Jan Amos Komenski. (V spomin tristoletnice.) ',ip r u g a j e o b č i n s k a a 1 i n a r o d n a šola, kjer za to umeščeni učitelji vzgajajo inladino od 6. do 12. leta. Tu naj se uče otroci: 1. eitati in pisati v materinem jezikn; 2. prepevati razne pesni; 3. raeuniti; 4. tu s(> mora znanje zgodovine božje in posvetne vpeljati, dalje slovnica, pravopisje, tako, da bi bili sposobni stopiti v latinske šole. N a r o d n a š o 1 a ni o r a b i t i v v s a k e m m e s t u, t r g u, v s 1 e h a r n i vasi t. j. občini brez izjeme." „T r e t j a š o 1 a j e 1 a t i n s k a ali g i m-nazij, kjer se mladeniči od 12. do 18. leta morajo priueiti latinskega jezika popolnoma, grškega in hebrejskega pa v toliki ineri, da bi niogli v teb jezicih eitati brez prevajanja zgodbe sv. pisma stare in nove zaveze. Razven tega naj se priuče vseh ved, ki so potrebne za daljne štndije v modroslovji, pravoslovji, bogoslovji, zdraviloznanstvu itd. V vsakem večjem mestu mora biti jedna taka šola." ..Cetrta visoka šola (vseučilišče) naj bode vsaj jedna v vsaki deželi." Po dokončanem šolanji naj vsak določi še štiri leta za potovanje. -¦ Po načrtu Konienskega so osnovali šole po vsoh deželah zapadne in srednje Evrope. Komenski ni prikrival in tajil nikomur svojih novih idej, tikajočih se uredbe in preosnove šolstva. V isti dobi je živel na Nemškem Ratichius, ki je bil poznat kot imeniten in sloveč pedagog; ta je namreč iznašel nek nov način poučevanja jezikov ter se je s tem bahal, da je po njegovi metodi (učbi) niogoče v jako kratkem času priučiti se latinskega, grškega, hebrejskega in drugili tujih jezikov; razven tega pa še to, da zna način, kako bi bilo niogoče po vsi Nemčiji vpeljati satno jeden jezik in jedno vero. Komenski se obrne do njega s prošnjo, naj nm o tem noveni načinu blagoizvoli nckaj natančnejoga podati. Toda Ratichius plemenitegaKoinenskega ni spoznal vrednim, da bi niu bil ustregel, izjavši se, naj poprej svojo iznajdbo proda kakeinu kralju ali knezu za drag denar. Takrat Komenski najde prijatelja in dobrotnika na Angleškem, kjer so česke brate sprejetnali prijazno bolj iz politiških nego verskih razlogov; bil je to Sarnuel Hartlieb; ta je za uresničenje Komenskega idej pridobil nied Angleži mnogo mecenatov, ki so podpirali česke brate. Kmalu na to 1. 1631. izda Komenski v lathiskem joziku didaktični spis: ,,J a n u a 1 i n g u a r u m r e s o r a t a" (vrata odprta jezikom). To delo njegovo vsprejmo vsi tedanji učenjaki z veseljem — in tekom 10 let je bilo prevedeno na grški, češki, poljski, nemški, švedski, holandski, angleški, francoski, španski, ogerski, arabski, turški, perzijanski in mongolski jezik. Ta iraeniten spis obsega nov način jezikov — sosebno materinega jezika uciti se. Komenski izvestno ni slutil, da bode s tem delom dosegel toliko slave, ker ga je namenil izvirno le za jeden razred -lešenske šole" in ga je poslal med svet kakor na ogled. Leta 1632. izvolijo Komenskega nadzornikom pojedinih bratovskih občin; njegova naloga je bila, voditi lešenski gimnazij, propovedovati ter nadzorovati bratovske cerkve, da bi se m;;d njimi vzdržaval potrebni in pravi red. Poljski plemenitniki so pošiljali svoje sinove v lešensko šolo, k(n- je ta pod voditeljstvom Komenskega slovcla daleč na okoli kot najboljša. Takrat je Komenski spisoval šolske knjige in ob jedneni svojo ,,pan sofij o", hoteč s teni spisom ustreči vsemu človeštvu. V ta nameii je iskal imovitega prijatelja in dobrotnika, ki bi njoga in njegove sodelovalce podpiral z denarjem za to podjetje; že takrat je nameraval svojo ^pansofijo" (vsevedo), filozoiiško delo, na katerem jc 4* deloval vse svoje življenje, katero pa rau ni bilo dano dokončati in izdati. Z omenjeno ,,pansofijo" je nameraval doseei, da bi filozofiški in rečni (realni) nauk, vede in znanosti postale pristopne večjemu številu ljudij, nego se je to godilo v poprejšnjih časih, ko je bila samo pojedincem dana prilika, pridobiti si znanja in vednosti; nameraval je torej razširjati vseobčno omiko. tedaj ravno to, kar mi naraeravamo s sedanjo šolo. Ta načrt mu je dal toliko dela, da 1. 1638. ni raogel predloga švedskega državnega zbora sprejeti, da bi ondotne šole preosnoval in izboljšal. Stoprav 1. 1641., iskaje mecenata, ki bi ga pri delovanji izdatno podpiral, dobi angleškega parlamenta povabilo, ki je na Hartliebov prigovor poklical Komenskega, da bi prevzel voditeljstvo na ustavu za vzgojo učenjakovr ter tani, vseb pozemeljskih skrbij prost, dokončal svoje delo. Jeseni tega leta se Komenski poda na Angleško — toda nerad, ker je že takrat irael nizozemskega bogatega kupca, Ljudevita pl. Geera, kot svojega največjega prijatelja in podpornika. Ljudevit pl. Geer se je v tistem času mudil na Svedskem ter je uporabljeval svoje velikansko premoženje za razne dobre namene, tako da ga je Komenski imenoval evropejskega dobrotnika. Ko Komenski pride na Angleško, dobi takoj poziv od Ljudevita Geera, naj pride k njemu. Komenskemu se je na Angleškem godilo slabo zaradi domače vojske in upora na Irskem; zato se je trudil, da bi mu bratovska cerkev dovolila to deželo zapustiti. Prihodnje loto 1642. se poda Komenski na dvakratno povabilo Ljudevita plem. Geera na Švedsko, kjer naj bi s pomoujo tega plemenitega moža v pokoji in brezskrbno nadaljeval svoja pričeta dela. Toda boječ se verskih prepirov in nemirov tam ne ostane dolgo. Prišedši v Norkoeping, kjer je Ljud. plem. Geer navadno bival, ga ni našel ondi, ter se poda takoj za njim v Stockholm. Tukaj bi rad videl Kristino, hčer Gustava Adolfa, kjer sp je tudi seznanil z Tvanom Skvtojem, slavnim učenjakoiu in učiteljem Gustava Adolfa in slovečega kancelarja Alexa Oxenstierna. Zadnji se je za Komenskega jako zanimal ter ga izpraševal prav natanko; o didaktiki in filozofiji sta se pogovarjala štiri dni. Slavni Oxenstierna je med drugim Komenskemu rekel: ,,Spoznal sem že v svojih uiladib letib, da je sedanji način poučevanja prisiljen in nenaraven, nisem pak rnogel temu pravega vzroka najti. Po kraljevem ukazu prišedši na Neniško, pogovarjal sem se o tem z raznimi učenjaki, zvem tudi, da Ratichius poučuje po pravi metodi, zato nisem miroval popred, dokler se nisem snidel ž njini. Toda namesto razgovora ponudi mi jednega izmed kvartantov za prebiranje. Pri tem zapazim kmalu, da napake sicer pri poučevanji odkriva dobro, vender pa ne ve nobene pomoči zoper nje. Vi stojite na pravi podlogi, le tako napredujte!" Ko mu na to Komenski odvrne, da rcrisli didaktiene študije opustiti in se k realnim obrniti, reče rau Oxenstierna: ,,Vem, da imate kaj višjega na umu, kajti prečital sera Vaš ,,Prodromus k pansofiji" (napotek k vsevedi); ali o tem kaj več jutri, ker me kličejo še druga opravila". Prihodnjega dne je kancelar preiskaval še natančneje pansofistiške misli Konienskega, ki je namreč že nekoliko let poprej spisal napotek ali uvod k svoji ,,pansoflji" ter ga poslal svojemu dobrotniku Ljud. plem. Geeru; ta ga je pa dal dvakrat natisniti. proti volji Komenskega. — Prvikrat je ta spis prišel na svetlo 1. 1637. v Oxfordu pod naslovom: ,,C o n a t u u m C om e n i a nonim p r a e 1 u d i a " (predigra Komenskega podjetij); dve leti pozneje pa v Londonu ,,Pansophiae prodromus", ki ga je imel v rokah švedski kancelar. S tem spisom Komenski opozori ves učeni svet v Evropi nase ter dohajali so mu od vseh krajev dopisi, naj v tem delu napreduje. Posebno nagovarja Komenskega učenjak Skyte, naj opusti študijp pansofistiške ter so poprimo bolje 4* didaktike, kar on na veliko voselje Ljud.iz Lešna. Tukaj je deloval z nekaterimi plein. Geera tudi obljubi. Za bivanje so mu odlooili mesto Elbinke, ne daleč od Gdanskega (Danzig) na Pruskem, kamor se Komenski preseli meseca vinotoka leta 1642.; tja je prišla ttidi njegova rodbina svojimi tovariši, ki so tudi dobivali podporo od Ljud. plem. Geera, hoteč tako dovršiti svoje delo po osemletnem premišljevanji. (Dalje prib.) J. Ravnikar — Litija.