Leto 1899. 383 Državni zakonik za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru. Kos LVI. — Izdan in razposlan dne 21. julija 1899. Vsebina; Št. 130. Razpis v izvršitev II. dela cesarskega ukaza z dne 17. julija 1899. 1., radi izpreinembe zakona z dne 20. junija 1888. 1., drž. zak. št. 95, o carini od žganih opojnih tekočin, o davku na žganje in od nacejanja kvasu, ki je združeno z narejanjem žganja. 130. Razpis finančnega ministrstva z dne 21. julija 1899.1., v izvršitev cesarskega ukaza z dne 17. julija1899.1., drž. zak. št. 120, radi izpremembe zakonov glede posrednih davščin, ki so v ozki zvezi z in-dustrijalno produkcijo, potem radi izpremembe avstrijsko-ogrske carinske tarife. II. del. Prememba zakona z dne 20. junija 1888.1., drž. zak. št. 95, o carini od žganih opojnih tekočin, o davku na žganje in od narejanja kvasu, ki je združeno z narejanjem žganja. V izvršitev po II. delu cesarskega ukaza z dne 17. julija 189!). 1., drž. zak. št. 120, prcmenjenega zakona z dne 20. junija 1888. L, drž. zak. št. 95, se določa gledé obdačenja žganja in izdelovanja kvasu, združenega z narejanjem žganja, na podlagi IX. dela omenjenega cesarskega ukaza, odnosno §. 101 navedenega zakona porazumno s kraljcvsko-ogrskim finančnim ministrstvom sledeče: §• 1. (K §. 5 zakona.) Narejanje davščine prostega žganja za domačo potrebo. Davščine prosto narejanje žganja ostane v območju zakona o obdačenju žganja omejena na one dežele, za katere je že sedaj dovoljeno, dopustno pa je v teh deželah tudi nadalje le tistim izdelo-vateljem žganja, ki narejajo žganje iz lastno pridelanih tvarin ter imajo žganje samo za svojo porabo ali pa je porabljajo za svojce in posle, ki imajo pri njih hrano in stanovanje, vender pa ne tržijo z opojnimi tekočinami (z žganjem, pivom, vinom) niti teh ne prodajajo na drobno ali točijo, niti na račun drugih ne prečiščajo žganja ali narejajo rozolije, likerja in drugih z različnimi tvarinami pomešanih opojnih tekočin. Največja množina žganja, do katere se sme davščine prosto narejanje v jednem letu dovoljevati, ostane tudi neizpremenjena, namreč 56 litrov, za Dalmacijo, Tirolsko in Predarlsko pa 112 litrov. Pri odmeri količine davščine prostega žganja se pošteva žganje, imajoče v sebi k večjemu 50 stopinj stodelne alkoholometrske lestvice. Potemtakem n. pr. ne sme alkoholova množina, zapopadena v količini 40 litrov žganja, katerega davščine prosta naprava se je dovolila, presegati 20 hektolitrskih stopinj (litrov) alkohola. 92 (Slovcnlsoh.) Tudi oslale odredbe, tičoče se davščine prostega narejanja žganja, zlasti odredbe dekreta dvorske komore z dne 23. septembra 1835. 1., št. 42017 (zbirka pol. zak. zvezek 63 iz leta 1835.), potem one, razpisa finančnega ministrstva z dne 23. julija 1856. 1., drž. zak. št. 142 iz leta 1856., za Tirolsko in Predarlsko in one, razpisa finančnega ministrstva z dne 21. decembra 1879. L, prilegali deželnega zakonika, XXII. kos, št. 73, za Dalmacijo, ostanejo v veljavi. Nastopiti imajo samo te-le izpremembe : 1. Finančno deželno oblastvo more za ves svoj upravni okraj ali pa za posamezne dele tega okraja rok, do katerega imajo postavni upravičenci, ki se hočejo poslužiti dovoljenja za davščine prosto nare-janje žganja, to vsako leto naznaniti, z ozirom na razmere, v katerih se vrši to narejanje, premeniti. Premembo pa je pravočasno objavili. Zgoraj omenjena naznanila se lahko vlože ali pri občinskem predstojništvu ali pa pri dotičnem oddelku finančne straže, ustno ali pismeno, do določenega roka. Na naznanila, katera se vlože po tem roku, se navadno ne ozira. 2. Za jedno leto dovoljena davščine prosta količina žganja je praviloma v razdobju, ki se ne sme pretrgati, izdelati, in se ima v lem času žgati nadaljevaje dan za dnevom izvzemši samo nedelje in praznike. Če pa hoče kdo porabiti za narejanje davščine proste količine žganja dvoje ali pa več vrst tvarin, katere mu niso istodobno na razpolago, tedaj se sme za vsako tako tvarino določiti posebno razdobje in kuhanje žganja pretrgati samo v nedeljah in praznikih. Tudi se morejo, če je potreba, za vinske tropine dve ali tri razdobja, za močnate tvarine dve in za vinske droži tri razdobja v letu v svrho porabe teh tvarin za davščine prosto narejanje žganja dovoliti. Kadar se določajo ta ali ona razdobja, treba na to gledati, da se razdobja z ozirom na množino in kakovost tvarin, iz katerih se nareja žganje, potem z ozirom na velikost in kakovost žgalne priprave in pa na čas kuhanja ne določijo z daljšo dobo nego je potrebna za napravo dotične davščine prošte množine žganja. Po preteku slehernega razdobja je žgalno pripravo kar naj prej mogoče dejati pod uradno zaporo. 3. Nihče ne sme davščine prostega žganja kuhati izven poslopij in zemljišč, katera sam poseduje odnosno obdeluje. 4. Prijavne in revizijske pole je napraviti po obrazcu št. I. Obrazec #| \ ' 5. Privolitve, katere so se glede prijave in nadzorovanja davščine prostega narejanja žganja nekaterim goratim krajem Štajerske in Koroške izjemoma »dale z dekretom dvorske komore z dne 19. decembra 1838. L, št. 49590, odnosno z razpisom finančnega ministrstva z dne 11. decembra 1849. 1.. št. 23299, se vzdržujejo za sedaj z določbo, da razdobje, v katerem se sinejo vršiti davščine prosti postopki, ne presezaj v letu dveh mesecev. Vender pa zgubi vsak davščine oproščen izdelovatelj žganja te privolitve, če jih zlorablja za davščine prosto izdelovanje večje nego mu davščine prosto dovoljene količine žganja ali pa za kako drugo prikrajševanje državnega zaklada. Samo umevno je. da ostanejo do sedaj odrejene izključitve od teh izjemnih privolitev tudi na dalje v veljavi. §• 2. (K §. 6 zakona.) Izvoz žganja in likerja preko carinske črte, davščine prosta poraba in davščine prosto vkladanje narejnini zavezanega žganja. I. Za izvoz žganja, ki se kot tako ali pa v likerju, rumu ali vinu izvaža preko carinske črte, veljajo določbe v dodatku A. Dodatek . II. Za davščine prosto uporabo žganja v obrtne namene, vštevši napravo octa, za kuhanje, kurjenje, snaženje in svetljavo, potem za znanstvene namene, J veljajo določbe v dodatku B. Dodatek Tiste osebe, katere imajo dne 1. septembra 1899. 1. v svoji posesti neporabljeno zalogo za davščine prosto porabo v zdravilne namene davščine prosto prejetega žganja, morajo za to zalogo, ker oprostitev od davščine na žganje za zdravilne namene z ravno napominanim časom neha, plačati potroščino po nižjem postavku 70 vinarjev za vsako hektolitrsko stopinjo tekom treh dnij, čim se je naznanil pripadajoči znesek. III. Gledč žganja, katero bi bilo v narejnini zavezanih žganjarnah na podlagi zaznamb prigled-nega merskega aparata ali pa s pomočjo nabiralnika zadačiti, vender pa se za izvoz, odnosno za davščine prosto uporabo davščine prosto spravi v skladišče, se določa sledeče: 1. Podjetnik žganjarne mora prositi za dovoljenje, da sme celi izdelek ali pa njega del za izvoz odnosno za davščine prosto uporabo davščine prosto skladati, pri finančnem oblastvu prve stopinje ter napovedati množino in alkoholovitost žganja, ki se ima davščine prosto založiti. Zajedno mora nazna-. niti, se li namerava izkoristiti ta privolitev v jedni ali pa v več prijavnih dobah. Prošnja se lahko glasi za celo obratno dobo. V prošnji je določno naznačiti varnost, katera se daje za davaščine prosto založitev žganja. Varščina mora znesek, ki pripada napovedani alkoholovi množini na davščini (70 vinarjev za vsako hektolitrsko stopinjo) popolnoma kriti in se more na isti način položiti, kakor je to dovoljeno za puščanje davščine na počak (§. 32 izvršilnega predpisa). Varščina postane po razmerju izvršivše se odprave žganja prosta in sicer v istem času, ko dospé potrdilo o izstopu za izvoz odpravljenega žganja preko carinske črte, odnosno o prevzetju za davščine prosto porabo odpravljenega žganja po prejemniku. 2. Na podlagi dobljene privolitve za davščine prosto vkladanje, o kateri sc obvesti i nadzorovalni organ i prejemni urad, ima podjetnik pri dotičnem mesečnem obračunu zahtevati izločitev *za davščine prosto založbo določene množine alkohola iz obračunskega vspelia. Izločitev se zvrši na v §. 64 zakona navedeni način. Pri vsakokratnem mesečnem obračunu za nadaljnje davščine prosto ležanje izločene množine alkohola se morajo, računši od dne izločitve, najkasneje tekom 12 mesecev izvoziti, odnosno davščine prosto odvesti, če ne je podjetnik zavezan, naknadno plačali pripadajočo narejnino. 3. Podjetnik je zavezan, o davščine prosto zalo- L ženi množini alkohola vodili poseben konto po bra2ec gt ti obrazcu št. 11) v katerem je zapisovati v štev množine alkohola, ki so se pri obračunu izločile za nadaljnje davščine prosto ležanje in odpisovati, vpoštevajoč usušek vsled ležanja, množine alkohola, ki so se odpravile na podlagi dotičnih prijav, odnosno izročil za izvoz. Za izračunanje usušenja pri shranjevanju uporabljati je zmislu primerno določbe §. 25 izvršilnega predpisa. Dotične vpiske mora posredujoči finančni organ sopodpisati. Tiskovine za ta konto se dobivajo v pagini-ranih in parafiranih zvezkih, kojih nit je pod uradnim pečatom, proti povračilu napravnih troškov pri uradu ali organu, ki ga ima določiti finančno oblastvo prve stopinje. Ta urad mora pred izročitvijo zaznamenovati na vsakem zvezku ime in kraj žganje-tvornice, za katero se prejme konto. Vsakikrat, ko preteče ena obratna doba, je konto zaključiti in z doličnim dovolilom vred potom finančnega oblastva prve stopinje vposlati strokovnemu računskemu oddelku III za carino in užitnino (na Dunaju I., Fleischmarkt 19). 4. Glede izvoza takega žganja preko carinske črte veljajo določbe v dodatku A, odstavek II, lit. A. Posebnega dovolila za izvoz ni treba. Gledé odnašanja za davščine prosto uporabo namenjenega žganja ravnati se je zmislu primerno po določbah §. 24, odstavek II, odnosno po določbah navedenih v prilogi Ü, odstavek I, številka 4 tega izvršilnega predpisa; podjetniku žganjarne ni treba dati varščine za prevoz. §. 3. (K §. 7 zakona.) Ugodnost za kmetijske žganjarne. Izračunanje in nakazovanje pripadajoče bonifikacije. I. Bonifikacijo, katero dobivajo potrošnini zavezane kmetijske žganjarne za vsak hektoliter alkohola, ki sc odvede iz njihovega tvorilišča, držeč se dotičnih določeb, iz državne blagajne, izračunava finančno oblastvo prve stopinje po preteku vsakega koledarskega meseca na podlagi njemu došlega napovednega registra in potrdilncga spisa o mesečno izdelanih množinah alkohola ter jo nakazuje v izplačilo. Za primanjkljeje, konstatovane pri ovedbah zaloge, ne gre torej nobena bonifikacija. Nakaznice o pridadajoči bonifikaciji je napraviti po pridejanem obrazcu št. III. Obrazec št. III. 2. Če se premika dnevno poprečno izdelovanje skozi celo dobo izdelovanja v meji, za katero pripada jednaki bonifikacijski postavek in če se vračunavajo odvedene količine alkohola le v ono množino alkohola, katera se sme izdelovati po nižjem postavku potrošnine, tedaj ni treba nobenega nadaljnjega obračuna. 3. Če se pa v posameznih mesečnih dobah obseg poprečnega dnevnega izdelovanja alkohola toli preminja, da se s tem predrugači postavna odmera bonifikacije za hektoliter alkohola, ali če ima bonifikacijo uživajoča žganjarna začetkom letne dobe izdelovanja iz predidoče narejne dobe v tvorilišču kaj alkohola v zalogi, tedaj se postopa po sledečih določbah: a) Če se je poprečno dnevno izdelovanje alkohola v drugi ali tretji ali v pojedinih naslednih mesečnih napovednih dobah lefffe narejne dobe za toliko povečalo, da gre postavno odmerjeni znesek bonifikacije nazaj, se za sedaj nakaže za mesečno napovedno dobo, v kateri se je to zgodilo (in isto tako za naslednje mesečne napovedne dobe), bonifikacija z manjšo odmero. b) Če se je pa poprečno, dnevno izdelovanje alkohola v drugi, tretji ali v pojedinih naslednjih mesešnih napovednih dobah letne narejne dobe skrčilo na manjši obseg, ki upravičuje do višje odmere bonifikacije, se do zaključka letne narejne dobe pridrži prvotna, torej manjša odmera bonifikacije., c) Koncem letne narejne dobe se dožene, ktera bonifikacija poprek pripada za eden hektoliter v vseh mesečnih napovednih dobah izdelane množine alkohola ter v slučaju, da se pokaže večji vspeh, kakor je bonifikacija, katera se je za med letno narejno dobo iz žganjetvornice pravilno Odvedene količine alkohola od hektolitra poprek že nakazala, izplača temu večjemu vspehu odgovarjajoča razlika pri bonifikaciji. Če je pa vspeh manjši, mora podjetnik žgan-jarne preveč nakazani mu znesek bonifikacije povrniti tokom osmih d ni j, čim se je uradno obvestil, da se ogne izvršilu. d) Koncem letne narejne dobe ugotovljeni poprečni znesek bonifikacije za hektoliter alkohola (točka c) velja toliko časa, dokler se na predpisani način docela ne odpravi zaloga alkohola, ki je ostala iz zaključene letne narejne dobe. e) Ako zaloga ob nastopu naslednje letne narejne dobe žganjarne še ni pošla (točka d), tedaj se pri izračunu bonifikacije toliko časa, dokler račun kaže, da ta zaloga še ni pošla, smatra, da se odnaša samo alkohol iz zaloge, ki je prešla v novo letno narejno dobo. To določbo je uporabljati pri ostalih zalogah oziraje se na postavek davščine, posebej kakor pride, tako, da se upošteva pri ostali zalogi isti postavek davščine toliko časa, dokler se vrši odnašanje po tem postavku. čim je na ta način zaključen račun o bonifikaciji za množino alkohola iz predidoče letne narejne dobe, se postopa po določilih a, b, c in d, držeč se tega, da se sedaj še le začne odnašanje v novi letni narejni dobi izdelanega alkohola gledé tega alkohola začenši z ono mesečno napovedjo, ko je pošla zaloga alkohola iz predidoče letne narejne dobe. f) Če se odnaša iz kmetijske žganjarne razen alkohola, ki ga je vračuniti v količino po nižjem postavku potrošnine, tudi alkohol po višjem postavku potrošnine, tedaj se določi bonifikacija na ta način, da se izračunajo in primerno upoštejejo zneski bonifikacije od hektrolitra alkohola, in sicer prvič za omenjeno količino, drugič za množino alkohola, ki spada pod višji postavek potrošnine. Izračunavanje zneskov bonifikacije se ima vedno tako vršiti, kakor da/ bi šlo le za jedno-vito odmero bonifikacije. 4. Nakazana bonifikacija se izplača takoj, ko doide plačilni nalog pri dotični državni blagajni, podjetniku žganjarne, ki se izkaže z nakaznico, ali pa njegovemu pooblaščencu proti po lestvici II kolc-kovaneinu potrdilu, katero je napisati zadaj na nakaznici. 5. Nakaznica se sme sprejeli tudi za plačilo potrošnine, katero ima dotični podjetnik žganjarne poravnati pri za izplačilo določeni blagajni. II. Pogoji za pripoznatev žganjarue za kmetijsko zganjamo. Kot kmetijska žganjarna se smatra le ona žganjarna, pri kateri so združeni pogoji, navedeni v §. 7, št. 2, lit. a, b in c zakona. Žganjarna se tudi tedaj smatra še kmetijska v zmislu §. 1, št. 2, lit a, če ne more kmetija, s katero je v zvezi, le vsled notorične slabe letine tvarin za izdelovanje žganja, in bodisi tudi ne večinoma, dati iz svojih pridelkov. Slaba letina se kot nolorično slaba smatra, če je v občini, v katbri leži kmetija, znano, da se jo na njenih zemljiščih gledé tvarin za izdelovanje žganja pokazala slaba letina in da to potrdi občinsko predstojništvo ter, v kolikor se tiče kmetije na graščinskem iz občinske zveze izločenem ozemlju, dotično okrajno glavarstvo. Podjetnikova dolžnost je, morebitno slabo letino pri tvarinah za izdelovanje žganja takoj po žetvi naznaniti finančnemu oblastvu prve stopinje in jo dokazati z napominanim potrdilom. Žganjarna, v kateri se porablja melasa, se ne more smatrati kmetijsko, razen, če se melasa porablja le kot primesek in sicer samo k tvarinam za izdelovanje, katere daje z žganjarno zvezana kmetija. Poprečna dnevna nareja (§. 7, št. 2, lit. b zakona) se ove na ta način, da se deli v pojedini mesečni napovedni dobi pridelana množina alkohola s številom dejanskih obratnih dnij v tej napovedni dobi. Kmetijska žganjarna sme torej v posameznih dneh tudi po več nego 7 hektolitrov alkohola izdelati, samo da se ne napravi poprek v pojedinih jednomesečnih napovednih dobah več kakor po 7 hektolitrov na dan. Ge se pa prekorači ta največja mera izdelovanja, in bodisi tudi v edni napovedni dobi, zgubi žganjarna ugodnost, da se ravna ž njo kot kmetijsko. Gledé letne obratne dobe ne obstoji za kmetijske žganjarne brez ozira na to, ali napravljajo kvas ali ne, nobena omejitev, vender pa ne sme nobena kmetijska žganjarna, da ne izgubi ugodnosti, v edni obratni dobi izdelati več alkohola nego 1680 hektolitrov (§. 7, št. 2, lit. c zakona). Žaganjarna, katera je z drugo žganjarno, ki pa ni kmetijska (obrtna), tako v zvezi, da se nahaja s to pod eno streho, ali pa da dobiva od te gonilno moč, odnosno par, se ne more smatrati kmetijsko. III. Znaki kmetije, kije v zvezi z žganjarno. 1. Na zemljišča, ki ne pripadajo k eni in isti kmetiji, se sme pri razmerju poprečnega dnevnega izdelovanja alkohola k površini zemljišča z žganjarno zvezane kmetije ozirati le tedaj, če niso oddaljena od gospodarskih poslopij (hlevov, skednov) več kakor 8 kilometrov in če razdalja od žganjarne pri njivah ne znaša več kakor 8 kilometrov, pri travnikih in pri ne v isti katastrski občini kakor žganjarna ležečih pašnikih ne več kot 10 kilometrov. Ako bi se nahajala na vkup držečih se zemljiščih, katera obdeluje eden in isti podjetnik, gospodarska poslopja (pristave, gospodarski dvori) na več krajih, tedaj to ne ovira, da bi se ne smelo smatrati celo površje zemljišča pripadajočim k eni in isti kmetiji. Razdaljo je zmeriti po daljavi najkrajšega pota za vozove oziroma za gonjo od uvoznih vrat gospodarskega poslopja, odnosno žganjarne do dotičnih zemljišč. Za zadružne žganjarne ne velja zgornja zahteva gledé razdalje med zemljišči in žganjar-nami. 2. Ge je podjetnik žganjarne od podjetnika kmetijstva različna oseba in če on ne oddaje žga-njarskih ostankov za živinsko krmo kmetiji, ki je v zvezi z žganjarno, ampak krmi s temi ostanki za se ali pa za druge pitano živino in oddaje le gnojivo od te pitane živine kmetiji, ki je v zvezi z žganjarno, ne sme znašati razdalja za pitano živino določenih hlevov od žganjarne več kakor 8 kilometrov. 3. Če je cela kmetija, katere zveza z žganjarno je podlaga zahtevi, da se uvrsti žganjarna med kmetijske žganjarne, predmet zakupa, tedaj zadošča samo na dotično obratno dobo glaseča se najemna doba, če je a) žganjarna radi zveze z v najem vzeto kmetijo že za neposredno predidočo obratno dobo uživala bonifikacijo in če se h) po zakupni pogodbi najemniku prepusti tudi žetev na kmetiji, ki daje izdelovalne tvarine za žganjarno v dotični obratni dobi, torej n. pr. če gre za obratno dobo 1899/1900, žetev leta 1899. Ista zakupna doba zadošča, če je žganjarna predmet zakupa. V vseh drugih slučajih zakupa mora zakupna pogodba obsegati najmanj dve zaporedni leti, med tema tudi dobo, za katero se zahteva bonifikacija. 4. če kmetijsko smatrajoče se žganjarne in kmetije ne opravlja oziroma obdeluje ena in ista oseba, mora obstajati med podjetnikom kmetijstva in podjetnikom žganjarne za čas dotične dobe, v kateri se izdeluje žganje, pravno razmerje, vsled kojega je zavezan podjetnik kmetije dajati žganjarni tvarine za izdelovanje žganja, n. pr. krompir, izključno ali vsaj večinoma iz žetve omenjene kmetije, temu nasproti pa podjetnik žganjarne isti kmetiji prepuščati pri nacejanju žganja dobljene ostanke za živinsko krmo, ali vsaj gnojivo od pitane živine, za katero porablja ostanke, bodisi da krmi živino za se ali pa za druge. Pri zadružnih žganjarnah je to pravno razmerje med žganjarno, ki jo obratuje zadruga, in posameznimi zadružniki, ki se pečajo s kmetovanjem, izraziti v zadružni pogodbi. IV. Zglasitev zahteve za uvrstitev med kmetijske žganjarne. 1. Za uvrstitev žganjarne med kmetijske žganjarne je, če gre le za pridobljenje bonilikacije in ne tudi za porazdelitev množine alkohola, ki se ima po nižjem postavku potroŠnine napraviti, za kar so uredbe zadevnega zakona o kontingentovanju merodajne, najkasneje štiri tedne pred otvoritvijo delovršbe v dotični obratni dobi pismeno prositi pri finančnem oblaslvu prve stopinje. 2. S tem, da se je začelo v žganjarni delali, predno je potekel za izposlovanje bonifikacije določeni štiritedenski zglasilni rok, se še ne izgubi pravice do bonifikacije, vender se dovoli bonifikacija v tem slučaju samo za ono količino alkohola, katera se je izdelala začenši z dnem, v katerem se je izdalo uradno obvestilo o uvrstitvi žganjarne med kmetijske žganjarne, odnosno začenši z dnem, ki sledi štiritedenski dobi po oddani zglasitvi. 3. Zglasitev zahteve za uvrščenje med kmetijske žganjarne mora obsegati: a) kraj in hišno številko žganjarne; b) ime lastnika in podjetnika iste; c) določno označenje kmetije, s katero je žganjarna, za kojo se zahteva bonifikacija, v zvezi; d) ime podjetnika te kmetije in e) njenega lastnika, če pa v kmetiji združenih zemlijšč nima eden in isti lastnik, imena lastnikov posameznih zemljišč; f) mero površja zemljišč (njiv, travnikov in pašnikov), vsako posebej in pa skupaj; g) kakovost tvarin, katere se bodo, kakor je pričakovati, v žganjarni podelovale; h) naznanilo, od kod se nameravajo dobivati te tvarine ; i) napoved, ali so živinski hlevi pri kmetiji ali pri žganjarni toli prostorni, da je možno spraviti vanje za vsak hektoliter drozge, ki se odpravi na dan, vsaj po jedno goved (vola, bika, kravo) ali vsaj po 10 svinj ali ovac; k) v slučaju, da ne opravlja, oziroma obdeluje žganjarne in s to združene kmetije ena in ista oseba, naznanilo pogodbenih razmer med podjetnikom žganjarne in podjetnikom kmetijstva glede tvarin za izdelovanje žganja, kakor tudi gledé žganjarskih ostankov, odnosno gnojiva od s temi ostanki na svoj ali tuj račun pitane živine. Gledé kmetijske žganjarne, ki jo opravlja zadruga, se morajo v zglasili! napovedati pod lit. c, d, e in f navedeni podatki tudi gledé posameznih kmetij, katere obdelujejo zadružniki. Y. Dokaz pravice do uvrstitve med kmetijske žganjarne. Zglasilo se mora opremiti: a) Z izlečki iz zemljiške knjige v dokaz lastninskih razmer žganjarne in s to združene kmetije, odnosno pri zadružni žganjarni, s to združenih kmetij zadružnikov. Ako žganjarna ni vpisana v zemljiški knjigi, zadošča potrdilo občinskega pred-stojništva o lastninskih razmerah žganjarne. b) S katastrskimi izlečki o v isto kmetijo združenih zemljiščih, če ni razvidna mera površja v izlečkih iz zemljiške knjige, ali če ni razvidno, so li njive, travniki ali pašniki. Te katastrske izlečke, istotako izlečke iz zemljiške knjige (a) se smejo tudi za nadaljnje obratne dobe smatrali za veljavne, če je na njih dotieno sodišče, odnosno davčni urad potrdil, da se ni nič spremenilo na prvotnih v njih navedenih podatkih. Pri zadružni žganjarni se mora raztegniti ta dokaz na kmetije vseh zadružnikov. c) S potrdilom občinskega predslojništva, da je žganjarna zvezana z določeno kmetijo, odnosno s posameznimi kmetijami zadružnikov tako, da aa) žganjarna dobiva tvarine za napravo žganja izključno ali vsaj po največ iz pridelkov na zemljiščih kmetije, odnosno kmetij, ki jih obdelujejo zadružniki, in da bb) temu nasproti oddaja žganjarna ž njo zvezani kmetiji ostanke, ki jih dobiva pri izdelovanju žganja, kot krmo za živino ali vsaj gnojivo od s temi ostanki na svoj ali pa na tuj račun pitane živine. Ako sta podjetnik žganjarne in podjetnik z isto združenega kmetijstva različni osebi, nadomesti se potrdilo o okolnosti bb z med obema podjetniko- ma obstoječimi pogodbenimi določili (odstavek IV, št. 3, lit. k) gledé žga-njarskih ostankov, oziroma gnojiva. Pri zadružnih žganjarnah mora o zvezi zadružne žganjarne s pozamez-nimi zadružnimi kmetijami pojasnilo dati zadružna pogodba. d) V slučajih, zaznamenovanih v odst. Ill, št. 1 in 2 s potrdilom občinskega predstojništva o razdalji med zemljišči in gospodarskimi poslopji, zemljišči in žganjarno, odnosno hlevi in žga-njarno. e) Z verodostojnim dokazom o obsežnosti hlevov. f) V dokaz vseh drugih morebitnih zakupnih razmerij, ki pridejo v poštev, z dotičnimi pogodbami, katerih podpisi morajo biti legali-zovani, bodisi v izvirniku, bodisi v poverjenem prepisu. Finančna deželna oblastva se pooblaščajo, da začasno ne zahtevajo v pojedinih, posebnega ozira vrednih slučajih poverila podpisov, ako se stranka pravomočno zaveže, da vpošlje naknadno poverilo najkasneje tekom treh mesecev, in da se sicer odpové vsaki bonifikaciji. Ako se podjetnik kmetijstva ne bavi sam z žganjarno, potem mora dati pogodba, ki se je sklenila med njim in podjetnikom žganjarne . popolno pojasnilo, da dobiva žganjarna snovi za narejanje žganja zgolj ali vsaj večinoma iz létine dotične kmetije, da pa temu nasproti žganjarna oddaja isti kmetiji iz narejanja žganja dobljene ostanke kot krmo za živino, ali vsaj gnojivo od s temi ostanki na svoj ali pa na tuj račun pitane živine. g) Z zadružno pogodbo, ako gre za žganjarno kake zadruge. V onih upravnih okrajih, v katerih se nahajajo posebna, iz občinske zveze izločena graščinska ozemlja, morejo se dobiti potrdila, ki so predpisana v pridobitev pravice do bonifikacije, in ki jih sicer daje občinsko prod-slojništvo, za žganjarne na takih ozemljih, pri dotičnem okrajnem glavarstvu. VI. Rešitev zglasitve glede zahteve za uvrstitev med kmetijske žganjarne. 1. Ako se je zglasitev, opremljena z vsemi predpisanimi dokazi pravočasno vložila in so dani vsi pogoji, da se žganjarna kot kmetijska pripozna, uvrstvi se ista med kmetijske žganjarne, ter se dovoli po §. 7 zakona pripustna ugodnost za dotično obratno dobo. 2. Ako pa zglasitev z vsemi predpisanimi prilogami ni opremljena, ali če so iste pomanjkljive, se ne ozira nânjo in se vrne prosilcu. Finančno oblastvo prve stopinje ima dolžnost, da reši vsako zglasitev brez odmora, in v slučaju, da se na prošnjo ni oziralo, stranki od točke do točke naznani razloge, zakaj se je prošnja odklonila. Ako prosilec tekom štirih tednov, ko je bil o pomanjkljivosti prijave obveščen, to pomanjlkljivost poravna, rešiti ima finančno oblastvo prve stopinje zopetno prošnjo v lastnem področju. VII. Kedaj se odvzame ugodnost za kmetijske žganjarne. Ako se naknadno pokaže, da v §. 7, št. 2, lit. a zakona določenega pogoja za uvrstitev žganjarne med kmetijske žganjarne že iz početka ni bilo ali pa, da ga je žganjarna pozneje izgubila, ali ako se je med narejno dobo prekoračila maksimalna množina pridelovanja na dan, ki je predpisana v §. 7, št. 2, lit. b zakona, in bodisi tudi le v eni mesečni napoved-beni dobi, ali ako se slednjič pri izdelovanju ni držalo v §. 7, št. 2, lit. c določene meje za maksimalno množino izdelovanja, tedaj se, neodvisno od postavne kazni (§. 93 zakona) izreče, da se je izgubila dovoljena ugodnost. Žganjarna je v takem slučaju primorana prejeto bonifikacijo vrniti državnemu zakladu, Finančni organi, ki imajo nadzorovati obdačbo žganja, so dolžni paziti na to, ima li žganjarna vse pogoje, da se sme uvrstiti med kmetijske. §• 4- (K §. 12 zakona.) S odelo vanje želežničnih in parnoplov- stvenih podjetij. Želežnične in parnoplovstvene postaje, ki so najbližje potrošnini zavezanim tvoriliščem .žganja, odnosno kakemu svobodnemu skladu za žganje, ali kakšni kot svobodni sklad priznani čistilnici za žganje, in ki jih oznameni finančno oblastvo prve stopinje, imajo voditi poseben izkaz o vseh, njim izročenih pošiljatvah žganja po pridejanem obrazcu št. IV, v kateri je zapisati vsaka posamezna po-šiljatev, kakor sc je izročila za odpravo. Izkaz je zaključiti mesečno in vposlati najkasneje do 10. sledečega meseca finančnemu ob-lastvu prve stopinje, v čegar okraju je želežnična ali parnoplovstvena postaja. Tiskovine za take izkaze dobe dotične želežnične in parnoplovstvene postaje na zahtevanje pri finančnih oblastvih brezplačno. §. 5. (K §§. 22 in 23 zakona.) Naznanila gledé destilovalnih priprav. Dolž-nožti podjetnikov, ki imajo namen opustiti žganjarjenje, in ravnanje z obstoječo zalogo. Naznanila, ki se imajo vsled §. 22 zakona vložiti, je oddati pri onem oddelku finančne straže, v čegar okolišu ima imetnik, odnosno izdelovatelj destilovalnih priprav svoje bivališče. Naznanilo o dobavi destilovalne priprave obsegati mora poleg imetnikovega imena, opravila in bivališča tudi ime in bivališče onega, od kogar se je dobila destilovalna priprava. Naznanilo o popolni opustitvi žganjarjenja ima izročiti podjetnik žganjarne ali njegov namestnik pismeno v dvojnem izdatku dotičnemu finančnemu organu, ki ima nadzorovati podjetje. Eden izvod, na katerem se je izročitev naznanila potrdila, se vrne podjetniku. Drugi izvod pa je vposlati finančnemu oblastvu prve stopinje. Zaloge potrošnini zavezanega' žganja ovedeti je z ozirom na njih množino, kakor tudi z ozirom na na njih alkoholovitost. Za postopanje v obče, kakor tudi gledé pri tem nasproti računskemu zaključku nastalih primanj-kljejev in prebitkov, so merodajna določila §. 72 zakona in §. 26 tega izvršilnega predpisa. Ako hoče podjetnik potrošnino za tedaj obstoječo množino alkohola, ko se je žganjarjenje vstavilo, plačati deloma, ali vso takoj v gotovini, ali pa, da se mu ta prišteje k dovoljenemu davku na počak, priskrbi naj si poprej pri pristojnem pobiral nem uradu davčno boleto, odnosno boleto za počak. Se le na podlagi te bolete se more dotična množina alkohola prepustiti podjetniku na prosto razpolago. Istočasno ima finančni organ to naznaniti dotičnemu pobiralndmu uradu. Množine alkohola, za katere se potrošnina ni takoj v gotovini plačala, odnosno ni pustila na počak, deti je pod varno uradno zaporo do tlej, da se ista plača, ah da se počak dovoli, odnosno, da se njih odprava pod vezjo potrošnine izvrši, ako slednjo dopuščajo zakoniti pogoji. Podjetnik pa za te množine tudi lahko položi varščino, enako pripadajoči potrošnini. V tem slučaju uradne zapore ni treba in se zaloge podjetniku prepuste brez nje. V V tisti meri, v kteri se je plačala potrošnina, odnosno izvršila odprava v kak svoboden sklad ali izvršil izvoz preko carinske črte ali odprava v kako drugo, davščine prosto uporabo, postane tudi položena varščina zopet prosta. g. 6. (K §§. 25 in 27 zakona.) Izposojevanje žgalnih priprav. Izposojevanje žgalnih priprav v svrho narejanja žganja je dopustno pod pogojem, da imetnik žgalne priprave v zmislu §. 25 zakona prej ustmeno ali pismeno naznani namerovani prenos iste finančnemu organu (oddelku finančne straže), ki ima nadzorovati žganjarnol, in da dobi o tem naznanilu uradno potrdilo. K dotični žgalni pripravi pripadajoči izvidni pregled je zajedno vročiti onemu, ki si je izposodil žgalno pripravo. Kdor hoče rabiti izposojeno si žgalno pripravo, mora izpolniti sploh vse dolžnosti, ki so po davčnem zakonu za žganje predpisane žganjarju. §• 7. (K §. 32 zakona.) Posebne odredbe gledé žganjaren, ki iz-vzemši škrobno moko, uporabljajo močnate tvarine. Podjetniki v §. 32, I zakona oznamenjenih žganjaren se morajo istočasno z v §. 4-4 zakona predpisanim naznanilom o vršbi izkazati tudi s potrdilom občinskega predstojništva, da so v istini po-ljedeljci, da imajo, odnosno, da oskrbujejo v kraju pridelovanja žganja le eno žganjarno, potem, da in koliko živine imajo rediti. Ako se le nedozorelo ali pa izprijeno žito lastnega pridelka misli uporabljati, mora se, predno se je začelo vsakokratno žganjarjenje, predložiti še nadaljnje potrdilo, da so žito, ki se hoče porabiti, v istini nedozorelo pridelali, oziroma, da je isto izprijeno. V dotičnem potrdilu je naznačiti tudi množino nedozorelega odnosno izprijenega žita. Gledé razmerja med dobljenimi ostanki in številom živine, velja, da odpade na en hektoliter drozge, ki se jo skuha na dan, najmanj po ena goved, ali po deset svinj ali ovac. Neposredno kurjenje v zmislu §. 32, I, lit. c) zakona ne obstoji, ako se grejenje kotla vrši z ogretim zrakom ali z vodo. Ker se sme kotel napolniti le, če se sname njegova kapa, ni dopustno, da se kotel opremi s pipami, ali z drugimi odprtinami, odnosno s pripravami, ki bi bile morda prikladne, da se omogoči kaka drugačna polnitev kotla. Kot mere, katere kurilna plat kotla v razmerju k polnilnemu prostoru ne sme presegati, velja, da največji kotlov premer ne sme presegati njegove višine, to je, razdalje med najnižjo točko dna in gornjim robom kotla. Pri višini kotla se ne upošteva nastavek (vrat), ako ta ni višji kakor 10 centimetrov in njegov premer ne presega polovice največjega kotlovega premera. Ako ima kotel nad sto litrov prostornine, teda^ se ni samo natanko držati zgoraj določene mere kurilne plati, ampak ne sme vrhu tega tudi maksimum kurilne plati presegati 25 štirjaških centimetrov za vsak liter kotlove prostornine, tako da k večjemu en del kotla, ki odgovarja temu razmerju, neposredno pride v doliko s plamenom in ognjenimi plini. (Slovonlsch. 93 Da so izračuni ta maksimalna plat, treba samo pomnožiti prostornino kotla, ki se jo dobi z vlivanjem vode v litrih, z največjo za en liter pripustno mero kurilne plati. Ako se od dobljene največje mere kurilne plati odšteje kotlovo dno, potem je ta ostanek pripustna količina stranskih ploskev kotla, kojega višina, ki jo je tudi še prej izračuniti, pové, kako visoko smejo segati plamen in ognjeni plini ob stranski steni kotla. Umevno je, da bo računanje po obliki kotla različno. Ako vzamemo, da ima kotel obliko pravilnega, z ravnim dnom zaprtega cilindra, da prostornina znaša 198 litrov, premor 62 centimetrov, polumer (radij) torej 31 centimetrov, in višina 66 centimetrov, potem znaša pripustna največja kurilna površina 198x25 = 4950 štirjaških centimetrov. Ravna krožna ploskev kotla bi se izračunila po formuli: r 2 ~ (r — radij, ir = Ludoifovo število 3-14) na 31x31x3"14rz = 3017-5 štirjaških centimetrov. Ako se dobljena količina ploskve dna odšteje od pripustne največje kurilne površine, (4950—3017-5), preostane površje obline 1932-5 štirjaških centimetrov, katere o višina se lahko izračuni po formuli : v — ——----- a V 7T* pri čemer je pod „ o 1932-5 v — umeti površino obline, tako-le: : 9'9 centimetrov. Kotel (31 +31) X 314 bi moral biti torej najmanj toli globoko vzidan, da dosegajo plamen in ognjeni plini njegovo stransko ploskev neposredno le do 9-9 centimetrov višine. V težjih slučajih naj se praša strokovnjaka za mnenje. Ako je ugotoviti prostornino kotla s pomočjo vlivanja vode, naj se poprej odstrani mešalna priprava, ko bi katera utegnila biti notri. Tudi se ne sme v žganjarnah, zaznamenovanih v §. 32, I zakona z ozirom na določbe §. 42 zakona prenesti v vrvežniku napravljene drozge, predno se dene v kotel, v drugi vrvežnik, in se smejo za prenos drozge iz vrvežnikov na žgalno pripravo uporabljati le korci, katerih prostornina se je pri dopustni prostornini vrvežnikov v žga-njami vpošlela. K vrvežnikom za umetne droži, omenjenim v S- 42, št. 4 zakona je prištevati v takih žganjarnah tudi vrvežnike za sladko drozgo. §. 8- I. V obče. 1. Vsak podjetnik žganjarne. ki hoče davščino od žganja v mejah zakonitega privoljenja po pogo-dilvi plačati, mora ustno ali pismeno, najkasneje 14 dnij, če pa podeluje močnate snovi 4 tedne pred pričetkom za narejanje žganja določene dobe pri onem oddelku finančne straže, v čegar okolišu se nahaja njegova žganjarna, prijaviti: aj svoje ime in bivališče; b) kraj in hišno številko poslopja, v katerem se ima vršiti narejanje žganja; c) prostor, ki je namenjen za narejanje žganja; d) kakovost žgalne priprave, prostornino kotla in okolnost, je-li žgalna priprava uradno že zazna-menovana. Zgoraj navedeni rok 14 dnij, odnosno 4 tednov za prijavo finančno oblastvo prve stopinje z ozirom na posebne razmere lahko skrči. 2. Na podlagi prijave, omenjene pod št. 1, se ové količina in kakovost žgalnih priprav in prostornina kotla in potem uradno zaznainenujejo žgalne priprave. Ob enem se uradno ugotovi, ali spada žganjarna med one žganjarne, ki se jim sme pripustiti, da plačujejo davščino od žganja po pogoditvi. Izid tega uradovanja se označi v izvidnem razpregledu in ga ima podpisati podjetnik žganjarne ali njegov pooblaščenec. Ge pa prvi, odnosno drugi ni vešč pisanju, ga imata podpisati dve nepristranski priči Ako se je ovedela prostornina, kakor tudi uradno zaznamenovale žgalne priprave itak še le v zadnjih treh letih, in se za časa pogoditve nič ne izpremeni, se sme opustiti vnovično spisovanje izvida. 3. Potem se odmeri pogoditveni pavšal po spodaj natančneje naznačenem načinu po bistvu pogoditve. (K §. 34 zakona.) Pogoditev. 4. Pogoditve se pripuščajo le pod pogojem, da se Za dopustno pogoditveno odmero in plačevanje davščine od narejanja žganja se odredi sledeče; a) ne bode uporabljalo v dobi pogoditve bodisi več, bodisi drugih žgalnih priprav, kakor onih. ki so sc gledč pogoditve prijavile in upoštevale, da se ne bodo podelovale nobene druge, kakor one snovi, ki so se prijavile, in ki so zakonito pripuščene za pogoditev gledé davka na žganje, in da se žganjarje sploh ne bode raztezalo preko pogoditvenih podlag, dalje, da je bj finančnim oblastvom in finančnim organom na prosto voljo dano, kolikorkrat se jim zdi umestno, vršiti pregled in preiskave, držeč se dotičnih predpisov, in rabo žgalne priprave onemogočiti po preteku v pogoditvi obsežene obratne dobe na način, ki ne izključuje rabe kotla v druge namene. 5. Odstopek od pogoditvenih podlag se kaznuje, ako isti omogočuje narejanje žganja v množinah, ki presegajo katero teh podlag, kot doho-darstvena prikrajšba po razmerju možnega večjega narejanja. Ako je odstopek tak, da je vsled njega žga-njarna izstopila izmed onih žganjarn, katere se smejo pripuščati k pogoditvi, je postopati po pavšalovanje narejnine zadevajočih kazenskih določilih zakona. V slednjem slučaju preneha tudi pogoditvena pogodba, dočim ima v drugih slučajih odstopka od pogoditvene podlage finančno oblastvo prve stopinje pravico razveljaviti ali vzdržati pogoditveno pogodbo. 6. Dogovorjeni pogoditveni znesek je vplačati, v kolikor se v naslednjem ne določa kaj drugega, pred pričetkom za narejanje žganja določene dobe pri za prejem označenem uradu proti prejemnemu potrdilu. Obsega ta doba dva ali več mesecev, tedaj je vplačati ta znesek v ravno tolikih enakih pona-prejšuih mesečnih obrokih, ako podjetnik žganjarne ne poravna raje vsega pogoditvenega zneska na enkrat naprej. Ako se pravočasno ne plača, more vodja pri-glednega okraja finančne straže proti naznanilu na finančno oblastvo prve stopinje projaviti pogoditveno pogodbo kot razveljavljeno. 7. Med pogoditveno dobo nastala slučajna okolnost, ki povzročuje zmanjšanje v pogoditvi obseženega narejanja žganja, ne spremeni ničesar na določilih pogoditvene pogodbe. Ako pa to narejanje žganja onemogoči nepričakovan in neizogiben slučaj za vso, za narejanje žganja določeno dobo, se povrne oziroma odpiše na lo dobo pripadajoči pogoditveni iznos pod pogojem, da se nastala ovira še pred pričetkom te dobe pismeno naznani finančnemu oblastvu prve stopinje. 8. O vsaki pogoditvi je napraviti koleka prost zapisnik v dveh izvodih, kateri naj obsega : a) zaznambo oseb, s katerimi (posamezno ali vkupno) se sklepa pogoditev, in podlage pogoditve ; bj dogovorjeni pogoditveni znesek; cj pod št. 4, 5, 6 in 7 navedena določila. Pravico, pogoditev odobriti ima finančno oblastvo pre stopinje. Eden z odobrilnim pristavkom opremljen izvod pogoditvenega zapisnika, ki namestuje pogodbo, je izročiti podjetniku žganjarne in pri pogoditvah, sklenjenih po občinah, občinskemu predstojništvu. II. Posobna določila za pogoditve z žganjar-nami, kojih podjetniki so zajedno pivovarji (§. 34, št. 1 zakona). 1. Vsak pivovar, ki uporablja samo odpadke lastnega pivovarjenja (izvzemši pokvarjeno pivo) za narejanje žganja in se hoče gledé narejnine pogoditi, ima naznaniti poleg v oddelku I, št. 1, lit. a), b), c) in d) označenih podatkov, tudi število in prostornino posod za drozgo in pa okolnost, če so te posode že uradno zaznamovane, pismeno onemu oddelku finančne straže, ki nadzoruje pivovarno in žganjarno. 2. Na podlagi tega naznanila (št. 1) se napravi uradni izvid po odredbah, navedenih pod I, št. 2. 3. Pogoditveni pavšalni znesek je določiti po obsegu pivovarjenja in sicer takö, da se za odpadke od vsakih 100 hektolitrov po podjetniku žganjarne med pogoditveno dobo zvarjenega lastnega piva obdači primeren dobitek alkohola, vendar nikdar manj kot 30 hektolitrskih stopinj (litrov alkohola) z 70 vinarji za vsako stopinjo. 4. Pogoditveni pavšalni znesek ima vplačati podjetnik pivovarne in žganjarne takoj pri prijavi vsake v pogoditveno dobo spadajoče kuhe po razmerju prijavljene množine pivne začimbe pri onem uradu, pri katerem je plačevati davek od piva, in toraj ta znesek, sklicujé se na pogoditveno pogodbo, tudi v omenjeni prijavi navesti v opombi. 5. Pogoditvena pogodba se sklepa z obojestranskim pridržkom, da se sme ista vsak čas odpovedati, za dobo treh let. Odpovedati se mora pismeno. Mesec dnij po odpovedi preneha pogoditvena pogodba. 6. Iz katerega koli vzroka nastala omejitev uporabe odpadkov od pivovarjenja za narejanje žganja ne spremeni ničesar na določilih pogoditvene pogodbe. Ako pa kaka nepričakovana in neizogibna ovira onemogoči narejanje žganja za najmanj jeden mesec, se dovoli, če se je ta zadržek delovršbe naznanil pismeno onemu oddelku finančne straže, ki nadzoruje pivovarno in žganjarno in se odpadki od pivovarstva morda pozneje ne porabijo za narejanje žganja, temveč v istini za kaj drugega, za poistinjeno dobo tega zadržka oprostitev od pogoditvenega pavšala. III. Posebna določila o pogoditvah z zemljišč-nimi posestniki, ki v žganje podelujejo ovočje (sadje) lastnega pridelka, vinske tropine ali droži iz lastnega branja, jagode, korenine in druge samorasle sadeže (§. 34, št. 2 zakona). 1. Pogoditev te vrste se more skleniti s p o sameznimi podjetniki takih žganjarn, ali skupno z vsemi v jedni občini bivajočimi podjetniki ali za slednje tudi z občino samo. 2. Pogoditveno dobo je določiti takö, da obsega ista le oni del leta, v katerem se bode narejanje žganja v istini izvrševalo. Vsled tega je skleniti, ako se ima narejanje žganja vršiti v različnih med seboj ločenih dobah, za vsako dobo posebno pogoditev. 3. Podjetnik žganjarne, ki hoče plačati davščino od žganja v mejah zakonite dovolitve po pogoditvi, ima poleg v oddelku I pod št. 1 navedenih podatkov naznaniti tudi: a) dobo, v kateri se bode izvrševalo narejanje žganja, in by vrsto za narejanje žganja namenjenih snovij, kakor tudi količino istih, in sicer, to v hektolitrih. Ako ima podjetnik žganjarne v eni in isti žganjarni več nego dve žgalni pripravi v §. 32, I, lit. c zakona označene vrste, ne izklučuje pogoditve, če rabi podjetnik le dve žgalni pripravi, omenjeni v navedeni zakoniti določbi, in je vsaka druga žgalna priprava, katero poseduje, pod varno uradno zaporo. Rabi podjetnik samo eno, zgoraj omenjeno navadno žgalno pripravo, tedaj sme imeti kotel iste sam zase 4 hektolitre prostornine. 4. Zgornja naredba (št. 3) velja tudi za slučaj, da se ima skleniti pogoditev skupno z žganjarji ene občine. Tudi je navesti, da se hoče došeči skupna pogoditev. 5. Za narejanje žganja določeno dobo je naznaniti po dnevih; pri tem je navesti dan začetka in zaključka. Ta doba pa ne sme presegati časa, kateri se potrebuje, da se predela napovedana množina in vrsta za narejanje žganja namenjenih snovij z ozirom na velikost in kakovost žgalne priprave, odnosno dveh žgalnih priprav in pa z ozirom na v dotičnem kraju običajno delovršbo. Pri pogoditvah po občinah se jemljo v poštev vse v pogoditev spadajoče žgalne priprave v občini po velikosti in kakovosti. 6. Na podlagi pod št. 3 omenjenega naznanila se ne določi samo velikost in kakovost žgalnih priprav in prostornina kotla, temveč tudi to, ali ne presega kurilna plat istega predpisanega obsega (§. 7 tega izvršilnega predpisa). 7. Pogoditvena obravnava naj se zaključi šele tedaj, kadar se more naznanilo gledé količine za narejanje žganja namenjenih snovij nadzorovati ali po neposredni določitvi istih ali pa vsaj po zanesljivih stvarnih znamenjih n. pr. pri vinskih tropinah po vinski letini. 8. V svrlio uradne odmere pogoditvenega pavšala je množiti naslednje postavke med seboj: a) žgalni pripravi, oziroma žgalnim pripravam kakor tudi v dotičem kraju običajni delovršbi primerno množino snovij, katere je z ozirom na kakovost istih možno v enem dnevu predelati ; bj na 1 hektoliter snovij pripadajoči dobitek alkohola v hektolitrskih stopinjah po lOOdel-nem alkoholom etru; c) število dnij za kuhanje žganja; dj davčni postavek 70 vinarjev za vsako hekto-litrsko stopinjo alkohola. Pri določitvi množine snovij se more ozirati na okolnost, da se bode žgalna priprava polnila tudi z nango. Nasprotno pa se mora pri odmeri pogodit-venega pavšala ozir jemati na one dni, v katerih se na žgalni pripravi kuha nanga. 9. Onim podjedDikom malih kmetijskih žga-njarn za predelavanje vinskih tropin, ki uporabljajo le vinske tropine iz lastne trgatve za narejanje žganja, more na prošnjo dovoliti finančno deželno oblastvo pogodilev izjemoma tudi tedaj, če imajo žgalne priprave poleg v §. 32, 1 zakona navedenih delov tudi še kotel za nango in ne več kot dvoje deflegma-cijskih krožnikov, in ako prostornina kotlov skupaj 3 hektolitrov ne presega. Ob sebi je umevno, da je jemati pri določevanju pogoditvenega pavšala višjo storitveno zmožnost takih žgalnih priprav v poštev. IV. Posebna določila o pogoditvah z žganjar-nami, ki spadajo pod III, in kojih podjetniki podelujejo vinske tropine iz lastnega branj a. 1. Onim podjetnikom, ki uporabljajo vinske tropine lastne trgatve tako, kakor so jim po odcejanju novega vina na razpolago, za narejanje žganja in nočejo skleniti pogoditve na podlagi pod III lega paragrafa obseženih določil, se more dovoliti olajšava na ta način, da se dopusti jedna sama pogoditev tudi za več med seboj ločenih dob proti temu, da se smejo za narejanje žganja določene dobe po potrebi naznanjati. Vendar ne smé nobena teh dob, izvzemši zadnjo, obsegati manj kakor dva dni; poslednja se smé omejiti na jeden dan. Za čas dclovršbcnega prenehanja med posameznimi dobami se dene žgalna priprava iz porabe. Skupno dobo, v katero spadajo ta posamezna razdobja, ima določiti finančno deželno oblastvo z ozirom na čas, v katerem se navadno vrši precejanje novega vina. 2. Ti podjetniki (1) morajo naznaniti v predpisanem naznanilu poleg v oddelku I pod št. 1 in oddelku 111 pod št. 3, lit. b) omenjenih podatkov tudi to, ali bodo žgali samo od 6. ure zjutraj do 6. ure zvečer ali pa nepretrgoma 24 ur, t. j. po dnevi in po noči. 3. Podjetnikom, označenim pod 1, je odmeriti pogoditveni pavšal le za dovoljene posamezne dobe in z ozirom na to, ali bodo isti žgali le od 6. ure zjutraj do 6. ure zvečer ali pa po dnevi in po noči, t. j. nepretrgama 24 ur na dan. 4. Vsako dobo, v kateri se bode tekom pogoditvenega časa (1) žgalo, ima naznaniti podjetnik 24 ur poprej pismeno ali ustno oddelku finančne straže, kateremu je-žganjama gledé nadzorovanja odkazana. Vsako tako prijavo ima vpisati finančni organ v k pogoditveni pogodbi spadajočo prijavno polo. V to svrho ima predložiti stranka vsakokrat prijavno polo finančnemu organu. Poraba žgalne priprave se smatra, ako se ista ni poprej prijavila in zabeležila v prijavni poli, kot dohodarstvrna prikrajšba. 5. Pavšalni znesek, ki se je določil za vsakokratno prijavljeno dobo, v kateri se hoče žgati, je vplačati, ako se nahajata za prejem določeni organ in dotični oddelek finančne straže, kateremu je predložiti prijavo, v enem in istem kraju, zajedno z vsakokratno prijavo; v drugih slučajih se more vplačati pripadajoči pogoditveni znesek pri dotič-nem prejemnem uradu naknadno toda najkasneje v osmih dneh po sklepu meseca, v katerem je bil ta znesek predpisan. Ako se je podjetnik odločil, da plača naknadno, mora naznaniti to pri vsaki prijavi finančnemu organu, kateri ima to okolnost v prijavni poli zabeležiti in zajedno dotični prejemni organ o prijavi obvestiti. Prejemnega organa dolžnost je, da pravočasno vplačilo nadzoruje eventualno opuščeno vplačilo naznani finančnemu oblaslvu prve stopinje, katero odredi iztirjanje, ako treba izvršilnim potom, poleg tega pa tudi lahko pogoditveno pogodbo radi opuščenega pravočasnega vplačila projavi kot razveljavljeno. V. Posebna določila o pogoditvah z žganjar-nami, katere podelujejo močnate snovi (§. 34, št. 3 zakona). 1. Pogoditev pri uporabi močnatih snovij, izvzcmši škrobno moko, se more sklenili le s posameznimi kmetovalci, kateri imajo ali opravljajo v enem in istem kraju samo eno žganjarno. 2. Pogoditveno dobo je določiti takö, da ne presega šestmesečne delovršbe žganjarne, ki se prične v mesecih september, oktober ali november. V slučaju, da se ima delovršba žganjarne pričeti še pozneje kakor v mesecu novembru, se šteje ta doba od meseca novembra nadalje. 3. Kmetovalec, ki hoče plačati narejnino od podelovanja močnatih snovij po pogoditvi, ima naznaniti ustno ali pismeno poleg v oddelku I pod št. 1 navedenih podatkov tudi število in prostornino vrvež-nikov, kakor tudi posod namenjenih za napravo umetnih drožij in pa okolnost, so li iste že uradno zaznamenovane, oddelku finančne straže, v čegar okolišu se nahaja njegova žganjarna. Gledé vrvežnikov, ki se imajo rabiti, omenja se osobito sledeče: a) vse posode, ki se imajo rabiti, morajo biti uradno zaznamenovane in izmerjene. h) Za napravo in shranitev drozge se ne sme rabiti več kot dveh kadij, kojih skupna prostornina ne smé presegati dvakratne dnevne storitvene zmožnosti žgalne priprave, katera zmožnost se ima določiti po g. 38 zakona. Vendar se smejo v ozira vrednih slučajih dovoliti tri kadi, kojih skupna prostornina ne presega 7‘2 kratne cele kotlove prostornine. c) Drozgo je napravljati, dokler se ne prenese na žgalno pripravo, v istih posodah; ko pa je nehala vreti, jo je prenesti neposredno iz teh posod na žgalno pripravo. d) Ako se napravljajo umetne droži, ne smé nobena v to namenjenih posod presegati desetinke prostornine jednega vrvežnika in vse skupaj ne desetinke skupne prostornine vseh vrvežnikov. 4 4. Podjetnik, ki želi plačati davek od podelovanja močnatih snovij po pogoditvi, ima predložiti zajedno z naznanilom (št. 3) tudi potrdilo občinskega predstojništva v dokaz, da je v istini kmetovalec, dalje da in koliko živine ima rediti, oziroma da bode uporabljal le nedozorelo ali izprijeno žito. Potrdilo je priložiti pogoditvenemu zapisniku. 5. Na podlagi naznanila, omenjenega pod št. 3, se določi prostornina posod za drozgo, kakor tudi morebitnih, za napravo umetnih drožij namenjenih posod in se iste uradno zaznamenujejo, v ostalem pa postopa po določilih oddelka I, št. 2 tega paragrafa. 6. Podjetniki žganjarn imajo, ako nameravajo narejati žganje iz močnatih snovij in davščino po pogoditvi vplačati, označiti zajedno z naznanilom, navedenim pod št. 3, posamezne dobe, v katerih naj se tekom zgoraj omenjenega šestmesečnega časa (št. 2) izvršuje to narejanje. Podjetnikom žganjarn, katerim tega ni moči storiti, je dovoljeno, da naprej le naznanijo, v katerih mesecih in tednih, in katere dni vsakega tedna se bode izvrševalo narejanje žganja (kuhanje drozge). Dovoljeno je tudi, da podjetniki vsakokratno, za narejanje žganja določeno dobo naznanjajo šele od slučaja do slučaja in sicer najmanj 24 ur poprej. Finančni organi, katerim so žganjarne gledé nadzorovanja odkazane, gledati morajo povodom pregledov, vršečih se v žganjarnah, vsakokrat na tö, da se žgalna priprava ne rabi za narejanje žganja v drugih dobah kakor v tistih, ki so se ali naprej naznanile ali pa posamezno prijavile. Da se slednje prepreči, se dene žgalna priprava za čas, za katerega ni prijavljeno narejanje žganja, uradno iz porabe. 7. Pogoditvena obravnava se more zaključiti na ta način, da se a) ali naprej določi pogoditveni znesek, katerega je plačati, za vsako posamezno dobo, v kateri naj se glasom podjetnikovega naznanila tekom šestmesečnega časa nareja žganje, ali pa b) na ta način, da se brez napovedi gotovih delo-vršbenih dnij, v katerih naj se tekom šestmesečnega časa nareja žganje, določi po spodaj (št. 8, lit. a >, b) in d) označenih podlagah za odmero na vsak dan pripadajoči pavšalni znesek. V tem slučaju pa je podjetnik zavezan, prijaviti vsako v tej dobi nameravano kuhanje žganja kakor tudi za to določeno dobo. Vsako tako dobo, katero je 24 ur poprej naznaniti oddelku finančne straže, v čegar okolišu se nahaja žganjarna, je računih po celih dnevih in mora sleherna — izvzeinši zadnjo prej omenjenega šestmesečnega časa — obsegati najmanj dva zaporedna dneva. Vsako tako prijavo vpiše finančni organ v k pogoditveni pogodbi spadajočo prijavno polo. To prijavno polo je torej predložiti pri vsaki prijavi. 8. V svrho uradne odmere pogoditvenega pavšala je množiti naslednje postavke med seboj : a) velikosti žgalne priprave in v dotičnem kraju običajni delovršbi primerno množino drozge, katero je možno v enem dnevu predelati ; b) na 1 hektoliter drozge pripadajoči dobitek alkohola v hektolitrskih stopinjah po 100 delnem alkoholometru; c) število dnij za kuhanje žganja; d) davčni postavek 70 vinarjev za vsako hekto-lilrsko stopinjo alkohola. Gledé upoštevanja polnitve žgalne priprave z nango velja tudi tukaj to, kar je pod oddelkom III, št. 8 odrejeno. 9. Glede vplačila dogovorjenenega pogoditvenega zneska veljajo pod I, št. 6 navedene določbe. Olajšava gledé vplačevanja pogoditvenega zneska, katera se glasom IV, št. 5 dovoljuje podjetnikom žganjarn, ki predelavajo vinske tropine, se more dovoljevati pod istimi pogoji tudi onim podjetnikom žganjarn, kateri nameravano narejanje žganja iz močnatih snovij naznanjajo od slučaja do slučaja (št. 6). 10. Med pogoditveno dobo se ne sme rabiti za drozgo in napravo umetnih drožij nobenih drugih posod kakor tiste, ki so se za pogoditev prijavile in v poštev vzele. §. 9. (K §§. 35, 38 in 39 zakona.) a) Dovoljenje, da se smč množina alkohola določati po dejanskem izdelku. Ako želi podjetnik žganjarne, označene v §. 32, VI zakona, da se množina alkohola določa po dejanskem izdelku na podlagi nakaza priglednega merskega aparata ali z uporabo nabiralnika, ima prositi za to že v naznanilu delovršbe, katero je po §. 44 zakona vložiti, in mora zadostiti tozadevnim odredbam zakona in tega izvršilnega predpisa. Ako se podjetniku žganjarne dovoli ta način določanja, mora ostati pri istem med vso dotično delovršbcno dobo. b) Odmera storitvene zmožnosti. Ako se imajo rabiti žgalne priprave, za katere §. 38 zakona ne določa merila za storitveno zmožnost, ima finančno oblastvo prve stopinje radi tega najpreje odločiti in šele potem, ko je ta odločba postala pravomočna, predložiti razpravo finančnemu ministrstvu. c) Odmera storitvene zmožnosti pri tako-zvani prevlaki. Ako se tropine, zmešane s špiritom preneso na žgalno pripravo (takozvana prevlaka), more odmeriti finančno oblastvo prve stopinje na prošnjo storitveno zmožnost žgalne priprave samo s štirimi petinami v §. 38 zakona ustanovljene mere; pri tem pa se smé tamkaj dovoljena okrožitev uporabiti samo jedenkrat. Potemtakem znaša n. pr. za v §. 38 B št. 1 zakona označeno žgalno pripravo, koje kotel ima 58 litrov prostornine, znižana storitvena zmožnost 4 4 58 X — X 3 X — = lil-36, zaokroženo 5 5 110 litrov. V prošnji je naznaniti množino špirita, ki jo je razmerno pridejati. Vrhu tega je stranka v takem slučaju zavezana v prijavi davkovnega postopka naznaniti vsakokrat množino špirita, kateri je pridejati hektolitru drozge. Vsaka zloraba te ugodnosti ima poleg postavne kazni tudi te posledice, da se odtegne ta ugodnost. §• 10. (K §. 40 zakona.) a) Odpust na dobitku alkohola. Kmetovalci, kateri podelujejo močnate snovi, izvzemši škrobno moko, v žganjarni, omenjeni v §. 32., I zakona in hočejo doseči dvajsetodstotni odpust na dobitku alkohola, imajo tudi tedaj, kadar predelavajo samo nedozorelo ali izprijeno žito lastne žetve izključno le za pičo svoje živine, predložiti potrdilo občinskega predstojništva, da in koliko živine imajo. Gledé razmerja pridobljene piče do števila živine veljajo odredbe §. 7 tega izvršilnega predpisa. Odpust se dovoljuje za ono delovršbo, ki spada v šestmesečni čas, ki se pričenja v mesecih september, oktobor ali november. Ako pa se izda dovoljenje šele po začetku te delovršbe, se računi odpust le od dneva tega dovoljenja nadalje. V slučaju, da se začne delovršba žganjarne še pozneje kakor v mesecu novembru, se šteje omenjeni šestmesečni čas od meseca novembra nadalje. Po preteku te dobe se ne smé nadaljevati delovršba žganjarne. V ostalem je uporabljati vse določbe druzega oddelka tretjega poglavja zakona, in k temu izdano določbo tega izvršilnega predpisa v polnem obsegu tudi na te podjetnike žganjarn. Meriti je na ta način, da se po predpisu preskušena erarična 20 oziroma 50 litrov držeča meroskusna kangla — slednja mora imeti varnostno pločevinasto opravo, oziroma varnostne opore (ukaznik št. 4 ex 1875 za meroskustvo) — tolikokrat do meroskusne znamke napolni z vodo" in voda iz nje tolikokrat v posodo, katero je izmeriti, izlije, da doseže gladina vode v tej posodi vrhni rob tako, da bi morala voda čez teči, če bi se še prilivalo. b) Izjemno znižanje dobitka alkohola pi i podelovanju vinskih tropin. Onim podjetnikom malih kmetijskih žganjarn, ki uporabljajo za narejanje žganja le take vinske tropine iz lastne trgatve, katere imajo vsled tega, da se jim je v svrho narejanja vina za domačo pijačo (Žonto, vino piccolo) prilivala voda, že prav malo alkohola v sebi, more dovoliti finančno oblastvo prve stopinje na prošnjo znižanje po §. 40 lit. c) zakona z 2 stopinjama določenega dobitka alkohola na 1 stopinjo ali na mero med 1 in 2 stopinjama, ako se s potrdilom občinskega pred-stojništva dokaže, da je v občini prilivanje vode vinskim tropinam v svrho narejanja vina za domačo pijačo običajno in da so za narejanje žganja namenjene vinske tropine res iz lastne trgatve. Vsaka zloraba te ugodnosti ima poleg postavne kazni tudi te posledice, da se odtegne ta ugodnost. Pri posodah, katere je z vodo izmeriti, kakor tudi pri vseh drugih posodah določenih v to, da se vanje daje tekočina, je ovedeti glavne premere (dolžino, širino, premer in globino), tako da je vselej lahko preudariti, ali se ni kaj spremenilo, ne da bi bilo treba še enkrat z vodo meriti. Uradna zaznamenovanja so napraviti z oljnato, trajno in živo barvo ali z žigalom in sicei s tekočimi številkami. Pri posodah, kojim je bilo prostornino z vodo ovedeti, je tudi ta prostornina poočiliti na zgoraj navedeni način ali pa s tablico v bližini posode. Žgalne priprave je zaznamenovati z rimskimi, druge priprave za delo pa z arabskimi številkami. Posamezne dele vsake žgalne priprave je označiti s črkami, zaporedoma pa abecednem redu ; tako naj se na primer označita dva kotla jed ne in iste žgalne priprave z I o) in Ib), predgrelnik za drozgo 'i le) itd. Obrazec št. V. §• H- (K §. 44 zakona.) Kako se opravi ovedba v žganjarnah, pav-šaliranih po storitveni zmožnosti žgalne priprave. Na podlagi prijave o delovršbi, kojo je ustno ali pismeno po pridejanem obrazcu št. V podati pri oddelku finančne straže, v čegar okolišu je žga-njarna, odredi vodja priglednega okraja uradno preiskavo žganjarne. Pri tej preiskavi je z vlivanjem vode izmeriti kotle in ako se predelavajo močnate snovi, vrvež-nike ter posode za umetne droži. Posode, katere je izmeriti, morajo biti prazne in morajo stati naravnost po koncu, če ne jih je pa tako postaviti. Izid te ovedbe je vpisati v pregled izvida, katerega podpiše podjetnik žganjarne ali njegov pooblaščenec, dalje voditelj delovršbe in pa dotični finančni organ, po kojem se ima nemudoma predložiti finančnemu oblastvu prve stopinje v pregled in morebitno popolnitev. Ako se pri pregledu, kateri obsegaj tudi kubični izračun prostornin na podlagi ovedenih premer z vodo izmerjenih posod ne pokažejo nobeni spotikljeji ali če so se le-ti že odstranili, določi finančno oblastvo prve stopinje takoj storitveno zmožnost (§. 38 zakona), potrdi pregled izvida in pritisne nanj uradni pečat. Določeno storitveno zmožnost je podjetniku naznaniti z uradno pregledanim in potrjenim pregledom izvida, po en izvod istega pa poslali vodji priglednega okraja in prejemnemu (boletnemu) uradu. §. 12. (K §§. 46 in 47 zakona.) Kako je zglašati davkovni postopek ob na-reji žganja v žganjarnah, pavšaliranih po storitveni zmožnosti žgalne priprave. Za zglasitve o delovršbi v žganjarnah, pavšaliranih po storitveni zmožnosti žgalne priprave se predpisuje obrazec št. VI. Golice zanje se izdajajo podjetnikom proti povračilu napravnih stroškov pri tistih uradih in blagajnah, določenih za pobiranje cesarskih davkov, pri katerih so vložiti zglasitve o delovršbi. Dopuslno je poleg že podane zglasitve o delovršbi prijaviti še eno manj ko 24 ur obsegajočo de-lovršbeno dobo, ki pa se mora neposredno stikati s prijavljeno dobo od najmanj 8 dnij, oziroma 24 ur; to pa le pod tem pogojem, da se uporabljajo narejne snovi iste vrste. Pri taki naknadni prijavi se ne zahteva, da se drži predpisanega prijavnega roka, če je le prijavna boleta že v žganjarni ob pričetku stičnega žgalnega postopka. Če bi se na primer prvotno do enajstih dopoldne prijavljena delovršba z ozirom na preostalo množino narejnih snovij morala previdoma raztegniti do petih popoldne istega dne, vložiti bi bilo dopolnilno prijavo za čas od enajstih dopoldne do petih popoldne. Finančno oblastvo prve stopinje se pooblašča, da sme znižati pri upoštevanja vrednih slučajih najkrajšo žgalno dobo, ki jo je pri predelavanju močnatih snovij prijaviti, do 24 ur. Ako se rabi izposojena žgalna priprava, označiti je v prijavi v razpredelku za opombo, ime, bivališče in hišno številko lastnika. §. 13. (K §. 50 zakona.) Kako je naznanili po nepričakovanem in ne-odvratnem dogodku onemogočeno delo-vršbo. Nepričakovani in neodvratni dogodek, ki obrat žgalne priprave popolnoma onemogoči, je naznaniti oddelku finančne straže, v čegar okrožju je žga-njarna. Istemu oddelku je tudi posebej naznaniti, kedaj se delovršba zopet prične. §. 14. (K §§. 51 in 52 zakona.) Kaj je ukreniti pri uporabi priglednega merskega aparata, odnosno nabiralnika. V §. 32, II in III zakona označenih, potrošnini zavezanih žganjarnah je ovedeti izdelano množino alkohola navadno na podlagi nakazov priglednega merskega aparata; ako pa gre za v §. 32, IV in V označeno, narejnini zavezano žganjarno, določa finančno ministrstvo od slučaja do slučaja, kakor nanesö posebne razmere dotične žganjarne, ali se ima izdelana množina alkohola ovedeti na podlagi nakazov preglednega merskega aparata ali z uporabo nabiralnika. Dosedanji predpisi gledé uredbe in uporabe priglednih žestomerskih aparatov ostanejo tudi še nadalje veljavni. Predno se začne delovršba v žganjarnah, v katerih se oveduje množina alkohola po dejanskem izdelku na podlagi nakazov priglednega merskega aparata odnosno z uporabo nabiralnika, mora, ne gledé na to, da so se v §.51 zakona stavljene zahteve izpolnile, postavljen biti tudi prigledni merski aparat odnosno nabiralnik ; biti pa morajo dovršene tudi uradne varnostne naredbe, potrebne v to, da se prepreči prepovedano odvajanje žgane opojne tekočine odnosno alkoholovitega para iz žgalne in hladilne priprave, itd. Za prvotno preiskovanje, kakor tudi za poznejše nadzorovanje, ali se je zadostilo zahtevam gledé uporabe priglednega merskega aparata ali nabiralnika, imeti mora podjetnik žganjarne pripravljene one priprave n. pr. stopnice, lestve, prehode, katere so potrebne, da morejo finančni organi vse dele žgalne in hladilne priprave od blizu natančno pregledati eventualno zavarovati. Kaj je v tem oziru ukreniti, je odvisno od kakovosti žgalnih in hladilnih priprav samih. V obče se zahteva sledeče: I. Z ft porabo priglednega merskega aparata. 1. Gledé podstavka. Za vsak prigledni merski aparat, ki se postavi, ima podjetnik žganjarne na po §. 51, A, št. 1 zakona odbranem prostoru na trdni podlogi napraviti (Slovoniach.) 94 postavek iz opeke in cementa brez vnanjega ometa in vanj vzidati sidro k priglednemu merskemu aparatu držeče podstavkove ploče tako, da leži ista vodoravno in da je ni moči brez vidne poškodbe zidovja izdreti ali pa tudi samo v poševno ležo spraviti. Ako žgalna priprava (hladilna priprava), katero je zvezati s priglednim merskim aparatom, ni postavljena pri tleh je moči tudi podstavek sezidati na kakem dovolj trdnem svodu ali na železnih pločah, katere so nepremično pritrjene na železnih traverzah ali železnih konzolah. Traverze ali konzole pa morajo imeti trdno podlogo (zidovje ali železo), ki se nikakor ne omaje. 2. Gledé hladilne priprave. Vsaka hladilna priprava moi a biti na trdi podlogi. Ako sestoji ista, kakor je to pri tako imenovanem hladilnem sodu, iz vodne posode s hladilno cevjo (rokavcem), ki je pogreznjena vanjo, mora tudi dno vodne posode dostopno biti pregledu od zunaj. Vodna posoda mora nadalje imeli za uradno zaporo pripraven pokrov, ki sme, razun lukenj potrebnih za privajanje alkoholovitega para, potem za privajanje in odvajanje hladilne vode, imeti samo duške po največ 1 centimeter v premeru in za slučaj, da se meče led v hladilno vodo, samo še za to potrebno luknjo, to pa samo tedaj, če se je nastavila cev ali če se je poskrbelo drugače, da ni moči skozi to luknjo doseči notranje naprave hladilne priprave. Slednjič mora biti vodna posoda tudi trdno staknjena in hladilna cev ne smé niti na dnu vodne posode ležati, niti se dotikati njenih sten kje drugje, nego tam, kjer prihaja ali izhaja destilat. Ako hladilni sod ni iz kovine, nego iz lesa, se mora obdati s plaščem iz pločevine, ki je pripraven za nadetbo uradne zapore in ki nima v istem delu, ki obdaja pokrov hladilnega soda, nikakih drugih lukenj, nego tiste, ki se ujemajo z luknjami tega pokrova. V žganjarnah, zavezanih potrošnini se ne smejo rabiti leseni hladilni sodi. Napraviti parno cev na hladilni pripravi žgalne priprave, da jo je moči snažiti, se dopušča samo pod tem pogojem, da vodi v hladilno pripravo na njenem najvišjem delu in da je samo z vodnim prostorom te priprave v zvezi. Pri hladilnih pripravah, pri katerih gredo alko-holoviti pari v hladilni cilinder, dočim hladilna voda teče skozi cevi v cilindru (kakor pri žgalnih pripravah po sestavi Neumann), mora biti hladilni cilinder zavarovan s priležnim plaščem, n. pr. iz gladke cinkove pločevine in je ta plašč vrhu tega deti pod uradno zaporo. Ako je več hladilnih priprav pri eni in isti žgalni pripravi (tako imenovani predhladilniki in pohladiluiki), je zvezno cev, po kateri se vodi alko-liolovita tekočina iz ene hladilnice v drugo, po vsi ! dolžini pokriti z vrhnjo cevjo in deti pod uradno zaporo. Kake priprave, ki varujejo hladilno pripravo I zamrznjenja vode, morajo biti tako urejene, da jih je moči vsak čas odstraniti in da je moči brez težave pregledati hladilno pripravo. 3. Gledé dotočne cevi za drozgo. Dotočna cev za drozgo se mora zlasti tedaj po vsi svoji dolžini primerno zavarovati proti skrivnemu odvajanju alkoholovitih parov odnosno tekočin, če sestoja žgalna priprava iz ločenih drozginih kuhalnikov ali če se zamore alkoholovita tekočina voditi nazaj v kotel. Odprti dotočni žlebovi za drozgo morajo biti vsaj dva do tri metre od stika nadalje pokriti z deskami in te uradno zavarovane. Sploh se mora celo cevje, ki vodi v žgalni kotel, s parovodom vred. vsaj toliko zavarovati, da se isto ne more vzeti narazen. 4. Gledé žgalne priprave in njenih zvez po ceveh. Vsaka za kuhanje drozge namenjena žgalna priprava s hladilno pripravo vred je tako zavarovati, da se brez vidnih sledov poškodbe teh delovnih priprav ali zavarovalnih sredstev žgana opojna tekočina (nanga, tlegma, žganje, špirit), ne da bi šla skozi prigledni merski aparat odnosno nabiralnik, ne more odtočiti in da vkljub temu redna destilacija ni ovirana. Tudi sc mora preprečiti, da bi se odvajal alkoholoviti par in v tekočino spremenil v hladilni pripravi, ki ni v zvezi s priglednim merskim aparatom, odnosno nabiralnikom. Posebno je glede tega paziti na to le: •a) Pri lesenih žgalnih kotlih naj bo tvarina, iz katere so narejeni, dobra in sestava posameznih kosov trdna. Ako bi v tem oziru nastali pomisleki, se sme zahtevati še posebno zavarovanje dog, odnosno obročev. Izkosani leseni žgalni kotli se sploh rabiti ne smejo. Kupolni nastavek mora biti s pokrovom ali zgornjim dnom žgalnega kotla zvezan z vijaki, katerih matica in vreteno sta za nadetbo uradne zapore prevrtana. Isto tako je vse v žgalni kotel ali iz njega vodeče cevi s parnimi in vodnimi cevmi vred zvezati z žgalnim kotlom s pomočjo uradno zavarovanih flanč. Barva naj, kolikor možno, ne zakriva sestave kotlovega lesa. h) Tudi pri kovinskih žgalnih kotlih in pri ceveh in prostorih žgalne priprave, ki služijo za na-peljavanje žganih opojnih tekočin, se ne smejo pripuščati poškodovani in izkosani deli. ■c) Na drozginem stolpcu, odnosno na nanginem stolpcu zaradi snaženja napravljene in s kapicami zaprte luknje se morajo tudi deli pod uradno zaporo. Izjeme od tega morejo obveljati le po dovoljenju finančnega ministrstva. d) Med drozginim kotlom in separator jem ali med drozginem stolpcem in nanginem stolpcem se sme vtakniti posebna za zgoščenje alkoho-lovitih parov, prihajajočih iz drozge prikladna priprava, če je ta priprava od vseh stranij dostopna in ima veliko pilko, skozi katero je moči preiskati nje notranjo opravo in zlasti njeno dno, in če je vrhu tega tudi odtočna cev za nangine vode, ki drži v odtočni vodni kanal, j po vsi svoji dolgosti preiskavi dostopna. -ono za izračunanje usuška med čiščenjem pa v §.28 tega izvršilnega predpisa. 1 5. Zaključek računa. Pri vsaki ovedbi zaloge se mora račun o potrošnini zaključiti. Pred zaključkom računa se morajo poistiniti narejene množine alkohola, odnosno se mora poistiniti alkoholovitost izdelka in izid zapisati v račun. Pri žganjarnah, v katerih se dela skozi celo delovršbeno dobo, in katerih zglasitvena doba se ne konča ravno prvega dne vsakega koledarskega meseca ob osmi uri zjutraj, se račun zaključi koncem delovršbene dobe še le po preteku dotične zglasitvene dobe. Ker se je mesečno poistinjenje izdelka koncem v nastopno letno dolovršbeno dobo že segajoče mesečne zglasitvene dobe izvršilo, se v tem slučaju z ozirom na v registru žganjarne dne 1. septembra vsakega leta zabeleženi nakaz ure prig'lednega merskega aparata vpiše na mesec avgust minule delovršbene dobe primeroma odpadajoča množina alkohola med prejeme še v račun za to delovršbeno dobo in le ostanek prenese v račun za novo delovršbeno dobo. Račun se na ta način zaključi, da se najprvo določi v račun za prejeme postavljena, skupna množina alkohola, ter od te odbije ona množina alkohola, katera je v računu za izdatke zaračunjena in po nižjem in višjem davščnem postavku v isti dobi mej izdatke postavila. Razlika med skupno svoto predpisanih in odpisanih množin daje potem oni preostanek alkohola, kateri se mora v žganjarni nahajati, to je preostanek, kakor ga knjiga kaže. Koncem vsake delovršbene dobe se mora račun o potrošnini s prilogami vred poslati potom finančnega oblastva prve stopinje na strokovni računski oddelek III za carino in vžitnino na Dunaju. B. Za svobodni sklad, odnosno svobodnim skladom proglašeno žganje čistilnico. Za vsak svoboden sklad žganja, odnosno za vsako svobodnim skladom proglašeno žganječistil-nico mora finančni organ, ki nadzoruje podjetje, voditi račun po priloženih obrazcih št. XXIII in XXIV, in sicer ravno tako posebej za prejeme in posebej za izdatke alkoholovih množin. Račun se vodi na jednak način, kakor za žganjarno, vendar s tem razločkom, da se ne vpisujejo samo izdatki, ampak tudi prejemi ločeno po obeh davščnih postavkih. V prejem se tu ne jemljejo one množine alkohola, katere so bile koncem sleherne zglasitvene dobe uradno poistinjene, ampak one, katere so bile pod vezjo potrošnine iz žganjarn ali iz svobodnih skladov nakazane. Iz svobodnega sklada za žganje, odnosno iz za svobodni sklad proglašene žganječistilnice se ne sme niti po nižjem niti po višjem postavku potrošnine odvesti večja množina alkohola, vštevši usušek, kakor ona, katera je bila po nižjem, odnosno po višjem postavku v svobodni sklad ali pa v za svobodni sklad proglašeno žganječistilnico spravljena, oziroma katera se, upoštevajoč izdatek in usušek ob času odvedenja dejanski nahaja. Tudi zaključek računa se izvrši na isti način, kakor pri žganjarni, samo s lem razločkom, da se računajo množine alkohola ločeno po obeh davščnih postavkih. C. Za podjetje, v katerem je žganjarna krajevno združena z žganječistilnico, proglašeno svobodnim skladom. V žganjarni, krajevno združeni z žganječistilnico, proglašeno svobodnim skladom se množina v žga- njarni narejenega žganja, katera se spravi v prostore svodbodnega sklada v knjigi ne prenese, marveč je v žganjarni pridelana, koncem vsake mesečne zglasitvene dobe uradno določena množina alkohola samo v 1'ačunu o potrošnini za žganjarno, pod vezjo potrošnine iz drugih žganjarn ali svobodnih skladov za žganje prevzeto žganje pa samo v računu o potrošnini za žganječistilnico, proglašeno svobodnim skladom v prejem vzeti in zaračunati. Žganjarno je smatrati takrat za krajevno združeno s čistilnico, proglašeno svobodnim skladom, kadar sta obe podjetji v isti skupini poslopij nastanjeni in imata uhqde iz skupnega dvorišča. Pri vsakem odnašanju žganja mora podjetnik, oziroma njegov namestnik v dotični prijavi naznaniti, ali bode odnašal žganje iz žganjarne ali iz ž njo krajevno združene žganječistilnice,proglašene svobodnim skladom. Na podlagi te napovedi se potem vpiše izvršeno odvedenje v enem ali drugem izmed obeh računov o potrošnini. O žganju, ki pride v čiščenje, se morajo voditi kontoregistri (§. 28, tega izvršilnega predpisa), in sicer za žganjarno posebej in za žganječistilnico, proglašeno svobodnim skladom posebej. §- 26. (K §. 72 zakona.) Ovedba zaloge v žganjarnah in svobodnih skladih. 1. Čas ovedbe. V žganjarnah, katere v eni mesečni zglasitveni dobi ne pridelajo nad 220 hektolitrov alkohola, se ima opraviti redna ovedba zaloge po preteku vsake mesečne zglasitvene dobe takoj, ko se je dognalo, katere množine alkohola so se pridelale, v drugih žganjarnah, in isto tako v svobodnih skladih in v žgauječistilnicah, proglašenih svobodnim skladom, potem v žganjarnah, krajevno združenih s svobodnimi skladi pa četrtletno. V drugi polovici meseca avgusta vsakega leta so ovedeti zaloge za zaključek delovršbene dobe v vseh potrošnini zavezanih žganjftrnah in v svobodnih skladih ter se mora poslati izkaz o poislinjenju zaloge alkohola, ločen po obeh davčnih postavkih finančnemu oblastvu prve stopinje. (Slovonisch.) 97 Obrazec št. XXV. 2. Postopek pri ovedbi zaloge. Pri rednih ovedbah zaloge je podjetnik žga-njarne, odnosno svobodnega sklada zavezan na dan, ko se ovedba zaloge vrši, finančnim organom, ki so prišli zaradi ovedenja zaloge, vročiti po obrazcu št. XXV prirejeno napoved o vseh v žganjarni ali svobodnem skladu nahajajočih se množinah alkohola, katerih se drži potrošnina. Dotično tiskovino je dobiti proti plačilu na-pravnih stroškov pri nadzorovalnem organu. Pri ovedbi zaloge alkohola je podjetnik, odnosno njegovnamestnik dolžan finančnim organom v vsakem oziru pomagati. Posebno pa mora skrbeti za to, da se finančnim organom opravijo pomožna dela, katere ovedba zaloge zahteva. Ovedbo zaloge v žganjarnah in svobonih skladih mora izvršiti, v kolikor finančni oblast prve stopinje drugače ne ukrene, vodja preglednega okraja s pomočjo druzega finančnega organa v prisotnosti podjetnika, oziroma njegovega namestnika. V podjetjih, v katerih je žganjarna krajevno združena z žganječistilnico, proglašeno svodobnim skladom, je ovedeti zaloge skupno za obedve podjetji. V ta namen je pravilno zaključiti oba računa o potrošnini in določiti zaloge po knjigi. Pri primerjanju računsko dognane skupne zaloge po knjigi z najdeno resnično skupno zalogo se morebiti pokažejo prebitki ali pa primanjkljeji ; le-té je treba po razmerju dognanih prejemov po knjigi na oba računa razdeliti. Nepričakovan in neizogiben dogodek se mora, da se ne izgubi pravice do odpisa potrošnine, vselej finančnemu oblastvii prve stopinje (finančnemu okrajnemu ravnateljstvu, finančnemu inšpektoratu, na Koroškem in Kranjskem finančnemu ravnateljstvu), tekom 24 ur, čim se je javil podjetniku in, ako le-ta sam ne vodi podjetja, njegovemu namestniku, naznaniti pismeno, če pa obstoji med sedežem oblastva in stajališčem podjetja brzojavna zveza, tudi brzojavno. Na drug način ali pa drugemu finančnemu organu dano naznanilo ne more nadomestiti prej označenega naznanila. 3. Določitev množine žganja. Pri sodih za prevažanje je za določitev množine žganja merodajno meroskusno znamenje, pri drugih shrambnih posodah pa dohodarstveno uradno z vlivanjem vode določena prostornina. Pri nepolnih sodih se lahko izmeri resnična vsebina s pritakanjem in odtakanjem ali pa z Matijč-vičevim sodomerom ali, kjer slednjega ni na razpolago, z dejansko izmero ali z ovedbo čiste teže in nje preračunanjem na litrsko mero. Pri rezervoarjih se določi množina alkohola po lestvici, katera je na stalnem steklu in uradno zavarovana, odnosno z uradno za to napravljeno sodomerko. Ker pa zavzema žganje pri zazličnih temperaturah tudi različno prostornost (volumen), tedaj se mora, da se množina tekočine natanko določi, opazovana navidezna prostornost prevesti na pravo prostornost pri normalni temperaturi + 12 stopinj Réaumurjevih. Kadar poide zaloga, morajo biti posode za shrambo popolnoma prazne. Če se te posode z vodo splaknejo in se dobljena alkoholna tekočina ne zlije v kanal, tedaj je ravnati s to kakor s pravim žganjem. Prazne posode za shrambo pa se v namen, da se v dobrem stanu ohranijo, brez pomisleka lahko napolnijo z vodo. V žganječistilnieah ali v takih žganjarnah, katere ob jednem žganje čistijo in v katerih se dela ob času ovedbe zaloge, se mora določiti tudi množina žganja, katera je v pripravah za prečiščanje odnosno v čebrih za precejanje. V ta namen je najprej ovedeti, koliko litrov se stoči na dan v vsak čeber in koliko žganja se je prvotno porabilo za namako ogljevega drobiža. Obe množini skupaj kažeta približno vsebino žganja pojedinega čebra. 4. Ovedenje alkoholovitostn Alkoholovitost se mora ovedeti za vsako posodo posebej na predpisani način s pomočjo stodelnega alkoholometra, in sicer potem, ko je množina že določena. Ovedba alkoholovitosti na podlagi takozvanih proprečnih poskusov ni dopustna. Glede postopanja pri odjemanju poskušnje veljajo določita v §. 24 I, št. 4 tega izvršilnega predpisa. Pri ovedbi alkoholovitosti morajo finančni organi z največjo skrbnostjo postopati in se smejo pri tem posluževati le predpisanih pogreznit' in uradnega alkoholometra. 5. Z a]) i s n i k. 0ln,w O vsaki ovedbi zaloge je sestaviti po priloženem *t. XXVI obrazcu št. XXVI zapisnik v dvojnem izvodu. V tem se imajo predpisani razpredelki natančno izpolniti. En izvod zapisnika, katerega mora stranka sopodpisati, je priložiti računu o potrošnini in pri istem hraniti. 6. Primanjkljeji in prebitki. Na ta način ovedeno istinito zalogo alkohola je primerjati z zalogo (§. 25 A, št. 5 tega izvršilnega predpisa), katera se dobi. če se zaključi račun v knjigi. Ako je zaloga po knjigi večja od istinite, potem tvori razloček primankljej, ako je pa zaloga po knjigi manjša od istinite, potem tvori razloček prebitek. Ko so se tako dognali primanjkljeji ali prebitki, je določiti njih odstotno razmerje do alkoholovih množin, ki so se prejele po neposredno predidoči ovedbi zaloge, vstevši zalogo, ki je ostala glasom knjige. Te množine je povzeti iz zvezka za prejemke računa o potrošnini. Ako prekorači primanjkljej pet odstotkov alkoholovih množin, ki so se prejele po neposredno predidoči ovedhi zaloge vštevši zalogo, ki je ostala glasom knjige, je odbiti od taistega dopustni maksimalni usušek (usušek pri izdelovanju, usušek vsled ležanja, oziroma tudi usušek čiščenja). Od odstanka ima podjetnik, izvzemši nepričakovane in neizogibne slučaje (štv. 2), plačati potrošnino tekom treh dnij, čim se je dognal primanjkljej, da se izogne izvršilu ; na prosto voljo je dan vračun po višjem ali nižjem postavku potrošnine, v kolikor je sploh alkoholova množina po nižjem postavku potrošnine še na razpolago. Potrošnina, ki pripade na poistinjeni primanj-Obra. kljej, se naznani podjetniku z izvidom po obrazcu Xxvi. št- XXVI1- Ta uradni izvid, kojega morajo podpisati podjetnik ali njegov namestnik, kakor tudi finančni organi, je po zabeleženju v registru za prijave takoj vposlati onemu prejemnemu uradu, kateremu je podjetje odkazano radi vplačevanja potrošnine. Prejemni urad ima, ako bi se potrošnina, ki je zapadla, ne plačala najkasneje tekom treh dnij po zapisu uradnega izvida, brez odloga o tem obvestiti predstojno finančno oblastvo prve stopinje; le-tö ima takoj potrebno ukreniti, da se zaostanek šiloma iztirja. Primanjkljej, ki se ima po odbitku dopustnega maksimalnega usuška obdačiti, se vpiše med izdatke v zvezku za izdatke (razpredelek 4, 5 in 6 računa) po istem davčnem postavku, po katerem je bil ob-dačen, in v zvezku za prejemke istega računa zazna-menuje kot primanjkljej, ki se mora obdačiti. Ako se pa pokaže primanjkljej od ali pod pet odstotkov, tedaj se takojšnje obdačenje ne zahteva, temveč smatra ta primankljej takim, ki je pri končnem obračunu kompenzovalen. Tudi od primanjkljejev od ali pod pet odstotkov je najprej odbiti dopustni maksimalni usušek in le morebitni ostanek, ta pa z ozirom na to, da se še le koncem delovršbene dobe napravi protiračun, vedno po višjem davščnem postavku v razpredelku 8 odnosno 9 zvezka za izdatke računa o potrošnini postaviti med izdatke. Ob enem je zaznamenovati ta primanjkljej v zvezku za prejemke računa kot tak, ki se lahko kompenzira. Ako je primanjkljej dopustnemu maksimalnemu usušku enak ali manjši kot ta, potem odpade vsako nadaljnje zaračunanje primanjkljeja. Ako se, primerjaje ovedeno zalogo z ono, ki bi morala preostati glasom knjige, izkaže prebitek, tedaj je isti, ne gledé na to, ali je prekoračil pet odstotkov onih množin, ki so se prejele po neposredno predidoči ovedbi zaloge, vstevši zalogo, ki'je ostala glasom knjige, ali ne, zabeležiti v zvezku za prejemke računa in sicer pri žganjarnah v razpredelku 6 in pri svobodnih skladih v razpredelku 5, oziroma 6, tedaj vedno po višjem davčnem postavku. t Ob enem je v zvezku za prejemke računa zaznamenovati ta prebitek, ako prekorači pet odstotkov, takim, ki se ne, da, in ako znaša pet ali manj odstotkov, takim, ki se da kompenzirati. Pri poistinjenih prebitkih se ne vpošteva dopustni maksimalni usušek. 7. Usuški. Usuški se ne zapišejo, kakor doslej, še predno se zaključi račun, v dopustnem maksimalnem znesku med izdatke, temveč primerjajo se, kakor je bilo zgoraj omenjeno, najprej s poistinjenimi primanjkljeji in še le potem popolnoma zaračunajo, ako so manjši ali ravno toliki kakor primanjkljej. Ako so večji kot primanjkljej, potem se samo ta zaračuna kot usušek. Porazdelitev usuškov, ki so se pri posameznih ovedbah zaloge na ta način dognali, na oba postavka davščine se zgodi v razmerju, v katerem so ob času ovedbe zaloge alkoholove množine, ki so bile, odkar seje zadnjikrat ovedla, zaloga, po višjem ali po nižjem postavku davščine dejane med izdatke. Ako bi bila na primer a po 70 vinarjev in b po 90 vinarjev oddana alkoholova množina in s primanjkljej, ki se naj vračuna kot usušek, potem se dobi alkoholova množina, ki odpadi na a, po pro-porciji x : a — s : (a + b) in množina, ki odpada na b, po navadnem odštevanju (s — x). Izjema je samo tedaj, ko bi ne bilo od zadnje ovedbe zaloge nikakega izdatka, v katerem slučaju se usušek v onem razmerju porazdeli, v katerem so ob času ovedbe zaloge alkoholove množine, ki so se po zadnji ovedbi zaloge po višjem ali nižjem davčnem postavku zapisale med prejemke. 8. Protiračun. Pri ovedbi zaloge, katera se ima v sklep delovršbene dobe vršiti v drugi polovici meseca augusta, primerjati je svoto primanjkljejev od in pod 5 odstotkov, ki se dajo kompenzirati, s svoto prebitkov od in pod 5 odstotkov, ki se dajo kompenzirati. J-- --r-«’—----------- Ako je vsota primanjkljejev večja kot ona prebitkov, ima podjetnik plačati potrošnino, ki pripada na razliko, tekom treh dnij po konečnem obračunu, da se izogne izvršilu. Glede vračunanja v nižji postavek davščine veljajo pod št. 6 tega paragrafa dane naredbe. V vseh drugih slučajih se nadaljenje ne zaračunava. Formular za ta protiračun je v obrazcih štv. XXI in XXIII. Razpredelk 4 protiračuna v prejemnen zvezku računa žganjarne obseza vse alkoholove množine, ki so se oddale po nižjem davčnem postavku, vštevši obdačene primanjkljeje in po tem davčnem postavku zaračunjene usuške. Primerjajo konečno svoto tega razpredelka s kontigentom žganjarne se lahko takoj določi, ali in katera alkoholova množina je v do-tični delovršbeni dobi po nižjem postavku davščine postala razpoložna. §• 27. (K §. 73 zakona.) Določbe o svobodnih skladih za žganje. I. Zasebni svobodni skladi za žganje. 1. Pogoji za dovoljenje. a) Dovoljenje, imeti zaseben svoboden sklad za žganje, podeli na prošnjo finančno ministrstvo proti vsakočasnemu preklicu samo takim protokoliranim trgovcem, kojih letni promet (prejem in izdatek) znaša najmanj 2000 hektolitrov alkohola, ki uživajo zaupanje finančne uprave, ki niso bili pravomočno obsojeni radi hudodelstva ali radi iz dobičkarija izvirajočega prestopka, radi tihotapstva ali radi težkega dohodarstvenega prestopka, o kojih premoženju ni razglašen konkurz in ki stanujejo osebno na kraju sklada ali vsaj postavijo tam stanujočega sposobnega zastopnika. b) Stroški, ki nastanejo za dohodarstveno nadzorovanje, ima državnemu zakladu povrniti podjetnik zasebnega svobodnega sklada za žganje- c) V varstvo zaveznostij, ki so podjetniku nasproti finančni upravi naložene, ima taisti, še predno se prične delovršba zasebnega svobodnega sklada za žganje, vložiti obsegu podjetja primerno varščino, katera se po potrebi tudi laho poviša, na način, kakor je predpisan za puščanje potrošnine na počak. Visokost te varščine mora popolnoma odgovarjati znesku potrošnine, katera bi pripadla na redno obstoječo zalogo, to je na ono množino žganja, ki je navadno istodobno vložena v prostorih svobodnega sklada. V slučaju, da se potrošnina pusti na počak. je vložiti posebno varščino. d) Kot zasebni svobodni skladi za žganje se smejo rabiti samo taka poslopja in zaprti prostori, katere smatra finančno oblastvo prve stopinje kot za ta namen pripravne, in v katere se žganje vlaga popolnoma ločeno od drugega blaga, zlasti od žganja, ki je obdačeno. Tudi vsaka prememba v založnih prostorih se mora prej prijaviti finančnemu oblastvu prve stopinje in od tega odobriti. Uradni sozaklep založnih prostorov se navadno ne dogaja. e) Zasebne svobodne sklade za žganje je načeloma dovoliti samo tam. kjer se nahaja oddelek finančne straže. 2. Prošnja za dovoljenje. Prošnji za dovoljenje ustanovitve zasebnega svobodnega sklada za žganje, kojo je vložiti pri finančnem oblastvu prve stopinje, je priložiti natančen popis založnih prostorov in njih zvez na zunaj, in poleg tega načrten obris. V tej prošnji je nadalje navesti približni letni promet, redno obstoječo zalogo, kakšna varščina se da, in osebo, ki bo dajala finančnim organom pri njihovih prigledovanjih potrebna pojasnila. 3. llešitev prošnje. Na to prošnjo da finančno oblastvo prve stopinje preiskati poslopja in popisane založne prostore in sestaviti o izidu te preiskave zapisnik v dvojnem izvodu. En uradno potrjeni izvod tega zapisnika dobi podjetnik, da se ž -njim izkaže, drugi izvod pa ostane pri finančnem oblastvu. V dovoljenju se bode določilo, ali in katero odškodnino za stroške, narasle vsled dohodarstve-nega nadzorovanja, je podjetje obvezano plačati. Povrniti je samo potnino, ki pripada dotičnim funkcionarjem povodom izvršitve uradnega poslovanja, odnosno potne stroške, in druge pristojbe. Znesek potnino se določi v dovoljenju. 4 * * * * * 10 4. Posebne odredbe. a) V vsakem zasebnem svobodnem skladu za žganje morajo biti in se morajo dati finančnim organom na vsakokratno zahtevo na razpolago en lOOdelni alkoholometer, tak kakor je v §. 16 tega izvršilnega predpisa določen, en termometer po Réaumurju in ena uradno cimen-tirana merosodna posoda (liter držeča posoda, 10, 20 ali 50 litrov držeča posoda), na dalje ena pripravna, pravilno cimentirana tehtnica za tehtanje sodov, ki so z žganjem napolnjeni, in cimentirane železne uteži, ter potrebne priprave za hitro napolnitev sodov. b) Vsak zaseben svoboden sklad za žganje je podvržen dohodarstvenemu nadzorstvu. Podjetnik je torej zavezan pri vršečih se preiskavah in pregledovanjih finančnim organom dajati vsa za dohodarstveno nadzvorovanje potrebna pojasnila in izkaze ter taistim na zahtevo pri njihovem uradnem poslovanju po potrebi pomagati sam ali pa po svojih uslužbencih in se vsaki-krat podvreči odredbam finančnega oblastva, katere se smatrajo kot potrebne v korist davka. c) Zoložni prostori smejo biti odprti samo med dnevnimi urami, to je v mesecih aprila do vštevši oktobra od 6. ure zjutraj do 7. ure zvečer in v mesecih novembra do vštevši marca od 7. ure zjutraj pa do 5. ure zvečer. Izjeme od tega dovoli lahko v slučaju potrebe finančno oblastvo prve stopinje. d) Podjetniki svobodnih skladov so zavezani plačilne bolete in bolete za počak, kakor hitro so porabljene, oziroma ako niso več veljavne, izročiti na zahtevo finančnim organom proti potrdilu prejema. Istim se prepušča, da si dajo po finančnih organih potrditi soglasje podatkov bolet z njihovimi morebitnimi zapiski, kakor tudi potrditi v zapisku, da so se jim odvzele bolete. e) Gledé donašanja žganja kakor tudi gledé odnašanja, potem gledé ovedbe zaloge in vplačevanja davščine ali puščanja na počak se je ravnati po dotičnih določbah zakona o davku na žganje in po tem izvršilnem predpisu. Za koliko jamči podjetnik zasebnega svobodnega sklada za žganje gledé potrošnine od žganja, kakor glede denarnih kazni za dohodarstvene prestopke, določa zakon o davku na žganje (§§. 15, 16 in 83). V slučaju nepričakovanega in neizogibnega dogodka (§. 72 zakona) se odpiše množina alkohola vedno na račun žganja, ki je zavezano višjemu davčnemu postavko, če je glasom računa svobodnega sklada o potrošnini kaj takega v zalogi. 5. Kedaj preneha pravica imeti zaseben svoboden sklad za žganje. Pravica, imeti zaseben vsoboden sklad za žganje, preneha: a) ako se dovoljenju prostovoljno odpove ali ako posestnik sklada umre; b) ako se podeljeno dovoljenje prekliče, kar naj se zlasti tedaj zgodi, če podjetnik zasebnega svobodnega sklada ni izpolnjeval naloženih mu dolžnostij ali če odpade kateri izmed pogojev, pod katerimi se je dovoljenje dalo. V vseh slučajih, ko preneha tak svoboden sklad, ima organ, kateremu se je nadzoravanje izročilo, ovedeti vso zalogo žganja in je podjetnik zavezan za ovedeno množino alkohola ali plačati davščino, ali, v kolikor zadostuje varščina za počak, se poslužiti dovoljene davščine na počak, ali žganje izvesti preko carinske črte, ali žganje pod vezjo potrošnine odka-zati drugemu svobodnemu skladu v državnem zboru zastopanih kraljevin in dežel, ali tudi določiti za drugo davka prosto porabo. Množine alkohola, za katere se je potrošnina plačala, ali pri katerih se potrošnina pusti na počak, prepuščajo se stranki na prosto razpolago. II. Javni svobodni skladi. Določbe o uredbi in obratu javnih svobodnih skladov so zapodadene v zakonu z dne 28. aprila 1889., drž. zak. št. 64. Žganje, katerega se drži potrošnina, se mora v javnem svobodnem skladu vložiti ločeno od vsega druzega blaga, naj bode to carini ali vžitnini podvrženo ali ne. Kako je preskrbeti potrebna prigledna orodja, | kako je donašati žganje v svobodni sklad in kako odnašati, potem kako je ovedeti zalogo in plačati davščino ali jo pustiti na počak, velja to, kar je v odstavku 1, št. 4 tega paragrafa povedano. Ako se odredi za javni svobodni sklad uradni sozaklep in vodstvo skladiščne knjige, v kateri se vkladanja posamezno zapisujejo, zadostuje, če se najdejo posamezni sodi, v katerih se je žganje dovedlo v svobodni sklad, nespremenjeni z nepoškodovano uradno zaporo, pri izkladanju, ako se napove za to ista množina alkohola, katera se je pri vkladanju uvedla, ovedenje množine in vsebine alkohola s ponamernimi poskusi, to pa le, če se pri teh ponamernih poskusih ni pokazal nikak spotikljaj. Za koliko jamči podjetnik javnega svobodnega sklada glede potrošnine od žganja, in gledé denarnih kazni za dohodarstvene prestopke, določa zakon o davku na žganje (§§. 15, 16 in 83). §. 28. (K §. 75 zakona.) Proglasitev čistilnice kot svobodni sklad za žganje. Kdor hoče dobivati žganje, katerega se drži potrošnina, iz žganjarn ali iz svobodnih skladov za žganje v državnem zboru zastopanih kraljevin in dežel pod vezjo davščine v svrho. da isto čisti potoni destilacije, mora prositi pri linančnern oblastvu prve stopinje, da se proglasi njegova čistilnica za žganje kot svobodni sklad za žganje. Dovoljenje za proglasitev čistilnice kot svobodni sklad za žganje podeli, zaslišavši trgovinsko zbornico, proti vsakočasnemu preklicu finančno ministrstvo, a samo takim obrtnikom, ki izčistijo najmanj 3.000 hektolitrov alkohola v letni delovršbeni dobi. V ostalem pa veljajo glede tega, kako je podeliti in kedaj preneha dovoljenje takih svobodnih skladov, potem kako je zavarovati potrošnine, odškodovati dohodarstveno nadzorovanje i. dr. v §.27 tega izvršilnega predpisa za svobodne sklade za žganje navedene določbe, v kolikor se ne odredi v sledečem kaj posebnega. a) Lokali in delovne priprave. Lokali in prostori, določeni kot svobodni sklad za čiščenje žganja, h katerim je prištevati tudi pripadajoče dvorišče, se smejo le tedaj kot za ta namen pripravne smatrati, ako so od onih prostorov, ki služijo za shranitev obdačenega žganja, posebno od prodajnega skladišča za obdačeno žganje in od tvornice za liker, popolnoma ločeni; zatorej ti prostori in oni, ki so namenjeni za svobodni sklad, ne smejo biti niti z vrati ali okni, niti z žlebi ali cevmi, niti na kak drug način med seboj zvezani in tudi ne smejo imeti skupnega dvorišča. Ravno tako morajo biti tudi lokali, ki spadajo k čistilnici žganja, katera je proglašena kol svobodni sklad, ločeni od onih prostorov, v katerih se dena- turira žganje, ki se je dobilo davščine prosto, oziroma množine kakor od one, ki je bila v žganjarni v katerih se vlaga že denaturirano žganje. izdelana, oziroma v svobodni sklad vložena. Pri preiskavi prostorov in posod, prijavljenih za shranitev žganja, je prostornino shranjevalnih posod, če le-té itak že niso uradno meroskušene, določiti z vlivom vode in o tem sestaviti zapisnik v dvojnem izvodu. Tega ima sopodpisati podjetnik ali njegov namestnik. Prostornina velikih rezervoarjev, ki imajo pravilno obliko, se mesto z vlivom vode lahko določi po kubičnem računu. K temu izračunanju pa je poklicati organa tehnične finančne kontrole. Posode za žganje se morajo zaznamovati s številkami in je njih vsebino razločno označiti ali z oljnato barvo na posodi sami ali v njeni bližini s tablico. Ta zaznamba se mora vedno nepoškodovana ohraniti. Rezervoarje, bazene i. dr. je oskrbeti s stalno stekleno posodo in lestvico ali pa z drugo pripravo, na kateri je lahko razvideti vsebino posode, če tudi le deloma napolnjene. Te priprave se morajo uradno preskusiti in proti morebitnim spremembam primerno zavarovati. V svrho odjemanja poskušenj so napraviti na { rezervoarjih v različnih presledkih poskušne pipe. 1>) Trudili sozaklep. Ako se spravi v čistilnico, ki je proglašena kot svobodni sklad, tudi obdačeno žganje, tedaj se ima gledč vloženih množin tega žganja vpeljati uradni sozaklep. Tako žganje se sme potem le s posredovanjem finančnega organa odvzeti iz založnih prostorov in po izvršenem čiščenju zopet v iste nazaj spraviti. Gledč žganja, ki se je dobilo neobdačeno, se. ne zahteva uradni sozaklep". I c) Tsušek pri čiščenju. Kot maksimalni usušek pri čiščenju potrošnini podvrženega žganja potom destilacije se dopušča 1 odstotka onih alkoholovih množin, ki so se od delovrSbenega pričetka, oziroma od zadnje ovedbe zaloge glasom kontoregistra potom destilacije dejansko očistile. Usušek pri čiščenju se pa ne sme v nobenem slučaju računati od večje alkoholove Daljnji pogoj za privolitev usuška pri čiščenju je popolnoma pravilno vodstvo kontoregistra, ki se ima po priloženem obrazcu št. XXVIII za vsak rekti-fikacijski aparat posebej voditi. V ta register ima podjetnik ali njegov namestnik takoj, ko je pričel delovati rektifikacijski aparat, vpisati dan in uro pričetka delovršbe, kakor tudi množino in alkoholovitost žganja, ki se je spravilo na aparat za rektificiranje, in takoj po vsakem končanem kuhanju tudi dan in uro končanja. Tiskovine za ta kontoregister izdaja v paga-niranih in parafiranih zvezkih, katerih nit je pod uradnim, pečatom proti povračilu napravnih stroškov organ, kojega določi finančno oblastvo prve stopinje. Pred izdajo napiše ta organ na zvezek ime in stajališče čistilnice, za katero se dobi kontoregister. Koncem delovršbene dobe je vposlati kontoregister potom finančnega oblastva prve stopinje strokovnemu računskemu oddelku III za carino in vžitnino na Dunaju. d) 0vedita zaloge. Gledč ovedbe zaloge in izračunanja usuška veljajo določbe §.72 zakona in §. 26 tega izvršilnega predpisa, le je razen usuška vsled ležanja vpoštevati tudi še usušek pri čiščenju. Da se redno vršeče se ovedbe zalog lažje opravijo, je podjetnik zavezan, delovršbo tako urediti, da je mogoče brez težav določenega dne uradno popisati stanje. Sosebno ima skrbeti zato, da se nahajajoča se množina žganja lahko ove. Zajedno ima isti dne, ko je popisati obstoj, izročili dotičnemu finančnemu organu izrecilo v obstoju, urejeno po obrazcu št. XXV, na čegar podlagi se j potem napravi ovedba zalog. e) Piitoka. Množina patoke, ki se je pri čiščenju dobila in nabrala, se določi na isti način, kakor pri žganju, ter privzame k obstoju zaloge. Pri tem se ne ozira na to, da zmnožek iz količine in alkoholovitosti pri patoki ne dâ hektolitrskih stopinj alkohola, ampak samo litre patoke izraženo v hektolitrskih stopinjah. Obrazec št. XXVIII. Ako se patoka nabira v čistilnici za žganje, ki je proglašena za svobodni sklad, ali v žganjarni, ki ob enem čisti žganje, katerega se drži davščina, potom destilacije, tedaj se sme ista nadalje rabiti, oziroma iz podjetja odnašati samo pod uradnim nadzorstvom. Kot patoko pa se ne sme brez posebnega dovoljenja finančnega ministrstva nikoli več kot V* odstotka izčiščene alkoholove množine na sledeči način uradno vpoštevati. Podjetnik ali njegov namestnik je zavezan, vsako porabo, oziroma odnašanje nabrane patoke Obrazec št. s prijavo, sestavljeno po obrazcu št. XXIX naznaniti st. XXIX. finančnemu organu, kojemu je nadzorstvo podjetja izročeno. Ta organ ove na podlagi prijave množino in alkoholovitost patoke na način, ki je predpisan za žganje in določi tako litre patoke, izražene v hekto-litrskih stopinjah. V slučaju, da se patoka v podjetu samem uporablja n. pr. za izdelovanje plina, nadzoruje finančni organ, čim se je ovedla množina, dejansko uporabo, kakor je bila prijavljena, zapiše ovedeno množino patoke, izraženo v hektolitrskih stopinjah, v računu o potrošnini med izdatke in izroči en izvod potrjene prijave stranki. Drugi izvod prijave pa se priloži računu o potrošnini. Ako se pa namerava nabrana patoka odnašati iz podjetja, bodisi za izvoz čez carinsko črto bodisi v obrtne namene, za kar ni treba posebnega dovoljenja, tedaj se mora prej tudi gledé njene čistosti uradno preskusiti. Priloga H. Priloga II ima navodilo, kako je preskušali patoko gledé njene alkoholovitosti. Patoke, katere ne ustrezajo popolnoma zahtevam tega navodila, se ne smejo kot patoke odnašati. V ostalem pa je s patoko nadalje uradno tako ravnati, kakor se je gori odredilo. Patoke, ki se je za čisto spoznala, in ki se je odvedla, ni podvreči pri izstopu preko carinske črte, odnosno kadar dospe na namenišče, nikakemu nadaljnjemu prigledovanju. §. 29. (K §. 76 zakona.) Prijava o postopanju prečiščanja in požlahtnovanje potom destilacije. 1. Mesečne prijave, katere je po §.76 zakona oddajati finančnim organom ' (oddelku finančne straže, organu tehnične finančne kontrole), ki imajo obrazec & nadzorovati podjetje, je urediti po obrazcu št. XXX. XXX. Dolična tiskovina se dobi proti povračilu na-pravnih stroškov pri nadzorovalnem organu. Ako se čisti žganje v žganječistilnici, proglašeni kot svobodni sklad za žganje, ali ako je čiščenje spojeno z narejo žganja ali ako se požlahtnuje žganje one vrste, kije navedeno v §. 77, odstavek 2 zakona, tedaj se vrne en izvod prijave, opremljen s potrdilom nje vložitve stranki, da ga priloži kontoregistru. Ako je pa podjetje druge vrste, v katerem se čisti žganje potom destilacije ali se izdelujejo alko-holnate pijače potom destilacije, tedaj je en izvod prijave, opremljen s potrdilom nje vložitve vrniti stranki, drugi pa se priloži revizijski poli, ki se mora prirediti v takih podjetjih. Revizijske pole, katere je vsak mesec zaključiti, je vposlati finančnemu oblastvu prve stopinje. 2. Ako traja v kakem podjetju čiščenje ali po-žlahtnjenje potom destilacije manj časa kakor mesec dni j. tedaj mora obsezati prijava samo ta čas. V mesečni prijavi navedena množina alkohola se lahko pomnoži ali zmanjša. Vsako tako premembo pa je naznaniti pravočasno pismeno finančnemu organu, ki nadzoruje podjetje. 3. Od zaveznosti, prijavljati rektilikaeijo ali drugačno potom destilacije vršeče se požlahtnjenje že obdačene žgane opojne tekočine, oproščeni so na podlagi zadnjega odstavka §.76 zakona: a) za znanstvene in poučne unamone stanovljeni javni zavodi (vseučilišča, visoke šole, gimnazije, realke itd.), v kolikor se v njih vrši dotično postopanje le za znanstvene in poučne namene’ b) tudi ne že pod a) obsežena kemična poskuše-vališča, ki žganih opojnih tekočin niti ne izdelujejo niti ne prodajajo, gledé samo v svrho poskusov ali preiskovanj vršeče se destilacije žganih opojnih tekočin. Ali in pod katerimi pogoji naj se tudi drugi javni zavodi in kemična poskušcvališča oproščajo od omenjene dolžnosti, odloča od slučaja do slučaja finančno ministrstvo. 1 §. .30. (K §. 77 zakona.) Pogoji rektifikacije ali požlahtnovanja žganja, ki je spojeno z narejo žganja. 1. Ker ne sme biti v žganjarnah, v katerih se določa množina alkohola po istinitem izdelku na podlagi nakazov priglednega merskega aparata ali s porabo nabiralnika, nobene neposredne zveze po ceveh med posodami za drozgo in destiliranje z jedne, in med rektifikacijskim aparatom z druge strani, se tudi ne smejo posode za drozgo in destiliranje in pa rektifikacijski aparat polniti po skupni parni cevi. temveč morajo imeti one kot ta svojo, neposredno iz parnega kotla vodečo parno cev. 2. Ako se rektifikacijski aparat polni iz pred-posode. tedaj mora biti ta vedno pod uradno zaporo. Ako je pa napeljana polnilna cev naravnost iz cimentiranega in oznamenovanega rezervoarja za neizčiščeni špirit, potem ni treba dejati slednega pod zaporo, če se ves neizčiščeni špirit v podjetju samo v tem rezervoarju brani. Ako se pa rabi več rezervoarjev za neizčiščeni špirit, potem je oni rezervoar, ki je z rektifikacijskim aparatom-po polnilnem cevju v neposredni zvezi, smatrati kot predposodo in torej dejati pod uradno zaporo ; nasprotno pa mora biti cevna zveza drugih rezervoarjev med seboj taka, da mora vse za rektifi-kacijo določeno žganje teči skozi rezervoar, katerega je smatrati za predposodo. 3. Ako hoče podjetnik žganjarne, ki je zavezana narejnini in v kateri se množina alkohola določa po nakazili priglednega merskega aparata ali s porabo nabiralnika, svoj lastni izdelek na žgalni pripravi, ki je v zvezi s priglednim merskim aparatom ali z nabiralnikom, davščine prosto rektificirati, mora zato od slučaja do slučaja pri pristojnem finančnem oblastvu prve stopinje pismeno prositi in navesti dobo, katero je določil za rektifikacijo, ter množino alkohola, ki se ima rektificirati. Rektifikacija se sme vršiti le pod uradnim nadzorstvom in sicer navadno še le po končanem davkovnem postopku, ter se mora nepretrgoma izvesti. Povračila stroškov za nadzorovanje se ne zahteva. Pred začetkom dovoljene rektifikacije je po predpisu poistiniti množino alkohola, ki se je dobila med časom davkovne delovršbe (§. 64 zakona). Potem ové finančni organ, ki ima nadzorovati rektifikacijo, množino in alkoholovitost žganja, ki se ima rektificirati, na način, ki je predpisan v §. 24. odstavek I, št. 3, 4 in 5 tega izvršilnega predpisa, vpiše izid v register žganjarne in nadzoruje polnitev žgalnega aparata, kojega je po končani rektifikaciji takoj zopet dejati pod uradno zaporo. Med rektifikacijo morajo biti snovi, ki so morebiti v zalogi žganjarne in sposobne za kuho na žgalni pripravi, pod uradno zaporo. Po končani rektifikaciji se na podlagi nakazov priglednega merskega aparata, oziroma z dejansko ovedbo v nabiralniku osigura, da ni steklo več alkohola skozi žgalno pripravo, kakor ga je bilo določenega za rektifikacijo. Izvršitev tega uradovanja je zapisati v registru žganjarne in le-tu označiti nakaz ure priglednega merskega aparata, ki je morda v rabi. §. 31. (K §. 78 zakona.) Zapadni rok davščine. I. Narejnina od žganja zapade vselej, ko se vloži predpisana zglasitev in je, izvzemši slučaj na počak, tudi takoj ob zglasitvi vplačati v polnem znesku. Pripadajočo narejnino morajo potemtakem takoj ob zglasitvi plačati ne le one žganjarne, v katerih se določa množina alkohola, ki se ima obdačiti, potom pavšaliranja po storitveni zmožnosti žgalne priprave (§. 31, I zakona), temveč tudi one narejnini zavezane žganjarne, v katerih se sicer določa množina alkohola po dejanskem izdelku na podlagi nakazov priglednega merskega aparata ali s porabo nabiralnika (§. 32, št. IV in V, odnosno tudi VI zakona). Vplačilo davščine, odnosno počak, ako se ta rabi, se potrdi z boletami. II. Davščina od kvasii, naj se že kvas izdeluje v narejnini ali pa potrošnini zavezani (Slovenisch.) 98 Obrazec št. XXXI. žganjarni, zapade vedno v trenutku, v katerem se vloži predpisana zglasitev o delovršbi. Vplačilo te davščine, odnosno poraba morda dovoljenega počaka se potrdi, kadar gre za na-rejnini zavezano, zganjamo, zajedno na plačilni boleti, odnosno na boleti za počak, kadar pa gre za potrošnini zavezano zganjamo, na dotični mesečni prijavni boleti. III. Potrošnino je plačati, predno se prijavi odnos žganja iz narejališča ali iz svobodnega sklada, po alkoholovi množini žganja, ki se ima odvesti, pri prejemnem uradu, kateri se je podjetju naznanil. More se pa tudi znesek, s katerim je pokrita potrošnina za več pošiljatev, naprej vplačati proti obračunu. Potrošnina se vplača izročivši posebno, po obrazcu št. XXXI urejeno prijavo, katera se ima v enojnem izvodu vložiti pri prejemnem uradu. Ako se je dobilo dovoljenje za počak, je to v prijavi omeniti ter navesti, do katerega zneska se je porabil tà počak; ako pa ni počaka, je pripadajoči znesek po odbitku pristojnega diskonta takoj v gotovini plačati. V prijavi sami je napisati vedno vso davščino ne gledé na diskontni odbitek. Ako plača prevzemnik žganja potrošnino takoj v gotovini, zgoditi se»ima to pri onem prejemnem uradu, kateremu je žganjarna, odnosno svobodni sklad v boletiranje odkazan. Ako pa ima prevzemnik žganja počak, si mora isti omisliti boleto za počak pri onem prejemnem uradu, pri katerem se mu je dovolil počak. Ta boleta se lahko glasi ali na znesek, ki pripada na množino žganja, katera se ima odvesti ali pa tudi na znesek, ki pripada na več pošiljatev. V prijavi je žganjarno, odnosno svobodni sklad, iz katerega naj sc odnaša, navesti z imenom. Prijava, odnosno poraba počaka se zvrši na zgoraj povedani način. 8-38. (K §. 79 zakona.) Davščina na počak. I. Tobce. 1. Dovoljenja za počak davščine (potrošnine, narejnine in davščine od drožij) je prosili pri linančnem oblastvu prve stopinje. Ako se prejemniku žganja, katerega se drži potrošnina, dovoli počak, označi finančno oblastvo prve stopinje tisti prejemni urad, ki je poklican izdati bolete za počak, ter mu da primerni ukaz. 2. Davščina na počak se dovoljuje k večjemu za dolžnost na davščini, ki nastane v pojedini delovršbeni dobi, in samo proti zadostnemu zavarovanju. Vendar ni treba, da se v svrho njegove obnovitve vsakikrat obnovi tudi varščina za davščino, ki se ima pustili na počak, nego že dana varščina se more pustiti, ako se v tem oziru ni omejila, tudi za drugo in nadaljnjo delovršbeno dobo, toda le, če niso nastale nikake okolščine, ki so po mnenju finančnega oblastva spremenile vrednost dane varščine na državnemu zakladu nevaren način. V skupni, po razmerju varščine določeni znesek, do katerega se je dovolil počak, se sicer na počak puščeni toda že vplačani zneski ne vštevajo. Ako je torej na primer davku zavezanec od dovoljenega mu kredita na davščini v znesku 5000 K že porabil 4900 K, a vplačal, predno zahteva počak za novo dolžno davščino, 3000 K v gotovini, ima za počak nove dolžne davščine še 3100 K na razpolago in, ako bi bil davku zavezanec pred dovoljenim počakom nove dolžne davščine že ves prejšnji dolg v znesku 4900 K v gotovini vplačal, imel bi za počak nove dolžnosti zopet ves dovoljeni kredit v znesku 5000 K na razpolago. Počak se dovoljuje le takim podjetnikom svobodnih skladov in narejališč žganja, naj bodo le-ti zavezani potrošnini ali narejnini, kojili dolžnost na davščini doseže tekom jedne obratne dobe najmanj 1200 K. Prejemnikom žganja se dovoli počak le tedaj, če doseže letna potrošnina najmanj 10.000 K. Finančno oblastvo odloča v svojem področju, je-li so pogoji za dovoljenje puščanja davščine na Mrazeč št. XXXII. ^fazec 4). XXXlil. počak dani in v katerem obsegu se le-ta dovoli. ! z dne 7. junija 1881. 1., drž. ?ak. št. 49, ovedeni Finančno ministrstvo si pridržuje, dovoliti počak davkovni mnogokratnik (multiplum) vzeti za proti osebnemu poroštvu. O odločbi se obvestijo I namestek vrednosti dolga proste hipoteke in sodne davku zavezanci pismeno. i cenitve ni treba. 3. Varščina se more dati tako-le: A. Da se namenijo in polože vrednotnice in sicer se morejo za to uporabljati: a) vsi efekti splošnega državnega dolga, kakor tudi državnega dolga v državnem zboru zastopanih kraljevin in dežel, ter kraljevsko-ogrskega državnega dolga; b) vse predstvene zaveznice železnic v državnem zboru zastopanih kraljevin in dežel, kakor tudi dežel ogrske krone, ako uživajo državno poroštvo za obrestovanje in poplačilo glavnice, in r) vsi drugi avstrijski vrednostni efekti (zastav-nice, zemljiško-odvezne obligacije, zadolžnice deželnih in mestnih zajmov i.t. d.), ki so po zakonu proglašeni pripravnim za nalaganje novcev varovancev, kar mora dolžnik dokazati. Pod a) navedeni efekti se jemljö v polnem, na dunajski, subsidijarno na budimpeštanski borzi zabeleženem zadnjem dnevnem kurzu, ako isti ne datira dalje nazaj nego 14 dnij, toda ne čez imensko vrednost, pod b) in c) navedeni efekti pa samo do dveh tretjin poprej označene kurzne vrednosti. Vrednotnice se morajo položiti z namenilnico po priloženem obrazcu št. XXXII, v kateri se izraža, da jamčijo za na počak puščeno davščino. B. S hipotečnim zapisom, ki ima isti poroštveni pristavek, po pridejanem obrazcu št. XXXIII, v kolikor so dani zakoniti pogoji pupilarne varnosti, Ako hipotečni zapis izda kdo drugi nego davku zavezanec sam, mora lastnik hipoteke prevzeti poroštvo nerazdelno z davku zavezancem. Pri poslopjih. v katerih se nareja žganje, imajo izostati orodja in priprave za vršbo imenovanega podjetja, če tudi so s poslopjem v stalni zvezi (vzidano, zaklepljeno, pribito), iz računa o skupni vrednosti, ki se ima vpoštevati za izmero varščine. V slučajih, v katerih se hoče dati varščina s hipotečnim zapisom, se sme po členu III zakona Pri določitvi vrednosti zemljarini zavezanih nepremičnin v svrho hipotečnega zavarovanja davščine na žganje se sme vzeti sedemdesetkratni zemljiški davek brez odpusta za vrednost zemljarini zavezane nepremičnine (drž. zak. 1897.1., št. 301). G. S poroštvom pod državnim nadzorstvom stoječih kreditnih zavodov pod sledečimi uveti : a) Kreditni zavod, ki hoče prevzeti poroštvo, moral si je za dotično delovršbeno dobo, to je za čas od 1. septembra jednega leta pa do konca avgusta naslednjega leta, pridobiti dovoljenje finančnega ministrstva, da sme pri puščanju davščine od žganja na počak dajati varnost s svojim poroštvom, in iznos, na kateri se glasi poroštvena listina, ne sme presegati v tem dovoljenju dopuščenega skupnega poroštvenega iznosa, odnosno ne še porabljenega dela tega iznosa. b) Davščina, katero je plačati v eni delovršbeni dobi, mora dosezati najmanj 20.000 K. c) Nobena zavezna listina poroštvujočega kreditnega zavoda se ne sme glasili na manjši iznos nego je ta (b). V kateri obliki naj bodo spisane zavezne listine, katere je vložiti, je razvidno iz priloženega obrazca št. XXXIV. Takemu kreditnemu zavodu dano dovoljenje more finančno ministrstvo odvzeti v slučaju, da dotični kreditni zavod pride v tak položaj, da se na počak puščena davščina ne smatra več kot popolnoma varna. Dotični imetniki kredita so v slučaju takega odvzetja zavezani, tekom roka, ki se ima od slučaja do slučaja določiti, ali v gotovini vplačati proti poroštvu dotičnega kreditnega zavoda na počak puščene, še ne poplačane zneske, ali pa za iste dali drugo varščino, ki se sme po določilih tega izvršilnega predpisa sprejeti. Zaveznost dotičnega kreditnega zavoda za poprej omenjene zneske ostane vkljub temu, da se je dovoljenje poroštva odvzelo, veljavna. D. Z osebnim poroštvom po nastopnih določilih : Obrazec št. XXXIV. a) Poroštvo morajo dati najmanj trije plačeviti poroki, kateri imajo v kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zboru državljansko pravico, ki ondi stanujejo in ki niso izključeni, da bi se jim dovolil počak (§. 79 zakona), z nerazdelno zavezno listino, katera se ima napraviti po obrazcu št. XXXIV. Plačevitost porokov se mora z ozirom na vsoto, ki se ima zavarovati, potrditi s pričevalom političnega oblastva prve stopinje. b) Davščina, katero je plačati v eni delovršbeni dobi, mora dosezati najmanj 20.000 K. c) Nobena nerazdelno zavezna listina vstopajočih porokov se ne sme glasiti na manjši iznos nego je ta. 4. Dovoljenje počaka neha takoj, ako nastane nasproti injetniku kredita kak zakonito določen izključevalen vzrok ali ako isti plačevanja ustavi ali odloži, dalje v slučaju, da se je dalo zavarovanje s poroštvom kreditnega zavoda, ako zavezani kreditni zavod plačevanja ustavi ali odloži, ali se o njegovi imovini razglasi konkurz, konečno v slučaju, da se dû zavarovanje z osebnim poroštvom, ako nastopi in bodisi tudi samo pri jednem poroku jedna navedenih okolnostij. Zakonita visokost zamudnih obrestij znaša v zmislu zakona z dne 15. maja 1885, drž. zak. št. 77, pet odstotkov. 5. Odstotni postavek temeljem §.79 zakona za slučaj takojšnjega plačila v gotovini dovoljenega diskonta se do nadaljnje odredbe pri polrošnini določi z 1 o J3 cu n3 O o O) Oi cd CSJ a> 'I 1 « "so 72 za čas leto, mesec, dan za davščine prosto vkladanje izločenih hekto-litr8kih 8to-pinj (litrih) čistega alkohola Podpis Ja 'v rt "sT .-s O > ÖO O rt to o >o rt c« rt bc :S O, rt M I 2 rt-g xj bß .3 2 a Datum Usušek vsled ležanja v litrih alkohola Podpis a _o « ^0 rt =3* I > Opomba Plačljiva tiskovhia. Dežela: št.. Obrazec st. Ill (k §. 3, I, St. 1 iz vrš. predp.). Finančni okraj: Davčni okraj : Nakaznica. Ker je kmetijska žganjarna ..............................v...................................h. št. . . . glasom poistinjajočega spisa dd..........................................................18 . . , št...............naredila v prijavni dobi od dne........................18 . . , od 8 ure zjutraj do dne.............................18 . . , do 8 ure zjutraj, z besedami........................................................................hektolitrskih stopinj, torej poprečno tekom vsakega delovršbenega dneva........................................................... hektolitrskih stopinj (litrov) čistega alkohola, dočim se je glasom prijavnega registra odneslo v mesecu ..............................iz te žganjarne........................................................... z besedami...........................................................................hektolitrskih stopinj alkohola vračunši ga v nižji postavek, in...............z besedami.................................. hektolitrskih stopinj alkohola ne vračunši ga v nižji postavek potrošnine, se naroča c. kr............... ..............uradu v...................................da imenovani žganjarni za sedaj izplača znesek ..............K . . . v za v nižji postavek potrošnine vračunjeno in......................K . . . v za v nižji postavek potrošnine nevračunjeno množino alkohola, torej skupaj znesek..............K ... v, kot bonifikacijo proti po lestvici II kolekovani pobotnici. Od c. kr. dne 18 Strogo zaračunljiva tiskovina. Obrazec št. IY (k § 4 izršv. predp.). Dežela: Finančni okraj: Mesec:...................189 . Mesečni izkaz o pošiljatvah žganja, ki so se oddale za prevoz na ■ pJ^ôIftTenï postaji v . Kosmata teža pošiljatve v kilogramih Kakšne Oznamba jgfc vrste žganja (žganje, liker itd.) Datum posode prejemnika oddajnika Obrazec št. Y (k §. 11 iz vrš. predp.). Delovršbeno naznanilo podjetnika žganjarne za njegovo žganjarno v...........................................................h. št........... Podpisanec naznanja v svrho ovedbe dnevne storitvene zmožnosti žgalne priprave v........... ............................h. št.........., da namerava pričeti z narejanjem žganja v tej žganjarni dne 189 . 189 . . I. I. dne I 1 rt P i" ! I ©j c 1 S Is o> g rt 'c rt >N '3 a ■■g 0) rt fl ! s J? a rt &ß 3 o >o 11 = I ? 1 ! g O, O O « ja S a I 0 13 (I) S-. 1 3 f- J I 1 § ° % f o ^ ’ si n >£ lî US I.S :s rt g « -3 'o s +2 1 II a >2 S3 rt Oh 2 la * -e w o .-H Oh .ti o -3 rt o n tl 11 ! g •S. > Žf 3 s * . as S Ä ° > * 3fS* flajü I s o.S «u'C-g •a a i > .g. g Hilli ■Ilir! ■S -S o o ^ ,s as s-l alia SžiSlE T-- CN cd ’■** J I I I Obrazec št. VII (k §. 15 izvrš. predp.). Dežela: Prigledni okraj: Davčni okraj: k obrtovanjn podpisanega v kraju .... Popis podjetnika žganjurnc tovarnarja za špirltov kvas ................... ...........hiš. št. . . . pripadajočih prostorov. Štev. I. Izba za kotel desno na dvorišču, iz te drže vrata v 11. čumnato za drozgaličnjake s 3 okni na preddvor. lil. Kurilnica, ki je pred vbodom v izbo za kotel. Desno od te je IV. čumnata za izpiranje krompirja, ki ima okno in izhodna vrata na notranje dvorišče. Levo od kurilnice drže na dvorišču vrata v V. gumno za slad z dvema oknoma, katero je zvezano po drugih vratih z drvarnico. Pri vhodu v hišo se dospe skozi loputo v VI. klet za krompir in klet za zalogo žganja; kleti loči lesena stena, vežejo ju pa v le-tej napravljena vrata. VII. Soba za pomožne delavce tik drvarnice ima vrata na dvorišče in okno s križem na ulico. VIII. Čumnata za zdrozganje z vrati v vežo in oknom na dvorišče je zvezana po drugih vratih s IX. čumnato za slad z jedniin oknom na dvorišče. Skozi to drže vrata v X. nadžgalčevo sobo, katera ima dvoje oken na vrt in izhod na dvorišče. Na stopnieah pred vežjo je vhod v XI. žitnico s tremi predelki. XII. Hladilnica, postavljena s pokritim lesenim odrom, je na dvorišču poleg čumnate za zdroz-ganjo. XIII. Skrivnih zvez ni. Zaznamek delovnih priprav je v prilogi. Delovršbo vodi.......................................................... kojega podpis je spodaj. Nadzorstvo nad osobjem žganjame ima.................................... . Pojasnila, katera zahtevajo finančni organi, daje............................................ .................... dne...................18 . . J- d., J. j., voditelj delovršbo. podjetnik žganjarne. Zgornji, dno.........................18 . . podani popis potrjujeta podpisanca kot pravilen in se je o tem napravil predpisani zapisnik dne............................. . 18 . . J. J., komisar finančne straže. d. d., občinski svetovalec. (Slovonisch.) 100 Obrazec št. VIII (k §. 15 izvrš. predp.). Dežela : Prigledni okraj : Davčni okraj : Zaznamek vseh posod iu delovnih priprav v, v kraju...........................hiš. št. 1 • • v# Agiuijuriii nahajajoči se —^lza lplfit0Y kTM Štev. I Zaznamba v §. 54 zakona navedenih posod, shramb in rezervoarjev Prostornina Štev. II Zaznamba drugih posod in delovnih priprav Prostornina hektolitrov litrov hektolitrov litrov ................ dne....................18 . . J. J.. podjetnik žganjarne. Revizijski izvid. Zgornje pod I navedene posode in delovne priprave sta podpisanca našla, kakor so se naznanile» jih izmerila, s številkami in dohodarstveno uradno zaznamenovala, o čemer se je napravil tudi predpisani zapisnik. J* J., komisar finančne straže. J. J., občinski svelovalec. t-j O >o fl CÖ C E •c? s-j O *0 >o d Ö * * g 2 £ © (f Ç03 jrt *4) >N © Q c ©= c 'S .© © © © © © © © © '? J ns © © « *a * ■§ s > © +3 •iH CG CS 5D N ož rt © rO S-t > O r-H © P ■ — © ^ © 1 -S © ©I © ©s © • s ^5 2 >QO Ö O S cf © © 5 © © © fcß © GC © © © bQ © © T3 p2 ‘C ©H P© •5 © p© © © ©n © ©4 © © 'P © s- ©< © £ © © 5s © tS) >N © N Opomba Pripada- joči znesek narejnine w Približna množina alkohola, ki je izdelati, v hektolitrskih stopinjah pri temperaturi 12 0 Réaumur-jevih (hekto-litrske sto-pinje alkohola; Z žgalnimi pripravami zvezani prigledni merski aparati odnosno nabiralniki nakaz ure štev. vrsta Številke za delovršbo namenjnih žgalnih priprav Rabljene posode za vrenje (vrvežniki, vrvežniki za droži) prostornina litrov hekto- litrov štev. Podelujejo se druge snovi kilog. vrsta slad kilog. vrsta (zelen in suh) Davkovni postopek neha leto, mesec, dan in ura I prične j • I I S. *r 'S. -i * • S ^ S » e3 •I a 'i {aß © >si O .O © co >1 I O a o *S? rs a ,a a a 5 •&-S .2» a a > X £.ft a S’S Ji Is !§■ j- lit © ©J 3 •2 © •n 3« -g C cT I a © a © o a *S P o M §J © *© ©J ’S S o. c S »- ^ t» .s g I c J 3 c « ® g sS^ .S Ö •q? e§ © c3 *£> c3 bD >tSJ © © +■> •*“» © n II . © > •© •J3 S •«h C3 d >© ll © © el, s’S •s S? © a ^2 !i|i ! j!8-* f sä 2^j C« .f ti e«© 3) w'ü &s g* 5 s s 11'^^'S > g««j g£ J (ji cd ,| ® I rd *43 S « ° 5 «O a c Obrazec št. X (k §. 17, št. 2 izvrš. prcdp.). Nerazdelno zavezna listina. ..........................kot podjetnik žganjarne v ... . hiš. št. . . je zavezan po §. 17, št. 2 izvršilnega predpisa k zakonu o davku na žganje, drž. zak št. . . . , za množino alkohola, katera se ima izdelati tekom vsakokratne mesečne zglasitvene dobe, dati varščino in sicer v znesku do . . .K .... v. Podpisani...........................se z^^lz‘Ju?e° s tem, da c. kr. erarju ze vse gledé davščine od žganja narasle dolžnosti zgoraj imenovanega podjetnika v znesku do . . . .K, reci............................ . . . . kron, z zamudnimi obrestmi v zakoniti visokosti in morebitnimi stroški izterjanja vred kot poroki > plačniki porok plačnik V morebitnih pravnih prepirih, ki vsled zakona ne spadajo pod kako izključljivo podsodnost, so pristojna v prvi stopinji izključno ona stvarno pristojna sodišča, ki so na sedežu c. kr. finančne prokura-ture v .................................... V dokaz temu legalizovani podpisi legalizovan podpis (Datum.) (Podpis.) Obrazec st. XI (k §. 19 izvš. predp.). C. kr. oddelku finančne straže v V žganjarni v . . . . Naznanilo. do teku priglednega merskega aparata št. . . . sistem uri — poldne motež v-------—---———— -------------------------------------- po porabi nabiralnika št......... Nakaz ure . . z besedami do po voditelj delovršbe. Prejel dne do po finančne straže . . . . Plačljiva tiskovina. Obrazec st. XII (k §. 22 izvrš. predp.t. Dežela: Prigledni okraj : Finančni okraj : Davčni okraj: Poistinjenje narejene množine alkohola v potrošnini zavezani žganjarni ........ ................... v.........................hiš. št...... Številka žgalne priprave Pri- gledni merski aparat Začetek zglasitvene dobe Konec zglasitvene dobe Razlika med na- kazoma ure začetkom in koncem obračunske dobe v litrih Alkoholo- vitost Množina izdelanega alkohola v hektolitrskih stopinjah pri temperaturi 12 stopinj Rčaumurjevih (hektolitrske stopinje alkohola) Opomba mesec, dan in ura Z naka- zom ure mesec, dan in ura Z naka- zom ure špiritovih poskušenj povprečna gla- I som zapisnika 1 o izvidu vrsta številka I - 2 3. novembra 1899 ob 8. uri zjutraj U06750 3. decembra 1899 ob 8. uri zjutraj 014835 8.085 91 90 7.357-35 II — 5 n 035-125 1* • 046830 11.405 88 90 10.264-50 Skupaj... 17.62P85 okroglo 17.622 S tein so uradno poistini, da so je v zgoraj imenovani žganjarni tekom zglasitvene dobe od 3. novembra 1899 do 3. decembra 1899, za katero je bilo glasom prijavne bolete št. . . davkarije v.................... za narejanje zglašenih 17.000, reci................................hektolitrskih stopinj, v istim izdelalo 17.622, reci...............................hektolitrskih stopinj alkohola, katero množino alkohola bode predpisati tej žganjarni za zgornjo zglasitveno dobo v računu o potrošnini. ........................... dne 3. decembra 1899. / podjetnik žganjarne. J. J., vodja prigledncga okraja. Dežela: Obrazec št. XIII k §. 22 izvrš. predp.). Prigledni okraj : Finančni okraj: Davčni okraj: Poistinjenje narejene množine alkohola v potrošnini zarezani žganjarni..................v........... v kateri se nareja tudi kvas. Številka žgalne priprave Pri- gledni merski aparat Začetek zglasitvene dobe Konec zglasitvene dobe Razlika med na-kazoma ure začetkom in koncem obračunske dobe v litrih Alkoholo- vitost Množina izdelanega alkohola v hektolitrskih stopinjah pri temperaturi 12 stopinj Rčaumurjevih (hektolitrske stopinje alkohola) Opomba mesec, dan in ura Z naka- zoni ure mesec, dan in ura Z liaka- zom ure f 0 ll povprečna gla- j som zapisnika , o izvidu vrsta številka I — 2 3. novembra 1899 ob 8. uri zjutraj 006750 3. decembra 1899 ob 8. uri zjutraj 014835 8.085 91 90 7.357-35 It — 5 r> 035425 046830 11.405 88 90 10.264-50 Skupaj... 17.021-85 okroglo 17.622 S tem sc uradno poistiui, da se je v zgoraj imenovani žganjarni tekom zglasitvene dobe od 3. novembra 1899 do 3. decembra 1899, za katero je bilo glasom prijavne bolete št. • . davkarije v . ...................... za narejanjo zglašenih 17.000, reci................................ hektolitrskih stopinj, v istini izdelalo 17.622, reci................................hektolitrskih stopinj alkohola, katero množino alkohola, bode predpisati tej žganjarni za zgornjo zglasitveno dobo v računu o potrošnini. Ker pa seje dalje glasom zgornje prijavne bolete za zglašeno narejanje 17.000 hektolitrskih stopinj alkohola predpisalo &50 K, reci....................................potrošnine od kvasu, je predpisati (doplačati tekom 3 unij) z ozirom na v istini izdelanih 17.622 hektolitrskih stopinj alkohola še znesek 31 K 10 v, reci . . .........................pri c. kr....................uradu v........................... , dne 3. decembra 1899. J. J., podjetnik žganjarne. J. J., vodja priglednega okraja finančne straže. Obracez št. XIV (k §. 22 izvrš. predp.). Dežela: Prigledni okraj: Finančni okraj : Davčni okraj: Obračun o davku na žganje za narejnini zavezano žganjarno..................................... v.............................hiš. št ... . Številka žgalne priprave j Prigledni merski aparat Začetek obračunske dobe Konec obračunske dobe Razlika med nakazoma ure začetkom in koncem obračunske dobe v litrih Ovedena alkoholovitost v špiritovih poskušnjah Število hektolitrskih stopinj alkohola, ki se imajo obdačiti, pri 12° Rčaumnrjevih Opomba vrsta številka mesec, dan in ura Z naka- zora ure mesec, dan in ura Z naka- zom ure I 2 3. novembra 1899 ob 8. uri zjutraj 006000 3. decembra 1899 ob 8. uri z utraj 014000 ‘ 8000 50 4000 odnosno po odbitku 15 odstotka PAD odpusta bUU 3400 Reci......................................hektolitrskih stopinj alkohola, za kar znaša narejnina (70 v od hektolitrske stopinje alkohola;.................................. Ker se je na podlagi delovršbene zglasPve dd............glasom bolete št.' .... za narejauje .... vplačala . . . predpisati (doplačati tekom 3 dnij) hektolitrskih Stopinj alkohola podpisala n&rejnina............................ odpisati, odnosno povrniti v gotovini znesek reci . . ..............pri c. kr...................uradu v............................. Ker pa se je glasom izročila dd...................................št.................................od zgornje množine alkohola ............................................................. . . . , reci.hektolitrskih stopinj (litrov) alkohola v svrho davščine prošte porabo za davščine prosto vkladanje prijavilo in tudi že vložilo, na katero množino bi pripadla davščina............................. ostane k dobremu................K ... v ... , reci........................ , dne 3. decembra 1899. J. .1., .T. d., podjetnik žganjarne. vodja priglednega okraja finančne straže. Obrazec št. XV (k §. 22 izvrš. predp.). Dežela : Prigledni okraj : Finančni okraj: Davčni okraj: Obračun o davku na žganje za narejnini zavezano zganjamo................... v...................hiš. št..... © ci Številka Konec obračunske dobe Ovedena Število hektolitrskih stopinj alkohola, ki se imajo obdačiti pri 120 Rčaumurjevih O- C 'i bL >N !: ci M © >5? nabiralnika čebra Začetek obračunske dobe mesec, dan in ura mesec, dan in ura stan tekočine v litrih alkoholo-vitost v špiritovih poskušnjah Opomba 1 I 1. 3. novembra 1899 3. decembra 1899 1000 50 500 I 2. ob 8. uri zjutraj ob 8 uri zjutraj 500 30 150 skupaj 650 odnosno po odbitku 15 ostotnega odpusta Reci............................................hektolitrskih stopinj alkohola, za kar znaša narejnina (..................od hektolitrske stopinje alkohola)................................... Reci............................................hektolitrskih stopinj alkohola, za kar znaša narejnina (..................od hektolitrske stopinje alkohola)................................... Ker se je na podlagi delovršbene zglasitve dd.................glasom bolete št............za narejanje , vplačala . je predpisati (doplačati tekom ..........hektolitrskih stopini alkohola -----—ï— narejnina.....................——3-----------------------rn— 1 •' predpisala J odpisati, odnosno povrniti v 3 dnij) gotovini znese*i............t rec*............................pri c. kr............uradu v.................... Ker pa se je glasom izrecita dd. ..........................št...........od zgornje množine alkohola izvoza ..........reci.........................hektolitrskih stopinj (litrov) alkohola v svrho 3—vr-------------------r— 1 J ' ’ davščine proste porabe za davščino prosto vkladanje prijavilo in tudi že vložilo, na katero množino bi pripadla davščina . . . . , ostane k dobremu samo..................K . . . . v. . . , reci............................ ....................... dne 3. decembra 1899. J- tl-, d. J., podjetnik žganjarne. vodja oddelka finančne straže. (SlovtMiisch.) 101 Obrazec št. XVI (k §. 23, 1 izvrš. predp.) Dežela: Prigledni okraj: Finančni okraj : Davčni okraj : Register o narejanju žganja v potro.šnini zavezani žganjarni........................................... hiš. št.............., v kateri se rabi prigledni žestomeruik št..................za mesečno dobo od.............................do.............................. Voditelj delovršbe ima voditi ali osebno ali po svojem namestniku uradno pripravljen register, v katerem je od začetka davkovnega postopka narejanja žganja pa do končanja istega naznačiti nasleduje podatke: a) pred končanjem vsakega zdrozganja za to porabljano vrsto in težo narejnih snovij, potem množino in saliarometrski nakaz iz teh snovij dobljene drozge v zasladniku; b) takoj, ko se je napolnil vrvežnik s svežo drozgo, številko vrvežnika in množino drozge v njem; c) takoj, ko se je pričelo prenašanje drozge iz vrvežnika na žgalno pripravo, številko vrvežnika, množino in saliarometrski nakaz drozge v njem; d) od 12 do 12 ur, nakaz ure vsakega uporabljenega priglednega merskega aparata. Ako se uporablja več priglednih merskih aparatov, je zabeležiti pri vsakem vpisu nakaza ura tudi številko dotičnega priglednega merskega aparata, od katerega je nakaz ure; e) dan in uro vsakega vpisa. V ta register imajo vstaviti tudi dohodarstveno nadzorujoči organi izid po njih izvršenega pregledovanja. Ta register je zaključiti mesečno po izvršenem obračunu in ima istega finančni organ, ki je obračunal, s pripadajočo zglasitvijo in potrjenimi naznanili o morebitno nastalih delovršbenih ovirah, motežih in napakah priglednega merskega aparata i. dr. odvzeti (§. 65 zakona o davku na žganje). Naznanilo o motežu v pravilnem teku rabljenega priglednega merskega aparata je v registru žganjarne ' pisati takoj pri odpošiijatvi v polnem obsegu tako, da sega pisava čez vso stran registra. Moteže pravilnega teka priglednega morskega aparata, ki niso vpisani na dotičnem mestu registra na zgoraj navedeni način, je smatrati kot nenaznanjene (§. Gl, odstavek 4 in 5 zakona o davku na žganje). Na jcdnak način je vpisati v register žganjarne v zmislu §. 63 zakona naznanilo, da se je vsled neizogibnega zadržka ovirala ali prekinila delovršba žganjarne. Delovršbene ovire, ki se niso na ta način vpisale v register, jo smatrati kot nenaznanjene. Opuščeni pravočasni vpis nakaza ure priglednega merskega aparata ali kake druge v §. 65 zakona o davku na žganje označenih točk v register, kakor tudi vsak nepravilen vpis v istega se kaznuje kot nepravilno knjigovodstvo s 5 do 200 gld. (§. 91 zakona v davjpi na žganje). Čas vpisa Zdrozgane snovi Drozga v zasladniku Sveža drozga napolnjena dan v mesecu dnevni čas 1 slad druge snovi množina v hekto- litrih saharo-metrski nakaz pri+14° Rčaumur-jevili v kadi št. množina v hektolitrih zelen suh kilogramov vrsta kilogramov • . ■ Skupaj . Zrela droga, prenesena na žgalno pripravo Prigledni merski aparat Razlika nakaza ure koncem vsakega 10., 20. in zadnjega dne meseca 0 p o m h a iz kadi št. množina v hektolitrih saharo-metrski ' nakaz pri -+-14° Réaumur-jevih številka nakaz ure - Obrazec št. XVII (k g. 23, II izvrš. predp.). Dežela : Prigledni okraj: Finančni okraj: Davčni okraj: Register o narejaqju /galija v nar ej ni ni zavezani žganjarni........... hiš. št. . . , v kateri se uporablja prigledni žestomernik, oziroma nabiralnik št. . . . za mesečno dobo od....................do.................... Voditelj dclovršbe ima voditi ali osebno ali pa po svojem namestniku uradno pripravljen register, v katerem je od začetka davkovnega postopka narejanja žganja pa do končanja istega naznačiti naslednje podatke : a) takoj, ko se je pričelo prenašanje narejnih snovij na žgalno pripravo, vrsto in množino narejnih snovij v hektolitrih; b) dan in uro, ko je bilo kuhanje končano, takoj, ko se je končalo kidianje; c) v slučaju, da se uporablja prigledni merski aparat, od 12 do 12 ur, in sicer ob 8. uri zjutraj in ob 8. uri zvečer, nakaz ure. Ako se uporablja več priglednili merskih aparatov, je zabeležiti pri vsakem vpisu tudi številko dotičnega priglcdnega merskega aparata, od katerega je nakaz ure ; d) dan in uro vsakega vpisa (§. 23, II izvš. predp.). V ta register imajo vstaviti tudi doliodarstveno nadzorujoči organi izid po njih izvršenega pregledovanja. Ta register je zaključiti mesečno po izvršenem obračunu in ima istega finančni organ, ki je obračunal, s pri-padajačo zglasitvijo in potrjenimi naznanili o morebitno nastalih delovršbenih ovirali, motežih in napakah pri-glednega merskega aparata, oziroma nabiralnika i. dr. odvzeti (§. 65 zakona o davku na žganje). Naznanilo o motežu pravilnem teku rabljenega priglcdnega merskega aparata, odnosno v porabi nabiralnika, je v registru žganjarne vpisati tako j pri odpošiljatvi v polnem obsegu tako, da sega pisava čez vso stran registra. Moteže, kateri niso vpisani na dotičnem mestu registra na zgoraj navedeni način, je smatrati kot nena-znanjene (§. 61, 4. in 5. odstavek zakona o davku na žganje). Na jednak način je vpisati v register žganjarne v zmislu §. 63 zakona v davku na žganje naznanilo, da sc je vsled neizogibnega zadržka ovirala ali prekinila delovršba žganjarne. Delovršbene ovire, katere so niso na ta način v register vpisale, je smatrati kot nenaznanjene. Opuščeni pravočasni vpis nakaza ure priglcdnega merskega aparata v register, kakor tudi vsak nepravilen vpis v istega se kaznuje kot nepravilno knjigovodstvo. Čas vpisa Na žgalno pripravo dejane snovi Konec kuhe Prigledni merski aparat Opomba dan y mesecu dnevni čas ura vrsta množina v hektolitrih dan ura številka nakaz ure 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Sl viipaj . Obrazec št. XVIII (k §. 24, I izvrš. prčdp.). Dežela: Prigledni okraj: Finančni okraj : Davčni okraj : Prijava o množinah žganja, katere se imajo odnesti iz svobodliega8kladaiaig.njc • • • ..............................hiš. št. . . . proti vplačilu potrošnine. 'I 4 1 1 .2 1 Množina v litrih Alkoliolo-vitost po 100 delnem alkoliolo-mctrupri 12° Rčaumur-jevih Hektolitrske stopnje (litri) alkohola I ni e Bivališče č &S' Iz "° £ a îï — C5 o ” Znesek pri- padajoče po- trošnine Sklicevaje se na plačilno j boleto ali boleto za po- J čak, tekoča številka in datum Opomba žganja, ki se ima odnesti prejemnika K V. , dne...............18 voditelj delovršbe. (Slovonisch.) 102 Opomba. *) Če bi se odvedenje žganja proti vplačilu potrošnine zgodilo brez uradnega posredovanja, tedaj ni izpolniti pod št. 3 napovedanih pod: zgoditi vpis v register za prijave v zato določenem razpredelku na podlagi prijave. Vpis v račun o potrošnini ima v takih slučajih napraviti voditelj delovršbe ali njegov namestnik takoj po izvršenem odvedenju. pa naknadno vstaviti dotično tekočo številko pod 12 v zgornjo rešitev. 5. 3 S ® 3.251 o s» l&lsl' o Ou P Bt p eu s a> 2. 5T o o B S p lO ct> CfQ ST §< p pr 1 ! I I c- ta 0> CD <1 . Vpisano v registru za prijave pod ti Obrazec st. XIX (k §. 24, II izvrš. predp.). Dežela: Prigledni okraj: Finančni okraj: Davčni okraj: 1. Oddano dne........................18 . . 2. Vpisano v register za prijave pod tek. št. . . . unikatom 3. Preskušenje in primerjanje prijave z njenim —— -. duplikatom Prijava (unikat — žganjarnc o odnosu žganja iz ——----------------------- . . . svobodnega sklada za žganje hiš. št......vršečem se brez vplačila potrošnine. Doba, tekom katere se mora pošiljatev v znotraj navedenem namenišču dostaviti radi uradnega obravnavanja vstopa: finančni organ. duplikat) v ' na Napoved pošiljatelja: Podpisanec prijavlja finančnemu organu, ki ima nadzorovati podjetje, znotraj označeno pošiljatev žganja za odnos brez vplačila potrošnine za............... v...................dežela................z obvez- nostjo, da dovede taisto v neizpremenjeni množini in kakovosti tekom označene dobe v uradno obravnavanje vstopa, in da jamči za pripadajočo potrošnino. Te obveznosti nehajo le v slučaju, če dokaže rešitev te prijave, da se je zadostilo zgoraj označeni obveznosti. . •..................dne................18 . . pošiljatelj. Jo tiskati na sivkastem papirju. I. P r i j a v a Dan odnosa Število S S3 .5 £ £ > — 1 Številke Množina v hektolitrih Alkoliolovitostpo lOOdel-ni alkoholometrski lestvici Hektolitrske stopinje alkohola Ime Bivališča Do že la Napoved, se-li odvede v svobodni sklad ali pa za davščine prosto uporabo Postavck potrošnine od kekto-litrsko stopinje Opomba posod pri temperaturi -+- 12° Ro a umu r-jevih žganja, ki so ima odvesti prejemnika 1 2 3 4 5 6 7 8 9 Opombi: 1. Y razpredclku „Opomba“ jo naznaniti način varščino, ako jo jo sploh položiti. 2. Pri odvedonju za davščino prosto porabo jo poočititi v razpredclku „Opomba“ tudi datum in poslovno številko prejemniku podeljenega dovoljenja. I po meroskusnem znamenju vliti II. Uradni izvid Ovedena množina po teži v kilogramih Ovedena alkoholo- vitost I? 21 a 'E ? I I ! g P* s a Prevedba °1 II > ^ II l| © a o n množine f H t! g* tl > I §_ = 5 «1 1! I pri 12° Réau-murjevih Množina čistega alkohola 'S-2 t! i-s to 5 |l p a I f od © .2v| II O -n © > Način prevažanja pod zaporo na kladnega prostora •H 'N gg I °i§- ct = > ŽSg III I I ä £ >02 î> zapor pod kol i-zaporo zapor 1 > ! i 12 £ I: s! 1! i* Opomba Rešitev. 1. Oddano dne......................................18 2. Vpisauo pod tek. št.......prejemnega registra. 3. Podatki uradne preiskave z ozirom na: a) posode in uradne zapore : b) prejeto množino in sicer: Za poleg izkazani pri-manjkljej ima pošiljatelj vplačati potrošnine 3 M > c5 znesek O a o a K v. 15 16 17 posod Ovedena množina po teži v kilogramih Ovedena alkoholo- vitost I 1 f f ! I £ 'S c. Prevedba Ji I š 1 - o £ £ o a o, g S 5 o ^ -% množine oö > ci o rt S «iš 3 s *3 O » O. ci C O If fl 2 g pri 12° Réau-murjevih Množina čistega alkohola o 44 »5 -*-1 •ff-a '1° II o c 44 •- !■§ •§ g Proti uradnemu izvidu na oddajnem kraju se pokaže 44 O 0> a g i I i « *2 c? a •'—> 2 44 2\-§ P ftc e5 to fcß 2 c & S1» 44 O s :5? *-• >o . jfsl O 44 k -e a a O hekto- litr- sko sto- pinje « 2 â 1 I I •a > Opom- ba Videl v ........................dne...........................18 . . Finančni organ : žganjarni ——:— ----------— ----------- v kraju odpošiljatve, dne.........................18 . . svobodnem skladu za žganje Finančni organ : Obrazec št. XX (k §. 24, II. A, št. 2 izvrš. predp.). Register o pošiljateljem žganja oddanih položnih potrdilih. Strogo zaračuuljiva tiakovina. Tek. št. Znesek, na katerega se glasi položno potrdilo K v. J. J..............................................................hiš. št...........■ na je glasom ukaza c. kr. (finančnega oblastva 1. stopinje) z dne....................18 . ., št............pri podpisanem c. kr..............................uradu za žganje, ki se pod vezjo potrošnine odpošlje iz žganjarn, položil varščino za prevoz v znesku ........K, reci........................................ potrdilo Na podlagi te varščine se je imenovancu izdalo !„,rr,iii;, 0 znesku ... .....................reci............................................ Datum. Podpis. (Uradni pečat.) Dežela: C. kr. .. urad: Položno potrdilo st. •iH *■0 fH +3 O Ph Glasom ukaza c. kr. (finančnega oblast va I. stopinje) z dne........18. ., št............je položil I. I.........................-jjk-................... pri podpisanem c. kr......................uradu varščino do zneska............K (z besedani) in je isti upravičen, na podlagi tega položnega potrdila iz vsake žganjame v državnem zboru zastopanih kraljevin in dežel porazumno s podjetnikom žganjarne prijaviti žganje pod vezjo potrošnine v toliki množini za odvoz, v koliki najde za to žganje pripadajoča potrošnina še svoje pokritje v gornjem znesku. Datum. Podpis. (Slovcnitsch.) 103 Od glasom položnega potrdila dane varščine .... K .. v. seje porabilo: Obrazec št. XXI (k §. 25, A izvrš. predp.). (Z vzgledom za kmetijsko žganjamo.) Dežela: Finančni okraj: Davčni okraj: Račun o potrošnini A. (Prejem) žganjarne T na ' .......................hiš. št.......za delovršbeno dobo od 1. septembra 18 . .pa do 31. avgnsta 18 . . V Ï polah. g — . . . . prilogami, in sicer: Ta žganjarna je glasom odloka c. kr. (finančnega oblastva I. stopinje) v................................ z dne...........................18 . . št. . . . upravičena, tekom narejne dobe 18 . . /. . narediti v besedah sedeminosemdesettisoč hektolitrskih stopinj (litrov) alkohola po nižjem postavku potrošnine. Od iz delovršbene dobe 18 . . / . . preostale zaloge se more z vračunanjem v nižji postavek potrošnine v delovršbeni dobi 18 . . / . . odvesti še 3050 (tri tisoč petdeset) hektolitrskih stopinj. Glasom mesečneg a poistinjen; a Eventualno v žganjarno nazaj došle pošiljatve Te- koča Datum za čas narejena množina šte- vilka dne od do alkohola leto, mesec, dan v hektolitrskih stopinjah 1 2 3 4 5 6 7 1 1./9. 18 . . Zaloga iz prejšnje delovršbene dobe, in sicer : po nižjem davčnem postavku . . . 3.050 „ višjim „ , 1.020 skupna zaloga 4.070 2 26./9. 18 . . 26./9. 18. . 17./9. 18 . . 26./9. 18 . . 2.930 Zaključek za ovedbo zalogi' dne 26./9. 18 . . 7.000 Od tega izdatek (brez usuška) Ostane kot zaloga po knjigi .... 7.000 Najdena resnična zaloga 6.858 Da primanjkljej 142 kateri se nasproti skupnemu prejemu 7000 hektolitrskih stopinj izkaže pod 5 %, vsled česar se da del primanj-kljeja 113 hektolitrskih stopinj, ki presega dopustni maksimalni usušek, kompezirati. V izdatek izdatke. zapisano pod tek. št. 1 zvezka za NB. Brutoprimanjkljej 142 hektolitrskih stopinj, kateri se pokaže pri zaključku, se deli v maksimalni usušek 29 hektolitrskih stopinj, katere je porazdeliti po obeh davčnih postavkih, in v maksimalni usušek presegajoči kompenzovalni primanjkljej 113 hektolitrskih stopinj, kateri je provizorno z višjim davčnim postavkom postaviti med izdatke. Vpošteti skupni usušek Pokaže se Potrdilo vpisa po Opomba po nižjem po višjem za obda-čenje (čez 5«/0) kompen- zovalen ne kom-penzo-valen (čez 5®/0) kompen- zovalen voditelju delovršbe ali podjetniku finančnem organu postavku potrošnine primanjkljej prebitek V h e k t o 1 i t r s t ih st o p i n j i h 8 9 10 11 12 13 14 15 16 I. I. I. I. I. I. I. I. 25 4 113 1. 1. I. I. Dopustni maksimalni usušek 29 hektolitrskih stopinj (glasom skladovnega pregleda) je manjši, kakor pa primanjkljej, kateri se pokaže pri zaključku, torej vpošteven, in je razdeliti v razmerju izdanih množin po obeh davčnih postavkih. Ker ni bilo v lej zaključni dobi nobenega izdatka, je usušek razdeliti v razmerju prejetih množin (glej §. 26, št. 7, zadnji odstavek, zaloga z izdelkom vred). Novi izdelek je všteti v nižji davčni postavek. Porazdelitev usnška: Skupni usušek . 29 x : 29 = 1.020 : 7.000 skupni prejem 1020 X 29 po višjem davčnem postavku . 1.020 9180 2040 29580: 7000 = 4-2 torej 15 1 po višjem davčnem postavku . 4 „ nižjem , , .25 skupaj . 29 Te- koča šte- vilka Datum Glsom mesečnega poistinjenja Eventualno v žganjarno nazaj došle pošiljatve dne za čas narejena množina alkohola od do leto, mesec, dan v hektolitrskih stopinjah 1 2 3 4 5 6 7 3 26./9. 18 . . Zaloga po knjigi . 7.000 4 26./10 18 . . 26./10. 18 . . 26./9. 18 . . 26./10. 18 . . 14.109 Zaključek za ovedbo zaloge dne 26./10. 18 21.109 Od tega izdatek 9.577 Ostane po knjigi kot zaloga .... 11.532 Najdena resnična zaloga 11.544 Da prebitek 12 • kateri se nasproti skupnemu prejemu 21.109 hekto- litrskih stopinj izkaže pod 5%, se da torej kompen- zirati. V prejem zapisano pod tek. št. 6 zvezka za prejemke. Vpošteti skupni usušek Pokaže se Potrdilo vpisa po Opomba po nižjem po višjem za obda-čenje (čez 5°/0) kompen- zovalen ne kom-penzo-valen (čez 5#/0) kompen- zovalen voditelju delovršbe ali podjetniku finančnem organu postavku potrošnine primanjkljej \ prebitek v hektolitrskih stopinjah 8 9 10 11 12 13 14 15 16 Dc litrskih st pustni ma opinj in mc csimalni us ira ostati, k ušek znaša er izkazuje (glasom s ta zaključe 12 kladovnega i prebitek, I. I. I. I. I. I. pregleda) izven vpošte 1.1. 1.1. I. I. 135 hekto-vanja. Glasom mesečnega poistinjenja Eventualno v zganjamo nazaj došle pošiljatve Te- koča Datum za čas narejena množina] šte- vilka dne od do alkohola leto. mesec, dan v hektolitrskih stopinjah 1 2 3 4 5 6 7 5 26./10. 18 . . Zaloga po knjigi . 11.532 6 „ 18. . Prebitek od prejšnjega zaključka . . 12 7 26./11. 18 . . 26./11. 18 . . 26./10. 18 . 26./11. 18 . . 11.822 Zaključek za ovedbo množine dne 26./11. 18 23.366 Od tega izdatek 16.850 Ostane kot zaloga po knjigi .... 6.516 Najdena resnična zaloga 6.426 Da primanjkljej 90 • kateri se nasproti skupnemu prejemu 23.366 hektolitr-skih stopinj izkaže pod 5 °/0. V izdatek izdatke. zapisano pod tek. št. 18 zvezka za Vpošteti skupni usušek Pokaže se Potrdilo vpisa po Opomba po nižjem po višjem za obda-čenje (čez 5%) kompen- zovalen ne kom-penzo-valen (čez 5°/0) kompen- zovalen voditelju delovršbe ali podjetniku finančnem organu postavku potrošnine primanjkljej prebitek V h e k t o 1 i t r s k ih st o p i n j a h 8 9 10 11 12 13 14 15 1Ö I. I. I. I. I. I. I. I. I. I. • I. I. • * 90 I. I I. I. Dopustni maksimalni usušek znaša (glasom skladovnega pregleda) 11 škili stopinj. hektolitr- Z ozirom na poleg izkazani primanjkljej 90 hektolitrskih stopinj je vzeti usušek le z 90 hfktolitrskimi stopinjami v račun in ga je razdeliti v razmerju izdanih množin po obeh davi imb postav kih. fSlovonlsch.) 104 Te- koča šte- vilka Datum Glasom mesečnega poistinjen a Eventualno v žganjarno nazaj došle pošiljatve dne za čas narejena množina alkohola od do leto, mesec, dan v hektolitrskih stopinjah 1 2 3 4 5 6 7 8 26 ./11. 18 . . Zaloga po knjigi . 6.516 9 26./12. 18 . . 16./12. 18 . . 26./11. 18 . . 26./12. 18 . . 16.275 Zaključek za ovedbo zaloge dne 26./12. 18 22.791 Od tega izdatek 17.990 Ostane kot zaloga po knjigi .... 4.801 Najdena resnična zaloga ... 4.749 Da primanjkljej 52 • kateri se nasproti skupnemu prejemu 22.791 hektolitr- škili stopinj izkaže pod 5%. V izdatek zapisano pod tek. št. 25 zvezka za izdatke. Vpošteti skupni usušek Pokaže se Potrdilo vpisa po Opomba po nižjem po višjem za obda-čenje (čez 5°/0) kompen- zovalen ne kom-penzo-valen (čez 5%) kompen- zovalen voditelju delovršbe ali podjetniku finančnem organu postavku polrošnine primanjkljej prebitek v hektolitrskili stopinjah 8 9 10 11 12 13 14 15 16 52 Do skill stop z 52 hektc pustni mak nj, vzeti j ilitrskimi st simalni usu e pa z ozir opinjami v šek znaša | im na izk; račun in g. glasom skl izani primi i je razdeli adovnega ] mjkljej 52 i v razmeri I. I. I. I. I. I. iregleda) 14 hektolitrski u izdanih m 1.1. 1.1. 1.1. 7 hektolitr-l stopinj le nožin. Te- koča šte- vilka Datum Glasom mesečnega poistinjenja dne za čas leto, mesec, dan narejena množina alkohola Eventualno v žganjarno nazaj došle pošiljatve v hekolitrskih stopinjah 10 11 26./12. 18 26./1. 18 Zaloga po knjigi 26./1. 18 . . 26./12. 18 . 26./1. 18 . 4.801 16.162 Zaključek za ovedbo zaloge dne 26./1. 18 . 20.963 Od tega izdatek . . Ostane kot zaloga po knjigi Najdena resnična zaloga . Da primanjkljej . . 18.032 2.931 2.765 166 kateri se nasproti skupnemu prejemu 20.963 hektolitr-skih stopinj izkaže pod 5 °/0, vsled česar se da del pri-manjkljeja 27 hektolitrskih stopinj, ki presega dopustni maksimalni usušek, kompenzirati. V izdatek zapisano pod tek. št. 32 zvezka za izdatke. Vpošteti skupni usušek Pokaže se Potrdilo vpisa po Opomba po nižjem po višjem za obda-čenje (čez 5 %) kompen- zovalen ne kom-penzo-valen (čez 5 «/o) kompen-zo valen voditelju delovršbe ali podjetniku finančnem organu postavku potrošnine primanjkljej prebitek V h e k t o litrskih st o p i n j a h 8 9 10 11 12 13 14 15 16 1. I. I. I. ■ I. I. I. I. 115 24 27 1 I. I. 1. Dopustni maksimalni usušek znaša (glasom skladovnega pregleda) 139 hekto-litrskih stopinj, je torej manjši kakor izkazani primanjkljej 166 hektolitrskih stopinj, radi tega docela vpošteven ter je razdeliti v razmerju izdanih množin po obeh davčnih postavkih. Porazdelitev usuška: Skupni usušek . 139 a : 139 = 3140 : 18032 3140 X 139 skupni izdatek . 18,032 od tega 28260 9420 3140 po višjem davčnem postavku . . 3.140 436460 : 18032 = 24-2 torej 75820 36920 856 po višjem davčnem postavku . 24 po nižjem davčnem postavku . 115 skupaj . 139 Te- koča šte- vilka Datum Glas om mesečnega poistinjenja Eventualno v žganjarno nazaj došle pošiljatve dne za čas narejena . množina alkohola od do leto, mesec, dan v hektolitrskih stopinjah 1 2 3 4 5 6 7 12 26./1. 18 . . Zaloga po knjigi 2.931 ! 13 26./2. „ 26./2. 18 . . 26./1. 18 . . 26./2. 18 . . 10.804 Zaključek za ovedbo zaloge dne 26-/2. 18 13.735 Od tega izdatek 9.871 Ostane kot zaloga po knjigi .... 3.864 Najdena resnična zaloga 3.864 Se ne pokaže niti prebitek niti primanjkljej . . . • - Vpošteti skupni usušek Pokaže se Potrdilo vpisa po Opomba po nižjem po višjem za obda-čenje (čez 5°/0) kompen- zovalen ne kom-penzo-valen (čez 5<>/0) kompen- zovalen voditelju delovršbe ali podjetniku finančnem organu postavku potrošnine prim an j kij ej prebitek v hektolitrskih stopinjah 8 9 10 11 12 13 14 15 16 ss. f _ _____ _ - ? ________ II 1 £ . ____ _ 1! ______ ___ simalni usu ne vpoštev šek znaša ( a, ker ni b çlasorn skla lo nikako dovnega pr ršnega pr I. I. I. 1. I. I. ogleda) 93 h imanjkljeja. I. I. I. I. I. I. ektolilrskih Te- koča šte- vilka Datum Glasom mesečnega poistinjen a Eventualno v žganjarno nazaj došle pošiljatve dne za čas narejena množina alkohola od do leto, mesec, dan v hektolitrskih stopinjah 1 2 3 4 5 6 7 14 26./2. 18 . . Zaloga po knjigi 3.864 15 26-/3. 18 . . 26-/3.18 . . 26 ./2. 18 . . 26 /3. 18 . . 11.322 Zaključek za ovedbo zaloge dne 26./3. 18 15.186 Od tega izdatek 10.164 Ostane kot zaloga po knjigi .... 5022 Najdena resnična zaloga 4.948 Da primanjkljej 74 kateri se nasproti skupnemu prejemu 15.186 hektolitr- skih stopinj izkaže pod 5 °/0. . V izdatek zapisano pod tek. št. 40 zvezka za izdatke. V Vpošteti skupni usušek Pokaže se Potrdilo vpisa po po nižjem po višjem za obda-čenje (čez 5o/0) kompen- zovalen ne kom-penzo-valen (čez 5%) kompen- zovalen voditelju delovršbe ali podjetniku finančnem organu Opomba postavku potrošnine primanjkljej prebitek V h e k t o litrskih st o p i n j a h 8 9 10 11 12 13 14 15 16 I. I. I. 1. I. I. I. I. 59 15 • I. I. I. I. % Dopustni maksimalni usušek znaša (glasom skladovnega pregloda) 97 hektolitrskih stopinj, vpošteti je pa z ozirom na poleg izkazani primanjkljej le z 74 hcktolitrskimi stopinjami in sieer v razmeiju izdanih množin po obeh davčnih postavkih. Porazdelitev nsuska. V račun postavljeni usušek 74 x : 74 = 2000 : 10164 2000 X 74 skupni izdatek 10.164 od tega 8000 14000 po višjem davčnem postavku 2,000 148000 : 10164 = 1P5 torej 46360 57040 6220 po višjem davčnem postavku 15 „ nižjem „ , 69 skupaj . . 74 (Slovenisoh.) 105 Te- koča šte- vilka Datum Glasom mesečnega p o i s t i n j e n, a Eventualno v žganjarno nazaj došle pošiljatve dne za čas narejena množina alkohola od do leto, mesec, dan v hektolitrskih stopinjah 1 2 3 4 5 6 7 16 26./3. 18 . . Zaloga po knjigi . 5.022 17 26./4. 18 . . 26./4. 18 . . 26./3. 18 . . 26. 4. 18 . . 11.187 Zaključek za ovedbo zaloge dne 26., 4. 18 16.209 Od toga izdatek 12.000 Ostane kot zaloga po knjigi .... 4.209 Najdena resnična zaloga 4.312 Da prebitek 103 kateri se nasproti skupnemu prejemu 16.209 hektoli- trških stopinj izkaže pod 5%, se torej da kompenzirati. V prejem zapisano pod tek. št. ’■O 5 1 1 jemke. Vpošteti skupni usušek Pokaže se Potrdilo vpisa po Opomba po nižjem po višjem za obda-čenje (čez 5»/0) kompen- zovalen ne kom-penzo-valen (čez 5o/0l kompen- zovalen voditelju delovršbe ali podjetniku finančnem organu postavku potrošnine primanjkljej prebitek v hektolitrskih stopinjah 8 t) 10 11 12 13 14 15 16 o\S I* I ustni muks ostane izvi imalni usuš ■n vpošteva ek znaša (j. nja, ker izk lasom skla aže zaključ 103 dovnega pr ek prebitek I. I. I. I. 1. I. eglcda) 99 h I. I. I. I. 1. 1. ektolitrskih Glasom mesečnega poistinjenj a Eventualno v žganjarno nazaj došle pošiljatve Te- koča šte- vilka Datum za čas narejena množina dne od do alkohola leto, mesec, dan v hektolitrskih stopinjah 1 2 3 4 5 6 7 18 26./4.18 . . Zaloga po knjigi . 4.209 19 26./4 „ Prebitek od prejšnjega zaključka Zaključek za ovedbo zaloge dne 26./5. 18 Od tega izdatek Ostane kot zaloga po knjigi Najdena resnična zaloga Da primanjkljaj kateri se nasproti skupnemu prejemu 4312 hektolitrskih stopinj izkaže cez 5°/0, se torej ue da kompenzirati. Za primanjkljej 214 hektolitrskih stopinj, kateri presega maksimalni usušek 3 hektolitrskih stopinj, želi podjetnik z ozirom na njegov še obstoječi kontingent davščino opraviti po nižjem davčnem postavku. V izdatek zapisano pod tok. št. 52 zvezka za izdatke. 103 4.312 2.900 1.412 1.195 217 • Vpošteti skupni usušek Pokaže se Potrdilo vpisa po Opomba po nižjem po višjem za obda-ženje (čez 5°/0) kompen- zovalen ne kom-penzo-valen (čez 5%) kompen- jzovalen voditelju delovršbe ali podjetniku finančnem organu postavku potrošnine primanjkljej prebitek v hektolitrskih stopinjah 8 9 10 lil 12 13 14 15 16 Do stopinje ii Ke viti tudi u 3 pustni ma je z oziro r so bili v sušek po v 214 «irealni us m na poleg ej zakljužn šjem davžn ušek znaša izkazani pi dobi le i: em postavi (glasom sk 'imanjkljoj idatki po v cu med izd: adovnega docela vpo išjern davči itke. I. I. I. I.s I. I. pregleda) 3 1 števen. lem postavk I. I. I. I. I. I. lektolitrske u, je posta- Primanjkljej 214 hektolitrskih stopinj se je obdažil pri davčnem uradu v na pod tek. št pobotniškega registra za naknadni davek dne .... 18 . . (Boleta je priložena). Te- koča šte- vilka Datum Glasom mesečnega poistinjenja dn e za čas leto, mesec, dan narejena množina alkohola Eventualno v žganjarno nazaj došle pošiljatve v hektolitrskih stopinjah 26./5. 18 . . Zaloga po knjigi 1.412 Zaključek za ovedbo zaloge dne 26./6. 18 Od tega izdatek 1.412 1.017 Ostane kot zaloga po knjigi 395 Najdena resnična zaloga Da prebitek 467 keteri se nasproti skupnemu prejemu 1412 hektolitrskih stopinj izkaže čez 5 ’/o, vsled česar se ne da kompenzirati. V prejem zapisano pod tek. št. 22 zvezka za prejemke. Potrdilo vpis po voditelju delovršbe ali podjetniku finančnem organu 14 15 Vpošteti skupni usušek po nižjem po višjem postavku potrošnine Pokaže se za obda-6 en j e (čez 5%) kompen- zovalen primanjkljej ne kom-penzo-valen (čez 5°/0) kompen zovalen prebitek v hektolitrskih stopinjah Opomba 1. I. I. I. 1.1. I. I. Dopustni maksimalni usušek 1 hektolitrske stopinje ostane z ozirom na poleg izkazani prebitek, ki se pokaže, izven vpoštevanja. Te- koča šte- vilka Datum Glasom mesečnega poistinjen, a Eventualno v žganjamo nazaj došle pošiljatve dne za čas narejena množina alkohola od do leto, mesec, dan v hektolitrskih stopinjah 1 2 3 4 5 6 7 21 26./6.18 . . Zaloga po knjigi . 395 22 26./6.18 . . Prebitek od prejšnjega zaključka . . 72 Zaključek za ovedbo zaloge dne 26./7. 18 467 Od tega izdatek 200 Ostane kot zaloga po knjigi .... 267 Najdena resnična zaloga 241 Da primanjkljej 26 • kateri so nasproti skupnemu prejemu 467 hektolitrskih stopinj izkaže ce z 5u/0, vsled česar se ne da kompen- zirati in se ima obdačiti z ozirom na že uporabljeni kontingent po višjim davčnem postavku. V izdatek zapisano pod tek. št. 55 zvezka za _ izdatke. Vpošteti skupni usušek Pokaže se Potrdilo vpisa po Opomba po nižjem po višjem za obda-čenje (čez 5°/0) kompen- zovalen ne kom-pcnzo-valen '(čez 5«/0) kompen- zovalen voditelju dolovršbe ali podjetniku finančnem organu postavku potrošnine primanjkljej prebitek v hektolitrskih stopinjah 8 9 10 11 12 13 14 15 16 Doi stopinj. 1 S ■s 1 .... 26 imalni use šek znaša l V glasom skl. idovnegap I. I. I. I. I. I. ■egleda) 0 h I. I. 1. L I. 1. ektolitrskih Primanjkljej 26 hektolitrskih stopinj se je obdačil pri v davčnem uradu — na pod tek. št . . . pobotniškega registra za naknadni davek. dne 18 . . (Boleta je tu priložena.) . Te- koča šte- vilka Datum Glasom mesečnega poistinjenja dne za čas leto, mesec, dan narejena množina alkohola Eventualno v žganjarno nazaj došle pošiljatve v hektolitrskih stopinjah 26-/7. 18 . . Zaloga po knjigi 267 Zaključek za ovedbo zaloge dne 31./8. 18 Od tega izdatek 267 136 Ostane kot zaloga po knjigi Najdena resnična zaloga 129 Da primanjkljej kateri se nasproti skupnemu prejemu 267 hektolitrskih stopinj izkaže pod 5%, se torej da kompenzirati. V izdatek zapisano pod tek. št. 57 zvezka za izdatke. Vpošteti skupni usušek Pokaže se Potrdilo vpisa po Opomba po nižjem po višjem za obda-čenje (čez 5°/„) kompen- zovalen ne kom-penzo-valen (čez 5»/0) kompen- zovalen voditelju delovršbe ali podjetniku finančnem organu postavku potrošnine primanjkljej prebitek v hektolitrskih stopinjah 8 9 10 11 12 13 14 15 16 Dop stopinj. ustni maks imalni usu 2 šek znaša ( glasom skla idovnega pi I. I. I. I. egleda) 0 In I. I. I. I. îktolitrskih Pregledni prometa in Prejem Izdatek s primanjkljeji in usuški vred Skupni Te- koča šte- vilka Čas, za kateri se je napravil zaključek s prebitki vred po nižjem postavku potrošnine po višjem postavku potrošnine prebitki primanjkljeji v hektolitrskih stopinjah 1 2 3 4 5 6 7 Pričetna zaloga, in sicer : ( po višjem davčnem postavku 1.020 ( „ nižjem „ » 3.050 • 2 1./9. 18 . . do 26./9. 18 . . 2.930 142 3 26-/9. „ 26./10. 14.109 9.460 117 12 4 26./10. „ 26./11. 11.834 16.850 • 90 5 26./11. „ 26./12. 16.275 17.990 • 52 G 26./12. „ 26./1. 18 . . 16.162 14.892 3.140 166 7 26./1 18 . . „ 26./2. 10.804 9.495 376 • • 8 26./2. „ 26-/3. 11.322 8.164 2.000 74 9 26./3. , 26-/4. 11.187 11.985 15 103 10 26./4. , 26-/5. 103 ■ 2.900 217 11 26./Ö. „ 26./6. 1.014 6 72 12 26-/6. „ 26-/7. 72 200 • 26 13 26./7. , 31./8. 136 2 14 Primanjkljej dne 31./8. • 2 • Skupaj . 98.868 90.050 8.689 187 769 Od tega izdatek s primanjkljeji vred 98.739 98.739 956 Ostane zaloga 129 katera se prenese na nov račun in katera se more odvesti z ozirom na že porabljeni kontingent le po višjem davčnem postavku. razkaz protiračuna. Vpošteti usuški Za kompenzacijo neprikladni prebitki čez 5 #/0 Primanjkljeji Kompenzovalni čez 5°/0, ki jih je obdačiti prebitki primanjkljeji Opomba V hektolitrskih stopinj a h 8 9 10 11 12 29 113 Kontingentirana zaloga iz prejšnje dobe 3.050 Za tekočo dobo definitivno odkazani kontingent . 87.000 skupaj . 90.050 90 Po nižjem davčnem po-stavku izdanih 90.050 52 Ostanek kontingenta . 0 139 27 Skupni primanjkljej (razprede-lek 7) se dobi iz vsot razpredelkov 8, 10 in 12. 74 103 Skupni prebitek (razpredelek 6) se dobi iz vsot razpredelkov 9 in 11. 3 72 214 • 26 2 387 72 240 115 142 956 115 Poleg izkazani primanjkljej iz protiračuna 27 hektolitrskih stopinj 27 se je obdačil z ozirom na že porabljeni kontingent po višjem davčnem postavku pri davčnem uradu —... pod tek. št pobotniškega registra za naknadni davek dne 18... .(Boleta je tu priložena.) Dežela: Obrazec št. XXI (k §. 25, A iz vrš. predp.). (Z vzgledom za kmetijsko žganjarno.) Finančni okraj: Davčni okraj: Račun o potrošnini B. (Izdatek) žganjarne V na .......................liiš. št.......za delovršbeno dobo od 1. septembra 18 . .pa do 31. avgusta 18 . . V 1 polah. Z 1 prilogo in sicer: Skladovni pregled. Tekoča številka Datum Sklicujé se na številko registra za prijave Po nižjem post a v k u ako se vplača ako se ne vplača skupaj potrošnina h e k o 1 i t r s k i h stopinj 1 2 3 4 5 6 Zaključeno dne 26./9. 18 26./9. 18 . . usušek * 25 25 1 j * ( Kompenzovalni primanjkljaj ■ 2 28-/9. 18 . . 1 720 720 3 28./9. 18. . 2 1.280 1.280 4 30./9. 18 . 3 140 140 5 3 ./10. 18 . . 4 1.600 1.600 6 7 /10. 18 . . 5 210 210 7 10./10. 18 . . 6 175 • 175 8 14./10. 18 . . 7 1.030 1.030 9 18./10. 18 . . 8 • 1.500 1.500 10 19./10. 18 . . 9 1.000 1.000 11 22./10. 18 . . 10 580 680 12 25./10. 18 . . 11 . 1.200 1.200 Zaključeno dne 26./K ) 18 315 9.145 9.460 K temu izdatek po višjem davčnem po- stavku .... 117 Skupni izdatek . . ■ 9.577 Odnos . 315 9.145 ! 9.460 Po višjem postavku Potrdilo vpisa po ako se ako se vplača ne vplača Opomba potrošnina finančnem voditelju žganj ame organu alkohola (Slovenluch.) 107 Tekoča številka D um Sklicujé se na številko registra za prijave Po nižjem postavku ako se vplača ako se ne vplača skupaj potrošnina h e k t o 1 i t v s k i h stopinj 1 2 3 4 5 6 Prenos . 315 9.145 9.460 13 27./10. 18 . . 12 3.200 3.200 14 31./10. 18 . . 13 1.820 1.820 15 1./11. 18 . . 14 • 1.300 1.300 16 8./11. 18 . . 15 • 5.230 5.230 17 25711. 18 • • 16 . 5.300 6.300 Zaključeno dne 26./11 . 18 • 16.850 16.850 K temu izdatek po višjem davčnem po- stavku Skupni izdatek . . . • 16.860 Odnos . 315 26.995 26.310 Po višjem postavku Potrdilo vpisa po Opomba ako se vplača ako se ne vplača skupaj potrošnina voditelju žganj arne finančnem organu a 1 k o h o 1 a 7 8 9 10 il 12 . 117 117 I. L 1.1. • I. I. 1.1. “ • • 1.1. 1.1. • • 1.1. 1.1. . . • I. I. 1.1. • • • • • I. 1. 1.1. • 117 117 Tekoča številka Datum Sklicujé se na številko registra za prijave Pon ižjem posta v k u ako se vplača ako se ne vplača skupaj potrošnina hektolitrskih stopinj 1 2 3 4 5 6 Prenos 315 25.995 26.310 18 26./11. 18 . . Usušek 90 90 19 4./12. 18. . 17 • 2.040 2.040 20 8./12. 18 . . 18 5.000 5.000 21 11 /12. 18 . . 19 2.800 2.800 22 13./12. 18 . 20 4.100 4.100 23 19./12. 18 . . 21 2.730 2.730 24 24./12. 18 . . 22 1.230 1.230 Zaključeno dne 26,/li 1. 18 17.990 17.990 K temu izdatek po višjem davčnem po- stavku • • Skupni izdatek . . . • 17.990 Odnos . 315 43.985 44.300 'Po višjem postavku Potrdilo vpisa po ako se ako se vplača ne vplača Opomba finančnem voditelju žganjarne potrošnina ;organu alkohola Tekoča številka Datum Sklicujé se na številko registra za prijave Pon i ž j e m p o s a. v k u ako se vplača ako se ne vplača skupaj potrošnina hekto litrskih stopinj 1 2 3 4 5 6 Prenos . 315 43.985 44.300 25 26./12. 18 . . Usušek . 52 52 26 30./12. 18. . 23 4.248 4.248 27 5./1. 18. . 24 2.130 2.130 28 7./1. 18 . . 25 2.130 2.130 29 14./1. 18 . . 26 • 1.526 1.526 30 18./1. 18 . . 27 • , 3.474 3.474 31 25./1. 18 . . 28 • 1.332 1.332 Zaključeno dne 26./1. 18 • 14.892 14.892 K teinu izdatek po višjem davčnem po- stavku • 3.140 Skupni izdatek . . . • 18.032 Odnos . 315 58.877 59.192 Po višjem postavku Potrdilo vpisa po Opomba ako se vplača ako se ne vplača skupaj potrošnina voditelju žganjarne finančnem organu a [ k o h o 1 a 7 8 9 10 il 12 117 117 . • I. I. 1.1. • • I. I. 1.1. • 3.140 3.140 I. I. 1.1. . • • hi. 1.1. • • • 1.1. 1.1. I. I. 1.1. • • I. I. 1.1. • 3.140 3.140 • - ’ I. I. 1.1. • 3.257 3.257 Pon izjem p o s t a v k u Sklicujé se na ako se vplača ako se ne vplača oj M Datum številko registra skupaj > S cS >o  ' za prijave potrošnina H h e k o 1 i t r s k i h stopinj 1 2 3 4 5 6 Prenos . 315 58.877 59.192 ( 26./1. 18 . . Usušek 115 115 32 < i Kompenzovalni prim anjkljej • • 33 2./2. 18 . . 29 3.660 3.660 34 7./2. 18 . . 30 4.210 4.210 35 19./2. 18 . . 31 1.510 1.510 Zaključeno dne 26,/2. 18 9.495 9.495 K temu izdatek po višjem davčnem po-stavku . . 376 Skupni izdatek . . . • 9.871 Odnos . 315 68.372 68.687 Po višjem postavka Potrdilo vpisa po Opomba ako se vplača ako se ne vplača skupaj potrošnina voditelju žganjarne finančnem organu a 1 k o h o 1 a 7 8 9 10 il 12 • 3.257 3.257 24 24 \ 1.1. 1.1. 27 27 ’ I. I. 1.1. - 1. I. 1.1. 325 325 1.1. 1.1. 376 376 I. I. 1.1. * 3.633 3.633 (Slovenisch.) 108 Tekoča številka Datum Sklicuj é se na številko registra za prijave Po nižjem postavku ako se vplača ako se ne vplača skupaj potrošnina h e k t olitrskih stopinj 1 2 3 4 5 6 Prenos . 315 68.372 68.687 36 28./2. 18 . . 32 . 3.514 3.514 37 3./3. 18 . . 33 • 2.520 2.520 38 7 ./3. 18 . . 34 2.130 2.130 39 23 ./3. 18 . . 35 Zaključeno dne 26./3 18 8.164 8.164 K temu izdatek po višjem davčnem po- stavku 2.000 Skupni izdatek . . . 10.164 Odnos . 315 76.536 73.851 Po višjem postavku Potrdilo vpisa po Opomba ako se vplača ako se ne vplača skupaj potrošnina voditelju žganjame finančnem organu a 1 k o h o 1 a 7 8 9 10 il 12 3.633 3.633 I. I. 1.1. I. I. 1.1. 1.500 1.500 I. I. 1.1. 500 500 I. I. 1.1. 2.000 2.000 I. I. 1.1. 5.633 5.633 Tekoča številka Dat u m Sklicujé se na številko registra za prijave Po nižjem postavku ako se vplača ako se ne vplača skupaj potrošnina h ektolitrskih stopinj 1 2 3 4 5 6 “ ' Prenos . 315 76.536 76.851 5' 1 40 26./3. 18 . . Usušek . 59 59 41 27./3. 18. . 36 2.100 2.100 42 30./3. 18. . 37 1.241 1.241 43 4./4. 18 . . 38 820 820 44 7./4. 18 . . 39 3.200 3.200 45 12./4. 18 . . 40 1.265 1.265 46 16./4. 18 . . 41 1.300 1.300 47 25./4. 18 . . 42 2.000 2.000 Zaključeno dne 26./4. 18 2.920 9.065 11.985 K temu izdatek po višjem davčnem po- stavku • 15 Skupni izdatek . . . • 12.000 Odnos . 3.235 85.601 88.836 Po višjem postavku ako se Potrdilo vpisa po ako se vplača ne vplača Opomba potrošnina voditelju žganjarne finančnem organu alkohola Po nižjem postavku rt Datum Sklicujé se na številko registra ako se vplača ako se ne vplača skupaj .2 xn rt KJ 1 za prijave potrošnina H hektolitrskih stopinj 1 2 3 4 5 6 Prenos . 3.235 85.601 88.836 48 27./4. 18 . . 43 • 49 2./5. 18 . . 44 50 4./5. 18 . . 45 51 11-/6. 18 . . 46 . . . Zaključeno dne 26./5. 18 • • K temu izdatek po višjem davčnem po-stavku . 2.900 Skupni izdatek . . . 2.900 Odnos . 3.235 85.601 88.836 Po višjem postavku Potrdilo vpisa po Opomba ako se vplača ako se ne vplača skupaj potrošnina voditelju žganjame finančnem organu a 1 k o h o 1 a 7 8 9 10 il 12 5.648 5.648 830 830 1.1. 1.1. • 540 540 I. I. 1.1. 1.380 1.380 I. I. 1.1. 150 150 I. I. 1.1. 2.900 2.900 • I. I. 1.1. • 8.548 8.548 Teki Po nižjem posta v ku ako se vplača ako se ne vplača skupaj potrošnina rt M 01 rt >« o Datum Sklicujé se na številko registra za prijave hektolitrskih stopinj Prenos 26./Ö. 18 . . Usušek Primanjkljej čez5°:0 8./6. 18. . Zaključeno dne 26./6. 18 K temu izdatek po višjem davčnem po stavku.................................. Skupni izdatek . . 16./7. 18. . Zaključeno dne 26./7. 18 K temu izdatek po višjem davčnem po-postavku.............................. Skupni izdatek Odnos . 3.235 214 214 200 200 3.649 85.601 800 800 86.401 88.836 214 800 1.014 1.017 200 200 200 90.050 Po višjem p o stavku Potrdilo vpisa po Opomba ako se vplača ako se ne vplača skupaj potrošnina voditelju žganj ame finančnem organu a 1 k o h o 1 7 8 9 10 il 12 ■ 8.548 8.548 3 3 ( I. I. 1.1. . I. I. 1.1. • 3 3 • . • I. 1. 1.1. • • • I. I. 1.1. • • • I. I. 1.1. • 8.551 8.551 (Slovonlsch.) 109 Po nižjem post a v k u tfl Sklicujé se na ako se vplača ako se ne vplača Datum številko registra skupaj § CÖ >o za prijave potrošnina H h e k t o 1 i t r s k i h stopinj 1 2 3 4 5 6 Prenos . 3.649 86.401 90.050 55 26./7. 18 ... ( usušek • < primanjkljej čez 5% • 56 9./8. 18 . . 49 • Zaključeno dne 31./8 18 4 • K temu izdatek po višjem davčnem po-stavku . • 136 Skupni izdatek . . 136 57 31./8. 18 . . usušek • Kompenzovalni primanjkljaj ...... • • V preglednem razkazu postavljeno med izdatke • • Uspeh delovršbene dobe 18 . . / . . 3.649 86.401 90.050 Po višjem postavku Potrdilo vpisa po Opomba ako se vplača ako se ne vplača skupaj potrošnina voditelju žganjame finančnem organu alko h o 1 a 7 8 9 10 il 12 8.551 8.551 • • • ( I. I. 1.1. 26 26 110 110 I. I. 1.1. • 26 110 136 • I. I. 1.1. ( I. I. 1.1. • 2 2 s • 2 2 1.1. 1.1. 26 8.663 8.689 ! Dežela: Obrazec št. XXII (k §. 25, A ivrš. predp.). (Z vzgledom za nekmetijsko zganjamo.) Finančni okraj: Davčni okraj : Račun o potrošnini A. (Prejem.) žganj arne V na ’ * * ' . . . ■...............hiš. št........za delovršbeno dobo od 1. septembra 18 . . pa do 31. avgusta 18 . . V Î polab. g — . . prilogami, in sicer: Zi Ta žganjarna je glasom odloka c. kr. (finančnega oblastva I. stopinje) v....................................... z dne...............................18 . . št................upravičena tekom narejne dobe 18 . . / . . narediti v besedah tristopetinštiridesettisoč hektolitrskih stopinj (litrov) alkohola po nižjem postavku potrošnine. Od iz delovršbene dobe 18 . . / . . preostale zaloge se more z vračunanjem v nižji postavek potrošnine v delovršbeni dobi 18 . . / . . odvesti še 44.273 (štiriinštiridesettisočdvestotriinsedemdeset) hektolitrskih sropinj. Glasom mesečnega poistinjen a Eventualno Te- koča Datum za čas narejena množina v žganj amo nazaj došle pošiljatve šte- vilka dne od do alkohola leto, mesec, dan v hektolitrskih stopinjah 1 2 3 4 5 6 7 Zaloga iz prejšnje delovršbene dobe, in sicer: 1 1./9. 18 . . po nižjem davčnem postavku . . . 44.273 „ višjem „ • • • 57.395 skupna zaloga 101.668 2 1./10. 18 . . 1./10. 18 . . 1./9. 18 . . 1./10. 18 . . 87.003 3 l./ll. 18 . . l./ll. 18 . . 1./10. 18 . . l./ll. 18. . 87.346 4 1./12. 18 . . 1./12. 18 . . l./ll. 18 . . 1/12. 18 . . 67.241 Zaključek ta. ovedbo zaloge dne 1./12. 18 . • 343.258 Od tega izdatek 239.577 Ostane kot zaloga po knjigi .... 103.681 . Najdena resnična zaloga 101.418 Da primanjkljej 2.263 • kateri se nasproti skupnemu prejemu 343.258 hektoli-trskih stopinj izkaže pod 5®/0. V izdatek zapisano pod tek. izdatke. št. 20 zvezka za ✓ Vpošteti skupni usušek Pokaže se Potrdilo vpisa po Opomba po nižjem po višjem za obda-čenje (čez 5°/0) kompen- zovalen ne kom-penzo- j valen (čez 5o/0) kompen- zovalen voditelju delovršbe ali podjetniku finančnem organu postavku potrošnine primanjkljej prebitek «v h e k t o litrskih st ) p i n j a h 8 9 10 11 12 13 14 15 16 ' I. I. I. I. I. I. I. I. I. I. I. I. I. I. 1.897 366 I. I. I. I. Maksimalni usušek znaša (glasom skladovnega pregleda) 2.509 hektolitrskih stopinj, vpošteven je pa z ozirom na poleg izkazani primanjkljej samo z 2.363 hektolitr-skimi stopinjami in je razdeliti v razmerju izdanih množin po obeh davčnih postavkih. Porazdelitev usuška : Vpošteven usušek........... 2.263 skupni izdatek............. 239.577 od tega po višjem davčnem postavku 38.739 == : 2263 = 38.739 : 239677 38739 X 2263 116217 232434 77478 77478 87666357:239577 : 1579325 1418637 2207520 51327 365-9 (366) torej po višjem davčnem postavku 366 „ nižjem „ . . 1.897 skupaj . 2.263 hektolitrskih stopinj. Glasom meseiSnega poistinjenja Eventualno v žganj arno nazaj došle pošiljatve Te- koča Datum za čas narejena množina šte- vilka dne od do alkohola leto, mesec, dan v hektolitrskih stopinjah 1 2 3 4 5 6 7 5 1./12. 18 - . Zaloga po knjigi . 103.681 6 1./2. 18 . . 1./2. 18 . . 16/L. 18 . . 1./2. 18. . 35.464 7 1./3. 18 . . 1./3. 18 . . 1/2. 18 . . 1./3. 18 . . 60.468 Zaključek sa ovedbo zaloge 1./3. 18 199.613 Od tega izdatek • 103.412 Osatane kot zaloga po knjigi . . . 96.201 Najdena resnična zaloga 94.931 Da primanjkljej 1.270 • kateri se nasproti skupnemu prejemu 199.613 hektolitr-skih stopinj izkaže pod 5%. vsled česar se da del, ki presega dopustni maksimalni usušek, kompenzirati. V izdatek izdatke. zapisano pod tek. št 32 zvezka za ' * > Vpošteti skupni usušek Pokaže se Potrdilo vpisa po po po za obda-čenje (čez 5%) kompen- ne kom-penzo- kompen- nižjem višjem zovalen valen (čez 5%) zovalen voditelju finančnem Opomba delovršbe postavku potrošnine primanjkljej prebitek ali organu podjetniku V h e k t o 1 i t r s 1 ih st o p i n j i h 8 9 10 11 12 13 14 15 16 I. I. 1.1. Glasom registra za mo teže prestanek I. I. 1.1. delovršbe od 1./12. 18 . . do 16./1. 18 . . . I. I. I. I. 725 434 111 1. I. I. 1. Dopustni maksimalni usušek znaša (glasom skladovnega pregleda) 1159 hekto-litrskih stopinj, je z ozirom na poleg izkazani primanjkljej docela vpošteven in je razdeliti v razmerju izdanih množin po obeh davčnih postavkih. Porazdelitev usnška: Skupni usušek................ 1.159 skupni izdatek...............103.412 od tega po višjem davčnem postavku . 38.734 po višjem davčnem postavku . 434 „ nižjem „ „ . 725 skupni usušek . 1.159hektolitrskihstopinj. x : 1159 = 38734 : 103412 38734 X 1159 348606 193670 38734 38734 44892706 : 103412 = 434 torej 352790 425546 (Sloveniich.) 110 Te- koča šte- vilka Glas d m mesečnega poistinjenj a Eventualno v žganjarno nazaj došle pošiljatve Datum dne za čas narejena množina alkohola od do leto, mesec, dan v hektolitrških stopinjah 1 2 3 4 5 6 7 8 1.13. 18 . . Zaloga po knjigi . 96.201 9 1./4. 18 . . 1./4. 18 . . 1./3. 18 . . 1./4 18 . . 47.838 10 1./5. 18 . . 1./5. 18 . . 1./4. 18 . . 1./5. 18 . . 37.688 11 11./5. 18 . . Nazaj došla pošiljatev • 12.215 12 1./6. 18 . . 1./6. 18 . . 1./5. 18 . . 1./6. 18 . . 37.392 Zaključek a ovedbo zaloge dne 1./6. 18 . . 219.119 12.215 K temu glasom razpredelka 7 12.215 Skupni prejem 231.334 Od tega izdatek 139.866 Ostane kot zaloga po knjigi .... 91.468 * Najdena resnična zaloga 91.553 Da prebitek 85 kateri se nasproti skupnemu prejemu (brez razpredelka?) 219.119 izkaže pod 5 ®/„, se torej da kompenzirali. V prejem zapisano pod tek. št. 14 zvezka za projomko. i • Vpošteti skupni usušek Pokaže Potrdilo vpisa po Opomba po nižjem po višjem za obda-čenje (čez 5«/0) kompen- zovalen ne kom-penzo-valen (čez 5»/0) kompen- zovalen voditelju delovršbe ali podjetniku finančnem organu postavku potrošnine primanjkljej prebitek v hektolitrskih stopinjah 8 9 10 11 12 13 14 15 16 Dc litrskih st \ pustni mak opinj in os simalni usv tane z oziro išek znaša m na poleg glasom skl izkazani p 85 adovnega j "ebitek izve I. I. I. I. I. I. I. I. I. I. I. I. regleda) 1.3 n vpoštevan. I. I. I. I. I. I. I. I. 1. I. I. I. 76 hekto-a. Izdano dne 8./5.18 . . pod tek. št. 45 z 12.298 hektolitrskimi stopinjami. Te- koča šte- vilka Datum Glasom mesečnega poistinjenj a Eventualno v žganjarno nazaj došle pošiljatve dne za čas narejena množina alkohola od do leto, mesec, dan v hektolitrskih stopinjah 1 2 3 4 5 6 7 13 1./6. 18 . . Zaloga po knjigi . 91.468 14 1./6. 18 . . Prebitek od prejšnjega zakljilčka . . 85 15 1./7. 18. . 1./7. 18 . . 1./6. 18. . 1./7. 18 . . 52.528 16 1./8. 18 . . 1./8. 18 . . 1./7. 1° . . 1./8. 18 . . 62.164 17 1./9. 18 . . 1./9. 18 . . 1./8. 18. . 1./9. 18 . . 46.662 Zaključek a ovedbo zaloge dr e 1./9. 18 . . . 252.907 Od tega izdatek 130.695 Ostane kot zaloga po knjigi .... 122.212 Najdena resnična zaloga 120.770 Da primanjkljej 1.442 kateri se nasproti skupnemu prejemu 252.907 hekto- litrskih stopinj izkaže pod 5 °/0. V izdatek zapisano pod tekočo št. 61 zvezka za izdatke. Vpošteti skupni usušek Pokaže se Potrdilo vpisa po Opomba po nižjem po višjem za obda-čenje (Sez 5%) kompen-z ovalen ne koin-penzo-valen (čez 5®/0) kompen- zovalen voditelju delovršbe ali podjetniku finančnem organu postavku potrošnine primanjkljej prebitek v h e k t o litrskih st o p i n j \ h 8 9 10 11 12 13 14 15 16 I. I. N I. I. I. I. I. I. I. I. I. I. I. I. I. I. I. I. I. I. 95 1.347 I. I. I. I. Dopustni maksimalni usušek znaša (glasom skladovnega pregleda) 1.958 hektolitr-kih stopinj, je pa z ozirom na poleg izkazani primanjkljej vpošteven samo s 1.442 hekto-litrskimi stopinjami in je razdeliti v razmerju izdanih množin po obeh davčnih postavkih. Porazdelitev usnska: Vpošteven usušek . 1.442 a; : 1442 = 8642 : 130695 skupni izdatek . 130.695 od tega 8642 X 1442 17284 po nižjem davčnem postavku . . 8.642 34568 34568 8642 12461764 : 130695 = 95'3 (95) torej 699214 457390 66306 po višjem davčnem postavku . . 1.347 „ nižjem „ „ . . 95 skupaj . 1.442 liektolitrskih stopinj. Pregledni prometa in Izdatek s primanjkljeji vred Skupni Te- koča šte- vilka Čas, za kateri se je napravil zaključek s prebitki vred po nižjem postavku potrošnine po višjem postavku potrošnine prebitki primanjkljeji v l e k t o 1 i trških s t 0 p i n j a h 1 2 3 4 5 6 7 1 Pričetna zaloga, in sicer: po višjem davčnem postavku 57.395 • po nižjem davčnem postavku 44.273 • 2 od 1./9. 18.. do 1./12.18.. 241.590 200.838 38.739 2.263 3 „ 1./12. 18. . „ 1./3. 18 95.932 64.678 38 734 • 1.270 4 , 1./3. 18 . , 1.16. 18 135.133 76.364 63.502 85 5 , 1./6. 18.. , 1./9. 18.. 161.439 8.642 122.053 • 1.442 R , 1./9. 18. . postavka 01 zvezka za izdatke, usušek . 95 1.347 Skupaj . 735.762 350.617 264.375 Odštevši za uravnavo prometne vsote glasom tekoče številke 11 prejemnega zvezka nazaj došlo pošiljate v. 12.215 12.215 Ostane . 723.547 338.402 264.375 85 4.975 / 602 ■777 5.( l60~ Od tega izdatek s primanjkljeji 602.777 / Ostane konečna zaloga . . . 120.770 od katero je z ozirom na kon-tingentni ostanek prenesti 50.845 hektolitrskih stopinj po nižjem in 69.925 hektolitrskih stopinj po višjem davčnem postavku. razkaz protiračuna. Kompenzovalni Primanjkljeji čez 5 °/o, ki jih je obdačiti kompenzacijo neprikladni prebitki čez 5% Vpošteti usuški Opomba prebitki v hektolitrskih stopinjah Kontingenlirana zaloga iz prejšnje ...................... 44.273 Za tekočo dobo odkazani kontingent............... 345.000 skupaj . 389.273 1.159 Po nižjem davčnem postavku . 338.402 Primanjkljej iz protiračuna ... 26 338.428 Ostanek kontingenta . . 50.845 Od konečne zaloge . . 120.770 je po nižjem davčnem postavku.................. 50.845 po višjem davčnem postavku 69.925 prenesti na nov račun. 4.864 Za primanjkljej iz protiračuna 26 hektolitrskih stopinj je podjetnik davščino opravil po nižjem davčnem postavku pri davčnem uradu v . . .............pod tek. št. . . pobot- niškega registra za naknadni davek (Boleta je tu priložena.) Obrazec št» XXII (k §. 25, A izvrš. predp.). (Z vzgledom za nekmetijsko žganjarno.) Dežela: Finančni okraj: Davčni okraj: Račun o potrošnini B. (Izdatek) žganjarne V na .............hiš. št.................. za delovršbeno dobo od 1. septembra 18 . pa do 31. avgusta 18 . . V 1 polah. Z 1 prilogo, in sicer: Skladovni pregled. (Slowenisch.) 111 Po nižjem postavku ci M S xn rt >o -S Datum Sklicujé se na številko registra ako se vplača ako se ne vplača skupaj za prijave potrošnina a> H h e k 1 olitrskih stopinj 1 2 3 4 6 6 1 5./9. 18 . . 1 34.548 34.548 2 1./9. 18. . 2 2.097 • 2.097 3 11./9. 18. . 3 • • 4 12./9. 18 . . 4 13.272 13.272 5 20./9. 18 . . 5 958 • 958 0 23./9. 18 . . 6 • 24.773 24.773 7 29./9. 18 . . 7 • • 8 30./9. 18 . . 8 » 13.143 13.143 9 5./10. 18 . . 9 • • 10 8./10. 18 . . 10 2.101 • 2.101 11 16./10. 18 . . 11 • 17.860 17.860 12 20./10. 19 . . 12 3.452 . 3.452 Odnos . 8.608 103.596 112.204 Po višjem postavku Potrdilo vpisa po Opomba ako se vplača ako se ne vplača skupaj potrošnina voditelju žganj arne finančnem organu alko h o 1 a 7 8 9 10 il 12 • I. I. 1.1. • • I. I. 1.1. • 1.173 1.173 I. 1. 1.1. • • I. 1. 1.1. • I. I. 1.1. 1. I. 1.1. • 24.532 24.532 I. I. 1.1. I. I. 1.1. 11.852 11.852 I. I. 1.1. • I. I. 1.1. • • • I. I. 1.1. * *■ I. I. 1.1. 37.557 37.557 Tekoča številka Datum Sklicujé se na številko registra za prijave Po nižjem postavku ako se vplača ako se ne vplača skupaj potrošnina h e k t o 1 i t r s k i h stopinj 1 2 3 4 5 6 Prenos . 8.608 103.596 112.204 13 22 ./10. 18 . . 13 16.924 16.924 14 26./10. 18 . . 14 • 958 958 15 3./11. 18 . . 15 29.954 29.954 16 ll./ll. 18 . . 16 3.621 3.621 17 23./11. 18 - . 17 • 17.595 17.595 18 27./11. 18 . . 18 1.930 1.930 19 29./11. 18 . . 19 • 17.652 17.652 Zaključeno dne 1./12 .18 14.159 186.679 200.838 K temu izdatek po višjem davčnem po- stavku . . . . • • 38.739 Skupni izdatek . . • 239.577 Odnos . 14.159 186.679 200.838 Po višjem postavku Potrdilo vpisa po Opomba ako se vplača ako se ne vplača skupaj potrošnina voditelju žganjarne finančnem organu a 1 k o h o 1 a 7 8 9 10 il 12 37.557 37.557 • I. I. 1.1. 1.182 1.182 I. 1. 1.1. I. I. 1.1. I. I. 1.1. • • I. I. 1.1. • • I. I. 1.1. • • I. I. 1.1. • 38.739 38.739 . . . I. I. 1.1. 38.739 38.739 Tekoča številka Datum Po nižjem postavku Sklicujé se na številko registra ako se vplača ako se ne vplača skupaj za prijave potrošnina h e k t o 1 i t r s k i h stopinj 1 2 3 4 5 6 Prenos 14.159 186.679 200.838 20 1./12. 18 . . Usušek 1.897 1.897 21 742. 18 . . 20 3.086 • 3.086 22 1142. 18 . . 21 17.752 17.752 23 17./12. 18 . . 22 • 24 28./12. 18 . . 23 11.628 • 11.628 25 14./1. 18 . . 24 4.853 4.853 26 22./1. 18 . • 25 27 B./2. 18 . . 26 3.399 • 3.399 28 8./2. 18 . . 27 • 29 11./2. 18 . 28 18.176 18.176 30 14./2. 18. . 29 1.952 • 1.952 31 27./2. 18 . . 30 1.935 • 1.935 Zaključeno dne 1./3 18 26.853 37.825 64.678 K temu izdatek po višjem davčnem po- Slavku . . . . * 38.734 Skupni izdatek . . 103.412 Odnos. 41.012 224.604 265.516 Po višjem postavku ako se-vplača ako se ne vplača skupaj / Potrdilo vpisa po Opomba potrošnina voditelju žganjame finančnem organu a 1 k o h o 1 a 7 8 9 10 il 12 38.739 38.739 366 366 I. I. 1.1. I. I. 1.1. 1.190 1.190 I. I. 1.1. • 17.890 17.890 I. I. 1.1. I. I. 1.1. I. I. • 1.1. 1.235 1.235 I. I. 1.1. I. 1. 1.1. • 18.053 18.053 I. I. 1.1. • I. I. 1.1. * I. I. 1.1. J • - 1. I. 1.1. • 38.734 38.734 # 1.1. 1.1. • 77.473 77.473 « Tekoča številka Datum Sklicuj é se na številko registra za prijave Po nižjem postavku ako se vplača ako se ne vplača skupaj potrošnina h e k t o 1 i t r s k i h stopinj 1 2 3 4 5 6 Prenos 41.012 224.504 265.516 ( 2./3. 18 . . Usušek 725 725 32 { l kompenzovalni primanjkljaj • 33 2./3. 18 . . 31 34 5-/3. 18 . . 32 2.906 2.906 35 9.13. 18 . . 33 17.898 17.898 36 20./3. 18 . . 34 37 26./3. 18 . . 35 1.930 1.930 38 28 /3. 18 . . 36 17.690 17.690 39 8./4. 18 . . 37 2.890 2.890 40 11./4. 18. . 38 41 17./4. 18 . . 39 12.373 12.373 42 2Ô./4. 18 . . 40 43 28-/4. 18 . . 41 4.776 4.776 44 3./6. 18 . . 42 • 45 8./5. 18 . . 43 12.298 12.298 46 17./5. 18 . . 44 1.433 • 1.433 47 30./5'. 18 . . 45 1.445 1.445 Zaključeno dne 1./6. 18 15.380 60.984 76.364 K temu izdatek po višjem davčnem po- stavku 63.502 Skupni izdatek . . • • 139.866 Odnos . 56.392 285.488 341.880 Po višjem postavku ako se vplača ako se ne vplača skupaj Potrdilo vpisa po Opomba potrošnina voditelju žganjarne finančnem organu alko h o 1 a 7 8 9 10 il 12 77.473 77.473 434 111 434 111 j I. I. 1.1. 17.916 17.916 I. I. 1.1. . • I. I. 1.1. • I. I. 1.1. 18.995 18.995 I. I. 1.1. . I. I. 1.1. . . I. I. 1.1. I. I. 1.1. 12.268 12.268 I. I. 1.1. • I. I. 1.1. 1.219 1.219 I. I. 1.1. . . I. I. 1.1. 12.559 12,659 1. 1. 1.1. . . I. I. 1.1. . I. 1. 1.1. • I. I. 1.1. K tekoči št. 45 v žganjamo nazaj došlo dne 11./5. 18. . in v prejem 63.502 63.502 I. 1. 1.1. vpisano pod tekočo št. 11 z 12.215 hektolitrskimi stopinjami. 140.975 140.975 (Slovenlsch.) 112 Tekoča številka D a t u m Sklicujé se na številko registra za prijave P 0 nižjem postavku rako se vplača ako se ne vplača skupaj potrošnina hektolitrskih s t7o p i n j 1 2 3 4 6 6 Prenos . 56.392 285.488 341.880 48 8./6. 18 . . 46 950 950 49 14./6. 18 . . 47 • BO 22./6. 18. . 48 1.907 1.907 BI 10./7. 18- . 49 • • 52 13./7. 18. . 50 1.902 1.902 53 17./7. 18. . 51 54 2277. 18 . . 52 55 30./7. 18. . 53 1.983 1.983 56 7./8. 18 . . 54 949 949 57 13./8. 18. . 55 • • 58 16./8. 18 . . 56 951 951 59 19./8. 18 . . 57 • 60 26 /8. 18. . 58 . Zaključeno dne 1./9. 18 8.642 8.642 K temu Izdatek po višjem davčnem po- stavku • 122.053 Skupni izdatek . . • • 130.695 179. 18 . . usušek 95 95 V pregledni razkaz p 'eneseno • 95 95 Uspeh delovršbene dobe 18 . . / . . 65.034 285.583 350.617 Po višjem postavku Potrdilo vpisa po Opomba ako se vplača ako se ne vplača skupaj potrošnina voditelju žganj arne finančnem organu alko h o 1 a 7 8 9 10 n 12 140.975 140.975 . I. I. 1.1. 18.430 18.430 [I. I. i. l: I. I. 1.1. 17.370 17.37 I. I. 1.1. • I. I. 1.1. 17.383 17.383 I. I. 1.1. 17.271 17.271 I. I. 1.1. I. I. 1.1. I. I. 1.1. 17.290 17.290 I. I. 1.1. . I. I. 1.1. 17.061 17.064 I. I. 1.1. 17.245 17.245 I. I. 1.1. 122.053 122.053 I. I. 1.1. 1.347 1.347 I. I. 1.1. 1.347 1.347 ' 264.375 264.376 Obrazec št. XXIII (k §. 25, B izvrš. predp.). Dežela: Finančni okraj: Davčni okraj: Račun o potrošnini (Prejem) svobodnega sklada za žganje od 1. septembra 18 . hiš. št........... za delovršbeno dobo pa do 31. avgusta 18 . . V 1 polali. S Z ■ prilogami, in sicer: Iz žganjarne ali svobodnega sklada Tekoča številka Sklicujé se na po nižjem po višjem Datum številko prejemnega skupaj registra postavku potrošnine vložene hektolitrske stopinje alkohola 1 2 3 4 5 6 1 1./9. 18.. Pričetna zaloga 22.424 6.887 29.311 2 25./9. „ 1 31.168 31.168 3 5./10. „ 2 5.067 5.067 4 13./10. „ 3 21.356 21.356 5 18./10. „ 4 10.673 10.673 6 22./10. , 5 5.355 5.355 7. 15./11. „ 6 21.517 21.517 8 26./11. „ 7 10.805 10.805 9 29./11. , 8 21.272 21.272 Zaključek za ovedbo zaloge dne 30./11. 18 128.410 28.114 156.524 Od tega izdatek 112.093 17.423 129.516 Ostane kot zaloga po knjigi 16.317 10.691 27.008 Najdena resnična zaloga 24.312 Da primanjkljej .... 2.696 kateri se nasproti skupnemu prejemu 156.524 hektolitrskih stopinj izkaže pod 5°/o, vsled česar se da del primanjkljeja, ki presega dopustni maksimalni usušek, to je 1.059 hektolitrskih stopinj kompen- V izdatek zapisano pod tekočo št. 15 zvezka za izdatke. Vpošteti skupni usušek Pokaže se Potrdilo vpisa Opomba po nižjem po višjem za obda-čenje (čez 5°/o) kompen- zovalen ne kom-penzo-valen (Čez 5°/0) kompen- zovalen po voditelju delovršbe ali podjetniku finančnem organu postavku potrošnine primanjkljej prebitek hektolitrske stopinje alkohola 7 8 9 10 11 12 13 14 15 I. I. I. I. I. I. I. I. I. I. 1. I. • I. I. I. I. 1. I. I. I. I. I. 1. I. I. I. 1. 1. I. I. _ I. I. I. I. 1. I.' 1.417 220 1.059 I. 1- I. I. Dopustni maksimalni usušek (glasom skladovnege pregleda) 1637 hektolitrskih stopinj je z ozirom na poleg izkazani primanjkljej vpošteven in je razdeliti v razmerju izdanih množin po obeh davčnih postavkih. Porazdelitev ususka. Vpošteven usušek.......................... 1.637 skupni izdatek............................129.516 od tega po višjem davčnem postavku................17.423 po višjem davčnem postavku................. 220 po nižjem davčnem postavku................ 1.417 skupaj . . 1.637 x : 1637 = 17423 : 129516 17423 X 1637 104538 62269 121961 28521451 : 129516 = 220 261825 27931 Iz žganjarne ali svobodnega sklada Tekoča številka Sklicujé se na po nižjem po višjem Datum številko prejemnega skupaj registra postavku potrošnine vložene hektolitrske stopinje alkohola 1 2 3 4 5 P 10 30./11. 18.. Zaloga po knjigi 16.317 10.691 27.008 11 7./12. , 9 16.745 • 16.745 12 13./12. „f 10 10.000 10.000 13 28./12. , 11 11.093 • 11.093 14 6./1. 18. . 12 10.200 10.200 15 17./1. , 13 5.010 5.010 16 28./1. „ 14 16.318 • 16.318 17 2.12. „ 15 11.035 11.035 18 15./2. „ 16 21.800 • 21.800 19 27.12. „ 17 6.093 6.093 20 28.12. „ 18 4.200 4.200 Zaključek za ovedbo zaloge dne 28-/2. 18 113.508 25.994 139.502 Od tega izdatek 90.549 15.917 106.466 Ostane kot zaloga po knjigi 22.959 10.077 33.036 Najdena resnična zaloga • . 31.132 Da primanjkljej • 1.904 kateri se nasproti skupnemu prejemu 139.502 hektolitrskih stopinj izkaže pod 5»/«. V izdatek zapisano pod tekočo št. 30 zvezka za izdatke. *•> Vpošteti skupni usušek Pokaže se Potrdilo vpisa po Opomba po nižjem po višjem za obda-čenje (čez 5»/0) kompen- zovalen ne kom-penzo-valen (čez 5®/0) kompen- zovalen voditelju delovršbe ali podjetniku finančnem organu postavku potrošnine primanjkljej prebitek hektolitrske stopinje alkohol a 7 8 9 10 11 12 13 14 15 I. I. I. I. I. I. I. I. I. I. I. I. I. I. I. I. I. I. I. I. I. I. I. I. I. I. I. I. I. I. I. I. I. 1. I. I. I. I. I. I. I. I. 1. I. 1.619 285 * I. I. I. I. Dopustni maksimalni usušek znaša (glasom skladovnega pregleda) 2.108 hekto- litrskih stopinj, je z ozirom na poleg izkazani primanjkljej vpošteven samo s 1.904 in je razdeliti v razmerju izdanih množin po obeh davčnih postavkih. Porazdelitev usuška: Vpošteveu usušek................. 1904 skupni izdatek................... 106466 od tega po višjem davčnem postavku . . . 15917 po višjem davčnem postavku . 286 po nižjem davčnem postavku . 1619 skupaj . 1904 a:: 1904= 15917:106466 15917 X 1904 143253 63668 30305968:106466 = 284'6 901276 495488 696240 57444 (Sloveniich.) 113 Iz žganjarne ali svobodnega sklada Tekoča številka Datum Sklicujé se na številko prejemnega po nižjem po višjem skupaj registra postavku potrošnine vložene hektolitrske stopinje alkohola 1 2 3 4 ! 5 6 21 28-/2. 18.. Zaloga po knjigi 22.959 10.077 33.036 22 3-/3. „ 19 13.800 13.800 23 14./3. 20 13.096 • 13.096 24 29-/3. „ 21 26.874 • 26.874 25 31./3. „ 22 • 4.987 4.987 26 8-/4- , 23 26.980 • 26.980 27 18./4. 24 21.233 21.233 28 25-/4. „ 25 5.600 5.600 29 2-/5. 26 5.076 5.076 30 19./5. „ 27 5.500 5.500 31 29-/5. , 28 5.068 . 5.068 Zaključek za ovedbo zaloge dne 31./5. 18.. . 135.510 25.740 161.250 Od tega izdatek 119.952 6.946 126.898 Ostane kot zaloga po knjigi 15.558 18.794 34.352 Najdena resnična zaloga 32.356 Da primanjkljej 1.996 kateri se nasproti skupnemu prejemu 161.250 hektolitrskih stopinj izkaže pod 5%, vsled česar se da del primanjkljeja, ki presega dopustni maksimalni usušek 65 hektolitrskih stopinj, kompenzirati. V izdatek zapisano pod tekočo št. 45 zvezka za izdatke. Vpošteti skupni usušek Pokaže se Potrdilo vpisa po po nižjem po višjem za obda-čenje (čez 50/0) kompen- zovalen ne kom-penzo-valen (čez 5%) kompen- zovalen voditelju delovršbe finančnem Opomba postavku potrošnine primanjkljej prebitek ali podjetniku organu hektolitrske stopinje alkohola 7 8 9 10 11 12 13 14 15 I. 1. I. I. I. I. I. I. I. I. I. I. * I. I. I. I. ' I. I. I. I. I. I. I. I. I. I. I. I. 1. I. I. I. I. I. I. I. I. I. I. I. I. I. I. I. 1.826 106 66 I. I. I. I. Dopustni maksimalni usušek 1.931 hektolitrskih stopinj je z ozirom na poleg izkazani primanjkljej vpošteven in je razdeliti v razmerju izdanih množin po obeh davčnih postavkih. Porazdelitev ususkii: Vpošteven usušek . . . . 1931 x : 1931 = 6946 : 126898 skupni izdatek .... . 126898 od tega 6946 X 1931 62514 po višjem davčnem postavku . . . 6946 20838 6946 po višjem davčnem postavku. . po nižjem davčnem postavku. . 106 1826 13412726 : 126898 = 105-6 722926 884360 skupaj 1931 4Z Iz žganjarne ali svobodnega sklada j Tekoča številka Datum Sklicujé se na številko prejemnega po nižjem po višjem skupaj registra postavku potrošnine vložene hektolitrske stopinje alkohola 1 2 3 4 5 6 32 31./5. 18.. Zaloga po knjigi 15.558 18.794 34.352 33 7-/6. , 29 610 610 34 15./6. , 30 1.554 • 1.554 35 28-/6- , 31 540 540 36 7-/7. „ 32 . 260 260 Zaključeno povodom nepričakovane revizije dne 12./7. 18 17.112 20.204 37.316 Od tega izdatek 8.812 2.001 10.813 Ostane kot zaloga po knjigi 8.300 18.203 26.503 Najdena resnična zaloga 26.114 Da primanjkljej • 389 kateri se nasproti skupnemu prejemu 37.316 hektolitrskih stopinj izkaže pod 5%, vsled česar se da del primanjkljeja, ki prisega dopustni maksimalni usušek, to je 23 hektolitrskih stopinj kompenzirati. V izdatek zapisano pod tekočo št. 50 zvezka za izdatke. Vpošteti skupni usušek Pokaže se Potrdilo vpisa po po nižjem po višjem za obda-čenje (čez 5%) kompen- zovalen ne kom-penzo-valen (čez 5°/0) komptn- zovalen voditelju delovršbe finančnem Opomba postavku potrošnine primanjkljej prebitek ali podjetniku organu hektolitrske stopinje alkohola 7 8 9 10 11 12 13 14 15 I. I. I. I. I. I. I. I. I. I. I. I. I. I. I. 1. I. I. I. I. 298 68 23 ' I. I. I. I. Dopustni maksimalni usušek znaša (glasom skladovnega pregleda) 366 hekto-litrskih stopinj in je z ozirom na poleg izkazani primanjkljej docela vpošteven ter je porazdeliti v razmerju izdanih množin po obeh davčnih postavkih. Porazdelitev ususka: Skupni usušek. . . . . . 366 x : 366 = 2001 : 10813 skupni izdatek.... 2001 X 366 po višjem davčnem postavku. . . . . 2001 12006 12006 po višjem davčnem postavku . . po nižjem davčnem postavku . . . 68 6003 . 298 732366 : 10813 = 677 83586 skupa . 366 YötfDU 3259 Iz žganjarne ali svobodnega sklada Tekoča številka Sklicuj é se na po nižjem po višjem Datum številko prejemnega skupaj registra postavku potrošnine vložene hektolitrske stopinje alkohola 1 2 3 4 5 6 37 12./7. 18.. Zaloga po knjigi 8.300 18.203 • 26.503 Zaključek za ovedbo zaloge dne 31./8. 18 8.300 18.203 26.503 Od tega izdatek 5.311 7.461 12.772 Ostane kot zaloga po knjigi 2.989 10.742 13.731 Najdena resnična zaloga 14.723 Da prebitek 992 kateri se naproti skupnemu prejemu 26.503 hektolitrskih stopinj izkaže pod 5°/0, se torej da kompenzirati. V prejem zapisano pod tekočo št. 38 zvezka za prejemke. 38 31./8. 18 Prebitek . . 992 992 \ Vpošteti skupni usušek Pokaže se Potrdilo vpisa po Opomba po nižjem po višjem za obda-fienje (čez 5»/0) kompen- zovalen ne kom-penzo-valen (čez 5»/0) kompen- zovalen voditelju delovršbe ali podjetniku postavku potrošnine primanjkljej prebitek organu hektolitrske stopinje alkohola 7 8 9 10 11 12 13 14 15 • I. I. I. I. 992 I. I. 1. I. Dopustni maksimalni usušek znaša (glasom skladovnega pregleda) 55 hektolitrskili stopinj, ostane pa z ozirom na poleg izkazani prebitek izven vpoštevanja. Pregledni prometa iu Te- koča čas, za kateri se je napravil zaključek Prejem s prebitki vred Izdatek s primanjkljeji vred po nižjem po višjem po nižjem po višjem ste- vilka P c s t a v k u t o t r o š n i n e V h e k t o 1 i t r s k i h 1 2 3 4 5 6 1 Pričetna zaloga 22.424 6.887 2 od 1./9. 18.. do 30./11. 18 105.986 21.227 112.093 17.423 3 » 30./11. , , 28-/2. , 97.191 15.303 90.549 15.917 4 „ 28./2. * „ 31./5. „ 112.551 15.663 119.952 6.946 5 » 31-/5. „ , 12./7. „ 1.554 1.410 8.812 2.001 6 » 12./7. , * 31./8. 5.311 7.461 7 Prebitek z dne 31 ./8. » 992 Skupaj . . . 339.706 61.482 336.717 49.748 Odštevši za uravnavo izdanih svot v 'svrho vračunanja primanjkljeja iz protiračuna po nižjem davčnem postavku ■ 155 Prištevši pa 155 Torej skupaj 339.706 61.482 336.872 49.593 Od tega izdatek 336.872 49.593 Ostane zaloga, ki jo je prenesti na nov račun 2.834 11.889 14.723 razkaz protiračuna, Skupni Vpo šteti usuški Za kompenzacijo Primanj-kljeji čez 5»/«, ki jih je obdačiti Kompenzovalni prebitki primanj- kljeji neprikladni prebitki čez 5®/0 prebitki primanj- kljeji Opomba stop i n j a h 7 8 9 10 11 12 13 2.696 1.637 • 1.059 1.904 1.904 • 1.996 1.931 • 65 389 366 • 23 992 992 • 992 6.985 5.838 992 1.147 7.9 77 7.977 992 155 Za poleg izkazani pri-manjkljej iz protiračuna 155 hektolitrskih stopinj je podjetnik davščino opravil po nižjem po-stavku potrošnine pri davčnem uradu v glasom pobotniškega re- { gistra za naknadni davek | lekoča št dne i 18.. (Boleta je tu priložena.) (Slovenlsch.) 114 \ N Obrazec št. XXIT (k §. 25, B izvrš. predp.). Dežela: Finančni okraj : Davčni okraj: Račun o potrošnini (Izdatek) svobodnega sklada za žganje .........................hiš. št. . . . za delovršbeno dobo od 1. septembra 18 . .pa do 31. avgusta 18 . . V 1 polah. Z 1 prilogo, in sicer: Skladovni pregled. Tekoča številka Datum Sklicujé se na številko registra za prijave Po nižjem postavku ako se vplača ako se ne vplača skupaj potrošnina h e k o 1 i t r s k i h stopinj 1 2 3 4 5 6 1 11./9. 18 . . 1 9.391 9.391 2 24./9. 18 . . 2 13.655 13.655 3 1./10. 18 . . 3 6.276 6.276 4 3./10. 18 . . 4 5 10./10. 18 . . 5 14.661 14.661 6 16./10. 18 . . 6 6.786 6.786 7 30./10. 18 . . 7 • 18.426 18.426 8 3./11. 18 . . 8 • • 9 10./11. 18 . . 9 11.222 11.222 10 13./11. 18 . . 10 5.259 • 5.259 11 19./11. 18 . . 11 • 25.782 25.782 12 20./11. 18 . . 12 • 13 27./11. 18 . . 13 635 635 14 30./11. 18 . . 14 • • Zaključeno dne 30-/1: .18 22.071 90.022 112.093 K temu izdatek po višjem davčnem po- stavku • 17.423 Skupni izdatek . . . • 129.516 Odnos . 22.071 90.022 112.093 Po višjem postavko Potrdilo vpisa po Opomba ako se vplača ako se ne vplača skupaj potrošnina voditelju delovršbe finančnem organu a 1 k o h o 1 a 7 8 9 10 il 12 * I. I. I. I. • • I. I. 1.1. • I. I. 1.1. 6.449 6.449 I. I. 1.1. • I. I. 1.1. • • I I. 1.1. • I. I. 1.1. 6.238 6.238 I. I. 1.1. • • I. I. 1.1. I. I. 1.1. • • I. I. 1.1. 3.666 3.666 I. I. 1.1. 1.070 1.070 17.423 17.423 17.423 17.423 1. I. 1.1. Tekoča številka Datum Sklicujé se na številko registra za prijave Po nižjem postavku ako se vplača ako se ne vplača skupaj potrošnina h e k t o 1 i t r s k i h stopinj 1 2 3 4 5 6 Prenos . 22.017 90.022 112.093 ( 30./11. 18. . usušek 1.417 1.417 15 1 kompenzovalni primanjkljej 16 1./12. 18 . . 15 3.163 3.163 17 2./12. 18 . . 16 18 4./12. 18 . . 17 12.670 12.670 19 14./12. 18 . . 18 • • 20 18./12. 18 . . 19 3.179 3.179 21 21./12. 18 . . 20 • 22 7./1. 18 . . 21 10.035 10.035 23 12./1. 18 . . 22 • 13.000 13.000 24 26./1. 18 . . 23 15.549 15.549 25 31-/1- 18 . . 24 3.529 ■ 3.529 26 £ 00 25 10.799 10.799 27 20./2. 18 . . 26 ' • 13.348 13.348 28 23-/2. 18 . . 27 3.860 . 3.860 29 28-/2. 18 . - 28 Zaključeno dne 28./2. 18 13.731 76.818 90.649 K temu izdatek po višjem davčnem po- stavku • 15.917 Skupni izdatek . . . • • 106.466 Odnos . 35.802 166.840 202.642 Pc ako se vplača višjem postav ako se ne vplača tu skupaj Potrdilo vpisa po Opomba potrošnina voditelju delovršbe finančnem organu a 1 k o h o 1 a 7 8 9 10 n 12 17.423 17.423 220 220 ( I. I. 1.1. 1.059 1.059 ’ • I. I. 1.1. 2.325 2.325 I. I. 1.1. I. I. 1.1. 1.445 1.445 I. I. 1.1. • • I. 1. 1.1. 5.385 5.385 I. I. 1.1. I. I. 1.1. I. 1. 1.1. L. I. [. i. I. I. 1.1. I. I. 1.1. 1. I. 1.1. v I. I. 1.1. 5.483 5.483 I. I. 1.1. 15.917 15.917 * 33.340 33.340 I. I. 1.1. Tekoča številka Datum Sklicujé se na številko registra Za prijave Po nižjem po stavku ako se vplača ako se ne vplača skupaj potrošnina h e k o 1 i t r s k i h s t o ji i n j 1 2 3 4 5 6 Prenos . 35.802 166.840 202.642 30 28./2. 18 . . usušek 1.619 1.619 31 5./3. 18 . . 29 • 11.683 11.683 32 GO S 30 • • 33 12./3. 18 . . 31 8.000 8.000 34 20./3. 18 . . 32 35 21./3. 18 . . 33 • 13.135 13.135 36 8-/4. 18 . . 34 • 16.712 16.712 37 10./4. 18 . . 35 • 14.952 14.952 38 17,/4. 18 . . 36 6.952 6.952 39 18./4. 18 . . 37 • • 40 20./4. 18 . . 38 3:166 3.156 41 24-/4. 18 . . 39 566 566 42 4-/5. 18 . . 40 33.141 33.141 43 12-/6- 18 . . 41 10.036 10.036 44 31./5. 18 . . 42 . Zaključeno dne 31./5. 18 28.710 91.242 119.962 K temu izdatek po višjem davčnem po- stavku 6.946 Skupni izdatek . . • 126.898 Odnos . 64.512 258.082 322.594 Po višjem postavku Potrdilo vpisa po Opomba ako se vplača ako se ne vplača skupaj potrošnina voditelju delovršbe finančnem organu a 1 k o h o 1 a 7 8 9 10 il 12 33.340 33.340 285 285 I. I. 1.1. I. I. 1.1. 1.644 1.644 I. I. 1.1. I. I. 1.1. 473 473 I. I. 1.1. I. I. 1.1. I. I. 1.1. . I. I. 1.1. . • I. I. 1.1. 1.970 1.970 I. I. 1.1. • 1. I. 1.1. - I. I. 1.1. • ■ I. i. 1.1. . . I. I. 1.1. 2.574 2.574 I. I. 1.1. 6.946 6.946 I. L 1.1. • 40.286 40.286 ' (Slovenlsch.) 115 Tekoča številka Datum P 0 nižjem postavku Sklicujé se na številko registra za prijave ako se vplača ako se ne vplača skupaj potrošnina h e k o 1 i t r s k i li stopinj 1 2 3 4 5 6 Prenos . 64.512 258.082 322.594 ( 31./5. 18 . . usušek 1.825 1.825 45 / l kompeuzovani primanjklej • 46 5-/6. 18 . . 43 1.210 1.210 47 15./6. 18 . . 44 1.990 • 1.990 48 26./6. 18 . . 45 • • 49 10./7. 18 . . 46 . 3.787 3.787 Zaključeno povodom nepričakovane revi- zije dne 12./7. 18 3.200 5.612 8.812 K temu izdatek po višjem davčnem po- stavku • 2.001 Skupni izdatek . . . • 10.813 ( 12./7. 18 . . usušek 298 298 50 ( kompenzovani primanjklej ■ 51 20./7. 18 . . 47 • j 52 3-/8. 18 . . 48 5.013 5.013 53 10./8. 18 . . 49 • • 54 27-/8. 18 . . 50 . Zaključeno dne 31./8 18 5.311 5.311 K temu izdatek po višjem davčnem po- slavku . . . . • • 7.461 Skupni izdatek . . . » • • 12.772 Uspeh delovršbene dobe 18 . . / . . 67.712 269.005 336.717 Po višjem postavku Potrdilo vpisa po Opomba ako se vplača ako se ne vplača skupaj potrošnina voditelju delovršbe finančnem organu a 1 k o h o 1 a 7 8 9 10 ti 12 40.286 40.286 106 106 ) II- 1.1. • 65 65 ) • • • I. I. 1.1. • • • I. I. 1.1. • 1.830 1.830 I. I. 1.1. . . I. I. 1.1. • 2.001 2.001 I. I. 1.1. 68 68 ) > I. I. 1.1. 23 23 J 865 865 1. I. 1.1. • • I. I. 1.1. 6.275 6.275 I. I. 1.1. 230 230 1.1. 1.1. 7.461 7.461 • • I. I. 1.1. .* 49.748 49.748 115* Teki Obrazec št. XXV (k §. 26, 2 izvrš. predp.). Dežela: Finančni okraj: Davčni okraj: Napoved žganjarne svobodnega sklada za žganje....................... o obsegu dne...........................18 .........................hiš. št. nahajajočih se zalog alkohola. Posode vrsta Vsebina množina hekto- litrov alkoholo-vitost po 100 delni alkoholo metrski lestvici pri temparaturi -t- 12° Réaumur-jevih Torej število hekto- litrskih stopinj (litrov) alkohola Kraj shranitve Posode vrsta Vsebina množina hekto- litrov alkoholo-vitost po 100 delni alkoholo-me trski lestvici pri temperaturi H-. 12° Réaumur-jevih Torej število hekto- litrskih stopinj (litrov) alkohola Kraj shranitve Podpis : Plačljiva tiskovina. Obrazec št. XXVI (k §. 26, II, št. 5 izvrš. predp.). Dežela: Finančni okraj: Davčni okraj: Zapisnik, sestavljen v žganjarni svobodnem skladu.......................na........................... dne........................18 . . o le-tam izvršeni ovedbi zalog žganja. liiš. št. Tekoča številka Vrsta vsake posamezne shranilne posode Številka in drugo zaznamovanje vsake posamezne shranilne posode Skupna prostornina vsake posamezne shranilne posode ne gledé na vsebino Ovedena množina žganja Ovedena alko-holovitost Prevedba Torej v vsaki posamezni shranilni posodi najdena množina alkohola v hektolitrskih stopinjah v litrih v kilogramih neto po 100 delnem alkoholo-metru pri temperaturi po Réau-murjevih stopinjah ovedene alkoholovitosti na resnično, razkaznica I množine po meroskusnem znamenju "• s sodomerom na drug način, ki je natančneje označiti v litrih na resnično prostornost, razkaznica 11 eventualno čiste teže na litre, razkaznica III 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 \ ' ' Opombi: 1. Koncem tega zapisnika seje sklicati tudi na tekočo številko računa o potrošnini, kateremu se priloži en izvod zapisnika. 2. Koncem drugega, za strokovni računski oddelek namenjenega izvoda tega zapisnika je pridejati prepis izvršenega zaključka računa o potrošnini, iz katerega se more razvideti tudi visokost v račun vzetega usuška vsled ležanja, eventualno tudi usuška pri čiščenju (in sicer vsacega za-se). Obrazec št. XXVII (k §. 26, II, št. 6 izvrš. predp.). Uradni izvid. Pri dne......................................18 . . v......................................... ........................................v................................hiš. št . . izvršeni ovedbi zalog žganih opojnih tekočin se je nasproti zaključku računa o potrošnini po odbitku dopustnega usuška poistinil primanjkljej.......................z besedami.................................hektolitrskih stopinj (litrov) alkohola. Za ta, 5 odstotkov alkoholove množine, ki je prišla v prejem, odkar se je neposredno predidoča ovedba zaloge izvršila, presezajoči primanjkljej je podjetnik........................................ . . •................................zavezan, plačati po zakonu pripadajočo potrošnino po postavku . . v. v znesku . . K . . v., z besedami.........................kron . . . vinarjev, tekom 3 dnij pri c. kr...................uradu v.............................................., da se izogne prisil- nemu izterjanju. ........................dne.........................18 . . Podpis stranke: Podpis finančnega organa: Obrazec št. XXYII1 (k §. 28, c izvrš. predp.). Kontoregister ...............y.................hiš. št. . . .o alkoliolovih množinah, ki so se spravile iz skladovnih zalog v svrho izcišcenja in požlalitnjenja na rektificijski aparat št. . . za cas od 1. septembra .... pa do 31. avgusta .... M D H Čas pričetka delo-vršbe Iz skladovnih zalog odvzeta alko-holova množina Čas končanja kuhanja Podpis podjetnika, odnosno njegovega, namestnika Opomba mesec dan ura množina v litrih alkoholo-vitost po 100 delni alkoholo-mctrski lestvici pri -+- 12° R hektolitrske stopinje (litri) alkohola mesec dan ura Obrazec št. XXLX (k §. 28, e izvrš. predp.). P r ij a v a . zganjamo ” čistilničnega svobodnega sklada izvršenem odnosu patoke. Dan odnosa Število Vrsta in znamenje Številka '5 o > a a >5 c S Alkoholovitost po 100-delni alkoholometrski lestvici Hektolitrske stopinje Smoter odnosa (preko carinske črte ali za porabo v tu-zemstvu) Način uporabe v lastnem podjetju Postvaek potrošnine Opomba posod za odnos določene patoke 1 2 3 4 5 6 7 8 9 (Slovenlaoh.) Uradni izvid. Število 1 Vrsta in znamenje ! Številka Uvedena množina ! I 1 6 I o-rabila za : Ud zadnji ga odnosa patoke se je glasom kontoregistra izčistilo Med izdatke postavljeno v ra- 1 funu o potrošnini, tek. šlev. |’ 4 Opomba po teži (kilogramov) po 100 delni alkoholo-nietrski lestvici pri temperaturi po Reaumurju posod O 2 tara neto hekto- litrskih stopinj alkohola 1 2 1 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 i > Obrazec št. XXX (k §. 29 izvrš. predp.). Dežela : Finančni okraj: Davčni okraj: Prijava čistilnice žganja............................v.............................hiš. št. o čiščenju in požlahtnjenju žganja. Postopek prične neha leto, mesec dan in ura Številka žgalne priprave, ki se ima rabiti Množina za iz-čiščenje (požlaht-njenje) določenega žganja v hekto-litrskih stopinjah (litrih) alkohola Opomba , dne..........18 I. I. Obrazec št. XXXI (k §. 31 izvrš. predp.). Dežela: Finančni okraj: Davčni okraj: Prijava. Podpisani......................................(ime in opravilo) v................................. žganjarne hiš. št. . . prijavlja pri c. kr...........uradu v....................... da namerava iz —:—:---------■ svobodnega sklada v..........................odvesti žganje proti plačilu potrošnine. V to svrho se: a) položi znesek..............K . . v. v gotovini proti odbitku . . odstotnega diskonta v znesku.................................... torej v gotovini.........K . .v., b) uporabi z odlokom c. kr......................z dne.............................18 . . posl. št. . . za v času od.....................18 . . do.........................18 . . nastalo dolžnost na davščini dovoljeni počak potrošnine. , dne 18 (Podpis stranke.) Obrazec št. XXXII (k §. 32, I izvrš. predp.). Zastavilnica. Podpisani............................................(ime, značaj, bivališče) kot podjetnik žganjarne ---:—;------—;-----~----— v.......................hiš. št. . . je zavezan, za slučaj, da bi se mu svobodnega sklada za žganje dovolil počak davščine od v tem podjetju v času od...............do........................ . odnašanja vršečega se -------— žganja v znesku do . . . .K, reci................................kron, izdelovanja pod uveti in pridržki, ki za to veljajo sedaj in ki jih v bodoče predpiše c. kr. finančno oblastvo, dati za ta počak varščino. Ali: [Podpisanemu.............................................(ime, značaj, bivališče) kot podjetniku žganjarne ---;—:-------rr—;----;----— v............................hiš. št. . . se je z odlokom c. kr........ svobodnega sklada za žganje .............dd...........................št. . . . dovolil počak davščine od v tem podjetju v času odnašanja od................................do...................................vršečega se :----------— žganja izdelovanja v znesku do...............K, reci...............................kron, pod uveti in pridržki, ki za to veljajo sedaj ali ki jih v bodoče predpiše c. kr. finančno oblastvo. Podpisani...................................je zavezan, za ta počak dati varščino.] Podpisani . ................................daje torej v varnost zgoraj omenjene, na počak puščene davščine v znesku do . . . .K, reci.................. . . kron, z zamudnimi obrestmi v postavni visokosti od tega zneska in morebitnimi stroški izterjevanja vred s tem [natančno oznamenilo vrednotnic po vseh njih znakih] c. kr. erarju v zastavo, katere so se, da se pridobi zastavna pravica, položile pri [ime blagajnice]. Podpisani........................izjavlja dalje, da je s tem za dovoljen, da imej v slučaju, ko bi se zgoraj omenjeni znesek z morebitnimi postranskimi pristojbinami vred pravočasno ne plačal, c. kr. erar naravnost pravico, zlasti brez kakega sodnega posredovanja, zgoraj omenjene vrednotnice na borzi prodati in iz izkupila poravnati zaostanke z morebitnimi postranskimi pristojbinami vred. V morebitnih pravnih prepirih, ki vsled zakona ne spadajo pod kako izključljivo podsodnost, so pristojna v prvi stopinji izključno ona stvarno pristojna sodišča, ki so na sedežu c. kr. finančne pro-kurature v............................... V dokaz tega legalizovani*) podpis. (Datum.) (Podpis.) *) Legalizacija je pristojbine prosta. Obrazec št. XXXIII (k §. 32, 1 izvrš. predp.). Zastavilnica. Podpisani....................... ......................(ime, značaj, bivališče) kot podjetnik žganjarne --------------------------v.........................hiš. št. . . je zavezan, za slučaj, da bi se mu svobodnega sklada za žganje dovolil počak davščine od v tem podjetju v času od...................do....................... odnašanja vršečega se —----—— žganja v znesku do . . . .K. reci....................................kron, izdelovanja * pod uveti in pridržki, ki za to veljajo sedaj in ki jih v bodoče predpiše c. kr. finančno oblastvo, dati za ta počak varščino. Ali: [Podpisanemu..............................................(ime, značaj, bivališče) kot podjetniku žganjarne ----------------------------— v.........................hiš. št. . . se je z odlokom c. kr........... svobodnega sklada za žganje ..............dd...........................št. . . . dovolil počak davščine od v tem podjetju v času odnašanja od..........................do..........................vršečega se ——r žganja v znesku do izdelovanja . . . . K, reci...............................kron. pod uveti in pridržki, ki za to veljajo sedaj in ki jih v bodoče predpiše c. kr. finančno oblastvo. Podpisani...........................je zavezan, za ta počak dati varščino.] Podpisani...........................daje torej v varnost zgoraj omenjene, na počak puščene davščine v znesku do . . . .K, reci .............................kron, z zamudnimi obrestmi v po- stavni visokosti od tega zneska in morebitnimi stroški izterjevanja vred s tem [natančno zemljiško-knjižilo oznamenilo nepremičnin] za hipoteko ter dovoljuje, da se more na ravno omenjeni nepremičnini naravnost vknjižiti brezpogojna zastavna pravica v varnost zneska...........K z zamudnimi obrestmi v po- stavni visokosti in stroški izterjanja do najvišjega zneska .... K vred za c. kr. erar. (Sledi pristavek o podsodnosti, datum in podpis, kakor pri obrazcu XXXII.) Obrazec it. XXX1Y (k §. 32, 1 izvrš. predp.). Zavezna Nerazdelno zavezna listina. Ker se je........................ ...............(ime, značaj, bivališče) dovolil počak davščine od njegovi žganjami v —;-------— -----—-— ■■ -------------- v.............................hiš. št. . . v času od ... . njegovem svobodnem skladu za žganje odnašanja ..... do........................... vršečega se ;-------------- žganja v znesku do..............K, reci izdelovanja ...................................kron, pod uveti in pridržki, ki za to veljajo sedaj in ki jih v bodoče predpiše pristojno c. kr. finančno oblastvo in zlasti z obveznostjo, da se da primerna varnost, zavezuje se podpisani . . .... (kreditni zavod) --------ri------—------:--------:-------—————— s tem za pravilno in točno plačanje na pod- zavezujejo se podpisani . . (ime, značaj tn bivališče) lagi dovoljenega počaka kreditovanih zneskov davščine do zgoraj navedenega iznosa z zamudnim obrestmi v postavni visokosti in morebitnimi stroški izterjanja vred kot porok (poroki) in plačnik (plačniki) V morebitnih pravnih prepirih, ki vsled zakona ne spadajo pod kako izključljivo podsodnost, so pristojna v prvi stopinji izključno ona stvarno pristojna sodišča, ki so na sedežu c. kr. finančne prokura-ture v ........................ podpis. V dokaz tega legalizovani---------—. podpisi. (Podpis.) I Datum.) (Podpisi.) Priloga A (k §. 14, I, št. 4 izvrš. predp.). Opis in zrisek pipe, ki se ima dejati pod uradno zaporo, da se prepreči odtakanje tekočine. Tako pipo predočuje podoba 1 v prerezu in podoba 2 v stranskem vidu, zavrtenem za 90° proti podobi 1. Ista je iz medi, spodaj popolnoma zaprla, zgoraj pa opremljena z zamašno pušico c in z zmetjo », ki doli potiska vrtinec (stožec) p ter ga vzdržuje v pravi legi. Vrtinec se more s ključem, ki se prilega njegovi štirioglati glavi o, v svojem okrovu vrteti po volji in potrebi. Da ni možno izdreti vrtinca, je pod glavo pri l okroglo zasukan, in tu ga objema ušesce locnja k, katerega vščiplje vijakovo vreteno m. Da se more nadeti uradna zapora, je nastavljena na štirioglato glavo tega vijakovega vretena kapa n, kateri je za podlogo krožeč z osmimi luknjami. Tudi locenj k je prevrtan. Ako se torej skozi locnjevo luknjo in skozi luknjo, katera ji je najbližja na omenjenem krožeu, potegne plombna vrvca in s plombo opravi, tedaj je vijakovo vreteno, ki vščiplje locenj, proti vrtenju, in vsled tega tudi stanje locnjevo, ki drži vrtinec pipe, tako zagotovljeno, da tega ni moči neopravičeno izdreti. Kljub temu se da vrtinec vrteti. Tudi je moči, če se vijakova glava a, ki pritiska na zmet », poljubno zavrti, vrtinec malo privzdigniti ali navzdol potisniti; isto tako se da oklep b vsak čas obnoviti, ker je možno zamašno pušico c vsak čas brez ovire izdreti. To namreč pritiskata navzdol v podobi 2 razvidni flanči rs s pomočjo vijaka d. (V podobi 1 so, da je možno bolje poočititi opisane dele pipe, druge njene sestavine izpuščene.) Ako se hoče izdreti zamašila pušica, odvijeta se najprej vijaka d in na to se privzdigne zainašna pušica. Zavarovanje zapiralnih pip odgovarja samo takrat svojemu namenu popolnoma, ako je uradna zaporna vrvca trdno napeta ter plomba zelo skrbno in kar se da blizu nadeta. Ako bi se gori omenjena zapora v špecijelnem slučaju ne smatrala za zadostno, ni nikakih ovir, da se zavarovanje opravi na drug primeren način. Tako se n. pr. priporoča, vijak, eventualno tudi kapo n, ki ga pokriva, prevrtati ter potegniti uradno zaporno vrvco skozi itak že prevrtan locenj in skozi to luknjo. Da se zaporna vrvca ne sname, to se prepreči lahko tudi na ta način, da se glava vijakova naredi primerno dolga. Pri pipah za nango ni nikakega spotikljaja, da se zavarujeta oba vijaka na zamašni pušici. Z naj večjo pazljivostjo je gledati tudi na konštrukcijo zapiralnih pip, ker možnost ni izključena, da se na poseben način priredé za skrivno odtakanje alkoholovitih tekočin. Zri ek. (Sloveuiich.) 117 Zrisek. Priloga 11 (k §. 14,1, št. 4 izvrš. predp.). Zavarovanje flanč in holander škili vijakov. Gela ali popolna zavarovanja flanč, namreč taka, ki naj zavarujejo od vseh slranij dostopno flančo (podoba 1, 2, 5 in 6), sestoje iz valjaste kape, katera krije flančo in so sestavljena iz dveh polovic A in A*. Te dve polovici sta na eni strani trdno zvezani s šarnirjem (e) ter imata na drugi strani krpi f za pritrjenje plomb. Šarnirjev klinček — medna žica — sestoji iz enega kosa in je znotraj kape privarjen. Stranski steni ali dna obeh kap imata okrogli izrezi z nekoliko večjim premerom, nego je isti, ki ga imata s flančo zvezana cevna kosa. Na te izrezi sta privarjena valjasta nastavka h in h', ki morata biti najmanj dva centimetra dolga, torej v tej razdalji cevna kosa krijeta ter imata na svojih koncih oklepa gg', ki se prijemata cevi ter zavarujeta lego kape. Tudi v zavarovanje holanderskih vijakov (podoba 3 in 4) služijo kapice oblike in uredbe, kakor povedano; samo da morata biti nastavka h in h' vedno daljša nego dela holanderjeva, tako da oklepa g in g' holander popolnoma objemata. Kape morajo biti iz trpežne in trdne snovi (cinkove pločevine, bakra, medi) in znotraj prevlečene z belo oljnato barvo, ki bi tam, kjer bi se kaj privarilo, orujavela. Vsaka zavarovalna kapa je tudi tako urejena, da sta dotikajoči se ploskvi obeh njenih delov pokriti, in da je tako možnost izključena, pri njih priti do Hanče ali holanderskega vijaka, ki leži pod kapo. Krpe in kape naj bodo narejene, če možno, iz jednega kosa. Priloga C (k §. 14, I, št. 6 izvrš. predp.). Vrhnja cev in nje zavarovanje. Vrhnja cev, katera mora od vseh stranij obdajati bakreno vodilno cev, ki veže hladilno pripravo z merskim aparatom, je iz gladke, ne pobarvane cinkove pločevine in sestoji iz teh-le delov: a) iz polovice flančnega zavarovanja o, b) iz celega flančnega zavarovanja p, c) iz ravnega cevnega kosa e, ki ima od zgoraj holanderski vijak q, slednjič d) iz holanderskega vijaka s, ki seza s svojim cevnim podaljškom s1 in s* blizu do ozadnje stene merskega aparata. O flančnih zavarovanjih, omenjenih pod a in b se razpravlja v opisu in zrisku, ki se tiče holander-skih vijakov in flanč; kar se tiče cevnega kosa e, sestoji isti po vsej svoji dolžini iz dveh delov, na katera so po vsi svoji dolžini, koder se stikata, za pokrivanje privarjene pločevinske proge a. (Glej zrisek „prerez c du.) Zavoj holanderskega vijaka, ki je privarjen na gornji konec te cevi, je istotako prerezan na dve polovici. Kapa ali matica tega holanderskega vijaka sestoji iz enega kosa in drži torej oba dela vrhnje cevi skupaj, drugi konec obeh cevnih kosov pride pod holanderski vijak s. Na ta način se držita oba dela cevi skupaj in dobita trden obstoj s tem, da se njiju nastavka u na konceh prijemata objete zvezni cevi. Kvišku obrnjeni cevni kos holanderskega vijaka s sestoji istotako iz dveh polovic s krovno pločevino In prerezanim za vojnim nastavkom, v katerega seza cela (neprerezana) vijakova matica; tudi cevni kos s' in sa ima dva dela in je tako narejen, da krije holander na merskem aparatu. Med zvezno cevjo in vrhnjo cevjo, ki jo oklepa, je na vse strani za kake 3 centimetre prostora. Zrisek. Zrisek. Priloga D (k §. 14, I, št. 6 izvrš. predp.). Opis zračne omarice in njenega cinkovega plašča. Zračna omarica je narejena iz bakrene pločevine, je znotraj pokositerjena in sestoji iz dveh delov: a) iz omarice A (podoba 1) in b) iz kape e (podoba 1), ki oklepa kupolo g (podoba 1). Omarica A je približno 18T) centimetrov široka, 10 5 centimetrov globoka in 20 centimetrov visoka in se more, če je treba, narediti še večja. Znotraj v omarici je pokositerjena bakrena pločevina d tako poševno vložena, da stoji približno 15 centimetra od tal, tako da špirit, ki prihaja skozi pritočno cev b v omarico, gre pod to pločevino do odtoka c. Skozi njo se odvajata zrak in plin navzgor in skozi kapo e (podoba 1) na prosto. Kapa e sestoji iz talne ploče e (podoba 3), ki ima kakih 6 centimetrov široko in 14 centimetrov dolgo luknjo g (podoba 3), da odhaja zrak. Tej luknji g se prilega kakih 8 centimetrov visoka, gori odprta kupola, katero 10 centimetrov visoka, na isti talni ploči privarjcna kapa e (podoba 1) tako pokriva, da je ta kapa od kupole g povsodi 2 centimetra oddaljena. Gornja odprtina te kupole ima sito, ki pokriva, kakor pokrov škatle, to odprtino. Kapa e je, mereč od talne plošče navzgor, do 7 centimetrov višine gosto luknjasta, ostali del pa je brez luknjic. Premer jedne luknjice ne sme presezati 05 centimetra. Na omarico A se pritrdi kapa e s štirimi, na glavicah luknjastimi vijaki, skozi katere je potegniti žično vrvco za nadetbo uradne zapore. Podoba 2 predočuje omarico A s široke strani. Štula vtočne in iztočne cevi v zračno omarico mora biti najmanj 05 centimetra dolga, da se more po predpisih strniti s hladilno pripravo in z merskim aparatom. Mesto, kjer se zračna omarica v zvezno cev vtika med hladilno pripravo žgalnega kotla in med prigledni merski aparat, je določiti vselej po umestnosti in krajevnih razmerah, v nobenem slučaju pa se ne sme pritrditi neposredno na hladilno pripravo. Tudi je gledati na to, da zvezna cev pada od zračne omarice proti merskemu aparatu ali da je vsaj vodoravna. Globočina zračne omarice se všteva v maksimalno dolžino zvezne cevi. S plombovanjem flanč je zabraniti zračno omarico proti vsakojakemu vplivanju od zunanje strani. Podoba 4 predočuje cinkov plašč zračne omarice, kateri je iz primerno močne cinkove pločevine narejen, zunaj svetel, znotraj z belo oljnato barvo pobarvan ter od zračne omarice povsodi 3 centimetre oddaljen. Te okrogle odprtine na gornjem delu cinkovega plašča ne smejo, kakor je ob sebi umevno, nikoli odgovarjati odprtinam v kapi e. Da se iz dveh delov sestoječl plašč stikov tako prijema, da ni moči dejati nikake stvari skozi stik notri v prostor med plašč in zračno omarico, mora imeti ena oblina plašča, kakor pri vrhnji cevi, 1 centimeter širok obod (k, podoba 4). Lupine cinkovega plašča, ki oklepajo dotok in iztok, morajo biti kakih 9 centimetrov dolge ter imeti presezajoče robove in za 6 centimetrov večji premer nego cev, da ostane med njimi in cevjo za 3 centimetre zračnega prostora. Plombovanje ]>i y r h n j a ce v. č.ffT --- .. Iztok. t—1 ..Al. ^S* ■V O. ooo tes i ! I L O po. O 1 1 ! I Vtok. fr" T 1 i i i i i i 1 « 1 » ! i • i 1 üôooooop j j© o o o o o o ji© o o o o o o i - jD Kos LVI. 130. Razpis finančnega ministrstva z dne 21. julija 1899. Pod. 3. /' )d. i. Priloga E (k §. 14, II, št. 1 izvrš. predp.). Popis, zrisek in zavarovanje porazdelilne pipe pri uporabi nabiralnika. Porazdelilna pipa, ki je narisana v podobi 1 v navpičnem prerezu, v podobi S v vodoravnem prerezu in v podobi 3, kakor se jo vidi od zgoraj, ima namen ločiti samotok in patako od srednega izdelka ter se vtakne v oni del odtočne cevi za žganje, ki je med alkoholometernjakom in nabiralnikom. Ista je po svojem bistvu pipa s tremi luknjami, ki so tako zvrtane, da se more žganje odtočiti, kakor se že zavrti pipa na desno ali na levo, v ta ali oni čeber nabiralnika. Ako se zavrti pipa na desno, teče žganje v levi, in ako se zavrti na levo, v desni čeber nabiralnika. Vrhu tega so luknje tako zvrtane, da se odtočna cev proti alkoliolometernjaku ne da popolnoma zapreti (pod. 2). Razen tega brani nastavek s (pod. 3), da se zapipek ne da popolnoma okoli svoje osi zavrteti. Pipno telo je spodaj zaprto, zapipek se pa zgoraj pritiska navzdol s ploščo P (podoba 1 in 3) po vijakih, ki se dajo pritegniti. Pipa se uradno zavaruje s pločevinasto oblino M, ki sestoji iz dveh kap, ki se zgoraj in zdolaj natakneta ter s skozi prinetene uhlje potegnjeno žično vrvco zvežeta in s plombami zavarujeta. Gornja kapa ima za pipno vreteno primerno luknjo. Pod. 1. Pod- 2' Pod. 3. Priloga F (k §. 14, II, št. 2 izvrš. predp.). Opis, zrisek in zavarovanje alkoholometernjaka pri uporabi nabiralnika. Alkoholometernjak, ki se vtakne med odtočno cev hladilnika in ki služi v to, da se vanj dene alko-holometer, se dâ napraviti na dva načina : 1. Jedno konštrukcijo je povzeti iz podobe 1 v navpičnem prerezu in iz podobe 2, kakor se vidi od spredaj. Žganje teče tukaj (podoba 1) skozi cev a (odtočna cev hladilnika) v alkoholometernjak, pada v oddelek 1, se vzdiguje v cevi 2, ki služi v to, da se vanjo dene alkoholometer, in teče potem čez rilec S v oddelek 3 ter pride odtod skozi cev b v nabiralnik. Prednji gornji del alkoholometernjaka je zaprt z okvirjem m n, ki ima močno stekleno ploščo in ki se vrti okoli tečaja o ter se pri r zapre s klinom in zavaruje. V varnost proti prenapolnjenju je v oddelku 3 obešena posodica s, ki ima zgoraj prerezo, skozi katero mora teči žganje v slučaju prenapolnjenja, predno bi teklo čez rob alkoholometernjaka. Posoda proti prenapolnjenju mora biti vedno prazna. Da odhaja zrak, je napravljen v oddelku 1 na ozadnji steni alkoholometernjaka odprtina x. Alkoholometernjak se uradno zavaruje z dvodelnim pločevinastim plaščem M, ki ima za stekleno ploščo primerno luknjo in čegar dela sta zvezana spodaj s šarnirjem c d, ki je znotraj plašča privarjen, in zgoraj s prinetenimi uhlji, katere plombna vrvca skupaj drži. 2. Druga konštrukcija alkoholometernjaka se v navpičnem prerezu razvidi iz podobe 3. Žganje priteče tukaj, prišedši od hladilnika, skozi cev a, teče po cevi 1 navzdol, potem po cevi 2, ki služi v to, da se vanjo dene alkoholometer, zopet navzgor ter se zliva v skledo 3, od koder po odtočni cevi b pride v nabiralnik. Posodica ima zgoraj širok rob, na katerem je poveznjen stekleni pokrov G, ki ima istotako širok rob. V varnost proti prenapolnjenju je v skledi obešena posoda S, ki ima isto uredbo in isti namen, kakor posoda proti prenapolnjenju pri alkoholometernjaku prve konstrukcije (podoba 1). Da odhaja zrak, v to služi štula x. Stekleni pokrov je s skledo po votlem, dvodelnem krožcu tako zvezan, da ni možno odvzeti pokrova brez poškodbe uradnih zapor, ki se imajo na krožcu nadeti. Čez cevi 1 in 2 se povezne vreči podobno narejena pločevinasta štula K s širokim robom in čez to se potegne dvodelen pločevinast plašč M z odprtino za štulo, ki obdaja celo skledo in tudi krožeč, ki veže pokrov s skledo in ki tvori s pločevinasto štulo zavarovanje alkoholometernjaka. Oba dela pločevinastega plašča imata znotraj plašča pritrjena šarnira c d in c, dt s klini, okoli katerih se dasta vrteti ter se zvežeta skozi skladne uhlje z uradno zaporno vrvco in zavarujeta s plombami. P d. 1. Pod. 2 Pod. 3. Priloga G (k §. 11. 11, št. 5 izvrš, predp.). Opis lesene omarice, ki služi v zavarovanje nabiralnika. V zavarovanje nabiralnika služeča lesena omarica, ki ima obliko zaboja, katerega je možno narazen vzeli in ki naj bo od nabiralnika povsodi vsaj 20 milimetrov oddaljen, sestoji iz šest delov, in sicer iz dna, štirih stranskih delov in pokrova; ti deli morajo biti vsi iz ostruganih, ne grčastih, zarezanih in najmanj 25 milimetrov debelih desk narejeni. Posamezne deske teh šestih delov so zvezane na notranji strani, in sicer na konceh z železnimi prečnimi sponami, ki so na deske pribite ali z vijaki pritrjene. Pri daljših stranskih delih je mesto dveh namestiti tri prečne spone. Gornji konci železnih prečnih spon na stranskih delih so za 90° zavrteni in imajo ušesca (pod. 3). Tem ušescem odgovarjajo na pokrovu lesene omarice skladne luknje, ki gredo tudi skozi spone pokrova, tako da se more po dotičnih ušescih zvezali pokrov s stranskimi deli ter zavarovati. Ti štiri stranski deli so zvezani med seboj in z dnom lesene omarice po železnili kotnikih, ki se morajo na zunanji strani omarice namestiti (pod. 1 in 2), in ki pokrivajo robe stranskih delov. Jeden krak vsakega železnega kotnika je na zdolaj podaljšan in zaupognjen, tako da seza pod dno. Ti železni kotniki se pritrdijo na stranske dele, in sicer vsak z dvema matičnima vijakoma. Isto-tako se podaljšani, pod dno segajoči krak vsakega železnega kotnika po matičnem vijaku z dnom trdno zveže. Matice so namestiti na notranji strani omarice. Vse te vijake je tako namestiti, da gredo skozi železni kotnik, deske in prečne spone. Vijaki so z nosovi opremljeni, ki segajo v prereze železnih kotnikov in preprečijo vrtenje vijakov. Dno se postavi na dve ali štiri podlage iz tramičev. Na dno samo se polože vrhu teh podlag nekoliko krajši tramiči, na katerih stoje potem čebri sami. Vsi ti tramiči so zvezani z vijaki. Ko se nastavijo čebri na tramiče, nadenejo se štiri stranski deli ter se zvežejo z zgoraj opisanimi železnimi kotniki med seboj in z dnom po matičnih vijakih. Na stranske dele pride pokrov, ki je zvezan po podaljšanih, za 90° zavrtenih in z ušesci opremljenih prečnih sponah s stranskimi deli ter zavarovan. Nad pilko čebra, odnosno čebrov se nahaja v pokrovu primerno velika luknja, ki se zakrije z lesenim pokrovom (pod. 4), ki ima na spodnji strani v luknjo pokrova se prilegajoče lesene lašte. Skozi ta pokrov se vtakne merska palica. Leseni pokrov sam se s pokrovom lesene omarice zveže po štirih vrtačih, katerih prevrtane glave so s plombno vrvco zvezane in zavarovane (pod. 4). Dotočna cev gre skozi jedno stransko steno, v kateri je napraviti primerno luknjo. Dotočna cev se zapre s pločevinastimi ploščicami, ki imajo prereze ter so zunaj nameščene, se dobro prilegajo, so postavljene na ušesca in s klini zavarovane. Odtočna cev navadno ne gre skozi steno, tako da se odtočna pipa na nji more odpreti še le, ko se odstrani omarica. Ako se pa cev napelje skozi steno lesene omarice, se mora na njenem koncu nameščena odtočna pipa dohodarstveno-uradno zavarovati in vrhu tega čez pipo pločevinasta kapica položiti ter tudi ta zavarovati. Nabiralniki za žganj arne. l’od. 2. Priloga H (k §. 28, e izvrš. predp.) Navodilo, kako preskušati patoke gledé njihove alkoholovitosti. V svrho preskušnje patok gledé njihove alkoholovitosti se dene najprej v za to odmenjeno, poprej z vodo izplaknjeno in očiščeno stekleno cev do s 30 označene črte (glej podobo) 30 cm3 (= s/100 litra) klorkalcijeve raztopine od spodaj povedane kakovosti. Na to se vlije na klorkalcijevo raztopino v cevi do s 4-0 označene črte 10 cm3 (Vioo litra) patoke, ki se ima preiskati. V stekleni cevi sta sedaj dve plasti tekočine, od katerih sega jedna od dna natančno do delne črte 30, druga pa od delne črte 30 natančno do delne Črte 40. Cev se sedaj zamaši s trdno prilegajočim se probkovim zamaškom in obe plasti tekočine do dobra pomešata s tem, da se cev približno dve minuti krepko pretresa (v smeri dolžinske osi). Na to se postavi cev v zraven pripadajoče stojalo navpično in se počaka, da se tekočina v njej zopet popolnoma sčisti ter razloči v dve, druga vrhu druge ležeči, čisti plasti. Še le potem, ko se je to zgodilo, se opazuje, katero prostornost ima sedaj gornja plast, t. j. patoka. Prostornost patoke bo po tresenju vedno manjša nego prvotna prostornost v cevi. Ako pa znaša zmanjšanje prostornosti samo 2 cm3 (t. j. dve desetinki prvotne prostornosti 10cms), ali še manj, ako torej zavzema plast patoke po tresenju najmanj še 8 cm3 prostora, se na zmanjšanje prostornosti ni dalje ozirati, nego je smatrati patoko za čisto in alkohola prosto. Ako pa znaša zmanjšanje prostornosti več nego 2 cm3, ako torej zavzema plast patoke po tresenju manjši prostor nego 8 cm3, smatrati je isto za alkoholo-vito, t. j. za zmes patoke in alkohola. Zmanjšanje prostornosti odgovarja potem tudi naravnost, brez vsakega odbitka, alkoholovitosti patoke. Zmes patoke in alkohola na priliko, ki zavzema po tresenju le 6 cm3 prostora, pri kateri torej znaša zmanjšanje prostora 4 cm3, vsebuje 4 prostorne dele alkohola in G prostornih delov patoke, sestoji torej po 4/lft (ali 40 odstotkih) iz alkohola in po (ali 60 odstotkih) iz patoke. Opis poskusne cevi. Poskusna cev obstoji iz t '/3 cm jednakomerno široke cevi, katere uredba in kakovost se razvidi iz zriska. Do najnižje, s 30 oznamenovane delne črte drži steklena cev natančno 30 cm3 in do najgornje, s 40 oznamenovane, natančno 40 cm3. Prostor, zavzemajoč 10 cm3, med tema obema delnima črtama je z daljšimi črtami razdeljen v cele in z vmes ležečimi krajšimi črtami še v polovice kubičnega centimetra, torej v 10 odnosno 20 jednakih delov. 30, 32 in 40 cm3 značeča črta seza okoli in okoli steklene cevi, Naprava klorkalcijeve raztopine. Za napravo klorkalcijeve raztopine se raztopi 25 gramov vode prostega ktorkalcija(Calcium chloratum fusutn, ki se dobi v vsaki lekarni in trgovini z materijalnim blagom) v 100 kubičnih centimetrih = '/!« litra vode in raztopina precedi, če ne bi bila čista. Klorkalcijeva raztopina ne sme alkalično reagirati, t. j. svitlo rudečega lakmus-papirja povišnjevili, nego reagirati mora nevtralno ali malo kislo (višnjev Iakmus-papir porudečili). Reagira li raztopina alkalično, primešavati ji je po kapljicah solne kisline toliko časa, da reagira malo kislo, t. j, da višnjev lakinus-papir malo porudeči. Že napravljena klorkalcijeva raztopina se da v dobro zapitih steklenicah poljubno dolgo hraniti, ne da se spremeni. Pripomuje gledé preskušnje. 1. Ako je pri vlivanju klorkalcijeve raztopine ali patoke prišlo od te več v poskusno cev, nego je bilo nameravano, odstrani se to, kar je več, najjednostavnejše na ta način, da se pomoči skupaj zvit kos suhega pivnika v tekočino in da se je pusti toliko popiti, da nje površina sega natančno do predpisane delne črte. -• Ko se tekočina po tresenju razločuje, se pripeti včasih, da obvise posamezne kapljice patoke na steklenih stenah, tako da se ne morejo vzdigniti. Temu se da odpomoči s tem, da se s cevjo v navpični smeri rahlo potrka na mehko podlago (dlan), kakor tudi da se cev vrti okoli svoje dolžinske osi. Na la način se pospeši vzdiganje kapljic. / (Slovonlsch.) 119 Steklena cev za preskušnjo patoke gledé alkoliolovitosti. / Dodatek A (k §. 2, Iizvrš. predp.). Določila o izvozu žganja proti izvozni bonifikaciji, oziroma tudi proti vračilu davščine. I. DovJjenje za izvoz. Kdor hoče izvažali žganje z zahtevo izvozne bonifikacije, oziroma !udi vračila davščine preko carinske črte, potrebuje posebnega dovoljenja, ako ni podjetnik kake potiošnini zavezane žganjarne, ali kakega svobodnega sklada za žganje ali pa kake svobodnim skladom proglašene čistilnice žganja in hoče izvažati žganje iz teh torišč. Kdor hoče dobiti to dovoljenje, ima zanje prositi pismeno pri onem finančnem oblastvu prve stopinje, v čegar okraju je izdelovalnica žganja, oziroma svobodni sklad za žganje, iz katere oziroma iz katerega se ima žganje za izvoz preko carinske črte odvesti. Ako gre za izvoz žganja, katerega se ne drži davščina, je navesti v prošnji tudi prostore, v katerih se hranijo zaloge žganja in se mora prosilec zavezati, da bode finančnim organom dovolil vpogled v svoje trgovske in obrtne knjige, kakor tudi vstop v svoje shrambe, v svrho, da morejo ove-deti zaloge žganih optjnih tekočin in jih primerjati s knjigami. Dovoljenje se daje vselej za čas ene obratne dobe, to je za čas od 1. septembra enega pa do konca avgusta naslednjega leta, podjetnikom onih žganjarn, ki so zavezane narejnini, in dalje vsakemu v tuzemstvu bivajočemu protokolovanemu trgovcu, kateri se zaveže, dovoliti finančnim organom vpogled v svoje knjige in kateri še ni bil spoznan krivim tihotapstva ali kakega težkega dohodarstvenega prestopka v zadevi predpisov o carini zavezanem prometu ali o davčnem postopku. Kadar se da dovoljenje za izvoz žganja, katerega se drži potrošnina, se mora državnemu zakladu dati varnost za davščino, ki pride na'ono množino alkohola, katera se ima odvesti. Ta varnost se more dati na način, ki je označen v §. 32 izvršilnega predpisa in sicer ali za vse množine alkohola, ki se nameravajo izvoziti v do-tični obratni dobi, ali pa od slučaja do slučaja za vsako posamezno izvozno pošiljatev. Pri položitvi varščine je treba v prvem slučaju označiti one izdelovalnice žganja oziroma one svobodne sklade, iz katerih se hoče odvažati za izvoz določeno žganje; tudi je naznaniti, do katerega 119* zneska naj služi položena varščina za kako izdelo-valnico žganja ali za kak svobodni sklad. Varščina postane prosta in se more znova uporabiti, cim dojde potrdilo izstopnega carinskega urada na odpošiljalni urad, da je pošiljatev resnično prestopila carinsko črto. V §§. 15 in 16 zakona določena dolžnost gledé plačevanja in odgovornosti za davščino ne poneha, ako izvozi žganje, katerega se drži po-trošnina, čez carinsko črto mesto podjetnika po-trošnini zavezane žganjarne ali svobodnega sklada kaka druga oseba. Vendar se naloži v prvi vrsti tej osebi plačilo potrošnine za one množine alkohola, katere so se za izvoz čez carinsko črto iz izdlovalnice žganja ali iz svobodnega sklada spravile a ne izvozile, in sicer se eventualno prilasti položena varščina. II. Posebna določila o izvozu žganja. A. Določilu o izvozu žganja, katerega se drži potrošniua. ' 1. Pravice carinskih uradov. Izvoz žganja, katerega se drži potrošnina, čez carinsko črto, se more vršiti le čez kak glavni carinski urad ali čez kak mali carinski urad I. razreda, kateri se je izjemoma pooblastil, da sme izstop gledé žganih opojnih tekočin potrjati. Za promet po železnicah in parobrodih pod zaporo nakladnih prostorov imajo oni v carinskem ozemlju nastavljeni glavni carinski uradi, kateri so upravičeni nadomestovali posebno za izstopna obravnavanja pooblaščene carinske urade, isto mesto pod enakimi opreznostmi zavzemati tudi pri izvozu žganih opojnih tekočin, katerih se drži potrošnina. 2. Izrecilo o izvozu. O vsaki nameravani izvozni pošiljatvi žganih opojnih tekočin je vložiti pri odpošiljalnem uradu Obrazec št. I. izrecilo po priloženem obrazcu (obrazec št. I) v trojnem izvodu in, ako hoče pošiljatelj dobiti posebno potrdilo o izstopu, v četvernem izvodu. Kadar izvaža žganje od podjetnika žganjarne oziroma svobodnega sklada različna oseba, katera ima pravico izvažati žganje, ki je pod vezjo potrošnine, tedaj ima ta oseba ali pa njen pooblaščenec izrecilo o izvozu sopodpisati in prevzame s tem popolno odgovornost za nepravosti izrecila o izvozu, ako se te ovejo še le po odvozu izvozne pošiljatve iz izdelovalnice, oziroma iz svobodnega sklada, dalje za vse, kar se po tem času na prevozu predpisom nasprotnega zgodi. « Pooblaščenec se mora izkazati s pismenim pooblastilom, sicer ne sme odpošiljalni urad sprejeti njegovega izrecila o izvozu. Pooblastilo se more dati za eno posamezno pošiljatev, ali pa za več pošiljatev, katere utegnejo oditi tekom določene dobe iz enega in istega kraja odpošiljatve. Odpošiljalni urad ima pooblastila prevzeti in hraniti. Z izrecilom prevzame odpošiljatelj zaveznost, da bode v istem natančneje označeno žganje v neizpremenjeni množini in kakovosti in v predpisanem času dovedel v izstopno obravnavanje, in da bode odgovoren za potrošnino po višjem stavku davščine. Te zaveznosti ponehajo samo takrat, kadar rešitev izrecila o izvozu dokaže, da se je gori navedeni zaveznosti zadostilo. 3. Zahteve gledé vsake pošiljatve. a) Nobena pošiljatev ne sme obsegati manj kakor 1 hektoliler. h) Žganje mora biti v sodih ali drugih posodah, ki so prikladne za nadetbo popolnoma varnostnih uradnih zapor, ako se ne uporabi zapora nakladnih prostorov, vsled katere postanejo zapore za tovore odveč. c) Sodi ali druge posode morajo hiti zaznamovani s številkami in se morajo navesti v izrecilu po aritmetičnem redu njih številk. 4. Odpošiljalni urad. Kot odpošiljalni urad imata poslovati dva finančna organa. Odpošiljatelj je dolžan plačati vozne in potne troške finančnih organov, kateri imajo o izvozni po-šiljatvi uradovati po obstoječi izméri, ako nimajo ti organi svojega uradnega sedeža na mestu podjetja. 5. Uradno poslovanje odpošiljalnega urada. Uradno preiskovanje žganja, ki je določeno za izvoz, se ima vršiti v žganjarni, ali v svobodnem skladu za žganje ali svobodnim skladom proglašeni čistilnici žganja, iz katere, oziroma iz katerega se ima odvesti izvozna pošiljatev. Odpošiljalni urad se ima pred vsem prepričati, se li je položila predpisana varščina (oddelek I). Dotične podatke je vpisati v razpredelek za opombe v izrecilu. Kot odpošiljalni urad poslujoča finančna organa izvršita zunanjo in notranjo preiskavo pošiljatve, primerjata isto s podatki izrecila o izvozu, ovesta množino in alkoholovitost žganja na način, kakor je predpisan v g. 24, I, št. 5 izvršilnega predpisa, za vsako posamezno posodo, se prepričata o predpisom vstre-zajoči kakovosti posod in vpišeta izvid v prinesene izvode tega izrecila. Kadar se odpošiljatev vrši na železničnih vozovih z rezervoarji, treba je ovedeno taro {rezervoar in voz) označiti v posameznih izvodih izrecila o izvozu. Kadar se izvaža žganje v vozovih z rezervoarji, ki obstoje iz dveh predelkov, ima odpošiljalni urad naj-prvo dognati taro od železničnega voza z rezervoarjem; potem se ima napolniti prvi predelek voza z rezervoarjem z žganjem in na to ovedeti čista teža, alkoholovitost in množina tega žganja po §. 24, 1, št. 5 izvršilnega predpisa ; potem se napolni drugi predelek voza in ové čista teža žganja v tem predelku s tem, da se odbije tara od voza in čista teža onega žganja, ki je v prvem predelku od skupne kosmate teže in konečno v svrho ovedbe alko-holove množine žganja v drugem predelku ravno tako postopa v zmislu navedene določbe izvršilnega predpisa. Kako se je postopalo, je označiti v izrecilu. Kadar se izvaža žganje v steklenicah, se imajo gledé ovedbe množine in alkoholovitosti zmisloma uporabljati nakazila oddelka II, B, št. 2 tega dodatka in sicer s to premembo, da se mora alkoholovitost ponamcrno izbranih steklenic vselej ovedeti s predpisanim alkoholometrom. Tudi ne sme v tem slučaju nobena pošiljatev obsegati manj nego en hektoliter. Kadar trije, oziroma štirje izvodi oddanega izrecila o izvozu med seboj ali s stanjem pošiljatve ne soglašajo ali kadar se žganje ne dostavi v posodah, ki so prikladne za nadetbo popolnoma varnostne uradne zapore, izvzemši .slučaje, v katerih je dopuščena zapora nakladnega prostora in se ima tudi uporabiti, ali kadar katerikoli predpisanih pogojev ni izpolnjen, opozoriti je stranko na ta nedo-statek ; dokler se isti ne popravi, je čakati z zaključkom uradovanja. Ako se je v izrecilu o izvozu napovedala množina alkohola za več kakor 5 odstotkov prevelika, ali ako se je našla tekočina, ki ni žganje, je uvesti kazensko postopanje (§. 97 zakona). Isto velja tudi, ako se pokažejo med izrecilom in uradnim izvidom razlike, katere je kaznovati po §.98 zakona z redovnimi globami. Ako so vsi predpisani pogoji izpolnjeni in ni v nobenem oziru spotikljaja, tedaj vpiše odpošiljalni urad svoj izvid v dotične razpredelke izrecila o izvozu, nadene uradno zaporo, označi v izrecilu. o izvozu natančno kakovost iste in število nadetih pečatov, zaznamenuje tekočo številko dotičnega registra za prijave, pod katero se je pošiljatev kot izdatek vpisala, in vpiše po zaslišanju odpošiljatelja rok, v katerem ima pošiljatev dospeti do izstopnega urada, kateri rok, upoštevaje vse okolnosti, ni odmeriti prekratko. Ako je podjetje, iz katerega se ima izvozna pošiljatev odvesti s kako železnico zvezano s tirom in ako se ima pošiljatev odpraviti na izstopni urad pod zaporo nakladnega prostora, tedaj nadzorujeta finančna organa, katera poslujeta kot odpošiljalni urad, popolno 'vkladanje žganja v železnične vozove, nadeneta uradne zapore in napotila pošiljatev, ako ni zadržka, ki bi oviral takojšno odpravo, na izstopni urad. Ako se vrši odprava pod zaporo nakladnega prostora, morajo biti železnični vozovi, ki so določeni za prevoz, pripravni, da se nadene popolnoma varnostna zapora. V drugih slučajih je rabiti zaporo za tovore. Jeden izvod izrecila o izvozu ima spremljati pošiljatev k izstopnemu uradu, in je v to svrho vročiti stranki. 6. Določila gledé poti pošiljatve. Dokler se pošiljatev prevaža iz kake žganjarne ali kakega svobodnega sklada, ali iz kake svobodnim skladom proglašene čistilnice žganja do izstopnega urada, ravnati se je po predpisih o prevažanju nakazanega uvoznega blaga, od katerega se ni plačala carina, dalje po ukazilih §. 24 II, št. 4 izvršilnega predpisa. Gledé v naprej nameravanih med-potnih pretakanj se določa razen tega še naslednje: Pred vsakim pretakanjem morajo finančni organi, ki pri pretakanju posredujejo, dohodarstveno uradno ovedeti taro onih posod, v katere se namerava pretakati. Ako se ima žganje pretočiti v železnične vozove z rezervoarji in se tara na postaji, kjer se pretaka, ne more ovedeti, ker hi pripravne mostovnice pri rokah, se mora odpošiljatelj žganja obrniti do dotičnega železničnega urada, da povzroči dohodarstveno uradno tariranje voza z rezervoarjem na kaki drugi železnični postaji. Tam se izvrši vpričo dveh finančnih organov od postaji najbližnjega oddelka finančne straže ovedba tare. O izvršenem tariranju imajo pri tem posredujoči finančni organi napraviti potrdilo, v katero se vpišejo poleg dohodarstveno uradno ovedene tare, številka in znamenje voza z rezervoarjem, dalje železniško uradna tara; to potrdilo se vpošlje pod zavitkom in uradnim pečatom priporočeno, kot poštnine prosto službeno zadevo na oddelek finančne straže, v čegar okolišu je postaja, kjer se pretaka. Takoj, ko pride tarirani voz, imajo za nadzorovanje pretakanja poklicani finančni organi, ako ni dvoma, da je v potrdilu označeni voz z rezervoarjem identičen z onim, v katerega se ima pretakati, vpisati na podlagi potrdila dohodarstveno uradno ovedeno taro v unikat izrecila o izvozu, potrdilo samo pa odposlati, sklicevaje se na številko in datum izrecila o izvozu, na izstopni urad in sicer priporočeno, kot poštnine prosto službeno zadevo. Dokler ne pride potrdilo o tariranju na postajo pretakanja, se pretakanje ne sme izvršiti. Stehtanje napolnjenega voza je opustiti. Žganje, katero se je uradno obravnavalo za izvoz preko carinske črte in katerega se drži potroš-nina, se ne sme pustiti v carinskem ozemlju. 7. Uradno poslovanje izstopnega urada. ’ Ako je dospela pošiljatev tekom obroka, predpisanega po odpošiljalnem uradu, k izstopnemu uradu, ako se je ravnalo ob prevažanju po v prednjem pod št. 6 omenjenih predpisih, ako je uradna zapora nepoškodovana in ako se pokaže pri pregledovanju popolno soglasje pošiljatve z izrecilom, tedaj odpravi izstopni urad pošiljatev na izstop preko carinske črte, vpiše po izstopu potrdilo izstopa v vse tri oziroma štiri izvode izrecila o izvozu in prevzame jeden izvod kot prilogo beležnega registra. Odpošiljatelj ali njegov pooblaščenec je upravičen biti prisoten pri ovedbi alkoholove množine žganja. Ako se je oddalo izrecilo o izvozu v štirih izvodih, se izroči četrti izvod odpošiljatelju kot potrdilo izstopa. Zajedno napravi izstopni urad nakaznico za izvozno bonifikacijo, ako se je ta v izrecilu o izvozu zahtevala, po priloženem obrazcu št. II, katero je Obrazec l vročiti po pošiljatelju v izrecilu navedeni osebi, oziroma odposlati isti po pošti priporočeno. Ako je odvisna bonifikacija za izvoz žganja, ki se izvozi v sosedno državo, po kaki s to sklenjeni trgovinski pogodbi od potrdila, da se je žganje tam v uvozu obravnavalo, tedaj se napravi nakaznica še le, ka4ar se ima tudi to potrdilo v rokah. Gledé ubitka ob prevažanju uporabljati se imajo smisloma ukazila §. 24, II, št. 5, črke b izvršilnega predpisa. 8. Izvozna bonifikacija. Da se ové bonifikacijski znesek, kateri je nakazali, se a) pri vsakem sodu ali drugem posodju množi število hektolitrov s številom alkoholoinetr-skih stopinj, ovedenih za temperaturo 4- 12° Réaumurjevih po stodelni alkoholometrovi lestvici ; b) iz zmnožka, kateri sc je na ta način dobil, napravi za vse posamezne sode ali drugo posodje, iz katerega obstoji izvozna pošiljatev, vsota, ki se zaokroži na ta način, da se odlomki pod '/a hektolitrske stopinje izpuste, odlomki po ali nad i/2 hektolitrske stopinje pa upoštevajo kot cela hektolitrska stopinja in . c) ta vsota (hektolitrske stopinje) množi s po- j stavno določeno izmero bonifikacije za jedno hektolitrsko stopinjo alkohola, to je z desetimi vinarji ; d) od na ta način dobljenega skupnega bonifika-cijskega zneska se začasno nakaže po §. 9 zakona o davku na žganje le polovica v takojšnje izplačilo, ostanek pa in natančni naslov prejemnika pri blagajni, ki je za izplačilo določena, zaznamuje in eventualno izplačilo istega realizuje še le na posebno naročilo pred-stojnega oblastva. Nakaznica se izda glede osebe, kateri je izplačati in gledé državne blagajne, pri kateri se izplača, po podatkih, ki so v izrecilu o izvozu; vendar se smejo v izrecilu o izvozu oznamiti kot izplačilnice samo c. kr. deželne glavne blagajnice, c. kr. finančne deželne blagajnice, c. kr. deželni plačilni uradi, c. kr. davčni uradi in c. kr. glavni carinski uradi. Takoj, ko se nakaznica izda, obvesti izstopni urad neposredno državno blagajnico, na katero se glasi nakaznica, ponovivši bistvene podatke nakaznice in priloživši drugi izvod izrecila o izvozu. Nakazani bonifikacijski znesek za izvoz se izplača takoj, čim pride obvestilo k izplačilnicij zadnjemu imetniku (giratarju) nakaznice proti potrdilu prejema (akvitu), napisanemu na zadnji strani nakaznice, katero potrdilo je kolekovati. Za pravost podpisov giratarjev se ne jamči. Državne blagajnice so pooblaščene izplačevati neposredno na nje glaseče se nakaznice izvoznih bonifikacij za izvoženo žganje, ako sicer ni spotikljaja, še do konca jednega leta po dnevu izdane nakaznice. B. Določila o »upravljanju za izvoz določenih likerjev in ruma iz žganja, katerega se drži potrošnina, in o izvozu teh predmetov. 1. Dovoljenje za napravljanje likerjev in ruma iz davščine prosto dobljenega žganja v svrlio izvoza. a) Kdor hoče žganje, katerega se drži potrošnina, dobivati za napravljanje likerjev ali ruma in iz njega narejene likerje in rum izvažati preko * carinske črte, potrebuje za to posebnega dovoljenja. Dovoljenje se ne sme dati onim tovarni-čarjem likerjev ali ruma, kateri so bili kazno- vani radi tihotapstva ali kakega težkega dolio-darstvenega prestopka, ki so ga zagrešili proti davščini od žganja, ali radi goljufije, dalje onim, o katerih imovini se je razglasil konkurz, ko-nečno onim, kateri niso bili v otvorjenem konkurznem razpravljanju oproščeni kakega kaznivega dejanja, katerega so bili morebiti obdolženi. Ako se poistini kaka zloraba, je dovoljenje takoj odtegniti, neodvisno od doho-darstveno-kazenskopravnih posledic. More se pa tudi odtegniti, ako stranka te ali one s tem predpisom zaukazane obveznosti, ali kake obveznosti, ki se še pozneje predpisoma uveljavi, ne izpolni. Dovoljenje daje finančno oblastvo prve stopinje. Prositelj mora dati državnemu zakladu varnost za davščino. Varščino je položiti še pred pričetkom prejemanja v taki visokosti, da je ž njo pokrita potrošnina po višjem postavku za še ne izvoženo množino davščine prosto prejetega žganja. Varščino je položiti na isti način, kakor je prepisan v §. 32 izvršilnega predpisa gledé puščanja davščine na počak. Ako se varščina položi samo za določeno dobo, treba jo je pravočasno obnoviti. Osebe, katerim se je dalo to dovoljenje, so pod dohodarstveno uradnim nadzorstvom in so torej zavezene na zahtevo finančnih organov izkazovati prejem svojih zalog žganja. b) V prošnji za dovoljenje je navesti: aa) letno množino žganja, določenega za izdelovanje likerjev in ruma za izvoz v hektolitrskih stopinjah alkohala; bb) množino likerjev in ruma, ki se izdela iz tega žganja; c c) podjetje, iz katerega se namerava žganje davščine prosto prejemati; dd) način zavarovanja potrošnine. c) Glede odvažanja žganja, določenega za izdelovanje likerjev ali ruma za izvoz, iz kake žga-njarne, ali iz kakega svobodnega sklada za žganje, ali iz kake svobodnim skladom proglašene čistilnice žganja veljajo v obče v §. 24, II izvršilnega predpisa za odnašanje žganja v kak svoboden sklad ugotovljena določila. Obrazec št. m. V dotičnili prijavah mora biti razen tega še označeno podjetje, za katero je žganje določeno ter datum in poslovna številka dotičnega dovoljenja za dobavo žganja, ki je pod vezjo potrošnine. Finančni organ, na katerega seje nakazalo za izdelovanje likerjev ali ruma za izvoz določeno žganje, ovč, ko pošiljatev dospe, število, znamenje in številko posod, preišče nadete uradne zapore, in ovč dalje množino in alko-holovitost na način, ki je predpisan v §. 24, II, št. 5, črka a izvršilnega predpisa. Glede eventualnih primanjkljejev in vpošte-vanja usuška se je ravnati po ukazilih §. 24, II, št. 5, črka b izvršilnega predpisa. Po dovršeni ovedbi alkoholove množine vpiše finančni organ izvid v unikat prijave, katerega je donesla stranka in isto tako v duplikat, kateri se je njemu doposlal, in odpošlje unikat, opremljen s potrdilom o dostavi nemudoma priporočeno, kot poštnine prosto službeno zadevo na odpošiljalni urad. d) Na ta način pod vezjo potrošnine prejeto žganje se prepusti podjetniku z obveznostjo, da bode v likerjih, oziroma v rumu, vštevši pri likerjih dopustni in v nastopnem določeni usušek, enako veliko množino alkohola, kakor se mu je davščine prosto odkazala, najdalje tekom dobe dvanajstih mesecev, računši od dneva, ko je davščine proslo prejeto žganje došlo, izvozil čez carinsko črto, eventualno naknadno plačal nanje pripadajočo potrošnino. Pri napravljanju likerjev, ki morajo dalj časa ležati, se more prositi pri finančnem mini-sterstvu za primerno podaljšanje navedenega roka. Za vsak davščine prost prejem žganja in za množine likerjev in ruma, ki se tekom določene dobe izvozijo, je voditi poseben konto po priležečem obrazcu, v katerega se zapisuje v vštev davščine prosto prejeta množina alkohola in v odštev one množine likerjev in ruma, ki so glasom rešitve izrecil o izvozu izstopile preko (■arinske črte, kakor tudi usušek za likerje, ki je vračunati z 2'5 odstotkoma izvoženih alko-holovih množin. Ko poide dobljena množina, katera se je zapisala v vštev v konto, najkasneje pa po preteku gori določenega dvanajstmesečnega roka, ima pristojni vodja priglednega okraja finančne straže, ali pa od finančnega oblastva za to določeni organ tehniške finančne prigledbe zaključiti konto in napraviti obračun. Ako je v vštev zapisana dobljena množina večja, kakor vsota odpisanih množin alkohola, mora podjetnik od razlike pripadajočo potrošnino tekom treh dnij plačati pri v to določenem prejemnem uradu, sicer se iztirja prisilnim potom. Predpis se izvrši z izvidom. Enako je obračunih, ako se dovoljenje odtegne, in sicer gledé vseh v tem času tekočih kontov. Po završenem obračunu je predložiti konto z vsemi pripadajočimi triplikatnimi izrecili o izvozu finančnemu oblastvu prve stopinje, katero ga vpošlje strokovnemu računskemu oddelku III za carino in užitnino v finančnem ministrstvu. Tiskovine za te konte se dobivajo v pa-giniranih in parafiranih zvezkih, katerih nit je pod uradnim pečatom, pri onem finančnem organu, katerega finančno oblastvo prve stopinje v to določi, proti povračilu napravnih troškov. 2. Izvoz likerjev ali ruma, napravljenih iz neobdačenega žganja. Glede izvažanja likerjev ali ruma, ki je napravljen iz žganja, stoječega pod vezjo potrošnine, veljajo v obče prej v oddelku II, črka A navedena določila z nastopnimi premembami: a) Ako se izvažajo likerji ali rum v sodih, morajo ti imeti prostornino po najmanj 25 litrov. Ako se pa izvažajo likerji ali rum v steklenicah, mora obsegati ena pošiljatev najmanj 25 litrov in smejo v enem In istem tovoru biti samo steklenice enake oblike in velikosti. b) Tovarničar likerjev ali ruma ima pri odpošiljal-nem uradu v hrambo dati vzorce steklenic, katere hoče porabiti za izvoz likerjev ali ruma. Na vsaki steklenici, ki velja za vzorec, mora biti pripečatena pismena oznamba prostornine. c) Z likerjem ali z rumom napolnjene steklenice morajo biti zložene v zabojih ali pletenicah, ki so prikladne za nadetbo popolnoma varnostne uradne zapore. Od tega so izvzeti slučaji, v katerih je dopustna zapora nakladnega prostora pri prevažanju po železnici ali parobrodu mesto zapore za tovore. d) Za liker proglašena tekočina mora imeti najmanj 35 prostorninskih odstotkov alkoholovi-tosti, sicer se ne pripusti k izvozu. Kakor z likerji je ravnati tudi z žganimi opojnimi tekočinami, ki se napravljajo z destilacijo čez ingredijencije ali pa s primeski kakor so janževec, kuminovec, brinjevec, višnjevec, grenkovec itd. potem rum. Za vsako vrsto žganih opojnih tekočin, ki so obsežene v izvozni poslatvi, povedati je v izrecilu o izvozu resnično alkoholovitost in vsoto hektolitrskih stopinj alkohola. e) Za ovedenje alkohola v poslajenih likerjih je rabiti nalašč za to sestavljene priprave in alko-holometre, ki se dado onim organom, kateri utegnejo kedaj obravnavati likerje v izvozu proti izvozni bonifikaciji. Za ovedenje alkoho-lovitosti ruma in pod d) omenjenih ne sladkih žganih opojnih tekočin se porabljajo navadni alkoholometri. Pošiljatelj ima pravico biti prisoten pri ove-denju alkoholovitosli. f) Množina likerjev ali ruma je pri izvozu v steklenicah oznamiti s številom in prostornino steklenic, n. p. 100 steklenic po '/4 litra, 50 steklenic po */3 litra, 25 steklenic po 0 7 litra itd. Bonifikacija se izračuna pri izvozu likerjev v sodčkih ali steklenicah vedno s 3*/a vinarji od litra, in sicer tudi tedaj, ako bi se ovedela njih alkoholovitost z več nego 35 stopinjami stodelne alko-holometrove lestvice. C. Določila o izvozu vina preko carinske črte, kateremu seje v povišanje alkoholovi* tosti primešalo žganje, kojega se drži potrošit ina. 1. Dovoljenje. Kdor hoče žganje, katerega se drži potroš" nina, prejemati, da hi ga primešaval vinu (vinovanje), namenjenemu za izvoz, potrebuje za to posebnega dovoljenja. Alkohol, ki se vliva v vino, namenjeno, da se povžije v tuzemstvu, ni prost davščine. Dovoljenje se ne sme dati onim osebam, katere so bile kaznovane radi tihotapstva, ali radi kakega težkega dohodarstvenega prestopka, kojega so zagrešili proti davščini od žganja ali radi goljufije, dalje onim, o katerih imovini se je razglasil konkurz, konečno onim, katere niso bile v otvorjenem kon-kurznem razpravljanju oproščene kaznivega dejanja, katerega so bile morebiti obdolžene. Ako se poistini kaka zloraba, je dovoljenje takoj odtegniti, neodvisno od dohodarstveno kazenskopravnih posledic. More se pa tudi odtegniti, ako stranka te ali one s tem predpisom zaukazane obveznosti ali kake obveznosti, ki se še pozneje predpisoma uveljavi, ne izpolni. Dovoljenje daje finančno oblastvo prve stopinje na pismeno prošnjo. V prošnji je navesti: a) letno množino žganja, namenjenega za vinovanje v hektolitrskih stopinjah alkohola; b) letno množino za izvoz namenjenega vina, kateremu se ima primešati alkohol; c) podjetje, iz katerega se namerava davščine prosto prejemati žganje; d) način zavarovanja potrošnine; e) kraj, kjer se bode mešalo; f) da so prostori varni in primerni za nadetbo zanesljive uradne sozapore. Prositelj mora dati državnemu zakladu varnost za davščino. Varščino je položili še pred pričetkom dobivanja v taki visokosti, da je ž njo pokrita po-trošnina po višjem poslavku za še ne izvoženo množino davščine prosto prejetega žganja. Varščino je položiti na isti način, kakor je predpisan v §. 32 izvršilnega predpisa glede puščanja potrošnine na počak. Ako se položi varščina samo za določeno dobo, se mora pravočasno obnoviti. Osebe, katerim se je dalo to dovoljenje, so pod dohodarstveno uradnim nadzorstvom in so torej zavezane izkazovati na zahtevo finančnih organov prejem svojih zalog žganja. 2. Prejemanje žganja. Gledé odnašanja žganja, določenega za vinovanje, iz kake izdelovalnice žganja ali iz kakega svobodnega sklada za žganje ali iz kake svobodnim 120 (Slovaatfch.) skladom proglašene čistilnice žganja, veljajo v obče v §. 24, Il A izvršilnega predpisa za odnašanje žganja, ki je pod vezjo potrošnine, v kak svoboden sklad ugotovljena določila. V dotičnih prijavah mora biti razen tega še označeno podjetje, za katero je žganje določeno ter datum in poslovna številka dotičnega dovoljenja za dobavo neobdačenega žganja. Oddelek finančne straže, v čegar okolišu so shrambe za žganje, določene za vinovanje, poizvč, ko pošiljatev dospe, število, znamenje in številko posod, preišče nadete uradne zapore, in ove množino in alkoholovitost na način, ki je predpisan v §. 24, II A, št. 5, črka a izvršilnega predpisa. Gledé eventualnih primanjkljejev in upoštevanja usuška se je ravnati po določbah §. 24, II A, št. 5, črka b izvršilnega predpisa. Po zavrženi ovedbi množine alkohola vpiše finančni organ izvid v unikat prijave, katerega je stranka donesla, in v duplikat, kateri se je njemu doposlal in odpošlje s potrdilom o dostavi opremljen unikat nemudoma priporočeno kot poštnine prosto službeno zadevo na odpošiljalni urad. 3. Postopanje pri vinovanju. a) Najmanjša količina žganja, ki se na enkrat v vinovanje dostavi in čegar alkoholovitost mora znašati najmanj 90 stopinj 100-delnega alkoholometra, ne sme biti manjša nego 1 hektoliter. Nasprotno je pa množina alkohola. katera se more pridejati vinu, za izvoz določenemu, neomejena. b) Pomešavati se sme žganje z vinom za izvoz določenim, samo na mestu kakega glavnega carinskega urada. Pomešano vino je, če se ne izvozi takoj po pomešanju. začasno, vložiti v carinsko\iradna skladišča. c) Pomešati se mora žganje, katerega' se drži potrošnina, z vinom določenim za izvoz najkasneje v dobi treh mesecev, računši od dneva prejema žganja, drugače je prejemnik zavezan, naknadno vplačali potrošnino, ki gre za dotično količino alkohola. d) Vsako nameravano mešanje vina z žganj) m prejetim pod vezjo potrošnine, v svrho izvoza preko carinske črte, je prijaviti pri dotičnem glavnem carinskem uradu po obrazcu št. IV v dvojnatem izvodu in se ima vršiti brezpogojno v prisotnosti in pod nadzorstvom dveh carinskih uradnikov. e) Carinska uradnika ovesta na podlagi izrecila količino vina, ki je določeno za pomešanje z alkoholom, kakor tudi količino in alkoholovitost za pomešanje dostavljenega žganja, nadzorujeta mešanje in poistinita po izvršitvi količino zmesi. Tej zmesi je odvzeti iz vsake posode, v kateri se je mešalo, po skrbnem premešanju tekočine po eno poskušnjo v količini kakega '/2 litra in jo hraniti v čisti steklenici pod uradno in strankino zaporo. Ako ni spotikljaja in se opravi izvozno uradovanje takoj po pomešanji, vpiše pošiljalni urad izvid v oba izvoda izrecila o izvozu, nadene uradno zaporo za tovore ali prostore in predpiše čas, v katerem se ima pošiljatev izvoziti. Jeden izvod izrecila o izvozu ima spremljati pošiljatev k izstopnemu carinskemu uradu, in ga je v to svrho vročiti stranki, drugi izvod pa je odposlati neposredno izstopnemu uradu. Ako se po pomešanju vloži zmes začasno v carinskouradna skladišča, opraviti so gori zaukazana uradovanja, ko se pomešano vino vzame iz skladišča v svrho izvoza. 4. Uradno poslovanje izstopnega urada. Uradna poslovanja izstopnega urada je praviloma omejiti samo na preskušnjo posod in uradne zapore ter količine vina. Prirnanjkljeji v količini do treh odstotkov one količine, ki se je izvidela pri odpošiljalnem uradu, se ne upoštevajo. Samo če se najdejo uradne zapore poškodovane ali če nastanejo drugačni pomisleki proti so-glašanju izrecila s pošiljatvijo, ima izstopni urad odvzeti posamezne ponamerne poskušnje vina, natočiti iste potem, ko je zaznamoval posode, iz katerih je poskušnje vzel. v čiste steklenice in jih vposlati finančnemu oblastvu prve stopinje, katero ima nadaljnje odrediti radi primerjanja teli poskušenj z onimi, ki so se odvzele pri odposlatvi, in eventualno uvesti kazensko postopanje. Ako se na ta način, in bodisi tudi samo pri eni posodi, poistini, da kakovost vsebine pošiljatve ne soglaša z izrecilom, oziroma uradnim izvidom od-pošiljalnega urada, je pošiljatelj zavezan naknadno plačati potrošnino za žganje, ki se je porabilo za vinjenje cele pošiljatve. Ako so pa predpisani pogoji izpolnjeni, reši izstopni urad obe izrecili in vpiše vanji potrdilo izstopa. Čim dospe potrdilo o izstopu pošiljatve v inozemstvo, postane tudi varščina, ki se je dala za davščine prosto prejeto žganje, prosta. 4. O odpravljenih izvoznih pošiljatvah ima vsak odpošiljalni urad voditi zapisek, kateri ima iste raz-predelke, kakor izrecilo o izvozu. D. Določila za izvoz obdačenega žganja. Kdor hoče obdačeno žganje v množini najmanj 50 litrov s pravico do izvozne bonifikacije in povračila davščine izvažati preko carinske črte, potrebuje v oddelku I tega dodatka predpisanega do-' v oljenja. V ostalem veljajo tudi za ta izvoz v oddelku II, črka A tega dodatka navedena določila z nastopnimi premembami: Ta zapisek se mora vsako četrtletje zaključiti in vposlati potom predstojnega finančnega oblastva prve stopinje strokovnemu računskemu oddelku III za carino in užitnino. 5. Glede izračunanja in izplačanja dotične izvozne bonifikacije se je ravnati po v oddelku II, črka A, št. 8 tega dodatka navedenih določilih. 6. Da se ove znesek povračila davščine, se množi v oddelku II, črka A, št. 8 tega dodatka ove-deno število hektolitrskih stopinj s 35 vinarji. 1. Pri izvozu obdačenega žganja ima poslovati kot odpošiljalni urad kak glavni carinski urad, oziroma kak za to pooblaščen mali carinski urad I. razreda ali kak organ finančne straže (vodja prigled-nega okraja, vodja oddelka). 2. V izrecilu je navesti poleg bonifikacijskega zneska tudi še znesek je povrniti. zahtevanega davščine, ki davščine nakazuje carinski urad, se izvaža, posebej od nakaznice o Povračilo preko katerega izvozni bonifikaciji, vendar pa pri isti blagajnici s ko-leka prosto nakaznico po obrazcu št. V, ki se lahko Obrazec št. V. odstopi (giruje) od imetnika do imetnika. Golice za nakaznice tiska c. kr. dvorna in državna tiskarna in jih daje izstopnim uradom po deželnih ekonomatih kot strogo zaračunljive tiskovine. Nakazani znesek se izplača še le šest mesecev po dnevu izvoza. Vendar se sprejme nakaznica tudi Za izvoz določeno žganje je praviloma dostaviti j pred pretekom šestih mesecev pri oni blagajnici, pred v gornjem odstavku navedeni urad ali organ finančne straže. Odpošiljatelje pa more finančno oblastvo prve stopinje oprostiti zaveznosti dostavljenja in se more preiskava pošiljatev in nadetba uradne zapore vršiti po nadzorovalnih organih v izdelo-valnicah ali hraniščih. na katero se glasi, mesto plačila za take žganja-rinske zneske, katere je vplačati pri tej blagajnici in gledé katerih niso akceptirali davku zavezanci nobenih menic. V takem slučaju je odpošiljatelj zavezan plačati eventualne vozne in potne troške finančnega organa, ki izvrši obravnavo izvozne pošiljatve, po obstoječi izmeri. 3. Varščine ni položiti. Znesek davščine, ki je povrniti, se izplača zadnjemu imetniku (giratarju) nakaznice proti njegovemu akvitu (potrdilu prejema na zadnji strani nakaznice) in proti vrnitvi nakaznice. Blagajnice, na katere se nakaznice glasé, smejo izplačevati nakazane zneske, ako sicer ni zadržka, še tekom jednega leta po plačilnem dnevu. » t ‘‘ ■*, ' Obrazec št. I (k dodatku A, II A, St. 2 izvrš. predp.). Dežela: Finančni okraj : Prigledni okraj: 1. Oddano dne................18.. 8. Vpisano v register za prijave ^ . . v zapisnik ( unikatom. ) duplikatom. 3. Preskušnja in primera izrecila z j triplikatom. { kvadruplikatom. finančni organ. Izrecilo. (Unikat, — duplikat, — triplikat, — kvadruplikat.) Podpisani........................v.......................prijavi pri c. kr..................... v ............................na podlagi dovoljenja c kr........................v..................... ■L (jne.......................18 . . poslovna številka . . notri navedeno pošiljatev žganih opojnih tekočin s pravico do izvozne bonifikacije, in pa................................v izvoz preko carinske črte s................................preko ' kr. og. V .......................... Pošiljatev, s katero se je po predpisu opravil uradni postopek, je bila odpravljena z zaveznostjo, da se ima v izstopno obravnavanje dostaviti pred c. kr. , ....... ................. urad v ................... kr. og. do......................18 . . C. kr.........................18 . . v.................dne..............18 . . Podpis finančnega organa. ............... urada v .............. Podpisanec prevzame z zgornjim izrecilom za-veznost, da bode na naslednji strani navedeno pošiljatev dovedel v neizpremenjeni količini in kakovosti tekom naznačenega roka v izstopno obravnavanje in da bode jamčil za potrošnino, ki gre po višjem postavku. Te zaveznosli ponehajo samo tedaj, kadar rešitev tega izrecila dokaže, da se je ustreglo gori naznačeni zaveznosti. ........... dne ..... 18 . . Podpis odpošiljatelja. 1. Napoved o d p o š i l .j a t e 1 j a. Od skupne količine zahtevana izvozna bonifikacija pri temperaturi -t- 12° Reaumurjevih kilo- gramov žgane opojne tekočine katerih sestoji pošiljate v O p o m b a. V razpredelku 11 je navesti način zavarovanja, če je le-to sploh dati. II. Uradni izvid. Način prevažanja Količina čistega alkohola Ovedena alkoho- lovitost Ovedena količina Prevedba pod zaporo tovorov pod zaporo nakladnih prostorov količine po teži kilogramov Rešitev. 1. Oddano dne..............18 2. Vknjiženo v beležni register pod tek. št. . . 3. Podatki uradne preiskave z ozirom na: a) posode in uradne zapore.............. b) količino, ki je izstopila in sicer: Ovedena količina Ovedena alkoholovitost Prevedba Količina čistega alkohola, hekto-litrske stopinje (litri) za vsako posodo in njih vsota Proti izvidu odpošiljalnega Od tega primanjkljeja presega dopustni ubitek ob prevažanju Za primanjkljej ima odplačati pošiljatelj na potrošuini 1 po teži ii il il ■gä ovedene alko-holovitosti na resnično jakost po i azkaznici I količine ° c kilogramov v kilogramih čiste teže na litre po razkaznici 1 IH I 1 ■rJl M £ >!ZJ o ft 111 Î I 3 > znesek eJ posod S £ Si fl pri 12° Reamurjevih & * hektolitr-skih sto-pinj O P< S O > £ ; S. S. v litrih alkohola a. K. v. O 1 2 3 4 r> ß 7 8 ! 9 10 11 12 13 14 15 16 17 1 • 4. Dokaz, daje poslatev izstopila preko carinske črte: a) pri obmejnem carinskem uradu: Zgornja poslatev ima spremljana po................................... izstopiti dne........................................18 . . ; je izstopila dne.............................18 . . glasom b) pri glavnem carinskem uradu v carinskem ozemlju: aa) Zgornja iz ... . tovorov obstoječa poslatev se je nakazala pod s opravljeno zaporo nakladnega prostora železničnega voza , znamenje prostora na ladji z napovednico št...........z dne........................18 . zs ——..................carinskega urada v...................I V ( kr. og. ( na j bb) Pošiljatev je glasom izvoznega zapiska tek. št. . . . dne potem, ko sc ji je snela..................uradna zapora, izstopila v . . . pečati številka . . izstop preko 18 . 5. Izplačilna nakaznica se je dne davščine se je dne izdala in se je izplačilnica ...... 6. Vpisano v zapisek o nakazanih izvoznih bonifikacijah pod tek. št. . dopustnem znesku . K. . • v-) 18 . . pod št. . . / . . 18 . . pod št. . . ) .V . o njej obvestila. G. kr. ' —.................................urad v Kr. og. dne 18 Opomba. Ako je odpošiljalni urad pri odpravi ugotovil količino po čisti teži, se more rešujoči urad zadovoljiti s tehtanjem na kosmato težo, če se ne pokaž.e glede alkoholovitosti nikaka razlika. Obrazec št. II (k dodatku A, II, črka A, št. 7 izvrš. predp.). Št. K Nakaznica. Za poslatev žganih opojnih tekočin, katera je izstopila preko carinske črte dne.......... 18. .v.........................z ovedenimi........................hektolitrskimi stopinjami (litri) čistega alkohola, in katero je prijavil..............................................(ime, stan) v..............................dne................................18 . . za izvoz proti izvozni bonifikaciji, gre skupne bonifikacije . . . . K . . v, z besedami..........................kron .........................vinarjev a. v. Od tega zneska ima izplačati c. kr...................urad v.............................. ali po ordri...............................................■.....................polovico, to je potem, ko dospe obvestilo od izstopnega urada, drugo polovico pa temeljem določb §. 9 zakona o davku na žganje do daljnje odredbe vzeti v zapisek. Od c. kr.............urada v................ dne.........................18 . . Opomba. Znesek, na kateri se glasi nakaznica, se izplača zadnjemu imetniku (giratarju). Za pravost podpisov giratarjev se ne jamči. Strogo zaračunljiva tiskovina. (Slovenisch.) 121 =■■ .* ■ I • - ■ \ N . ' *- ! ) I Obrazec št. Ill (k dodatku A). Dežela:.................................... Finančni okraj:.............................. Prigledni okraj finančne straže: Št.. Konto ......................................................v...................................h. št............ o onih pošiljatvah likerjev, ruma itd., katere so se izvozile preko carinske črte z zahtevkom, da so proste potrošnine za v njih se nahajajoči alkohol. v . . . . polah. z ... . prilogami. . v . Na podlagi dovoljenja c. k.......................................v............................. z dne....................................18 . . , št...........je prejel podpisanec na današnji dan iz žganjarne svobodnega sklada za žganje h. št.........glasom prijave z dne.........................št...........hektolitrskih stopinj alkohola davščine prosto z zaveznostjo, da bode do najkasneje..........................18 . . enako količino alkohola v likerjih, rumu itd. izvozil preko carinske črte, eventualno da bode za razliko naknadno plačal višjem*) potrošmno po ——-------- postavku. nižjem Vpisano v prejemni register oddelka finančne straže v....................................... pod tek. št........... . . dne................18 (Podpis stranke). *) Kakor se je že bilo odvedlo žganje po višjem ali nižjem postavku potrošnine iz žganjarne (svobodnega sklada). Teki Izdatek. >3 o Glasom rešitve izrecila o izvozu je izstopilo dne litrov vrste hektolitrskih stopinj alkohola Od onih količin alkohola, ki so se izvozile v likerju, znaša 2’5 odstotni usušek hektolitrskih stopinj alkohola Podpis stranke Opomba Obrazec št. IV (k dodatku A, II, C št. 3, črka d izvrš. predp.). Dežela: Finančni okraj : Prigledni okraj : 1. Oddano dne........................18 . . 2. Vpisano v prejemni register pri tek. št. . . .z dne 3. Preskušnja in primera izrecila z duplikatom Finančni organ. Izrecilo. (Unikat — duplikat.) Podpisani.............................v......................prijavi pri c. kr. glavnem carinskem uradu v....................na podlagi dovoljenja c. k........................ v........................z dne......................18 . . , posl. št......porabo notri navedene količine alkohola v vinovanje in izvoz preko carinske črte z.................. c. kr. preko —...........................urada v......................v....................... kr. o g. Pošiljatev, s katero se je po predpisu opravil Navedba pošiljatelja: uradui postopek, je bila odpravljena z zaveznostjo, d j • ..... 1 r J r j j » Podpisanec prevzame z zgornjim izrecilom za- da se ima v izstopno obravnavanje dostaviti pred veznost, da bode notri navedeno pošiljatev z alko- c. kr. i ( holom pomešanega vina dovedel v neizpremenjeni kr. og. količini in kakovosti tekom naznačenega roka v iz- do...........................18 . . . stopno obravnavanje in da bode jamčil za potroš- nino, ki gre od obsežene količine alkohola. G. kr......................... Te zaveznasti ponehajo samo tedaj, kadar v................dne.................18 . . rešitev tega izrecila dokaže, da se je ustreglo gori označeni zaveznosti. ................... ...................................dne...........18 . . Podpis finančnega organa. Podpis stranke. I. Napoved odpošiljatelja. Število I S S £ > 1 1 Kosmata teža Količina (litri), katera se določi za mešanje Alkoholovitost po 100-delm alkoholomtrovi lestvici Hektolitrske stopinje (litri) čistega alkohola Kraj Dan Ura Opomba kilo- gramov 1' žganja vinovanja posod, iz katerih sestoji pošiljatev pri temperaturi -1- 12° Reaumurjevih 1 1 2 3 4 5 1 6 7 1 S 1 9 10 / II. T r a d ii i izvid. Način prevažanja pod zaporo tovorov pod zaporo nakladnega prostora Dobljeni (litri) izdelek Količina (litri), ki se je pomešala potrdilo žganja posod, iz katerih sestoji pošilja- tev vinovanja pri temperaturi 12° Reaumurjevih Rešitev. 1. Oddano dne......................18.. 2. Vknjiženo v beležnem registru pod tek. št..... 3. Podatki uradne preiskave z ozirom na: a) posode in uradne zapore.............................................,........... b) količino z alkoholom pomešanega vina......................................... c) eventualno odvzete poskušnje ................................................... d) poistinjene primanjkljeje....................................................... 4. Dokaz, daje poslatev izstopila preko carinske črte: a) pri obmejnem carinskem uradu : Zgornja poslatev ima spremljana po............... izstopiti dne................................18.. je izstopila dne . . ...................18 . . glasom b) pri glavnem carinskem uradu v carinskem ozemlju: a) Zgornja iz ... . posod obstoječa poslatev se je nakazala pod s . . . . pečati železmčnega voza opravljeno zaporo nakladnega prostora ------------------——, znamenje..............šte- prostora na ladji vilka .... z napovednico št...............z dne...............................18 . . za izstop preko ——................................carinskega urada v.................. kr. og. v (na)............................ ß) Poslatev je glasom izvoznega zapiska tek. št.........dne.....................18 . . potem, ko se ji je snela..................uradna zapora,.............................. izstopila v (na)............................. G. kr. Kr. og. dno urad v 18 Obrazec št. V (k dodatku A, II, D, št. 6 izvrš. predp.). N Nakaznica. Šest mesecev po.......................18.. ima c. k............................... .................v.................na.........................................ali po ordri .....................izplačati znesek ' ■■ —g-i—_ kot povračilo davščine za pošiljatev, ki je gori označenega dne izstopila preko carinske črte v (na)...................v obsegu .... litrov žgane opojne tekočine v ... . posodah z ove- denimi .... hektolitrskimi stopinjami čistega alkohola, in katero je.................... v................dne...................18. .v izvoz prijavil, zahtevajoč povračilo davščine. Od c. kr, urada v dne . 18 Opomba. Znesek, na kateri se glasi nakaznica, se izplača zadnjemu imetniku (giratarju). Za pravost podpisov giratarjev se ne jamči. Strogo zaračunljivo. (Slovrnirtch.) 122 Dodatek B (k §. 2, II izvrš. predp.). Pravilnik za žganje, namenjeno v davščine prosto uporabo. Uvod. Za davščine prosto porabo se sme žganje v kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zboru, davščine prosto odvajati samo iz v tem ozemlju nahajajočih se žganjarn, svobodnih skladov za žganje in svobodnim skladom proglašenih čistilnic žganja, in sicer gledé žganjarn, zavezanih na-rejnini, samo iz onih, v katerih se oveduje dobljena množina alkohola po nakazih priglednega merskega aparata ali z uporabo nabiralnika. Za davščine proslo porabo določeno žganje se mora prej denaturovati, to je. napravili za človeka neužitnim. Izvzeto je pod gotovimi pogoji in opreznostmi le za znanstvene namene določeno žganje. (Oddelek III tega dodatka.) Ne krateč po posebnih odredbah urejene porabe davščine prostega žganja za napravo alkohol vsebujočega blaga za izvoz preko carinske črte je nepogojno izključeno od davščine proste porabe ono žganje, ki služi za napravo alkohol vsebujočih, za človeka užitnih izdelkov. Pri tem je vse-jedno, so li taki izdelki za človeka užitni v čistem ali zredčenem stanju. Denaturuje se žganje: 1. ali za porabo v naprej natančneje ne določeno svrho (splošno denaturovanje) ali pa 2. za porabo v določeno svrho (posebno denaturovanje). I. Splošno denaturovanje. 1. Dovoljenje. Kdor hoče žganje, katerega se drži davščina, denaturovati v splošne namene, potrebuje za to dovoljenja finančnega oblastva prve stopinje. Dovoljenje se daje proti izpolnjevanju naslednjih pogojev in s pridržkom vsakočasnega preklica le onim osebam, ki so ali podjetniki potrošnini zavezane žganjarne, ali pa podjetniki narejnini zavezane žgan-jarne, v kateri se določuje dobljena množina alkohola po nakazih priglednega merskega aparata, ali pa z uporabo nabiralnika, dalje onim osebam, ki so podjetniki svobodnega sklada za žganje, ali pa svobodnim skladom proglašene čistilnice žganja in ki bodo, kakor je pričakovati, prijavljali na leto najmanj 00 hektolitrov žganja za denaturovanje. Drugim osebam more dati to dovoljenje samo finančno ministrstvo. Od dovoljenja so izključene one osebe, katere so bile pravomočno obsojene radi tihotapstva ali radi težkega dohodarstvenega prestopka ali radi goljufije, dalje one osebe, o katerih imovini je razglašen konkurz, konečno one, katere niso bile pri otvorjenem konkurznem razpravljanju oproščene kaznjivega dejanja, katerega so bile morebiti obdolžene. V prošnji je navesti razen imena, kraja in hišne številke podjetja približno množino žganja, katero se namerava v jedni dolovršbeni dobi de-naturovati, v hektoliterskill stopinjah alkohola in označiti prostor, v katerem se bode denaturovalo, in prostor, v kateri se bode denalurovano žganje vložilo. Razen tega mora prosilec v prošnji izrecno izjaviti, da se podvrže že obstoječim splošnim, kakor tudi posebnim priglednim naredbam, ki se morda določijo za vsak slučaj posebej. Prostor za denaturovanje, kakor tudi skladišče za denaturovano žganje ne sme biti v notranji zvezi s prostori, ki spadajo k žganjarni, oziroma k svobodnemu skladu. Za tako zvezo je smatrati tudi dohod iz skupnega dvorišča. V onih poslopjih ali skupinah poslopij, to je v dveh ali več med seboj, na priliko s skupnim dvoriščem, notranje zvezanih poslopij, v katerih je prostor za denaturovanje ali skladišče za denaturovano žganje, se ne sme točiti ali na drobno prodajati žganih opojnih pijač ali ž njimi na drobno tržiti. Prostor za denaturovanje mora biti tako urejen, da se more nadeti na vrata, okna in druge odprtine uradni sozaklep in da se morejo uradno zapečatiti. V prostoru za denaturovanje mora biti: 1. Pripravna kad za denaturovanje, katero je moči preiskati od vseh stranij, torej tudi na dnu. Denaturovati v prevoznih ali hranilnih posodah za žganje ni dovoljeno; finančno ministrstvo si pa pridrži pravico dovoliti denaturovanje v železničnih vozovih z rezervoarji pod pogoji, ki se za vsak slučaj posebe določijo. Kad za denaturovanje je dohodarstveno uradno izmeriti z vlivanjem vode na dolično polnitvene višine in opremiti z uradno določeno pripravo za ovedbo množine (na priliko sodomérko). Kake do-ali odvodne cevi morajo imeti za nadetbo varnostne uradne zapore prikladno zapiralno pripravo. 2. Alkoholometer kakovosti, predpisane v §,16 izvršilnega predpisa in toplomer po Ré-aumurju.. 3. Preskušana tehtnica s preskušanimi že'-leznimi utežmi za stehtanje napolnjenih sodov za žganje. Alkoholovitost žganja, ki se ima v splošne namene denaturovati, mora znašali pri -4- 12 Reau-murjcvih najmanj 90 stopinj stodelne alkoholo- metrske lestvice. Prijava za denaturovanje se mora glasiti na najmanj pet hektolitrov alkohola. V svrho denaturovanja za splošne namene odvedeno žganje se mora denaturovati najkasneje v jedneni mesecu potem, ko se je spravilo v prostor za denaturovanje, drugače mora plačati podjetnik davščino od količine žganja, ki se do tedaj ni dena-turovala. Položitev varščine se navadno ne zahteva. Finančno oblastvo prve stopinje mora, predno da dovoljenje, preiskati, so li izpolnjeni predpisani pogoji, osobito oni glede prostora za denaturovanje in skladišča za denaturovano žganje. Ako ni spotikljaja, ali ako so se odstranili morebitni nedostatki, se da prositelju pismeno dovoljenje, v katerem je izrecno označiti, upoštevaje okolnost, da mora biti po določilu pod št. 5 od finančnih organov, kateri se odpošljejo za nadziranje denaturovanja, jeden uradnik, oni urad (organ), pri katerem so oddajati prijave za denaturovanje. Po jeden prepis dovoljenja je dati zadnjeime-novanemu uradu (organu), potem organu, kateremu je poverjeno nadziranje podjetja in pristojnemu pre-jemnemu uradu. Ako se dokaže kaka zloraba, jo odtegniti dovoljenje takoj,neodvisno od dohodarstveno-kazensko-pravnih posledic. Odtegniti se more dovoljenje tudi, ako stranka ne izpolni ti' ali one dolžnosti, ki se predpisuje s tem pravilnikom, ali ki sc še pozneje ukazoma predpiše. 2. Splošno denaturovalno sredstvo. a) Za splošno denaturovalno sredstvo se porablja, dokler se kaj druzega ne odredi, zmes iz 1 prostorninskega dela lenolflaleinove raztopine. 25 prostorninskih delov pitidinovih osnov in 100 prostorninskih delov lesnega špirita, katera zmes se primeša žganju, ki se dena-turuje, v razmerju 2 5 litra na 100 litrov čistega alkohola. Zmes, ki služi za splošno denaturovalno sredstvo, se sme napravljati samo v uradno za to upravičenih mešališčih in oddajati v uradno zaprtih shrankah brez vsakega po-srednjega prekupovanja neposredno onim strankam, ki so dobile dovoljenje za denaturovanje žganja s splošnim denaturovalnim sredstvom. Do 1. marca 1990 je denaturo-valcem dovoljeno, dobivali posamezne sesta- vine splošnega denaturovalnega sredstva po predpisih, ki so veljali do 1. septembra 1899, in jih porabljati za denaturovanje. b) Kdor hoče dobiti dovoljenje za obrtovanje me-šališča, mora za to prositi pri finančnem oblastvu prve stopinje in navesti za to namenjene, za nadetbo uradnega sozaklepa pripravne, ločene prostore. V prošnji je tudi imenovati osebo, ki bode finančnim organom pri njihovih prigledovanjih dajala pojasnila. c) Dovoljenje daje s pridržkom vsakočasncga preklica finančno ministrstvo samo takim osebam, ki uživajo zaupanje finančne uprave, in niso niti v konkurzu niti niso bili pravomočno obsojeni radi tihotapstva ali kakega težkega dolio-darstvenega prestopka. Posledica vsake ka-keršnekoli zlorabe je takojšnja odtegnitev dovoljenja. V dovoljenju, katero se razglasi v ukaz-niku finančnega ministerstva, se bode tudi določilo, ima li plačati podjetnik kako odškodnino za troške, ki nastanejo državnemu zakladu po dohodarstveno uradnem nadziranju, in v kolikem znesku. Podjetnik mešališča je pod dohodarstveno uradnim nadzorstvom, in ima preskrbeti za nadziranje potrebne pripomočke, zlasti prc-skušeno pripravno tehtnico, posodo za mešanje, vstrezajočo vsem zahtevani itd. d) Lesni špirit in piridinove osnove sme podjetnik mešališča dobivati od koderkoli. Vendar morajo te sestavine imeti v prilogi A navedena svojslva in se morajo radi tega pred uporabo za napravo splošnega denaturovalnega sredstva preskusiti po e. k. kmetijsko kemičnem pre-skušcvališču na Dunaju po navodilu, ki se nahaja v navedeni prilogi. V to svrho naj vzameta najmanj dva finančna organa vpričo stranke po dve po-skušnji po približno 05 litra. Ako je tekočina, koji je odvzeti po kušnjo, v več posodah, vzeti so posebne poskušnje iz vsake posamezne posode, ko se je vsebina dobro premešala, in vposlati v preskušnjo. Ako se pa hoče raje vzeti za več posod skupno poskušnjo, je deti vsebino teh v skupen rezervoar, jo v tem dobro premešati in so odvzeti poskušnje iz te zmesi. Iz posameznih posod vzete poskušnje pomešati med seboj in vzeti iz lega skupno poskušnjo, ni dovoljeno. Največja množina, 7 a kojo je dopustna jedna poskušnja, se določi s 25 hektolitri. Obe poskušnji se spravita potem v poskusne stekleničice, katera je pred uporabo izplakniti s tekočino, katero se namerava preskusiti; na to se deneta pod uradni in strankin pečat. Na vinjete, s katerimi so opremiti stekleničice, je napisati ime vpošiljatelja, datum, kedaj se je odvzela poskušnja in težo tekočine, ki se je vzela za poskušnjo. Po jedno poskušnjo je vposlati c. k. kmetijsko kemičnemu presku-ševališču na Dunaju, duplikate poskušenj pa imata vzeti finančna organa v shrambo in jih hraniti, ako se je spoznalo denaturovalno sredstvo pripravnim, več časa pod zaporo. Pri steklenički, ki se odpošlje na preskuševa-lišče, deti je tudi zavitek pod uradni pečat in je zajedno z odposlanjem obvestiti pre-skuševališče. Posode s tekočinami, katerim so se odvzele poskušnje, kakor tudi prostori, v katerih se hranijo, se morajo deli takoj, ko so se odvzele poskušnje, pod varno uradno zaporo, oziroma pod uradni sozaklep in morajo ostati pod istim, dokler se ne napravi zmes, ki ima služiti kot splošno denaturovalno sredstvo. Lesni špirit in piridinove osnove, katerih poskušenj n-i spoznalo preskuševališče za pripravne, se ne smejo uporabljati za napravo splošnega denaturovalnega sredstva. Preskusna potrdila vpošlje c. kr. kmetijsko kemično preskuševališče na Dunaju neposredno nadziralnemu organu mešališča, koje je takoj, ko dospo potrdila, obvestiti o izidu preskušnje. e) Za napravo splošnega denaturovalnega sredslva potrebno fenolftaleinovo raztopino dobi podjetnik mešališča v že preskušenem stanju pri finančnem deželnem ekonomatu, označenem v dovoljenju, proti povrnitvi troškov; dotični ekonomat oddaja to raztopino v uradno zaprtih steklenicah z vsebino 100, 200, 500 in 1000 kubičnih centimetrov. Raztopino, katero je hraniti vedno na temnem kraju, napravljajo finančni deželni ekonomati na ta način, da raztope 10 kilogramov fenolftaleina predpisane kakovosti v 93 litrih lesnega špirita, ki kaže na uradnem alkoholometru 90 do 95 prostornostnih odstotkov. f) Posamezne sestavine splošnega denaturoval-nega sredstva se morajo mešati vselej pod stalnim uradnim nadzorstvom dveh finančnih uradnikov; v to svrho mora podjetnik vsako nameravano mešanje naznaniti finančnemu organu, kateremu je poverjeno nadziranje podjetja. Organi, katerim je poverjeno nadziranje mešanja, se imajo najprej prepričati, da so uradne zapore na posodah, v katerih so snovi, ki se imajo mešati, oziroma da je uradni soza-klep nepoškodovan, imajo preskusiti soglašanje z dospelimi preskusnimi potrdili, in pričeti, ako ni nikakega pomisleka, z mešanjem v za to določeni posodi za mešanje, katera mora obsegati vso množino zmesi in biti popolnoma prazna in suha. Mešanje v prevoznih in hranilnih posodah ni dopustno pod nikakimi pogoji. Pri mešanju je paziti, da se posamezne snovi zmešajo natančno po predpisanem razmerju in da se dobro razmešajo. Po završenem mešanju se ove količina zmesi in dene dotična posoda za mešanje pod uradno zaporo, ako se ne pretoči zmes takoj popolnoma v posode za pošiljanje; vrhu tega se dene dotični prostor pod uradni sozaklep do pretakanja, ki se ima vršiti najkasneje v 8 dneh po završenem mešanju. Pretakanje v posode za pošiljanje morata natančno nadzirati istotako najmanj dva finančna uradnika, in se ne smeta ta organa odstraniti iz prostora, kjer se meša, do zaklu-čenja uradnega poslovanja, pod katero spada tudi dohodarstveno uradno zatvorjenje vsake posamezne napolnjene posode za pošiljanje. g) Kot posode za pošiljanje so rabiti steklene ali lončene posode in železni sodi v naslednjem popisane kakovosti in uredbe. Steklene ali lončene posode morajo imeti steklenični vrat, katerega ' odprtina se navzdol nekoliko zoži, da ne more pasti zamašek v steklenico. Dalje mora biti tesno pri robu stekle-ničinega vratu najmanj 1 */a centimetra visok, primerno širok kolobarček; zaporni zamašek sme segati k večjemu 1 centimeter nad rob posodnega vratu. Steklene in lončene posode se denejo po završeni napolnitvi pod uradno zaporo na ta način, da se položi nad zamašek kos z vodo namočenega pergamentnega papirja v kvadratnem obsegu 15 centimetrov in kos celega ne preveč močnega platna ter neposredno pod stekleničnim kolobarčkom z žico, ki se prevleče skozi platno, skupaj stisne in pritrdi. Ta žica, ki se sme oviti okolu vratu dotične posode samo enkrat, k večjemu dvakrat, se mora dobro pritegniti in dejati kolikor mogoče blizu na vratu posode z za to posebno gravirano kleščasto stiskalnico pod svinčeno zaporo. Na pergamentni papir, določen za zaporo, napisati je, še predno se namoči, ime stranke, število in datum certifikata, ki je izdati (lit. h). količino zmesi in podpise posredujočih finančnih organov z navadnim črnilom iz šišk, in dobro posušili, prodno se namoči papir. Železni sodi kot posode za pošiljanje splošnega denaturovalnega sredstva morajo biti narejeni iz primerno močne, pocinkane, ne zakrpane pločevine, posamezni deli morajo biti spojeni z neti, tudi drugi sestavni deli, kakor pušice za veho in za čep morajo bili prikovane k sodu. Veha in čep morata biti zavrtana v pušico za veho, oziroma čep in pritrjena z gumijevimi okrožki. Veha in pušica za veho, kakor tudi čep in pušica za Čep morata imeti odgovarjajoče luknjice za zaporno žico. Veha mora imeti od zunaj okroglo dolbino s premerom najmanj 40 milimetrov in globino 10 milimetrov za uradni pečat. Konečno je napraviti v varnost zapore vehe dva obroča za valjenje. Radi istovedbe je opremiti železne sode z neizbrisljivimi, najumestneje v pločevino vdarjenimi znaki. Uradna zapora se nadene na čep z žico in svinčenim pečatom. Na vehi se napravi uradna zapora na nastopni način : Iz pergamenlnega papirja se izrežeta dva krožca v velikosti dolbine v vehi. Na jednem krožcu se napiše z navadnim črnilom iz šišk ime in kraj mešališča, na drugem številka in datum certifikata, ki je izdati, in množina v posodi nahajajočega se denaturovalnega sredstva v litrih ter se dostavita podpisa pretakanje nadzirajočih finančnih organov. Ta dva krožca se položita, popisani strani druga proti drugi obrnjeni, v dolbino vehe in pokri-jeta z jednako velikim krožcem iz lesa ali močnega kartona; na ta zadnji krožeč se dene žica in se nakapa pečatni vosek ter napravi odtisek. Pečatnega voska se mora nakapati toliko, da je povsem pokrit v dolbini nahajajoči se vozel zaporne žice, pri čemur je pa paziti, da ne moli vozel čez rob vehe. h) O vsaki za pošiljatev namenjeni posodi imata napraviti pri pretakanju posrednjoča finančna uradnika certifikat iz registra, ki je voditi za (j>Jl.az vsacega podjetnika posebej po priležečem št. i obrazcu št. 1; iz tega mora biti razvidno: aa) ime podjetnika oblasti eno dovoljenega inešališča; bb) množina denaturovalnega sredstva v posodi ; cc) kosmata teža in znak že uradno zaprte posode za pošiljanje; dd) datum izdanega certifikata in podpisa posredujočih finančnih organov. Izgotovljeni certifikati se vroče podjetniku mešališča, kateri sme oddati denaturovalno sredstvo denaturovalcein samo z dotičnim certifikatom. Register za certifikate je koncem vsacega leta zaključiti in predložiti finančnemu oblastvu prve stopinje. i) Podjetnik inešališča ima voditi bodisi osebno ali po svojem namestniku zapis po obrazcu št. II o dobitku in prodaji denaturovalnega sredstva, ki se je v mešališču napravilo; v ta zapis je vpisovati natančno po v obrazcu razvidnih razpredel kih takoj vsak prejemek in izdatek. Tiskovina se dobi v paginiranih in parafiranih zvezkih, katerih nit je pod uradnim pečatom, proti povračilu napravnih troškov pri uradu ali organu, kojega določi finančno oblastvo prve stopinje in ima urad ali organ na vsakem zvezku, predno ga izroči, zaznamovali ime, stajališče in hišno številko podjetja, za katero je namenjena tiskovina. Zapis je koncem vsacega leta zaključiti in vposlati pristojnemu finančnemu oblastvu prve stopinje. Da se razvidi, se li vodi ta zapis pravilno, je od časa do časa uradno ovedeti obstoj in primerjati v zapisu navodili čas prejema z registrom za certifikate. k) Vsakokratna zaloga posameznih sestavin (pre-skušenih in nepreskušenih) splošnega denaturovalnega sredstva, kakor tudi izgotovljene zmesi ne sme v vsem skupaj presegati množine, ki se rabi za prodajo za tri mesece; po preteku šestih mesecev, odkar se je izdal certifikat, se ne sme z dotičnim certifikatom založeno denaturovalno sredstvo več rabiti, torej ne sme podjetnik mešališča istega več prodajati denaturovalcein. 3. Odvajanje žganja v svrho splošnega denatnrovanja. Ker se mora žganje denaturovati izven žganje-tvornice, oziroma izven svobodnega sklada, torej treba pred denaturovanjem žganje odvesti iz žgan-jarne, oziroma iz svobodnega sklada in spraviti v denaturovališče. . V tem oziru uporabljati je določila §. 24, II A izvršilnega predpisa smisloma z omejitvijo, da se mora množina žganja ovediti brez izjeme po teži. V denaturovališče spravljeno žganje je dejati, ako se denalurovanje ne vrši neposredno po pri-nosu, po završenem uradnem poslovanju pod uradno zaporo in pod uradni sozaklep. Obrazec št. II. 4. Vplačilo priglednine in prijava denaturo-vanja. Priglednino, določeno s 3 vinarji od litra alkohola, za žganje, ki se ima denature vati, je naprej vplačati pri onem prejemnem uradu, kateremu je odkazano dotično podjetje, proti boleti, izročivši ob enem prijavo, prirejeno po priležečem obrazcu Obrazec gt. III v enojnem izvodu, št. III. J Prijavo je predložiti, predno se odda, nadziral-nemu organu, kateri dostavi dotično tekočo številko prejemnega registra in ta dostavek podpiše. Vsako nameravano denaturovanje se mora prijaviti najmanj 48 ur poprej finančnemu organu, označenemu v dovoljenju, pismeno v dveh izvodih po Obrazec priležečem obrazu št. IV. št. IV. Finančno oblastvo prve stopinje je upravičeno, na prošnjo ta rok v toliko okrajšati, v kolikor se to ujema s pravočasno izvršitvijo uradnega nadziranja. Ovedba množine in stopnjatosti se sme opustiti, ako se denaturovanje vrši neposredno po prinosu žganja v denaturovališče, in sicer gledé vse prine-šene množine, in ako sta glede žganja pri prinosu uradno poslovala ista finančna organa, ki imata nadzorovati denaturovanje. Potem je preskusiti žganje gledé okusa in vonjave, ni li že denaturovano, parfumovano, ali kako drugače zmešano. Ta preskušnja, na kojo je posebno paziti, se ne sme nikdar opustiti in se mora ista raztezati vselej na vse posode. Ako se kaj takega opazi, odvzeti je poskušnje, dejati le-té pod uradni in strankin pečat in sestaviti popis dejanja; obustavljeno žganje je sicer preiskati gledé množine in alkoholovitosli, nikakor pa ne denature vati. 5. Postopanje pri denaturovanju in nadziranje istega. Denaturovanje se mora vršili brez izjeme v prisotnosti dveh finančnih organov, od katerih mora biti jeden uradnik. Nadziralna organa se morata pred vsem prepričati, je li toliko predpisanega denaturovalnega sredstva, kolikor se ga potrebuje za množino alkohola, ki se je prijavila za denaturovanje, je li isto po predpisu spravljeno, uradna zapora nepoškodovana, in je li opremljeno s prepisanim, še veljavnim (št. 2 lit. k) certifikatom. Ako se je pokazala kot denaturovalno sredstvo tekočina, katera je v posodi, ki ni po predpisih zaprta, ali ki se ne sme rabiti kot posoda za pošiljanje splošnega denaturovalnega sredstva, ali ako ta tekočina ni opremljena s predpisanim certifikatom, ali je pa opremljena s takim, Čegar doba veljavnosti je že potekla, tedaj se ta tekočina pod nikakim pogojem ne sme rabiti za denaturovanje. Ako bi se kaj takega opazilo, vzeti je obustavljeno tekočino v dohodarstveno uradno shrambo in naznaniti to finančnemu oblastvu prve stopinje. Predno se žganje, ki je denaturovati, zmeša z denaturovalnim sredstvom, je ovedeli množino in stopnjalost žganja, ki se ima denaturovati, pri čemur je paziti na to, da je žganje, ki ima man j nego 90 stopinj alkoholovitosli, izključeno od splošnega dena-turovunja. Dalje se morata nadziralna organa prepričati, je li kad za denaturovanje popolnoma prazna, zapreti in dejati pod uradno zaporo morebitne odtočne odprtine kakor tudi morebitne cevi, napeljane v skladišče za denaturovano žganje. Ako so vsi omenjeni pogoji izpolnjeni, se dene predpisana množina denaturovalnega sredstva v kad za denaturovanje, natoči na to brez vsake zamude primerna množina žganja in tekočina v kadi dobro premeša. Ako zahteva z jedno prijavo v denaturovanje dostavljena množina žganja večkratno polnitev kadi za denaturovanje, je paziti posebno na to, da se kad pred vsako vnovično polnitvijo čisto izprazni in da se že denaturovano žganje spravi v zanje določeno skladišče. Ko se žganje dodà, je strogo paziti, da se vselej sodi in zlasti kasoni čisto izpraznijo, da se tako zabrani morebitna zloraba ostalega žganja. Po završenem denaturovanju, pri katerem morata biti finančna organa neprestano prisotna, je vpisati skupno množino denaturovanega žganja v prodajni register, katerega mora podjetnik voditi po določilu št. 6 lega oddelka. Da so je uradno poslovanje izvršilo, in s kakim izidom, to morata potrdili finančna organa na obeh izvodih prijave in mora stranka to sopodpisati. Plačilna bolela o vplačanju priglednine in certifikati, spadajoči k posodam, v katerih je bilo porabljeno denaturovalno sredstvo, se odvzamejo. V že odprli posodi morda preostali del dena-turovalnega sredstva se sme uporabiti za poznejše denatnrovanje le tedaj, ako se dene dotična posoda po nadziralnih organih takoj pod varno uradno zaporo in se obdrži do uporabe tega ostanka pod uradnim sozaklepom. V tem slučaju se zazname-nuje iz odprte posode vzeta množina, kakor tudi vuovična nadetba zapore na zadnji strani certifikata, kateri se odvzame še le, ko se je uporabil ostanek. Ako se ne denaturuje vsa v denat uro vali šče davščine prosto prinešena množina žganja istočasno s splošnimi sredstvi, dejati je žganje, ki ostane ne-denaturovano, zopet pod uradni sozaklep. Denaturo-vano žganje se mora po zavrženem denaturovanju spraviti v za to določeno skladišče in se ne sme hraniti na nobenem drugem kraju. (>. Določila o prometu z žganjem, katero se je denaturovalo s splošnimi sredstvi. a) Žganje, katero se je po predpisu denaturovalo s splošnimi denaturovalnimi sredstvi, se sme spraviti v prosti promet. Vendar je strogo prepovedano in kaznjivo, izločiti povsem ali deloma denaturovalno sredstvo iz denaturo-vanega žganja, ali dodati denaturovanemu žganju kakršnekoli snovi, ki bi utegnile učinek denaturovalnega sredstva gledé okusa ali vonjave izpremeniti, ali pa žganje, s katerim se je tako ravnalo, imeti na prodaj ali oddajati drugim. Kot prestopek te prepovedi se smatra posebno, ako se pri napravljanju opojnih pijač, bodisi da se napravljajo z destilacijo ali brez nje, souporablja denalurovano žganje, ali ako se opojne pijače, katere imajo sledove dena-turovanega žganja imajo na prodaj ali drugim oddajajo. Kazensko določilo je v §.94 zakona o davku na žganje. b) Denalurovano žganje, katero se spravi v splošn promet, mora imeti pri 12° Réaumurjcvih najmanj 90 stopinj alkoholovitosti po 100 delni alkoholometrski lestvici. Denalurovano žgan je ki ima manjšo alkoholovitost, nego je ravno označena, se ne sme prodajali niti na debelo niti na drobno. c) Denaturovalci smejo oddajati denalurovano žganje posameznemu prejemniku samo v količinah najmanj 1 hektolitra. O dobitku in oddaji denaturovanega žganja morajo voditi denaturovalci register po priležečem obraezu št. V, kateri register je dne 1. septembra vsakega leta zaključiti in predložiti finančnemu oblastvu prve stopinje. Tiskovina se dobi v paginiranih in parafiranih zvezkih, katerih nit je pod uradnim pečatom, proti povračilu napravnih troškov pri uradu ali organu, kojega določi finančno oblastvo prve stopinje, in ima urad ali organ na vsakem zvezku, predno ga izroči, zazname-novati ime, stajališče in hišno številko podjetja, za katero je namenjen register. V ta register ima vpisovati podjetnik ali njegov namestnik vsako posamezno oddajo denaturovanega žganja primerno razpredelkom registra in izdati vsakokratnemu prejemniku žganja primerno izpolnjeno in z istotako izpolnjenim priglednim kuponom opremljeno oddajno beleto. Prejemniki denaturovanega žganja morajo najkasneje v treh dneh naznaniti pismeno ali ustno oddelku finančne straže, da je poši-ljatev došla. V vsakem denaturovališču je najmanj jeden-krat v letu dohodarstveno uradno ovedeti zalogo denaturovanega žganja in določiti z zaključkom registra, kolika mora biti. Ako se pokaže razlika med množino, ki se poistini, in ono, ki bi morala biti, in ta razlika presega pet odstotkov one množine, ki se je poistinila pri zadni ovedbi zaloge vštevši množino denaturovanega žganja, ki se je od onega časa prejela, pričeti je kazensko postopanje. Zalogo, ki se poistini, imajo vpisati isto ovedu-joči finančni organi vselej v register. d) Osebe, katere hočejo dobivati s splošnim denaturovalnim sredstvom denaturovano žganje za prodajo na debelo, to je, za prodajo v množinah od ne manj nego 25 litrov, ali za prodajo na drobno, potrebujejo dovoljenja finančnega oblastva prve stopinje. To dovoljenje se sme dati samo po razmerju krajevnih potreb. Ne sme se dati osebam, o katerih Obrazec št. V. (Slovenibch.) 123 Obrazec št. VI. imovini je razglašen konkurz, ali katere so bile pravomočno obsojene radi zločina ali radi kagega iz dobičkarije zakrivljenega prestopka, ali radi tihotapstva ali kakega težkega dohodarstvenega prestopka, ali katere imajo v poslopju ali v skupini poslopij, v katerih se hoče prodajati, destilovalno pripravo, ali katere točijo ali prodajajo žgane opojne pijače v posodah, ki niso po trgovskem običaju zaprte, v množinah pod i/ft litra. Ako bi nastal ali se zaznal kateri prej omenjenih izključivnih vzrokov še le potem, ko se je dovoljenje dalo, dovoliti je prodajo zaloge denatu-rovanega žganja v roku, kateri se ima razmeram primerno določiti, in potem dovoljenje odvzeti. Osebam, katere prodajajo žgane opojne pijače v posodah, ki niso po trgovskem običaju zaprte, v množinah po najmanj */„ litra, se sme dati dovoljenje za prejemanje denaturovanega žganja v svrho zopetne prodaje v istem poslopju ali skupini poslopij, v kateri prodajajo žgane opojne pijače, samo z utesnitvijo, da smejo razprodajati denaturovano žganje le v posodah, ki so po trgovskem običaju zaprte, z vsebino najmanj »/8 litra. Prodajalci na debelo morajo voditi o prodaji na debelo uradno prirejen prodajni register z uredbo, naznačeno v priležečem obrazcu št. VI. Tiskovina se dobi v paginiranih in parafiranih zvezkih, katerih nit je pod uradnim pečatom, proti povračilu napravnih troškov pri uradu ali organu, kojega določi finančno oblastvo prve stopinje, in ima urad ali organ na vsakem zvezku, prodno ga izroči, zaznanienovati ime, bivališče in hišno številko onega, za kogar je namenjen prodajni register. Iz lega prodajnega registra izdaja prodajalec na debelo vsakemu posameznemu prejemniku prodajne bolete, v katere mora vpisati dotične podatke v soglasju z registrovo juksto. Prodajne registre je dne t. septembra vsacega leta zaključiti in vposlati finančnemu oblastni prve stopinje v pregled. Ako hoče prodajalec, ki se peča s prodajo na debelo, prodajati denaturovano žganje tudi v količinah pod 25 litri, sme to storiti le v prostoru, ki je popolnoma ločen od prostora za prodajo na debelo. Osebe, katere dobivajo denaturovano žganje v količinah po 25 litrov in več, morajo na zahtevo pokazati finančnim organom predpisano prodajno boleto. Prodajalci, kateri se pečajo s prodajo s splošnim denaturovalnim sredstvom denaturovanega žganja na debelo ali na drobno, kakor tudi obrtniki, kateri uporabljajo tako žganje v svojem obrtu, so zavezani, pribiti v prodajališču, oziroma obrtovališču na dobro vidnem mestu odtisek pod lit. a) omenjene prepovedi. Kdor je dobil dovoljenje za prodajo s splošnim denaturovalnim sredstvom denaturovanega žganja, je zavezan dovoliti finančnim organom vstop v hra-nilišča, oziroma prodajališča, da morejo le-ti ovedeti zaloge denaturovanega žganja, vpogledati zapiske, ki se vodijo, in preskusiti najdeno denaturovano žganje gledé alkobolovitosti. Ako bi se našlo žganje, čegar alkoholovitost je manjša od one, katera je predpisana (št. 1) kot najmanjša za žganje, določeno za denaturovanje s splošnim denaturovalnim sredstvom, sestaviti je dejanski popis radi zredčenja proti prepovedi. Ako se sumi, da se žganje ni denaturovalo po predpisu, odvzeti je v svrho kemične preiskave v prisotnosti stranke poskušnje, jih dejati pod uradni in strankin pečat in vposlati finančnemu oblastvu prve stopinje. Množino denaturovanega žganja, kateremu se odvzamejo poskušnje, je z zapisnikom zagotoviti. Na promet z žganjem, denaturovanim s splošnim denaturovalnim sredstvom, morajo finančni organi neprenehoma posebno paziti. II. Posebno denaturovanje. 1. Dovoljenje. Kdor hoče žganje davščine prosto dobivati za uporabo v gotove namene proti posebnemu denatu-rovanjn, potrebuje dovoljenja finančnega oblastva prve stopinje. To dovoljenje se daje na pismeno prošnjo proti vsakočasnemu preklicu praviloma za nedoločen čas proti temu, da se izpolnijo v nastopnem določeni pogoji, kakor tudi pogoji, ki se morebiti določijo od slučaja do slučaja. Od dovoljenja so izključene one osebe, katere so bile pravomočno obsejcne radi tihotapstva, ali radi kakega težkega dohodarstvenega prestopka, ali pa radi goljufije, dalje one, o katerih imovini se je razglasil konkurz, konečno one, katere niso bile oproščene pri otvor-jenem konkurznem razpravljanju kaznjivega dejanja, kojega so bile morebiti obdolžene. V prošnji za dovoljenje je navesti: k) Določeni namen, v kateri se namerava žganje proti posebnemu denaturovanju uporabljati, način uporabe žganja in razmerje množin, med davščine prosto porabljenim žganjem in koneč-nim izdelkom, kateri se namerava dobiti, b) ako so kaki posebni pogoji predpisani za do-tični gotovi namen uporabe, so li ti izpolnjeni, c) množino žganja, ki se namerava dobivati na leto davščine prosto, v hektolitrskih stopinjah alkohola, d) narejališče, Oziroma svobodni sklad za žganje, ali svobodnim skladom proglašeno čistilnico žganja, iz katere se bode dobivalo žganje, koje je denaturovati, e) način zavarovanja davščine, f) prostor, v katerem se bode vršilo denaluro-vanje, in oni, v katerem se bode hranilo dena-turovano žganje. V prošnji ima vrhu tega prositelj izrecno izjaviti, da se podvrže splošnim priglednim naredb.im, katere so se že izdale, kakor tudi onim posebnim naredbam, katere se bodo morda odredile od slučaja do slučaja. Ako je gotovi namen uporabe žganja tak, da zanj ni določeno posebno denaturovalno sredstvo, staviti je v’ prošnji na to mereč predlog. V dovoljenju, ki se izda, je naznačiti letna dobavna množina, kraj od koder naj se dobiva, določeni namen uporabe, posebno denaturovalno sredstvo, razmerje v množinah med žganjem, ki naj se davščine prosto uporablja in med izdelki, ki naj se proizvedejo, prejemni urad, pri katerem naj se vplača priglednina, konečno urad (finančni organ), pri katerem naj se prijave o denaturovanju vpodajo. Razen tega naj se vzprejmejo doslovno v naslednjem pod št. 2 navedene prepovedi. Po jeden prepis izdanega dovoljenja je dali finančnemu organu, kojemu je poverjeno neposredno nadziranje dotičnega podjetja, nadziralnemu organu kraja, kjer se dobiva žganje, in prejemnenm uradu, pri katerem je vplačati priglednino. Nadzi-ralni organ dobavnega kraja ima priložiti to obvestilo oni tek. št. registra za prijave, pod katero se izvrši prvi odnos žganja iz tega dobavnega kraja na podlagi izdanega dovoljenja. Finančna oblastva morajo od časa do časa preiskati, odgovarja li dovoljena letna množina dejanskim razmeram in nato eventualno ukreniti primerno izpremembo iste. V slučaju poistinjene zlorabe je dovoljenje takoj odtegniti, neodvisno od dohodarstveno-ka-zensko pravnih posledic. More se tudi odtegniti, ako stranka te ali one obveznosti ne izpolni, katera je s tem pravilnikom predpisana, ali katera se še pozneje ukazoma predpiše. 2. Splošne odredbe gledé davščine proste uporabe žganja proti posebnemu denaturovanju. Onim, katerim se je dovolila davščine presta uporoba žganja proti posebnemu denaturovanju, so pod dohodarstveno uradnim nadzorstvom in zavezani, svoje trgovske in obrtne knjige voditi pravilno. Razen tega morajo ti podjetniki voditi posebne zapise o dobitkih in oddaji s pqsebnifn denaturovalnim sredstvom že denaturovanega žganja, kakor tudi o prodaji proizvedenih izdelkov. Uredbo teh zapisov določi finančno deželne oblastvo, v kolikor ni gledé tega v tem dodatku nobenih določil. Iz prvega zapisa se mora razvideti: a) skupna množina in alkoholovitost denaturovanega žganja; b) množina od slučaja do slučaja iz zaloge v svrho obrtne uporabe vzetega denaturovanega žganja; c) posledki uporabe (izdelek) gledé odvzete množine denaturovanega žganja. Finančnim organom je na vsakratno zahtevo dovoliti vpogled v trgovske in obrtne knjige, kakor tudi v gori navedene zapise, dalje vstop v obrtne, tovarniške in shrambine prostore, da morejo ti organi ovedeti zaloge denaturovanega žganja, opazovati obrtovanje, ovedeti, nadzirati in s knjigami primerjati zaloge surovih snovij, osobito žganja in izdelkov, ki so se iz teh dobili. Prostor, v katerem se denaturuje (denaturo-vališče), mora biti tak, da se more na zunaj, kakor tudi proti drugim prostorom podjetja zakleniti in dejati pod uradni sozaklep. V denaturovališču morajo biti : 1. Pripravna kad za denaturovanje, katero je moči od vseh stranij, torej tudi na dnu preiskati. Pod nobenim pogojem ni dovoljeno, denaturo-vati v posodah za prevažanje, ali za shranjevanje žganja. Kad za denaturovanje je dohodarstveno uradno z vlivanjem vode izmeriti, meroskusno na dotičnih polnitvenih višinah zaznamenovati in opremiti z uradno zavarovano pripravo za ovedenje množine (n. p. s sodomerko). Morebitne do- in odtočne cevi morajo imeti zaporno pripravo, prikladno za nadetbo varne uradne zapore. 2. Alkoholometer, kakor je predpisan v §. 16 izvršilnega predpisa, in toplomer po Réaumurju. 3. Za stehtanje napolnjenih sodov za žganje pripravna preskušena tehtnica s preskušenimi železnimi utežmi. Izven denaturovališča se ne sme vršiti denaturovanje pod nikakimi pogoji. V poslopjih ali skupinah poslopij, to je v dveh ali več med seboj, n. pr. s skupnim dvoriščem tesno zvezanih poslopjih, v katerih se vrši obrtno postopanje, za koje se uporablja davščine prosto žganje, se ne sme točiti ali na drobno prodajati žganih opojnih pijač, ali ž njimi na drobno tržiti. Ako ima podjetnik razen obrta, v katerem uporablja davščine prosto žganje, še drug obrt, v katerem uporablja žganje, katerega se ne drži davščina, in ako rabi pri tem, kakor na priliko pri pridelovanju etra, destilovalno pripravo, mora različne 1'abrikacijske stroke med seboj tako ločiti, da se fabrikacija ne vrši le v popolnoma ločenih prostorih, ampak da so tudi ti prostori med seboj povsem brez notranje zveze; kot taka se smatra tudi dohod iz skupnega dvorišča. Strogo je prepovedano in kaznjivo uporabljati žganje, katero se je prejelo na podlagi dobljenega dovoljenja davščine prosto, v drug namen, kakor je izražen v dovoljenju. Kot prestopek te prepovedi je smatrati zlasti tudi, ako kdo davščine prosto dobljeno žganje, bodisi pred ali po denaturovanju, drugim proti plačilu ali brez plačila odda; dalje, ako se denaturovalno sredstvo docela ali deloma zopet izloči iz denaturovanega žganja, da bi se iz tega napravil na priliko rumov, mravljin, sladkorni eter itd., ali ako se denaturovanemu žganju pridene voda ali druge snovi, vsled katerih se izpremeni učinek denaturovalnega sredstva gledé okusa ali vonjave, ali ako se na ta način obdelovano žganje prodaja ali ima na prodaj, konečno ako se iz fabrikacijskih ostankov ali odpadkov dobiva še morda vmes nahajajoči se alkohol in uporablja za kak drug namen, kakor je dovoljen. Vsakdo, komur se je dovolila davščine prosta uporaba žganja proti posebnemu denaturovanju, mora obesiti odtisek predstoječih prepovedij v obrto-vališču na dobro vidnem mestu. Kazenska določila so v §. 94 zakona o davku na žganje, Sme se tudi naznaniti več dobavnih krajev in navesti, kolika množina alkohola se bode dobila iz vsakega posameznega kraja, sme se pa tudi dobavne kraje vsak čas premeniti, ako se to prej pravočasno naznani finančnemu oblastvu prve stopinje. Vsakdo, komur se je dalo dovoljenje za davščine prosto uporabo žganja proti posebnemu denaturovanju, mora dati državnemu zakladu varščino za davek od žganja, ki bi vtegnil priti po zlorabi dovoljenja ali na drug način v nevarnost. Varščino je položiti še predno seje pričelo dobivati žganje na način, ki je predpisan v §. 32 izvršilnega predpisa gledé puščanja potrošnine na počak in sicer v taki visokosti, da je ž njo pokrita vsakokratna dobava in še obstoječa neporabljena zaloga žganja. Ako se je položila varščina samo za določen čas, se mora pravočasno obnoviti, drugače se odtegne dovoljenje. 3. Demiturovalaa sredstva. Za posebno denaturovanje se dopuščajo, dokler se kaj druzega ne odredi, za nastopne namene uporabe žganja naslednja denaturovalna sredstva. 1. Za napravo laka vsake vrste in politur, bodisi da so nam enjene za podelovanje v lastnih tovarničnih delovršbah ali pa za prodajo, '/s odstotka terpentinovega olja. Za napravo varilne ostekline se sme dopuščali denaturovanje z raztopino 1 težnega dela Selaka in 2 težnih delov alkohola od 95 odstotkov, katere je primešati žganju v razmerju 20 odstotkov. 2. Za napravo pokalnega živega srebra odstotka terpentinovega olja ali 0'025 odstotka živalskega olja. 3. Za napravo anilinovih barv 0-025 odstotka živalskega olja. 4. Za napravo naslednjih kemikalij : alkaloidov, izlečnih tvarin, ki se rabijo za zdravila, kakor gala-pove smole in skamonija, kloroforma, jodoforma, etilne vinske kisline, Moralnega hidrata, žveplenega etra, kolodija, tanina, salicilne kisline in saliciio-kislih soli, svinčne beli in octokislih soli (svinčenega sladkorja) odstotka terpentinovega olja ali 0-025 odstotka živalskega olja ali 10 odstotkov žveplenega etra. 5. Za napravo barvnih lakov '/2 odstotka ter-penlinovega olja ali 0-025 odstotka živalskega olja. 6. Za preskušnjo sladkorne pese gledé vsebine sladkorja v tovarnah za sladkor 0-025 odstotka živalskega olja. 7. Za napravo ocetnega etra, vendar le takega, ki je namenjen v tehnične svrhe, ako nastopi ob enem tudi nadziranje uporabe istega za te svrhe na način, ki je natančneje označen pod št. 8, lit. a, i/a odstotka terpentinovega olja ali 0-025 odstotka živalskega olja ali 10 odstotkov žveplenega etra. 8. Za izdelovanje glicerinovega mila popolnoma vode prosto milo od ricinovega olja, in sicer najmanj 5 kilogramov na 100 litrov alkohola pod pogoji, navedenimi pod §. 8, lit b. 9. Za izdelovanje klobukov '/2 odstotka ler-pentinovega olja. 10. Za likanje gumijevih pletenin 20 odstotkov raztopine iz 1 težnega dela šelaka in 2 težnih delov alkohola od 95 odstotkov. V prcdstoječein omenjena posebna denaturo-valna sredstva živalsko olje, terpentinovo olje, žvepleni eter in šelakova raztopina morajo vstrezati iz priležečega navodila za preiskavo (priloga B) razvidnim zahtevam. 11. Za izdelovanja octa voda in ocet pod pogoji in opreznostmi, označenimi pod št. 8. lit. c. Za druge uporabne namene nego prej navedene, za koje je dopustno davščine prosto žganje, ni pa pripravno s splošnimi denaturoval-nimi sredstvi denaturovano žganje, se more dovoliti posebno denaturovanje pod pogoji, ki jih zahteva vsak posamezen slučaj, s 0-5 odstotka piridinovih osnov, kakoršne so predpisane v prilogi A ali s 5 odstotki lesnega špirita, kakoršen je predpisan v isti prilogi. Dobivanje posebnih denaturovalnih sredstev se prepušča obrtnikom. Ako je predpisana za dotično denaturovalno sredstvo v tem pravilniku posebna preskušnja, se sme uporabljati tako denaturovalno sredstvo še le po preskušnji po izvedencih. To preskušnjo po izvedencih more dovoliti na prošnjo prodajalca teh denaturovalnih sredstev finančno deželno oblastvo. Troške mora plačati prodajalec. Izvedenci morajo izdati o preskušnji certifikat, v katerem je natančno označiti preskušeno denaturovalno sredstvo, kakor tudi posodo, v kateri je to. Posoda se mora dejati takoj po preskušnji pod uradno zaporo in mora ostati pod varno uradno zaporo tako dolgo, da se denaturovalno sredstvo docela porabi. Sredstva za preskušnjo da proti povračilu troš-kov finančno oblastvo. 4. Dobivanje davščine prostega žganja. a) Gledé odnašanja žganja, določenega za davščine prosto uporabo proti posebnemu dena-turovanju iz narejališča žganja ali iz svobodnega sklada za žganje ali iz svobodnim skladom proglašene čistilnice žganja veljajo v obče v §.24, II A izvršilnega predpisa navedena določila gledé odnašanja žganja pod vezjo potroš-nine v svoboden sklad, navedeno mora biti v dotičnih prijavah le še podjetje, za koje je določeno žganje, kakor tudi datum in poslovna številka dotičnega dovoljenja za dobivanje žganja pod vezjo davščine in se mora množina alkohola ovedeti brez izjeme na način, predpisan v §. 24, I, št. 5 izvršilnega predpisa po teži. b) Ko pride pošiljatev, poistini finančni organ, na kojega se je nakazalo za davščine prosto upo- rabo proti posebnemu denaturovanju namenjeno žganje, število, znake in številke posod, preišče nadete uradne zapore in ové množino in alkoholovitost na način, predpisan v §. 24, 1, št. 5 izvršilnega predpisa. Gledé eventualnih primanjkljejev in upoštevanje usuška veljajo v §. 24, II A, št. 5, lit. b) ivzršilnega predpisa določene odredbe. Po završenem poistinjenju množine alkohola vpiše finančni organ izvid v oba izvoda prijave in tekočo številko, pod katero se je izvršil vpis v prejemnem registru, v unikat prijave, kojega je stranka donesla. kakor tudi v duplikat, kateri se je njemu vposlal. ) c) Ko so ta uradna poslovanja končana, se spravi prejeto žganje v za nadelbo uradnega soza-klepa pripravno denaturovališče in obdrži pod uradnim sozaklepom do denaturovanja. 5. Vplačevanje priglednine. Priglcdnino v znesku 3 vinarjev od litra alkohola je vplačati še predno se prijavi denaturovanje, za vso pošiljatev žganja, katera se je prejela za davščine prosto uporabo proti posebnemu denaturovanju, ne gledé ha to, se li denaturuje pošiljatev naenkrat ali v presledkih, izročivši ob enem prijavo, prirejeno po obrazcu št. lil, pri pristojnem prejemnem uradu proti boleti. Predno se prijava odda, predložiti jo je finančnemu organu, kojemu.je poverjeno dohodarstveno uradno nadziranje dotič-nega podjetja, da dostavi vanjo dotično tekočo številko prejemnega registra in ta dostavek podpiše. <>. Prijava in pogoji denaturovanja. Vsako nameravano denaturovanje žganja je prijaviti najmanj 48 ur poprej v dotičnem dovoljenju določenemu finančnemu organu pismeno v dveh izvodih po obrazcu št. IV. V prijavi mora biti navedeno: a) množina in alkoholovitost žganja, ki se namerava denaturovati, in v njem obsežena skupna množina alkohola; b) podatki plačilne bolete o vplačani priglednini; e) množina in kakovost denaturovalnega sredstva z dostavkom, se ii je to že po predpisu pre-skusilp; d) dan in ura, kedaj se bode vršilo denaturovanje. Naenkrat v svrho denaturovanja dostavljena množina žganja mora obsegati najmanj pet hektolitrov alkohola. Alkoholovitost žganja, ki je denaturovati v svrho izdelovanja octa, mora imeti najmanj 35 stopinj, žganja, ki je denaturovati v svrho izdelovanja glicerinovega mila, najmanj 90 stopinj in druzega žganja, ki je denaturovati s posebnimi sredstvi, najmanj 80 stopinj lOOdelne alkoholometrske lestvice. Denaturovati se mora najkasneje v teku jed-nega meseca, računši od dneva prejema. Za množino žganja, ki se do takrat ni denaturovala, mora plačiti prejemnik žganja pripadajočo davščino. 7. Denaturovanje. Denaturovanje se vrši tako, da se žganje dobro premeša z denaturovalnim sredstvom, ki je tem prigodom uporabiti. Vršiti se mora isto brez izjeme v prisotnosti dveh finančnih organov, od katerih mora biti jeden uradnik. Naredbe v oddelku I, št. 5 gledé opreznosti, na katere morajo nadziralni organi paziti pri splošnem denaturovanju, veljajo smisloma tudi za posebno denaturovanje. Razen tega se morajo nadziralni organi prepričati, so li tudi v tem oddelku predpisani pogoji izpolnjeni. Ako gre za posebno denaturovanje žganja v svrho izdelovanja glicerinovega mila ali pa octa, je ozir jemati tudi na v nastopnem navedene posebne določbe. Ko se je izvršilo denaturovanje, pri katerem morata biti finančna organa stalno prisotna, vpisati je skupno množino denaturovanega žganja v zapis, ki je voditi p dobitkih in oddaji gledé denaturovanega žganja in vpostaviti završek in izid uradnega poslovanja s sopodpisom stranke v oba izvoda prijave. Jeden izvod potrjene prijave se vrne stranki, da se more ž njim izkazati. Denaturovano žganje se mora do uporabe hranili izključno le v zato določenem prostoru, ki je navesti v prošnji. Ako se ni prijavila v denaturovanje vsa v podjetju nahajajoča se množina davščine prosto dobljenega žganja, tedaj je dejati, izločivši za denaturovanje prijavljeno množino, ostanek, ki ostane začasno nedenaturovan, zopet pod uradni sozaklep. 8. Posebna določila gledé davščine proste uporabe za žganje a) Napravo ocetnega etra v tehniške svrhe. Davščine prosta uporaba žganja za napravo ocetnega etra v tehniške svrhe proti denaturovanju s */3 odstotkom terpentinovega olja ali z 0'025 odstotka živalskega olja ali z 10 odstotki žveplenega etra se sme dovoliti le tedaj, ako nastopi nadziranje uporabe dobljenega ocetnega etra v tehniške svrhe. Izdelovatelji ocetnega etra v tehniške svrhe so loraj zavezani, voditi o prodaji iz neobdačenega žganja dobljenega ocetnega etra prodajni register na isti način kakor prodajalci denaturovanega žganja na debelo (oddelek I, št. 6); istim je prepovedano, oddajati tak ocetni eter drugim osebam kakor onim, katere uporabljajo ocetni eter samo v tehniške svrhe, torej sosebno prodajalcem. Osebe, katere dobivajo iz davščine prostega žganja izdelan ocetni eter v kemiške svrhe, so pod dohodarstveno uradnim nadzorstvom. V svrho tega nadziranja mora stranka, katera izdeluje ocetni eter iz davščine prostega žganja, ne le voditi predpisani prodajni register, marveč tudi naznaniti finančnemu organu, kojemu je poverjeno nadziranje podjetja, vsako oddajo ocetnega etra z napovedjo čiste teže pošiljatve in prejemnikovega naslova. To naznanilo mora poslati dotični finančni organ, ko je je primeril s podatki prodajnega registra, onemu vodji priglednega okraja finančne straže, v čegar okraju biva dohodarstveno uradnemu nadziranju podvrženi prejemnik ocetnega etra. Da se ocetni eter uporablja namenu primerno, to je nadzorovati. Da se omogoči tako nadziranje mora prejemnik zlasli tedaj, ako dobiva ocetni eter, ki se je proizvedel iz davščine prostega žganja, v večjih množinah, voditi poseben register o uporabljanju, kateri mora biti pripravljen, da ga finančni organi vpogledajo. b) Izdelovanje glicerinovega mila. Za izdelovanje glicerinovega mila določeno žganje mora imeti alkoholovitost najmanj 90 stopinj stodelnega alkoholometra; za denaturovanje določeno milo iz ricinovega olja se mora za vsak slučaj dena-turovanja posebej v prisotnosti finančnih organov, sveže napraviti in uporabiti, in sicer na naslednji način. Na vsakih 100 hektolitrskih stopinj žganja, ki je denaturovati, se razgreje 5 kilogramov ricinovega olja v pripravni posodi (duplikatnem kotlu) na 90— 100 stopinj Celzijevih. Potem se doda temu olju, mešaje je, polagoma 2 J Odnos . / Izdatek. Tek. št. Datum Ime, opravilo, bivališče Vrsta Število Z vsebino po litrov Skupaj litrov Številke pripa- dajočih certifi- katov . Podpis podjetnika odposlatve prejemnika posod * * 1 Odnos iar> Obrazec št. lil (k dodatku B, I, št. 4, in II, št. 5 izvrš. predp.). Dežela: Finančni okraj: Davčni okraj:. Prijava. Podpisani..................(ime in opravilo)...................v................................. h. št..........javi c. kr........................uradu v..................................... da je prevzel ...................z besedami.............................................................hektolitrskih stopinj (litrov) za davščine prosto uporabo proti denaturovanju določenega čistega alkohola iz ...............................v...................................................h. št..............................................in vplača na to pripadajočo priglednino v znesku . . . . K . . v, z besedami............................K . . v. dne I. I. Podpisani finančni organ potrdi, da se je gori navedena množina alkohola vpisala pod tek. št...............................prejemnega registra dne............................18 . . . dne . ...................18 finančni organ. Obrazec st. IV (k dodatku B, I, št. 4 in II, št. 6 izvrš. predp.). Dežela: Finančni okraj: Davčni okraj: P r ij a v a ...................................(ime in opravilo) v......................... h. št. . .o nameravanem denaturovaujn v davščine prosto uporabo proti denaturovanju namenjenega žganja. Dan Ura vršečega se denaturo-vanja Množina žganja, ki se bode dena-turovalo, v hektolitr-skih stopinjah čistega alkohola Denaturovalno sredstvo, ki se bode uporabilo kako- vost množina kilo- gra- mov litrov napoved, se li je isto že praviloma preskusilo, in eventualnega potrdila o tem Znamenje, številka in prostornina kadi za denaturovanju Datum in številka plačilne bo-lete o pri-glednini Opomba dne Rešitev. 1. Oddano dne......................18 . . . 2. Predstoječa prijava se nanaša na pod tek. št. . . . prejemnega registra dne........ 18 . . od........................v..........................prejeto, za davščine prosto uporabo proti denaturovanju določeno pošiljatev žganja. 3. Podatki uradne preiskave žganja z ozirom na a) stanje ...................................................................... b) množino po teži.............................................................. c) alkoholovitost in temperaturo................................................ d) prevedbo navidezne jakosti na pravo jakost (razkaznica I) ................... e) prevedbo čiste teže na prostornost (razkaznica III).......................... f) obsežene hektolitrske stopinje (litre) čistega alkohola...................... 4. Potrdilo in popis izvršenega denaturovanja . . •................................... 5. Skupna množina denaturovanega žganja in njega eventualno nadaljnje vknjiženje . . . . dne 18 Obrazec st. V (k dodatku li, I, št. 6 izvrš. predp.). Dežela: Finančni okraj: Prigledni okraj: Register št................. ......................v....................h st. ... o dobitku iu oddaji žganja, katero se je na podlagi dovoljenja.......z dne.............. št......s splošnimi sredstvi denaturovalo, za.....................18 . . Od tek. št.....do tek. št..... Prejemek. Glasom točke 5 rešitve prijave Podpis finančnega organa od množina denaturova-nega žganja litrov Posnetek izdatka iz registra. Stran registra Množina oddanega denaturovanega žganja litrov 1 • 2 3 itd. Stan (opravilo) Bivališče Množina oddanega žganja v litrih Tek. št. Opomba Datum vpisa prejemnika Oddajna boleta za denaturovano žganje Izdane oddajne bolete. Oddajna boleta št. . . . .............................podjetnik denaturovalisča za žganje v.........................................• . h. st. ... je dne .....................18 . . (ime, opravilo) v................. (bivališče, dežela)..........................(z besedami) litrov denaturovanega žganja oddal. .................dne................... Podpis. Prejemnik te oddajne bolete jo zavezan, ko pride denaturovano žganje, to najkasneje v 3 dneh naznaniti pismeno ali ustno pristojnemu oddelku tinancne straže. h. št. . . o........litrih denaturovanega žganja, katero se je oddalo dne..............• . 18 . . (ime, opravilo) v............. ... Označba nadziralnega organa za denaturo-vališče v..................... Oddajna boleta št. . . . . podjetnik denaturovalisča za žganje .................h. št. . . .je dne (bivališče, dežela) ... denaturovanega žganja oddal. (ime, opravilo) v (z besedami) litrov Podpis. Prejemnik te oddajno boleto je zavezan, ko pride denaturovano žganje, to najkasneje v 3 dneh naznaniti pismeno ali ustno pristojnemu oddelku finančne straže. Oddajna boleta št. . podjetnik donaturovališca za žganje .................h. št. . . . je dne (bivališče, dežela) . . . donaturovai oga žganja oddal. (imo, opravilo) v (z besedami) litrov Podpis. Prejemnik to oddajne boleto je zavezan, ko pride denaturovano žganje, to najkasneje v 3 dneh naznaniti pismeno ali ustno pristojnemu oddelku finančne straže. Oddajna boleta št. ................................podjetnik denaturovališČa za žganje v.................................................h. st. ... je dne ... ..............18 . . (Ime, opravilo) v................ (bivališče, dežela)..............................(z besedami) litrov denaturovanega žganja oddal. Podpis, Projemnlk te oddajne bolete je zavezan, ko pride denaturovano žganje, to najkasneje v 3 dneh naznaniti pismeno ali ustno pfistoj Domu oddelku finančne straže. Prigledni kupon oddajni boleti št...denaturovalca žganja Prigledni kupon k oddajni boleti št........denaturovalca žganja h. št. . .o.........litrih denaturovanega žganja, katero se jo oddalo dne..................18 . . (ime, opravilo) v.................... Označba nadziralnega organa za denaturo-vališce v..................... Prigledni kupon k oddajni boleti št........denaturovalca žganja h. št. . .o.........litrih denaturovanega žganja, katoro se jo oddalo dne..................18 (ime, opravilo) v..................... Označba nadziralnega organa za denaturo-vališčo v..................... Prigledni kupon k oddajni boleti št....denaturovalca žganja h. št. . .o.........litrih donaturovanega žganja, katero sejo oddalo dne....................18 (Ime, opravilo) v.................... Označba nadzlralnoga organa za denaturo vališče v..................... (Slovonlsch.) 12G Obrazec št. VI (k dodatku B. I, št. 6 iz vrš. predp.) Dežela: Finančni okraj : Prigledni okraj : ' Prodajni register št................ ........................(ime in opravilo) v...............h. št...... o prodaji s splošnim denaturovalnim sredstvom denaturovanega žganja na debelo na podlagi dovoljenja.................z dne.............št........ Za...........................18 . . Od tek. št.............do tek. št. . . Prejemek. Datum prejema Ime in stajališče denaturovališča, iz kojega se je žganje dobilo Množina v litrih Številka in datum oddajne bo-lete, s katero je bila pošiljatev žaložena Ponovitev v tem registru vknjižene prodaje na debelo. Stran registra Množina v litrih Tek. števllla Datum vpisa Ime Stan (opravilo) Bivališče Množina oddanega žganja v litrih Opomba I r e j e m n i k a / ê Prodajna boleta za denaturovano žganje Izdane bolete. Prodajna boleta št. . . . za denaturovano žganje. Ime Stajališfie Ime ; , j Bivališče j (opravilo) ! Množina v litrih prodajalca na debelo prejemnika Po< Ipis prodajalca na debelo. Prodajna boleta št. . . . za denaturovano žganje. Ime Stajališfie Ime Stan (opravilo) Bivališče Množina v litrih prodajalca na debelo prejemnika 18 \ . Poc [pis prodajalca na debelo. Prodajna boleta št. . . . za denaturovano žganje. Ime Stajališfie Ime Stan (opravilo) Bivališfie Množina v litrih prodajalca na debelo prejemnika 18 P0( Ipis prodajalca na debelo. I Obrazec št. VII (k dodatku B, II, št. 8, lit. c izvrš. predp. Dežela: Finančni okraj: Prigledni okraj: Narejni register št................ narejališča oeta........................v....................h. st. za cas od............do............ Vpis se je izvršil TJ O a cn o V rabo vzeta množina denaturovanega žganja neposredno iz kadi za denaturovanje ! t % b) za nadaljnje zredčenje za daljšo dobo I e rt "S I posledek zredčenja >rt 5 T3 E ss N !► .S So xvj N M ■■g« I?, l-c « * u* II 11 -O), 13 t ö o 7Î 5 3 -s 11 n rp ■3 S •S o> >o Jp ■a ■s 'e- rt Množina na dan izgotovljenega oeta po odstotkih ocetne kisline v litrih a a a ci S O Q* O *) V to rubriko je tudi vpisati vsebino oeta v zredčenih ocetnih drozgah v obliki drobca. Obrazec št. VIII (k dodatku B, II, št. 8, lit. c izvrš. predp.). Dežela: Finančni okraj: Prigledni okraj: Prodajni register št................ .........v.......................h. št.......o oddaji izgotovljenega octa za leto .... ji Dan Ime Stan Bivališče Množina oddanega octa v odstotkih ocetne kisline, ki je v njem, v litrih rg OJ vpisa (opravilo) in h. št o' o? o° rt >o O D H dan meseca ura prejemnika a O o S- S* a a a o . / * Priloga A (k dodatku Ji, I. št. 2 izvrs. predp.). Navodilo, kako preskušati sestavine splošnega de- naturovalnega sredstva. 1 Lesni spirit. 1. Barva. Lesni špirit mora bili brezbarven, ali pa na lahko rumenkasto barven. V svrho poskušnje gledé barve je napolniti poskusno stekleničico z lesnim špiritom in jo z barve-nim tipom vred položili na list belega papirja tako, da se more barva 5 centimetrov visoke plasti lesnega špirita primerjati z barvenim tipom. Za poskusno stekleničico se rabi brezbarvna stekleničica z vzporednimi stranmi, katere so v notranjem oddaljene 5 centimetrov. Kot barveni tip rabi steklena ploča z gotovo rumeno barvo. Ta se more dobiti proti povračilu troškov pri kmetijsko kemičnem preskuševališču na Dunaju. 2. Specifična teža. Ta ne sme presegati 0 84-0, to je, močnost h snega špirita, ki se ovč s pre-skušenim 100 delnim alkoholometrom, ne sme, prevedena na normalno temperaturo 12 stopinj Reaumur-jevih, biti izpod 88 odstotkov. 3. Destilacija. 100 kubičnih centimetrov lesnega špirita se dene v tulec iz kovine, ki ima prostornine približno 3U0 kubičnih centimetrov; na tulec je nastavljena s kroglo opremljena steklena vrelna cev, ki je po stranski štuli zvezana z Liebigovim hladilnikom. Skozi gornjo odprtino vrelne cevi se vtakne uradno overovljen toplomer s stodelno lestvico, tako da sega njegova posoda z živim srebrom pod nastavek stranske štule. Toplomerova lestvica mora bili nad polovico v parnem prostoru. Tulec se tako zmerno razgreje, da odteka čez idoči destilat le po kapljicah iz hladilnika. Destilat se vjame v gradovan steklen cilinder in, če toplomer kaže 75 stopinj Celzijevih, treba, da je čez šlo pri normalnem barometrovem stanju (760 milimetrov) najmanj 110 kubičnih centimetrov. Ako se barometrovo stanje ne ujema s pravilnim, prekiniti je destilacijo za vsakih 30 milimetrov nad, oziroma pod noimalnim barometrovim stanjem pri temperaturi 1 stopinje Celzijeve nad, oziroma pod 75 stopinjami Celzijevimi; destilat mora torej na priliko pri barometrovem stanju 750 milimetrov znašati že najmanj lJ0 kubičnih centimetrov, če kaže'toplomer še le 74 7 stopinj Celzijevih. Za to destilacijsko poskušnjo je rabiti toplomer s stopinjami Celzijevimi od — 1 do -+- 80, ki ja do najmanj ± 0 25 stopinje Celzijeve natančen. 4. Meševitost z vodo. 20 kubičnih Centimetrov lesnega špirita mora dati s 40 kubičnimi centimetri vode čisto ali le slabo opalizujočo zmes. 5. Razmerje proti natronovemu lugu. Ce se 20 kubičnih centimetrov lesnega špirita pomeša in pretrese s 40 kubičnimi centimetri natronovega luga od gostosli 1-30, se mora čez pol ure izločili najmanj 5 kubičnih centimetrov ketona kot gornja plast. Za pretresenje gernje zmesi je rabili 60 kubičnih centimetrov držeč, v polovične kubične centimetre-deljen merski cilinder, kateri se zamaši z vbrušenim steklenim zamaškom. Pretresenje se vrši v vodoravni smeri, zmerno pol minule. 6. Vzprejemnost za brom. V dve brezbarveni stekleniČici z vbrušenim zamaškom in s prostornino 200 kubičnih centimetrov se dene najprej po 100 kubičnih centimetrov raztopine kalijobromata in kalijobromida, ki se napravi po spodaj danem navodilu, in potem v vsako stekleničico 20 kubičnih centimetrov na istolako spodaj navedeni način zredčene žveplene kisline; tako nastaneta dve bromovi raztopini z vsebino po O-703 grama broma. Potem so obe stekleniČici zapreta in se spravi vsebina kolikor možno naglo na temperaturo 17-5 stopinj Celzijevih. Na to se dotoči takoj k jedni bromovi raztopini (SlovouUoh.) 127 20 kubičnih centimetrov lenega špirita in k drugi bromovi raztopini 30 kubičnih centimetrov lesnega špirita iz primernih pipic, iz katerih jako naglo teče, zapre in opazuje barvo zmesi med večkratnim zmernim pretresenjem. Po 6 minutah, računši od trenotka, ko se je pričel dolivati lesni špirit, mora biti bromova raztopina, pomešana z 20 kubičnimi centimetri lesnega špirita še vidno rumenobarvena, dočim se je bromova raztopina, pomešana s 30 kubičnimi centimetri lesnega špirita že razbarvila. Preskušanje lesnega špirita gledé vzprejemnosti za brom se ima vršiti vselej pri belem dnevu. Sestavine bromove raztopine se napravljajo na naslednji način : a) raztopina bromovih soli: 2 447 grama kalijobromata in 8-719 grama kalijobromida, katera stase poprej preskusila glede čistosti, se stebta, ko sta sc najmanj dve uri sušila pri 100 stopinjah Celzijevih in ohladila v eksikatoiju (sušilniku), in se na to raztopi v vodi na jeden liter; b) zredčena žveplena kislina: Jedna prostornost zgoščene žveplene kisline, ki ima pri 15 stopinjah Celzijevih gostost 1-84, se vlije v drobnem curku k trem prostornostim vode in se pusti zmes, da se ohladi. 2. Piridinove osnove. 1. Barva. Barva se pri piridinovih osnovah preskusi z istim barvenim tipom in na isti način kakor pri lesnem špiritu. 2. Razmerje proti kadmijohloridu. 10 kubičnih centimetrov raztopine iz 1 kubičnega centimetra piridinovih osnov v 100 kubičnih centimetrih vode se pomeša s 5 kubičnimi centimetri petodstotne vodene raztopine iz čistega, vodeprostega stopljenega kadmijohlorida in se krepko pretrese; vsled tega mora takoj nastati razločno kosmičasto kristalično izločevanje. S 5 kubičnimi centimetri Nesslerjevega reagensa pomešanih 10 kubičnih centimetrov iste jeden-odstotne raztopine piridinovih osnov mora dati takoj čisto belo usedlino. 3: Destilacija. Aka sc desliluje 100 kubičnih centimetrov piridinovih osnov na način, ki je predpisan za lesni špirit, mora destilat znašati najmanj 90 kubičnih centimetrov, če kaže toplomer 140 stopinj Celzijevih. Za to destilacijsko poskušnjo je rabiti toplomer s stopinjami Celzijevimi od — 4 do 190, kateri je do najmanj rt 0'5 stopinje Celzijeve natančen. 4. Mcševitost z vodo. Preskušnja se izvrši na isti način, kakor pri lesnem špiritu. 5. Razmerje proti natronovemu lugu. Ako se pomeša in pretrese 20 kubičnih centimetrov piridinovih osnov z 20 kubičnimi centimetri natronovega luga z gostostjo 1 '40, se mora po preteku pol ure izločiti kot gornja plast najmanj 18-5 kubičnih centimetrov osnov. Za pretresenje gornje zmesi je rabiti merski cilinder, držeč 50 kubičnih centimetrov, graduiran, deljen v polovične kubične centimetre, ki se zapira z vbrušenim zamaškom. Pretresenje se vrši v vodoravni smeri, zmerno pol minute. 6. Titrovanje. 1 kubičen centimeter piridinovih osnov, raztopljen v 10 kubičnih centimetrih vode, se tilruje z normalno žvepleno kislino, dokler ne pokaže kapljica raztopine na rudečem kongopapirju vidno višnjevega okrožka, čegar višnjeva barva kmalu zopet izgine. Dotlej, da nastopi ta reakcija, se ne sme porabiti manj nego 10 kubičnih centimetrov normalne žveplene kisline. 3. Fenolftalein. 1. Vsebina pepela. 0-6 grama fenolftaleina ne sme, ko se spepeli, pustiti več kakor 3 miligrame (05 odstotka) ostanka. 2. Raztopljivost. 1 gram fenolftaleina se mora raztopiti v 10 kubičnih centimetrih lesnega špirita» ki odgovarja vsem točkam tega navodila za preskušanje lesnega špirita, ne da bi kaj ostalo, v tekočino» katera ostane najmanj 5 minut čista, in ki je navadno rumenorujavo barvena. 3. Barvitost. Za preskušnjo te se raztopi 0 2 grama fenolftaleina s čistim alkoholom od 90 pro-nostnih odstotkov na 100 kubičnih centimetrov in se pomeša. 1 kubični centimeter te raztopine se zmeša z 1 kubičnim centimetrom normalnega alkalija in spravi potem s čistim alkoholom od 50 prostor-nostnih odstotkov na 200 kubičnih centimetrov. Ta raztopina, katera vsebuje 1 del fenolftaleina na 100.000 delov sredstva za razlopljenje, se vlije v brezbarveno stekleno posodo z vzporednimi stranmi, na priliko v poskusno stekleničico za preskušnjo glede barve lesnega Špirita, in ne sme pri primerjanju z enako količino v enako stekleno posodo vlite, z 1 kubičnim centimetrom normalnega alkalija pomešane raztopine normalnega fenolftaleina z enako koncentracijo in enako alkoholovitostjo, kazati manjše bar-vine intenzitete, kakor normalni fenolftalein; v svrho tega primerjanja je postaviti obe steklenici na list belega papirja. . Za fenolftalein, ki je preskusiti, je pa dovoljena 10 odstotna intenzitetna latituda na spodaj. Ali se ista ni prekoračila, se poistini na naslednji način. 90 delom alkohola v razmerju 1 : 100.000 zredčene raztopine normalnega fenolftaleina se primeša 10 delov alkohola s 50 prostornostnimi odstotki. Pri primerjanju te do latitudine meje zredčene raztopine fenolftaleina z raztopino fenolftaleina, ki je preskusiti, s koncentracijo 1 : 100.000, ne sme zadnja raztopina na noben način kazati manjše barvine intenzitete kakor prva. Za napravo normalne raztopine sposoben fenolftalein mora biti zračnosuh, notorično čist fenolftalein za trgovino, ki odgovarja točkama 1 in 2 tega predpisa za preskušnjo in ki cika razen tega le malo na višnjevo. Da se določi, ne cika li po svojih drugih lastnostih odgovarjajoči fenolftalein preveč na višnjevo, da bi se smel uporabiti kot normalni fenolftalein, postopati je sledeče: Na beli podlagi se primerja v dveh poskusnih stekleničicah za barvo lesnega špirita cikanje sveže napravljene vodene raztopine iz čistega kristalizovanega kalijopermanganata, ki ima koncentracijo 1 : 25.000, s cikanjem približno !/io odstotka prosti natrijumhidroksid imajoče raztopine fenolftaleina, ki je preskusiti, je li normalen, katera raztopina mora imeti koncentracijo 1 : 20.000 in 94 do 96 prostornostnih odstotkov alkohola pri 12 stopinjah Reaumurjevih. Ako se pokaže, da cika raztopina fenolftaleina bolj na višnjevo kakor raztopina kalijopermanganata. ni rabljiva kot normalna raztopina; ako cika ravno tako ali manj na višnjevo, tedaj je fenolftalein sposoben za normalni fenolftalein. Sposobni normalni fenolftalein je umestno hraniti v alkoholični raztopini s koncentracijo 1 : 500, ker odgovarja 1 kubični centimeter te raztopine, spravljen z alkoholom od 50 stopinj na 200 kubičnih centimetrov, predpisanemu zredčenju 1 : 100.000. Alkoholična raztopina normalnega fenolftaleina s koncentracijo 1 : 500 se dolgo drži, ako se hrani dobro zaprta v temnem prostoru. Priloga B (k dodatku B, II. št. 3 izvrš. predp.). Navodilo, kako preskušati posebna denaturovalna sredstva. v I. Živalsko olje. 1. Barva. Barva živalskega olja mora bili črnorujava. 2. Destilacija. Ako se destiluje 100 kubičnih centimetrov živalskega olja na način, ki je predpisan za lesni špirit, ne sme iti čez do 90 stopinj Celzijevih več kakor 5 kubičnih centimetrov, do 180 stopinj Celzijevih pa skupno najmanj 50 kubičnih centimetrov. Gledé toplomera, ki se ima uporabljati pri tej preskušnji, veljajo dotični predpisi za preskušnjo piridinovih osnov. 3. Pirolna reakcija. 2 5 kubična centimetra jedenodstotne alkoholične raztopine živalskega olja se zredčita z alkoholom od 50 prostornostnih odstotkov na 100 kubičnih centimetrov, če se vtakne v 10 kubičnih centimetrov te raztopine, ki ima v sebi 0 025 odstotka živalskega olja, z zgoščeno solno kislino namočena jelova treska, kazati mora ta čez malo minut razločno rudečo barvo. 4. Razmerje proti živosrebrnemu hloridu. 5 kubičnih centimetrov jedenodstotne alkoholične raztopine živalskega olja, pomešanih s 5 kubičnimi centimetri 2 odstotne alkoholične raztopino živosrebrnega hlorida mora dati takoj obimovito kosmičasto usedlino. 5 kubičnih centimetrov 0 025 odstotne alkoholične raztopine živalskega olja, pomešanih in potresenih s 5 kubičnimi centimetri 2 odstotne alkoholične raztopine živosrebrnega hlorida mora pokazati takoj razločno kalnost. II. Terpentinovo olje. 1. Specifična teža. Specifična teža terpentinovega olja mora biti pri 15 stopinjah Celzijevih med 0-855 in 0-865. 2. Destilacija. Ako se destiluje 100 kubičnih centimetrov terpentinovega olja na način, ki je predpisan za lesni špirit, ne sme iti čez do 150 stopinj Celzijevih več kakor 5 kubičnih centimetrov, do 160 stopinj Celzijevih pa skupno najmanj 90 kubičnih centimetrov. Gledé toplomera, ki je pri tej preskušnji rabiti, veljajo dotični predpisi za preskušnjo piridinovih osnov. 3. Meševitost z vodfi. 50 kubičnih centimetrov terpentinovega olja se pomeša s 50 kubičnimi centimetri vode v graduiranem, 100 kubičnih centimetrov držečem merskem cilindru in še zmes krepko pretrese. Ko je zmes nekaj časa stala in sta se obe plasti ločili in postali čisti, mora znašati gornja najmanj 47'5 kubičnih centimetrov. III. Eter. 1. Specifična teža. Ta ne sme znašati pri 15 stopinjah Celzijevih več kakor 0-730. 2. Meševitost z vodo. 50 kubičnih centimetrov etra se zmeša s 50 kubičnimi centimetri vode v graduiranem, 100 kubičnih centimetrov držečem merskem cilindru, ki je dobro zapreti, in zmes krepko pretrese. Ko je nekaj časa stala in sta se obe plasti ločili in postali čisti, mora znašati gornja najman j 45 kubičnih centimetrov. IV. Šelakova raztopina. 10 gramov raztopine mora po shlapljenju na vodi, ko seje potem ostanek pri izhlapevanju dve uri sušil v sušilniku pri temperaturi 105 stopinj Celzijevih, pustiti najmanj 3-3 grama šelaka. Priloga C (k dodatku B, II, št. 8 lit. c izvrš. predp.). Navodilo, kako preskušati ocet, ki ga je uporabljati kot denaturovalno sredstvo. a) Glede ocetne kisline, katero ima v sebi. Da se preskusi ocet gledé ocetne kisline, katero ima v sebi, se napravi raztopina iz 1 grama fta-leina, kojega da finančno oblastvo, in 500 gramov žganja z najmanj 95 prostornostnimi odstotki alkohola in se nabavi od kmetijsko kemičnega preskuševališča na Dunaju uradno overovljen ocetni preskušnik. Tak preskušnik stane 1 gl. 80 kr. Ocetni preskušnik je spodaj zaprta valjasta steklena cev s stalom, katera ima več delnih znamek. Najspodnjiša znamka omejuje notranjo prostornino 20 kubičnih centimetrov, nad to znamko je 12 do 14 zaporedno s številkami zaznamovanih delnih črt, katerih vsaki dve sosednji obsezata notranjo prostornost 1 -/3 kubičnega centimetra. Ocetni preskušnik se napolni z octom, kateri je preskusiti, do najspodnjiše z 0 označene delne znamke; temu se pridene kapljica ftaleinove raztopine in vpusti previdno dvcjno-normalne natronove raztopine v toliki meri, da se prej brezbarvena tekočina porudeči, in ostane tudi po pretresenju stalno rudeča. Pridevanje dvojno-normalnega natronovega luga se more vršiti začetkom v razmerno večjih porcijah, dokler se ne začne pri dotakanju luga vselej najprej pojavljajoče se rudečenje polagoma izgubljati. Od tega trenotka dalje je pridevati lug previdno v malih porcijah, morda od 1/4. do i/ii odstotka, na ocetnem preskušniku naprej gredoč, dokler ne nastopi stalno rudečenje. Pretrese se na ta način, da se ocetni preskušnik s čistinr palcem zatisne in večkrat med krepkim tresenjem prevezne. Ko se palec zopet odstrani, ga je ob ocetnem preskušniku obrisati, da se držeča se tekočina ne poizgubi. Ako nima ocetni preskušnik med delnimi črtami, ki značijo cele odstotke, pododdelkov, tedaj je višina tekočinske površine ceniti po vidu. * Višina tekočinske površine kaže naravnost odstotke hidrata ocetne kisline; ko se čita, vzeti je vselej najnižjo točko notranjega zvvinka (spodnji meniskus) tekočinske površine kot merodajno. Da se prepriča, da se ni pridejalo pri preskušnji preveč dvojno-normalnega natronovega luga, zadostuje, ako se doda pozneje, ko se je čitala višina rudečebarvene tekočine, mala količina ocetno kislino vsebujoče tekočine, ki je preskusiti, na kar mora po zopetnem pretresenju izginiti rudeča barva. Pri tekočinah, v katerih je manj nego 6 odstotkov ocetne kisline, mora zadostovati dodatek največ jednega, pri tekočinah, ki imajo več ocetne kisline, polovice, po dveh s številkami označenih delnih znamkah na ocetnem preskušniku omejenega prostornega dela, da zopet izgine rudeča barva. Ako se to ne zgodi, je preskušnjo previdnejše ponoviti. Ge je preskusiti tekočino, ki ima več ocetne kisline, torej tako, ki ima več kakor 12 do 14 odstotkov hidrata ocetne kisline, napolni se najprej zopet ocetid preskušnik natančno do z 0 označene delne znamke, doda potem točno do delne znamke 12 čiste vode in tekočina premeša temeljito z večkratnim stresenjem, vsled česar se prvotna tekočina razredči natančno na dvojno, ker obsega ocetni preskušnik do delne znamke 0 ravno 20 kubičnih centimetrov in od delne znamke 0 do delne znamke 12 ravno tako 20 kubičnih centimetrov. Ako se potem ocetni preskušnik zopet v toliko izprazni, da sega zredčena tekočina le še do delne znamke 0, treba nato na gori popisan način dobljeno vsebino ocetne kisline v zredčeni tekočini samo z 2 množiti, da se dobi resnična vsebina ocetne kisline. Če je gladina tekočine nad delno znamko ocetnega preskušnika, označeno s 3, 6 oziroma 12, tedaj vsebuje ocet več kakor 3, 6, oziroma 12 odstotkov kisline. Za dohodarstveno uradne namene zadostuje, ako se z ocetnim preskušnikom dobljeni odstotki ocetne kisline zaokrožijo na cele odstotke tako, da se drobci pod '/» odstotka pusté v nemar, po */2 odstotka in čez pa vzamejo za cele odstotke. b) Glede žveplene kisline, ki je vmes. Ta preskušnja se napravi tako, da se v sredi bele porcelanaste skledice (malega krožnika ali skledice) denejo nekateri kakor proso debeli koščeki navadnega belega sladkorja in polijejo z 20 do 30 kapljicami octa, kateri je preskusiti. Nato se dene skledica na lonec z vrelo vodo in se tam tako dolgo pusti, da je ocet izpuhtel. Ako v octu ni bilo žveplene kisline, ostala bodeta sladkor in skledica bela ali bota k večjemu slabo zarumenela, dočim bode, ako je bila vmes žveplena kislina, sladkor začrnel, oziroma bode postalo mesto, na katerem je bil sladkor, črno. čist ocet sme, ako izhlapi, ne da bi se mu pridal sladkor, pustiti le neznaten ostanek. Dodatek C (k §. 20, oddelek A, izvrš predp.). Navodilo, kako je naprej izračunati dobitek alkohola iz drozge za žganje. Za čas moteža pravilnega teka priglednega žestomernika more finančno oblastvo prve stopinje, ako se mu zdi umestno, v žganjarnah, zavezanih potrošnini, odrediti, da se določi dobitek alkohola, ki ga je pričakovati, iz drozge za žganje. V takem slučaju mora pričeti takoj, ko se pojavi motež v pravilnem teku priglednega žestomernika, ako se hoče obrat nadaljevati, stalno dohodar-stveno uradno nadziranje žganjarne in je podjetnik dolžan vpisati v register žganjarne poleg podatkov, ki so predpisani v §. 65 zakona o davku na žganje, kot opazko tudi množino in saharometrov nakaz gošče za porabljeno nasnovno drožje. Na zahtevo ima preskrbeti podjetnik nadziral-nemu organu tudi primerno stanovanje. Finančni organ, kateremu se poveri stalno nad ziranje, mora takoj po prihodu v žganjarno ovedeti stanje pripravljenih drozg gledč na množino in stopnjatost, dalje stadij kipenja, vpisati to v register žganjarne in potem nadzorovati vso delovršbo žganjarne. Zlasti mora biti prisoten pri vsaki ovedbi množine in saharometrovega nakaza drozg v zasladniku, ter godnih drozg, predno se preneso na žgalno pripravo, oziroma mora vse to ovedeti skupno z voditeljem delovršbe ali njegovim namestnikom in sopodpisati v registru žganjarne. posluževati mesto do sedaj rabljenih Habichovih razkaznic. Ebulioskop se more uporabljati v vseh slučajih, v katerih je preiskava godne drozge sploh mogoča, Lorenzove razkaznice pa le tedaj, ako je razen v registru žganjarne predpisanih podatkov znana tudi prostornost in saharometrov nakaz nasnovnega drožja v sladkem stanju, ali če ne presega množina nasnovnega drožja 10 odstotkov sladke drozge in če je znana kakovost in količina za napravo nasnovnega drožja porabljenih snovij drozge. Ad A. Z ebulioskopom se ove množina alkohola, ki je pričakovati, iz množine in alkoholovitosti godne drozge neposredno pred prenosom na žgalno pripravo. V prilogi 1 je opis in obris ebulioskopa ter navodilo, kako ga je rabiti. Ad B. V prilogi 2 pridejane Lorenzove razkaznice omogočijo naprejšnje izračunanje dobitka alkohola ne da bi se naravnost določila alkoholo-vitost godne drozge iz koncentracije in atenuacije drozg za žganje.' Po teh treh razkaznicah se izračuni dobitek alkohola primerno vrsti drozge. Priloga 1. Priloga 2. Naprej se preračuni dobitek alkohola, ki je pričakovati, ali A. z uporabo ebulioskopa, ali pa B. z uporabo v prilogi pridejanih Loren-zovih razkaznic, katerih se je v bodoče izključno Prva razkaznica velja za z lupinami namešane drozge, katere napravljajo novo drožje (žitne drozge, krompirjeve drozge) ; druga razkaznica za lupin proste drozge, katere napravljajo novo drožje (repni sok, drozgine začimbe) in tretja razkazniea za drozge, katere ne napravljajo novega drožja (melasine drozge). Da se uporabijo te razkaznice, mora biti znano : 1. Saharometrov nakaz S. ki je v vsakem slučaju ovedeti računoma, kateri bi imela drozgina zmes (skupna drozga) v kadi vrelnici, ako bi bila sladka, namreč še popolnoma nezavreta, to je, ako si mislimo v isti eventualno nahajajoči se alkohol zopet v sladkor izpremenjen. *) Pod drozgalično zmesjo (skupno drozgo) v kadi-vrelnici je razumeti ono zmes sladke drozge z nasnovnim drožjem, ali z za nasnovo porabljenim ostankom prejšnje godne drozge in eventualno z drugimi tekočinami, kakor z vodo, z žganjarskimi ostanki, sladkorjem, mciasino raztopino, sadnimi šoki i. dr., iz katere je nastala godna drozga. Ako se pokažejo pri izračunanju S-a po spodaj navedenih formulah v posledku odlomki saharome-trske stopinje, pustiti jih je za uporabo razkaznic do vštevši 0-2 v nernar, od 0-3 do vštevših 0 7 jih je zaokrožiti na 0-5 in nad 0-7 na jedno celo saha-rometrsko stopinjo. 2. Saharometrov nakaz s in prostornost na žgalno pripravo prenešene godne drozge. Iz S in s se preračuna atenuacija, to je razlika med izraču-njenini saharometrovim nakazotn S sladke drozgine zmesi in naravnost ovedenim saharometrovim na-kazom s godne drozge, torej mod vrenjem izginole saharometrske stopinje S—s. Izračunanje S—s se ima izvršiti s še ne zaokroženim S in naravnost ovedenim s in je S—s za uporabo razkaznic zaokrožiti na isti način, kakor pri S še le pri posledku te odštetve. Obema številoma S in S—s odgovarjajoče število razkaznic pokaže dobitek alkohola v litrskih odstotkih (stotinkah litrov) od 100 litrov = 1 hektolitru godne drozge. Ako se ta dobitveni koeficijent, ki je vzeti iz one razkaznice, katera odgovarja vrsti drozge, pomnoži s številom hektolitrov v destilacijo dejane godne drozge in ako se zmnožek deli s 100, se dobi dobitek v hektolitrskih stopinjah (litrih) čistega alkohola. Na la način za vsako kad-vrelnico izračunjena množina alkohola se vpiše pri dotični kadi-vrelnici, ko se je drozga iz iste prenesla na žgalno pripravo, v register žganjarne. Saharometrov nakaz s godne drozge se ovč vselej naravnost s saharomelrom v precejeni godni drozgi, saharometrov nakaz S sladke drozgine zmesi pa se mora, predno se morejo uporabiti Lorencove razkaznice, še le s pomočjo v naslednjem navedenih formul 1 do VI izračunati. Drozgina zmes v kadi-vrelnici more namreč, ne glede na eventualno primešano vodo, katera ne pride pri preračunanju v nobenem slučaju v poštev, obstajati: a) ali samo iz dveh drozg, namreč iz sladke drozge iz zasladnika in iz nasnovnega drožja, oziroma iz za nasnovo porabljenega ostanka prejšnje godne drozge, ali ß) iz več kakor dveh drozg, pri čemur so morebitni dodatki žganjarskih ostankov, melase ali sladkorjeve raztopine, sadnih sokov i. dr. tekočin, smatrati drozgam in jemati v račun. V prvem slučaji (a) je uporabiti za izračunanje saharometrovega nakaza S drozgine zmesi v kadi-vrelnici, katero je mislili sladko, jedno naslednik formul: Formula I: Formula II : (261 + Nj) P, S, + (261 + S,) Pa S, P\ Si -+- Pa S % -t- 261 j> V teh formulah zuači: p prostornost v hektolitrih s saharometrov nakaz P i prostornost v hektolitrih 6’, saharometrov nakaz eventualno G i gostost iz Ballingovc razkaznice (priloga 1) godne drozge v kadi-vrelnici pri H- 140 R. sladke drozge v zasladniku pri -+- 14° R. P, G, Si + P, G» S-, \Gi - 1) P, + (G, - I) P, + p Priloga 3. Kako je postopati pri vseh tu vpoštevajočih se direktnih saharometriškili ovedovanjib, se določa v prilogi 3. 1\ S, *) Ta S bode značil v naslednjem radi oklajšanja sabarometrov nakaz „sladke skupne drozge*. G8 prostornost v hekto- \ litrih ' 1 saharometrov nakaz ' eventualno gostost i/. Ballingovet razkaznice (priloga 4) / sladkega še ne raz-vretega nasnovnega drožja pri + 14° R. Priloga 4 V te in naslednje formule postaviti je s ah aro-metrove nakaze najmanj do ene desetinke stopinje natančno, gostosti s štirimi decimalkami, konečno prostornosti v celih in desetinkah hektolitra. Ako se pred vrenjem, med vrenjem ali po vrenju vlije v kad-vrelnico vode, ni treba pri uporabi formul, množine iste poznati, ker se itak upošteva s tem, da se nahaja v formulah konečna prostornost p skupne godne drozge. snovij. To izračunanje P2 in S., je pa dopustno samo, ako množina primesi nasnovnega drožja ne presega 10 odstotkov sladke drozge. V to moreta služiti nastopni formuli : Formula III: P. = P - P Formula IV : Za računanje lažja formula II, katera ne zahteva znanja števlik o gostosti, se more uporabljati le tedaj, ako nima, kar je sicer navadno, nobena izmed v kad-vrelnico vloženih drozg saharometrovega nakaza, ki bi presegal 30 stopinj. Formuli I ali II se uporabita smisloma tudi v slučaju, kadar se porabi kak ostanek godne drozge od prejšnje polnitve kadi kot nasnovno drožje za naslednjo polnitev, kadar se torej godna drozga s sladko pomeša. Prostornost ostanka godne drozge, ki služi kot nasnovno drožje, je v takeni slučaju vpostaviti v formulo kot Po, za S3 in eventualno Gz se pa postavi oni Sin eventualno G (saharometrov nakaz in gostost sladke skupne drozge od poprejšnje napolnitve kadi), kateri se pokaže iz podatkov za poprejšnjo polnitev kadi. Ako ni znana prostornost Pa in saharometrov nakaz S. sladkega nasnovnega drožja, oziroma ako se ne dasta več naravnost ovedeti, moreta se vendar še izračunih, ako se je ovedla vsaj količina in kakovost za napravo nasnovnega drožja porabljenih 106 K + 100 (M + J) 'S' = 0-4 K + 0-38 (M + J) + 100 I\ - T V formuli IV znači K škrob -4- sladkor ) T tropine J v kllogramlh- ki so se nahajale v za napravo nasnovnega drožja porabljenem sladu, žitu, krompirju itd. v vsem skupaj. Dalje M = kilograme suhe tvarine v morda zraven rabljeni melasi in J = kilograme v vodi se stopeče tvarine iz morebitnih drugih drozginih snovij, (izleček iz žganjarskih ostankov iz sadnih sokov itd. ali sladkor i. dr.) S pomočjo številne vrednote za iS2 in eventualno S.j odgovarjajoče gostosti Gs, ki se vzame iz Ballingove razkaznice, se izračuni dalje saharometrov nakaz 8 sladke skupne drozge po jedni izmed formul 1 ali II. Koliko škroba + sladkorja in koliko tropin imajo sirove snovi, ki pridejo za formulo IV v poštev, kaže naslednja razkaznica. ; i Odstotki škroba -+- sladkorja v Količina tropin po srednji meri v odstotkih najmanj največ srednje krompirju .... 14 30 18 3 ječmenu .... 55 65 60 ‘ 15 eimastem sladu . . 36 42 40 10 posušenem sladu . 64 70 68 20 koruzi 52 62 58 10 rži 55 68 63 12 pšenici 59 75 65 12 OVSU 45 62 53 20 melasi od 42° Bi . množina izločka 78 — (Slovonltch.) 128 V drugem slučaju ß je za preračunanje saharo-metrovega nakaza S drozgine zmesi v kadi vrelnici, katero zmes si je misliti sladko, uporabiti jedno nastopnih formul: Formul V : Pi G, S, + P2 G, S, + P3 Gs S3 + . . + Pn Gn S„ (Gi-1) Pt + (Ö.-1) P> + (G, - 1) Ps + . . (G„ -1) Pn + p Formula VI: (261 + St)Pt St 4- (261 4- S,) Po So 4- (261 4- S,) P, S, 4- ... + (261 + Sn) Pn S„ P\ Si Po So 4- P3 S3 . . . 4- Pn Sn 261 p V teh dveh formulah značijo Plt P3, Ps, Pi . . . . P„ prostornost t Si, S.,. S3, Si,, . . . . Sn saharomctrov nakaz l pri + 14° R. Gu Gz, G3, čr4 . . . . Gn gostost j različnih v kadi vrelnici vkup pomešanih drozg (sladka drozga, nasnovno drožje, žganjarski ostanki, melasa, sladkorna raztopina, sadni šoki itd.) v sladkem, to je še popolnoma nezavretem stanju. Za računanje lažja formula VI se more zopet uporabiti le, ako nima nobena izmed v kad-vrelnico vloženih drozg saharometrovega nakaza, ki bi presegal 30 stopinj. Iz po formulah I, II, V ali VI izračunjenega S (saharometrovega nakaza sladke skupne drozge) in iz s (saharometrovega nakaza godne drozge) se dobi atenuacija S—s in se zaokroži na prej popisan način. S pomočjo zaokroženih količin S in S— s se poišče iz dotične Lorenzove razkaznice koeficijent za dobitek in postopa v konečno izračunanje dobitka alkohola na prej navedeni način. Tako za vsako kad-vrelnico izračunjena množina alkohola se vpostavi, bodisi da se je izračunila po Lorenzovih razkaznicah, bodisi po ebulioskopu, pii dotični kadi-vrelnici po prenosu drozge iz nje na žgalno pripravo v gori navedeni register. Ko prestane motež v pravilnem teku prigled-nega žestomernika, se seštejejo pri posameznih kadeh-vrelnicah vpisane množine alkohola in vsota prišteje k oni množini alkohola, ki se je izkazala pred pričetkom in po prestanku moteža po nakazili žestomernika. Pri tem je pa pustiti iz računa one kadi-vrelnice, iz katerih se je že za časa pravilne porabe priglednega žestomernika tvarina predelala. Pristavek. Formuli V in VI se moreta uporabljati tudi za nadzorovanje daljših obratnih dob po računih. Zato morajo bili znane vse posamezne prostornosti in povprečna sladkorna vsebina po saharo-metru vseli sladkih in godnih drozg (in eventualno soporabljenili žganjarskih ostankov, melase itd.). Posamezne prostornosti se vzamejo iz registra žga-njarne ; poprečna sladkorna vsebina po saharometru vseh sladkih in godnih drozg se mora izračunati. Ako značip skupno prostornost vseh godnih drozg, dalje drugo za drugo v kad-vrelnico dejanih drozg (sladka drozga, nasnovno drožje,- žganjarski ostanki, melasa itd.) v sladkem stanju, Pit Pt, P3 ... Pn prostornost St, S-., S3 . . . S„ sah. nak. pri 4- 14° R. Git G3, G3 . . . Gn gostost iz Rallingove razkaznice se dobi poprečni saharomelrov nakaz S teh n drozg, če se vpostavijo prostornosti, saharometrovi nakazi in eventualno gostosti druge za drugo v kad vrelnico dejanih n drozg v formuli V ali VI. Za to izračunanje S je vse jedno, ako se dela z nasnovnim drožjem ali pa s pomešanjem kakega ostanka godne drozge. V prvem slučaju je vpostaviti za Pt . . Pn in za pripadajoče saharometrove stopinje in eventualno gostosti po vrsti sladki drozgi in sladkemu nas-novneinu drožju odgovarjajoče vrednote, tako da odgovarjajo n. pr. 1\ G, S, prvi sladki drozgi, P„ G2 S., prvemu sladkemu nasnovnemu drožju, P3 G3 S3 drugi sladki drozgi, I\ G% drugemu sladkemu nasnovnemu drožju itd. V drugem slučaju se vpostavijo le vrednote I\ . . , Pn, ki odgovarjajo drugi na drugo sledečim sladkim drozgam. V tem ali drugem slučaju pred vrenjem, med vrenjem ali po vrenju eventualno v kad-vrelnico pridejana voda se tudi pri formulah V in VI ne upošteva ; ta je upošteta že s tem, da je njiju p skupna prostornost vseh godnih drozg. Na popolnoma enak način se preračuni potem tudi še poprečni saharometrov nakaz s vseh odne-šenih godnih drozg s tem, da se kratkomalo vpostavijo v dotično formulo V ali VI prostornosti, sa-harometrovi nakazi in eventualno gostosti druge za drugo odnešenih godnih drozg. Ko se je dobil S in s, se izračuna iz tega ate-nuacija S—s in s pomočjo te in Lorenzovih razkaznic na znani način dobitek alkohola. Izgledi. Številni izgled k formuli I: P\ G, St + P, G, S, 6 = (Gi - 1) Pt~+ (G, — \) P. + p Znani s o : I Pi = 25 hektolitrov melase, 'St = 80° pri 14° R. I Gi = 1-41586 (iz Ballihgove razkaznice). [ P., = 6 hektolitrov nasnovnega drožja, S., = 20" v sladkem stanju pri 14° R. ( G., — 1-08329 (iz Ballingove razkaznice). j p — 143 hektolitrov godne melasine drozge, \ s — 5-1 pri 14° R. Išče se: Najprej saharometrov nakaz S sladke skupne drozge in potem dobitek alkohola v heklolitrskih stopinjah iz gornjih 143 hektolitrov godne melasine drozge. Ako se vpostavijo dotične številne vrednote tega izgleda v formulo 1, se dobi : 25 X. 1-41586 x 80 + 6 x 1-08329 X 20 (T741586 — 1) X 25 -t- (1-08329 — 1) X 6 + 143 2831-72 + 129-99 10-4 + 0-5 + 143 2961-71 153-90 = 19-24 kot saharometrov nakaz skupne sladke drozge, vpo-števaje vso v kad vrelnico dejano množino vode. Na to se dobi alenuacija: S — s = 19 24 — 5‘1 = 14-14 ali zaokroženo S — s 14 in S (zaokrožen) = 19. Ako vpogledarno z S = 19 in S s — 14 Lorenzove za melasno drozgo veljajočo razkaz-nico III, dobimo tema dvema številoma odgovarjajoči dobitveni koeficijent: 820. Ker se je spravilo v destilacijo 143 hektolitrov godne drozge, znaša dobitek alkohola iz te množine drozge Številni izgled k formuli II: (261 + Si) Pi S, + (261 + S2) P., S., P, Si + P71T+ 261 p Znani so: P i = 100 hektolitrov lupinaste krompirjeve drozge, S, — 15 pri 14° R. P., = 5 hektolitrov nasnovnega drožja, Sz — 24° v sladkem stanju pri 1 4° R. p = 115 hektolitrov godne drozge, s = 1-2 pri 14° R. Išče se: 820 X 143 ------ —^------- __ 1172-6 hektolitrskih stopinj 100 1 J (litrov) čistega alkohola. Najprej saharometrov nakaz S sladke skupne drozge in potem dobitek alkohola v hektolitrskih stopinjah iz gornjih 115 hektolitrov godne krompirjeve drdzge. Ako se vpostavijo znani podatki v formulo II, se dobi: (261 + 15) X 100 X 15 + (261 S = 24) X 5 X 24 10 X 15 + 5 X 24 + 261 X 115 276 X. 1500 ■+■ 285 X 120 448200 1500 + 120 + 30015 31635 14-17 kot saharometrov nakaz sladke skupne drozge, upoštevaje skupno v kad-vrelnico dejano množino vode. Dalje je : ib' — s = 14-17 -— 12 = 12 97 ali zaokroženo = 13 in S zaokroženo = 14. Tem številom odgovarjajoči dobitveni koeli-cijent iz razkazniçe I — 679. Dobitek iz 115 hektolitrov godne drozge: 679 X 115 = 780-85 hektolitrskih stopinj 100 1 J čistega alkohola. Številni izgled k formulama III in IY: P, = p - I\........................... 106 K + 100 (M+J) in S., 0-4 K + 0-38 (M + .7) + 100 K lil IV. Znane so: Naslednje za napravo nasnovnega drožja porabljene snovi: K — 130 kilogramov škroba -+- sladkorja iz krompirja, T — 15 „ tropin iz krompirja, M = 20 „ izlečka iz melase, J = 3 „ v vodi se stopeče suhe tvarine iz žganjarskih ostankov. v kad-vrelnico dejano vodo (iz formule III) in saharometrov nakaz Sz iz gornih snovij nastalega sladkega nasnovnega drožja istotako vštevši eventualno pred vrenjem, med vrenjem ali po vrenju v kad-vrelnico dejano vodo (iz formule IV). Ako se vpostavita znani količini p — 113-4 in P, = 105-7 v formulo III, se dobi: Po = 113-4 — 105-7 = 7-7 hektolitrov. Dalje: p = 113-4 hektolitrov celotne prostornosti godne drozge, P, = 105-7 prostornost sladke drozge v zasladniku. Ako se nadalje vpostavijo druge znane količine v formulo IV, se dobi : 106 X 130 + 100 <20 -f- 3) 0-4 X 130 -+- 0-38 (20 -4- 3) + 770— 15 Iščeta se: Prostornost Pa nasnovnega drožja vštevši eventualno pred vrenjem, med vrenjem ali po vrenju 16080 IntT - = 19-7 kot iskan saharometrov nakaz S.,. številni izgled k formuli V: P, G,,S, + P-. (P S, Pu Gn Sn O (Gt - 1) Pi + (G, - 1) P. + . • + (Gn —- 1) p„ + p Znano so: P. = 183 hi . 5 . G, = 1-01970 Prostornosti saharometrovi nakazi gostosti P. = 17 „ . 8'8 = 5 . Ö. = 1 01970 F7 = 184 „ . ^7 as 7 . (r7 = 1-02279 sladkih drozg, žganjarskih ostankov in uasnovnih 7's = 16 „ . = 7 . Gn = 1-02279 drožij itd. Pt = 192 „ . s. = 10 . G, == 1-04014 P, = 188 hi . . St = 1 . Gi = 1 00388 Pio = 8, • Sl« sr= 10 G, » = 1-04014 P3 = 12 , . . S., = 1 . G., = 1-00388 Pu = 181 „ . Sit 3= H • Gu a= 1-04852 = 177 , . . S, = 2 . G, = 1-00779 Pu == 19 , . = 12 . Gu = 1-04852 P4 = 23 „ . . Sk = 2 . = 1-00779 p n == 172, . Stt = 15 . Gi, = 1-06133 P« = 28 hi . • 8'n = 15 ■ A* = 1-06133 Pi 5 = 194 » * ■ As = 18 . As = 1-07441 P.« = 6 n * • As = 18 . As = 1-07441 ^17 == 174 v • A» = 20 . . 6„ = 1-08329 Pis = 26 » ■ As = 20 As = 1-08329 p» = 186 n . A. = 22 . A» = 1 09231 Pi 0 — 14 n • • A« = 22 . A« x= . 1-09231 Psi = 180 n ■ A, == 25 Ai = 1-10607 Pss = 20 71 • . As = 25 A2 = 1-10607 Pis = 100 n ■ As = 30 As = 1-12967 Vsota 2300 M Celotna prostornost p vseh godnih drozg == 2500 hi (to je, med vrenjem gornjih 23 drozg'se je pridejalo 2500—2300 = 200 hi vode). Išče se: Poprečni saharometrov nakaz S gornjih 23 drozg itd. vštevši med vrenjem pridejano vodo (2500 — 2300 = 200 hi). Ako vpostavimo dolične številne vrednote tega izgloda v formulo V, dobimo najprej: Pi A A = 188 X 1-00388 X 1 =r= 188-729 Ps A A = 12 X 1-00388 X 1 = 12-046 P, A A = 177 X 1-00779 X 2 == 356-758 6r4 /84 = 23 X 100779 X 2 = 46-358 A A A = 183 X 1-01970 X 5 = 933-025 -A A A == 17 X 1-01970 X 5 = 86-674 A A A = 184 X 1-02279 X 7 = 1317-353 A A A = 16 X 1-02279 X 7 = 114-552 P. A A = 192 X 1-04014 X 10 = 1997-069 Pio Ao A« = 8 X 1-04014 X 10 = 83-211 P« A. A. = 181 X 1-04852 X 11 = 2087-603 Pis As As = 19 X 1-04852 X 12 == 239-062 P.s As As = 172 X 1-06133 X 15 = 2738-231 Pl4 ^1» Ai = 28 X 1-06133 X 15 = 445-759 P15 A5 As = 194 X 1-07441 X 18 = 3751-840 Pie A« A« = 6 X 1 07441 X 18 = 116 036 P\ 7 A7 A7 = 174- •x 1-08329 X 20 = 3769-849 Pi« Ag As = 26 X 1-08329 X 20 = 563-311 Pi» A« As = 186 X 1-09231 X 22 = 4469-732 Ps0 Ao Ao — 14 X 1-09231 X 22 = 336-431 Psi Al A, = 180 X 1-10607 X 25 = 4977-315 ^32 ^22 ^22 = 20 X 1-10607 X 25 = 553-035 Pss As A» “ 100 X 1-12967 X 30 = Celotna vsota 3389-010 32572-989 Ta celotna vsota 32572-989 je števec drobca, iz katerega'sestoji formula V. Da dobimo imenovalec, vpostavimo: («, — 1 )P. = 000388 x 188 = 0-729 (A — 1) Ps = 0-09388 X 12 SC 0046 (A — 1) Ps = 0-00779 X 177 = 1-379 (A 1) pk = 0-00779 X 23 0179 (A — 1 )P5 = 0-01970 X 183 = 3-605 (A — 1) p« 0-01970 X 17 Ô-335 (A — 1) p, == 002279 X 184 = 4-193 ( A — 1) A 0-02279 16 == 0-365 («,, — 1) p. = 0-04014 X 192 == 7-707 (Ao — 1) P.o = 0-04014 x 8 = .0-321 (A, — 1) p.l = 0-04852 181 8-782 (As — 1) P, s = 004852 X 19 =SC 0-922 (As — 1) P.s = 006133 X 172 == 10-549 (As - 1 )P» - 0-06133 X 28 = 1.717 (As - J) P,s = 007441 X 194 = 14-435 (A« - 1) Ae = 007441 X 6 = 0-446 (Gn - 1) A 7 = 0-08329 X 174 == 14-492 (A* - 1) As = 0-08329 X 26 — 2-165 (As - 1) As = 0-09231 X 186 = 17 170 (A« - 1) Ps« = 0-09231 X 14 = 1-292 (A, - 1) P,t = 0 10607 X 180 = 19-093 (As 1) Ps s =’ 0-10607 X 20 = 2-121 (As - 1) Pss = 0 12967 X 100 = 12-967 p =2500-000 Celotna vsota =2625-010 Ta celotna vsota 2625-010 je imenovaleč j v formuli V in tedaj se najde S: 32572-989 2625-010 = 12-41 (12-408). Številni izgled k formuli VI. (“61 4- S,) 1\ S[ 4- (261 + S..) P., S., + (261 4- S„— i) P,,—i Sn— ( 4- (261 + Sn)Pn S„ Pi S, + P.. S., 4- ... 4- Pu — j Sn — ( 4- Pn S„ 4- 261 p Znane so: Iste količine, kakor v slučaju prejšnjega izgleda, izvzemši gostostna števila. Išče se : Poprečni saharometrov nakaz S gornjih 23 drozg itd. vštevši med vrenjem dodejano vodo (200 hektolitrov). (261 4- s, ) Pl s, = (261 + 1 ) X 188 X 1 = 49256 (261 4- Sn ) Pn Sn == (261 + 1 ) X 12 X 1 = 3144 (261 4- S,i ) P, Sn = (261 4- 2 ) X 177 X 2 = 93102 (261 4- Sli ) P'i Sli = (261 4- 2 ) X 23 X 2 = 12098 (261 4- Si) P.5 S:i = (261 + ) X 183 X 5 = 243390 (261 4- s« ) P« s« = (261 +- 5 ) X 17 X 5 = 22610 (261 4- s7 ) P-, S7 = (261 + 7 ) X 184 X 7 = 345184 (261 4- Si ) P« ss = (261 + 7 ) X 16 X 7 = 30016 (261 4- s«) P« s, = (261 4- 10) X 192 X 10 == 520320 (261 4- Sl o) Pl 0 *810 = (261 4- 10) 8 X 10 = 21680 (261 4- s 11) Pu Su = (261 4- 11) X 181 X 11 = 541552 (261 4- Sfl) Pin Sjn = (261 4- 12) X 19 X 12 = 62244 (261 4- Si«) Pis S13 = (261 4- 15) X 172 X 15 = 712080 (261 4- 8'u) Pu S n = (261 4- 15) X 28 X 15 = 115920 (261 4- Sl5) Pl, Sls — (261 4- 18) X 198 X 18 = 974268 (261 + Sl«) Pi« Si« = (261 4- 18) X 6 X 18 = 30132 (261 4- Sn) Pn Stl = (261 4- 20) X 174 X 20 =3 977880 (261 4- St«) Pi, st„ = (261 4- 20) X 26 X 20 = 146120 (261 4- 819) P19 S19 — (261 4- 22) X 186 X 22 = 1158036 (261 4- Sn 0) Pn 0. Sn« = (261 4- 22) X 14 X 22 = 87164 (261 4- Sn t) Pni Sn [ = (261 4- 25) X 180 X 25 = 1287000 (261 ^32) aa ^22 = (261 4- 25) X 20 X 25 = 143000 (261 4* Sn«) Pn 3 (S33 == (261 4- 30) X 100 x 30 Celotna vsota = 873000 8449196 Ako napravimo najprvo števec drobca, ki ga predstavlja formula VI, dobimo: .i Ta celotna vsota 8449196 je števec drobca, iz katerega sestoji formula VI. Da dobimo imenovalec, nastavimo: Pi Sl = 188 X 1 = 188 P* Sn = 12 X 1 = 12 P« s3 = 177 X 2 = 354 P« Sn = 23 X 2 = 56 P, Si = 183 X 5 zsss 915 P« X, = 17 X 5 = 85 Pi Sl = 184 X 7 = 1288 P« SH - 16 X 7 = 112 P« s« = 192 X 10 = 1920 Pi0 s,« = 8 X 10 = 80 Pu Su = 181 X 11 — 1991 Pn s» — 19 X 12 = 228 Pi« s 1.1 ~ 172 X 15 = 2580 Pi■< Sn = 28 X 15 = 420 Pn Si 5 = Pi« S,, = P n S n = l\s SlH = Pl« S{9 = 7 io ‘%o === P«, ■ • 1210 1234 1214 1239 1263 1218 1243 1268 1292 1223 1248 1272 1297 1321 1227 1252 1277 1302 1326 1350 1232 1257 1281 1306 1331 1355 1380 1236 1261 1286 1311 1336 1360 1385 1409 1241 1266 1291 1316 1341 1366 1390 1415 1439 1246 1271 1296 1321 1346 1371 1396 1420 1445 1469 1251 1276 1301 1326 1351 1376 1401 1426 1450 1475 1499 1265 1281 1306 1331 1356 1381 1406 1431 1456 1480 1505 1529 1260 1286 1311 1336 1361 1387 1411 1436 1461 1486 1510 1535 1559 1265 1291 1316 1342 1367 1392 1417 1442 1467 1492 1516 1541 1565 1590 1270 1295 1321 1347 1472 1397 1422 1447 1472 1497 1522 1547 1571 1596 1620 1275 1300 1326 1352 1377 1403 1428 1453 1478 1503 1528 1552 1577 1602 1626 1651 Razkaz- Iz lupin prostih drozg, katere napravljajo novo drožje Saharo-metrov nakaz sladke skupne drozge pred vrenjem Ako so vsled prevrenja iziginili v prvem horizontalnem razpredelku navedeni saharometrski odstotki, tedaj se dohe z destilacijo 100 litrov godne drozge, kakor je nakaz saharometra o sladki (sveži) drozgi, spodaj navedeni litrski odstotki alkohola 0-5 1- — 1-5 2*- 2-5 3- 1 j 3-5 4- — 4'5 5-- 5-5 6- — 6-5 7- — 5- — 26 52 78 103 129 154 180 205 230 255 5-5 26 52 78 104 129 155 180 206 231 256 281 6- — 26 52 78 104 130 155 181 206 232 257 282 307 6-5 26 52 79 104 130 156 182 207 233 258 283 399 334 7- — 26 53 79 105 131 157 183 208 234 259 285 310 335 360 *7-5 26 53 79 105 131 157 183 209 235 260 286 311 336 362 8- — 27 53 79 106 132 158 184 210 236 261 287 312 338 363 8-5 27 53 80 106 133 159 185 211 237 262 288 314 339 365 9- — 27 54 80 107 133 159 186 212 238 264 289 315 341 366 9-5 27 54 81 107 134 160 186 213 239 265 291 317 342 368 10- — 27 54 81 108 134 161 187 214 240 266 292 318 344 369 10-5 27 54 81 108 135 162 188 214 241 267 293 319 345 371 11- — 27 55 82 109 135 162 180 215 242 268 295 321 347 373 11-5 27 55 82 109 136 163 190 216 243 269 296 322 348 374 12' — 28 55 82 110 137 164 191 217 244 271 297 323 349 376 12-5 28 55 83 110 137 164 191 218 245 272 296 325 351 378 13 • — 28 55 83 111 138 165 192 219 246 273 300 326 353 370 13-5 23 56 83 111 138 166 193 220 247 274 301 328 354 381 14' — 28 56 84 lil 139 167 194 221 248 275 302 329 356 383 14-5 28 56 84 112 140 167 195 222 249 277 304 331 357 384 15 • — 28 56 84 112 140 168 196 223 251 278 305 332 359 386 15-5 28 57 85 113 141 169 197 224 252 279 306 334 361 388 IG' — 29 57 85 113 142 170 197 225 253 280 308 335 362 389 165 29 57 86 114 142 170 198 2 '6 254 281 309 336 3 54 391 17- — 29 57 86 114 143 171 199 227 255 283 310 338 365 393 17-5 29 58 86 115 143 172 200 228 256 284 312 339 367 394 18-- 29 58 87 115 144 173 201 229 257 285 313 341 369 396 18-5 29 58 87 116 145 173 202 230 258 287 315 342 370 398 19-- 29 59 88 117 145 174 203 231 260 288 316 341 372 400 19-5 29 59 88 117 146 175 204 232 261 289 317 346 374 402 20 • — 30 59 88 118 147 176 205 233 262 290 319 347 875 403 20-5 30 59 89 118 147 177 206 234 263 292 320 349 377 405 21' — 30 59 89 119 148 177 206 235 264 293 322 350 379 407 21-5 30 60 90 119 149 178 207 237 266 294 323 352 381 409 22-- 30 60 90 12,) 149 179 208 238 267 296 325 354 382 411 22-5 30 60 90 120 150 180 209 239 268 297 326 355 384 413 23 ■ — 30 61 91 121 151 181 210 240 269 299 328 357 386 415 23-5 31 61 91 121 152 181 211 241 271 300 329 358 386 416 24- — 31 61 92 122 152 182 212 242 272 301 331 360 389 418 24-5 31 62 92 123 153 183 213 243 273 303 332 362 391 420 25- — 31 62 93 123 154 184 214 244 274 304 334 363 393 422 25-5 31 62 93 124 154 185 215 245 275 305 335 365 395 424 20 •— 31 62 93 124 155 186 216 246 277 307 337 367 396 426 26'6 31 63 94 125 156 187 217 248 278 308 338 368 398 428 27-- 32 63 94 125 156 187 218 249 279 310 340 370 400 430 27-5 32 63 95 126 157 188 219 250 261 311 342 372 402 432 28-- 32 64 95 127 158 189 220 251 282 313 343 374 404 434 28-5 32 64 96 127 159 190 221 252 283 311 345 375 406 436 29- — 32 64 96 128 160 191 222 264 284 316 347 377 498 438 29-5 32 65 97 128 160 192 223 255 286 317 348 379 410 440 30- — 32 65 97 129 161 193 224 256 287 319 350 381 412 442 niča II. (pesni sok in drozgine začimbe) pa opazovani atenuaciji. Ako so vsled prevrenja izginili se dobe z destilacijo 100 litrov v prvem horizontalnem razpredelku navedeni saharometrski odstotki, tedaj : godne drozge, kakor je nakaz saharometra o sladki (sveži) drozgi, spodaj navedeni litrski odstotki alkohola 7-5 8- — 8-5 9- — 9-5 10' — 10-5 11- — 11:5 12’ — 12-5 13-- 13-5 14' — 14-5 15-- 387 388 413 390 415 440 392 417 442 467 393 419 444 469 494 395 421 446 471 497 522 397 422 448 473 499 524 549 398 424 450 475 501 526 551 577 400 426 452 477 503 528 554 579 604 402 428 454 480 505 531 556 582 607 632 404 430 456 482 507 533 559 584 609 635 660 405 432 458 484 510 535 561 587 612 637 663 688 407 434 460 486 512 538 563 589 615 640 666 691 716 409 435 462 488 514 540 566 592 617 643 668 694 719 744 411 437 464 490 516 542 568 594 620 646 671 697 722 748 773 413 439 466 492 518 545 571 597 623 649 674 700 725 751 776 801 414 441 468 494 521 547 573 599 625 651 677 703 729 751 779 , 805 416 443 470 496 523 549 576 602 628 654 680 706 732 757 783 808 418 445 472 499 525 552 578 605 631 657 683 709 735 761 786 812 420 447 474 501 528 554 581 607 634 660 686 712 738 764 790 815 422 449 476 503 530 557 583 610 636 663 689 715 741 767 793 819 424 451 478 505 532 559 586 613 639 666 692 718 745 771 797 822 426 453 480 508 535 562 589 615 642 66.» 695 722 748 774 800 826 427 455 482 510 537 564 591 618 645 672 698 725 751 778 804 830 429 457 485 512 540 567 594 621 648 675 701 728 755 781 807 834 431 459 487 514 642 569 597 624 651 678 705 731 758 785 811 837 433 461 489 517 544 572 599 627 654 681 708 735 761 788 815 841 435 463 491 519 547 575 602 630 657 684 711 738 765 792 818 845 437 465 494 521 549 577 605 632 660 687 714 741 768 795 822 849 439 468 496 524 451 580 608 635 663 690 718 745 772 799 826 852 441 470 498 526 554 582 610 638 666 693 721 748 775 802 829 856 443 472 500 529 557 585 613 641 669 696 724 751 779 806 833 860 445 474 503 531 559 588 616 644 672 700 727 755 782 810 837 864 447 476 505 533 562 690 619 647 675 703 731 758 786 813 841 868 449 478 507 636 566 593 621 650 678 706 731 762 789 817 844 872 451 480 509 538 567 596 624 653 681 709 737 765 793 821 848 876 453 483 512 541 570 598 627 656 684 712 740 768 796 824 852 880 455 485 514 643 572 601 630 659 687 715 744 772 800 828 856 884 458 487 517 546 575 604 633 662 690 719 747 776 804 8S2 860 888 460 489 519 648 578 607 636 665 694 722 751 779 808 836 864 892 462 492 521 551 580 610 639 668 697 726 754 783 811 840 868 896 464 494 524 554 583 613 642 671 700 729 758 787 815 844 872 900 466 496 526 556 586 615 645 674 703 732 761 790 819 848 876 904 469 499 529 559 589 618 648 677 707 736 765 791 823 852 880 909 471 501 531 561 591 621 651 681 710 739 769 798 827 856 884 913 473 504 534 564 594 624 654 684 713 743 772 801 831 860 888 ' 917 (Sl0T«nl»ch.) 130 Nadaljevanje Ako so vsled prevrcnja izginili v prvem horizontalnem razpredelku navedeni saharometrski odstotki, tedaj se dobe z destilacijo 100 litrov godne drozge, kakor je nakaz saharometra o sladki (sveži) drozgi, spodaj navedeni litrski odstotki alkohola Saharo-metrov nakaz sladke skupne drozge pred vrenjem 16- — 18'~ 17 • — 19- — 20' — 21- — 16- — 17 — 18' — 1005 1010 1014 1019 1023 1028 1032 1037 1042 1046 1051 1056 1060 1065 1070 1075 1080 1085 1090 1095 1100 1105 1110 1115 19 • — 20' — 21' — 22- — 23 — 24- — 25- — 26-- 29 — 30 • — razkaznice II. Ako so vsled prevrenja izginili v prvem horizontalnem razpredelku navedeni saharometrski odstotki, tedaj se dobe z destilacijo 100 litrov godne drozge, kakor je nakaz saharometra o sladki (sveži) drozgi, spodaj navedeni litrski odstotki alkohola 22-5 23-- 23-5 24- 24-5 25-- 25-5 26- — 26-5 27- — 27-5 28-- 28-5 29- — 29-5 30' — 1247 1253 1278 1253 1284 1309 V 1264 1290 1315 1340 i ■ ' 1270 1295 1321 1346 1372 1275 1301 1327 1352 1378 1403 1281 1307 1833 1358 1384 1409 1435 1286 1313 1338 1364 1390 1416 1441 1466 1293 1819 1845 1371 1396 1422 1448 1473 1499 1298 1325 1351 1377 1403 1429 1451 1480 1506 1531 1304 1331 1357 1383 1409 1435 1461 1487 1513 1538 1564 1310 1337 1363 1390 1416 1442 1468 1494 1520 1545 1571 1596 1317 1343 1370 1396 1422 1449 1475 1501 1527 1552 1578 1604 1629 1323 1349 1376 1403 1429 1455 1481 1508 1534 1559 1585 1611 1637 1662 1329 1356 1382 1409 1436 1462 1488 1515 1541 1567 1592 1618 1644 1670 1695 1335 1362 1389 1415 1412 1469 1495 1521 1548 1574 1600 1626 1651 1677 1703 1728 Razkaz- Iz drozg, katere ne napravljajo drožij (mela- Saharo-metrov nakaz sladke skupne drozge pred vrenjem Ako so vsled prevrenja izginili v prvem horizontalnem razpredelku navedeni saharomelrski odstotki, tedaj se dobe z destilacijo 100 litrov godne drozge, kakor je nakaz saharometra o sladki (sveži) drozgi, spodaj navedeni litrski odstotki alkohola 0-5 1- — 1-5 2-- 2-5 3- — 3-5 4-- 4-5 5- — 5-5 6-- 6-5 7- — 5- — 27 55 82 109 136 163 190 217 244 270 5-5 28 55 83 110 137 164 191 218 245 271 298 6-— 28 55 83 110 137 165 192 219 245 272 299 325 6-5 28 55 83 111 138 165 192 219 246 273 300 327 353 1- — 28 56 83 111 139 166 J 193 220 247 274 301 328 355 381 7-5 28 56 84 111 139 167 194 221 249 276 302 330 356 383 8-- 28 56 84 112 140 167 195 222 249 277 304 331 358 384 8-5 28 56 85 112 140 168 196 223 230 278 305 332 359 386 9- — 28 57 85 113 141 169 196 224 251 279 306 333 360 387 9-5 2.' 57 85 113 141 169 197 225 252 280 307 335 362 389 10- — 29 57 85 114 142 170 198 226 253 281 309 336 363 390 10-5 29 57 86 114 143 171 199 227 255 282 310 337 365 392 - 11- — 29 58 86 115 143 171 200 228 256 284 311 339 366 394 11 5 29 58 87 115 144 172 201 229 257 285 313 340 368 395 12- — 29 58 87 116 144 173 201 230 258 286 314 342 370 397 12-5 29 58 87 116 145 174 202 231 259 287 315 344 372 399 13-- 29 59 88 117 146 174 203 232 260 288 317 345 373 401 13-5 29 59 88 117 146 175 204 233 261 290 ' 318 346 374 402 14- — 30 59 88 118 147 176 205 234 262 291 319 348 376 404 14 5 30 59 89 118 147 177 206 235 263 292 321 349 377 406 15' — 30 60 89 119 148 177 206 235 264 293 322 351 379 407 15-5 30 60 90 119 149 178 207 237 266 295 323 352 381 409 16' — 30 60 90 120 149 179 208 238 267 296 325 353 382 411 16-5 30 60 90 120 150 180 209 239 268 297 326 355 384 412 17-.— 30 61 91 191 151 180 210 210 269 298 327 356 385 414 17-5 30 61 91 121 151 181 211 241 270 300 329 358 387 416 18-+- 31 61 91 122 152 182 212 242 271 301 330 360 389 418 18-5 31 61 92 122 153 183 213 243 272 302 332 361 390 420 19' — 31 62 92 123 153 184 214 244 274 303 333 363 392 421 19-5 31 62 93 123 154 184 215 245 275 305 335 364 394 423 20-— 31 62 93 124 154 185 216 246 276 306 336 366 395 425 20-5 31 62 94 124 155 186 217 217 277 307 338 367 397 427 21 • — 31 63 94 125 156 187 218 248 278 309 339 369 399 429 21-5 32 63 94 126 157 188 219 249 280 310 341 371 401 431 22-- 32 63 95 126 157 188 219 250 281 312 342 372 403 433 22-5 32 64 95 127 158 189 220 251 282 313 344 374 404 435 23- — 32 64 96 127 159 190 221 252 283 314 345 376 406 436 o' 23-5 82 64 96 128 159 191 222 254 285 316 347 377 408 439 24- — 32 64 96 128 160 192 223 255 286 317 348 379 410 440 24-5 32 65 97 129 161 193 224 256 287 319 350 381 412 442 25- — 32 65 97 130 162 191 225 257 288 320 351 382 413 444 25-5 33 65 98 130 162 191 226 258 289 321 353 384 415 446 26- — 33 66 98 131 163 195 227 259 291 322 354 386 417 448 26-5 33 66 99 131 164 196 228 261 292 324 356 387 419 450 27- — 38 66 99 132 165 197 229 262 294 326 857 389 421 452 27-5 33 66 100 132 165 198 230 263 295 327 359 391 423 454 28- — 33 67 100 133 166 199 231 261 296 329 361 393 424 456 28-5 34 67 100 134 167 201 232 265 298 330 362 394 426 458 29- — 34 67 101 134 168 201 234 266 299 332 364 396 428 460 29-5 34 68 * 101 135 168 202 235 268 300 333 366 398 480 463 30 • — 34 68 r 102 136 169 202 236 269 302 335 367 4oO 432 465 niča III. siua drozga) po opazovani atenuaciji. Ako so vsled prevreuja izginili v prvem horizontalnem razpredelku navedeni saharometrski odstotki, tedaj se dobe z destilacijo 100 litrov godne drozge, kakor je nakaz saharometra o sladki (sveži) drozgi, spodaj navedeni litrski odstotki alkohola 7-5 8- — 8-5 9- — 9-5 10-- 10-5 11- — 11-5 12' — 12-5 13- — 13-5 14' — 14-5 15-- 409 411 437 413 439 466 414 441 468 494 416 443 469 496 523 418 444 471 498 525 551 419 446 473 500 527 554 580 421 448 475 502 529 556 583 609 423 450 477 505 531 558 585 612 638 425 452 479 507 534 561 588 614 641 668 426 454 482 509 536 563 590 617 644 671 697 428 456 484 511 538 565 592 620 647 673 700 727 430 458 486 513 541 568 595 622 649 676 703 730 756 432 460 488 515 543 570 598 625 652 679 706 733 759 786 434 462 490 517 545 573 600 628 655 682 709 736 763 789 816 436 464 492 520 547 575 G03 630 657 685 712 739 766 793 819 846 437 466 494 522 550 578 605 633 660 688 715 742 769 796 823 850 439 468 496 524 552 580 608 635 663 690 718 745 772 799 826 853 441 470 498 526 554 582 610 638 666 693 721 748 775 803 830 857 443 472 500 528 557 585 613 641 669 696 724 751 779 806 833 860 445 474 502 531 559 587 615 643 671 699 727 755 782 809 837 864 447 476 504 533 561 590 618 646 674 702 730 758 785 813 840 867 449 478 506 535 564 592 621 649 677 705 733 761 788 816 844 871 450 480 509 537 566 595 623 652 680 708 736 764 792 820 847 875 452 482 511 540 569 597 626 654 683 711 739 767 795 823 851 879 454 481 513 542 571 600 629 657 686 714 742 771 799 826 854 882 456 486 515 544 574 603 631 660 689 717 746 774 802 830 858 886 459 488 517 547 576 605 634 663 692 720 749 777 806 834 862 890 461 490 520 549 579 608 637 666 695 724 752 781 809 838 866 894 463 492 522 552 581 611 640 669 698 727 756 784 813 841 870 898 465 495 524 554 584 613 643 672 701 730 759 788 816 845 873 902 467 497 527 557 586 616 646 675 704 733 762 691 820 849 877 906 469 499 529 559 589 619 648 678 707 737 766 ' 795 824 852 881 910 471 501 531 562 592 621 651 681 710 740 769 798 827 856 885 914 473 503 534 564 594 624 654 684 714 743 772 802 831 860 889 918 475 506 536 566 597 627 657 687 717 746 776 805 834 864 893 921 477 508 539 569 599 630 660 690 720 750 780 809 839 867 897 926 479 510 541 572 602 632 663 693 723 753 783 812 812 871 900 930 481 512 513 574 605 635 666 696 726 756 786 816 845 875 904 933 483 515 546 577 607 638 668 699 729 759 789 819 849 879 908 937 486 517 548 579 610 641 671 702 732 763 793 823 853 883 912 942 488 519 550 582 613 644 674 705 736 766 796 826 857 886 916 946 490 522 553 584 615 647 677 708 739 769 800 830 860 890 920 950 492 524 556 587 618 649 681 712 742 773 8C4 834 864 894 924 955 495 526 558 590 621 653 684 715 746 777 807 838 868 899 929 959 497 529 561 592 621 655 687 718 749 780 811 842 872 903 933 963 Nadaljevanje Saharo-metrov nakaz sladke skupne drozge pred vrenjem Ako so vsled prevrenja izginili v prvem horizontalnem razpredelku navedeni saharometrski odstotki, tedaj se dobe z destilacijo 100 litrov godne drozge, kakor je nakaz saharometra o sladki (sveži) drozgi, spodaj navedeni litrski odstotki alkohola 15-5 16 — 16 -5 17- — 17-5 18-— 18'5 19' — 19-5 20 • — 20-5 21' — 21-5 22- — 15-5 870 / 16' — 880 906 16-5 883 910 937 17 ' — 887 914 941 967 17-5 891 918 945 971 998 18- — 895 922 949 975 1002 1029 18-5 898 925 953 979 1006 1033 1060 19 — 902 929 957 984 1011 1037 1064 1091 19-5 900 933 961 988 1015 1042 1069 1096 1122 20 • — 910 937 965 992 1019 1046 1073 1100 1127 1154 20-5 914 941 969 996 1024 1051 1077 1105 1132 1159 1185 21 • — 917 945 973 1001 1028 1055 1082 1110 1137 1164 1191 1217 21-5 922 950 978 1005 1033 1060 1087 1115 1142 1169 1196 1223 1249 22 — 926 954 982 1009 1037 1065 1092 1120 1147 1174 1201 1228 1255 1281 22-5 930 958 986 1014 1042 1069 1097 1124 1152 1179 1206 1233 1260 1287 23-— 934 962 990 1018 1046 1074 1102 1129 1157 1184 1211 1238 1265 1292 23-5 938 966 995 1023 1051 1079 1107 1134 1162 1189 1217 1244 1271 1298 24 — 942 971 999 1027 1055 1083 1111 1139 1167 1194 1222 1249 1276 1304 24 5 946 975 1003 1032 1060 1088 1116 1144 1172 1200 1227 1255 1282 1309 25-- 950 979 1008 1036 1064 1093 1121 1149 1177 1205 1232 1260 1287 1315 25-5 954 983 1012 1041 1069 1097 1126 1154 1182 1210 1238 1265 1293 1321 26' — 959 988 1016 1045 1074 1102 1131 1159 1187 1215 1243 1271 1299 1326 26-5 963 992 1021 1050 1078 1107 1135 1164 1192 1220 1248 1276 1304 1332 27-- 967 996 1025 1054 1083 1112 1140 1169 1197 1225 1254 1282 1310 1337 27-5 971 1000 1030 1059 1088 1117 1145 1174 1202 1231 1259 1287 1315 1343 28-- 975 1005 1034 1063 1093 1122 1150 1179 1208 1236 1265 1293 1321 1349 28-5 980 1009 1039 1068 1097 1127 1156 1184 1213 1242 1270 1299 1327 1356 29- — 984 1014 1044 1073 1102 1132 1161 1190 1219 1247 1276 1304 1333 1361 29-5 989 1019 1048 1078 1107 1137 1166 1195 1224 1253 1282 1310 1839 1367 30 — 993 1023 1053 1083 1112 1142 1171 1200 1230 1259 1288 1316 1345 1374 razkaznice ITI. Ako so vsled prevrenja izginili v prvem horizontalnem razpredelku navedeni saharometrski odstotki, tedaj se dobe z destilacijo 100 litrov godne drozge, kakor je nakaz saharometra o sladki (sveži) drozgi, spodaj navedeni litrski odstotki alkohola' 22-5 23-- 23-5 24-- 24-5 25,- 25-5 26- — 26-5 27- — 27-5 28,- 28-5 29 — 29-5 30’ — 1313 • 1319 1316 1325 1352 1378 1331 1358 1384 1411 1336 1363 1390 1417 1444 1342 1369 1396 1423 1450 1477 1348 1375 1402 1429 1456 1483 1510 1354 1381 1498 1435 1462 1489 1516 1543 1359 1387 1414 1442 1469 1496 1523 1550 1576 1365 1393 1420 1448 1475 1502 1529 1556 1583 1610 1371 1399 1427 1454 1481 1509 »1536 1563 1590 1617 1643 1377 1405 1433 1460 1488 1515 1543 1570 1597 1624 1661 1677 1383 1411 1439 1467 1494 1522 1549 1577 1604 1631 1658 1685 1711 1389 1417 1445 1473 1501 1529 1556 1584 1611 1638 1665 1692 1719 1746 1396 1424 1452 1480 1508 1536 1563 1591 1618 1646 1673 1700 1727 1754 1780 1402 1430 1458 1486 1514 1542 1570 1598 1625 1653 1680 1707 1734 1761 1788 1815 . Priloga 3 k dodatku C. A. Ovedenje, koliko saharometrskih stopinj ima sladka drozga. 1. Da se prav ové, koliko saharometrskih stopinj ima sladka drozga, je potrebno, a) da se drozga, katero je preskusiti, popolnoma jednakomerno premeša, b) da se izloči po precejanju iz iste redka čista tekočina, c) da se pri tej poizve s toplomerom temperatura in d) s saharometrom množina izlečka v stopinjah. 2. Da se drozga, katero je preskusiti, najprej čisto jednakomerno premeša, obdelovati jo je z mešalnikom od spodaj na zgoraj dobro in močno, da se doseže popolno premešanje različnih tekočinskih plastij. Ta previdnost in to početno delo se ne sme nikdar opustiti. 3. Od te dobro premešane drozge je dejati poskušnjo v zadostni meri — 1 do 1 '/2 litra — v čisto posodo (pripraven lonec ali posodo iz bele pločevine) in jo na običajni, v žganjarnah že znani način precediti, da se iz tega dobi redka čista drozgina začimba. Kot posebno pripravne za to precejanje so priporočati iz bombaža pletene špičaste mošnje, katerih si more vsakdo po dve napraviti iz dvojnate bombažaste ponočne čepice, ako se čez sredo prereže in vsaka posamezna tako nastala špičasta mošnja obrobi. Za to opravilo se najbolje napravi stojalo za precejanje, ki naj obstoji iz štirioglate ali okrogle deske s primeroma 20 centimetrov dolgimi stranmi ali premerom, z okroglo odprtino v sredi v premeru 15 centimetrov in s 40 do 50 centimetrov visokimi nogami. V odprtino se vtakne precejalna mošnja, jo pusti viseti skozi isto ter se jo pribije z nekaterimi špičastimi cveki ali žrcblji na precejalno desko. Na to so dene v precejalno mošnjo posneta drozga in ^e pusti, da nje redki del svobodno skozi isto teče. Precejena tekočina se najbolje spravi v kako čisto lončeno posodo z vsebino kakih 7 decilitrov. Pri tem je paziti: a) Da se precejalna mošnja vsakikrat prej z izmivanjem z vodo očisti in potem posuši. Ako bi se slednje ne bilo zgodilo, ali ne bilo možno, naj se vtakne v drozgo v kadi-vrelnici, da se te navleče in naj se potem zopet izvije, da se drozga ne izredči z vodo, katero je precejalna mošnja popila in se tako pravost ovedenja stopnjatosti ne oškoduje. b) Z drozgo napolnjena precejalna mošnja se pri precejanju ne sme od zunaj stiskati, da bi se pretek pospešil, ker sicer uidejo drobni deli drozge ob enem skozi mošnjo, skalijo precejeno tekočino in povzroče na ta način istotako nepravost v ovedenju nakaza stopinj. c) Kalni del tekočine, ki priteče prvi skozi, se, čim prične tekočina redka in čisla pritekati, vlije nazaj v kad vrelnico in se nabira le čisti del. d) Redke drozgine tekočine se pusti toliko nateči, kolikor se je potrebuje, da se napolni pogreznica za saharometrično preskušnjo. (Slovenlach.) 131 e) V špičasti mošnji ostali del goste drozge in pa redko precejena drozgina tekočina po preskušnji se dene v kad vrelnico nazaj. f) Na to se špičasta mošnja zopet izpere, izvije, posuši (kar se na vročem pokrovu kotla zelo hitro zgodi) ali sicer za novo porabo pripravi. 4. Redko precejena drozgina začimba se dene v pogreznico in se s saharometrom preskusi njena stopnjatost. Pri tem je postopati natančno po istem predpisu, ki že obstoji za preskušnje pivnih začimb s saharometrom. 5. Konečno se ové temperatura precejene čiste drozgine tekočine v pogreznici in se. ako bi ta temperatura ne bila normalna -t- 14° R., napravi potrebna korektura saharometrovega nakaza. To določenje temperature se more izvršiti pred ovedenjem štopnjatosti drozge s saharometrom, more se pa tudi pozneje, vendar pa takoj po slednjem izvršiti. Za ovedenje temperature drozgine tekočine se rabi navadno v saharometer vdelan toplomer, kakor je predpisan in v rabi za preskušanje temperature pivne začimbe; morebiti potrebna korektura temperature saharometrovega nakaza se napravi po istem navodilu in če treba tudi s pomočjo naslednje korekturne razkaznice. Na ta način ovedena in na desetinke stopinj popravljena koncentracija precejene drozgine tekočine se vpiše v register in je, ako se ni mogla korektura saharometrovega nakaza na normalno temperaturo, ker slučajno ni bilo potrebnih pripomočkov pri rokah — uradni toplomer ali korekturna razkaz-nica —, izvršiti takoj, vpisati temperaturo in saharometrsko stopinjo drozgine tekočine v podobi navadnega drobca, pri katerem je temperaturna stopinja drozgine tekočine v pogrezniku števec, saha-rometrska stopnjatost pa imenovalec, da se more, ako treba, ta korektura napraviti vsak čas pozneje. Saharometrska stopnjatost sladkih drozg za žganje leži navadno med 10 in 25 stopinjami: redko-kedaj je višja. B. Ovedenje, koliko saharometrskih. stopinj ima godna drozga. 1. Pri ovedenju stopnjatosti godne ali že prevrele drozge s saharometrom je postopati na isti način, kakor pri sladki drozgi. Mora se namreč: a) godna drozga enakomerno premešati, b) primerna količina iste za dobitev čiste redke drozgine tekočine precediti, c) ovedeti temperatura te tekočine v pogreznici, in d) stopnjatost iste s saharometrom, pri čemur se je ravnati po vseh za enako delo s sladko drozgo gori danih predpisih. 2. Predno se pa redka godna drozgina tekočina dene v pogreznico, se ji mora odvzeti ogljikova k islina. Za to rabi dobro očiščena, suha steklena ali lončena posoda s prostornino morda 1 litra. Ako bi pa ne bilo pri rokah suhe steklenice, treba je steklenico najprej z vodo in ko se ta izprazni in odkaplja, z malo količino drozgine tekočine, katero se namerava preskusiti, izplakniti. Drozgina tekočina, katero je preskusiti, se dene potem v steklenico, tako, da ostane ta še nekoliko prazna in se odprtina stekleničnega vratu zamaši s probkovim zamaškom ali pa tudi samo na način, da se nanjo pritisne dlan ali palec • S krepkim tresenjem steklenice postane absorbirana ogljikova kislina iz zavrele tekočine večjidel prosta in se sikaje poizgubi, če se zapora steklenice (zamašek, dlan ali palec) odtegne. To tresenje — oprostitev tekočine od ogljikove kisline — se ponavlja tako dolgo, dokler se pri odpiranju steklenice ne opazi več, da bi prosta ogljikova kislina sikajoč odhajala. Potem še le se napolni ogljikove kisline oproščena tekočina v pogreznico, posname pena iz površine in prične s preskušnjo tekočine s toplomerom in saharometrom. Ovedena in za normalno temperaturo 4- 14° R. popravljena stopnjatost prevrele godne drozgine tekočine se vpiše v register in ako bi se temperaturna korektura ne mogla radi pomanjkanja pripomočkov napraviti takoj, se to zopet, kakor pri sladki drozgi, izvrši v obliki drobca. Dejanski jako redko, in sicer samo pri koruznih drozgah pojavljajoče se popolno, torej najboljše prevretje je isto, kadar je saharometrska stopnjatost gqdne drozge = 0. Ako ima godna drozga stopnjatost i/a do 1 stopinje, je prevretje dobro, ako kaže do 2 stopinj, je srednje, ako pa godna drozga pokaže na saharometru nad 2 stopinji ali še več, tedaj je prevretje jako nepopolno. Samo pri melasah od pesnega sladkorja je izjema, ker ne morejo le-te radi v njih nahajajočih se soli in drugih postranskih snovij boljše prevreti in kažejo godne melasine drozge radi tega še najmanj i/t stopijjatosti sveže drozge. C. Korekturna razkaznica. Opazovana temperatura po ° R.: Odgovarjajoča korektura saharometrske stopinje: 4- 4 4- 5 4- 6 4- 6-5 4- 7 4- 8 4- 9 4- 10 -t- 1 1 4- 11-5 -4- 12 -h 13 4- 14 4- 15 4- 15-5 4 16 -1- 17 -e 17-25 -+- 18 4- 18-25 4- 19 4- 20 4- 20 • 5 4- 21 4- 22 4- 22-5 4- 23 4- 2 4 — 04 — 0-4 — 0-4 -0-3 — 0-3 — 0-3 — 0-2 — 0-2 — 0-2 - 0- 1 — 01 — 0- 1 — 0-0 4-0-0 4- 01 4- 0 1 4-0 1 4- 0-2 4- 0-2 4- 0-3 4- 0-3 4- 0-3 4-0-4 4- 0-4 4-0 4 4- 0-5 4- 0-5 4-0 6 Priloga 4 k dodatku C. a) Razkaznica za prevedbo specifičnih tež na saharo-metrske odstotke po Ballingu. Specifična teža Tej odgovarjajoči sa-harometrov nakaz v odstotkih Specifična teža Tej odgovarjajoči sa-harometrov nakaz v odstotkih Specifična teža Tej odgovarjajoči sa harometrov nakaz v odstotkih Specifična teža Tej odgovarjajoči sa-harometrov nakaz v odstotkih Specifična teža Tej odgovarjajoči sa-harometrov nakaz v odstotkih 1,0000 0,000 1,0046 1,150 1,0092 2,300 1.0138 3,450 1,0184 4,600 1 0,025 47 175 93 325 139 475 185 625 2 050 48 200 94 350 140 500 186 650 3 075 49 225 95 375 141 525 187 675 4 100 1,0050 250 96 400 142 550 188 700 5 125 51 275 97 425 143 575 189 725 6 150 52 300 98 450 144 600 1,0190 750 7 175 53 325 99 475 145 625 191 775 8 200 54 350 1,0100 500 146 650 192 800 9 225 55 375 101 525 147 675 193 825 1,0010 250 56 400 102 550 148 700 194 850 11 275 57 425 103 575 149 725 195 875 12 300 58 450 104 600 1,0150 750 196 900 13 325 59 475 105 625 151 775 197 925 14 350 1,0060 500 106 650 152 800 198 950 15 375 61 525 107 675 153 825 199 975 16 400 62 550 108 700 154 850 1,0200 5,000 17 425 63 575 109 725 155 875 201 025 18 450 64 600 1,0110 750 156 900 202 050 19 475 65 625 111 775 157 925 203 075 1,0020 500 66 650 112 800 158 950 204 100 21 525 67 675 113 825 159 975 205 125 22 550 68 700 114 850 1,0160 4,000 206 150 23 575 69 725 115 875 161 025 207 175 24 600 1,0070 750 116 900 162 050 208 200 25 625 71 775 117 925 163 075 209 225 26 650 72 800 118 950 164 100 1,0210 250 27 675 73 825 119 975 165 125 211 275 28 700 74 850 1,0120 3,000 166 150 212 300 29 725 75 875 121 025 167 175 213 325 1,0030 750 76 900 122 050 168 200 214 350 31 775 77 925 123 075 169 225 215 375 32 800 78 950 124 100 1,0170 250 216 400 33 825 79 975 125 125 171 275 217 425 34 850 1,0080 2,000 126 150 172 300 218 450 35 875 81 025 127 175 173 325 219 475 36 900 82 050 128 200 174 350 1,0220 500 37 925 83 075 129 225 175 375 221 525 38 950 84 100 1,0130 250 _ 176 400 222 550 39 975 85 125 131 275 177 425 223 575 1,0010 1,000 86 150 132 300 178 450 224 600 41 025 87 175 133 325 179 475 225 625 42 050 88 200 134 350 1,0180 600 226 650 43 075 89 225 136 375 181 525 227 675 44 100 1,0090 250 136 400 182 550 228 700 45 1,125 91 2,275 137 8,425 183 4,575 229 5,725 Specifična teža Tej odgovarjajoči sa-harometrov nakaz v odstotkih Specifična teža Tej odgovarjajoči sa-harometrov nakaz. v odstotkih Specifična teža Tej odgovarjajoči sa-harometrov nakaz v odstotkih Specifična teža Tej odgovarjajoči šali aro metro v nakaz v odstotkih Specifična teža Tej odgovarjajoči sa-harometrov nakaz v odstotkih 1,0230 5,750 1,0280 6,975 1,0330 8,195 1,0380 9,413 1,0430 10,619 231 775 281 7,000 331 219 381 438 431 /l 642 232 800 282 024 332 244 382 463 432 666 233 825 283 048 333 268 383 488 433 690 234 850 284 073 334 292 384 512 434 714 235 875 285 097 335 316 385 536 435 738 236 900 286 122 336 341 386 560 436 761 237 925 287 146 337 365 387 584 437 785 238 950 288 170 338 389, 388 609 438 809 239 975 289 195 339 413 389 633 439 833 1,0240 6,000 1,0290 219 1,0340 438 1,0390 657 1,0440 857 241 024 291 244 341 463 391 681 441 881 242 048 292 268 342 488 392 706 442 904 243 073 293 292 343 512 393 731 443 928 244 097 294 316 344 536 394 756 444 952 245- 122 295 341 345 560 395 780 445 976 246 146 296 365 346 584 396 804 446 11,000 247 170 297 389 347 609 397 828 447 023 248 195 298 413 348 633 398 853 448 047 249 219 299 438 349 657 399 877 449 071 1,0250 244 1,0300 463 1,0350 681 1,0400 901 1,0450 095 251 268 301 488 351 706 401 925 451 119 252 292 302 512 352 731 402 950 452 142 253 316 303 536 353 756 403 975 453 166 254 341 304 560 354 780 404 10,000 454 190 255 365 305 584 355 804 405 023 455 214 256 389 306 609 356 828 406 047 456 238 257 413 307 633 357 853 407 071 457 261 258 438 308 657 358 877 708 095 458 285 259 463 309 681 359 901 409 119 459 309 1,0260 488 1,0310 706 1,0360 925 1,0410 142 1,0460 333 261 512 311 731 361 950 411 166 461 357 262 536 312 756 362 975 412 190 462 381 263 560 313 780 963 9,000 413 214 463 404 264 584 314 804 364 024 414 238 464 428 265 609 315 828 365 048 415 261 465 452 266 633 316 853 366 073 416 285 466 476 267 657 317 877 367 097 417 309 467 500 268 681 318 901 368 122 418 333 468 523 269 706 319 925 369 146 419 357 469 547 1,0270 731 1,0320 950 1,0370 170 1,0420 381 1,0470 571 271 756 321 975 371 195 421 404 471 595 222 780 322 8,000 372 219 422 428 572 619 273 804 323 024 373 244 423 452 473 642 274 828 324 048 374 268 424 476 474 666 275 853 325 073 375 292 425 500 475 690 276 877 326 097 376 316 426 523 476 714 277 901 327 122 377 341 427 547 477 738 278 925 328 146 378 365 428 571 478 761 279 6,950 329 8,170 379 9,389 429 10.595 479 11,785 Specifična teža Tej odgovarjajoči sa-haroraetrov nakaz v odstotkih Specifična teža Tej odgovarjajoči sa-harometrov nakaz v odstotkih Specifična teža Tej odgovarjajoči sa-harometrov nakaz v odstotkih Specifična teža Tej odgovarjajoči sa* harometrov nakaz v odstotkih Specifična teža Tej odgovarjajoči sa-harometrov nakaz v odstotkih 1,0480 11.809 1,0530 13,000 1,0580 14,190 1,0630 15,371 1,0680 16,534 481 833 531 023 581 214 631 395 681 557 482 857 532 047 582 238 632 418 682 581 483 881 533 071 583 261 633 441 683 604 484 904 534 095 584 285 634 464 684 627 485 928 535 119 585 309 635 488 685 650 •486 952 536 142 586 333 636 511 686 674 487 976 537 166 587 357 637 534 687 697 488 12,000 538 190 588 381 638 557 688 721 489 023 539 214 589 404 639 581 G89 744 1,0490 047 1,0540 238 1,0590 428 1,0640 604 1,0690 767 491 071 541 261 591 452 641 627 691 790 492 095 542 285 592 476 642 650 692 814 493 119 543 309 593 500 643 674 693 837 494 142 544 333 594 523 644 697 694 860 495 166 545 357 595 547 645 721 695 883 ' 496 190 546 381 596 571 646 744 696 907 497 214 547 404 597 595 647 767 697 930 498 238 548 428 598 619 648 790 698 953 499 261 549 452 599 642 649 814 699 976 1,0500 ,285 1,0550 476 1,0600 666 1,0650 837 1,0700 17,000 501 309 551 500 601 690 651 860 701 022 502 333 552 523 602 714 652 883 702 045 503 357 553 547 603 738 653 907 703 067 504 381 554 571 604 761 654 930 704 090 505 404 555 595 605 785 655 953 705 113 506 428 556 619 606 809 656 976 706 136 507 452 557 642 607 833 657 16,000 707 158 508 476 558 666 608 857 658 023 708 181 509 500 559 690 609 881 659 046 709 204 1,0510 523 1,0560 714 1,0610 904 1,0660 070 1,0710 227 511 547 561 738 611 928 661 093 711 250 512 571 562 761 612 ' 952 662 116 712 272 513 595 563 785 613 976 663 139 714 295 514 619 564 809 614 15,000 664 162 713 318 515 642 565 833 615 023 665 186 715 340 516 666 566 857 616 046 666 209 716 363 517 690 567 881 617 070 667 232 717 386 518 714 568 904 618 093 668 255 718 409 519 738 569 928 619 116 669 278 719 431 1,0520 761 1,0570 952 1,0620 139 1,0670 302 1,0720 454 521 785 571 976 621 162 671 325 721 477 522 809 572 14,000 622 186 672 348 722 500 523 833 573 023 623 209 673 371 723 522 524 857 574 047 624 232 674 395 724 545 525 881 576 071 625 255 675 418 725 568 526 904 576 095 626 278 676 441 726 590 527 928 577 119 627 302 677 464 727 613 528 952 578 142 628 325 678 488 728 636 529 12,976 579 14,166 629 15,348 679 16,511 729 17,659 Specifična teža Tej odgovarjajoči sa-harometrov nakaz v odstotkih Specifična teža Tej odgovarjajoči sa-harometrov nakaz v odstotkih Specifična teža Tej odgovarjajoči sa-harometrov nakaz v odstotkih Specifična teža Tej odgovarjajoči sa-haroraetrov nakaz v odstotkih Specifična teža Tej odgo-vaijajoči sa-harometrov nakaz v odstotkih 1,0730 17.681 1,0745 18,022 1,0760 18.363 1,0775 18.704 1,0790 19.045 731 701 746 045 761 386 776 727 791 067 732 727 747 067 762 409 777 750 792 090 733 750 748 090 763 431 778 772 793 113 734 772 749 113 764 454 779 795 794 136 735 795 1,0750 136 765 477 1,0780 818 795 158 736 818 751 158 766 500 781 841 796 181 737 841 752 181 767 522 782 863 797 204 738 863 753 204 768 545 783 886 798 227 739 886 754 227 669 569 784 909 799 250 1.0740 909 755 250 1,0770 590 785 931 1,0800 19,272 741 931 756 272 771 613 786 954 742 954 757 295 772 636 787 977 743 977 758 318 773 659 788 19,000 744 18,000 759 18,340 774 18,681 789 19,022 b) Razkaznica o vsebini visokoodstotnih sladkor-natib raztopin in o njih specifični teži (od Brixa). Odstotki sladkorja Specifična teža Odstotki sladkorja Specifična teža Odstotkj sladkorja Specifična teža Odstotki sladkorja Specifična teža 19,0 1,07884 20,8 1,08688 22,6 1,09503 24,4 1,10329 19,1 928 20,9 733 22,7 549 24,5 375 19,2 973 21,0 778 22,8 595 24,6 421 19,3 1,08017 21,1 824 22,9 640 24,7 468 19,4 062 21,2 869 28,0 686 24,8 514 19,5 106 21,3 914 23,1 732 24,9 560 19,6 151 21,4 959 23,2 777 25,0 607 19,7 196 21,5 1,09004 23,3 823 25,1 653 19,8 240 21,6 949 23,4 869 25,2 700 19,9 285 21,7 095 23,5 915 25,3 746 20,0 329 21,8 140 23,6 961 25,4 793 20,1 374 21,9 185 23,7 1,10007 25,5 839 20,2 419 22,0 231 23,8 053 25,6 886 20,3 464 22,1 276 23,9 099 1 25,7 932 20.4 509 22,2 321 24,0 145 25,8 979. 20,5 558 22,3 367 24,1 191 25,9 1,11026 20,6 599 22,4 412 24,2 237 26,0 072 20,7 643 22,5 458 24,3 283 Dodatek D (k §. 25 izvrš. predp.). Nayodilo, kako je izracuniti usušek vsled ležanja. Obrazec. Da se lažje preračuni usušek vsled ležanja v letni izmeri 2 odstotkov, vodi nadziralni organ vsake žganjarne, oziroma vsakega svobodnega sklada pomožni zapisek (skladovni pregled) po obrazcu, ki je pridejati koncem obratne dobe računu o potrošnini. V ta skladovni pregled so vpostaviti, sklicevaje se na tekočo številko računa o potrošnini in na datum vpisa v isti, samo v ta račun kot prejemek in izdatek vpisane množine alkohola, ne glede na način odvoza in né gledé na to, je-li so se vračunale v višji ali nižji postavek potrošnine, primerno razpredelkom 3, 4, 5 in 6, oziroma 10 in 11. kar se je začel voditi skladovni pregled, oziroma od zadnje ovedbe zaloge, sešteti in to na ta način označiti, da se koncem 10., 20. in zadnjega dne vsacega meseca potegne črta in zapiše dobljena vsota. (Raz-predelek 6 in 11). Te vsote se potem vsakikrat izražene v celih hektolitrih, pri čemur so pustiti množine pod 50 hektolitrskimi stopinjami v nemar, one po in nad 50 hektolitrskih stopinj pa šteti kot jeden hektoliter, preneso v razpredelek 7, oziroma 12. Na ta način se vodi skladovni pregled do ovede-nju zaloge neposredno predidoče mesečne tretjinke. To vpisovanje se more vršiti od slučaja do slučaja ali pa naknadno pred ovedbo zaloge. Pri žganjarnah se more vpisovanje izvršiti vedno še le na podlagi zavrženega poistinjenja pridelanih množin alkohola, oziroma alkoholovitosti izdelka. Ker bi segalo predaleč, ako bi so za vsako posamezno množino alkohola izračunil številu dnij ležanja odgovarjajoči usušek, preračuna se radi jednostavnosti računa uspšek le po mesečnih tretjinkah in se v ta namen vzame, da so se prejemki in izdatki tekom dob od 1. do 10., 11. do 20. in od 21. do zadnjega dne vsakega koledarskega meseca izvršili vselej na jeden dan, in sicer 1., 11., oziroma 21. dne koledarskega meseca. Računa si' torej mesto z dnevi, z mesečnimi tretjinkami. Ne gledé na to so vpisovati v skladovni pregled vsi prejemki in izdatki računa o potrošnini po vrsti s pristavkom datuma tega računa, vendar pa to samo gledé množine alkohola. Vsacega 10., 20. in zadnjega dne meseca je vse vpise do vštevši tje, od Pri žganjarnah so vpisovati kot prejemki na podlagi registra žganjarne v razpredelku 4 one množine žganja, katere so se izdelale v posameznih mesečnih tretjinkah. Ako se te množine množe s pri mesečnem poistinjenju, oziroma pri ovedbi zaloge poizvedeno alkoholovitostjo izdelka in delé s 100, dajo tako dobljeni zmnožki množine alkohola v hektolitrskih stopinjah (litrih) alkohola, katere je za posamezne mesečne tretjinke vpisati kot prejemke. V slučaju moteža v pravilnem teku priglednega mérskega aparata se morajo najprej ovedeti na vsak dan moteža odpadajoče množine alkohola in se morajo množine alkohola, ki pridejo na ta način na vsako mesečno tretjinko, oziroma na vsak del mesečne tretjinke primerno vpisati kot prejemek. • Ako obstoji pri pričetku računa kaka zaloga, je vpisati isto kot prvo postavko skladovnega pregleda za prejemek, v ostalem je pa ž njo postopati enako, kakor z vsakim drugim vpisom. (SloT«tiluch.) 132 Ako do zaključka računa še ni pretekla dotična tretjinka meseca, upoštevati so pri izračunanju usuška le on^. množine alkohola, katere so se vpisale do konca prejšnje tretjinke meseca kot prejemki, oziroma kot izdatki. Pri ovedenju zaloge se potem odšteje vsota v razpredelku 12, odkar se je začel voditi skladovni pregled, oziroma od zadnje ovedbe zaloge razvidnih števil od vsote v razpredelku 7 od istega časa razvidnih števil in od te razlike izračuni dvaodstotni usušek za jedno tretjinko meseca na ta način, da se razlika množi z odstotnim postavkom in deli s 3600, ali, da se dobi usušek izražen takoj v hektolitrskih stopinjah, s 36 ; odlomke hektoliterske stopinje je pustiti v nemar. Ugodnost lega načina izračunavanja obstoji v tem, da se izdatek že naprej odbije od prejemka in da radi tega, ker se več mesečnih tretjink ležeče množine v račun vzamejo z dotičnim mnogokratnikom, odpade potrebnost izračunanja usuška za posamezne dobe ležanja. Pri nadaljnjem vodstvu tega skladovnega pregleda je po računu o potrošnini po knjigi pokazu-joča se zaloga zopet prva postavka vpisa v prejemku kot začetna zaloga. Dežela : žganjarne Obrazec (k dodatku D). Finančni okraj : Davčni okraj: Skladovni pregled ...............v............ za čas od 1. septembra 18 . . do 31. avgusta 18 . . V 3 polah. Mesečna tn Prejemek Kot prejemek vpisana množina Podlaga za izra-čunanje usuška vsled ležanja hektolitrske stopinje hektolitri čistega alkohola 6 j 7 I I Datum d ■i H Datum vpisa v računu 3 Glasom registra žganjame se je izdelalo litrov žganja Alkoholovitost po 100-delni alkokolometrovi lestvici 1./9. 18.. do 10./9.18.. 1 Začetna zaloga „ 20./9.18.. Zaključek za ovedenje zaloge dne 26./9. 18 1.410 82-6 26./9. 18.. 3 zaloga po knjigi do 30./9.18. . 4.815 do 10./1018 . 4.600 do 20./10.18. 5.130 83-8 83-8 83-8 Zaključek za ovedenje zaloge dne 26./10. 18 Odštevši izdatek.......................... 4.070 4.070 1.165 5.235 7.000 4.035 11.035 3.855 14.890 4.450 19.340 52 110 149 193 452 144 I z d a t e k Mesečna tretjinka Datum Tek. št. Datum Kot izdatek vpisana množina Podlaga za izračunanje usuška vsled ležanja Izračunanje Hektolitrske stopinje (litri) čistega alkohola Opomba vpis a v računu hektolitrske stopinje hektolitri usuška vsled ležanja čistega alkohola 8 9 10 11 12 13 14 15 I do 10./9. 18.. II , 20./9. 18.. 93 X 2 93 Izračunanje: 36 18 93: 18 = 5-1 30 12 (5) Usušek vsled ležanja . . . 5 K temu 5/e°/o od izdelka glasom tek. št. 2 prejem- nega zvezta . . 2930 = 24 Skupni usušek 29 1 26-/9. 142 0) 28-/9. 720 3 28-/9. 1.280 4 30.19. 140 I do 30./9. 18.. 2.282 23 5 3./10 1.600 c 7./10. 210 II , 10./10.18 7 10./10. 175 4.267 43 8 14./10. 1.030 9 18./10. 1.500 III „ 20-/10.18.. 10 19./10. 1.000 7.797 78 Vsota . 144 Izračunanje: 308 X 2 308: 18 = 17 36 128 = 308:18 2 Usušek vsled ležanja . . 17 K temu s/s °/o 0(1 izdelka glasom tek. št. 4 prejem- nega zvezka 14109 . . 118 Skupni usuše k 135 > ■ Prejem e k Mesečna tretjinka Datum M o S OP m 0) vpisa v računu hektolitrske stopinje hektolitri usuška vsled ležanja s čistega alkohola 8 9 10 11 12 13 14 15 I do 30./4.18.. 48 27-/4. 830 8 49 2-/5. 540 II „ 10./5.18.. 50 4-/5. 1.380 1.750 28 III „ 20./5.18.. 51 11./5. 150 2.900 29 Vsota . 65 64 X 2 Izračunanje : 64: 18 = 3-5 100 2 (3) 36 Usušek vsled ležanja . . . 3 äle°lo usušek Skupni usušek . 3 I do 31./5.18.. 52 26-/5. 217 2 II „ 10./6.18.. 53 8./6. 800 1.017 10 III , 20./6.18.. Vsota , 10 22 20 X 2 ' 36 1 5/s °/0 usušek Izračunanje : Skupni usušek . 1 20: 18= 1 2 Prejem e k Mesečna tretjinka Datum 3Ž iŠ H Datum Glasom registra žganjarne se je izdelalo litrov žganja Alkokolovitost po 100-delni alkoholom etro vi lestvici Kot prejemek vpisana množina Podlaga za izra-čunanje usuška vsled ležanja hektolitrske stopinje hektolitri vpisa v računu čistega alkohola 1 2 3 4 5 6 7 26-/6. 18.. 21—22 zaloga po knjigi in prebitek . . 407 1 do 30./6.18.. 5 11 . 10./7.18.. 5 III „ 20./7.18. . 5 Zaključek za oveden, e zaloge dne 2 15 Odštevši izdatek . 2 13 2G./7. 18.. 23 zaloga po knjig 267 I do 31./7.18.. 3 11 „ 10./8.18.. 3 III , 20./8.18.. 3 I „ 31./8.18.. 3 Zaključek za ovedenje zaloge dne c 12 Odštevši izdatek . 3 1 9 I z d a t e k esečna tretjinka Datum Tek. št. Datum Kot izdatek vpisana množina Podlaga za izračunanje usuška vsled ležanja Izračunanje Kektolitr-ske stopinje (litri) čistega alkohola Opomba vpisa v računu hektoli trske stopinje hektolitri usuška vsled ležanja S čistega alkohola 8 9 10 11 12 13 14 15 1 do 30./6.18.. II , 10./7.18.. „ 20./7.18.. 16./7. lil 54 _ Izračunanje: Vsota . 2 13 X 2 13:18 = 0-7 130 36 4 (0) Usušek vsled ležanja . . . 0 5/»#/o usušek Sk upni usušek . 0 I do 31./7.18.. 55 56 2G./7. 9./8. 26 110 K točki 55 odpade, ker je pod 50 litrov. II „ 10./8.18.. 136 1 III „ 20./8.18.. 1 I „ 31./8.18. . 1 Vsota . 3 9X2 Izračunanje : 9 : 18 = 0-5 36 90 (0) Usušek vsled ležanja . . . 0 5/«0/o usušek si ■S ! 1 0 Popravek. V LV. kosu na strani 355 zadnje tri vrstice na desni čitaj: „ima kreditni zavod menico izdati, davkozavezanec jo akceptirati in zavod neposredno na omenjeni urad girirati“ mesto: „ima davko-zavezanec menico, ki jo ima izdati ta zavod in kojo je on akceptiral, neposredno na omenjeni urad girirati“.