Strokovni prispevek/Professional article
MENOPAVZA V SLOVENIJI: ZNAČILNOSTI ŽENSK IN POJAVNOST PERIMENOPAVZNIH SIMPTOMOV
MENOPAUSE IN SLOVENIA: WOMEN'S CHARACTERISTICS AND THE FREQUENCY OF
PERIMENOPAUSAL SYMPTOMS
Bojana Pinter, Helena Meden-Vrtovec, Maca Maček, Ivan Verdenik, Alenka Pretnar-Darovec,
Veruška Meglič, Martina Ribič-Pucelj
Ginekološka klinika, Klinični center, Šlajmerjeva 3, 1525 Ljubljana
Prispelo 2003-05-14, sprejeto 2003-06-19; ZDRAV VESTN 2003; 72: Supl. II: 9-12
Ključne besede: starost ob menopavzi;perimenopavza; prehrana; perimenopavzni simptomi; hormonsko nadomestno zdravljenje
Izvleček - Izhodišča. V raziskavi smo želeli ugotoviti pojavnost perimenopavznih simptomov med ženskami v Sloveniji in oceniti potrebo po zdravljenju simptomov.
Metode. V raziskavo smo vključili 578 žensk, starih 45-54 let, ki so se odzvale na naše povabilo na anketiranje v času njihovega obiska pri izbranem ginekologu v letu 2000. V izpolnjevanju ankete je sodelovalo 31 ginekologov iz 24 dispanzerjev za ženske oz. ginekoloških ambulant v Sloveniji.
Rezultati. Povprečna starost žensk je bila 49,6 let, skoraj polovica (48%) je še imela redne menstruacije, 29%pa jih je bilo v pomenopavzi. Srednja starost ob menopavzi je bila 52,4 let. Najpogostejši perimenopavzni simptomi so bili nervoznost (72%), zaskrbljenost(64%), znojenje(63%), nespečnost(60%) in glavobol (56%), redkeje pa tiščanje v želodcu (35%), spremembe na koži (32%) in dispareunija (24%). Petina (21%) žensk je bilo kadilk (kadilke se imele nižjo starost ob menopavzi kot nekadilke, p = 0,01). Tretjina žensk (39%) je jemala analgetike, 19% antihipertenzive, 16% pomirjevala in 22% hormonsko nadomestno zdravljenje (HNZ). Večina žensk (81%), ki so kdajkoli jemale HNZ, je učinek HNZ ocenilo kot dober oz. zelo dober.
Zaključki. Visok delež perimenopavznih simptomov med pe-rimenopavznimi ženskami v Sloveniji zasluži posebno pozornost. Raziskava je pokazala, da je HNZ učinkovito pri odpravljanju perimenopavznih simptomov.
Key words: menopausal age; perimenopause; nutrition; pe-rimenopausal; hormonal replacement therapy
Abstract - Background. We designed the study to determine the frequency of perimenopausal symtoms among women in Slovenia and the need for their treatement.
Methods. In the research 578 women aged 45-54years were included during their visit at one of 24 participating outpatient department clinics for women's health in Slovenia. The women were interwieved by one of 31 gynecologists participating in the study.
Results. The mean age of women was 49.6years. Almost a half (48%) have still had regular periods, 29% were postmeno-pausal. The median age at menopause was 52.4 years. The major perimenopausal features were nervouseness (72%), anxiety (64%), sweating (63%), insomnia (60%) and headache (56%), less frequent were stomach pressure (35%), skin changes (32%) and dispareunia (24%). One-fifth (21%) of women were smokers (smokers had lower age at menopause as non-smokers, p = 0.01). One third (39%) currently took analgetics, 19% antihypertensives, 16% tranquillisers and 22% hormonal replacement therapy (HRT). The majority (81%) of women on HRT have found the HRT effects positive or very positive.
Conclusions. The high rate of perimenopausalfeatures among perimenopausal women in Slovenia deserves special attention. The study has also shown that the use of HRT is justified when indicated.
Uvod
Menopavza je pomemben dogodek v reproduktivnem življenju ženske, ki ga pogosto spremljajo ambivalentni občutki. Na eni strani mnoge ženske občutijo olajšujočo razbremenje-nost od reproduktivnih funkcij, na drugi strani pa morda težje sprejmejo izgubo spolne privlačnosti in reproduktivne-ga potenciala (1). Raziskave kažejo, da je pojavnost nevrove-getativnih ter telesnih simptomov v perimenopavzi v veliki meri odvisno od socialnih, psiholoških in zdravstvenih dejavnikov (2).
V perimenopavzi, obdobju, ki ga Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) opredeljuje kot obdobje neposredno pred menopavzo in najmanj eno leto po menopavzi (3), je po podatkih raziskave med slovenskimi ženskami iz leta 1990 pojavnost perimenopavznih simptomov visoka (4). V zadnjem desetletju, v obdobju tranzicije, so se v Sloveniji zgodile občutne spremembe na socialnem in ekonomskem področju. Zato smo v naši raziskavi želeli ugotoviti, kakšna je pojavnost peri-menopavznih simptomov med perimenopavznimi ženskami v letu 2000 v Sloveniji ter kakšno je njihovo zdravstveno stanje in kakšne so njihove življenjske navade.
Material in metode
Raziskavo smo izvedli med februarjem in oktobrom leta 2000 med ženskami, starimi 45-54 let, ki so ob obisku pri izbranem ginekologu prostovoljno privolile v anketiranje o menopavzi. V izpolnjevanju ankete je sodelovalo 31 ginekologov iz 24 dispanzerjev za ženske oz. ginekoloških ambulant po Sloveniji. Povabilu na anketiranje se je odzvalo 655 žensk, v končno analizo pa smo vključili pravilno izpolnjene vprašalnike 578 žensk.
Vprašalnik je vseboval podatke o reproduktivni in osebni anamnezi, življenjskih navadah, perimenopavznih znamenjih in socialnih pogojih.
Podatke smo analizirali s t-testom in testom korelacije, srednjo starost ob menopavzi pa tudi z metodo življenjskih tabel. Vrednosti P, manjše od 0,05, so bile statistično značilne.
Reproduktivna anamneza
Skoraj polovica žensk (48%) je imela reden menstruacijski ciklus, 23% jih je imelo nereden ciklus, 29% žensk pa je bilo v pomenopavzi (razpr. 2).
Razpr. 2. Menstruacijski ciklus 45-54 let starih žensk (N =
578).
Table 2. Menstrual cycle of the women aged 45-54years (N =
578).
Menstruacijski ciklus Menstrual cycle	%	Število žensk No. of women
Reden / Regular	48	279
Nereden / Irregular	23	134
Pomenopavza / Postmenopause	29	165
Rezultati
V anketi je sodelovalo 578 žensk, katerih povprečna starost je bila 49,6 ± 2,8 leta (razpr. 1).
Večina anketiranih žensk je imela srednješolsko izobrazbo (49%), sledijo osnovnošolska (22%), višješolska (18%) in visokošolska izobrazba (11%). Večina jih je bilo zaposlenih (73%), upokojenih 16%, nezaposlenih 7% in drugo 4%.
Razpr. 1. Značilnosti vzorca 45-54 let starih žensk (N = 578).
Table 1. Characteristics of the women aged 45-54years (N =
578).
Značilnosti vzorca Characteristics of sample
Povprečje in SD oz. odstotek Average and SD or percent
Starost (leta) Age (years)
Menarha (leta) Menarche (age)
Porodi (število) Births (number)
Stan
Marital status
poročena, zunajzak. skupnost (%)
married, cohabitating
ločena, razvezana (%)
separated, divorced
ovdovela (%)
widowed
samska (%)
single
Spolna dejavnost Sexual activity
nima sp. odnosov (%) have no sexual relation
<	enkrat na mesec (%)
<	once in month
>	= enkrat na mesec (%)
>	= once in month ni odgovora (%) no answer
OHKC kdaj koli (%)
Oral hormonal contraception anytimes
HNZ kdaj koli (%)
Hormonal replacement therapy anytimes
Kajenje (%) Smoking
Telesna teža (kg) Body weight
Telesna višina (cm) Body height
Sistolični tlak (mm Hg) Sistolic pressure
Diastolični tlak (mm Hg) Diastolic pressure
49,6 ± 2,8 13,4 ± 1,6 1,8 ± 0,9
84
7 5
4
8 16 71
5
62 36 21
69 ± 11 164 ± 6 126 ± 17 80 ± 11
Med 165 ženskami, ki so bile v pomenopavzi, je bila povprečna starost ob zadnji menstruaciji 47,3 leta, srednja starost (mediana) pa 48 let. Vendar pa ta podatek ne pove dosti o času nastopa menopavze v opazovani populaciji, saj je bila povprečna starost ostalih (pre- in perimenopavznih) 413 žensk celo malce višja (48,8 in mediana 49 let). Starost ob nastopu menopavze za opazovano populacijo smo zato ocenili z metodo »življenjskih tabel« (angl. life tables), kjer smo za srednjo vrednost ob nastopu menopavze dobili 52,4 leta. Starost ob menopavzi ni bila povezana z izobrazbo, s starostjo ob menarhi, številom porodov, z operacijami zaradi neplodnosti, z jemanjem OHKC, rekreacijo in lastno oceno socialnoekonomskih razmer, zdravstvenega stanja in zadovoljstva s svojim življenjem. Starost ob menopavzi pa je statistično značilno nižja pri kadilkah (p = 0,01).
Večina žensk v raziskavi (95%) je že rodila, 49% jih je imelo vsaj en splav (spontani ali umetni), 8% pa jih je imelo zunaj-maternično nosečnost. Ženske smo povprašali tudi po operacijah na rodilih. Maternico z jajčniki so odstranili 7% ženskam, samo maternico 2% ženskam, samo jajčnike pa 0,4% ženskam. Majhen delež (3%) jih je bilo operiranih zaradi neplodnosti, 18% pa jih je imelo druge vrste operacij na rodilih. Anamneza uporabe kontracepcijskih metod je pokazala, da je večina anketirank že uporabljala OHKC (62%), jemanje je v povprečju trajalo 55 mesecev, sledijo maternični vložek (55%), prekinjeni odnos (32%), kondom (24%), spermicidi (11%), diafragma (10%) in hormonske kontracepcijske injekcije (3%). Steriliziranih je bilo 10% žensk in 1,4% njihovih partnerjev.
Analiza prehranskih navad je pokazala, da je večina žensk uživala mleko (95%) in mlečne izdelke: jogurt (96%), skuto (94%) in sir (97%). Povprečen indeks telesne mase je bil 25,7. Večina žensk ni nikoli kadila (55%), 24% jih ne kadi več, 12% je v času raziskave pokadilo do 15 cigaret dnevno, 9% žensk pa 15 cigaret in več dnevno. Z redno športno dejavnostjo (3-krat tedensko) se je ukvarjalo 19% žensk, 1- do 2-krat tedensko 28%, manj kot 1-krat tedensko 23%, nikoli pa 30% žensk. Redno rekreiranje je povezano z višjo stopnjo izobrazbe (p < 0,05).
Skoraj dve petini žensk (39%) sta ob anketiranju jemali analgetike, 19% antihipertenzive, 16% pomirjevala, 6% zdravila za ščitnico, 5% OHKC in 3% druga zdravila. Vsaka peta ženska (22%) je že prebolela bolezni rodil. Slaba tretjina žensk (30%) je prebolela ali ima bolezni okostja, sklepov in mišic, 24% bolezni sečil in 18% bolezni srca in ožilja. Manj pa so ženske obolevale zaradi bolezni ščitnice (13%), dojk (8%), jeter (6%), krvi (4%), najmanj jih je imelo sladkorno bolezen (1%).
Ena desetina žensk (9%) je imela ugotovljeno osteoporozo. Med njimi se jih v času anketiranja kar 48% ni zdravilo, 20% bolnic je jemalo bisfosfonate, 12% HNZ, vitamin D 9%, kalci-tonin 4%, druga zdravila pa je jemalo 7% žensk.
Dve tretjini žensk (65%) ni imelo težav pri mokrenju, 21% jih je imelo stresno inkontinenco, 2% urgentno, 4% pa mešano inkontinenco. Druge težave pri mokrenju je imelo 8% žensk.
Perimenopavzni simptomi
Navale krvi v glavo je navedlo 50% žensk. Vsaka šesta anketirana ženska (16%) je imela enega do pet navalov krvi dnevno, 6% pet do deset, 5% deset do dvajset in 2% žensk nad dvajset navalov krvi na dan.
Ženske so sicer med perimenopavznimi simptomi najpogosteje navajale nervozo (72%), zaskrbljenost (64%), znojenje (63%), nespečnost (60%) glavobole (56%), zmanjšano željo po spolnosti (55%), potrtost (53%), tiščanje pri srcu (53%) in pal-pitacije (51%). Sledijo navali krvi v glavo (50%), tiščanje v želodcu (35%), izpadanje las (32%), spremembe na koži (32%), srbenje spolovila (28%), dispareunija (24%) in bolečine v mehurju (19%). Najpogosteje zmerno do hudo izraženi simptomi so bili nervoznost (37%), znojenje (36%), nespečnost (35%), zaskrbljenost (32%), zmanjšana želja po spolnosti (31%) in glavoboli (31%) (razpr. 3).
Razpr. 3. Perimenopavzni simptomi pri 45-54 let starih ženskah (N = 578).
Table 3. Perimenopausal symptoms among women aged 45-54years (N = 578).
Simptomi (%)	Brez Blagi Zmerni Hudi
Symptoms (%)	Without Mild Moderate Intense
Navali krvi Hot flushes
Znojenje Sweating
Tiščanje pri srcu Chest chooking
Palpitacije Palpitation
Nespečnost Insomnia
Nervoza Nervousness
Potrtost Depressivness
Zaskrbljenost Anxiety
Glavobol Headache
Zmanjšana želja po spolnosti Decrease in sexual desire
Dispareunija Dispareunia
Bol. v mehurju Bladder pains
Srbenje spolovila Genitals itches
Izpadanje las Fall out of hairs
Spremembe na koži Skin changes
Tiščanje v želodcu Stomach pressure
Nespečnost in tiščanje pri srcu so pogostejše pri starejših ženskah (p < 0,05), povezanost starosti z drugimi simptomi pa nismo odkrili.
Dobra tretjina žensk (36%) je že imela izkušnje s hormonskim nadomestnim zdravljenjem (HNZ). Ženske, ki so v preteklosti že jemale HNZ (14%) oz. so ga jemale v času raziskave (22%), v večini ocenjujejo učinek HNZ kot dober (53%) ali
zelo dober (28%). Nobenih sprememb ob HNZ ni opazilo 13% žensk, poslabšanje težav pa je nastopilo le v 6%.
Socialno okolje
Večina žensk ocenjuje svoje socialnoekonomske razmere kot dobre (46%) in zadovoljive (40%), zelo dobre pa 9% žensk, slabe 5% in zelo slabe manj kot 1%. Prav tako svoje zdravstveno stanje ocenjuje kot dobro 44% žensk, zadovoljivo 40%, zelo dobro 7%, slabo 8% in kot zelo slabo 1%. Zadovoljstvo z življenjem pa kot dobro ocenjuje 50% žensk, zadovoljivo 30%, zelo dobro 14%, slabo 5% in kot zelo slabo manj kot 1%. Zadovoljstvo s svojimi socialnoekonomskimi razmerami, zdravstvenim stanjem in z življenjem pozitivno korelira s stopnjo izobrazbe, poročenostjo ter zaposlenostjo (p < 0,05).
Razpravljanje
V	raziskavo smo vključili 578 žensk, starih 45-54 let, ki so ob obisku svojega ginekologa prostovoljno privolile v anketiranje o menopavzi in perimenopavznih simptomih. Glede na enakomerno geografsko distribucijo sodelujočih ginekologov menimo, da je vzorec reprezentativen za ženske v tej starosti v Sloveniji, ki obiskujejo ginekologa. Vzorec žensk se od raziskave leta 1990 razlikuje v tem, da so bile takrat v raziskavo vključene ženske iz reprezentativnega vzorca žensk v Sloveniji v tej starostni skupini, tudi tiste, ki sicer niso hodile na redne ginekološke preglede (4). Vendar je bila odzivnost žensk v raziskavi leta 1990 le 63%, zato morda razlika v vzorcih praktično ni toliko pomembna, kot bi teoretično lahko pričakovali. Povprečna starost ob menopavzi v Sloveniji, izračunana le za ženske, ki so v tej starostni skupini že izgubile menstruacijo, je bila leta 1990 47,7 leta (4), leta 2000 pa 47,3 leta. Ta povprečna starost ni prava srednja mera starosti ob menopavzi, saj ne upošteva tistih žensk, ki še imajo menstruacijo in jo bodo izgubile kasneje. Prava mera za starostno populacijo 4554 let je srednja vrednost, izračunana z metodo življenjskih tabel, ki v naši raziskavi pove, da je srednja starost žensk ob menopavzi 52,4 leta. Primerjave s podobnimi študijami kažejo, da je srednja starost ob menopavzi med Evropejkami okoli 50 let (5, 6), pri Azijkah in Afričankah pa nižja (1, 2, 7), a so podatki težje primerljivi zaradi različnih metodologij. Ženske v naši raziskavi so v primerjavi z ženskami iz leta 1990 imele nižjo telesno težo, so bile nekoliko višje, imele nižji si-stolični in diastolični krvni tlak. Pogosteje so uživale mleko in mlečne izdelke, pogosteje so se rekreirale in pogosteje so kadile (4). Glede na omejitve vzorca je težko sklepati, ali so se v zadnjih desetih letih res zgodile spremembe v telesnih značilnostih in življenjskih navadah pri slovenskih ženskah, starih 45-54 let. Zagotovo pa lahko rečemo, da so imele leta 2000 v povprečju 45-54 let stare ženske v Sloveniji, ki so hodile h ginekologu, telesno težo na zgornji meji normalnih vrednosti (povprečni indeks telesne mase je bil 25,7), normalne vrednosti krvnega tlaka (126/80mm Hg), pogosto so uživale mleko in mlečne izdelke, skoraj polovica se jih je rekreirala vsaj enkrat tedensko (47%), ena petina žensk pa je kadila (21%).
V	naši raziskavi smo ugotovili, da je bilo kajenje značilno povezano z nižjo starostjo ob menopavzi, kar potrjuje ugotovitve drugih raziskav o povezavi kajenja s starostjo ob menopavzi (8-10).
Preseneča visok delež uporabe analgetikov (39%), kar je morda posledica visoke pojavnosti bolezni okostja, sklepov in mišic (30%). Na drugi strani pa skoraj polovica žensk (48%), ki so imele osteoporozo, ni jemalo nobenih zdravil proti osteo-porozi, kar kaže na neustrezno zdravstveno obravnavo osteo-poroze.
Pojav perimenopavznih simptomov v naši raziskavi je bil zelo visok, saj so se nevrovegetativni simptomi pojavljali v 50% do 72%, telesni simptomi pa tudi do 35%. Kar dobra tretjina
50	16
37	27
47	30
49	28
40	25
28	34
47	29
36	33
45	24
45	23
76	14
81	12
72	19
67	20
68	22 65	19
65 27	9
19	4
18	5
26 9 31	7
18 6 25	7
22 9 25	7
73 61 81 11 2 82 13	3
žensk je imela zmerno do hudo izražene nevrovegetativne simptome. Pojavnost perimenopavznih simptomov je v primerjavi z letom 1990 višja celo do 15% (4). Vzroke za višjo pojavnost simptomov je težko razložiti, saj je večina žensk v naši raziskavi bila zadovoljna s svojim socialnoekonomskim ter zdravstvenim stanjem ter s svojim življenjem nasploh. Gledano globalno je pojav perimenopavznih simtomov v veliki meri odvisen od etnične pripadnosti (11), npr. nevrovege-tativni simptomi se precej pogosteje pojavljajo pri belkah kot pri drugih etničnih skupinah, npr. Azijkah, za kar naj bi bili odgovorni predvsem različni socialni in psihološki dejavniki (2). Zanimiva je primerjava z enako starimi ženskami v Maroku, ki kaže, da so imele ženske v Sloveniji podobno pogoste navale krvi v glavo (50%) kot ženske v Maroku (61%), nervo-znost, zaskrbljenost in nespečnost (72%, 64% in 60%) pa je pri slovenskih ženskah pogostejša kot pri Maročankah (42%, 44% in 31%). Maročanke imajo precej nižjo izobrazbo kot Slovenke, v času raziskave jih je bilo zaposlenih le 22% (v primerjavi s 73% zaposlenih Slovenk) (1). Predvidevamo, da večja socialna obremenitev slovenskih žensk pomembno vpliva na pogostejše pojavljanje nevrovegetativnih simptomov v perime-nopavzi.
Razveseljiv je podatek, da so ženske, ki so kdajkoli jemale HNZ (36%), ocenjevale učinek HNZ kot dober ali zelo dober v kar 81%. Zato menimo, da je jemanje HNZ več kot upravičeno v indiciranih primerih, posebej če upoštevamo, da ima več kot tretjina žensk pomembno izražene perimenopavzne simptome.
Zaključki
Ugotovitve raziskave kažejo, da je pojavnost perimenopavznih simptomov med 45-54 let starimi ženskami v letu 2000 visoka kljub ugodnim življenjskim in prehranjevalnim navadam. Perimenopavzne ženske so zelo dobro ocenile učinek HNZ, zato menimo, da je jemanje HNZ smotrno v indiciranih primerih.
Zahvala
Iskreno se zahvaljujemo vsem ginekologom, ki so sodelovali pri izvedbi raziskave: dr. Vladimirju Webru, dr. Vlasti Gregorič-Kovačič, dr. Zdenki Guzej, dr. Nives Rožič-Vičič, dr. Marinki Konc, dr. Katarini Dražič, dr. Petru Naumovskemu, dr. Tomislavu Vitezici, dr. Marjeti Podlipnik, dr. Ireni Begič, dr. Danilu Mauriču, dr. Renati Završnik-Mihič, dr. Neli Petrovič, dr. Evi Koltaj-Kocjan, dr. Lidiji Ovček-Farkaš, dr. Martini Bučar, dr. Metki Rous-Jug, dr. Dunji Obersnel-Kveder, dr. Damirju Fra-niču, dr. Cvetki Skušek-Fakin, dr. Grozdani Berginc-Šormaz, dr. Vinku Jeričeviču, dr. Katarini Kolar-Kurent, dr. Zdenki Šubic in dr. Andreju Zoretu.
Literatura
1.	Obermeyer CM, Schulein M, Hajji N, Azelmat M. Menopause in Marocco: symtomatology and medical management. Maturitas 2002: 41: 87-95.
2.	Chim H, Tan BHI, Ang CC, Chew EMD, Chong YS, Saw SM. The prevalence of menopausal symtoms in a community in Singapore. Maturitas 2002; 41: 275-82.
3.	World Health Organisation. Research on the menopause. WHO Technical Report, Series 670: Geneva: World Health Organisation, 1981: 8.
4.	Meden-Vrtovec H, Pinter B, Andolšek-Jeras L, Obersnel-Kveder D, Kocijančič A. Perimenopavzalna znamenja pri 45-54 let starih ženskah v Sloveniji. Zdrav Vestn 1994; 63: 609-12.
5 . Kroke A, Schultz M, Hoffmann K, Bergmann M, Boeing H. Assignment of menopausal status and estimation of age at menopause for women with missing or invalid data - a probabilistic approach with weighting factors in a large-scale epidemiological study. Maturitas 2001; 40: 39-46.
6.	Amigoni A, Morelli P, Chatenoud L, Parazzini F. Cross-sectional study of determinants of menopusal age and hormone replacement therapy use in Italian women. Climacteric 2000; 3: 25-32.
7.	Yahya S, Rehan N. Age, pattern and symtoms of menopause among rural women in Lahore. J Ayub Med Coll Abbottabad 2002; 14: 9-12.
8.	Kaufman DW, Slone D, Rosenberg L, Miettenen OS, Shapiro S. Cigarette smoking and age at natural menopause. Am J Public Health 1980; 70: 420-22.
9.	Brambilla DJ, Mc Kinlay SM. A prospecting study of factors affecting age at menopause. J Clin Epidemiol 1989; 42: 1031-9.
10.	Lindquist O, Bengtsson C. The effect of smoking on menopausal age. Maturitas 1979; 1: 191-9.
11.	Avis NE, Stellato R, Crawford S et al. Is there a menopasual syndrome? Menopausal status and symptoms across racial/ethnic groups. Soc Sci Med 2001; 52: 345-56.