Izvirni znanstveni œlanek ANKSIOZNOST, SAMOREGULACIJA IN NAŒINI SPOPRIJEMANJA S STRESOM VOJAKOV SLOVENSKE VOJSKE ANXIETY, SELF-REGULATION AND STRESS COPING STRATEGIES OF THE SLOVENIAN ARMED FORCES’ MEMBERS P O V Z E T E K Temeljni namen raziskave Anksioznost, samoregulacija in naœini spoprijemanja s stresom vojakov Slovenske vojske je bil preveriti stopnjo anksioznosti, samoregulacijo in naœine spoprijemanja s stresom pri vojakih izbranih poklicev znotraj Slovenske vojske ter ugotoviti razlike v izmerjenih psiholoøkih spremenljivkah med posameznimi poklicnimi skupinami. Primerjali pa smo tudi rezultate psiholoøkih meritev z nekaterimi motoriœnimi sposobnostmi vojakov. V raziskavi je sodelovalo 59 vojakov moøkega spola, z razliœnimi delovnimi nalogami in kompetencami. Vsi so izpolnili Lestvico za merjenje anksioznosti, Lestvico samoregulacije in Vpraøalnik naœinov spoprijemanja s stresom. Vojaki, vkljuœeni v raziskavo, sicer izkazujejo v povpreœju nizko stopnjo anksioznosti, visoko samoregulacijo in teænjo po aktivnem spoprijemanju s problemskimi situacijami, vendar obstajajo med vojaøkimi kandidati na eni strani ter pripadniki odreda za specialno delovanje (æarg. specialci) in piloti na drugi pomembne razlike v merjenih spremenljivkah. Opaæamo tudi teænjo povezovanja nekaterih psiholoøkih vidikov z motoriœno uœinkovitostjo vojakov. Take povezave bi bilo v prihodnje vsekakor nujno poglobljeno prouœiti. Petra Dolenc1, Rado Piøot1 in Boøtjan Øimuniœ1 69 1 Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno srediøœe Koper. K L J U Œ N E B E S E D E Anksioznost , samoregulac i ja , spopri j emanje s s tresom, vojaki . A B S T R A C T The main objective of the study Anxiety, self-regulation and stress coping strategies of the Slovenian Armed Forces’ members was to determine the anxiety and self-regulation levels as well as the stress-coping strategies of soldiers in different professions in the Slovenian Armed Forces and, to ascertain the differences in measured psychological variables between individual occupational groups. We have also carried out a comparison between the results of psychological measurements with some motor skills of soldiers. 59 male soldiers with different duties and competencies participated in the research. All participants completed the Trait Anxiety Scale, the Self-Regulation Scale and the Ways of Coping Questionnaire. On average, the soldiers that participated in the research show low anxiety levels, high self-regulation and a tendency to actively cope with problem situations. However, significant differences have been identified in the measured variables between military candidates, on the one hand, and Special Forces members and pilots, on the other. Moreover, a recurrent link between certain psychological aspects and the efficiency of motor skills of soldiers has been identified. Such a link should definitely be subjected to an in-depth analysis in future. K E Y W O R D S Anxie ty , s e l f -regulat ion, coping with s tress , so ldiers . UVOD Vojaki so s svojim delovanjem izpostavljeni øtevilnim telesnim in psihiœnim obremenitvam. Poleg poznavanja motoriœnih sposobnosti in telesne pripravljenosti je zato treba upoøtevati nekatere psiholoøke vidike, ki so nedvomno pomembni za opravljanje vojaøkih zadolæitev in vplivajo na njihovo uresniœitev ter uœinkovitost. Stres na delovnem mestu postaja vse veœji problem, saj vodi v zdravstvene teæave ANKSIOZNOST, SAMOREGULACIJA IN NAŒINI SPOPRI JEMANJA S STRESOM … 70 in bolezni, povzroœa upad zmogljivosti in storilnosti. V vseh poklicih so dejavniki, ki lahko povzroœajo stresne odzive. Nekateri so sicer objektivno bolj stresni in delujejo na œloveka bolj obremenjujoœe kot drugi, po drugi strani pa se moramo zavedati, da je doæivljanje stresa veœinoma individualno pogojeno, odvisno od posameznikove osebnosti, energetske opremljenosti in preteklih izkuøenj. Endokrinologi in fiziologi so mnenja, da gre pri stresu za moteno delovanje tako s fizioloøkega kot psiholoøkega vidika. Stres oznaœuje neka nespecifiœna telesna reakcija, ki se pojavi zaradi zahteve, ki jo postavimo organizmu (Kneæeviœ 1997). Za posameznika je nekaj stresa koristno, saj ga spodbuja k veœji uœinkovitosti, preveœ pa deluje prav nasprotno. Økodljive so tiste oblike, v katerih zahteve prevladajo nad sposobnostmi posameznika (Powell 1999). V takih primerih posameznik teæje nadzoruje poloæaj in se z njim sooœi, kar privede do obœutka ogroæenosti. Stresu se, predvsem na delovnem mestu, ne moremo izogniti, je pa nadvse pomembno, kako se z njim sooœamo in ga obvladujemo. Spoprijemanje s stresom (angl. coping) lahko opredelimo kot proces, ki vkljuœuje kognitivne in vedenjske poskuse obvladanja, zmanjøanja, oziroma vzdræanja notranjih in/ali zunanjih zahtev, ki so nastale kot rezultat stresne situacije (Folkman in Lazarus 1988). Gre torej za poskus, da se poloæaji, ki jih ocenimo kot izœrpavajoœe in za katere menimo, da presegajo naøe moœi, reøijo oziroma omilijo. Lazarus (po Musek in drugi 1998) v svoji teoriji obvladovanja stresnih situacij poudarja, da je najpomembnejøa posameznikova kognitivna ocena nekega stresnega dogodka, pri œemer gre za upoøtevanje okoljskih zahtev, omejitev in virov na eni strani ter hierarhije ciljev in osebnih prepriœanj posameznika na drugi. Primarna ocena se nanaøa na zaznavo pomembnosti in teæavnosti nekega stanja (ali nam pomeni groænjo in morebitno økodo ali izziv). Nato sledi sekundarna ocena, ki se nanaøa na izbor za nas ustreznih naœinov spoprijemanja s stresnim stanjem. Lazarus (1991, po Schwarzer in Taubert 2002) navaja dve poglavitni funkciji spoprijemanja. Prva je obvladovanje in reøevanje teæave, ki je izvor stresa, ter vkljuœuje spremembo odnosa z okolico (spoprijemanje, usmerjeno na teæavo), druga pa regulacija in ublaæitev œustvene napetosti, ki jo je izzvalo stresno stanje (spoprijemanje, usmerjeno na œustva). Raziskave so pokazale, da se naœini sooœanja s stresom, usmerjeni na problem, pogosteje uporabljajo v poloæajih, nad katerimi ima posameznik nadzor, medtem ko so spoprijemalne strategije, usmerjene na œustva, znaœilnejøe v razmerah, ko na poloæaj lahko malo vplivamo ali pa sploh ne (Ben-Zur 1999; Garnefski in drugi 2001). Petra Dolenc, Rado Piøot in Boøtjan Øimuniœ 71 Med pomembne pokazatelje stresa spadajo neprijetna œustvena stanja (Folkman in Moskowitz 2000). Anksioznost je œustveno stanje, ki ga posameznik doæivlja kot bojazen, tesnobo in zaskrbljenost, spremljajo pa jo nekatere motnje telesnega delovanja. Anksioznost v zmerni obliki predstavlja normalen odziv na stres, postane pa lahko tudi osebnostna poteza, ki jo oznaœujemo kot nagnjenost k pogostemu anksioznemu odzivanju. Razlikovanje med obema oblikama je nadvse pomembno, saj osebnostna poteza predstavlja v modelih stresa prediktorsko spremenljivko, medtem ko je stanje anksioznosti odgovor oziroma kriterijska spremenljivka. Raziskave odnosov razliœnih vrst stresorjev in anksioznosti kot osebnostne poteze so pokazale, da v stanjih, v katerih delujejo psiholoøki stresorji (npr. ogroæeno samospoøtovanje) prihaja do pomembnih razlik v odzivih posameznikov, ki se razlikujejo glede na osebnostno potezo anksioznosti. Visoko anksiozne osebe so doæivljale psiholoøki stres kot veliko bolj ogroæujoœ kot nizko anksiozne, obe skupini pa sta se enako odzvali na fiziœno nevarnost. Øtevilne raziskave potrjujejo povezanost med spoprijemalnimi strategijami in razliœnimi oblikami psiholoøke neprilagojenosti (anksioznost, nevroticizem, depresivnost); anksiozne osebe navajajo veœ stresnih dogodkov (Bolger in Zuckerman 1995; Hammen 1991; Suls Martin in David 1998) in se bolj negativno odzivajo nanje oziroma uporabljajo manj uspeøne naœine sooœanja s stresom (Larsen in Ketelaar 1991; Mayer in Stevens 1994; Parkes 1990). Pojem samoregulacije se tesno povezuje z zaznavanjem posameznikove uœinkovitosti pri izpolnjevanju delovnih nalog in zadolæitev na delovnem mestu. Samoregulacijo lahko opredelimo kot smotrno usmerjanje lastnega ravnanja in predvideva zmanjøanje razhajanj med postavljenimi cilji in stvarnimi doseæki ter k postavljanju novih ciljev. Je torej temelj motiviranega vedenja. Procesi, s katerimi ljudje poskuøamo nadzorovati svoje aktivnosti, vkljuœujejo usmerjanje pozornosti na nalogo in hkrati ignoriranje distraktorjev ter obvladovanje negativnih œustev (Schwarzer 2001). Raziskave so potrdile predpostavko o neposredni povezanosti med samoregulacijo in aktivnim spoprijemanjem s stresom. Visoka stopnja samoregulacije omogoœa, da uporabljamo strategije reøevanja problema in pozitivnih kognitivnih naœinov spoprijemanja, ki vkljuœujejo naœrtovanje, inhibicijo avtomatiziranega odziva, izbiro optimalne strategije ali kognitivno preoblikovanje situacije. Ljudje z visoko stopnjo samoregulacije lahko nadzorujejo svoje œustvene odzive na stres in uœinkoviteje uporabljajo spoprijemalne strategije pri njegovem zmanjøevanju (Lengua in Long 2002). ANKSIOZNOST, SAMOREGULACIJA IN NAŒINI SPOPRI JEMANJA S STRESOM … 72 Glavni namen raziskave je bil preveriti stopnjo anksioznosti in samoregulacije ter naœine spoprijemanja s stresom pri kandidatih za vojaka in vojakih razliœnih poklicev znotraj Slovenske vojske. Poleg tega smo æeleli ugotoviti razlike v izmerjenih psiholoøkih spremenljivkah med posameznimi poklicnimi skupinami. Poskuøali smo tudi primerjati rezultate psiholoøkih meritev z motoriœnimi sposobnostmi vojakov, kot sta na primer vzdræljivost in eksplozivna moœ. Izhajali smo iz rezultatov øtudij, ki poroœajo o povezanosti med nekaterimi osebnostnimi lastnostmi in spremenljivkami motoriœnega prostora pri vojakih (Tuøak in drugi, v tisku) ter raziskovalnih izsledkov, ki navajajo pomen psiholoøkih intervencij za izboljøanje motoriœnih sposobnosti vrhunskih øportnikov (Thelwell in Greenlees 2003) ter lajøanje delovnega napora v zelo obremenjujoœih okoliøœinah, na primer v vroœini (Barwood in drugi 2007). Izsledki govorijo o veliki povezanosti med psiholoøkimi vidiki in motoriœnimi ter funkcionalnimi sposobnostnimi posameznika. METODE IN PRISTOPI V raziskavi, potekala je znotraj Ciljnega raziskovalnega programa – Znanje za varnost in mir, ki ga je sofinanciralo Ministrstvo za obrambo, opravljena pa je bila v Inøtitutu za kinezioloøke raziskave Univerze na Primorskem, je sodelovalo 59 vojakov moøkega spola, ki imajo razliœne delovne naloge in kompetence. Med njimi so bile skupine vojaøkih kandidatov, potapljaœev, pilotov in pripadnikov odreda za specialno delovanje. V tabeli 1 so navedeni osnovni podatki o preiskovancih. Tabela 1: Øtevilo preiskovancev (N), vkljuœenih v raziskavo po posameznih poklicih, njihova povpreœna starost, povpreœni delovni staæ v SV in povpreœni delovni staæ v poklicu znotraj SV Petra Dolenc, Rado Piøot in Boøtjan Øimuniœ 73 Kandidati Potapljaœi Piloti Specialci N 18 11 16 14 Starost (leta) 24,8 31,6 31,8 31,8 Delovni staæ v SV (leta) – 7,6 9,6 8,4 Delovni staæ v poklicu (leta) – 6,8 8,4 5,8 Pri raziskavi so bili uporabljeni pripomoœki: – Lestvica za merjenje anksioznosti (State-trait anxiety inventory; Spielberger 1983) ugotavlja anksioznost bodisi kot osebnostno potezo bodisi kot stanje (situacijska pogojenost). Za raziskavo smo uporabili tisti del lestvice, ki meri anksioznost kot potezo. Lestvica ima 20 trditev, ki jih udeleæenec oceni na øtiristopenjski lestvici (1 – skoraj nikoli, 4 – skoraj vedno). Mogoœ razpon rezultatov je od 20 do 80 toœk; veliko øtevilo toœk pomeni visoko izraæeno anksioznost. Vpraøalnik so preverili na slovenskem vzorcu in ugotovili korelacijo 0,80 z rezultati na Lestvici manifestne anksioznosti, kar po mnenju raziskovalcev potrjuje njegovo veljavnost (Lamovec 1988). – Lestvica samoregulacije (Self-regulation scale; Schwarzer, Diehl in Schmitz 1999; po Schmitz 2000) se nanaøa na namerno samoregulacijo pri posameznikih, ki si prizadevajo doseœi nek cilj in se sooœajo s teæavami vztrajanja pri svojih delovnih aktivnostih. Vzdræljivost se v takem poloæaju kaæe v sposobnosti usmerjanja pozornosti na eno samo opravilo in ohranitvi ugodnega œustvenega ravnoteæja: v tem smislu se rezultati lestvice veæejo tako na regulacijo pozornosti kot regulacijo œustev. Notranja zanesljivost inøtrumenta se je na slovenskem vzorcu odraslih posameznikov (Frlec in Vidmar 2001) izkazala kot ugodna (? = 0,78). Lestvico sestavlja 10 trditev, kot so na primer: – œe je treba, sem lahko dalj œasa osredinjen na eno samo dejavnost; – œe neka dejavnost zahteva problemsko (razmiøljujoœo) naravnanost, lahko obvladam svoja œustva; – ostajam osredinjen na svoj cilj in ne pustim, da bi me kaj zmotilo pri uresniœitvi zastavljenega naœrta. Udeleæenci ocenjujejo trditve na øtiristopenjski lestvici (1 – nikakor ne dræi, 2 – komajda dræi, 3 – preteæno dræi, 4 – popolnoma dræi). – Vpraøalnik naœinov spoprijemanja s stresom (WCQ – Ways of Coping Questionnaire; Folkman in Lazarus 1988) zajema razliœne naœine spoprijemanja. Spoprijemanje vkljuœuje strategije, ki so usmerjene na problem, in strategije za uravnavanje œustev. V vpraøalniku je 66 trditev, na katere udeleæenci odgovarjajo s pomoœjo øtiristopenjske lestvice (0 – sploh ne, 1 – delno, 2 – v precejønji meri, 3 – preteæno), in sicer skladno s tem, kako se navadno odzivajo in ravnajo v opisanih poloæajih. Z lestvico ugotavljamo osem kategorij spoprijemanja. To so konfrontacija (npr. Izrazil sem svoja obœutja.), distanciranje (npr. Obnaøal sem se, kot da se niœ ni zgodilo.), samokontrola (npr. Poskuøal sem zadræati svoje mnenje zase.), iskanje ANKSIOZNOST, SAMOREGULACIJA IN NAŒINI SPOPRI JEMANJA S STRESOM … 74 socialne pomoœi (npr. Poskuøal sem poiskati strokovno pomoœ.), sprejemanje odgovornosti (npr. Spoznal sem, da sem sam prispeval k nastanku problema.), beg oziroma izogibanje (npr. Æelel sem si, da se zgodi œudeæ.), naœrtno reøevanje problemov (npr. Osredotoœil sem se na reøevanje teæave.) in pozitivna ponovna ocena (npr. Spremenil sem se in postal bolj zrel.). Koeficienti notranje zanesljivosti (?) se gibljejo za posamezne dimenzije med 0,61 in 0,79. V raziskavi smo uporabili slovensko razliœico vpraøalnika (Lamovec 1994). Preiskovanci so izpolnili vse navedene merske pripomoœke. Testiranje je potekalo skupinsko, v matiœnih ustanovah, v katerih so sodelujoœi zaposleni. Seznanili smo jih z namenom raziskave, nismo pa dajali podrobnih ustnih navodil, saj so bila vkljuœena v gradivo. Podatke smo obdelali s statistiœnim paketom SPSS 14.0. Poleg deskriptivne statistike smo razlike v prouœevanih spremenljivkah med razliœnimi poklicnimi skupinami raœunali s t-testom za neodvisne vzorce. REZULTATI IN RAZPRAVA Raven anksioznosti, samoregulacija in naœini spoprijemanja s stresom pri preiskovancih V tabeli 2 so podani aritmetiœne sredine in standardni odkloni za psiholoøke spremenljivke pri vojakih razliœnih poklicnih skupin. Povpreœne vrednosti kaæejo na nizko raven anksioznosti vojaøkih kandidatov, vendar je njihova razprøenost precejønja, kar pomeni, da so kandidati dosegali razliœne rezultate. Na podlagi individualnih podatkov ugotavljamo pri enem kandidatu celo nadpovpreœno stopnjo anksioznosti. Kandidati izkazujejo nadpovpreœne vrednosti na lestvici samoregulacije, vendar so njihovi povpreœni rezultati nekoliko niæji v primerjavi s skupino potapljaœev, pilotov in pripadnikov odreda za specialno delovanje. Petra Dolenc, Rado Piøot in Boøtjan Øimuniœ 75 Tabela 2: Aritmetiœne sredine (M) in standardni odkloni (SO) za psiholoøke spremenljivke pri vojakih razliœnih poklicnih skupin Opomba: Ob vsaki spremenljivki je v oklepaju oznaœeno najveœje mogoœe øtevilo toœk. Iz rezultatov o naœinih spoprijemanja s stresom lahko ugotovimo, da kandidati v povpreœju najbolj uporabljajo strategijo naœrtnega reøevanja problemske situacije, najmanj pa je izraæena strategija izogibanja oziroma bega. Preostale strategije so (glede na mogoœe najveœje vrednosti) manj izraæene. V tem so rezultati vojaøkih kandidatov primerljivi in podobni rezultatom potapljaœev. Rezultati potapljaœev kaæejo na nizko stopnjo anksioznosti, upoøtevati pa je treba precejønjo razprøenost ocen. Na podlagi individualnih rezultatov ugotavljamo, da se eden izmed sodelujoœih celo pribliæuje srednji stopnji anksioznosti. Potapljaœi kaæejo v povpreœju visoko stopnjo samoregulacije, kar ANKSIOZNOST, SAMOREGULACIJA IN NAŒINI SPOPRI JEMANJA S STRESOM … 76 Kandidati Potapljaœi Piloti Specialci M SO M SO M SO M SO Anksioznost (maks. = 80) 32,33 6,48 28,27 5,00 27,50 4,32 25,71 3,27 Samoregulacija (40) 32,17 3,05 35,82 3,37 36,56 3,27 36,50 2,87 Konfrontacija (18) 9,39 2,83 8,18 1,60 7,25 1,65 7,43 1,78 Distanciranje (18) 6,11 2,11 4,54 2,07 5,69 1,66 6,37 2,21 Samokontrola (21) 9,78 2,88 7,81 1,83 9,19 1,05 8,64 1,90 Iskanje socialne pomoœi (18) 9,55 2,83 9,10 3,24 9,06 2,79 7,86 2.85 Sprejemanje odgovornosti (12) 6,47 2,10 6,18 1,94 5,81 1,87 5,43 0,94 Beg oziroma izogibanje (24) 4,22 3,21 2,91 3,24 2,13 1,36 2,00 1,75 Naœrtno reøevanje problema (18) 13,06 2,76 13,10 3,27 14,00 2,45 13,36 1,60 Pozitivna ponovna ocena (21) 12,11 3,80 10,91 1,22 10,88 3,03 10,93 2,27 naj bi pomenilo, da so se pri uresniœevanju ciljev sposobni osrediniti na delovne naloge in imeti nadzor nad svojimi œustvi. To je z vidika narave dela vsekakor spodbudno. Glede na razliœne strategije spoprijemanja s stresom lahko na podlagi dobljenih rezultatov sklepamo, da potapljaœi v povpreœju najveœ uporabljajo strategijo, ki je povezana z naœrtnim reøevanje problema, najmanj pa beg oziroma izogibanje in distanciranje od poloæaja. Tudi ti rezultati se zdijo spodbudni, kar pomeni, da obstaja teænja po aktivnem spopadanju s problemskimi situacijami. Tudi pri pilotih opaæamo nizko stopnjo anksioznosti. Povpreœna raven samoregulacije je v tej skupini visoka, kar ne preseneœa, œe upoøtevamo zahtevnost delovnih opravil, pri œemer so zelo pomembni miselna osredotoœenost na nalogo, usmerjena pozornost, obvladovanje œustev itn. Med spoprijemalnimi strategijami je v ospredju naœrtovano reøevanje problema, najmanj izraæena pa je strategija bega oziroma izogibanja neprijetnim poloæajem. Drugi naœini sooœanja z obremenitvami so manj izraæeni. Pripadniki odreda za specialno delovanje izkazujejo podpovpreœno raven anksioznosti – najniæjo glede na druge prouœevane skupine vojakov. Prav tako opazimo tudi najmanjøo razprøenost ocen, kar pomeni, da so bili njihovi odgovori bolj enotni v primerjavi z drugimi poklicnimi skupinami v raziskavi. Na sploøno lahko ugotovimo, da so odgovori pripadnikov odreda za specialno delovanje precej bolj homogeni v vseh spremenljivkah v primerjavi z odgovori vojakov drugih poklicev. Podobno kot pri pilotih je raven samoregulacije zelo visoka, kar je glede na teæavnost in odgovornost delovnih opravil priœakovano. Ugotovljena nizka stopnja anksioznosti je spodbuden podatek, œe upoøtevamo, da prav anksioznost kot osebnostna poteza doloœa, kakøno kognitivno oceno bomo pripisali neki situaciji. Nizka raven anksioznosti bo torej pomemben preventivni dejavnik pri nastanku stresa. Visoka raven samoregulacije kaæe na to, da so udeleæenci v povpreœju osredinjeni na izpolnjevanje svojih nalog in zadolæitev, da so pripravljeni vztrajati in vloæiti napor v svoje aktivnosti, kljub teæavam, ki se pojavijo, pa zmorejo nadzorovati svoja œustvena stanja. Tako vedenje naj bi bilo dober napovedovalec konstruktivnega sooœanja s teæavami, ki predpostavlja, da posamezniki vidijo v problemu predvsem izziv in ustvarijo razmere za razvoj in osebnostno rast (Lengua in Long 2002). Preiskovanci v povpreœju uporabljajo nekoliko veœ aktivnih in na problem usmerjenih spoprijemalnih strategij. Spoprijemanje, usmerjeno na problem, naj Petra Dolenc, Rado Piøot in Boøtjan Øimuniœ 77 bi bilo po nekaterih raziskavah uœinkovitejøe od tistega, usmerjenega na œustva (Garnefski in drugi 2001). Treba pa je poudariti, da pogosto teæko vrednotimo kakovost posameznih procesov sooœanja s stresom, saj so le-ti odvisni od konkretnih situacij, v katerih se posameznik znajde, in od ocene nadzora, ki jo pri tem zazna. Zato so enkrat bolj uœinkoviti nekateri, drugiœ spet drugi naœini spoprijemanja. Razlike med posameznimi poklici SV v psiholoøkih spremenljivkah S t-testom smo æeleli ugotoviti razlike v stopnji anksioznosti, samoregulaciji in naœinih sooœanja s stresnimi situacijami med vojaki razliœnih poklicev v SV. Statistiœno pomembne razlike med vojaøkimi kandidati in pripadniki odreda za specialno delovanje so se pokazale v stopnji samoregulacije (t = –4,084; p = 0,000), anksioznosti (t = 2,957; p = 0,006) ter v spoprijemalnih strategijah »konfrontacija« (t = 2,260; p = 0,031) in »beg oziroma izogibanje« (t = 2,329; p = 0,027). Prav tako opazimo pomembne razlike med vojaøkimi kandidati in piloti pri istih spremenljivkah: v stopnji samoregulacije (t = –4,056; p = 0,000), anksioznosti (t = 2,002; p = 0,049), spoprijemalnih strategijah »konfrontacija« (t = 2,645; p = 0,013) in »beg oziroma izogibanje« (t = 2,424; p = 0,021). Tako pripadniki odreda za specialno delovanje kot piloti izkazujejo pomembno niæjo stopnjo anksioznosti in viøjo samoregulacijo v primerjavi z vojaøkimi kandidati, slednji pogosteje uporabljajo strategiji beg iz situacije in konfrontacijo. Edino statistiœno pomembno razliko med vojaøkimi kandidati in potapljaœi ugotavljamo v stopnji samoregulacije (t = 3,005; p = 0,006), pri œemer potapljaœi izkazujejo boljøi rezultat od kandidatov, ki øele vstopajo v sluæbo v SV. Pomembno se razlikujeta skupini pripadnikov odreda za specialno delovanje in potapljaœev v spoprijemalni strategiji »distanciranje« (t = –2,095; p = 0,047), pri œemer je tako ravnanje pogostejøe pri pripadnikih odreda za specialno delovanje kot pri potapljaœih. Œeprav lahko govorimo o nizki stopnji anksioznosti pri vseh skupinah udeleæencev, ugotovimo, da izkazujejo pripadniki odreda za specialno delovanje in piloti pomembno manj anksioznosti kot vojaøki kandidati. Ta rezultat je z vidika selekcije priœakovan in potrjuje, da se vojakom, ki opravljajo zahtevnejøe in odgovornejøe naloge, postavljajo tudi viøje zahteve na podroœju psihiœne pripravljenosti. Stresni dogodki oziroma stresorji so pri vojakih nekaterih posebnih poklicev bolj prisotni. Ne gre le za koliœino razliœnih stresorjev, temveœ tudi za njihovo ANKSIOZNOST, SAMOREGULACIJA IN NAŒINI SPOPRI JEMANJA S STRESOM … 78 intenzivnost. Ker se pri zelo zahtevnih in odgovornih opravilih vsaka napaka lahko moœno kaznuje (moænost poøkodb ali celo smrti), imajo prednost psihiœno stabilni in neanksiozni posamezniki, ki se zmorejo osrediniti na nalogo, nadzorovati œustveno napetost in tako poveœati obrambo pred stresom. Iz rezultatov je razvidno, da pripadniki odreda za specialno delovanje, piloti in potapljaœi izkazujejo pomembno veœ samoregulativnega vedenja v primerjavi z vojaøkimi kandidati. Starost, delovne izkuønje in znaœilnosti æivljenjskega sloga nedvomno vplivajo na dobljene razlike. To potrjujejo tudi naøi podatki (tabela 1), iz katerih je razvidno, da so vojaøki kandidati precej mlajøi od drugih treh skupin vojakov ter skoraj brez delovnega staæa v SV. Prav tako lahko predpostavimo, da so vojaki z visoko samoregulacijo tudi notranje bolj motivirani in usmerjeni v uspeøno uresniœitev postavljenih ciljev. Dobljeni rezultati se ujemajo z nekaterimi øtudijami, ki navajajo viøjo samoregulacijo pri dalj zaposlenih osebah v primerjavi s tistimi, ki so øe na zaœetku svoje poklicne poti (Frlec in Vidmar 2001). Primerjava psiholoøkih znaœilnosti z motoriœnimi sposobnostmi vojakov Na podlagi rezultatov, prikazanih v tabeli 3, lahko razberemo, da so se na testu vzdræljivosti (najveœja poraba kisika) najbolje izkazali pripadniki odreda za specialno delovanje, nato potapljaœi, nekoliko slabøe piloti, najslabøi rezultat pa so dosegli vojaøki kandidati. Najboljøi doseæek na testu eksplozivne moœi miøic nog imajo pripadniki odreda za specialno delovanje, sledijo piloti in kandidati, najslabøi pa je rezultat pri potapljaœih. Tabela 3: Povpreœne vrednosti (s standardnimi odkloni) na testu vzdræljivosti (najveœje porabe kisika – VO2max) in eksplozivne moœi miøic nog (Pnog) nekaterih poklicev Slovenske vojske Vir: Zakljuœno poroœilo projekta: Pridobivanje œloveøkih virov v Slovenski vojski: Priprava izhodiøœ za pridobivanje in razvoj œloveøkih virov v Slovenski vojski. Petra Dolenc, Rado Piøot in Boøtjan Øimuniœ 79 Kandidati Potapljaœi Piloti Specialci M SO M SO M SO M SO Vzdræljivost – VO2max/ 41,9 3,3 51,8 10,3 42,6 2,7 54,4 5,3 ml/kg-1/min-1 Eksplozivna moœ – Pnog/W 3656 677 3496 527 3807 613 3908 338 Eden izmed ciljev je bil tudi primerjati rezultate psiholoøkih parametrov z rezultati motoriœnih sposobnosti – vzdræljivosti in eksplozivne moœi. Ker so bili motoriœni testi opravljeni na manjøem øtevilu preiskovancev (10 vojakov iz vsake poklicne skupine), ugotavljanje morebitnih povezav med spremenljivkami s pomoœjo korelacijske metode ni bilo mogoœe. Opazimo lahko, da pripadniki odreda za specialno delovanje, ki izkazujejo najboljøi doseæek na testu vzdræljivosti in eksplozivne moœi, najmanj uporabljajo spoprijemalne strategije, usmerjene na œustva, bolj pa tiste, usmerjene na problem. Pri kandidatih, ki izraæajo najmanj samoregulativnega vedenja in kaæejo najslabøo vzdræljivost, je glede na druge poklice najbolj izraæena dimenzija spoprijemanja, ki je usmerjena na zmanjøanje œustvenih odzivov. Zelo pomembno pa je izpostaviti stopnjo anksioznosti v povezavi z motoriœnimi sposobnostmi. Kandidati, ki izkazujejo najveœ anksioznosti (œeprav so njihove povpreœne vrednosti pod povpreœjem) glede na druge poklicne skupine, kaæejo najslabøo vzdræljivost, medtem ko pripadniki odreda za specialno delovanje z najniæjo stopnjo anksioznosti dosegajo najboljøi rezultat tako na testu vzdræljivosti kot tudi na testu eksplozivne moœi. Prav povezanost med anksioznostjo in motoriœno uœinkovitostjo pri øportnikih pa potrjujejo tudi øtevilne raziskave (Tuøak in Tuøak 2003). SKLEP Œe poskuøamo strniti rezultate vseh preiskovancev, ki so sodelovali v raziskavi, lahko potrdimo, da je njihova stopnja anksioznega doæivljanja nizka, raven samoregulacije, povezane z opravljanjem njihovega dela, pa visoka, in da obstaja teænja po aktivnem spopadanju s problemskimi situacijami, saj so sodelujoœi najpogosteje navajali uporabo strategije »naœrtno reøevanje problema«. Pri vseh skupinah vojakov ugotavljamo, da je najmanj prisotna strategija navezovanja na beg oziroma izogibanje problemski situaciji ali nalogi, ki predstavlja pasiven naœin obvladovanja teæav. Kljub ugodnim izsledkom ugotavljamo, da vojaki z veœ delovnimi izkuønjami v vojski, ki so imeli veœ usposabljanja in izobraæevanja ter opravljajo zahtevnejøe in odgovornejøe naloge, kaæejo tudi boljøe rezultate v prouœevanih psiholoøkih lastnostih in na podroœju nekaterih motoriœnih sposobnosti. Vsekakor bi bilo smiselno povezanost med psiholoøkimi in motoriœnimi vidiki funkcioniranja vojakov v prihodnje øe poglobljeno raziskati. ANKSIOZNOST, SAMOREGULACIJA IN NAŒINI SPOPRI JEMANJA S STRESOM … 80 LITERATURA Barwood, M., Datta, A., Thelwell, R., Tipton, M., (2007): Psychological training to improve exercise performance in the heat, V: Mekjaviå, I. B., Kounalakis, S. N., Ben-Zur, H., (1999): The effectiveness of coping meta-strategies: Perceived efficiency, emotional correlates and cognitive performance, Personality & Individual Differences, Vol. 26, No. 5, str. 923–939. Bolger, N., Zuckerman, A., (1995): A framework for studying personality in the stress process, Journal of Personality and Social Psychology, Vol. 69, str. 890–902. Folkman, S., Lazarus, R.S, (1988): Manual for the Ways of coping questionnaire, Consulting Psychologists Press, CA: Palo Alto. Folkman, S., Moskowitz, J.T., (2000): Stress, positive emotions, and coping, Current Directions in Psychological Science, Vol. 9, No. 4, str. 115–118. Frlec, Ø., Vidmar, G., (2001): Merske znaœilnosti Lestvice samouœinkovitosti, Psiholoøka obzorja, Vol. 10, No. 1, str. 9–25. Garnefski, N., Kraaij, V., Spinhoven, P., (2001): Negative life events, cognitive emotion regulation and emotional problems, Personality and Individual Differences, Vol. 30, No. 8, str. 1311–1327. Hammen, C., (1991): Generation of stress in the course of unipolar depression, Journal of Abnormal Psychology, Vol. 100, No. 4 , str. 555–561. Kneæeviœ, R., (1997): Teoretiœni uvod v sindrom izgorevanja, Defectologica Slovenica, Vol. 5, No. 3, str. 28–34. Lamovec, T., (1988): Priroœnik za psihologijo motivacije in emocij, Filozofska fakulteta, Oddelek za psihologijo, Ljubljana. Lamovec, T., (1994): Psihodiagnostika osebnosti 1, Filozofska fakulteta, Znanstveni inøtitut Filozofske fakultete, Ljubljana. Larsen, R.J., Ketelaar, T., (1991): Personality and susceptibility to positive and negative emotional states, Journal of Personality and Social Psychology, Vol. 61, No. 1, str. 132–140. Lengua, L.J., Long, A.C., (2002): The role of emotionality and self-regulation in the appraisal-coping process: test of direct and moderating effects, Applied Developmental Psychology, Vol. 23, No. 4, str. 471–485. Mayer, J., Stevens, A., (1994): An emerging understanding of the reflective (meta-) experience of mood, Journal of Research in Personality, Vol. 28, No. 3, str. 351–373. Musek, J., Tuøak, M., Zalokar-Divjak, Z., (1998): Œlovek kot celostno bitje, Educy, Ljubljana. Parkes, K.R., (1990): Coping, negative affectivity, and the work environment: additive and interactive predictors of mental health, Journal of Applied Psychology, Vol. 75, No. 4, str. 399–409. Powell, T., (1999): Kako premagamo stres, Mladinska knjiga, Ljubljana. Spielberger, C.D., (1983): Manual for the State-Trait Anxiety Inventory (STAI), Consulting Psychologists Press, CA: Palo Alto. Schmitz, G.S., (2000): Self-Regulation Scale. Pridobljeno s svetovnega spleta 1. 10. 2006: Schwarzer, R., (2001): Social-cognitive factors in changing health-related behaviors, Current Directions in Psychological Science, Vol. 10, No. 2, str. 47–51. Schwarzer, R., Taubert, S., (2002): Tenacious goal pursuits and striving toward personal gowth: Proative coping. In E. Frydenberg (Ed.), Beyond coping: Meeting goals, visions and challenges, str. 19–35. Petra Dolenc, Rado Piøot in Boøtjan Øimuniœ 81 Suls, J., Martin, R., David, J.P., (1998): Person-environment fit and its limits: Agreeableness, neuroticism, and emotional reactivity to interpersonal conflict, Personality and Social Psychology Bulletin, Vol. 24, No. 1, str. 88–98. Tuøak, M., Pori, M., Tuøak, M., Masten, R., (v tisku): Motoriœne in psiholoøke znaœilnosti zaposlenih v SV in URSZR, Fakulteta za øport, Inøtitut za kineziologijo, Ljubljana. Tuøak, M., Tuøak, M., (2003): Psihologija øporta, Znanstveni inøtitut Filozofske fakultete, Ljubljana. Thelwell, R., Greenlees, I., (2003): Developing competitive endurance performance using mental skills training, Sport Psychologist, Vol. 17, No. 3, str. 318–321. ANKSIOZNOST, SAMOREGULACIJA IN NAŒINI SPOPRI JEMANJA S STRESOM … 82