.., Matja~ BABIC OBSEG IN NACIN POUČEVANJA S~9VNICE PRI POUKU GRSCINE V GIMNAZIJI l. Težave za grščino v primerjavi s poukom latinščine l. l. Dobre strani latinščine Kakor je učence že težko navdušiti za latinščino, si vendarle lahko pomagamo z različnim: - V slovenščini in drugih sodobnih jezikih je veliko latinskih tujk, velikokrat nam pnde v uho kakšno latinsko reklo kot Mens sana in corpore sano ali In vino veritas. - Iz latinščine so se razvili romanski jeziki. Če se učimo latinščine, se bomo pozneje veliko laže učili romanskih jezikov. - Latinščina je še danes strokovni jezik v medicini in večini naravoslovnih ved. - Latinska slovnica (čeprav je samo predelava grške) je bila vzor slovnicam sodobnih jezikov. Če se učimo latinske slovnice, dobimo lep pregled nad jezikovno ureditvijo nasploh. In tako naprej. Latinščina ima pred grščino torej še prednost, da se jo je razmeroma lahko učiti: če izvzamemo imenske sklanjatve in nekaj zaimkov, je oblikoslovna ureditev razmeroma preprosta in odvisna bolj od končnic kakor od tvorbe osnove. V grščini je težišče glagolske ureditve na osnovi, ne na končnici. l. 2. Neposredne koristi grščine Ni torej težko prikazati neposredne koristi latinščine, četudi je malo teže kot pri sodobnih jezikih. A saj tudi pri sodobnih jezikih ni vedno lahko. Pri angleščini, nemščini ali španščini že, a čisto drugače je, če bi radi učence spravili k pouku švedščine, romunščine ali recimo jezika joruba1. Če prav premislimo, je načelo, po katerem se je treba učiti jezikov samo zaradi sporazumevartja, nepošteno do vseh svetovnih jezikov razen tistih, ki jih - govori zelo veliko ljudi (npr. kitajščina, angleščina) 1 Govori se v Beninu v zahodni Afriki. 90 Keria VII - 1 • 2005 - se uporabljajo kot sredstvo sporazumevanja med ljudmi, ki sicer govorijo vsak svoj jezik (npr. svahili ali malajščina). Če obvelja samo to načelo, potem se slabo piše vsem jezikom na svetu razen morda kakšnim dvajsetim - od skoraj 5000, kolikor jih danes še obstaja! V stari grščini je "neposredne" koristi veliko manj: - Seveda ima slovenščina veliko tujk iz grščine, a te ne padejo tako v oči kot latinske. Grško zna dandanes malokdo, zato bomo morda kdaj slišali Festina lente, a nikoli ~m:uoc: ~p():Otwc;. - Obstaja priročnik za učenje jezika Cicero, ne priročnik Demosten. - Iz stare grščine se je razvila samo nova grščina, samo en jezik torej. Kdor bi se kdaj hotel učiti nove grščine, bi se učil kar nove grščine. Gotovo se ne bi prej trudil s staro. - Stara grščina v Zahodni Evropi niti v srednjem niti v novem veku ni bila mednarodni sporazumevalni jezik. - Latinski slovničarji so se sicer res učili od grških, vendar so slovnični izrazi latinski, tudi slovnica sodobnih zahodnoevropskih jezikov se da veliko laže zvesti na latinsko kot na grško. Na vprašanje: »Čemu stara grščina?« je potemtakem veliko teže odgovoriti kot na vprašanje: »Čemu latinščina?« 1. 3. Grški dosežki so manj oprijemljivi od rimskih l. 3. l. Kultura in civilizacija: Učence lahko za staro grščino navdušimo kvečjemu tako, da jim opisujemo dosežke grške misli in grške umetnosti. Rimljani so postali pravo omikano ljudstvo šele takrat, ko so od Grkov (deloma preko Etruščanov) prevzeli pisavo, mitologijo, književnost, znanost in še marsikaj. Grški dosežki torej niso tako oprijemljivi kot rimski. - V Ljubljani imamo rimski zid, ne grškega; naše ceste so zgrajene po poteku rimskih, ne grških cest. - Romanske jezike srečamo na vsakem koraku, novo grščino slišimo samo na počitnicah v Grčiji. - Vsakdo izmed nas je pri zdravniku že dobil recept, !