NARODNI GOSPODAR
GLASILO ZADRUŽNE ZVEZE.
Člani .Zadružne zveze“ dobivajo list brezplačno. — Cena listu za nečlane po štiri krone na leto; za pol leta dve kroni;
za četrt leta eno krono; za člane zvezinih zadrug po tri krone na leto. — Posamezne številke 20 vin.
Sklep urejevanja 5 in 20. vsacega meseca, — Rokopisi se ne vračajo. — Cene inseratom po 30 h od enostopne petit - vrste-
za večkratno insercijo po dogovoru.
Telefon štev. 216.
V Ljubljani, 9. aprila 1910.
C. kr. poštne Pran. št. 64.846 Kr. oorsKe.............. 15.648
Vsebina :	Domači obrti v Avstriji in njih organizacije. Perutninarjevo knjigovodstvo Mlekarstvo in kmetijsko šolstvo
na Danskem. Zadružni pregled. Gospodarske drobtine Cene mlečnih izdelkov. Občni zbori. Bilance.
Domači obrti v Avstriji in njih organizacije.
2.	Domača obrt v Grödenski dolini na Tirolskem.
Prebivalci Grodenske doline na Tirolskem se bavijo s podobarstvom in lesorezbo. Izdelujejo j odobe svetnikov, oltarje, prižnice, spovednice, krstilnice, križeve poti, jaslice in druge tem podobne stvari; izdelujejo pa tudi do 300 različnih igrač iz lesa. Oni, ki izdelujejo podobe, se pečajo s tem obrtom celo leto, dočim oni, ki izdelujejo igrače, se s tem pečajo le po zimi. Vsa kupčija se vrsi potom založnikov, in sicer je vseli založnikov 25, dočim je vseh domačih delavcev okrog 1500, od katerih se 65°/0 peča z izdelovanjem igrač in 35°/0 s podobarstvom. Izdelovavci niso nikdar v direktni zvezi z odjemalci.
Stanje izdelovavcev igrač je neugodno, en tak delavec zasluži dnevno 60 do 80 h, a mora sam dati les in barvo. Bolj ugodne so razmere podobarjev, katerih je v celi dolini 73 samostojnih. Nekateri imajo 20 do 30 delavcev. Podobarji zaslužijo povprečno na teden 20 K, le oni, ki izdelujejo manjše
podobe v velikosti 60 do 80 cm, se smatrajo kot domači delavci in nimajo obrtnega lista, zaslužijo na teden 10 do 12 K.
Domača industrija v Grödenski dolini je stara do 200 let. Skušalo se je ta obrt izpopolniti. V ta namen se je ustanovila strokovna šola, katero obiskujejo učenci podobarjev. Za izdelovavce igrač je šola brez pomena, ker je ne obiskujejo,
Skušali so ustanoviti tudi obrtno zadrugo. Prišlo je do občnega zbora, toda založniki so zagrozili, da ne bodo dali ničesar več zaslužiti. In tako se je zgodilo, da se dobra stvar ni uresničila.
3.	Domači obrti v Campitellu di Fassa.
V dolini di Fassa na Tirolskem so se pred 50 leti začeli prebivalci pečati z izdelovanjem otroških igrač. Izdelujejo iz lesa živali v velikosti 7 do 10 palcev, in sicer do 800/o konj in do 20°/o tičev. Središče te industrije je Campitello. Prodajali so svoje izdelke prekupcem. Zaslužek je bil majhen. Družina je zaslužila 6 do 7 K na teden. Da bi se ljudje oprostili prekupcev, so ustanovili 1. januarja 1903 produktivno zadrugo pod imenom: ,,Magazzino consorziale dei
fabbricanti giocattoli di Campitello“. Zadruga je skušala povzdigniti to domačo industrijo in ljudem pomagati do boljšega gmotnega stanja. Obrtno-pospeševalni urad v Roveretu je hotel preskrbeti zadrugi odjemalcev, zato je razposlal na mnoge trgovce v državi in v inozemstvu cenike. Uspeh je bil povoljen. Toda zadruga je začela hirati. Glavni vzrok je bil, ker ni imela izvežbanega trgovskega vodstva. Tudi so se udom izdelki tako drago plačevali, da je bila zguba neizogibna. Zadruga je dobila posojila, kar je provzročilo zopet nove stroške. L. 1908. je morala likvidirati.
4.	Stolarski obrt v Marianu na Primorskem.
Stolarski obrt na Goriškem je že star. Eksportiralo se je večinoma v Italijo. L. 1879 se je izvoz v Italijo zelo omejil radi visoke colnine. Zato je stolarstvo začelo zelo propadati. Bolje je bilo, ko se je 1. 1880. ustanovila c. kr. strokovna šola v Marianu. Izdelovanje stolov se je tehnično zboljšalo, vpeljali so se novi modeli, da so se potem novi izdelki lažje v denar spravili. Toda ljudje so bili odvisni od trgovcev. Vodstvo šole je delalo na to, da je dobilo novih odjemalcev. L. 1883. se je ustanovila produktivna zadruga. Ta je preskrbljevala zadružnike s surovinami ter skrbela tudi za odjemalce.
V novejšem času je zadruga postavila skupno delavnico, kjer 19 strojev izvrši pri stolih prvo delo. Stroje goni motor, ki ima 25 konjskih sil. Polizdelki se potem razdele med zadružnike v nadaljno izvršitev. Naposled se stoli zopet v skupni delavnici izgladijo, spolirajo, spleto ter zapokajo, da se odpošljejo odjemalcem. Stroji so bili izprva last zadruge, toda 1. 1898. je obrtno-pospeševalni urad na Dunaju prevzel stroje za 4000 K in jih prepustil zadrugi v porabo proti obročnim odplačilom. Poznejše stroje je obrtnopospeševalni urad sam pod istimi pogoji preskrbel in jih dal zadrugi na raz-
polago. Zadruga je dobila od obrtno-pospe-ševalnega kredita 8000 K posojila.
L. 1908. je imela 61 zadružnikov; okrog 700 ljudi pa dobiva od zadruge zaslužek. Zadruga zavaruje svoje ude proti bolezni, one pa, ki delajo v skupni delavnici, tudi proti nezgodam.
Izdelki se prodajajo v Avstriji in Oger-ski, večinoma pa v Orientu.
B. Pletar s ki obrt.
1.	Pletarstvo vFoglianu na Primorskem.
S pletarstvom košev se pečajo prebivalci krajev: Fogliano, S. Pietro del’ Isonzo, Tur-riaco in Pieris na Primorskem že nad 150 let.
V prejšnjih letih so ljudje pri pletarstvu precej dobro zaslužili. Toda tekom časa so se razmere zelo poslabšale. Zaslužek je bil zelo pičel, ker so ves dobiček vzeli založniki. — L. 1881. se je s pomočjo države ustanovila v Foglianu pletarska šola. Do 1. 1883 so bili uspehi zelo lepi, toda nato je šola in sploh vsa industrija zelo propadala. Leta 1893. se je pletarska šola preosnovala in podržavila. Glavna naloga te šole je bila, povzdigniti tehnično pletarstvo.
Dne 21. maja 1902. se je ustanovila pletarska zadruga, ki skrbi za razpečavanje pletarskih izdelkov. L. 1902. se je zadrugi dovolilo od obrtno-pospeševalnega kredita posojilo 6000 K, 1. 1903. od neke banke na poroštvo 30.000 K, katero posojilo se je zvišalo na 60.000 K. Zadružnikov je 120, zaslužek pa ima od zadruge 700 do 800 ljudi. Zadruga razpečava svoje izdelke po Avstriji, eksportira pa tudi v Egipt in Le-vanto.
Zadružno vodstvo je pod nadzorstvom goriškega obrtno-pospeševalnega urada, kakor tudi c. kr. obrtno-pospeševalnega urada na Dunaju, ter c. kr. strokovne šole za pletarstvo v Foglianu.
Vsak zadružnik dela s svojo družino na svojem domu. Možje zaslužijo dnevno
— 111 —
3 do 4 K, žene in dekleta 1 K 50 h do 1 K 80 h. Letni promet je 200.000 K do
300.000	K.
2.	Pletarstvo v Steinfeldu na Koroškem. V Steinfeldu se je pletarstvo udomačilo, ko se je ustanovila ondotna pletarska sola. L. 1898. se je ustanovila produktivna zadruga z omejeno zavezo za nakup surovin in za razpečavanje izdelkov. Letni promet je
10.000	K do 11.000 K. Zadruga šteje 13 udov, ki delajo v skupni delavnici. Delavci zaslužijo dnevno 2 K do 2 K 20 h, delavke 80 h do 1 K 20 h Zadruga je dobila od države 8000 K posojila.
Perutninarjevo knjigovodstvo.
Vsak gospodar, ki se hoče prepričati, kako se mu izplačuje to ali ono v njegovem gospodarstvu, mora voditi natančen račun o izdatkih in dohodkih. To je tudi dolžnost njegova, da ima vedno jasno sliko gospodarskega stanja pred seboj.
Istotako bo imela gospodinja dolžnost, da tudi glede svojega perutninarstva zapisuje vse dohodke in izdatke, ker le tako si bo ustvarila jasno sodbo o svojem delovanju. Mogoče bo mnogotera gospodinja ugovarjala, da to ne gre, ker nima časa za take stvari i. t. d. Na videz da res to nekoliko dela, a veliko manj, nego si mislimo. Vzemimo navaden šolski zvezek! Na jeden list zapišemo vsak dan število nane-šenih jajec. Pri tej priliki opozarjam na to, da je za pleme dobrih jajčaric silno važno, da ima vsaka kokoš svoj list, na kateri se čisto priprosto nariše sledeči zaznamek.
Gornje, v vodoravni črti stoječe številke pomenijo dneve meseca. Kadar kokoš znese jajec, se vsak dan zaznamenjuje to z navpično črtico v dotičnem razpredelku. Ako ne, se pusti okence prazno. S tem smo dosegli dva namena. Prvič vemo koliko jajec smo dobili od kokoši, drugič nam pa
ta zaznamek pokaže natančno sliko, kaka
jajčarica je ta ali ona kokoš, ker nam je zaznamek pokazal koncem leta natančno, koliko jajec smo od posameznih kokoši dobili.
Taki zaznamki so pa sploh neobhodno potrebni za vsako gospodinjo, ki se peča z umno rejo perutnine. Le tako ji je mogoče spoznati dobičkanosnost posameznih kokoši in puščati za pleme le najboljše jajča-rice, slabe pa iztrebiti.
Tega dela pa pe nakladam gospodinjam. Skoraj povsod so manjši in večji otroci pri hiši. S temi zaznamki se silno rada peča šolska mladina. Z velikim veseljem otroci pišejo in delajo te reči. Kako ponosen je mali šolarček, ko pokaže starišen svoje znanje ki si je je v šoli pridobil, z izpolnjevanjem
— 112 —
onih zaznamkov! Na drugi strani pa vzbujamo v deklicah zanimanje za to stroko gospodinjstva. Mi le preveč silimo otroke k delu na polju, premalo pa jih vpeljujemo v gospodarsko računstvo in premalo vcepimo ljubezni do kmetijstva. Tako odrasli otroci postanejo navadni stroji brez zanimanja in ljubezni do kmetijstva in nas zapuste v zgodnji mladosti, ter si iščejo kruha po mestih in Ameriki. Tukaj imate gospodinje krasno priložnost.
Po teli zaznamkih lehko spoznamo dobre jajčarice, da jih pustimo za pleme, ob jed-nem pa zvemo, koliko so nam dale naše kokoši jajec in kako so nam poplačale krmljenje. Vrnimo se k zvezku nazaj! Treba je vpisovati na jedno stran dohodke, namreč prejemke za jajca, piščeta, kokoši pa tudi vrednost perja, gnoja in onih kokoši in piščet, kar se je zaklalo doma. Na drugo stran pa zabelježimo izdatke za pičo, t. j. zrnje, krompir, otrobe i. t. d. To si lahko izračunamo po dnevni tržni ceni. Seveda je treba zrnje, krompir i. t. d. odmeriti, da vemo množino pokrmljenega domačega pridelka. — O krmljenju se pogovorimo v posebnem članku. — Tudi to vam bodo vaši otroci prav radi izvrševali in urejevali. Le pustite jim in prepričali se bodete o tem.
Kdor si bo na ta način vodil račune, se bo končno prepričal, da je dobiček perutninarstva pri danih pogojih veliko večji kakor pri vsakem drugem kmetijskem obratu. Treba je primerjati kapital, ki je naložen v perutninarstvu in oni, ki ga imate v goveji živini, nadalje čisti dobiček goveje živine in perutninarstva, pa se prepričate, da v perutninarstvu naložen kapital daje višje procente od kapitala, naloženega v goveji živini.
O tem je javnost prepričala Nemčija, ki je vsako leto dajala premije vzorno urejenim perutninskim gospodarstvom, ki so v zvezi z kmetijstvom. Po predloženih računih so prišle komisije do sledečega zaključka:
Pri slabih razmerah je dala čistega dobička jedna kokoš 2 K 10 h, kjer pa so se pečali umno z rejo in kjer so bili dani pogoji, to je paša, pravilno krmljenje, pravi kurniki i. t. d. pa celih 9 K 60 h. To so rezultati na Saksonskem. Navedem naj vam samo računski zaključek gospe Boutin na graščini Lützensommern 1. 1908, kjer je redila 240 glav.
Dohodki:
skupiček za prodana, za kuhinjo in valjenje porabljena
jajca..................... 1137 70 Mk
za prodano perutnino ....	540,57	Mk
doma zaklana perutnina je
je bila vredna..... 128T.r>	Mk
za prodano perje....... 161‘50	Mk
prirastek 170 kokoši po
2 Mk...................... 340 — Mk
prirastek 78 petelinov po
2 Mk................ 156--	Mk
prirastek 11 pur	k	4 Mk .________44'—	Mk
Skupaj	2507 92	Mk
Izdatki:
piča za piščeta........ 97'70	Mk
iz gospodarstva porabila 55
centov pšenice ä 6 Mk . .	330'— Mk
iz gospodarstva porabila 56 centov krompirja ä, od 1
do 1'25 Mk................ 4o’—	Mk
kupljena plemena raca in
petelin................... 10'—	Mk
jajca za valjenje............ 19-—	Mk
izguba na poginuli perutnini	ir—	Mk
odpis obrabe kurnika ....	100’—	Mk
aparat za umetno valjenje in
gorka hišica za piščeta .	163-— Mk
odpis 4°/0 obresti od vrednosti
perutnine............... . .____16'— Mk
791-70 Mk
Ako primerjamo dohodke	2507-92	Mk
z izdatku_________791-70	Mk
dobimo čistega dobička	1716*22	Mk
ali po našem denarju 2008 K 18 h.
- 113 -
Seveda je bilo gospodarstvo z perutnino vzorno. Poleg tega je imela graščina 30 konj, 80 goveje živine, presiče itd. Perutnina dobi mnogo krme v odpadkih na gnojišču in ima velike in primerne pašnike. Pri teh okolščinah stane krmljenje mnogo manj, ker si perutnina poišče sama velik del krme.
Posestnica Gerecke v Pressel pri Eilenburg je napravila z 150 kokoši in 4 racami 1404 K čistega dobička, graščak Zorn v Golbitz v zaprtem dvorišču pri 150 kokosih 1053 K.
Predaleč bi zašli, ako bi hoteli naštevati nadaljne uradne statistične podatke o čistem dohodku raznih perutninarjev. Vspehi, ki se večkrat precej razlikujejo, so seveda odvisni od oseb, katerim je skrbeti za rejo perutnine. Gotovo pa je treba tudi perutninarstvu posvetiti nekaj veselja in ljubezni. Oboje pa pride gotovo z vspehom, o katerem smo se z knjigovostvom prepričali. Poskusite le z vašimi otroci in obrnite jim pozornost na te kmetijske dohodke in vaš mali trud bo rodil stoteri sad.
Gospodarji perutninarji na Nemškem so prišli potom knjigovodstva do zaključka, da nosi kapital, ki je v perutninarstvu naložen, 500/0 obresti.
Knjigovodstvo je pri vsakem obratu neobhodno potrebno in je tudi tu natančno zrcalo tega obrata. Boljše je rediti 100 kokoši, ki nam dajo n. pr. 500 K čistega dohodka, nego 200 živali z ravno tistim dohodkom. Do jasnega upogleda nas pa do-vedijo edinole računski zapiski. Tako delajo v napredni Nemčiji, kjer so korist perutnine prej spoznali in jo hočejo tudi korenito izrabiti. Tam cvete industrija in se dviga in spopolnjuje vedno bolj in bolj, zato je tudi potrebščina perutnine vedno večja in večja. Vkljub državnim perutninarskim zavodom in vkljub velikim državnim podporam in ljubezni kmetov do tega obrata, se še vendar niso približali stavljenemu smotru, da bi si Nemčija sama krila svoje potrebščine in si
jih tudi še ne bo v doglednem času. Vrednost vsakoletne perutnine in jajec je v Nemčiji dosegla že 500 miljonov mark, a morajo upeljati vendar še na leto tega blaga za 200 miljonov iz inozemstva! Da bi si krili sami svoje potrebščine in uvaževanje preprečili, morajo število kokoši pomnožiti še za 22 milijonov glav.
Za nas so razmere še vedno ugodne in lehko dosežemo krasnih vspehov pri tem obratu. Seveda bo treba še mnogo dela, zlasti na zadružnem polju, da povzdignemo in izkoristimo tudi naše perutninarstvo.
Zupan.
Mlekarsko in kmetijsko šolstvo na Danskem.
VIL Določila za izobrazbo mlekarskih učencev.
Kjer je praktična izobrazba in nje spopolnjevanje pri kmetijskih učencih skoraj edino v rokah kr. kmetijske družba, je ona mlekarskih učencev popolnoma v rokah društva danskih mlekarjev. Ne da bi delal nepotrebnih opazk, podam tu v prestavi določila, po katerih se vrši praktična izobrazba danskih mlekarjev.
Določila za učna mesta.
1.	Kot učno mesto za praktično izobrazbo mlekarskih učencev služi lahko vsaka zgledno oskrbovana zadružna ali društvena mlekarna, katere voditelj ali lastnik je član društva danskih mlekarjev in je voljan sprejeti spodaj omenjene pogoje. Za drugo-letne učence pa se smejo uporabljati kot sole samo take mlekarne, ki delajo sir najmanj 10 mesecev v letu. Ako je število sprejetih učnih mest za drugoletne in tretjeletne učence višje kot število oglašenih učencev, se izžrebajo ona mesta, ki naj začasno ostanejo prazna.
2.	Učni mojster se mora posebno truditi, da se učenec kolikor mogoče dobro
izobrazi v različnih praktičnih opravilih mlekarne in mu mora obenem razložiti vodstvo računov in drugih mlekarskih zabiležkov. Osobito naj opozarja učenca, da so snaga, pazljivost, natančnost, strogost, varčnost in red glavni pogoji za srečno vodstvo mlekarne. Mojster mora tudi na drugi način v vseh ozirih in slučajih življenja podpirati učenca. Najboljše je, da se postopa z učencem kot s članom lastne družine, tako da se tudi on čuti kot družinski ud.
3.	Prvoietni učenci morajo v teku leta imeti priliko, da sodelujejo pri vsakem praktičnem delu mlekarne, toda ne v izdelavi sira ali surovega masla. — Drugoletni učenec se mora vaditi v vseh mlekarskih opravilih, posebno pa v izdelovanju sira, da za-dobi dobro znanje v ravnanju s sirom tako v kleti kot v kotlu v vsakem letnem času. — Tretjeletni učenci se morajo, zraven drugih mlekarskih opravil, vaditi posebno v izdelovanju sirovega masla in drugimi s tem vezanimi opravili, kakor je pasteriziranje in kisanje smetane, pripravljanje okisevalca
i.	t. d.
4.	Kot nagrada se plača prvoletnim učencem 50 K, drugoletnim učencem 125 K in tretjeletnim 200 K zraven proste hrane in stanovanja, a ne perila.
5.	Učenec mora imeti prostor, kjer more v miru izdelati pismene naloge.
6.	Učenec mora imeti priliko, kolikor to dopuščajo razmere, obiskovati razstave sirovega masla in sira v okrožju mlekarskega društva, kjer se nahaja učno mesto.
7.	Za vporabo učencem se mora na učnem mestu nahajati določena zbirka mlekarskih spisov.
8.	Oe zapusti učenec učno mesto pred časom, ne da bi se oziralo na vzroke, mora učni mojster brez obotavljanja to naznaniti glavnemu predstojništvu društva s pripombo pravega ali mišljenega vzroka, zakaj da je učenec zapustil učno mesto in, ako mu je bilo mogoče zvedeti, kam je odpotoval.
9.	Pri zaključku učnega leta vpošlje učni mojster glavnemu predstojništvu društva spričevalo o učencu, namreč o njegovi zmožnosti, pridnosti in vbogljivosti.
Določbe za sprejem mlekarskih učencev.
1.	Učenec, najsi že možkega ali ženskega spola, mora biti izobražen v praktičnem kmetijstvu, — ali vsaj imeti zadostno znanje o oskrbovanju in krmljenju goveđe, in posebno v molži.
2.	Mora spolniti 17. leto pred nastopom učne dobe.
3.	Mora imeti zadostno šolsko izobrazbo in biti pošten.
4.	Mora biti zdravega in krepko vstvar-jenega telesa.
5.	Izobrazba učenca traja 3 leta in se vrši na treh različnih, zgledno oskrbovanih mlekarnah — eno leto v vsaki.
6.	Učenec mora voditi tehnično knjigovodstvo o mleku in njega vporabi v mlekarni. Ravnotako naj si dela beležke o drugih stvareh, ki zadevajo stroko.
7.	Vojaška dolžnost ne sme motiti učenja.
8.	Učenec je podvržen predpisom obrtnega reda.
Navodila za mlekarske učence.
1.	Učenec se mora predstaviti na od-kazano mu učno mesto tisti dan, ki mu je določen, izvzemši da z dovoljenjem učnega mojstra dobi nekaj dni dopusta.
2.	Učenec mora pri vstopu v prvo učno mesto, kot v celem učnem času, biti preskrbljen s potrebno delavno obleko. Imeti mora, med drugimi stvarmi, najmanj 3 pare hlač in 3 suknje, obojno iz perilnega blaga in sicer bele barve; 3 bele in 3 modre predpasnike ter mlekarsko čepico. — Delavna obleka mora biti vedno v dobrem stanu in se mora premeniti, kolikorkrat snaga to zahteva. Učenec se mora v tem oziru ravnati po zapovedi učnega mojstra.
Učenec mora ves čas sam skrbeti za snaženje svoje delavne obleke.
3.	Učenec mora voljno ubogati zapovedim, tičočih se njegove izobrazbe, katere bi mu dal učni mojster; truditi se mora, da izvrši odkazano mu delo skrbno in s preudarkom, in mora splošno skrbeti, da kolikor bolj mogoče izkoristi učno dobo.
4.	Učenec se mora v vsakem času držati hišnega reda, ki je v navadi na pristojnem učnem mestu. Ako noče spolnjevati tega reda ali se na drug način nespodobno obnaša, bodisi v mlekarni bodisi zunaj mlekarne, je učni mojster upravičen odsloviti ga iz učnega mesta in tako prelomiti učenčevo učno pogodbo z društvom danskih mlekarjev.
5.	Ako učenec zanemarja izvrševanje mlekarskih opravil ali se mu ne more zaupati, da bi dobro izvrševal odkazana mu dela, je glavno predstojništvo društva opravičeno pretrgati učno razmerje vsakega 1. majnika ali 1. novembra po trimesečni odpovedi.
G. Ako se učno razmerje pred časom razdere, bodisi da se to zgodi po 4. ali 5. tu navedeni točki ali iz drugega vzroka, je učenec dolžan povrniti dane mu stvari, knjige za računovodstvo, zapisnike, itd.
7.	Ako učenec misli, da mu na eden ali drugi način dela učni mojster krivico, more to naznaniti društvenemu glavnemu predstojništvu, katero preišče celo zadevo.
8.	Pri sklepu vsakega učnega leta mora učenec poslati glavnemu predstojništvu svoje računske knjige in beležbe, ki jih od pred-stojništva določeni izvedenec pregleda. Knjige se pošljejo, kakor hitro mogoče učencu zopet nazaj na njega novo učno mesto ali, ako jih je vposlal učenec-tretjeletnik, na njegov naslov.
VIII. Zgledne mlekarne kot učna mesta.
Mlekarski voditelji skrbijo kot učni mojstri, da se učenci kolikor mogoče dobro izobrazijo za samostojno vodstvo mlekarn.
Vendar se danes zahteva vedno boljša in boljša naobrazba. Vsakteri učenec obišče mlekarsko šolo, da spopolni svojo praktično izobrazbo tudi teoretično. Po večletnem službovanju si morejo mlekarji ogledati še one mlekarne, ki so od države ali kr. kmetijske družbe imenovane in podpirane kot zgledne. Zglednih mlekarn je 25 in so razdeljene po celi državi. Tem mlekarnam kakor tudi njih obiskovalcem dovoljuje država primerno podporo.
Učna potovanja po zglednih mlekarnah trajajo trinajst do edenindvajset dni. Podpore v znesku 100—150 K se razdelijo v soglasju z okrajnim predstojništvom društva danskih mlekarjev. V letu 1909 se je razdelilo 8275 K. Vsled krajšega prinašam tu v prestavi v zadnjih letih od kmetijske družbe določena navodila in pogoje:
Navodilo potujočim mlekarjem.
1.	Ozira se kolikor mogoče na osebne želje glede časa potovanja, ako se jih vsaj 3 tedne pred sporočijo mlekarskemu kon-zulentu kr. kmetijske družbe.
2.	Predno se potovanje prične, pošlje kmetijska družba:
a)	potni načrt, kjer so označena učna mesta, katere mora dotičnik obiskati, njih poštni naslov, oddaljenost od železnične postaje, in koliko časa se ima ustaviti na vsakem učnem mestu, in drugo;
b)	zvezek s toliki lističi za potrditev obiska, kolikor učnih mest bo moral obiskati.
3.	Potni načrt se mora natančno izpolniti. Ako se krši načrt brez opravičenega vzroka, je posledica, da se od preostanka, potem ko je iz nakazane podpore odraču-njena nagrada učnih mest, odtrga znesek 5 K za vsak dan, ko se pride kasneje na učno mesto kot je določeno, in znesek 4 K za vsak dan, ko se zapusti učno mesto pred določenim časom.
4.	Predno mlekar zapusti učno mesto, mora skrbeti, da se potrdilo A v zvezku podpiše.
5.	Po končanem potovanju se pošlje zvezek z vsemi potrdili kr. kmetijski družbi. Ako se iz potrdil (spričevala) B izprevidi, da se je podpora s pridom porabila, se izplača preostanek podpore, potem ko je od-računjena nagrada učnih mest in odračunjene morebitne kazni v smislu točke 3. tega navodila.
Ako se pa iz zvezka potrdil in spričeval izprevidi, da potujoči mlekar ni pokazal pričakovane pridnosti in volje do učenja, ali ako je iz katerega učnega mesta došla pritožba o njegovem obnašanju, ali ako je iz enega ali drugega vzroka prekinil nadaljno potovanje, se preostanek po pravilih ne izplača.
6.	Vsakemu učnemu mestu se mora pismeno naznaniti prihod.
7.	Preskrbeti se mora z zapisnikom, kamor mora zapisovati, kar je na učnem mestu videl in slišal in je vredno, da si to v spominu ohrani za kasnejša leta.
8.	Da more kar najbolje izkoristiti bivanje na učnem mestu in se more seznaniti natančno z načinom delovanja, mora prinesti s seboj dve delavni obleki, najboljše iz platna, ki se more prati, da se lahko poprime vsakega dela v mlekarni.
IX. Zaključek.
Ako si bližje ogledamo vse dansko kmetijsko šolstvo, čuditi se moramo, da je mogoče s tako nizkimi podporami zdržati toliko število kmetijskih in Ijudsko-izobra-ževalnih šol in kako morejo lastniki teh šol tako dobro shajati. Pri nas stane vsaka taka šola toliko in toliko desettisočakov, katere vse mora prispevati dežela ali država. — Vzroka je iskati v dobavi potrebnih in cenih učnih moči. Cene moči najti je mogoče pa le tam, kjer se izobrazba kmetijskih učiteljev vrši na cen in priprost način. Kakor sem že omenil, je kmetijska visoka šola v Kodanju z dvoletnim poukom oni vir, ki zalaga vse kmetijske šole in vsa ljudska
vseučilišča s potrebnimi učitelji. Ker je v to višjo kmetijsko šolo dovoljen vstop vsakomur, ki ima zadostno praktično izobrazbo in je obiskal kmetijski tečaj na nižjih šolah, je skoro vsak premožnejši gospodar kmetijski kandidat in sposoben za mesto učitelja ali konzulenta. Vsi ti kandidatje obdelujejo v poletnem času svojo zemljo, vodijo zgledno svoja gospodarstva, in po zimi so proti mali nagradi voljni prevzeti na bližnji kmetijski šoli ali ljudskem vseučilišču mesto učitelja ali so pa konzulenti v strokovnih oziroma kmetijskih društvih. Mladeniči iz ljudstva, ki tečaj obiskujejo, vidijo v njih svoje ljudi, se čutijo z njimi domače in s pridom poslušajo njih predavanja. Le manj premožni kandidatje si poiščejo službe kot kemiki ali učitelji na trajnih strokovnih šolah s celoletnim poukom ali postanejo državni strokovni konzulenti. Ti iz ljudstva nastali in med ljudstvom nastanjeni kandidatje so oni stebri, na katerih sloni palača kmetijske in ljudske naobrazbe danskega naroda.
V naših velikih državah se gleda le na mogočno kmetijsko naobrazbo, ki nam čez leta in leta nudi ljudi, ki z vso svojo naobrazbo ne vedd, kam bi se djali. V malem ali srednjem gospodarstvu ne bi znali ne kaj početi in ne kako ga voditi; tudi se jim zdi delo neplodonosno in preponiževalno. Preostajajo jim le veleposestva ali se posvetijo drugi karijeri. Ne bi se moglo prikleniti vse te ljudi na domovino, na dom, ko bi jim bile na razpolago kmetijske šole z zimskimi tečaji ? Tu bi mogli izkazati, da marsikaj znajo in svoje znanje porabiti domačemu ljudstvu v prid in sebi v postranski dohodek.
Kaj se zahteva predvsem od kmetijskega učitelja?.
Da je:
1 zadostno izobražen v splošnih Ijudsko-šolskih vedah;
2. zadostno strokovno izobražen, tako praktično kot teoretično;
117
3.	zmožen predavati in poučevati. Vse te lastnosti in zmožnosti bi si lahko prisvojil marsikateri gospodar tudi med našim ljudstvom.
Poglavitna zahteva za učence in za učitelje na kmetijskih šolah so pa znanstvene knjige. Knjig, ki bi jih bilo mogoče porabljati na sedanjih ali bodočih slovenskih kmetijskih šolah, nam v trenotku skoro popolnoma primanjkuje. V njih mora biti jedro vseh učiteljevih predavanj, ki si jih mora učenec zapomniti. Merodajni činitelji bi morali obrniti vso pozornost, da se čim prej natisnejo knjige za kmetijske šole. Brez knjig ni mogoče misliti na kak plodonosen sad kmetijskih zimskih tečajev. Od neokretne roke kmečkega mladeniča ne moremo zahtevati, da bi spisal vsa ona predavanja, katera je učitelj posnel iz nemške strokovne literature, še manj da bi mu jih mogel učitelj narekovati: potrosilo bi se za za nje preveč časa, in čas petih mesecev zimskega tečaja je zelo dragocen.
V zvezi z kmetijsko visoko šolo v Ko-danju je obširno, vse kmetijske panoge obsegajoče preskuševališče, ki je z preiskovanji v laboratoriju in praktičnimi preskuševanji na kmečkih posestvih tudi znatno pripomoglo danskemu kmetijstvu do njega sedanje stopnje. Preskuševališče ima svoj kemični, bakteri-jologični in živinozdravstveni oddelek ter potovalni oddelek za narodnogospodarske p os k uš nje. Ta zadnje omenjeni oddelek vodi preskušnje v mlekarski stroki, v kmetijski panogi pa preskušnje za praktično določitev klajne vrednosti pri govedi in prešičih, poskušnje krvnega križanja ter poskušnje s pasmami prešičev in kokošij, ki se vršijo na 30 tih manjih in večjih po vsi deželi razdeljenih gospodarstvih. Vspehi potovalnega oddelka so merodajni zakoni, po katerih se razvija mlekarstvo in živinoreja. Piiporočati je ustanovitev sličnega potovalnega oddelka z nekoliko bolj razširjenim delokrogom tudi tistim našim činiteljem,
ki imajo skrbeti za narodno gospodarstvo.
Boljše kot vsako deželno praktično kmetijsko preskuševališče, boljše kot vse deželne pristave za živino se obnesejo poskušnje pri kmetovalcih samih, nagrade, ki se dajo gospodarjem, ki zgledno vodijo svoja gospodarstva in s tem nudijo zgled umne živinoreje i. t. d. tudi svojim sosedom. Na to stališče moramo staviti deželno podpiranje kmečkega napredka, ker le na ta način moremo z manjimi stroški hitro prebuditi naše ljustvo. Danci imajo vpeljano takozvano „častno plačilo za gospodarsko pridnost“, ki obstoji v tem, da se delijo častne kolajne in častni diplomi onim malim kmetovalcem, ki tako zgledno in razumno gospodarijo, da zvišajo trajno vrednost svojega posestva ali letno znaten preostanek v hranilnico naložijo. Izogibati se moramo tudi mi dragih naprav in podpirati na ta ali oni način revnejše kmečke gospodarje, ki za napredkom stremijo in ki morejo nuditi dober zgled, kako je mogoče z malimi stroški zboljšati zaostalo, starokopitno gospodarstvo. Ne smemo delati z nepremišljeno naglico, pač pa vse novosti tako vpeljati, da bodo brez velikih žrtev imele trajno bodočnost.	Anton Pevc.
Zadružni pregled.
Hranilnica na vozu. Neko angleško bančno podjetje je uredilo velik automobil kot hranilnico in menjalnico. Po natanko določenem potnem načrtu bo automobil obiskoval več manjših vasij in mest v okolici Derbyshire, ki niso imela dozdaj nobene bančne podružnice. Ta čudni voz je prirejen popolnoma kot menjalnica, v njem vidiš menjalno mizo, za omrežjem pisalne mize za uradništvo in v ozadju proti ognju varno blagajno, ki sprejema v svoje varstvo prihranke kmečkega ljudstva. Će bo ta naprava imela usjTeh, se bo gotovo uredila auto-mobilna bančna služba po vsem Angleškem. — Dobro bi bilo, če bi tudi kmečke hranilnice in posojilnice uvaževale ta vzgled. Seveda ne mi-
slimo, da bi si morale omisliti kak automobil ali motorno kolo. Ampak nabiranju hranilnih vlog naj obračajo kar največjo pozornost. S primernim poukom., z domačimi nabiralniki, s „čebelicami* in drugimi primernimi sredstvi naj pospešujejo varčevanje kolikor največ morejo. S tem bodo izpolnile velik del svoje socialne naloge!
Promet velikih nakupovalnih družb 1. 1908. Zanimivo je, v kako velikanskem obsegu je narastlo poslovanje velikih nakupovalnih družb, v katerih so organizirana konsumna društva po različnih deželah. Mednarodni „zadružni bulletin“ poroča, da so imele sledeče nakupovalne družbe v 1. 1908. tak-le promet:
promet narastel + mark:	,, nazadoval —
Manschester 513,460.00015,400 000	(-j-3u/0)
Glasgow 149,142.720- 1,479.800	(—l°/o)
Hamburg 74,915.813+ 9,137.536 (+13'90/0) Kopenhagen 46,938.727 +	718.821	(+l,5°/0)
Bazel	17,122.024+	3,474.990	(+25'50/o)
Hangaya
(Budimpešta) 13,708.945+ 2,207.275 (+19 2°/o) Helsingsfors 11,257.418—	145.832	(—l-3°/o)
Rotterdam 4,085.973 +	782.803 (+23-7°/o)
Kristiania 724.072+	46.072	l+e^/o)
Hrvatsko zadružništvo v banovini. Koncem 1. 1909. je bilo vseh hrvaških kmetijskih zadrug v banovini 225. Skupno stanje zadružnih deželev je znašalo K 363.934, vloge članov K 2,687.984, rezerve K 432.492, tako da so te zadruge imele na razpolago pri svojem poslovanju K 3,484.410 lastnega premoženja in hranilnih vlog. Ostalo obratno glavnico so dobile od svoje centrale, „Hrvatske poljodjelske banke“ v Zagrebu, pri kateri jim je otvorjen kredit v znesku K 9,151.217. Ta kredit so zadruge izčrpale deloma z menicami v znesku K 7,008.908, deloma se je dovolilo posojilo K 450.665 na vknjižbo na njihovo nepremično premoženje. Posojila, ki so jih te zadruge dale svojim članom, znašajo K 10,930.176. Vsega prometa, denarnega in blagovnega, so imele te zadruge K 32,821.815. Njihova centrala, zgoraj imenovana banka, katere akcijski kapital znaša K 1,500.000, pa je imela lansko leto K 304,161.273 prometa ter je napravila pri tem K 113.517 čistega dobička, od česar se je med drugim nagnjenem občnem zboru sklenilo razdeliti 5°/0 dividendo.
Akcijska družba za vnovčevanje sadja.
Na Ogrskem so se združili kmetovalci v Nagy-
banya in okolici, ki so znani kot vešči sadje-rejci, in ustanovili akcijsko družbo, da bi mogli svoje pridelke lažje in boljše spraviti v denar. Družba je pričela poslovati s K 61.000 glavnice početkom lanskega leta. Najprej je postavila skladišče, ki je stalo 32.000 kron. V jeseni pa je pričela s svojim pravim poslovanjem. Skladišče je čedna, prostorna zgradba, ki je urejena popolnoma moderno in praktično. Od skladišča do v bližini stoječega kolodvora so izpeljali železniški tir. Kmetje upajo, da jim bo ta ustanovitev dokaj pomagala, ker je znano, da se sadje, s katerim se prav ravna, znatno boljše prodaja.
Gospodarske drobtine.
Navodilo za molžo. — Neposredno pred molžo je treba hlev prezračiti in krave, ki ležijo, pokonci spraviti. Rep naj se med molžo priveže, vime s suho cunjo drgne in dobro pre-svalka. Potem je treba roke umiti, prvo mleko iz vsakega seska na tla zmolsti, drugo pa v roko ter to preskusiti. Nato je treba naj prej oba sprednja in potem oba zadnja seska s suho in celo pestjo hitro in brez prenehanja izmolsti, pri čemer se mora visoko seči, noter v vime, in mleko v stalnih curkih, toda samo s pritiskom, ne pa z dolgim izžemanjem seskov iztisniti. Ko sta se zadnja seska izpraznila, je treba v sprednjih seskih zopet izmolsti mleko, ki se je med tem nabralo, ter isto storiti tudi pri zadnjih seskih. Nato se mora na poprej omenjeni način vime dobro presvalkati, s čimer se takoreč mlečni ostanki vsega vimena spravijo v posode nad seski, in sicer tako, da se seski ohlapno primejo s pestjo in se s suvanjem navzgor posnema sesajoče tele. Mleko, ki se je vsled tega nabralo v posodah nad seski, je treba zdaj čisto izmolsti in nato takoj odnesti namolzeno mleko iz hleva.
Zelo se tudi priporoča, da se po končani čisti molži prepriča, ali se je dočistega izmolzlo. To se mora po tistem hipu zgoditi, ko je mlekar zapustil kravo, ker se mleko neprestano nabira.
Posebne važnosti je umna molža pri pr-vesnicah, kjer se mora prva oddaja mleka s primernim, zgoraj omenjenim ravnanjem privesti do kolikor mogoče velikega uspeha. Enake
razmere so tudi pri kravah, ki so ravnokar storile ; zato se morajo te kakor tudi prvesnice prepustiti najboljšim mlekarjem.
Krave, ki imajo bolno vime, je treba pravilno najnazadnje molsti. Ker je njih mleko polno bakterij, ki, če se prenesejo na vimena drugih krav, lahko tu provzročijo vnetja ali zastajanje mleka v seskih, se to mleko ne sme molsti na tla, ampak v posebno posodo. Ce se hoče to mleko porabiti za pičo prašičem, se mora poprej dobro prekuhati; posode, kjer seje mleko hranilo, je treba dobro izpariti.
Cim bolj se služinčad navaja, da se vestno ravna po teh navodilih, čim čisteje se predvsem krave izmolzujejo in čim bolj se pri molži gleda na snažnost, tem več mleka in presnega masla bomo dobivali od krav, tem gostejše in zato tem več vredno bo mleko in tem bolj se bo izplačalo krave rediti.
Elektrika na avstrijskih železnicah. Že dalj časa se misli na to, kako bi se uvedla električna gonilna sila mesto parne na naših avstrijskih železnicah. V to svrho je sestavil državno-železniški svet poseben odbor, kateri se je posvetoval dne 26. januarja o tem vele-važnem vprašanju. Po referatu poslanca dr. Ellen-bogna je izjavil zastopnik železniškega ministrstva sekcijski šef dr. Rudel, da je železniško ministrstvo vse potrebno ukrenilo, da se čim preje uvede električna gonilna sila na tistih progah, kjer so dani predpogoji. Na mnogih progah vsled neugodnega terena in drugih naravnih neugodnosti namreč ne moremo še dalje časa misliti na uvedbo elektrike. Najprvo se vpelja električna gonilna sila na progah Trst, Občina, na Predarelski železnici ter na progi Stainach—Irdning—Puchstein. Da se to pereče vprašanje, o uvedbi električne gonilne sile na avstrijskih železnicah, enotno ter brez nasprotstev reši, bo stopilo železniško ministrstvo v stik z raznimi javnimi korporacijami, posebno pa z deželnimi odbori. Posebno častno za nas Slovence je, da se je ravno kranjski deželni odbor prvi začel zanimati za to idejo, ter je železniško ministrstvo že stopilo v dotiko z njim. V četrtkovi seji, 27. t. m., imenovanega odbora se je sklenilo, da se pri uvedbi električne gonilne sile mora najprvo misliti na centrale vodnih moči. V soglasju s finančnim ministrstvom se prično takoj vse predpriprave za uvedbo električne sile na progah Trst—Občina, Predarlska železnica ter Stainach—Puchheim. Pri velikih
železniških napravah pa se naj gleda tudi na to, da dobe delo samo solidne tehnične tvrdke, predvsem seveda domače. Skrbeti se mora, da se čim prej v državni zbornici sklene primerna postava o elektriki. Kakor je videti ne bo več dolgo, ko bo nas elektrika vozila po naših železnicah.
Zavarovanje brezposelnih na Danskem. Število uradno priznanih podpornih blagajn je od 34 v letu 1907-8 z 64.789 moškimi in 5560 ženskimi zavarovanci na Danskem narastlo v letu 1908-9 na 44 blagajn z 77202 moškimi in 6634 ženskimi člani. V obeh poslovnih letih so imele te podporne blagajne 213.124 kron in 1,355.006 kron dohodkov; v zadnjem znesku je vštetih 150.083 državnih in 84.546 kron občinskih prispevkov. Izdatki so narastli v istem času od 238.267 K na 1,447.536 K. Čisto premoženje izkazuje koncem leta 1908-9 901.564 kron. Državna podpora je znašala za drugo leto 576.159 K. Brezposelnih v strokovnih društvih je bilo leta 1906 — 306.863, leta 1907 - 282.228 in leta 1008 — 727.830. Skrb za brezposelne se torej v primeroma malih razmerah dežele ugodno razvija.
Sleparske banke na Nizozemskem in zlasti v Amsterdamu, dalje tudi v Kodanju, Hamburgu in Frankobrodu ob Menu so se znova z vso silo vrgle na prodajo raznih srečk, katere vsiljujejo na kaj spreten način tudi našim rojakom. V zadnjem času jih je bilo mnogo prav občutno oškodovanih, ker so verjeli mamljivim, a lažnjivim obljubam teh sleparjev. Občinstvo se v lastnem interesu opazarja, naj takih po-šiljatev ne sprejme, oziroma naj jih nemudoma vrne, da se izogne škodi in drugim neprilikam.
Važna določba glede živinskih potnih listov. Po izvršitvenih predpisih k novemu zakonu proti živalskim kužnim boleznim se mora sedaj izstaviti prigovej i živini, pri konjih, oslih in mezgih za vsako glavo po-sebej živinski potni list. Le žrebeta in teleta se smejo tudi nadalje pripisati na isti živ. potni list, ki se je izdal za kobilo oziroma kravo. Pri ovcah, kozah in prašičih pa so še nadalje dovoljeni skupni potni listi za živali enega gospodarja.
Vlačljivost vina se najraje pokaže pri slabih in mladih vinih in pri moštih, ki nočejo kipeti. Vzrok so glivice, ki pretvarjajo sladkor v sluznate snovi. Takim vinom se priporoča
dodati tanina, na vsakih 100 litrov 10 do 20 gramov. Tanin se razstopi v vinu ali pa v finem špiritu. Ce je vino zelo šibko, se mu lahko doda na hektoliter tudi 1 liter finega špirita. To dovoljuje tudi nova vinska postava. Vino je pretočiti pri tem seveda v dobro zažveplan sod. Čez 14 dni se tako vino filtrira ali pa čisti in pozneje vnovič pretoči.
Cene mlečnih izdelkov.
Dunajska borza zn sirovo maslo, dne 24. marca 1910 Bližajoči se velikonočni prazniki so provzročili sicer živahno kupčijo s sirovim maslom, vendar se niso izpolnile vse želje trgovcev. Ta okolnost je tem bolj vredna upoštevanja, ker so cenejajec izvanredno nizke in se more kupiti 40 jajec za 2 kroni. Dansko maslo, ki stoji v tem trenutku 360 K od tu, je o ceni tako nazadovalo, da bodo tekoče dobave prišle na 340 K. Vsled tega danskega uvoza se ne more govoriti o kakem pomanjkanju masla. Cene so: I. (čajno maslo) 320—335; II. (čajno maslo) 300—315; III. (namizno maslo) 275—280; IV. (kmečko maslo a) 240—250; V. (kmečko maslo b) —.—; kuhano maslo I. 250—260; II. 230—240.
Dne 31. marca 1910. Dovoz domačega blaga je neznaten po svoji množini, žal da tudi po kakovosti. Kupčija o praznikih se ni nebistveno slabše razvijala nego druga leta, čeprav so bile cene jajcom silno nizke, tako da velikonočna jajčja kupčija še ni imela nikoli tolikšnega obsega. Dansko maslo je bilo med tednom v ceni zopet nekoliko padlo in je notiralo, prosto Dunaj, K 333- 335, sedaj pa se je znova dvignilo na K 342. Cene ostalih vrst masla so ostale iste kakor prejšnji teden.
Vabilo na IX. redni obSni zbor
Kmetijskega društva v Velikih Laščah,
registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se bo vršil dne 2t. aprila 1910 ob pol 3. uri popoldne v dvorani zadružnega doma.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva 2 Poročilo nadzorstva.
3.	Poročilo o izvršeni reviziji.
i.	Odobritev računskega zaključka za leto 1909.
5.	Volitev treh članov načelstva
6.	Volitev nadzorstva.
7.	Slučajnosti.
Vabilo na redni občni zbor
Okrajne posojilnice v Mokronogu,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo,
ki se bo vršil dne 1. maja 1910 ob 3 uri popoludne v zadružnih prostorih.
Dnevni red:
1	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem
zboru.
2	Poročilo načelstva in nadzorstva.
3.	Poročilo o izvršeni reviziji.
4- Oobritev računskega zaključka za 1 1909
5.	Volitev načelstva in nadzorstva fi. Prememba pravil.
7. Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.
Vabilo na redni občni zbor
Posojilnice pri St. Lenartu v SIot. goricah,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo,
ki se vrši dne 21. aprila 1910 ob 10. uri dopoldne v veliki dvorani A. Arnušove gostilne.
Dnevni red:
1.	čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem
zboru.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Poročilo računskega pregledovalca.
4.	Prečitanje revizijskega poročila „Zadružne Zveze v Ljubljani.“
5.	Odobritev računskega zaključka za 1. 1909.
6.	Razdelitev čistega dobička.
7.	Volitev računskega pregledovalca in njegovega namestnika.
8.	Predlogi in nasveti.	Načelstvo.
Vabilo na redni občni zbor
Sitarskc in žimarskc zadruge v Stražišču pri Kranju,
registrovane zadruge z omejeno zavezo,
ki se bo vršil dne 17. aprila 1910 ob 10. uri dopoldne v pisarni zadruge.
Dnevni red:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem
zboru.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Poročilo nadzorstva.
4.	Odobritev računskega zaključka za 1. 1909.
5.	Volitev načelstva.
6.	Volitev nadzorstva.
7.	Slučajnosti.
Vabilo na redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice na Jesenicah,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 1. maja 1910 ob 4. uri popoldne v župnišču.
Dnevni red:
1.	čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem
zboru.
2.	Poročilo načelstva
3.	Poročilo nadzorstva.
4.	Odobritev računskega zaključka za 1. 1909 5 Volitev načelstva.
6.	Volitev nadzorstva.
7.	Poročilo o izvršeni reviziji.
8 Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.
Vabilo na redni občni zbor
Hrniiiliiicc in posojilnice v Svetinjah,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 8. maja 1910 ob 3. uri popoldne v župnišču
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Odobritev računskega zaključka za 1. 1909.
3.	Poročilo o izvršeni reviziji
4- Volitev enega člana načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Sprememba pravil.
7.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.
Vabilo na redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Cerkljah,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 17. aprila 1910 ob 3. uri popoldne v posojilničnih prostorih.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Odobritev računskega zaključka za 1. 1909.
4.	Volitev načelstva.
5 Volitev nadzorstva.
6.	Poročilo o izvršeni reviziji.
7.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.
Vabilo na redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Vipavi,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 4- maja 1910 ob 3. uri popoldne v telovadnici Orla v Vipavi
Dnevni red:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem
zboru
2.	Poročilo načelstva
3.	Odobritev računskega zaključka za I. 1909.
4.	Poročilo o izvršeni reviziji.
5.	Volitev načelstva.
G. Volitev nadzorstva.
7. Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.
Vabilo na redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice na Radoviči,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 24. aprila 1910 ob 3. uri popoldne v posojilničnih prostorih.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2 Odobritev računskega zaključka za 1. 1909.
3.	Volitev načelstva.
4 Volitev nadzorstva.
5.	Poročilo o izvršeni reviziji.
6.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen vrši se pol ure kasneje na tstem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadnužnikov.
Vabilo na redni občni zbor
Kmcčke mlekarne v Cerkljah,
registrovane zadruge z omejenim poroštvom, ki se bo vršil dne 24. aprila 1910 ob 4, uri popoldne v posojilničnih prostorih.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Odobritev računskega zaključka za 1. 1909.
3.	Volitev načelstva.
4.	Volitev nadzorstva.
B. Poročilo o izvršeni reviziji.
6.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši- se pol ure kasneje na istem mestu, in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno skle-pd ne glede na število navzčih zadružnikov.
Vabilo na občni zbor
Kmečke hranilnice in posojilnice v Konjicah,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 17. aprila 1910 ob 3. uri popoldne v kaplaniji.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Odobrenje računskega zaključka za 1. 1909.
4.	Poročilo o izvršeni reviziji.
5.	Slučajnosti.
(i. Predavanje: „Na.š zadružni razvoj“, predava Vlad. Pušenjak.
Vabilo na redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Ambrusu,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 24. aprila 1910 ob 3. uri popoldne v uradni sobi.
Dnevni red:
1.	Čitanje in odbrenje zapisnika o zadnjem občnem
zboru.
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
3.	Odobritev računskega zaključka za 1. 1909.
4.	Dopolnilua volitev načelstva.
5.	Dopolnilna volitev nadzorstva.
6.	Slučajnosti
Vabilo na redni občni zbor
Hninilnicc in posojilnice v Trebnjem,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 17. aprila 1910 ob 3 uri popoldne v zadružnih prostorih v župnišču v Trebnjem.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Poročilo o izvršeni reviziji
4.	Potrjenje računskega zaključka za 1. 1909.
5.	Kazni nasveti.	Načelstvo.
Vabilo na II. redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Hotedersici,
registrovane zadruge z neomejenim poroštvom, kateri se bo vršil v župnišču dne 17. aprila 1910 ob 3. uri popoldne.
Dnevni red:
1.	Potrjenje računskega zaključka za 1 1909.
2.	Volitev nadzorništva.
3.	Poročila o zadnji reviziji.
4.	Raznoternosti.
NB. Ko bi ob označeni uri ne prišlo dovolj udov vrši se pol ure pozneje drugi občni zbor, ki bode sklepal pri vsakem številu udov, ki bodo navzoči.
Vabilo na redni občni zbor
Kmetijskega društva v Vipavi,
registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se bo vršil dne 4. maja 1910 ob 4. uri popoldne v telovadnici Orla v Vipavi.
Dnevni red:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem
zboru.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Odobritev računskega zaključka za 1. 1909.
4 Poročilo o izvršeni reviziji.
5.	Volitev načelstva.
6.	Volitev nadzorstva.
7.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.
Vabilo na redni občni zbor
Mlckurskc zadruge na Vrhniki,
registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se bo vršil dne 17. aprila 1910 ob 3. uri popoldne v društvenem domu.
Dnevni red:
1.	Poročilo predstojništva.
2.	Poročilo nadzorništva.
3.	Odobritev računskega zaključka za 1. 1909.
4.	Volitev predstojništva
5.	Volitev nadzorništva.
G. Slučajnosti.
Vabilo na XI. redni občni zbor
Kmetijskega društva v Loškem potoku,
registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se bo vršil dne 8. maja 1910 ob 3. uri popoldne v dvorani Izobraževalnega društva na Hribu. Dnevni red:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem
zboru.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Poročilo nadzorstva.
4.	Poročilo o izvršeni reviziji
5.	Odobrenje računskega zaključka za 1. 1909.
6.	Volitev načelstva.
7.	Volitev nadzorstva.'
8.	Slučajnosti.
Vabilo na redni občni zbor
Živinorejske zadruge v Cerkljah,
registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se bo vršil dne 24. aprila 1910 ob 3. uri popoludne v posojilničnih prostorih.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva
2.	Odobritev računskega zaključka za 1. 1909.
3 Volitev načelstva,
4,	Poročilo o izvršeni reviziji,
5.	Slučajnosti
Vahilo na XIII redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Mengšu,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 24.. aprila 1910 popoldne ob 3 uri v dvorani društvenega doma v Mengšu.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorftva.
3	Potrjenje računskega zaključka za 1. 1909.
4-. Volitev načelstva
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Poročilo o izvršeni reviziji.
7.	Čitanje revizijskega poročila.
8 Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki veljavno skle a ne glede na število navzočih zadružnikov.
Vabilo na občni zbor
Hranilnice in posojilnice na Igu,
reg. zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 24. aprila 1910 ob 3. uri popoldne v dvorani .Našega Doma“.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelsha in nadzorstva.
2.	Odobritev računskega zaključka za 1. 1909
3.	Volitev načelstva.
4	Volitev nadzorstva.
5.	Slučajnosti.	Načelstvo.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.
Vabilo na izredni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Šmarjeti,
reg zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 17. aprila 1910 ob 3. uri popoldne v kaplaniji.
Dnevni red:
1.	D rpolnilna volitev načelstva.
2.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.
Vabilo na redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Podljubelju
reg. zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 17. aprila 1910 ob 3. uri popoldne v posojilniških prostorih Dnevni red:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem
zboru
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
3.	Potrjenje letnega računa za 1. 1909.
4.	Poročilo o izvršeni reviziji,
5.	Volitev nadzorstva
6.	Slučajnosti.
Vabilo na redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Zg. Tuhinju,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 24. aprila 1910 ob 4. uri popoldne v hranilničnih prostorih
Dnevni red:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem
zboru.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Potrjenje računskega zaključka za 1. 1909.
4.	Volitev načelstva.
5- Volitev nadzorstva.
6.	Slučajnosti.
Ako bi občni zbor ob tem času ne bil sklepčen, vrši se uro kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo sklepal ne glede na število navzočih.
Vabilo na redni občni zbor
Gospodarskog» in konsumnega društva v Kortah,
registrovana zadruga z omejeno zavezo, ki se bo vršil dne 24' aprila 1910 ob 4. uri popoldne v društvenih prostorih.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Odobiitev računskega zaključka za 1. 1909.
4.	Sklepanje o razdelitvi čistega dobička.
5.	Volitev načelstva.
6 Volitev nadzorstva.
7.	Sprememba pravil.
8.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.
Vabilo na redni občni zbor
Kitarskega društva v Domžalah,
registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se bo vršil dne 24. aprila 1910 ob 4 uri popoldne v društvnih prostorih.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Odobritev računskega zaključka za I. 1908. in 1909
4.	Volitev načelstva in nadzorstva.
5.	Prememba pravil.
6 Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.
124 —
Bilanca
Ljudske
hranilnice in posojilnice
v (Škofji Loki,
reg. zadr. z neotnej. zavezo, z dnem 31. decembra 1909.
Aktiva	K
Posojila		74 062 80
Tekoči račun z zvezo .	.	269 673-—
Inventar premični .	.	.	463 05
Tekoči račun s člani	51 612T1
Zaostale obresti posojil	248-60
Vrednost tiskovin .	. .	30-—
Delež pri Zadruž. zvezi	1 000 —
Delež pri .Zadružni tisk.“	2 500-—
Gotovina 31. decem. 1909	4 447-63
Skupaj . .	404 146 57
Pasiva.	K
Deleži		399 -
Hranilne vloge s kapitali-zovanimi obrestmi .	.	398 897-80
Predplačane obresti posojil	144 11
Rezervni zaklad z obresti	3 122 61
Cisti dobiček		1 583 05
Skupaj .	.	404 146-57
Denarni promet ... K	609 087 47
Stanje članov začetkom 1.	1909 .	92
Prirastlo		. . .	14
Odpadlo		... 1
Stanje koncem 1. 1909	. . .	105
Bilanca	
Hranilnice in posojilnice	
na Češnjici,	
reg. zadr. z neomej. zavezo,	
z dnem 31. decembra	1908
Aktiva.	K
Posojila		210 540 60
Tekoči račun z zvezo .	.	67 930--
Inventar premični .	.	.	282-56
Zaostale obresti posojil	1 765 44
Delež pri .Zadružni zvezi“	1 000 —
Delež pri .Unionu“ .	.	.	1 000-—
Delež pri Ljudski posojil..	4 —
Gotovina 31.decembra 1908	2 532 46
Skupaj .	.	285 055-06
Pasiva.	K
Deleži		404-—
Hranilne vloge s kapitali-	
zovanimi obrestmi .	.	275 053-28
Rezervni zaklad z obresti	6 840 12
Cisti dobiček .....	2 757 66
Skupaj . .	285 055 06
Denarni promet ... K	339 678-54
Stanje članov začetkom 1. 1908	.	189	
Prirastlo		.14
Odpadlo		
Stanje koncem 1. 1909	.	.	. . 202
Bilanca
Hranilnice in posojilnice
v Šturiji,
reg. zadr. z n_*omej. zavezo, z dnem 31. decembra 1909.
Aktiva.	K
Posojila ................... 323	906-81
Tekoči račun z zvezo .	.	3 233'—
Inventar premični ...	1081‘8t
Inventar nepremični .	.	6 865-27
Zaostale obresti posojil .	3 160-54
Delež pri .Zadružni zvezi“	1 000'—
Delež pri Ljudski posojil.	4-—
Rezervni zaklad v (vlogah)	8 869’23
Gotovina 31. decem. 1909	6	259-35
Skupaj . .	254 380 04
Pasiva.	K
Deleži.......................... 359	-
Hranilne vloge s kapitali-zovanimi obrestmi .	242 791-60
Predpl»čane obresti posojil	729	98
Rezervni zaklad z obresti.	8869 23
Cisti dobiček . .	. .	1 630 23
Skopaj .	.	254 380-04
Denarni promet ... K 357 820 45 Stanje članov začetkom 1. 1909 .	333
Prirastlo.........................36
Odpadlo...........................10
Stanje koncem 1. 1909	.... 359
Bilanca
Hranilnice in posojilnice
v Boh. Srednji vasi,
reg. zadr. z neomej. zavezo, z dnem 31. decembra 1909.
Aktiva.	K
Posojila		292 988 96
Tekoči račun z zvezo .	.	151 326 —
Inventar premični .	.	.	189-75
Inventar nepremični .	.	1 862 —
Zaostale obresti posojil	7 606-37
Vrednost tiskovin	.	.	200 —
Delež pri .Zadružni zvezi“	1 000 —
Prehodni zneski ....	2 470 39
Delež pri „Ljudski posoj.“	4 —
Naložen denar pri drugih zavodih		139 012 36
Gotovina 31. decem. 1909	9 175-53
Zguba 		2 599-76
Skupaj .	.	608 435-12
Pasi va.	K
Deleži		858 —
Hranilne vloge s kapitali-zovanimi obrestmi .	.	592 047-—
Predplačane obresti posojil	784 16
Rezervni zaklad .	14 745 96
Skupaj . .	608 435-12
Denarni promet ... K	630 737 65
Stanje članov začetkom 1.	1909 . 400
Prirastlo		... 18
Odpadlo		
Stanje koncem 1 1909	... 418
Bilanca
Posojilnice v Kranjski gori,
reg. zadr. z neomej. zavezo, z dnem 31. decembra 1909.
Aktiva.	K
Posojila	 Tekoči račun z zvezo .	. Inventar premični .	.	. Zaostale obresti posojil Delež pri „Zadružni zvezi“ Delež pri „Liudski posuj.“ Delež pri „Unionu“ .	.	. Naložen denar ..... Rezervni zaklad z obresti Gotovina 31 decem. 1909	301 966T0 106 840 — 80 62 4 461-73 1 000-— 4-— 500 — 616-50 21 780-16 4517 04
Skupaj .	.	441 766-15
Pasiva.	K
Deleži	 Hranilne vloge s kapitali-zovanimi obrestmi .	. Predplačane obresti posojil Rezervni zaklad z ubresti Cisti dobiček		1	058 — 416 201 62 690 97 21 780-16 2	035 40
Skupaj .	.	441 766 15
Denarni promet • .	. K	364 226-94
Stanje članov začetkom 1. 1909 . 327
Prirastlo................' . .	.	26
Odpadlo.......................... 1
Stanje koncem 1. 1909	.... 352
Bilanca
„Hrvatske Pučke Štedion ce"
u Dubrovniku,
reg. zadr. sa neogranič. jamstvom, s koncem meseca decembra 1908.
Aktiva.	K
Gotovina		4 165-91
Valute		585- —
Vrijednosni papiri .	.	.	1 945—
Zadužnice i mjenice .	.	295 508 74
Nekretnine		503--
Dužnici		320 583-52
Zadružni dio		1 000-—
Inventar i namještaj s otpis.	3 027 34
Skupa . .	627 318 51
Pasiva.	K
Poslovni dijelovi ....	34 710-50
Pričuvna zaklada . . .	10015 17
Neisplaćena dividenda .	.	2 021 85
Ulošci na štednju . .	224 545-89
Vjerovnici		344 560 64
Račun razno		3 045-31
Prenosni kamati ....	1 08115
Cisti dobitak		7 338—
Skupa . .	627 318-51
Izdajatelj: Zadružna zveza v Ljubljani. — Odgovorni urednik: Anton Kralj, uradni tajnik „Zadružne zveze“
Tisek Zadružne tiskarne, reg. zad. z oni. zav. v Ljubljani.