljudi pod skakalnico, ti srce začne razbijati. Trema je seveda prisotna. Ampak kot na vsakem treningu se spustiš in skočiš." nes trenira z mladinsko reprezentanco v Kranju, kjer obiskuje gimnazijo Franceta Prešerna. Pogoje za napredovanje ima dobre, pravi, saj je smučarskoska-kalni center od šole oddaljen le nekaj minut, zato pogosteje skačejo, trenerji pa so bolj strokovno podkovani in se mladim skakalkam in skakalcem posvečajo tudi individualno. "Včasih imamo suhi trening v telovadnici, drugič skačemo v Kranju ali pa se zapeljemo do Planice. Eno uro se ogrevamo, nato pa naredimo 6 ali 7 skokov. Za dober skok je treba poslušati trenerja in upoštevati navodila. Včasih je treba dobro razmisliti, kaj moraš popraviti, saj se celoten skok zgodi v zelo kratkem času, vsaka malenkost pa veliko pomeni." Kot športnica veliko potuje, kar ji je v veselje, saj z obiskom vsake nove države dobi nove izkušnje in priložnosti za skoke na različnih skakalnicah, kar je poseben užitek. Res pa je, da ji zaradi obilice treningov in drugih obveznosti velikokrat zmanjka časa za hobije in druženje s prijatelji. Sploh pozimi, ko je delo še toliko bolj intenzivno, zato je tudi šola na stranskem tiru. "Trenutno je šport zame na prvem mestu. Vse, kar delam, delam zato, da bi bila boljša. Ko bom s tem zaključila, pa se bom posvetila čemu drugemu. Športnik mora misliti tudi na to, kaj bo počel po koncu kariere," razmišlja nadebudna športnica, ki si je postavila visoke cilje: redni nastopi v svetovnem pokalu, vzpon na stopničke in obisk naslednjih olimpijskih iger. Po besedah bolj izkušenih tekmovalk pa je najlepše nastopati na Ljubnem, saj je največ domačih navijačev in je vzdušje najboljše, je še povedala Jerneja, ki si najbolj želi odsko-čiti s planiške velikanke, če bo le mednarodne smučarska zveza to omogočila. a ■ Naš čas, 15. 2. 2018, barve: CM K, stran 18 uaSflAS 8. marca 2018 Parkirišča za kolesa Za ureditev štirinajstih kolesarskih parkirišč so v Šoštanju pridobili dobrih 55.000 evrov evropskih sredstev 18 MODROBELA KRONIKA Alkohol še prepogost sopotnik Na območju v pristojnosti Policijske postaje Mozirje lani za 18 odstotkov več prometnih nesreč - Med kaznivimi dejanji izstopa nasilje v družini - Kadrovsko podhranjeni Tatjana Podgoršek »Večjih posebnosti na območju delovanja Policijske postaje Mozirje v preteklem letu ne beležimo, zaznali pa smo nekatera odstopanja v primerjavi z letom 2016,« je označil dogajanja, ki sodijo pod pristojnost policije na območju Zgornje Savinjske doline, komandir Vili Bezjak. Neprilagojena hitrost in alkohol Lani so zabeležili 1771 kršitev cestnopro-metnih predpisov, od tega 667 prekoračitev hitrosti (leto prej 641), 106 kršitev pa vožnje pod vplivom alkohola (predhodno leto 71). Zoper večkratne kršitelje cestnoprometnih predpisov so izvedli 13 represivnih ukrepov, zaradi vožnje pod vplivom alkohola in preprečitve nadaljnje vožnje so pridržali 5 voznikov, zasegli pa 20 motornih vozil (leto prej 14). V prometni varnosti izstopa večje število prometnih nesreč, saj beležijo 18-odstoten porast teh v primerjavi z letom 2016. V njih je ena oseba izgubila življenje, 13 se jih je huje telesno poškodovalo (v letu 2016 le 4). »To so skrb vzbujajoči podatki, sploh, ker je med vzroki za nesreče na prvem mestu neprilagojena hitrost, kot sovzrok za nastanek 12 prometnih nesreč pa je bil alkohol. Zato bomo policisti mozirske policijske postaje letos namenili odkrivanju alkoholiziranih voznikov več pozornosti.« Vili Bezjak: »Podatki na področju prometne varnosti so skrb vzbujajoči.« Več nasilja v družini in gospodarskega kriminala Lani so obravnavali 151 naznanjenih kaznivih dejanj, sami so jih odkrili še 21. Preiskali so jih 64 odstotkov, leto prej 62 odstotkov. Med kaznivimi dejanji najbolj izstopajo premoženjska, poraslo je število obravnav nasilja v družini (24, leta 2016 16), več so zaznali tudi kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete, in sicer 32 (leto prej 9). Na področju prepovedanih drog so ovadili 5 oseb in zasegli manjše količine marihuane, smole konoplje, hašiša in amfetaminov. Tudi pri vzdrževanju javnega reda in miru so imeli več dela kot primerljivo leto. Obravnavali so 177 prekrškov, leto prej 159. Izrekli so 11 prepovedi približevanja določenim osebam, v 15 primerih so opravili zaseg prepovedanih drog po Zakonu o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami. Opravljene analize so potrdile njihove domneve, za posestnike drog pa so izvedli represivne ukrepe. Potrebujejo pet dodatnih policistov Že vrsto let, pravi Vili Bezjak, so kadrovsko podhranjeni. Glede na to, da je vodstvo Policijske uprave Celje s tem seznanilo tudi pristojne na Generalni policijski postaji, »upravičeno pričakujemo do konca leta kadrovske okrepitve. Za še učinkovitejše izvajanje nalog na 508 kvadratnih kilometrov velikem območju bi potrebovali vsaj 4 do 5 dodatnih policistov.« Na vprašanje, kako daleč pa so napovedi o ureditvi novih prostorov policijske postaje, pa je Vili Bezjak povedal: »Za zdaj ostajajo samo napovedi. V zvezi s tem ni aktivnosti.« POLICIJSKA kronika ■ Nasilni partner ji ne sme blizu Šmartno ob Paki, 1. marca - V četrtek ponoči so policisti obravnavali nasilje v družini v Šmar-tnem ob Paki. Zunajzakonski partner je z glavo udaril v obraz svojo partnerko in jo lažje poškodoval. Policisti so mu odvzeli prostost in mu izrekli ukrep prepovedi približevanja. Čaka ga tudi zagovor pred sodnikom. Tekočina ni predstavljala nevarnosti Velenje, 1. marca - V četrtek so bili policisti obveščeni, da iz vozila na parkirišču Prešernove teče neznana tekočina. Menili so, da utegne biti nevarna za okolje in ljudi. Policisti in gasilci, ki so si zadevo ogledali, pa so ugotovili, da ne predstavlja nevarnosti. Vseeno pa so lastnika vozila obvestili in mu predlagali, da zanj ustrezno poskrbi. Vlom v stanovanje • I »v in hišo Velenje, 1. marca - V času, ko je bil lastnik stanovanja na dopustu, je bil v njem vlomilec. Ukradel je sef, v katerem je bilo 200 evrov gotovine. Kraj vloma so si v četrtek ogledali policisti. Vlomljeno je bilo tudi v zapuščeno hišo v Šoštanju na Aškerčevi. Policisti so si hišo, ki je predvidena za rušenje, ogledali. Pri vlomu je nastalo za 100 evrov škode. Ne zaupajte vsakomur Velenje, 4. marca - Policisti so se v nedeljo srečali z zgodbo, v kateri je šlo za spletno prevaro, ki ji je, kot se je izkazalo kasneje v pogovoru, nasedel občan, ki je hotel pomagati dekletu s Face-booka, doma iz okolice Celja, s katero si je dopisoval. Na socialnem omrežju mu je sporočila, da jo fant zaklepa v sobo in z njo grdo ravna, kar bi utegnilo držati. Se je pa sesulo tisti hip, ko ga je domnevna žrtev hudega kaznivega dejanja zaprosila, da ji nakaže 150 evrov, češ da jih bo vrnila fantu, ta pa jo bo potem izpustil. V zameno za de- nar je ženska zaskrbljenemu občanu poslala nekaj svojih golih fotografi', na osnovi česar je bil ta še bolj odločen, da ji pomaga. Mogoče se zdi komu početje občana smešno. Vendar ni malo takih, ki nasedejo takim in podobnim prevaram. Bodite previdni in ne zaupajte vsakomur. Zaradi poledice več nesreč Velenje, Celje, 6. marca - Prejšnji teden se je na območju pristojnosti Policijske postaje Velenje zgodilo pet prometnih nesreč. Končale so se z zvito pločevino. Na širšem Celjskem pa se je več prometnih nesreč zaradi zasneženih, poledenelih in spolzkih cest zgodilo v torek zjutraj. Največ na avtocesti. Na srečo brez hujših posledic. Milena Krstič - Planine Šoštanj, 26. februarja - Občina Šoštanj je pred enim letom, februarja 2017, kot prva v Sloveniji v sklopu evropskega kohezij-skega razpisa sprejela Celostno prometno strategijo (CPS) občine. Ta predvideva izvedbo številnih ukrepov. S sprejetjem CPS, strateškega dokumenta za trajno- Verona stno mobilnost, pa se je začelo tudi petletno obdobje, v katerem bodo ukrepe skušali uresničiti. Med njimi je uvedba Lokalca na območje občine Šoštanj, izgradnja železniškega podhoda v mestu, izgradnja avtobusne postaje in prenova avtobusnih postajališč, širitev sistema Bicy tudi z električnimi kolesi, ureditev peš in kolesarskih povezav, ozelenitev in ureditev prometnih območij vključno z zagotovitvijo in oživitvijo območij za pešce. »Praktično od prvega dne, ko smo strategijo sprejeli, cilje, ki smo si jih z njo postavili, uresničujemo. Zato se pri zagotavljanju sredstev za izvedbo odzivamo na različne razpise sofinanciranj ukrepov trajnostne mobil- nosti,« pravi Verona Hajnrihar, »skrbnica« celostne prometne strategije občine. Prejšnji teden so izvedeli, da so pridobili dobrih 55.000 evrov evropskih sredstev za ureditev kolesarskih parkirišč na štirinajstih lokacijah v mestu Šoštanj. »V mestu pa zato, ker ima to največ prebivalcev v občini, največ pod- jetij in drugih ustanov, šolo ...,« razloži. Kje načrtujejo kolesarska postajališča oziroma parkirišča? Med drugim pri Muzeju usnjarstva na Slovenskem, pred Lekarno in Zdravstveno postajo, pri slaščičarni Miš-maš, pri telovadnici Partizan, Ribiškem domu, v Tresimirjevem parku, pri vili Mayer, rokometnem igrišču in vrtcu. a Kaj pa Lokalc? V Šoštanju proučujejo možnosti, kako bodisi Lokalca nadgraditi v enoten sistem, ki bi poleg Velenja pokrival tudi Šoštanj in morda Topolšico, bodisi v lokalni promet uvesti avtobus na električni pogon. Ponudbo za izposojo tega imajo, a jo še proučujejo. Hajnrihar: »Strategijo smo začeli udejanjati takoj, ko je bila sprejeta.« Iz POLICISTOVE beležke Znanca sta se sprla Velenje, 1. marca - V četrtek okoli 22.30 so se policisti odpravili na Paški Kozjak, kjer sta se sprla znanca. Eden je drugega tudi udaril. Policisti so mu napisali plačilni nalog. Vzgoja bo stala 600 evrov Šoštanj, 1. marca - Oče, ki se ni strinjal, da bi sin užival alkohol, je v Florjanu udaril sina. Zaradi načina vzgoje, ki jo je hotel uveljaviti, ga čaka plačilo globe v višini 600 evrov. Prijava plod domišljije Velenje, 2. marca - Okoli 23. ure je v petek policiste poklical Velenjčan, ker da so ga skušali oropati in omamiti neznanci. Ti naj bi mu neznano drogo podtaknili v pijačo v enem od velenjskih lokalov. Policisti pa so ugotovili, da je njegova zgodba plod bujne domišljije. Opozorili so ga na posledice lažne prijave. Vpila in razmetavala stole Velenje, 2. marca - V petek zjutraj, ura je kazala kakšnih 15 minut pred šesto, je gospa v stanovanju Na Cesti talcev vpila in razmetavala stole. Policistom, ki so hoteli preveriti, kaj se dogaja, vrat ni odprla, je pa prenehala ropotati. Nekaj dni za tem, ko so bili policisti spet na njenih vratih, so ji napisali plačilni nalog. Pestra sobota Velenje, Šoštanj, 3. marca - Sobota je bila na območju Policijske postaje Velenje, kar se prekrškov s področja javnega reda in miru tiče, precej živahna. Med drugim so se na Vojkovi v Velenju skregali sosedje, v enem od stanovanj je sosede motila glasna glasba, v Ravnah pri Šoštanju pa se je steplo pet oseb. Policisti so plačilne naloge pisali kot za stavo. Ni tajni agent! Velenje, 4. marca - V nedeljo so policisti izpolnili nenavadno prošnjo občanu. Ta je prišel k njim na postajo in jih zaprosil, da zapišejo, da ni tajni agent. Policisti so zapisali. KONCENTRACIJE PM10 V tednu od 26. februarja do 4. marca so bile predpisane dnevne mejne vrednosti 50 mikro-g/m2 za PM10, presežene na: AMP Šoštanj - 1.3. (54 mikro-g/m3), 2.3. (68 mikro-g/m3), 3.3. (66 mikro-g/m3 ), 4.4. (60 mikro-g/m3 ); AMP Škale - 2.3. in 3.3. (68 mikro-g/m3 ), 4.3. (60 mikro-g/m3 ); AMP Pesje - 2.3. (67 mikro-g/m3 ), 3.3. (66 mikro-g/m3 ), 4.3. (55 mikro-g/m3 ); AMP mobilna postaja Šoštanj-Aškerčeva -2.3. (66 mikro-g/m3 ), 3.3. (65 mikro-g/m3 ) in 4.4. (57 mikro-g/m3 ). Na nobeni lokaciji ni prekoračeno skupno dovoljeno število preseganj v koledarskem letu po Uredbi o kakovosti zunanjega zraka. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana DNEVNE VREDNOSTI PM10 v dneh (v mikro-g/m3) -op. mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme b iti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu *0tn*U IMJ IH • Nw^Mr» ; 1 JA.tHI | i7.lcii I iŠJiitj ( | 111 jiiMf _J OlJiur I. . J OIjtw LJMjiit —j Wp^ii^lH ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 26. februarja do 4. marca niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, ob2čine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 26. februarja do 4. marca (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka □ 15.W1 QSTJW □flltmr ._ ■Ijimf_jMfliu_i' ,;(Uinir_— Mf|n< vr+diH>*1 Naš čas, 8. 3. 2018, barve: CM K, stran 19 8. marca 2018 «»SÜAS UTRIP 19 Časa za dolgočasenje ni bilo Otroci so med zimskimi počitnicami uživali na snegu in ledu, potovali so po kontinentih, ustvarjali, se podili za žogo in na številne druge načine kakovostno preživljali proste dneve HOROSKOP Velenje, 26. februarja do 2. marca - Letos so bile zimske počitnice resnično zimske. Vzpetine po mestu so zavzeli sankači, ki so uživali v prostih dneh, na Golteh so potekali smučarski tečaji za otroke različnih starosti in z različnim predznanjem, vsak dan je bilo odprto velenjsko drsališče, tisti, ki so raje na toplem, pa so imeli številne priložnosti za najrazličnejše aktivnosti. V Rdeči dvorani, kjer je potekala tudi šola nogometa za otroke od 1. do 4. razreda, je Športna zveza Velenje priredila tradicionalni športni tabor Zmaga Ku-štrina, na katerem so otroci v igri spoznavali različne športne panoge. Na velenjskem bazenu so potekale plavalne urice za otroke od 1. do 9. razreda, na strelišču strelskega društva Mrož pa so se lahko otroci preizkusili v streljanju. Brezplačno varstvo otrok so organizirali tudi v društvu Novus, kjer so z igro in v ustvarjalnih delavnicah vsak dan spoznali enega ocd kontinentov. V vili Rožle je vsak dan potekal počitniški ŽIV ŽAV, na katerem ni manjkalo likovnega ustvarjanja, družabnih iger, branja, otroke pa je še posebej navdušila gledališka delavnica z Boštjanom Odrom. Likovne delavnice je ob razstavi slikarke Klementine Golija priredila tudi Galerija Velenje, Mladinski center Velenje pa je v okviru Središča mladih in otrok pripravil niz izobraževalnih in družabnih aktivnosti. a Šport nas združuje ŠKD Mačji kamen in TD Skorno sta društvi, ki v KS Skorno--Florjan delujeta že vrsto let. Čeprav delujeta vsako zase in s svojimi kulturnimi, športnimi in drugimi prireditvami poskrbita, da se v kraju ljudje združujejo, povezujejo in med seboj tkejo prijateljstva. Že kar nekaj let skupaj organizirata prijateljsko tekmo v smučanju na smučišču v Lučah. Letos so se člani obeh društev družili na nočni smuki, ki je poskrbela za malo drugačno vzdušje. Tekmovalo je več kot 40 smučarjev, ki so bili razporejeni v več kategorij. Vsako leto so k druženju povabljeni tudi navijači, saj brez njih tekmovanje nima pravega pomena. Kdo na koncu zmaga, ni pomembno. Pomembno je prijateljstvo, medsebojno druženje in zabava članov obeh društev. a Jasmina Stropnik v Galeriji Velenje so predstavili 70 del iz javnih zbirk kiparja Ivana Napotnika, v Narodni galeriji v Ljubljani pa 63 del iz zasebnih zbirk; - na šoštanjskem sokolskem odru so v nedeljo, 12. sušca, zvečer pripravili že tretjo gledališko predstavo v letu 1939; kot so napisali na vabilo, je »v režiji gospoda Karbe oder predvajal zanimivo burko v treh dejanjih "Žene stavkajo"; - 12. marca 1989 so v Velenju organizirali 34. balkansko prvenstvo v krosu; - 12. marca 1981 je bila rojena tudi velenjska teniška igralka Katarina Srebotnik, ki je s svojimi športnimi uspehi odličen ambasador Velenja in Slovenije po vsem svetu; - 13. marca 1925 je bil v Šoštanju rojen Viktor Kojc, ki je po smrti postal častni občan mesta Šoštanj, ki mu je v življenju pomenil skorajda vse; kot likovni pedagog je poučeval na osnov- goittliD se je od 9. 3. do 15. 3. - 9. marca 1940 se je v Mariboru rodil Janez Basle, ki je bil od leta 1982 do leta 1986 velenjski župan; umrl je 30. maja 2015; - 10. marca 1978 je začela v Šoštanju obratovati nova avtomatska telefonska centrala s 400 priključki; - 10. marca 1986 so v velenjskem Veplasu uvedli ukrep družbenega varstva, predsednik kolegijskega poslovodnega odbora pa je postal Franc Vedenik; - 10. marca 2001 so v Šoštanju odprli prostore nove pošte; - 10. marca 2006 so v Galeriji Velenje in Narodni galeriji v Ljubljani odprli razstavo del kiparja Ivana Napotnika iz Šoštanja; Kip Ivana Napotnika (Foto Arhiv Muzeja Velenje) ni šola Biba Rocka, kjer je leta 1963 ustanovil Napotnikovo galerijo in jo uspešno vodil vrsto let; bil je upravnik šoštanjskega kina, predsednik ali tajnik številnih šoštanjskih društev, likovni kritik, slikar, kipar in dopisnik nekaterih slovenskih časopisov; Viktor Kojc je umrl 2. avgusta 2000 v Šoštanju; - marca 1943 so tudi v parku pri Velenjskem gradu uredili gaj ju- nakov kot simbolno pokopališče z lesenimi pomniki za tiste Velenjčane, ki so padli v nemški vojski ali na Spodnjem Štajerskem v boju s partizani; - od marca 1942 je bilo za prebivalce Spodnje Štajerske članstvo v Štajerski domovinski zvezi povezano s podelitvijo nemškega državljanstva, ki ga je okupator, ki je vse povprek kršil mednarodno vojno pravo, podelil članom te zveze; dokončni člani so postali dokončni nemški državljani, začasni člani pa državljani na preklic; - 15. marca 1972 ob 15. uri in 7. minut so vključili v obratovanje tretji blok šoštanjske termoelektrarne; - 15. marca 2007 je v Ljubljani umrl pisatelj Smiljan Rozman, ki je šolsko leto 1938/39 in 1939/40 v Šoštanju obiskoval prvi in drugi razred Državne meščanske šole Mihaela Vo-šnjaka. a Damijan Kljajič Oven od 21. 3. do 20. 4. Zime ste se letos res naveličali. Tudi zato, ker ste zaradi nje preveč doma. Ker preslišite vse dobrohotne nasvete, ki vam jih delijo prijatelji, vam bo zdravje marca nekoliko ponagajalo. Oglasile se bodo stare težave, verjetno povezane z bolečinami v sklepih. Pazite, da ne staknete še kakšne nove poškodbe. Če ste samski, se boste v teh dneh počutili zelo osamljeno. Če ste vezani, pa boste ugotavljali, da sta s partnerjem zadnje čase preveč v istem prostoru. Napetosti bodo neizogibne, saj si gresta že na živce. Bik od 21.4. do 21.5. Pregled trenutnih finančnih zmožnosti vam bo povzročil precej skrbi. Morali se boste bolje organizirati, saj preveč zapravljate za nesmiselne stvari, kar sicer ni v vaši navadi. A tokrat ste želeli nekomu pomagati, zato ste bili vi tisti, ki ste krili vse stroške. Da je dobrota sirota boste spoznali prav v teh dneh. Tisti, ki ste mu pomagali, se bo izkazal kot zelo nezaupanja vredna oseba. Ne jezite se preveč. To naj vam bo šola za prihodnost. Prehitro in prelahko zaupate, ob tem pa preveč mislite na druge. Imejte se bolj radi, saj vas izkoriščajo. Dvojčka od 22.5. do 21.6. Zdravje vam v naslednjih dneh kljub spremenljivemu vremenu ne bo delalo težav. Strah, da zbolite, zato potisnite na stran in se vendarle lotite dela, ki ga ne morete več odlašati. Vezani boste ob tem, da boste več časa v službi, občutili slabo vest, ker veste, da zanemarjate partnerja in družino. Nikar. Dobro vedo, da vas ni doma zato, ker delate, tudi za njihov boljši vsakdan. Ob koncu tedna pa le izklopite. Vzemite si vsaj kakšen dan samo zase in za partnerja. S tem boste opravili s svojo slabo vestjo, pa še oba se bosta počutila odlično. Tudi zato, ker sta rada skupaj. Rak od 22.6. do 22.7. Dobro obdobje je pred vami, kar čutite že nekaj dni. S tem ko ste zaprli ena vrata, ste si odprli nova. Svetloba, ki sije skoznje, je vsak dan bolj močna in svetla. Ponudba, ki ste jo na tiho pričakovali, bo prišla na začetku prihodnjega tedna. Čeprav boste nove priložnosti zelo veseli, bodite previdni. Če vam kaj ne bo všeč, to takoj povejte na glas. Predvsem pa ne podpisujte pogodbe, preden jo res dobro proučite. Berite tudi droben tisk. Optimizem vam bo sijal iz obraza, zato boste povsod dobrodošla družba. Počutje bo več kot odlično. Lev od 23.7. do 23.8. Čeprav ste po naravi precej prilagodljivi, boste težko opravljali zadeve, ki vam ne dišijo. Teh pa bo v naslednjih dneh kar nekaj. Ne bo vam jasno, kaj se dogaja z vami, saj vam bo, milo rečeno, šlo vse na živce. Navzven se ne bo poznalo, a v notranjosti boste bili pravi boj sami s seboj. Ne zatiskajte si več oči, priznajte si, da niste zadovoljni s svojim življenjem. Nihče ga ne bo spremenil, če ga ne boste začeli spreminjati tudi sami. Začnite pri sebi, potem pa poiščite pravi vzrok nezadovoljstva in ukrepajte. Pazite na svoje zdravje, saj zaradi napetosti obstaja možnost pogostih glavobolov, ki bodo vzrok tudi za slabo spanje. Devica od 24.8. do 22.9. Odločili se boste, da boste zimo, ki letos res noče zapustiti dežele, izkoristili za razvajanje partnerja. Ob koncu tega tedna mu boste pripravili presenečenje, že danes pa ga lahko razveselite z drobno pozornostjo. Če bo sumničav, saj zadnje čase ni bil vajen, da bi se mu posebej posvečali, mu povejte, da so vaša dejanja iskrena. Če mu dogovor, kako preživeti ta vikend ne leži, še imate čas, da si premislite. Pri tem vsekakor upoštevajte, kaj bo želel početi. Vam bo vseeno. Ne bo pa vam vseeno, kako se bo do vas obnašal nekdo od sodelavcev. To mu tudi povejte. Na glas! Tehtnica od 23.9. do 23.10. Prepričani boste, da bo vaša trenutna sreča trajala večno, ne da bi za to storili kaj posebnega. Žal ste se ušteli. Že ta konec tedna boste vedeli, kako zelo, saj se bo zgodilo veliko nepredvidljivih dogodkov, ki bodo vaš vsakdan obrnili za 360 stopinj. Res, da boste le pomagali svojim najbližjim, a pri tem boste veliko žrtvovali. Prve dni vam še ne bo hudo, potem se boste začeli spraševati, ali je vredno. Tudi zato, ker boste vse bolj utrujeni in nezadovoljni. Čeprav ste pred precejšnjo življenjsko preizkušnjo, se vam to na obrazu ne bo videlo, saj boste skrivali prava občutja. Kakšna so bo vedel le partner. Škorpijon od 24.10. do 22.11. Ne boste si več na jasnem, kdo je iskren do vas. Žal vašim ljubezenskim težavam še vedno ne bo videti konca, saj se bo situacija spreminjala iz tedna v teden. Ta teden bo spet vse v najlepšem redu, s partnerjem bosta veliko skupaj. Imeli pa boste občutek, da vam nekaj skriva in da ni iskren do vas. Če želite, da bo vse dobro, mu bolj zaupajte, saj čuti, kako ga preverjate. Težav z zdravjem ne boste imeli, začeli pa se boste zavedati, da bodo kmalu vaše glavne težave finančne narave. Rešitev začnite iskati takoj! Strelec od 23.11. do 22.12. Prijeten teden je pred vami. Srečali boste znanca, ki ga že dolgo niste videli. Kmalu bosta spoznala, da še vedno razmišljata zelo podobno in da se imata dobro, kadar sta skupaj. Zato bosta obnovila stike. To pa ne bo všeč vašemu partnerju. Ja, ljubosumen bo, a tokrat z razlogom. Ne pričakujte prepirov, ker jih ne bo. Umaknil se bo v svoj svet. Čeprav vam bo sprva vseeno, vas bo njegovo obnašanje prisililo, da se spremenite. Ne želite si namreč, da se kriza še poglobi. Morda se tokrat vi prilagodite njemu in začnete z njim preživljati prosti čas na način, ki si ga želi partner. Žal se je moral doslej vedno on prilagajati vam. Kozorog od 23.12. do 20.1. Precej ste se spremenili. Kljub zimi čutite, da se vaš odnos do ljudi okoli vas segreva. V večji družbi boste zgovorni in prijetni, zato letošnji marec predstavlja pravi čas za nova poznanstva. Vse, kar morate narediti, je, da greste čim pogosteje med ljudi. Poslovna odločitev bo lažja, če boste imeli še več informacij. Potrudite se, da jih poiščete čim bolj diskretno. Vse vam ne bodo všeč, a tako se boste izognili napakam. Zdravje bo še občutljivo, zato bolj pazite nase. Izogibajte se večjim fizičnim naporom, saj vam bo hrbtenica zelo hvaležna. Vodnar od 21.1. do 18.2. Zadnje čase imate precej drugačen pogled na svet kot vaši najbližji. Tudi smejite se manj kot vsi okoli vas. Preveč težko zaslužite svojo plačo, da bi pustili, da od vas zahtevajo še več dela. Tokrat ne bodite tiho, povejte, kaj si mislite. Če ne bo zaleglo, imate le dve možnosti; lahko sprejmete nove naloge ali pa intenzivno začnete iskati novo službo. Prav o slednjem vse bolj razmišljate. Dogajanje v službi je tisto, ki bo vplivalo tudi na vaše počutje v prostem času. To ni dobro. Poskušajte vsaj doma razmišljati bolj pozitivno. Tudi partnerju bi bilo to zelo všeč. Ribi od 19.2. do 20.3. Nikar se ne vtikajte v tuje stvari, saj trenutno nimate urejenih niti svojih. Nov začetek ne bo tako težak, kot ste se bali, bo pa odpadlo nekaj navad, ki so prej bile del vas. Vsak dan bo prinesel kakšno novo preizkušnjo. Nekatere vas bodo vrgle tudi iz tira, a se boste hitro ulovili. Stisnite zobe, če se bo kdo preveč vtikal v vaše delo. Ne bo več dolgo trajalo, zato nima smisla, da netite prepir. Denarja ne zapravljajte nepremišljeno, saj še niste na zeleni veji. Čeprav ste že zmanjšali osebne potrebe, bo treba oklestiti še kakšno družinsko željo. Četrtek, 8. marca Naš čas, 15. 2. 2018, barve: CM K, stran 20 TV SPORED »»^AS 8. marca 2018 Petek, 9. marca Sobota, 10. marca Nedelja, 11. marca Ponedeljek, 12. marca Torek, 13. marca Sreda, 14. marca TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T 06.00 Kultura, odmevi 07.00 Dobro jutro, poročila 11.00 Vem!, kviz 11.30 Turbulenca, izob. odd. 12.15 Glasbeni svet Andreja Rieuja: Kraljevi ples 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.30 Akcent: Nova možnost diagnostike in terapije raka 14.40 Slovenci v Italiji 15.10 Moj gost/Moja gostja, odd. TV Lendava 15.55 Prava ideja: Erika Kostanjšek, računovodski servis 16.25 Zlata dekleta, am. hum. nan. 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.25 Ugriznimo znanost, odd. o znanosti 17.55 Novice 18.00 Utrinek: Nušine podobe 18.05 Zu, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 20.05 Bančna luknja, 1. del 21.00 Globus 21.25 Točka preloma 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, šport, kultura, vreme 22.50 Osmi dan 23.25 Lou Andreas-Salome, nem.-avstr. film 01.15 Ugriznimo znanost, odd. o znanosti 01.45 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.10 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 03.05 Info-kanal TV SLO T 06.30 Otroški kanal 07.00 Kravica Katka, ris. 07.05 Minka, ris. 07.10 Telebajski, lutkovna nan. 07.35 Penelopa, ris. 07.40 Gozdna druščina, ris. 07.50 Živalski čira čara, ris. 07.55 Vetrnica: Krašenje tenisk 08.00 Zlatko Zakladko: Skomarska omleta 08.35 Moj pogled na znanost: Zdravje iz narave - prof. dr. Samo Kreft 09.15 Na lepše 10.00 Hišica v preriji, am. nad. 11.00 Dobroiutro 14.15 Alpe-Donava-Jadran 14.55 Talentirane, nore, zaljubljene, dok. feljton 15.35 Koda, izob. odd. 16.30 Halo TV 17.05 Jedi za vsak dan z Rachel Allen 17.40 Biatlon - svetovni pokal: sprint (M), prenos iz Kontiolahtija 19.05 Mulčki, ris. 19.10 Gasilci, kratki dok. film 19.25 Čudovita Japonska, jap. nan. 20.00 Irska iz zraka, irsko-am. dok. odd. 20.50 Avtomobilnost 21.20 Nedokončano življenje, am. film 23.05 Slovenska jazz scena: Lenart Krečič in Big Band RTV Slovenija, gosta Gene Lake in Boris Kozlov, Max Klub Jazz Festival Velenje 23.55 Glasbeni spoti 01.05 Biatlon - svetovni pokal: sprint (M), posnetek iz Kontiolahtija 02.25 Zabavni kanal, glasbeni spoti 06.00 Kultura, odmevi 07.00 Dobro jutro,poročila 10.05 Dober dan 11.15 Vem!, kviz 11.45 Ugriznimo znanost, odd. o znanosti 12.15 Glasbeni svet Andreja Rieuja: Maastricht 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.30 Bančna luknja, 1. del 14.30 Globus 14.55 Točka preloma 15.20 Mostovi, odd. TV Lendava 16.05 Duhovni utrip: Šola ozdravljenja 16.25 Zlata dekleta, am. hum. nan. 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.30 Slovenski magazin 17.55 Novice 18.00 Infodrom, tednik za mlade 18.10 Pujsa Pepa, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 20.00 Slovenski pozdrav, zabavna odd. 21.25 Na lepše 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, šport, kultura, vreme 22.55 Vreme 23.05 Šum na srcu, kopr. film 01.00 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.25 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 02.20 Info-kanal TV SLO T 06.30 Otroški kanal 07.00 Kravica Katka, ris. 07.05 Minka, ris. 07.10 Telebajski, lutkovna nan. 07.35 Penelopa, ris. 07.40 Gozdna druščina, ris. 07.50 Živalski čira čara, ris. 07.55 Vetrnica: Matilda smuča po hribu 08.00 Iz popotne torbe: Športne napake 08.15 Drsalec, kratki dok. film 08.50 Pozdrav iz Idrije: Godbeno društvo rudarjev Idrija 09.25 Bleščica, odd. o modi 10.15 Alpski magazin 10.55 Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (Ž), 1. vožnja, prenos iz Ofterschwanga 12.00 Dobro jutro 13.55 Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (Ž), 2. vožnja, prenos iz Ofterschwanga 15.15 O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor 15.40 Navrtu, izob. odd. TV Maribor 16.20 Zimske paraolimpijske igre - Pjongčang 2018: otvoritev 17.40 Biatlon - svetovni pokal: sprint (Ž), prenos iz Kontiolahtija 19.25 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (M), kvalifikacije, prenos iz Osla 21.00 Ljubezen na prvi pretep, fran. film 22.40 Zvezdana 23.20 Nocoj v Palladiumu 00.15 Glasbeni spoti 01.20 Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (Ž), 1. in 2. vožnja, posnetek iz Ofterschwanga 03.20 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (M), kvalifikacije, posnetek iz Osla 04.55 Zabavni kanal, glasbeni spoti Ut.JJ Z-dUdVIM IVdlldl, pop pop 7411R nnnnvitev 6.00 24UR, ponovitev 7.00 OTO čira čara 7.01 Zebra Zigbi, ris. 7.15 Tika taka, ris. 7.25 Grozni Gašper, ris. 7.40 Oddbods, ris. 7.45 Lego prijateljice, ris. 8.10 Junaki zabaviščnega parka, 1. sez., 48. del 8.25 TV prodaja 8.40 Dr. Oz, 5. sez. 9.35 TV prodaja 10.05 Padli angel, 1. sez., 93. del 11.10 TV prodaja 11.25 Resnične ljubezni, 1. sez., 130. del 12.20 TV prodaja 12.35 Gospodarica zlata, 1. sez., 119. del 13.35 Usodno vino, 1. sez., 47. del 14.35 Jaz sem Luna, 2. sez., 4. del 15.35 Padli angel, 1. sez., 94. del 16.30 24UR popoldne 16.55 Resnične ljubezni, 1. sez., 131. del 17.55 Gospodarica zlata, 1. sez., 120. del 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Reka ljubezni, 2. sez., 4. del 21.00 Moja boš, 1. sez., 82. del 22.00 24UR zvečer 22.35 Na kraju zločina (C.S.I.), 15. sez., 17. del 23.30 Manipulanta, 1. sez., 13. del 0.25 Vampirski dnevniki, 6. sez., 6. del 1.20 24UR zvečer, ponovitev 1.55 Zvoki noči © 6.00 24UR, ponovitev 7.00 OTO čira čara 7.01 Zebra Zigbi, ris. 7.15 Tika taka, ris. 7.25 Grozni Gašper, ris. 7.40 Oddbods, ris. 7.45 Lego prijateljice, ris. 8.10 Junaki zabaviščnega parka, 1. sez., 49. del 8.25 TV prodaja 8.40 Dr. Oz, 5. sez. 9.35 TV prodaja 10.05 Padli angel, 1. sez., 94. del 11.10 TV prodaja 11.25 Resnične ljubezni, 1. sez., 131. del 12.20 TV prodaja 12.35 Gospodarica zlata, 1. sez., 120. del 13.35 Usodno vino, 1. sez., 48. del 14.35 Jaz sem Luna, 2. sez., 5. del 15.35 Padli angel, 1. sez., 95. del 16.30 24UR popoldne 16.55 Resnične ljubezni, 1. sez., 132. del 17.55 Gospodarica zlata, 1. sez., 121. del 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Reka ljubezni, 2. sez., 5. del 21.00 Moja boš, 1. sez., 83. del 22.00 24UR zvečer 22.35 Eurojackpot 22.40 Nora Roberts: Babičina hiša, ameriški film 0.30 Določen plen, ameriški film 2.15 24UR zvečer, ponovitev 2.50 Zvoki noči 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.00 Odprta tema: Neizvajanja pravnomočnih odločb o usmeritvi otrok s posebnimi potrebami 11.00 Pop corn: Dejan Stojanov 12.00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 12.55 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.55 Dobro jutro, ponovitev 16.55 2551. VTV magazin, 17.15 Kultura, Kultura, informativna oddaja 17.20 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo © 18.00 Bi se gnetli na tej metli, Gledališka predstava Vrtca Velenje 18.20 Regionalne novice 18.25 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 18.50 Videospot dneva 18.55 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Naj viža Pajdaši, 5+Band 21.15 Regionalne novice 21.20 Kmetijski razgledi 22.05 Iz oddaje Dobro jutro 23.05 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.30 Videostrani, obvestila 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Vabimo k ogledu 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 Naj viža Pajdaši, 5+Band 11.20 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.45 Lestvica zabavnih in narodnozab. 12.10 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.55 Dobro jutro, ponovitev 16.55 2552. VTV magazin, 17.20 Kultura, informativna oddaja 17.25 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Miš maš 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Popotniške razglednice, Od neba do zemlje, ponovitev 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Pop corn: Dejan Stojanov 22.05 Iz oddaje Dobro jutro 23.05 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.30 Videostrani, obvestila 06.00 Kultura, odmevi 07.00 Srečo kuha Cmok 07.15 Biba se giba, ris. 07.35 Marcelino Kruh in vino, ris. 08.00 Sporočilo v steklenici, nor. dok. ser. 08.25 Čudogozd, igrane domiš. zgodbe 08.35 Govoreči Tom in prijatelji, ris. 08.45 Armanova skrivnost, nem. nad. 09.10 Mulčki, ris. 09.20 Male sive celice: OŠ Križevci in OŠ Zreče, kviz 10.00 Infodrom, tednik za mlade 10.15 Osvežilna fronta: Kletvice 10.40 Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek: Rašo Nesterovič 11.40 Tednik 12.40 NaGlas 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.25 O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor 13.50 Na vrtu, izob. odd. TV Maribor 14.30 Mame, slovenska nan. 14.55 Ambienti 15.30 Profil 15.55 Cesarjev kuhar, jap. ser. 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.20 Nigel Latta dela eksplozivne poskuse, novozel. dok. ser. 17.45 Glasbeni pozdrav 18.40 Ozare 18.45 Miriam, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, utrip, šport, vreme 20.00 Kdo bi vedel, zabavni kviz 21.15 Bučke, izmišljene novice 21.35 Zapuščina, danska nad. 22.40 Poročila, šport, vreme 23.10 Poštarjeve bele noči, ruski film 00.55 Profil 01.20 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.45 Dnevnik, utrip, šport, vreme 02.40 Info-kanal 07.00 Ziv žav 07.00 Telebajski, lutkovna nan. 07.25 Čarli in Mimo, ris. 07.30 Minka, ris. 07.35 Penelopa, ris. 07.40 Primer za prijatelje, ris. 07.45 Vrtni palček Primož, ris. 07.55 Gozdna druščina, ris. 08.10 Profesor Baltazar, ris. 08.15 Pujsek Bibi, ris. 08.25 Svet živali, ris. 08.30 Dinko pod krinko, ris. 08.40 Miriam, ris. 08.45 Lili in Čarni zaliv, ris. 08.50 Kalimero, ris. 09.05 Zmajči zmaj, ris. 09.15 Tabaluga, ris. 09.40 In to je vse!, ris. 09.50 Govoreči Tom in prijatelji, ris. 10.00 Džamila in Aladin, ang. nan. 10.40 Prisluhnimo tišini 11.20 Ozare 11.25 Obzorja duha: Slomškove sestre 12.00 Ljudje in zemlja, izob. odd. TV Maribor 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.25 Slovenski pozdrav, zabavna odd. 15.00 Zarek upanja, koprod. film 16.45 Kino Fokus 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.20 Vikend paket 18.40 Zmajči zmaj, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme 20.00 Mame, slov. nan. 20.30 Modna hiša Velvet, špan. nad. 21.50 Intervju: Terry Eagleton 22.40 Poročila, šport, vreme 23.05 Dobrodošli v Begunistanu, fran. dok. odd. 00.00 Za lahko noč: M. Ravel - Dafnis in Hloa 00.20 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.45 Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme 01.40 Info-kanal 02.40 inro-Kanai TVSLOr """V SLO r 06.40 Duhovni utrip: Šola ozdravljenja 06.30 10 domačih 07.00 Najboljše jutro 09.00 Čarokuhinja pri atu: Danska 09.25 Alpsko smučanje - svetovni pokal: slalom (Z), 1. vožnja, prenos iz Ofterschwanga 10.55 Alpsko smučanje - svetovni pokal: smuk (M), prenos iz Kvitfjella 12.25 Alpsko smučanje - svetovni pokal: slalom (Z), 2. vožnja, prenos iz Ofterschwanga 13.35 Biatlon - svetovni pokal: mešana štafeta dvojic, prenos iz Kontiolahtija 14.15 Deskanje na snegu - svetovni pokal: paralelni veleslalom, vključitev v prenos iz Scuola 14.50 Nesmrtni, odd. o športnih velikanih 15.35 Migaj raje z nami 16.15 Na lepše 16.55 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (M), ekipno, prenos iz Osla 18.55 Biatlon - svetovni pokal: mešana štafeta, posnetek iz Kontiolahtija 20.00 Umori na podeželju, brit. nan. 21.30 Pot na SP v nogometu 22.00 Zimske paraolimpijske igre - Pjongčang 2018: povzetek dneva 22.30 Derren Brown: Strah in vera 23.20 Aritmični koncert: Pickpocket Swingers & Balkan Boys 00.10 Glasbeni spoti 01.10 Alpsko smučanje - svetovni pokal: smuk (M), posnetek iz Kvitfjella 02.30 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (M), ekipno, posnetek iz Osla 04.15 Zabavni kanal, glasbeni spoti pop 6.00 24UR, ponovitev 7.00 OTO čira čara 7.01 Zajčje uganke, ris. 7.05 Dibo, ris. 7.20 Smrkci, ris. 7.35 Čebelica Maja, ris. 7.50 Divja brata Kratt, ris. 8.15 Super krila, ris. 8.40 Tashijeve pustolovščine, ris. 9.10 Kraljevska akademija, ris. 9.35 Mia in jaz, ris. 10.00 TV prodaja 10.15 Jaz sem Luna, 2. sez., 1. del 11.25 Jaz sem Luna, 2. sez., 2. del 12.30 TV prodaja 12.45 Jaz sem Luna, 2. sez., 3. del 13.50 Usodno poletje, ameriški film 15.35 Romeo in Julija, ameriški film 17.55 Preverjeno, ponovitev 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Ljubezen po domače 21.15 Tašča, da te kap, ameriški film 23.10 Ko pride Joe Black, ameriški film 2.40 Zvoki noči © 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Vabimo k ogledu 09.00 Miš maš 09.40 Videospot dneva 09.45 Napovedujemo 09.50 Popotniške razglednic, Tajska, Burma 10.50 Lestvica zabavnih in narodnozab. 11.15 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.55 Naj viža Pajdaši, 5+Band 17.10 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice (232) 18.20 Bi se gnetli na tej metli, gledališka predstava Vrtca Velenje 18.40 Videospot dneva 18.45 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2553. VTV magazin 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Vabimo k ogledu 20.30 Revija zmagovalcev narodnozabavne glasbe v Vinski Gori, 2. del 22.05 Napovedujemo 22.10 Jutranji pogovori 23.40 Lestvica zabavnih in narodnozab. 00.05 Videostrani, obvestila © 06.40 Duhovni utrip: Šola ozdravljenja 06.55 Nigel Latta dela eksplozivne poskuse, dok. ser. 07.15 Slastna kuhinja: Mešana solata z gorgonzolo 07.30 Glasbena matineja: Folklorna skupina Emona, 50 let 08.15 Svetovni popotnik: Angleško stavbarstvo, 1. del: Obdobje pred arhitekti 09.15 Zvezdana 10.25 Alpsko smučanje - svetovni pokal: superveleslalom (M), prenos iz Kvitfjella 12.00 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (Ž), posnetek iz Osla 13.25 Biatlon - svetovni pokal: skupinski start (M), prenos iz Kontiolahtija 14.15 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (M), prenos iz Osla 16.35 Biatlon - svetovni pokal: skupinski start (Ž), posnetek iz Kontiolahtija 17.50 Bosanski planinski konj na robu preživetja, dok. odd. TV Maribor 18.40 Pozabljeni Slovenci: Vladimir Kante, dok. odd. 19.00 Z glasbo in s plesom 19.00 Sozvočje svetov, Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije in Nika Gorič (A. Vivaldi) 19.30 V objemu klasične glasbe (N. Pačnik, T. Sonc, N. Kamplet, N. Drašček, Simfonični orkester RTVS) 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Zgodba o Bogu, am. dok. ser. 20.50 Nesmrtni, odd. o športnih velikanih 21.20 Zimske paraolimpijske igre - Pjongčang 2018: povzetek dneva 21.50 Avtomobilnost 22.20 Bleščica, odd. o modi 22.50 Bučke, izmišljene novice 23.05 Kdo bi vedel, zabavni kviz 00.20 Glasbeni spoti 01.25 Alpsko smučanje - svetovni pokal: superveleslalom (M), posnetek iz Kvitfjella 02.35 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (M), posnetek iz Osla 04.15 Zabavni kanal, glasbeni spoti pop 6.00 24UR, ponovitev 7.00 OTO čira čara 7.01 Zajčje uganke, ris. 7.05 Dibo, ris. 7.20 Smrkci, ris. 7.35 Čebelica Maja, ris. 7.50 Divja brata Kratt, ris. 8.15 Super krila, ris. 8.40 Tashijeve pustolovščine, ris. 9.10 Grizzy in glodavčki, ris. 9.20 Maša in medved, ris. 9.30 Kraljevska akademija, ris. 9.55 Mia in jaz, ris. 10.20 TV prodaja 10.35 Jaz sem Luna, 2. sez., 4. del 11.40 Jaz sem Luna, 2. sez., 5. del 12.45 TV prodaja 13.00 Tašča, da te kap, ameriški film 15.10 Ledeni gradovi, ameriški film 17.00 Ljubezen po domače 18.15 Vrtičkanje 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Zvezde plešejo 22.55 Iskrica, ameriški film 1.15 Angeli prepevajo, ameriški film 3.00 Zvoki noči 06.10 Utrip, zrcalo tedna 07.00 Dobro jutro, poročila 10.30 10 domačih 11.15 Vem!, kviz 12.05 NaGlas 12.25 Zlata dekleta, am. hum. nan. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.30 Sveto in svet: Ženska duhovnost 14.30 S-prehodi 15.00 Dober dan, Koroška 15.30 Osmi dan 16.05 Z glasbo in s plesom: Operne arije: Sopranistka Rebeka Radovan 16.25 Zlata dekleta, am. hum. nan. 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.30 Čist zares: Izdelava trick shot filma, mlad. dok. ser. 17.55 Novice 18.00 Young Village Folk: Mademoiselle D - namesto zdravnica, vinarka s Korzike 18.10 Lili in Čarni zaliv, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 20.00 Tednik 21.00 Studio City 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, šport, kultura, vreme 22.55 Umetni raj 23.30 Glasbeni večer: Sozvočje svetov, Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije in Nika Gorič (T. Bec, V. Žuraj) 23.50 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.20 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 01.10 Info-kanal TV SLO T 06.30 Otroški kanal 07.00 Kravica Katka, ris. 07.05 Minka, ris. 07.10 Telebajski, lutkovna nan. 07.35 Penelopa, ris. 07.40 Gozdna druščina, ris. 07.50 Živalski čira čara, ris. 07.55 Sprehodi v naravo: Prekomorski sadeži 08.10 Aktivatorji: Park za skejtanje 08.20 Šoa.Teža molka, dok. film 09.30 Sam svoj; Jože Babič, dok. film 10.35 Dobro jutro 13.15 Zlati teptači, dok. feljton 14.00 Ljudje in zemlja, izob. odd. TV Maribor 15.05 Avtomobilnost 16.00 Izzivi - obrt in podjetništvo, inf. odd. TV Maribor 16.30 Halo TV 17.25 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (M), kvalifikacije, prenos iz Lillehammerja 19.00 Čudogozd, igrane domiš. zgodbe 19.15 Zajec in jež, anim. pravljica 19.20 Minka, ris. 19.25 Bukvožerček, otr. odd. o knjigah 19.30 Čudovita Japonska, jap. nan. 20.00 Svetovni popotnik 20.55 Inšpektor Banks, brit. nad. 21.40 Pogrešani dekleti, brit. nad. 22.45 Zimske paraolimpijske igre - Pjongčang 2018: povzetek dneva 23.15 Kadar se sloni tepejo, am. dok. odd. 00.40 Glasbeni spoti 01.40 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (M), kvalifikacije, posnetek iz Lillehammerja 03.15 Zabavni kanal, glasbeni spoti 06.00 Kultura, odmevi 07.00 Dobro jutro, poročila 10.05 Dober dan: Kuhanje v koprskem studiu 11.15 Vem!, kviz 11.45 Obzorja duha: Slomškove sestre 12.25 Zlata dekleta, am. hum. nan. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.30 Studio City 14.40 Kino Fokus 15.00 Potepanja, odd. TV Lendava 15.30 Kalimero, ris. 15.40 Čudogozd, igrane domiš. zgodbe 16.00 Jedi za vsak dan z Rachel Allen 16.25 Zlata dekleta, am. hum. nan. 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.25 Koda, izob. odd. 17.55 Novice 18.05 Žvenkci, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 20.00 Kjer bom doma, avstral. nad. 20.55 Ruska opozicija, nemška dok. odd. 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, šport, kultura, vreme 23.05 Pričevalci: Rudi Brežnik, dok. odd. 00.45 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.10 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 02.05 Info-kanal TV SLO T 06.30 07.00 07.05 07.10 07.35 07.40 07.50 07.55 08.00 08.20 08.40 09.45 10.15 11.00 11.35 14.25 15.10 15.30 16.55 19.00 19.30 20.00 20.55 21.30 22.20 22.55 23.50 00.50 02.35 Otroški kanal Kravica Katka, ris. Minka, ris. Telebajski, lutkovna nan. Penelopa, ris. Gozdna druščina, ris. Živalski čira čara, ris. Vetrnica: Krompirjeve štampiljke Srečo kuha Cmok: Tista o indijančkih Martina in ptičje strašilo: Gregorjevo Ilegalčki - skriti otroci okupirane Ljubljane, dok. odd. Village Folk - Ljudje podeželja, dok. ser. Slovenski magazin Halo TV Dobro jutro Dober dan: Kuhanje v koprskem studiu Čarokuhinja pri atu: Madžarska Kdo bi vedel, zabavni kviz Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (M), prenos iz Lillehammerja Kdo si pa ti?, dok. ser. o mladostnikih Čudovita Japonska, jap. nan. Tamponi, naši najbližji sovražniki, fran. dok. odd. Prava ideja: Andrejek Akcent: Vplivneži nekoč in danes Zimske paraolimpijske igre - .......povzetek dni darji Firenc, kopr. Pjongčang 2018: povzetek dneva Medičejci, gospodar nad. Glasbeni spoti Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (M), posnetek iz Lillehammerja Zabavni kanal, glasbeni spoti 06.00 Kultura, odmevi 07.00 Dobro jutro, poročila 10.05 Dober dan: Iz mariborskega studia 11.00 Vem!, kviz 11.35 Slastna kuhinja: Cezarjeva solata s kozicami 11.50 Umetni raj 12.25 Zlata dekleta, am. hum. nan. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.30 Intervju: Terry Eagleton 14.35 Duhovni utrip: Šola ozdravljenja 15.00 Mostovi, odd. TV Lendava 15.35 Male sive celice: OŠ Križevci in OŠ Zreče, kviz 16.15 Mulčki, ris. 16.25 Zlata dekleta, am. hum. nan. 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.25 Turbulenca, izob. odd. 17.55 Novice 18.05 Dobrodošli pri Jonu, ris. 18.10 Mimi in Liza, siva, ris. 18.15 Dobrodošli pri Jonu, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 20.05 Film tedna: Podeželski zdravnik, fran. film 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, šport, kultura, vreme 22.55 Panoptikum 23.50 Turbulenca, izob. odd. 00.30 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 01.55 Info-kanal TV SLO T 06.30 Otroški kanal 07.00 Kravica Katka, ris. 07.05 Minka, ris. 07.10 Telebajski, lutkovna nan. 07.35 Primer za prijatelje, ris. 07.40 Gozdna druščina, ris. 07.55 Zivalski čira čara, ris. 08.00 Ribič Pepe: Kako se polžeku mudi 08.15 Krtek Zlatko ali kakec, ki je padel z neba 09.05 Zapeljevanje pogleda, dok. ser. 09.45 10 domačih 10.25 Alpsko smučanje - svetovni pokal: smuk (M), prenos iz Areja 11.55 Alpsko smučanje - svetovni pokal: smuk (Z), prenos iz Areja 13.15 Dober dan: Iz mariborskega studia 14.15 Jedi za vsak dan z Rachel Allen 14.50 Vikend paket 16.30 Halo TV 17.25 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (M), kvalifikacije, prenos iz Trondheima 19.00 Profesor Pustolovec, poučna odd. za mlade 19.20 Čudovita Japonska, jap. nan. 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Jiri in Otto Bubeniček, češki portretni film, 2016 20.55 Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek 21.45 Bleščica, odd. o modi 22.20 Zimske paraolimpijske igre - Pjongčang 2018: povzetek dneva 22.50 Poti k zvezdam, kopr. film 00.40 Glasbeni spoti 01.40 Alpsko smučanje - svetovni pokal: smuk (M), posnetek iz Areja 02.45 Alpsko smučanje - svetovni pokal: smuk (Z), posnetek iz Areja 03.50 Zabavni kanal, glasbeni spoti 6.00 7.00 7.01 7.15 7.25 7.40 7.45 8.10 8.25 8.40 9.35 10.05 11.10 11.25 12.20 12.35 13.35 14.35 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.35 23.30 0.30 1.25 2.00 Lillehammerja mk ^a^k W """"" JiJ"' Zabavni kanal, glasbeni spoti ^^^ ^^^ ^^^ nnn juj IJUIJ Žffi ^Eitev «s Vi—v 24UR, ponovitev OTO čira čara Zebra Zigbi, ris. Tika taka, ris. Grozni Gašper, ris. Oddbods, ris. Lego prijateljice, ris. Junaki zabaviščnega parka, 1. sez., 50. del TV prodaja Dr. Oz, 5. sez. TV prodaja Padli angel, 1. sez., 95. del TV prodaja Resnične ljubezni, 1. sez., 132. del TV prodaja Gospodarica zlata, 1. sez., 121. del Usodno vino, 1. sez., 49. del Jaz sem Luna, 2. sez., 6. del Padli angel, 1. sez., 96. del 24UR popoldne Resnične ljubezni, 1. sez., 133. del Gospodarica zlata, 1. sez., 122. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 2. sez., 6. del Moja boš, 1. sez., 84. del 24UR zvečer Na kraju zločina (C.S.I.), 15. sez., 18.del Hiša iz kart, 4. sez., 1. del Vampirski dnevniki, 6. sez., 7. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči 6.00 24UR, ponovitev 7.00 OTO čira čara 7.01 Zebra Zigbi, ris. 7.15 Tika taka, ris. 7.25 Grozni Gašper, ris. 7.40 Oddbods, ris. 7.45 Winx klub, ris. 8.10 Junaki zabaviščnega parka, 1. sez., 51. del 8.25 TV prodaja 8.40 Dr. Oz, 5. sez. 9.35 TV prodaja 10.05 Padli angel, 1. sez., 96. del 11.10 TV prodaja 11.25 Resnične ljubezni, 1. sez., 133. del 12.20 TV prodaja 12.35 Gospodarica zlata, 1. sez., 122. del 13.35 Usodno vino, 1. sez., 50. del 14.35 Jaz sem Luna, 2. sez., 7. del 15.35 Padli angel, 1. sez., 97. del 16.30 24URpopoldne 16.55 Resnične ljubezni, 1. sez., 134. del 17.55 Gospodarica zlata, 1. sez., 123. del 18.55 24URvreme 18.58 24UR 20.00 Reka ljubezni, 2. sez., 7. del 21.00 Moja boš, 1. sez., 85. del 22.00 Preverjeno 23.00 24UR zvečer 23.35 Hiša iz kart, 4. sez., 2. del 0.30 Vampirski dnevniki, 6. sez., 8. del 1.25 24UR zvečer, ponovitev 2.00 Zvoki noči 00 7.00 7.01 7.15 7.25 7.40 7.45 8.10 8.25 8.40 9.35 10.05 11.10 11.25 12.20 12.35 13.35 14.35 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.35 23.30 0.40 1.30 2.05 24UR, ponovitev OTO čira čara Zebra Zigbi, ris. Tika taka, ris. Grozni Gašper, ris. Oddbods, ris. Winx klub, ris. Junaki zabaviščnega parka, 1. sez., 52. del TV prodaja Dr. Oz, 5. sez. TV prodaja Padli angel, 1. sez., 97. del TV prodaja Resnične ljubezni, 1. sez., 134. del TV prodaja Gospodarica zlata, 1. sez., 123. del Usodno vino, 1. sez., 51. del Jaz sem Luna, 2. sez., 8. del Padli angel, 1. sez., 98. del 24UR popoldne Resnične ljubezni, 1. sez., 135. del Gospodarica zlata, 1. sez., 124. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 2. sez., 8. del Moja boš, 1. sez., 86. del 24UR zvečer Na kraju zločina (C.S.I.), 16. sez., 1. del Hiša iz kart, 4. sez., 3. del Vampirski dnevniki, 6. sez., 9. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči © © © PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Vabimo k ogledu 09.00 Miš maš 09.40 Ustvarjalne iskrice (231), Hobotnica 09.55 Napovedujemo 10.00 2552 VTV magazin 10.20 Kultura, informativna oddaja 10.25 2553 VTV magazin 10.45 Kultura, informativna oddaja 10.50 Župan z vami: Bojan Kontič, župan MO Velenje 11.50 Revija zmagovalcev narodnozabavne glasbe v Vinski Gori, 1. del 13.00 Poslanska pisarna, Ljubo Žnidar, poslanec SDS v DZ RS 14.00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 14.50 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.15 Videostrani, obvestila 17.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 17.55 Napovedujemo 18.00 Peter Klepec, gledališka predstava Vrtca Velenje 18.35 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Naj viža, Pajdaši, 5+Band 21.15 Napovedujemo 21.20 Jutranji pogovori 22.50 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.15 Videostrani, obvestila 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 2553. VTV magazin, 10.25 Kultura, informativna oddaja 10.30 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 11.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 11.55 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.55 Dobro jutro, ponovitev 16.55 Pop corn: Natalija Verboten, Dejan Stojanov, Anabel 17.55 Napovedujemo 18.00 Odprta tema: Neizvajanja pravnomočnih odločb o usmeritvi otrok s posebnimi potrebami 19.00 Regionalne novice 19.05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.30 Videospot dneva 19.35 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Ministrski stol: Andreja Katič, ministrica za obrambo RS 21.00 Regionalne novice 21.05 Revija zmagovalcev narodnozabavne glasbe v Vinski Gori, 1. del 22.10 Napovedujemo 22.15 Iz oddaje Dobro jutro 23.15 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.40 Videostrani, obvestila 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 Ministrski stol: Andreja Katič, ministrica za obrambo RS 11.05 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 11.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 11.55 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.55 Dobro jutro, ponovitev 16.55 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Čas za nas, tabornike! 18.25 Videospot dneva 18.30 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 18.55 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2554. VTV magazin, 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Napovedujemo 20.30 Pogledi svetniške skupine SD na dogajanje v MO Velenje 21.30 Vabimo k ogledu 21.35 Kmetijski razgledi 22.05 Iz oddaje Dobro jutro 23.05 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.30 Videostrani, obvestila 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 2554. VTV magazin, 10.25 Kultura, informativna oddaja 10.30 Pogledi svetniške skupine SD na dogajanje v MO Velenje 11.30 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.55 Lestvica zabavnih in narodnozab. 12.20 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.55 Dobro jutro, ponovitev 16.55 Ministrski stol: Andreja Katič, ministrica za obrambo RS 17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice (UI 233) 18.20 Nerodna Avguština, gledališka predstava Vrtca Velenje 18.40 Regionalne novice 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Gospodarstveniki: mag. Sonja Šmuc, generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije 21.00 Regionalne novice 21.05 Pop corn: Mambo kings 22.05 Iz oddaje Dobro jutro 23.05 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.30 Videostrani, obvestila Naš čas, 8. 3. 2018, barve: CM K, stran 19 8. marca 2018 «»SÜAS PRIREDITVE 21 KNJIŽNI kotiček OHANESIAN, ALINE: Orhanova dediščina od - Odrasli / 821-311.2 - Družbeni romani Kemal, triindevetdesetletni spoštovani poslovnež in heroj 1. svetovne vojne, ob svoji smrti preseneti svojce. Ob prebiranju njegove oporoke sicer vnuk Orhan pričakovano podeduje večino premoženja. A domačo hišo oziroma družinsko posest ded zapusti popolni neznanki, tujki. Orhan ve, da je bil njegov ded dober človek in da je za to, da je hišo zapustil ostareli ženici Sedi, imel res dober razlog. Ne preostane mu drugega, kot da obišče Sedo v Kaliforniji, v domu za starostnike. Želi jo spoznati, ri so uporabni deli rastlin, glavna področja in oblike uporabe ter nezaželeni učinki zdravilnih rastlin. Izveste lahko, katere so najpogostejše bolezni in zdravstvene tegobe, pri katerih se lahko zelo uspešno uporabljajo rastlinski antibiotiki in druga naravna zdravila. Vas zanima, katere zdravilne rastline morate imeti vedno doma, v svoji rastlinski lekarni za najučinkovitejše zdravljenje vaših tegob? ŠEGA CRNIČ, Saša: Mala miška v ■ ••v t • knjižnici ml - Mladina / C - Sz - Cicibani -Slikanice zabojčki Mala miška si je nekega zimskega dne našla zavetje med toplimi debelimi zidovi mestne knjižnice. Nihče je ni opazil. Ona pa je opazila, radovedna, kot je bila, malce prestrašena in zelo lačna, veliko dobrih in odličnih knjig. A te niso bile za nasitit. Iz čajne kuhinje je hitro ugotovila mala miška, je najbolj lepo dišalo. Res se zateče v knjižnično čajno kuhinjo. Tam se gnete kar nekaj knjižničark, ki se krepča-jo z dobrotami in zraven klepetajo. Mala izvedeti njeno zgodbo in kako je povezana z njegovim dedom, razumeti, kaj jim želi ded s tem svojim dejanjem povedati. Seda Orhanu odkrije tisto, kar se je celo življenje trudila pozabiti. Dolgo časa je bila zavita v molk in v svojo tihoto zaradi grozot vojne in izgnanstva. Vedno pa se je rada spominjala Kemala in njune prve ljubezni pred vojno. Orhanu zaupa, kako sta se s Kema-lom po vojni nepričakovano srečala in kako ji je Kemal pomagal, da je Seda znova zaživela bolj polno življenje. Njuna mladostniška ljubezen ju je sicer sprva ponovno združila, a si žal nista bila usojena. GOMBOC, MATEJA: Matic in Meta za ohranitev planeta ml - Mladina / 502/504 -Ekologija Matic in Meta sta spet z nami. Z njima smo skupaj odkrivali in se učili, kako se pravilno obnašamo v šoli, na pogrebu, v parku ... skratka vse o bontonu vsepovsod. Tokrat ju spremljamo in se učimo od njiju v vlogi mladih naravovarstvenikov. Njuna šola postane ekošola in vsi učenci ekošolarji. Naša nadobudneža se takoj in nepreklicno odločita, da bosta tudi doma poskrbela, da bodo postali ekohiša. Doma se je njuna ekopot začela, nadaljevale pa so se ekodo-godiščine v gozdu, na podeželju, v mestu ... povsod okrog nas. V knjigi je predstavljenih 15 ekozgodb in vsaka ima na koncu še ekonasvet. Matic in Meta nam s svojim vzgledom razkrivata zanimive in poučne ekoprimere, ki jih lahko s pridom uporabimo tudi sami in tako skrbimo za naše okolje, naš planet Zemljo pa ohranimo zdravo. Tudi vi, pa če ste otroci, najstniki ali odrasli, lahko izdelate čisto sami recikliran papir in postanete ekofrajerji. SIEWERT, ARUNA M.: Rastlinski antibiotiki od - Odrasli / 615 - Farmacija Knjiga je koristen domač priročnik. Avtorica, nemška fizioterapevtka in predavateljica, nam svetuje, da si ohranjamo naše zdravje, krepimo naš imunski sistem in zdravimo marsikatero bolezen, ne vedno in ne nujno z antibiotiki, ki jih dobimo pri naših zdravnikih, ampak predvsem s preizkušenimi zdravilnimi rastlinami. V velikem delu knjige nam je razložena moč preizkušenih zdravilnih rastlin s koristnimi nasveti, s pomočjo katerih si hitreje opomoremo po bolezni oziroma redkeje zbolimo. Nazorno, s sliko in kratkim opisom, so predstavljene zdravilne rastline, njihove učinkovine, delovanje, kate- miška je hitro opažena v kuhinji. Knjižničarke naredijo pravi vik in krik, mala miška se vsa trese. Na srečo knjižničarke ugotovijo, da je tudi miška živo bitje, ki pa seveda ne spada v knjižnico. Pomagajo ji v mestni park, na svobodo. Tam mala miška hitro najde bolj primeren prostor, staro leseno lopo, kjer bo verjetno res bolje preživela na toplem mrzlo zimo. PORTER, ELEANOR H.: David ml - Mladina / M - Leposlovne knjige od 13. leta Desetletni David živi čisto sam s svojim očetom, preprosto in idilično življenje, v majhni koči visoko na gori. Zelo rad igra violino, hodi na sprehode in se pri opazovanju narave veliko nauči. Oče ga vzgaja in uči z glasbo oz. violino izraziti svoja čustva in povedati vse tisto, česar z besedami ne bi mogel nikoli izraziti. Njegovo otroštvo je srečno, polno dobrega, vse dokler se zaradi očetove hude bolezni nista primorana hitro, naenkrat vrniti se v dolino, med ljudi. David je zbegan, ko praktično čez noč, ostane čisto sam, saj oče umre. V majhni vasici med hribi ga sprejmeta v svoj dom gospod in gospa Holly. Sprva nista navdušena nad Davidom, saj se fant po merilih ljudi v vasi, zelo čudno vede in se izraža, kar naprej igra violino, ne zna nič koristnega narediti pa tudi ne ve, kako se piše ali kdo so njegovi sorodniki. David Hollyjeva spominja tudi na njunega sina Johna, s katerim že dolgo nimata stikov. Čuti, da ni zaželen, da ga nihče ne mara in ne razume. Trudi se, da bi se čim bolj prilagodil ljudem, med katerimi se je znašel. Na koncu mu uspe. S svojo nedolžno dobroto in z glasbo, ki jo izvablja iz svoje violine, si pridobi naklonjenost in prijatelje v vasi. Pomaga tudi Hollyjevima, da obdržita domovanje in da se ponovno povežeta s sinom. Davidu uspe najti svoje sorodnike, postane znan in bogat. Nikoli pa ne pozabi vseh prijateljev, Hollyjevih in male vasice, ki ga je, ko mu je bilo hudo, sprejela. a Ditka P. Š. kdaj • kje • kaj VELENJE Četrtek, 8. marec 9.30 Galerija Velenje Likovna delavnica za skupine iz vrtca ob razstavi Klementine Golija 10.00 Velenjski grad, Hiša mineralov Dan žena v Muzeju Velenje 10.00 AZ Ljudska univerza Velenje Notranja preobrazba 13.00 Društvo Novus, Center za družine Harmonija Ustvarjalna delavnica ob dnevu žena, neformalno druženje 17.00 Velenjski grad »8. marec, 8 pesmi, 8 žensk«, predstavitev publikacije 18.00 Galerija Velenje Na čaju s Klementino Golija, pogovor z avtorico razstave ob dnevu žena 18.00 Osnovna šola Gorica Proslava ob dnevu žena in materinskem dnevu 19.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana To pa je zadrega, komedija, prireditev SD Velenje ob dnevu žena 19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Potovanje v Severno Korejo, potopis Petek, 9. marec 9.30 Galerija Velenje Likovna delavnica za skupine iz vrtca ob razstavi Klementine Golija 10.00 Društvo Novus, Center za družine Harmonija Kartanje, neformalno druženje 10.00 AZ Ljudska univerza Velenje Delavnica uporabe pametnih telefonov 12.00 Razstavišče Gorenje Eva Lucija Kozak, srečanje in pogovor z umetnico 17.00 Velenjski grad Dolga je rajža, temna je noč!, odprtje razstave 21.00 eMCe plac Lost Paris tapes - The Doors tribute band (SR), Blue town's radio, Shadows play Sobota, 10. marec 7.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna tržnica Velenje 8.00 Cankarjeva ulica Bolšji sejem 9.00 Drsališče Velenje Turnir v hokeju na ledu 10.00 Ploščad pred Centrom Nova Razvajaj se v mestu, modna revija 10.00 Vila Bianca Ženske Velenja, tematsko vodenje za občane 10.30 Dom kulture Velenje, mala dvorana Žogica Marogica, lutkovna predstava 21.00 eMCe Plac Zgodovina rock glasbe malo drugače - skozi oči rock kitarista Nedelja, 11. marec 17.00 Dom kulture Velenje, mala dvorana Mama je umrla dvakrat, 6. predstava Nedeljskega abonmaja 17.00 Velenjski grad Ob Gregorjevem beremo pesmi Ponedeljek, 12. marec 8.00 Restavracija pod Jakcem Krvodajalska akcija 13.00 Društvo Novus, Center za družine Harmonija Activity, neformalno druženje 17.00 Knjižnica Velenje, otroški oddelek Ustvarjalna delavnica za otroke 18.00 Dom kulture Velenje, preddverje male dvorane Cankar v stripu, odprtje razstave 19.00 Dom kulture Velenje, mala dvorana Cankar strip, gledališko-stripovski performans Torek, 13. marec 7.00 Restavracija pod Jakcem Krvodajalska akcija 9.30 Galerija Velenje Likovna delavnica za skupine iz vrtca ob razstavi Klementine Golija 10.00 Društvo Novus, Center za družine Harmonija Trening starševstva: Neposlušnost 10.00 AZ Ljudska univerza Velenje Italijanščina ob kavi 16.30 in 19.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Pozdrav pomladi 2018, Revija otroških in mladinskih pevskih zborov Šaleške doline Efenkova 61 b, Velenje Praznične sladice, kuharska delavnica Vila Rožle Torkova peta: Zvončki in trobentice, ustvarjalnica za otroke in odrasle AZ Ljudska univerza Velenje Uporaba konoplje v vsakodnevnem življenju - da ali ne?, predavanje 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Ura pravljic v angleškem jeziku 18.00 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Če bi črevo govorilo, predavanje 19.30 Glasbena šola Velenje, Velika dvorana Cristina Segura, mezzosopran in Nejc Lavrenčič, klavir Sreda, 14. marec 7.00 Restavracija pod Jakcem Krvodajalska akcija 9.00 AZ Ljudska univerza Velenje Vse za vas, a nič namesto vas, pogovorna delavnica 10.00 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Moč branja, bralni klub za odrasle 10.00 Društvo Novus, Center za družine Harmonija Zdrav življenjski slog: Skupinska meditacija 16.00 Galerija Velenje Ples skozi prostor in čas, plesno ustvarjanje ob razstavi 16.00 AZ Ljudska univerza Velenje Odtenki ženskega planeta: Odkrivanje sebe skozi ples 17.00 Galerija Velenje Na pot s skicirko, sklop ustvarjalnih delavnic 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Pravljična meditacija za otroke z Janjo in medvedkom Tapkom 18.00 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Kako ohraniti dobro partnerstvo ob izzivih sodobnega časa ŠOŠTANJ Četrtek, 8. marec 8.00 Središče za samostojno učenje Izboljšajmo uporabo pametnih telefonov 17.00 Mestna knjižnica Šoštanj Knjižni sejem Petek, 9. marec 9.00 Središče za samostojno učenje Govorim slovensko - učenje slovenščine Nedelja, 11. marec 18.00 Kinodvorana Topolšica Gledališka komedija - Pica da te kap Ponedeljek, 12. marec 8.30 Zbirno mesto pred Občino Šoštanj Proslava ob materinskem dnevu in dnevu žena Ravne - Kulturno umetniško društvo Ravne vabi v nedeljo, 18. marca, ob 15. uri v REKS v Ravne pri Šoštanju na prireditev ob materinskem dnevu in dnevu žena. Anima-torke že pridno vadijo z otroki, ki bodo letos glavni akterji prireditve. Posebej za mamice so pripravili skeč, predstavili se bodo tudi s pevskimi in plesnimi točkami, deklamaci-jami in drugimi vlogami, ki pa so še skrivnost. Poleg njih bo nastopil tudi Moški pevski zbor KUD Ravne. a KUD Ravne, Marko Potočnik 2. Revija zmagovalcev festivalov narodnozabavne glasbe Vinska Gora - V Večnamenskem domu v Vinski Gori se bo v petek, 16. marca, ob 19. uri začela 2. Revija zmagovalcev narodnozabavne glasbe. Dogodek pripravlja tamkajšnje turistično društvo. V Sloveniji je vsako leto več kot petnajst tovrstnih festivalov, v Vinski gori pa so lani prvič gostili večino zmagovalcev teh festiva- KINO spored v mali in veliki dvorani Hotela Paka ČEBELICA MAJA: MEDENE IGRE Maya the Bee: The Honey Games Sinhronizirana animirana družinska pustolovščina, 83 minut (Nemčija, Avstrija) Režija: Noel Cleary, Alexs Stadermann Slovenski glasovi: Sobota, 10. 3., ob 18.00 - 3D Nedelja, 11. 3., ob 16.00 - otroška matineja RDEČI VRABEC Red Sparrow, vohunski triler, 139 minut (ZDA) Režija: Francis Lawrence Igrajo: Jennifer Lawrence, Mary-Louise Parker, Joel Edgerton, Jeremy Irons, Charlotte Rampling Sobota, 10. 3., ob 21.45 Nedelja, 11. 3., ob 20.15 Ponedeljek, 12. 3., ob 17.15 OBLIKA VODE The Shape of Water, fantazijska drama, 123 minut (ZDA) Režija: Guillermo Del Toro Igrajo: Sally Hawkins, Michael Shannon, Richard Jenkins, Doug Jones, Octavia Spencer, David Hewlett, Nick Searcy Petek, 9. 3., ob 20.15 Nedelja, 11. 3., ob 17.45 ODPADNIKI Renegades, akcijski triler, 105 minut (ZDA, Francija, Belgija) Režija: Steven Quale Igrajo: J.K. Simmons, Sullivan Staple- ton, Charlie Bewley, Sylvia Hoeks, Joshua Henry Petek, 9. 3., ob 22.30 Sobota, 10. 3., ob 19.45 O TELESU IN DUŠI Testrol es lelekrol, romantična drama, 116 minut (Madžarska) Režija: Ildiko Enyedi Igrajo: Alexandra Borbely, Geza Mor- Sprehod za zdravo telo s tablico v roki 18.00 Dom krajanov Topolšica Delavnice - Gregorjevo 18.00 Ribiški dom ob šoštanjskem jezeru Redni tedenski bridge turnir Torek, 13. marec 8.00 Središče za samostojno učenje Izboljšajmo uporabo pametnih telefonov 18.30 Mestna knjižnica Šoštanj Jernej Dirnbek: Pevci pozabljenih pesmi Sreda, 14. marec 10.00 Središče za samostojno učenje S pomočjo branja do znanja slovenščine 18.00 Kulturni dom Šoštanj Abonma - Buh pomagaj ŠMARTNO OB PAKI Sobota, 10. marec 10.00 Dvorana Marof Delavnica LEGO robotike za otroke, info in prijave na www. maliustvarjalci.si Ponedeljek, 12. marec 15.00 Hiša mladih - sejna soba Računalniška delavnica 18.00 Knjižnica Šmartno ob Paki Ta vesela urica 19.00 Hiša mladih - sejna soba Svetniška in poslanska pisarna SD Sreda, 14. marec 19.00 Hiša mladih - galerija Dile Pod vodo, glasbeno-gledališka predstava, rezervacije na pisarna. mc@gmail.com Lunine mene lov preteklega leta. Prireditev je bila zelo uspešna, zato so se odločili, da bi postala tradicionalna. Na drugi reviji se bo predstavilo dvanajst nagrajenih ansamblov lanskega leta, gost prireditve pa bo Brane Klavžar, ki je za ansamble napisal že veliko nagrajenih skladb. Izkupiček prireditve bo Turistično društvo Vinska Gora namenilo ureditvi učne poti škrata Bisera. a mkp Ob prazniku s slikarko Klementino Golija V Galeriji Velenje že nekaj časa pripravljajo pogovorne večere z umetniki in ustvarjalci, ki razstavljajo v galeriji. Ob 8. marcu, mednarodnem dnevu žena, vabijo na čaj s Klementino Golija, izjemno slikarko, ki se v Galeriji Velenje predstavlja z razstavo Skozi prostor in čas. Ta večer bodo poleg slikarskih tem spregovorili tudi o tem, kako je biti v današnjem času ženska - umetnica. Pogovor, ki bo v četrtek, 8. marca, ob 18. uri, bo vodila kustosinja razstave Milena Koren Božiček. Vse obiskovalke bodo ob mednarodnem dnevu žena razveselili tudi s cvetom. a 9. marca, ob 12:20, zadnji krajec CITY CENTER Celje • Četrtek, 8.3. Biotržnica • Petek, 9.3. od 14.00 dalje Kmečka tržnica • Nedelja, 11.3. od 11.00 do 12.00, Pravljične urice - Si-tnobe sitne • Vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 13. uri svet lutk in njihovih zgodb, • 25.3.2018 na osrednjem prostoru - Bonton za male lumpe v izvedbi Gledališča BIČIKLETA • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54 ali se oglasite na Info točki Citycentra. csanyi, Reka Tenki, Zoltan Schneider Petek, 9. 3., ob 19.30 - mala dvorana Sobota, 10. 3., ob 20.30 Nedelja, 11. 3., ob 19.00 - mala dvor. FANTOMSKA NIT Phantom Thread, drama, 130 minut (ZDA) Režija: Paul Thomas Anderson Igrajo: Daniel Day-Lewis, Lesley Manville, Vicky Krieps Ponedeljek, 12. 3. ob 20.00 - filmsko gledališče Naš čas, 15. 2. 2018, barve: CM K, stran 22 22 OBVEŠČEVALEC 8. marca 2018 Nagradna križanka »Svečarstva Lesk« Lesk d.o.o. Trgovina Velenje, Partizanska 2 POSEBNE VELIKONOČNE DEKORATIVNE SVEČE NAGROBNE VELIKONOČNE SVEČE Iz naše bogate ponudbe: • Sveče za vse priložnosti (dišeče, dekorativne, krstne, poročne, elektronske, steklene, oljne, nagrobne) • Vaze • Kipci • Rože - svilene • Dekoracija žalnih sveč VSE ZA KRST krstne sveče - klasične ali sveče po naročilu z imenom, datumom rojstva ali sliko, prtički in darilni seti Delovni čas: Ponedeljek - petek: 8.00 - 16.00 Sobota: 8.00 - 12.00 Nedelja in prazniki: zaprto Rešitev križanke pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Lesk«, najkasneje do ponedeljka 19. marca. Izžrebali bomo tri nagrade. Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti. mali OGLASI DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 041 534 261 (AA) NUDIM SAMI brezplačno odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214. STIKI- POZNANSTVA ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve iz vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold. Gsm: 031 836 378 ali 031 505 495. PRIDELKI JABOLČNIK, domači kis, borovni-čevec, medenovec, več vrst žganja, prodam. Gsm: 041 687 371. RAZNO TEHNICA LIBELA, 300 kg, ležeča, in Obračalnik SIP 200, prodam. Okolica Grobelnega. Gsm: 041 261 676. RAČUNALNIK E2180/2/300, osebni, prodam za 30 €. Gsm: O4I 692 995 ŽIVALI PRAŠIČA krmljenega z domačo hrano, težkega 170 kg, lahko polovico, prodam, okolica Grobelne-ga. Gsm: 041 261 676. DVA BIKCA, težka približno 150 kg, prodam. Gsm: 031 896 476 NESNICE, ki so cepljene, prodaja v Šaleku, v nedeljo, 18. februarja, od 8.00 do 8.30. Gsm: 041 442 162 ali 02/87 61 202. tel.: 03/ 897 5130, gsm: 041/ 665 223 Prodaja, hiša, samostojna: POD-KRAJ PRI VELENJU, 182 m2, adaptirana l. 1999, 1.184 m2 zemljišča, EI v izdelavi, 149.000 € C C Si (T EQ -i ■ d Prodaja, stanovanje, 3-sobno: VELENJE, EFENKOVA, 82,3 m2, adaptirano l. 2013, 4/4 nad., ER: D (60 - 105 kWh/m2a), 82.000 € KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šoštanj 03 898 49 70 www.kz-saleskadolina.si NAJVEČJA IZBIRA SEMENSKEGA*^ KROMPIRJA! ELITA IN SUPERELITA! PRODAJA KMETIJSKE MEHANIZACIJE 041 813 949 ^SIP SEMENA! VRTNIN, CVETLIC IN ZALIŠČ! V MESECU MARCU ZEMLJA ASEF, 20 l Za setev in pikiranje PELETI Al že od 3,81 € SUHA DRVA (1x1x1,8m) Zvami in za vas! DEŽURSTVA več na ■ ■ ■ ■ ■ www.habit.si GIBANJE prebivalstva UE Velenje POROKE SUVAJAC DEJAN, CHE Oberuzwil, Talstrasse 5 in LOVRIC SANJA, Velenje, Koželjskega ulica 4 SMRTI AVBERŠEK ALOJZIJA, roj. 1926, Velenje, Hrastovec 46 BREZOVNIK IRENA, roj. 1967, Šoštanj, Lokovica 87A VRATANAR ANGELA, roj. 1948, Velenje, Kersnikova cesta 17 VIDEMŠEK MAKSIMILIJAN, roj. 1928, Velenje, Škale 39 ZD VELENJE Obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovori se snemajo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445. LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je or- ganiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880. ZOBOZDRAVNIKI (Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 10.3. in 11. 3. 2018 - Olivera Saveva, dr. dent. med.; VETERINARSKA POSTAJA Šaleška Veterina, d.o.o. Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600. Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Postanite naročnik »'Was Zdravniški nasveti, gostja: Irena Piltaver Vajdec, dr. med., predstojnica Oddelka za mikrobiologijo Splošne bolnišnice Slovenj Gradec. Tema: antibiotiki in bolnišnične okužbe ta ČETRTEK, 8. marca I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Naš gost; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 9. marca I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Vija vaja (otroška oddaja); 18.30 Poročila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 10. marca I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 11. marca I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; Duhovna iskanja; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 12. marca 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Podjetniški kotiček; 9.30 Poročila; 10.00 Nasvidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 8.00 Vija vaja; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 13. marca I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 14. marca I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. i. ± Komunalno |f 1 ■ -_ j • PE ENERGETIKA • PE KOMUNALA • POGREBNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST • REKLAMACIJE • MODRE CONE Dežurna ŠTEVILKA 080 80 34 BREZPLAČNA ŠTEVILKA www.kp-velenje.si 03 898 17 50 | press@nascas.si Za naročnike do 8 številk zastonj! Naš čas, 8. 3. 2018, barve: CM K, stran 19 8. marca 2018 «»SÜAS OBVEŠČEVALEC 23 OSMRTNICA Zapustil nas je naš dragi ANDREJ KUZMAN Pogrebna slovesnost bo v ponedeljek, 12. marca, ob 17.00 uri, na pokopališču Podkraj pri Velenju. Žara bo na dan pogreba, od 15. ure dalje, v tamkajšnji mrliški vežici. Žalujoča žena Silva in otroci Tina, Boštjan, Polona in Uroš z družinami ZAHVALA Po dolgotrajni bolezni nas je zapustil dragi mož, oče in dedi WERNER FEUCHT 17. 7. 1943 - 19. 2. 2018 Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovane sveče in denarno pomoč. Posebna zahvala patronažni službi ter pevcem, govornici in bolnišnici Celje. Zahvala tudi gospodu župniku za opravljen obred. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovo zadnjo pot. Žalujoči vsi njegovi Nagrajenci nagradne križanke »Trgovine Sax«, objavljene v Našem času, 22. februarja, so: Marija Krajnc, Koroška c. 31, 3320 Velenje, Lijana Lamot, Gaberke 25, 3325 Šoštanj, Sandra Razdevšek, Cesta v Bevče 46 A, 3320 Velenje Nagrajenci bodo obvestila za prevzem nagrade prejeli po pošti. Nagrado dvignejo v Trgovini Sax - NC Velenje. Rešitev križanke: Maturantski ples. Z vami v najtežjih trenutkih že več kot 20 let POGREBNE STORITVE _ »USAR« Vinska Gora 8, 3320 Velenje 041 636 939 www.usar-pogrebne-storitve.com - Ureditev dokumentacije-ji - Organizacija pogrebnih LsVečanOsti - Prevoz in ureditev polpjnih - Naročilo in dostava cvetja - Uredimo vse potrebno za pogreb - Možnost plačila na več obrokov brez obresti Na voljo smo vam 24uT/dan U Komunalno podjetje Velenje Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleči izgubi vaših najdražjih • Prevoz pokojnika • Ureditev dokumentacije • Po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo. POGREBNO POKOPALIŠKA SLUŽBA 03 896 44 90 03 896 44 91 24 ur na dan a i? a> (V > à •Ï S S V SLOVO ANDREJ KUZMAN Pretreseni se poslavljamo od cenjenega upokojenega kolega, sodelavca in nekdanjega ravnatelja na Šolskem centru Velenje. Ohranili te bomo v lepem spominu. Sodelavci Šolskega centra Velenje in kolektiv gimnazije V SPOMIN --V st* ~ MARIJA VENIŠNIK 28. 1. 1943 - 21. 2. 2018 Ljudje smo prah, nekateri so zlati prah ... Svečke ti bomo prižigali v Podkraju in Ljubljani, v mislih pa te bomo nosili s seboj povsod po širnem svetu. Bila si sama svoja, pa vendarle cela naša. Z nežno glasbo in toplimi solzami si pomagamo sprati ostro bolečino, ki zareže vedno znova in znova ... Metka, Jaša, Jani in še mnogi Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni. (Simon Gregorčič) ZAHVALA Mnogo prezgodaj se je od nas poslovila IRENA BREZOVNIK 13. 2. 1967 - 26. 2. 2018 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti ter z nami delili težke trenutke. Iskrena hvala zdravstvenemu osebju Bolnišnice Topolšica, dr. Ivanu Urbancu ter medicinski sestri Stanki Lampret. Hvala duhovnikoma msgr. Jožetu Pribožiču in g. Urbanu Lesjaku, govornici Magdi Stvarnik, Moškemu pevskemu zboru Ravne ter pogrebni službi Usar. Mož Roman, hči Tadeja, hči Tina z družino Naš čas, 15. 2. 2018, barve: CM K, stran 24 Plitva jezerca zmanjšali za tretjino Občutek varnosti zaradi nasipa med Šoštanjskim in Velenjskim jezerom ter nasipa ob Šoštanjskem jezeru, ki varuje mesto Šoštanj, je večje, kot je bilo Milena Krstič - Planine Velenje, Šoštanj - V Šoštanju so se v zadnjih dveh letih večkrat spraševali, kako varen je nasip med Velenjskim in Šoštanjskim jezerom, ob tem pa izražali bojazen, da ne bi prišlo do prelitja Velenjskega jezera v sedem metrov nižje ležeče Šoštanjsko oziroma Družmirsko jezero, kar bi za mesto pomenilo pravo katastrofo. Zanimalo jih je vse: kako sanirajo razpoke, ki nastajajo zaradi izkopavanja premoga, kako trden je nasip, kako dobro in redno je vzdrževan, je poskrbljeno za maksimalno varnost. Taka vprašanja so spraševali odgovorne in pristojne za to po- dročje tudi na seji sveta Občine Šoštanj novembra, ko so tej problematiki namenili posebno točko, in dobili zagotovila, da posamezne razpoke, ki so jih ljudje opažali v nasipu in zaradi česar jih je posebej skrbelo, sproti zapolnjujejo in odpravljajo. Kako je tam štiri mesece potem? Vsa dela je v izvajanje prevzela družba RGP Od septembra lani do danes so začasne depresije oziroma plitva jezerca z dodatnim materialom uspeli zmanjšati za dobro tretjino, pravijo na Premogovniku. 1. januarja letos je vsa dela na območju urejanja deponije pe- pela in rekultivacijska dela na ugrezninskem območju prevzela v izvajanje družba RGP. Direktor družbe Anton Žagar pravi, da se je zaradi izredno zahtevnih vremenskih razmer potek del februarja nekoliko upočasnil. »A čimprejšnje dokončanje je naša prioriteta. Ocenjujem, da bomo projekt - potrebno je odkopati in prepeljati 200.000 kubičnih metrov zemlje - uspešno zaključil v čim krajšem možnem času. Vsa dela bodo potekala po načrtih in navodilih, ki izhajajo iz pogodbe za izvedbo,« zatrjuje. Intenzivnejše odkopavanje, intenzivnejše dogajanje na površju Lokacije in intenziteta pogre-zanja terena na območju urejanja ugreznin med jezeroma je odvisna od lokacije odkopava-nja premoga. Ko se pod območjem med jezeroma ta ne odkopava, pose- danj skorajda ni. Takrat to območje »prednasujejo« oziroma pripravijo teren na višji nivo, pojasnjujejo v Premogovniku. »Stalno zapolnjevanje ugrezni-ne, priprava terena, utrjevanje in sprotne sanacije območja med jezeroma pa potekajo skoraj vse dni v letu, izjema so le nekateri dnevi, ko izkopavanje premoga ne poteka in intenzivnega posedanja torej ni,« pojasnjujejo. Za osbnovo načrtovanja zapolnjevanja ugreznin med jezeroma jim služi računalniško podprta napoved posedanja površine nad odkopi na osnovi rudarskih projektov in plana odkopavanja. Temu primerno načrtujejo potreb- ne količine materiala za zapolnjevanje. Dodatne količine materiala zagotavljajo od drugod Na že omenjeni seji sveta Občine Šoštanj novembra je generalni direktor PV mag. Ludvik Golob povedal, da jim za zasipanje primanjkuje materiala, napovedal pa tudi, da ga bodo pridobili od drugod, 200.000 kubičnih metrov iz Ležnja. Od prve polovice decembra zapolnjevanje začasnih depresij, ki so nastale zaradi manka materiala, deloma pa jih je zapolnila meteorna voda, že zapolnjujejo s to zemljino. Lanski december in letošnji januar sta bila za izvajanje del ugodna, zato so uspeli južno od hriba Ležen v bližini območja sanacije ugreznin prepeljati in zapolniti depresije s skoraj polovico razpoložljive zemljine. Za še primerne zemljine, ki so na voljo od drugod, pa potekajo postopki za pridobitev dovoljenj za uporabo pri sanaciji ugre-znin v pridobivalnem prostoru Premogovnika Velenje. Trenutno so aktualne dodatne količine zemljine, nastale pri izkopu za gradnjo logističnega centra v Arnavskem gozdu, nekaj pa jih bo najverjetneje na voljo tudi ob gradnji hitre ceste tretje razvojne osi. Rekli so > Podžupan Občine Šoštanj Viki Drev: »Ocenjujemo, da se stvari izboljšujejo, ugreznine so bistveno manjše, občutek varnosti v Šoštanju pa bistveno večji, kot je bil pred osmimi meseci. Še naprej pa bomo stanje budno spremljali, pa naj bo to komu všeč ali ne.« Varnost je na prvem mestu V Šoštanju dogajanje med jezeroma budno spremljajo. Temu vprašanju so posvetili že vrsto sestankov, sredi februarja so o tem govorili tudi z vodstvom HSE. >Šoštanjski svetniki in svetnice so novembra izrazili željo po terenskem ogledu nasipa, a ga zaradi neugodnih vremenskih razmer še ni bilo možno izvesti. Namesto jagod sredi zime živila iz domače pridelave Festival domačih okusov in tradicije privabil več kot 30 udeležencev -Jedi, ki so jih pripravljali nekoč Tatjana Podgoršek Šmartno ob Paki, 3. marca - Dvorana Marof javnega zavoda Mladinski center Šmartno ob Paki se je minula dva sobotna dopoldneva preoblikovala v kuhinjo, v kateri so udeleženci pripravljali jedi, ki so v mnogih domovih izginile z jedilnikov: beli žganci, prosena kaša, tople murke in zabeljen fižol, štajerska kisla juha, šmorn (carski praženec), pehtranovi štruklji z vinsko omako, topla hrenova omaka ... Prišli so iz regije Saša in tudi njenega širšega okolja. Najstarejša udeleženka je štela 72, najmlajša 13 oziroma 14 let, odzvali pa so se vabilu na Festival domačih okusov in tradicije - projekt, ki ga v sopartner-stvu izvajata LAS-a regije Saša in Notranjske, kot prijavitelja pa v njem sodelujeta tudi omenjeni šmarški javni zavod ter Občina Šmartno ob Paki. Sofinancira ga kmetijski sklad za razvoj podeželja. Boža Polak je recepte za jedi, ki so jih pripravljali na kulinaričnih delavnicah, povzela po knjigi Andreja Gruma: Slovenske narodne jedi, priporoča pa vam tale dva: PIŠČANČJA OBARA (kurji ajmoht) Sestavine: 1 kg piščančjega mesa, olje, jušna zelenjava (korenje, peteršilj (korenina, zelenje), zelena), popečena čebula, lovor, sol, poper, svež paradižnik ali malo mezge, 2 žlici moke. Priprava: meso narežemo na koščke, ga operemo, osušimo; na olju pre-pražimo sesekljano čebulo, zalijemo z malo vode, da se čebula razpusti, dodamo meso, narezano zelenjavo in pražimo; ko meso porumeni, ga po-mokamo, še malo prepražimo in zali- Domače, domače in še enkrat domače »Pripravljamo jedi, ki so nekoč veljale kot hrana za reveže. Če jih oplemenitimo, so danes odlična alternativa nezdravemu načinu prehranjevanja, z njimi pa lahko obogatimo domače jedilnike, na turističnih območjih pa obstoječo ponudbo,« je pripovedovala glavna kuharica med njimi, tudi predsednica šmarške-ga turističnega društva Boža Po-lak ter se obračala zdaj na to, drugič na drugo stran, odgovarjala na vprašanja kuharic in mladega kuharja ali delila nasvete, navodila. »Udeležba je zelo dobra, zanimanje je veliko, kar kaže, da ljudje pogrešajo takšno domačo hrano, se radi družijo na dogodkih, na katerih hkrati pridobivajo znanje, ki jim bo prišlo prav pri pripravi jedi,« je še pojasnila. V okviru projekta je predvidenih 5 kulinaričnih delavnic, od tega po dve v Šmar-tnem ob Paki in na Rečici ob Savinji, ena pa na Ljubnem, nji- jemo. Dodamo malo mezge, začimbe, sol in poper. Kuhamo tako dolgo, da je meso mehko. AJDOVI ŽGANCI Sestavine: 20 dag ajdove moke, 10 dag ostre moke, 1 l vode, sol, olje, ocvirki. Priprava: obe moki presejemo, premešamo in zakuhamo v slan krop. Pokrijemo in pustimo kuhati 10 minut. Nato z ročajem kuhalnice preluknjamo kepo, da se moka bolj prekuha. Vre naj še 20 min; odcedimo, žgan-čevko prihranimo. Žgancem dodamo nekaj toplega olja in dobro zmešamo s kuhalnico. Če so žganci presuhi, jim prilijemo še malo žgančevke, da se lepše mešajo. Nadrobimo jih s kuhalnico in vilicami v skledo ter zabelimo z ocvirki. Zagotovo se bo katera od jedi, ki smo jih pripravili, znašla tudi na mizi v naših gospodinjstvih, so med drugim dejali udeleženci. hov namen je ohraniti spoštljiv odnos do prehranske dediščine, spoznavanje in ohranjanje vsakdanjih ter prazničnih jedi lokalnega območja ter spodbujanje k pripravi obrokov iz sezonskih živil, pridelanih na domačem vrtu. »Zobati češnje, jagode . sredi zime in si s tem pokvariti okus ali celo zdravje, pač ne gre. Naše telo je pozimi navajeno na kislo zelje, repo, fižol, poleti na »lažje« jedi.« Na vprašanje, zakaj -meni - postajajo jedi, pripravljene na tradicionalni način, znova aktualne, je Polakova odgovorila: »Ker so se ljudje naveličali industrijsko pripravljene hrane. Poleg tega so bolj osveščeni, vse pogosteje se zavedajo raznih nevar- /I Boža Polak: »Vse večje zanimanja za jedi, ki so jih pripravljali nekoč.« Suzana Legner: »Zanima me, kaj, predvsem pa, kako pripravljajo hrano drugje.« Nada Janežič: »Prihajamo z vseh vetrov in s sabo smo prinesle izkušnje, kar je dodana vrednost. nosti. Domače je pa le domače. Bolj okusno je in zdravo.« Fantastična izmenjava izkušenj Podobnega mnenja je bila Nada Janežič z Ljubnega ob Savinji: »Tako vsaj veš, kaj daš v usta. Sama prisegam na uporaba sezonskih živil, na doma pridelano hrano. Marsikaj od tega, kar smo pripravili, delam sama, kot me je naučila tašča, nekaj po receptih iz kuharskih priročnikov ali po svoje. Na primer pripravljam belo dušeno zelje, a ga na drugačen način. Belih krompir- V Šmartnem ob Paki je v okvir festivala vključena Vesela Martinova sobota, od ostalih sodelujočih občin pa še Lenartov sejem na Rečici ob Savinji, prireditev V deželi ostrnic v Loški dolini, Mihaelov sejem na Blokah in Dnevi notranjskega parka. Prav tako bo Občina Šmartno ob Paki v okviru operacije kupila še prireditveni šotor. jevih žgancev toliko ne poznam, ker uporabljam ajdo. Kulinaričnih delavnic pa sem se udeležila predvsem zato, ker menim, da je pomembno ohranjati jedi, jih prenašati iz roda v rod. Danes smo tu iz vseh vetrov in fantastična se mi poleg razpoloženja, druženja, pridobivanja novih izkušenj zdi izmenjava izkušenj.« Suzana Legner iz Šmartnega ob Paki pa je povedala, da se je kulinaričnih delavnic udeležila zato, »da malo pogledam, kaj, predvsem pa, kako jedi pripravljajo drugi. Mama in tašča sta mi že razkrili določene stvari, a zame je delavnica nova izkušnja. Na jedilnik sem sicer doslej že uvrščala nekatere tradicionalne jedi, sedaj jih bom še pogosteje. Si bo treba tudi v tem hitrem tempu vzeti čas in pripraviti okusen obrok iz doma pridelanih sezonskih živil. Otroci nad takimi jedmi za zdaj še niso najbolj navdušeni, a verjamem, da bodo vzljubili tudi domač okus.« Festival domačih okusov in tradicije se bo z izvedbo zadnje delavnice iztekel, a Polakova obljublja, da bodo kakšno kulinarično delavnico pripravili v okviru šmarškega turističnega društva in morda še koga spodbudili za domače - z vrta na krožnika. 16. MAREC i w j PRODAJA VSTOPNIC: rnojekartesi OHVGifcrHc TU liane 33 iiaa^nu PHr&_ Kk>n Mu PradUtL t1-. M h-V-.»*! iovfi.. .'■adrc