3838571 TISKOVINA Poštnina plačan pri pošti 3102 Celje hrastnik - trbovlje - zagonje - litija - radeče Številka 19, letnik 20 08. 10. 2009, cena 1,13 € ZANESUIVE INFORMACIJSKE REŠITVE 9 h Poiščite več informacij na WWW.TSh.Si wrT-' projekt Samo: 031 726 814 TT SeMos f Aleš: 041 61! Aleš: 041 615 050 protibolečinski aparati www.semos.si ! A';. |1 ‘JortunaŽfU Nagradna igra topteN /1 OC7 oo iSUDSmdJDi]^ ^^[FdJGDI] y$tmm at____________ lEtssß® e® mobilizirante {}M$ $ \ x t: . ■ A / ^ / Mami show v Litiji NAJNOVEJŠA AVTOPRALNA LINIJA Z NEŽNIMI CAR LITE KRTAČAMI MONTAŽA, CENTRIRANJE, MENJAVA OLJA, FILTROV, PLOŠČIC PREGLED IN DIAGNOZA VOZILA NA TESTERJU, HITRI SERVIS Jurij Plevčak s.p. Trg revolucije 8/b Trbovlje, Tel.: 03 563 18 30 Delovni čas: pon - pet 8-12 in 13-17, sob 8-12 nedelja ob lepem vremenu obratuje pralnica 9-12 Tel.: 03 563 18 31 Faks.: 03 563 18 32 GSM: 041 758 578 jurij.plevcak@gmail.com jps-bhs.si [=} E U ROTE C (onlincnldl' ESB5B t.£ ZAVORNE PLOŠČICE: TEXTAR, MINTEX FILTRI: FIAAM, FRAM SVEČKE: BERU, BOSCH IZPUHI: WALKER, NOVAK akumulatorji (4 ^ '\ iv .=!=& <$> ALU PLATIŠČA, EKLENA PLATIŠČA, KOMPLET KOLESA SUPER PONUDBA ZIMSKIH PNEVMATIK: CONTINENTAL J BRIDGESTONE MICHELIN J UNIROYAL J BARUM GOODYEAR J SAVA J SPORTIVA EUROTEC 1 STAR PERFORMER mtvuimO DUNLOP J HANKOOK JTOYO © OQIAS Za vodo. Za Savo. Za nas. • T ( • a • I a Mmm pi * ■* tyrnwu f'mk ■ i k ti Gradimo čistilni napravi in kanalizacijska sistema Vsak od nas proizvede približno 150 litrov odplak na dan. Prebivalci občin Trbovlje in Hrastnik skupaj vsak dan izpustijo 4,4 milijona litrov onesnažene vode. Čiščenje odplak, ki obremenjujejo vodotoke, je del naše odgovornosti do okolja in naša naložba za prihodnost. Skoraj dve tretjini sredstev za gradnjo čistilnih naprav in kanalizacijskih sistemov v občinah Trbovlje in Hrastnik sofinancira Kohezijski sklad EU. Projekt delno finnncirn Evmpska unija KO*irZI|SKI SKLAD Pivjekt delno financira Republika Slovenija ¥ © OBČINA TRBOVIIF OBČINA HRASTNIK Ta projekt prispeva k zmanjševanju ekonomskih in socialnih razlik med državljani Evropske unije. Ui UVODA/K © S1 Morate prebrati: Potrjeno polletno poročilo Zbliževanje generacij 60 let SD Kum-Dobrovec Novice iz Čemšenika Veselje je pri nas doma - Hrastnik 2009 m Kozoki toplarji na Bogenšperku Stihovizija Špegu: Olga Dečman Dobrnjič Tilen Zajc -evropski prvak Zasavc-a izdaja Grafika Gracer d.o.o,, Lava 7b, 3000 Celje, tel. 03 54 52 666, fax 03 54 73 166. Glavna odgovorna urednica: Marta Hrušovar. Uredniški odbor: Stanislava Radunovič, Fanči Moljk, Anton Šutar in Boštjan Grošelj. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12.00 uri. Prodaja, trženje in tisk: Grafika Gracer, Celje. Tiskano en dan pred izidom v nakladi 2000 izvodov. Naslov uredništva: Zasavc, Cesta zmage 3,1410 Zagorje ob Savi. Telefon: 03 56 22 734, Faks: 03 56 32 734 GSM: 041 410 734, komerciala: 031 822 533, 040 267411. E-mail urednica: hruski@siol.net, E-mail: zasavc@email.si,http://zasavc.gajba.net Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina je 28,17 EUR (e rso.oosii), polletna 13,52 EUR (j-moosm. Naročnina za tujino je 81 EUR ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8,5 % DDV. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. UVODNIK jf Up Vs V n rsak dan moram - po sili razmer - na sprehod in vsak dan se srečujem z otroki in starostniki. Živahni so - eni in drugi... in...zamorjeni so, prav tako eni kot drugi. Časi so težki. Za vse! In vendar je med malčki vedno nekaj nasmejanih in navihanih in med starostniki nekaj hudo sitnih in samim sebi v napoto. Hja, tako pač je. Ampak - vsak dan srečujem zares srečnega otroka. Ne, nima kakšnih po- sebnih igrač, saj so igrala čisto dovolj za malega nadebudneža, ki zdaj že veselo dirka okrog njih, se smeji in vriska od radosti. Res mu je dobro. Mnogo bolj dobro, kot mnogim okrog njega. Zakaj? Zato, ker ga vedno, zares vedno obkrožajo ljubeči njegovi najbližji. Mamica, očka, ena in druga babica, dedka, stric. Zagotovo jih je vedno vsaj pet z otrokom v družbi. Za njih je čas, prebit z malčkom, dobra in dolgoročna investicija in na trapijo se z novicami iz Žurnala, niti ne tekajo za njim z mobiteli na ušesih. Pogovarjajo se, ga učijo, ga ljubkujejo, uspavajo in se veselo in sproščeno z njim igrajo. Le zakaj ne se ne bi hojsala tudi babi? Hja, res ne vem, zakaj ne. Zakaj pa ne bi poskakovala in se lovila? To je življenje in ljubezen do malega bitja, ki se staplja z ljubeznijo do življenja starejšega. In ko grem mimo, se mi smeji. A kaj, ko postanem takoj nato že otožna. So starši, ki peljejo otroka v park zato, da imajo mir pred njim. Nemoteno čvekajo v čudo današnjega časa, ki postaja vse bolj najbližji družinski član. Ja, z mobitelom res nikoli nisi sam...A otroci, naša bodočnost, naši posnemovalci, naš up in ne nazadnje naši skrbniki na jesen življenja, ostajajo vsaj na drugem mestu, če ne še kje nižje. V tednu otroka se vse ustanove potrudijo še bolj, kot običajno, da našim otrokom polepšajo dneve. A otroci so vendar prišli na ta svet na željo (ali pa tudi po pomoti) svojih staršev. Ne, ni dovolj, da se najstnik ob večernih urah javi na mobi:«Ja, mami, vse v redu mami, sem pri frendu.« Medtem, ko odgovarja, pa drži v roki čik in flašo, iz katere po pogovoru krepko potegne in se zakadi... Verjeli ali ne, stacionarni telefoni so bili dosti boljši, da ne razpredam o zagotovem vedenju, kje je mlado bitje in kaj počne. In ta bitja bodo slej ko prej skrbela za svoje starše - ali pa tudi ne Urednica Marta mtemA izm 22. ektelyi*- 200*1 • Naslovnica: Tilen Zajc, evropski mladinski prvak v kidkboxu Slika PRAV J- Franc Barič starejši - Nani je še dočakal zvezdni trenutek svojega kajakaškega društva - zlato medaljo na svetovnem prvenstvu enega svojih naslednikov. Vendar ga na slavju ni bilo. saj je prestajal zadnje trenutke svojega bogatega življenja. Po hudi bolezni je za vedno odšel v torek. 22. septembra 2009, malo pred polnočjo. Franc Barič st. - Nani se je rodil v Hrastniku 3. septembra 1937. Po osnovni šoli se je zaposlil v Steklarni Hrastnik, kjer se je izučil za steklopihalca. To težko in zahtevno delo je opravljal vse do upokojitve. Najprej je živel v steklarski koloniji, potem pa se je v 70-ih letih preselil na Kranjsko. Z ženo Astrid sta si ustvarila družino, v kateri sta se rodila sin Franc - Nani mlajši in hči Rosana. Veliko veselja in radosti je imel s tremi vnukinjami - Tino, Natalijo in Tanjo, prav tako s pravnukinjo Pio. Njegova družina pa je bila tudi reka Sava, kajakaški klub in vse, kar je povezano z njim. Že kot otrok je svoj prosti čas preživljal ob Savi. Rad se je vozil s splavarji navzdol do Radeč in se peš vračal domov. Reka mu je pomenila življenje. Zato ni čudno, da je to svojo ljubezen kasneje prenašal tudi na druge; še posebno na sina, ki je bil tudi odličen tekmovalec in zdaj odličen trener. Bil je eden izmed ustanovitelji hrastniške-ga brodarskega društva. V klubu najprej tekmovalec, nato trener, v začetku tudi izdelovalec čolnov, gospodar in tista duša društva, brez katere ne bi bilo takšnih uspehov, kot so jih hrastniški kajakaši in kanuisti dosegali skozi desetletja. Bil je motor, ki je poganjal klub. Sodeloval je pri sedemnajstih selitvah klubskih prostorov in dočakal sodobno urejen center. 60 let dela BD Steklarna Hrastnik je tesno povezanih z delom Nanija Bariča. Postavil je temelje Brodarskega društva Steklarna Hrastnik, ki ga pozna in ceni ves kajakaški svet. Nani Barič pa ni samo veslal. Že v mladosti je bil športnik od nog do glave. Smučal je in treniral boks. Tako je osvojil tudi naslov republiškega prvaka v polvelterski kategoriji. Poleti pa je seveda veslal. Bil je uspešen tekmovalec v kajaku na divjih vodah in postal državni prvak v spustu. Za boljše pogoje svojega društva se je boril v različnih občinskih športnih organizacij, v letih 1975 in 1976 pa je bil selektor Slovenske republiške kajakaške reprezentance. Za svoje predano delo je prejel pomembno priznanje občine, Kajakaške zveze Slovenije, Športna zveza Slovenije pa mu je podelila zlato, srebrno in bronasto Bloudkovo značko. Za velik pečat k razvoju njegove krajevne skupnosti na Kranjskem je prejel tudi priznanje KS. Nanija bomo vsi pogrešali. Kadarkoli si prišel k brodarcem ob Savi, je bil tam. S prijaznim nasmeškom je bil vedno pripravljen povedati kaj zanimivega iz bogate zgodovine življenja ob Savi. »Meni ni treba na morje,« je dejal hudomušno še lani ob tem času, «moje morje je Sava...« Zelo ga bodo pogrešali klubski tovariši. Vedno je kaj svetoval, popravil veslo ali čoln, jih bodril. Cele generacije tekmovalcev so ga zato klicale preprosto stric Nani. Na njegovi zadnji poti ga je spremljala velika množica ljudi. Mladi kanuisti in kajakaši so Nanija počastili /. veslom v rokah pri odprtem grobu. S simbolom, ki mu je Franc Barič st. posvetil življenje. Še najbolj ga bo seveda pogrešala družina, ki ji izrekamo globoko sožalje. S tolažbo, da je bil Nani človek, ki bo vsem, ki smo ga poznali, pomagal živeti... Slika in besedilo: Fanči Moljk Zasavčani so veliki nasprotniki sežiganja plastičnih odpadkov, zato je dobrodošla nova pridobitev na trboveljskem pokopališču - svečomat. Od 10. septembra 2009 je možno kupovati sveče z ohišjem iz polipropilena, ki je primeren za reciklažo. Avtomat za sveče stoji v bližini avtobusne postaje, za nakup pa je treba imeti drobiž, saj ne zan vračati ostanka denarja, niti ga upoštevati pri naslednjem nakupu. V posebno režo se odlagajo odpadne sveče, namenjene reciklaži. Ohišje lahko reciklirajo v nov, uporaben izdelek, na primer vrtno pohištvo. Z uporabo tovrstnih sveč se bomo lahko Slovenci premaknili iz svetovnega vrha odpadkov od sveč, (kjer nastane več kot tritisoč ton PVC plastike), ki se jih ne da reciklirati, na vrh uporabnikov sveč iz reciklažnega materiala.. Sicer pa: »Živim dajmo, kar lahko, mrtvim prižgimo svečo, kot to narekuje notranji glas, ne zaradi okolice in mnenj drugih. Besedilo in slika: Irena Vozelj FUNŠUM ©| potMno mazoMlo* ®> V ponedeljek, 21. septembra 2009, so se po poletnem premoru svetnice in svetniki Občinskega sveta Trbovlje sestali na 21. redni seji. Sejo je v odsotnosti župana Bogdana Baroviča vodil podžupan Metod Kurent. Brez težav so svetnice in svetnild najprej potrdili skrajšani zapisnik 20. redne seje OST nato pa sprejeli še predlagani dnevni red z enajstimi točkami in potrdili pregled realizacije sklepov sprejetih na 20. redni seji. Metod Kurent je prisotne obvestil, da je zaključeno 95% investicij na cesti Trg revolucije. V podhodu bodo dokončno uredili še klančine za invalide in otroške vozičke ter postavili varnostne ograje ob rekonstruiranem cestišču, sledila pa bo tudi obnova ceste, ki je v času gradnje podhoda služila kot obvoznica. Podžupan je dejal, da v zadnjem času dobivajo iz Lafarge cementarne Trbovlje dopise, ki občino redno obveščajo o emisijah prahu in plinov cementarne v okolje. Opozoril je tudi na problematiko kadrov v trboveljski bolnišnici. Miloš Vengust (SD) je pri tem predlagal, da bi bilo problematiki Bolnišnice Trbovlje smiselno posebno razpravo. Zvone Hribar (DeSUS) pa je še dodal, da so v letu 2008 gospodarske družbe in podjetja v občini zabeležila alarmanten padec poslovanja. V letih pred 2008 so imela podjetja in gospodarske družbe iz Trbovelj primat v Zasavju, ki pa so ga v letu 2008 izgubile in med vsemi tremi občinami nazadovale na zadnje mesto. V Trbovljah so po besedah Zvoneta Hribarja pozitivne zgolj še plače, ki so tik pod državnim povprečjem in dodal, da bi morali tudi na občini razmisliti, kako izboljšati stanje v trboveljskem gospodarstvu. Pod 4. točko dnevnega reda je Nives Kropivšek podala predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Trbovlje za obdobje od leta 1986 do leta 2000, dopolnjenega 1997 in Družbenega plana Občine Frbovlje za obdobje od leta 1986 do leta 1990 dopolnjenega 1997. Nives Kropivšek je še navedla območja na katera se nanaša omenjeni odlok sprememb in dopolnitev in dodala, da bo potrditev navedenih sprememb zagotovila začetek novega investicijskega ciklusa od leta 2010 dalje. Ker je šlo za drugo obravnavo, so svetnice in svetniki glasovali o omenjenem predlogu in ga potrdili. Kristjan Dolinšek je pod 8. točko: Predlog Polletnega poročila o izvrševanju proračuna Občine Trbovlje za leto 2009 ocenil, da je bil le ta ob pomoči sprejetega I. in II. rebalansa proračuna OT realiziran od 40% -50%, odvisno od posameznih področij in da bo predlog 111. proračuna Občine Trbovlje obravnavan na naslednji seji OST v mesecu oktobru tega leta. Zvone Hribar, predsednik Komisije za gospodarstvo in proračun je dejal, da je komisija ugotovila, da ni razloga, da se predlog ne bi sprejel, saj so rezultati realizacije proračuna boljši kot leto poprej. Do konca leta pa zna priti do težav, saj bo po njegovem mnenju zelo težko realizirati kapitalske prihodke. Pod 10. točko so svetnice in svetniki prisluhnili Matjažu Štraklu, ki je spregovoril o predlogu za sprejem sklepa o cestni povezavi med avtocestama A 1 in A 2 skozi Trbovlje. Ker država ne kaže navdušenja, da bi šla 3. razvojna pot skozi Zasavje, bi se morali v Trbovljah povezati z Občino Prebold in skupaj oceniti interese in možnosti prostorske umestitve za povezavo obeh krajev z avtocestama A 1 in A 2, s predorom pod Mrzlico. Svetnice in svetniki so o tem sprejeli sklep in zadolžili župana Občine Trbovlje, da se o zadevi pogori z županom Občine Prebold. V nadaljevanju seje so svetnice in svetniki tudi potrdili Gregorja Meterca kot predstavnika Občine Trbovlje v Svet šole Gimnazije in ekonomske šole Trbovlje, tri predstavnike v Svet zavoda Zasavskega muzeja Trbovlje: Aleš Gulič, Joža Lo-žak in Zvone Skrabar, tri predstavnike v Svet vzgojno varstvenega zavoda Vrtec Trbovlje: Marija Juraja, Spela Vene in Darja Logar, tri predstavnike v Svet šole Osnovne šole Tončke Čeč: Katja Hribar, Rudolf Prašnikar in Roman Soltlar, tri predstavnike v Svet šole Osnovne šole Ivana Cankarja Trbovlje: Urška Cilenšek, Roman Dobravec in David Janežič, ter štiri predstavnike v Svet zavoda Javnega zavoda za kulturo Delavski dom Trbovlje: Borut Dolanc, Andrej Gačnik, Aleš Gulič in Tomaž Vresk. MAŠ. V nemškem Kemptonu so imeli 29. in 30. septembra srečanje trinajstih partnerjev iz Italije, Francije, Nemčije, Avstrije in Slovenije, ki sodelujejo pri evropskem projektu C02 Neu TrAlp, med njimi tudi predstavniki Centra za razvoj Litija. Tokrat so se udeleženci predstavili s projekti, ki jih bodo izvajali v lokalnih okoljih. Uvedli naj bi uporabo električnih vozil v javnem prometu in oskrbi mest, uporabo biogoriv, uvedbo enotnih vozovnic, izvedli študije mobilnosti, varne kolesarnice, uporabo spletnega portala, vse k istemu cilju, zmanjšanju emisij CQ2 v okolju. Udeležencem so predstavili električna vozila: skuterje, kolesa in avtomobile ter sis-tem njihovega polnjenja. Pametna električna vozila bodo shranjevala elektriko in jo tudi oddajala v omrežje. Švicar Louis Palmer je v letu in pol s solarnim taxijem prevozil svet, da je tako promoviral uporabo sončne energije v prometu. Center za razvoj Litija, ki se je udeležil mednarodnega srečanja, sodeluje na več evropskih projektih. Svoje delovanje povezujejo tudi z občinami Kamnik, Dol pri Ljubljani in Litijo, prizadevajo si uvesti portal izmenjave sedežev, skupni vozni red, izdelati študijo mobilnosti, prometne študije, vse s ciljem, da spremenijo navade ljudi in vplivajo na zmanjšanje uporabe osebnih vozil, da bi več uporabljali javna prevozna sredstva. Besedilo: Irena Vozelj za avc FUNfeRC Kot vsako leto, je tudi letošnji oktober posvečen požarni varnosti. Podatki kažejo, da je v primeru požara smrtnost starejših večja kot med drugo populacijo. To velja predvsem za tiste, ki živijo sami, se težje gibljejo, slabše slišijo ali vidijo, so pozabljivi ipd. To vse pomeni, da je letošnji mesec požarne varnosti posvečen občutljivi populaciji. Osrednja tema letošnjega meseca požarne varnosti je torej požarna varnost starejših oseb, ki so bodisi v domovih starejših občanov, v domači oslabi ob pomoči svojcev in raznih služb oz. živijo sami. Naslov letošnjega meseca požarne varnosti je »Varni pred požarom v tretjem življenjskem obdobju«. Trboveljski gasilci bodo obiskali domove starejših oseb, opravili preventivne preglede in izvedli vaje evakuacije. Obiskali bodo gospodinjstva, v katerih so starejše osebe ter se skupaj z njimi pogovorili o problematiki požarne varnosti starejših in jim dali zloženko, posvečeno letošnjemu mesecu požarne varnosti. Trboveljski Gasilski zavod vabi vse ( vrtce, šole, podjetja, zavode, društva, posameznike in organizacije v občini in regiji), da jih obiščejo v Gasilskem domu na Savinjski cesti 35, Trbovlje, kjer poteka MESEC ODPRTIH VRAT. Obiskovalce bodo seznanili z delom gasilcev, z njihovo opremo in jih naučili uporabljati ročne gasilnike za gašenje začetnih požarov - praktično gašenje. Lahko pa vas tudi obiščemo na vaših lokacijah. Za ogled - obisk jih predhodno pokličite na tel. 03 56 33 050. tel. 041 691 962 ali e-mil; gasilski.zavod.trbovljcfa siol.net Vodja gasilske enote - poveljnik GZ: Srečko Kerin Čistilna afeeifa SHS WbmWß Na regijskem kvizu gasilske mladine, kije potekal v soboto, 3. oktobra 2009, v Trbovljah na OS Ivana Cankarja, je tekmovalo tudi šest ekip z Dola. »Bili smo uspešni, saj so osvojili starejši pionirji in pionirke prvo mesto, mlajši pionirji pa so bili drugi...« se je pohvalil predsednik PGD Dol Timi Funkel. Zadovoljni so bili tudi tekmovalci, saj so dan zaključili v Zasavskem gurmanu na pici. Fanči Moljk, sliki: Tadej l Iršak in F. M. Na območju rekreacijske točke ”Tnm steza” v Trbovljah so v soboto 3.10.09 člani in simpatizerji OO SDM Trbovlje in OO SDS Trbovlje na čistilni akciji pobirali kosovne odpadke. V sloganu “čisto okolje za zdravo telo”' so že drugič naravi pomagali na poti okrevanja pred odpadki, bodočim obiskovalcem pa predstavili “Trim stezo” kot čisto rekreacijsko pot. Na približno 3 km steze so nabrali lep zalogaj smeti, ki so našle svoj počitek na ustreznem odlagališču odpadkov. za avc Mednarodni dan starejših. 1. oktober in dnevi v tem mesecu, in teden otroka, od 4. do 10. oktobra. gotovo ne sovpadajo po naključju. Prvi namenjen starejšem, drugim mlajšim, oba pa tesno povezujejo dogajanje v tem času. V Domu upokojencev Franca Salamona v Trbovljah so oktober pričeli s sestankom s svojci stanovalcev. I. oktobra je bil dan odprtih vrat, ko so organizirali predavanje za stanovalce, svojce, zaposlene in zunanje interesente o preventivi pred pandemsko gripo. Predavala je Gojka Ikiča, zaposlena v domu. Stanovalce so obiskali tudi cicibani iz vrtca Mojca, sončno popoldne pa so izkoristili za klepet ob kavici pred domom. Užitkarjenje v bazam DUFS-a Medgeneracijski ansambel, ki ga sestavljajo domski predstavniki, prostovoljci in dijaki Gimnazije in ekonomske šole Trbovlje je 2. oktobra 2009 nastopil v Cankarjevem domu v Ljubljani v okviru Festivala za 3. življenjsko obdobje. Obisk cicibanov iz vrtca Mojca V Cankarjevem domu Pričetek novega projekta prostovoljstva v domu je zaznamovalo srečanje z novimi prostovoljci iz osnovnih šol in srednjih šol 5. oktobra. V organizacijo tega projekta je zopet vključena Gimnazija in Ekonomska srednja šola Trbovlje. Na odru CD na festivalu za 3. življenjsko obdobje V mesecu oktobru potekajo tudi okrogle mize in srečanja s stanovalci doma o kakovosti življenja v domu. Tradicionalni kostanjev piknik s stanovalci in svojci bo 14. oktobra, v tem mesecu bo, tako kot že prejšnja leta, organizirana tudi gasilska vaja - preventiva pred požarom. Zadnji oktobrski dan bo spet namenjen praznovanju dneva reformacije in tudi na noč čarovnic ne bodo pozabili. MaH za avc |0 miŠKRC Ustvarjamo odprto, moderno Zasavje Regionalni razvojni svet zasavske regije se je 5. oktobra 2009 sestal na 7. za tem pa na 42. seji še Svet zasavske regije. Oba sta obravnavala Izvedbeni načrt Regionalnega razvojnega programa zasavske regije za obdobje 2010-2012. ki ga je svet zasavske regije nato tudi sprejel. Izvedbeni načrt je sestavljen iz analize izvajanja dosedanjih Izvedbenih načrtov za obdobje 2007 - 30. 08. 2009, ki vključuje analizo porabe sredstev in doseženih rezultatov po posameznih občinah, prioritetnih področjih, razpisih. Obdobje izvajanja Izvedbenega načrta za obdobje 2010 -2012 se bo pričelo s 1. januarjem 2010, dejansko pa bo podlaga za realizacijo tega izvedbenega načrta peti javni razpis za sofinanciranje nalog regionalnega razvoja. ZARES Zagorje županu Svaganu posredoval predlog okoljskega odloka Občinski odbor Zares Zagorje je posredoval županu Matjažu Švaganu predlog odloka o prepovedi sežiga in sosežiga odpadkov na področju občine Zagorje. Od župana pričakuje, da bo predlog odloka uvrstil na eno prvih sej občinskega sveta. Predsednica OO Zares - nova politika Zagorje ob Savi Irena Kurent je zapisala: “Gre za izvršilni pravni akt, ki za razliko od referenduma pomeni konkreten pristop k reševanju okoljske problematike v občini. Posvetovalni referendum je po mnenju stranke Zares, ki mu je edina nasprotovala, glede na znano stališče občanov, pomenil nepotrebno porabo javnega denarja za preverjanje mnenja, ni pa prinesel konkretnih rešitev. Stranka ZARES je edina politična stranka, ki ji je uspelo na ravni vseh treh zasavskih občin (Zagorje, Trbovlje, Hrastnik) poenotiti mnenje glede državnega okoljskega dovoljenja Lafarge cementu. V skupnem sklepu vseh treh občinskih odborov je ZARES nasprotoval temu okoljskemu dovoljenju. ZARES Zagorje je nadalje predlagal zavzemanje za moratorij na sosežig odpadkov, ki bi ga bilo smiselno urejati na nacionalni ravni. Hkrati pa je njihovo stališče, da je potrebno pod drobnogled vzeti vse večje onesnaževalce v lokalnem okolju in ne le enega. Do tega trenutka Občinski svet občine Zagorje ni dobil nobenega predloga akta, ki bi v Občini Zagorje celovito ali vsaj delno reševal problematiko izpustov škodljivih snovi. Veljavni občinski akti problematike sežiga in sosežiga odpadkov ne obravnavajo dovolj natančno, zato je poseben odlok, ki ga predlaga Zares, potreben. V Občini Zagorje ima sedež več velikih onesnaževalcev, Iftza avc ......................... ki so po zakonu dolžni pridobiti okoljsko dovoljenje. Odlok bo zato deloval tudi preventivno in preprečil sežig in sosežig odpadkov na področju občine tudi v prihodnjih letih. S tem lahko občina Zagorje postavi zgled ostalim slovenskim občinam. Sežig in sosežig odpadkov sta namreč tudi komercialno zanimivi dejavnosti, zato je potrebno sprejeti ustrezne ukrepe, ki bodo to dejavnost na področju občine prepovedovali. S predlogom tega odloka se tudi odpira manevrski prostor za natančnejše definiranje pristojnosti med državo in lokalno samoupravo na okoljskem področju. Kljub temu, da je načeloma država (in Evropska unija) tista, ki ureja to področje, pa ima na podlagi Evropske listine o lokalni samoupravi (ELES) vsaka lokalna skupnost pravico, da svojim občanom in občankam zagotavlja pogoje za zdravo življenjsko okolje. Ta pravica je toliko bolj neodtuljiva, ker večji industrijski izpusti pomenijo resno in dolgoročno ogrožanje zdravja ljudi. Stranka Zares pričakuje, da bodo predlog odloka podprle tudi svetniške skupine vseh strank v zagorskem občinskem svetu in civilna združenja na področju občine Zagorje. Vse druge akcije in mnenja bi bile zaskrbljujoče in bi kazale na neiskrenost tistih, ki so z razpisom nepotrebnega referenduma zapravljali davkoplačevalski denar.” Auf zic Trbovlje Kolesarsko društvo Partizan Trbovlje je letos že osmič organiziralo rekreacijsko kolesarjenje na Podmejo s popularnim imenom AUF ZIC. Kolesarji so nizali vzpone od 14. aprila do 15. septembra 2009. V različnih kategorijah, od osnovnošolcev do 60 + so kolesarile ženske in moški, skupaj je vztrajalo triintrideset kolesarjev in kolesark. Z najvišjim številom vzponov se ponaša Trboveljčanka Irena Berčon ( 60+). Na Podmejo se je letos peljala 128-krat, pri moških je bil kar 155-krat na cilju Zagorjan Leopold Cencelj. Na zaključku letošnjega Auf žica so sodelujoči dobili priznanja in medalje in pokale, kot jih predvidevajo pravila. Udeleženec/udeleženka z največjim številom vzponov dobi prehodni pokal, ki je last Kolesarskega društva Partizan Trbovlje. Vsakoletni zmagovalec je vpisan na ploščico na pokalu, ki ga sme leto dni občudovati doma - do novega Auf-zica. Najstarejši kolesar je bil tudi letos idejni oče auf žica Anton Cesar-Cecko iz Trbovelj (letnik 1937), na Podmejo pa je prikolesaril letos 141-krat. S prekaljenimi mački na kolesih so se kosali tudi osnovnošolci - trije fantje in dve dekleti, med katerimi je bil Diego Leniči 59-krat na Podmeji, Anja Bevc iz Gabrskega pa 50-krat. m v/t^jjn o Center za razvoj Litija je konec avgusta v sodelovanju z Zavodom RS za šolstvo organiziral srečanje predstavnikov osnovnih šot z območja Srca Slovenije, na katerem so predstavili, kako z odprtimi oblikami učenja obogatiti vzgojno izobraževalne programe. Predstavili so pet projektov, katerih cilji so usmerjeni k dvigu kakovosti življenja in k aktivnostim za uravnotežen trajnostni razvoj na območju Srca Slovenije: - Inovativna lokalna skupnost (vodenje podjetniških delavnic na šolah z namenom spodbujanja ustvarjalnega razmišljanja in ozaveščanja pomena inovativnosti za dolgoročni razvoj šol in lokalnih skupnosti), - Brezmejna ustvarjalnost v Srcu Slovenije (druženje z nadarjenimi za razvoj nadarjenosti - namen projekta je celostna obravnava fenomena nadarjenosti), - Les v ponovno življenje (možnost vključevanja vsebine projekta v učne programe z namenom povečanja interesa pri mladih za ta deficitarni poklic), - Izvajanje naravoslovnih, tehničnih, športnih dni (predstavitev novega kataloga s programi), - Lokalna samooskrba območja Srca Slovenije s kakovostno lastno pridelano hrano in zdrava prehrana otrok - vzpostavljanje avtonomne in zanesljive prehrambne oskrbe v območju Srca Slovenije. Vse učence osmih in devetih razredov osnovnih šol, dijake prvih letnikov srednjih šol ter starše in učitelje, ki jih zanima fenomen nadarjenosti in bi se radi dodatno Delavnica za mlade izpopolnjevali, vabimo, da se nam med jesenskimi počitnicami pridružijo na zanimivi dvodnevni delavnici, ki bo potekala na Polšniku v okviru projekta Brezmejna ustvarjalnost v Srcu Slovenije. Vse dodatne informacije dobite na Centru za razvoj Litija pri Janji Obermajer, tel. 89 62 715 ali preko elektronske pošte janja. obermajer@razvoj.si. Janja Obermajer, Center za razvoj Litija (RCL) JMŽim StalMif V Hrastniš&ilg! Jožica Hafner je dolgoletna dokumentalistka na TV Slovenija, zato so ji lani na RTV podelili najvišje priznanje za življenjsko delo. Joži Hafner, gostja Marka Planinca v Hrastniških obzorjih »Priznanja sem bila vesela predvsem zato, ker so s tem nagradili naše, bolj skrito, zakulisno delo arhivarjev in dokumentalistov,« je dejala na 1 Lastniških obzorjih v četrtek, 26. septembra 2009, ki jih vodi s pomembnimi Hrastničani novinar Marko Planinc. Najprej je razložila, kaj dela dokumentalist/arhivist: med drugim pregleduje, popisuje oddaje, izbira, razvršča, pripravlja gradivo in svetuje novinarjem, režiserjem, sodeluje z zunanjimi sodelavci, saj je televizijski arhiv največji filmski arhiv v državi. Poleg filmov, kaset in fotografij hranijo tudi vse tekste oddaj. Na vprašanje, kaj je lahko zelo dragoceno, je povedala, da včasih čisto navaden posnetek, zabeležen pogovor, ki lahko čez desetletja postane silno dragocen. Pokazala je nekaj starih, še črno belih posnetkov iz Hrastnika, ki so prikazovali gradnjo stare steklarne, obisk Tita v Hrastniku, plaz iz leta 1965, vožnjo po starem savskem mostu in podobno. Od leta 1959 do 1990 lahko v arhivu najdemo okoli petsto filmskih prispevkov o Hrastniku. Nekateri dragoceni prispevki - kot so posnetki hrastniških lutkarjev - pa so še »neodkriti«. Na vprašanje, kako konkretno lahko dobi posameznik arhivske posnetke, ki jih hrani arhiv TV, je povedala, da je treba pismeno prošnjo nasloviti na direktorja TV programov ali na službo, ki skrbi za zunanje uporabnike arhiva. In kako se je Jožica Hafner znašla na tem položaju? »Na TV so rabili v dnevno informativnem programu lektorja,« je povedala. «Ker sem študirala slavistiko, so me sprejeli kot honorarno sodelavko v dnevno informativni program. Spomnim se, kako velik čut za jezik so imeli takrat novinarji. Potem sem delal štiri leta v koordinaciji programov, zdaj pa že 25 let v TV dokumentaciji ali arhivu. Jožica je velika ljubiteljica ruskega jezika in za svojo dušo se je lotila prevajanja Čehova. »Stvari, ki še niso bile preveden...« je pojasnila. V izvirniku jih poišče na spletnih straneh. Jožico najbolj navdušuje branje pa tudi zbiranje starih knjig, predvsem pesmaric. Je strastna bralka že iz osnovnošolskih časov. Zdaj bere največ na vlaku, saj se z Dola vozi v Ljubljano že več kot trideset let. Sprošča pa jo tudi fizično delo, predvsem delo na vrtu. za avc Piramida d.o.o. je bilo eno izmed prvih zasebnih podjetij in zaposleni in odgovorni so pričeli orati ledino na področju pisarniškega in računalniškega potro-šnega materiala na veleprodajnem področju in v maloprodaji. Zgodovino podjetja so začeli ustvarjati napredni ljudje s podjetniško žilico in občutkom za organizacijo. Dobro vodenje podjetja in pravočasno uresničene ideje so omogočale hiter razvoj. Po 20. letih so postavili novo vizijo, ki so jo pričeli s hitrimi koraki uresničevati v letu 2009. Okrepili so se z novimi sodelavci na komercialnem področju, razširili maloprodajno mrežo in se povezali s strateškim partnerjem PBS AG Holdingom iz Avstrije. Njihov cilj v prihodnje je jasen: povečati tržni delež na slovenskem trgu in skupaj s strateškim partnerjem stopiti na trge bivše Jugoslavije. MaH Župan občine Hrastnik Miran Jerič in direktorica družbe Petrol Energetika d.o.o. Mojca Kert Kos sta v sredo, 30. septembra 2009, podpisala pogodbo za izvajanje gospodarske javne službe distribucije toplote na celotnem območju Občine Hrastnik za prihodnjih petintrideset let. Petrol s tem podpisom pogodbe izpolnjuje zavezo ob nakupu Toplarne Hrastnik, da bo v prihodnje namenil pomembna sredstva za njeno posodobitev. Župan občine Hrastnik Miran Jerič je ob tem poudaril, da je vesel partnerja, ki bo odgovorno vlagal v izboljševanje okolja in standardov bivanja v občini. S tem bo posodobljen celoten sistem daljinskega sistema ogrevanja v Hrastniku. Direktorica Petrol Energetika Mojca Kert Kos pa je zagotovila dolgoročno nemoteno in konkurenčno toplotno oskrbo. Slika in tekst: Fanli Moljk V zagorski Industriji gradbenega materiala d.o.o. so 3. oktobra 2009 praznovali že 205 obletnico delovanja in dan apnarjev. Pridobivanje apna ima v Zagorju bogato tradicijo, saj segajo začetki te dejavnosti daleč nazaj v preteklost. 1804 je v Zagorju pričela delovati erarna apnenica skupaj z erarno opekarno. V prvem desetletju prejšnjega stoletja je pridobivanje apna doživelo gospodarski vzpon, kar se je kazalo v zidanju novih peči. Apnene peči so stale na levem bregu potoka Medija. To so bile poljske peči, ki so bile zakopane v zemlji. Trboveljska premogokopna družba je med obema vojnama, leta 1937, zgradila štiri peči jaškastega tipa. Weinberger je apno proizvajal tudi še po vojni, vse do leta 1948, ko sta bili peči nacionalizirani. Istočasno pa so bile nacionalizirane tudi Ce-mentnine. Obe dejavnosti skupaj pa sta odtlej delovali kot družbeno podjetje pod novim nazivom IGM - Industrija gradbenega materiala Zagorje ob Savi. Leta 1961 je bila v Zagorju zgrajena 1. hidrama. Kot so se z gospodarsko krizo spopadli v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, tako se, trdno odločeni slediti svoji viziji, spopadajo z njo tudi danes. Produkt zagorske Industrije gradbenega materiala je hidrirano apno Raziskave so pokazale, zelo ugoden vpliv hidriranega apna na lastnosti asfaltnih zmesi za obrabne in obrabno-zaporne plasti. V IGM so polnilo, to je zmes kamene moke in hidriranega apna z visoko vsebnostjo vlage pripravili na improvizirani napravi in v količinah, potrebnih za poskusno proizvodnjo. Učinki hidriranega apna so predvsem v dolgotrajni obstojnosti asfaltne prevleke in izboljšujejo lastnosti asfalta. Cilj odgovornih v podjetju je vzpostaviti okoljsko neoporečno proizvodnjo ter odlično in z evropskimi standardi usklajeno poslovanje in ostati najmočnejši in najkvalitetnejši proizvajalec tehnoloških, ekoloških in gradbenih apnenih materialov v regiji. Postati hočejo pomembno gibalo razvoja okolja, v katerem živijo in si prizadevati, da bosta Zagorje in Zasavje lepša in življenje boljše. To niso želje, to je vizija, ki jo uspešno uresničujejo. MaH o Mvigpo! • produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani • snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z # j «g možnostjo sponzoriranja idailitfi 'UtCLU 'M • trženje in produkcija za gospodarsko ■ M** m interesno združenje lokalnih TV Slovenije • VHS, S-VHS, BETA SP _ .. , . * E-mail: atv.signai@sioI.net Valvasorjev trg 3 1270 Litija tel./fax: 01/8983-029, 8984 209, 8980-390 GSM: 041 681-584 041 765-113 I NAJBOLJ GLEDANA LOKALNA TELEVIZIJA V SLOVENIJI OBJAVA NA ATVSIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH! Q L/J ELEKTROPROM EVJ ELEKTROPROM d.o.o. Loke pri Zagorju 22 1412 Kisovec www.elektroprom.si uprava 03-56-57-150 trgovina EVJ Center Kisovec 03-56-71-234 storitve 03-56-57-150 > elektroinstalacije > strojne instalacije > daljinsko ogrevanje z lesno biomaso > kabelsko komunikacijski sistemi > trgovina EVJ Center > delovni stroji in nizke gradnje > barSedmica lokalna televizija ETV etv.elektroprom.si komerciala 03-56-57-158 studio 03-56-57-177 KickboiUttg V septembru v klubu Pon Do Kwan Izlake vpisujejo v svoje vrste nove člane. Vpis poteka v telovadnici Osnovne šole Ivana Kavčiča na Izlakah v ponedeljek in sredo od 18.00 do 20.0 ure in v petek od 17.00 do 18.00 ure. Več informacij na GSM 040 211 758 Miloš. Vabi Pon Do Kwan Izlake za avc Podjetniška stran Irene Meterc: Z manj denarja več zadovoljstva Kako jc mogoče znižati plače, hkrati pa obdržati dobro klimo in pomembne zaposlene Številna podjetja so bila zaradi slabih gospodarskih razmer prisiljena znižati plače zaposlenih. Pri tem je glavno vprašanje, kako ohraniti motiviranost zaposlenih in preprečiti ustvarjanje negativnega ozračja? Večina podjetij se oklepa le »klasičnega« nizanja stroškov, s čimer ni načeloma nič narobe, ni pa to edina možnost. Delodajalci lahko spremenijo sistem nagrajevanja zaposlenih in prerazporedijo maso plač. Večina jih ni nič spremenila nagrajevanja zaposlenih, če kaj, so odpravili nagrade (variabilna izplačila), bonitete in znižali izhodiščne plače. Premislite, kako vam sistem nagrajevanja lahko pomaga v nastalih razmerah. Zaposlene, ki podpirajo vašo novo strategijo, lahko nagradite, čeprav ste morda morali znižati osnovne plače. Z znižanjem osnovnih plač in prerazporeditvijo prihranjene mase najboljšim boste najboljše zadržali in motivirali zaposlene, čeprav boste celotno maso plač lahko celo zmanjšali. Učinki usmerjenega nagrajevanja so namreč prav neverjetni! Vključite zaposlene V marsikaterem podjetju se zaposleni ne zavedajo resnosti položaja, v katerem se je znašlo podjetje. Zato niso spremenili svojega dela, niso se prilagodili drugačnim razmeram. Poleg tega vodstvo ne dobi predlogov zaposlenih, kako in kje je mogoče prihraniti. Vključevanje zaposlenih ima tudi močno motivacijsko vrednost: zaposleni, ki vedo, kaj se v podjetju dogaja, so bolj pripadni, predvsem pa manj prestrašeni. Če razumejo, zakaj je treba znižati plače, bodo na ta ukrep gledali povsem drugače, kot če jim preprosto znižate plače. Seveda se bodo odzvali različno, morda pa boste presenečeni nad njihovimi idejami in pripravljenostjo, če jih boste znali pravilno vključiti v iskanje najboljših rešitev za podjetje. Najslabši je dvom Za ohranjanje motivacije in pozitivne klime je pomembno sodelovanje zaposlenih pri sprejemanju odločitev. To je mogoče doseči z upoštevanjem njihovih predlogov in z njihovim aktivnim vključevanjem v celotno dogajanje v podjetju. S tem, ko se ponudi možnost sodelovanja pri oblikovanju strategije in delovanja podjetja, podjetje doseže visoko stopnjo pripadnosti in lojalnosti zaposlenih. Tudi to, da vodstvo zaposlene seznanja o tekočih zadevah in izzivih v prihodnje, je eden izmed prijemov, s katerim lahko dvigujemo motiviranost. Ne smemo pozabiti, da ravno nepravilne informacije ali ugibanja sprožijo val nejevolje in delovne apatije. Pustiti nekoga v dvomu je namreč najslabši scenarij, ki ga lahko izbere podjetje. Sproščanje napetosti Podjetja se zdaj ukvarjajo z vodenjem obstoječega tima, po drugi strani pa spremljajo, kateri zanimivi kadri se pojavljajo na trgu dela. Pri prvem sc srečujejo z zmanjše- vanjem števila zaposlenih, zadrževanjem ključnih kadrov in povečanjem angažiranosti zaposlenih. Pri izločitvi manj produktivnih zaposlenih, ki je lahko delno koristno za povečanje zavzetosti drugih, mora podjetje najti pravo mero odpuščanja, ki »sčisti« vrste, a ne vpliva negativno na moralo sodelavcev. Zaposleni, ki izgubijo zaupanje v trdnost svoje zaposlitve in delodajalca, so bolj odprti do ponudb drugih podjetij. Zato jih mora delodajalec prepričati o prihodnosti podjetja in kakovosti vodstva. Zaposlene je treba pripraviti do tega, da vložijo še dodaten trud v svoje delo, ker verjamejo, da so vrednote in interesi podjetja usklajeni z njihovimi. Kar zadeva motiviranost zaposlenih, naj nadrejeni (vodja) naprej ugotovi, kaj njegove zaposlene motivira. Nekateri so motivirani, kadar ustvarjajo v podjetju neko pozitivno spremembo in čutijo svoj doprinos, drugi imajo lačen ego in potrebo po priznanjih, nekateri neizogibno želijo vzpostavljati nadzor, nekaterim pa je denar najboljša motivacija. Zaposlene bomo lahko »popredalčka-li« in jih motivirali na podlagi njihovih odgovorov. Ker zdaj večina podjetij vsem zaposlenim ne more izplačevati denarnih nagrad, je treba malo več inovativnosti, ki pa seveda ne bo prinesla rezultatov čez noč. Motivacija zaposlenih bo izvirala iz njihovega zadovoljstva in počutja v podjetju. Ugotoviti je treba, kaj jim je v zadovoljstvo in kaj jih moti, okrepiti je treba timski duh, ki dodatno motivira posameznika v skupini. Pomaga tudi humor, kotički za srečevanje, interna komunikacija in sproščanje napetosti. Zabavno in sproščeno delovno razpoloženje je lahko le plus. Zaposlene motivirajo nove zadolžitve, izzivi, zahteve, občutek pomembnosti v podjetju, občutek, da niso najšibkejši člen, ki je nadomestljiv. Treba jim je dati občutek, da so kri podjetja. Dober direktor se med svojimi zaposlenimi sprehodi vsak dan, se pošali z njimi, skupaj spijejo kavo, skupne aktivnosti krepijo posameznika in skupinski duh. Nefinančno nagrajevanje Če ima podjetje finančne težave, naj poskuša mobilizirati zaposlene z nefinančno motivacijo. Zaposlenim je po različnih raziskavah nefinančna motivacija pomembnejša od finančnih motivacijskih dejavnikov. Nefinančni motivacijski dejavniki temeljijo na potrebi po dosežku, prepoznanju, odgovornosti, vplivu in osebni rasti. Tukaj morajo bili vodilni še posebej pozorni na potrebe in želje posameznikov, kajti pri nefinančnem motiviranju ni univerzalnega vzorca, ampak je takšno motiviranje predvsem odvisno od menedžerjeve iznajdljivosti in sposobnosti prepoznavanja potreb zaposlenih. Ena izmed glavnih ugotovitev pri nefinančnem nagrajevanju je prav edinstvenost posameznika in potrebna rahločutnost pri zaznavanju njegovih potreb. Menedžerji lahko svoje zaposlene motivirajo s pohvalami, ki nič ne stanejo. Ljudje v tem primeru ne dobijo informacije samo o tem, kako so opravili svoje delo, temveč tudi, da so njihovi dosežki cenjeni. Priznanje se lahko kaže v več oblikah: javna pohvala, pokal za najboljšega sodelavca meseca, prosti dan... Äa v ^\/r Dober mesec je še do zaključne prireditve letošnje akcije izbiranja naj društva in naj prostovoljca. Glasovalna akcija poteka pod okriljem projekta MREST - Mreža nevladnih organizacij Zasavja, ki ga izvaja Sklad dela Zasavje v sodelovanju z Ministrstvom za javno upravo in ob finančni podpori Evropskega socialnega sklada. Projekt je namenjen promociji nevladnih organizacij v zasavski regiji. Vsi prostovoljci in društva, ki bodo uvrščeni v glasovanje, bodo predstavljeni na spletni strani projekta ter v posebnem časopisu, ki bo izhajal v sklopu projekta. Doslej smo prejeli glasove za spodaj navedene nevladne organizacije in prostovoljce. Se je čas, da se jim pridružijo tudi druga društva in njihovi prostovoljci. Bolj boste zagreti za glasovanje, višje bodo uvrščeni vaši favoriti. Prva tri društva in prvi trije posamezniki dobijo priznanja (zlato, srebrno in bronasto) ter praktične nagrade. Čeprav vam ljubo društvo ali prizadevni prostovoljec ni dobil še nobenega glasu, ima še vedno priložnost za visoko uvrstitev. Predstavljajte si, kako ponosni boste na svoje društvo na razglasitvi rezultatov na zaključni prireditvi. Promocija je lahko dvakratna, saj bo društvo deležno medijske pozornosti tudi ob razglasitvi rezultatov glasovanja za naj prostovoljca. Na zalogi imamo tudi priznanja za sodelovanje, ki jih bodo prejeli vsi, ki jih boste bralke in bralci Zasavca uvrstili v tekmovanje, čeprav bodo dobili samo en glas. Slednje jim boste s svojimi glasovi omogočili glasovalci, zato se bomo na zaključni prireditvi spomnili tudi vas. Nagrajenih bo namreč deset glasovalcev, ki jih bo določil žreb. Izrežite spodnji glasovnici in na eno napišite naziv društva, ki se vam zdi najbolj prizadevno, na drugo pa ime najbolj pridnega in predanega prostovoljca. Upoštevali bomo samo pristne glasovnice, tako da fotokopirane ne pridejo v poštev, za dodatno poštenost in transparentnost glasovanja pa smo glasovnice tudi označili. Za dvig tekmovalnega duha pred zadnjima dvema mesecema glasovalne akcije objavljamo vmesne rezultate v celoti. nj " in Rezultati glasovanja Naidružtvo: 1. Združenje borcev za vrednote NOB Trbovlje 167 glasov 2. Društvo osteoporoze Trbovlje 138 glasov 3. Turistično društvo Čemšenik 35 glasov 4. Društvo izgnancev Slovenije KO Trbovlje 10 glasov 5. Zveza veteranov vojne za Slovenijo-Zasavje 3 glasovi 6. TD Hrastnik 3 glasovi 7. Medgeneracijsko društvo Upanje Trbovlje 2 glasova 8. Medgeneracijsko društvo Srečno Zagorje 1 glas Naiorostovoliec: 1. Viktorija Bočko 2. Ladislava Medvešek 3. Stanislava Radunovič 4. Ljudmila Tolar 5. Dušan Martinčič 6. Marjan Dolinšek 7. Mojca Greben 8. Božena Prestor 9. Ana Holz 10. Pavlina Žgajner 11. Franci Matko 12. Mili Drnovšek v___ 165 glasov (združenje borcev za vrednote NOB Trbovlje) 140 glasov (društvo osteoporoze Trbovlje) 29 glasov (TD Čemšenik) 11 glasov (DISKO Trbovlje) 7 glasov (TD Čemšenik) 3 glasovi (ZWZSZ) 3 glasovi (TD Hrastnik) 1 glas (Medgeneracijsko društvo SREČNO Zagorje) 1 glas (Medgeneracijsko društvo upanje Trbovlje) 1 glas (Medgeneracijsko društvo upanje Trbovlje) 1 glas (Društvo izgnancev Trbovlje) 1 glasi DIS KO Trbovlje) ________________________________ Izžrebana glasovalka: Romana Vezovišek, Ulica 1. junija 36b , 1420 Trbovlje Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov, razvojne prioritete »Institucionalna in administrativna usposobljenost«; prednostne usmeritve »Spodbujanje razvoja nevladnih organizacij, civilnega in socialnega dialoga«. Sl&Mrest S§?Mrest Mr.ia n.vlodmh onjomtmij /mavja Mr.io navtcdnlh orflon.iao, Zmavja GLASOVNICA ZA NAJ PROSTOVOLJCA ZASAVSKE REGIJE 16/2(109 Naj prostovoljec oz. prostovoljka zasavske regije je: (Ime, priimek, nevladna organizacija, v kateri deluje) Zanj(o) glasujem: (Ime, priimek, poln naslov in telefonska št. glasovalca oz. glasovalke) (Kraj in datum) (Podpis) Kupone pošljite na: Zasavc, p.p. 79, 1410 Zagorje ob Savi §&Mrest Meta na.ladmh or(jomfcocij Zmavjo - 3? Mrest Meto aavladnih orgormoui Zomv|C GLASOVNICA ZA NAJBOLJŠO NEVLADNO ORGANIZACIJO ZASAVSKE REGIJE 16/2009 Najboljša nevladna organizacija zasavske regije je: (Naziv nevladne organizacije, torej društva, ustanove ali zasebnega zavoda) Zanjo glasujem: (Ime, priimek, poln naslov in telefonska št. glasovalca oz. glasovalke) ____ _ — — — — _J L (Kraj in datum) (Podpis) Kupone pošljite na: Zasavc, p.p. 79,1410 Zagorje ob Savi za avc Ku m HQi&Q>V/^ Petnajst ljubiteljev smučanja je 11. septembra 1949 ustanovilo Smučarsko društvo Kum Dobovec. V prvi upravni odbor so bili izvoljeni lože Knez. predsednik. Leopold Ravnikar, sekretar. Darko Krajšek, blagajnik in Soniboy Blasy in Janez Knez, člana. Visok jubilej boilo praznovali 10. oktobra 2009 pri smučarski koči na Trotovniku, kjer se bodo vsi obiskovalci podprli z brezplačnim obrokom smučarske enolončnice, od 16. ure naprej. Obljubljajo, da ne bo nikomur žal, če pride. Njihove najpomembnejše naloge so bile pridobivanje članov, izgradnja nove infrastrukture, izvedba klubskih smučarskih prvenstev in dobro sodelovanje s sosednjimi društvi. Osnovno dejavnost, alpsko smučanje, so nadgradili tudi z drugimi športnimi aktivnostmi: tekom na smučeh in smučarskimi skoki, njihovi nasledniki so dodali še sankanje, saj so na Dobovcu uredili prvo sankaško progo v Sloveniji in tudi izpeljali prvo tekmovanje na republiškem nivoju. Delali so z namenom, da privabijo mlade, da jim ponudijo veliko zanimivega in jim v okviru društva pomagajo k doseganju dobrih rezultatov na različnih tekmovanjih. Organizirali so smučarske tečaje, ki so bili dobro obiskani, mnoge so naučili smučati in uživati na belih strminah. Marsikdo od tečajnikov se je kasneje udeleževal tudi tekmovanj, ki so jih organizirali za podjetja, klube, Zasavsko prvenstvo, družinsko tekmovanje Pokal treh dolin, Polčitov memorial .... Vsa leta delovanja so vse sekcije društva dosegale dobre rezultate, še posebej alpska sekcija, ki je dosegla vrhunske rezultate na državni in mednarodni ravni. Znanje še danes uspešno prenašajo na mlajše generacije, ki dosegajo vidna mesta na tekmovanjih. Ker imajo ljudje vse večje želje po rekreaciji, so leta 2002 ustanovili tudi rekreacijsko sekcijo, ki organizira športne dejavnosti in prireditve skozi vse leto. Ponosni so na vsakoletni pohod po Krajinskem parku Kum in njegovi bližnji okolici, turnir v namiznem tenisu za Memorial Leopolda " r OTU I In Jamška, tekmovanje v pikadu, udeležujejo se različnih balinarskih tekmovanj in turnirjev. Veseli so vse večjega zanimanja za tek na smučeh, zato načrtujejo tudi postavitev brunarice ob novi progi. Priljubljenost smučarskih skokov na dobovški skakalnici še ni ugasnila, zato si prizadevajo zamenjati njene dotrajane dele in urediti okolico, da bodo lahko organizirali skupinske treninge s tekmovanji ob dovolj sneženih zimah. Besedilo: Irena Vozelj, slika: arhiv Sl) Kum Dobovec mrtmio 0| Prostovoljno gasilsko društvo (PGD) Loke pri Zagorju je v soboto. 26. septembra 2009 pripravilo osrednjo slovesnost ob svoji 80-letnici. S prapori so se je udeležila zastopstva vseh gasilskih društev v Gasilski zvezi (GZ) Zagorje. Marjan Kovač: »Ostali bomo zvesti svojemu poslanstvu« V slavnostnem govoru je predsednik loških gasilcev Marjan Kovač poudaril, da so številne generacije plemenitih ljudi, ki so se izmenjale od ustanovitve društva do danes, kljub težavam vztrajale pri svojem poslanstvu pomoči ljudem v najtežjih trenutkih življenja. Zagotovil je, da bodo zaupanje upravičevali še naprej ter izrazil hvaležnost občinskemu vodstvu za naklonjenost gasilstvu. Tem mislim se je pridružil namestnik predsednika GZ Slovenije Vili Bržan, ki je dejal, da so gasilci ne le potrebni, ampak tudi nenadomestljivi. Za njim je spregovoril zagorski župan Matjaž Svagan, boter kombiniranega gasilskega vozila GVC 16/25, saj je Občina Zagorje prispevala največji delež k nakupu in nadgradnji 216 tisoč evrov vredne pridobitve. Med drugim je dejal, da vozilo ni privilegij, ampak društvu pripada ter zaželel svetlo prihodnost loškim gasilcem in predal ključ novega vozila njegovemu šoferju, da je lahko opravil preizkus. Sledil je še blagoslov nove pridobitve, za katerega sta poskrbela ki-sovški župnik Janez Mrak in duhovnik Gregor Celestina, sicer tukajšnji rojak. Loško gasilsko društvo je ob visoki obletnici že avgusta prejelo zlato plaketo Občine Zagorje, tokrat pa še srebrni znak Civilne zaščite in posebno priznanje Krajevne skupnosti Ki so- Matjaž Švagan: »Novo vozilo vec-Loke. Njen predsednik ni privilegij, ampak vam pri-Sašo Anžur se je zahvalil pada« gasilcem za vse, kar storijo za večjo varnost na območju, ki ga pokrivajo. Nova pridobitev POD Loke. Kulturni program je s priložnostnimi pesmimi oblikoval Loški glas, svoj delež pa so z recitacijami in glasbenimi točkami dodali mladi loški gasilci. Ob jubileju je PGD Loke izdalo almanah z naslovom Pogled v preteklost, v katerem so orisani glavni mejniki njegovega razvoja. Dobili so ga vsi redni in podporni člani društva, na sobotni slovesnosti pa še vsi prejemniki jubilejnih zahval, med njimi donatorji in gasilska društva v GZ Zagorje. Nato je v Stipovi pokriti hali napočil čas za veselico z ansamblom Svetlin. Besedilo in slike: Boštjan Grošelj V Čemšeniku se dogaja in to vedno kaj novega. Dobrote na vpogled postavi Vaške žene iz Čemšenika na Gamberku z zagorskim županom in (emšeniškim župnikom. Gost, ki je od daleč prišel Vaške žene so se zelo dobro odrezale na predstavitvi v Delavskem domu v Zagorju. Za svoje okusne dobrote so dobile hvale vredno število zlatih, srebrnih in bronastih priznanj. Istega dne so pogostile vse prisotne tudi na Gamberku, kjer je Voxhuma-na pripravila baročni koncert. V navzočnosti številnih gostov je bil svečano odprt Gamberški dvor. Trio Falot V Prosvetnem domu v Čemšeniku se je v organizaciji Turističnega društva Čemšenik odvijala že šesta predstavitev glasbenikov, na kateri je sodelovalo okrog 45 izvajalcev. Med njimi je bil posebno pozdravljen častni gost iz ene od nekdanjih jugoslovanskih republik. Program je povezoval Jani Kortnik. St.R. -7 c\/n mnt% V prostorih Društva mobiliziranih v nemško vojsko Zasavje, na Ulici I. junija 4 v Trbovljah je bila 24. septembra 2009 je predsednik Zveze društva mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko (DMSNV), Andrej Zorko, poročal o nedavno dopolnjenem Zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o žrtvah vojnega nasilja. Po Zakonu o žrtvah vojnega nasilja iz leta 1995 so bili mobiliziranci v 4. točki priznani kot žrtve vojnega nasilja, v 16. točki omenjenega zakona, ki je dodeljeval dosmrtno mesečno rento vsem žrtvam vojnega nasilja, pa so bili mobiliziranci izpuščeni. V društvu so ves čas menili, da je takšen zakon diskriminatoren, zato so se vse od njegovega sprejema zavzemali za spremembe, po njihovem mnenju spornega, 16. člena. Pri tem so, kot trdijo, pri vseh uradih in institucijah naleteli na ignoranco in birokratsko ravnodušje. Sele aktualna vlada je resno obravnavala njihov predlog. Decembra 2008 je društvo podpredsedniku DZ Miranu Potrču predalo spomenico z zahtevami. Na septembrski seji DZ leta 2009 je bil izglasovan Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o žrtvah vojnega nasilja, v katerem je upoštevana zahteva mobilizirancev o me- sečni renti. Omenjeni zakon v svojem 9. členu prisilne mobilizirance postavlja v enakopraven položaj z izgnanci in interniranci in jim za vsak mesec preslanega nasilja dodeljuje po 0.835 evrov. Svojim članom DMSNV sporoča, da pravica do mesečne rente pripada mo-bilizarancem in ni prenosljiva na njihove svojce. Renta pripada vsem, ki imajo urejen status žrtve vojnega nasilja. Zadeve v zvezi z mesečnimi rentami bodo urejale pristojne upravne enote. Zakon, ki določa upravičence do mesečne rente, bo stopil v veljavo petnajsti dan po objavi v Uradnem listu, uporabljal pa se bo od 1. januarja 2010. Pomembno je tudi omeniti, da mesečna renta ne velja za nazaj. V društvu menijo, da je okrog 3500 upravičencev do mesečne rente, izračunali pa so tudi, da bo povprečna mesečna renta znašala okrog 20 evrov na osebo. Andrej Zorko in Leon Janežič v spominski sobi V nadaljevanju je Andrej Zorko poudaril, da bodo vse nadaljnje aktivnosti usmerili k reševanju vprašanja odškodnin z naslova Zvezne republike Nemčije. Leon Janežič, predsednik DMSNV Zasavje, je spregovoril o prioritetnih aktivnostih društva. Želijo rešiti vprašanje invalidov - mobilizirancev, ki naj bi jim namesto statusa invalida pripadal status vojnega invalida. Člane društva moti, da organizacija ni vabljena na državne in lokalne proslave in slovesnosti, kjer želijo sodelovati s svojim praporom. Načrtujejo postavitev spominskega obeležja v občinah Hrastnik in Zagorje ob Savi. MAŠ. Spomladi so imele članice Društva kmečkih žena in deklet iz Podkuma, Trbovelj in Hrastnika po dve predavanji o načrtovanju zelenjavnega vrta in kako pridelati zelenjavo s svojimi semeni. V torek, 29. septembra 2009, pa so se udeleženke omenjenih predavanj srečale še na jesenskem srečanju na Marnem. Projekt Vključimo posameznike in ostale subjekte v aktiven razvoj podeželja je bil sofinanciran s strani Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in izbran na razpisu LAS - Društva za razvoj podeželja Zasavje. Predavateljica Ana Ogorelec jih je seznanila o tem, kaj se je dogajalo v letu 2009 na področju zelenjadarstva. Julija je bilo preveč padavin, zato se je razvila krompirjeva plesen. Sintetična škropiva niso primerna, pravi, zato uporabljamo le naravna. Močno koprivno vodo pa je treba na primer redčiti v razmerju 1: 10. Ekološki prah je tudi naturalis. Ogorelčeva priporoča kolobarjenje, sploh če opazimo na rastju gnilobo, prav tako prašenje praznih njiv z apnom. Obiskovalke so se zelo pohvalile s pridelkom nizkega fižola anteja, ki so ga dobile spomladi in z etno, nizkim fižolom za zrnje, ki je celo boljši kot češnjevec. Prinesle so pokazat nekaj svojih pridelkov in poročale o izkušnjah. Slike in besedilo: Fanei Moljk za avc I© Z£l>OWAŽA Šesti pohod po Sovretovi poti je bil v soboto, 3. oktobra 2009, sončen in prijetno topel. Proti Krnicam Ljudje so kar obsedeli Nuša in Joško Gregorčič sta poskrbela za hrano in pijačo Tudi tokrat jc bilo več pohodnikov na hrastniškem startu - okoli 130, ob Dolanki pa se jih je prijavilo preko 70. S toplim čajem in prigrizki so jih pričakali v Krnicah in na Kovku. Župan Miran Jerič, ki pozna tod naokoli vse kozje stezice, je prišel z dolske strani, potem pa se spustil še v Krnice, tako da ni bilo kakšne zamere. Na poti smo srečali tudi nekaj Kranjčanov, Ljubljančanov in celo iz. Solkana so prišli. »Radi gremo na take pohode,« so rekli, »da spoznamo čim več slovenskih krajev...« Pohodnike je najprej pozdravila predsednica KS Dolores Doberšek, pa župan Miran Jerič in Mateja Planko, direktorica knjižnice Antona Sovreta. Med drugim je povedala, da bodo 3. decembra letos ob njegovem rojstnem dnevu gostili letošnjo Sovretovo nagrajenko Nives Vidrih in že zdaj povabila pohodnike na ta dogodek. z av —CTTCT'WTtCTilf'BH Mi'JT’nKTTfirTJT Pogled na Dol Na kulturnem programu je plesala folklorna skupina Brusači iz Radeč, ki jo je spremljal na harmoniki večkrat nagrajeni Žan Bregar. Ana Černuta, ki je vodila program, je napovedala še recitaciji dveh osnovnošolk, potem pa so sledila priznanja za tiste, ki so prehodili to pot že več kot petkrat. Podelila jih je Fanči Moljk. »Drugo leto pa upamo, da bo v kašči blizu spomenika že urejena Sovretova soba,« je še obljubil župan Miran Jerič. Veliki humanist in prevajalec si to tudi zasluži. Besedilo in slike: Fanči Moljk »BLSfÄ P§®§>E#* Hrastniški matičar Rok Jenko je 19. septembra 2009 v poročno knjigo vpisal, da Branko Planinec, rojen 26. avgusta 1932, in Metka Planinec, rojena 27. oktobra 1938, stanujoča Grdene 1 1, Dol pri Hrastniku po petdesetih letih zakonskega življenja stopata v zakonski stan na zlati poroki. Pred pričama Slavkom Planincem in Marjanom Laznikom in županom Miranom Jeričem sta potrdila zakonsko zaobljubo, ki sta jo prvič izrekla v Hrastniku 12. septembra 1959. Iskrene čestitke! Dijakinje 3. letnika Gimnazije Litija, ki so vključene v projekt Eko šole kot načina življenja, ki so ga poimenovali Agenti Zero C02, so skupaj s svojima mentorjema, profesorjema Heleno Lazar in Damjanom Štrusom. Slovenskim E-forumom ter Centrom za razvoj Litija pripravile dogodek, ki je obiskovalcem dal kamenček v mozaiku razmišljanja, kako znižati izpuste ogljikovega dioksida v zrak in preprečiti velike podnebne spremembe. Hišni ansambel Gimnazije Litija je glasbeno popestril dogajanja. Električno energijo za instrumente in ozvočenje so dobili iz mobilnega fotonapetostnega generatorja, ki je poganjal prenosni sistem ozvočenja. Dijakinje so na kratko opisale delovanje sončnih celic in sončnih kolektorjev za ogrevanje sanitarne vode in stanovanjskih prostorov. Sest agentk nizkoogljične družbe se je za promocijo usposabljalo na petdnevnem taboru. Pridobile so znanje o solarni energiji, organizaciji in izvedbi tematskih dogodkov ter uporabi sodobne medijske tehnologije. »Krivci« prireditve agentke Zero C()2 s svojima mentorjima Mobilna enota za pridobivanje električne energije, ansambel Gimnazije Litija je z njeno pomočjo igral na električne instrumente Na solarni shovv so povabili sosede, vrtičkarje, učence OŠ Gradec, sošolce, dijake in profesorje Gimnazije Litija in vse, ki jih to področje zanima. Tisti, ki so ga zanimale podrobnosti, je lahko od sodelujočih izvedel, kaj ponujajo na trgu. Obiskovalce je posebej presenetila dokaj hitra vožnja s kolesom na električni pogon. Predstavnica litijskega Centra za razvoj je predstavila tudi njihov projekt www.deliva.si, ki je trenutno še v testiranju, omogočal pa bo dogovarjanje za vožnjo na delo, ko bi se vozilo skupaj več ljudi za isto smer. Tako bi znižali izpuste ogljikovega dioksida v ozračje in tudi stroške prevoza. »Še za spomin na prireditev in sodelovanje s slovenskim E-fo-rumom Besedilo in slike: Irena Vozelj Mladi forum SD Zagorje ob Savi je predlagal županu Matjažu Švaganu, da občina vsako leto objavi razpis za najboljše diplomske, magistrske in doktorske naloge, ki bodo vsebinsko povezane z občino Zagorje ob Savi. Člani Mladega foruma menijo, da bi na ta način vzpodbudili mlade, da se v okviru študija ukvarjajo tudi z lokalnim okoljem in raziskujejo svoje korenine. Nagrajeni diplomanti bi avtorske pravice prenesli na Občino Zagorje ob Savi, v knjižnici Mileta Klopčiča pa bi ustvarili bazo teh nalog in omogočili zainteresiranim občanom dostop do nje. Za nagrajena dela predlagajo le simbolične denarne nagrade, da bi bili stroški razpisa minimalni, učinki pa pozitivni. Njihovo pobudo podpirata in se ji pridružujeta zagorska Voxhumana in Klub zasavskih študentov Sklab, Zagorje ob Savi. MaEI za avc p o 4£>i f 14 pfizzjm Studia Las iz Zagorja j n Z^s^^r« Nova izžrebanka v naši skupni akciji Studia Las in časopisa Za-savc je Joži Salmič Obrez, Trg revolucije 18, 1420 Trbovlje, ki ji čestitamo in priporočamo naj pohiti in se čim prej javi Brigiti na tel.: 040 164 396, da se dogovorita za popolno preobrazbo. Prosimo vas, da kupone pošiljate na naslov: Zasavc, P.P. 79, 1410 Zagorje ob Savi. Pa veliko sreče pri žrebanju! Stilska preobrazba čaka na vas v Studiu Las! yyt/IN*#* CO * VlIlU Cesta zmage 65,1410 Zagorje TELEFON: (03) 56 64 186 Valvazorjev trg 8, 1270 Litija TELEFON: (01) 89 81 088 KUPON SIILSKA PREOBRAZBA Ime:_______________________ Priimek:___________________ Ulica:_____________________ Kraj:______________________ telefon:__________________ . . - ihm leseni leta 1961 je bila uradno odprta Osnovna šola Tončke Čeč v Trbovljah - šola na Plevčkovem hribu ali Plevčkuva šula, so jo imenovali. Po besedah takratnega ravnatelja Franca Dežjota so z drugih dveh osnovnih šol, Ivana Cankarja in Alojza Hohkrauta, prišli učenci v novo šolo, da bi se izognili pouku v treh turnusih. Na pobudo Iva Muhiča, Slavka Stošickija in Rudija Špana so že lansko leto začeli razmišljati o srečanju ob 40; letnici zaključka osemletke prve generacije na OŠ Tončke Čeč. Beseda je dala besedo in začelo se je preverjanje naslovov, saj so se zadnjič srečali pred 10. leti v takratnem Lazarevcu. Tokrat so za kraj srečanja izbrali gostišče Brin. Osem let so skupaj preživeli v šolskih klopeh, delili dobro in slabo. Učili so se in spoznava- li - tako ali drugače - drug drugega. Štirje razredi po trideset učencev in učenk, ki so leta 1969 postali del družbe, ki je iz pionirskih vrst stopila med Titovo mladino - bodoči delavci in srednješolci in kasneje študenti. Prej dekleta in fantje, zdaj očetje in matere, nekateri že dedki in babice, so se ponovno začeli počutiti kot takrat, ko so skupaj gulili klopi in so fantje sramežljivo gledali za dekleti in obratno..Zgodilo se je tudi to, da so se za prijateljstvo stepli fantje s fanti in dekleta tudi s fanti. Tako je v petek 25. septembra 2009 sedemnajst sošolcev obujalo spomine, izmenjavali so si naslove in sklenili, da se ponovno v kratkem srečajo, morda že kar v letu 2010. ko se je spremenil njihov videz, se niso spremenili v srcu in so še vedno dobri prijatelji. Besedilo in slike: Rudi Špan ßfti momiA F rry^ S prireditvijo veselje je pri nas doma se je v petek, 2S. septembra 2009, zaključil projekt Moja dežela, urejena in čista, ki so ga vodili člani Turističnega društva Hrastnik in Občina Hrastnik. Zeliščarka Joca, rdeča nit prireditve c si je zamislila dinamični scenarij, saj se na odru ves čas nekaj dogajalo. Rdeča nit je bila zeliščarka Joca, ki je imela na odru, okrašenim s poljskim cvetjem in rožami, tudi svoj kotiček s šopki zelišč, posodicami, fla-škami, tinkturami, možnarjem, gorilnik s kotlom, čarovno palico... Kot zeliščarka je ves čas delala neke zvarke in govorila o ugodnih učinkih določenih zelišč, če se bomo ravnali po njenih nasvetih. Da so bili njeni nasveti še prepričljivi, je govorila v starinskem jeziku, iz časov, bilo zdravje iz rastlin med ljudmi še na prvem mestu. Povezovalec Matej si je komaj izboril nekaj veznega ta, saj je moral vmes napovedati nastopajoče - družinsk ansambel Pepelnjak z Dola oziroma iz Rimskih Toplic -in nagrajence. Marko Planinc pa je poskrbel za film s čudovitimi posnetki zasaditev nagrajenih posameznikov skupin. Zlata priznanja m' Slastne dobrote * * i Janez Kraner, ki je nadomeščal župana Mirana Jeriča, in Mojca Greben, predsednica TD, nagrajencem čestitala in podeljevala priznanja, so obrazložitve podkrepili s filmskimi posnetki, Joca pa je vsem podarila - mošnjiček z domačim čajem. ' petih letih so ga ponovno dc * balkon - družina Brekan iz Hraš * kmetija - Doberškovi na * gostinski lokal - Pizzeria Guli * stanovanjska hiša - Užmahovi * in stanovanjski blok - Zlata hiša, Dol pri Hrastniku. Zaradi izjemnih cvetličnih ur priznanja prislužili: * stanovanjska hiša - * stanovanjski blok - Novi v Hrastniku, * balkon - družine Dolu, * kmetija - Bračunovi iz Kupške vasi. Naše babice so dobro vedele, kaj pomenijo barve da oljka pomeni sklenitev miru, palma pa zmago. Govorico rož gotovo poznajo tudi letošnji nagrajenci, ko jih zasajajo, zalivajo, negujejo in jih imajo preprosto radi. Besedilo in fotografije: Fanči Moljk 4ääs!£k &gk£V!> iđ, Kozolci so naša etnološka značilnost in na gradu Bogenšperk do konca meseca oktobra na ogled zanimiva razstava osmih maket dvojnih kozolcev-toplarjev. IH!!» iß WM ^ 8 ^ - , •—-Sm ;V- NiJ-rt *.<. * Mli.ld Benediktov kozolec iz Studenega pii Železnikih Pogled v notranjost enega od kozolcev Izdelal jih je Franc Pogačar iz Ljubljane (Novo Polje) po zgledu kozolcev na Gomilskem, Gornjem Gradu, Kandr-šah, Vačah, Šmartnem pri Litiji, Dolnjih Retjah, Studenem pri Železnikih in Zadrečki dolini. Koroški kozolci so izdelani iz rdečega macesna, ostali pa iz smreke in hrasta in so pomanjšani izvirniki v merilu 1:25. Avtor se ukvarja z izdelavo maket že 18 let in je posebno ponosen na maketo Mačkovega kozolca, katerega izvirnik je pred leti iz Šmartnega pri Litiji preseljen na posestvo Pule na Dolenjskem. Za izdelavo te makete je porabil približno 4000 ur. V načrtu ima tudi maketo ruske cerkvi na Vršiču. Razstava vredna ogleda! /P--A — St.R. Ko so besede, glasba in slike prepletejo tako močno, da so slike uglasbene in pesmi naslikane, se rodi pesniško gledališče. Rudi Medved Polde Bibič, Irena Vrčkovnik, Sabina Brečko, Neva Mam, vmes Orleki in Jure Tori Ob slikah Nikolaja Beera Da, ravno to se je zgodilo v petek, 2. K). 2009 zvečer v KC D D v Zagorju ob Savi. Prisotni so lahko uživali pesniških slikah in slikah, ki so uglasbene. Okruški večera / Ostanki spomina je zbirka pesmi avtorja Rudija Medveda, ki jo je predstavil bard slovenske gledališke scene Polde Bibič in so svojo senzibilnostjo osvojile poslušalce in gledalce. Edinstven glasbeni preliv so za to sladico pripravili Jure Tori, Orleki, Cbris Eckman, Irena Vrčkovnik in Neva Marn. Sprehod od slik z naslovom Ostanki spomina/ Okruški večera akademskega slikarja Nikolaja Beera do potovanja skozi rime Rudija Medveda je z občutkom vodila Sabina Brečko. Rudi Medved St.R. V soboto, 19. septembra 2009, je v Šmartnem pri Litiji, v novi športni dvorani Pungrt, potekala prireditev z naslovom »Zapoj, Zapleši. Zaigraj«. Na prireditvi je s krstnimi izvedbami priredb ljudskih pesmi iz različnih slovenskih pokrajin nastopil domači tam-buraški orkester Šmartno z gosti: Moškim pevskim zborom Fantje od fare in dekliškim kvartetom Z.I.M.A. V drugem delu prireditve so s plesom in pesmijo navdušili gostje iz Bosne in Hercegovine, »HKUD Seljačka Sloga« Trebižat. Prireditev je pomenila zaključek projekta, s katerim so se tamburaši prijavili na LAS Srce Slovenije, ki uspešno pridobiva evropska sredstva za razvoj podeželja in tako so >>Zapoj> zapleši, zaigraj« tamburaši dobili nove priredbe slovenskih ljudskih pesmi, ki jih je za to priložnost priredila umetniški vodja orke- uporabljali za promocijo. Razveselili so se tudi knjižice o stra, Helena Vidic. Orkester je dobil svoj logotip, kupili so tamburaštvu v Šmartnem, poleg tega pa so navezali prija-dva transparenta, postavili spletno stran orkestra, napravili teljske vezi z gosti iz Trebižata iz Bosne in Hercegovine. DVD posnetek in zvočni posnetek s prireditve, ki ga bodo Besedilo in slika; Minka Savšek Ljubiteljem ubranega moškega petja se predstavlja skupina Un,s Trboui na novi zgoščenki in vabi » Pojte jih z nami«. Gre za vokalno zasedbo desetih pevcev, ki, kot pove že njihovo ime, prihajajo iz Trbovelj in okolice. » Delujemo pod okriljem Kulturnega društva Svoboda Trbovlje in letos proslavljamo peto obletnico prepevanja v tej zasedbi. Naš repertoar je precej raznolik, predvsem pa ga sestavljamo s pesmimi iz slovenske narodne zakladnice. Začeli smo s petjem za dušo, brez velikih načrtov, kmalu pa se je pokazalo, da nas ljudje zelo radi poslušajo, tako da se je v tem obdobju nabralo veliko raznovrstnih nastopov in za okrogel jubilej še prvi album,« je o vokalni skupini Un,s Trboui povedal njen vodja Marjan Knez. Njihov prvenec prinaša dvajset skladb, med katerimi so v večini slovenske narodne, nekaj je priredb znanih tujih skladb, dve pa sta s čistim trboveljskim poreklom. Pri nekaterih skladbah jih je s harmoniko spremljal Franc Vrtačnik. ZZ Regiiska vevijja malifli pevskih skupin ins ofctetQv osrednje Sloveniiie Oktet Raskovec z Vrhnike Grad Bogenšperk je priljubljena izletniška točka ljudi iz Zasavja in drugod. Lepo je ohranjen in urejen pa ga mladoporočenci radi izberejo za kraj, kjer izdahnejo usodni da. Na gradu je bilo, 25. septembra 2009 zvečer še posebej lepo. V poročni dvorani so zazvenela prijetna sozvočja ubranih moških in ženskih glasov. Na reviji so se predstavili: Zenska vokalna skupina Iris z Izlak, Fantovski zbor iz Dobrove, Vokalna skupina Cantate domino, Kočevje, Oktet Raskovec z Vrhnike in Šentjurski fantje iz Grosupelj. StR. mmm Zadnji septembrski dan so v Delavskem domu Trbovlje pripravili čudovit literarno - duhovni večer, na katerem se je prepletalo razmišljanje o življenju z divje sladkimi pesmimi, ki so bile muza uglasbitvi in podlaga baletni predstavitvi. Kaj lahko bolj sprosti človeka od pesmi, glasbe in plesa? Prevajalka Barbara Skoberne, ki je prevedla stoosem Hafi-sovih pesmi, je predstavila avtorja, njegov pogled na svet, Boga in njegovo prehojeno pot, da je nastalo več kot pet-tisoč pesmi. Zakaj stoosem pesmi? Zato, ker na toliko načinov poimenujejo ljudje Boga. Hafis, največji perzijski lirik in sufijski mojster, je še aktualen tudi po osmih stoletjih. Barbarin prevod je Slovencem omogočil spoznati pesnika, o katerem so se nekaj malega učili v šoli. Če ne bi obiskovala delavnice o sreči v Londonu, kjer so spoznavali kako postati srečen in ne bi tam spoznala Hafisovih pesmi, ki so jih prebirali na začetku in na koncu vsakega srečanja, bi bili prikrajšani za marsikateri odgovor, ki ga zdaj najdemo v knjigi. Kaji Lamovšek so se ob branju pesmi porajale melodije, ki jih je nekaj zapela na večeru, ob igranju na klavir. Poseben pečat je dal baletnik Mihael Žveglič, ki je zaplesal ob glasbi in petju. V življenju ni treba veliko za srečo in ljubezen. Vsakdo mora prestati preizkušnje, da se utrdi. Biti mora iskren, neposreden, se dotakniti človeka od znotraj, občutiti hrepenenja in stiske, poznati potrebe. Če tudi je kdaj prevzeten, kljub temu vidi boga povsod. Njegova človečnost je povezana s presežnim... Življenje jemlje kot božansko povabilo prijatelja, ki je v srcu vsakega človeka. Med drugim je pesnik zapisal: Bodi prijazen s svojim spečim srcem. Pelji ga ven, na širna polja Svetlobe, in mu dovoli, da zadiha. Besedilo in slika: Iren Vozelj »/Kamen v srcu«- V Muzeju premoderne umetnosti v Hotiču pri Litiji Društvo ljubiteljev slovenskega naravnega kamna letos prvič pripravlja kamnoseško delavnico z naslovom »»Kamen v srcu«. Delavnica bo potekala od 8. do 11. oktobra 2009, za javnost bo odprta v soboto, 10. oktobra. Obiskovalci muzeja si bodo lahko ogledali, kako poteka ročna obdelava kamna, zvečer pa bo potekal osrednji dogodek s kulturnim p rogra m o m. Skupinski projekt »Kamen v srcu« združuje tri različne inštitucije, ki imajo skupni interes ter široko zastavljen cilj - od neformalnega izobraževanja, predstavitve območja Srce Slovenije ter sodobne umetniške prakse. Projekt podpira Center za razvoj Litija, ki na območju Srca Slovenije spodbuja tudi ohranjanje dediščine in tradicionalnih podeželskih dejavnosti in vabi na prikaz zanimive tradicionalne dejavnosti kamnoseštva in druženje v edinstvenem ambientu. Razstava kamnitih izdelkov bo v Muzeju premoderne umetnosti na ogled do konca oktobra 2009. Muzej je za oglede odprt vsak dan, razen ponedeljka, od 10. do 18. ure. Besedilo in slika: Ana Savšek, RCL Fotoklub v razstavni omarici Člani Fotokluba Hrastnik imajo v razstavni omarici poleg Pošte oziroma frizerskega salona Janja redne razstave, kjer prikazujejo pomembne dogodke. Tokrat so si prislužili predstavitev navijači Petra Kauzerja, ki so ga bodrili na SP v Španiji. Knjižnica Antona Sovreta pa pripravlja v četrtek, 22. oktobra 2009 ob 18. uri potopisno predavanje Z navijači v Španijo, kamor bodo povabili tudi Petra Kauzerja. @ FOTO Kl-UB Hrastnik . -O** 3 f TJC % > Sliki in besedilo: Fanči Moljk Zmajeva kri Knjižnica Mileta Klopčiča v Zagorju pripravlja 15. oktobra 2009 na literarnem večeru predstavitev trilogije, knapovske sage. Zmajeva kri, pisateljice Valerije Škrinjar Tvrz. Avtorica Valerija Škrinjar Tvrz je trilogijo posvetila rudarskim rodovom in svojemu rojstnemu kraju Zagorju ob Savi. Iz trilogije Zmajeva kri veje zgodovinski spomin na prvi zagorsko-zasavsko-slovenski energetski izvir, ki je sprožil prometno in industrijsko revolucijo na Slovenskem v 18. stoletju. ^9 Vauuja StlllNlAR. Tviu OHOK, »V tistem prvinskem času Zagorja, ko Valvasorjeva zmajeva kri sama s svojo mogočnostjo če ni mogla zagnati razvoja Rudnika rjavega premoga Zagorje, so prve »mite« fizične in duhovne zagorske energije dajale v glavnem le mišice, velika srca in pa še negotovi in od trpljenja razdvojeni um prvih zagorskih knapov, ki so začeli v izdankih prvih spoznanih zagorskih slojišč kopati relikte sončne energije iz pooglenelih debel tod potopljenih oligocenskih močvirij.« (Marijan Manfredo). kunum -------------------h S trilogijo Zmajeva kri je pisateljica v romansirani obliki prikazala zgodovino premogovništva v zagorskem rudniškem bazenu in svoje delo zasnovala tako obširno, da zasluži podnaslov »knapovska saga« saj sega njegov pripovedni lok od začetka 18. stoletja do 2.svetovne vojne in še čez do zaprtja rudnika. Mali Pravljično v trboveljski knjižnici Dnevi, ki prihajajo, so v Knjižnici Toneta Seliškarja v Trbovljah posvečeni malim Trboveljčanom. V popoldanskih urah se bodo vrstile pravljične ure z ustvarjalnicami, 20. oktobra pa bo ob 18.30 BUKLŽUR -pogovor o knjigah s srednješolci v čitalnici na ddelku za odrasle. Dan za tem, 21. oktobra bo ob 19.00 v istih prostorih predavanje Borisa Muževiča: Leto 2012: resnica ali ne, egiptologa in mitologa Boris Muževič je avtor knjig Pozabljeni svetovi, l.nevgije piramid, pisec številnih člankov o izgubljenih in. pozabljenih civilizacijah, predavatelj na televizijskih in radijskih postajah ter po knjižnicah. V trboveljski knjižnici je Mali Novosti v trboveljskem kulturnem hramu Prenova prostorov v osrednji trboveljski kulturni ustanovi. Delavskem domu Trbovlje še ni zaključena. Ko je Javni zavod KC DD Trbovlje dobil novega direktorja Zorana Pozniča, so trboveljsld ljubitelji upodabljajoče umetnosti dobili »katakombe«, Kavarno in prišla je obnova male predavalnice in pred kratkim tudi tako imenovane »slavčkove sobe«, ki so jo spremenili v večnamenski prostor, kjer je prostora za manjše število občinstva. Otvorili so jo hrastniški lutkarji 6. oktobra z marionetno improvizacijo. Zdaj je na vrsti spodnja avla, kjer so blagajno preselili pod stopnišče. Zgornja avla bo na vrsti za prenovo prihodnje leto. Zoran Poznič pravi, da so to prva večja obnovitvena dela po pol stoletja obstoja DD. > ŠP6Q[I r v Odločili smo se, da bralcem Zasavca predstavimo nekaj Zasavcev, ki ^ jih srečujejo in bi si morda želeli izvedeti o njih, njihovem življenju in konjičkih kaj več. , v Spegu za Trboveljčanka, ki je premagala veliko življenjskih izzivov, se ponaša s svojimi tremi otroki, z izdanimi knjigami in strokovnimi članki, objavljenimi doma in v tujini. Verjame, da v življenju dobiš kar daš, rada se uči in raziskuje in svoje izkušnje posreduje drugim, da bi jim bila pot, po kateri so se odločili hoditi, lažja in lepša. Česa iz svojega otroštva ne boste nikoli pozabili? Nikoli ne bom pozabila prvega šolskega dne v Osnovni šoli Ivana Cankarja Trbovljah. Prvi problem je nastal, ko je učiteljica po imenih klicala učence. Mene ni poklicala. Ker nisem »spadala« v ta razred, me je učiteljica za roko odpeljala v paralelko, a tudi tam me ni bilo na seznamu. Tako me je do glavnega odmora odložila v garderobnem prostoru, kjer sem sedela med čevlji in oblačili in jokala. Če bi znala sama domov, bi kar ušla. Ta dan sem spoznala, da nisem Duša Novak, kot so me klicali doma, ampak da sem Olga Bralič. Med odmorom sem sedla na prvi prazen stol. Toda, na tem stolu je že sedel sin ene od učiteljic in ko se je vrnil iz VVC-ja, mi je spodmaknil stol. Udarila sem se v rob mize. Na glavi mi je zrasla velika buška. Vendar stol sem si kljub temu izborila. Sošolec je stal zraven mene in jokal. Ko se je vrnila učiteljica, je name kričala in me je presedla v zadnjo klop. Prvi šolski dan sem spoznala, da šola ni šala in da obstaja možnost, da me v šoli ne bodo spraševali, kako se počutim. Ugotovila sem, da je pri razsodbi pomembno, čigav si in da jaz nisem Duška ampak Olga in da je dobro vedeti, kje si, da lahko najdeš pot, po kateri zbežiš. Kateri od vaših učiteljev ali profesorjev vam je pustil neizbrisen pečat? Oko mojega spomina se z ljubeznijo ustavi pri naslednjih ljudeh: pri Slavki Guličevi, njeni doslednosti in ljubečem odnosu do mene; pri Nuši Kukmanovi in njenih prijetnih urah glasbe ter pri Darinki Pirčevi, ki me je navdušila za študij biologije in gospodinj-stva. Tudi na srednji strojni šoli so bili učitelji, ki se jih spominjam s posebnim spo- štovanjem in ljubeznijo; to so Anica Babič, Milena Hodej in Franci Pešec. Opišite nam na kratko vaše šolanje in strokovno izpopolnjevanje. Končana osnovna šola Ivana Cankarja v Trbovljah, matura na Srednji strojni šoli v Trbovljah, diploma na Univerzi v Ljubljani na Pedagoški akademiji v Ljubljani iz biologije in gospodinjstva, diploma na Univerzi v Mariboru, na Pedagoški Fakulteti v Mariboru iz razrednega pouka, certifikat za inštruktorico teorije izbire iz vodilnega menedžmenta, dela z mladostniki in družinami na William Glasser Institute, Chatsworth, ZDA, končana šola za ravnatelje, certifikat iz vodenja in menedžmenat na Manchester Metro-poltian University, VB, podiplomska specializacija iz menedžmenta v izobraževanju in znanstveni magisterij iz splošnega menedžmenta na Univerzi na Primorskem na Fakulteti za management. Trenutno sem v fazi priprave doktorata na Univerzi v Mariboru. Kdo vas je najbolj razočaral in kdo najbolj presenetil v življenju? Ljudje razočarajo, če od njih kaj pričakujemo. Ljudi sprejemam takšne kot ; % ■ i - isto. In jaz sem mu odgovorila isto. Se nekaj krogov sva ponovila isto vprašanje in isti odgovor. Moji slovenski kolegi so se začeli krohotati. In vsa dvorana. Pa tudi jaz. In Kitajec tudi. Prav krohotali smo se mojemu in njegovemu pomanjkljivemu znanju angleščine. Takrat sem spoznala, da je socialna inteligenca so, brez pričakovanj. Če z menoj sodelujejo v svetu vrednot, ki je moj in njihov, je super. Če so od mene preveč drugačni, se z njimi ne družim. Sicer pa sem vse bolj prepričana, da so odnosi skladnost interesov: ljubezenskih, prijateljskih, poslovnih in še kaj. Skladnost je pač odvisna od situacije časa in prostora gibanja ljudi. Presenečenja, seveda, veliko jih je bilo: npr. velika torta za moj rojstni dan pred vhodnimi vrati brez imena od kod (zdaj vem, da si bila to ti Klavdija in hvala ti), šopek, ki ga je pismonoša prinesel za Valentinovo na sestanek vzgojiteljskega zbora (krivca ata in mama), ko sem prišla nekoč vsa izčrpana od dela iz Ljubljane v dijaški dom in sem sploh pozabila na dan žena, so me sodelavci pričakali z velikim šopkom gerber (ja, drage moje domske ženske in moški, bivanje z vami je bilo eno izmed najlepših obdobij mojega življenja). Tudi moji trije otroci so vedno polni presenečenj in sladkih malih radosti. Moje zadnje prijetno presenečenje je bila poroka moje hčerke Line. Če bi še enkrat lahko izbirali, bi izbrali drugačno življenjsko pot? Cc bi imela možnost izbire, da. Vsekakor. Izbrala bi bistveno drugačno življenje. Kaj se vam je zgodilo v življenju nepozabnega? Moja prva predstavitev znanstvenega članka na svetovnem kongresu komparativne pedagogike na Kubi. Po predstavitvi so se udeleženci spustili z menoj v debato. Prvemu sem odgovorila, drugemu sem odgovorila in tako naprej. Nato me je začel spraševati neki profesor s Kitajske, katerega vprašanja nisem skoraj nič razumela. Kitajci govorijo posebno, azijsko angleščino. Odgovorila sem mu tako, kot sem razumela jaz. Nato me je ponovno vprašal v svetu znanosti veliko pomembnejša od popolne profesionalnosti in perfekcije. Kakšen je vaš vsakdanjik? Bujenje med pol peto in peto. Kuhanje kave. Tuširanje. Pitje kave na oknu. Razmišljanje s pogledom v prebujajoče se jutro. Pregled elektronske pošte. Odhod v službo. Sestanki, pedagoška svetovanja, seminarji, službene poti po vsej Sloveniji, ker sem edina svetovalka za dijaške domove. Običajno konec službe med 15.30 in 16.00. Nabava živil v trgovini. Domače naloge in učenje, kuhanje kosila, kadar sinova ne jesta v šoli ali na študentske bone. Prevoz Dina, vratarja pri Olimpiji, na trening nogometa. Žrtev prevoza sin Primož ali jaz, odvisno od najinih obveznosti. Vmesni čas: pogovori in stiki s prijatelji. Odhod po Dina. Včasih večerni tek, včasih sprehod do centra Ljubljane ali do otroške igralnice v City parku. Gledanje TV, mirno spanje in nov dan. Kam se odpravite, ko si želite sprostitve? V naravo ali brez-imeno množico velikega mesta. Pogosto potujete na izlete, potovanja ali letovanja v tujino? Pogosto? Ne vem. Odvisno s kom se primerjam. Povprečno dva do trikrat letno se udeležim kakšne mednarodne znanstvene konference, ki jo podaljšam v dopust. Temu pojavimo med kolegi akademski turizem. V obdobju zadnjega leta sem bila v Barceloni, na Taiwanu, v Subotici, Somborju, Splitu, Puli in v različnih krajih po Sloveniji. Vedno imam s seboj prenosni računalnik in na vseh potovanjih tudi kaj ustvarjam (delam). Kje se srečujete s kulturo? S kulturo bivanja v vsakem kotičku svojega življenja. Prebiram knjige, kle- petam s prijatelji in znanci, hodim v Kolosej v kino in pobiram naključne ulične kulturne dogodke v Ljubljani in Kopru. Veliko jih je. Tudi na znanstvenih srečanjih in seminarjih se vedno dogajajo posebni kulturni dogodki. Včasih me odnese na zanimivo predavanje, literarni večer ali na koncert. Včasih si ogledam kakšno tekmo v živo (po novem nogometno, zaradi sina) ali video posnetek na internetu. Katera domača opravila imate radi in katerim se najraje izognete? Ni domačega opravila, ki bi ga delala s srcem. Če bi se dalo, bi se vsem gospodinjskim opravilom ognila. Če bi lahko, bi se preselili na samoten kraj in živeli povsem drugačno življenje? Uživam v puščavi, uživam v divjini gozda, uživam v barki, zasidrani v tišini morja. Vendar le za določen čas. Varno in lepo se počutim v sodobni, luksuzni kulturi okolja. Rada potujem z velikimi ladjami, kjer je množica ljudi in so velike možnosti medosebnih stikov. Potrebujem pa tudi zasebne in samotne kotičke, kjer sem lahko sama s seboj vsaj nekaj ur na dan. Menite, da vam je Zasavje pustilo pečat, ki sc ne da izbrisati ali ga raje zatajite? Če me kdo vpraša, kje sem doma, rečem, da sem Trboveljčanka preseljena v Ljubljano. Trbovlje imam rada. Ponosna sem na moje korenine, na prednike, na rudarje in rudarstvo, na Trbovlje in Trboveljčane, saj smo cvet slovenske revolucije in kulture. Koliko prijateljev iz mladosti vam je še ostalo? Trije so že umrli: Bogdan, Zvone in Karli. Pogrešam jih. Vsi moji pravi prijatelji pa so ostali moji prijatelji. Povejte svoj moto, ki vas spremlja v življenju. V življenju izbiramo. Vsega nikoli ne moremo imeti. Besedilo: Irena Vozelj Slike: arhiv Olga DD v okviru priprav na 6. Kadetsko in mladinsko svetovno prvenstvo, ki bo v drugi polovici novembra letos v Maroku, je Karate zveza Slovenija izvedla že 9. Mednarodni karate turnir »SLOVENIA OPEN 2009«. V soboto, 19. septembra 2009, se je na Vrhniki zbralo preko 480 tekmovalk in tekmovalcev iz desetih evropskih držav. Trboveljski karate kljub so zastopali Tea LOPAN, Tim ŽLAK, Aljaž VESENJAK, Almin SALKIČ, Timi UMEK ter Žiga ROZINA, Patricija BUKOVINSKI, Barbara GASPARIČ in Sanja NARAGLAV. Glavni trener v klubu Miha KOVAČIČ je bil na turnirju v dveh vlogah, reprezentančni in klubski. V kadetski in mladinski konkurenci v katah sta Žiga ROZINA in Almin SALKIČ v repesažnih bojih zasluženo osvojila vsak svojo bronasto medaljo. V športnih borbah sta se Patricija BUKOVINSKI in Tea LOPAN uvrstili v finale. Tea Lopan je osvojila zlato medaljo. V moški konkurenci je Aljaž VESENJAK zmagoval do finala, Timiju UMEKU pa se tokrat ni izšlo. Tim ŽLAK, Tea LOPAN in Aljaž VESENJAK so nastopili v ekipnih dvobojih, ki so s svojimi ekipami osvojili eno zlato medaljo in dve bronasti. Karate klub Trbovlje je Karate zvezi pomagal pri izvedbi turnirja, Katja SIMERL in Aida PARIC pa sta kot sodnici pripravnici uspešno prestali svoja prva sojenja na mednarodnih tekmovanjih. V petek, 18. septembra 2009, je bila v dvorani Ivana CANKARJA na Vrhniki svečanost ob 40. letnici delovanja Karate zveze Slovenije Karate klub Trbovlje je prejel srebrno plaketo za 30 let dela Trboveljčani na SLO open 2009 v Karate zvezi Slovenije za društva in klube. Srebrno plaketo za 30 let dela v Karate zvezi Slovenije za posameznike pa so prejeli Franjo GLAVICA, Franc POVSE, Bogdan SIMERL in Borut MARKOŠEK. Priznanja je podelil olim-pionik Miroslav CERAR. Ljubitelji karateja, ki bi se želeli vključiti v enega izmed najuspešnejših karate klubov v Sloveniji, Karate klub Trbovlje, se lahko vsako sredo in petek od 17.00 do 19.00 ure vpišejo v začetni tečaj karateja v večnamenskem prostoru OŠ Trbovlje. Za K K 'Trbovlje: Bogdan Simerl Uspejgi MsmšMk skakalcev Ekipni državni prvaki - Dejan Judež -mladinci do 20 let SK državni prvak -Zagorje mladinci do 20 let V soboto, 26. septembra 2009, je bilo v Velenju odvijalo Državno prvenstvo za mladince do 20 let (solo in ekipno) v smučarskih skokih. Državni prvak do 20 let je postal član SK Zagorje, Sekcije za skoke Kisovec, DEJAN JUDEŽ, uspeh pa je s tretjim mestom dopolnil ANDRAŽ POGRAJC. Še večji uspeh pa je sledil na ekipni tekmi, ko so si naslov DRŽAVNI 11 PRVAKOV pri mladincih do 20 let priskakali Zagorjani v postavi: Dejan Judež, Andraž Pograjc, Leon Grobljar in Ernest Prišlič. Istočasno je v Mislinji potekalo tekmovanje za POKAL COCKTA za dečke do 12 in dečke do 13 let. Pri prvih je Jaka Jesih dosegel sedmo mesto, Jernej Rotar pa 15. mesto, pri drugih pa je Rok Juvančič zmagal, Žan Žujič pa je bil peti. V nedeljo so se v Vizorah udeležili državnega prvenstva za najmlajše, cicibane do 9 let. Tudi tu so mladi zagorski skakalci dosegli nekaj zelo dobrih uvrstitev - Vid Rotar je bil četrti, Luka Tomažin enajsti in najmlajši, Matic Bregar, šestindvajseti. V Velenju je ob tem času potekalo državno prvenstvo za mladince do 18 let, kjer je Ernest Prišlič dosegel šesto mesto. za avc Pon*Do*Kwan Izlake Pet mladinskih reprezentantov izlaškega PDK se je 22. septembra 2009 v spremstvu Srečka Rozmana udeležilo evropskega prvenstva v kickboksu v Puli, na Hrvaškem. Na tekmovanju je sodelovalo okrog 1000 tekmovalcev iz 31 držav. Izlaški borci na sprejemu na Izlakah V kvalifikacijskih borbah v so se odlično odrezali vsi izlaški borci. Sara Smrekar je prepričljivo premagala švicarsko borko, prav tako tudi Gregor Razpotnik, ki je z odlično nožno tehniko premagal izkušenega nasprotnika iz Grčije. Borbo je dobil tudi Tilen Zajc. Vsi trije so si zagotovili nastop v četrtfinalu. Odlično borbo je prikazala tudi Maruša Izlakar, saj je brez večjih problemov ugnala dobro nasprotnico v prvem kolu kvalifikacij, drugo borbo pa je žal izgubila z majhno razliko. Izkazal se je tudi Rok Vrtačnik. Tako kot Marušo, sta tudi njega v kvalifikacijah čakali kar dve borbi. Prvo si je priboril z res lepimi udarci, razlog za izgubo druge pa je morda pomanjkanje izkušenj z velikih tekmovanj. Kljub vsemu pa sta si s tem tekmovanjem pridobila izkušnje, ki jima bodo še kako prišle prav. V četrtek so izlaške tekmovalce čakale četrtfinalne borbe, v katerih je vsaka zmaga pomenila kolajno. Sara Smrekar je kljub dobri borbi izgubila proti italijanski nasprotnici, prav tako pa se je žal od tretjega mesta poslovil tudi Gregor Razpotnik, ki je klonil proti tekmovalcu z Irske. Sledil je nastop Tilena Zajca, ki je s kar desetimi točkami razlike premagal Irca, ter si tako zagotovil kolajno. Blestel je tudi v polfinalu, ko mu je bil nasprotnik aktualni svetovni in evropski prvak z Madžarske. Tilen je vseskozi narekoval tempo borbe in na koncu prepričljivo zmagal in se veselil uvrstitve v finale, v katerem se je pomeril s prav tako aktualnim evropskim prvakom iz Slovenije. Po borbi, polni preobratov, je z borišča kot novi evropski prvak odšel Tilen Zajc. S tem naslovom se je potrdilo njegovo trdo delo, kakor tudi delo trenerske ekipe. V ekipnih borbah so izlaške barve zastopali Tilen Zajc, Sara Smrekar in Gregor Razpotnik. Ekipa, v kateri se je boril Gregor, je po napeti borbi v za- dnjih sekundah izgubila z zelo majhno razliko proti madžarski ekipi, sicer kasnejšim zmagovalcem. Nekoliko uspešnejša je bila ekipa v kateri sta sodelovala Tilen in Sara. Najprej so se pomerili proti borcem iz Italije. Oba Izlačana sta bistveno pripomogla k uspehu. S to zmago je bila bronasta kolajna že žago- Sodnikova odločitev tovljena. V naslednjem kolu so jih pričakali Madžari. Naša borca sta se izkazala, a žal je bil končni rezultat le nekaj točk v korist Madžarov. Oba borca sta tako v last dobila še vsak po eno bronasto kolajno. Tekmovanje se je s tem končalo, vse tri kolajne pa so dokaz, da imajo tudi v majhnem kraju, kakršne so Izlake, borce svetovnega merila. zec VAidii in Molijk uspešna na balkanskih igrah V/ izmiriu Letošnje 19. balkanske igre so potekale od 26. do 27. septembra 2009, v Izmirju, Turčija. Med več kot petdesetimi slovenskimi udeleženci sta tekmovala tudi Zasavčana Alojz Vajdič iz Trbovelj in Valter Moljk z Dola. Njuna bera je bila uspešna. Vajdič je dobil v svoji starostni skupini zlato medaljo iz meta kladiva in bronasti iz meta diska in kopja. Moljk pa je balkanski prvak v skoku v daljavo in drugi v skoku v višino. Čestitamo! Besedilo in slika: Fanii Moljk ~7 CSL/n mmztLo RIŽAnKe &UGAN REŠUJTE KRIŽANKE IN UGANKE 3K IN OSVOJITE GLAVNO NAGRADO 1000 € e številke. ) N A i R E J A L E C ? E L E Ž A h N A 5 7 1 3 9 4 6 2 8 8 3 9 6 2 5 4 1 7 2 6 4 1 7 8 9 3 5 4 2 6 7 3 9 8 5 1 9 5 7 8 6 1 3 4 2 1 8 3 4 5 2 7 9 6 3 4 5 2 » 7 1 6 9 6 9 8 5 1 3 2 / 4 7 1 2 9 4 6 5 8 3 ■tj8 rgr-l I ■ n SUDOKU 6 1 8 5 6 — 4 7 8 9 7 9 6 2 3 5 5 1 8 3 1 7 4 9 7 — KAKURO NURIKABE 7 z\\/n Nagradna križanka Rešitev oziroma geslo nagradne križanke pošljite do 17. 10. 2009 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, p.p. 79, 1410 Zagorje ob Savi s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA št. 19/2009. Fotokopij ne upoštevamo, prav tako tudi ne rešitve gesla, ki bodo prispele na dopisnicah in na njih ne bo nalepljeno geslo, izrezano iz Zasavčeve križanke. Poleg svojega točnega naslova pripišite še davčno številko, ker vas v nasprotnem primeru ne bomo mogli nagraditi. Med reševalce bomo razdelili nagrade: Trgovina JAKA Zagorje - Brglez Roman s.p., Pekarna-Slaščičarna-Trgovina-Bar, Vransko: lx bon v vrednosti 20,86 EUR, lx bon za 12,52 EUR in lx za 8,35 EUR Izžrebanci nagradne križanke št. 18/2009 Za vrednostne bone Trgovine Jaka Zagorje: Križanka nagrajenci: 1. Marija Rajkovič, Opekarna 20 a, 1420 Trbovlje - 20,86 € 2. Rado Križnik, Cesta 20. julija 13, 1410 Zagorje ob Savi - 12,52 € 3. Franc Simnovčič, Trg revolucije 10a, 1420 Trbovlje -8,35 € BRGLEZ ROMAN s.p. PEKARNA- SLAŠČIČARNA-TRGOVINA-BAR VRANSKO 17 3305 VRANSKO POSEBNA PONUDBA SAMO V ZAGORJU V TRGOVINAH BRGLEZ JAKA IN MAJ GROFOVSKI KRUH 800 g 1,35 € POSEBNA PONUDBA TRAJA OD 08.-21. 10.2009 TRGOVINA JAKA C.9. AVGUSTA 107, ZAGORJE TEL: 035660280 TRGOVINA MAJ C.ZMAGE 12 A, ZAGORJE Ali se prepoznate? Ste se prepoznali? Ste na sliki v krogcu zagotovo vi? Zdaj pa brž na prvi telefon v vaši bližini in pokličite Marto na 041 410 734. Povedali boste svoj naslov in poslali vam bomo bon za dve pici in dve kokakoli v Pizzeriji Čebelica na Izlakah. Čas imate do petka, 16. 10. 2009, po tem dnevu bo bon ostal v uredništvu in počakal na naslednjega Zasavca in novega bralca. PIZZCRM ČEBiUCfl "N YRAÖCYI6 motej Yohroxorjero 2. IZLAKE, Tel.: 05/56-74-137 Kuhamo s Stašo Kostanjev kolač s cimetom Zamisel za jesensko sladico S» V Sestavine: 4 jajca, ščepec soli, 189 g sladkorja, 180 g masla, pol žličke cimeta, 400 g kostanjevega pireja, I žlica ruma, 100 g mletih mandljev. Priprava: Rumenjake ločimo od beljakov in iz beljakov, 30 g sladkorja in ščepca soli stepemo trd sneg. Preostali sladkor, maslo, rumenjake in pol žličke cimeta penasto umešamo. Dodamo kostanjev pire, mandlje in rum. Mešamo, da dobimo gladko maso (če je pregosta, dodamo žlico ali dve mleka). Na koncu rahlo vmešamo sneg iz beljakov. Pekač (premera 24 cm) namastimo in obložimo s papirjem za peko ter nanj nadevamo maso. Pečemo približno 45 minut v pečici, ki smo jo predhodno ogreli na 180 stopinj Celzija. Ohlajeno po želji prelijemo s čokoladnim prelivom. Dober tek! Staša Drage bralke, cenjeni bralci! Prišla je jesen, ko je med drugim čas za obujanje spominov na poletje. To je koristno početje v primeru, ko nam vliva dodatnih moči za potovanje skozi dni, polne novih izzivov. Jesen je znana tudi po odevanju narave v praznične barve. Preden listje zapusti drevje, se pokaže v vsej svoji lepoti. Podobno bi moral ravnati človek. Ob soočanju z bolečimi trenutki bi moral v svojem srcu čutiti veselje, saj pomenijo priložnost za prečiščevanje njegove sebičnosti in rast v modrosti. Seveda listja ne boli, ko odpada, a zanj to pomeni smrt. Mi pa smo včasih tako nenaravni, saj bi dejstvo naše umrljivosti najraje potisnili v kot. Jesen naj nas nauči treznosti. Srečno! Boštjan Grošelj, urednik rubrike List (tel. 031-373-826) JESENSKI KROKI Skrivnostne predice lenobno razpredajo svilene tančice med hribe, doline in ptiče. Iz zlate bisage vetrček stresa pisane lističe in se prav hecno kot klovn z njimi poigrava. V razkošnih kočijah sem ter tja prevaža rožnate oblake. Vražji navihanec z mrzlo sapo sposodi si mojo umetniško kapo in na parobku tišine slika mi barviti jesenski kroki. Vlado Garantini SPECIALIZIRANI Veliko jih je specializiranih, da zelo malo povedo, čeprav veliko govorijo. Ti nobenemu pretirano ne koristijo, saj tudi nič ne naredijo. Darko Blaznik - Darčk MOJ PRINC Življenje in srečo pomeniš ti mojo, naj ti zaupam skrivnost na j več jo svojo. Čakala sem princa, to si zdaj ti, nihče še pred tabo očaral me ni. Spustila sem tebe v svoje srce, moja p it a ljubezen v življenju to je. Z roko v roki na peščeni obali na hrbtu leživa, v zvezdno nebo strmiva. Zvezd na milijarde nad nama žari, a le ena je tista, ki za naju gori. V srcu mojem zvezda gori, ta zvezda si ti, ki poleg mene na plaži leži. Andrej Režim POLETNI SPOMINI NAJ GREJEJO VAŠO JESEN! PRINCESKA Nežna si kot listi bele orhideje, krhka se zbujaš v dan. Si kot princesa brez tople odeje, tvoja bol prišla je na plan. Izdano je pustil tvoje srce, rane zadal za dušici dve. Enigma ostaja, zakaj je odšel, ne veš, ali vrniti bo kdaj se želel. A naposled čakala več ne boš nanj, pustila za seboj boš to zgodbo iz sanj. Enako krepak ostal tvoj bo korak, črpal svojo moč iz preteklih na vlak. Naj žal ti ne bo, da spoznala si to, iluzija popeljala v resničnost te bo, kjer dobri ljudje nate čakajo. Vesna Malgaj »Dobro je, če se človek nauči biti moder v šoli bolečine.« (Aishilos) za avc Aleksij Porednik: DOBRO KOT ZLO »Prekleti teroristi. Seme zla sejejo po svetu. Ubijajo nedolžne, ustvarjajo paniko. Človek ni več varen pred njimi.« To gre po glavi predvsem ljudem, ki dogajanje opazujejo od daleč. Življenje se zaradi terorističnih groženj ne bo ustavilo. Za primer si poglejmo Izrael. Praktično od nastanka pred 61 leti v njem vladajo izredne razmere. V zraku je nenehno čutiti »arabsko grožnjo«, a večina ljudi tega sploh ne občuti. Če bi se ozirali na vsak teroristični napad, ne bi mogli preživeti, tako pa živijo in delajo, ne da bi zaradi potencialnih nevšečnosti imeli preganjavico. Za svojo rit se bolj bojijo tisti, ki jim je predobro, saj jih je strah izgube udobja. Kdor se mora boriti za preživetje, ni obseden z neumnostmi. Naredi vse, kar je v njegovi moči, da si ga zagotovi. V takšni čustveni in miselni naravnanosti je človek bolj ustvarjalen in srečnejši. Ob korenčku se razvadimo, ob palici postanemo trdnejši in se zavemo, da živimo. Vprašanje je torej, kje zlo postane dobro in dobro zlo. Enako velja za vzgojo. To ne pomeni, da bi morali otroke »mlatiti kot bike«, gotovo pa jih ne bi smeli samo »gladiti po laseh«. Otrok mora spoznati mejo, ker je sam nima. Ni zgolj neka »svetla dušica«, ki je prišla odrasle naučit pravih manir. Če hočemo otroku dobro, mu moramo pokazati meje njegovega početja. Najbolj bistvena pri tem je doslednost. Brez nje je otrok ravno tako zmeden kot brez mej. Govorim o jasno zarisanih mejah, ki naj ostanejo tam, kamor smo jih začrtali. Starši oziroma skrbniki so prvi vzgojitelji. Če bi radi, da bo otrok zrasel v trdno in pošteno osebnost, morajo biti pri vzgoji usklajeni. Če en starš ne pusti igre z neprimernimi igračami, mora enako ravnati tudi drugi starš, sicer se hitro zgodi, da postane otrok do bolj strogega starša zamerljiv, medtem ko bolj popustljivega »ovija okrog prsta«. Najslabše pri tem pa je, da se v njegovi osebnosti ne ukorenini občutek za trdno mejo. To vodi v nedisciplino v odnosu do sebe. Otroku je treba pokazati, da je dragocen in ga imamo radi, ter mu hkrati vcepiti občutek odgovornosti, ki ga lahko privzgoji samo dosledno postavljanje in ohranjanje meja. Zaradi permisivne vzgoje je nastalo več škode kot koristi. Ustvarili smo ljudi brez hrbtenice, ki se utapljajo v vrtincu želja, ki jih ne morejo zadovoljiti, naj se še tako trudijo. Sreče ne morejo najti nikjer, kar dokazuje, da sreča ni stvar, Id bi prišla od zunaj. Sreča je v človekovi notranjosti ali pa je ni. Srečen je lahko samo odgovoren posameznik, ki je takšen postal izključno zato, ker je občutil, do kam segajo meje njegove svobode (beri: samovolje). Logično, da se otroci ne strinjajo z mejami. Posledica je njihov upor, ki bi ga lahko imenovali tudi preizkušanje trdnosti meja. Če starš oziroma vzgojitelj dosledno vztraja pri postavljenih mejah, otroka uspe ukrotiti. Otrok ugotovi, da je izzivanje nesmiselno, zato se raje loti česa ustvarjalnega znotraj zarisanega okvirja. Fizičnega nasilja se je potrebno čim bolj izogibati, ker je to najbolj primitiven način reagiranja. Običajno več naredi beseda, zlasti v kombinaciji s preusmerjanjem pozornosti. Otroka odvrnemo od početja, ki presega meje, tako da mu predlagamo početje, ki je sprejemljivo in ga hkrati privlači. Odmerjena strogost se mora dopolnjevati z ljubeznijo in razvijanjem občutka za otrokov notranji svet, za njegove talente, njegove ustvarjalne želje. Otroku moramo omogočiti, da spozna čimveč dejavnosti, saj lahko tako kar najbolje spozna svoje potenciale. Na ta način se kljub postavljenim mejam ne čuti utesnjenega. Meje same po sebi namreč niso dovolj, če so začrtane tako, da otroku pijejo ustvarjalno energijo in mu jemljejo pristno voljo do življenja. Zamorjen otrok ne more biti srečen. Takšen otrok zraste v čustveno pohabljenega odraslega, ki je breme za družbo. Ni prav nič boljši od nesrečnega 'scrkljanca1. Tudi pri postavljanju meja otrokovi brezmejni energiji je potrebno imeti pravo mero. Kakšen je pravi okvir za otrokovo »udomačitev«, je odvisno od vsakega otroka posebej. Umetnost vzgoje je čim bolj idealno zarisati ta okvir. Pogoj za to je zavezanost spoznavanju otrokovega čustvovanja in razmišljanja, sledenju otrokovim odzivom na priložnosti, ki mu jih ponudimo za razvoj njegovega ustvarjalnega potenciala. Otrok mora začutiti, da mu dopuščamo svobodo pri izbiri dejavnosti. Cie mu vsiljujemo nekaj, kar ga ne veseli, izvajamo nad njim psihično nasilje, kljub našim dobrim namenom prinašamo zlo. Izogibajmo se torej dobremu, ki je zlo! za avc HEICIHZlXQSüSlOEEQ^^nflllSQHtHnflHi mo/omwiA Kino Delavski dom Zagorje Sobota 10.10, ob 19.00 Nedelja 11.10. ob 19.00 Ponedeljek I2.IO. ob 19.00 Torek Sobota I3.1Ü. 17.10. ob 19.00 ob 1 7.00 ob 19.00 Nedelja 18.IO. in 17.00 ob 10.30 Ponedeljek 19.10. ob 17.00 ob 19.00 Torek 20.10. ob 19.00 Kino Izlake Nedelja 11.10. ob 19.15 Nedelja 18.10. ob 19.15 Kino Delavski doni Trbovlje Četrtek 8.10. ob 18.00 Petek Sobota Nedelja 9.10. ob 18.00 ob 20.00 10.10. ob 18.00 ob 20.00 11.10. ob 18.00 Ponedeljek 12.10. ob 20.00 ob 18.00 Torek Sreda Četrtek Petek 13.10. 14.10. 15.10. 16.10. ob ob ob ob 18.00 18.00 18.00 18.00 NESLAVNE BARABE, vojna akcija COCO CHANEL, biografska drama NESLAVNE BARABE, ZDA, vojna akcija Film teater: KATIN CARFIELD IN FESTIVAL ZABAVE, anim. pustol. sinhroniziran v slovenščino. TERMINATOR: ODREŠITEV, akcijski zf triler GARFIELD IN FESTIVAL ZABAVE GARFIELD IN FESTIVAL ZABAVE TERMINATOR: ODREŠITEV Film teater: 100 ŽEBLJEV NESLAVNE BARABE, vojna akcija TERMINATOR: ODREŠITEV, akcijski zf triler SVET JE VELIK IN REŠITEV SE SKRIVA ZA VOGALOM, drama SVET JE VELIK IN REŠITEV SE SKRIVA ZA VOGALOM GENOVA GENOVA SVET JE VELIK IN REŠITEV SE SKRIVA ZA VOGALOM SVET JE VELIK IN REŠITEV SE SKRIVA ZAVOGALOM GENOVA VSE MOJE BIVŠE, romantična komedija VSE MOJE BIVŠE VSE MOJE BIVŠE G-FORCE, anim. pustol. G-FORCE ob 20.00 VSE MOJE BIVŠE Sobota 17.10. ob 18.00 G-FORCE ob 20.00 VSE MOJE BIVŠE Nedelja 18.10. ob 18.00 G-FORCE ob 20.00 VSE MOJE BIVŠE Ponedeljek 19.10. ob 18.00 G-FORCE Torek 20.10. ob 18.00 GRDA RESNICA, rom. kom. Sreda 21.10. ob 18.00 G-EORGE Četrtek 22.10. ob 18.00 GARFIELD IN FESTIVAL ZABAVE, aninulr.pust.. ob 20.00 GRDA RESNICA Kino Delavski doni Hrastnik Č1VAVA Z BEVERLY Četrtek 8.IO. ob 17.00 IIILLSA, dr.kom. ob 19.00 ZADNJA HIŠA NA LEVI, Petek 9.10. ob 19.00 Kroz. TAXI 4. aki koni. Sobota 10.10. ob 17.00 ZADNjA HIŠA NA LEVI ob 19.00 TAXI 4 Nedelja 11.10. ob 17.00 TAXI 4 ob 19.00 ZADNJA HIŠA NA LEVI Sreda 14.10. ob 19.00 SVETI JURIJ UBIJA ZMAJA, Četrtek 15.10. ob 19.00 zg.vojna drama SVETI JURIJ UBIJA ZMAJA Petek 16.10. ob 19.15 LJUBEZEN NIMA CENE, kom. Sobota 17.10. ob 17.00 SVETI JURIJ UBIJA ZMAJA ob 19.00 LJUBEZEN NIMA CENE Nedelja 18.10. ob 17.00 LJUBEZEN NIMA GENE ob 19.00 SVETI JURIJ UBIJA ZMAJA Sreda 21.10. ob 19.00 VSE MOJE BIVŠE, kom. Četrtek 22.10. ob 17.00 VSE MOJE BIVŠE Kino Dol pri Hrastniku Petek 9.10. ob 1 7.00 TAXI 4, akc.kom Petek 16.10. ob 17.00 LJUBEZEN NIMA GENE,kom. Več informacij o prireditvah na www.migajznami.si. kjer lahko tudi vpišete nove prireditve in vadbene programe. OLIMPIJSKI KOMITl SLOVENIJE /DMjJtNJE SPOKTNIH riškega jabolka - OD GRADU PODSREDA DO GRADU PODSREDA Datum n parit Dodatne informacije +386/3 800-7100, kozjanski-park@kp.gov.si, www. Slovenski dan iporta - dan odprtih vrat Datum: IS. 10.2009 Organizator Olimpijski komite Slovenije in Društvo športnih novinarjev Slovenije Dodatne informacije: Gorazd Cvelbar 01 230 60 28, gorazd Cvelbarffiolympic. ji. jozuidarfihtm, **».olyn!picii Praznik kozjanskega jaf—"• i. 10.2009 Organizator Kozjanski j kozjanski-park.si Odprto občinsko prvenstvo v krosu Datum 6.10.2009 Organizator Ü TRŽIČ Dodatne informacije ga. Ema Radon 031 807 101 m g. žare Štrukelj 040 7S8 389 Začetna plezalna šola (3 mesece) • športno plezanje/alpinizem Datum 7.10.2009 Organizator PD Ljubljana Hatica Dodatne informacije www.planinskodrustvo-ljmatica.si, 01 231 26 4S, mfo.pdljmatica@siol.net hoje nacije ga. Darja Arhar, 01/ 2004 S82 Kolesarski izlet Datum 7.10.2009 Organizator UNIVERZITETNA ŠPORTNA ZVEZA MARIBOR Dodatne informacije 022342140,022342141, http://www.zdravazabava.com Izlet v neznano Datum 8.10.2009 Organizator Planinsko društvo Pošte m Telekoma Ljubljana Dodatne informacije 01/ 431 61 14. ' ‘ 7 ‘ " ........................._ ’ ‘ Tomšič................... Preizkus hoje na 2 km in demonstracija nordijske hoje Datum 8.10.2009 Organizator Zdravstveni dom Brežice Dodatne informacije ga. Ljudmila Kramar m ga. Benjamina Suler,............ Preizkus hoje na 2 km in (iška Dodatne inlormacije Preizkus hoje na 2 km in demonstrai Preizkus hoje na 2 km in demonstracija nordijske hoje Datum 7.10.2009 Organizator Zdravstveni dom Ljubljana - OE Rudnik Dodatne inlormacije pd.telekom@siol.net, www.pdrustvo-ptlj.si, vodja: Boris Lazar 041 7S6 3S2, pomočnik: Stane Tomšič 041 830 366 i demonstracija nordijske hoje Datum 8.10.2009 Organizator Zdravstvi ga. Benjamina iuler, 07/ 4991 400 i demonstracija nordijske hoje Datum 8 10.2009 Organizator Zdravstveni dom Ljubljana - 0 i Pristov, ga. Valerija Palkovič in ga. Beti Žafran. 01/ S8IS 311, 01/ S8IS 234 m 01/ S8IS 304 e ga. Zonca Pristov, ga. Valerija Palkovič in ga. B us hoje na 2 km in demonstracija nordijske hoje Datum 8 10 2009 Organizator Zdravstveni dom Nova Gorica m (D mark (empeter Dodatne informacije ga. Slavica Babič m g mpeter Dodatne informacije ga. Slavica Babič in g. Silvo Kokot, 05/ 3383 25S in 041 3S9 369 Odprto občinsko prvenstvo v atletiki za moške Datum 8.10 2009 Organizator (Z TRŽIČ Radon, 031 807 101 m g. žare (trukelj 040 7S8 389 Dodatne inlormacije ga. Ema Svečana akademija (60 let PD, 55 let Doma na Paškem Kozjaku in 35 let Šaleške planinske poti) Datum 9.10.2009 Organizator PD Velenje Dodatne informacije Jože Melanšek, 041 578 S S 7, http://pd.velenje.si Kostanjev piknik Datum 10.10.2009 Organizator PD Hrastnik Dodatne informacije Marjan Pergar, 031 S39 94S Mavrinc, Kumlehova glava Datum 10.10 2009 Organizator PD Blagajana Dodatne informacije Ana Kavčič, 031 2IS S40 Haloze Datum 10.10.2009 Organizator PD Mislinja Dodatne informacije vodnik: Franc, Danilo, 041 81S 041 Lepo Špičje - 2 dni Datum 10.10.2009 Organizator PLANINSKO DRUiTVO ISKRA KRANJ Dodatne inlormacije http://www.planmskodrustvo- iskra-kranj.si 11. memorial Janeza Jegliča- Johana, Osp Datum 10.10.2009 Organizator PD Domžale Dodatne informacije Silvo Karo, 041 S7S S70, silvo.kafo@siol.net Srečanje planincev na Paškem Kozjaku Datum 10.10.2009 Organizator PD Velenje Dodatne informacije Tone Žižmond. 041 4S8 729 10. pohod po Steklasovi pohodni poti (Šentrupert) Datum 10.10.2009 Organizator PD Slovenj Gradec Dodatne informacije vodnik: Boris Jelenko. OSI 430 S3S 10. Kostanjev piknik s pohodom Šentjur- Pečovniška koča Datum 10.10.2009 Organizator PD Grmada Celje Dodatne cije Robi........................... d po P S42 10 S3. www.pdmaticams-drustvo.si; w __j ______________ 10. Kostanjev piknik s poho informacije Robi Koritnik. 031 3S3 373 Pohod po Miškovi poti - pol Miškovi poti - pohod Datum 10.10.2009 Organizator Planinsko društvo Matica Munka Sobota Dodatne inlormacije 02/ pdmura.info; pdmura@gmail.com; www.geocities.com/pd_lendava/ Tekmovalni pohod v spomin Bena Do-linška (Ruše- Ruška koča) Datum 10.10 2009 Organizator PD Ruše Dodatne informacije Iztok Urlaub. 040 706 032 Turjak - Lučevc - Črepič - Eričev vrh Datum 10.10.2009 Organizator PD Ravne Dodatne informacije vodnik: Jože Apat, Anka Tretjak, 031 396 OSS Zelo zahtevni vzpon na Krn iz Drežnice Datum 10.10.2009 Organizator Planinsko društvo Matica Murska Sobota Dodatne informacije 02/ S42 10 S3, www.pdmatiums-drustvo.si; vodja pohoda: Vorčš Janoš, http://svww.pdmaticams-drustvo.si 10. kostanjev Koritnik. 031 3S3 3 Tradicionalni pohod po Steklasovi poti Datum 10.10.2009 Organizator PD Polet (entrupert Dodatne informacije Bojan Brezovar, 041 541 077 Pohod od Sv. duha do Kungote Datum 10.10.2009 Organizator PD Ožbalt/Kapla Dodatne informacije vodnik: Igor Glasenčmk, 041 319 440 Iz Guncelj čez Polhograjsko hribovje - pohod Datum 10.10.2009 Organizator PD Pošte m Telekoma Ljubljana Dodatne inlormacije 01/ 431 61 14. vrvrw.pdrustvo-ptl|.si, pd.telekom@siol.net; vodja; ga. Marina Pirš Vipavska dolina, Vipava Datum 10.10.2009 Organizator PD Ljubljana Matica Dodatne informacije www.planinskodrustvo-ljmatica.si. 01 231 26 45, info.pdljmatica@siol.net; gorski vodnik: Aleš Dolenc, 041827886, ales.dolenc@guest.ames.si Kogel in Skuta (2532 m) Datum 10.10.2009 Organizator PD Ljubljana Matica Dodatne inlormacije wsvw.planinskodnistvo-ljmatica.si, 01 231 26 45. info.pdljmatica@siol.net; gonki vodnik: Borut Naglič, 041710364, borutn@email.si Požar (1543 m) - zahtevna neoznačena pot Datum 10.10.2009 Organizator PD Ljubljana Matica Dodatne inlormacije wsvw. p!aninskodrmtvo-ljmatiu.si, 01 231 26 45, info.pdljmatica@siol.net; vodnik: Katanna Ogrinc; 041 279 100; katarina.ogrincl @gues(.arnes.ti Vogel (1922 m) • nezahtevna označena pot Datum 10.10.2009 Organizator PD Ljubljana Matica Dodatne informacije wsvw. planinskodrus(vo-ljma(iu.si, 01 231 26 45, inlo.pdljmatica@siol.net; vodnik: Andreja Tomšič; 041 208 549; andreja.tomsicl@t-2.net XIV. MEMORIALNI ODPRTI MEDNARODNI NAMIZNOTENIŠKI TURNIR ‘•VETERAN”. IV. MEMORIALNI TURNIR ANDREJA KASTELICA - SOVE Datum 10.10.2009 Organizator NTK Veteran Dodatne inlormacije udir jenko@siol.net Izlet na Kal - Komno, 2 dni Datum 10.10.2009 Organizator Planinsko društvo Trbovlje Dodatne inlormacije Dom na Mrzlici, 03/ 564 15 35. načelnica MO PD Trbovlje ga. Cvetka Kozmus. 03/ 56 20 128, 040 864 664, vodnik g. Tom frobe, 03/ 56 27 578, 031 508 432 Zeleniške špice - alpinistični vzpon Dalum 10 10 2009 Organizator PO Ljubljana Matica Dodatne informacije www. planmskodrustvo-ljmatica.si, 01 231 26 45, inlo pdljmalica@siol.net; gorski vodnik: Marko Jurič, 041 572 893, marko juric@amis.net Kostanjev piknik na Kalu Datum 10.10.2009 Organizator Planinsko dmštvo Hrastnik Dodatne informacije 03/ 564 51 07, 03/ 564 21 36 Izlet na Topico Datum 10 10 2009 Organizator PD 5aturnus Dodatne informacije 5tane Curk. 031 540 554 9. Pohod po Stoperški planinski poti Datum 10.10.2009 Organizator Planinsko društvo Donačka gora 5toperce Dodatne informacije 031 320 325, pd.donackagora@gmail.com 15. UREKOV POHOD Dalum 10 10 7009 Organizator (POKTNO DKUJlVO MARMOR HOTAVLJE Dodatne inlormacije www.sdmh.si. m!o@ sdmh.si, g. Niko Striinar, 051 214 751, info@sdmh.si, http://www.sdmh.si Preizkus hoje na 2 km in demonstracija nordijske hoje Datum 10.10.2009 Organizator Zdravstveni dom Radovljica Dodatne informacije ga. Darja Änderte, 04/ 5370 300 Preizkus hoje na 2 km in demonstracija nordijske hoje Datum 10.10.2009 Organizator Zdravstveni dom Ajdovščina Dodatne informacije ga. Tamara Rofol, 05/ 3693 123 Preizkus hoje na 2 km in demonstracija nordijske hoje Datum 10.10.2009 Organizator Zdravstveni dom Črnomelj ' ida Zorc. 07/ 3061 700 radost Datum 10.10.2009 Organizator 5lovema Transplant Dodatne inlormacije 041271877, slovenia.transplant@ inlormacije ga. N i življenje in gmail.com MEMORIALNI ODPRTI MEDNARODNI TURNIR »VETERAN« Datum 10.10.2009 Organizator NTK VETERAN Dodatne inlormacije 01 4397565 Preizkus hoje na 2 km in demonstracija nordijske hoje Datum 10.10.2009 Organizator Zdravstveni dom Ljutomer Dodatne informacije ga. Renata (krget, 02/ 5851 427 Preizkus hoje na 2 km in demonstracija nordijske hoje Datum 10.10 2009 Organizator Zdravstveni dom Velenje Dodatne informacije ga. Simona (pital, 03/ 8995 605 Preizkus hoje na 2 km in demonstracija nordijske hoje Datum 10.10.2009 Organizator Društvo za zdravje sru Maribor Dodatne informacije g Lojze fndl, 041 525 036 Praznik kozjanskega jabolka - SEJEM REGIONALNIH PRODUKTOV Datum 10.10.2009 Organizator Kozjanski park Dodatne informacije +386/3 800-7100, faz.: +386/3 800-7108. kozjaniki-park@kp.gov.si, www.kozjanski-park.si Preizkus hoje na 2 km in demonstracija nordijske hoje Datum 10.10.2009 Organizator Zdravstveni dom Kranj Dodatne inlormacije g. Franci Pretnar. 04/ 5330 168 Zvezni Aikido tečaj-seminar za vse, ki jih zanima Aikido Datum 10.10.2009 Organizator Aikido športna zveza Slovenija Dodatne inlormacije 041 416 984, http://www.aikido-slovenija.si Peca (2125 m) - zahtevna označena pot Datum 10.10.2009 Organizator PD Ljubljana Hatica Dodatne informacije www planinskodrustvo-ljmatica.ti. 01 231 26 45, info pdljmatica@siol.net; vodnik: Maja Mošknč; 041 923 990; mosknc.maja@gmail.com Bernekerjeva pot - izlet Datum 11.10.2009 Organizator PD Mislinja Dodatne inlormacije vodnik: Albina, 031 868 668 Kostanjev piknik na Resevni Datum 11.10.2009 Organizator PD (entjur Dodatne informacije Ivan Straže, 031 883 319, http://www. planmskodrustvo-sentjur.si Pohod na Ratitovec, 16 Dodatne inlormacije 01/431 61 14, www.pdrustvo-ptlj si. pd telekom@siol.net; vodja; g. Roman Tratar , 1666 m - Altemaver, 1672 m Datum 11.10.2009 Organizator PD Pošte in Telekoma Ljubljana I po Banjšicah Datum 11.10.2009 Organizator PD Nova Gorica Dodatne inlormacije 05 30 23 030, Jože Sedevčič, 041 345 411 22. pohod po poteh Andraža Datum 11.10 2009 Organizator PD Polzela Dodatne inlormacije Simon Ograjeniek, 031 393 499 11. Gorski tek na Nanos v spomin Fabjana Furlana Datum 11.10.2009 Organizator PD Podnanos Dodatne informacije Irma httpT/.......................................................................................... Pohod ( pohod po poteh Andraža Datum II 10 2009 Organizator PD Polzela Dodatne mtozmacije \im< Gorski tek na Nanos v spomin Fabjana Furlana Datum 11.10.2009 Organizator PD P Božič 040 154 260, 05/ 36 69 419, hitp://pd podnanos.mojforum.si/inde>.php7mlorum=pd-podnanos Pohod v neznano Dalum II 10 2009 Organizator PD Ribnica n. P. Dodatne informacije vodnik Božo Kotnik, 031 352 719 Kostanjev piknik na Bukovici Datum 11.10.2009 Organizator PD Žalec Dodatne informacije janko Tamše, 051 641 363, http:// www.pdzalec.ti Pohod na Ratitovec Datum 11.10.2009 Organizator Planinsko društvo Pošte in Telekoma Ljubljana Dodatne informacije Roman Tratar, 041 387 801, http://www.pdrustvo-ptlj.si Pohod na Kladivo Datum II 10.2009 Organizator PD Celje Manca Dodatne inlormacije 03 492 4850, 051 338 358, http7/www planinsko-drustvo-celje.si za avc Prodam Zazidljivo parcelo na Dolah pri Litiji, primerno za vikend ali stanovanjsko hišo, v izmeri 875 m2 - prodam. Tek: 041 707 035. Ponujam Ali kdo potrebuje posodo, porcelan ali mogoče oreh za saditev, naj pokliče! Tek: 041-773-700. mali oglasi 1 1 ..........—-q Mali oglasi so za fizične osebe brezplačni in jih pošljite z naročilnico na naslov: Uredništvo Zasavca, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje ob Savi. Uredništvo si pridržuje pravico skrajšanja oglasa in spremembe teksta brez obvestila naročnika. Pridržujemo si tudi pravico, da zaradi zakonskih obveznosti ne objavljamo oglasov, ki oglašujejo storitvene dejavnosti, če zraven ni priložena kopija osebnega dokumenta. Za pravne osebe so oglasi plačljivi! Oddam 1,5 sobno stanovanje, 52 kv m, leto izgradnje 1986, obnovljeno in delno opremljeno, oddam. Cena po dogovoru. Tel.:040-322-778 NAROČILNICA ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS Moj naslov (ni za objavo): S \ V J Izmed vseh prispelih kupončkov bomo izžrebali srečnega dobitnika/co knjižnje nagrade. Vabljeni k sodelovanju! ime in priimek: točen naslov: c______1_______ podpis: Izžrebanci lahko nagrade dvignete na upravi Grafike Gracer v Celju. Tokratni dobitnik nagradne igre KNJIGE je: Urška Godec Ribnik 28, 1420 Trbovlje Že vet kot 30 let... OBLIKOVANJE, TISK DODELAVA IN ZALOŽNIŠTVO TISKOVIN lava Jb, 3000 (et/e ml. 00 380 (0)3 5452 066, to..- 00 380 (0)3 5473 106 fetoM; www.grafika-grater.si, infa@grafika-grater.si http://www.dd-trbovlje.si/ http://www.kulturnidom-zagorje.si/ Z ZASAVCEM V KINO! Vsako številko časopisa Zasavc imate možnost dobiti 2+2 brezplačni kinovstopnici za ogled kinopredstave po Vaši želji v Zagorju ali Trbovljah. Št. 43 Seveda pa morate odgovoriti na tokratno nagradno vprašanje: Napišite ime in priimek vsaj ene igralke, ki igra v filmu Vse moje bivše! Pravilne odgovore z Vašimi podatki (ime, priimek, naslov) ter pripisom kateri kino boste obiskali (Zagorje ali Trbovlje) pošljite na: Grafika Gracer d.o.o. - ZASAVC, Lava 7b, 3000 Celje. Izmed vseh prispelih odgovorov bomo izžrebali dva srečna dobitnika dveh brezplačnih bonov za kinovstopnici. Bona boste lahko zamenjali za poljubni kinovstopnici na bla-gajnah kinodvoran v Trbovljah oziroma v Zagorju. Uredništvo Tokratna srečna izžrebanca sta: Laura Škofca (Zagorje) in Andreja Jecl (Trbovlje) Sponzorja: Zavod za kulturo - Delavski dom Trbovlje in Kulturni center - Delavski dom Zagorje. ■7 n\/n 23. 9. 2009 so se devetošolci i/. OŠ Ivana Cankarja udeležili Festivala znanosti v Ljubljani, nekaj utrinkov. O, lej kok smo mali Kako se lahko pe- Fizikalni Zamrznjen balon, Upsa, Sošolca z Williams. Ijcmo s čolnom. eksperimenti. nekaj novega. pa je spet cel. astronavtko Sunita. Sala Ham irai^iMjja V torek, 22. septembra, smo v Cankarjevem domu videli in poslušali astronavtko slovenskega rodu. Ime ji je Sunita Williams. Po končani fakulteti se je pridružila vojni mornarici. Tam je začela pilotirati helikopterje. Spoznala je nekaj ljudi iz NASE in veliko izvedela o poletih na Luno. Ugotovila je, da je krmarjenje vesoljske ladje podobno pilotiranju helikopterja in se trudila v šoli za poskusne pilote in kasneje pri nadaljevanju študija, da bi postala astronavtka. Po končanem študiju se je prijavila v astronavtsko enoto in čez dve leti so jo sprejeli. Po sprejemu so jo ocenjevali, da bi ugotovili, kje je njeno mesto. Želela si je poleteti v vesolje za dlje časa. In to je tudi osem let kasneje tudi dosegla. Menim, tla je poklic astronavta zahteven, saj se moraš spoznati na veliko stvari. Ampak na koncu se verjetno ves trud splača, saj astronavt doživi nekaj novega, novo pustolovščino. Po mojem mnenju astronavti letijo v vesolje z namenom, da bi vso opremo preizkusili, jo izboljšali in omogočili lažje življenje v vesolju. V ameriški astronavtski enoti so predvsem Američani in Rusi. Zanjo, kot državljanko Slovenije, bi bilo to, da bi postala astronavtka, bolj težko. Verjetno bi morala študirati v tujini. Najbolj zanimivo pa je življenje v vesolju oz. v vesoljski ladji. V Cankarjevem domu smo si ogledali posnetek, ki prikazuje, kako poteka dan v vesolju. Ko se zbudijo, si umijejo zobe in obraz, gredo na stranišče. Počešejo si tudi lase, vendar to ne pomaga preveč. saj jih imajo dvignjene v zrak. Tekoče vode v vesolju ni, saj je zaradi breztežnosti tekočina v mehurčkih. Astronavti so v vesolju pili po slamici ali pa po mehurčkih. Že posnetek je bilo zanimivo gledati, kaj šele, če bi bila sama tam. Hoditi enostavno ne moreš, ampak preprosto lebdiš. Tudi polic niso ravno potrebovali, saj so stvari kar lebdele. Hrano so imeli večinoma v vrečkah in so jo samo pojedli. Zaradi breztežnosti zgubiš občutek, kako hoditi. Zato so po več ur dnevno telovadili, da bi okrepili mišice, ki so jih zgubljali. Z ljudmi z Zemlje pa so komunicirali po telefonu, ob vikendih pa prek vide-oklica, da so drug drugega lahko videli. Po šestih mesecih v vesolju so se zelo težko prilagodili na razmere na Zemlji. Poleg tega, da so pozabili hoditi in so se sami sebi zdeli zelo težki, so se tudi težko navadili na ljudi okoli sebe. Šest mesecev s samo dvema človekoma in potem kar naenkrat več tisoč ljudi. Zato je Sunita hotela imeti nekaj dni po vrnitvi malo zasebnosti. Šele po pol leta pa se je spet popolnoma navadila na svet na Zemlji. Meni se poklic astronavta zdi zelo zanimiv, ampak astronavt ne bi postala. Saša Ham Naj lepše darilo ob prazniku svetega Martina, knjiga o Martinu, moštu, goski i avtorja Andreja Frica : ' i flp 1 Podrobnosti o knjij trda vezava, obseg 430 strani Kuharska knjiga o -Martinu, goski, moštu in vinu- v prvem delu opisuje pomen sv. Martina, običaj martinovanja pri nas in v svetu. V knjigi je opisan potek dela preko celega leta v vinogradu in pridelava sladkega mošta vse do takrat, ko se spremeni v vino. Besedilo je obogateno s poezijo pesnika Toneta Kuntnerja, s pregovori in reki, kratkimi zgodbami in šalami o Martinu ter nasveti za zdravljenje -mačka- po napornem praznovanju. Drugi del knjige je namenjen energetskim vrednostim in načinom priprave perutninskega mesa. V tretjem delu knjige pa so zbrani recepti za pripravo okusnih jedi (perutnine, gosi, race, kokoši, petelina, piščancev itd.), ki jih ob tej priliki pripravljamo širom po Sloveniji. So iz različnih virov: deloma so plod moje dolgoletne kuharske prakse, deloma pa sem jih zbral, dopolnil in popravil. Moj namen ni bil pisati o kulinarični umetnosti, temveč objaviti preproste domače recepte iz velike mize kulinarične zakladnice jedi slovenskih pokrajin. Želim vam veliko užitkov pri pripravljanju opisanih jedi, veliko veselja ob praznovanju sv. Martina in zadovoljstva pri pokušanju jedi in mošta, ki se spremeni v vino. Avtor Andrej Fric AKCIJSKA CENA ZA BRALCE ZASAVCA JE 23,00 € Z DDV. Informacije in naročila: E-mail: grafikagracer®siol.net Tel.: (03) 5452 666 Fax: (03) 5473 166 v/ Radečah Pred sto leti je bilo, ko se je Radečanom odprla pot v svet po železni cesti. Takrat so svečano predali v uporabo postajališče ob železniški progi, ki je bila ključnega pomena za nadaljnji razvoj in prometno povezavo Radeč. Razlog, da je bilo zgrajeno železniško postajno poslopje v Radečah, je bila potreba po prevozu blaga, posebej po zmanjšanju zanimanja za prevoze po Savi s splavi. Vlak je eno najbolj varnih prevoznih sredstev tudi za ljudi in živali. S postaje v Radečah so branjevke lahko potovale s svojimi pridelki do zagrebške tržnice. Pred tem je bilo mogoče sesti na vlak le v Zidani Most, kjer je bila železniška postaja že od leta 1849. V cerkveni kroniki župnijske cerkve sv. Helena v Loki pri Zidanem mostu je zapisano: „Postajališče Radeče// I. oktobra 1909 otvorjeno železniško postajališče za Radeče. Radečani so za njega plačali južni železnici 10.000 kron. Bila je tipska v dveh delih in lesena v enem prostoru je bila čakalnica in v drugem sobica za prodajo vozovnic in čuvajnica.“ In kasneje: »1. novembra 1911 je bilo otvorjeno železniško postajališče v Loki za osebni promet, za prtljago (Mit-gepack) in za brzovozno blago (Eilgut ali Gepäck) do 50 kg. Južna železnica je najprej zahtevala in naprej dobila 12.000 (dvanajst tisoč kron), k temu je prispeval okrajni zastop 4000 kron, vaščani v Loki in Račiči so dali okoli 1500 kron drugo (okoli 6500 kron) je po dolgoletnem prepiru plačal občinski odbor. Prvo službo na postajališču je opravljal Alojz Oprešnik, čuvaj pri čuvajnici štev. 4. Nekatere ure čez dan ga je nadomeščala njegova žena Rozalija roj. Šoper. Iz Loke na Zidani Most se plača v 3. razredu 40 h, v 2. razredu 60 h, v Ljubljano v 3. razredu 2 Kroni 70 helerjev in v Celje 1 Krono 69 helerjev.« Progo od Zidanega Mosta proti Zagrebu so začeli graditi leta 1856. Vse do Radeč so morali razstreliti skalno pogorje tik ob Savi in vgraditi visoke oporne zidove in vzporedno še novo cesto. Drugi tir je bil takrat položen do Radeč. Od tam dalje pa so za drugi tir pripravili samo spodnji ustroj, položili so ga Nemci šele med drugo svetovno vojno. Proga do Siska je bila odprta za redni promet 1. oktobra 1862. Postaja v Radečah je bila odprta I. oktobra 1909, v Loki 1. novembra 1911 in na Bregu 1. julija 1921 (ZU Loka, Kronika.....1,197,203,293) Gradnja železnice je prinesla v kraje ob njej veliko razgibanost, ustvarila nove možnosti za zaslužek, nove poklice in nove vrste zaposlitev. Ljudje iz Loke in okoliških vasi so se množično zaposlovali kot železničarji v bližnjem Zidanem Mostu. Železniški obrat je omogočal mnogo novih poklicev. Redno so zaposlili progovne čuvaje, progovne delavce, zavirače, premikače, skladiščnike, kretničarje, prometno osebje.... Povsod so dajali prednost nekdanjim vojakom, ki so znali nemško. Delavci so delali 13 ur na dan in dnevno zaslužili od 30 do 36 krajcarjev. Za gradbena dela na železnicah so potrebovali ogromno delavcev. Država je tu prvič nastopila kot organizator javnih del in kot podjetnik velikega obsega. Gradbeno vodstvo je oddajalo železniška dela akordantom v manjših in večjih odsekih, pa tudi zasebnim gradbenim podjetjem na dražbah. Razen domačinov so se ;*_**_,. ..... -wi: nastanili v stotinah barak ob novih progah tuji obrtniki, palirji in mojstri s severa in zahoda. Slovenski delavci so prišli v stik z Italijani, Furlani in Štajerci. Od njih so se naučili mnogih rokodelskih spretnosti in praktičnih izkušenj. Veliko tujih delavcev je v teh krajih tudi ostalo. O tem pričajo do danes ohranjeni priimki Colleto, Lendaro, Bobbera... Za delavce je bilo treba organizirati nastanitev, dovoz živil, improvizirati kuhinje ter urediti dovoz gradbenega materiala. To je dalo kmečkim voznikom priložnost za zaslužek in nudilo zaposlitev delavcev v kamnolomih, pri apnenicah in v opekarnah. Za gradnjo železnice so potrebovali velike količine gradbenega materiala, apna, opeke, klesanega kamenja, stavbnega in tehničnega lesa, pragov, kovanih žebljev, ploščic za pritrjevanje tirnic, inštalacijskega gradiva ter litih, valjanih in kovanih izdelkov iz železa in jekla za opremo postajnih naprav. Pričakovanja, da bo železnica pospešila industrializacijo, se niso uresničila. Ob zaslužek je namreč spravila tedanje prevoznike ob glavnih žilah. Na začetku konkurenčnost železnice ni bila tako občutna, ker stroški prevoza niso bili veliko cenejši od prevoza z vprežno živino. Sčasoma pa je postalo jasno, da se začenja močan gospodarski preobrat. Gradnja južne železnice je bila velikega pomena tako za Zidani Most, ki je postal pomembno prometno križišče, kot tudi za okoliške kraje, med drugim tudi za Loko in sosednje vasi. Gradnja železnice je spremenila prirodno, prometno, predvsem pa socialno gospodarsko sliko krajev, skozi katere je tekla proga. V Zidanem Mostu, ki je postal pomembno prometno križišče, in v okolici so nastajala železničarska naselja, med drugim Slap in Loka. Pripravil: Rudi Špan ~7‘p^ z\\/n @ MA zmwe -——H------ Jesenski test je bil v Trbovljah 22. septembra 2009 popoldan, na dan brez avtomobila, na stadionu ŠD Rudar. Gabrijela Hostnik iz Zdravstvenega doma Trbovlje je pred so se testa udeležili tudi trije učenci osnovne šole Tončke začetkom testa predstavila pravilno uporabo palic za nor- Čeč iz Trbovelj. Zanj so izvedeli v šoli. dijsko hojo in njihovo korist pri hoji. Kdor želi nadoknaditi zamujeno, lahko pride na stadion Testa hoje na dva kilometra se je udeležilo trinajst udele- Rudarja 15. oktobra, ob 16. uri, ko bo drugo jesensko žencev. Organizator, Zdravstveni dom Trbovlje, je poslal testiranje, ob svetovnem dnevu hoje. petdeset vabil, a od vabljenih so prišle le tri udeleženke. V ostalih zasavskih krajih bodo imeli test hoje na dva ki-Vabljeni udeleženci pomladanskega testa so dobili takrat lometra 15. oktobra ob 17. uri na stadionu v Radečah. brošuro Z gibanjem do zdravja, v kateri so podatki o ce- 17. oktobra, od (J. do 12. ure v parku Zdravilišča Laško loletnih testiranjih v državi, zato jih ponovno niso vabili. in 14. oktobra od 15. do 17. ure na športnem stadionu v Vsak udeleženec je hodil po svojih sposobnostih, prilagoje- Hrastniku. nih zdravstvenemu stanju. Posebej razveseljivo je bilo, da Besedilo in slike: Irena Vozelj Zdravilne rastline na domačem vrtu: Ü€giJlJÜ&& * Qctn ti m fea§i!l ic;u n! I,.. Domače ime: bazilika, bažuljek, bosilj, božilek, bržilka Bazilika je močno razraščena, do 60 cm visoka enoletnica. Liste ima dolgopecljate, jajčaste, celo-robe ali tudi nekoliko nazobčane. Cvetovi so beli, rožnati, škrlatni. Bazilika je prijetnega, začimbnega vonja in okusa. Čveti julija in septembra. Zdravilni del rastline je nadzemni del, ki ga nabiramo ob vročen opoldanskem soncu. Rastlino povežemo v šopke, ki jih obesimo na zračen in senčen prostor. Suho rastlino drobno narežemo in shranimo v temnih, tesno zaprtih steklenih kozarcih. Zdravilnost: Listi bazilike odpravljajo napenjanje, krepijo želodec in zbujajo tek. Uspešno se uporablja pri želodč- nem katarju, vnetju tankega črevesa, pri zastrupitvah v želodcu in črevesju. Uporablja se tudi pri oslovskem kašlju, kakor tudi pri pljučnih boleznih ter boleznih sečil, ledvic, bolečem mokrenju. Za čaj vzamemo cvetje, liste in nežne vrhnje dele stebla. Za pripravo čaja potrebujemo 1 čajno žličko suhe zeli. Pripravimo ga v obliki preliva. Na dan popijemo 2 do 3 skodelice neoslajenega čaja po požirkih. Čaj uporabljamo tudi za obkladke pri ranah, ki se slabo celijo, kakor tudi pri gnojnih ranah in zmečkaninah. Kulinarika: Bazilika se dobro prilega k paradižniku, piščancu, bučkam, fižolu v zrnju, grahu, jajcem, jajčevcu, krompirju, mladi koruzi, rižu. Zanimivo: Bazilikin čaj, oslajen z medom, je izvrstna pijača za čebele. Nalijemo ga v ploske posode in postavimo pred čebelnjak. Čebele ostanejo zdrave in odporne zoper čebeljo grižo. Pozor! Med s katerim osladimo čaj, mora biti iz drugega čebelnjaka oziroma panja. Pripravila: Ceda avc Pravilna vzgoja, naša srečna bodočnost, slaba vzgoja, naše bodoče zlo, naše bodoče solze, naša krivda proti drugim ljudem, proti naši domovini. Makarenko 01.09.2009 Špela Pikš, C. Tončke Čeč 109, Trbovlje - hči Ema Novak 03.09.2009 Sabina Klemen, Pot E. Hameršaka 1, Dol pri Hrastniku - hči Sara Duh 05.09.2009 Natalija Tejkal, Trg Pohorskega bataljona 23, Kisovec - hči Zoja Jurše 08.09.2009 Mojca Strmčnik, Škofja Riža 5, Dobovec - hči Nina 09.09.2009 Nataša Pouh, Podkraj 62, Hrastnik - hči Nikki Špela Šikovec, Topilniška ul. 2, Litija-sin Žiga Maja Razpotnik, Bistrica 8, Dole pri Litiji - sin Aleš Jesenšek 10.09.2009 Mojca Žugič Perič, Trg Pohorskega bataljona 5, Kisovec - sin Vito Barbara Leskovšek, Trg pohorskega bataljona Ib, Kisovec, Zagorje - sin Liam Suzana Čakš, Draga 4c, Štore - sin Arian Odobašič 11.09.2009 Besarta Saramati, Titova ul. 10, Radeče - hči Ermela Ramadani 13.09.2009 Polona Žepič, Kešetovo 15a, Trbovlje - hči Eva Rota 16.9.2009 Maja Žerko, Selo pri Zagorju, Zagorje - sin Filip Malič 16.09.2009 Polona Mrva, Sp. Šemnik 1 1, Kisovec - sin Martin Brvar 17.09.2009 Marisa Merslavič, Primož pri Šentjurju 2, Šentjur - hči Eva 19.09.2009 Tanja Tibaut Štravs, Ljubljanska c. 5a, Celje - hči Špela Štravs Ankica Pršlja, Sela pri Otovcu 1 I, Črnomelj - sin Ivano Marjeta Razdevšek, Parižlje 34, Braslovče - hči Nika 20.09.2009 Jožica Zavrl, Kovk 27, I Irastnik - sin Boštjan Knez Petra Zelenšek, Polje 10a, Zagorje - sin Patrik Adnana Kahteran, Cesta 1. maja 32, Hrastnik - sin Ali-Din 23.09.2009 Marjetka Drnovšek, Zagozd 4, Dole pri Litiji - hči Eva Peruti Darija Horvat, Bevško 34, Trbovlje - hči Lilija 25.09.2009 Tamara Vidmar Ristovič, C. 1. maja 46, Hrastnik - sin Matic Ristovič Anja Somun, Vodenska c. 6, Trbovlje - sin Tevž Vincek 27.09.2009 Lidija Podmenik, C. VDV brigade 40, Dol pri I Irastniku - hči Maja 30.09.2009 Janika Kmetič, Magolnik 6, Podkum - hči Monika 01.10.2009 Maja Meserko, Novi Log 18, Hrastnik-hči Neja Zaletel 06.10.2009 Aleksandra Murko, Trg revolucije 9, Trbovlje - hči Neja Hočevar Iskrene čestitke! MŠA U0WČN0S! Naša bodočnost Mamica ................................. iz...................................... želim, da novico o veselem dogodku, o rojstvu mojega otroka, sina/hčerke..................... dne................... objavite v rubriki NAŠA f>Db0ČN0tf v štirinajstdnevniku Zasavc. Podpis:.............................. Ob veselem dogodku se z Vami veseli ZASAVC s sodelavci! n k j DNEVI LUTK 6.10.-9.10.2009 Lutkarstvo je ena najstarejših oblik človekovega ustvarjalnega izražanja. Združuje likovno ustvarjalnost, gibalno spretnost, besedno in glasbeno umetnost. Je posebna zvrst gledališča. Lutka je predmet na sceni, ki mu lutkar s svojo domišljijo in inovativnostjo vdahne življenje. Šele v njegovih rokah lutke oživijo. Dneve lutk so pričeli hrastniški lutkarji, ki ohranjajo kulturno dediščino lutkarstva v Zasavju. Lutkovno gledališče so 1947 ustanovili vajenci obrtne nadaljevalne šole, vsi zaposleni pri rudniku. Tehnični vodja in režiser je postal Vili Kohne, ki je lutkovno gledališče, z nekaj letno izjemo, krmaril naslednjih trideset let. Postavili so pravo marionetno gledališče z vsem, kar sodi zraven. Trupe lutk so izdelovali sami, kostume pa so šivale šivilje iz lokalne šiviljske zadruge. Glave marionet sta izdelovala kipar Lojze Lavrič in rezbar Anton Jezovšek. Zanimanje publike je bilo nepopisno. Na dan so bile tudi do štiri predstave. Nastopali so doma, gostovali po celi Sloveniji. Odzivi pa so bili različni. Nekateri kritiki so jih raztrgali, nekateri pa hvalili in vzpodbujali. Publika pa je bila vedno znova navdušena. Leta 1977 prenehajo z delovanjem in lutke so pospravljene v Konzum. Naslednje leto sledi rušenje Konzuma in s tem uničenje inštrumentarija in opreme. Leta 2007 pa se lutkarji ponovno zberejo in začnejo študirati nove igre in iskati naslednike. Po dolgih letih premora je na lutke in lutkarje slučajno naletela Jana Mlakar Adamič, kustosinja Zasavskega muzeja v Trbovljah. Lutke so bile v zelo klavrnem stanju zaradi brutalnega uničenja, ki jih je doletelo leta 1987. Tako se je začelo raziskovanje in mnogo dela. Lutke je bilo potrebno restavrirati. S tem izzivom se je soočil kipar in restavrator Miran Prodnik. Spodoben videz od moljev požrtih kostumom pa je povrnila aranžerka Mojca Starman. V nekaj letih jim je uspelo lepo družinico lutk ozdraviti. Jana pa je medtem brskala po bornih arhivih, starih časopisih in se redno shajala z lutkarji. Uspelo ji je postaviti stalno zbirko Lutk in lutkarjev v hrastniškem muzeji in tako ohraniti bogato kulturno dediščino lutkarstva v Zasavskih Revirjih. Del stalne razstave Lutke in Lutkarji bo na ogled ob fotografski razstavi Andreja Blatnika Knapovske marionete. Fotografije predstavljajo obsežen ciklus, ki imajo poleg likovno-estetsko tudi sociološko-etno-grafsko razsežnost. omsniA/KiepmmcA DRUŠTVO ŠPORTNIH NOVINARJEV SLOVENIJE SLOVENIJE združenje Športnih zvez SLOVENSKI DAN ŠPORTA - DAN ODPRTIH VRAT Slovensko olimpijsko gibanje je bilo uradno ustanovljeno 15. oktobra 1991, na ta dan pa praznujemo obletnico ustanovitve Olimpijskega komiteja Slovenije, Združenja športnih zvez. Tedaj smo prvič v zgodovini naroda dobili možnost in pravico, da v okviru največjega svetovnega športnega tekmovanja naši športniki nastopajo pod svojo zastavo. Uspešna športna pot mlade države je v mednarodnih športnih arenah zarisala izjemno sled, ki nam jo lahko zavidajo tudi številčno večji narodi. Vendar odraz športne tradicije in kulture naroda niso zgolj uspehi naših vrhunskih športnikov, ker to zajema tudi odnos ljudi do gibanja in športa, ki naj ga svojim sposobnostim in možnostim primerno goji vsak prebivalec naše države. Da bi vsakodnevno gibanje in šport v vseh njegovih pojavnih oblikah še bolj približali ljudem vseh generacij in jih spodbudili, da se vključijo v različne oblike vadbe in športnih aktivnosti, smo se odločili da, organiziramo Slovenski dan športa - dan odprtih vrat. Vabljeni vsi ljubitelji športa in tudi tisti, ki menite, da bi to lahko postali, da se nam pridružite. Društvo športnih Olimpijski komite Slovenije novinarjev Slovenije Pred- Združenje športnih zvez sednik Miha Žibrat Predsednik Janez Kocijančič SLOVENSKI DAN ŠPORTA - DAN ODPRTIH VRAT RAZPIS Projekt, ki ga prvič organizirata OKS-ZŠZ in Društvo športnih novinarjev Slovenije, je namenjen povezovanju izvajalcev športnorekreativnih programov, upravljavcev in lastnikov športnih objektov ter medijev. Naš skupni cilj je povečati športno aktivnost Slovencev in prispevati k uravnoteženosti medijske podobe športa - opozoriti na dejstvo, da šport ni samo vrhunski šport. K SODELOVANJU VABIMO A: Lastnike in upravljavce športnih objektov: lokalne skupnosti, zasebniki, društva B: Izvajalce športnih programov: društva, zasebniki, javne ustanove Vsi, ki se bodo pridružili pobudi in 15. oktobra 2009 omogočili vsem zainteresiranim možnost brezplačnega sodelovanja v športnih programih in/ali uporabe športnih objektov, bodo imeli možnost obveščanja javnosti preko medijske podpore tako na nacionalni kot tudi na regionalni in lokalni ravni. Pripravljeni bodo tudi plakati, ki bodo razdeljeni vsem izvajalcem programov za potrebe obveščanja javnosti o konkretnih programih v lokalnem okolju. Distribucija bo zagotovljena preko mreže regijskih pisarn OKS-ZŠZ. KAKO SODELOVATI? Če želite ponuditi 15. oktobra 2009 vsem zainteresiranim brezplačno na razpolago svoje športne objekte, njihovo uporabo ali organizirane vodene oglede, oziroma predstaviti vadbo in svoje športne programe, lahko vpišete svojo prireditev ali vadbo v osrednji nacionalni portal, namenjen brezplačnemu vpisu in posredovanju podatkov o športnorekreativnih programih v Sloveniji www.migajznami.si s pripisom - DAN ODPRIH VRAT v naslovu dogodka. V primeru, da želite opozoriti javnost v svojih lokalnih okoljih tudi s plakati, lahko to sporočite na elektronski naslov zdenka.virant@olympic.si do 1. oktobra 2009. Na voljo je 5 plakatov za posameznega ponudnika in lahko jih boste prevzeli v vam najbližji regijski pisarni OKS-ZŠZ. Kontaktni podatki regijskih pisarn so na voljo na portalu www.migajznami.si oz. www.olympic.si. Kdo sem on kaj se mi doga j a-Horoskopi, vedeževanja in podobne zadeve Saj sem včasih verjela horoskopu, seveda sem. Prepričevala sem samo sebe, da je vsaj majčkeno uganil, da mogoče še pridejo z majhnim zamikom, vsa ta sreča, uspeh in ljubezen, ki jih tako radodarno napoveduje. Upanje umre zadnje, predvsem kadar se zvali gromozanska teža raznoraznih težav na ubogo glavo, ki več ne ve ne kod ne kam. To je slamica, za katero se prime obupani kot utopljenec v vodi, ki se s poslednjimi močmi bori proti velesili, ki ga nosi in nosi brez milosti vse dalje in dalje v temne vrtince neskončnih daljav. V mrak, v sanje brez konca in kraja, v tisti onkraj od katerega vsi bežimo in na koncu mu nihče ne uide. Horoskop je star toliko, kot je staro zavedanje. Ljudje so od pamtiveka želeli vedeti kaj jih čaka. Še v času Iliade so žrtvovali bogovom in prosili za srečno pot, zmagoslaven izid bitke, faraoni so se klanjali Nilu, da bi bila letina dobra, bogove so prosili, da se nekomu rodi sin, da .... Maliki bogovi so izpolnjevali želje, včasih se jezili zaradi ljudske neučakanosti in uživali v čislanju in bogatih darovih. Zreči in razni vedeževalci so bili vedno sli neuslišanih želja in zahtev in so imeli (in še imajo) ogromno moč. Bodočnost so razbirali iz kamenja, vode, ognja, zvezd, trav, fižola, čaja, sodobni pa predvsem iz kart, kave...zapirali so se v svoje skrivnostne lože, kjer so meditirali in od tam prinašali težko pričakovane novice. Zahtevali so žrtve, kri je morala neusmiljeno teči na žrtvenem oltarju, darovale so se najlepše device, najdebelejše jagnje, najboljše vino... se spomnite zmajev in kako so ugrabljali nedolžne? Mogoče so tudi oni bili sli, vendarle sli hudega saj dobro za njih ni bilo dobro. Pa so se pojavile vile. Večno mlade, lepe zlatolase deklice, ki so plesale svoj vilinski ples in jih nihče ni smel videti. Samo ob določenih dnevih in urah je lahko človeško oko nekaznovano občudovalo vilinsko lepoto. Nekatere so bile dobre, ne vse! Gorje, če bi nekdo hote ali pa ne katero od njih užalil. Marsikaj bi ga doletelo. In potem bi dobre vile priskočile na pomoč, kot v pravljici o Trnuljčici. Danes je to dober biznis. V negotovosti trenutka se ljudje radi zatekajo k raznim vedeževalcem in vedeževalkam, domačim ali uvoženim, vseeno. Sicer vsi zatrjujejo, da to prav nič ne stane in da je na prostovoljni bazi. Vendar je dobro kaj dati, da se sreča ne spreobrne. Če je to klic po telefonu, je usluga že tako všteta v vaš telefonski račun. Enako kot takrat, ko pomislite, da je dekle na TV že popolnoma obupalo, ker nihče ne ve zelo preprostega odgovora na še bolj preprosto vprašanje. Zakaj ne kličete? Zakaj se nihče ne javi? Pa saj ni mogoče, da nihče noče teh recimo 1000 eur, ki se ponujajo na krožniku! Pa se nekomu dekle že močno smili, pa tudi tista vsotica bi še kako prav prišla. Telefon v roke, številka je na ekranu, treba jo je obrniti in...sledi čakanje in čakanje, impulzi se samo nabirajo a telefonski račun raste. Je že tako, če je komu potrebna tolažba takšna ali drugačna-ni zastonj! Non est culpa vini, sed culpa bibentis. (Ni krivo vino, ampak tisti, ki pije.) St.R. za avc t ta4*uM4fcl. ^fiSUA Likovniki Zasavja so imeli od 24. septembra do 4. oktobra 2009 območno razstavo, ki so jo organizirali Območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Trbovlje in ZKD Hrastnik. Ob odprtju je zaigral na harmoniko učitelj GŠ Hrastnik Rok Sitar, o izraznih možnostih kolaža pa je spregovoril strokovni spremljevalec Zoran Poznič, akademski kipar, ki je dela tudi ocenjeval. Razstavljalo je dvajset zasavskih likovnikov. Simon ■ Na 12. filmskem festivalu, ki je potekal od 1. do 3. oktobra 2009 v Avditoriju Portoroža, je prejel Hrastničan Simon Tanšek dve nagradi: Vesno in nagrado Kodak za najboljšo fotografijo v filmu 9:06. Film je režiral Igor Šterk, Simon pa je bil direktor fotografije. Nastopa vrsta znanih igralcev kot Igor Samobor, Gregor Bakovič, Silva Čušin... Kot vemo, je bil Simon nagrajen tudi lani, na 11. filmskem festivalu v Portorožu. Besedilo: Fanli Moljk, sliko: arhiv S.T. Celje - skladišče D-Per 6/2009 PREPUSTIŠ! f ZAE “ 19 Prava ponudba izdelkov zabavne elektronike 9 oz. do prodaje zalog. COBISS o v času do 14.10 \ 659,00 EUR 359,99 EUR TV LCD Sony KDL32P5600K MP4 predvajalnik Philips 5A1ARA08K TV LCD Silva Schneider L DT 82 100 M Center tehnike, gradnje in pohištva Sevnica 31, Savska c. 20b, 07/816 32 10 M Center tehnike, gradnje in pohištva Brežice, Cesta Svobode 3, 07/495 39 50 Mercator najboljši sosed 60 Ičt ir, d.d., Dunajska cesta 107, Ljubljana. Sii