SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LXII (56) • ŠTEV. (N°) 25-26
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 3 de julio - 3. julija 2003
NMMMNNM
PROST MORA BITI, PROST MO) ROD, NA SVOJI ZEMLJI SVOJ GOSPOD!
METKA MIZERIT
Pesnikova zahteva se je izpolnila, Slovenija je postala svobodna in samostojna država. Danes praznujemo dvanajsto obletnico dogodka, ki je eden najvažnejših v zgodovini slovenskega naroda. Pred dvanajstimi leti se je spolnila sanja rodov, ki so verovali in zahtevali samostojnost. Potem, ko se je zrušil komunistični režim in so Slovenci na svobodnih volitvah izvolili demokratično vlado, smo po plebiscitu postali državnotvomi narod. Od takrat imamo Slovenci svojo državo. Nebesa pod Triglavom so zarajala, vsa lepota, od štajerskih goric, do strme tržaške obale, od Triglava do Gorjancev je zapela himno zmagoslavja in svobode. Vsi Slovenci smo bili združeni in srečni, ker smo dočakali veliki dan našega vstajenja. Po vsem svetu je zadrhtelo sleherno slovensko srce v radosti in ponosu. Svojo državo imamo. Sedaj nismo več Slovenci iz Jugoslavije, kakor smo morali večkrat razlagati. Sedaj smo Slovenci iz Slovenije, države, ki je 25. junija 1991 razglasila svojo samostojnost.
Kdo je sanjal slovenske sanje, ko ni bil čas za take sanje? se sprašuje pesnik Kuntner.
Kaj nas je ohranilo kot narod skozi stoletja v teku zgodovine? Stisnjeni med milijonske sosede smo obstali na majhnem koščku zemlje več kot tisoč let. Kaj nas je razlikovalo od sosedov, ki so pritiskali na nas od severa in juga? Naš veliki umetnik Cankar je takole zapisal:
O domovina, ko te je Bog ustvaril, le je blagoslovil z obema rokama in rekel: ČVeseli ljudje bodo živeli tod, pesem bo njih jezik in njih pesem bo vriskanjeVse, kakor je rekel se je zgodilo: bogatejši so pač drugi jeziki, pravijo, da tudi milozvočnejši in bolj primerni za vsakdanjo rabo — ali slovenska beseda je beseda praznika, petja in vriskanja.
Slovenska beseda in krščanska vera sta nas zaznamovali in oblikovali potem, ko smo izza Krpatov odšli na zahod in se ustavili na naši zemlji. Bili smo kmetje: pravijo, da nismo imeti svojega plemstva, ki bi nas ščitilo, da nismo imeli izobražencev, ki bi nas vzgajali. Imeli smo plemiče duha. Cerkev je bita edina ustanova, ki je gojila med nami kulturo in slovenski jezik. Bog nam je posla! može, ki so nas vzpodbujali in vodili. Pred tisoč leti nam je neki duhovnik zapisal pridigo in molitve, ki nas spominjajo, da smo vedno molili v slovenskem jeziku. Jezik brižiuskih spomenikov je čista slovenščina iz 10. stoletja. Prišel je Primož Trubar in nam natisnil prvo knjigo v slovenščini, „Catechismus“. Za njim je Jurij Dalmatin poklonil Slovencem ,,Svetu pismu stariga inu noviga testamenta. “ Slovenščina je zaživela v vsej svoji moči.
Imeli smo Prešerna; sanjal je slovenske sanje, ko jih še ni bito dovoljeno sanjati in so mu prepovedali kitico Zdravljice, kjer poje:
V sovražnike' z oblakov
rodu naj naš'ga trešči grom!
Prost, ko je bil očakov,
naprej naj bo Slovencev doni;
naj zdrabe
. niih roke
none, ki jih še teže.
Bltf&eni Slomšek nas je učit: ..Sveta vera
nbf+Eajjfu luč, materin jezik pa ključ, do ■sj
PROSLAVA SLOVENSKE SAMOSTOJNOSTI
zveličavne narodne omike. “
Tudi Simon Jenko nam je prerokoval: Ko jaz v gomili črni bom počival in zelen mah poraste nad menoj, veselih časov srečo bo užival, imel bo jasne dneve narod moj.
In končno je prišel čas. ki ga je opevaI Gregorčič:
Le vstani uborni narod moj, do danes v prah teptan, pepelni dan ni dan več tvoj, tvoj je vstajenja dan!
Smo mogli še dvomiti, da bo nekoč napočil dan narodove svobode, da bomo na svoji zemlji postali sami svoji gospodarji?
Trd bodi, neisprosen mož jeklen, kadar braniti je časti in pravde narodu in jeziku svojemu!
Slovenija je dobojevala svoj boj in postala samostojna država. To je vrednota, ki nam je bila dana, je pa tudi dolžnost, ki jo moramo sprejeti. Sedaj ne velja več izgovor, da so nas drugi narodi zatirali in se nismo mogli razviti v vsej polnosti.
Smo svoje države vredni, jo cenimo, smo nanjo ponosni? Smo pripravljeni Slovenijo braniti, ji pomagati, ali samo pričakujemo, kaj nam bo Slovenija dala? Zavedati se moramo svoje pripadnosti in sprejeti odgovornosti, ki nam jih nalaga polnoletnost naroda.
Da mi tukaj ne moremo ničesar narediti? Vsak more nekaj, vsi skupaj zmoremo vse. Komaj dva milijona nas je, vsak Slovenec je dragocen ter odgovoren za skupno stvar.
Kot dižava pa stopamo v Evropsko zvezo, tja, kamor po zgodovinskem izročilu spadamo. Slovenska država ho postala enakopravna članica velikih evropskih držav. Postali bomo zanimiv del evropskega mozaika samo, če bomo ohranili svojo istovetnost, če bomo ostali in se izpopolnjevali kot pokončni, ponosni Slovenci, ki spoštujejo vse narode in jezike, ljubijo in gojijo pa svoj slovenski jezik, pojejo svoje slovenske pesmi, živijo slovenske običaje in ohranjajo slovenske značilnosti. Ostati moramo Slovenci, ki se zavedajo svoje samobitnosti, sicer bomo postali del brezlične mase globaliziranega sveta.
Danes pa se posebej spominjamo moža slovenskega duha, ki je živel med nami in ustvarjal slovensko kulturo v Argentini. Spominjamo se ponosnega Slovenca, dr. Tineta Debeljaka ob stoti obletnici njegove-
Nad. na 5. str.
V soboto zvečer smo Slovenci v Buenos Airesu proslavljali dvanajsto obletnico razglasitve neodvisne države, Republike Slovenije.
25. junija leta 1991 so se uresničile sanje in upanja naših staršev, dedov in pradedov. Konec je bilo tisočletne burke. Slovenci smo postali neodvisen narod.
Marsikaj se je dogodilo v zgodovini našega naroda. Toda od leta 1848 naprej, smo se Slovenci začeli zavedati svoje identitete in si na razne načine prizadevali za čimvečjo samoupravo in samostojnost.
Med drugo svetovno vojno je ta borba prišla do viška. Takrat je mnogo Slovencev žrtvovalo svoja življenja za obstoj naroda in krščanstva, v odporu proti okupatorju in ob istočasni komunistični revoluciji. Tem junakom smo se tudi poklonili pred spomenikom in obljubili zvestobo idealom, za katera so dali življenje.
Po plebiscitu, ki je decembra 1990 absolutno potrdil željo Slovencev do samostojnosti, so junijski dogodki pred desetimi leti dokončno izpolnili tisočletne sanje našega naroda.
MAŠA IN POKLON
Zato se je proslava pričela s sv. mašo, ki jo daroval delegat prelat dr. Jure Rode s somaševalcema prelatom Jožetom Guštinom in župnikom Tonijem Bidovcem. Med
mašo je pel mešani zbor San Justo pod vodstvom prof. Andrejke Selan Vombergar, pri orglah pa je sodelovala Anka SavelIi Gaser. Dr. Rode je povezal pri pridigi praznovanje samostojnosti s praznikom sv. Petra in Pavla. Po maši sta predsednik ZS Lojze Rezelj in veleposlanik RS mag. Bojan
Grobovšek položila šopek cvetja pred spomenik naših padlih.
Nato se je pričela v veliki dvorani
slavnostna akademija. Povezoval je vse dogajanje tajnik ZS Tone Mizerit, ki je ob
pričetku dejal:
"Pred skoraj 40. leti, na narodni praznik 29. oktobra leta /966 je takratni Narodni odbor za Slovenijo odločil, da se poleg narodnega praznika praznuje tudi dan slovenske zastave. To med nami od tedaj ustaljeno navado vključujemo tudi v praznovanje slovenske samostojnosti. Zato prosim, da stoje pozdravimo prihod argentinske in slovenske zastave in zapojemo obe himni."
Najprej je pozdravil goste predsednik Zedinjene Slovenije Lojze Rezelj.
Za njim je spregovoril veleposlanik Republike Slovenije v Buenos Airesu, mag. Bojan Grobovšek.
Slavnostni govor z veliko kulturno poanto je imela prof. Metka Mizerit, ki ga prinašamo na uvodnem mestu. Tudi se je v njem spomnila 100-rojstva našega velikega kultrunega delavca dr. Tineta Debeljaka.
Napovedovalec je prebral nekaj misli iz pozdravnih pisem, v celoti pa so objavljena na drugi strani.
V kulturnem delu proslave pa je najprej nastopil igralec in režiser Blaž Miklič, ki je predstavil sodelavce. Omenil je da se bodo v kulturnem programu še posebej spomnili dr. Debeljaka, „kulturnika in idealista, ki je v svoji neomajni ustvarjalnosti zapustil bogato dediščino s posebnim pečatom, ki ga daje edinole globoka ljubezen do narodne identitete." Nastopil je Mešani pevski zbor iz San Justa pod vodstvom prof. Andrejke Selan Vombergar, ki je zapel
		
POZDRAVI OB OBLETNICI .. 2	KORAK NAZAJ		.... 4
OBČNI ZBOR NA PRISTAVI. 3	PROSLAVA NA LAJŠAH....	.... 4
PROSLAVA V LAN USU 3	VTISI IZ SLOVENIJE	.... 5
POZDRAVNI
Alojzij Rezelj
Dvanajst let že poteka, odkar je slovenski narod, po milosti vsemogočnega Boga in lastni volji postal suveren na svoji zemlji. Slovenski človek odtlej odloča o svoji usodi v lastni državi. Tisoč let sanj in bojev je ostalo za nami.
Danes ime Slovenije odmeva po svetu in se vključuje v skupnost evropskih držav. Slovenska zastava plapola širom zemeljske oble. Z veseljem in ponosom se tudi naša skupnost spominja tega dogodka. Zato smo se danes zbrali. Iz srca vam izrekam dobrodošlico.
Pozdravljam veleposlanika Republike Slovenije v Argentini, magistra Bojana Crobovška ter častnega konzula RS, Hermanu Zupanu in gospo, vse predstavnike naših krajevnih domov, kulturnih, gospodarskih, političnih, mladinskih, borčevskih in dobrodelnih ustanov in organizacij, družbenih občil, ter zlasti naše požrtvovalne učiteljice, učitelje in profesorje družine slovenskih šol v Argentini.
Pozdravljam še delegata dušnih pastirjev prelata dr. Jureta Rodeta in vse naše dušne pastirje in katehete.
Poseben pozdrav še predstavnikom in članom bratskih staronaseljenskih skupnosti.
Posebno pozdravljam argentinskega državnega poslanca Cigognia s soprogo.
Med nami se nahajata tudi svetovalka na veleposlaništvu Republike Slovenije v Argentini gospa Jana Strgar in iz Slovenije na obisku kustodinja slovenskega etnografskega muzeja gospa Daša Hribar.
Posebej se hočem na tem mestu zahvaliti našim umetnikom. Kar šestnajst jih je prispevalo vsak po eno stvaritev, da so olepšali ta prostor za nocojšnje slavje. Enako zahvala Našemu domu iz San Justa, ki ima letos na skrbi pripravo in postrežbo na prijateljski večerji, pevskemu zboru iz San Justa; folklorni skupini iz Carapachaja, skupini recitatorjev, Miriam Oblak za koordinacijo kulturnega dela, mojstru Tonetu Oblaku za krasen scenski prostor in vsem, ki sodelujejo na ta ali oni način pri današnji slavnosti. Bog Vam povrni.
Navzočim želim, da bi preživeli lep večer v prijetnem vzdušju. Hvala Vam za prisotnost. Bog nam ohrani Slovenijo!
mag. Bojan Grobovšek
Vsem vam, še posebej pa organizatorjem tega večera, prav lepa hvala, da ste me povabili. Kot je zapisano, sem povabljen, da na zbrane naslovim pozdravne besede. Pozdravne besede pa so praviloma kratke. Včasih so lahko nekako rutinske. Zdi pa se mi vendar prav, da so izrečene v času in prostoru.
Za vsa, Slovence, ki živite v Argentini, zadnje leto dni ni bilo lahko obdobje.
Kljub temu se je društvena, kulturna, izobraževalna in ostala dejavnost v vaših ustanovah nadaljevala. Kar samo dodatno govori o vaši navezanosti na vašo domovino, jezik in kulturo, ali pač domovino, jezik in kulturo vaših staršev ali starih staršev in prednikov.
Vsaki, ko sem med vami in ko to izrekam - ne želim biti patetičen - se tudi poklonim vsem tistim, ki so nesebično storili tako mnogo za to, da sta se slovenska kultura in jezik ohranila na tako visoki ravni. Kdorkoli iz Slovenije je to doživel, je to doživel in doživlja z občudovanjem. In tudi s hvaležnostjo. Ponavljam besedo občudovanje. Ne gre za ogledovanje nekega čuda ali posebnosti, če parafraziram nekoliko vznemirjeno ugotovitev, ki sem jo slišal pred časom. Eksotične so — kaj vem — sekte. To je nekaj drugega. Skupnost, ki je storila tako mnogo za ohranitev kulturnih, jezikovnih in drugih korenin, si zasluži — kot rečeno — občudovanje in spoštovanje.
Truditi se moramo za to, da bo ta tako živa vez med slovensko skupnostjo in Slovenijo obstala. Pri tem je veliko na Sloveniji, pa tudi na skupnosti. Sedaj ko imamo državo, ko vstopamo v družino držav, imenovano Evropska Unija, za nekatere pa na kratko Evropa, čeprav smo bili vedno del Evrope, se vse bolj zavedamo, da smo Slovenci majhen narod, Slovenija pa majhna država Premalo nas je, da bi si lahko dovolili izgubo ljudi in potenciala ter izgubo energije z delitvami in izključevanji: vaši, naši ... To velja seveda za vsakega od nas. Kot seveda velja in drži, da to ni apel na to, da se pozabi na zgodovino in zgodovinska
0 NI JA
NAGOVORI
včasih zelo temna dejstva, ter da se ne popravi krivic, kjer je to seevda mogoče. Predvsem pa moramo zreti v bodočnost. Premalo nas je, da bi trošili talente posameznikov in slovenstva kot skupnosti.
Veleposlaništvo predstavlja slovensko državo. Med slovensko državo in slovenskimi skupnostmi po svetu so na nekaterih ravneh in v mnogih zadevah ločnice jasne. V mnogih zadevah ter na nekaterih ravneh pa ločnice niso jasne, pa tudi jih ni. Sicer pa je skrb za Slovence izven meja Slovenije zapisana tudi v ustavi slovenske države.
Med letom, ki je minilo od zadnjega rojstnega dne Slovenije, je država Slovenija, če lahko rečemo nekoliko poenostavljeno, odprla lektorat slovenskega jezika na buenosaireški univerzi. Če tu ne bi bilo slovenske skupnosti, se tega ne bi storilo. Lektorat oziroma njegova noslika je tu tudi ali v veliki meri zato, da je s strokovnimi nasveti na voljo tistim, ki so s toliko ljubezni in požrtvovalnosti storili tako veliko, da se je raven znanja slovenskga jezika in poznavanje kulture obdržala na tako visoki ravni. Država Slovenija za to ne pričakuje izrazov hvaležnosti. Hvaležnost gre tistim, ki so za slovenski jezik, kulturo in Slovenijo tako veliko storili izven meja Slovenije. Res pa seveda je, da se vse razvija, s kulturo in jezikom vred. Državi Sloveniji, kjer se slovenski jezik in kultura seveda razvijata, in slovenskim skupnostim po svetu pa lahko samo služi, da se medsebojno oplajajo vezi, pri čemer sta jezik in kultura še posebej pri nas Slovencih tako osrednja.
Država Slovenija in njeno predstavništvo sta tudi vključena v pripravo razstave o slovenski skupnosti v Argentini, ki bo odprta kaj kmalu. Prvič se boste predstavili argentinski javnosti v tej obliki. Prepričan sem, da je to zgolj začetek sistematičnega zbiranja o sledeh, koreninah in dosežkh slovenstva in Slovencev v Argentini. Razstavo je seveda mogoče soditi, šele ko je postavljena. Že danes je mogoče ugotoviti, da bo razstava o slovenski skupnosti gotovo pokazala, da med značilnosti slovenstva in Slovencev sodi tako visoka stopnja skrbi za kulturo nasploh ter kulturo in jezik lastnega naroda še prav posebej. Ko bodo vaše mlajše generacije, ki so tako argentinske kot slovenske, to videle, bodo lahko dodatno ponosne na svoje poreklo.
Verjetno je prav, da so pozdravne besede kratke. Dovolite mi, da vam na koncu čestitam ob dvanajstem rojstnem dnevu slovenske države. Zato da slovenska država obhaja te dni svoj rojstni dan, ste storili veliko tudi vi, Slovenci v Argentini. In še prav posebej ste storili veliko, ko je šlo za slovenski jezik in kulturo. Če ne bi bilo skrbi za jezik in kulturo, Slovenci ne bi bili narod oziroma kot narod ne bi obstali. In zato imamo danes tudi državo Slovenijo.
Janez Janša
Dvanajst let mineva od zgodovinske odločitve slovenskega parlamenta, ki je potrdil plebiscitarno odločitev Slovenk in Slovencev za samostojno, suvereno, neodvisno in demokratično državo. Žar osamosvojitve je zajel vse, ki smo s srcem čutili za domovino. Zavedali smo se, da bo izbrana pot težka, vendar vredna odrekanja in truda, saj bomo o svoji prihodnosti končno odločali sami. Soglasje, s katerim smo državljani podprli rojstvo nove Slovenije, je bilo izjemno. Z upanjem smo napolnili praznino in se z navdušenjem podali na pot, ki nam ni bila znana. Tako smo 25. junija 1991 sprejeli ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije.
Nekatere podedovane tegobe polpretekle zgodovine so ostale, nastale so tudi nove, ki jih niti domoljubje in narodna zavest ne odtehtata. Veriga, s katero je v teh letih vladajoča oblast poskusila privezati demokracijo, ima šibak člen. Nima srčnosti, poštenosti in dobrote ljudi, ki jo jaz čutim ob svojih prijateljih in kolegih, ob tistih, ki so se in se bodo vedno borili za domovino in za dobro vseh njenih državljanov in rojakov po svetu.
Dvanajst let je ravno toliko, da se začne otrok zavedati sebe in svojega okolja. Ravno toliko, da ve, kaj hoče. Predragi rojaki, Slovenija je kot ta otrok. Poskuša najti pot, ki bo zanjo edina in neponovljiva. In ravno tako kot pred dvanajstimi leti, se tudi sedaj, po dveh uspešnih referendumih za vstop v mednarodni integraciji Evropsko zvezo in zvezo NATO, podaja na pot, ki nam bo prinesla veliko novih izzivov. Evropa že od nekdaj črpa svojo moč iz kulturne raznolikosti svojih narodov. Tako je zaznamovala svetovni razvoj v preteklosti in ponudila temelje za sedanji razvoj. Tem načrtom bomo sledili tudi Slovenci. Premišljena bo naša pot, saj smo prerasli otroške bolezni in si nabrali dovolj izkušenj, da vemo, kaj je dobro za domovino in njene državljane.
Iskreno bi se rad zahvalil vsem Slovencem in Slovenkam po svetu in tudi vam, rojakom iz Argentine, ki ste nam pred dvanajstimi leti zaupali in verjeli v samostojno Slovenijo. Predvsem pa bi se rad zahvalil enemu človeku, mojemu srčnemu prijatelju, svetovalcu in učitelju, pokojnemu Jožetu Pučniku. Brez njega bi se osamosvojitev Slovenije zavlekla, morda nikoli zgodila. Vse, kar je Jože doživel in preživel, vse, čemur je kljuboval in ob tem ohranjal pokončno držo, kaže na to kako velik človek je
SPREJEM PRI VELEPOSLANIKU Na dan državnosti, 25. junija, je veleposlanik Republike Slovenije povabil diplomatski zbor in predstavnike slovenske skupnosti na protokolarni sprejem.
Na sliki od desne: Herman Zupan in gospa, mag. Bojan Grobovšek in soproga Sonja, inž. Matjaž Omahna s soprogo Sašo roj. Zupan in argentinska gosta.
bil. Lahko smo hvaležni, ker smo lahko z njim delili naše sanje in si skupaj prizadevali za njihovo uresničitev. Njegovo delovanje in razmišljanje ne moremo meriti s številom volilnih glasov, ampak s srčno močjo nas vseh, ki smo ga imeli radi in ki se ga spominjamo.
Enega svojih spisov je Jože Pučnik končal: „Morda bo jutri bolje. Zdi se mi, da smo že tam. Ali pa vsaj na poti, kjer nas nič več ne more zaustaviti. Vsaj to je zanesljivo. Pot."
Drage Slovenke in Slovenci, ljubi rojaki, želim vam lepo praznovanje in vse dobro. Naj Bog varuje vas in našo ljubo domovino.
Vse najboljše Slovenija!
dr. Andrej Bajuk
Ponovno ste danes zbrani v osrednjem domu Slovencev v Argentini, da proslavite dan Slovenske državnosti. Prav gotovo je mogočno odmevala zahvalna pesem Bogu za ta neizmerni dar, ki smo ga bili deležni sedaj živeči Slovenci: da imamo svojo lastno, samostojno, od sveta priznano državo. Koliko je številčnejših narodov, ki sedaj, kot naši starši in dedje pred nami, le upajo, da bi kdaj kaj takega dosegli. A vendar, nam in ne našim prednikom je bilo dano, po tisočletni zgodovini prežeti s trpljenjem in zvestobo, da lahko to uživamo in še v nadalje utrjujemo in gradimo to hišo narodove svobode - slovensko državo.
Še kako moramo biti hvaležni!! Predvsem za zvestobo naših prednikov. Temelj, na katerem je zgrajena naša država, je globok in trden: to je čisto hrepenenje in trdo delo neštetih rodov, ki so razvili, ohranili in obogatili našo kulturo in narodovo zavest. Hvaležni moramo biti, da so pred dvanajstimi leti stopili na čelo ljudje, ki so imeli srčnost in odločnost ter prisebnost in znanje, do so nas privedli k tisočletnemu cilju. Hvaležni pa moramo biti, da smo med seboj imeli ljudi, ki so bili pripravljeni in tudi žrtvovali za rojstvo Slovenije največ, kar človek lahko žrtvuje: svoje življenje.
Predrage argentinske Slovenke in Slovenci! Pred dvanajstimi leti smo si ustvarili državo, ki je danes enakopravna članica mednarodne skupnosti. Danes stojimo na pragu polnopravnega članstva v Evropski zvezi. Naj Vam zato ob prazniku slovenske državnosti iskreno čestitam za prehojeno pot, saj ne nazadnje, slovenska država smo mi vsi, državljanke in državljani, ne glede na to ali živimo v matični domovini ali drugod. Predvsem pa želim svoji državi boljšo, lepšo prihodnost, ki bo vključena v združeno Evropo vedno s ponosom črpala iz globoko ukoreninjenih narodnih vrednot.
prof. Lojze Peterle
Pred dvanajstimi leti smo z vašo pomočjo postavili samostojno slovensko državo na demokratičnih temeljih. Odločili smo se za cilje in smer. Vesel sem, da sta vstop v EZ in vstop v NATO ostala temeljna politična cilja za vse slovenske vlade in da so slovenske državljanke in državljani to voljo plebiscitarno podprli. Z vstopom v ti dve organizaciji se zapirajo nekatera težavna vprašanja v zvezi z našim sosedstvom, ki jih poznamo iz naše preteklosti. Koncept sovražnika se umika konceptu sodelovanja. Sedaj nismo več v čakalnici, niti samo opazovalci. Postali smo suvereni igralci, zavezani lastni volji. Od nas je odvisno, kako bomo razumeli nove izzive in izkoristili nove prilike. V novih okoliščinah vidim novo priliko za vse slovenstvo. Želim, da jo vsi skupaj izkoristimo tudi za novo kakovost slovenske medsebojnosti. Bog vas živi!
SLOVENCI V ARGENTINI
SLOVENSKA VAS
Spominska proslava
22 junija smo se kot vsako nedeljo zbrali pri sv. maši ob 9. uri, a na ta dan s posebnim namenom, da se spomnimo vseh žrtev komunističnega nasilja. To pa, kot je mašnik Janez Cerar CM v pridigi poudaril, niso izključno tisti, ki so bili nasilno pobiti, temveč tudi mnogi preživeli, begunci in taki, ki so ostali doma, kjer so trpljenje pod tiranskim režimom prenašali dan za dnem.
Po maši smo odšli v naš skupni Hladnikov dom, ki ima ob vhodu spominsko ploščo, pred katero je Janez Petek CM po krajšem nagovoru opravil obredne molitve, domobranec Jože Čampa pa je priložil spominski šopek.
Ko smo vstopili v dvorano, je sledil spominski govor Francija Sušnika, ki je vrednote, ki so pobite junake vodile v življenju in smrti in so nam jih s tem postavili kot svetel kažipot, strnil v eno: Resnično in pravo svobodo.
Svobodo, ki ne pomeni neodgovornega uresničevanja kakršnih koli želja, temveč prostovoljno odločanje za dobro.
Svobodo, ki spoštuje drugega in njegovo svobodo.
Svobodo, ki ne dopušča premoč velikega nad šibkim ali nebogljenim.
Svobodo, ki odklanja vsako nasilje, ne le drugih nad mano temveč predvsem mojega ali našega nad drugim.
Svobodo, ki izključuje vsako kolaboracijo v nasilju nad osebo, skupino, narodom.
Svobodo, ki zavrača vsak totalitarizem in fanatizem, pa naj temelji na takih ali drugačnih ideoloških osnovah.
Svobodo, ki bo toliko bolj popolna, kolikor bolj bomo premagovali svoje zlasti duhovne pomanjkljivosti.
Za njim so štirje mladi recitatorji (Veronika Rot, Kristina Mehle, Silvio Rozina in Andrej Črnak) prepričljivo in dobro pripravljeni (Marko Pallotta) podali odlomke iz Notranje borbe (Martin Sušnik), pevski zbor pod vodstvom J. Cerarja pa je v povezavi zapel zelo primerno Riharjevo vstajenjsko Danica svetila je mirno še v noč.
Recitator si z avtorjem postavlja vprašanje
„Kam me pelješ, slovenska pot?
Kako naj vem, kje moram hoditi?"
Njegovo zatočišče je v Gospodu, ki pošilja luč. Svojo usodo povezuje z narodovo:
„Vstaneš, kadar se dani, neko jutro brez spomina, in sploh ne veš, kdo si.
Prav tako, domovina; od starih do današnjih dni, če nima več spomina, njeno ljudstvo ne živi."
Razmišljanja ga privedejo do bistvenega dvoma:
,,Povejte vi; zakaj so ONI morali trpeti sramotno smrt? Zakaj se je toliko trpečih duš moralo izseliti? Zakaj so nadaljevali s slovenstvom in gradili cerkve, domove...? Zakaj sem jaz dedoval to odgovornost? Zakaj...?"
S spominom na junaško trpljenje domobrancev:
„ Hodili so za našim Gospodom, zvesto služili mu do smrti.
Vsi zvesti — od psovanja potrti — padali so trikrat pod križem."
Daruje Bogu svojo bedo:
„Gospod, na darovanje prinašam Ti solze.
Vest moja, ki ne ve, katera je pot, prosi za spoznanje."
In Ga še prosi:
,,Od pusti mi vsak greh.
Križ težko je nositi; stalno me meče po tleh."
V polni zavesti svoje realnosti:
„ Danes, Buenos Aires,
- zibel moja in dom — zraka mi zvesto daješš," obljublja:
„A zabil ne bom izvor korenin.
Glas, ki pride iz višin, pove mi, kaj je prav; za vedno varoval bom dušo in spomin."
Nato pa z velikonočnim upanjem:
„Konec ima vsako življenje.
In konec smrti je vstajenje.
Konec konca. Novi začetek."
Sklene in se zahvali:
,,Kam me pelješ, slovenska pot?
Zdaj vsaj vem, kje moram hoditi.
Dolžnost imam ljubiti dve zemlji, dve domovini.
Tako naj gre življenje: slišim tukajšnje grmenje in krik v breznovi globini.
Preko vseh morskih mej gre naš zvesti korak.
Iskaje najvišjih zmag hodimo skupno naprej.
Hvala Ti, Oče!"
Proslavo smo zaključili s pesmijo Moja domovina.
Občni zbor Društva Slovenska pristava
Govornik Franci Sušnik
V nedeljo, 8. junija se je vršil 37. občni zbor. Predsednk Janez Jelenc je vse lepo pozdravil in se s toplimi besedami spomnil vseh rajnih članov, še posebej Ivanke Golob, ki je bila skozi desetletja duša in telo pristavske kuhinje. Tajnik Frenk Klemenčič je poročal o splošnem delovanju odbora in izvedenem letnem programu. Zaradi ekonomske krize, ki je močno prizadela tudi Pristavo, je odbor naprosil člane za posebno denarno pomoč za kritje davčnih in drugih stroškov. Omenil je prenovo obednice, ki sta jo z enoletno pogodbo sprejela Tone in Alenka Vivod. Iz blagajniškega poročila, ki ga je podala Helena Dolinšek, je razvidno, da zaradi znanih finančnih razmer društvo ne more razpolagati z naloženim denarjem. Kulturni referent Dominik Oblak je poročal o vseh prireditvah, pri katerih so sodelovali mladi in starejši. Krajevne prireditve so bile: Spominska proslava, Pris-tavski dan s kvalitetno predstavitvijo igre Alejan-dra Casone „Drevesa umirajo stoje", veselica narodnih plesov, kjer so nastopile folklorne skupine raznih narodnosti. Poleg teh nas je lepo presenetil nastop moškega zbora pod vodstvom Anke Gaserjeve in pa pohvale vreden Živi križev pot, ki ga je mladina pripravila pod vodstvom Marije Zurc Čečeve. Zelo aktivna je bila folklorna skupina, ki je sodelovala na Slovenskem dnevu v San Justu, in v sklopu raznih ustanov v Itu-zaingo, Hurlinghamu in Ciudad Jardin — Palomarju. Zveza mater in žena pod vodstvom Kristine Jerov-
škove je tudi poročala o delovanju v pretekli dobi. Sodelovale so pri vseh prireditvah in tudi v Slovenski hiši pri žegnanju in obletnici Žveze s ponavljanjem koncerta prisrčnih popevk pod vodstvom Anke Savelli Gaserjeve. Tudi Prešernova šola je bila prisotna s svojim poročilom, iz katerega posebno omenjamo uspešen Družinski dan in zaključno igro „Kokošja balada".
Veliko pozornost sta vzbudili poročili mladine (Adrijan Gaser) in mladcev ter mladenk (voditeljica Marija Zurc Čečeva). Obe skupini lepo sodelujeta in se dopolnjujeta. Mladina je žela uspeha na kulturnem in športnem področju, kjer so igre, petje in plesi izrazit dokaz talentov, volje in kreativnosti.
Tudi mladci in mladenke so z velikim veseljem hodili na sestanke, kjer ni manjkalo duhovne misli patra A. Kukoviče, in na skupna srečanja, ki jim pomagajo premostiti sleherno neuravnovešenost, značilno v puberteti.
Končno je poročala Nevenka Jelenc, odgovorna za knjižnico, ki deluje ob nedeljah po sv. maši.
Nato je predsednik predlagal imena odbora, ki bi prevzel odgovornost za dobo dveh let. Prisotni člani so podprli imenovane in še posebno predsednika. Tako sedanji odbor sestavljajo: predsednik Janez Jelenc, podpredsednik in tiskovni referent Franci Schiffrer, tajnik Frenk Klemenčič, blagajničarka Helena Dolinšek, kulturni referent Dominik Oblak, gospodarski referenti Mar-Nad. na 7. str.
JUNIJSKA RAZMIŠLJANJA
Ozadje vetrinjske tragedije (4)
MARKO KREMŽAR
Isti dan ob 14,15h sporoča, da so izvidnice že na Koroškem in pripravljajo načrt, kateri oddelki in po katerih poteh bodo preselili 150.000 ujetnikov, vključno
45.000	Kozakov z I 1.000 ženami, starčki in otroci. Isti dan ob 22,50h sporoča 5. korpus štabu britanske 8. armade, da je prišlo na Koroško že 800 ameriških vozil (tovornjakov) za prevoz beguncev in ujetnikov, a da jih 5. korpus ne bo predal, dokler se stvari ne razjasnijo (220). S tem se je operacija prekinila.
Dne 20. maja je poveljstvo 5. korpusa poročalo 8. armadi, da je v 'Celovcu vse mirno' (36). Poveljstvo 5. korpusa sporoči 22. maja ameriškemu 20. korpusu, naj se ne pomika proti jugu, ker oni še čakajo navodil 'višje avtoritete'. Isti dan ob 21.30h doseže 5. korpus od poveljstva 8. armade, da se celotno operacijo 'Coldstrem' zavleče, čeprav je v Italiji ta dan general Clark že pomaknil svoje čete v Trst (220, 234).
Jasno je, da je 5. korpus sabotiral Alexandrov načrt, pa tudi, da je bilo to zaključeno 22. maja na dan, ko je brigadir Low zapustil (55, 221) svoje službeno mesto v 5. korpusu in se je na pobudo zunanjega ministra Edena posvetil politiki. Že 29. maja je bil Low po Edenovem
posredovanju potrjen kot kandidat konservativne stranke na bližnjih volitvah (61). Isti dan je 5. britanski korpus nasilno vračal Sovjetom 45.000 Kozakov, ki jih je hotel Eisenhower skupaj s 105.000 nemškimi ujetniki dobiti na svoje področje. Brigadir Tyron-Wilson, ki je bil odgovoren za izvedbo te 'selitve', je poslal v ameriško cono omenjene nemške ujetnike, pa sporočil Američanom, da ostalih ne more poslati, ker je pot, ki jo je določilo ameriško poveljstvo, zaradi snežnih zametov neprehodna. To je bilo spričo nasilnega vračanja Kozakov očitna laž in sabotaža Eisehower-jevih in Alexandrovih načrtov (238).
Ker so se 21. maja zadnji partizani umaknili s Koroške, je postal Alexandrov in Eisehowerjev načrt 'Coldstream' nepotreben, brez smisla pa je bil tudi Lowov ukaz o vračanju protikomunistov, ker je bil tudi njegov cilj dosežen. Zakaj je poveljstvo 5. korpusa vseeno pričelo izročati v smrt ljudi, ki so jim zaupali?
Nasilna repatriacija je bila očividno posledica tega, da 5. korpus ni ubogal Alexandrovega povelja (259). Po mnenju brigadirja Edwarda Tyrin-Willsona je Low sabotiral omenjeni načrt, ker v 'kritičnem momentu' ni maral ameriške pomoči (234). Edin zanesljiv način preprečiti Alexander-Eisehowerjev načrt je bil pohiteti s
'čiščenjem terena' tako, da se bo zavezniško vrhovno poveljstvo znašlo pred izvršenim dejstvom (fait accompli) (56).
Da vračajo jugoslovanske begunce Titu, je maršal Alexander zvedel šele 7. junija in sicer iz poročila, ki ga je poslal njemu, pa tudi raznim ameriškim in britanskim politikom, dr. Miha Krek (75). Nekdanji podpredsednik jugoslovanske vlade v Londonu dr. Miha Krek je zvedel o vračanju jugoslovanskih beguncev Titu in o njihovi usodi prve dni junija. Z datumom 7. junija je pisal maršalu Alexandru, naj Britanci prenehajo z vračanjem beguncev in zahteval, naj Zavezniki prevzamejo začasen nadzor njegove domovine, da se tako reši vsaj tiste vrnjence, ki še niso bili pomorjeni. Alexander je kot odgovor zahteval naj poveljstvo 8. armade stvar razišče (69), kar se, če lahko sodimo po dosegljivih dokumentih, ni zgodilo, verjetno deloma tudi zato, ker so se pričenjala povojna premeščanja vojaškega osebja.
Podatki o vračanju iz Vetrinja po Dnevniku 5. britanskega korpusa nam povedo, da so bili vrnjeni 23. in 24. maja Hrvatje; 25. in 26. maja Srbi; 27. do 31. maja pa je bilo vrnjenih 11.850 Slovencev in 50 Hrvatov. Skupno je bilo v teh dneh izročeno
jugoslovanski vojski 26.339 oseb (36).
ZAKAJ?
Zadnji vzroki te tragedije ostajajo še nepojasnjeni. Vendar, čeprav ne poznamo z gotovostjo nagibov brigadirja Lowa za to, kar je storil, je nekaj teh lahko razvidnih.
Njegova vojaška kariera se je bližala koncu in mož se je pripravljal, da nastopi v Angliji kot politik. Ko so njegovemu nadrejenemu, generalu Keigtleyu, prepovedali, da bi nastopil proti partizanom na Koroškem s silo, in je ta predal skrb za odnose z Jugoslovani Lowu, se je ta hotel izkazati kot iznajdljiv politik. Po razgovoru z Macmillanom se je pričel pogovarjati najprej s polkovnikom Hočevarjem, nato pa z njegovim kolegom Ivanovičem. Namen pogovorov je bil spraviti jugoslovanske vojake s Koroške in s tem odpraviti razloge za oborožen spopad.
Ko je zvedel, da je v teku operacija 'Coldstream', je Low pohitel. Zamenjavo, partizanski umik za množico beguncev na Vetrinjskem polju, si je očividno zamislil kot trgovsko operacijo, ki je bila sklenjena z njegovim podpisom povelja o vračanju (Deception order) 17. maja.
Nadaljevanje prihodnjič
Paul Barre
IMNMMMMaaMMMR
KORAK NAZAJ
MARKO KREMŽAR
Junija meseca 1945 so jih morili, pehali v brezna, njihova trupla zasipali, grobišča zastražili in svoj zločin prekrili s plaščem molka. A resnice niso mogli utišati. Po petinštiridesetih letih so se pobiti domobranci in ostale žrtve komunističnih totalitarcev dvignili v zavest naroda, da ni mogoče več tajiti ne njih ne njihove usode.
Junija 2003 so jih predstavniki slovenskih političnih strank, ki obvladujejo sedanji parlament, z zakonom o vojnih grobiščih ponovno porinili v brezna. Zdaj, ko ne morejo več skrivati njihovih trupel, jim hočejo vzeti smisel. Z zakonom nameravajo prebeliti tako njihovo prepričanje kakor tudi vzrok zločina, ki je bil izvršen nad njimi. Vendar tako kot do zdaj nista mogla ne molk in ne čas izbrisati žrtev komunističnega terorizma iz slovenske zavesti, tudi nova parlamentarna nalepka ne bo kos resnici. Mrtvi, ponovno žrtvovani, bodo slej ko prej ponovno zakričali v slovensko kolektivno zavest in še globlje pretresli generacije, ki prihajajo za nami.
To, kar se je zgodilo ob sprejemanju zakona o vojnih grobiščih v slovenskem parlamentu, ni nevednost, ni lahkomiselnost, ni površnost neosveščenih politikov. Gre za zadnji poskus nekdanjih zločincev in njih dedičev, da se skrijejo pred sodbo ne le zgodovine, marveč tudi evropskega javnega mnenja in obsodbe.
Ce bi priznali domobrancem in drugim pripadnikom Slovenske narodne vojske status vojakov, bi bili borci proti komunističnemu totalitarizmu, razo-roženi za mrežo koncentracijskih taborišč, priznani kot vojni ujetniki. Pomoriti ujetnike pa je zločin, ki ne zastara ne po slovenskem pravu ne po mednarodnih pogodbah. Zato naj bi bilo po mnenju nekdanjih totalitarcev treba navaliti na
trupla pomorjenih plast nove laži, da se tako zavaruje nedotakljivost njihovih rabljev.
Z izglasovanjem tega zakona o grobiščih so stopili člani večinskih strank v slovenskem parlamentu na tvegano pot prikrivanja zločina, na pot uzakonjene laži z namenom obvarovati zločince. S tem pa so postavili pod vprašaj ne sicer legalnost, vsekakor pa legitimnost svojega dejanja. Velika razlika je namreč med oblastjo, ki se o nekem vprašanju ne izreče in se spreneveda, ter med oblastniki, ki z lažjo o množičnem zločinu zavestno zavajajo domačo in svetovno javnost.
Poslanci opozicionalnih strank NSi in SDS so pred glasovanjem o tem zakonu v znak protesta odšli iz parlamenta, ker niso marali niti s svojo prisotnostjo sodelovati pri takem dejanju. Drža, za katero zaslužijo vse priznanje, pa jim nalaga zdaj novo odgovornost. Niso bili izvoljeni od ljudstva le zato, da glasujejo, marveč da stališča svojih volivcev tudi branijo. Zakon o grobiščih, ki ga je izglasoval slovenski parlament, je krivičen in v takem primeru ni dovolj, da ob njem užaljeno molčimo.
Vsako politično odločitev je mogoče popraviti z novim zakonom in za vsako krivico je potreba uveljaviti priziv, pa najsi bo ta medijski ali pravni, doma ali v svetu.
Zakon, ki naj bi bil korak k spravi, je postal, na žalost, novo razpotje.
Novinarji proti Meršolovi razrešitvi
Uprava družbe Delo je 5. junija predlagala razrešitev odgovornega urednika Dela Mitje Meršola. Da bi sklep lahko postal polnomočen, mora uprava pridobiti mnenje uredništva oziroma aktiva Dela, k predlogu pa mora dati soglasje nadzorni svet družbe. Uredništvo je o predlogu glasovalo minuli petek, v ponedeljek in četrtek; za predlog uprave je glasovalo 49,2 odstotka udeležencev, 50,8 odstotka članov uredništva pa je glasovalo proti razrešitvi.
Uprava Dela je 9. junija izvršilnemu odboru aktiva Dela poslala dva predloga: predlog za razrešitev odgovornega urednika Dela Mitje Meršola in predlog za imenovanje Darijana Koširja, urednika centralne redakcije, za novega odgovornega urednika. Izvršilni odbor je na podlagi tega najprej razpisal izrekanje o predlogu uprave za Meršolovo razrešitev in napovedal, da bo glasovanje o imenovanju Darijana Koširja razpisal po glasovanju o Meršolu, če bo večina članov aktiva podprla razrešitev Meršola.
Ni jasno, zakaj hočejo odstraniti Meršola, ki je bil zvest služabnik režima še prej kot dopisnik iz ZDA, in sedaj kot glavni urednik Dela, ki nikakor ni "neodvisen" časopis, ampak glasilo Kučanove zamisli o preživetju komunistov. Da pa so novinarji volili, kot so, je razumljivo, saj je Delo pač pridobivalo novinarje starega kova, z izrazito proticer-kveno in protipomladno tendenco.
Spominska slovesnost na Lajšah nad Cerknim
Lajše so kraj, kjer se verniki koprske škofije zbirajo k molitvi za vse pobite pred vojno, med vojno in po njej. Tako je na predlog dekanov odločil koprski škof msgr. Metod Pirih. Na mestu nekdanjega senika stoji danes preprosta kapela, ob kateri je bila v soboto, 21. junija obletna spominska slovesnost. Vodil jo je koprski pomožni škof dr. Jurij Bizjak. Z njim je somaševalo 12 duhovnikov, nekaj duhovnikov pa je bilo med ljudstvom. Ljudi se je zbralo okrog 500, večinoma s Primorske, nekaj pa tudi od drugod, celo z Dolenjske in Štajerske.
V imenu 'Odbora za Lajše' je zbrane pozdravil Stanko Medvešček. Med drugim je povedal, da so pripravili posebno zgibanko z naslovom: "LAJŠE - Samo resnica
omogoča spravo" in so jo potem prejeli vsi navzoči in v kateri je opis dogodkov tega kraja.
Po maši je imel govor še dr. Anton Drobnič. Prinašamo začetne besede: "Že 60. leto teče, odkar so partizani 3. februarja 1944 tukaj zagrešili enega od svojih neštetih zločinov. Likvidirali so petnajst Slovencev iz Cerknega in okolice. K seniku, ki je danes spominska kapela, so jih z več strani prignali zjutraj, jih ves dan zasliševali in mučili. Pred nočjo pa so vsakega posebej odgnali k breznu za gozdnim robom in ga po preizkušeni partizanski morilski tehniki ustrelili v tilnik in pahnili v temno brezno. Tako so umorili duhovnika in pesnika Lada Piščanca, duhovnika Ludvika Slugo, učiteljico Pavlo Paa, šiviljo Pavlo Sedej, hišnico Karlino Zorzut, invalidko Angelo Eržen, kmetico in trgovko Katarino Božič, ki je bila noseča, služkinjo Malko Purgar, kmeta Filipa Bevka in Antona Mlakarja, zidarja Janeza Ambrožiča, čevljarja Rudolfa Bogataja, trgovca Franca Rojca, mesarja Alberta Kavčiča in voznika Josipa Bavcona. Ta se je hudo ranjen edini rešil iz brezna in ostal živ.
Ta strašni zločin so partizani izvršili v skladu z navodili in prakso Komunistične partije Slovenije in po zapovedi Pokrajinskega komiteja KPS za Primorsko, vse v skladu z zločinskim sklepom Osvobodilne fronte od 16. septembra 1941, da bodo vsakega, ki jim ne bo pokoren, šteli za narodnega izdajalca in kaznovali s smrtjo. Neposredni ukaz za poboj na Lajšah je izdala tajna partijska policija, Pokrajinska komisija Varnostno obveščevalne službe - VOS. Že konec oktobra 1943 je VOS med drugimi obtoženci zaprla tudi nekatere od teh, ki jih je kasneje umorila na Lajšah, češ da so belogardisti in sodelavci Gestapa.
Preiskavo so vodili Bojan Štih, Miro Perc, Miro Brajnik,
Franc Pokovec, Branko Jerkič in Zmago Zupančič, vsi vodilni člani VOS. Prvi štirje so kasneje tudi "sodili", za tožilca pa se je postavil kar sam poveljnik partizanske 3. operativne cone oziroma kasneje 9. korpusa Lado Ambrožič.
Nemci so dne 27. januarja 1944 nepričakovano napadli pokrajinsko partijsko šolo v Cerknem in pobili 26 mladih partizanskih tečajnikov in še 22 drugih partizanov in domačinov. Nezadostno zavarovanje šole in tečajnikov, za kar je bil kriv zlasti štab 9. korpusa, in svojo lastno nebudnost so partizanski poveljniki skrili pod obtožbo proti nedolžnim civilnim osebam. Vodja šole Ivan Bratko in Dušan Bravničar sta Pokrajinskemu komiteju KPS poročala in tudi že izrekla sodbo, ko sta zapisala: "Jasno je, da je bila vsa stvar do podrobnosti izdana. Cerkljanski belo in plavo gardisti so opravili svoj izdajalski posel". PK KPS je - kot vse kaže v osebi Aleša Beblerja in Franca Leskoška - ukazal "likvidirati vse tiste tipe", ki so bili omenjeni v poročilu. Nato je Miro Perc ukazal Ivanu Manfredi, naj pridobi spisek imen vseh oseb iz Cerknega, ki "so osumljeni ali jim je dokazano sodelovanje z belo ali modro gardo kot tudi oseb, ki so bile na zadnjem procesu obsojene na konfinacijo, ter tudi tistih, ki niso bile obsojene zaradi pomanjkanja dokazov" Manfreda je zbiranje podatkov zaupal okrožnemu obveščevalcu Jožetu Laharnarju. Ta je seznam sestavil s pomočjo Jožeta Primožiča, sekretarja KPS v Cerknem. Prijetje, zasliševanje pri seniku na Lajšah in umor prijetih sta vodila člana PK VOS Miroslav Remškar in Janez Učakar. Vse te podatke in še mnogo drugih je mogoče dobiti iz zgodovinske študije dr. Borisa Mlakarja v knjigi Tragedija v Cerknem pozimi 1944, ki jo je leta 2000 izdala Goriška Mohorjeva družba. Mnogi podatki pa so bili znani že mnogo prej."
Potem je šla procesija k breznu, kamor so bile vržene žrtve. Do njega vodi križev pot, na koncu katerega je spominsko obeležje in brezno samo. Naj bi tudi ta slovesnost pomagala, da ne bi pozabili zgodovine. Kajti "zgodovina, ki jo pozabimo, se ponovi"
IZ ŽIVLJENJA
TONE MIZERIT
Okrajne volitve in pospešene kampanje na raznih krajih osvetljujejo politični oder, medtem ko vlada nadaljuje s svojo ofenzivo na številnih frontah. Vendar ni vse zlato, kar se sveti.
Kritični pogled. Mesec dni je kar premalo časa, da bi mogli spregovoriti resno besedo o delovanju vlade, pa naj si bo pohvalno ali kritično. Na splošno večina naroda soglaša z odločnimi posegi predsednika Kirch-nerja. Ti kažejo na izredno uspešno nastopanje, saj je v nekaj tednih dosegel več, kot je mogel pričakovati najbolj optimističen opazovalec. Vendar lahko zaznamo tudi kar nekaj senčnih strani in celoten razvoj je še odvisen od smeri, ki jo bo končno predsednik dal svojemu delovanju.
Velika zmaga. Pretekli teden je po večdnevnih spopadih končno odstopil predsednik vrhovnega sodišča Julio Nazareno. Popolnoma jasno je bilo, da ne bo mogel uiti politični sodbi in odstavitvi, zato se je raje umaknil in si s tem zagotovil tudi pripadajočo pokojnino in druge ugodnosti. To je bila prva velika Kirchnerjeva zmaga. Oborožene sile je obglavil marsikateri predsednik, policijske šefe je tudi kateri zamenjal, z dodatnimi sredstvi je lahko preprečiti stavko ali jo končati, članov vrhovnega sodišča pa ni doslej izgnal nobeden.
Veliko vprašanje. Sprememba pa je rodila dve vprašanji: kdo bo Nazare-nov naslednik in na kakšen način ga bodo izbrali. Odgovor bo bistven podatek, da bomo lažje preučili smer sedanje vlade in ugotovili, če je res nastopila „moralna revolucija". Znano je, da bo Kirchner v nekaj tednih predložil imena treh kandidatov, ki bodo potem prestali imenovalni postopek, vključno nove določbe o mnenju nevladnih organizacij. Mimogrede omenjeno: tako iz Evrope kot iz ZDA smo slišali glasove, ki zahtevajo „sodno prozornost". Prošnje so umestne, le škoda, da jih nismo slišali, ko je v letih 90 Menem izvedel najbolj krut poseg izvršilne oblasti na sodno področje.
Politika znova na plan. Prve dni po nastopu nove vlade se je politično delovanje umaknilo nekam v ozadje. Prve volitve so jo potem znova pripeljale v ospredje. V dveh provincah so preteklo nedeljo volili; nova volilna okrožja so na programu. Ta kampanja je lepa priložnost, da opazujemo smer, ki jo bo novi predsednik začrtal in tudi domneve, kako mu bo to uspelo. Zato so zaključki kaj zanimivi. Preteklo nedeljo so volili v Tucumanu in na Ognjeni zemlji. V Tucumanu je na kaotičnih volitvah (1800 lem) zmagal peronistični kandidat. V najbolj južni provinci pa se je sreča nasmehnila radikalnemu kan-
didatu (Jorge Colazo). Dosedanji guverner Manfredoti je bil poražen, ta poraz pa je prizadel tudi Kirchnerja, ki je peronističnega kandidata podpiral. Res se ni osebno udeležil volilne kampanje, a tja je poslal podpredsednika Sciolija in nekaj ministrov.
Kaj nas čaka. Poraz pe-ronizma na Ognjeni zemlji dokazuje, da kljub vsej priljubljenosti Kirchner ni avtomatični zmagovalec". To lahko pride še do močnejšega izraza v prestolnem mestu, kjer se volilna kampanja šele pričenja. Dosedanji vodja vlade (župan) Ibarra ima zaslombo levice (vključno Elisa Carrio) in je prejel blagoslov Kirchnerja. Vendar Macri še vedno na-čeljuje javnomnenjske ankete. Ne vemo, kakšen bo končen izid, a vse dokazuje, da tudi volilci pridobivajo na zrelosti, po tolikih letih razočaranj in praznih upov. Za Kirchnerja pa je gotovo rdeča luč. Nevarnost pijanosti zmagoslavja ni izključena. Nekaj podobnega se je dogodilo Alfonsinu in vemo, kako se je potem zgodba razvijala. Sedanji položaj vzbuja upanje, da bo današnja zgodba drugačna. Gotovo pa bodo dosedanje izkušnje vlile previdnosti v Kirch nerjeve nastope in razne povezave in mu pokazale, de ne more preko močnih struktur peronistične stranke.
En spodrsljaj in odprta vprašanja. Hud spodrsljaj v kredibilnosti vlade je dejstvo, da je bila žena ministra za javna dela (Vigo) imenovana v državno nadzorno komisijo. Tako se lahko dogodi, da bi morala nadzirati delovanje svojega moža, v čigar resor spada vrsta možnih pogodb za javna dela, ki jih vlada mnogo načrtuje. Kljub obljubi, da bo imela pod kontrolo druge sektorje, je stvar kočljiva. Javnost pa se sprašuje še o drugih zadevah, ki so prav tako žgoče. Med temi je na gotovo prvem mestu problem varnosti, kajti z zamenjavo vrha policijske strukture se ni stanje nič izboljšalo. Kraje, ropi in umori se nadaljujejo brez prestanka. Enako ni jasno, kaj bo Kirchner naredil s piketeroti. Javni protesti in blokade mostov in cest so še vedno na dnevnem redu.
Lastovke. V Argentini je udomačen izraz kapital „golondrina" (lastovka), ki označuje denarne fonde, ki pridejo v državo kadar je stanje ugodno, a pobegnejo, kakor hitro se zoblači. Po vladnem dekretu je za finančne investicije potrebno, da vsota kapitala ostane v državni minimalno I80 dni. To nikakor ni po godu Mednarodnemu denarnemu skladu, a za državo je tak ukrep nujno potreben. Argentina si ne more priviščiti popolne finančne svobode, ki je povzročila že toliko škode.
NASA SKUPNOST Z/VI
V nedeljo, 8 junija je bila v kapeli Srca Jezusovega v San Martinu otroška sv. maša. Peli so šolski otroci pod vodstvom Lučke Kastelic.
V nedeljo, 15. junija je bila na Pristavi „Družinska nedelja". Za kosilo sa bile domače koline.
Isti dan so mladi iz San Martina pogostili očete in stare očete in jim pripravili zabaven program s pomočjo Monike Filipič.
V torek, 17. junija je bila v Slovenski hiši seja upravnega odbora Zedinjene Slovenije, vodil jo je predsednik Lojze Rezelj.
V četrtek, 19. junija je imela Sanmartinska Zveza žena — mati svoj redni sestanek, vodila ga je predsednica Ančka Podržaj. Spomnili so se slovenskih žrtev revolucije. Svoje spomine je pripovedovala Tinca Fajfar.
Isti dan je imela Zveza slovenskih mater in žena — odsek San Justo, svoj sestanek. Vodila ga je predsednica Nežka Kržišnik. Govoril je prelat dr. Jure Rode.
V petek, 20. junija se je pričel šahovski turnir v Slovenskem domu v San Martinu. Vodi ga inž. Tone Podržaj.
V soboto, 21. junija je bil poslovilni večer z mašo abiturientov STRMB ob študijskem potovanju v Slovenijo. V slovo jim je spregovorila ravnateljica prof. Neda Vesel Dolenc.
V nedeljo, 22. junija je bila na Pristavi po sv. maši spominska proslava. Govor je imela Pavla Kremžar.
Isti dan je bila spominska proslava v Slovenskem domu v San Martinu. Pod geslom ,,Matere, hčere, seste, žene -stebri naših junakov" je Marta Škulj pripravila prizor na podlagi spominov in poezij Mimi Baraga Marinček. Sodelovali so mladi recitatorji, flavtisti, šolski otroci in moški pevski zbor. Istočasno je bilo v Domu še družinsko kosilo s kolinami.
Spominsko proslavo so imeli tudi v Hladnikovem domu v Slovenski vasi.
V sredo, 25. junija je bil v Slovenski hiši duhovniški sestanek, zvečer ob 20. pa učiteljska seja.
V soboto, 28. junija zvečer je bila v Slovenski hiši v Buenos Airesu proslava praznika slovenske državnosti. Pričela se je s sveto mašo, katero je daroval delegat prelat dr. Jure Rode. Nato je bila v veliki dvorani akademja. Slavnostni govor je imela prof. Metka Mizerit. Predsednik ZS Lojze Rezelj je podelil priznanje za delo v naši skupnosti župniku Jožetu Hornu iz Mendoze, Mihi Gaser-ju in Lojzetu Trpini iz Miramara. Večer je bil posvečen spominu na dr. Tineta Debeljaka.
V nedeljo, 29. junija je bila v Našem domu v San Justu po sv. maši domobranska proslava. Slavnostna govornica je bila Angelca Klanšek.
Isti dan popoldne je bila procesija presvetega Rešnjega Telesa v Don Boscovem zavodu v Ramos Mejiji.
Isti dan je imel v cerkvi Marije Pomočnice v Don Boscu sv. mašo misijonar Peter Opeka ob 90-letnici očeta Lojzeta ob lepi udeležbi slovenskih rojakov.
Priredila D-ova za tisk. ref. ZS
Špacapan sklenil obisk v Kanadi
Z obiskom pri kanadskih Slovencih v Hamiltonu v provinci Ontario je državni sekretar za Slovence v zamejstvu in po svetu Črtomir Špacapan sklenil petdnevni obisk v Kanadi. Špacapan je v okviru obiska obiskal Winnipeg, Ottavvo, Montreal in Toronto ter se v okviru praznovanj dneva državnosti srečal s kanadskimi predstavniki in predstavniki slovenskih društev. Špacapan je predstavil delovanje svojega urada, ki se je tudi zaradi pritožb Slovencev v tujini izognil ukinitvi v okviru racionalizacije dela slovenske vlade.
Osrednji del Špacapanovega obiska je potekal v provinci Ontario, kjer živi največji del od približno 40.000 pripadnikov slovenske skupnosti v Kanadi. Državni sekretar Špacapan je predstavnikom slovenskih društev in organizacij južnega Ontaria predstavil delovanje urada.
Špacapanov obisk v Kanadi so spremljali lx>gati kulturni programi, ki dokazujejo, da je slovenska skupnost v Kanadi še vedno živa in delujoča. Špacapan je dejal, da je bil prijetno presenečen, da slovenske skupnosti niti najmanj ne izumirajo, kar dokazuje precejšnja udeležba mladih v dejavnostih društev in organizacij Špacapan se je udeležil praznovanja ob 70. obletnici delovanja Vzajemne podporne jednote Bled, ki je najstarejša slovenska zavarovalnica v Kanadi in hkrati tudi organizacija z največjim številom članov. Praznovanja so se med drugim udeležili predstavniki province Toronto, pozdravni pismi in čestitki pa sta poslala tudi predsednik vlade Ontario Ernie Evans in kanadski premier Jean Chretien. Chretien je čestital ob 70. obletnici in zapisal, da so člani Vzajemne podporne jednote prispevali h kakovosti življenja neštetih posameznikov z delom, ki je primer uspeha kolektivnih prizadevanj za skupno dobro, zato jim je zaželel veliko uspeha tudi v prihodnje. Šapacapan se je v nedeljo pred odhodom v Slovenijo v Hamiltonu udeležil še slovesnosti ob odkritju spomenika slovenskim priseljencem, ki predstavlja rudarja.
Iz življenja Zveze slovenskih mater in žena
VTISI IZ SLOVENIJE
Kot vsako leto je junijsko srečanje namenjeno žrtvam vojne in revolucije — zlasti našim domobrancem — po vojni pobitim in zmetanim po jamah in temnih slovenskih gozdovih.
Z asistentom Zveze dr. Juretom Rodetom smo pomolili ob simboličnem grobu — goreči sveči in rožah na črnem prtu, s knjigo o mučencih s slovensko zastavo, z rožnim vencem iz Vetrinjske cerkve.
Manca Skvarča Urbančič je nato nanizala spomine na rojstno vas Št. Jošt nad Poljansko dolino, kjer so se ji mladi deklici vtisnili težki dogodki globoko v dušo.
V lepo urejeni vasi z urejenim verskim in kulturnim življenjem je planila „rdeča roka" z vso silo, a s krinko na obrazu. (Taktika je nam tukaj zelo znana.) Nasilje, grožnje, umori vaščanov, tudi mater in otrok, so prisilili može in fante v odpor. Nastala je prva vaška straža. Št. Jošt je bil tudi takoj močno napaden, a nezavzet, vendar je bilo ogromno škode, gorela je vsa vas... Gospa se spominja nepozabne noči, prebite z družino zgoraj v kašči, kjer so molili, jokaje
prosili božje pomoči in v strahu čakali, kdaj se bo pojavil prvi dim skozi kako špranjo. Na ,,srečo" so zaklenili hišo, zaprli vsa vrata in okna, tako se ni ogenj razplamtel niti v spodnjih prostorih, kjer so nastlali seno... Čudežno so se rešili, odpeljali pa so očeta in brata, ki sta po nekaj dneh pretepena prišla domov.
V	kroniki Skvarčeve
družine so tekle solze, kri in strah pa neizmerna žalost po štirih vrnjenih bratih (dva študenta). Vas je izgubila čez sto mladih življenj!
Čelotno pričevanje je dokument za našo zgodovino — najtežjo!. Za to sta poskrbela italijanska in nemška okupacija in na žalost naši zaslepljeni domačini ter brezvestni Stalinovi privrženci. Ge. Manci smo hvaležne za tako sodelovanje pri naši spominski uri — tako smo tudi imenovali listr ki smo ga pripravile za to priliko; predstavljal je kapelico v Št. Joštu, posvečeno mučencem med revolucijo in po njej. Vit-ražno čudovito okno — delo Marka Jermana — je pretresljiva umetnina.
Zveza
Prost mora biti...
Nad. s L. str.
ga rojstna. Rodil se je 27. aprila 1903 v starodavni družinski hiši pri Jamniku v Škofji Loki. V krščanski družini je doraslo deset otrok. Sojenice so malemu Tinku napovedale burno življenje. Ko je končal osnovno šolo v rojstnem mestu, ga je ,,uka žeja“ vodila v Ljubljano, kjer je hil dijak Škofovih zavodov, takrat edine slovenske gimnazije. Po osemletnem študiju in odlično opravljeni maturi se je vpisal na Ljubljansko univerzo in sicer na slavistiko. Naredil je dva semestra, potem pa odšel na nadaljni študij v Prago. Vrnil se je v Ljubljano, diplomiral ter se zopet odpravi! na pot, tokrat na Poljsko v Krakov. Tam je pripravil doktorsko disertacijo: Raymontovi,,Kmetje" v luči književne kritike. Kot profesor je služboval v Črni Gori, kamor ga je poslal Žinkovičev režim. Ko se je vrnil v domovino, se je posvetil kulturnemu delu kot urednik leposlovne revije Dom in svet ter kulturni urednik Slovenca. Svoje delo je posvetil lepoti in resnici. V bogatem razdajanju svojih talentov slovenskemu narodu, ga je zalotila vojna in revolucija. Ni ga prestrašila zapoved ,.kulturnega molka", ki so ga napovedali komunisti. Še z večjo zagnanostjo se je vrgel v kulturno delo, ker je bil prepričan, da je književno delo v tem času še bolj potrebno. To mu je nakopalo sovraštvo komunistične partije, zato se je maja 1945, skupaj z drugimi begunci podal na pot v tujino, da si je obranil življenje. Preko Vetrinja in Lienza se je prebil v Italijo in skoraj tri leta živel v Rimu. Od tam je za vedno zapustil Evropo in z žalostjo v srcu odšel v novi svet. Ob prebodu Gibraltatja je napisal ženi zadnjo serenato:
,,Dvigni se žena moja in pridi,
dvigni se, stopi na brod vala!“
V Aigentino je prispel 19. marca 1948. Kasneje je žena z družino prišla za njim, domovina pa je ostala za železno zaveso. Vendar dr. Debeljak ni klonil. Delil je usodo beguncev, brezdomcev. Kakor se je posvečal kulturnemu življenju v domovini, je nadaljeval tudi na novi zemlji.
,,Atlant sem! Lahko bom nosi!
ljubezen in novi svet. “
Trda borba za vsakdanji kruh, ga ni omejevala. Izredno nadarjen, svojih talentov ni uporabljal zase. Bil je najpomembnejši kulturni ustvarjalec nove emigracije. Že v Rimu je napisal ,, Veliko črno mašo za pobite Slovence." Martin Jevnikar označuje ,,Mašo" z besedami:,, Debeljak je pretresljivo naslikal grozotno trpljenje slovenskih ljudi, v tistih zmedenih časih; pesnitev je krik in protest, a hkrati tudi upanje, da trpljenje ne bo zaman." Kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom, je prvi izrekel pesnik.
JAZ GREM GOR NA...
laz grem gor na Škofljico, / čeprav sem tam že bil.
laz grem gor na Škofljico, / da ne bom koga ubil...
Ko smo začeli iskati, kje je ta kraj blizu Škofljice, kamor bi se preselili, nismo imeli dosti podatkov. Škofljica nam je bila znana le po sočnem besedilu pesmi Janija Kovačiča. Spoznali smo jo na enem izmed mladinskih sestankov, na katerem je arh. Jure Vombergar vrtel sodobne pesmi slovenskih kantavtorjev ter jih tudi komentiral z njemu lastno kritičnostjo in živo besedo.
Ko smo končno spoznali kraj in se spoznavali s prijaznimi ljudmi, smo začutili, da jim ni ravno pri srcu ta istovetnost njihovega kraja z alkoholizmom. Takoj smo zvedeli, da je tega zavoda za zdravljenje alkoholikov že davno konec. Da ga tudi že ni bilo v časih, ko je Kovačič začel prepevati to pesem. Od tega je pa že tudi nekaj časa nazaj in Jani Kovačič sedaj poučuje filozofijo. Pa tudi ni ravno v Škofljici: je na bližnjem griču, ob cesti, ki pelje proti Kočevju.
Takrat je zavod vodil znan zdravnik, precej osporavana osebnost v javnosti, pa tudi med kolegi. Namreč zato, ker so se njegove metode razlikovale od klasične medicinske prakse. Važna postavka je bila fizična aktivnost in tako so krajani videvali vsak dan ob vsakem vremenu te paciente tekati po okolici. Skušal jim je fizično priti do njihovih mej, jih obdeloval na vse možne načine. Nekaterim se je zdela metoda nečloveška in se je zato vsake toliko sprožila v javnosti polemika o upravičenosti takega zdravljenja. Vendar danes nekateri pravijo, da je metoda pokazala svoje uspehe in da so se zasvojenci spet lahko vključili v redno socialno življenje.
Kot rečeno, danes v tem kraju ni tovrstnega zdravilišča in zdravnik še vedno uporablja njemu lastno metodo, vendar na pacientih v zasebni praksi. Alkoholike so pa zamenjali drugi bolniki, mlajši pacienti, psihično-motorno prizadeti. Tudi te videvamo na njihovih sprehodih, v spremstvu domačih ali osebja zdravstvenega doma, seveda ne v kakih dolgih ali hitrih pohodih, večinoma na vozičkih.
Zato Škofljica ne diši več po alkoholu; celo sedež občine je postala in po njej vodi tudi Svarunova pot. Letos, že sedmič, je domače Turistično društvo vabilo na skupni pohod po njej. Na državni praznik nas je okoli stopetdeset pohodnikov prehodilo okoli 14 kilometrov po gričih in dolinah, po gozdovih in tratah, in se v hudi pripeki privleklo do končne točke, kjer nas je čakal okusen golaž.
Lahko bi rekli, da se je do neke mere ohranila tradicija škofljiskih zdravilnih metod. Da smo bili do konca utrujeni. Pa se ni.
Nihče nas ni gnal. Sami smo šli in uživali ob čistem zraku, ob pitju vode iz obpotnega studenca, ob družbi, ki jo po poti spoznavaš.
To ni vsak dan. Skupni pohod po Svarunovi poti se pripravi enkrat na leto. In na kontrolnih točkah smo si smeli privezati dušo z odličnim domačim šnopčkom.
GB
PS: Bili sta samo dve kontrolni točki...
Samotni payador v pampi hrepeni po ženi, njej je poklonil pesniško zbirko Poljub. Materi božji je posvetil zbirko pesmi Mariji. Frideriku Baragu pa se je oddolžil z besedilom za oratorij. Argentini je izkazal hvaležnost s prevodom veličastnega epa Martin Fierro.
Dr. Tine Debeljak, se je zavedal, kakšne važnosti je kultura za ohranitev slovenske skupnosti in slovenskega jezika. Njegovo vsestransko kulturno delo je skupnosti dalo poseben pečat. Bi! je med ustanovnimi člani Slovenske kulturne akcije in njen dolgoletni predsednik. Uredil je vrsto knjig in napisal študije o Preglju, Balantiču, Hribovšku, Kunstlju, Kocipru, Mauserju in drugih.
Od prvih let naselitve je bil v uredništvu Svobodne Slovenije, kamor je pisal predvsem načelne članke. Kulturne, politične in ideoliške članke je objavljal v Zbornikih Svobodne Slovenije, kamor je pisal tudi leposlovna dela. Bil je zvest sodelavec naše verske revije Duhovno življenje, kjer je objavljal članke kulturne pa tudi verske vsebine.
Bil je srce in duša slovenskega oddelka Ukrajinske univerze sv. Klimenta. Predaval je Ukrajincem in Slovencem, povezoval, načrtoval in bil odgovoren za vse dejavno-ti slovenskega oddelka.
Dr. Debeljak je s svojim kulturnim delom spodbujal našo narodno zavest in istovetnost. Bil je slovenska luč na poti izgnanstva, vedno v službi lepote in pravice, v katere končno zmago je trdno veroval. Ko se je že svetila zarja svobode, je odšel k Bogu po večno plačilo za veliko delo, ki ga je opravil za slovenski narod.
Danes proslavljamo dvanajsto obletnico samostojne slovenske države. Spominjamo pa se tudi vseh, ki so v teku slovenske zgodovine na kulturnem, verskem ali narodnem področju postavljali temelje sedanje državne stvarnosti. Mnogi od njih so žrtvovali svoje življenje, ker so verjeli in sanjali o slovenski svobodi.
Ko premišlujem vse to, mi nehote privre iz srca pozdrav.
Zdrava bodi moja lepa domovina!
Lpvmj*
Razstavo je koordinirala Andrejka Dolinar Hrovat
Scenski prostor z mogočno sliko Ljubljane je izdelal Tone Oblak s sodelavci, za luči in zvok je poskrbel Damjan Ahlin s sodelavci
Po blagoslovu jedi se je razvila prijateljska večerja, ki so jo pripravile san-huške žene, ter s sodelovanjem tamkajšnje mladine tudi gostom postregle.
Odlično izvedena proslava, pozdravni in slavnostni govori, je vse rojake zelo razveselila, da so se razšli z obljubo, da se čez leto dni spet snidejo.	jd
Lajovic razrešen
Vlada je s položaja razrešila častnega konzula Slovenije za Novo Zelandijo, Dušana Lajovica, ki je na internetu objavil udbine sezname. Kot je povedal direktor urada vlade za informiranje, je vlada sprejela sklep, da v skladu z obstoječo zakonodajo Lajovicu ni mogoče podaljšati mandata in da se ga razreši s položaja. Lajovicu je petletni mandat sicer potekel 6. junija. V sedanji zakonodaji sicer nikjer ne piše, kako in zakaj se ne podaljša služba, ampak dejstvo je, da je bil Lajovic odstavljen zaradi njegove objave udbi.net. S tem je preveč "razžalil" bivše in ne tako bivše udbovce, in javno pokazal na "osebne podatke", kdo je bil v službi udbe ali po njej nadziran.
Posebna komisija MZZ na dela Lajovica ni imela pripomb, je 5. junija objavilo MZZ.
Drnovšek se je udeležil maše za domovino v stolnici
Ob 12. obletnici razglasitve samostojne Republike Slovenije je v sredo, 25. junija zvečer v ljubljanski stolnici daroval sveto mašo za domovino	ljubljanski
nadškof in metropolit dr.
Franc Rode. Ob drugih duhovnikih sta se mu pridružila še upokojeni beograjski nadškof dr. Franc Perko in mariborski pomožni škof dr. Anton Stres. Te maše so se udeležili tudi predsednik Republike Slovenije dr. Janez Drnovšek, ministra Rupel in Presečnik, drugi člani vlade, predstavniki političnega, kulturnega in družbenega življenja, predstavniki slovenske policije in vojske ter seveda dekan diplomatskega zbora, msgr. Santos Abril in veleposlaniki v Republiki Sloveniji.
Uvod v mašo za domovino je imel mariborski pomožni škof dr. Anton Stres, osebno zahvalo predsedniku republike in nato pridigo ljubljanski nadškof in metropolit dr. Franc Rode, uvod v pozdrav miru pa upokojeni beograjski nadškof dr. Franc Perko. Na začetku maše je državno himno zaigrala vojaška godba na pihala, na koru pa je med mašo prepeval tako imenovani "veliki stolni zbor".
Prva demokratično izvoljena slovenska vlada
Člani prve demokratično izvoljene slovenske vlade, ki jo je vodil Alojz Peterle, so se ob dnevu državnosti v Kočevju zbrali na slavnostni seji. Kot je Peterle povedal po seji - udeležilo se je je 12 od 27 članov prve vlade -, njihov namen ni bil "kramljati o tem, kar je bilo", temveč opozoriti na pomembno vlogo Kočevske v času slovenskega osamosvajanja. Med drugim so sicer razpravljali tudi o gospodarskih in šolskih zadevah ter odnosu do slovenskega jezika, dotaknili pa so se tudi problema "izbrisanih". Peterle zadnjo odločitev ustavnega sodišča v zvezi s problemom izbrisanih vidi kot politični avtogol, katerega posledice še niso znane.
Prvi premier samostojne Slovenije je spregovoril tudi o slovenskem vključevanju v Evropsko unijo in zvezo NATO ter med drugim dejal, da Slovenija odslej ni več opazovalka, temveč igralka, da smo sedaj odgovorni zase ter soodgovorni za Evropo. V pisni izjavi je ob slavnostni seji med drugim tudi poudaril, da se je "ob zahtevni uveljavitvi navzven" sedaj z vso demokratično odgovornostjo treba obrniti tudi navznoter in urediti vsa vprašanja v zvezi s preteklostjo, "ki ovirajo naš sproščen in neobremenjen razvoj". Ključna izhodišča odnosa do preteklosti morajo biti po njegovem mnenju pieteta, resnicoljubnost in pravičnost, medtem ko kontinuiteta revolucionarnega odnosa do drugačnih ne more voditi k napredku.
Alojz Peterle je bil na mesto predsednika prve slovenske vlade, izvršnega sveta skupščine Republike Slovenije, izvoljen 16. maja 1990, takrat še v času SFRJ. Vlado je sestavljalo 27 članov, tedaj med njimi Jtoleg članov Demosa še nekaj strankarsko neopredeljenih in iz dveh strank zunaj Demosa (iz Stranke demokratične prenove -SDP in Zveze socialistične mladine Slovenije - ZSMS). Na prvih demokratičnih večstrankarskih volitvah 8. in 22. aprila 1990 je prepričljivo zmagala koalicija Demos (Demokratična opozicija Slovenije). Peterle je bil izvoljen za republiškega poslanca, predsednik izvršnega sveta skupščine Republike Slovenije pa je postal kot predsednik SKD (Slovenskih krščanskih demokratov), najmočnejše stranke v koaliciji Demos. To so poleg SKD sestavljali še SDZ (Slovenska demokratična zveza), SLS, SDSS (Socialdemokratska stranka Slovenije, sedanja SOS), ZS (Zeleni Slovenije) in LS (Liberalna stranka).
Po razpadu Demosa ob koncu leta 1991 in dveh poskusih zamenjave Peterleta 19. februarja in 8. aprila 1992 je tretji poskus uspel. Po izglasovanju konstruktivne nezaupnice Peterletovi vladi v parlamentu 22. aprila 1992 je bil za mandatarja za sestavo nove vlade izvoljen predsednik LDS Janez Drnovšek.
Proslava slovenske...
in v ljubljanski noši je nastopila folklorna skupina Maribor iz Cara-pachaya pod vodstvom Ani Senovršnik Resnik. Skupina mladih recitatorjev iz Našega doma San Justa v režiji Ivane Tekavec pa je doživeto predstavila pesem „Slovenska zastava", ki jo je napisal dr. Tine Debeljak.
PODELITEV ODLIČIJ
Sledila je podelitev odličij društva Zedinjena Slovenija za leto 2003. Ta priznanja vsako leto nameni naše osrednje društvo, v soglasju z Medor-ganizacijskim svetom, ki povezuje vse krajevne domove ter druge organizacije in ustanove, tistim, ki so posebej zaslužni za gradnjo, obstoj in napredek naše skupnosti. Predsednik Lojze Rezelj in podpredsednica prof. Neda Vesel Dolenc, sta nato izročila odličja naslednjim:
Jože Horn
Poklican od Boga v duhovniško službo je bogato razdajal svoje velike vrednote v dobrobit njemu zaupanim vernikom. Udejstvoval se je pastirsko na različnih področjih v argentinskem okolju, kjer je ena bistvenih skrbi bilo dušebrižništvo za člane oboroženih
sil. Skoraj petdeset let pa kot izseljenski duhovnik skrbi za Slovence v Mendozi, delo ki ga opravlja še danes. Podpira jih v osebnem in dru-ženem življenju in je eden temeljev slovenske skupnosti v Mendozi. S skrbno ljubeznijo spremlja rojake od zibelke do groba in jim je resnični duhovni oče. Zato je upravni odbor ZS sklenil podeli letošnje odličje gospodu Jožetu FJornu.
Jože Horn se je pisno oprostil, ker ne more biti danes med nami, in je prosil, da v njegovem imenu odličje prevzame prelat dr. Jure Rode. Prebra-
li so tudi njegovo pismo v zahvalo: „Vse zbrane na tem slavju prisrčno pozdravljam. Vesel sem tega, da ste me imeli na vidiku in ponosen sem na to, da sem morda vsaj nekaj doprinesel k ohranjevanju slovenske skupnosti v Argentini.
Vsekakor veljajo svetopisemske besede: nevredni služabniki smo.
Nadaljeval sem delo tistih, ki so v preteklih časih toliko žrtvovali za dobrobit Slovenije, ki ni nič manj kot druge dežele sveta. Med njimi prav gotovo tudi naši domobrance!"
Lojze Trpin
Ko je v januarju leta 1948 stopili na argentinska tla, se je zavestno odločili za delo v prid organizirane slovenske skupnosti. Ta namen se je pričel uresničevati, ko se je v letu 1949 nastanili v Miramaru. Bil je graditelj slovenske skupnosti, ki si je ne moremo predstaljati brez njega v tem mestu ob Atlantiku. Izstopal je kot pobudnik kulturnega, družabnega in verskega življenja. Bil je odbornik in predsednik slovenskega društva. Še danes po svojih močeh pomaga, kjer je potrebno. Od vsega začetka pa je bil apostol slovenskega časopisja in knjig med rojaki, pa tudi stalen dopisnik Svobodne Slovenije, kronist te male a trdožive skupnosti. Drugo letošnje odličje je odbor Zedinjene Slovenije tako podelil Lojzetu Trpinu iz Miramara.
Lojze Trpin se zaradi bolezni ni mogel udeležiti današnje prireditve,
odličje je prevzel njegov brat France.
Miha Gaser
Svojo prvo igro je režiral v španščini, v Cordobi leta 1953. Odtlej naprej pa se je slovenska skupnost okoristila z njegovimi talenti. Kot aktiven član mladinskih organizacij je bil podpredsednik SFZ, trikrat kulturni referent našega osrednjega društva Zedinjena Slovenija, petnajst let je deloval v isti funkciji pri društvu Slovenska pristava. Posebej pa se je odlikoval v gledališki dejavnosti. Nešteto dramskih del je postavil na oder. Posebej slove njegove veleprireditve pod ombujem Slovenske pristave. Kot avtor je napisal mnogo gledaliških
prizorov, kot „Le ljudje" in lastno igro ,,Pri rdečem jelenu". Organiziral in režiral je številne spominske proslave ter bili govornik na mnogih prireditvah. Še vedno je aktiven, saj letošnja RAST potuje v Slovenijo s prizorom, ki ga je on napisal. Tudi za pesnitve in prevode vam moramo biti hvaležni. Letošnje odličje je upravni odbor ZS podelil še Mihi Gaserju.
Na oder se je približal s svojo soprogo Anko SavelIi Gaser. Zahvalil se je za odličje in poudaril, da naj mladina sodeluje na isti način še vnaprej.
Odlikovancem so vsi v dvorani čestitali z obilnim aplavzom.
S tem je bil zaključen uradni del proslave. Šledila prijateljska večerja. Med njo in po njej pa so si gostje lahko ogledali v dvorani razstavljene slike, dela naših umetnikov, ki so bili:
Ivan Bukovec, Andrejka Dolinar, Ljudmila Drobnič Rebozov, Helena Klemenc, Tone Kržišnik, Andrej Makek, Tilka Močnik, Adriana Omahna, Delija Savnik Truden, Karla Skvarča, Veronika Šparhakl, Ciril Vider, Lučka Voršič Bidone, Vladimir Voršič, Branko Zavrtanik, Irena Žužek.
Nad. s 1. atr.
„Slovenska dežela" (dr. Benjamin Ipavec), Foersterjevo „Planinsko" ter narodno „Zdravico" v priredbi Joša Pavčiča. S spletom ljubljanskih plesov
				
NOVICE IZ SLOVENIJE		SLOVENIJA MOJA DEŽELA		ESLOVENIA, Ml TIERRA
ZBOROVSKI TABOR
V Šentvidu pri Stični so pripravili 34. tabor slovenskih pevskih zborov. Sporedje bil tokrat ubran na koroške ljudske pesmi in njihove priredbe. Sodelovalo je 150 zborov. Na centralnem prizorišču v Šentvidu pri Stični je tako pod vodstvom Igorja Švare v en glas zapelo približno 4000 pevcev.
Tl OB MENI Sl VS. KO MENE VEČ NE BO
Zmagovalka 26. festivala Melodije morja in sonca je Monika Pučelj s pesmijo Ti ob meni si. Tako je med dvajsetimi tekmovalnimi popevkami, ki jih je bilo mogoče slišati na sobotnem pop večeru v portoroškem Avditoriju, izbralo poslušalstvo, medtem ko je strokovna žirija kot najboljšo pesem v celoti ocenila skladbo Ko mene več ne bo v izvedbi Slavka Ivančiča in skupine Lavanda.
TRUBAR NA KONJU
Konjeniki Trubarjeve konjenice Konjeniškega kluba Grosuplje vsako leto prepotujejo eno od poti, po katerih je v svojem času potoval Primož Trubar. Letos so se odločili za več kot 450 kilometrov dolgo pot od Ljubljane do Salzburga. Trubarjeva konjenica se je na pot odpravila izpred ljubljanske mestne hiše. Izhodiščna točka letošnje poti ni bila izbrana naključno, saj so ravno pred mestno hišo leta 1560 zažgali tri vozove protestantskih knjig, poleg tega pa je v bližini, na Ribjem trgu, živel Primož Trubar.
ŠELIGO DOBIL KRESNIKA
Na Ljubljanskem gradu so razglasili dobitnika trinajste Delove nagrade kresnik za najboljši roman, objavljen v minulem letu. Nagrado je dobil Rudi Šeligo za roman Izgubljeni sveženj. Prireditev, ki je tradicionalno potekala na ljubljanskem Rožniku, so letos prvič preselili na Ljubljanski grad. Nagrajenec je prejel nagrado v vrednosti 5000 evrov, pripadla pa mu je tudi čast, da je prižgal kres, ki so ga ob tej priložnosti postavili na gradu.
Cerkvene razmere
PO SVE
JANEZ PAVEL II. V BIH
Papež Janez Pavel II. je na enodnevnem obisku v BiH, je na maši v Banja Luki prosil: "V tem mestu, ki ga je skozi zgodovino zaznamovalo toliko trpljenja in prelivanja krvi, ponižno prosim vsemogočnega gospoda za njegovo milost za napake, storjene nad sočlovekom, njegovim dostojanstvom in svobodo," je dejal papež pred 50.000 verniki in požel bučen aplavz. Takoj po prihodu v Banja Luko je sveti oče izrazil močno podporo izgradnji miru in utrditvi stabilnosti v BiH. V pozdrav-
nem nagovoru pred najvišjimi političnimi predstavniki BiH je izrazil upanje, da bo BiH dobila pozitiven odgovor na prizadevanja, da postane sestavni del združene Evrope v ozračju svobode in miru. Poglavar rimskokatoliške cerkve je na bošnjaške muslimane, katoličane in pravoslavce naslovil tudi poziv, naj poiščejo svoja srca, pozabijo na razlike in zgradijo trajno večetnično družbo. Maša je potekala v samostanu Petričevac, na njej pa je za blaženega razglasil bosanskega Hrvata Ivana Merza.
SLOVENCI
Ob ostvaritvi Jugoslavije je Slovenija prišla iz večinoma katoliške Avstrije v Jugoslavijo pod pravoslavnim kraljem. Sicer so se nekateri bali tega glede na škodo katolištva, a glede tega ni bilo problema.
V Jugoslaviji sta ostali le dve škofiji, ljubljanska in mariborska, druge so prišle ali pod Italijo ali Avstrijo. V ljubljanski škofiji je škof A. B. Jeglič veliko pripomogel k pristopu v Jugoslavijo. Za njim je prevzel škofijo dr. Gregorij Rožman s Koroške. V Mariboru pa sta bila po vrsti škofa Tomažič in Držečnik.
Važno je omeniti, da je srbska Cerkev leta 1939 razbila sprejem konkordata med Jugoslavijo in Vatikanom.
V tem času so slovenski katoličani priredili več velikih kongresov. Praznovali so 1900-letnico Kristusove smrti, povezano z biserno mašo upokojenega škofa Jegliča. Zelo je uspel veliki evharistični kongres za Jugoslavijo leta 1935 in Mednarodni kongres Kristusa Kralja leta 1939, ki se je vršil kot mogočna verska manifestacija.
Katoliška mladina se je osnovala v okviru Katoliške akcije po zgledu belgijskih
,,žosistov".
Mladinsko gibanje je zajelo Slovenijo na globoko. Najprej so nastopili intelektualci z revijo Križ na gori, ki se je upirala vsaki avtoriteti. Univerzitetna mladina se je združila v Straži, ki se je morala na univerzi soočiti s komunisti. Vodil jo je dr.Lambret Ehrlich. Gimnaziska mladina pa se je imenovala Mladci, vodil jih je prof. Ernest Tomec pod ideološkim vodstvom dr. Aleša Uše-ničnika. Obe struji sta bili včasih med seboj nasprotni.
Poleg tega je napredovalo krščansko socialno gibanje, ki je izahajalo iz Kreka. Glavni vodja je bil Gostinčar. Nanje je čedalje bolj vplival marksizem.
Tako je prišlo do idejnega razcepa v katoliški kulturni reviji Dom in svet, kjer je Kocbek postavil nekaj zelo vprašljivih verskih trditev. Tako se je enotnost v katoliških kulturnih vrstah razbila.
V zamejstvu pa je napredoval vpliv Italije (fašizma) in Avstrije. V Italiji so fašisti dosegli odhod ali odstop vseh slovenskih ali Slovencem naklonjenih škofov, žal s podporo Sv. Sedeža. V Avstriji pa so bili itak vsi škofi Nemci.
PISALI SMO PRED 50 LETI
VESLANJE DO PRVIH MEST
Veslači so v nemškem Muenchnu opravili z drugo tekmo svetovnega pokala. Tudi slovenski reprezentantje so vnovič igrali vidno vlogo. Najboljši je bil skifist Iztok Čop, ki je za svetovnim prvakom Nemcem Marcelom Hacker-jem zasedel drugo mesto, Luka Špik in Matej Prelog v dvojnem dvojcu sta bila v izrednem finalu dvojnih dvojcev tretja za posadkami Češke in Velike Britanije, četverec brez krmarja z bratoma Miho in Tomažem Pirihom, Gregorjem Sračnjekom in Rokom Kolandrom pa je bil četrti za posadkami Velike Britanije, Nemčije in Poljske.
SPET JOLANDA
Slovenska atletinja Jolanda Čeplak je zmagala na mednarodnem mitingu za super veliko nagrado v grški Trikali v teku na 800 metrov s časom 1:57,79 in tako le za tri stotinke zaostala za svojim letošnjim najboljšim izidom sezone.
SLOVENIJA NA „LOJTRICI"
Slovenija je na novi lestvici Mednarodne nogometne zveze (FIFA) napredovala za sedem mest in je zdaj na 29. mestu. Brazilija je obdržala prvo mesto, na drugem je Francija zdaj sama, saj so Španci zdrsnili na tretje mesto. Nemčija je s četrtega padla na šesto mesto, na njen račun pa sta za mesto napredovali Argentina in Nizozemska. V zadnjem mesecu je najbolj napredovala Kolumbija, ki se je z 39. mesta povzpela na 22.
OBČNI ZBOR SPD BARILOCHE
2. redni občni zbor SPD Bariloche se je vršil v skromnih prostorih na Anasagasti. Poročila odbornikov so podala pregled dela. Trenutno šteje sekcija 39 članov in je imela lani 14 sestankov. Društveni kapital presega 5000 $, v prvi vrsti planinsko in taboriščno opremo: 2 šotora, 4 vrvi, 4 cepine, 4 pare derez, večje število kladiv, klinov, čutaric itd.
Bariloški slovenski planinci so bili lani izredno aktivni. Poglavitno delo je bila zgraditev Slovenske steze. Predsednik Jerman je vzpodbujal člane, naj bodo še nadalje tako prizadevni.
Pri volitvah je bil ponovno izvoljen stari odbor: predsednik France Jerman, tajnik Tonček Pangerc, blagajnik Vojko Arko, gospodar Milan Godec. Novi so bili odborniki Janko Habjan, Blaž Razinger, Davorin Jereb. Pri razgovoru je bilo sklenjeno, do bo imela pri bodočem delu prednost zgraditev počitniškega doma. Sklenjeno je bilo tudi, da se do konca izdela Slovenska steza in da se pripravi vse potrebno za postavitev spominske plošče Klementu Jugu.
DRUGI SOCIALNI DAN
V cerkveni dvorani v Cuidadeli je bil 28. junija 2. socialni dan. Začel se je z mašo, ki jo je daroval dr. Fance Ahčin. Za predsednika zborovanja je bil izvoljen Valentin Markež, člani odbora pa Janko Arnšek, Jože Šeme, Janko Žebre in Vera Kokalj.
Prvi referat je imel dr. Ivan Ahčin: Gospodarska osamosvojitev - naša najbolj nujna gospodarska in socialna naloga.
Sledil je referat Rudolfa Smersuja, kjer je govornik
La bandera nacional eslovena
En Estiria y en Carintia los nobles alemanes decidieron que las regiones formaban una unidad. De esta manera malograron la formacion de una Eslovenia unida. La region de Carniola torno entonces conciencia de que era el la, habitada en su mayorfa por eslovenos, la que llevaba el estandarte de esta nueva posibilidad.
Los colores de la nueva bandera nacional fueron tornados del escudo de la region de Carniola que tema un aguila con corona y en su pecho el cuarto saliente con cuadrados. Esta bandera represento enseguida a todos los eslovenos. Era el sfmbolo de la anhelada Eslovenia unida. Los alemanes de Carniola se opusieron y alegaron que los colores de la region eran el amarillo, el azul y el rojo. El debate traspaso las fronteras y llego hasta Viena. En el otono del aho 1848 el ministerio decreto que la verdadera bandera de la region de Carniola era blanca, azul y roja. Este decreto fue aplaudido y festejado con antorchas en Ljubljana. Esta bandera paso a ser la bandera nacional eslovena.
LAS REFORMAS EDUCATIVAS
Las reformas principales no se dieron en la educacion primaria, pero si en la media y en la superior. Ademas de los bachilleratos con orientacion humanista se crearon los de orientacion en ciencias naturales. La filosoffa como asignatura empezo a dictarse en la escuela media. Esta paso a tener ocho afios hasta mediados del siglo XX.
Se redujeron las horas de latfn y se incrementaron las de aleman. Se incorporo un examen final al concluir la escuela media (matura). Este era requisite) sine qua non para ingresar a la universidad. El estudio adquirio mayor calidad. Habia que pasar unos examenes especiales para poder dar clase en la escuela media. Dejaron de existir los liceos de Ljubljana, Celovec y Gorica. De este modo nos quedamos sin la ensehanza terciaria. Quedaron los semi-narios de Ljubljana, Maribor, Celovec y Gorica. Los estudiantes eslovenos continuaban sus estudios en Viena o en Gradec. Algunos sacerdotes lo hacfan en Roma.
Občni zbor...
Nad. s 3. str.
ko Čop, Rudi Gričar in Igor Ahčin, gradbeni referent Ivan Kogovšek, referent za povezavo z mladino Marko Petek, za mladice in mladenke Marija Zurc Čeč in Matjaž Čeč, za Zvezo mater in žena Kristina Jerovšek, za Prešernovo šolo Andrej Golob, za knjižnico Nevenka Jelenc, odborniki Edvard Kenda, Zorka Gris, Tomaž Maček. Kot overjevalca občnega zbora Ani Kočar ih Polde Golob.
Iz poročil je bilo razvidno, da je na Pristavi ogromno dela narejenega in veliko rezultatov doseženih, posebno pri mladih, ki so končno prvi namen naših domov. Kot je rekel Adrijan Gaser: noben tukajšnji klub ne nudi tega, kar naši domovi, in to po zelo nizki ceni.
Zaključne besede je izrazil predsednik Janez Jelenc, ki je med drugim dejal, da če iščemo pri bližnjemu le sončno plat, bomo verjetno dosegli širše sodelovanje in zaželene uspehe.
A.M.K.H.
pokazal na možnosti naše gospodarske naseljencev.
Sledil je dobro pripravljen referat Avgusta Horvata, ki je značilno razčlenil vprašanje dela kot podlage naše gospodarske osamosvojitve. Govor Jožeta Mavriča st. je zaradi njegove bolezni prebral g. Češnovar, Božo Fink pa je obdelal vprašanje gospodarskega položaja.
Jože Šeme je nato prebral resolucije 2. socialnega dne, ki predvidevajo osnovanje Gospodarskega sveta.
V pripravljalni odbor so bili izvoljeni od delodajalcev Lojze Erjavec, Anton Godec, Andrej Krošelj, Jože Mavrič, Maks Osojnik, Marjan VVillenpart in Rudolf Žitnik, od delojemalcev pa Ivan Ašič, Viktor Češnovar, ing. Bojan Devetak, Maks Jan, Janez Kralj, Avgust Malovrh, ing. Albin Mozetič in Janko Žebre.
Svobodna Slovenija št. 26; 5.julija 1953
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Valentin B. Debeljak / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alojzij Rezelj / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 -C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefon: (54-11) 4636-0841 / 4636-2421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar / debel jak@netizen.com.ar
Glavni urednik: Tine Debeljak ml. / Za Društvo ZS: Alojzij Rezelj / Sodelovali so še: Tone Mizerit, Gregor Batagelj, Miriam )ereb Batagelj, Marko Kremžar, Metka Mizerit, Franci Sušnik, A.M.K.H., Marko Vombergar, Pavlina Dobovšek. / Mediji: STA, Demokracija.
Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 70, pri pošiljanju po pošti pa $ 95; obmejne države Argentine 110 USA dol.; ostale države Amerike 125 USA dol.; ostale države po svetu 135 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 85 USA dol. za vse države.
Čeke: v Argentini na ime „Eslovenia Libre", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit".
Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / Estados Unidos 425 - Cl 10IAAI Buenos Aires Argentina - Tel.: 4362-7215 - Fax: 4307-1953 - E-mail: vilko@ciudad.com.ar
o
O.E K Oj —
° & =
U on
FRANQUEO PAGADO Cuenta N° 7211
R. Nac. de la Propiedad Intelectual N° 881153
MALI O
Prešernova šola v Argentini na spletu:
http://www.geocities.com/presernova/index.htm
Uradna otvoritev ob naši 50. pomladanski obletnici meseca septembra
TURIZEM Bungali v Bariločah. - Bungali ILIRSKA nudijo 3-sobna stanovanja z vso opremo, vse leto po odlični ceni. Tel. 02944-441814. E-mail: ilirska@bariloche.com.ar
Letalske karte, rezerva hotelov,
najem avtomobilov in izleti po svetu H. Yrigoyen 2742 - San Justo Tel. 4441-1264 / 1265 ADVOKATI Dr. Vital Ašič, Odvetnik Parana 830, 5.nadstr. - Buenos Aires. Prijave na: Tel./faks:	4798-5153.	e-mail:
estudioasic®cpacf.org.ar DOBOVŠEK & asociados odvetniki. Zapuščinske zadeve. Some II era 5507,	(1439)
Buenos Aires. Tel/Fax: 4602-7386. E-mail: jdbovsek@perseus.com.ar dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 4382-1148	-	15-4088-5844-
mpoznic@sfanet.com.ar dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16. do 20. - Tu-cuman 1455 - 9. nadstr. "E" - Capital -Tel. in faks: 4374-7991 in 4476-0320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Av. Co-rrientes 1250, 5° F, Capital. Torek in četrtek od 16. do 19. Tel.: 4382-9216
DAROVALI SO:
Za Rožmanov dom je
družina Hribar darovala 50 pesov namesto cvetja na grob pok. Slavcu Smoletu; nam. cvetja na grob pok. Antona Šušteršiča je daroval N.N. iz Carapachaya 100 pesov; družina Hribar je darovala 50 pesov namesto cvetja na grob pok. Slavcu Smoletu.
Bog povrni!
Alojzijeva proslava
V nedeljo, 6. julija
ob 16. uri sv. maša v cerkvi Marije Pomagaj in poklon padlim junakom.
V dvorani otroška igra:
Pavliha noče v šolo
v izvedbi Rožmanove šole.
Režija: Diana Truden Vstopnina: odrasli $ 3.-, otroci $ 1.-
Vsi lepo vabljeni!
V Sloveniji 24 novih novomašnikov
V vseh treh slovenskih škofijah je bilo v nedeljo, na praznik apostolov Petra in Pavla, posvečenih 24 novih duhovnikov. V ljubljanski nadškofiji je bilo posvečenih šest novomašnikov, v mariborski pet, v koprski pa dva. Devet novomašnikov prihaja iz različnih redovnih skupnosti, in sicer sta po dva novomašnika iz vrst frančiškanov, lazaristov in salezijancev, medtem ko jezuiti, kapucini in kartuzijanci po enega novomašnika. Med novimi duhovniki sta tudi dva, ki pripadata drugima škofijama, in sicer prihajata iz Beograda in Clevelanda. Med novomašniki sta tudi dva Madžara: prvi je kartuzijan iz Budimpešte, drugi, salezijanec iz Vojvodine, pa pripada slovenski provinci.
OBVESTILA
Dr. Damijana Sparhakl
zobozdravnica splošna odontologija
Belgrano 123, 6. nadstropje '4' - Ramos Mejfa Tel.: 4464-0474
SOBOTA, 5. julija:
Redni pouk na Srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri
v Slovenski hiši.
NEDELJA, 6. julija:
Alojzijeva proslava slovenskih šolskih otrok, ob I 6. uri v Slovenski hiši.
ČETRTEK, 10. julija:
Redni sestanek Zveze slovenskih mater in žena ob
16.30	v Slovenski hiši. Razgovor z arh. Lučko Jereb Oblak. Redna seja odbora Zedinjene Slovenije ob 20. uri. SOBOTA, 12. julija:
Redni pouk na Srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri
v Slovenski hiši.
NEDELJA, 13. julija:
Obletnica Doma in Mladinski dan v Slovenskem domu v San Martinu.
PETEK, 18. julija:
Seja Medorganizacij-skega sveta, ob 20. uri v Carapachaju.
SOBOTA, 19. julija: Redni pouk na Srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri v Slovenski hiši.
34. Pevsko glasbeni večer 16. avgusta 2003 v Slovenski hiši
Vabimo mlade umetnike naj sodelujejo pri programu tega večera. Prosimo, kličite nas do 20. julija na sledeče telefone: 4484-1521 (Monika Klarreich) ali 4651-5282 (Saši Urbančič)
SLOVENSKI DOM	SDO-SFZ
SAN MARTIN
vabijo v nedeljo, 13. julija, da se pridružimo k praznovanju:
43. OBLETNICA USTANOVITVE DOMA IN 35. MLADINSKI DAN
8.00 začetek tekmovanj odbojke
12.00 sv. maša
13.30	skupno kosilo
18.00	kulturni program Prosta zabava
Prijave za kosilo na tel.: 4753-5596 in 4764-4289
Finali
MTO
9. julija v Našem domu v San Justu Začetek ob 13.uri
Na razpolago GOLAŽ
1	"Moje srce je pripravljeno, o Bog, pripravljeno je moje srce" P s. 57, 8
Vsem prijateljem in znancem sporočamo, da nas je 20. junija 2003 zapustil naš dragi brat in stric	
	Feliks Trpin
Pokopali smo ga na pokopališču v Villegas. Zahvaljujemo se vsem, ki so nas spremljali v teh težkih urah.	
	Žalujoči: bratje Francelj, Tone, Lojze, Niko sestre Ivanka, Mici, Cilka in Anica z družinami.
Buenos Aires, Miramar,	Slovenija
1	"Pridite k meni vsi, ki ste obteženi..."
K svojemu Stvarniku je odšel naš dragi brat	
	Tone Zajec
On ga je vodil preko mnogih nevarnosti — od francoske fronte do ruskega ujetništva. Omagal je po hudi bolezni v petek, 13. junija v Mariboru. Ostal nam bo v blagem spominu in molitvah.	
	Žalujoči sestri v Argentini: Marta Zajec vd. Hribar , Irena Zajec vd. Fajdiga z družinama v imenu ostalega sorodstva v Sloveniji.
Vsem prijateljem in znancem sporočamo, da nas je 11. junija v 81. letu starosti, nenadoma zapustil naš dragi mož, ata, stari ata, brat in stric
Slavko Smole
Zahvaljujemo se vsem, ki ste nas spremljali ob tej težki uri. Posebna zahvala g. Tonetu Kastelicu, ki mu je pomagaj v zadnjih trenutkih, in dr. Juretu Rodetu za zakrament sv. maziljenja in za molitve ob krsti, pogrebno sv. mašo in molitve ob grobu skupaj s g. Francitom Cukjatijem. Priporočamo ga v molitev.
Žalujoči: žena Anica sin Stanko z družino
hčerke Anka, Marta in Danijela z družinami sestri Mila in Tončka z družinama svakinja Štefka z družino in ostali sorodniki.
Buenos Aires, Bariloche, Slovenija, ZDA
t
laz sem vstajenje in življenje. Kdor vame veruje, bo živel, tudi če umrje, lan 10; 2 5
Ob smrti našega ljubega moža, očeta, starega očeta sporočamo vsem rojakom in prijateljem, da nas je 24. junija 2003 zapustil v 87. letu starosti
Slavko Skoberne
Posebno se zahvaljujemo dr. Alojziju Kukoviči za duhovno tolažbo, molitve in sv. mašo ob krsti ter blagoslov ob grobu na pokopališču v Moronu. Zahvaljujemo se tudi ZSMŽ za cvetje in blagoslovljeno vodo.
Priporočamo ga v molitev.
Žalujoči: žena Anica hči Anči z otroki in sorodniki v Sloveniji
Buenos Aires, Slovenija