S* » V ^=."73 \ EMECIC POOBLAŠČEN SERV1S-TRCOVINA 068 25 835 Canon DOLENJSKI LIST Št. 41 (2409), leto XLVI«Novo mesto, četrtek, 12. oktobra 1995 »Cena: 150 tolarjev Po vrsti in likvidacij zdaj še stečaj za Adrio Caravan - Na eni strani uspešna podjetja, na drugi samo še ruševine in ostanki - Letos ostane brez dela čez 1000 ljudi? NOVO MESTO - Po nekaterih informacijah je zaradi stečajev in likvidacij v dolenjskih podjetjih samo v letošnjem letu izgubilo delo že 650 ljudi, do konca leta pa naj bi ta usoda doletela še nadaljnjih 450 delavcev. d 0.0 NOVO MESTO „ PRODAJA VOZIL, DELOV IN SERVIS °dbevškova 4, Novo mesto 'el /Fax: 068/26-077, 341-300 QAEWOO Z 2. oktobra sproženim stečajnim postopkom v Adrii Caravan (za stečajnega upravitelja je imenovan Janez Pezdirc), ki je na tujih trgih uspešno tržilo lastno blagovno znamko, se samo nadaljuje in poglablja agonija dolenjskega gospodarstva. Od Adriinih nekdanjih 2.000 delavcev je bilo ob uvedbi stečaja v podjetju še 338 zaposlenih. Kot kaže, jih bo poslej delo imelo le še okrog 200, kolikor naj bi jih potrebovali za nadaljevanje proizvodnje v vzporednem podjetju Adria Mobil. BELOKRANJSKI BIENALE ŠE V LJUBLJANI LJUBLJANA - Danes, 12. oktobra, bo ob 19. uri v Jožefovi galeriji na Gornjem trgu 24 v Ljubljani otvoritev razstave 4. belokranjskega likovnega bienala, na kateri sodeluje 14 belokranjskih Pikovnikov. Bienale je pripravil KUD Artoteka Bela krajina iz Črnomlja, razstava v Ljubljani pa bo na ogled do 30. oktobra. O prihodnosti gradbenega giganta Pionirja še ni veliko znano, njegove že začete posle pa opravljata dve naslednici, družbi Standard in Primex, v katerih je zaposleno kakih 1000 ljudi. V letošnjem letu so se zvrstili stečaji in likvidacije v Pionirjevem Programu lesnih izdelkov, šentjernejskih Potenciometrih in Resistorjih ter Danes v DOLENJSKEM LISTU stran 2: PP Livar zopet zagnal Belt stran 3; * jfaka j je odstopil direktor Miloš Kovačič ’ Kdo je dovolil lokale ob šolah s>ran 7. Potreben stečaj Kovinarske s,ran 9; - ^jda, nezanesljivo lepotice: polj s,ran 10: * Nastavek Zwittrovih dnevov? sitarj ii; * štirje otroci ostali brez očeta >NARSKA TRGATEV - Vinska klet Krško je skupaj s slo-lQ j*0 revijo Veritas minuli petek v vinogradih na Sremiču pripravi-na r?dicionalno novinarsko trgatev. V goste je povabila 40 novi-fe vseh koncev Slovenije. Ti so natrgali toliko grozdja Cl.ne črnine, da bodo v kleti lahko pripravili posebno polnitev Carski cviček ". Pri obiranju grozdja je bilo tudi tekmovanje, l^t ysetni se je kot najhitrejši obiralec izkazal spodaj podpisani S« Z1*1*’ (trugi f>a je bil tudi dolenjske gore list, urednik Dolenjske-v ž's,a Marjan Legan. Srečanje se je zavleklo pozno v noč in minilo C^enju pogovorov in pokušanju cvička ter letošnjega belega ,a v kombinaciji s kostanjem. (Foto: Janez Pavlin) Novoteksovi Konfekciji, kjer je delo izgubilo 250 ljudi. Prihaja tudi alarm iz Suhe krajine, kjer naj bi v kratkem sprožili stečajni postopek za žužemberski Keko, kjer je trenutno še 325 zaposlenih, vendar jih bo, če bo uspelo proizvodnjo tega podjetja ohraniti, z delom nadaljevalo precej manj. Slabo se piše tudi delavcem novomeške Novotehne z okrog 170 zaposlenimi, za katero je uveden postopek prisilne poravnave. PETDESETLETNICA GIMNAZJE BREŽICE - V soboto so počastili 50-letnico Gimnazije Brežice. Ravnatelj Jože Antolovič je ob tej priložnosti govoril o zgodovini te šole in pri tem omenil odprta vprašanja, pred katera je ustanovo pripeljala nekdanja šolska reforma. Predsednik Slovenije Milan Kučan je poudaril pomen šolstva za narodov obstoj. Kot je rekel, je svet vse bolj povezan in vse manj prijazen. V njem bodo preživeli samo najboljši. V svetu, kjer veljajo merila odličnosti, je Slovenija lahko dobra. Slavnostni govornik na proslavi JožeAvšič, brežiški župan in nekdanji dijak brežiške gimnazije, je opozoril, da bo srednja šola, za katero so v soboto položili kamen, prva nova srednja šola v Brežicah in Posavju. V zvezi z mestom in občino, kiju vodi, je napovedal, da si Brežice vračajo nekdanjo slavo trgovskega mesta. (Foto: M. Luzar) V Trebnjem veledogodek v zgodovini šolstva Uvedli študij na daljavo TREBNJE - Po svetu se s' t.i. študijem na daljavo izobražuje že okrog 20 milijonov ljudi. Na visokošolski ravni poteka študij na daljavo šele v 13 zahodnoevropskih državah, v večini vzhodnoevropskih pa se pripravljajo na njegovo uvajanje. V ponedeljek je slovenski minister za šolstvo dr. Slavko Gaber v Trebnjem na slovesnosti ob začetku študija na daljavo Visoke poslovne šole, ki sta jo pripravila Ekonomska fakulteta v Ljubljani ter Center za izobraževanje in kulturo, predal prvi indeks študentki Mileni Peterle. Vodja Nacionalnega centra za uvajanje študija na daljavo v Sloveniji dr. Lea Bregar se je na slovesnosti zahvalila vsem, ki so omogočili tak študij. Samo preko ClKTreb-nje bo študiralo na daljavo okrog 70 Dolenjcev. Prorektor ljubljanske univerze dr. Janez Žgajnar je izrazil veselje, ker je na Dolenjskem, od koder tudi sam izhaja, zaživelo tovrstno izobraževanje in da je tudi Dolenjska dobila del univerze. Dekan EF v Ljubljani dr. Danijel Pučko je dejal, da je to dogodek v zgodovini razvoja šolstva v Sloveniji. Po kulturnem programu, v katerem so sodelovali: Zoltan Peter (klavir), Tomaž Zlobko (saksofon) in Blaž Jurjevič (klavir), je dekan EF dr. Pučko podelil indekse in študijska gradiva še preostalim študentom. Ponovno na trgu gorilci in kotli za centralno kurjavo večletna tradicija Promocijski popust na kotle za gotovinska plačila! Prodaja tudi na kredit, z ali brez montaže! Trgovsko in proizvodno podjeteje, d.0.0. 68000 Novo mesto, Bršljin 37 tt 068/324-442, fax: 068/323-209 prodajno servisni centri Krška vas 28 e ‘H’0608/61-450, 59-059 Novo mesto, Šmarješka c. 50 S068/21-123, 21-129 ZAKLJUČEK V DRAGATUŠU DRAGATUŠ - Teniški klub Dra-gatuš bo v soboto in nedeljo pripravil zaključni turnir, na katerem bo nastopilo 16 najbolje uvrščenih igralcev s 7 letošnjih turnirjev. Minister dr. Slavko Gaber položil temeljni kamen Ekonomske srednje šole Brežice - Pomemben korak do srednješolskega središča - Večina brežiških profesoijev pokončna BREŽICE - Minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber je v Brežicah ob Bizeljski cesti 7. oktobra položil temeljni kamen Ekonomske sredpje šole Brežice. Dogodku so kot gostje prisostvovali med drugimi predsednik Republike Slovenije Milan Kučan,^predsednik državnega sveta dr. Ivan Kristan, vladni svetovalec Niko Zibret, župani sosednjih občin, ravnatelji slovenskih gimnazij ter posavskih osnovnih in srednjih šol. Dr. Gaber je dejal, da sobotno polaganje temeljenga kamna za novo šolo razume kot darilo vsem generacijam, ki so šle skozi srednje šole na tem območju vse od 2. svetovne vojne naprej in našle v njih veliko znanja. “Razumem io ludi kot darilo ob 50-letnici obstoja gimnazije, gimnazije, ki spada med najboljše v tej državi.” Kot je ob polaganju kamna rekel Martin Šoško, pomočnik ravnatelja Gimnazije in ekonomske srednje šole Brežice, bo nova šola pomemben korak do močnega srednješolskega središča v Brežicah. Dr. Slavko Sušin je v svojem nagovoru sobotno polaganje pospremil z besedami, daje brežiška šola ugledna in da so nanjo lahko ponosni. V času najmočnejše ideo-logizacije je bila večina brežiških profesorjev pokončnih in ni klonila pod pritiski dnevne politike. Polaganje temeljnega kamna je popestril kulturni pfogram, v katerem sta sodelovali dekliška skupina KD Oton Župančič iz Artič, ter skupina varovancev brežiškega vrtca. L. M. SEJEM “ZDRAVO ŽIVLJENJE Z NARAVO” CELJE-V torek, 17. oktobra, bodo v Celju odprli sejem Za zdravo življenje z naravo - Senior 95. Sodelovalo bo 70 razstavlialcev ozlrnma okoli 30 podjetij, prvikrat tudi podjetja iz Avstrije in Hrvaške. Na ogled bodo izdelki zdrave prehrane, masažni in ortopedski pripomočki, kozmetika, izdelki za hobi in drugo blago široke potrošnje. Predstavila se bodo tudi zdravilišča in turistične agencije. Sejem bodo spremljale razstave ročnih del in kulinarike, Številna predavanja, okrogle mize, posvetovanja, tridnevni seminar o boju proti drogam itd. Na “ulici zdravja” bodo medicinske sestre in zdravstveni tehniki obiskovalcem sejma svetovali pri zdravljenju bolezni, merili krvni tlak in pripravljali dietne liste. Sejem fes odprt ad 10. do 18. RAZPRAVA O SOCIALNEM PROGRAMU ČATEŽ - V restavraciji Petrolovega motela na Čatežu bo danes ob 18. uri javna razprava o socialnem programu ZLSD. V razpravi, ki jo organizira območna organizacija ZLSD Brežice, bodo sodelovale ministrica za delo, družino in socialno politiko Rina Klinar, poslanka dr. Mateja Kožuh-Novak in predsednica ženskega foruma ZLSD Sonja Lokar. KAMEN UPANJA - Dr. Slavko Gaber je ob polaganju temeljnega kamna rekel, da je prepričan, da bo gradnja potekala tako, kot je potrebno, in da bodo upanje in želje uresničene. "Mislim, da si še posebej mlada generacija zasluži, da se ji upanja pač uresničujejo. “ (Foto: L. M.) Boks za šolski tolar V nekem času v preteklosti so v kar nekaj slovenskih krajih odprli gimnazije, je dejal minister dr. Slavko Gaber ob polaganju temeljnega kamna za Ekonomsko srednjo šolo Brežice. Bil je čas, ki je zahteval ogromno moči za to, da bi se vzpostavil svet, v katerm bi lahko mimo živeli in v katerem bi se ljudje lahko ukvarjali predvsem z lastnimi življenji in s tekmo s svetom, ki nas obdaja, je rekel. Čas, v katerem živimo zdaj, je nekako podoben tistemu času, s to razliko, da je Slovenija zdaj formalno samostojna država. Če naj bi bila zgodovinsko mlada Slovenija uspešna v med-na-rodni skupnosti, potrebuje znanje in torej šole. Zato je praznik za celotno državo vedno, kadar odpiramo nove prostore, v kate rih bodo našli možnost za normalno delo profesorji in dijaki. Koliko bo teh možnosti, je odvisno od tega, ali bomo še naprej uspeli uresničevati začeti program, ki temelji na t.i. šolskem tolarju. V teh dneh v vladi teče burna razprava okrog vprašanja, za kaj bomo namenjali denar. Ali ministrovo stališče lahko prepriča vse, ki delijo proračunski denar glede na tek in potrebe posameznih odjemalcev? Prepričevanje ni in ne bo lahko lahko. Predsednik Kučan je naj-brž dobro vedel, kaj naj o tem v govoru na proslavi ob 50-letnici brežiške gimnazije reče ministru Gabru. In rekel je, da verjame, da se bo minister dobro boksal za več šolskega denarja i' skromnem slovenskem proračunu. MARTIN LUZAR v Ze priprave na volitve? Medtem ko navadni smrtniki nimajo takega koledarja, ki bi jih posebej spomnil, kdaj naj začno misliti na nove volitve, pa politiki očitno imajo nekaj, kar jih spodbudi k nabiranju volilnih glasov. Prav zdaj je videti, da so se začele take priprave. Strankarski veljaki - celo tako odlični, kot so ministri - prihajajo ali pa so vsaj povabljeni v odmaknjene hribovske vasi. Ob takih obiskih so videti spet enkrat kot naši rojaki, saj kramljajo o problemu slovenskega kmetijstva, o socialnih stiskah ljudskih množic, o gospodarskem razvoju Slovenije in celo o letošnjem moštu in ječmenu, ki bi bil v nevolilnem času videti v visokih očeh zgolj kot hrana za osle. Politiki, praviloma so iz te ali one stranke, odidejo skoraj gubasti okrog oči, tako so se pripravljeni smejati šalam neobritih kmetov, ki se jih drži silaža, in šalam nepočesanih delavk, ki si ob misli na svoj prisilni dopust mršijo lase v času okrogle mize, ki ji daje pečat obisk visokega politika. Politiki pojasnjujejo svoja stališča in se javno hvalijo s svojimi predlogi za to in ono. Z anketo smo skušali zvedeti, ali so se že začele omenjene priprave na volitve. JOŽE GOSENAR, strojni tehnik iz Blatnika pri Črnomlju: “Čutili je, da so nekateri politiki začeli več potovati po državi, vendar je možno, da združijo predvolilno kampanjo s tem, da se seznanijo s problemi ljudi. Če gre za reševanje težav ljudi, za kampanjo ni prezgodaj, prezgodaj pa, če gre zgolj za kampanjo, ki še veliki stane. Tildi v nekaterih časopis se pozna, da že diši po volitvah.” MARIJA ŠTALCAR, poslovodenja v MKZ-Špecerija Semič: “Kaže, da s tem, ko hodijo gospodje iz Ljubljane več v Belo krajino, mislijo na volitve. Hočejo si pridobiti volilce. Navadno že takoj po volitvah nismo več tako zanimivi kot v predvolilnem času, ko so za strankarske gospode dobrodošli tudi takšni obiski, za katere pa radi zatrdijo, da še niso kampanje.” IGOR HRIBAR, učitelj glasbe na glasbeni Šoli v Trebnjem: “Stranke veliko obljubljajo, uresničijo pa le malo teh obljub. Njihov glavni cilj je pač oblast. Nemalokrat se volilcem pokaže delovanje politikov, torej tudi poslancev, kot škodljivo ali pa vsaj, da ni bilo v interesu njihove baze. Žal to ljudje prehitro pozabimo!” DUŠAN METELKO, vodja linije lesenih podplatov v sevniški Kopitarni: “Naši politiki bi morali malo bolj paziti na to, kako se obnašajo v javnosti, da se ne bi tako grdo napadali, saj to ne škodi le njim, ampak tudi njihovim strankam, čeravno so verjetno prepričani v nasprotno, namreč, da si s takimi nastopi v parlamentu in drugje pridobivajo glasove volilcev.” MARKO AJDNIK, kmet iz Bele Cerkve: “Sem v slovenski ljudski stranki in v tem času za nas kmete ni časa za to, da bi si pridobivali volilce. program je jasenin tisto, kar smo obljubili, bomo v veliki meri iuui uresničili. Nekaterih strank so polna usta obljub, ljudje pa že vedo, koliko je ura. Predvsem je strankam za oblast in denar.” ANTON ŽUŽEK, trgovec iz Velikih Lašč: “Pri nas se predvolilni boj še ni začel. Tisto okoli Janše, Kučana, Drnovška itd. pa gotovo že sodi v predvolilni boj. V naši občini smo strankarsko zelo razbiti, saj smo v občinskem svetu vsi od levice do desnice, jaz pa sem izvoljen na nestrankarski Trubarjevi listi. Boj za oblast ne bo pripomogel k napredku naših krajev.” VELIMIR BEGIČ, zasebnik iz Kočevja: “Predvolilni boj se je že zdavnaj začel. To je razvidno iz pranja umazanega periia in ponovnega vlačenja zgodovine na plan. Razvnemanje strasti iz 2. svetovne vojne in s tem obremenjevanje generacij, ki z dogodki izpred pol stoletja nimajo nič, me pri vsem najbolj moti. Raje naj bi moči usmerili v gospodarstvo!” DAMJAN ŽIBERT, dijak iz Pišec: “O tem ne vem prav ničesar in me tudi ne zanima. Čisto vseeno mi je, če so se že začeli pripravljati na volitve. Ene volitve manj ali več. Če se stranke pripravljajo na volitve, naj se le pripravljajo. Meni je čislo vseeno, če so volitve in stranke ali pa niso. Zanimajo me motorji in avtomobili in vem, kdo bo letos prvak v formuli L” PETER SOKOLOVIČ, prodajalec iz Podbočja: “Dogajanja med slovenskimi politiki že kažejo na to, da se bliža čas volitev, sicer pa je podtikanje obtoževanje in podobno bolj ali manj značilnost naših politikov skozi cel mandat. Pametneje bi bilo, ko bi se namesto strankarskim razprtijam bolj posvetili socialnim problemom in gospodarskim težavam, ki jih je ved- no več.” DOLENJSKI LIST Žarko Petan o vplivu medijev na javno mnenje IMP Livar je zopet zagnal Belt Z razgovora z generalnim direktorjem RTV Ljubljana RIBNICA - V okviru mesečnih javnih pogovorov, kijih pripravlja podružnični odbor SLS, je bil v sredo, 4. oktobra, v Ribnici gost generalni direktor RTV Slovenija Žarko Petan. Tema razgovora med zbranimi v Miklovi hiši je bila: vpliv nacionalnega medija na oblikovanje javnega mnenja in dosežen nivo pluralizma v njem. “Nacionalna TV in radio imata v trenutku, ko se porajajo nove komercialne postaje s svojo funkcijo, nalogo skrbeti za verodostojno in kvalitetno informacijo. Novinarstvo se mora natančno držati golih dejstev. Stremeti mora k moralnemu in korektnemu odnosu do poslušalcev oz. gledalcev,” je o vlogi in nalogah nacionalne TV in novinarstva v svojem govoru poudaril Žarko Petan. V IMP Livarju iz Ivančne Gorice zagotavljajo, da imajo z črnomaljski Beltom resni načrte, vendar jih ne zanima najem, temveč nakup zemlje in objektov _____________________________ ni čas za zagon. Livar je na svoj račun prevzel tudi zagonske s V Beltu so začeli delati s 55 oval rnepa O nalogah direktorja in urednikov v nacionalni hiši je dejal, da ni njihova glavna naloga ugotavljati politične barve novinarjev, temveč zagotoviti profesionalnost in visoko stopnjo znanja, ker le to lahko prispeva k objektivnejšemu delu. Na vprašanje, kako bo zagotovljena strokovna, etična in programska raven v novih tv hišah in lokalnih tv postajah, pa je odgovoril, da to sicer ureja zakon, vendar slabo. Dejal je, da bi morala biti komercialna TV konkurenca nacionalni tako, da bi slednja delala še bolje. POLNA SOBA ŽUPANOV - Župani slovenskih mestnih občin, ki so se prejšnjo sredo sestali v Novem mestu, dobro sodelujejo in bodo s Belt Pos,ala sl“!pjV |eta svojimi zahtevami skupaj nastopali v odnosih z vlado in njenimi ska livarna’ Kl------j"" službami. (Foto: A. B.) “Naš namen je, da bi 1Č'‘j‘.nj. kupajmočnadM ki bi do let«* n1 lahko naredila 35.000 odlitk®^ leto, kar pa velja med llvaIJju livarno. V Črnomlju ““J — pa vali sivo, v Ivančni Gon ^ Nastop mestnih županov .... - agyt _________________________________________________ nodularno litino,^povc Na srečanju so župani slovenskih mestnih občin govorili U"£mP®"2eta“ambiciozne"^; .. u:i___i. .....__________.a . , j___^riiizadve' o delitvenih bilancah in zagotovljeni porabi M. L.-S. V POSAVJU VELIKO OBRTNIKOV Obrtna zbornica Krško združuje 800 obratovalnic, ki zaposlujejo preko 920 ljudi, resda bolj storitvenih kot proizvodnih dejavnosti. Po gostoti obratovalnic na prebivalce je tako na 3. mestu med občinami v Sloveniji. Posavje sicer kaže nadpovprečni razvoj tega sektorja, saj dosega 276 obrtnih poslovalnic na 10.000 prebivalcev. NOVO MESTO - Prejšnjo sredo je na novomeškem srečanju, ki se ga je udeležilo devet županov, ljubljansko in mariborsko občino pa sta zastopala podžupana, ter minister za lokalno samoupravo Boštjan Kovačič, beseda tekla v glavnem o delitvenih bilancah in izračunu zagotovljene porabe. Župani so se zavzeli za to, da delitvene bilance ne bi ovirale nadaljnjega razvoja občin. Merila za oblikovanje zagotovljene porabe bodo v kratkem sprejeli na sestanku v Ljubljani, kjer bodo obravnavali tudi teze zakona o ustanavljanju novih občin. Za sedaj so za ustavitev postopkov za ustanovitev novih občin, in to dokler ne bodo odpravljene težave sedanje faze uvajanja lokalne samouprave. Minister Kovačič je pozval župane, naj v občinah upoštevajo navodila vlade in najprej izdelajo točna premoženjska stanja in šele potem delitvene bilance. Župani so se v Novem mestu dogovorili, da si bodo izmenjavali vsa gradiva, ki jih v zvezi z delitveno bilanco pripravljajo v mestnih občinah, predloge pa bodo posredovali projektni skupini za delitveno bilanco pri vladni službi. Od vlade župani zahtevajo, naj občinam takoj pošlje merila za financiranje zagotovljene porabe za letošnje leto, ta pa mora vsebovati tudi kriterije resornih ministrstev. Za župane je nesprejemljivo zmanjševanje osnove tistim občinam, ki presegajo 90-odst. povprečje; zato zahtevajo za finančno izravnavo dodatnih 1,4 milijarde tolarjev. Vladi bodo župani predlagali manjšo spremembo zakona o imenovanju direktorjev javnih zavodov, v katerem naj bi soglasje nadomestili z mnenjem. Nasprotujejo predlogu vlade o podržavljenju blagovnih rezerv v občinah. Po njihovem zemljišč mest in naselij, za katera so že izdelani prostorski akti, ne morejo prenesti na sklad kmetijskih zemljišč in gozdov. Na naslednji seji bodo govorili tudi o vprašanju občinskih prostorov, ki jih za svoje potrebe uporablja država. A. B. te. Če sc bodo dogovorili za ni najem, bo IMP v tem ^dep0. ekološko vprašanje Belt gj, nije. Če pa bodo *ovarI1“ dgje' bodo v posodobitev prm . ^jii-Beltu in v Livarju v*ozl a§|j tud' jonov DEM, v Beltu pa na’ ekološko rešitev za kupomj> bi prišlo 12.000 ton odlit ko''; načrtuje dirckto^Livajj^ ^ jim bo uspelo voriti za nakup podjetja. načrtn- vodnja povečala jn m«; odlitkov na leto hanski obrat pa bi ta: vala 400 ljudi. Seveda se v k0, dobro zavedajo, da J*'■ polovica nakdanjih stran .onaj° no zapustila Belt. Resno .eS. na črnomaljski Danloss ^ 0;zvod' sors, ki bo zelo razširil P |tova njo in bi bil tako najvecja , |0yal stranka, Belt pa bi zanj ohišja kompresorjev VODOVOD ŠE VELIKE LAŠČE, RO^jved JAK -1200 DEM, placljM" „ov'0 obrokih, znaša prispeve^ vasi1,8 vodovodno omrežje *••• . .|0 GbmOČiu Tltrjaka. Tkko J sk- lenjeno na zadnji seji ob' sveta. Vodo bodo dobivaj^ ^if binskih vrtin z območja K1 imajo štiri vasi že vodovod- GOSTJE IZ LANGENHAGNA V DOMU STAREJŠIH - 380-član-sko družino Doma starejših občanov v Šmihelu je v torek popoldan obiskala skupina iz z Novim mestom pobratenega mesta Langenhagen, na čelu z gospo županjo Waltraud Kruckeberg. Direktorica doma Lojzka Potrč je orisala vse dogajanje in življenje v domu, zatem so učenci glasbene šole pripravili koncert in zapel je domski pevski zbor. Gostje iz Nemčije so oskrbovancem prinesli povečevalna stekla in 1700 mark, katerih polovico so namenili Varstvenemu delovnemu centru, ki so si ga med obiskom ogledali in ob lej priložnosti slovesno odprli sobo za umirjanje. (Foto: J. Pavlin) TOMIJE S SPONZORJI - Pred kratkim je Matjaž Tomlje, prvi Slovenec, ki je nastopal, in to uspešno, na znameniti avtomobilistični dirki 24 ur Le Mansa, pripravil na gradu Otočec gala večer za svoje sponzorje in ostale, ki ga podpirajo pri njegovih avtomobilističnih tekmovalnih ambicijah pa tudi v poslovnem življenju. Med pomembnimi Tomljetovimi (v sredi) sponzorji je tudi novomeška Krka, katere generalni direktor Miloš Kovačič (levi) je bil pokrovitelj Tomljetovega otoškega večera. Na njem je prvak slovenskega gledališča Boris Cavazza (desni) prebral Marinettijev futuristični manifest, ki govori tudi o hitrosti. Mariborsko pismo “mesu iz lunke" r '"''vr.i'- brotah nikoli ne manjka. • f6: grozdja več kot 400 leta n" V Mariboru obrali štiri stoletja staro žametovko metovke, ki je sicer jg Dolenjskem, je Odo ‘ a odstotkov sladkorja, ka sorto izredno veliko. v s c Nič manj veselo nt .;va|u boto zvečer na 28- 95,(0 narečnih popevk Maj JnOp0 mu večina Štajercev še pla Vesela jesen kljub žalost- 5“enmS)c0i°Š!: zmagala popevka “M? Jyjetke rlncf” ki in ie DO teKSm r,S nemu gospodarstvu MARIBOR - Tako kakor povsod na Štajerskem so se tudi v Mariboru minuli vikend dogajale same vesele reči. Še posebej veselo je bilo v starem mestnem središču Lent ob Dravi, kjer so šempetrski brači v prisotnosti številnih uglednih gostov obrali najstarejšo trto na svetu, ki je obrodila že 400-krat. Na trgatvi so bili poleg gospodarja trte, mariborskega župana dr. Alojza Križmana, tudi predsednik Republike Slovenije Milan Kučan, župani številnih slovenskih mest in občin, župani prijateljskih mest iz tujine, mnogi poslanci pa predstavniki veleposlaništev ter seveda več tisoč Mariborčanov. Ker vsi niso mogli sodelovati v bratvi enega samega trsa, ki je sicer dal po podatkih mestnega viničarja mag. Toneta Zafošnika 35 kilogramov pridelka, so po starem običaju segli po lanskem vinu, dost”, ki jo je po gor Ravnjak Jauk uglasm iv5eK. Rošker, aranžiral Jože /delt' zapeli pa stajo debitan nje-ka in Monika Heričko.• pjvo na popevka je dobila h agf3' nagrado publike in prvina do strokovne žirije* 0 n*1 tem festivalu - pa ne ■ tem - pravu redkost. ______,i«hro Za dodatno dobro ' Tomaž Barada nas 0^ pf-nega prvaka na svet ggaf venstvu v kickboksu . jtajer' tu, torej v disciplin1’ K ^ tuJa’ skim fantom in može še zlasti ob trgatvah matJ Tu pa se že začne drug vesela jesenska zg°d em š16 ske, ki govori o pove ^ etep.0» vilu prometnih nesreč, v^asU’ in drugih kaznivih dejaJ viIto. ko v m mnžt soreminja mošt spremuvr Tudi letos je, žal, jako- Št. 41 (2409), 12. ohtobr# TOMAŽ» »bo dnev nesi spoš Pne, "epi sobo sledi l'h p sobo »e d, R zavz Krki kan Kdo brž, »ek; Vost. Od p Ben Preč »dpi »Os eter C da s P°g( ntS odd kg; hub »bn »ud Bet Dul ten •udi »ju P°6 Pm, dej; pos- Janj Vju t»0| bilo SP1( zav ?Pr, kol »ju fičr tVg PO; a« fj «0 It jovomeška kronika ] SOBOTA - Novo mesto je, kot nasedli ortodoksni Židi Ob j„DolaJ'’ židovskem zapovedanem evu brez dela, boš tudi v Novem ™es.tu težko odkril koca. ki ne Z""" urez aela, boš tudi v Novem »“težko odkril koga, ki ne tvoj ?:stuJe tega dne. Banke so za-J e,se dobro, da še na avtomatih ..,PlSe: sabat salom. Ler>i navadi tro- oooro, da še na avtomatih 'PtSe: sabat salom. Lepi navadi de- a J?.tneSa nedela očitno zvesto c»tudi pri polževi rekonstruk-.idlove ceste. Med tednom lic- ciii e . 1 pn Po|ževi rekonstruk-n- iik i , 1ove ceste. Med tednom S ZLdhe!“ ovira gost promet, ob pa »e de?ijok° ^ ° ma'° P°,eŽe’ pa MM LZ MAŠI H OSC I M mm: • v^iajo. e® ' So pa bolj delovno ■ Krk etT na novomeškem radiu t" i, a' ^arn pa ne poznajo ne pet-)St- |,, c svctka, ne dneva ne noči. Lj ./r^an trdno dela, sosi naj-r-eti z Mislili, s* vsaj ponoči zasluži »osi 7Sp,ros,‘tve, in so uvedli no-odnni nj’ petek oziroma soboto Polnoči do enih so radio spre-Pre?/'Yvroči seksualni telefon in US- 0dp|aVkJal[.°P"lzkc pornografske a,, J”,,’ kl J*h ne bi smeli direkt-eterPUSČatI ni>i v Krko, kaj šele v odJ>s,cer tudi občasni voditelj te„ i na Studiu D, in direktor Dsa novomeškega radia Uroš «E' nekdanji partijski šef. Pred nurlli °m ic PteKec Dularju po-iTed K8aret0- “Pokadiva sedaj, Dul.®, redom ne bova smela!” stpa(jkadil je, križal se pa ni. So tudj^^VJE - Novo mesto se je (ju ^'družilo svetovnemu giba-po„l ?drava mesta. Prvi in eden Pii) ki ltnJ- 0‘,'jev projektnih sku-l]e;!„ vodijo in usmerjajo številne poSD n.0sl' 'n programe v zvezi s lanie banjem zdravja, je ustvar-vjun JS®°jev za oblikovanje zdra-nio'|P'°njene politike. Pri nas bi isilotr' laned drugače: najprej bi sPloK * a ozdraviti politike. Če so ^^ozdravljivi, kitov 1NinjENJE - Ko ljudje, hilideln°Vr^c5kem Podjetju izgu-lo pQj.0, shšijo, kako se tisti, ki so tavoJ.dje uspešno in dokončno spravi '’ Z- nnkradenim in v tujini jo, da^hnim denarjem pripravljanj, -i °d° sedaj to podjetje za žeijj0, !*? ceno kupili, si tudi sami i)juJ udeleženi pri lastninjenih veseljem bi dali zadnje 'veri,, 2a sv°j košček javno razče-Novnefa„takega “uspešne8a 8°sPa je rekla, da ne ra-iaj0 ’ ^kaj se ljudje tako vda-ko: err,u prekletemu alkoholu, tlohJ>a. Vendar v Podgorju toliko ^marnice. i POSVET n*NFORMATIKOV Pol MESTO - Danes ob «0,ih se je v organizaciji S1°rih ^nf°tehne v Pr0‘ |tega Razvojno-izobraževal- itsena-ntra za^e' tradicionalni k)na, Posvet informatikov, in ^&!šgTain{OT' Zakaj je odstopil direktor Krke Miloš Kovačič NOVO MESTO - Na zadnji seji sveta Mestne občine Novo mesto so bili člani sveta z dodatnim gradivom tik pred sejo seznanjeni tudi s tem, da Miloš Kovačič, generalni direktor tovarne zdravil Krke ni več član občinskega sveta. Njegovo mesto je zasedel Jože Kukec. O Kovačičevem odstopu z mesta občinskega svetnika na sami seji niso spregovorili niti besede. Miloš Kovačič je pa že taka oseba, da bi njegov odstop na neprimerno višjih ravneh, kot je občinska, gotovo povzročil pravi vihar. V Novem mestu pa so šli brez besed mimo tega. O razlogih za svoj odstop je Miloš Kovačič za Dolenjski list povedal tole. “Za občinskega svetnika sem bil izvoljen na listi LDS, gotovo tudi zato, ker imam določeno prakso in uspehe pri svojem delu. Šele potem pa sem spoznal, da je ta sistem volitev v občinske svete zgrešen. V glavnem lahko rečem, da so stranke postavljale svoje kandidate po strankarski logiki in ne glede na to, ali ti ljudje lahko dejansko kaj pripomorejo k razvoju Novega mesta in občine. Tako je mestni svet sestavljen iz ljudi, ki imajo najbrž res kakšne zasluge za to, da so njihove stranke dobile določeno število glasov na volitvah, hudo malo ali sploh nič pa ne pripomorejo k nadaljnjemu razvoju mesta mesta in občine. V svetu sedijo kot figure, ki predstavljajo stranko in se tudi zgolj strankarsko obnašajo. Po mojem pa v tako sestavljenem svetu mestne občine ni nikakršne perspektive za razvoj mesta in občine. V občinskem svetu bi morali biti ljudje, ki v mestu in občini nekaj pomenijo, ki hočejo in znajo za razvoj mesta in občine nekaj narediti in ki jih ljudje spoštujejo in jim zaupajo. Jaz v novomeškem občinskem svetu vidim zelo malo takih ljudi. Hodil sem na seje občinskega sveta. Čeprav sem eden vodilnih gospodarstvenikov v Sloveniji, so bili svetniki, ki so v drugi stranki, proti mojim predlogom. Ne zato, ker bi bili slabi ali neumestni, ampak zato, ker sem iz druge stranke. Ne glede na kakovost predlogov, njihovo koristnost, ne glede na moj vpliv za njihovo realizacijo! Kot vpliven gospodarstvenik bi pač lahko precej pripomogel k izgradnji infrastrukture, razvoju turizma, reševanju problemov v kulturi in zdravstvu, ki so danes glavni problemi mesta in obči- Miloš Kovačič ne. A ne moreš nič narediti. Poglavitna je stranka, iz mestnega sveta pa so naredili poslušen glasovalni stroj, ki disciplinirano glasuje za svojo stranko proti predlogu drugih strank, ne glede na to, ali je predlog pameten in ekonomsko interesanten. Občinski svet je imenoval razne svoje komisije, tudi za gospodarstvo, a v njej ni nikogar iz Krke, Revoza, ne iz Dolenjske banke, ki je ena najboljših slovenskih bank. Niti enega člana ne iz Krke, ne iz Revoza, ne iz Dolenjske banke! Pa saj to ne more biti res! Tako sem po tolikem času članstva v občinskem svetu dokončno ugotovil, da sem očitno nič ne pomenim, da sem droben kolešček v strankarskem glasovalnem stroju. Konec koncev sem le direktor ene najuspešnejših firm v Sloveniji, pa sem izgubljal po pet ur na tistih sejah zato, da me neki dobro namazani glasovalni stroj preglasuje. Saj ne gre tu samo za moje predloge ali pobude, ampak nasploh za vse “iz druge stranke”. Ali naj res še naprej svojo delovno energijo razmetu-jem za to, da bom tam deležen ignoriranja, ker sem v tej stranki in ne v oni?! Nima smisla! Odprimo oči, v Sloveniji gre samo za za jalov in nekoristen boj med strankami, namesto da bi bili znanje, energija in zagnanost usmerjeni v to, da bi učinkovito reševali probleme, da bi si vsi prizadevali za napredek. Za take strankarske jalove razprtije in nagajanje pa jaz nimam časa. Ker je tako, kot pač je, ni čudno, da se v Novem mestu nobena stvar nikamor ne premakne, da se popravilo mostu in razširitev ceste vleče mesece. Pa kaj vse bi se dalo narediti! Ob takem vodenju občine bomo v Krki premislili, če bomo še naprej tako radodarni pri vsestranski podpori in pomoči novomeškemu športu, kulturi in drugim dejavnostim, ki jim že dolga leta izdatno pomagamo.” A. BARTELJ Konec vandalizma na Bazi 20? Letos so se začeli za Bazo 20 v Kočevskem Rogu boljši časi - Spet denar iz ministrstva za kulturo - Obnovili dve baraki • Stalni oskrbnik in vodič BAZA 20 - Po slovenski osamosvojitvi je Baza 20 v Kočevskem Rogu, eden od simbolov boja za osvoboditev Slovenije v drugi svetovni vojni, doživljala zelo žalostne čase. Usahnil je denar, ki bi ga moralo ministrstvo za kulturo namenjati za vzdrževanje Baze 20, čas je naredil svoje. Daje bila stvar še hujša, seje na že tako slabe in krhke barake zrušilo še kakšno drevo, da o novoosvoboditeljskih vandalih, ki so vdirali v barake, razbijali okna in nasploh povzročali škodo, niti ne izgubljamo besed. Kaže, da sta se zmeda in primitivni vandalizem vsaj v primeru Baze 20 unesla, če že ne povsem minila. Letos so na Bazi 20 pod vodstvom novomeškega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine precej naredili. Tako je zavod z Dolenjskim muzejem in slovenskim Restavratorskim centrom popravil barako 16, to je tako JESENSKI ZBOR ZDRUŽENE LISTE NOVO MESTO - Četrtega oktobra so se v dvorani zavarovalnice Tilia člani Združene liste, simpatizerji in volivci ZLSD na jesenskem zboru pogovorili o kongresnih dokumentih pred novembrskim srečanjem na II. kongresu ZLSD. O progrmau, ki je temeljna listina politične stranke, je govoril Miran Potrč. Med drugim je poudaril usmeritev stranke v območne organizacije ZL: člani se bodo združevali v krajevnih organizacijah po lastnih željah, sicer pa jih bodo povezovale regionalne organizacije. Stranka si bo pred kongresom in po njem prizadevala za vidno navzočnost organizacije v javnosti in si z delom še naprej povečevala, ugled ter priljubljenost. V razpravi so govorili o dolgoročno zastavljenem programu in aktualnih tekočih političnih vprašanjih. Predsednik Območne organizaciej Marjan Somrak je seznanil zbrane tudi z dogajanji v novomeškem občinskem svetu glede proračuna, severne obvoznice in o socialnem položaju delavcev v SGP Pionir ter o nadaljnji vlogi krajevnih skupnosti. LIČKANJE V DOLENJSKIH TOPLICAH DOLENJSKE TOPLICE -Tbristično društvo Dolenjske Toplice priredi v četrtek, 12. oktobra, ob 19. uri ličkanje na Jakopčevem podu v Dolenjskih Toplicah, na Gregor-čevi ulici 5. Gre za družabno prireditev, na kateri bodo najprej dve uri na roke ličkali koruzo, nato pa bo likof. Ličkanja se bo udeležila tudi novomeška folklorna skupina Kres. ^kranjski Sobiž S programom Mono do lepšega okolja firme in novi 9SELN1 - Po stečaju Keko - napovedujejo ga ?Uh0L s '.ho nastopila nova doba kt ZaD aijiske pomladi na področjih kovanja in ustanavljanja kgnbi|P°djetij. Suha krajina bo Nn' * podjetje Keko, bo pa do-hile var Pet novih, ki naj bi potegih že * ‘ k'am> ho pokazal čas, je I k°vedZuPnik v nedeljski pridigi 'oda J1.’ ^a bodo delavci ob delo, ^ktori' Za8°tovo ne. Vsaj pet di-Nj n;V bo imelo delo, mogoče Stelji ti°v' sorodniki in ožji pri- ŽlZi|pJA - Krajani Lipja l "Krn . eno spremljajo vsaj en I ^atlcen' 'iohljanske televizije. V Kalu-asu so na svoje stroške sip: *n pretvornik v Velikem I babici- .^ani Malega Lipja pa %ja avaj° asfaltirati cesto proti Sl, u m naprej proti vinogra- I ^£U.N BO POKAZAL -VčLnik sveta KS Žužemberk ! iAia„ uka je na zboru krajanov o le Vc.u Povedal krajanom, da %.ra*un pokazal pravilnost ?iaii'?Vo sv°ji krajevni skupno-. “«r|( krajevni skupnosti Žužem-I Jani so mnenja, da do ! J) ti;j. Is° dobili dovolj in računanjh da Se oc* sedaj naprej j VtS(ieije -i °dpr*a za njihove in- S. M. DOBRUŠKA VAS - Čeprav je v 1GM Strešnik, d. d., program armirano - betonskih elementov Mono razvijal že 5 let, so rezultati predvsem v zadnjem času razveseljivi, saj je zanimanje za betonske garaže, avtobusne čakalnice, plinske postaje idr. močno naraslo, kar je predvsem posledica prizadevanj za lepšo okolico, pa tudi cena je dostopna. Prihodnje leto namerava Mono slitev. Če se Mono program uve- največ vložiti v program izgradnje objektov za drobno gospodarstvo, program pa bodo še dopolnili tako, da bo lahko naročnik dobil tudi elemente za stanovanjske gradnje. V kooperaciji s podjetjem Gama iz Novega mesta so zgradili okoli 4.000 kv. metrov stanovanjskih površin v Ljubljani, zato je ta program preizkušen. Kot ocenjuje direktor IGM Strešnika Drago Sotler, se bo lahko ta program uveljavil tako doma kot v tujini. Perspektivna dejavnost Strešnika je tudi izkoriščanje peskokopa v trebanjski občini. Letos so nabavili sejalnico, za drugo leto pa načrtujejo, da bi v peskokopu, za katerega je trebanjska občina predvidela še 50-letno izkoriščanje, organizirali tudi drobljenje. Manj razvojno je usmerjen standardni program z betonsko galanterijo, zagotavlja pa stalno zapo- Ijavlja po celi Sloveniji in Avstriji, pa je krog prodaje ostalih betonskih proizvodov omejen na ožji krog do 70 km. Drago Sotler imenovano barako propagandistov; v njej so postavili novo stalno razstavo Baza 20 in njen pomen, katere avtor je Matija Žgajnar iz Muzeja novejše zgodovine iz Ljubljane, oblikoval pa jo je Jovo Grobovšek. Obnovili so še barako 19, barako zaščitnega bataljona, na katero je lani padlo drevo, in postorili še več drugih del, med drugimi obnovili kuhinjo v bližnji partizanski bolnišnici Jelendol. Pred kratkim se je spet sestal strokovni odbor za prenovo in vzdrževanje objektov na Rogu. Za prihodnje leto načrtujejo opraviti na Bazi 20 in na Rogu sploh vrsto del, ki bi jih morali letos oziroma že prejšnja leta, pa jih zaradi tega, ker ministrstvo za kulturo ni dalo denarja, niso mogli. Vsekakor so za Bazo 20 letošnja sanacijska dela zelo pomembna. Poleg tega je ministrstvo lani jeseni odobrilo Dolenjskemu muzeju posebnega delavca, ki je oskrbnik in vodič po Baži 20 in po drugih objektih in območjih na Rogu. A. B. PREDAVANJE O ROZAH DOLENJSKE TOPLICE - Turistično društvo Dolenjske Tbplice je po vaseh krajevne skupnosti pripravilo in organiziralo predavanje o shranjevanju čebulnic in pripravi balkonskih rastlin na prezimovanje. Zanimivo in poučno predavanje je vodil g. Zdenko Tomašič. Zadnje predavanje z diapozitivi je bilo v petek, 6. oktobra, zvečer v Kulturnem domu Soteska, ki je bilo žal slabše obiskano od ostalih. OBNOVLJENA BARAKA 19 - Na barako 19 v Bazi 20 je lani padlo drevo in jo močno poškodovalo, tako da so jo morali podreti in na novo postaviti. Pri tem so v glavnem porabili originalni material, le ostrešje in skodle so nove. Pri delu so pomagali podtumski gozdarji. (Foto: A. Bartelj) Objekti iz armiranobetonskih elementov vedno bolj priljubljeni - Hitra montaža in nižja cena - Potrebna bo dodatna delovna sila - Odvisni od vremena Strešnik zaposluje 35 ljudi pretežno iz bližnje okolice. Že letos so nameravali zaposliti še 5 do 10 delavcev, a pravega odziva brezposelnih ni bilo, glede na razvijanje programa Mono pa v podjetju računajo, da bodo v prihodnjem letu potrebovali 15 novih delavcev. Strešnik je bil konec januarja letos vpisan v sodni register kot delniška družba, v kateri 60 odst. kapitala pripada internim delničarjem. “To je sicer za delavce precejšnje breme, a je glede na razvojne možnosti hčerinskega kot krovnega podjetja realno pričakovati, da se bo naložba obrestovala,” je zagotovil direktor IGM Strešnik Drago Sotler. T GAZVODA KAKO S ŠTIPENDIRANJEM ŠKOCJAN - Svetniki so na zadnji seji sveta sklenili, da po hitrem postopku sprejmejo kriterije za dodeljevanje štipendij, saj so eno prošnjo študentke pedagoške fakultete že prejeli. S puško, a tudi z rogovi Rogisti Zveze lovskih družin Novo mesto na lovskih srečanjih in na glasbenih revijah - Vztrajni GABRJE - Ob nedavnem tekmovanju v streljanju na glinaste golobe v Gabrju so obiskovalci slišali poleg pokov pušk tudi zvoke lovskih rogov. Te zvoke so prispevali lovci rogisti Zveze lovskih družin Novo mesto. Trobilcev na rogove v tem ansamblu je 7, in sicer so to Stane in Bojan Jerman iz LD Škocjan, Zvone Jaklič in Janez Medle iz LD Brusnice, Jože Kavšek in Bernard Božič iz LD Padež in Andrej Eršte iz LD Otočec. Rogisti vztrajajo skupaj od januarja 1992, dovolj dolgo, da so že sodelovali na revijah lovskih pevskih zborov in rogistov v Murski Soboti, Globokem, Boljuncu pri Trstu in Slovenj Gradcu; v Slovenj Gradcu s svojo himno Veseli Podgorci. Trobilce zdaj vodi Stane Jerman, ki ima strokovnega svetovalca v sinu Bojanu. Začetki delovanja rogistov pa so najtesneje povezani z imenom Brane Podgor- nik, pri čemer je treba omeniti takratne pobude Zveze lovskih družin Novo mesto in ljubiteljev lovske glasbe in lovske kulture. Igrajo na skupnih svečanih lovih, na obletnicah lovskih družin in, kot rečeno, na strelskih tekmah, poiščejo jih tudi ob smrti lovcev. Na vaje, brez katerih pač tudi pri rogistih ne gre, se vozijo tudi po 30 km daleč. O vztrajnosti govori tudi to, da so rogisti še vedno zavezani trobilom in glasbi, čeprav so bili vsi nepoznavalci not in bi jih potemtakem sčasoma že lahko minila volja do igranja. Rogisti so nekakšni samorastniki tudi v tem pogledu, kako se kot trobilci na te inštrumente vzdržujejo. Denarja nimajo v izobilju, prej nasprotno. Pomagajo jim Zveza lovskih družin Novo mesto ter LD Brusnice, ki je kupila dva rogova, in LD Škocjan. M. LUZAR ROGISTI - “Če hočeš dobro igrati, moraš vaditi celo na preži in tudi tam požvižgavati pesmi, "je rekel Stane Jerman, ki pa mu ostali rogisti pri tem ne ugovarjajo. Na posnetku rogisti sicer niso na lovski preži, kjer bi požvižgavali svojo novo uspešnico, res pa je, da so na vaji, in sicer pri brunarici Zvoneta Jakliča v Gabrju. (Foto: L. M.) Mtii I z M A t I H OBČI N Mšd Status meščana za Metličane? Po novem statutu v metliški občini 12 krajevnih in ena mestna skupnost - Zaslužnim Metličanom poseben častni status - Letos premalo denarja za vsa načrtovana dela METLIKA - Po novem statutu občine Metlika je v občini 12 krajevnih skupnosti in mestna skupnost Metlika. Kot je dejal predsednik sveta mestne skupnosti Jože Matekovič, je mestna zato, ker je specifična in bistveno drugačna od drugih, zato mora imeti drugačen položaj, kar pa nikakor ne pomeni, da gre za privilegij. Eno leto po sprejetju statuta rali vedeti, da je stavba, v kateri je občine, torej prihodnjo pomlad, bodo v krajevnih skupnostih volit- --------------------------------------- ve in funkcionarji, ki jim poteka mandat, pričakujejo, da bo pri Metličanih, ki imajo radi Metliko, zanimanje za delo v organih nove mestne skupnosti. “Očitno je sicer, da imajo Metličani radi svoje mesto, marsikdaj pa jim je potrebno dati le spodbudo, zgled. Zato razmišljamo, da bi v statutu mestne skupnosti opredelili status meščana. Ta status bi dobili tisti, ki bi brezplačno in z dobro voljo prispevali k razvoju, delu, življenju v mestu. Šlo bi za častno funkcijo. Na prvi pogled izgleda, da gre za nostalgijo, v resnici pa gre za to, da bi čim več ljudi živelo z mestom in zanj. Ne nazadnje ni vseeno, kakšna je Metlika, saj pomeni vrata v Slovenijo,” pravi Matekovič. Ko Matekovič utemeljuje status mestne skupnosti, ne pozabi tudi na lastninjenje. “Metličani bi mo- ZMAGA RUDARJA ČRNOMELJ - Po porazu v prvem krogu, ko so kegljači črnomaljskega Rudarja z 2:6 izgubili v Mariboru, so tokrat na domačem kegljišču v Kanižarici osvojili prvi par točk. Pred približno 100 gledalci so s 6:2 (5011:5001) premagali Elektrarne iz Dravograda, BELOKRANJKE SO SE SESTALE METLIKA - V torek, 3. septembra, so se prvič sestale predstavnice belokranjskih društev kmečkih žena in deklet in se dogovorila o sodelovanju in skupnem nastopu v okviru različnih prireditev v drugih krajih Slovenije. Tako bodo konec meseca v Ljubljani nastopile na okrogli mizi o problemih kmečkih žena. sedež občine, mestna, in ne občinska. Tudi mestni Log in mestni * Denar, ki so ga letos porabili za ureditev mesta, je v glavnem pritekel iz prispevka za uporabo stavbnih zemljišč in prispevkov tistih krajanov, kjer so opravljali dela. Tako so letos s pomočjo javnih del uredili pločnik ob CBE, sedaj urejajo razsvetljavo od hotela do mrliške vežice. V pripravi je še javna razsvetljava v Kri-ževski vasi in ureditev manjših mestnih ulic. Mestna skupnost je prispevala tudi k nakupu gasilskega vozila in h gostovanju folkloristov v Kanadi. Ni pa jim uspelo urediti mrliško vežico in opraviti nekaj drugih manjših del. Breg bi morala biti mestna kot nekdaj. Od te lastnine oz. dajanja v najem bi mesto lahko imelo prihodek, ki bi ga vložilo v svoj razvoj in ureditev,” pove Matekovič. M. BEZEK-JAKŠE UTRJEVANJE TEMELJEV - Ko so na spomeniku na Gričku odkrili kamnite plošče okrog gomile, so se začudili, da gomila še ni odrinila obodnega zidu in se sesula sama vase. Prav zaradi tega, ker je bilo delo pred 34 leti nesolidno opravljeno, bodo za tokratno sanacijo spomenika potrebovali več časa in denarja, kot so načrtovali. Težko je reči, kolikokrat bo moral pripeljati na Griček tovornjak z betonom. (Foto: M. B.-J.) Spomenik na Gričku obnavljajo Ko so odkrili kamnite plošče, so ugotovili, da so temelji in obodni zidovi največjega belokranjskega spomenika narejeni zelo slabo - Spomenik večkrat žrtev vandalov KAKŠNE SEJNINE? METLIKA - Občinski svet je na zadnji seji razpravljal tudi o višini sejnin funkcionarjev občine in članov delovnih teles. Čeprav so na koncu glasovali kar o nekaj predlogih, noben ni bil sprejet, zato so se odločili, da bo, dokler se ne dogovorijo o višini sejnin, še naprej veljalo tako kot doslej: svetniki bodo za udeležbo na eni seji dobili za dnevnico in kilometrino 1.500 tolarjev. ZMAGA ISKRE V PRVEM KROGU SEMIČ - Semiški strelci so v prvem krogu tekmovanja 3. državne strelske lige - mednarodni program nastopili na domačem strelišču in brez težav s 1647:1585 ugnali ekipo Biring iz Trzina. Najboljši izid je s 555 krogi dosegel domačin Milojko Pavlovič. Čez 10 dni se bodo Semičani v Škofji Loki pomerili s tamkajšnjo strelsko družino bratov Kavčičev. ČRNOMELJ - Spomenik na črnomaljskem Gričku, posvečen 1.250 belokranjskim borcem in žrtvam fašističnega nasilja, je največji spomenik v Beli krajini in eden večjih na Dolenjskem. Ze dlje časa so v Črnomlju opozarjali, da bi ga morali popraviti, a ni bilo nikoli dovolj denarja. Konec septembra pa je ljubljansko podjetje SG1 le pričelo s sanacijo. Projekt za popravilo spomenika so pripravili, ne da bi vedeli, kaj se skriva pod kamnitimi ploščami. Ko pa so jih dvignili, so ugotovili, da bo dela znatno več, kot so načrtovali prej, trajalo pa bo tudi dlje časa. Zato bodo delali postopoma. Izkazalo seje namreč, da so temelji in obodni zidovi narejeni slabo, s slabim betonom in brez armature. Načrtov o spomeniku, ki je bil končan konec leta 1961, njegov avtor pa je bil arhitekt Marko Župančič, skoraj ni. Kot je povedala konzervatorka Judita Podgornik, ki s strani novomeškega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine skrbi za nad- O treh knjigah spominov V Črnomlju predstavili tri knjige avtoric iz Poljanske doline Mete Štaudohar in Marije Wolf ČRNOMELJ - Črnomaljska Zveza kulturnih organizacij in Zavod za izobraževanje in kulturo sta v sodelovavanju s KUD Hip-hop pripravila v petek v tukajšnji Ljudski knjižnici literarni večer. Na njem so predstavili tri knjige, ki so izšle letos, ter avtorici, doma v Poljanski dolini ob Kolpi, Marijo Wolf in Meto Štaudohar. Meta Štaudohar iz Predgrada v Spominih poljanske babice v petdesetih zgodbah pripoveduje o svojem poklicnem delu. Marija Wolf iz Radencev pa v zbirki pesmi Moja dolina niza verze o Poljanski dolini, tamkajšnjih vaseh, ljudeh, časih, ko je bila še mlada, o starih običajih. O obeh knjigah smo v Dolenjskem listu ob njuni letošnji predstavitvi že pisali. Tokrat pa je bila prvič predstavljena druga knjiga Mete Štaudohar Spomini nekdanjosti. Tako kot njena prva knjiga je tudi ta namenjena domačin krajem in ljudem. Bolijo predvsem izseljeništvo, saj seje v nekaj de- setletjih število ljudi v njenih domačih krajih zelo zmanjšalo in nekdanjega živahnega življenja na vasi ni več. Prav zato, da bi tudi poznejše generacije vedele, kakšno podobo so imele poljanske vasi pred prvo svetovno vojno ter kakšne spremembe so doživele po drugi vojni, seje odločila napisati drugo knjigo. Štaudoharjeva, kije bila zadnja terenska babica v Poljanski dolini, na domu pa je oskrbela več kot 1.700 porodnic in novorojenčkov, je knjigo napisala šele po upokojitvi. V njej je na preprost način zapisala zgodbe, ki jih je zvedela predvsem od starejših ljudi, saj jim je znala vedno prisluhniti. Izid knjige Spomini nekdanjosti sta finančno podprli občini Kočevje in Črnomelj. Sicer pa je Spomine poljanske babice založila ZKO Črnomelj, ostali dve pa je izdala Tiskarna Novo mesto-Dolenjska založba Novo mesto. M. B.-J. VERZI IN PROZA IZ POLJANSKE DOLINE - Pesnica Marija Wolf (levo) iz Radencev in pisateljica Meta Štaudohar iz Predgrada. zor, so pred dobrimi tremi desetletji gradnjo spomenika verjetno še bolj poenostavili, kot je bilo v načrtu, najbrž pa delali na horuk in z udarniškimi akcijami. Potem ko bodo utrdili temelje in obodne zidove, bodo plošče položili nazaj, tako da zunanji izgled ne bo spremenjen. Popravili bodo tudi ploščad in stopnice ter sanirali Savinjškov relief, ki je zaradi vremenskih vplivov v slabem stanju. Očitno pa je, da so se nad spomenikom večkrat izživljali tudi vandali, bodisi da so po njem pisali, barvali ali ga razbijali. Kdaj bodo obnovitvena dela končana, je težko reči, saj so precej odvisna od vremena, a tudi od denarja, ki ga zagotavljata občina in država. M. BEZEK-JAKŠE PREDSTAVITEV DVEH KNJIG ČRNOMELJ - Zik-knjižnica in OZPM Črnomelj pripravljata v okviru tedna otroka v sredo, 18. oktobra, ob 17. uri v medioteki črnomaljske gimnazije predstavitev knjig Marinke Fritz Kunc “Borboletta” in “Postaja Dead”. V V • Tone Kostelec v hladilnici jabolk Jabolka do junija Tone Kostelec iz Drašičev ima prvo hladilnico jabolk v metliški občini DRAŠIČI - Tone Kostelec iz Drašičev je eden prvih v metliški občini, ki je zasadil intenziven sadovnjak. Na najlepši njivi, ki je bila pri hiši, že peto leto raste 1.100 jablan, dve leti pozneje pa se jim je pridružilo še 2.200 dreves. Pripravljenih pa ima še 70 arov zemlje, na kateri bo zasadil še 3.300 jablan. Včasih so se pri Kostel- čevih ukvarjali z živinorejo. Imeli so tudi po 40 bikov, danes pa nimajo v hlevu niti enega repa. “Ker je okrog vasi malo zemlje, moramo paziti, da iz nje iztržimo čim več. Poleg tega so tukaj dobre možnosti za sadjarstvo in vinogradništvo,” pove Tone in zatrdi, da bi bilo lahko okrog Drašičev 100 hektarjev intenzivnih sadovnjakov. Pri Kostelčevih so, še preden so bile jablane v polni rodnosti, razmišljali, kako pridelek čim bolje prodati. Zato so že lani prvi v metliški občini uredili hladilnico, v kateri je prostora za 25 ton jabolk, a je letos že premajhna. Tako bodo morali 5 ton jabolk prodati takoj. “Le če dam jabolka v hladilnico, lahko ves pridelek prodam belokranjskim kupcem, poleg tega pa pozimi in.spomladi iztržim zanj več kot jeseni, ko je ponudba velika, cena pa nizka,” pravi Tone, ki se kot sadjar predstavlja tudi na razstavah belokranjskega sadjarskega društva. Letošnji razstavi bosta prav te dni, najprej v Črnomlju in nato še v Met-likL Zaščita za bivšo semiško šolo? V stavbi sredi Semiča, v kateri je bila doslej samo muzejska zbirka, urejajo galerijski prostor in poročno dvorano - Lepša zunanja podoba - Prepotrebna hidroizolacija SEMIČ - V Semiču prav te dni zaključujejo z obnovo fasade stavbe, v kateri je bila doslej muzejska zbirka, med domačini pa je bolj poznana kot “stara šola”. A ne le zunanjščino, preuredili so ali bodo tudi notranjost, saj je bila do sedaj v vseh prostorih le muzejska zbirka, odslej pa bosta v pritličju stavbe galerijski prostor in poročna dvorana. Galerijski prostor je bil pred časom urejen, tako da ga bodo lahko že začeli uporabljati. Tudi obnova poročne dvorane bo končana še letos, opremljena pa bo z zgodovinskim pohištvom in zgodovinskimi predmeti semiških društev. Muzejska zbirka bo strnjena v prvem nadstropju, za preureditev pa je bil določen Belokranjski muzej iz Metlike, ki se je že lotil nove postavitve. Muzeju je prav tako naročeno, naj v kletnih prostorih stavbe uredi vinogradniško zbirko, kakor je bila nekdaj. Žal pa so ti prostori sedaj zaradi močne vlage neuporabni. Notranja preureditev ne bo prinesla večjih stroškov, saj gre le za postavitev montažnih sten v prvem nadstropju, beljenje nekaterih prostorov, brušenje in lakiranje tal v poročni sobi in popravilo sanitarij. Večji zalogaj pa je zunanja ob- llhsšsl; LEPŠA PODOBA - Semiška “stara šola", kakor jo domačini radi imenujejo, te dni dobiva novo zunanjo podobo. nova, saj so morali ponekod odstraniti poškodovani omet in neprimerne plombe, očistili plasti beleža do trde osnove in stene na novo ometati in pobeliti. Zamenjali so tudi zunanje okenske okvirje. Pri tem seveda upoštevajo navodila Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščne Novo mesto. Vsa ta dela so tako rekoč na plečih semiške občine. Vendar razmišljajo, da bi stavbo, zgrajeno leta 1838, ki je značilno šolsko poslopje iz tedanjega časa, razglasili za kulturni spomenik, potem pa kandidirali za denar za dokončno ureditev poslopja še na ministrstvu za kulturo. Letos jim namreč ne bo uspelo dokončati obnovitvenih del. Predvsem se bodo morali lotiti hidroizolacije, če pa bodo stavbo tudi zavarovali kot kulturno dediščino, bodo gotovo morali odpreti okna, ki sojih nekdaj zazidali. M. BEZEK-JAKŠE Sprehod poMS§j PROFESORICA PEDAGOGIKE MARIJA GABRIJELO' je na roditeljskem sestanku Pr davala staršem podzemelj osnovnošolcev o sodelovanju doma s šolo. Zlasti je poudarila danes že domala pozabljene vrednote. Po skupnem delu » starši še pogovorili z razre ’ kako ravnati, da bo uspeh skem letu 1995/96 v zadovoljstvo njim, otrokom in učiteljem’ V TRGOVSKO POSLOV NEM SREDIŠČU blizu Metliške pekarne so z manjšo sloves odprli prodajalno čevljev, z im nom Dvojka. Kupcem bodo » voljo obuvala srednjega m J razreda, dežniki, rolke m P j no. Najemnika prostorov st'' prvimi kupci zagotovila, . trgovci prijazni tudi s h< iskovalci, ki bodo prišli v t g n$oviSS&KO*) «3 LIČANI VRSTO let Prf" |eč. občinski praznik, m vec m. Gotovo se bodo okrog 26- ja. bra razvnele razprave, “ate tum naj bi bi v bodoče najp nejši za slavnostne otvoriWf ^ vore in zabave zaradi e ^ delovnih zmag. Predlogov, že kar nekaj, a kaj, koprc« j, dnevi niso bili po volj' pust zdaj oni politični usmeri bi bil najmanj sporen. fČmomaljsludfob^ POZOR - Na ograji tovarne je tik ob vhodu n ^ tovarniško dvorišče tabll„ yrata pisom: “Pozor, hud pes. • so navadno odprta in tis • jj prvič v tovarno, s stration razdaljo do tovarniških vra , r pričan, da bo zdaj zdaj'«* sc la prirenčal hud pes. Na 0. to ne zgodi, v tovarni Pa a vedo, da so včasih res ime1' t^, ga že nekaj časa nimajo vec- fjl. tablica je ostala in njena op j0. na moč vsaj na nove goste bro deluje. ■ v; oh' VLOMILCI - Delavci, k ^ j0 navijajo spomenik naM' . kjje ob delovišču postavili bara*b. imela že v prvem tednu nep ^ ljene goste. Nepridiprav' .jn)j vanjo, ukradli svinčnike m z 1,,,. pisali po spomeniku. Je k koval, da bi vlomilci vzeli ,:ati in lopate in začeli popr»yJ ^RAZDRTO - Člani belokrajjj, skega muzejskega društva nili na jesenski izlet na K J . ^j in v Posotelje. Na met v|js izletnikov sta naredila ve' jSe, Podsreda in Podčetrtek, el)g-ko so zvedeli, da se kraju ..^i, jeta tako tudi zaradi šema J (t. ki sojih imeli ob sredah • naj|i kih. Po tej logiki so hitro k. novo ime za Metliko: r gr„o-“In kako naj bi se imenovm njnla-melj, ki nima sejma! J^ .jrto lo enega od izletnikov. ‘ pri Podtorku,” se je glas'1 odgovor Metličanov. ( Semišketfopj^ i*.* KAŽIPOTI - Če imajo'dr,ihh maljski občini težave z . žc cestami, so v semiški pr(’ s0 |cr"' s kažipoti. V mnogih JjpoFj jani kar sami naredil'. ^' k0fl vendar so že dotrajan'. P iCj tl" pa jih sploh ni. Zgodilo je tovornjak s priklopnik di pomanjkanja kažipoto j kiJe ....anja Kazijo- - ki j- toma pripeljal na.‘3rs‘.°kjeobr.|1!j ------- hen,dan. imelkJ otl i Ji z uradnimi ka*ijga*i. ........moč kaj prida P«cnljšk« Tisti, ki stoji na Prag„Ur.,fjji): j. odlomljen in obstreljen, prinesli s snemanja ka filma. . ,i se"’!: HOTEL SMUK - Me‘1 ec? čani je bilo zadnje ča uF čam je bilo zacinje z yr ugibanj, kaj se bo zgod 5a|j s hovim hotelom Smuk- . jjpo namreč, da ga namerava « v n*' uP' lii" v jetje Gostinstvo Bela ki »j- ni' jem. Minulo soboto sej . :e Ul dila” otvoritev hotela, ‘ ^ ZF rizoril novi najemnik, s ,kah tudi po ruskih “vever . I lenčkovem domu v bliz 0pu ga mesta. Prvi gostje so m h0t6 žili predvsem dvoje: daj očiščen in da v njem seCl', joje£ s Karibov. Tako je do nas' o* dogodka v Smuku Sem' . tala debela kost za obira' j ^ Drobne iz Kočevja OTVORITEV MOTELA -J'1"1" v stečaju je prodala "iotel Jezero podjetniku iz Trzina Oobrega pol milijona mark. tovtelfd ^nov*jcne8a mote'a PARKU - Kočevski K_, ‘JC1 so Proti temu, da bi bil na Im fV •m naravni park v smislu, „ *e Pn nas pojmuje park. Pred-Li„P..P* so Proti “dirigiranju” iz |i“bljane: Pravijo, daje njihov cilj Knt» uIeJcna. poseljena in živa bil i, r’v okv'ru katere bi lahko Vil‘, 1 PO?eben prostor, ki bi bil p07 i ?n' Taksen je denimo pra-Dntrlk ga je P° mnenju kmetijcev Ebno varovati, vendar pa je dal .VQ Pojmovanje “varovanja” “Dart”Z'n n znanih okvirov pojma CL- 0lCglC8aSC njihovo “va-BrpHoi •nanasa na le posamezne ka t; 6 ln.ne ,ako ^ot pojem par-i„' s“ S1 ga zamislili v Ljubljani £ewl"aaaJa na pretežni del Konj . o pravijo kmctijci, ki se Pri 0rpo otresti občutka, da gre IČo^Vsk 23 Ponovno zapiranje V turističnem društvu Cifuf miš!jaj°>da bi za Pr‘- v°dič r* C“° PriPravili turistični dohii '”e Jlm uspelo, bo to pri- nonetke se PREDSTAVIJO lobm°hE|VJE ' Danes’ 12- ok' sl( a’ bodo Ob 18. uri v kočev- “271 . »uzeju odprli razstavo Že|jn- ^oskega noneta Rog iz braJ: ' °dprta bo do 3. novem-PeiU*1 jlcer uc* ponedeljka do so -kn od 9. do 13. ure. Pevke, ki v n ane P° tem, da nastopajo Prefiil! "(1ah in P°Jej° s0 : s®m stare ljudske pesmi, na«„e e doslej natančno 460 let0 p°.v ali v povprečju 21 na viziii • sotudi na radiu, tele-J1 ,n v zamejstvu. CTaškisS 1] eowAj v. KNJIŽNICO*? - Do-PrejiLeno je že, da bo knjižnica gosto °Vega Voranca iz Ljubljane UCala.tudi v občini Velike W*n s'cer ob ponedeljkih in ^Sčah V ^evstikovem domu v Spo’°b nedeljah pa na Robu. KElvoMNlU so se na V1‘ Ufe, • Rje - V občini Velike iC/Prek 400 počitniških ob-0bčas'Vlkendov, ki so naseljeni le Hoj. n.°’ ‘n sicer na območju in Vpi? .?■' 200, Turjaka prek 100 ob*!;, ‘b Lašč tudi okoli 100. Na darj: *So zdaj ugotovili, da viken-b|ai .e Prispevajo nič v občinsko biv , "°. niedtem ko stalni pre-razn(,Cl. Plačujejo dohodnino in °bditi fUge Prispevke, zanje dobi bSko ■ tako imenovano repub-PravnUravnavo 'td. Ib neenako-la °st bo občina zdaj odpravi- bij^^NA VAS - Na območju jn sicer *e ena prazna vas, “bčinTf-™ Rl Sipf» ic cita jji ae.ua vas, iovico L-olnie Kališče nad Karovi ’kl je brez stalnih prebival-/e okoh pet let. *e| je KAJ LAŠKI SEL? - Laški Piši .n?Va rubrika v našem časo-Kqa laJe podobna kot Drobne iz n Ribniški zobotrebci itd. so predlagali nekateri VeiiL , ti. Laški sel pa pomeni *lovič°laSki poštar oz. Velikolaški ar. so pojasnili predlagalci. Janova kobila “Naš župan ima na ire, c ^10.000 jurjev plače, in to lc^ft,k°v,” (nakar je Krpan tern ,J ,n mesarico, zadevo pre-1iic .,.er ugotovil, da župan še 'tpla' n’ dobil z vsemi dodatki anih niij $q tisočakov). ^jjjjški zobotrebci) KANJA - Podjetje za vr-je v ln uriniranje Ljubljana, p.o., I ^rnCdelltk začelo v Ribnici st|J .! niiniranje izkopa rekon-lii^ ..*Je kanala sekundarne kanale^'je Opravljalo ga bo vse do |>rj*a ureseca med 9. in 17. uro, hje ^ urer bodo občani na minira-^l'ltf.(>2orjcni2 zvočnimi signali. I d°lg pisk bo pomenil °bfa ck nevarnosti ter s tem za biti i*16 Znak> da se morajo umak-bva ZVcn ogroženega področja. ^ t'1’ dolgo piskanje bo pomela,'da je ogroženo območje za-I ?l|an i*1*0, trikrat dolgo pa bo na-| Pcv "° začetek miniranja. Konec tita fuosti po detonaciji bo na-ibtjg četrti zvočni signal. Pod-I Zagotavlja, da miniranje j v4],| 'b objektov ne bo poškodo-Ptj ■ v primeru kakršnih koli ! NL.mb °b miniranju pa občane i ib v,! ?)°> naj o tem takoj obvestijo miniranja. iHii 1 Z M ASIH OBČIM MM Kdo je dovolil pivnice ob šolah? Alarmantni podatki o javnem (ne)-redu so spodbudili kočevske svetnike k razpravi KOČEVJE - Na 9. redni seji kočevskega občinskega sveta, kije bila minuli četrtek, je svetnikom uspelo predelati le 7 od 11 točk dnevnega reda. Kar uro so porabili za potrditev zapisnika, ker so nekateri svetniki dokazovali, da zapisniki niso verodostojni posnetki razprav in sprejetih sklepov. Sicer pa so na prekinjeni seji, ki sojo nadaljevali v torek (o tem bomo poročali prihodnjič), največ pozornosti posvetili obravnavi statva javnega reda in miru. O tem so poslanci razpravljali na pobudo samostojnega svetnika Antona Rakoviča, ki je tako kot številni drugi zaznal porast kršitev javnega reda in miru ter kriminala, še zlasti med mladimi. Prav slednjim je bilo posvečeno največ pozornosti. Tako je dr. Nataša Ži-levski povedala, da pozna vsaj 20 otrok, od katerih je vsak drugi dan kateri od njih na urgenci v Ljubljani zaradi zastrupitve. Komandir policijske postaje Kočevje Mirko Ješelnikje po navedbi podatkov za “POMOČ” V NESREČI DOBREPOLJE - Nekemu občanu se je oni dan pokvaril avto. Za pomoč je zaprosil nekaj močnejših fantov, ki so bili v bližnji gostilni Majolka. Človeško je, da pomagaš drugemu v nesreči. Tudi zaprošeni fantje so obljubili pomoč,- a so zahtevali, naj jim prej plača pijačo. Občan je pijačo plačal in pričakoval, da bodo fantje izpolnili obljubo, namesto pomoči pa je občan dobil udarec s pestjo v glavo. Zdaj pa bo o “plačilu" za “pomoč" razsojal še sodnik za prekrške. REFERENDUM ZA ŠOLO, VRTEC IN CESTE DOBREPOLJE - Dobrepoljski občinski svet je na zadnji seji minuli teden sklenil, da bodo razpisali referendum za samoprispevek, in to na ravni občine. Dobrepo(jci ga bodo plačevali (če bo sprejet) za dozidavo šole ln vrtca, Stružanci pa za asfaltiranje krajevnih cest. Znašal naj bi 2 odst. od plač, pokojnin itd., oz. 5 odst. od katastrskega dohodka, oz. 15 odst. povprečne mesečne plače v republiki, plačljivo v enkratnem letnem znesku od nepremičnin, ki bi ga plačevali vikendarji in lastniki zemljišč s stalnim prebivališčem izven občine. Referendum bo predvidoma v drugi polovici novembra. 9-mesečje, ki kažejo 10-odst. porast negativnih pojavov v primerjavi z enakim obdobjem lani in kar 18-odst. s predlani, navedel med razlogi za povečano agresivnost mladih, zanemarjanje otrok s strani staršev in zakonodajo, ki za mladoletnike le izjemoma predvideva kazni. Svetniki so se spraševali, ali je sploh zakonito, da so v bližini dveh največjih kočevskih osnovnih šol, gimnazije in srednje šole lokali, kjer točijo alkoholne pijače. Teh je kar 9, vsi razen hotela pa so “vzniknili” kasneje, ko so šole že bile. Ob tem so se spraševali, kaj neki je delala lokalna skupnost, da je dovolila vse te lokale. Veliko kritičnih besed so izrekli na račun nepovezanega dela med šolo, policijo, socialno službo, zdravst- • Svetniki so menili, da bi morala biti osnova vsega vzgoja doma, več pozornosti pa bi morali vzgoji posvečati tudi v šolah. Da se da prav tu še marsikaj postoriti, sta potrdila ravnateljica gimnazije Meta Kamšek in ravnatelj osnovne šole Zbora odposlancev Franc Gornik, ki sta povedala, daje zaradi pjune prepovedi učencem obiskovati lokale med odmori in v t.i. “luknjah v urniku”, sedaj na šoli nekaj več miru, kot gaje bilo pred tem. veno službo, inšpekcijami in nenazadnje starši. M. LESKOVŠEK-SVETE URE ZA NAJLEPŠE - V okviru evropskega leta vartva narave je Turistično športno društvo Kostel izvedlo akcijo “Kostelci, pometimo pred svojim pragom ” in hkrati še razpisalo tekmovanje za najlepše urejeno hišo in najlepši vrt. Na razpis se je prijavilo 19 domačij (od tega tri izven konkurence), rezultati ocenitve pa so razglasili 6. oktobra v gostišču “Prigrofu”. Prvo nagrado soprisodili Mariji Majetič iz Vasi, 2. Branki Letig z Žage in 3. Mirjani Simec iz Podvrha. Vse tri nagrajenke so prejele ure v obliki kostelskega gradu (na fotografiji), vsi udeleženci tekmovanja pa še spominske plakete, vse delo kiparja Marjana Leša. (Foto: J. Primc) “Maratonci” zasedajo Zavarovali lipov gaj DOBREPOLJE - Tudi 10. seja občinskega sveta Dobrepolje, ki je bila 2. oktobra, je bila maratonska, kar je že pravilo za seje tega organa. Najbolj živahna je bila razprava o predlogu za razpis referenduma o uvedbi samoprispevka za dograditev vrtca in šole na Vidmu. Kljub različnim mnenjem so svetniki izglasovali sklep o razpisu referenduma. Potrdili so tudi PUP za območje Dobrepoljske doline. Na zahtevo nekaterih svetnikov že na prejšnji seji je bilo tokrat dano tudi poročilo o izpolnjevanju proračuna do konca avgusta letos. Dohodki iz dohodnine in finančne izravnave dotekajo dokaj redno, dohodkov iz občinskih virov pa je bilo manj, kot so načrtovali. Kljub temu bodo do konca tega meseca opravljena vsa načrtovana dela. Za spomenik oblikovane narave pa so razglasili lipov gaj, ki je največji v Sloveniji. V njem je 45 lip, med njimfso nekatere starejše od 250 let. Ugotovili so' tudi, da je bilo letošnje delo sveta in občine uspešno, saj so med prvimi občinami v Sloveniji sprejeli statut, proračun in ostale pomembne akte, prav zdaj pa uspešno dokončujejo načrtovana komunalna in druga dela. Razveseljivo pa je tudi, da je dobrepoljski občinski svet eden redkih v Sloveniji, pri katerem na sejah ni zaznati strankarskih razprtij in drugih političnih igric. MIHAELA STEKLASA i Poroke na lirjaku? ; ----------------—---- i Alenka o svojem delu j VELIKE LAŠČE - “Porok • v Laščah nimamo tudi zdaj, J ko je tu sedež občine, saj ni- J mamo niti poročne dvorane. , Naši pari se poročajo v Ljub- , Ijani ali Ribnici, le redki pa ■ tudi na Bogenšperku pri Liti- ■ ji. Kar precej mladih pa je že ■ izrazilo željo, da bi se poročili 1 na Turjaku, kjer bi lahko to J svečanost združili tudi z vož- j njo s kočijami,” je povedala ( Alenka Hočevar, ki opravlja v , DELITEV “PO ZDRAVI PAMETI” RIBNICA - V ribniški občini so že pripravili delovno gradivo s popisom celotnega premoženja nekdanje občine. Gradivo bo ribniški občinski svet po vsej verjetnosti obravnaval že na prvi naslednji seji, ki bo še ta mesec, občinski svet občine Loški potok pa že ta teden. V obeh občinah se strinjajo, da je izdelano gradivo osnova za delitev, saj so v njem zbrani podatki o denarnih sredstvih, ki si jih bosta občini delili, narejen je tudi popis stanovanj, zemljišč in družbenih objektov, tako da manjkajo le še podatki o obeh javnih podjetjih, Hydrovodu in Komunali. V Loškem potoku zagovarjajo postopno reševanje delitve. Ostri očitki o delitvi posojil po strankarskem ključu Ponoven razpis posojil KOČEVJE - Predlog odbora za finance o dodeljevanju posojil za pospeševanje malega gospodarstva in razvoj kmetijstva ter dopolnilnih dejavnosti na kmetijah so kočevski občinski svetniki na zadnji seji sveta minuli četrtek sprejeli le v tistem delu, ki se nanaša na dodelitev posojil s področja kmetijstva. Za preostali del so se odločili, da gre v ponoven razpis. Svetniki so sprejeli predlog odbora za finance, da se posojila s področja kmetijstva dodeli štirim od šestih prosilcev. Povsem drugače pa je potekala razprava o predlogu odbora o dodelitvi posojil za razvoj drobnega gospodarstva. Predloga odbora, ki je obravnaval 16 vlog, za dodelitev posojila pa predlagal 5 malih podjetij, katerim bi podelili 18,5 milijona od razpisanih 24 milijonov tolarjev, svetniki niso sprejeli, ker je svetnik Vinko Pintar, ki je tudi sam član odbora za finance, vztrajal na tem, da prvi na spisku, ki naj bi posojilo dobil, nima vse dokumentacije, tako ne ustreza razpisnim pogojem in mu zato posojilo ne pripada. Odboru je očital, da je posojila delil po strankarskem ključu, in ne po programih. Svetniki so ob tem zapletu odboru očitali, da je izredno slabo pripravil predlog za posojila ter, da bi moral predložiti tudi obrazložitev zavrnitve. Pojasnila predsednika odbora Zdravka Janeša, da bo imela zadnjo besedo pri dodelitvi kreditov banka, ki bo poleg programov zahtevala tudi jamstva, svetnikom niso zalegla. Odločili so se, da se gre ponovno v razpis, pri čemer pa so odboru za finance naložili, da mora v prihodnje dosledno upoštevati razpisne pogoje za vse enako. M. LESKOVŠEK-SVETE Potoški obrat Rika “vreden” le še 700.000 mark V kratkem napovedana četrta licitacija LOŠKI POTOK - Stečajni postopek tega še pred leti izredno perspektivnega podjetja traja že od srede lanskega leta. Prvotna cena, ki je znašala kar 4,7 milijona nemških mark, je padla na borih 700 tisočakov, kar seveda ne ustreza resnični vrednosti stavb, zemljišča in strojev. Lanska visoko postavljena cena je odvrnila od nakupa Kovinoplastiko Lož, ki je z napovedanimi programi in ohranitvijo starih pomenila edinega resnega kupca. Trenutno delujeta dve zasebni tvrdki: Anis Trend in Riko ekos, ki imata prostore v najemu in sorazmerno dobro poslujeta. Obe zaposlujeta nekaj več kot 40 delavcev, izdelujeta pa stistkalnice za PRORAČUNSKA LUKNJA VELIKE LAŠČE - Občinski svet še vedno ni sprejel proračuna za letos, v njegovem osnutku pa je predvidenih skoraj 113 milijonov tolarjev prihodkov in kar za skoraj 184 milijonov tolarjev odhodkov. Zija “proračunska črna luknja”, “težka” okoli 71 milijonov tolarjev. Odhodke so načrtovali tako, da bi jih obdržali na lanski ravni oz. jih povečali le na dogovorjeno in dovoljeno raven. Zdaj kaže, da bodo žrtev varčevanja šole, vrtec, kultura in morda še kdo. PARADNI KONJ potoškega gospodarstva skoraj neizkoriščen propada. (Foto: A. Košmerl) papir, ki jih večinoma izvažajo v Nemčijo, Anglijo in Norveško. Seveda so ti podjetniki in drugi pripravljeni kupiti prostore in stroje po delih, kjer naj bi postala obrtna cona malega gospodarstva. Vse pa kaže, da stečajna garnitura predvideva prodajo v enem kosu, čeprav močno podcenjeno, kar opravičuje s tem, da je sorazmerno nova tovarna v slabem stanju. Novi podjetniki, ki sicer delajo po starem Rikovem programu, ne morejo do ustreznih kreditov za obnovo novih poslov, ki bi, tako trdita sedanja podjetnika, lahko zaposlili še nove delavce. Pričakovati je, da se bo usoda tega obrata razjasnila že do konca tega mese- A. KOŠMERL NUJNA PROMETNA UREDITEV LOŠKI POTOK - Na pobudo svetnika Ivana Anzeljca je svet občine obravnaval nekatere probleme in zagate s področja prometne varnosti. Tako gre za ureditev oziroma pravilno namestitev usmernih tabel na republiški cesti v smeri krajevne skupnosti Draga. Zlasti velik je nered na nekaterih vaških, torej občinskih cestah, ki so po asfaltiranju postale prave dirkaške steze. j Z vrtinami pridobili novo vodo i ______________________________________________ Župan občine Velike Lašče Milan Tekavec o najvažnejših komunalnih problemih Alenka Hočevar, matičarka v Laščah, ki po šolah tudi pre- , dava o svojem delovnem po- ■ dročju. 1 Laščah posle vodje krajev- i nega urada in matičarke. Do- i dala je še, da o krajih porok 1 odloča upravna enota. Občina Velike Lašče ob- J sega nekdanje tri krajevne f skupnosti (Lašče, Turjak, , Rob). Vasi in zaselkov je 88, , prebivalcev pa okoli 3.600. i Število rojstev in smrti je i približno enako, 40 do 46 na • leto. Zaradi odseljevanja je 1 občina demografsko ogrože- 1 na. Mladi odhajajo, stari os- J tajajo. Odhajajo predvsem , ljudje s hribovskih krajev, kjer , je težje kmetovati, kmetijstvo ( pa je glavna panoga, s katero i se prebivalstvo preživlja. i J. P. ■ VELIKE LAŠČE - Župana občine Velike Lašče Milana Tekavca smo pobarali, kaj je bilo letos, se pravi po osamosvojitvi občine, narejenega, kaj še urejajo in kaj načrtujejo. Največ časa so posveteli komunalnim zadevam. Odvoz odpadkov je po odloku obvezen za vsa naselja in ga bo v prihodnjem letu, ko bodo dobile vse vasi zabojnike za odpadke, lahko tudi povsod izvajali. Oskrba s pitno vodo je v poletnih mesecih šepala. Zdaj so z vrtinami dobili novo vodo. Imajo dva vododvoda: Rob - Lašče in za območje Turjaka. Nekatere vasi (Četež, Sloka Gora, Veliki Loč-nik) bodo zdaj celo prvič dobile pitno vodo po vodovodu. Od Roba do Velikega Ločnika bo kar 17 km osnovne vodovodne trase. Razmišljajo pa o ureditvi kanalizacije za Lašče in čistilni napravi. Razpis bodo objavili prihodnje leto, eno ponudbo za izdelavo načrta pa so dobili že kar brez razpisa. Na področju kulture, šolstva, otroškega varstva in zdravstva potekajo zadeve nemoteno naprej. Uredili so prevoz petih otrok z območja Mohorjev do šole v Novi vasi (Notranjska) in odprli nov Milan Tekavec, župan Velikih Lašč oddelek otroškega varstva. Kulturnikom zaupajo, da bodo tudi vnaprej na svojem področju dobro urejali zadeve tudi vnaprej, potekajo pa še pogovori o lastništvu kulturnih objektov. Turizem bodo skušali oživiti in nekateri menijo, • Kmetijstvo je v nezavidljivem položaju, o čemer najzgovorneje pritaji nepokošeni travniki. Volja za kmetovanje peša. Občina nima denarja za pospeševanje kmetijstva in letos še ni namenila zapj niti tolarja, a upajmo, da bodo kmalu lahko nekaj dali tudi tej panogi. da bi bilo to možno z ustanovitvijo javnega zavoda, ki bi imel v svojem okrilju turjaški grad in Trubarjevo domačijo, morda pa še Levstikov dom. V občini imajo prek 200 samostojnih zasebnih podjetij oz. podjetnikov. Kar okoli tri četrtine se jih ukvarja s predelavo lesa, največ s suhorobarstvom. MM 12 NAŠIH OBČIN MM Prenatrpani vrtci v Ivančni Gorici Po novih normativih bi bilo v vrtcih še 70 otrok manj -Odkloni IVANČNA GORICA - Starši iz ivanške občine so prisiljeni svoje otroke voziti v otroško varstvo y druge občine, ker vrtci v občini Ivančna Gorica med letom zaradi prenapolnjenosti oddelkov ne morejo sprejemati novih otrok. Sprejem pa je vprašljiv tudi v začetku šolskega leta. V vse vrtce v občini je vključenih 258 otrok, v vseh pa presegajo normative, in sicer najbolj (za 23 odstotkov) v Čebelici Šentvid, kjer je 74 otrok, kar 16 pa so jih odklonili. V Marjetici v Ivančni Gorici je 72 otrok, za petino več od normativa (10 so jih odklonili), v vrtcu Miška v Stični je 50 otrok (po normativu 44) in so jih 9 odklonili, v višnje-gorskem Polžku je 48 otrok, presežek normativa je 11 in ravno takšno število otrok so morali odkloniti v Višnji Gori. V Sončku v Krški vasi je maksimalno število otrok -14. Povpraševanje za sprejem v vrtce Marjetica, Miška in Čebelica že nekaj let presega možnosti za sprejem otrok. Letos je bilo veliko hude krvi pri starših tudi v Višnji Gori in Krški vasi, ker so tudi v vrtcih Polžek in Sonček prvikrat morali otroke odkloniti. Nekateri starši se hudujejo na vodstvo vzgojno-varstvenega zavoda Kekec Grosuplje, ki pokriva tudi območje občine Ivančna Gorica, češ da je pri sprejemu v tukajšnje vrtce treba imeti ne le srečo, ampak tudi pravi priimek; vodstvo VVZ Kekec odločno zanika, da bi pri sprejemu odločale dobre zveze in poznanstva, ampak znani kriteriji. Se več: opozarjajo, da nova zakonodaja predvideva zmanjšanje normativa pri vključevanju otrok v oddelke, kar gre v korist kakovostnejšega življenja otrok. To pa pomeni, da bi bilo že leta 1998 v vrtcih dovoljeno za 70 otrok manj kot zdaj. NOVA DEPONIJA ZA ŽLINDRO IVANČNA GORICA - S predlogom svetnika Igorja Bončine (SDSS), da bi sanirali žlindro v gozdu nad Zgornjo Drago ob poti na Polževo, so se ivanški Občinarji obrnili na pristojni republiški inšpektorat za okolje in prostor. V Ljubljani so seznanjeni s proble-• matiko omenjenega odlagališča žlindre, pravijo pa, da bo sanacija potekala v sklopu celovitega reševanja ekologije in končnega razpolaganja z livarskimi peski v IMP Livarju v Ivančni Gorici. Livar je že naročil študijo, ki naj bi pokazala inačice za novo deponijo žlindre. Že doslej pa redno dvakrat letno kontrolirajo vsebnost fenolov v Črnelskem potoku in dosedanje raziskave so pokazale, da je MDK v dovoljenih mejah. • Kdor hoče uveljaviti svojo voljo, mora govoriti tiho. (Girau-doux) OTVORITEV PRVE ZASEBNE FIZIOTERAPIJE -Trak je prerezal Boris Žužek, ravnatelj OŠ Šmartno. Občina Šmartno z novimi pridobitvami . ŠMARTNO - V središču Šmartna so v letu 1993 z veliko naglico podrli dve dotrajani stanovanjski stavbi, na njunem mestu pa so letos dogradili novo občinsko stavbo. Svoj prostor pod soncem so tako v stavbi na Tomazi-novi dobili: Telekom za telefonsko centralo z 200 priključki, prva zasebna fizioterapija v občini, slaščičarna Miška in industrijska prodajalna tekstilne tovarne Tabor iz Maribora. Prostore v 1. nadstropju pa bodo namenili za stanovanja ali pa preselitev KS iz sosednje stavbe. Prejšnji teden sta zasebno fizioterapijo odprla Jadranka Lovše in Valerija Trček. Svojo dejavnost sta hoteli opravljati v litijskem zdravstvenem domu, zaradi previsoke cene najemnine pa sta se odločili za dva kilometra oddaljeno Šmartno. Na prostoru 90 kvadratnih metrov je nameščena najsodobnejša oprema. Šmarčani, ki letos praznujejo 860-letnico prve omembe kraja, je to velika pridobitev, še večji pomen pa bo dobilo, ko bo Šmartno razglašeno za meSt°' M. ŠUŠTERŠIČ KRVODAJALSKA AKCIJA V TREBANJSKI OBČINI TREBNJE - Tukajšnja območna organizacija Rdečega križa prireja v občini tridnevno krvodajalsko akcijo. V ponedeljek, 16. oktobra, bo izredna akcija v Mokronogu, in sicer bo potekal odvzem krvi od 7.30 do 11. ure v tamkajšnjem kulturnem domu. V Trebnjem bo odvzem krvi v torek od 7. do 13. ure v zdravstvenem domu. Na Mirni pa bodo krvodajalci lahko opravili to plemenito in humano dejanje v sredo, 18. oktobra; delavci Zavoda za transfuzijo bodo za odvzem kri dežurali v mirenski osnovni šoli od 7. do 13. ure. Nova šola najprej v Višnji Gori Na natečaju izbrali idejni projekt Julij podjetja Arhe iz Ljubljane - Docent Florjančič stopil iz komisije - Prostorska stiska na skoraj vseh osnovnih šolah IVANČNA GORICA - Že v bivši grosupeljski občini je bila gradnja nove osnovne šole v Višnji Gori med prvimi večjimi naložbami v šolstvu do leta 2000. Zato tudi v novi občini Ivančna Gorica svetniki in županstvo niso prezrli največjih zagat in potreb po novih šolskih površinah. Svetniki so soglašali z mnenjem kolega Franca Godeše (LDS), hkrati predsednika odbora za družbene dejavnosti, da kaže le oživiti zadevo in valorizirati cene iz leta 1994. Verjetno bodo še največje (politične) razprtije pri določanju prostora za šolo v dolini Krke. VINOGRADNIKI OBNOVILI KAPELICO IN STARETOVO ZIDANICO - Presenetljivo velika množica ljudi se je preteklo nedeljo v sončnem vremenu zbrala na Apneniku (domačini rečejo tej gori nad Šentrupertom tudi Aplenik in Oplenk) ob otvoritvi prenovljene Staretove zidanice in okrog 250 let stare kapelice. Kot je dejal Peter Kurent, so hoteli kapelico obnoviti že, ko so napeljali elektriko, kar je bil prvi veliki dan za Apnenik. Drugi tak dan je bilo asfaltiranje gore, tretji je blagoslovitev kapelice, četrti pa bo, ko bo v zidanice pritekla tekoča pitna voda. Zahvalil se je 25-letnemu Petru Staretu, ki se je korajžno lotil obnove zidanice svojih prednikov in kapelice s pomočjo dobrih ljudi, ter mirnskemu dekanu Petku, šentruperškemu župniku Janezu Vidicu in kaplanu Jamniku za verski obred. Stare (drugi z leve) se je z umetniško sliko zahvalil za največjo finančno pomoč zakoncema Moells iz Avstrije. Avstrijca pa sta pohvalila zelo dobro opravljeno delo; pri tem sta dala pomemben prispevek zlasti trebanjska umetnika: kipar Stane Novak, ki je izdelal povsem nov kip sv. Martina, in njegova hči Andreja, ki je obnovila freske. (Foto: P Perc) Komisija za izbor urbanistično-arhitektonske rešitve za novo osnovno šolo v Višnji Gori je na 5. seji izbrala idejni projekt pod šifro Julij, ljubljanske projektantske organizacije Arhe, d.o.o., delo arhitektov Vesne in Mateja Vozliča. Na t.i. vabljeni natečaj seje po besedah predsednice komisije inž. Darje Tomažin od 15 firm oz. posameznikov odzvalo 13, komisija pa jih je k sodelovanju na natečaju povabila 5. Določila je tudi nagrado za sodelujočega v višini 200.000 tolarjev. V predpisanem roku so šifrirane ponudbe oddali štirje projektanti. Arhitekti v komisiji so se najbolj ogrevali za projekt s šifro Vigor, ki je ponujal rešitev z asimetričnimi stenami učilnic, medtem ko drugi člani komisije tega projekta niso sprejemali, predvsem zaradi navedenega načina gradnje, ne dovolj dobre razmestitve prostorov za posamezne namene in načina gradnje. Drugi člani komisije so namreč projekte presojali še z vidika pedagoških zahtev, normativov, ki jih za izgradnjo osnovnošolskega prostora uporablja ministrstvo, ekonomičnosti gradnje in kasnejšega vzdrževanja. Ob prvem glasovanju sta sta ponujena projekta Vigor in Julij dobila enako število glasov, pri drugem pa je bil izd 4:2 za Julij. Pri drugem krogu glasovanja se je vzdržal Milivoj Lapuh, medtem ko je docent Miloš Florjančič izjavil, da izstopa iz komisije, in je to pozneje tudi storil. Poprej je Florjančič še navedel, da je zanj projekt Julij sicer sprejemljiv, le telovadnica ni zamišljena na pravi strani. Trebanjski Romi letijo v nebo? Trebanjski občinski svetniki: “Pravna država odpovedala pri romskem vprašanju!” - Kam (pre)seliti vse bolj agresivne nomadske Rome? - Zakaj policija ne ukrepa TREBNJE - Za Rome ne veljajo predpisi te države, da lahko počno vse, česar sc spomnijo, predvsem pa se požvižgajo na zasebno lastnino. Zakaj policija kaznuje druge državljane za še tako drobne prometne prekrške, Rome pa pušča pri miru, četudi se vozijo brez vozniških dovoljenj in sploh ne ukrepajo, navkljub temu, da so se, denimo, v Dragi pri Šentrupertu pred kratkim naselili protizakonito? no je, da ta lastnica nima pravne in fizične zaščite,” je poudaril dr. Žnidaršič. Svetnik Jože Smolič (SLS) je menil, da bi na jesensko sejo sveta o Na zadnji seji občinskega sveta so po žolčni razpravi o vse bolj nesramnih in celo agresivnih Romih sklenili, da o t.i. romski problematiki posebej spregovorijo na prihodnjem jesenskem zasedanju. Policijo bodo pozvali, naj odločno ukrepa zoper Rome vsaj v primerih očitnega motenja posesti. Svetnik SLS, ki je iyi tokratnem zasedanju izrecno izrazil željo, da njegovega imena ne bi imenovali v našem časopisu, je že pred časom opozoril na zagato krajanov Drage, ker so se v eni izmed hiš naselili Romi od drugod. Krajani so že večkrat zahtevali njihovo izselitev, češ da Romi motijo njihovo posest. Svetnik SLS Božo Kravcar ni bil zadovoljen, ker mu Občinarji niso odgovorili glede njegove pobude na občinskem svetu, da naj pristojni ukrepajo v primeru Roma na Cvibljah. Opozoril je, da gradi že drugo barako in bo očitno tam prezimil. “Policija je rekla, da ni kompetentna. Zakaj imamo policaje? Le zato, da ti dajo pihati? Ženska na Cvibljah ima izsekanega že pol hektarja hoste. Naj gredo pristojni popisat vsaj to škodo, saj gospa plačuje davke tej državi,” seje razhudil Kravcar. Podprli so ga tudi drugi svetniki. Dr. Franc Žnidaršič (DeSUS) je menil, da se Romi ne bi smeli naseljevati tam, kjer bi se jim zljubilo, in tudi barake ne bi smeli postavljati na zasebni ali občinski zemlji. “Ne soglašam s policijo, da nima kam dati Roma. Naj ga izžene čez mejo občine. Nevzdrž- • Župan Ciril Pungartnik je poudaril, daje pravna država pri romskem vprašanju odpovedala, policija pa noče ukrepati in zahteva od občine lokacijo, kamor na bi preselila Rome. Po Pungartniko-vem mnenju je osnovno dejstvo, da Romi v trebanjski občini ne živijo niti na eni lokaciji, ki bi bila opredeljena kot gradbena. To velja tudi za sedanja romska naselja na Hudejah, Mali Loki in v Velikem Gabru. Romih prinesli ustrezne doku mente, najbolje že kar zazidalni načrt, da ne bi bilo več dvomov glede prostora, kjer se Romi lahko naseljujejo. Svetnik Kravcar je v ostri debati pripomnil, da si socialno skrbstvo zdaj po pilatovsko umije roke. P. PERC Voda “potaplja” celotno Komunalo Izgubo pri vodovodu naj bi pri sevniški Komunali krili z višjimi cenami - Bo šel del denarja za razširjeno reprodukcijo tudi za tekoča popravila dotrajalega vodovoda? SEVNICA - Direktor sevniške Komunale Miro Dobovšek zatrjuje, da se, podobno kot njegovi kolegi v drugih občinah, tudi on s svojimi sodelavci sooča z vprašanjem, kako pokriti veliko izgubo pri vodovodu, ki je ob letošnjem prvem polletju prispeval levji delež izgube celotnega podjetja (2.037.000 tolarjev). Da se ne bi tudi ob koncu leta “pod vodo” znašlo celotno podjetje, se pri Komunali ogrevajo, da bi vsaj nekaj denarja, ki ga zbirajo s posebnim prispevkom za razširjeno reprodukcijo, porabili za tekoča popravila. Po Dobovškovih besedah na te stroške nimajo vpliva, redna cena pa tudi ne zagotavlja njihovega pokrivanja, saj so cene komunalnih storitev že od leta 1992 pod kontrolo in v pristojnosti ministrstva za ekonomske odnose in razvoj, cene storitev pa rastejo počasneje kot življenjski stroški in cene na drobno. Toda moledovanje slovenskih komunal-cev in dokazovanje, da bi bili upravičeni do višjih storitev, zaležejo pri gospodih v Ljubljani toliko kot glas vpijočega v puščavi. V sevniški občini so sicer z uvedbo prispevka za razširjeno reprodukcijo rešili poprejšnje velike zagate zaradi propadanja komunalnega fonda. Toda ta prispevek na poslovni rezultat Komunale ne vpliva, ker imajo ta sredstav evidentirana na kontih obveznosti do občine. Ta sredstva so začeli zbirati tudi kot nekakšno nadomestilo za amortizacijo, kije podjetje zaradi prenizkih cen storitev v osnovnih dejavnostih ne zmore pokrivati, ter za investicijsko vzdrževanje. Letos teh sredstev pri enoti Komunale - vodovod še niso izkoristili za tekoča popravila. Sicer pa je izguba Komunale zlasti pri vodi nekoliko paradoksalna zadeva, kajti na Komunali trdijo, da je nastala predvsem zaradi prenizkih cen in na drugi strani zavoljo premajhnih količin prodane vode in kanalščine. Na oboje pa namreč nimajo vpliva ali pač: če bi jim dovolili povišanje cen storitev, bi se po vsej verjetnosti poraba še zmanjšala in na koncu bi bila spet na obzorju -izguba! P. PERC BODO DOČAKALI ODŠKODNINO? - Besede predsednika studenške krajevne organizacije Društva izgnancev Slovenije Jožeta Žiberta na nedeljskem občnem zboru številnih izgnancev (na posnetku) ob 50. obletnici zmage nad nacifašizmom in vrnitve v domovino, da želi, da bi izgnanci čim prej dobili odškodnino za preslano trpljenje med 2. svetovno vojno, sicer bodo vsi prej pomrli, so zbrani najbolj pozdravili. Veseli so bili tudi kultumo-zabavnega sporeda studenške šolske mladine in otrok, studenških fantov ter spodbudnih besed sevniškega župana Jožeta Peternela in informacij prof. Ivice Žnidaršič o poteku procedure v slovenskem parlamentu za sprejem predpisov, ki naj bi še letos opredelili, kakšna bo težko pričakovana vojna odškodnina. (Foto: P P) Kijavljeve iskri#] SVET V SAMOSTANU? • Svetnik Pavel Groznik (SKD) J° na zadnji seji občinskega sveta v Ivančni Gorici povedal, da bi stiški opat dr. Anton Nadrah ze počaščen, če bi bili svetniki e prihodnjih seja sveta opravili p streho častitljivega stiškega mostana, kamor naj bi prišel p hodnje leto na obisk celopap Janez Pavel II. Nek svetnik.«" ravno vajen slepomišiti, ko praviloma počno politiki, je o J ponudbi le polglasno zamrm > da ga tam že ne bodo videli na J občinskega sveta. Po objavi na pol zaupnega sporočila se zdaj znašli v hudih škripcih tis» svetniki, ki na morebitno sejosv ta, sklicano v stiškem samostanu, ne bi mogli iz opravičljivih i . predvsem izsvetovnonazors o še kakšnih razlogov. Ker je p ske svetnike povabila na sej la pod streho šole tudi ravna J ca stiške osnovne šole Ma Piškur, bo dilema še ve^J®>no. AKADEMSKO IN PO GO* CU - Razprave občinskih svet. kov na sejah sveta v Ivančni ci potekajo včasih že kar pre akademski ravni. Prebrisane k J veljščine z dosti popra m Pre‘ vanja je v tej deželi desetega n ta obilo, zato je razumljiv0’ za ščepec zaide tudi med svetn^ klopi. A nekateri svetniki (n j, 'S&SZSi&Stgli marveč sodobno parlame et. vzdušje. Zadnjič je tako ne nik svojemu kolegu zabrusi “Tiho bodi... govoriš neumnt»‘|.| ti bom enkrat za vselej Lj gobec!” 1 nikome nista b' Pučnik. f Trebanjskejvgt NASVET, NE GROŽNJA- j to v tej rubriki nedavno o gate vaščanov dela Se?* “P -Ko mil' C činski proračun, nicv rajaj0. Sevniški -t——rr777> NEVARNA OKNA - jz-dotrajanosti in nekvali u0d* vedbe stavbnega pohistv niku upravne stavbe s rnoSt Komunale je pretila že n ^f}1-poškodb zaposlenih nja II I l\ U tljil I1V liv. ..... ^ \.n| II*-- Komunale je pretilaTe n aIik. poškodb zaposlenih „jgV> zato je bila nujna za ^ |c0-slavbncga pohištva. J (ram munalci spet na varnem. 0.v zaradi plačila raznih ra;si-storitev, so še vedno Ogf° ellgvec ravnil živlienjsk0’ „..r|ll- G smo v tej rubriki nedavno0 zagate vaščanov dela šentrup u ške fare, ki so se tudi°bč'n’.j0Ži|i svetniku s svojega konca p nevzdržnost bivanja z n L il.r tih Hnslei sploh n> na nevzdržnost bivanja z .j0 tam, kjer jih doslej sploh m 0 si sploh nismo mislili, uf temu gospodu povzročil' sivih las. Po zapisu v Dolenj* u listu so namreč Romi PrlJIIH,,m in občinskemu svetniku na jj mu zabrusili, da je bolje,0 h sj sveta, kot da jih napad* : 20 izmišlja, da imajo ti R° j. otrok. Gospod svetnik je j -u nji seji vztrajal pri omenje jj. številu otrok, dodal pa je.0 J. ja hovo število morda še vcC'° vsi seveda ne more trditi, ‘•'Sa^inarja, ti otroci. Zaprosil pa je n° . ae naj ga za božjo voljo to “SilžNICAKOTBUfn« Najstarejša knjižnica v tre občini je tista v Šentruper > 'nj jo ustanovili že leta 1910- ,j|j jn so knjižnico kar sedemkra 0j. naposled je pristala spet H pfo; nem, borih 16 m2 v. vniižflicl štoru. Za nameček je k ‘ 0\> trebanjska kmetijska za° r0y|et8 prenavljanju svojih prosto . 1990 zazidala še ed‘ndin(Jobi' Navkljub obljubam, da bo j( li Šentruperčani večje Prd jjgaifl' knjižnica prenatrpana s J in po besedah Malči Koste ’ ^ur; 37 let vsako nedeljo odpn tega kulturnega hrama. NIRANJEM? - Po izkus''Jizpra- Ll čase sko Bese tnlai orne Vnj Praz njasi Juh; vinsl kad Jak t oz kleti U Stvo jopi post ie,č ha z laka (en včas iep mor bolj vrat nap •arj kav, C Jan P°s han Pris okr miz tki kitu Pa, *oz Jel; bes Sltll oni dar I kiti Jat Na nat Po, Jol Po, ob it; ko 8t; hi. ka Br so Of Id s» Pr ke lis jet sti 'ir ne ta storitev, so še vedno ogr‘ |e|T1v'Cc cer ne ravno življenjsko. grjii-preti nevarnost njihovim cant... cevnih GOVORI(CE) ; P°,fje logih se širijo govorice, O J f6 pi mu lokalnemu politiku g| fCj s sal sam dušni pastir, z b0 ni' njegovi govori rokokoje jorti9 čičkani kot bi politik im1-cvetličarno. . „db°( JAJCA - Na izvršnem etejt' sevniške športne zveze K h6 in li četrtek ocenili, da ji^1 jcof,s' medsebojna obtoževanja> rj $0 tijo, ampak le Škodijo ogorčeno spraševali, _ Krške novice luknje IN VINO - Zadnje ?se£e prepirajo, kdo bo imel vin-0 klet v gradu v Kostanjevici. “Metle o vinski kleti so bolj ko ne ■atenje prazne slame, saj je menjena klet bolj klet kot vinska. nJej so namreč sodi že več let Pfazni in zato presušepi in luk-jasti, tako da o vinu v njih ni ne aha ne sluha. Ob plohi besed o l1™1 kleti in ob suši v sodih manj-do popolne zmede samo še to, kdo prodaja stekleničeno vino °znako “donegovano v vinski Kostanjevici”. ,.vU^ ■ V krški stavbi, ki jo Ijud-: 0 pozna kot občinsko, nadzira-Prihocle in odhode zaposlenih s j^sebno elektronsko uro. Ta delu-^ ceji osebje dovolj blizu poma-,1 Magnetno kartico. Naprava, (c a’ kol je, v ljudeh zbuja ogor- jih 'je, saj našteje uslužbencu kprav Precej ur “minusa” v službi, je delal celo dlje, kot bi J wwiui U1JL-, IVVJl Ul “ral. Nekateri pravijo, daje bilo Vr Je vCasih, ko je bil pri vhodu n a[- Sedanja izhodna ura dela tiri i .Pa J0 brcaj ali božaj. Vra-kju’ k> je bil nekdaj, si dal za r°tPa je delal kot ura. dan -9 - Jože Strgar, nek-DnJ' pijanski župan, sicer pa ".ki rojak, je pred dnevi nrit CS.t0 kmetijskega ministra okr i na Ljoro pri Krškem na oglo tniz0 o kmetijstvu. Te e m bilo, zato je visoki Ijubljan-l gost domačinom povedal o Pa hIJS!vu bolj malo, med drugim !o’aa ‘ma hčer. Ta dela na Ni-dei mskem in dobesedno gara: be a'Utii po 10 ur na dan. Ob teh smJkT.80 se domačini samo na- “nizaH ‘\Sa) ne Pomn'j°- kdaj so dan aanJ'č delali samo po 10 ur na CjjovovBrežicah ] bitiIREHA • V Brežicah je lepše dar n*j a*ec’ *-e imaš dežnik, ka-Nati a kakor če ga nimaš. „komatom Dolenjske banke n' strebe, kot je napeta dob,*0lJ drugje, in če dežuje, je kapi- lmeti s seboj dežnik, da ti ne pravno za vrat. No, da ne bo obVe e: streha nad avtomatom ni ZPu 0Prema. je pa dopustna, kot v - V Brežicah mislijo, treaJe kaže, zidati ekonomsko *eJ°5olo. Kako bo to šlo, se še Son. ^arn' kjer bo hiša učenosti, js» fteč nekateri podjetni ljud-bod^^apdi nekaj zemljišč, kijih gra ,.Vepjetno zelo dobro prodali znaU'te*-iCm kole. Kdor zna - pa - Postavitev temeljnega Broj-a Za ekonomsko srednjo šolo So j Ce so vzeli nadvse resno, saj “tod' ° Priložnost izbrali novo hovo C s*avnostnega prostora in saj] jtodje. Nova je bila zastava, Prej | kazala, kako je bila malo-ke|aZ ožena na polici, prav tako bsiek Sai dc imela še prilepljen jev pjSceno; veljala je 2.040 tolar-stej . °bra poteza to s kelo: mini-ljni ir' Liaber, kije polagal teme-l'elta atnen’ je tako videl, da vse Za br S!ane-u’ bo zato mogoče dal ez>ško srednjo šolo kakšen ^ILEJNI koncert *B°RA iz cerkeu biiefBKlJEOBKRKI-Zju-^vsk"11 koncertom moškega Slavič3 zbora so v soboto pro-P|an. 25-letnico delovanja KD tlje !na Cerklje ob Krki. Ome-PQ(j1 zbor, ki ga vodi Marjeta bj| ®0rkek, je na koncert pova-0,8‘'ste dekliško skupino KD Kfa .zruPančič iz Artič in oktet prjre|.Cl >z Krške vasi. Slovesno ev so pospremili z recit-°zbrvPe?mi Brede Videnie. Več ha : rd jubilantu in o KD Plamtijo ^erkelj ob Krki prihod- Jz ------- snržišsE l'OR01)NI8N J CK °ktnkasu °d 23. septembra do 6. hici ,ra.so v brežiški porodniški01*'^' Štefica Rožman iz ihti 1,%' Anžeta, Marjeta Fabi-izL4 tržišča - Evo, Irena Prah *ek ' Polono, Klavdija Mo-drjj P!, renovca - Andreja, San-slincj'llP^ič iz Gaja - Evo Kri-Gabrijela Kosmat iz La-[z |} j Entna, Fatima Saramati arač, Cn-ie vas' ‘ Enesa, Slavica lija >7n z Razteza - Jaka, Anto-hiin^tanjc z Vinjega Vrha - Jas-i|w’ {°žica Kvartuh iz Brežic Jic, v’,Darjana Pinterič iz Bre-Vfha*'V*ro’ Mojca Blažič iz Pod- rbana' Čestitamo! MM I ZM A s I H OBČIN MM Potreben stečaj Kovinarske? Delavci cel prejšnji teden stavkali in tudi še ta teden - Dela dovolj, a denarja za plače ni - “Preživetje možno le z delom • Štiri petine proizvodnje za izvoz_ KRŠKO - 240 delavcev podjetja CPI Kovinarska je cel prejšnji teden vztrajalo pred stavbo, stavko pa so nadaljevali tudi še v torek, ko smo zaključevali redakcijo. Zahteva je jasna: želijo plačo za avgust, denarja pa ni, kljub temu daje dela veliko in so zadnje čase naredili veliko nadur. Kakšne bodo posledice stavke, je težko napovedati, a v teh sedmih delovnih dneh je izpada za 400.000 nemških mark, posledic škode pa še ni mogoče oceniti. Stavka je izpeljana v skladu z zakonom o stavki, napoved stavke pa je bila zajeta že v podpisanem dogovoru med stavkovnim odborom in direktorjem, po katerem naj bi bile plače izplačane do 23. v mesecu. V primeru zamude bi moral direktor pet dni pred rokom to sporočiti stavkovnemu odboru, vendar je to storil šele dan pred rokom, zato delavci v ponedeljek niso zasedli delovnih mest. Vodstvo podjetja je poskušalo za plače dobiti kredit, kar pa mu ni uspelo. V petek je sicer solastnik in direktor podjetja CPI Stanislav Jug ponudil, da bi delavci dobili del plačila - poračuna plače za avgust ni mogel obljubiti - septembrska plača pa naj bi bila izplačana v roku, vendar bi morali delavci izpad dela nadomestiti, saj je naročil dovolj, vendar predloga niso sprejeli. “Tako posli že zamujajo, stranke naročila odpovedujejo, zmanjšuje se ugled firme, vedno manjša pa je možnost normalnega poslovanja podjetja,” pravi posavski sindikalist Marjan Urbanč. Delavci so en stečaj lani 19. julija že preživeli, takrat jih je od 267 delavcev Kovinarske delo nadaljevalo 230 v ndvem podjetju, ki je bilo najemnik stečajne mase, nadaljevali pa so z enakim poslom. “Pred dobrim letom je bil to stečaj, ki je najbolj prizadel posavsko kovinsko-predelovalno industrijo. Tako je v petih letih v Posavju v tej panogi izgubilo delo skoraj 3 tisoč ljudi kot posledica stečajev ali trajnih presežkov delavcev,” pravi Urabanč. Po besedah direktorja in solastnika Stanislava Juga je bilo pod- jetje v prvih dveh mesecih brez dela. Ker je mesečna realizacija podjetja okoli 800.000 nemških mark, te izgube ni bilo mogoče pokriti v kratkem roku, hkrati pa podjetje okoli 80 odst. proizvodnje namenja izvozu, zaradi razkoraka med tolarjem in nemško marko pa je izpad še večji. “Država nima posluha za izvoznike, zato smo prišli do situacije, da ne vemo več, kako naprej. Ker je strojegradnja odvisna od terminskih ni- hanj, so prav zadnji meseci v letu velikega pomena za podpise pogodb. Mislili smo, da se bo dala zadeva urediti z zamaknitvami plačil, kar pa očitno ni mogoče. Denarni tok je bil do konca leta usklajen, a sedaj se podira.” Da je podjetje v takšnerri stanju, je vplivalo več okoliščin, med njimi tudi dragi kapital, visoka najemnina za prostore, neusklajeni odnosi med stečajnim upraviteljem in najemnikom ter prevzete obveznosti ob stečaju. Delavce pa zanima, kako je s profitabilnosti-jo podjetja, kako je z 32 milijoni tolarjev, ki jih je dobilo podjetje pred nekaj meseci za ohranitev delovnih mest, apel pa so dali tudi na občino. T. GAZVODA Alufinal širi zmogljivosti V novih poslovnih ih proizvodnih prostorih naj bi potrojili proizvodnjo in podvojili število delavcev KRŠKO - V industrijski coni pri Krškem je v soboto popoldne državni sekretar mag. Tone Rop odprl nove poslovne in proizvodne prostore krškega podjetja Alufinal, ki je v lasti Dušana Peterko-viča, naslednika četrtstoletne ključavničarske obrtne delavnice Vlada Peterkoviča. Podjetje je z investicijo vredno 146 milijonov tolarjev pridobilo več kot 1300 kvadratnih metrov proizvodnih prostorov in še nadaljnjih 400 za poslovne namene. V stavbi je svojo agencijo odprla tudi Hipotekarna banka Brežice, V podjetju je zdaj zaposlenih 22 delavcev, s sedanjo razširitvijo pa bodo odprli še 18 novih delovnih mest. Čeprav so si z gradnjo nekaj vidnejših stavb v Sloveniji (prva je bila ljubljanska borza) pridobili ugodne reference doma, so zaradi močne konkurence v Sloveniji stopili tudi na poljsko in rusko tržišče. Večji del dodatnih zmogljivosti načrtujejo ravno za tamkajšnji trg. “Kovinsko-predelovalna industrija Posavja se je zrušila, a vendar kadrov ni mogoče dobiti, zato se zavzemamo za drugačno usposabljanje v poklicnih šolah,” je ob primeru podjetja Alufinala, ki se močno boji, da ne bo moglo dobiti ustreznih delavcev, na otvoritvi dejal predsednik Obrtne zbornice Krško Ivan Molan. “Ostro se bomo zavzeli zato, da ne bo več podjetnikov, ki bodo živeli na račun tistih, ki vlagajo svoj kapital v znanje, kadre, razvoj in nova delovna mesta. Vlada naj uvede red v plačilnem prometu in kazni za dolžnike, občinske strukture pa bi morale ponuditi tisoče že obstoječih praznih poslovnih prostorov predvsem domačim obrtnikom in podjetnikom,” je še dejal. B. D. G. Mladi so v Krškem izrekli številne pripombe na račun nemoči države in represivnih organov, ena izmed udeleženk pa ni mogla mimo znanega voditelja Edija, ki po eni strani (ko reklamira Street-ball) govori, da je edina prava droga žoga, hkrati pa deta reklamo za diskoteko, v kateri prodajajo drogo. Najbolj privlači prepovedano Kritičen odnos mladih do droge, alkohola in cigaret - Kako vgojiti celovito osebnost KRŠKO - Zveza prijateljev mladine občine Krško je pripravila 6. otroški parlament na temo, ki so si jo otroci na lanskem parlamentu izbrali sami: “Da bi zmogel reči Ne, hvala!”, razprava pa je pokazala, da se mladi - pogovora so se udeležili predvsem osnovnošolci - še kako zavedajo nevarnosti, ki jim prežijo. Niso se omejili le na droge, cigarete in alkohol, pač pa so opozorili na primer tudi na možne nevarnosti ob srečanju z neznanci in razmišljali, kakšna vzgoja je potrebna, da bo otrok vedel, do kod lahko zaupa neznancu ali kje so meje druženja z vrstniki. Ker je bolje preprečiti kot zdraviti, je velikega pomena in- formiranje - nasvet, informacijo ali pa le pogovor pa lahko mladi dobijo tudi na brezplačnem telefonu TOM 080 1234. Udeleženci otroškega parlamenta so rekli kar nekaj krepkih na račun družbe same, nemoči represivnih organov in države. Najbolj privlači seveda tisto, kar je prepovedano. Vendar zakaj je dopustno reklamiranje tistih stvari, za katere je znano, da so škodljive? Če zakon prepoveduje prodajo cigaret in alkohola mladoletnikom, zakaj tega ne spoštujem? Kako lahko na vsaki bencinski črpalki prodajajo alkohol, če je prav ta vzrok številnih nesreč? T. G. DELA VCI CPI KO VINARSKA SO V TOREK ŠE VZTRAJALI PRED STAVBO- Njihova zahteva je jasna: hočejo plačo za avgust, potem pa gredo delat. Zaradi stavke je škoda že velika, posledice pa se bodo še pokazale. (Foto: T. G.) Neopazni, vendar pomembni Društvo vzdrževalcev KRŠKO - Od enajstega do štirinajstega oktobra bo Društvo vzdrževalcev Slovenije organiziralo na Rogli svoje 5. srečanje. Predsednik skupščine tega društva je Marjan Špes, ki je zaposlen v Vitace-lu v Krškem. Kot pravi Špes bodo vzdrževalci tokratno druženje namenili v največji meri pretresu strokovnih vprašanj in tako organizirali tehniško posvetovanje ob 20-letnici Društva ter pripravili razstavo industrijske opreme. Špes spoznava, pri tem pa ima somišljenike med kolegi-vzdrževalci, da vzdrževanje strojev in naprav postaja vse bolj pomemben dejavnik v vsakdanjem življenju. “Velikokrat se vzdrževanja sploh ne zavedamo, kot se ne zavedamo velikih stroškov, ki nastajajo kot posledica nepravilnega odnosa do vzdrževanja,” pojasnjuje. Društvo vzdrževalcev Slovenije, v katero so pritegnili več kot 220 podjetij, ima nad 1.200 članov. Vzdrževalci, ki nenehno iščejo najučinkovitejše in najcenejše rešitve najrazličnejših problemov, so bili v 20 letih organiziranega delovanja verjetno preveč neopazni. Špes ima tudi občutek, da je po taki dosedanji skromnosti vzdrževalcev žal nastopil čas, ko so vzdrževalci v mnogih podjetjih postali čez noč nepotrebni. “Vzdrževalci morajo biti izobraženi, vendar ne “rastejo” v šolah, naredi jih okolje in veliko izkušenj,” poudarja Špes. Zato šteje za veliko napako, če bi družba vzdrževalce, ki imajo obilico nakopičenega znanja, razglasila za ne-po- trebne. T L. M. 4... Ir Marjan Špes GOSPODARSKI RAZVOJ SLOVENIJE KRŠKO - V ponedeljek, 16. oktobra, ob 18. uri bo v mali dvorani Kulturnega doma Krško javna tribuna Gospodarski razvoj Slovenije v luči predloga programa ZLSD Slovenije. Sodelovala bo dr. Metka Tekavčič, soavtorica gospodarskega dela predloga programa ZLSD. Javno tribuno organizira območna organizacija ZLSD Krško. ZGRADILI ŠE SVOJE PROSTORE - Slovesnosti ob otvoritvi novih prostorov podjetja Alufinal in HBB sta se udeležila tudi minister dr. Slavko Gaber in predsednik Obrtne zbornice Slovenije Miha Grah. Čestitke je podjetniku poslal tudi predsednik republike Milan Kučan, ki je obljubil, da si bo proizvodne prostore ob priliki ogledal. (Foto: B. D. G.) LDS še partnerica Združene liste ZLSD Brežice o ustanovitvi strankarske koalicije in o svojem protestnem odhodu s seje občinskega sveta - Župan prekoračil pooblastila - Koliko za zemljišče? BREŽICE - Tukajšnja območna organizacija Združene liste socialnih demokratov je na nedavni tiskovni konferenci pojasnila svoja stališča v zvezi z dogodki na 10. seji občinskega sveta in ustanovljeno koalicijo strank v podporo županu. Predstavniki ZLSD so izrekli tudi nekaj pripomb glede delovapja občinske uprave in župana. Poudarili so, daje nastala koalicija LDS, SKD, ALS in SNS zanje legitimna. V snovanje te koalicije se niso vključili zaradi različnih pogledov v zvezi z delovanjem občine. ZL nasprotuje temu, daje predsednik sveta občine iz LDS, saj ima le-ta že župana in sekretarja sveta, želi pa tudi vpliv na celotno upravo. Hkrati se zavzema za sorazmerno porazdelitev ključnih funkcij med posamezne stranke. ZL je za drugačno organiziranje občinske uprave, kot jo predlaga župan, zlasti nasprotuje županovemu predlogu, naj bi bili funkcionarji uprave povezani z županovim mandatom. Združena lista vidi v taki organizaciji škodljivo politizacije uprave in zanemarjanje strokovnosti posameznih upravnih služb. Župan je pri organiziranju občinske uprave presegel pooblastila, zatrjujejo v ZL. ZL ne sprejema dejstva, da “bivši funkcionarji - to še posebej velja za nekdanjega predsednika IS Cirila Kolešnika - ki so v svojem mandatu povzročili primanjkljaj v proračunu za skoraj pol milijarde tolarjev, še naprej snujejo in vodijo občinsko politiko”. O svojem protestnem odhodu s seje sveta so predstavniki ZL povedali, da so odšli šele po tem, ko je bilo jasno, da jih koalicija želi potisniti povsem na rob odločanja v občinskem svetu in s tem zanemariti dikcijo in duha poslovnika. Glede dosedanjih razprav o predvideni gradnji ekonomske srednje šole v Brežicah so predstavniki ZL dejali, da ta stranka ni proti gradnji šole in da zahteva le, naj bo za šolo na voljo komunalno urejeno zemljišče. Nekaj dni pred polaganjem temeljnega kamna za šolo pa ni znano, koliko bo stalo tako urejanje zemljišča. Na sejah sveta od februarja do septembra sploh ni bilo informacij o predvideni gradnji. Zato je bila potrebna 2. izredna seja s točko dnevnega reda o šoli. Predstavniki ZL so tudi povedali, da je njihova stranka aprila letos sklenila z LDS koalicijsko pogodbo, katere plod je takratni predlog, da bi bil predsednik občinskega sveta Miha Škrlec, član ZL. Ta koalicija ne deluje, s tem da LDS pogodbe ni razveljavila. Ivan Živič, donedavna predsedujoči občinskega sveta, je rekel, * Združena lista vztraja, da mora biti v občini na voljo celovit program za razvoj občine, saj ob pomanjkanju takega skupnega dokumanta ni možno zagotoviti ustreznega razvoja vsem 19 brežiškim krajevnim skupnostim. da je v preteklosti skušal na skupnem sestanku vodstev klubov strank doseči soglasje o bodočem predsedniku sveta. Na povabilo se je odzvala samo SDSS. M. LUZAR S poslovnimi srečanji lažje do stikov Poslovna borza v Brescii preložena na november Po dobrem odzivu dolenjskega gospodarstva na majsko poslovno borzo s podjetji iz italijanske province Brescie je bilo razumljivo pričakovati razvoj sodelovanja. Pri tem sodelovanje dveh mest dobiva gospodarske razsežnosti slovenskega značaja. To potrjuje sredi avgusta podpisani protokol o sodelovanju med predstavniki združenja podjetnikov Slovenije in ekonomskega sveta uprave v Brescii. Že ob podpisu protokola so napovedali novo poslovno srečanje v Brescii v začetku oktobra, a kot kaže, je to prestavljeno na november. Na poslovni borzi naj bi prišlo do navezave stikov med podjetji z obeh strani meje, potipali naj bi, kaj kdo nudi in kaj kdo išče, izmenjali izkušnje in znanje, tudi na individualnih srečanjih med posameznimi podjetniki. K sodelovanju so povabljeni vsi podjetniki, ki vidijo v takem srečanju svoj interes, vrat pa ne bodo zapirali niti zainteresiranim družbenim podjetjem. Na območni gospodarski zbornici so prepričani, da taki stiki s tujimi podjetji lahko dajo dobre rezultate. Nekatera podjetja na širšem Dolenjskem že sodelujejo z italijanskimi partnerji in ta dobro vedo, kako težko si je pridobiti njihovo zaupanje. Zdaj med drugim že uspešno potekajo posli podjetja Bojana Črtaliča (fitness oprema) in Emila Vehovarja (Alpves), vendar sta oba, kot pravita, potrebovala najmanj leto dni trdih prizadevanj, da soju partnerji spoznali in jima začeli zaupati. Skladi hlastajo po dobičku Bodo tako aktivni tudi ob izgubi? Takoimenovani institucionalni skladi (Kapitalski sklad Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, Odškodninski sklad) in nekatere večje družbe za upravljanje se zadnje čase zelo zavzemajo za profitno usmerjenost podjetij celo tako zelo, da tožijo nekatera podjetja, med dragimi tudi trebanjski Trimo, metliški Komet in naš Dolenjski list. Podjetjem očitajo sporno in krivično delitev dobička za leti 1993 in 1994. Notranji lastniki v podjetjih (beri delavci), ki imajo večji lastniški delež v podjetjih, pogosto pa kar 60-odstoten, naj bi namreč delali v škodo lastnega podjetja, predvsem pa v škodo zunanjih lastnikov. Njihovo zavzemanje za profitno usmerjenost in učinkovito gospodarjenje pa kar hitro izpuhtijo, ko pogledamo temeljni cilj velikih delničarjev, skladov in družb za upravljanje. Skladi imajo pač nalogo, da zberejo čimveč dobička podjetij in pomagajo sami sebi - pri financiranju pokojninskega zavarovanja ali izplačevanju odškodnin za denacionalizacijske upravičence ali pa za ustvarjanje lastnih dobičkov. . V družbah za upravljanje tako poudarjajo, da državljani, ki so vložili certifikate v pooblaščene investicijske družbe, pričakujejo dividendo. O tem, kako bodo pri njih prikazovali dobiček in tudi o tem, da zanj ne bodo plačevali davkov, ker jih je država že vnaprej oprostila teh obveznosti, ne povedo nič. Niti ne dajejo, kolikor je znano, tem istim državljanom kakršnihkoli garancij, da bodo dividende res dobili. Gre enostavno zato, kdo bo delil dobiček. Zgoraj omenjeni veliki delničarji menda zdaj pripravljajo dogovor o skupnem nastopanju, s katerim naj bi si izborili vpogled v računovodske podatke o poslovanju podjetij in dosegli, da revizijske hiše v svojih poročilih navajajo tudi skrite izgube in dobičke. V skladu z njihovimi interesi naj bi podjetja za dobro delo iz dobička nagrajevala te svoje uprave, in še to v delnicah, delavce pa le preko plač. Pričakovati je, da bodo skladi v svojem hlastanju za dobičkom vse bolj pritiskali na uprave podjetij. Vprašanje je, koliko bodo s tožbami tudi uspeli, čeprav je v naši državi vse možno, še posebej, ker gre za velike centre finančne moči. Jim bo po ovinkih uspelo poteptati določilo, da o delitvi dobička v družbi odloča večina delničarjev? Ali ta večina odloča v dolgotrajno korist podjetja ali ne, je že drugo vprašanje. Povsem verjetno namreč je, da je odločanje podrejeno trenutnim interesom zaposlenih ali uprave, še verjetnejše pa je, da bi tudi odtujeni lastniki (paradržavne ustanove) odločali zgolj v imenu trenutnih lastnih interesov. Kaj mislite, ali se bi npr. Odškodninski sklad odrekel delitvi dobička v korist zdaj še vedno zelo rizičnih naložb v podjetje? B. DUŠIČ GORNIK HBB Brežice ni dosegla praga Po pregledu jamstvenega kapitala bank konec septembra RAČUNAJTE NA INFOLINK! Poslovno-informacijsko središče Infolink Gospodarske zbornice Slovenije nudi informacije pri strokovnih službah na območnih zbornicah, na sedežu GZS ali neposredno z modemsko povezavo računalnika. O vsebini informacij so uporabnike že obveščali, načrtujejo pa tudi praktične prikaze na terenu. Za posavske uporabnike bo predstavitev še v tem mesecu v Krškem. Zvišanje praga za jamstveni kapital, ki ga morajo doseči banke, po ocenah nekaterih poznavalcev ni prineslo pričakovanih rezultatov, predvsem pa ne pomembnejšega združevanja bank. Banke so namreč raje posegle po izdaji obveznic in tako povečale kapital ter ohranile dovoljenje za opravljanje vseh poslov, ki so jih nudile strankam že doslej. Manjše banke si težko privoščjo intenzivno dokapitalizacijo. Kot lahko preberemo v finančnem tisku, so namreč nekatere med njimi že doslej prekapitalizirane, kar obremenjuje njihovo bodoče poslovanje. Časnik Finance npr. navaja, da 30 milijonov mark svežega kapitala pomeni, da mora banka ustvariti tri milijone mark prihodkov letno samo zato, da krije učinek 10 odstotkov revalorizacije. Zadnja kontrola 30. septembra na našem območju po vsej verjetnosti ni prinesla večjih presene- MALA SOLA PODJETNIŠTVA Za bodoče kapitaliste Ob lastninskem preobliko- vanju podjetij smo se Slovenci množično že n že prelevili v delničarje ali družbenike, zato boste od danes naprej na tem mestu lahko spremljali “malo šolo”. Namenjena je vsem tistim, ki ste zamudili ostale šole in drugačne vrste pisanja na temo delničarstva, financ in podjetnega obnašanja v tržnem gospodarstvu. Kaj je borza? To je organiziran trg, na katerem se stekata ponudba in povpraševanje po blagu (BLAGOVNE BORZE) ali vrednostnih papirjih (EFEKTNE BORZE), lahko tudi po storit ...........i. B vah, devizah, valutah. Borze or ganizirajo v Svojih prostorih redne borzne sestanke, na katerih se sklepajo pogodbe o nakupu ali prodaji blaga ali vrednostnih papirjev na veliko. Zaradi takega organiziranega trga se oblikujejo poenotene borzne cene (BORZNI TEČAJI), o katerih lahko izvemo iz uradnih tečajnic borze. Na borzi ponavadi trgujejo zastopniki prodajalcev in kup-^6- cev, zapriseženi BORZNI PC SREDNIKI, BROKERJI. Bor- zni posli so vrsta gospodarskih poslov, lahko so efektivni, če stranke zares računajo na dobavo blaga ali vrednostnih papirjev, in terminski, če kupec računa na nadaljnjo prodajo blaga. Poznamo tudi diferenčne posle, pri katerih ne gre za dejansko izročitev borznega blaga, ampak za plačilo razlike v ceni na dan dobave. BORZNI INDEKS je zbirni kazalec, ki nam pove, kako se spreminjajo tečaji vrednostnih papirjev, ki so vključeni v zbirni izračun indeksa. Z njegovo pomočjo lahko zvemo, kakšna so gibanja na določeni borzi. Pri nas je največkrat omenjen in najbolj poznan indeks Dow Jones. V Sloveniji že nekaj let deluje borza vrednostnih papirjev v Ljubljani, kakšno leto tudi blagovna in od nedavnega še terminska borza. Trgovanje še ni prav zaživelo, saj le malo delnic ali obveznic naših podjetij kotira na borzi. Kljub temu pa tudi strokovnjaki tujih borznih hiš ocenjujejo, daje organiziranost naše borze daleč pred borzami drugih vzhodnih držav. Menijo, da je pomembno tudi to, da je pri nas borza začela delovati še pred začetkom privatizacije, kar omogoča, da bodo novi lastniki zares lahko trgovali z deleži. Mag. Martin Kopač trale v Brežicah že enote v Kopru, Ljubljani in v Krškem. HBB je avgusta izdala prinos-niške obveznice v vrednosti 800 milijonov tolarjev. Doslej je prodala že 40 odstotkov obveznic, optimistično pa napoveduje, da bo do konca oktobra, ko se izteče trimesečni rok za prodajo, prodala vse izdane obveznice. Kot je povedal direktor Kopač, bodo lahko rok za prodajo podaljšali, če bodo do konca oktobra prodali vsaj 80 odstotkov vseh obveznic. B. D. G. INOVACIJE Občina Brežice razpisuje podelitev priznanj za dosežke na področju inovativne dejavnosti za leto 1995. Upanje je, da bo letos med predlogi za najbolj uspešne inovatorje tudi kako novo ime. Zamuda pri planih zavira razvoj Bosta Revoz in TPV izsilila, da občina pospešeno pripravi vsaj ureditvene načrte za manj sporni del Kandijske ceste? - Načrte rišejo že desetletja _ Kandijsko cesto od križišča v Žabji vasi do Hadlove vile. Očitno je NOVO MESTO - Novomeška občina zamuja z izdelavo prostorskih načrtov, kar povzroča nered in črno poseganje v prostor ter zavira razvoj, saj odvrača investitorje, čeprav občina ne more več kreirati gospodarstva, pa ohranja pomembno vlogo v njegovem razvoju, še posebej pri hitrem in učinkovitem zagotavljanju pogojev zanj. V prvi vrsti je dolžna pripraviti in sprejeti planske dokumente vseh vrst, s katerimi opredeli namembnost prostora in omogoči nemoten razvoj in naložbe. Dober primer je nekdanja Za- prostorov, trgovin, turističnih in grebška in danes Kandijska cesta, ki bi se lahko razvila v sodobno mestno ulico, a še vedno ostaja zanikrna in celo za življenje nevarna vpadnica v mesto z industrijskim izgledom. Zaradi prometnega režima v Novem mestu je Kandijska cesta preobremenjena s prometom, ropot težkih tovornjakov in avtobusov močno moti prebivalce in stresa stavbe ob cesti. Eni izmed hiš grozita posedajoča se škarpa in brežina, poleg tega pa prebivalci ob tej cesti s • Revoz in TPV sta danes dejstvi, ki ju morajo načrtovalci prostora sprejeti, kajti denarja za preselitev industrijske dejavnosti ni in ga tudi ne bo. Zamuda pri načrtovalcu med drugim pomeni tudi to, da se morajo načrtovalci venomer prilagajati obstoječemu stanju in posegom v prostor, namesto da bi bilo obratno. Ker plani spet zamujajo (Novo mesto je zdaj dalo prednost severni obvoznici in povezavi od novega mostu proti Šmihelu), se prostor spet razvija stihijsko, kolikor sploh se. gostinskih objektov. Kot je povedal občinski sekretar za okolje in prostor Miloš Dular, so dokumenti še vedno v fazi programskih zasnov. Občina je spomladi ponovila javno razpravo, na kateri se je pokazala vrsta različnih interesov. “Glavni problem je prometna povezava s starega mostu na Kandijsko cesto. Ker še ni znano, kako urediti promet po mostu, bomo naročili študijo o prometni ureditvi, ki bo predlagala rešitve, mestni svet pa se bo odločil za eno,” pravi Dular. Po zgornji izjavi sodeč, Kandijska cesta še ne bo kmalu rešena. Revoz in TPV, dve najmočnejši podjetji, katerih razvoj je vezan za to cesto, pa napovedujeta skupen nastop, s katerim naj bi dosegla, da bo občina sprejela vsaj načrte za Kandijsko cesto od križišča v vasi do Hadlove vile. Očitno je pritisk dovolj velik, saj o delitvi ureditvenega načrta v dva del razmišljajo zdaj tudi v sekretariatu za prostor. “Če bomo cesto reševali parcialno, bi morali o dokumentov priti do naslednjeg poletja,” napoveduje občinski se retar Dular. g p G. Iz naših podjetij VIDEM KRŠKO - Na avkciji tefj jatev Avkcijske hiše Ljubljan med drugim prodali tudi teO^ krškega Vidma, in to po ceni 5 o od nominalne vrednosti. Od . ponujenih terjatev so uspeli Pr , j le štiri terjatve v skupni noiW vrednosti 5,7 milijona tolarjev. PRODAJA VI DMA - Po neurL i i\v;i;njrv viLfm/i - - 1 nih informacijah je zadnji Pon^]{. ni razpis za prodajo vseh nfP, jzdo nin bivšega Vidma že poteke ■ ^ Kratke domače čenj. Dolenjsko banko že ves čas uvrščajo med tiste, ki dosegajo postavljeni prag, Posavska banica se še vedno “pripaja” k Novi ljubljanski banki, Hipotekarna banka Brežice pa po nedavni izjavi direktorja Martina Kopača ni dosegla meje 2,4 milijarde tolarjev, da bi ohranila vse dosedanje pristojnosti. (Zbiranja deviznih vlog prebivalstva že v preteklem letu ni opravljala.) To se ji ne zdi tako pomembno, saj je dodatno omejena le pri odpiranju novih agencij v drugih regijah. Ker cilja predvsem na obrtnike in podjetnike, ne pa na množično poslovanje z občani, vodstvo pravi, da nova omejitev banke ne bo preveč prizadela. Sicer pa ima poleg cen- strahom čakajo tudi najhujše. Iz uničene tlakovane ceste namreč frčijo težki tlakovci in ogrožajo življenja. Ureditveni načrti za to cesto se delajo že desetletja, kar pomeni, da ves ta čas ljudje ob njej živijo v negotovosti. Kdo ve, kaj vse bi se že naredilo, če bi se vedelo za občinske načrte in če bi se smelo graditi, prenavljati, razvijati. Medtem ko so industrijski velikani gradnjo izsilili tudi brez ustreznih planov, si mali investitorji tega ne morejo privoščiti. Ne obnavljajo hiš, ne investirajo v razvoj kmetije, ne gradijo poslovnih GOST-TUR - V Mariboru se je včeraj začel 3. mednarodni sejem gostinstva in turizma GOST-TUR 95. V času sejma, ki bo trajal do nedelje, bo več spremljevalnih prireditev. Med drugim bo tudi posvet gostinskih sekcij območnih obrtnih zbornic, na katerem bodo razpravljali o novi gostinski zakonodaji ter o problemih vodenja knjigovodstva v gostinstvu. ZDRUŽENJE BORZ - Minuli teden je bilo na Bledu delovno srečanje evropskega borznega združenja, na katerem je sodelovalo 40 vodilnih predstavnikov evropskih borz in domačih strokovnjakov s področja financ. Pogovarjali so se o davčnih spodbudah na področju vrednostnih papirjev, zaščiti investitorjev, učinkoviti poravnavi, o vstopu tujih investitorjev na nove borze ter o vlogi centralnih bank. Srečanje je bilo izjemna priložnost za predstavitev Slovenije tujim investitorjem nin uivsega v Klina ^ so ponudniki, kakšne so ponua .• kdo najverjetnejši kupec, javno.u ni znano, saj informacij o odpi ^ ponudb (baje je bilo to prt-teden) še ni. p0J- KOPITARNA SEVNICA' ‘ jetje, ki proizvaja obutev m izdelke iz lesa in plastičnih 013 ’J „a torek objavilo program lastnim . preoblikovanja. Predvidena jj ška struktura podjetja jc taka- Fj.j. »IVU Sli UMUitl JŽUUJt-lJM * , ' rtVallfl' odst. Sklad pokojninskega m1 ..^i skega zavarovanja ter Odško ,0 sklad, 20 odst. Sklad za razv J’ sKiau, zu oast. »Kinu /.a ujod-odst. notranja razdelitev m ^ stotkov notranji odkup (s ce( 0|ač ti, potrdili o neizplačanih deim l in z gotovino). Tečaji Menjalnice na območju južno od Ljubljane so v torek plačevale za nakup nemške marke od 84.55 do 85.45 tolarju in jo prodajale po 85.80 do 86.50 tolarja. Prodajni tečaji za avstrijski šiling so se gibali med 11.90 in 12.05 tolarja, nakupni pa med 12.19 in 12.35 tolarja. Za 100 italijanskih lir je bilo treba odšteti od 7.25 do 7.50; če ste jih prodali menjalnicam, pa ste zanje dobili od 7.75 do 8.20 tolarja. Srednji tečsgi Banke Slovenije v torek, 10. oktobra: marka 83,70 sit, šiling 11,89 sit, 100 lir 7,36 in 100 kun 22.51 tolarja. in partnerjem. MANJŠI “ Sl IZVOZ - Državni urad za statistiko jc sporočil, daje bil slovenski izvoz v avgustu za 29,3 odstotka manjši kot julija, uvoz pa se je v primerjavi z julijem zmanjšal za 31 odstotkov. Dolarska vrednost izvoza jc bila v avgustu sicer za dobrih 10 odstotkov večja kot avgusta lani, kar pa je rezultat padca vrednosti dolarja. ZAPOSLENOST - Po statističnih podatkih je bilo v prvih 7 mesecih letošnjega leta v Sloveniji povprečno za 1,7 odst. manj zaposlenih kot istem obdobju lanskega leta. Znižanje gre predvsem na račun zmanjšanega števila zaposlenih v gospodarstvu (indeks 97,2), medtem ko negospodarstvo beleži 2-odstotni porast. Uradna brezposelnost je bila v juliju 13,8-odstotna. POVPREČNE PLAČE - Povprečna neto plača jc bila v juliju 71.007 tolarja, v gospodarstvu 66916 in v negospodarstvu 83407 tolarjev. ms RADIČ VELIKAN - Jure TroV* Kamenja pri Hmeljntku s ,01 svojo mamico pred dnevi °^0 na našem uredništvu spolno * infi radiča. Bil je v enem kosu _ tehtnici potegnil kar 2,17 k ma. Žena je priznala, da 1 0 sluge za tako velik in evrstJ mož Martin, ki se liu^e ^p()io: J varja z domačim vrtom. P) Ste že vložili svoj certifikat' Nekatere investicijske družbe že opozarjajo občane, naj vložijo certifikate k njinb ^ bi propadli - Jim bodo podaljšali veljavnost? - Podjetij v javni prodaji bo šep^S"' Po nekaterih napovedih do konca leta, kot je predpisano, več sto podjetij (po besedah mag. Toneta Ropa okrog 400) ne bo zaključilo lastninjenja. Kljub temu se imetnikom certifikatov v dneh do novega leta obeta še vrsta možnosti za naložbe, saj jc po ocenah Ministrstva za ekonomske odnose in razvoj na razpolago le še 15 odstotkov vseh certifikatov. Državljani naj bi doslej namreč že porabili za 483 milijard tolarjev certifikatov (od skupnih 563,5 milijarde). Podjetij, ki zaradi različnih zavor (najpogostejše so to revizije in zahtevki za denacionalizacijo) še niso dobila soglasja za lastninjenje, je še veliko. Agencija za prestrukturiranje in privatizacijo je doslej odobrila 850 lastninskih programov, drugo soglasje pa izdala 325. Mnoga podjetja, ki še čakajo na soglasje, so, v strahu, da si ne bodo mogla zagotoviti dovolj vlagateljev certifikatov, že vnaprej začela “zbirati” interesente in celo “vpisovati” certifikate. Če ste tudi vi dali svoj certifikat v tako podjetje, bodite pozorni. Lahko se zgodi, da vam certifikat propade, če se “vaše” podjetje do novega leta ne bo lastninilo. Ni pa taka napoved povsem zanesljiva, kajti nihče ne ve, ali ne bo država spet podaljšala veljavnosti certifikatov. Vodstvo Agencije že napoveduje, da bodo za take primere morali najti rešitev, da ljudje ne bodo oškodovani zaradi sistema. Za družbe, ki zdaj razpisujejo javno prodajo, je zanimanje veliko, tako da bo vlagateljem ostal dobršen delež certifikata, a, kot sporočajo iz Agencije, bo priložnosti za porabo cele vsote še kar nekaj. Nekatere pooblaščene investicijske družbe (npr. Nika) pa so kljub temu že izkoristile negotovost in pozivajo občane, naj certifikate raje prinesejo k njim, ker je zanimanje za delnice podjetij v javni prodaji preveliko in bodo njihovi certifikati verjetno pro- padli!' oS)ala Nekatera podjetja so I . |jkO' programe lastninskega Pr® MS)e vanja, a še čakajo na pN?'.Jod16' agencije, med njimi tudi n. v0|eS ški podjetji GIP Pionir ‘"/L |Co| ter metliški Beti *n. !?. j pf*6? pravijo na Agenciji, je ka,Jsujej0 tudi podjetij, ki načrtno za 0- lastninjenje, Čeprav brene programe. V obs J ste stanju ima namreč voC* ,nigo,si!) roke, a verjetno ne več jSj|i I4 ga Agencija zdaj lahko P ^ izdelavi programa. g. D- k Po teh Sar Pri so. do jat ret ke ku sli, 40 je kr, kil kii 20 f), 15 tie ka 1? 3C 2( TRIBUNA O GOSPODARSTVENIC Novomeška ZLSDjc pripravila javno tribuno o ^rstva’ padcih novomeškega gosP j^jaks na katero so povabili tudi Ljarsk4' "lajnikarja, ministra za g°sl etarjav dejavnosti in državnega se rgefja' ministrstvu za delo Mira ^ Ajda, nezanesljiva lepotica polj Največ je je zasejane okrog TVebnjega - Veliki stroški s semenom in nezanesljiv pridelek - Včasih je zrnja komaj za seme - Žetev s kombajni vzpodbuja sejanje_ PRI PŠENICI SMO OPEHARJENI! Sindikat Slovenske kmeč-*v«ze je povišanje od-kuPne cene pšenice od 25,29 na 26,50 tolarja sprejel kot rezultat skupnih naporov v [Rajanjih z vlado Republike ^avenije. V sndikatu SKZ z Zadnjimi spremembami trž-e8a reda za pšenico nismo adovoljni. V pogajanjih smo seskozi zahtevali, naj bo od-uPna cena za povprečno kn-°vost pšenice najmanj 27,50 ‘»'»rja. Ceno, ki jo je določila adu, ne krije stroškov pri-“elave; razlika 4,4 tolarja Pomeni blizu 400 milijonov 'olarjev, za katere so bili slo-ei>ski pridelovalci pšenice »Peharjcni. Sindikat SKZ Povpraševanje po ajdovem zrnju je spet narastlo. Zdaj ajda že zori in po nekaterih napovedih naj bi jo želi okrog 20. oktobra. Zanimivo bi bilo priti do podatkov o pridelku ajde na območju Dolenjske, Bele krajine in Posavja, in o tem, koliko ajdove moke se porabi v Sloveniji, koliko seje pridela doma, koliko uvozi in po kakšni ceni. Ajda ima v primerjavi s pšenico smo izvedeli, da se kmetje zdaj precej ugodno ceno, poleg tega je pogosteje odločajo za setev ajde ni težko prodati, kolikor je zraste, zaradi lažje žetve, pri kateri so Ob našem poizvedovanju pri kmetijskih svetovalcih po Dolenjskem roke nadomestili nekoliko prilagojeni kombajni za pšenico. IESKE TRŽNICE BA VARC1 PRIJETNO PRESENEČENI V KNEŽJI VASI - V okviru projekta celostnega razvoja podeželja in obnove vasi (CRPOV) so v Knežji vasi med prvimi v Sloveniji dokazali, kaj se da storiti za drugačno podobo vasi in spreminjanje miselnosti, predvsem z lastno voljo, a tudi s podporo od zunaj. V suhokrajinski Knežji vasi sojo dobili iz trebanjske občine, slovenskega ministrstva za kmetijstvo, finančno pomoč pri urejanju dveh spominskih sob rojstne hiše Friderika Barage, celotne Baragovine ter hiš in gospodarskih poslopij pa je prispevalo tudi ba-u —;--------------------varsko ministrstvo za kmetijstvo. Med bavarskim tednom v Sloveniji PQ20fiti' S° branievke ponujale s0 bili pretekli petek predstavniki tega ministrstva na čelu z generalnim leh lepih —UPS!., direktorjem Alfredom Schuhom in številni drugi ugledni gostje prijet- Prih 2aviiei° v gozd intako nekaj no presenečeni nad urejenostjo Knežje in Male vasi. (Foto: P Perc) so nan'j° Pa še na svežem zraku dom S!a*a Pon»dba je bila takšna: iatmMLe grofje 200, hruške 130, ren loo Z<^e 60’ratlič 200, ko' ____________________________________________________ 1J126, med^sot)11 propohs 200, Na srednji kmetijski šoli Grm preizkusili nove sorte žita: S&^SSSKSiSSl P«"«*, ječmena in rži - 7406 kg plenice na heklar je vSg)Jrarjev- Pri Sadju in zelenjavi Izberite pravo sorto žita! l(r^v.znamenju ozimnice: vreče kiln ^lrda Ponujajo po 25 tolarjev kislnram> čebu|o po 53, zelje 29, 20s Ze*ie 145, radič 215, cvetačo be|ari' - en P° 247 to,arjev- Pri l5n ainiJu Je Paprika za vlaganje Heugrozdje 200, mandarine 250, lta izrine 250, hruške 120, jabol-l8n c ’ hmone 180, pomaranče 3oq’ banane 100, kaki 250, fižol 20o’, ,0rt?Pir 40, čebula 90, kostanj l°larjev. sejmišča s«im'k?lCE - V soboto je bilo i n, 'seu naprodaj 200 do tri pra.?'e starih in 60 starejših 3!n V‘ Mlajš>h so prodali 145 st„ V do 360 tolarjev kilogram, tol^ših pa 30 po 210 do 240 •*ev kilogram žive teže. NOVO MESTO - V zadnjem času se na trgu pojavljajo vedno nove sorte žita, zato je potrebno poznati, kakšno gostoto setve za AGRO, d.o.o. Novo mesto KMETIJSKA APOTEKA Kastelčeva ulica 3, tel. 322-560 Specializirana prodajalna zaščitnih sredstev za varstvo rastlin, škropilnic in škropilne tehnike. UGODEN NAKUP ŠKROPIV ZA SEZONO 96. Dicuran lorte — 1 kg 4.000,00 Ouatiz Super — 11 2.510,00 Nahrbtna motorna škropilnica SUPRA 47.000,00 iiski nasveti £ gnojevko le do novembra je^letjaje veljalo pravilo, da travnik redi njivo, kar pomeni, da pQv'lSnoj, ki ga je kmet pridobil s senom, namenjen le njivskim '»dl Zdaj že dolgo ni več tako. Dober gospodar ve, daje več' travnat svet potreben gnojenja, če hoče, da bo več dajal. Se '*C>V tra.viniu se skriva največ “notranjih rezerv”, ki jih je treba £r'stiti, in zdaj je čas, da nekaj ukrene v ta namen, kot > §n°j?nje travnika ali pašnika ne velja isto osnovno načelo ce| a gnojenje njive. Njiva ima eno samo kulturo, travnat svet pa Po 2družbo (fitocenozo) krmnih rastlin, ki se tudi glede zahtev gojenju med seboj zelo razlikujejo. Pred gnojenjem je treba deJPoainti odnos trav in detelj. Prve potrebujejo veliko dušika, llijg. J® Pa ne, saj ga s pomočjo nitrifikacijskih bakterij same pride-jjo in jih dognojevanje z dušikom celo delno zavira v rasti. Stj3®n je čas, ko lahko travinje na zalogo pognojimo z vsemi ti-Sp ‘hranilnimi snovmi, ki jih voda ne izpira v podtalnico. Sem ghoiT ° fonoma, kalijeva, kalcijeva in magnezijeva mineralna folni' a’ ne. Pa dušična, ki so hitro topna in kaj lahko zaidejo v pod-voli c° (nitrati, nitriti) in so potem izgubljena za rastline. Ze zaiti jjL teSa organska gnojila niso najbolj primerna za travnat svet Rebolje uporabiti na njivah, kjer se njihova hranilna vred- lho»V-da obstajajo organska gnojila, ki jih na njivi skorajda ni sčp°Ce uporabiti. Taka je gnojevka, zmes trdih in tekočih žival-liko £*dPadkov, ki so lahko prava ekološka nadloga, če gre za ve-glgj^oncentracijo živali (prašičje farme!). Prav gnojevka je zato |)0v e. uporabe zelo zahtevna. V marsikateri državi je že pre-0(j l uan zimski razvoz gnojevke, saj je škoda lahko mnogo večja p Vr*sti, da 0 gospodarnosti in stroških sploh ne govorimo. ta2 ‘ n.as se je oblikovalo pravilo, naj bi kmetje zadnjo gnojevko pi-e u^'*i do konca oktobra, ko tla še ne zmrzujejo - če le niso razmočena za težke cisterne. Za travnike je priporočen ‘heierek fo do 20 kubičnih metrov govejevke ali 10 do 15 kubičnih ko|i!?v razredčene prašičje ali piščančje gnojevke, to pa je že d0v !ba> ki omogoča dodobra izprazniti gnojnične jame, da bo ta?v0|J Prostora za skladiščenje gnojevke v zimskih mesecih, ko v°ž ni priporočljiv. Inž. M. LEGAN htevajo, kako so odporne na pole-ganje, bolezni, kakšne so zahteve po agrotehniki pridelave, kakšen je sortni genetski potencial in možni pridelek. Treba je sejati sorte, ki dobro uspevajo na Dolenjskem, zato je srednja kmetijska šola Grm opravila makro preizkus, rezultati pa so naslednji. Pri pšenici je sorta pinka dosegla višino slame 85 cm, pridelek v kg/ha pa je 8430, marija 80 in 8330, demetra 85 in 8060, ana 75 in 8010, justus 100 in 7810, davorka 85 in 7700, ikarus 160 in 7500, tina 90 in 7310, žitarka 85 in 7180, spranjka 65 in 6830, ZG 100/91 90 in 6880, ZG 588/91 90 in 6395, hubertus T20 in 5850, povprečje preizkusa pa je 7400 kg pšenice na 1 ha ob optimalnih stroških pridelave. Pri rži se je po količini pridelka najbolj obnesla sorta almo tri-tikale: višina slame 115 cm, pridelek v kg/ha pa 6770; marder 140 in 6400, sorta ehokorc 175 in 5940. Pleizant je najboljša sorta ječmena: višina slame je 94 cm, količina pridelka v kg/ha pa 6090; mak-simirski 85 in 5600, rex 75 in 5570, mihael 80 in 5200 in robur 110 cm in 4800 kg/ha. Te sorte iite so sejali 19. oktobra 1994, vsako na poskusni parceli 10 arov. Na 1 ha so uporabili 130 kg fosforja in kalija, 170 kg dušika v dveh obrokih, niso pa uporabljali herbicidov, ampak fungicid rex in insekticid pinorel. Inž. CVETO GOLOB BELOKRANJSKI SADJARSKI DNEVI ČRNOMELJ, METLIKA -Sadjarsko društvo Bele krajine in kmetijska svetovalna služba pripravljata belokranjske sadjarske dneve. V Črnomlju bo prireditev v soboto, 14. oktobra, od 9. do 19. ure na ploščadi novega po-slovno-trgovskega centra v Metliki pa na grajskem dvorišču, in sicer v soboto, 21. oktobra, od 15. ure dalje, in v nedeljo, 22. oktobra, dopoldan. Ogledati si bo moč nekatere sadne vrste, pokušati jabolka in kupiti ozimnico. Belokranjski sadjarji vabijo, da spoznate njihovo delo ter ob kostanju in moštu izmeivjate izkušnje. Kmetje sejejo ajdo največ kot strniščni posevek po ječmenu ali pšenici. “V krški občini je letos z ajdo posejanih od 8 do 10 ha, največ na Krškem polju in okrog Kostanjevice. Prevladujeta sorti siva in darja, vendar bi bilo treba bolj poskrbeti za selekcijo, saj zdaj kmetje že več let sejejo svoje seme. Pridelajo 1500 do 2000 kg na 1 ha. Ajda je zanimiva zaradi krajše dobe rasti, ker se lahko seje, ko požanemo druga žita, vendar daje brez ustreznega kolobarjenja manjši pridelek. Bolje je, če jo sejemo za enoletno prezimno deteljo,” pravi kmetijski pospeševalec krške svetovalne službe Jože Kramar. Po trebanjski občini, kjer je sejanje ajde že tradicija, je letos z njo posejanih okrog 50 ha njiv, največ v dobrniški dolini. Pred leti so okoli Velikega Gabra sejali tudi semensko ajdo, a so zaradi neugodnih cen setev opustili. Letos je letino ajde močno oklestila toča. Trebanjski svetovalec Tone Zaletel opozarja opozarja na veliko nihanje v pridelku ajde: “Pridelek je lahko do 2000 kg na hektar, lahko pa le 1000 ali 500 kg. Lahko se zgodi, da kmet požanje ajde komaj za seme.” Negotov pridelek je danes ena glavnih zavor, da kmetje ne posejejo več ajde, saj je po mnenju svetovalcev ne bi bilo težko prodati. V sevniški občini, kjer je letos posejanih okrog 15 ha ajde, opažajo manjšo setev, in to predvsem zaradi dragega semena. “Seme je po 200 tolarjev kilogram, na hektar pa se porabi okrog 100 kg semena, to pomeni, da gre za velike vložke v negotovo letino. Prejšnja leta je bil nakup semena visoko regresiran, to leto pa državne pomoči ni več,” pravi svetovalec Franc Živič. Da je letos manj posejane ajde kot npr. pred petimi leti, sporoča tudi svetovalka Darinka Slane iz Metlike, ki meni, daje to tudi posledica sušnih let. Čeprav ima Bela krajina tradicijo v pridelovanju ajde, so je letos kmetje posejali kvečjemu kakih 15 ha. B. DUŠIČ GORNIK i :a> mulili Zaključevanje alkoholnega vrenja mošta Za nami je večji del trgatve in ni je zidanice, kjer se ta teden ne bi v njej slišalo prijetno žuborenje iz sodov in širile edinstvene jesenske vonjave. Lep potek vrenja mošta vinogradnika pomiri, da se posveča drugim opravilom. V navadi je bilo, da je mlado vino na varnem do prvega pretoka. “Novorojenec” pa le ni tako neobčutljiv. Tako kot dojenčka tudi mlado vino čakajo nevarnosti. Največja nevarnost je oksidacija, ki pomeni ne samo spremembo barve, temveč tudi izgubo aromatičnih snovi. Naslednja stopnja po oksidaciji je cikanje vina. Če preprečimo oksidacijo, smo preprečili cik. Niso vsa vina enako občutljiva na oksidacijo, vendar ni vina, ki bi imelo samozaščito proti njej. Vina iz gnilega grozdja so bolj nagnjena k oksidaciji, ker vsebujejo več encimov, saj plesen proizvaja encime oksi-daze. Vino, kije dovrelo v posodi z veliko praznega prostora, začne hitro rjaveti. Kako preprečimo oksidacijo? Z žveplanjem! Koliko žvepla dodamo na 100 1 mladega vina takoj po končanem alkoholnem vrenju? Močnejše vino, kije nastalo iz grozdja z več kot 80° eksleji oziroma smo ga doslad-kali do te stopnje, potrebuje več žvepla kot lažje vino. Zakaj? Stranski produkt alkoholnega vrenja je obvezna sestavina vina, ki se imenuje acetaldehid. Če acetaldehida takoj ne nevtraliziramo z žveplom, se iz njega razvija ocetna kislina ali cik oziroma začne teči proces oksida- EN HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: dr. Julij Nemanič cije, čim se je zaključilo alkoholno vrenje. Zato je potrebno novorojeno mlado vino takoj žveplati, ne da bi čakali prvi pretok. Ali je razlika med belim in rdečim vinom? Ne, pri vinu, ki ima 10 vol % alkohola, ne glede na barvo nastane enaka količina acetaldehida, če sta prevrela v enakih razmerah. Z enakimi razmerami so mišljene vrelna temperatura, kvasovke in velikost praznega prostora nad moštom v posodi. Pri vinu, ki ima 10 vol % alkohola in je po-vrelo v posodi z malo zraka, nastane okrog 20 mg acetaldehida na liter. Da bi ga nevtralizirali z žveplom, je potrebno dodati 30 mg žveplanega dioksida, kar je pol decilitra 6-odst. raztopine žveplaste kisline v vodi. Močnejše vino potrebuje še več žvepla. S tako količino žvepla smo samo blokirali acetaldehid, torej vse žveplo se je vezalo. Da pa bi zavarovali vino tudi pred ostalimi nevarnostmi, mora biti v njem vedno tudi prosto žveplo, najmanj 15 mg/l. Zato ne bo preveč, če bomo po končanem alkoholnem vrenju žveplali vino z dozo najmanj tričetrt do 1 del 5-odst. raztopine žvepla na hektoliter. Pravilen zaključek alkoholnega vrenja mošta je tudi doto-čena posoda. V cisternah s pomičnim pokrovom to ni težko zagotoviti. Tako zažveplano in dotočeno vino lahko čaka na prvi pretok. Naša dolžnost je, da ga tedensko pokušamo vsaj dvakrat, da bi pravočasno zaznali vonj po gnilih jajcih, če se le-ta pojavi. V tem primeru sledi nemudoma zračni pretok. Prvi pretok pa je potrebno opraviti v vsakem primeru, če se je vino zbistrilo ali ne, v treh tednih do enega meseca. dr. JULIJ NEMANIČ £2 PRAVNA svetovaLnIca | Svetuje odvetnica Marta Jelačin Preživljanje staršev VPRAŠANJE: Sem stara in bolehna, pokojnino pa imam zelo majhno. Rada bi šla v dom za stare, vendar pokojnina ne bo zadoščala. Moji otroci so vsi v dobrih službah, vendar... V P ODGOVOR: Otroci so dolžni skrbeti za svoje starše in jih preživljati, če so starši nesposobni za delo in nimajo dovolj sredstev za preživljanje. Če je več oseb skupaj dolžnih koga preživljati (npr. več otrok mater), se'dolžnost razdeli mednje po njihovih možnostih, ne glede na to, koliko je bil kdo deležen skrbi in pomoči. Enako dolžnost imajo pastorki, če sta jih očim in mačeha dalj časa preživljala in zanje skrbela, (velja seveda tudi obratno). V vašem primeru so vam otroci dolžni pomagati. V skrajnem primeru bi jih lahko celo tožili za preživnino. Tisti, ki je dolžan koga preživljati, pa lahko sam izbere, ali bo upravičencu plačeval preživnino, ali ga bo vzel k sebi na preživljanje, ali bo poskrbel zanj na drug način (pravice do takšne izbire pa nima zavezanec, ki je dolžan preživljati otroka). Vendar gredo v praksi stvari mnogo lažje. Če bi radi živeli v domu za stare, se oglasite na centru za socialno delo, ki vam bo ure- • Drobna dejanja, ki jih naredimo, so boljša kot velika, ki jih načrtujemo. (Marshall) • Še bog bi dobre volje bil, če bi vino pil. • Bolj moder od življenja samega ni nihče. (Mrak) dil sprejem, hkrati pa bo, če sami nimate dovolj sredstev za oskrbnino, uredil z vašimi otroki, da bodo prispevali k plačilu po svojih zmožnostih. V skrajnem primeru, če ne bo mogoč dogovor, bo center sam poravnal potrebne stroške. Ima pa tisti - to velja tudi za center za socialno delo - ki je imel stroške s preživljanjem kakšne osebe, pravico zahtevati povračilo izdatkov od tistega, ki bi bil to osebo dolžan preživljati, ali pa zahtevati povračilo stroškov iz premoženja upravičenca. ZMAGA ŠENTJERNEJČANU AJDOVŠČINA - Ob 50-letnici Fructala je to podjetje pripravilo 5 praznovanj po Sloveniji in zaključno v Ajdovščini, na vseh petih pa so lahko domačini sodelovali tudi na karaokah, kjer so prepevali posebno pesem za jubilej Jablanooka avtorja Bojana Rakovca. Pisali smo že, da je v Šentjerenju zmagal domačin Dušan Šušteršič, ki se je udeležil tudi finalne prireditve v Ajdovščini, a tudi od tam se je kljub zelo močni konkurenci vrnil domov z zmago. helenamRZLiMR gospodinjski kotiček Ponev nepogrešljiva posoda Klasična ponev je litoželezna in zelo dobro prevaja toploto. Emajlirane ponve so manj primerne zaradi občutljivega lošča za udarce in spremembo temperature. Ponve, prevlečene z oblogo proti prijemanju, omogočajo peko z manj ali brez maščobe. Obloge so občutljive za drgnjenje, se razijo, odstopajo in so za zdravje oporečne. Najpogostejše so v kuhinjskih omarah ponve za palačinke in omlete. Za enakomerno porazdelitev toplote morajo imeti okrepljeno dno. Najboljše so lahke ponve, da palačinke lažje obračamo, z oblogo proti prijemanju. Ponev za praženje naj bo iz plemenitega jekla z okreple-nim dnom in ploskim robom, da para hitro izpari. Klasična ponev za cvrtje je jeklena in ima dva ročaja ter mrežasto ali sitasto posodo, v kateri potapljamo živilo v maščobo. Biti mora dovolj visoka, da se maščo- ba med cvrenjem ne zliva čez rob. Med ponve za praženje pa prištevamo tudi kitajsko posodo VOK. Ta ima oblo dno in pokrov, v katerem lahko živilo tudi pečemo, dušimo in cvremo. Posodi je priložen vložek za soparjenje živil, obloga za cvrenje in lopatica za obračanje in mešanje. Vok se najlepše čisti s ščetko iz bambusa. Litoželezna ponev za žar je priljubljena posoda za pripravo hrane v naravi. Dno posode je oblikovano z majhnimi vdolbinami, zaradi katerih se živilo med peko ne prijema, lahko pa je luknjičavo in primerno za peko kostanja. Priljubljena jed iz ponve so različne palačinke in omlete. Osnovno testo za palačinke: 3 jajca, 200 g moke, 30 g sladkorja, 4 dl mleka, 1 dl mineralne vode ali piva. Za ajdove palačinke z orehi potebujemo 2 jajci, 100 g ajdove moke, 100 g bele moke, 4 dl mleka in sol. RAZSTAVLJA MLADEN VEŽA IZ ZAGREBA NOVO MESTO - Dolenjski muzej, Hrvaško kulturno združenje in galerija Luka pripravljajo razstavo del akademskega slikarja Mladena Veže iz Zagreba. V dvorani B Dolenjskega muzeja bo razstavljenih 52 slikarjevih del, pretežno olj na platnu, temper in akvarelov. Dr. Duško Kečkemet, umetnostni zgodovinar iz Splita, je takole na kratko označil umetnika: “V času, ko je abstraktna podoba tudi v našem slikarstvu vse bolj izpodrinila figuralno slikarstvo, je Veža daleč stran od publike in kritikov ustvarjal platno za platnom s prizori iz očetove hiše, iz življenja težakov in ribičev izpod Bio-kova.” Otvoritev razstave bo v sredo, 18. oktobra, ob 18. uri. OKTOBRSKE PRIREDITVE LAŠKO - Že konec prejšnjega tednu je Prireditveni center Laško pripravil vrsto kulturno-športnih prireditev, ki se bodo še nadaljevale: v petek in soboto, 13. in 14. oktobra, bo za člane abonmaja ogled kulturnih znamenitosti Prage ter spektakla “Jesus Cris, Super Star”, v petek, 20. oktobra, bo ob 19.30 uri Dance show plesnega teatra Urška iz Ljubljane, v četrtek, 26. oktobra, ob 19.30 se bo KUD Žarja Trnovlje - Celje predstavil z igro Škrjanček, v petek, 27. okotbra, bo ob 19.30 koncert moškega pevskega zbora Laško pod vodstvom Lojzeta Šveca in gost večera - mešani pevski zbor iz Radenc pod vodstvopm Tomaža Kuharja. V mesecu oktobru bo v Zdravilišču Laško odprta prodajna rastava slik na svili, olj, akvarelov in aranžmajev inž. Marjete Zajc. Nastavek Zwittrovih dnevov? Okrogla miza revije Rast - Pogovor o minevanju in izzivih, kijih zastavlja Kavčičev roman Minevanje NOVO MESTO - Uredništvo revije Rast je 5. oktobra v sodelovanju z izdajateljico Mestno občino Novo mesto pripravilo pogovor o romanu Minevanje Vladimira Kavčiča in o vprašanjih, ki so tematsko povezana s tem vznemirljivim književnim delom, ki je nastalo kot splet dveh romanov v precejšnjem časovnem razdobju, od leta 1959 do 1993. Udeležence sta pozdravila novomeški župan Franci Koncilija, glavni urednik Rasti Jože Škufca in urednik za družbena vprašanja Franci Šali, nekaj besed pa je v imenu pokrovitelja srečanja tovarne zdravil Krka povedala direktorica kadrovsko-pravnega sektorja Marjeta Potrč. Takšno srečanje naj bi postalo tradiconalno in naj bi v bodoče nosilo naziv Zwittrovi dnevi. Uvodno razpravo je imel dr. Taras Kermauner, pisec študij, ki so pospremile oba romana, prvega z veliko zamudo, drugega pa v lanski izdaji Dolenjske založbe, ki je združila oba tematsko in vsebinsko povezana romana v eni knjigi. Kermaunerje izhajal iz teze, da Kavčič razume literaturo tesno povezano z družbo, zato pisatelj v svojih delih izpoveduje literar-noumetniško resnico svojega časa. In ker gre za obdobje zadnjega pol stoletja, je Kavčičeva umetniška resnica toliko bolj zanimiva in aktualna. V njenem jedru se skozi desetletja tabui-zirano temo o vrnjenih domobrancih zastavlja vprašanje zla in njegovega minevanja. Kavčič je kot pisatelj točno opazil, daje revolucija dvignila na površje prvine, ki so barbarske, ta pojav je opisal kot gonsko, zločinsko surovo plat Slovencev, ki ostaja slej ko prej v veljavi pri nekultiviranih ljudeh (predvsem to so junaki Minevanja', naj bodo nekdanji domobranci ali partizani), premagovanje zla pa se kaže kot mogoče v moralni osebnostni rasti, četudi utemelje- ni na niču in ne na transcendenci. Dr. Boris Paternuje govoril o prvem romanu kot pisateljevi anatomiji slovenskega zla, o drugem pa kot o analizi minevanja zla, ki ga Kavčič razume kot človeku imanentno, rešitev od zla pa je možna le na osebni ravni v usmerjanju k etičnemu v človeku. Dr. Lev Kreft je govoril o času posvetnosti in njegovi podobi, o odrešenjskih ideologijah v zgodovini, dr. Stane Granda pa je kot zgodovinar govoril predvsem o zamolčanem poboju domobrancev ter nakazal, da očiščenje od tega zla ni v spravi, ampak v obsodbi zločina, kar je možno, ko se ga v celoti zavemo, pri čemer lahko pomembno vlogo poleg zgodovinopisja odigra prav literatura. Bogdan Osolnik je kot udeleženec narodnoosvobodilnega boja poudaril širši aspekt vojnega zla in menil, da slovensko strastno ukvarjanje s preteklostjo ni produktivno ter da ne bi smeli ob vzniku vedenja o zlu spregledati tega, kar je bilo dobrega. Franci Šali si je izbral za svoje poetsko navdahnjeno razmišljenje minevanje socializma ter podobno kot Osolnik menil, da je minevanje zla, pogojenega s tragično razdeljenostjo Slovencev, v novejšem času zaustavljeno. Marjeta Pirjevec je v svoji razpravi vprašanje minevanje povezala s poezijo tržaškega pesnika Miroslava Košute. V sklepni besedi pa je pisatelj Vladimir Kavčič potrdil, da je pisatelj tiste vrste, ki pisateljevanje povezuje s težnjo izraziti bistvene sestavine svojega časa v literarnih zgodbah in ki skuša razumeti svet ter izreči sodbo o njem. Avtorizirane razprave vseh udeležencev pogovora bodo izšle v eni od naslednjih številk revije Rast. M. MARKELJ Kultura občinska ali državna sirota? Kdo je lastnik Trubarjeve domačije, turjaškega gradu in Levstikovega doma in kdo naj s tem upravlja? - Kultura visi v zraku - Na vse strani letijo očitki VELIKE LAŠČE - V občini Velike Lašče so ponosni, ker njihovim krajem rečejo kar Slovenski Parnas, suj so se v bližnji okolici rodili Ttu-bar, Levstik in Stritar, da o drugih kulturnih možeh niti ne govorimo. Sicer je res, da se nekdaj s IVubarjcm niso ponašali in da jih je bilo celo sram, daje bil rojen prav v njihovi Rašici. Današnji kulturni delavci s tega območja pa imajo občutek, da občina in država vidita kulturo le kot strošek, kot nekakšen nebodigatreba. Kultura visi danes tako rekoč v zraku. Niso znane ne natančnejše pristojnosti občine in države niti kulturnih ustanov in društev. Vse to je bilo “zakuhano” z novimi občinami in ukinitvijo samoupravnih interesnih skupnosti. Prav zato so se pred kratkim sestali predstavniki občinskega sveta, odbora za družbene dejavnosti, Trubarjeve domačije, turjaškega gradu in domačega KUD Primož Trubar. Dolgo so sejali, žetve pa skorajda ni bilo. V občinskem svetu prevladujejo kmetje (5 svetnikov od 12 je članov SLS, 3 SKD itd.), ki vidijo v kulturi predvsem strošek. Zato smo zaprosili predsednika KUD Primož Trubar Janeza Grudna za njegovo mnenje o položaju kulture v velikolaški občini danes. Do ustanovitve nove občine je na primer Trubarjevo domačijo vodil Odbor za Trubarjevo domačijo pri krajevni skupnosti skupaj s KUD. Krajevne skupnosti so zdaj ukinjene in v odboru bi morali biti predstavniki občine oz. občinskega sveta, a jih ni še nihče imenoval. Trubarjeva domačija je v Sloveniji nekaj posebnega, edinstvenega. Sem prihajajo šolarji iz vse države. Gre za nekakšen pedagoški vrh in obisk te domačije sodi v učni program slovenskih šol, kar pomeni, da ta domačija ne more biti le na plečih KUD ali občine, ampak tudi države. (Podobno velja za turjaški grad in Levstikov dom.) Z državnim sekretarjem Jožetom Ostermanom je bilo že načelno'dogovorjeno, naj bi bilo lastni- TECAJ AKROBATSKEGA ROCK’N’ROLLA - A NOVO MESTO - Terpsi-hora dance company, plesno društvo Novo mesto, vabi na tečaj akrobatskega rock’n’rol - a, ki bo potekal med jesenskimi počitnicami, od 30. oktobra do 4. novembra, od 10.30 do 12. ure, v KC Janeza Tfdine (plesna dvorana). Prijave in informacije dobite na telefonski številki 22 - 564. Janez Gruden, predsednik KUD Primož Trubar Velike Lašče Orkester mora postati mestna godba Pihalni orkester Novo mesto, ki ga že 20 let vodi dirigent Anton Čeh, načrtuje prenovo - Pomoč obljubila novomeška občina - Čez 2 leti bo godba praznovala 150 let delovanja - Vabijo nove člane NOVO MESTO - Pihalni orkester Novo mesto, ki trenutno šteje 40 članov, spada med najstarejše godbe v Sloveniji. Njegova zgodovina sega v čas Avstro-ogrske, saj je bil prvič omenjen 14. avgusta 1848, z manjšimi premori pa je bolj ali manj uspešno nastopal vseskozi. V organizaciji Prostovoljnega GD Novo mesto (v okviru katerega godba deluje še sedaj) in ob finančni pomoči Skupščine občine Novo mesto so leta 1978 nabavili gasilske in mestne uniforme, leta 1979 pa nove inštrumente. ditvah v novomeški občini, na tere so povabljeni, veliko pa ‘ jo tudi samostojnih nastopov. 1 hov program je sestavljen iz ko nic, zabavnih in narodnozabav skladb, cerkvenih pesmi, Ja ovskih priredb, revijskih m _ Ker pa leta prinašajo vzpone in padce, se je isto začelo dogajati z godbo. “Inštrumenti so zastareli, iz Glasbene šole ni bilo več novih glasbenikov, na ZKO Novo mesto in Mestni občini Novo mesto ni bilo več pravega posluha za godbo, tako da smo ostali prepuščeni sami sebi. Že nekaj časa časa se z novomeške ZKO pojavljajo tudi zahteve po zamenjavi dirigenta in od letošnjega 30. junija za našega dirigenta Antona Čeha ne plačujejo več honorarja. Do novega leta bo ta denar prispevala občina. Tako je dirigent predvsem problem ZKO Novo mesto in ne našega orkestra. Iz vseh teh razlogov smo se odločili, da godbo prenovimo, da bo taka, kot so je ljudje vajeni in jo cenijo. Čez dve leti želimo 150-let-nico pihalnega orkestra dostojno proslaviti,” je povedal Italo Mo-rosini ml., član novomeške godbe. Njihovi načrti so naslednji: orkester mora ponovno postati mestna godba, kar je bil od svojega začetka, k orkestru je potrebno pritegniti mlade glasbenike iz glasbene šole in druge, v dogovoru z Mestno občino Novo mesto je potrebno nabaviti nove uniforme, certnih skladb. Njihov zadnj^ • Pihalni orkester iz Novega mesta vabi k sodelovanju nove člane. Vsi, ki vas veseli ta zvrst glasbe, jih lahko obiščete vsak ponedeljek in četrtek med 19.30 in 22. uro na vajah v Domu kulture, 1. nadstropje. Vsaka nova moč bo dobrodošla. AVKCIJA V MATIČNI KNJIŽNICI LITIJA LITIJA - Nepolitična, neprofitna in dobrodelna organizacija Villa Litta deluje že več kot leto dni in skrbi za podobo 850 let starega mesta ob Savi. Novembra bo organizirala avkcijo umetniških slik slikarjev, ki so (ali bodo) svoja dela podarili. Tako zbrana sredstva bo fondacija Villa Litta klub namenila za opremo matične knjižnice dr. Slavka Gruma v Litiji. Do sedaj so svoja dela podarili: Dunja Mantelj, Beno Zupančič, Marija Smolej, Ivo Kisovec, Janko Baumkirchner, Vinko češek, Tomaž Drnovšek, Franci Lesjak in Jože Meglič. Pričakujejo pa še dela Prestorja, Bravničarja, Preglja in Rudolfa. M. Š. ki bodo odražale simboliko Novega mesta, potrebno je zagotoviti denar za nemoteno redno delo orkestra, s pomočjo pokroviteljev je treba nakupiti nove inštrumente - zdaj je edini sponzor Avtohiša Berus. Radi bi tudi oblikovali upravni odbor godbe, v katerem bi bili enakovredno zastopani predstavniki godbe, občine in pokroviteljev, ter se nasploh čimbolje pripravili na jubilej orkestra in na udeležbo na enem izmed mednarodnih srečanj pihalnih orkestrov. “O vsem tem smo seznanili pristojne na naši občini in obljubili so pomoč, tako da bomo po novem letu menda uspešno razrešili vse naše probleme”, je dejal Morosini. Člani godbe menijo, da Novo mesto potrebuje pihalno godbo. V povprečju imajo na leto 30 javnih nastopov, igrajo na vseh prire- so preteklo soboto sirnLT''n0vi svečano “podarili” javnosti i« .j občini Grosuplje na tam* j postaji. ško razmerje za Trubarjevo domačijo pol država, pol občina. Vendar je kot lastnik domačije še vedno vknjižena občina Ljubljana Vič-Rudnik, ki je to domačijo (takrat podrtijo) odkupila od zadnjega lastnika. Domačija je bila urejena z vseslovensko akcijo. Lastniško razmerje je zdaj potrebno urediti, nato pa tudi plačevanje obveznosti. Na omenjenem sestanku so nekateri prisotni predlagali, da se ustanovi občinska komisija za Trubarjevo domačijo, župan pa je opozoril, da bi bilo to verjetno prezgodaj, ker še niso rešena premoženjska razmerja. Razmišljanja gredo tudi v smer, da bi bila domačija poseben zavod in bi jo dajali v najem s pogodbo ali v koncesijo. Vprašanje je spet, komu. Ali komu (tujemu), ki bo iz nje skušal povleči le dobiček in z denarjem izginiti, ali domačemu KUD. “Dejstvo pa je, da je naše društvo odvisno od prostovoljnega dela, zato je vprašljivo, če vodenje Trubarjeve domačije lahko sloni na tem. Vse pa bi bilo boljše, kot je sedanje stanje, ko visi vse v zraku in ko lahko ocenijo, daje vse narobe, kar narediš, čeprav delaš v dobri veri, da delaš najbolje,” je poudaril predsednik Janez Gruden, ki je nato dodal še, da enake ali podobne ugotovitve kot za Trubarjevo domačijo veljajo še za turjaški grad in Levstikov dom v Laščah. J. PRIMC '^ssSsfe "v ” ■ '3SET ♦ mm. a 4 kš V ; •> : ♦ P1 pr m, DEL PIHALNEGA ORKESTRA NOVO MESTO - Od leve proti desni: Ivan Berus - predsednik godbe, Anton Čeh - dirigent in Italo Morosini. (Foto: L. Murn) VLADIMIR LAMUT SAMOTNI ISKALEC 80-LETNICA VLADIMIRJA LAMU1* g četrtek, 12. oktobra, bo o VLADIMIRJA LAMUTA ■ četrtek, 12. oktobra, bo o .. uri v - Galeriji Krka nar xer ski cesti 65 kulturni ve posvečen 80 - ^ctn^c>j^stav° sliKarju do spregovL/i—r Milček Komelj, za glasb^IT prireditve bosta poskrbel jan Trček - tenor in proj■ 0 drej Jarc - klavir, sporni prijatelja Lamuta bodopn r vali Bogdan Osolnik, d<*,g Borčič, Janko Jarc m a Smrekar, Miklavž Koine‘l bo recitiral pesmi._________ Slikarska kolonija Galerije Meke Brežice - D. Meke: Imamo čudovito pokraji°°’ zanjo ne vedo - J. Marinč: Mogoče krajina za nek drug čas - V treh letih 20 razs ^ BREŽICE - Med kulturnimi dogodki ob brežiškem občinskem prazniku bo tudi otvoritev razstave likovnih del z letošnje septembrske slikarske kolonije Galerije Meke iz Brežic. Medtem ko so v galeriji doslej organizirali že več razstav, je bila kolonija letos prvič. RAZSTAVA STOLOV LJUBLJANA - V L nadstropju v atriju Zavoda sv. Stanislava na Stulah 23 si lahko ogledate razstavo stolov slikarja Zmaga Modica. Razstava je na ogled do 31. oktobra, in sicer med tednom od 8. do 18. ure, v nedeljo pa od 10. do 12. ure. Danijela Meke, pobudnica in organizatorica tega slikarskega srečanja, pojasnjuje svojo odločitev o prav takšni koloniji, kot je bila, z besedami: “Imamo čudovito pokrajino, a je v slikarskem smislu slabo predstavljena javnosti. Izbor udeležencev kolonije je moj, ker se s slikarji dobro poznamo in so prijateljsko naklonjeni naši galeriji. So večinoma tudi redni obiskovalci naših razstav. Likovna dela s kolonije dobi v presojo Milček Komelj.” Med 9 udeleženci kolonije, akademskimi slikarji, je tudi Marjeta Godler, kije prišla sem nekako iz dveh razlogov. “Zame je bil to izziv,” pravi, “saj nisem nikoli hodila na likovne kolonije. Delam bolj v ateljeju, in zdelo se mi je izziv, če grem delat ven. Tu sem tudi zato, ker je v teh krajih živel moj stari oče in ker moj oče živi tukaj. Tukaj imam tudi atelje. Ni- “čudoviti pokrajini” nekako pritrjuje Jože Marinč. Slednji namreč meni, da zlasti mlajši ustvarjalci razmeroma malokrat iščejo navdih v krajini, sploh pa v Dolenjski, ker so v slovenskem prostoru nekako izpostavljeni Istra, Kras, Prekmurje. Škoda, da se je v tem smislu prekinila tradicija. “Mogoče mehkoba te krajine ni v kontekstu časa, ki ga doživljajo mladi,” pravi Marinč. Galerija Meke, ki je torej povabila ob koncu prejšnjega meseca slikarje v osrčje “zapostavljene” krajine, ima v tretjem letu delovanja za sabo že dvajset razstav. Pred dvema letoma je organizirala človekoljubno akcijo, v kateri so sodelovali slikarji iz Slovenije, Hrvaške, Nemčije, Italije, Avstrije, Kitajske in Luksemburga. L. M. mam pa stikov s temi ljudmi, ki Ce' tukaj kreativno delajo. Če imaš tu samo vikend, to ni pravi stik.” Omenjenemu stališču Danijele Meke o slikarsko zapostavljeni • Ko se združijo profit, neumnost in oportunizem, pamet nima nobenih možnosti. (M. Kožuh - Novak) Marjeta Godler v deževn^. f. poldnevu pred platnom-M.) Na1 PQ IN Slop je bil 8. Oktobra pred g04 no Figovec v Ljubljani.^ MUZEJSKA LOKOMOTIVA V GROSUPLJEM GROSUPLJE - Občinska tu»' d JU 17 J nodvod- stična zveza Grosuplje je Pc-stvom predsednika Vinkajf ,(j ka v dobrem letu uspela obno* pešti. Največ zaslug za obno' * odbor, ki ga je vodil Jože Sini sredstva pa sta zagotovila U . KS Grosuplje. Obnovljeno lep a, ki predstavlja stoletno dovino kočevske in novom«* proge, tamkajšnjih M^oljino ODM JLNlc; tsiane 'Itjei, >ra Nov 80g. lrgovi 06-oki M1'5'6 Ana S ii 5 i°,Bp ;0Vi s te A fitt %() So, H 5 te IS 1 Pe vašk, s J? S Jjei Sl 2 ,4 S\ N S K % a Sp $ 'isti h rorr »iti S •ud V K Umetniki v “neznani” pokrajin fsl ........ Sli- SLIKARSKA KOLONl^Aej karska kolonija bo verjem vsako leto, vsakič v drug P vendar zmeraj v * ptj koder je tudi posneti- ^ po- njo, prva po vrsti, JeJ°Zju,.??. Lesovi zidanici na Zmg. ^0- — POTA IN ST# dežurni Poročajo ;'J>M°NtiRAi moxor ko- ' V noči na 6. oktober je nec v Svetem vrhu s kosilnice, li,L '®el R Ž. pod kozolcem, de-'iivv8 mo,or in s tem lastnika SrS1 *a 200.000 tolarjev. ^gAT PLEN V TRGOVINI -ok'1*' Kovinotehne v Brežicah Ntisi bra ugotovili, daje nezna-^|S’e8a dne ali dan prej prižel do Uljae omarice s tehničnimi pred-ilca SSI'° P°legnil steklena drsna Wn-VZCl v*deokamero Sony in 'Mn,1 te'Efon Samsung, skupaj U Ve^ Not 200 tisočakov. .(&OČ1 GLOBOČANA V ifigv|ja T, "JO - 32-letni hrvaški ''tein-' M> organiziral ilegal- nieje, prevoz in preno-t. Pet državljanov Bosne in Vnv,ne' ki so prišli 3. oktobra S.J.i,pJ°' V dogovoru s 44-letnim °o°kega je pet tujih držav-te dni bivalo v Globokem, za tjjL Jhorali plačati 350 nemških V|^r ®Ntobra je K. J. peljal vseh Vjjj,. > vendar so ga preseneti-OiklinPiPolieisti, v postopek pa so Hi, '',udi kriminalisti, ki so ^ko nr^av'ianov Bill vrnili na M. 'n K- J- pa sta končala i*%eA1KRENE PLOŠČE -27 •ali Dri k je neznanec na grad-Sui,h0,elu Metropol v Novem jHje p radel več bakrenih plošč. S Su^pdbeništvo Mario R oško-•NASBt 000 tolarjev. Sv • B°MBO - 9. oktobra je Skitiai *? Mosteca pri Brežicah na '\v0' r°uno bombo iz druge sve-'lteksh]ne: ^a odstranitev in uniče-S^P.^ivnega telesa je poskrbel Graditev gasilskega doma je nujna Razgovor Poljancev s predstavniki kočevske občine PREDGRAD, KOČEVJE - V sredo, 4. oktobra, so se v Predgra-du v Poljanski dolini sestali predstavniki kočevske občine, krajevne skupnosti Poljanska dolina in domači gasilci. Glavna tema razgovora je bila izgradnja gasilskega doma. Prestavniki krajevne skupnosti in domačega gasilskega društva so v razgovoru s kočevskim županom Jankom Vebrom in še nekaterimi drugimi predstavniki kočevske občine poudarjali, da je gradnja novega gasilskega doma nujna in bolj smotrna kot prenova obstoječe zgradbe gasilskega doma. Taje namreč močno dotrajana in premajhna za vse potrebe gasilcev in krajevne skupnosti. Predstavniki občine so jim v razgovoru obljubili, da jim bo občina pomagala pri pripravi lokacijske dokumentacije in projekta za izgradnjo. Projekt bo financirala krajevna skupnost sama, gradnjo pa računajo speljati s sredstvi, ki jih bodo dobili pri vračanju odvzetih gozdov vaških skupnosti, s prispevki krajanov in prostovoljnim delom. V razgovoru s predstavniki občine so krajani Poljanske doline tudi izvedeli, da bo gradnja turistične ceste med Lazi in Žago potekala počasneje, kot je bilo predvideno. Predstavniki občine so jim povedali, da občina za gradnjo ne bo mogla prispevati predvidenih 3 milijonov tolarjev, temveč le milijon. Preostali denar so namreč že porabili za ureditev drugih cest v Kolpski dolini, ki jih je prizadelo nedavno neurje. M. L.-S. V ROMSKEM Oselju rimš Im J^KO - 10. oktobra ne-cistifet* uro zjutraj so poli-Hj Jr‘držali 27-letnega Roli^ ar‘nka B. iz Straže pri t(Wt r je vinjen razgrajal v oh m naselJu Rim^ in se «i “intervenciji policistov lli,jj lril- Prijavili ga bodo s°dniku za prekrške. OBRAČUN PRED ZIDANICO SMOLENJSKA GORA -34-letni D. B. z Grabna pri Novem mestu je utemeljeno osumljen kaznivega dejanja hude telesne poškodbe, ker je 6. oktobra popoldne pred zidanico v Smolenjski gori pretepel 30-letnega B. Ž. iz Novega mesta. D. B. je po napadu sicer pobegnil, a so ga policisti na osnovi natančnega opisa kmalu našli. oživijo še bruhalniki ^šnje zadnjih poplav - Gasilci trdijo, da so občani _______^voljni kaj malo narediti za varnost &BVJE - Pred kratkim so 4rofjd,u Poročali o grozni kata-'fid' nekje na Štajerskem, ko je »Hodila tri kleti. Da je bilo iOv®? huje na Kočevskem, sta W“aja poveljnik Gasilske .Kočevje Jože Burja in tj,at>vni vodja Rudi Kordiš. te^8isilc;rjel,i’brez 'le n tAolpske doline, kjer so 1) ti; s*ediee neurja najhujše, liv0,^v na pomoč iz Kočevja, W?a’ Poplavljenega območja 'Sej. Ne Loke in od drugod. V te| eh primerih ni šlo le za * bilVe zaradi naraslih rek, kot ?a]( u to v Kolpski dolini, am-»ti(je a vdor talne (sifonske) kal- ’Se pravi za nekakšne bru-^itiree' ^at0 Je za omenjeno talila •ie značilno, da je voda Ct|0 ,udi višje ležeče hiše in ''te*6'0 V'S°N° ležeče, kot na na Trati v Kočevju in i* k' V pr‘merih gre za premoženja. Tako nekateri še vedno nimajo v kleteh polic, čeprav vedo, da so na tleh vk-leteni pridelki ogroženi. Pri črpanju vode iz kanalizacije gasilci naletijo na razne neprijetnosti. Nekateri občani imajo navado, da izrabljene britvice odvržejo kar v stranišče. Taka britvica pa je še vedno dovolj ostra, da prereže gasilsko črpalno cev, kar seje že večkrat Zg0dil°' J. PRIMC l’ti so ob deževju tako rekoč d ogrožene. Samo v Li-3|u Je tkaih hiš 6. Do takih lj V' No voda bruha iz zemlje, B » ker ljudje zasipavajo yalnike. i J Sv°jih posredovanjih gasil-sotavljajo, da ljudje premaze za varovanje svojega Jože Burja Štirje otroci ostali brez očeta Elko Brajdič ustrelil svaka - Spori naj bi bili stari, a v zadnjem času razprtij ni bilo - Vaščani dejanja ne razumejo - Elko sam na policiji prijavil umor M ŽABJAK - Romsko naselje Žabjak je bilo v soboto popoldne prizorišče krvavega napada, katerega vzrok je tičal v starih neporavnanih računih, sporih in grožnjah. In čeprav je bila bojna sekira pb pripovedovanju Borisovih najbližjih že zakopana, spor očitno ni bil pozabljen in seje končal s strelom. Elko Brajdič je papovko (polavtomatska puška jugoslovanske vojske) naslonil na prsi Borisa Brajdiča, moža svoje sestre, in s svincem napolnil njegovo srce. 26-letni Boris je pred leti iz Žužemberka, se poročil s San-prišel v romsko naselje Žabjak dro in si v kontejnerju za silo GROB V ŽUŽEMBERKU - Boris je po smrti ležal ob domu, pokopali pa so ga v sredo na pokopališču v Žužemberku, kjer je bil prej doma in kjer so tudi njegovi starši. Na sliki sta Borisov daljni sorodnik Bojan Brajdič in Borisova žena Sandra s tremi otroci. (Foto: T.G.) uredil bivališče. Bil je oče štirih otrok, starih od 9 mesecev do 8 let; zaposlen ni bil, preživljal pa se je tudi z nabiranjem gozdnih sadežev. “Imel je veliko sovražnikov,” je pojasnil njegov daljni sorodnik Bojan Brajdič, ki kljub temu Elkovega ravnanja ne razume, čeprav je bil, kakor je še dodal, Elko že večkrat v zaporu, pred leti je celo le nekaj deset metrov od Borisovega domovanja že ubil Roma. Elko in Boris se po pripovedovanju domačih nista nikoli hudo sprla, nista se niti tepla ali drug drugemu grozila. Tako kot Boris pa ima tudi Elko otroke, pet jih je, a so že večji. Kaj se je spletlo v Elkovi glavi, daje v soboto okoli 13.15 s polavtomatsko puško stopil do Borisa, ki je hotel k sorodnikom okoli 500 metrov od glavne ceste, in mu prislonil cev v levi predel prsnega koša ter sprožil, verjetno vedo Romi sami, Elko pa bo moral to kmalu pojasniti tudi sodišču. Strel ni bil takoj usoden. Boris se je najprej zgrudil na tla, medtem mu je Elko izza pasu vzel pištolo in pobegnil iz naselja. Borisa so takoj odpeljali v Sandra Brajdič se nikakor ne more sprijazniti, da očeta njenih otrok ni več. Najmlajši, 9-mesečni sin, od katerega se mlada vdova ne loči, nikoli ne bo poznal očeta. (Foto: I. V.) novomeško bolnišnico, kjer je slabi dve uri po dogodku umrl. Elko pa je prišel nekaj minut pred 15. uro na policijsko postajo Novo mesto in povedal, kaj je storil, policistom pa je izročil svoje in Borisovo orožje. A zgodba se v soboto še ni končala. Ko so bližnji sedeli ob mrliču - pare so postavili ob kontejner in jih pokrili s polivinilom - je bilo okoli polnoči spet slišafi streljanje iz avtomatskih pušk, streljala naj bi sovaščana Danko in Veljan. T GAZVODA Izigral poslovni dogovor? Bojana B. na sodišče ni bilo - Možna prisilna privedba -S. M. naj bi prodal les, zaslužek pa spravil sam • Oblast je neozdravljiva bolezen. (Andreotti) • Opravljanje in laganje sta brat in sestra. (Kenijski pregovor) • Zlobni jeziki so starejši od revolverjev. ( Gribojedov) NOVO MESTO - Dolenjski list je 8. aprila 1993 objavil prispevek z naslovom Izigral poslovni dogovor, pod katerim je podpisan avtor Bojan B., takrat novinar Dolenjskega lista, danes novinar Večera. Ker naj bi bile zapisane žaljive obdolžitve zoper S. M. iz Novega mesta, se je zadeva znašla pred okrožnim sodiščem, vendar obdolženca kljub nekaj poslanim pozivom na sodišče ni bilo, kot tudi ne njegovega zagovornika. Po zapisu iz leta 1993 naj bi bil S. M. osumljen storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja in pravic, saj naj. bi med marcem in oktobrom 1992 z namenom, da svoji firmi protipravno pridobi znatno Tatovi na delu Dva vloma v hiši, zidanice na udaru NOVO MESTO - Kljub opozorilom, da je v času trgatve večja nevarnost tatvin in vlomov, policijski zapisniki kažejo, da mnogi svojega premoženja ne zavarujejo dovolj. Tako je med L in 6. oktobrom neznanec na Golušniku vlo-mil v zidanico lastnika J. T. iz Ljubljane in odnesel hrano, pijačo, brivnik, svetilko in prt. Pred vlomilci ni bil varen niti vikend v Malem Lipsjvcu, last I. L. iz Stranske vasi. V omenjeni vikend je bilo vlomljeno v noči na 3. oktober, neznanec ali neznanci pa so odnesli nekaj posode, hrano in pijačo. Brunarico v Gorenjem Medvedjem je med 24. septembrom in 4. oktobrom neznanec osiromašil za radiokasetofon, pijačo in pregrinjalo za posteljnino. Tatove so minuli teden privabljale celo stanovanjske hiše. V Metliki so si zaželeli zlatnine, pištolo, devize, tolarje in dokumente; vse to so nabrali 4. oktobra v hiši K. K. in M. M.; policisti storilce še iščejo, škode pa je za 170.000 tolarjev. Dva dni prej je bila prav tako na udaru hiša v Metliki. Lastnik A. S. je ostal brez glasbenega stolpa, pralnega stroja, kuhinjske opreme, sedežne garniture, usnjene jakne in fotoaparata, kar je bilo skupaj vredno okoli 1,2 milijona tolarjev. Pogoste žrtve tatov so tudi avtomobili. Čeprav storilcev pogosto ne najdejo, se je tatvina na parkirišču na Otočcu končala s prijetjem 18-letnega A. L. z Vinjega Vrha in mladoletnega R M. iz Šmarjeških Toplic. Iz avta, ki je last P. P. iz Metlike, sta hotela odnesti fotoaparat in dva zvočnika. premoženjsko korist, nezakonito prodal 23 kubičnih metrov smrekovih letev. S tem naj bi prišel do protipravne premoženjske koristi v takratnem znesku 335.500 tolarjev. Čeprav niso bili izpolnjeni pogoji za redno obravnavo, je bil izven nje zaradi velike zasedenosti zaslišan M. V., ki je zaposlen na zavodu za zaposovanje. Kot je povedal, je z S. M. večkrat sodeloval, saj je bil slednji prijavljen na natečaju 1000 delovnih mest, zato sta večkrat kontaktirala zaradi zaposlitve brezposelnih delavcev. Omenjeni članek na že sklenjen aranžma sicer ni imel vpliva, ker pa pri sklenitvah delajo selekcijo, bi se pri novem aranžmaju lahko zgodilo, da S. M. zaradi zapisanega ne bi bil obravnavan enakovredno. Kaj je bilo res in kaj ne, tudi prejšnji petek ni bilo znano, a zoper obdolžitev Bojana B. je S. M. odgovoril z zasebno tožbo, ki je sicer preložena za nedoločen čas, gotovo pa bo razplet končan še letos, saj se bo v primeru, da obdolženca ponovno ne bo na sodišče, tožilstvo poslužilo prisilne Privedbe'_____________TG. KAR PO LEVI STRANI 36-letni V. Z. iz Slogonskega je 8. oktobra, ob 19.15 vozil osebni avto na Bizelj-skem. Pri hiši na Bizeljski cesti št. 15 je v blagem desnem ovinku zapeljal na nasprotni prometni pas v trenutku, ko je po njem pravilno pripc-ljala 38-letna B. D. Ih je sicer zavirala in avto skoraj ustavila, a trčenja ni mogla preprečiti. A. A., ki je bil sopotnik v vozilu B. D., se je v ne-zgodi hudo poškodoval, lahke po-škodbe pa sta dobila oba voznika avtomobilov. POLICIJSKO DEŽURSTVO VELIKE LAŠČE - V policijskih prostorih v Velikih Laščah bo še do novega leta uvedeno poizkusno dežurstvo, in sicer ob ponedeljkih in petkih od 8. do 12. ure ter ob sredah od 14. do 18. ure, po novem letu pa bo tako dežurstvo vsaj dvakrat na teden. Tako bodo krajani po ukinitvi policijske postaje v Laščah lahko doma opravili nekatere nujne zadeve in prijave. Sicer pa je s policijskimi obhodi zagotovljeno pokritje občine praktično vseh 24 ur na dan. Zvedeli smo tudi, da je zdaj dokončno dogovorjeno, da bo območje laške občine pokrivala policijska postaja na Viču v Ljubljani, in ne iz Ribnice, kot je bilo predlagano. po dolenjski deželi • Možakar, ki se je med 26. septembrom in 4. oktobrom spravil v sadovnjak lastnika J. M. s Trebelnega, ni pretiran ljubitelj sadja, saj se je nad na novoposajenim drevjem tako razjezil, da je vzel ročno žago in uničil vseh 28 dreves. Mogoče bi moral J. M. zasaditi trte! • Nekoga moti drevje, drugega obleke. Slednje so namreč zmotile neznane junake, ki so se 7. oktobra okoli 2. ure odpravili “taborit" v starejšo hišo v Črnomlju, kjer ne živi nihče, in si zamislili taborni ogenj, a namesto kurjave so vzeli oblačila. Če so si objest-neži zamislili malo večji ogenj, še ne vemo, a prav to jim je uspelo, saj so se goreči plameni razširili v druge sobe, tako da je zgorelo pohištvo, televizor in nekaj druge opreme. Na srečo so prišli gasilci in preprečili, da se ni ob tabornem ognju grela cela soseska. • “Banka'nudi!” bi lahko zapisali ob naslednjem zapisu, za katerega je kriv 22-let-ni M. E., državljan Bosne in Hercegovine, začasno stanujoč v Ktškem. Ponavadi se na banko odpravimo takrat, kadar imamo denar, prav tako tudi k okencu bančnega avtomata. A to za omenjenega mladeniča ni veljalo in je v treh mesecih počasi, a zagotovo dvignil 420.000 tolarjev. Seveda pri LB Posavski banki kritja ni imel, imel pa je denar. A ne za dolgo. Pisni ping-pong Parkiranje tovornjakov rešujejo v Kočevju že desetletja, uspeha pa ni KOČEVJE - V Kočevju in njegovi okolici ni niti enega urejenega parkirišča za tovornjake. Zato parkirajo povsod po mestu in ko odhajajo zgodaj zjutraj tovornjakarji na pot, budijo meščane, z izpušnimi plini zasmrajajo mesto, dogaja pa se tudi, da ti tovornjak parkirajo prav do okna, da ne vidiš, če je zunaj dan ali noč. Krajevna skupnost Kočevje mesto je zato predlagala občini, naj uredi parkirišče za tovornjake. Od občinskega odbora za okolje in prostor je nato prispel z datumom 13. september dopis na AMD Kočevje, da parkirišče za tovornjake pri gostilni Tušek v Ložinah ne bi bilo primerno, ker je tu po PUP travnik, na katerem ni predvidena nobena gradnja, in ker “tudi s krajevno estetskega vidika ni najbolj primerno ”, ker se pač nahaja predlagano parkirišče na vhodu v občino Kočevje. Omenjena je bila še možnost, da bi lahko tovornjaki parkirali kar na območju baze AMZS, ki je v gradnji. Odgovor AMD (21. septembra) je bil, da pri tehnični bazi AMZS parkiranje tovornjakov ni možno, saj je ves ta prosstor že namensko opredeljen in ne pride v poštev nobena dodatna obremenitev. Pisni ping-pong se bo verjetno še nadaljeval. Obstaja resna bojazen, da parkiranje tovornjakov še ne bo tako kmalu rešeno, saj to zadevo rešujejo v Kočevju že desetletja, očitno pa ne dovolj resno. Podobno je bilo pri reševanju lokacije za tehnično bazo AMZS, kar so urejali v Kočevju kar 15 let. Odgovorni občinski možje pač premalo prisluhnejo pri reševanju prometnih zadev tis- tim. J. PRIMC . : ' fc' _»n.4h ŽAGANJE NA CESTI - Na magistralni cesti M-6 v Gorenji vasi pri Ribnici se je v četrtek, 5. oktobra zgodil nenavaden prometni zastoj. Občan je na traktorski prikolici peljal žaganje, na ravnem delu se je prikolica zamajala in tudi prevrnila. Žagovina se je razsula, tako da je bil promet ustavljen, dokler niso ceste počistili. Hitrega voznika traktorske prikolice bodo prijavili sodniku za prekrške. (Foto: M. Gla-vonjič) Kolesarske sanje so se razblinile Polom slovenskih kolesarjev na svetovnem prvenstvu v Kolumbiji - Dirko je od naših zdržal le Novomeščan Bogdan Ravbar, ki je Slovencem zagotovil nastop v Atlanti DUITAMA - Sanje o medalji na zadnjem amaterskem kolesarskem svetovnem prvenstvu so se za slovenske kolesarje že po nekaj krogih izjemno zahtevne kolumbijske tekmovalne proge razblinile kot milni mehurček. Gorazd Štangelj je celo letošnjo sezono podredil svojemu velikemu cilju - uspehu na svetovnem prvenstvu - njegov trener Kamen Stančev pa je potihem sanja) o medalji, in ko je govoril o svojih načrtih z novomeškimi kolesarji, bi rad povedal, da ima v svoji zbirki že vse medalje, le zlate še ne, To naj bi dosegel z Gorazdom Štangljem, vendar je 22-letnemu Gotenčanu bolezen onemogočila, da bi vsaj poskusil osvojiti odličje. Zdržal je le tri 17,7 km dolge kroge. Reprezentančni kolegi so šli po njegovi poti. Robert Pintarič, ki se še ni opomogel od posamičnega kro- Kočevski nogomet na novo Zoran Dražetič Karateist Zoran Dražetič zmagal v Celju f ..... —..... Novomeški karateisti se pripravljajo na državno prvenstvo CELJE - Karateisti novomeškega kluba Jugokaj so v soboto, 30. septembra, v Celju nastopili na močnem 3. turnirju v spomin na Zdravka Pav-lijo in Petra Paveliča. Tekmovanje v tradicionalnem karateju je potekalo v vseh kategorijah v borbah po sistemu ippon - han shobu (3 vvazari-ji) in katah. Za novomeški klub so nastopili mlajši mladinec Igor Plcsac ter člana Srečko Pršlja in Zoran Dražetič. Predvsem se je izkazal Dražetič, ki je v izredno močni konkurenci ostal neporažen in osvojil prvo mesto. POMEMBNEŽI V PINKPONKU Tli ponedeljek so se na turnirju pomembnežev (VIP) v Logatcu v namiznoteniški spretnosti pomerili predstaviki slovenske vlade, parlamenta, poslovneži, župani in novinarji. Zmagala je ekipa Krke, za katero sta vihtela loparčke Janez Pezelj in Tadej Kogoj, drugo mesto sta zasedla Ciglarič in Bončina, tretja pa je bla ekipa revije Bela žogica, za katero sta tekmovala Dušan Pezelj in njen tehnični urednik Jože Hartman. Zupana Franci Koncilija in Andrej Fabjan se nista uvrstila med najboljše. (J. H.) KRKA BREZ PORAZA KOČEVJE - V počastitev občinskega praznika so kočevski odbojkarji pripravili tradicionalni mednarodni turnir Medo 95. Po pričakovanju so bili najboljši odbojkarji novomeškega prvoligaša Krke, ki so zlahka opravili z domačim drugo-ligašem Panom Kovinarjem, članom C-l italijanske lige Sočo iz Gorice in Črnučami. Varovanci trenerja Vladimirja Jankoviča so bili tudi brez okrepitve Nurka Čauševiča razred zase, kljub temu pa je v njihovi igri še nekaj rezerve. Domači odbojkarski klub, ki se želi uvrstiti v prvo ligo, je turnir pripravil odlično. Izidi: Črnuče : Pan Kovinar 2:1, Krka : Soča 2:0, Krka : Črnuče 2:0, Pan Kovinar: Soča 2:0, Črnuče: Soča 2:1, Krka : Pan Kovinar 2:0. Vrstni red: Krka 6, Črnuče 4, Pan Kovinar 2, Soča 0. (M. G.) KOČEVJE - Nogomet je v mestu ob Rinži v letih 1990 - 1994 dosegel pravi “bum”, letos pa je padel na nizke veje, tako da mu je grozil popoln razpad. Za osvetlitev razmer naj povemo, da je takratnega člana zahodne skupine druge lige prevzelo podjetje Avto bum, ki je klub preko enotne druge lige lani pripeljalo v prvo slovensko ligo, kjer pa so Kočevci plesali eno leto in se neslavno poslovili. Skupaj z Jadranom iz Dekanov so padli v drugo ligo, nekaj dni kasneje pa so iz Kočevja sporočili, da klub ne obstaja več, kar pomeni, da se je odpovedal nadaljnjemu tekmovanju. - “Ne bom komentiral razmer v tem klubu, a vseeno je treba povedati, da smo v Kočevju imeli prvoligaša. Kaj vse je vplivalo na njegov razpad, je zdaj težko povedati. Vemo, da ie treba imeti za takšen pogon kar veliko dcnaija, dobre igralce, vse druge selekcije pa tudi močno in sposobno upravo. Tega v Kočevju ni bilo in klub je ugasnil,” je povedal Jože Gorše, ki je istočasno pomagal takratnem petoligašu Kočevju, ki tudi ne tekmuje več. Da nogomet ne bi povsem ugasnil, so se odločili, da bodo nadaljevali delo z mladimi. Na ligaška tekmovanja so prijavili mlajše in starejše pionirje ter kadete. “V kratkem bomo sklicali skupščino nogometnega kluba Kočevje in se dogovorili o bodočem delu. Čeprav so vsi zagreti za člansko tekmovanje, menimo, da je prihdnost kočevskega nogometa v strpnem delu z mladimi, tako, kot je bilo nekoč.” V klubu bodo posebno po- Odprli trimsko stezo KOČEVJE - Med šestimi kulturnimi in šestimi športnimi prireditvami, ki so se zvrstile v kočevski občini od prejšnje sredo do danes v počastitev praznika občine Kočevje, je bila prva otvoritev nove trimske steze. Omogočila bo dodatno možnost za telesno vzgojo, zato je za občino, ki za telovadbo nima dovolj objektov, pomembna pridobitev. Nova trimska steza je dolga 2.100 metrov in poteka od Grajske poti pri Črni jami v Kočevju, do brunarice v Dolgi vasi. Poleg osnovne, ki ima 20 postaj, ima steza tudi krajšo, 1.200 metrov dolgo otroško smer. Najvišja postaja trimske steze je na višini 524 metrov, najnižja pa na 463 metrih. Steza, ki je speljana skozi gozd, je že delno speljana tako, da bo omogočila postavitev tabel, ki bodo opozarjale na določene drevesne vrste in njihove posebnosti. Zelja športnih delavcev in gozdarjev je namreč, da bi steza v prihodnosti postala tudi ena od izhodiščnih točk za turistične poti na Fridrihštajn ter del učnih poti, ki jih nameravajo urediti. M. L.-S. Jože Gorše zornost posvetili strokovnemu delu z vsemi selekcijami, tesni povezavi z MNZ in NZS, drugimi klubi, občino in sponzorji. _ _ M.GLAVONJ1C nometra, kjer so amaterji tekmovali skupaj s poklicnimi kolesarji, osvojil odlično 26. mesto, je odnehal po sedmih krogih, Borut Rovšček, kije na enem izmed strmoglavih spustov dosegel rekordnih 107 km/h, je odstopil v osmem, Boris Premužič pa v devetem krogu. Tedaj je na cesti ostal le Novomeščan Bogdan Ravbar, kolesar, ki je dobil zeleno luč za nastop v Kolum-biji šele zadnji trenutek. Da je Bogdan srčen mož, ki nikoli ne odneha, je letos dokazal že ničkolikokrat, med drugim tudi na dirki Po Sloveniji, ko je iz etape v etapo vozil bolje, se izkazal na Vršiču in v zadnji etapi mladega Branka Filipa popeljal do prve velike članske zmage. Bogdan Ravbar, ta skromni in tihi špecialist za gorske dirke in težke proge, je tako v Kolumbiji ostal edino upanje. Brez pomoči moštva je nadaljeval in na koncu za zmagovalcem Nizozemcem Dannyjem Nelissnom zaostal 20 minut in 14 sekund ter osvojil sicer skromno 67. mesto. S tem je slovenski reprezentanci z 31. mestom med ekipami zagotovil nastop na olimpijskih igrah v Atlanti in tako pravzaprav rešil čast slovenskega kolesarstva. Morda ni pomembno, a tolažba slovenskim kolesarjem je lahko tudi dejstvo, da niso edini, ki so v soboto doživeli popoln polom. Tako se na primer Čehi sploh niso uvrstili na olimpijske igre, najbolje uvrščeni Nemec Gottschling je bil na 31. mestu, čeprav so veljali za favorite, v posamičnem kronometru pa so celo osvojili bron. Dirka, ki je bila speljana na višini med 2.400 in 2.850 metri nad morjem, je bila za mnoge kolesarje očitno prezehtevna. Nelissen si je zmago zagotovil z ogromni izkušnjami, ki si jih je nabral v petih letih uspešne kariere poklicnega kolesarja. V predzadnjem krogu je izkoristil nepazljivost Italijanov in Kolumbijcev, ki so sicer krojili potek celotne dirke, ter si nabral nauiovljivo prednost. Svet se vseeno ni podrl Ob polomu slovenskih kolesarjev v Kolumbiji stvar obrnila drugače, kot so pričakovali, vendar zaradi M' lumbije ne bi smeli pokopati slovenskega kolesarstva, ki je letos • •• • • * 1 —/ daleč Če ne bi imeli zlatega veslača Iztoka Čopa, bi slovenski ljubitelji športa najbrž že povsem obupali. V nižje lige svetovnega športa počasi tonejo košarkarji, nogometaši; na svetovnem prvenstvu se niso uresničile sanje o Brigiti Bukovec na zmagovalnih stopničkah; daleč od njih so bili plavalci, še dlje telovadci z evropskim prvakom Aljažem Peganom na čelu, sedaj pa so razočarali še kolesarji, od katerih najbrž nihče ni pričakoval medalj, vendar bi kaj več, kot so, pa že lahko dosegli sreči uspeh v športu ni le seštevek upov in pričakovanj, ampak so športne arene edini prostor, kjer se dokončno izkaže, kdo je najboljši. Zmage niso naključne. Na vrhu zmagovalnih stopnic stojijo le najboljši. Zmagajo lahko le telesno in duševno najbolje pripravljeni. Za zmago ni dovolj le na tisoče prevoženih kilometrov. V ozadju zmag stoji vrsta ljudi, ki sestavljajo popoln zmagovalni mozaik. Trenerji, zdravniki, psihologi, menedžerji, maserji, pokrovitelji, mehaniki pa tudi družinski člani športnika odločajo o medaljah, ki jo kasneje obesijo okoli vratu njihovega varovanca. In zakaj ni bilo med najboljšimi nobenega od naših ? Odgovorov je mnogo, vendar bi, če bi vedeli, kateri je pravi, bi imeli prvaka. Slovenski kolesarji na zaključnih pripravah na prvenstvo niso imeli bistveno slabših pogojev od tekmecev. Tako kot drugi so se pripravljali v Koloradu. Dr. Milič, ki jih je ves čas spremljal, sodi med vrhunske strokovnjake na svojem področju, pomagal je tudi Srdjan Djordjevič, človek, ki je iz Britte Bilač ustvaril šampionko svetovnega kova. Kljub temu se je nekajkrat dokazalo, da ni d"* od najboljših. Predvsem to >,f'i za krkaše, ki so se letos dkaz" tudi na največjih amaterski etapnih tekmovanjih za svetov" pokal, kjer ni minila etapa, a" " bi bil eden izmed Novomeščan med deseterico. Gorazd je večkrat premagal tudi ^ „ kolesarje, ki so se na prvens uvrstili tik pod vrhom. Lani na Siciliji je bilo vsem jasno, daje zaradi taktične napake vza,lin ku dirke zamudil boj za ko J in osvojil 30. mesto, ki ga ne"« ri šele po letošnjem polomu prvenstvo prinese tudi map .. dobrega. Predvsem bi se m po takem neuspehu stre* vodilni možje slovenskega sarstva. Namesto da se ukv I jo z medklubskimi zdrahami, . se raje vprašajo, kdo so ljud)e’ ^ skrbijo za njihove športnike- . namreč dovolj, če je nekdo ne"i let vrtel pedala in opravil e denski trenerski tečaj. Koksa* ni nepomembna športna pa saj spada med tiste, ki so v najbolj razvite. Kljub tema svoje katedre na fakulteto zasP• kjer študentu do sedaj v šum1’ študija kolesarstva niso niti ■ nili, po novem pa je o njeni malega pri premetu triatlon■ ni čudno, če se z vrhunskimi sarji največkrat ukvarjajo haniki, ki jih celo doktor zna^ ne more prav veliko nauči <• da se nekateri bojijo, da bis stopila v njihovo kraljestvo- , klerbo tako, bo tudi uvrstite prvih 100 na svetu uspeh-^p TRETJA NA VONE^, LJUBLJANA - Na mednar jza v jr. turnirju v badmintonu v Ljul.|0 50 ------—--------------------------------—------------------------------------ pokal Yonex open je n?s* ^nsk6> Bazen na grmski osnovni šoli je to jesen ostal brez vode, otroci iz treh občin pa brez ukrTine'H^ašk^ fn Siov^^ i! plavalnega tečaja, ker novomeška občinska oblast noče nakazati denarja prvi jakostni Tkupin/se je ------—------------------ ralec mirnskega Toma Bodo dolenjski otroci neplavalci? NOVO MESTO - Že pred 24 leti, ko so s pomočjo samoprispevka na Grmu zgradili novo osnovno šolo, je bilo jasno, da bazen ob šoli pravzaprav ne bo šolski, pač pa bo služil vsej občini. 16-metrski bazen ob šoli je namenjen predvsem učenju plavanja, v njem pa seje do sedaj vsako leto naučilo te življensko pomembne veščine 700 do 800 osnovnošolcev. danje izkušnje manj učinkovit, nevarnejši in predvsem štirikrat dražji. I. VIDMAR šek, ki je bil tretji, enako uvr ‘ jfUgi je dosegel tudi Aleš Murn skupini. Kot kaže, letos ne bo tako, saj šola sama nima denarja, da bi plačala vse stroške obratovanja in vzdrževanja bazena. Denar bi morala šoli dati občina, vendar kljub obljubam sekretarja za kulturo, šport in mladino Roberta Judeža ter sekretarke za izobraževanje, zdravstvo in socialne zadeve Vasje Fuis osnovna šola Grm ni dobila vsega denarja niti za stroške spomladanskega obratovanja. Oba sekretarja sta očitno popolnoma nemočna, ravnatelj grmske šole Marijan Špilar, ki se kot profesor telesne vzgoje še kako dobro zaveda, kaj pomeni, če bo ena cela generacija otrok prikrajšana za plavalni tečaj, pa kljub vsemu ne more več na račun programa učenja plavanja za šole iz treh občin še naprej odtegovati denar redni šolski dejavnosti. Čeprav učenje plavanja v okviru učnega plana velja za nadstandard, je denar zanj zagotovljen iz držav- 1. V 1 LJiVl/VtS aivupiiii. Zadnje tekme motokrosist^ Slovenski motokrosisti z zmago zaključili p Adria - Uspešen tudi Mežnar in Melov podntlafL- Aleš Murn postal še državni prvak Na državnem prvenstvu za igralce do 16. leta starosti v TVebnjem mirnski badmintonisti osemkrat med najboljšimi tremi - Mirnski Anale posameznikov Alešu Murnu NOVO MESTO - Slovenskim motokrosistom je do konca sezone ostala le še ena dirka podmladka in članov v motokrosu na stezi v Orehovi vasi in zadnja dirka v superkro-su, ki bo v nedeljo, 22. oktobra v Prilipah, medtem ko je tekmovanje za pokal Alpe Adria že končano, na njem pa so slovenski tekmovalci zelo izkazali - med posamezniki je v skupnem vrstnem redu zmagal Sašo Kragelj, Slovenija pa je zmagala med državami, k slednjem uspehu pa je pripomogel tudi Novomeščan Ludvik Mežnar, ki je bil v skupnem seštevku šesti. Ludvik Mežnar je bil na zadnjih dveh dirkah za pokal Alpe Adria prejšnjo nedeljo v Avstriji in to nedeljo v Italiji v skupnem vrstnem redu osmi, kar je lep uspeh glede na to, da tekmujejo skupaj tekmovalci -— 2 5O razreda do 125 ccm in razreda V ccm, Ludvik pa sicer te šibkejšem razredu. . pr' Predzadnja dirka d o m-1 aieiii-venstva je bila v nedeljo,24;, ,£()# bra v Radencih, kjer jc bi li četrti v razredu do 125 ccm> ^jiO' pa so tudi Melovi najmlap ,QCcifl valci. Na dirki podmladka d .fedij je zmagal Andrej Hvastja,v -e p podmladka do 80 cent P _jjeb' najhitrejši Sašo Popovič; dr a je Jaka Može, Natalija Kond- f,,* zasedla 4. mesto. Ti trije ttu pl movalci so na tekmovanj11 *i Al' v- OIG' „| Alpe Adria v j Italiji n 1 k 1 ,rCdi svojem m tri drugi, Može jc zmagal, drug^ ^ ji svoje znanjczvrsU..k-(;-raZr^ držav. Hvastja je bil v drugi, Može je zmag- . tudi Popovič, Natalija Ko bila tokrat peta. TREBNJE - Član mirnskega badmintonskega kluba Novomeščan Aleš Murn je očitno v vrhunski formi, saj je nedavnim uspehom na C in B turnirju ter uvrstitvi v skupino A dodal še naslov državnega prvaka za igralce do 16. leta. Nasploh je bilo državno prvenstvo, ki so ga v trebanjski športni dvorani pripravili člani kluba Tom Mirna, za domače igralce izjemno uspešno, poleg Murna pa je medalje osvojilo še pet Mirnčanov. Razveseljivo je, da so bili Mirn-čani tokrat najmočnejši prav med posamezniki. Aleš Murn in Uroš Kirm sta na poti do finala kot za šalo premagovala vse nasprotnike. Murn je v polfinalu z 2:0 premagal Sama Lipuščka iz ljubljanskega Bita, Kirm pa z 2:0 (15:9,15:2) odličnega Miho Poharja, člana ljubljanske Olimpije. Prvi niz finala med klubskima kolegoma je bil izjemno izenačen, po podaljšani igri pa je z 18:14 zmagal Murn. Uroš Kirm, kije že nekaj časa rahlo poškodovan, v drugem nizu ni bil več kos odličnemu Novomcščanu - Murn je drugi niz dobil s 15:4. Kas- neje sta v igri moških parov nastopila skupaj in osvojila drugo mesto - v finalu sta ju s 15:9 in 18:14premaga-la člana Bita Samo Lipušček in Marjan Rener. Med dekleti jc v igri posameznic najdlje prišla Nina Sumi, ki se je uvrstila v finale, kjer pa ji je zmanjkalo moči, tako da članici Olimpije Nini Pulko ni nudila močnejšega odpora. Šumijeva sc jc v igri ženskih parov skupaj z Alenko Zakrajšek še enkrat srečala s Pulkovo, ki je nastopila v paru s Klavdijo Radin. Tudi tokrat je zlata medalja odšla v Ljubljano, vendar bi bilo lahko tudi drugače, saj je bila tekma izenačena: prvi niz se je končal s 15:10, drugi pa po podaljšani igri tesno z 18:17. V igri mešanih parov je imel 'lom kar štiri igralce v polfinalu. Para Dušan Skerbiš - Alenka Zakrajšek ter Uroš Kirm - Nina Šumi Sta si razdelila tretje mesto. I. VIDMAR PREMAGALI LITOSTROJ NOVO MESTO - Sredi prejšnjega tedna so se mladinci košarkarskega kluba Krka pomerili z moštvom Litostroja. Novomeščani so bili boljši in so po ogorčenem boju z Zupančičevim zadetkom Zupančiča v zadnji sekundi zmagali z izidom HX):98. Največ zadetkov jc dosegel Matjaž Smodiš, 24. nega proračuna in ga novomeška občina dobi. Običajno je grmski plavalni bazen, ki je edini pokriti plavalni bazen na Dolenjskem, obratoval 6 mesecev na leto oziroma spomladi in jeseni. Vsi ostali pokriti bazeni na Dolenjskem sodijo v okvir Krkinih zdravilišč in so namenjeni termalnemu zdravljenju ter za učenje plavanja ne pridejo v poštev, povrhu vsega pa so ves čas zasedeni z zdraviliškimi gosti. Po izračunih, ki sojih na grmski šoli napravili na osnovi dosedanjih stroškov, potrebujejo za eno sezono 3.227.850 tolarjev, v kar so všteti obratovalni in redni • Po mnenju ravnatelja grmske osnovne šole Marijana Spilarja je treba financiranje pfavalnega bazena rešiti enkrat za vselej, ne pa da se o tem z občinskimi oblastmi pogajajo vsako leto sproti in pride do večjih težav vsakokrat, ko se občinske vodilne strukture za-roerijajo. Če bo sedanja občinska oblast še naprej šoli onemogočala, da-bi zgradila prepotrebni prizidek in bi se ob tem dokončno odločila, da denarja za bazen ne misli dati, bi lahko z rekonstrukcijo bazena rešili prostorsko stisko. Najkrajšo bi v tem primeru potegnili otroci, meni Marijan Špilar. vzdrževalni stroški, ne pa nujno investicijsko vzdrževanje, saj bi bazen morali nanovo izolirati in prebarvati ter zamenjati iztrošeno talno gretje. Na svojem aktivu so o zaprtem grmskem bazenu razpravljali tudi ravnatelji, ki menijo, daje treba bazen takoj odpreti in začeti s tečaji, saj bi bila ukinitev le-teh velik korak nazaj v škodo otrok. Izjemen interes, da bi imeli svoje plavalne tečaje, ™crnjst ob1ine!v^odf,Š paVel Ce‘° aman,je‘n 'i^Ttudi P< tudi načrtovani program učenja pla- ^ ae/ob!ke m f, nesa 50 se na kongresu predstavili 'f\\0V. I vanja predšolskih otrok. Tečaj je res- Jalc[ Posebne športne hrane m vitaminskih ter proteinskih doau jt da mogoče izvesti tudi na morju, sliki so dekleta med plesom Cordi Street-Jazz (hip-hop), ki]llf b,p0\ vendar je tak način odpravljanja pla- teniški dvorani predstavi! Darrin Grove iz Minneapolisa ZDA' valne nepismenosti glede na dose- /. Vidmar) -.............................—----------—------------- ., „ jpo KONGRES AEROBIKE IN FITNESA, ki ga je v sodelovanj" hotelom na Otočcu pripravila višja inštruktorica Jožica S. PJ,'rjel' športni center ob Krkijmvabil več kot 180 vaditeljev in inŠtruk' ,j/., športnorekrativne zvrsti iz večili držav. Tudi predavatelji J° PZ pr Otočec celo iz ZDA, Velike Britanije in Nemčije. Poleg več "ZrniP" DOLENJSKI LIST Št. 41 (2409), 12. oktobra Krški Interier dobil tretjo točko y nepopolnem drugem krogu rokometnega prvenstva je Interier doma premagal Prevent, Akripol pa Fructal - Odlični vratarji - AFP Dobova je po zmagi v prvem krogu počivala Rokometaši so v soboto odigrali nepopolni drugi krog, saj so bile nekatere tekme zaradi nastopa naših moštev v evropskih pokalih prestavljene. Tako je krški Interier, ki je v prvem krogu v TVbovljah z Rudisom Rudarjem igral 23:23 (10:8) tokrat na domačem parketu z zmago proti Preventu s 26:22 (14:13) osvojil obe točki, trebanjski Akripol, kije v prvem krogu s 14:19 (7:9) izgubil s Kodeljevim, pa je v drugem krogu z zmago nad Fructalom s 24:18 (12:7) razveselil domače gledalce. AFP Dobova, ki je v prvem krogu v Litiji s 24:20 (8:9) premagala Inženiring Šarbek, je v soboto počivala. r Tone Pirc Težko je opisati žalost in bolečino 'Zadetih sorodnikov in množice J^ljev, znancev ter športnih ,l ari^cv. ki so sc v soboto na šmihel-.»pokopališču zadnjikrat poslo-._ Prezgodaj preminulega inže-D ^^rojništva Toneta Pirca. Iz vrst in« "'h 'n uspešnih novomeških rtnjkov je odšel znani igralec on, r^C ,er cl^cn izmed priljubljenih ^'orjev te igre. Ko je v začetki tvtr-mik:sel'^ let zaključeval svo-v n°d|^no tekmovalsko kariero, se jc Vr0y°meški ekipi še dolgo poznala trai igralci so šele po dolgo- nJncm kaljenju moči pokrili njegov s t.',n nezadržnih prodorov pod koš, njjl er'mi je bil znan po vsej Slove- ^krat je skupaj s še nekaterimi 74 psim' igralci ustanovil klub Loka j ’ ,'.JC združeval tiste, ki so kdajkoli sla šV f)rvcm moštvu Novega me-lud't ^vema tednoma sc je kda ?ne ^‘rc veselil srečevanj ne-lelj l akl'vnih športnikov in ljubi-ta n .■ arkc> ki sc redno sestajajo nj„; 5IJa,e,jskih treningih v telovad-n„. “rusniške šole. Še po 21 letih se anji nerazdružljivi člani prvega Novega mesta vsak ponede-dr ?r^ujejo na prijetnih vajah in v °kra ■ n°Sti' ^ svoj‘h vrstah so buan"i toplo prijateljstvo, ki ga je la j narava 'loncta Pirca poglablja-i„r|n v^dno združevala. Kolegom v ne ln ^v|jcnju je bil Tone iskren in ^fuontestljiv vzornik. tia a Priljubljenega športnika sc je h Sdnji poti poslovil predstavnik diši*?3, kicr le Pil Tone Pirc vodja tiUrl Uc'ic rezervnih delov. V ime-sPr °ma^ih športnikov je pokojniku jjl 8°voril tople besede slovesa in jn Va*e njegov dolgoletni soigralec |ey.iranski športnik Slavko Medini /menu vsch športnikov jc izre-Sonvt reno soža'ie *cžko prizadetim 'tonikom pokojnega prijatelja. Košarkarji Loke 74 s ČOLNI OKOLI OTOKA ^Kostanjevica - v nedeljo, - ' oktobra, bo kostanjeviško šport- Kljub temu da so Krčani na koncu premagali slovenjegraški Prevent s 4 zadetki razlike, je bilo to srečanje izenačenih moštev, gostje pa so v prvem polčasu kar nekajkrat krepko vodili in so jih domači rokometaši vsakič ujeli ter odšli na odmor z zadetkom prednosti. V drugem pol- času so Krčani učinkovito zaustavili najbolj nevarna igralca nasprotnega moštva Franca in Maksiča, tako daje Prevent prvi zadetek dosegel šele po 10 minutah igre. V tem času si je Interier ustvaril prednost 4 zadetkov in jo obdržal do konca srečanja. Za odličen nastop velja pohvaliti Sevničanom točka s Pomurko Rokometaše Lisce po prepričljivem vodstvu reševal odlični vratar Marcola - Odločila borbenost SEVNICA-V derbiju 1. kola II. državne lige so rokometaši Lisce v domači dvorani, potem ko je vse kazalo, da bodo zanesljivo ugnali Pomurko iz Murske Sobote, v razburljivi končnici komaj še rešili točko. Po začetnem vodstvu gostov so Sevničani prevzeli pobudo in predvsem iz protinapadov dosegli nekaj lepih zadetkov in prvi polčas dobili z 12:10. V drugem delu igre se je pri Liščanih razigral Thdej Simončič, ki je navkljub temu, da je imelo njegovo moštvo igralca manj, dosegel iz protinapadov tri zadetke. Ko se sredi drugega polčasa ob vodstvu Lisce 17:12 vsi v dvorani pričakovali zanesljivo zmago domačih, je prišlo do nepričakovanega preobrata. Gostje so agresivneje zaigrali v obrambi in pokazalo se je, da v ekipi Lisce pravzaprav ni igralca, ki bi lahko zadel v polno iz večje razdalje, zato bo verjetno uprava kluba morala razmisliti o popolnitvi tega igralnega mesta. Sobočani so tako izenačili na 20:20, minuto pred koncem pa tudi povedli. Sevničani so s Sirkovim za- ROKOMETASICE LISCE ZMAGALE V BREŽICAH BREŽICE - Članice RK Lisca Sevnica so na gostovanju v Brežicah v posavskem derbiju II. državne lige po dobri igri v drugem polčasu prepričljivo zmagale proti domačinkam z rezultatom 23:17 (polčas 9:8). Za dobro igro pri gostjah kaže pohvaliti Planinčevo s 4 zadetki, najučinkovitejša pri Lisci pa je bila Dražetičeva s 6 zadetki. Pionirke Brežice so veliko izgubile Brežiški športniki so se poslovili od človeka, ki je močno zaznamoval razvoj športa Profesor Marjan Gregorič je bil rojen Brežičan, od mladih nog JJavdušen športnik: atlet, odbojkar, hokejist, smučar... Bilje ravnatelj yS Brežice II, ravnatelj Gimnazije Brežice, vodja uprave za družbene ^javnosti občine Brežice. Opravljal je funkcijo podpredsednika “očinske skupščine, odbornika in delegata v Brežicah. Nazadnje jc bil ■‘O let ravnatelj Posavskega muzeja v Brežicah, vendar svojega poslanca v športu nikoli ni zanemaril. Vedno je podpiral in vzpodbujal šport, oktivno je sodeloval pri izgradnji brežiškega stadiona, hokejskega ISrišča, igrišča in telovadnice pri Gimnaziji Brežice ter se zavzemal za Vgradnjo telovadnic in igrišč pri šolah v občini. Bil je eden glavnih ustanoviteljev Smučarskega društva Brežice in "jegov prvi predsednik. V letih njegovega predsedovanja v SD je bilo Urcjeno smučišče v Pečicah z vlečnico, izredno veliko otrok in odraslih Paje šlo v teh letih skozi smučarske tečaje. Aprila 1968 je vodil ustanovni °bčni zbor Atletskega kluba Brežice, kjer je nato vrsto let opravljal funk-c*j° predsednika, podpredsednika in člana UO. Bil je odličen organizator in atletski sodnik. Prof. Marjanu Gregoriču gre velika zasluga, da )c atletika postala v Brežicah najkvalitetnejši šport z odličnimi tekmo-Va!ci, državnimi prvaki, reprezentanti in udeleženci največjih tekmovanj v svetu. Atletski delavci smo pod njegovim vodstvom izpeljali vrsto °4mcvnih atletskih prireditev, tudi najvišjega ranga, ki so postale tradi-Cl°nalne (atletski miting, ulični teki, krosi). Kot ravnatelj Posavskega muzeja je ob 90-letnici Sokola v Brežicah Pripravil izjemno razstavo1, “Zgodovina sokolskega gibanja in razvoj sP«rta v občini Brežice”. Prav temu področju jc v zadnjem času posvečal Posebno pozornost in pripravljal stalno zbirko. Prof. Marjan Gregorič Je bil izredno delaven, ploden, uspešen, komunikativen, ambiciozen in "atlvsc pošten. Bil je borec za lepše in pravičnejše življenje, za lepše n>cdscbojnc odnose in spoštovanje človekovih pravic in vrednot. Bil je VcDk humanist, strokovnjak in športnik. Za njim so ostali veliki rezul-!ari njegovega dela, njegova prerana smrt pa pomeni nenadomestljivo 'zgubo. športniki Brežic in Posavja smo mu hvaležni za njegov ogromni prispevek v razvoju in ugledu športa. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. POLDE ROVAN detkom iz sedemmetrovke le izenačili na končnih 21:21. ČRNA SERIJA KOCEVK KOČEVJE - Poraz kočevskih rokometašic v zadnjem krogu proti ljubljanskemu Krimu (34:8) ni prav nobeno presenečenje, saj na Galjevi-ci gradijo ekipo po vzorcu celjske Pivovarne Laško. Ali drugače povedano, vse ekipe bodo za Krim letos topovska hrana, tako da bo poraz z 20 in več zadetki razlike nekaj povsem realnega. Rokometašice Kočevja v ligi plačujejo račun za vse težave, s katerimi se je klub letos srečeval. Dolgo se ni vedelo, kdo bo dekleta treniral, sporazum z Zdenkom Mikulinom so dosegli nekaj dni pred začetkom prvenstva, nova uprava se še ni predstavila, denarja kot kaže ni dovolj in dekleta še vnaprej igrajo v Ribnici. Medtem ko so se skoraj vse ekipe močno okrepile, so Kočevke slabše od lani. Zapustila jih je Orozova. Tako je najtežje breme padlo na pleča sicer izkušenih, toda premalo kakovostnih domačih igralk. (M. G.) predvsem oba vratarja, domačega Imperla in Preventovega Pušnika. Zadetke za domače moštvo so dosegli: Špende 3, Cvijič 7, Iskra 6, Bogovič 2, Urbanč 1, Kukoviča 6 in Dragar 1. V soboto, 14. oktobra, se bo krški Interier v gosteh pomeril s Primorskimi novicami Promakom. Tekma med Akripolom in ajdovskim Fructalom je bila dobro ogrevanje trebanjskega občinstva pred težko sezono, v kateri trebanjski rokometaši ne bodo vedno tako zlahka zmagovali. Ajdovci tokrat niso upravičili svojega slovesa, saj so vodili le povsem na začetku srečanja z 2:0, potem pa so Trebanjci stvar vzeli v svoje roke in pred koncem prvega polčasa vodili že z 12:6. V drugem polčasu so domačini še povečali prednost, ki je nekoliko uplahnila, ko so pred koncem srečanja zaigrali nekoliko bolj sproščeno. Največ zaslug za prvo zmago gre odličnemu vratarju Torlu, ki je ubranil kar 15 strelov, in izvrstnima strelcema Počrvini in Vešligaju, ki sta vseh 18 zadetkov dosegla iz igre. Zadetke za Akripol so dosegli: Dvornik 2, Počervina 10, Junuzovič 1, Šavrič 1, Vešligaj 8 in Zarabec 2. V sobBto se bo Akripol v gosteh pomeril z moštvom Inženiring Sar-bek. v Zužemberčani čez prvo oviro Kljub živčnosti so žužemberški odbojkarji premagali Termolubnik iz Škofje Loke s 3:1 ŽUŽEMBERK - Žužemberški odbojkarji od sezone, ki se je zanje začela v soboto, 7. oktobra, veliko pričakujejo, zato ni čudno, da so bili na začetku srečanja 1. kroga letošnjega prvenstva druge državne odbojkarske lige precej živčni, kar je solidno škofjeloško moštvo izkoristilo in domačine v prvem nizu ugnalo s 15:12. Že v drugem nizu so Žužem-berčani nekoliko uredili svoje vrste in s 15:9 izenačili izid v nizih na 1:1. Tretji nižje bil tokrat odločilen, po izenačeni igri v končnici pa so ga dobili domačini s 16:14, medtem ko so četrti niz dobili s 15:12 ter tako osvojili dve pomembni točki. Cilj Žužemberčanovje, uvrstiti se med prvih šest moštev sedanje druge lige, saj bi si s tem po reorganizaciji odbojkarskih lig, ko bo imela enotna 1. liga deset članov (sedaj se deli na 6-čIansko 1A ligo in 8-člansko IB ligo) zagotovili uvrstitev v enotno 10-člansko drugo ligo. Da ne bi prišlo do presenečenja, so Žužemberčani že na prvi tekmi nastopili z najboljšim moštvom Bojan Brulec, Gorazd Kos- mina, Aleš Smrke, Bojan Černač, Julijan Travižan in kadetski reprezentant Gregor Novak, mlajši pa so v igro vstopili le občasno. Z izidom 3:1 so kljub vsemu zadovoljni, saj so tako po prvem krogu na lestvici tretji, pred njimi pa sta le Granit preskrba in IGM Hoče, ki sta nasprotnike ugnala s 3:0. V soboto bodo Žužemberčani odpotovali v Portorož, kjer jih čaka sicer novinec v ligi, ki pa se je za drugoligaško tekmovanje močno okrepil in je v prvem krogu v gosteh premagal BCI Oscard s 3:2. Naslednjo soboto, 21. oktobra, bodo Žužemberčani igrali doma s trenutno vodilnim Granitom Preskrbo, tekma pa se bo, kot je že v navadi, začela ob 19. uri. I. V. * Sobotna tekma med Žužemberkom in Termolubnikom je bila po 15-ih letih prva, na kateri so Žužemberčani nastopili pod svojim imenom in za svoj klub. Pred tekmo so pripravili manjšo slovesnost, na kateri se je Tone Škrbe poslovil od aktivnega igranja. Novomeščanke dotolkle prvakinje Novomeške odbojkarice so kot za šalo premagale letošnje državne prvakinje - Odbojkarji novomeške Krke bodo začeli v soboto ob 20. uri proti Mariborčanom NOVO MESTO - Čeprav je, ko so odbojkarice novomeškega TPV-ja zvedele, da se bodo morale že v prvem krogu letošnjega prvenstva pomeriti z državnimi prvakinjami, ki sedaj nastopajo z imenom Bank Austrija Bled, vse skupaj slabo zgledalo, saj poraz na začetku prvenstva lahko zelo slabo vpliva na duševno ravnotežje ekipe, seje na koncu izkazalo, da tak žreb niti ni bil slab. Novomeščanke so državnim prvakinjam že na začetku pokazale, da pot do naslova letos ne bo lahka. Po dveh zaporednih napakah novomeške državne reprezentantke Jane Vernig, kije žogo dvakrat udarila izven igrišča, so Blejke na začet po pričakovanju gladko izgubile. Domačinke, ki letos merijo na sam vrh, so jih premagale s 3:0 (5,1, 7). V naslednjem krogu bodo Kočevke ku prvega niza vodile z 2:0, to pa je bilo tudi vse. Novomeščanke, ki so tokrat delovale kot dobro utečen Rezultat sta krojila sodnika Kočevske rokometašice po petih tekmah še vedno brez točke - Ista sodnika pokopala tudi Ribničane Ho dr.,*. ra’ • KostanjcvisKo šport- so lucjj jgraje z ekipo Brežic in »^o pnH0 2. veslaško 2magalc z 19;8 (,0;3) Najboljši strel-Na •> .ok°>'' koslanjcviskega otoka kj prj Lisci sta bili Brestovac (8) in >>odu;Z4'5-k'lo^etrsk,h Pro*jah Glas (5). Kadeti RK Lisca pa so iški i„ c ° nasl0P' ' tekmovalci s ka- (joma izgubili s trboveljskimi vrstni-*ihii *Čanujl v kategonjah od mlaj- ki z ,8:2() (10:10). Po 5 zadetkov za svoir kovindckllc d° veteranov, na Scvničanc sta dosegla Krištofič in J račun pa bodo prišli tudi turisti. p0žek. RIBNICA - V petem krogu prve državne rokometne lige so igralke Kočevja igrale doma z M-Degro iz Pirana in srečanje izgubile z 29:31 (15:16). Ekipi sta največ pozornosti posvetili igri v napadu, saj sta dosegli skupaj 60 zadetkov. “Botra” njihovega poraza sta bila moža v črnem, slaba sodnika s Ptuja, ki sta naredila preveč namernih napak zaradi prebijanja, korakov in kršanja igralnega časa. Kočevke so bile izključene kar 18 minut, čeprav je bila igra športna, gostje pa so na klopi prebile le štiri minute. Vsakič, ko so varovanke trenerja Mikulina ujele Pirančanke, sta jim sodnika odvzela žogo. Po tekmi so jezni gledalci in uprava upravičeno izvižgali sodnika in delegata, ki so iz Ribnice odšli brez “zaslužka”. Gostitelji jim namreč niso hoteli plačati stroškov, češ da jim bodo denar poslali po pošti. - “Sodnika Glažar in Nojč s Ptuja sta lani uničila ribniški Inles. Kot takratni trener ribniških rokometašev sem to močno občutil na lastni koži. Ne vem, zakaj si nekdo želi, da bi kočevski ženski rokomet propadel. Tb, kar se dogaja zadnje čase, nima prav nobene zveze z športom,” se je hudoval po tekmi domači trener Zdenko Mikulin. Največ zadetkov sta dosegli Gušti-nova in Bejtovičeva, po šest. V prihodnjem kolu bodo Kočevke gostovale v Kopru. M_GLAVONJIČ stroj, so brez napak nizale točko za točko in že po nekaj minutah vodile s 13:2 ter prvi niz dobile s 15:5. Sredi drugega niza, ki so ga na koncu dobile Novomeščanke s 15:11, so se Blejke približale na 6:7 in 9:10, vendar so v zaključnem delu niza odbojkarice TPV-ja spet zaigrale tako, kot znajo. Tretji niz so imele' Novomeščanke igro spet povsem v svojih rokah; s 15:7 so zapečatile usodo državnih prvakinj, tekma pa je trajala vsega uro in četrt, česar niso pričakovali niti največji optimisti. Poleg Jane Vernig, kije tudi tokrat nosila glavno breme v napadu, sta se izkazali tudi • Thdi v drugem krogu bodo Novomeščanke igrale doma. V soboto ob 18. uri se bodo v športni dvorani Marof pomerile z Zgornjo Savinjsko, medtem ko bodo novomeški odbojkarji, ki so tekmo prvega kroga z Ljutomerom prestavili, prvič stopili na parket dve uri za dekleti, v soboto ob 20. uri, ko se bodo pomerili z Mariborskim Marlesom, ki je v prvem krogu premagal ljubljansko Olimpijo-__________________________ obe Ukrajinki, Vika Orešina in novinka levičarka Elena Volkova, ki sta Blejkam postavljali neprebojen blok, medtem ko je izredno hitra Rebeka Koncilija v polju prestrezala tudi neulovljive žoge. Odbojkarice kočevske LIK Tilie so gostovale v Kopru pri Cimosu in Jana Vernig igrale doma z Mariborčankami, ki so dobile glavnega pokroviteljadn se bodo v prihodnje imenovale lnfond Branik. I. V. DEDEK JE ODSTOPIL LITIJA - Po vseh zapletih in nesporazumih, za katere je bil glavni krivec trener Andrej Urlep, je moral odstopiti tudi njegov pomočnik David Dedek. Do nadaljnega je vadbo litijskega prvoligaša prevzel mladinski trener Džemo Ibiši, pomagal pa mu bo državni reprezentant in najstarejši igralec Iskre Litusa Žarko Džurišič. (M. Š.) Elan je štirikrat zmagal Novomeški nogometaši so tudi po osmih krogih tik pod vrhom - Uspešna tudi mlajša moštva srečanja so imeli gostje še dve 100-odstotni priložnosti za zadetek, vendar ju niso izkoristili, tako kot nista imela sreče domačina Sever, ki so mu žogo zbili z golove črte, in Bojan Žagar, ki je streljal preko vrat. Po osmih krogih je Elan z 18 točkami drugi, tretjeuvrščena Kozina pa ima 16 točk, medtem ko vodijo Goriške opekarne s 24 točkami. V naslednjem krogu se bodo Elanovi nogometaši v gosteh pomerili z vodilnimi Goriškimi opekarnami. REKREATIVCI SO ZAKLJUČILI - Od petka do nedelje so se na igriščih teniškega centra Otočec še zadnjič letos pomerili rekreativci. Tokrat so nastopili le tisti, ki so na dosedanjih turnirjih zbrali največ točk, med njimi pa sta bila tudi Novomeščana Bojan Erak (na sliki desno) in Marjan Stokanovič. Eraka je v finalu kategorije do 25. leta premagal Trboveljčan Peter Golob, vendar je Novomeščan kljub temu osvojil pr\’o mesto v skupnem seštevku vseh turnirjev. Stokanovič je igral v kategoriji nad 45 let in je na Otočcu osvojil 3. mesto, medtem ko je bil v skupnem vrstnem redu peti. (Foto: I. V.) NOVO MESTO - Agonija nogometnega kluba Elan in s tem novomeškega nogometa je z uspešnimi nastopi v tretji državni ligi očitno končana, čeprav primanjkljaja v klubski blagajni, ki je predvsem posledica prvoligaške avanture, še sedaj niso jrovsem odpravili. Upanje na boljši novomeški nogometni jutri dajejo predvsem nastopi mlajših moštev, ki, podobno kot člansko, nizajo zmage. Člansko moštvo je v nedeljo igralo doma s Telmontom in zanesljivo osvojilo nove tri točke, ki so jih še utrdile na 2. mestu prvenstvene lestvice. Že po štirih minutah igre v prvem polčasu je mrežo gostov zatresel Matjaž Sever in tako so Novo-meščani dobili prvi polčas z 1:0. Po 10 minutah drugega polčasa je bil uspešen še Dragan Milanovič, 13 minut kasneje pa je Baruca izid zmanjšal na 2:1. V nadaljevanju Elanovi kadeti so igrali doma s Slavijo in jo premagali s 5:1, starejši dečki so s Slavijo igrali v gosteh in zmagali s 3:1, mlajši dečki pa so na domačem igrišču premagali Slovana z 1:0. Izgubili so le mladinci, ki so se v Ljubljani pomerili z Ježico. Izid tega srečanja je bil 3:0 za domače nogometaše. I. V. Odgovori in popravki po § 9... J So taki gasilci sploh še gasilci? Sporočilo bralcem V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka že objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori in popravki po § 9...”, vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkov, ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanašajo (13. člen). Tito in laži o njem v Petanovi knjigi Dol. list, št. 39 in 40, 28. septembra in 5. oktobra Kdor iskreno veruje in verjame, da Bog vodi zgodovino in ohranja svet, mi bo pritrdil, da ni bilo naključje, da je v 2. svetovni vojni zmagal Tito, ampak je bila to božja volja. Tudi v tem, da mu je nekoč med vojno pes rešil življenje, vidim poleg posebnega angela varuha. Nikoli nisem slišala, da bi poskušali narediti atentat nanj. Titova pot je bila edino prava pot. Bil je razsvetljen in velik mislec ter velik politik. Rešitev za človeštvo je samo v ljubezni, poštenju, odpuščanju, bratstvu, enakopravnosti, ponižnosti in v znanju. Vsem otrokom sveta je treba omogočiti srečno in brezskrbno otroštvo, lepo vzgojo, jim prav oblikovati vest, da bodo postali zdrave in srečne osebnosti. Danes je svet sprevržen: prostitucija, vroče linije, alkohol, mamila, vojne, nasilje, kriminal, vegetarijanstvo, prevelika skrb za pse, zakonci brez otrok, napačno iskanje duhovnosti... Svet pa je tako lepo ustvarjen, toliko radosti nam ponuja.. Te lepote vidiš, če nosiš nebesa v sebi, a nebesa v otroško dušo morajo vgraditi starši. Pa še to: v soboto sem obiskala muzej v Pleterjah. Resnično sem bila ganjena, Titova slika visi točno tam kot nekdaj. Nikoli je niso sneli in pospravili. TINCA KUHELJ Šentjernej Skrb za ljubiteljsko kulturo Dol, list št. 39, 28. septembra V članku Skrb za ljubiteljsko kulturo je v pogovoru L. Murn s tajnico ŽKO občine NOvo mesto Stašo Vovk prišlo do netočnosti v izjavi:”Močno je tudi prizadevanje, da bi na novo zaživela novomeška pihalna godba, vendar zdaj ne najdejo ustreznega vodje - dirigenta.” Gre za dve netočnosti. Pihalni orkester iz Novega mesta bo leta 1998 praznoval svojo 150-let-nico delovanja. Kot vsako amatersko društvo je doživljal vzpone in padce, zadnjih 20 let pa deluje bolj ali manj kontinuirano. Samo v zadnjem letu smo imeli skoraj 30 nastopov na raznih prireditvah oz. samostojne nastope, na primer: 8. februarja nastop ob kulturnem prazniku in ves februar ob petkih nastop v gostilni Pri Štefanu na Malem Slatniku; 2. aprila nastop v vojašnici Bršljin, igramo pa tudi na pogrebih. Res pa je, da se skupaj z mestno občino Novo mesto dogovarjamo o reorganizaciji pihalnega orkestra. Z našo problematiko smo seznanili Francija Koncilijo, Janeza Mežana, Alojza Turka, Robertu Judeža, s Stašo Vovk pa smo imeli razgovore 28. februarja in 4. septembra. Vsi so nam obljubili pomoč. Trditev, da ne moremo najti ustreznega vodje - dirigenta, je smešna in celo neresnična. Orkester že 20 let vodi dirigent Anton Ceh, ki je za svoje vestno in požrtvovalno delo 8. februarja letos dobil odlikovanje ZKO občine Novo mesto. Že nekaj časa pa prihajajo z novomeške ZKO zahteve po zamenjavi dirigenta, vendar ustreznega ni. ZKO Novo mesto je tudi prenehal plačevati honorar dirigentu, zato si moramo sami zagotoviti sredstva za plačilo, če želimo, da bo v Novem mestu še naprej obstajala pihalna godba. Mislimo pa, da mesto, kot je Novo mesto, to potrebuje. Zato je dirigent bolj problem ZKO občine Novo mesto kot pa problem Pihalnega orkestra. ITALO MOROSINI ml. Član Pihalnega orkestra Novo mesto Tito in laži o njem v Petanovi knjigi Dol. list št. 40, 5. oktobra Osebno ne poznam Žarka Petana, niti Darinke Tratar, niti Alojzija Lukšiča. Od Žarka Petana sem prebral že precej prispevkov, predvsem pa njegovih aforizmov. Njegove knjige “Veseli diktator” nisem bral niti je nisem željan po vsem tem, kar se prebral prikazov te knjige v medijih, posebno pa po prispevku Darinke Tratar v Dol. listu 28. septembra. Ko sem se seznanil s tem, da je pisec omenjene knjige naslednik osebe, ki ji je bilo premoženje nacionalizirano, se mi je utrdilo prepričanje, daje omenjena knjiga napisana iz egoističnih in revanšističnih pobud. Ocena te knjige, ki jo je zapisala v svojem za Alojza Lukšiča spornem prispevku Darinka Tratar, je zame in še za koga nadvse realna in odkritosrčna. Tega ne bi mogel reči za večji de trditev Alojza Lukšiča v Dol. listu 5. oktobra. Celotni njegov prispevek zasluži enako oceno kot omenjena Petanova knjiga. Lukšičeve ocene Titove politike in posledic njegovega vladanja zlahka zavrnemo že z enim dokazom: na prostoru nekdanje Titove Jugoslavije ni bilo nikdar pred njim in ne bo nikdar v bodoče tolikšne složnosti, kot je je bilo takrat. Ko bi bil Tito še živ in mlajši, narodi nekdanje Jugoslavije ne bi doživeli grozodejstev, kot so jih začeli doživljati kmalu po njegovi smrti in jih doživljajo še danes. To pa je delo tistih, ki vsak dan dokazujejo, da so zreli za novo niirnberško sodišče. Ocena vsega Titovega je bila razvidna še za časa njegovega življenja in tudi ob njegovi smrti. To ni ocena posameznika, ampak ocena svetovne javnosti. To, za kar se trudi v svojem prikazu Lukšič, pa je res podobno opravilu vaških opravljivk. Iz kakšnih pobud to počne, si mislim in verjetno se v tem ne motim. Kričači o demokraciji pa naj nam pošteno pojasnijo, kaj to sploh je. Po moje ni to nekaj, s čimer se dovoljuje, da lahko vsak dela, kar se mu zahoče. Prav to pa se dogaja sedaj, ko mesto prave zakonitosti prevečkrat prevladuje zakonitost ulice. V “komunističnem močvirju” pa je človeška družba od vekomaj in vekomaj bo, ker to je boj izkoriščanih proti izkoriščevalcem, čemur pa se ne da izogniti. Petan ali kdor koli od nas pa se mora sprijazniti s tem, da v tej različnosti živimo, saj smo v demokraciji. JOŽE LUŽAR Nad mlini 33, Novo mesto Tito in laži o njem v Petanovi knjigi Dol. list št. 40, 5. oktobra * v Alojzij Lukšič, opažam, da se čutite osebno prizadetega zaradi moje ocene Petanove knjige Veseli diktator. Ni bil moj namen žaliti g. Petana, če pa ste to tako razumeli, je to vaš osebni problem. Moj pogled na Tita (za vas vladar, zame predsednik) temelji na tako rekoč vsemu svetu znanih dejstvih. Ne pojem mu nobenega slavospeva, pa tudi med privilegiranci prejšnjega sistema nisem bila, ampak zgolj učiteljica slovenskega jezika. Pravite, da izražam nostalgijo za nekdanjim režimom. Jaz temu ne bi rekla tako, trdim pa, da je bilo v prejšnjem sistemu veliko dobrega in samo slepci oz. zaslepljenci hočejo vse povprek popačiti. O tem, kaj je okusno ali neokusno razmišljanje, me kot učiteljico ni potrebno poučevati, saj znam to sama presoditi. Mogoče bi bilo bolj primerno, če bi g. Petana poučili, kaj je pieteta do pokojnikov. Prebrala sem tudi kako knjigo nekdanjih zapornikov z Golega otoka, vendar v nobeni izmed njih nisem zasledila tako globoke mržnje do Tita kot v Petanovi. Seveda se s takim lovom na čarovnice in represalijami niti slučajno ne strinjam, kot se ne strinjam še z marsičim, kar se je dogajalo prva povojna leta. A s podobnimi zadevami seje slovenski narod (in drugi narodi) že kdaj prej soočal v svoji zgodovini, le da od drugih oblasti. To naj seveda ne zveni kot opravičilo za karkoli, a če bi hoteli poiskati izvor in bistvo za preganjanje soljudi, bi morali seči zelo daleč nazaj, kar na začetek človeštva, pa seveda tudi v ljudi kot posameznike, predvsem tiste, ki so kdaj bili ali so danes na oblasti. Biti na vrhu, na oblasti, je za moje pojme predvsem velikanska odgovornost do naroda, do njegovega mirnega in človeka vrednega življenja. Prav v tem se Tito narodom nekdanje Jugoslavije ni izneveril. Nasprotno, dokazal je, da narodi lahko živijo v miru in prijateljstvu, če to le želijo in če imajo vzor v svojem vodstvu. Kar zadeva današnje stanje na Balkanu (in v svetu), si upam trditi, da je takšno tudi zato, ker Tito nima dostojnega naslednika, ki bi nadaljeval njegovo politiko miroljubnega sožitja med narodi. Tita je skrbela usoda sveta - koga pa skrbi danes? Glede demokracije pa tole: Jaz si pravo demokracijo predstavljam precej drugače, kot jo doživljamo Slovenci ali kot jo vidim v svetu. Nič nimam proti, da želimo v Evropo (sicer pa smo vedno bili del nje - od takrat, ko smo se priselili izza Karpatov). Vendar je ta pot v Evropo le pot hladnega gospodarskega, poslovnega in vojaškega sodelovanja, pot v demokracijo, v kateri vlada zakon močnejšega in bogatejšega in v kateri je denar edina vrednota (š tem pa povezano hlastanje za materialnimi dobrinami). Pod pozlato zahodnih demokracij se skriva mnogo človeške bede, zlorab, kriminala, brezciljnosti in kar je še takega. Mir v svetu naj bi se vzdrževal z orožjem za hrbtom - to pa imam sploh za popolnoma zgrešeno. O resničnem prijateljstvu je le še kje kaka bleda sled. Gospod Lukšič, podtikate mi pomanjkanje domovinskih čustev. Na to vam lahko odgovorim le tole: najraje imam Slovenijo, spoštujem pa tudi vse druge narode - brez izjeme. Na koncu pisma mi očitate verodostojnost trditev o lažeh v Petanovi knjigi in me postavljate na raven vaške klepetulje. Isto jaz očitam Petanovi knjigi, kije napisana v stilu “rekla - kazala”, s primesjo vsega tistega, kar sem napisala že v prejšnjem prispevku. Zame Tito m bil sporna osebnost in nikoli ne bo. DARINIOV TRATAR Šmarjeta 34 Otroke si podajajo čez ograjo Dol. list št. 38, 21. septembra Prizadeti in ostali smo tudi iz poročanja v Dolenjskem listu obveščeni, da so odgovorni (ali neodgovorni) dali zapreti prehod za pešce čez železniško progo v smeri zdravstveni dom - Drska. Piše, da je to storjeno po odredbi ministrstva za promet in zveze, ne piše pa, kdo je glavni avtor tega zaprtja. Morda pa seje ta predlog rodil v Novem mestu? S tem so odgovorno neodgovorni storili, da je najbolj varen prehod za pešce čez progo zaprt. Sedaj je potrebno uporabljati prehode v bližini -vsi, od starih, otrok in invalidov se morajo sedaj mešati v promet vseh mogočih vozil, včasih pa so morali paziti le na vlak. Prizadeti morajo iskati prehode levo ali desno. Tako zagrajeni prehod, kot se je pojavil L septembra, pa je zapfl naravne prehode z železniške postaje Kandija proti novemu mostu in v mesto ter dostop do avtobusne postaje iz te smeri. Zato ni čudno, da so si ljudje sami napravili pot skozi žico: gredo skozi izrezane odprtine v mreži ali pa se spuščajo in kobacajo čez strmo brežino ob koncu zagrade. Vsakokrat pa tudi slišim, kako ljudje bentijo nad takšno “pogrun-tacijo”. V imenu vseh zainteresiranih predlagam, da odgovorni najdejo novo, pametnejšo rešitev. JOŽE LUŽAR Novo mesto V četrtek je na Pahi pri Otočcu zagorelo, vendar gasilci niso vključili niti sirene in obloge iz borovega lesa s0 8°^" OTOČEC - Oktober je mesec požarne varnosti. Poklicni gasilci po gasilskih društvih kažejo najsodobnejšo reševalno opremo in nasploh ljudi vzgajajo, da bi povzročali čim manj požarov. Žal jih je bilo letos že v prvih desetih mesecih več kot lani vse leto. Sprašujem se, ali bi k zmanjšanju tega lahko kaj prispevala tudi gasilska društva. Ali so gasilci še tisto, kar so bili? Domala vsaka večja vas ima velik gasilski dom, znotraj dragoceno brizgalno, sodobna vozila, ponekod draga terenska vozila in ostalo gasilsko opremo. V marsikaterem gasilskem domu so že našle prostor vaške prodajalne, obrtniki in podjetniki. To je seveda razumljivo, saj je tako upravičenost do gradnje takšnih stavb večja, v gasilsko blagajno pa mesečno “kapne” kakšen tolarček od najme-nine. Po Dolenjski so gasilska društva kar aktivna. Še posebej mladinske desetine, odrasle pa je bolj gotovo videti v uniformah, na pogrebih zaslužnih gasilcev, na gasilskih veselicah in podobnih srečanjih. Gasilci se redno pripravljajo na tekmovanje v hitrosti, postavljanja naprav za čim hitrejše posredovanje, enkrat letno pripravijo vaško veselico, kakšno zbiralno akcijo za novo vozilo, to je pa skoraj vse. Kaj pa, če slučajno zagori? Takrat vselej kličejo na pomoč poklicne gasilce. V veliko primerih se po sireni iz domačega gasilskega doma zberejo tudi prostovoljci, veliko požarov pa mine tudi brez njih. Vsakomur je jasno, daje prva pomoč, pa če je še tako skromna, največ vredna. Tega se zavedajo tudi poklicni gasilci. Svoje gasilce, gasilski dom in svojega predsednika ima tudi KLIC V SILI • NOVO MESTO - Otroci in starši, ki imate kakršne koli težave, lahko pokličete na telefonsko številko (068) 341-304 v četrtek med 18. in 20. uro. • TREBNJE - Na vprašanja otrok in odraslih odgovarjajo strokovnjaki vsak ponedeljek med 7. in 8. ter med 15. in 17. uro. Številka telefona je (068) 44-293. • ČRNOMELJ - Otroci in odrasli, ki ste v stiski, lahko pokličete vsak drugi in četrti torek v mesecu med 19. in 20. uro po telefonu (068) 53-213 ali se oglasite osebno v pisarni v Ulici Mirana Jarca 8. • LJUBLJANA - Telefon otrok in mladostnikov je vsak dan od 12. do 20. ure (tudi ob sobotah in nedeljah) na številki (061) 323-353. Za vas se bodo potrudili študentje medicine, psihologije, pedagogike in socialnega dela. CESAR NE POROČA DOLENJSKI UST, SE NA DOLENJSKEM NI ZGODILO TREBNJE - Pravijo, da se tisto, o čemer ne poroča Dolenjski list, ni zgodilo. In ker nismo bili - tako, kot je bilo okrog 40 naslovnikov - obveščeni o okrogli mizi “Deklaracija o otrokovih pravicah in naša resničnost", ki jo je v okviru Tedna otroka pripravila trebanjska knjižnica Pavla Golie, dogodka nismo mogli niti najaviti. Gotovo bi se potem zbralo kaj več kot 6 (šest!) že prepričanih. No, morda je le eden udeleženec spadal med t.i. ciljno občinstvo, ki ga ni bilo od nikoder. gasilsko društvo Otočec. Taje šele v nedeljo začuden od podpisanega izvedel, da je minuli četrtek na njihovem območju gorelo. Ura na stolpu trškogorske cerkve je odbila enajsto ponoči, ko se je iz ene od novejših in premožnejših zidanic na Pahi pokadilo in kmalu zatem je ogenj razsvetljeval dobršen del vinorodnega Grčevja. Prasketanje je zbudilo sosede, ti so zbudili trgovca Jožeta Pavlina, ta pa je zavrtel številko 93 in v dobrih deseth minutah so se med vinogradi že svetile modre luči prihajajočih reševalcev. Sirena na otoškem gasilskem domu je ostala nema, prebudil se ni prav noben gasilec, čeprav je bilo slišati zavijanje sirene gasilskih cistern prek centra naselja Šentpeter. Ko so mestni gasilci prišli na mesto požara, so ognjeni zublji že dododbra opravili z zgornjim delom bivalne zidanice. Ladijski pod le kot suhe trske, oprema s televizorjem in vsem mogočim J izginila v kupu pepela. Zidanica novomeškega zdravnika na Pan št. 23 je bila ena tistih, ki so bne urejene prav po gosposko, grajen z ljubeznijo kot prava druga stan vanja. Gasilci so odšli in ostalo je pogorišče. Lastnika zidanice so policisti poklicali in sama sta mora« čuvati in gasiti do jutra. Takšno dežurstvo so včasih organizirali sti, ki so za to poklicani, pa čeprav gre za prostovoljno in hunta dejanje posameznika v sivomoor uniformi s čelado na glavi. “ *oKr, so Otočani zatajili, jim v bodoče lahko zaupamo?” se sprašujemo ob mesecu požarne varnost opomin tudi vsem drugim ga cem v novomeški in drugih ‘ Činah' JANEZ PAVLIČ OSTALO JE BOU MALO - Zidanica na Pahi je gorela kot bakla, medtem ko so otoški gasilci mirno spali, predsednik Franc Ivntkp 1 za požar izvedel šele v nedeljo opoldan. (Foto: J. Pavlin) Politične stranke nimajo pravice pisati zgodovine Z zbora belokranjskih upokojencev - Predsednik DeSUS Jože Globačnik o samostojnem nastopu na volitvaj^ strokovnjakov. Zavzel seje hudi za SEMIČ - Zbora članov Demokratične stranke upokojencev Slovenije, ki je bil v nedeljo v Semiču, se je udeležilo nad 150 upokojencev iz vse Bele krajine. Udeležila sta se ga tudi predsednik DeSUS Jože Globačnik in poslanec DS Ivan Sisinger. Predsednik Globačnik je uvodoma poudaril: “Odločili smo se, da bomo na prihodnjih parlamentarnih volitvah nastopili samostojno v vseh volilnih okrajih. Pred volitvami se ne bomo povezovali. DeSUS trenutno pokriva 70% volilnega telesa.” Kot je dejal, so se organizacijsko utrdili, saj so na lokalnih volitvah dosegli dobre rezultate in so organizirani v 40 prejšnjih občinah. DeSUS je stranka, ki je ideološko neobremenjena. Na predvolilnih zborih ne bodo nastopali z lažnimi obljubami, medtem ko jih bodo nekatere stranke še stopnjevale. Dejal je na primer, da je zahteva po univerzalnem otroškem dodatku norčevanje iz tistih, ki so na robu preživetja. 6 odnosu DeSUS do NOB je dejal, daje splošno sprejeto, daje bil NOB antifašistični boj; zato nobena politična stranka nima pravice pisati zgodovine, to je stvar to, da je treba pravice borce invalidov, ki so močno načet od Demosove vlade, ohraniti-Poslanec DZ Ivan Sisinger J govoril o poskusih vlade zai zn« J sevanje pokojnin. Trditve, da 0 pokojninski sistem “zlomili up.(. kojenci, niso resnične. Odstra bi bilo treba namreč vse soci . korektive iz pokojninskega slin jih prenesti v proračun. P° ,a no bi bilo sprejeti tudi zakon, vlada vrne celotni dolg pok°J. r skemu skladu, ki znaša sedaj * 23 milijard tolarjev. Z narn.ste. vano reformo pokojninskega s ma bi vzeli pravice upokojen ki so bile ustvarjene z detu Medgeneracijska pogodba n ostati v veljavi Kapilalskega P|.(. kojmnskega sklada se hoče y stiti država. DeSUS je odlo proti podržavljanju. Tudi v st, sčini pokojninskega zavoda ■ imeti vlada glavno besedo, noče uveljaviti odločbe ustav sodišča. JANEZ DRA' C,OŠ ZIBATA JOŽEFA IN ALOJZ P UŠ - Natanko po 50 letih sta, obkrožena z vsem bližnjim in daljnim sorodstvom, v poročnih oblekah spet stopila pred oltar cerkve v Šmihelu. Njuna življenjska zgodba je dolga. Jožefa se je kot osmi otrok rodila v kmečki družini v Žihovem selu, mož pa je mladost pretolkel v Šentvidu pri Stični. Kot fant in dekle sta se spoznala že pred drugo vojno, vendar sta se vzela šele prve mesece po svobodi. V zakonu se jima je rodilo 6 otrok. Lojze je do upokojitve delal kot strojevodja in nadzornik lokomotiv, mama Jožefa pa je gospodinjila in kmetovala. KJE JE VAS NARODNI PONOS. Že kar nekaj časa so zelo aktualni izleti na Madžarsko-Tja ne hodijo nakupovat ljudje, ki se borijo s prežive jem, pač pa ljudje s kar dd> ' linn denarnicami. Le v* nese s seboj samo 100 D& ^ se vsak teden zlije v žep madžarskih Romov za cen no blago 400.()()() SIT, in ^ samo iz naše občine. šam vas, kje je vaš nacionam ponos? Ti izleti pa so tu čisto navadno poneumljanj ljudi. Izrečen ni niti en stav IjUUI. U.ILCC.II III lili* *- ■ j za duhovni dvig ljudi, ogje ■ J na ni niti ena kulturna ali zg dovinska znamenitost. V:se J eno samo trgovanje. Ne ve P‘ se tudi, kakšna je delitve^ bilanca z izkupičkom. nizatorka živi v svetem Pr pričanju, kako opravlja dob delo. To bi bil lep primer finančno policijo. j JC Šentjernej Simpson in Amerika nista tako silno daleč Resnica in denar Čeprav je Amerika zemljepisno zelo daleč, tudi mi nis-no mogli mimo procesa, ki se 8“ je prijel naziv proces stolet-Ia- Če se je zadeva začela z brutalnima umoroma bivše žene slavnega temnopoltega tv-zvezdnika in nogometaša ter tjenega ljubimca - za umor je a'l osumljen prav nogometaš J- Simpson - je kmalu pre-rasla v pravi medijski spektakel, javnost pa se je razdelila na dva dela. Kakorkoli že, sitnpson je oproščen, krivda ni aokazana, pravni strokovnjaki Pa iščejo razloge, zakaj tako. Največ kritik je letelo na šibke aokaze tožilstva, ki so nekaj-vat celo prestopili meje zakonitosti. Pred zakonom naj bi bili Povsod, ne le v Ameriki, vsi enaki, revni in bogati, slavni in neznani, enakost pred zakonom pa je v rokah sodišča. Pa fendar, ali lahko govorimo o enakosti, če si lahko slavni Portnik najame II odvetniški so si razdelili zaslužek, ve(ji od 9 milijonov dolarjev, $am potek sojenja pa je še tako vplivalo tudi zvezdništvo toženca in njegovo boga-y°f Čeprav v javnosti prekuje prepričanje, da je izid s°Jenja v imenu politike in v s,rahu pred izbruhom novih rn$nih nemirov, ne pa izraz Pravice, je dejstvo, da je kljub nkonom in prisegam ogovor-l^nju resnice na prvem mestu e vedno denar. Ta lahko celo resnico, ki naj bi bila samo (na, spreobrne na drugo stran, ijPrav so v igri človeška živ- Kljub vsemu - Amerika le ni “ko daleč. - Tg monijo. Letos prvič je tečaj ki aikida tudi v Novem mestu, vodi pa ga Marko Ki aikido končno v naših krajih Ki aikido, ki se je začel razvijati na Japonskem pred davnimi 700 leti, je prišel iz Ljubljane tudi v Novo mesto ■ Ni borilna veščina, temveč način človekovega življenja Udvanc, ki je dobil naziv inštruktorja. Novomeški klub deluje pod okriljem ljubljanskega, ki je registriran preko japonske zveze, zato ima Japonec Kenjiro Yoshigasaki dvakrat letno predavanja tudi v Ljubljani. Tako je mogoče v Novem mestu narediti izpit iz fizičnih tehnik in testa uma ter tako pridobiti certifikat. Cena tečaja zadošča le za kritje stroškov, saj je ta dejavnost neprofitna. Sicer pa je ki aikido zelo močno razvit v Italiji, Škotski, Belgiji, Franciji in še kje. Ki aikido vodi človeka po zakonih narave skozi vaje za poenotenje uma in telesa, vaje za zdravje in vaje za “ekstendiranje” ki-ja ter samoobrambne tehnike pripelje do boljšega zdravja, kar je potrdil tudi Marko, ki se z njim ukvarja okoli 6 let. Od klasičnega “samurajskega” aikida se razlikuje v tem, da v ki aikidu ni nobene agresije in nobenih udarcev. T. G. Prva ptičarka Eni V času, ko se je tehnologija močno razvila, ko imajo vedno večji pomen mikroračunalniki, človek izgublja svojo vrednost, zato je pomembno, da ponovno vzpostavimo ravnotežje. In poti je nešteto; od aktivne vadbe in iskanja tolažbe do nadomestkov ter podobnega, ena izmed poti pa je tudi ki aikido. Ta se je v Sloveniji pred 20 leti uveljavil najprej v Ljubljani, pred kratkim pa poskuša zaživeti tudi v Novem mestu pod vodstvom Marka Udvanca iz Šentjerneja. Mnogi mislijo, da je ki aikido borilna veščina. “To drži le za klasični aikido, sodobni pa je način življenja,” pravi Marko. Aikido je nastal na Japonskem pred približno 700 leti, po drugi svetovni vojni pa je Koichi Tehei začrtal nove značilnosti ki aikida in razvil 4 osnovne principe, ki se danes ^ ______ sedaj ki aikido način življenja, v temveč ga razorožiti tako na du katerih so tehnike le poti do spo- ševnem kot telesnem področju. znanja narave. Borilna tehnika je Tako se "boj” spremeni v nekaj le ključ, kako partnerjev um spe- višjega in učenci se naučijo, da _______________»______________________ ljati tako, da postane neagresiven. zmaga ne pomeni nič. Kajti kot je j Tsnečn j domači lovski DSi K. aikido n. nekaj statičnega Uyeshibe: "Če danes zrna- UspeSIH OomaCl IOVSK1 psi lahko bi ga uvrstili med jogo in J . karate, saj vključuje tako um kot gum, bo neizogibno p telo, ki ju poskuša spraviti v har- bom moral izgubiti. ” NE GRE ZA ZMAGO - Namen Osilnico bliže Sloveniji Po načrtu cesta Kočevska Reka ■ Osilnica do leta 1977 OSILNICA - Kljub slabemu vremenu dela na cesti Bezgovica -Bezgarji dobro napredujejo. Prvi kilometer ceste bo kmalu dobil podložni gramoz, v makadamski izvedbi pa bo letos napravljene 2.200 m ceste. Na nedavnih razgovorih s predstavniki republiških organov je DOBRAVA - Kinološka zveza Slovenije je letos zaupala organizacijo 19. kinološke tekme za memorial Bogdana Sežuna Lovskemu kinološkemu društvu Posavje, prireditev je bila dva dni, 30. septembra in L oktobra, po oceni sodnikov pa je bila zelo dobro pripravljena. Tekmovanje lovskih Žurge. Ta odsek je dolg 4 km. Ce- psov ptičarjev je potekalo v lovi-sto ki je zdaj široka le dva metra, sčih lovskih družin Brežice, Catez bodo hkrati razširili na 3,5 metra. Povsem nanovo pa bo potrebno zgraditi po nekdanjih kojovozih nadaljevanje te ceste od Žurg do Črnega Potoka in Trave v občini Loški potok. Tilko bo Osilnica po slovenski obali Čabranke povezana s Slovenijo, medtem ko mora- -lega in strokovno vodenega '•nes studia, ki deluje od okto-ra do maja, in to ob torkih, sre-,a'1, petkih in sobotah od petih °(a glasbe. Na sliki: usposobljena vaditelja Nadja Saje in Mi- ( jf» Perko v fitnes studiu Zdravilišča Dolenjske Toliče. (Foto: A. , razpisuje prosto delovno mesto KV PRODAJALEC - 2 delavca za določen čas 6 mesecev v Poslovni enoti GALA Metlika, Kardeljevo naselje 7 Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje: - IV. stopnja strokovne izobrazbe, živilske ali mešane smeri Kandidati morajo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev poslati najkasneje v 8 dneh po objavi razpisa podjetju SUGROS, d.o.o., Trgovsko podjetje, Cesta v Trnovlje 10 a, Celje. O izidu razpisa bomo kandidate obvestili v 30 dneh po opravljeni izbiri. nega prof. Gregoriča je bil ski muzej v Brežicah, kjer je rav-nateljeval od leta 1975 pa vse do nedavnega, ko je ravnateljevanje na lastno željo prepustil mlajšemu nasledniku. Ob delu je prevzemal tudi najpomembnejše družbenopolitične funkcije, saj je bil več mandatov podpredsednik SO Brežice, podpredsednik izvršnega sveta ter funkcionar v različnih športnih in kulturnih organizacijah. Nikoli ni bil čisto na vrhu, vedno pa blizu. Ni hotel na vrh. Vrh je bil zanj njegov poklic, je bila osnovna šola, gimnazija, muzej. Življenjsko delo pokojnega prof. Gregoriča je bilo tako bogato, da se ga ne da kar tako popisati. Nikoli ni miroval in vedno je bil sredi kakšnega pomembnega dogajanje. Teden dni po njegovi smrti je bilo v Brežicah veliko slavje. Postavljali smo temelj za novo Srednjo ekonomsko šolo, proslavili smo 50-letnico slovenske gimnazije v Brežicah. Kako kruto je, da na slovesnosti ni bilo človeka, kije bil dijak, profesor in ravnatelj slavljenke, ter da ob postavljanju temeljnega kamna m bilo človeka, ki je vodil in zaključil prizidek pri gimnaziji, kije bila takrat in vse do danes edina novogradnja v srednjem šolstvu občine Brežice. Občani Brežic in Posavja smo ponosni na naš muzej, ponosni smo na brežiški grad. Malo jih je v Sloveniji, ki so bili vedno v funkciji kulturnega poslanstva in s skromnimi sredstvi dobro vzdrževani. Vsa leta njegovega ravnate-ljevanja je potekala obnova gradu. Nikoli konca: streha, fasada, okna, vrata, oprema pa električna napeljava. Uredil je stoletno baročno galerijo, stalno spomeniško razstavo slikarja Franja Stiplovška, nanovo urejal arheološko zbirko, postavil novo zgodovinsko zbirko Posavja v 16. stol., uredil galerijo za občasne razstave, vodil mali avditorij ter uredil sodobno konzervatorsko in restavratorsko delavnico. Ob vsem tem je vzpodbujal raziskovalno in izdajateljsko delo ter sodeloval z različnimi ustanovami. S svojim delom je zelo zadolžil svoje someščane in soobčane ter obremenil svoje naslednike. Hvala, prof. Marjan Gregorič, hvala za vse, kar ostaja za tabo. JQŽE AVŠIČ župan občine Brežice Včeraj so se v družinskem krogu na ločenskem pokopališču v Novem mestu poslovili od Marije Zamljen, upokojene dolgoletne učiteljice in več let tudi ravnateljice novomeške osnovne šole. Zam-ljenova, kije umrla v 86. letu staro-sti, je večino svojega življenja preživela na Dolenjskem. Kot mlada učiteljica je pred 60 leti z možem, prav tako učiteljem in predanim prosvetno-kulturnim delavcem Jožetom Zamljenom, prišla v Šentjernej. Tam se je z vsem žarom mlade in zagnane učiteljice posvetila poučevanju in prosvetljevanju otrok, ki so v šolo prihajali tudi iz po dve, tri ure hoda oddaljenih vasi izpod Gorjancev. Tem otrokom ni bila samo učiteljica, ampak je marsikomu nadomeščala tudi mater, zato so se je oklenili in jo vzljubili. Še celo zadnje mesece, ki jih je po nesreči preživela v novomeškem domu starejših občanov, sojo obiskovali nekateri teh njenih nekdanjih šen-tjernejskih učencev. Med vojno sta se oba z možem Jožetom-Drejčetom kljub dvema majhnima otrokoma aktivno vključila v odpor proti okupatorju NOVOSTI ŠTUDENTSKEGA SERVISA MARIBOR MARIBOR - ŠS Maribor obvešča, da bodo do 27. oktobra sprejemali pisne prošnje njihovih študentov na razpis za štipendije za študij na univerzi v Ljubljani in Mariboru, prošnja pa mora vsebovati kratek življenjepis, potrdilo o vpisu v š.l. 1995/96, stalni naslov in naslov v času študija ter številko izkaznice ŠS v Mariboru. Ponujajo nadpovprečno štipendijo, možnost dodatnega strokovnega iz-poponjevanja doma in v tujini in pomoč pri do- in podiplomskem izobraževanja. Članom njihovega študentskega servisa bodo nudili tudi posojila do 15 tisoč tolarjev in posredovali informacije o prostih študentskih sobah. Vse dodatne informacije so na voljo na tel. št. 062-29-491. in Marija je z otrokoma in sestro odšla na osvobojeno ozemlje. Po vojni so se naselili v Novem mestu in Marija je učila na osnovni šoli, kjer je bila pozneje tudi osem let ravnateljica. Z možem Jožetom-Drejčetom, ravnateljem vajenske šole ter zagnanim, široko nadarjenim in predanim kulturnim delavcem, ustanoviteljem in prvim urednikom Dolenjskega lista, imata velike zasluge za obnovo med vojno hudo poškodovane stavbe osnovne šole. Zaradi pomanjkanja učiteljev je poleg učenja opravljala še dela vadniške učiteljice, učila pa je tudi na vajenski, trgovski in administrativni šoli. Mnogim učiteljem in pedagoškim delavcem je ostala v spominu po vzorno pripravljenih nastopih in hospitacijah na novomeškem učiteljišču. Delovala jev Društvu prijateljev mladine, kjer se je zavzemala predvsem za uboge in socialno ogrožene otroke. Marija Zam-ljenova je bila vsekozi vzor prave učiteljice: stroga in pravična. Po moževi prezgodnji smrti in odhodu obeh otrok, ki sta si domova ustvarila v Ljubljani, je ostala v Novem mestu, kjer se je največ družila z mlajšo sestro Zoro Mar-novo, prav tako vzorno učiteljico, s katero šta večino življenja preživeli skupaj. Pred devetimi meseci je Marija doživela nesrečo, po kateri si ni več opomogla. Marija Zamljenova je bila zavedna slovenska žena, predana učiteljica, skrbna žena in mati. Kot take se je bomo še dolgo s spoštovanjem in hvaležnostjo spominjali njeni številni učenci. A. B. RAZDELJENI AJDOVEC - Četrtkovega zbora občanov v Ajdovcu 5. oktobra so se udeležili župan mestne občine Novo mesto Franci Koncilija, vodstvo KS Žužemberk, člani odbora za lokalno samoupravo in člani odbora za KS Dvor in krajani naselij na ajdovski planoti. Tema razgovora je bila možnost organiziranja nove krajevne skupnosti na tem delu Suhe krajine zaradi odmaknjenosti vasi od večjih krajev. Ajdovčanom je bila letos z novo lokalno samoupravo ponujena oblika nove organiziranosti - ustanovitev nove KS, vendar so se odločili za obstoječo KS Žužemberk. Ta pa po mnenju mnogih mačehovsko skrbi za ta konec Suhe krajine. Te negotovosti pa se ne morejo vleči v nedogled. (Besedilo in foto: S. Mirtič) LIKOVNA ZGODOVINA DANES - Do 26. oktobra bo v Galeriji Posavskega muzeja Brežice na ogled razstava Likovna zgodovina danes, ki sta jo Posavski muzej Brežice in Gimnazija in ekonomska srednja šola Brežice odprli 5. oktobra. V tej didaktični slikarski razstavi predstavljajo likovna dela dijakov več generacij brežiške gimnazije. “Pred nami so suverena dela, "je ob otvoritvi dejal prof. Alojz Konec, akad. slikar, in izrazil upanje, da bo pravkar izdani katalog o tej razstavi postal spričo svoje vsebine učbenik za srednje šole. (Foto: L. M.) VSI DRUGAČNI-VSI ENAKOPRAVNI- V letošnjem letu poteka v znamenju evropske mladinske akcije proti rasizmu, ksenfobiji, antisemitizmu in nestrpnosti. Temeljno geslo je VSI DRUGAČNI - VSI ENAKOPRA VNI in je rezultat dunajske deklaracije, ki so jo podpisali predsedniki vlad, držav članic Svet Evrope. Akcija se je pričela 10. decembra lani - ob dnevu človekovih pravic in bo trajala vso letošnje leto. V to akcijo so se vključili tudi učenci osnovne šole Šmihel z likovno razstavo, ki so jo odprli v torek, 3. oktobra, v Kulturnem centru Janeza Trdina v Novem mestu. Z njo so želeli javnost opozoriti na problem strpnosti družbe, ki naj temelji na enakopravnosti vseh ljudi. Likovna dela, ki so bila razstavljena do konca prejšnjega tedna so ustvarili učenci od prvega do četrtega razreda OŠ Šmihel. (Foto: J. Hartman) MIROVNIŠKI DAN V PIRANU - V sredo, 4. oktobra, so na mednarodnem izobraževalno - raziskovalnem taboru v osnovni šoli Cirila Kosmača imeli mirovniški dan. Zato so po Piranu pripravili protestni pohod proti jedrskim poskusom v Tihem oceanu. Tabora se je udeležilo 13 osnovnih šol iz Slovenije, Norveške, Italije, Avstrije, Hrvaške in Bosne, med slovenskimi šolami pa je bila tudi osnovna šola iz Šmihela v Novem mestu. Na taboru so se ukvarjali z dvema svetovnima problemoma - s skrbjo za ohranitev Zemlje in mir na svetu. Udeleženci so na taboru posadili drevo prijateljstva, ki naj bi v ljubezni in miru povezovalo vse ljudi na svetu. (Foto: Jože Hartman) 0^ fL, ffis d LEPOTE GRADU PODSREDA V petek, 29. septembra, smo bili na gradu Podsreda, kjer smo si ogledali razstavo z naslovom Gotika na Kozjanskem. Razkazala nam jo je prijazna gospa. Ogledali smo si stare stvari: dve kočiji, pečat, staro kuhinjo, kipe, kozarce z odtisnjenimi začetnicami, steklenico za štiri vrste žgane pijače, rog v steni itd. Na koncu pa smo lahko že sami kaj naredili iz gline, kamna, mavca in risali z ogljem. Sprejeli so nas zelo gostoljubno. Obiščite grad tudi vi! MARKO KOLMAN, 6.r. OŠ Maksa Pleteršnika, Pišece OTVORITEV POSTE V ponedeljek, 25. septembra, smo krajani Globokega dobili novo pošto, ki smo jo zelo dolgo čakali. Kar presenetilo nas je, ko smo zagledali odprta poštna vrata. Tudi mi, šolarji, smo se med odmorom udeležili kratkega ogleda. Neki gospod nas je najprej popeljal v zgornji del pošte, kjer smo si ogledali več prostorov, ki jih je potrebno še opremiti. Nato smo si ogledali centralni del, ki je izredno lep. Na tako lepo pošto je bilo vredno čakati. Delno so uredili tudi njeno okolico. Marsikaj bo treba še postoriti. Kljub vsemu smo veseli, da smo dobili pošto, kar je za KS Globoko velikega pomena. JOŽICA, ANJA, BOJANA, 6.r. OŠ Globoko ZELENI ŠKRAT ARIEL LJUBLJANA - Te dni je Melita Osojnik v samozaložbi izdala kaseto otroških pesmi z naslovom Zeleni škrat Ari-el. Na njej je 10 skladb slovenskih pesnic: 6 izpod peresa Neže Maurer in po eno Bine Štampe Žmavc, Anje Štefan, Zvezdane Majhen in Ksenje Šošter Olmer. Uglasbil, aranžiral in zaigral jih je Blaž Jurjevčič. Glasba na kaseti je zelo raznolika: splet živahnih, hudomušnih pa tudi liričnih pesmic. Naslovnico kasete je ilustrirala Mojca Cerjak, Zeleni škrat Ariel pa je namenjen otrokom, starim od 5 do 11 let. Predstavitev kasete bo v KUD-u France Prešeren v soboto, 14. oktobra, ob 17. uri, z nastopi pa bo avtorica nadaljevala po vsej Sloveniji. Spremljali jo bosta pesnica Neža Maurer in plesalka Jasna Knez. Zadovoljni otroci, starši in učitelji Pestro ob tednu otroka v Mokronogu MOKRONOG - Ob začetku šolskega leta je prva večja priložnost za poglobljeno sodelovanje staršev s šolo ravno teden otroka, zato je na mokronoški osnovni šoli, kjer se že nekaj časa trudijo privabiti k različnim aktivnostim kar največje število staršev, letos niso izpustili iz rok. Uvod v letošnji teden otroka je bilo, kot pravita vodji projekta Zvonka Ko-strevc in Polona Kralj - Zupančič, Mesto cvetja (mednarodni projekt založbe EPTA), po dramatizacijski predstavitvi zgodbe pa so starši in otroci izdelovali cvetje iz različnih materialov v več delavnicah in slikali v akvarelu. Oči otrok so izžarevale navdušenje in ponos nad malimi umetninami, ki so jih otroci odnesli domov. Projekt so izvedli tudi na podružnični šoli Trebelno. Posebno doživetje za najmlajše je bil orientacijski pohod s kostanjevim piknikom. Otroke in starše so na cilju presenetili z vozom s konjsko vprego, ki jih je ob pesmi popeljal v Mokronog, kjer je kostanj že slastno dišal. Na šoli so bili zadovoljni tudi z udeležbo staršev, otrok in pedagoških delavcev na odbojkarskem turnirju, starši učencev razredne stopnje pa so se pomerili v balinanju in štafetnih igrah. Vodstvo šolo se ob tej priložnosti zahvaljuje staršem za sodelovanje in jih vabi še na prihodnja skupna srečanja v šolo ali vrtec. PRVIČ TURISTIČNO -ZGODOVINSKI KROŽEK Letos smo na naši šoli prvič uvedli turistično- zgodovinski krožek. Ker me zgodovina zanima, sem se zanj prijavila in prvi dan nas je bilo okrog 10. Za uvod nam je prof. Mira Brezovar, ki bo krožek vodila, povedala, kaj bomo delali. Spoznavali bomo zgodovino našega kraja in si čimbolj prizadevali za razvoj turizma v Šentrupertu. Kmalu se bomo lotili jesenskega čiščenja našega kraja, se po njem sprehodili in si natančneje ogledali zanimivosti. Šli bomo tudi ličkat na kakšno kmetijo in takrat bomo poizvedovali za starimi običaji, ki so že skoraj pozabljeni. Verjetno bomo šli tudi na obisk v kakšno gostilno ali kmečki turizem in se zanimali, kakšen je njihov pomen za turizem pri nas. Mislim, da bo pri tem krožku res zanimivo in da bomo tudi mi kaj prispevali za razvoj turizma v našem kraju. URŠKA RAMOVŠ, 7.r. novinarski krožek OŠ Šentrupert TEKMOVANJE V ATLETIKI V torek, 26. septembra, je bilo v Novem mestu ekipno področno tekmovanje osnovnih šol v atletiki. Tekmovali so učenci iz 16 šol, med njimi so bili tudi učenci iz naše šole - 8 fantov in 18 deklet. Učenci so tekmovali v naslednjih disciplinah: met žogice, suvanje krogle, skok v daljino, skok v višino, tek na 60, 300 in 1000 metrov. Na koncu pa je bila še štafeta 4 x 100 metrov. Tekmovanje seje pričelo ob 15. uri. Dvajset minut pred nastopom v svoji disciplini smo se morali prijaviti. Tisti, ki so bili na tekmovanju že večkrat, so strah premagovali s klepetom. Ogrevali smo se izven stadiona. Dekleta smo imele ekipo, zato smo imele več možnosti za boljšo uvrstitev. V skupnem seštevku smo dosegle 3. mesto in tako dobile pokal in diplomo. Fantje pa so v skupnem seštevku dosegli 13. mesto. Vseeno pa so zasluženo dobili diplomo. Na stadionu smo bili med najglasnejšimi navijači. Na poti domov je na avtobusu vladalo pravo veselje. JASNA IVEKOVIČ IN MAJA ŠMALC Novinarski krožek OŠ Dolenjske Toplice NABIRANJE GOB V soboto sem šla z atijem nabirat gobe. Med potjo sva srečala nekega strica in dečka. Ta deček je zelo kričal, zato mu je stric rekel, naj bo tiho, ker se v gozdu ne kriči. Z atijem sva nabirala gobe še nekaj časa, nato pa sva odhitela domov. Gob sva nabrala veliko. V gozdu sem preživela lep dan. SIMONA FRANKO, 4. razred OŠ ŠENTJERNEJ IZLET V GARDALAND Bila sem v Gardalandu. Peljala sem se z vlakom smrti, vozila sem se s čolnom Colorado boat, obiskala gusarsko ladjo. V njej je bilo polno zlata. Bila sem tudi v gosenici in raketi. Ih se je zelo hitro premikala. V dinamičnem kinu sem gledala film o vesolju in rudarju. Ogledala sem si hišo Barbik. Nekatere so smučale, druge so se peljale na vlečnici. URŠKA MURN, 2.a OŠ Dolenjske Toplice IGRA Z JESENSKIMI BARVAMI - Mladi likovniki iz 11 osnovnih šol so lep oktobrski dan od 10. do 15. ure ustvarjali po vinogra t in kleteh in tako na svojstven način ujeli delček jeseni. Likovna kolonija “Trgatev” 42 mladih likovnikov iz 11 sodelujočih osnovnih šol slikalo in risalo - Morda tudi katalog____________ BREŽICE - Otroško likovno kolonijo “Trgatev 1995” je že petnajstič po vrsti organizirala osnovna šola Marije Broz iz Bistrice ob Sotli, na to temo pa mladi likovniki ustvarjajo že 5 let, odkar je pokroviteljstvo kolonije prevzelo podjetje Vino Brežice. Ustvarjalne možnosti so zelo velike in jih ob pomoči strokovnega mentorja, akad. slikarja doc. spec. Petra Krivca, domačih in tujih likovnih pedagogov in pokrovitelja še širijo. Tako so se lani učencem predmetne stopnje pridružili učenci razredne stopnje, dodali pa so še likovno ustvarjanje ob računalniku. Letošnja kolonija je bila 6. oktobra, 42 mladih ustvarjalcev iz 11 tradicionalno sodelujočih osnovnih šol (Bizeljsko, Koprivnica, Kozje, Kumrovec. Lesično, Podčetrtek, 1. in 2. OŠ Rogaška Slatina, Rogatec, Šmarje pri Jelšah in Bistrica ob Šotli) pa je vodilo 19 likovnih pedagogov in učiteljic razrednega pouka. Otroci so slikali in risali v kleti Orešje in tamkajšnjih vinogradih, v okolju Ple-teršnikove domačije na Pišecah, v kleti gradu Brežice in v vinogradih ter kleteh domačega okolja. Uče- NAJLJUBŠI POČITNIŠKI SPOMINI Letošnje počitnice so bile posebne, vendar ne zato, ker so hitro minile, temveč zato, ker sem dobila čisto svojo psičko. Bil je sončen avgustovski dan. Mamici sem sitnarila že ves teden, da bi rada svojega psa. Še enkrat sem jo vprašala:”Mami, a bom dobila psičko?” Odgovorila mi je:”Da, danes pojdemo ponjo.” Takoj sem odšla k telefonu in poklicala teto. Rekla je, da se strinja in bo takoj prišla k nam. In je res. Hitro smo se odpeljale v Brežice, še prej smo se ustavile v bližnji trgovini in kupile ovratnico, vrvico in nekaj pasje hrane. Prišle smo do hiše, kjer smo dobile psičko. Ker je bila mešanka, je bila zastonj. Doma smo ji že prej uredile domovanje v vrtni uti. Tu se zadržuje ponoči, podnevi pa prosto teka okoli. Sedaj je stara 5 mesecev. Z našim velikim psom sc ne razume, malo se ga boji in se raje zadržuje v gornji polovici vrta. Imam jo zelo rada' ŠPELA RAVNIKAR, 5.r. OŠ Cerklje ob Krki nš nca in likovni pedagog *z Podčetrtek pa so se odločil z delo z računalniki. Otroci, k delali v domačem okolju, st zbrali pri kosilu v šoli, ostali pa Šentlcnartu, kjer jih je g°.s podjetje Vino Brežice. Sprejel' pozdravil jih je glavni direktc B-Karel Recer. Sledil je prev« Bistrico ob Sotli, kjčr so v sol udeleženci prejeli priznanj spominska darila, ki jih jc da" val sponzor g. Mihajlo Lišanin. podjetje Limit Štore. Strokovna komisija bo ocenL; in opravila izbor del za raz prva bo 24. oktobra v tednu F* j nika občine Brežice v slavno* g dvorani brežiškega gradu, sicu bo otvoritvena razstava oD P niku KS Bistrica ob Sotli (tu b° ^ KfoSrsSffi vilišču Rogaška Slatina, v j skih Toplicah, v brusilni« k ^ nega stekla Dekor v Kozjem večini sodelujočih šol. Organizatorji kolonije upai; da bodo ob pomoči glavneg Rj, krovitelja Vino Brežice in o lahko izdali tudi katalog o likovne kolonije. GEOLOŠKI STEBER ŠMARTNO - Idejo za PoSl gloso dobili učenci na izletu & škega krožka v Dolžanovo sko. Začelo se je zbiranje ni n ir vvp nh/inr StcbCfJ^ I , rid sko. Začelo se je zbiranj ^ nin iz vse občine. Steber je P flS Ijen pred OŠ Šmarno inje 0/$ ogled ne samo učencem, tudi izletnikom, ki Sred°. ,je M šole na Bogenšperk in ■ jit-Dolenjsko. (Foto: Mar) šteršičj 130 ŠOLARJEV NA IZLETU - Zveza prijateljev mladine Novo mesto je skupaj z zavarovalni0^ soboto, ob zaključku Tedna otroka, pripravila tradicionalni izlet po Sloveniji. Sto trideset ' jfj# razredov iz 15 osnovnih šol novomeške občine in občine Šentjernej se je popeljalo do ljubljansK H. q$ skega vrta, si ogledalo letališče Brnik, Bled, Šobec in na koncu še ogleda vredno Županovo jamo P supljem (na sliki). (Foto: J. Pavlin) I 'C .P' I« I* ifi i Cl 'li * Cf lr< l It i h H 1r i1 i s i I i i i I t. s k. * «*, s S S tl Č« k °cactus sp. pa je po 15 letih tucvetel, kot rečeno, prejšnji ewn. Cvet se je odprl zvečer, ‘ najlepši v luninem svitu in e naslednji dan dopoldne oko-' aesetih začel zapirati. Na , prošt Jože Lap občuduje Plusov cvet. Bližnjica do dobrega kislega zelja V oktobru je na zelenjavnem vrtu še obilica dela ■ Kako s posameznimi vrtninami V oktobru bo potrebno pobrati in skladiščiti vse vrtnine, ki jih nismo pospravili že v septembru, vrtnine, ki bodo ostale še na gredicah, pa bo potrebno zaščititi pred mrazom. Vse prazne gredice bo potrebno primerno obdelati in ponovno zasejati ali pa jih z zastirko zaščititi pred izpiranjem in ostalimi neugodnimi vplivi zime. Korenček in rdečo peso, ki smo li, saj jim manjše slane ne škodu- ju sejali v maju, poberemo, takoj ko začnejo rumeneti spodnji listi, kajti če s pobiranjem odlašamo, začneta zgubljati kakovost, ker se začnejo hranilne snovi razgrajevati, korenček pa lahko tudi popoka. Zelje pobiramo v suhem vremenu, ko ne zmrzuje, po možnosti popoldne, ko je v zeljnih glavah manj vode. Da se bo zelje dobro kisalo, mora biti temperatura v prostoru dovolj visoka, od 15 do 18°C, ker se nam bo pri prenizkih temperaturah zelje slabo in dolgo kisalo. Tudi v hladnem vremenu pobrano zelje naj bo nekaj dni pred ribanjem v toplem prostoru. Zribano zelje solimo z 1,7 do 2,2 kg soli na 100 kg ter ga v kadi dobro potlačimo in obtežimo. Za 100 kg zelja je potrebna obtežitev 20 kg, kajti pri slabi obtežitvi ali če je zelje preveč dozorelo, bo postalo mehko ali sive barve. Zeljne glave, ki jih bomo uporabljali sproti za solato, ter cvetačo populimo s koreninami in posadimo v kleti, izpraznjeni topli gredi ali kakem drugem primernem prostoru v vlažno zemljo, šoto ali pesek tako, da se le rahlo dotikajo ena druge. S pospravljanjem kolerabe, črne redkve, zelene, pastinaka in peteršilja počakajmo do močnih zmrza- fjj' ^A REKORDE - Jesen je {^hiranja pridelka, ki marsi-i, J Pridelovalca s svojo bogato-a*° preseneti, da kaj prinese Uredn‘š,vo- 2 dobrim priti^ Pese se letos lahko pohvali \ jjav^° Nagelj iz Smolcnje I tnu Je uspelo na njivi na V Podelati debelo peso -\da ,ežka 4,75 kg - frjjjj, 0 pomočjo gnojenja in V®lf,ega ročnega okopavanja. Msti je sicer pridelal že ^debelejše, a naj bo letošnji L zaokrožen s sliko, čeprav i« tn^da obeh pes takšna, kot se 0 Poljščino spodobi. (Foto: No jejo, so pa v jesenskem času najbolje shranjene na samem rastišču. Na izpraznjene gredice lahko v tem mesecu sejemo zimsko špinačo in motovilec ter presajamo zimsko solato. Do konca meseca pa moramo posaditi tudi zimski česen in nekaj debelejšega čebulčka, da bomo imeli spomladi čimprej mlado čebulo. Radič in endivijo, ki smo ju presajali, v začetku septembra, in so slabše razvita, pa pokrijemo že sredi oktobra, da ob toplem vremenu še pospešeno rasteta. Najprej pobiramo endivijo, ki je za mraz nekoliko manj odporna, medtem ko radiči sort verona, anivip, moni-vipin, tržaški solatnik pod folijo rastejo tudi sredi zime in jih lahko pobiramo vse do pomladi. Zadnji čas je, da presadimo zimsko solato sort nansen, posavka in zimska rjavka, ki smo jih posejali konec avgusta ali v začetku septembra. Ce bomo pokrili zimsko solato s tunelom iz vlakninaste ali navadne PVC folije bo tudi pozimi lepo rastla in zgodaj spomladi naredila glavice. Za vse spraznjene grede pa je najbolje, da jih pognojimo s hlevskim gnojem ali kompostom in prelopatamo ter pokrijemo z rastlinskimi ostanki, da se hranila ne 350 litrov krvi na leto Toliko je daruje čez 500 Krkinih krvodajalcev - V petek tradicionalno srečanje na Otočcu OTOČEC - V petek, 6. oktobra, vodajalce postavila za zgled. Krka popoldne je novomeška Krka v kot firma, razliko od številnih dru-restavraciji Tango na Otočcu pri- gih po Sloveniji, še naprej trdno pravila tradicionalno letno sreča- podpira to humanitarno dejavnost nje Krkinih krvodajalcev. Krvoda- in prepričani so, da jo bo tudi po jalstvo je v Krki dolgoletna tradicija in v podjetju je preko 500 krvodajalcev. Računajo, da ti darujejo okoli 350 litrov krvi na leto. Petkovega srečanja se je udeležilo okoli 250 krvodajalcev, pozdravila pa jih je in se jim zahvalila namestnica generalnega sekretarja Rdečega križa Slovenije Darja Horvat, ki je Krko in njene kr- ŽUPNUA ZADOVOLJNA LOŠKI POTOK - Pretežni del nacionaliziranega premoženja v župniji Loški potok je ugodno rešen. Odprto pa je še vedno vprašanje kulturnega doma, ki je že nekaj let zapuščen in vidno propada. Ta je še vedno v postopku s strani župnije in delno s strani KUD, ki je z domom upravljal vsa povojna leta. Splošno mnenje krajanov in župnije pa je, naj bi doma ostal v lasti občine. Dom stoji v samem središču kraja in je edina lokacija, ki bi bila uporabna za gospodarsko dejavnost, v sklopu katere naj bi se gradili tudi prostori za kulturno dejavnost. V to kislo jabolko pa morajo pristojni ugrizniti kmalu. Po mnenju župnika g. Vidmarja bi bilo prav, da sedanji kulturni dom ostane v lasti ljudi in vsem na razpolago, če bo in ko bo prišlo do obnove, vse pa je odvisno od stališča škofije, meni pa, da bo prisluhnila želji kra- končanem lastninjenju. Na petkovem srečanju so 130 krvodajalcem za 5- do 70-krat darovano kri podelili priznanja in plakete. 50-krat sta kri darovala Ivan Kmet iz sektorja Zdravila in Leopold Vidmar iz Tehnoservisa; priznanje in plaketo za 60-krat darovano krije dobil Franc Bregač iz sektorja Biokemija, že 70-krat pa je kri daroval Slavko Mrak iz sektorja Zdravila. bodo spirala. Izpraznjene grede lahko zasejemo tudi z rastlinami za zeleno gnojenje, za kar so primerne rž, ozimna grašica, ozimni grah ali inkarnatka. Te rastline bomo spomladi pokosili in jih nato zalopatali ali zaorali. Inž. CVETKA LAVRIČ svetovalka za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti PRESELITEV V VALENTINA KOČEVJE - Turistično društvo Kočevje že leta domuje v pretesnih prostorih. Čeprav so hišico, ki je v bližini glavne avtobusne postaje, še ne dolgo tega, na pogled lepo uredili, pa jim za ugodnejše bivanje zaposlenih, še marsikaj manjka. Ker nimajo sanitarij, za njihovo postavitev pa bi morali urediti tudi kanalizacijo, je to za Turistično društvo ob tem, da bi nujno morali postaviti tudi vetrolov pred vstopom v hišico, prevelik zalogaj. Zato so se odločili za preselitev društva v nove prostore. Te so našli v hotelu Valentin, kamor se bodo preselili januarja prihodnje leto. M&T UVOZ — IZVOZ TRGOVINA PRODAJA RABLJENIH VOZIL OPEL ASTRA, karavan 1.4 i, GL I. 94/95, model GL, oprema 2 airbag, deljiva klop radio, tonirana stekla, servo volan, 5 vrat, 5 prestav. 23.200 DEM OPEL KADET, karavan 1.7 D LS, letnik 91, metalik barva, color, 5 vrat, 5 prestav, vlečna kljuka. 14.200 DEM VW PASAT KARAVAN CL, 2.0 i 115 KM, letnik 92, servo volan, color, 5 vrat, 5 prestav. Deljiva klop zadaj. ______________20.900 DEM BMW 520 i, 24 V, 150 KM, ABS, CZ, letnik 91, ele. stekla, ele. ogledalo, radio, el. pomična streha, servisna knjižica. ___________________25.000 DEM Delovni čas od 8. — 17. ure Možnost plačila s kreditom ali kreditno kartico LB. Cene so v DEM do registracije vplačljive v SIT po tečaju LB d.d. Informaciie na tel. 0608/21-572 janov. A. K. i>.n. Dobruška vas 45 68275 Škocjan razpisuje prosto delovno mesto VODJE KOMERCIALNE SLUŽBE Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima višjo ali visoko izobrazbo — da ima najmanj pet let delovnih izkušenj na področju trženja — da obvlada nemški jezik — da ima lasten prevoz za delo na terenu Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev s kratkim življenjepisom in opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljite v osmih dneh na naslov družbe. ODKRIVA - Že skoraj Kup- * s,oji na parkirišču pod Medjem ostarel taunus, očitni hrasti sirotek brez varuha in % ■ ‘n Počasi jemlje konec. Z VI NAM - MI VAM oglas na kratko s pošto poceni objavo v DOLENJSKEM LISTU ga ogledujejo vozniki, ki v novomeškem promet- tfu j • 'ii/ri/r/itarvLiri kKposu kje parkirati, avtomo-k(Ja crkovina pa zaseda lep i% °rvsamem središču mesta, z kJ* Sa pogledujejo tisti, ki jim %, odpeljal avto, a se čistilec h/ ^ Pločevinaste nadloge ogiba *uge. (Foto: MiM) N ~ n‘ nas davijo in stiskajo %q ’ dalj časa, potem pa nam '% !?• da smo arogantni, ker pri (A brcamo in se branimo. Kavšek) VVEBASTO - EBERSPACHER Grelniki kamionskih kabin. Prodaja, montaža, servis: 0MNIATRADE, s.p., Ljubljana, Cesta ljubljanske brigade 23 n 061/159-76-08 CTC gorilci in kotli za centralno kurjavo Ponovno na slovenskem trgu. Prodaja tudi na kredit, z ali brez montaže. Informacije: TILIA, d.o.o., Bršljin 37, Novo mesto. v 068/324-442 RAČKA, d.o.o. Za računalnike, za vse, kar potrebujete za računalnike in za popravila računalnikov,je pravi naslov: Račka, d.o.o., Novo mesto, Rozmanova 34 ® 068/321-355 • • • PODJETNIŠKO IZOBRAŽEVALNI CENTER Ljubljana — Bohinj, Slovenija PODJETNIKI IN OBRTNIKI DOLENJSKE, BELE KRAJINE IN POSA V J A! K VAM PRIHAJA GEA COLLEGE — Z VEČERNO ŠOLO PODJETNIŠTVA in sicer: — v Belo krajino, v Črnomelj: 24.10.1995 (Dom obrtnikov); -prijave do 13.10.1995, — na Dolenjsko, v Novo mesto: 9.11.1995; prijave do 27.10. 1995, — v Posavje (Krško, Brežice ali Sevnica): 21.11.1995; prijave. do 10.11.1995. Prijavnice na prospektih, ki ste jih že oz. jih še boste dobili po. pošti, izpolnite, odrežite in pošljite na naslov: GEA College, d.d., (Anton Mihelič), Dunajska 156, 61113 Ljubljana. Pohitite in ne zamudite te enkratne priložnosti! CEA COLLEGE, d.d. Ljubljana pa za vse zainteresirane na Dolenjskem v Beli krajini in v Posavju organizira še: SPECIALISTIČNO USPOSABLJANJE ZA POKLIC: — računovodje (400 ur; 2 x tedensko po 4 pedagoške ure), — komercialista (415 ur; 2 x tedensko po 4 pedagoške ure),, — poslovnega sekretarja (475 ur; 3 x tedensko po 4 pedag.' ure). in SEMINARJE: — Sodobna poslovna tajnica — svetovalka managerja (3 — 5 dni), — Kadrovsko — razvojna delavnica (3 dni), — Telefonsko komuniciranje (1 dan). Prijave in informacije: Gea College, d.d., (Mihelič), Dunajska 156,61113 Ljubljana, tel. 061 /1687-002, fax: 061 /1688-213. I ................ F DOLENJSKI LISTj Vaš četrtkov prijatelj Iskra Industrija kondenzatorjev in opreme Semič, Vrtača 1, d.o.o. Na osnovi sklepa upravnega odbora Iskra, Industrija kondenzatorjev in opreme Semič, Vrtača 1, d.o.o., se objavlja JAVNA DRAŽBA za odprodajo osnovnih sredstev in instrumentov zobne ambulante in sicer po naslednjih izklicnih cenah: Osnovna sredstva: 1. Aparat za čiščenje zobnega kamna SAN DT 163 8.600,00 SIT 2. Zobni aparat JUGODENT tip ZJ-EG 218E komplet 350.000,00 SIT 3. Aparat za UV strjevanje zalivk LUXIT komplet Polident HS 11.800,00 SIT 4. Sterilizator St 011 Instrumentarija Zagreb 16.600,00 SIT 5. Silamat tip 0212 Zlatarna Celje 7.100,00 SIT 6. Omara Ideale predalnik (asistent JUGOD.) 21.000,00 SIT 7. Steklena omarica dvojna (160x60x30 cm) 10.100,00 SIT 8. Kuhinjski element viseči 4 deli (200x90x30 cm) 15.200,00 SIT 9. Kartotečna omara kovinska Primat (135x65x52 cm) 52.500,00 SIT 10. Omara Ideal s koritom Jugod (90x50x50 cm)4.500,00 SIT 11. Keramika komplet Ivoclar Programat 215.500,00 SIT 12. Nizka omarica 155x50x45 cm 3.500,00 SIT 13. Pisalna miza 190x90 cm 8.200,00 SIT 14. Stol,terapevtski,vrtljiv . 8.300,00 SIT 15. Instrumenti v vrednosti 48.000,00 SIT Prometni davek ni vštet v izklicni ceni in ga plača kupec. Javna dražba bo 26.10.1995 ob 8. uri v prostorih podjetja Vrtača 1, Semič. Pogoji: Na dražbi lahko sodelujejo pravne in fizične osebe, predstavniki pravnih oseb morajo predložiti pooblastilo za licitiranje. Vsak udeleženec mora predložiti dokazilo o vplačilu varščine, ki znaša 10% cene osnovnega sredstva, ki ga namerava licitirati. Prodaja poteka po sistemu videno — kupljeno, prodajalec kasnejših reklamacij ne bo upoštevaL Osnovna sredstva bodo interesenti lahko videli v času do dneva licitacije na osnovi dogovora s kontaktno osebo. Prednost pri nakupu bo imel kupec, ki bo pripravljen kupit vse licitirano v kompletu. Kupec mora vplačati kupnino za kupljena osnovna sredstva v 8. dneh po končani licitaciji. Varščino naj interesenti vplačajo za žiro račun ŠL 52110-601-13586. Kontaktna oseba: Golobič Stanislav, telefon: (068)67-709, int 316. TELEVIZIJSKI SPORED Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov! ČETRTEK, 12. X. SLOVENIJA 1 9.15-0.25 TELETEKST 9.30 VIDEOSTRANI 10.00 TEDENSKI IZBOR ČAROBNA KOŠARA 10.20 BATMAN, amer. naniz., 1/32 10.45 ODKRIVANJE ZEMLJE, amer. izobraž. serija. 21/26 11.15 PO DOMAČE 13.00 POROČILA 13.05 OČI KRITIKE, ponov. 15.05 TEDENSKI IZBOR FRANČIŠEK ASIŠKI, 2. oddaja 15.25 PRIMER PARAGON, švedska drama, 2/3 16.25 ODDAJA MADŽARSKE TV 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM ŽIV ŽAV 18.05 SAMO ZA ŠALO, 6. epizoda angl. naniz. 18.30 UMETNIKI ZA SVET 18.45 LINGO, TV IGRICA 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 PRIMER ZA DVA, nem.-avstij.-švic. naniz., 6/10 21.10 TEDNIK 21.55 NIKAR!, oddaja o prometu 22.05 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.25 ŽARIŠČE 22.55 SOVA ALFRED HITCHCOCK VAM PREDSTAVLJA, amer. naniz., 12/22 MED VRSTICAMI ZAKONA, angl. naniz., 5/10 SLOVENIJA 2 12.50 Video strani -13.00 Euronews -16.05 Tedenski izbor: Umetniki za svet; 16.15 Samo za šalo, 5. epizoda angl. naniz. - 16.40 Sova (ponov.): Noro zaljubljena, amer. naniz., 3/22; 17.10 Med vrsticami zakona, angl. naniz., 4/10 - 18.00 Regionalni program - 18.45 Znanje za znanje -19.15 Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike - 20.05 Moški, ženske - 21.10 Umetniški večer - 22.30 Podoba podobe - 23.15 Oče gospodar, italij. film -1.05 Umetniki za svet, ob 50. letnici OZN KANALA 7.00 Video strani -10.00 Novice -10.10 TV prodaja -10.25 Luč svetlobe (ponov. 531. dela amer. nadalj.) -11.15 Drakula (ponov. 11. dela amer. naniz.) -10.45 Benny Hill (ponov. 21. dela angl. hum. naniz.) -12.00 Novice -12.20 TV prodaja -12.35 Video strani -16.00 Novice -16.30 Dance sesion (ponov.) -17.00 Brlog (13. del Špan. naniz.) - 17.30Sirene (ponov. 5. dela) -18.20 Risanka -19.00 Novice -19.10 Luč svetlobe (532. del amer. nadalj.) - 20.00 Mediterraneo (italij. film) - 21.50 Dežurna lekarna (46. del. Špan. hum. naniz.) - 22.20 Magnetoskop (glas. oddaja) film) - 23.00 Novice - 23.05 TV.prodaja HTV 2 16.25 Video strani -16.40 TV koledar -16.50 S sliko na sliko -16.35 Dediščina (dok. film) -18.30 Serija (6/6) -19.15 Risanka -19(30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Dediščina (dok. film) -21.10 Carrotov reklamni zlom (hum. serija (2/2) - 21.35 Serija (1/5) - 22.25 Rešitev 911 (serija) - 23.05 Nocoj z vami PETEK, 13. X. SLOVENIJA 1 9.15-2.15 TELETEKST 9.30 VIDEOSTRANI 10.00 TEDENSKI IZBOR NEKAJ ZA DEŽEVNE DNI 10.20 OTROCI ŠIRNEGA SVETA, amer. dok. naniz., 2/26 10.45 ROKA ROCKA 11.45 BOJ ZA OBSTANEK, angl. dok. serija, 2/8 12.40 ZNANJE ZA ZNANJE 13.00 POROČILA 15.05 SPOL ZVEZD, ponov. kan. filma 17.00 DNEVNIKI 17.10 OTROŠKI PROGRAM UČIMO SE ROČNIH USTVARJALNOSTI, 41. oddaja 17.25 HEATHCLIFF, risana serija, 6/21 18.00 SAMO ZA ŠALO, 7. epizoda angl. naniz 18.30 UMETNIKI ZA SVET 18.45 HUGO-TV IGRICA 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 DVORIŠČNO OKNO, amer. film 22.00 TURISTIČNA ODDAJA 22.20 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.40 ŽARIŠČE 23.00 SOVA FRASIER, amer, naniz., 6/22 RADIO 91.2 OGNJIŠČE fiitLi«-11-2 23.25 MED VRSTICAMI ZAKONA, angl. naniz., 6/10 0.15 POVEJ JI, DA JO LJUBIM, franc, film SLOVENIJA 2 12.00 Video strani -12.15 Tedenski izbor: Umetniki za svet, ob 50. letnici OZN; 12.25 Forum; 12.40 Učitelj, franc, nadalj., 2/24; 13.25 Omizje; 15.25 Osmi dan; 16.15 Samo za šalo, 6. del angl. naniz. -16.40 Sova (ponov.): Alfred Hitchcock vam predstavlja (12/22); 17.10 Med vrsticami zakona, angl. naniz., 5/10-18.00 Regionalni studio Koper -18.45 Izziv, poslovna oddaja -19.15 Planet šport - 20.05 Arhitektura na prelomu tisočletja, nem. dok. oddaja, 4/4 - 21.05 Zadnja mafijska poroka, amer. nadalj., 2/4 - 22.05 (Ne)znani oder - 23.05 Ljubljana - Mesto žensk, kronika - 23.20 Pot v Damask, gledališka priredba - 0.35 Umetniki za svet, ob 50. letnici OZN KANALA 7.00 Video strani -10.00 Novice - 10.10TV prodaja -10.25 Luč svetlobe (ponov. 532. dela amer. nadalj.)-11.15 Brlog (ponov. 13. dela Špan. naniz.) -11.45 Magnetoskop (ponov.) -12.00 Novice -12.45 Video strani -16.00 Novice -17.30 TV prodaja -17.45 Drakula (12. del amer. naniz.) -18.15 Dežurna lekarna (ponov. 46. dela Špan. naniz.) -19.00 Novice -19.05 Risanka - 19.10 Luč svetlobe (533. del amer. nadalj.) - 20.00 To trapasto življenje (6. del amer. naniz.) - 20.50 Ples v temi (angl. film) - 22.20 Mediterraneo (ponov. filma) - 0.10 TV prodaja HTV 1 7.40 TV spored - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program - 11.30 Program za otroke in mladino - 12.00 Poročila -12.15 Ljubezen (serija) -12.45 Sledge Hamer (hum. oddaja) -13.10 Dok. serija -14.00 Pogrošna princesa (brit. film) -15.35 Izobraževalni program -16.30 Hrvaška danes -17.30 Santa Barbara (serijski film) -18.15 Kolo sreče -18.50 Alpe-Donava-Jadran -19.30 Dnevnik, vreme, šport-20.15 Dokumentarna serija-21.05 Gasbena oddaja - 22.00 Preteklost v sedanjosti (dok. oddaja) - 22.45 Poročila - 23.05 S sliko na sliko - 23.35 “Driving Force” (amer. film) -1.40 Sanje brez meja HTV 2 16.25 TV koledar -16.35 S sliko na sliko -17.20 Triler -18.25 Serija (1/5) -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 “Little Dorrit II.” (brit. film) - 22.15 Čro pop rock - 23.15 “Zadarfest” '95 SOBOTA, 14. X. SLOVENIJA 1 8.15-0.45 TELETEKST 8.30 VIDEOSTRANI 8.55 TEDENSKI IZBOR: RADOVEDNI TAČEK 9.10 UČIMO SE ROČNIH USTVARJALNOSTI 9.30 MOJ NAJUSPEŠNEJŠI PRIMER 9.35 MALE SIVE CELICE, kviz 10.20 FRIDA S SRCEM NA DLANI, 5. del norv. nadalj. 10.50 TOK, TOK, kontaktna oddaja za mladostnike 11.35 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 12.05 PIKA IN TIHOTAPCI, avstral. risanka 13.00 POROČILA 13.05 TEDENSKI IZBOR: MOŠKI, ŽENSKE 14.05 MALO ANGLEŠČINE, PROSIM 14.20 TEDNIK 15.05 DVORIŠČNO OKNO, amer. film 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM MAJKEN, Šved. nadalj., 2/3 18.00 BOJ ZA OBSTANEK, angl. poljudno-znan. serija, 3/8 18.50 HUGO-TV IGRICA 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 19.50 UTRIP 20.10 VESELE ZGODBE IZ ZAKONSKEGA ŽIVLJENJA - POKOJNA GOSPEJINA MAMA, 1/5 21.05 SKRIVNOSTNI SVET ARTHURJA CLARKA, angl. dok. serija, 2/13 21.45 OZARE 22.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT 22.25 GRACE NA UDARU, amer. naniz., 6/26 22.50 SMRT PO SMRTI, amer. film 0.20 SOVA TIČEK VRAŽIČEK, angl. animirana serija, 7/12 SLOVENIJA 2 7.30 Video strani - 8.00 Euronevvs - 9.00 Festival Radovljica, 2. del -11.00 Tedenski izbor: Primer za dva (ponov.); 12.00 Turistična oddaja; 12.15 Samo za šalo, 7. del. angl. naniz. -12.40 Sova (ponov.): Frasier, amer. naniz., 6/22; 13.10 Med vrsticami zakona, angl. nanaiz. 6/10; 14.00 Videošpon -14.45 Euronews -16.00 Mojstri, 6. oddaja -16.55 Športna sobota -18.30 Slovenski magazin -19.00 Karaoke - 20.05 Goli šport, 6. del - 20.55 Grdi, umazani, zli, italij. film - 22.45 Sobotna noč KANAL 7.00 Video strani - 8.05 TV prodaja - 8.20 Kaličopko (ponov. otroške oddaje) - 9.20 Rob Roy (risani rilm) -10.10 Imamo jih radi (ponov. oddaje o živalih) -10.55 Kino, kino, kino (ponov. oddaje o filmu) -11.30 Maručini kristali (ponov.) - 12.20 Video strani -16.40 Vreme -17.00 Splošna praksa (ponov. 42. dela avstral naniz.) - 17.55 Klic divjine (ponov. 3. dela nem. naniz.) - 19.00 Vreme -19.05 Risana serija -19.30 Živeti danes (dok. oddaja) - 20.00 Vreme - 20.05 Splošna praksa (43. del avstral. naniz.) - 21.00 Bluebery Hill (belg. film) - 22.30 Vreme - 22.35 Ples v temi (ponov. filma) - 0.25 Erotični film HTV 1 8.30 TV spored - 8.45 Poročila - 8.50 Potnik Missouria (amer. film) -10.30 Program za otroke in mladino -12.00 Poročila -12.15 Ljubezen (serija) -12.45 Dokumentarna oddaja -13.25 Animirani film -14.45 Poročila -14.55 Brazilska trilogija -15.45 TV izložba -17.25 Poirot (serija) -18.15 Prizma -19.15 V začetku je bila Beseda -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 “Couch Trip” (amer. film) - 21.50 Glasbena oddaja - 22.35 Dnevnik - 22.55 S sliko na sliko - 23.25 Sanje brez meja HTV 2 15.30 TV koledar -15.40 S sliko na sliko -16.25 Kulturna krajina - 17.25 Košarka - 19.30 Dnevnik, vreme šport - 20.15 Korak za korakom (hum. serija) - 20.40 Rezerviran čas - 22.15 Nočna izmena: Severna obzorja (serija); Črna kača (hum. serija) - 23.45 “Zadarfest" '95 NEDELJA, 15. X. SLOVENIJA 1 6.45-0.15 TELETEKST 7.00 VIDEOSTRANI 7.35 OTROŠKI PROGRAM ARABELA SE VRAČA, češka nadalj., 26/26 8.05 MAJKEN, ponov. Šved. nadalj., 2/3 8.45 ŽIV ŽAV ponov. 9.30 ČEBELICA MAJA 9.55 NEDELJSKA MAŠA, prenos iz Idrije 11.00 GRACE NA UDARU, ponov. amer. naniz., 6/26 11.30 OBZORJE DUHA 12.00 SVET DIVJIH ŽIVALI, angl. poljudno-znan. serija, 15/16 12.30 LJUDJE IN ZEMLJA 13.00 POROČILA 13.05 TEDENSKI IZBOR KARAOKE 14.05 ZA TV KAMERO 14.35 POLICISTI S SRCEM, avstral. naniz, 10/26 15.20 RAZPLAMTELA SRCA, amer. film 17.00 DNEVNIK 1 17.10 PO DOMAČE 18.53 HUGO-TV IGRICA 19.05 RISANKA 19.18 LOTO 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 19.52 ZRCALO TEDNA 20.10 NEDELJSKIH 60 21.15 NAJLONSKI BLUES, belg. dok. oddaja 22.10 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.25 SOVA: MOŽ Z MASKO, nem. nadalj, 2/4 MED VRSTICAMI ZAKONA, angl. naniz, 7/10 SLOVENIJA 2 Opomba: Goli šport, ponov. 16.55 do 17.45; Rokomet 17.45 do 19.15 8.30 Video strani - 8.50 Folkart ’95 - 9.25 Tedenski izbor: Planet šport; 10.10 V vrtincu; 10.55 Lahkih nog naokrog; 11.40 Pot v Damask, gled. predstava; 12.55 Zadnja mafijska poroka, amer. nadalj, 2/4; 13.40 Vesele zgodbe iz zakonskega življenja, 2/5 -14.30 Euronews -16.55 Športna nedelja - 19.20 4 x 4 o živalih in ljudeh - 20.10 Biblija - 20.40 Zlati boben, posnetek iz Portoroža - 22.10 Poglej in zadeni - 23.10 Ljubljana - Mesto žensk, kronika - 23.25 Športni pregled KANALA 8.05 Risani film - 9.00 Kaličopko (otroška oddaja) -10.00 Muppet show, 6. del -10.30 Imamo jih radi (oddaja o živalih) -11.15 Epikurejske zgodbe (oddaja o slov. gostilnah) - 11.30 Žametne vrtnice (glas. čestitke B. Kopitarja) - 12.20 Video strani -16.20 Vreme -16.25 Muppet show (ponov.) -16.55 Unpato (ponov.) - 18.00 Count Basie (dok. oddaja) -19.00 Vreme -19.05 Risana serija -19.30 Burleska - 20.00 Vreme - 20.05 Klic divjine (4. del nem. naniz.) - 20.55 Kino, kino, kino (oddaja o filmu) - 21.30 Igra brez konca (2. del angl. filma) - 22.20 Vreme - 22.25 Bluebery Hill (ponov. filma) PONEDELJEK, 16. X. SLOVENIJA 1 9.15-0.10 TELETEKST 9.30 VIDEOSTRANI 10.00 MALO ANGLEŠČINE, PROSIM 10.15 TEDENSKI IZBOR KAPITAN POWER, amer. naniz, 17/22 10.40 IZZIV poslovna oddaja 11.05 ZDRAVJE NAŠE NAJVEČJE BOGASTVO 11.10 GRDI, UMAZANI, ZLI, italij. film 13.00 POROČILA 13.05 ŠPORTNI PREGLED, ponov. 15.50 OBZORJE DUHA 16.20 DOBER DAN, KOROŠKA 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM RADOVEDNI TAČEK 17.25 OG LEJ MO SI!, angl. dok. se ri ja, 1/12 18.05 SIMPSONOVI, amer. naniz, 2/48 18.30 UMETNIKI ZA SVET 18.45 ABC-ITD, TV IGRICA 19.10 RISANKA 19.18 ŽREBANJE3X3 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 KAREL VELIKI, franc, nadalj, 2/5 21.00 GLASBENI SEPTEMBER 22.05 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.25 ŽARIŠČE 22.45 SOVA: SEINFELD, amer. naniz, 16/18 MED VRSTICAMI ZAKONA, angl. naniz, 8/10 SLOVENIJA 2 12.50 Video strani - 13.00 Euronervs -14.45 Tedenski izbor: Umetniki za svet; 14.55 Utrip; 15.10 Zrcalo tedna -15.20 Nedeljskih 60 -16.20 Rdeči alarm, franc, nadalj, 2/4-17.10 Sova: Med vrsticami zakona, angl. naniz, 7/10 -18.00 Regionalni studio Maribor -18.45 TV avtomaga-zin -19.00 Sedma steza - 20.05 Pro et contra - 20.55 Primer Paragon, Šved. drama, 3/3 - 21.55 Studio City - 23.05 Brane Rončel izza odra - 0.35 Umetniki za svet (ob 50. letnici OZN) KANALA 7.00 Video strani -10.10 TV prodaja -10.25 Luč svetlobe (ponov. 533. dela) -11.15 Dracula (ponov. 12. dela) - 11.40 Žametne vrtnice (ponov.) -12.30 TV prodaja -12.45 Video strani -16.40 Brlog (14. del Špan. naniz.) -17.10 Tb trapasto življenje (ponov. 6. dela) - 18.00 Košarkarsko prvenstvo prve lige -19.00 Novice -19.10 Luč svetlobe (534. del amer. nadalj.) - 20.00 Zlata dekleta (7. del. amer. hum. naniz.) - 20.30 Kdo mi ubije ženo (amer. film) - 22.00 Rodeo (glas. oddaja) - 23.00 Novice - 23.05 TV prodaja TOREK, 17. X. SLOVENIJA 1 9.15-0.15 TELETEKST 9.30 VIDEOSTRANI 9.55 TEDENSKI IZBOR VOLK IN KOZLIČKI, lutkovna igrica 10.25 JUHUHU, JAZ NISEM KEKEC 11.00 POVEJTE JI, DA JO UUB1M, franc, film 12.45 TV AVTOMAGAZ1N 13.00 POROČILA 13.05 TEDENSKI IZBOR SEDMA STEZA SOBOTNA NOČ, ponov. 16.20 MOSTOVI 17.00 DNEVNIK 17.10 OTROŠKI PROGRAM SAMO ZA PUNCE, amer. naniz, 1/13 17.40 BEG 18.00 LAHKO NOČ, UUB1CA, 1. epizoda angl. naniz. 18.30 UMETNIKI ZA SVET 18.45 KOLO SREČE-TV IGRICA 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 UČITELJ, franc, nadalj, 3/24 21.00 OSMI DAN 22.00 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.20 ŽARIŠČE 22.40 POSLOVNA BORZA 22.50 SOVA KO SE SRCA VNAMEJO, amer. naniz, 2/20 MED VRSTICAMI ZAKONA, angl. naniz, 9/10 SLOVENIJA 2 13.40 Video strani -13.50 Tedenski izbor: Umetniki za svet; 14.00 Malo angleščine, prosim; 14.15 Najlonski blues, belg. dok. oddaja; 15.10 Studio City; 16.20 Simpsonovi, amer. naniz, 2/48 -16.45 Sova (ponov.): Seinfeld, amer. naniz, 16/18; 17.10 Med vrsticami zakona, angl. naniz, 8/10 - 18.00 Regionalni program -18.45 Iz življenja za življenje -19.15 Videošpon - 20,05 Gore in ljudje - 21.00 Roka rocka - 22.00 Frančišek Asiški, 3. oddaja - 22.55 Svet poroča - 23.25 Druga Evropa, angl. dok. nadalj, 3/6 - 0.20 Umetniki za svet KANALA 7.00 Video strani -10.10 TV prodaja -10.25 Luč svetlobe (ponov. 534. dela amer. nadalj.) -11.15 Brlog (ponov. 14. dela Špan. naniz.) - 11.45 Državnik novega kova (ponov. 4. dela angl. naniz.) -12.15 TV prodaja -12.35 Video strani - 16.55 Drakula (13. del amer. naniz.) • 17.20 Rodeo (ponov. glas.oddaje) -18.20 Risana serija -19.00 Novice -19.10 Luč svetlobe (535. del amer. nadalj.) - 20.00 Hermanova glava (7. del. amer. naniz.) - 20.30 Zgodovina amer. podjetništva (dok. serija) - 21.00 Večni krog (oddaja o astrologiji) - 21.30 Državnik novega kova (5. del angl. naniz.) - 22.00 Angleški vrt (1. oddaja) - 22.30 Benny Hill (22. del angl. hum. naniz.) - 23.00 Novice - 23.05 TV prodaja SREDA, 18. X. SLOVENIJA 1 9.45-0.10 TELETEKST 10.00 VIDEOSTRANI 10.10 TEDENSKI IZBOR COBI IN PRIJATELJI, Špan. risana serija, 6/13 10.35 ARHITEKTURA NA PRELOMU TISOČLETJA, nem. dok. serija, 4/4 11.35 IZ ŽIVLJENJA ZA ŽIVLJENJE 12.00SKRIVNOSTNI SVET ARrHUR-JA CLARKA, angl. dok. serija, 2/13 12.25 SLOVENSKI MAGAZIN 13.00 POROČILA 16.20 BIBLIJA 15.50 (NE)ZNANl ODER 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM 18.00 LAHKO NOČ, LJUBICA, 2. epizoda angl. naniz. 18.30 UMETNIKI ZA SVET 18.45 KOLO SREČE-TV IGRICA 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 FORUM 20.25 FILM TEDNA: LJUBEZENSKE IZJAVE, italij. film 22.00 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.20 ŽARIŠČE 22.40 SOVA NORO ZALJUBLJENA, amer. naniz, 4/22 MED VRSTICAMI ZAKONA, angl. naniz, 10/10 SLOVENIJA 2 Opomba: Torino: Nogomet 20.25 do 22.20 12.50 Video strani - 13.00 Euronews -14.45 Umetniki za svet - 14.55 Zgodbe iz školjke - 15.25 Tedenski izbor: Karel Veliki, fran. serija, 2/5; 16.15 Lahko noč, ljubica, 2. epizoda angl. naniz. -16.45 Sova (ponov.): Ko se srca vnamejo, amer. naniz, 2/20; 17.10 Med vrsticami zakona, amer. naniz, 9/10 - 18.00 RPL - Studio Luwigana -18.45 Odkrivanje zemlje, amer. izo-br. serija, 22/26 - 19.15 V vrtincu - 20.05 Športna sreda - 22.20 Omizje - 0.20 Aliča, evropski kult. magazin -1.10 Umetniki za svet (ob 50. letnici OZN) KANAL A 7.00 Video strani -10.10 TV prodaja • IMS W svetlobe (ponov. 535. dela) - U35 Ota (ponov. 13. dela amer. naniz.) - H.40 B*? _ ponov. 22. dela angl. hum. naniz.) - , prodaja -12.30 Video strani -16.00 Novice • IT* TV prodaja -17.45 Brlog (15. del Špan. naniz 18.15 Zgodovina amer. podjetništva (pon0'! 19.00 Novice -19.10 Luč svetlobe (53Me9, 1V.UU PIUVIIC - IV.1U L.UV, 3»v 20.00 Sirene (6. del amer. nami - 21.55 Dance session (oddaja o plesu/ Benny Hill (23. del angl. hum. naniz.) Novice - 23.05 Epikurejske zgodbe (ponu daje o slov. gostilnah) - 23.20 TV prodaja “’rSS F --'.23.00 m. naniz./ »odbe (ponov. od* DOLENJSKI: B BfcLfc KRAJINE STU io ri 103.0 /v\r IZ ČETRTEK, 12.10. 5.30 Domača glasba - 6.45 Kmetijs veti-9.00 Poročila in 11.00 Poroč M' Obvestila, osmrtnice - 12.30 Mal _ 15.00 Poročila - '7 00 ČETRTEK 15.00 Poročila - 17.00 Oddaja za P°^ nike -18.00 Poročila - 18.30 P‘r.oS |3 00 daja - 20.00 Rockovski sprehod -Ploščati vrhovi 4.30 - 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved -11.00 Avtotimes - 12.00 BBC, osmrtnice -12.15 -13.00 NZ želje -13.30 Vreme in mi - 4.00 - 15.00 Zabavne želje - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.30 Planinski kotiček - 18.20 Kronika - 19.30 - 24.00 Kinetoskop, Altergodba uaju — iu.uo i' Ploščati vrhovi PETEK, 13.10. ...Inas. 5.30 Domača glasba - 6.45 Xmet!,s prjd-veti - 9.00 Poročila -10.00 Dober dan, P^. ni ljudje - 11.00 Poročila - l2®0-. jj.00 la, osmrtnice - 12.30 Mali ogla ^ PETEK 4.30 - 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved - 12.00 BBC, osmrtnice -12.15 -13.00 NZ želje -14.00 -15.00 Zabavne želje -15.30 Do-godki in odmevi -18.20 Kronika-19.30 - 24.00 Večerni program la, osmrtnice - 12.30 Mali oglasi ^gO Poročila - 15.30 Grmski vulkan Srakin TV izbor -18.00 Poročila w®8 -j. sodelavcev radia - 20.00 Večer z ev ^ eni - 22.00 Kviz z evergreem - L*-™ skok SOBOTA 6.00 Začetek, horoskop - 8.30 Glasba je življenje - 10.00 Kuharski recept - 11.00 Evropa ta teden - 11.45 Na sončni in senčni strani Gorjancev -12.00 BBC, osmrtnice - 12.15 -13.00 NZ želje - 13.30 Čestitke -14.00-15.00 Zabavne želje - 15.30 Dogodki in odmevi -17.30 Voluhar ekspres -18.20 Kronika - 19.30 - 24.00 Večerni program SOBOTA, 14.10. (i- 5.30 Dobro jutro- 6.45 Kmetijski 8.30 Viža dneva - 9.00 Poročila- odg0. podinjc sprašujejo, HelenaMrz * Urh, L11 00 Poročila -12.00 Obvesti'* ila podinjc sprašujejo, HelenaMrzi* j|a#• varja -1L00 Poročila -12-0®°X> mrtnice-13.00 Mali oglasi - \\ ^por0čil> -17.00 Sraka ima dolgi rep -l®-11”' . vese-- 18.10 Obisk - 21.00 Sobotna sup® lica - 1.00 Polke, valčki in popeva NEDELJA, 15.10. ,-9.3« NEDELJA 6.00 Začetek - 7.45 Horoskop - 8.00 Duhovna misel - 8.30 Kmetijska oddaja -11.00 Mali oglasi - 12.30 Čestitke - 19.00 Glas evangelija - 19.30 - 24.00 Večerni program (ob 21.30 Dee Jay Time) ha - 15.00 Poročila - 16.00 Kviz oVt5 Poročila-20.00 Cinca Marinca -* ’ ta jazz PONEDELJEK 4.30 - 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved, priložnostne oddaje -12.00 BBC, osmrtnice -12.15- 13.00 NZ želje - 14.00- 15.00 Zabavne želje - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.15 - 17.00 Lestvica NZ glasbe - 17.30 Zdravstvena oddaja -18.20 Kronika -19.30 - 24.00 Rezerviran čas PONEDLJEK, 16.10. , _ 6.45 Kmetjjsk^ ai!3fŽ»-o.>-ss - 10.00 Gospodarske novice jjJO ročila - 12.00 Obvestila, osmr m« Mali oglasi -15.00 Poročila -13-* jV ka tedna - 16.00 Sračje gnezdo _ ]g3j Aktualna oddaja - 18.00 Poroč 22.0® Otroška oddaja - 19.00 Rockovn« Koncert - 23.00 Romantika “OBJEMOVC1"NA DELU- Ena izmed boljših dolenjskihpop^j.. Objem zopet dela s polno paro. Fantje v času krajšega zatišja rovali, ampak so pripravljali material za novo kaseto, ki bo p seto ma izšla nekje v jeseni. Na kaseti bo 10 novih skladb. Takoj z°^upiM bo izšel tudi CD, na katerem bo še 5 skladb s prejšnje kasete- ,nVgsl< trakov0 trenutno igra v prenovljeni restavraciji Tango na Otočcu, o K ,^/Šl in pestrosti programa pa se prepričajte sami. (Na sliki od leve p''0 Jernej Šuštarčič, Tugo Androja, Martin Božič, Igor Dimc >n Žnidarčič) DESE*T n« grajencu čestitamo! , ta Lestvica, kije na sporedu vsak ponedeljek od 16.15 do 17. urC’ •* teden takšna: /2) Pojte zvonovi - BRATJE POLJANŠEK Nagelj polka - ANS. NAGEU 5) Kupil sem konjiča - ANS. RUBIN 3) Zakonska barka - ANS. STOPAR 5 (4) Franc Poslane - ANS. PETRA FINKA 6 (7) Henčkovih 30 - ANSAMBEL HENČEK 7 (6) Ajdov cvet - ANS. TONIJA VERDERBERJA 8 (8) Tb tvoje črne oči - FANTJE Z VSEH VETROV 9(10) Vinska trta - TERCET ANS. SLOVENIJA 10 (-) Če ženska nosi hlače - ANS. MIRA KLINCA Predlog za prihodnji teden: Vračam se tja, kjer sem doma KRIM -------- KUPON ŠT. 41 Glasujem za:_ Moj naslov: V N. ^Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 68000 Novo 18 DOLENJSKI LIST St. 41 (2409), 12. oktobra Vsak korak, ki krepi našo prisotnost na slovenskem trgu in nas približuje slovenskim kupcem, je za nas izjemno pomemben. Prav zato smo zadovoljni in ponosni, da lahko v družini Volvo pozdravimo novega člana: prav danes, 12. oktobra 1995, odpira Avto Center Luzar, s. p. v Novem mestu, Ivana Roba 27, nov prodajno-servisni center Volvo. Ob tej priložnosti iskreno čestitamo našim novim partnerjem in prijateljem, vas pa vljudno vabimo k obisku salona in ogledu vozil Volvo. VOLVO OSTALI KONCESIONARJI: AVTOLINE, d.o.o., Tržaška 135, Ljubljana, tel : 061/268 478. taks 061/268 585; ALPETOUR REMONT d.o.o., Ljubljanska 22. Kranj, tel.: 064/212 951. taks; 064/223 276; A.B.C., d.o.o., V Vodopivca 2, Nova Gorica, tel 065/27 012 faks 065/27 693; ŠTAJERSKI AVTO DOM, Tržaška 38, Maribor, tel.: 062/33 741. taks 062/33 885; RSL, d.o.o., Levec 54. Petrovče, tel. 063/452 515, faks: 063'452 057: PC REVOZ, Kandijska 60. Novo mesto, tel 068/315 370, faks: 068/314 370; AVTOLINE, trgovina In servis, d.o.o., Ljubljanska 83. Domžale, tel.: 061/721 276, taks: 061/721 276 TTTTT fffTT fffff ŽIVLJENJSKI KROG Življenjska zavarovanja So (tcuutki, ko po miniti... Ali bo (tajalo? Ali bo življenje prijamo i mano in i mojitlli/ So trenutki, ko maš mimo pogledati v bit, ki prihaja. JSrež strahu, brez trenobe. Ker veš, da lahko vsaj tnalo zanesljivosti zagotoviš sam. S premišljeno naložbo morda ne moreš preprečiti nepredvidljivega, lahko pa omiliš njegove posledice. Življenjsko zavarovanje je takšna naložba. Je začetek preudarne skrbnosti. Do »ebe in do svojih. Mnogi se zato ra življenjsko zavarovanje odločijo takrat, ko pridejo otroci, saj a njihovim zvedavim pogledom postanejo pomembne odraslost, skrbnost, odgovornost. ■== zavarovalnica triglav PONUDBA MESECA fade NOVO MESTO (Lo.o. PODJETJE ZA TRGOVINO, STORITVE IN PRODAJO VOZIL Podbevškova 20 (Cikava), 68000 Novo mesto tel.-fax: 068/342-444 RABLJENA VOZILA Z GARANCIJO: AUDI 80 2.0 E I. 91, novi model 22.500 DEM AUDI 80 2.3 E I. 92 25.300 DEM AUDI 100 2.3 E 1.91 25.500 DEM BMW 320 i 24V I. 91 27.900 DEM BMW 318 i I. 93 33.000 DEM OPEL KADETT 1.6 i karavan 1.91 14.200 DEM OPEL KADETT 2.0 GSI16V I. 89 15.390 DEM OPEL VECTRA 1.6 i GL. I. 93 21.200 DEM OPEL VECTRA 2.0 i 4x4 I. 91 19.000 DEM OPEL ASTRA 1.6 i I. 92 OPEL VECTRA 2.0 i I. 90 16.900 DEM VW PASSAT 1.8 i I. 93 22.990 DEM VW GOLF 1.9 Diesel I. 93 22.500 DEM VW GOLF 1.9 TD I. 93 23.900 DEM NOVI ESCORT 1.6 i 16 V z vso dodatno opremo + KLIMA = 26.900 DEM NOVA VOZILA: KIA SPORTAGE 2.0 16 MRDI 36.990 DEM KIA SEPHIA 1.6 i SLX 20.990 DEM KIA SEPHIA 1.6 iGTX 23.450 DEM 1 Krško, tel. 0608/21-302 U £0 4 Sevnica, tel. 0608/41 -505 s. 6 Brežice, tel. 0608/61-712 OBVESTILO Občane novomeške občine obveščamo, da bomo v času od 16. do 20. oktobra organizirali redni jesenski odvoz kosovnih odpadkov iz gospodinjstev. Odvoz bo potekal po ustaljenem urniku rednega odvoza odpadkov iz posameznih naselij. Občane prosimo, da kosovne odpadke primerno pripravijo in odložijo poleg obstoječih posod za začasno shranjevanje odpadkov. PRIVLAČNA PONUDBA FELICIJA že od 1.277.000 SIT dalje opremeljena z darilnim paketom: varnostni trikotnik, prva pomoč, žarnice, preizkusne tablice, tehnični pregled, preproge, prevoz na dom po želji kupca. NOVA FELICIJA COMBI že v avtosalonih! DOSTAVNA VOZILA - PICK UP, FORMAN PLUS že od 1.045.000 SIT dalje (s 5% PD), opremljena z darilom - polnim rezervoarjem goriva. POOBLAŠČEN PRODAJALEC IN SERVISER VOZIL ŠKODA PRODAJNA MESTA: • TREBNJE, tel.: (068) 44-025 • NOVO MESTO, tel.: (068) 322-006 ii BELOKRANJCI POZOR! AVTOHIŠA BERUS vabi vse ljubitelje vozil znamke AUDI na predstavitev ter testne vožnje z modeli: A4, A6 in A8 jutri, 13. 10. 1995, v Črnomlju in v soboto, 14. 10. 1995, v Metliki od 10.30 ure dalje AVTOHIŠA BERUS Audi Prednost jo v tehniki Babič Evald,Tovarniška 7, Krško, tel. (0608)21307 neon 2,01 motor s 16 V 130 KM 2x zračna blazina 32.999 DEM &CHRYSLER VEDNO S POGLEDOM NAPREJ ; \ ~ 'ST ■ *,* r» J***-- v' neon DOBER PRIJATELJ. ODLIČEN AVTO. DEŽURNE TRGOVINE Pooblaščeni zastopnik in distributer: PAAMDflMdoo Jana Husa la, Ljubljana, Telefon: (061) 140 3061, 140 32,30 Telefas: (061) 140 21 53 Pooblaščeni prodajalci: Vulkanizerstvo VIDIC, Novo mesto, telefon: (068) 324 361 Vulkanizerstvo LASIČ, Brežice, telefon: (0608) 62 441 Vulkanizerstvo LUKEŽ, Brežice, telefon: (0608) 62 088 B&M UNETIČ. Krško, telefon: (0608) 21 407 FINAUTO Ižanska 303, Ljubljana Tel.: 061/12-72-684 Mobitel: 0609/623-986 Pon. — Pet.: 9. — 17. NOVA VOZILA FORD ESCORT ATLANTA 1.6 16 V 27.990 DEM FIAT TIPO 1.6 i.e. SX 19.990 DEM RABLJENA VOZILA FORD FIESTA 1.1 CHEERS I. 12/94 od 14.500 DEM (eurogarancija, od 10—20.000 km) LANCIA DEDRA T. INTEGRALE 4x4 , 26.500 DEM PLAČILA V SIT PO PRODAJNEM TEČAJU LB, d.d. ZA PODJETJA PLAČILO S KREDITNO KARTICO LB, d.d. d. tl. I. J U B I. JANA ENOTA KRŠKO LASTNIKI GOZDOV, KMETJE Odkupujemo celulozni les smreke/jelke, bukve, topole debeline od 8 cm naprej, žamanje brez lubja, bukova drva in brusni les smreke/jelke! Vse informacije na tel.: (0608) 22-840 in 21-210, ZAHVALA V 66. letu nas je za vedno zapustil naš CIRIL FABJAN iz Vidmarjeve ul. v Novem mestu Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem za pomoč, izrečeno sožalje, skrb in podporo. Hvala vsemu zdravniškemu osebju, lovskim prijeteljem, Dolenjskemu oktetu in govornikoma. Vsi, ki ga pogrešamo "N V soboto, 14. oktobra, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od 7. do 19. ure: PC Zagrebška od 7. do 20.30: trgovina Anita pri gostišču Kos od 8. do 19. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7. do 20. ure: Vita, trgovina Darja, Ljubljanska od 7. do 20. ure: market Saša, K Roku 33 od 7. do 19.30: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma od 7.30 do 20. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 7. do 14.30: market Maja, Bučna vas od 7. do 19. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 7. do 19. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 14. ure: market Pri kostanju, Prečna od 8. do 17. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 7,30 do 13, ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 13. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 16. ure: market Pero, Stopiče od 8. do 16. ure: trgovina Sabina, Stopiče od 8. do 20. ure: market Perko, Sentpeter od 8. do 18. ure: Urška, Uršna sela • Šentjernej: od 7. do 17. ure: Dolenjka, Market • Dolenjske Toplice: od 7. do 17. ure: Mercator-Standard, Rog •Metlika: od 7.do 21. ure: trgovina Prima V nedeljo, 15. oktobra, bodo odprte naslednje prodajalne živil: ■ Novo mesto: od 8. do 11. ure: Vodnjak Glavni trg 3, Samopostrežba Mačkovec, Market Ljubljanska, Market Seidlova cesta, Market Ragovska, Market Drska, Market Kristanova, Nakupovalni center Drska, Samopostrežba Šmihel, PC Ločna, PC Kandija, Prodajalna Gotna vas od 7. do 20.30: trgovina Anita pri gostišču Kos od 8. do 11. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7. do 13. ure: Vita,trgovina Darja, Ljubljanska od 8. do 13, ure: market Saša, K Roku 33 od 7. do 19.30: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma od 8.30 do 20. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 8. do 11. ure: market Maja, Bučna vas od 8. do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 8. do 12. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 11. ure: market Pri kostanju, Prečna od 8. do 12. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 8. do 12. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 11. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 12. ure: market Pero, Stopiče od 8. do 14. ure: trgovina Sabina Stopiče od 8. do 12. ure: market Perko, Šentpeter od 8. do 12. ure: Urška, Uršna sela • Šentjernej: od 8. do 11. ure: Market • Žužemberk: od 8. do 11.30: Market • Škocjan: od 7.30 do 10. ure: Pri mostu • Trebnje: od 8. do 11. ure: Samopostrežba Blagovnica • Mirna: od 7.30 do 11. ure: Grič • Mokronog: od 8. do 11. ure: Samopostrežba • Črnomelj: od 8. do 11. ure: Pod lipo, Market Čar-dak • Semič: od 7.30 do 10.30: Market • Metlika: od 7. do 21. ure: Prima ________________________________________________s Adriatic zavarovalna družba d.d. Zavarovalna družba Adriatic, d.d., PE Novo mesto objavlja prosta delovna mesta: ZASTOPNIKA za sklepanje in posredovanje zavarovanj na terenu, za območje: • Mirna Peč • Brusnice - Gabrje • Šentjernej - Škocjan • Žužemberk • Novo mesto Pogoji: - IV. do VI. stopnja strokovne izobrazbe - lasten prevoz Če imate izkušnje na področju prodaje in vidite v tem delu izziv, pošljite pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v roku 8 dni po objavi na naslov: Adriatic, d.d., PE Novo mesto Novi trg 1 - s pripisom WID ZAHVALA V 70. letu nas je po dolgotrajni bolezni mnogo prezgodaj zapustila naša draga mama, babica, prababica, sestra, teta, sestrična in tašča ANTONIJA KOLENC roj. Stariha iz Šmihela Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam stali ob strani v žalostnih trenutkih. Zahvala tudi osebju Interne bolnice Novo mesto, posebej pa patronažni sestri Majdi. Se enkrat hvala vsem, ki ste jo imeli radi. Žalujoči: hčerka Tatjana in sin Jože z družinama, sestra Marija in ostali sorodniki ZAHVALA Ob smrti naše drage mame, stare mame in tete TEREZIJE BAH roj. Vrabec z Žalostne gore, Mokronog se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedi Jerinovi, darovalcem cvetja in sveč in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo zdravnikom in osebju nevrološkega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto za zdravljenje in nego v času bolezni, lepa hvala pevcem in g. župniku za opravljen obred. Vsi njeni ZAHVALA V 58. letu starosti nas je po hudi bolezni zapustil naš ljubeči mož in oče EDVARD FRANTAR Iskrena hvala vsem sorodnikom in prijateljem, sodelavcem > znancem, ki ste nam pisno in ustno izrazili sožalje ali kakorKo pomagali. Žalujoči: žena Kristina, sinova Bojan in Boštjan ter ostalo sorodstvo ZAHVALA V 82. letu starosti nas je zapu: stila teta FRANČIŠKA SKALA roj. Jakša s Črešnjevca 4 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste pokojni darovali cv5L|a-sveče in nam kako drugače pomagali. Posebna zahvala 8-K TjCi nu za lepo opravljen obred, govornicama za ganljive b pevcem ter g. Kukarju za pogrebne storitve. Žalujoči: vsi njeni V SPOMIN Vse na svetu mine. vse se spremeni, le spomin na tebe, ljubi mož in oče, v srcih naših vedno bolj živi. odkaj Minilo je leto žalosti in samote,^ ^ nas i je zapustil naš dobri in skrbni m in oče STANE JANEŽIČ st. Mačji Dol 7 Hvala vsem za vsako lepo misel, postanek ob njegovem gr0 prižiganje sveč. bui«1 Vsi njegovi V SPOMIN V naših srcih ti živiš, zato pot nas vodi tja, kjer mirno spiš, tam luč ljubezni vedno nori in tvoj nasmeh med nami živi. 15. oktobra bo minilo leto dni, nas je zapustil naš dragi mož, oče, brat JOŽE PEČJAK z Vinkovega Vrha 13 Hvala vsem, ki postojitc ob njegovem grobu, mu prinašate je in prižigate svečke. evot' Žalujoči: vsi, ki smo ga imeli radi ZAHVALA Skromnost, delo in trpljenje — tvoje je bito življenje. Bolečine hude si prestala, zdaj boš v grobu mirno spala. zaPu' V 80. letu starosti nas je za vedn stila naša draga mama, tasc®’ mama, prababica in teta angela ŠTUKELJ roj. Stariha s Trebnjega Vrha 2 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ji darovali cvetje nam izrekli sožalje in nam kakorkoli pomagali. Posebna . fCd» zdravniku za obiske na domu, kaplanu za lepo opravljen ^ eir pevkam za zapete žalostinke ter organizatorjem pogreba- -krat hvala vsem, ki ste pokojno imeli radi. Žalujoči: vsi njeni Ob L :atcl | lo.i jene itipj ;»a2 Pev< s. Ir* 20 DOLENJSKI LIST Št. 41 (2409). 12. oktobra P-—- ZAHVALA Življenje celo si garal, vse za dom in zemljo dal, sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok. V 55. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek, tast, brat in stric ANTON STRA JN AR iz Dol. Ponikev 43, Trebnje Pbboleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, vaščanom, sodelavcem TOM Konfekcija,t “■»•o., in Mizarstvu Kovač ter ZSAM Trebnje, Društvu upoko-Jtncev Trebnje, SŽ Novo mesto za vsestransko pomoč, za ustna l!1P>sna sožalja, darovano cvetje in sveče ter številno spremstvo 1,8 zadnji poti. Hvala g. župniku za opravljen pogrebni obred, Pevcem za zapete žalostinke in trobentaču za zaigrano Tišino. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Ana, hči Andreja z družino in vsi njegovi POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE ^ s\ .A 2 H 0 V A K M KOMPLETNA PONUDBA NA ENEM MESTU DEŽURNA SLUŽBA NON ■ STOP Sonja NOVAK, s.p. P.E. AŠKERČEVA 7, Novo mesto Leopold Oklešen K Roku 26, Novo mesto S 068/323-193 ' Mobitel:0609/615-239 0609/625-585 Delovni čas: NON STOP V dogovoru z Zavodom za zdravstveno zavarovanje vam nudimo naše pogrebne storitve brezplačno, pri kompletnih storitvah POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE ZAHVALA V 66. letu starosti nas je po hudi bolezni mnogo prezgodaj zapustila naša draga mama, stara mama, sestra, teta, tašča, svakinja, snaha, sestrična in botra FRANCKA FRANKO roj. Mirtek Pod Trško goro 99, Novo mesto ^boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage mame se iskreno .'"'aljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in i^ajem, ki ste nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali, ^ sv, i_°Jektivu Krke, tovarne zdravil, sektorju za ekonomiko in ekh sožalje, pokojni darovali cvetje, vence, sveče in darovali l .sv- maše ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala inf^tivu Krke, tovarne zdravil, sektorju za ekonomiko in SetQrmatiko, obratu Specifike in Ampulnemu oddelku. Posebej zahvaljujemo vsemu osebju Interne bolnišnice v Novem 0 estu> Hematološki kliniki v Ljubljani, g. proštu Lapu za lepo Ptavljen obred in pevcem za zapete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni OSMRTNICA V SPOMIN na Sporočamo žalostno vest, da je umrl - - / MATJAŽA . iJL KREVSA CIRIL FABJAN iz Dolenjih Ponikev 20 delovodja nadzorništva v pokoju Ohranili ga bomo v lepem in trajnem spominu. Minilo je leto dni, odkar je od naju za vedno odšel najin ljubljeni sin. Zahvaljujeva se vsem, ki obiskujete njegov prerani grob, prinašate cvetje ter prižigate sveče. Kolektiv PE Elektro Novo mesto Žalujoča mami in ati ZAHVALA Zakaj usoda posega tja, kjer je najmanj zaželjena. Vzame ti, kar si imel najraje, in dodeli pusto osamljenost, polno spominov in bolečine. Ob boleči izgubi ljube žene, mame in babice MIRE PRIJATELJ roj. Jereb Zapuže 5, Mirna se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, bivšim sodelavcem in znancem za izrečeno sožalje in nesebično pomoč v tako težkih trenutkih. Posebna zahvala dr. Tratarjevi, g. župniku za opravljen obred, pevcem, g. Kosu za poslovilne besede in vsem, ki ste mamo pospremili na njeni zadnji poti, ji podarili cvetje in darovali maše. Vsem še enkrat iskrena hvala! Mož Andrej in hčerka Andreja z družino ZAHVALA V naših srcih ti živiš, zato nas pot vodi tja, kjer mirno spiš, tam luč ljubezni vedno gori in tvoj nasmeh med nami živi. V 76. letu starosti nas je zapustila naša ljuba mama, tašča, stara mama, prababica ALOJZIJA ŠENK iz Zbur 35 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče in pospremili našo drago mamo na zadnji poti, g. Tavčarju za poslovilne besede in g. župniku za opravljen obred. Posebna zahvala družini Milana Peršeta iz Zbur za nesebično pomoč v času njene bolezni. Hvala tudi osebju Internega in Pljučnega oddelka bolnice v Novem mestu in osebju Doma starejših občanov v Sevnici. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Pravim ti, sestra: bodi močna... Po težki bolezni se je mnogo prezgodaj iztekla življenjska pot hčerki, mami in sestri MARIJI VIDAKOVIČ roj. Mušič t^jeno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in sovaščanom, ki so nam v teh j..?* *h trenutkih stali ob strani, pokojni darovali cvetje in sveče ter jo z molitvijo pospremili na zad-‘Jt Poti. Iskrena hvala osebju Zdravstvenega doma iz Novega mesta, sodelavcam Dolenjske banke, d > in častiti sestri Piji, ki so pokojni ves čas stali ob strani. Posebej se zahvaljujemo gospodu proštu in pevcem za lepo opravljen poslovilni obred. Žalujoči: mama, hči Tina, brata Franc in Vlado z družinama ZAHVALA Rad bi božal otročičke svoje, za vedno so omahnile pridne roke tvoje, nikoli te ne bomo pozabili, na grob tvoj bomo rožice nositi. V 59. letu starosti nas je zapustil naš dobri mož, skrbni oče in talik ANTON NEMANIČ iz Metlike, Mestni log 1 Iskreno se zahvaljujemo vsem sotodnikom, prijateljem in znancem, ki ste sočustvovali z nami, izrekli ustno in pisno sožalje, darovali cvetje, vence, sveče in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Mlačku in osebju Zdravstvenega doma Metlika, osebju Interne bolnice Novo mesto, Oddelku za intenzivno nego za nesebično pomoč v zadnjih trenutkih življenja, sodelavcem in kolektivu Beti, govorniku Nikoli Podrebarcu za poslovilni govor, Društvu upokojencev, praporščaku, pevcem Vitisa za ganljivo zapete žalostinke, metliški godbi in Ivanu Kapušinu za odigrano Tišino. Vsem, ki ste kakorkoli pomagali in bili z nami v teh težkih trenutkih, še enkrat prisrčna hvala! Žalujoči: žena Marija, sin Srečko in hčerka Duška z družino V SPOMIN Vera, upanje, ljubezen, delo, skrb, skromnost in poštenje — tvoje je bilo življenje. Z nami si se veselita, z nami radost in žalost si delila, zdaj ostale so nam le solze in spomin na tvoje ljubeče srce. V naših srcih ti živiš, zato pot nas vodi tja, kjer v tišini spiš. Tam na grobu lučka ljubezni, spoštovanja vedno gori in tvoj nasmeh med nami živi. Kdor rad te je imel, ve, kaj je izgubil. Z žalostjo v srcih doživljamo obletnico smrti naše nepozabne TANJE KAPLAN roj. Ilič in Pktobra bo minilo pet let, odkar je prenehalo biti plemenito srce naši ljubi hčerki in nadvse dobri . rbni mamici. Srečni smo bili, ko smo te imeli, a zdaj te iz dneva v dan bolj pogrešamo. Tanja, l3s >n tvoj dom je prazen, žalosten, zato nikoli ne bomo doumeli, da se ne boš več nasmejana vrnila | aam, ki smo te imeli tako radi. Na grobu preranem ti svečka gori, v srcih pa naših bolečina leži. arena hvala vsem, ki seje spominjate, obiskujete njen prerani grob, ji prižigate sveče in žalujete z nami. Vsi njeni, ki so jo imeli in jo imajo srčno radi k ZAHVALA Nič več ni veselega piska V 80. letu starosti se je tiho poslovil od nas vlaka iz semiškega tunela. dragi mož> oče, tast in stari ate Tvoj vlak življenja seje b za večno ustavil. ANTON SEVER Tinčetov Tone z Vrtače pri Semiču bivši prometnik železniške postaje Črnomelj, upokojeni šef železniške postaje v Semiču A Iskreno zahvaljujemo Vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pisne in ustne izraze sožalja, za darovano cvetje in sveče in vsem, ki ste in boste darovali denar za izgradnjo nove novomeške porodnišnice namesto cvetja na grob pokojnika. Hvala govornikom Nežiki Bezek, Ivanu Plutu in Martini Jakša, pevcem upokojenskega pevskega zbora iz Črnomlja s pevovodjem g. Mile-kom, Dušanu Plutu za odigrano Tišino, DU Semič, organizaciji ZB Semič, upravi in igralcem NK Kolpa. Posebna zahvala g. župniku za opravljen obred, osebju železniške postaje v Semiču, družinam Malnarič, Štukelj, Dichelberger in Ilovar, osebju Doma počitka v Metliki ter Cvetličarni Kukar iz Mladice pri Semiču za cvetlični aranžma in organizacijo pogreba. V tolažbo nam je, da ste ga tako množično pospremili na njegovi zadnji poti. Žena Kristina, sin Andrej z ženo Marjetko, vnuka Damjan in Jani m tth« miMD /7\ TEDENSKI KOLEDAR — KINO - KMETIJSKI STROJI — KUPIM — MOTORNA VOZILA - OBVESTILA — POSEST - PRODAM A-g — RAZNO — SLUŽBO DOBI — SLUŽBO IŠČE — STANOVANJA — PREKLICI — ČESTITKE — ŽENITNE PONUDBE — ZAHVALE tedenski koledar Četrtek, 12. oktobra - Maks Petek, 13. oktobra - Edvard Sobota, 14. oktobra - Veselko Nedelja, 15. oktobra - Terezija Ponedeljek, 16. oktobra - Marjeta Torek, 17. oktobra - Viktor Sreda, IS. oktobra - Luka LUNINE MENE 16. oktobra ob 17.26 - zadnji krajec kino BREŽICE: 12. (ob 18. uri), od 13. do 15. (ob 18. in 20.15) ter 16.10. (ob 20.15) akcijski film Umri pokončno brez oklevanja. 12.10 (ob 20.15) drama Kaznilnica odrešitve. 18.10. (ob 18. in 20.15) akcijski film Resnične laži. ČRNOMELJ: 13. (ob 20. uri) in 14. 10 (ob 18. in 20. uri) ameriški avanturistični spektakel Kongo. 15.10. (ob 18. in 20. uri) ameriški pustolovski film Willy, 2. del. KOSTANJEVICA: 14.10. (ob 17. uri) pustolovski film Knjiga o džungli. 14.10. (ob 19. in 21. uri) komedija Tomažek. 15.10. (ob 20. uri) drama Moje življenje. KRŠKO: 12. (ob 19. uri), 13. (ob 20. uri) in 15.10. (ob 18. uri) ameriški akcijski film Pregon. METLIKA: 13. (ob 20. uri) in 14. 10 (ob 18. in 20. uri) ameriški pustolovski film Willy, 2. del. 15. 10. (ob 18. in 20. uri) ameriški avanturistični spektakel Kongo. NOVO MESTO: Od 12. do 18.10. (ob 18. uri) politična melodrama Rangoon. Od 12. do 18.10. (ob 20. uri) zgodovinski spektakel Pogumno srce. SEMIČ: 15.10. (ob 18. uri) ameriški avanturistični gozljivi film Izbruh. ŠENTJERNEJ: 13.10. (ob 19. uri) komedija Tomažek. 13.10. (ob 21. uri) drama Moje življenje. ZETOR 4712, s kabino in kompresorjem, dobro ohranjen, prodam. *ZaP (068)76-300. 9068 • UMRI POKONČNO - BREZ OKLEVANJA, akcijski (Die Hard with a Vengeance, ZDA, 1995, 117 minut, režija: John McTier-nan) S pokončnim umiranjem brez oklevanja se končuje še ena izmed razvpitih trilogij. Pred kratkim smo zadnjič gledali Batma-na, v kategoriji akcionerjev pa Smrtonosno orožje pred kakšnim letom dni. Trojke. Pha, se vsi zmrdujemo in razglašamo svoje negodovanje nad nadaljevanji. Toda gledat jih pa vseeno deremo. Kaj naj to pomeni? Da kljub očitnim in ponavljajočim razoča-ranjim vedno znova verjamemo ali upamo na vsaj približno izvirniku podoben film? Ali pa smo zgolj enostavno “naučeni”, da se nadaljevanja slavnih izvirnikov gledajo? Morda pa kdo ni uspel videti ne enega ne drugega predhodnika, zdaj pa si domišlja, da bo prešpricano po bližnjici “noter prinesel" kar s trojko. Pozabite, te možnosti ni. Odkar smo gledali Hitrost pa so kriteriji še višji in kritike še bolj neusmiljene. Kajti vse akcije holivudske A -produkcije so narejene pod po- dobnimi pogoji, Hitrost pa je temu žanru ponovno poiskal že povsem zanemarjeno kvaliteto: nenehno in polnokrvno napetost, suspenz, mešanico drznih, nevarnih in dramatičnih dogodkov. Vse to omenjam le zato, da bi povedal, kako hudo je z zadnjim Umri pokončno, kjer se sicer vozimo s krasnimi, žanru primernimi sredstvi, tudi način prevoza je pravšnji, vendar pa je to pravzaprav vse. Dobro, pa recimo največ. Male kdaj-bo-počilo drame med zamenjavami transporta, ki sicer dajejo tovrstnim zgodbam tisti peklenski okus urbanega velemesta v pregreti mikrovalovki, tudi res ostanejo majhne in nekako neobvezne. Seveda imamo vseskozi na voljo kar nekaj glasnih in močnih bombnih eksplozij, torej impresivne pirotehnike, ki pa žal ni pospremljena niti s kančkom dražljivega suspenza. Umri pokončno 3 je tako, še najbolj pošteno zapisano, eno samo komajda kdaj pretrgano ihtavo premikanje, najprej z metrojem, nato s taksijem skozi obljudeni Central Park, z yugo-tom se zaradi počasnosti junaka vozita bolj malo, med bolj fascinantne pa sodi vožnja s smetarskim tovornjakom po večkilo-metrski bodoči vodovodni cevi. Se pravi: blišč že, vendar pleha. TOMAŽ BRATOŽ kmetijski stroji KMETIJSKA TRGOVINA AGROIZ-BIRA Slavko Prosen, Smledniška c. 17, Kranj, vas vabi k nakupu rezervnih delov za traktorje Tomo Vinkovič, Ursus, Torpedo Deutz, Zetor, Univerzal, Fiat, IMT, kosilnice BCS, program Sip Šempeter, Creina Kranj, vse vrste gum Barum, akumulatorje Vesna in Topla idr. Nudimo količinski popust, prodajo na čeke, pošljemo ekspresno po pošti in železnici. Preden se odločite za nakup, pokličite še nas, vsak dan med 7. in 19. uro, ob sobotah med 7. do 12. ure, na * (064)324-802! 8216 ŽITNI KOMBAJN MASEY Ferguson tip 510, širina 3 m, ugodno prodam. ® (0608031-052. 8854 TRAKTOR IMT 545, starejši letnik, dobro ohranjen, prodam, ® (061)872- 176. 8855 TRAKTOR ŠTORE 404, 400 delovnih ur, pogon na vsa štiri kolesa, letnik 1982, prodam. ® 58-594. 8866 STROJ za šrotanje koruze kupim in prodam 9 tednov stare pujske. © (0608) 32-069 8893 TRAKTOR ZETOR 2511, Sipovo nakladalko za seno, 17 m3, in Sipov obračalnik za seno 220 prodam. ® (068)73- 177. 8901 /1 DOLENJSKI LIST IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Direktor Drago Rustja UREDNIŠTVO: Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Dornii, Breda Dušic Gornik, Tanja Gazvoda, Anton Jakše, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge), Pavel Perc in Igor Vidmar. IZHAJA ob četrtkih. Cena posamezne številke 150 tolarjev; naročnina za 2. pol-Ietje4.000 tolarjev, upokojenci imajo 10-odst. popust; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. letno 12.000 tolarjev; za tujino letno 100 DEM oz. dmga valuta te vrednosti. OGLASI: I cm za ekonomske oglase 2.200 tolarjev, na prvi ali zadnji strani 4.400 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 2.500 tolarjev. Za nenaročnike mali oglas do deset besed 1.500 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 150 tolarjev. ŽIRO RAČUN pri Agenciji za plačilni promet: 52100-603-30624. Devizni račun: 52100-620-107-970-27620-440519 (Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 212. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068)323-606, 324-200; ekonomska propaganda, naročniška služba in fotolaboratorij 323-610; mali oglasi in zahvale 324-006; teleftu (068)322-898. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-1)2) pristojnega državnega urada spada Dolenjski list med informativne proizvode iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odst. davek od prometa proizvodov. Računalniška priprava časopisnega stavka: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. ^Prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p.o. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. DOLENJSKI LIST h kupim DOBRO OHRANJENO kosilnico Fi-garo in kopalnik za frezo prodam. © (068)323-281. 8917 PUHALNIK za seno Sip in elektromotor, 11 KW, prodam. ® 25-083. 8958 TRAKTOR FEND, 48 KM, letnik 1978, obračalni plug, dvo- in trobrazdni, trosi-lec hlevskega gnoja in pajka na 4 vretena prodam. © 42-925. 8959 ŽITNI in koruzni kombajn MF 620, delovne širine 4.20 m, letnik 1980, samohodni silokombajn Mengele, samonakla-dalko, silokombajn, žitni kombajn Klass kompakt 30 in enoredni obiralec koruze prodam. © (0608)75-411 ali (0608)75-221. 8989 TROILEC hlevskega gnoja Sip in kosilnico BCS, bencin - petrolej, z vozičkom, prodam. © 49-715. 8993 LIČKALNIK prodam. Pirc, Čučja Mlaka 4, ® 42-997. 8999 TUDI servisno - prodajni center PE Agroservis sodeluje v akciji prodaja motornih žag HUSQVARNA. Ne glede na tip stare motorne žage, ki jo oddate v trgovini, vam ob nakupu nove dajo popust. Vse ostale informacije dobite v trgovini Agroservis, © 321-479. 9008 NAKLADALKO za pobiranje sena, malo rabljeno, pajka in transportni trak za pobiranje kvadratnih bal s travnika, zelo malo rabljeno, poceni prodam, tudi na obroke. ® (0621)815-233. 9040 HRASTOVO IN BUKOVO HLODOVINO odkupujemo. ® (061)218-595, (0609) 620-396. 7280 RABLJENO sobno kolo kupim. ® 83-281. 8865 STAREJŠO HIŠO na območju Novega mesta v bližini Krke, do 40.000 DEM, kupimo. ® (061)16-85-564. 8884 STOPNICE, lesene, izdelujem ter kupim hrastove deske debeline 25 do 50 mm. ©(068)27-101. 8919 DOMAČA JABOLKA starih dreves, za ozimnico, kupim. ® 26-524. 8926 OTROŠKO POSTELJICO z jogijem, po možnosti belo, in otroški stolček kupim. © 341-009. 9066 motorna vozila R 5 CAMPUS, letnik 1992, registriran do 5/96, kovinske barve, sončna streha, prevoženih 35.000 km, dodatno opremljen, lepo ohranjen, prodam. © (068) 324-377, popoldan. 8680 DAIHATSU CHARADE, 11/90, prva lastnica, prodam. © 23-719, popoldne. 8844 JUGO 45, letnik 1985, registriran do 11.1.1996, in R 4 GTL, letnik 1984, zelo lepo ohranjen, registriran do 26.1.1996, prodam. Jože Šteingel, Sadinja vas 16, Dvor pri Žužemberku. 8847 AUDI 100 2.3 E, letnik 91/92, z vso opremo in avtomatsko klimo, izredno ohranjen, prodam. © (068)24-561. 8848 VEKTRO 20 i GT, letnik 1990, registrirano do 7.96, bele barve, dodatno opremljeno, prodam za 18.500 DEM. © 83-002. 8849 Z 101 GT 55, letnik 1985, registrirano do 12.4.1996, zelo lepo ohranjeno, prodam. Miran Dimeč, KržišČe 1, Raka. 8851 GOLF JXD, 12/85, rdeče barve, prodam. © (0608)84-346. 8852 ŠKODO FAVORIT, letnik 1991, regis-trirano do 4/96, in otroško sobo, dobro ohranjeno prodam. ©(0608)68-359. 8858 ŠKODO FAVORIT 135 LS, letnik 1990, registrirano do 4/96, prodam. ® (0608)80-116. 8863 126 P, letnik 1987, v dobrem stanju, prodam. © (068)57-800. 8876 KARAMBOLIRAN Suzuki Maruti, letnik 1993, prodam. © 73-446. 8877 R 19 1.4 ERT, letnik 1993, in R 4 GTL, letnik 1987, prodam. ® 323-683, zvečer. 8881 126 P, letnik 1990, 27.500 km, prodam za 2.500 DEM. © 24-834. 8885 GOLF JGL 1.1 bencinar, letnik 8/81, 128.000 km, rdeč, registriran do 6/96, prodam. © 85-852. 8894 126 P, letnik 1987, prodam ali menjam za jugo ali Z 101 z doplačilom. ® (0608)87-422. 8895 BMVV R 25, letnik 1954, obnovljen, prodam za 3500 DEM. ® 322-333. 8904 GOLF D, letnik 11/86, registriran do 11/96, zelo dobro ohranjen, prodam. ® 81-633. 8911 R TRAFIC T 1100 D furgon, letnik 1990, 66.000 km, s predelno steno, dobro ohranjen, prodam. © (068)324-305. 8913 ALFO KARAVAN, 4x4, letnik 1986 in Z 101, letnik 1987, karambolirana prednja leva vrata, prodam. ® (068)65-164, zvečer. 8925 Z 101, letnik 12/87, prevoženih 80.000 km, prodam za 1900 DEM. © (068)45-460, popoldan. 8929 LADO RIVO 1300, prva registracija 1987, prvi lastnik, prodam. © (068)87-291. 8931 SUBARU 700 SDX, letnik 12/86, prevoženih 63.000 km, prodam. © (068)59-067. 8933 Z 101, letnik 1988, odlično ohranjeno, 50.000 km, prodam za 3200 DEM. © 22- 416. 8934 OPEL KADETT, letnik 1978, registriran do 10/96, prodam. Stane Grubar, Dol. Stara vas 47, Šentjernej. 8935 GOLF, letnik 1979, registriran do 6/96, lepo ohranjen, prodam. © 51-397. 8940 Z 750, letnik 1984, registrirano do 15.1.1996, ugodno prodam. © (068)44-845, Alojz Strmec, Breza 5, Trebnje. 8950 R 4 GTL, letnik 1990, rdeč, registriran do 7/96, ohranjen, prodam. © 27-281, v petek, soboto in nedeljo. 8954 ŠKODO FAVORIT, letnik 1991, pre-voženih 38.000 km, prvi lastnik, prodam. © (068)40-762. 8964 VW PASSAT Karavan 1.8 GL, letnik 91, prodam. ©068/25-115. R 4,1. 88, reg. do 5/96, prodam. ® 23-882, po 19. uri. GOLF JX D, letnik 1986, prodam. © (068)49-113. 8966 TOVORNI AVTO TAM 5500, z okvaro menjalnika, prodam za rezervne dele ter zmaja z opremo. Darko Mihalič, Presla-dol 39, Brestanica. 8969 126 P, letnik 1988, ugodno prodam. Kic, Hudo 9, Novo mesto. 8970 R 18 TLJ, letnik 1986, registriran do 7/96, centralno zaklepanje, pomična stekla, ugodno prodam. ® (068)44-056. R 4 GTL, letnik 1982, registriran do 3/96, dobro ohranjen, prodam. ® (068) 43-611. 8981 R 4 GTL, letnik 1989, rdeč, registriran do 5/96, prodam za 4450 DEM. © (068)73-069. 8983 AVTO ALEKO, letnik 1989, poceni prodam. Franci Pavlin, Gor. Brezovica 33, Šentjernej. 8990 LADO SAMARO 1300, letnik 1993, 3V, 23.000 km, živimodre barve, registrirano do 8.9.1996, prodam. © (0608)75-734. 8992 R 5 CAMPUS, letnik 12/89,90.000 km, 5V, prvi lastnik, rdeč, prodam. © 341-871. 8996 GOLF JX D, letnik 1987/88, prodam. © (0608)75-212, po 15.30 uri. 9000 TERENSKI AVTO ARO, žago za obrezovanje ostrešja in kosilnico BCS 715, prodam ali menjam. © (0608)82-597. ŠKODO FAVORIT, letnik 1993, registrirano do 5/96, prevoženih 37.000 km, prodam. ® (068)323-606, dopoldan. 9006 OPEL KADETT, letnik 1977, registriran do 7/96, ugodno prodam. ® (0608) 89-238. 9007 JUGO 45, letnik 1989, prodam. ® (068)78-395. 9010 DAIHATSU TD, letnik 1989, registriran do 6/96, prodam za 8500 DEM ali menjam za traktor ali cenejše vozilo. ® 73-283. 9011 GOLF JGL D, letnik 1983, VW kombi transporter, letnik 1980, viso citroen, letnik 1985, in novo peč za centralno Stadler, 50.000 KVV, prodam. ® 75-136. 9012 JUGO 55, letnik 4/92, bel, prevoženih 54.000 km, prodam. ® 24-451. 9014 DAIHATSU CHARADE 16 V com- pakt, letnik 1991, prodam ali menjam. ® (068)83-365. 9017 GOLF, letnik 1988, fiča in TAM 2001 prodam. ® 44-330, zvečer. 9018 KOMBI IMV 1600, letnik 1984, lepo ohranjen, registriran do 5/96, ugodno prodam. ® 20-258 ali 73-225. 9020 KOMPANJOLO zaprtega tipa, 4x4, ter Z 101, letnik 1987, prodam. ® (068)76-009. 9024 TOVORNO ZASTAVO 640 N, letnik 1975, prodam. ® (068)76-442. 9026 Z 128, letnik 1988, prodam. ® (0608)84-305, popoldan. 9027 R 18, letnik 1986, registriran do 9/96, centralno zaklepanje, el. pomik stekel, radio Blaupunkt, zelo lepo ohranjen, prodam. ® (068)48-497. 9030 OPEL ASTRO 1.4 club, karavan, 82 KM, letnik 8/95, airbag, klima, kovinska barva, servo, prodam za 25.900 DEM. ® (068)51-719. 9034 JUGO KORAL 45, letnik 1989, registriran do 10/96, prodam. ® (068)64-423. 9038 FIAT 126 P, letnik 1988, registriran do 4/96, prevoženih 44.000 km, prvi lastnik, nikoli karamboliran, solidno ohranjen, prodam. Janez Može, Tdinova pot 27, Gabrje. 9048 KOMBI IMV 2200 D, letnik 1980, obnovljen, registriran za celo leto, kabina z dvema sedežema, kason dolžine 3.8 m, prodam. ® 26-075. 9049 JUGO 45, letnik 1987, lepo ohranjen, prodam. ® (0608)61-362. 9053 R 4 GTL, letnik 1985, registriran do 3/96,prodam za 1500DEM. «(061)785-022. 9054 GOLF D, letnik 12/87,5V, temno moder, dobro ohranjen, ugodno prodam. ® (068)40-189. 9055 FORD ESCORT 1.8 D CLX, letnik 1/91, garažiran, prvi lastnik, kovinske barve, odlično ohranjen, nujno prodam. ® (068)59-694, Metlika. 9057 SUBARU JUSTY, 5 V, 4 WD, letnik 6/91, prvi lastnik, prodam. ® (068)27-109, popoldan. 9067 126 PGL, letnik 1977, popolnoma obnovljen, za samo 1100 DEM in peugeot 104 za 1200 DEM prodam. ® 23-529. obvestila SPREJEMAMO NAROČILA za vse vr-ste piščancev, enodnevnih in večjih. Valilnica Senovo, Mio Gunjilac, ® (0608)79-375. 7636 VEČJE bele piščance prodajamo. © 45-240, zvečer, Hudeje, Trebnje. 8902 AVTOVLEKA, popravila na terenu, rabljene in nove rezervne dele za Renault, Golf, Zastava, Fiat, Audi 100, Volvo 460, Lado Samaro, Suzuki Maruti, Z 35.8 nudim. © (068)27-177, 24-616 ali (0609^ 618-929. Naročilnica za brezplačni mali oglas v Dolenjskem listu (za naročnike, samo enkrat na mesec) vsebina oglasa (do 15 besed) Ime in priimek:................................. Ulica in kraj:.................................. Pošta:.......................................... Naročniška številka:............... Podpis: Datum:................ DOLENJSKA BANKA NO VOS TI V KREDITNI PONUDBI D O LEN J SKB BANKE ZA OBRTNIKE Dolenjska banka je oktobra letos uvedla novost v kreditni ponudb banke,namenjeni obrtnikom. Svoj pravilnik o kreditiranju °“r kov je banka dopolnila z možnostjo najetja kredita za obra sredstva z valutno klavzulo. Banka odobrava kredite obrtnikom pod naslednjimi pogoji’ • namen kreditiranja: kredit za obratna sredstva z odplačilno bo do 12 mesecev • način porabe kredita: do 50% gotovinsko • obrestna mera: 12,5% letno; obrestna mera je fiksna • način ohranjanja realne vrednosti: valutna klavzula vezan srednji tečaj Banke Slovenije • način zavarovanja kredita: a) s plačilom provizije za poslovno tveganje b) s poroštvom kreditno sposobnih porokov c) s hipoteko d) z drugimi oblikami zavarovanja Banka odobrava tovrstne kredite v okviru vnaprej določeneg0 obsega. Vse podrobnejše informacije lahko dobite v kreditnih oddelki banke, in sicer: — v Novem mestu, Trdinova 2, tel. 323-511 — v Črnomlju, Trg svobode 2, tel. 51-113 — v Metliki, Trg svobode 7, tet. 58-296 — v Trebnjem, Gubčeva cesta 8, tel. 44-882 — v Krškem, Cesta krških žrtev 135a, tel. 0608/22-762 — v Brežicah, Cesta prvih borcev 42, tel. 0608/61-442 — v Ljubljani, Tavčarjeva 7, tel. 061/133-31-35 Dolenjska banka vas vabi k sodelovanju. NESNICE, mlade jarkice, pasme hisex, rjave, stare 3 in pol, 4 mesece in ene tik pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po zelo ugodni ceni. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije: Jože Zupančič, Otovec 12, Črnomelj, ® (068) 52-806, Gostilna Cetin, Mostec, Dobova, ® (0608)67-578 in Anita Janežič, Slepšek 9, Mokronog, ® (068)49-567. 7643 ŽALUZIJE, rolete in lamelne zavese izdelujemo in montiramo po zelo ugodnih cenah. Možnost plačila na 3 čeke. S (068)44-662. 7887 ŽALUZIJE, lamelne in plise zavese ter rolete izdelujemo in montiramo. Na zalogi tudi vse komponente za senčila. ® (061)651-247. 8358 KVALITETNO polagamo keramiko, kamen in umetni kamen ter nudimo prevoze do 1300 kg. ® (0608)82-113. 8857 EVROPSKO PRIZNANA SHUJŠEVALNA KURA! Ne glede na vašo težo se tedensko lahko znebite 2 do 4 kg. Enostavno in zanesljivo! Pošljite svoj naslov in željo, da želite prejeti program. Uspeh zajamčen. Željko Zrnčič, Grajska 48 a, 64260 Bled. 8880 PIŠČANCE, bele, za nadaljnjo rejo, prodam. Vel. Gaber, ® 46-655. 8924 BELE PIŠČANCE, težke 1 do 3 kg, krmljene z domačo hrano, prodajamo po 250 SIT/kg. Vrtačič, Pristavica 1, Šentjernej, ® (068)81-519. 8936 BELE PIŠČANCE, težke 1 kg, prodajamo. Kuhelj, Šmarje 9, Šentjernej, ® 42-524. 8944 ANTENE MARKO GERDEN, D.O.O. - klasični in satelitski antenski sistemi. Naročila na ® (068)44-129. 8949 PAVE, mlade, prodam s popolnimi lastnimi pismenimi navodili za rejo. Malenšek, Štrekljevec, Semič, ® (068)68-739. 9061 IZREDNO LEPO PARCELO, Maverlcnu pri Črnomlju ugodno P v oe' Parcela ima urejen dovoz, elektn* ^47' posredni bližini. Možnost grad J ^ 871. da* NA PUŠČAVI pri Mokronogu P<°0 hišo z vrtom. ® (061)374-992. m GOZD, (87 a), pri Strelacu. N" gg4! Toplice, prodam. ® (068)73-345-.,,,,, HIŠO v Sevnici, blizu bazena, P gg7! ® (0608)80-281 aloi (0608)82-5« ■ ZAZIDLJIVO PARCELO ah 5 darsko poslopji Grosuplje, blizu avtoceste (068)20-360. L-MSffi® 896« na relaciji kuP,nlg94g proda? V ZAVRA 1 (JU njivo, 23 a, travnik, 13 a;S0*w’DEM-merno za vikend, za ll-/uw (061)858-407. "S&j£ ATRIJSKO HIŠO na Mir"1- ‘^Jo-lokacija, na hribčku v sadovnj jjvflj^ rabna površina hiše 299 m2, ^ bfi' 2343 m2, prodam. Janez Bulc, ^ nori \Tah/\ maetA tA1" Č()6o)J- gad 42, Novo mesto, prodam I FANTOVSKO gorsko kolo, 2® « ^ jj vo, nerabljeno, in nov prtljažni gg43 ugodno prodam. ® 22-416. .jlO')1" KAMIN in etažno peč, Z 101, letnik 1982, prodam. » 8«« al> f KORUZO in pšenico prod*® ^jc-njam za prašiča. Nevenka Muf 886« “°MoŠt7SLj.. pri en"l)’ 'S KiMiii i ni maničnimi navoom za rejo. Ma- iramunjc, lenšek, Štrekljevec, Semič, © (068)68- prodam. * (068)52-462. "“9. 9061 BELE PIŠČANCE in purane za rejo ali zakol dobite pri Bohovih, Duplice, Grosuplje. 9065 preklici PETER MILČINOVIČ, Stare pravde 9, Novo mesto, avtoprevoznik, preneha s prevozništvom 31.12.1995. 8886 JOŽE GORENČIČ, Gor. Ajdovec 7 b, preklicujem izjavo, da je Mara Gorcnčič najavila inšpekcijo. 8892 OBVEŠČAM cenjene stranke, da z dnem 31.12.1995 preneham z obrtno dejavnostjo (montaža lesnih oblog in vzdrževalnih del). Franc Blažič, Družinska vas 22. 8915 posest POSREDUJEMO pri prodaji, nakupu, zamenjavi, oddaji in najemu vseh vrst nepremičnin na območju Novega mesta, Trebnjega, Krškega, Brežic, Sevnice, Bele krajine, Ivančne Gorice in Grosuplja. Najemodajalcem ne zaračunavamo provizije. Shop univerzal, Vidmarjeva 1, © (068)27-131 ali 83-551, od 16. do 19. ure. STAREJŠO HIŠO v Brestanici, z vrtom, garažo in kletjo, prodam. © (068)22-602. 9009 POSEST, 2.3 ha s hišo in gospodarskim poslopjem, 5 km od Šmarjeških Toplic, ni v enem kosu, primerno tudi za vikend, prodamo. Informacije: K3 Kern, Kranj, d.o.o., © (064)221-353. 9043 POSEST, 1.7 ha, s hišo in gospodarskim poslopjem, v bližini Kočevja, prodamo. Informacije: K3 Kern, Kranj, d.o.o., ©(064)221-353. 9044 V CENTRU Kočevja prodamo poslov-no - stanovanjsko hišo z večjim vrtom, v pritličju je gostilna v obratovanju. Informacije: K3 Kern, Kranj d.o.o., © (064) 221-353. 9045 KOZO sanske pasme, P^jn manjši traktor, šrotar za k°^,O608& soda po 3001 poceni prodam- §8 203. prod*?; DOMAČE ŽGANJE p^"1 P sf ® (061)746.404. .,ve!'k ; MONTAŽNO HIŠO (barak J p0|kn>. 9 x 7 m, z zastekljenimi ok" 8» ugodno prodam. ® (06»r*7 8 MLADO KRAVO, brc)0 *(0g{ prodam in kupim suho koruz gg I,«., rr*- "molka. .atoplj«'"^' TELICO SIVKO, staro 9 lcdn° ii*’0 bre sorte, prodam. ® 78-5- • . o<9>- VLEŽAN HLEVSKI Prevoz jc po potrebi zag , (068)26-430. VEČ KRAV in teličko P »S (068)57-232. in ličk»lnT TELE, staro dva meseca, m pCc koruzo prodam. Jablan 23, m FEROTERM PEČ, 25 «^^pr0^g br# vinskamna vrata (145 x 220 cm) P ® 20-276. zu-zib. v c TELICO, brejo 6 mesece . rvc, prodam. ® (0608)89-0' ^ 4 leta.1"' (0608 )7°-23V krave, prodam. _ , KRAVO simentalko, 7 mesecev, prodam. ® (06^-/ DESET PUJSKOV, starih nov, in 8 tednov starega bikca n w nScOMESA^f^: rododendrome, azalcjc ' 's‘ 0|ije. Laponske, ciprese thujc, to L nu<|31 jg. midne smreke in reprom^/()608rag99 vina Rast, Krška vas 86, » ' '“jO NERJAVEČO Pos0f*LnaoV°dl89$ I, debelejša pločevina, ižb dno, prodam. © (0608)64-1 Št. 41 (2409), 12. oktobra ^VILIČAR Sicinboch, 2.5 t, starejši lei-‘■' liobrcm stanju, ugodno prodam. ® ™w)21-168 ali (0608)21-367. 8903 ( HKASTOVSOD, 1201, raztegljivo mi-s 6 stoli in kavč z. dvema foteljema pro-“»•* (068)73-168. 8906 ^ESO, 501, prodam. T? (068 >23-976, »*r. 8907 UDOJKF. in rabljeno opeko prodam. »42-312. H «909 CIRKULAR na 3 - fazni tok prodam. »26-342. 89,0 DVA FRANCOSKA TROSEDA za 7O SIT in pralni stroj za 250 DEM P'Mam. » 20-512. 8912 AKCIJA, AKCIJA! Syntcko lak za par-Popust 10 %, (5 I stanc 9700 SIT). Tr-»ina Tehnounion, ® (068)26-163. 8914 A8AVO za zakol prodam 7? 42-818. , 8916 K cT, TON sena in odojke prodam. ® An 8918 it.) A3LKA jonagold, idared in glosler „,°">aiega, malo škropljenega sadov-pCodam- ra 49-627. 8921 ,0 »ACNOŽAGO, kolo R 300 mm, moli, KW, in cirkular prodam. ® 323-^ 322-654. 8922 tor skandinavsko peč na trda ski ?3’ * bojler, na trda goriva in plin- ra6J^783k Kelvovko in lanski domači cviček Not 3m‘ Mihaela Matič, Jerebova 16 a, °v°*csto. 8945 jo Kn0Mp* ETNO etažno centralno, s peč- ^1)168^52-44° radia,°rji’ Pr°dam89* PrortAMRZOVALNO SKRINJO, 380 1, am° po polovični ceni. ® 28-121. 'n fr^’ 1» ^Prto kad, 600 1, za sadje Ih ,astega kozla prodam. ® (0608)78-'17al‘(068)42-298 8953 k,Jemenskega kozla, starega 3 t1 ‘n ^ ovci z mladiči prodam. »43-980. 8955 p, 'k,FAZNI CIRKULAR in smrekove ac Prodam. ® (0608)87-700. 8956 k :flNI STROJ Ruža step in 210-li-uladilno skrinjo prodam . ® 27-561. PDa*' 8957 tijen težke 120 do 150 kg, hra- ezdomačo krmo, prodam. ® 73-003. 10.000 SIT prodam posteljo 200 x p|^J08»jem, za 5.000 SIT pa 1.8 m delove c za nad elemente. ® 324-398. Hi VIH špirovcev, dolžine 5 do 7 £E0dam- Minka Mencin, Gor. Dole 3, & 8967 CUcji i (romane, kriminalke, verske, ^ije) prodam. Pošljem spisek. težkega 130 kg, prodam. ® ® 8968 42'dv" 8972 ta|Cc, BIKCA, siv star 3 tedne in simen-895 star 12 tednov, prodam. ® (0608)81-8973 (0*^)7 3-^ 31^ K O tračno žago prodam ŽAGO za drva, novo, pro-Nr?. (058)26-198. 8975 li^OFUNDLANCE, mladiče, z od-ke D roJ° > di. Slovenska razstava je ptfF našim razmeram in dopolni ’ zasnovana pa je tako, da napoj den in zelo nazoren način on valca pouči o srcu, od fe|* * ^ seje srce razvilo od mzjjnzi JC ld/.YIIU uu .»“j' . človeka, kako deluje, kaJ •„ srcem dogaja, kakšno je zon bolno srce, kako se lahko z uomo srce, Kami m- ; , (e„a mo pred srčnimi bolezni, d kakšne so zdrave in kakšne žile, kako pride do "^"veliko D C COINTREA U NA OTOČCU - Prejšnji četrtek zvečer je Emona Gba la iz Kopra, zastopnik slovite francoske grupe Remy Cointreau za Slo- prip0m'0rej0 modeli, sli* venijo, na Otočcu pripravila predstavitev svetovno znanega francoske- graljjvo raz|ični prcparatiN ga likerja Cointreau. Ta edinstven liker iz posušenih lupin grenkih in ’ • 'A sladkih pomaranč, namočenih v repnem žganju po posebnem postopku in recepturi, ki je v podrobnostih skrivnost že vse od nastanka pred skoraj 150 leti, izdeluje samo ta firma. Proizvedejo pa ga okoli 15 milijonov steklenic na leto. Predstavitev te pijače in njenih različnih načinov priprave oz. postrežbe ter številnih receptov za mešanje z dru- pasu Holidays. gimi pijačami je vodil francoski strokovnjak Wladimir Hagondokoff (na sliki desno), udeležil pa se je je tudi eden od direktorjev Cointreau-ja Christopher Wise. (Foto: A. B.) aaivo, raznem prepo>—^i Razstava bo odprta do 1 -I za arja prihodnje leto, tore) J obisk dovolj časa. So ej» J časa. soic ‘ 0 po <- skupine se za obisk in vod; L£i- S razstavi lahko prijavijo Pr' Goščava skrivala ruševine Na Smuku nad Semičem začeli odkrivati presenetljivo dobro ohranjene ruševine smuškega gradu SMUK NAD SEMIČEM - Celo tisti, ki Smuk, hrib nad Semičem, dobro poznajo in so ga velikokrat prehodili po dolgem in počez, so bili presenečeni nad tem, kar se je pokazalo, ko so prav na vrhu Smuka delavci Gozdnega gospodarstva Črmošnjice začeli avgusta žagati debela drevesa, ki so rasla na in komaj vidnih ruševinah nekdanjega smuškega gradu in okoli njih. Drevesa in goščavje je namreč skrivalo še dobro ohranjene stene in gotovo se gre prav tej zaraščenosti zahvaliti, da ni grad še bolj propadel. Pobuda za odkritje ruševin smuškega gradu in dveh grajskih gospodarskih poslopij je prišla z novomeškega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, semiška občina pa jo je podprla. Tako so potem, ko so gozdarji opravili svoje delo, začeli konec septembra trije delavci v okviru javnih del odstranjevati zemljo in kamenje, s katerim so razvaline zasipane. Določili bodo talni nivo gradu, potem pa zidovje, ki je ohranjeno, zaščitili pred nadaljnjim propadanjem. O smuškem gradu so pred dvema letoma poizvedovali tudi semiški osnovnošolski zgodovinarji pod mentorstvom Vlaste Henigsman. V nalogi z naslovom “Lepota starih dni” so med drugim zapisali, da so grad sezidali posestniki iz gradu Semenič, a ni natančnih podatkov o njegovem nastanku. Prvič je bil omenjen leta 1582. Leta 1836 je grad kupil Martin Kuralt, potem pa je začel kmalu propadati in na pragu tega stoletja je bil že v ruševinah. Na občini že nazmišljajo, da bi razvaline gradu in bližnjo cerkev sv. Lovrenca, kije bila sprva kapela semiških graščakov, pozneje pa so jo dozidali v cerkev, zavarovali kot kulturno dediščino. Obe znamenitosti nameravajo vključili tudi v turistično ponudbo, saj postaja Smuk vse pomembnejša izletniška točka, poznajo pa ga tudi številni zmajarji in jadralni padalci iz vse Slovenije, ki vzletajo v bližini cerkve. M. BEZEK-JAKŠE i^krknzdraviusc^ i HOTF. 1.1 OTOSS- » FIkk r c libra* «*»> “ * V petek, 13. oktobra, in »s«1^0’ \ ansambloma Šukar in OBJ* Sobotna in nedeljska i 990 SIT, otroški meni 6W J , Vstopnine ni. _ Vabljeni na plesne večer in v Casino Otočec. NA RUŠEVINAH GRADU - Trije delavci v mesecu dni, kolik0'^, letos v okviru javnih del odobreno za čiščenje ruševin gradu n“ p- zagotovo ne bodo opravili svojega dela. Zato bodo delo m® ANEkdcm iN pRiqodE žApisAl Jože DuIar Kaj pa če ne dela? Pesnik Janez Menart se je v nedeljo z avtom odpravljal na izlet. Previdno je vozilo izpeljal iz garaže, nato pa se za hip ustavil. “Kar petji in na cesto poglej!" ga je vzpodbudila žena Tonka. “Saj imaš vzvratno zrcalo!" “To že! Kaj pa če danes ne dela, ker je nedelja, "je zamišljeno odvrnil pesnik. Stara kokoš Za Janeza Menarta in njegove najbližje je ob pesnikovi šestdesetletnici njegova žena Tonka spekla veliko kokoš. Ta kokoš menda ni bila ravno jarica in ji je bilo dano doživeti nekaj let, pa se ji je spričo malo trde pečenke mož takole zahvalil: “Res je lepo, Tonka, da si za moj današnji jubilej spekla šestdeset let staro kokoš. ” Do kraja kvalitetno Pesnik France Kosmač je po zadnji vojni delal na ljubljanskem radiu in televiziji. Pa je stopila v njegovo pisarno žena pesniku Janeza Menarta - tudi ta je bil tam v službi - in veselo vprašala: “Ja, gospod Kosmač, kaj pa delate, če smem vedeti?” “Nič, čisto nič, gospa Tonka! Vendar to do kraja kvalitetno!" je resno odvrnil vprašani. Noče vode utf Janez Ščuka, vaški uf‘rrit/l moral prenočiti v mestu, prišel na posvetovanje o pe kem delu v šolah. Ko je v'f izpolnil prijavo, ga je r •^ ***«.«*<' vodo ali sobo... ” . ■/. , Ščuka pa ga je Prek," ‘