TRGOVSKI UST
Časopis so trgovino, ftnrtuRKtrlJo In obrt.
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. — Dopisi se ne vračajo. — Št. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953.
Naročnina za ozernije SHS: letno 180 D, za pol leta 90 D, za četrt leta 45 D. mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži se v Ljubljani.
LETO MII.
Telefon št. 552.
LJUBLJANA, dne 17. septembra 15)25.
Telefon št. 552.
ŠTEV. 109.
čevljarska industrija in nova carinska tarifa.
Znana činjenica je, da domače tvor-nice čevljev proizvajajo v zadostni meri surovine za izdelovanje kovanih in šivanih čevljev. Povojna doba je izpodrinila skoraj docela štrapacni čevelj v korist galanterijskemu, vsled česar je nastalo veliko zanimanje za fantazijske izdelke v vseh mogočih oblikah in izdelavah. Surovine za te luksuzne čevlje se v državi sploh ne proizvajajo, marveč se jih mora uvažati iz inozemstva. S tem nikakor ni rečeno, da predstavljajo te surovino luksus, ker se nahaja med njimi mnogo vrat poceni blaga za izdelavo fantazijskih čevljev, ki mora biti nabavljeno iz inozemstva in se mora zanj plačati visoko carino. Večji del je to 7. varstvenimi znamki zaščiteno blago, čegar izdelava v naši državi še ni mogoča radi neznanja procesa izdelave.
Po novi carinski tarifi so znatno povišane skoraj vse surovine, ki so potrebne za čevljarsko stroko.
Fantazijski čevelj domačega izdelka je namreč z visoko carino uvoženih surovin tako obremenjen, da tuji izdelki z lahkoto'konkurirajo domačim, z ozirom na to, da se v tujih državah proizvajajo surovine, katere moramo pri nas uvoziti in cariniti, dočim si one prihranijo to carino. Iz tega »sledi, da je konkurenca naše države napram inozemstvu trm težia, čim večja je uvozna carina na surovine, katere mora domača industrija uvažati iz inozemstva.
Še težavnejši je položaj v primeru izvoza domačih čevljarskih izdelkov na svetovno tržišče. Jasno je, da se strapačni čevlji redkokdaj ali sploh ne izvažajo, ker jih vsaka država sama izdeluje. Za eksport na svetovno tržišče prihajajo tedaj v poštev le luksuzni in fantazijski čevlji dovršene kakovosti. Samo ob sebi je umevno, da konkurirajo na svetovnem tržišču v največji meri one države, ki proizvajajo vse v to stroko spadajoče potrebščine, tudi naifinejše kakovosti. Jugoslavija žal še ni v lem položaju. Ravno za izdelavo luksuznih predmetov se surovine pri nas no izdelujejo, vsled česar se morajo uvažati iz inozemstva ter ne obremenjuje izvoženi domači čevelj samo jugoslovenska uvozna carina na surovine, temveč tudi vsa carina one države, kamor eksportiramo. Razumljivo je, da igrajo vsled ostrega konkurenčnega hoja na svetovnem tržišču že najmanjše razlike v ceni veliko vlogo in da dežela, ki svojih izdelkov ne more ceno ponujati, propade v konkurenčnem boju in ne more dobiti nikakih naročil. Francoska, ameriška, angleška in nemška industrija za fino usnje in druge take surovine za induslriio čevljev obstoja že desetletja, zgrajena je na tradicijah in izkušnjah, kot tudi na zelo obsežno in intenzivno kultiviranih delavnicah, ter bi bila utopija trditi, da bi se dovršenost teh proizvodov v tuzemstvu naenkrat .mogla doseči. Ravno od kakovosti uporabljenih surovin pa je odvisna končna lepota in trpežnost končnega izdelka, ki šele na tej podlagi uspeva na svetovnem tržišču. Nadalje je treba upoštevati pri domačih razmerah med nepovoljnimi okoliščinami, ki občutno motijo prodajo domačega izdelka v primeri z uvoženim izdelkom, še porast dinarja.
V	sledečem podajamo kalkulacijo uvoznika v tuzemstvu, ki kupuje čevlje izključno v inozemstvu: n. pr.
Lakasti polčevelj je stal na Dunaju predno je stopila v veljavo nova car. tarifa 200.000 aK; preračunano po tečaju 2. januarja 1925, Zagreb, a 9.20 = 184 Din, k temu prejšnja uvozna carina 19.50 Din; skupaj 203.50 Din;
detto, glasom tečaja od 31. julija a 7.77 = 155.40 Din; k temu sedanja uvozna carina 50.40 Din; skupaj 205.80 Din;
isti predmet, preračunan na Dimaju
predno je stopila v veljavo nova carinska tarifa 3.30 šilingov, po tečaju do 2. januarja 1925 a 64.95 Din = 214.33 Din, k temu prejšnja uvozna carina 19.50 Din; skupaj 233.83 Din;
detto po tečaju 31. julija 1925 a 55.57 dinarjev = 183.38 dinarjev, nova uvozna carina 50.40 Din; skupaj 233.78 Din.
Iz tega je razvidno, da je kljub tečajnemu porastu dinarja med januarjem in julijem 1925 nova carinska tarifa podražila inozemski galanterijski čevelj eninpolkrat od preje, t. j. od Din 19.50 na Din 50.40 za par ter je z ozirom na omenjeni porast dinarja povišanje carinske tarife posta-
lo	iluzorično. Pri tem je treba upoštevati, da je carinski agio znižan od 1100 na 1000%. Položaj je prejkoelej isti, če ne slabši, ker se dinar še vedno dviga. Izgleda torej, kot da bi za industrijo čevljev no bila stopila v veljavo nova carinska tarifa. Dosedanje težkoče industrije čevljev v državi so poslabšane in sicer predvsem radi nepopolnega izkoriščanja kapacitete, s tem povzročena prekomerna režija, nadalje povišanje lastnih cen, nemožnost dovoljne razpečave blaga v državi, prepolnitev slednje s tujimi izdelki in slednjič propadanje do-. mače industrije.
Medtem, ko se lahko prepričamo pri drugih državah, kot n. pr. na Poljskem opažamo znatno intenzivnejšo politiko. V omenjeni državi je bila carina povišana za par od dolarjev 1.— do dolarjev 4.—, to je Din 50.— na Din 200.—, kar direktno onemogoča uvoz tujih izdelkov. To visoko carinsko varstvo domačih izdelkov na Poljskem, ki ima razmeroma slabo razvito industrijo čevljev, je deželi dobrodošlo; nasprotno pa v Jugoslaviji, kjer je znatno razvita ter intenzivno napreduje čavljarska industrija, celo pri sedanji carinski tarifi o kakem carinskem varstvu, kot zgoraj omenjeno, sploh ne more biti govora. Posebno prizadeta je nova panoga domače industrije damskih galanterijskih čev-Uev> ki je izključno le navezana na uvoz surovin in inozemstva.
Pri izdelovanju damskih polčevljev z inozemskim materijalom bi se moralo na podlagi prejšne carinske tarife, n. pr. pri izdelovanju iz ševro usnja za uvozno carino kalkulirati Din
7-45, pri lakastem usnju pa Din 7-25, po novi carinski tarifi pa je povišana carina za vsak par iz ševro usnja na 11-60, pri lakčevlju pa na Din i3-80. Razven teh visokih in še povišanih carinskih bremen na galanterijsko čevlje se ima domača industrija boriti z nepremagljivimi predsodki damskega sveta, pri katerem prevladuje mnenje, da ima inozemski čevelj večji sik«'. K temu je dodati, da so ravno v tej panogi doprinesli dotični tovar-I narji neprecenljive žrtve z nastavitvi-! jo prvovrstnih, kvalificiranih stro-, kovnih delavcev v tuzemstvu. i Neutemeljena je trditev, da bi pod ! enakimi pogoji in na enakih kopitih,
kot jih vporablja inozemstvo, izdelan domači čevelj bil manj dopadljiv in manj šik, kot v inozemstvu izdelan čevelj. Ker pa ta predsodek vendarle obstoja, mora konkurirati domači izdelek z nizkimi cenami in boljšim blagom, « čemur pridemo zopet na stari tema varstvene carine, ki se glasi: Nizka uvozna carina na surovine in najvišja prohibitivna carina na izgotovljeno blago.
Nova železniška tarifa.
S 1. oktobrom se ima izvesti na celem omrežju državnih železnic naše kraljevine dalekosežna železniško-ta-rifna reforma. V tej reformi je za naše gospodarstvo največja pridobitev, da se uvaja za celo omrežje državnih železnic skupni daljinar, po katerem se bode računala prevoznina na podlagi celokupne razdalje oddajne in prejemno postaje z enim tarifnim stavkom, tako da se ukinja dosedanje lomljeno računanje tarif pri prehodu s prog državnih železnic na proge bivše južne železnice. Že to dejstvo samo pomenja za gospodarske kroge v Sloveniji znatno olajšanje prometa i v ožjem območju ljubljanske direkcije, posebno pa v prometu z ostalimi pokrajinami.
Prejšnje lomljeno računanje tarif pa se ukinja z reformo tudi za promet med glavnimi progami državnih železnic in večino vicinalnih železnic ter se ima po dobljenih informacijah računati tarifa na podlagi skupne razdalje oddajne in prejemne postaje z enotnim tarifnim stavkom le s to iz-premembo, da se bo za pretek poši-ljatev po lokalni železnici doplačevala surtaksa ca 10 do 20% tarife na lo-kalki v prilog lokalne železnice. V eeloftiem pa ima biti po novem načinu računanje tarif znatno nižje, kakor pa je prevoznina po sedanjem sistemu.
Tarifna reforma predvideva nadalje tudi izjed mičen je blagovnih klasifikacij za celo omrežje državnih železnic, ki se bo izvedlo po naših informacijah le z nekatt rimi izpremem-bami napram sedanji blagovni razvrstitvi, da se približamo mirodobne-mu sistemu blagovne klasifikacije. ■
Končno predvideva reforma tudi spremembo sedanjega harema obstoječih blagovnih razredov, kar je : postalo z ozirom na interese gospo-; darstva, rentabilnosti prog, porasta dinarja in' konkurenčnost sosednih železniških tarif nujno potrebno in so : gospodarski krogi ministrstvu opeto-vano predlagali. Pričakuje se, da se bo posebna tarifa za kosovne pošilja-tve znižala ter se na ta način olajšalo domači trgovini in industriji konkurenco na oddaljenjh domačih tržiščih.
Pripomniti moramo, da je bila ta tarifna reforma izvršena brez sodelovanja tarifnega odbora, v katerem ima tildi naša Zbornica za trgovino, obrt in industrijo svojega delegata. Zbornica je sicer, kakor nam je znano, pri opetovanih prilikah na poziv ministrstva, kakor tudi iz lastne inici-jativo ter na prošnjo interesiranih strank stavila ministrstvu konkretno predloge glede ureditve raznih tarifnih vprašanj, vendar nam ni znano, ali in v koliko so bili ti predlogi v predstoječi reformi vpoštevani.
Ker so pri zaključni redakciji tarif sodelovali kot eksperti samo železničarji, je opravičena bojazen, da bo marsikatera določba enostranska in ne bo ▼ skladu a interesi našega gospodarstva.
Zdi se, da si je minister saobračaja sam v svesti nepopolnosti nove tarife, ker je v enem izmed zadnjih službenih komunikejev izjavil, da bo imela ta tarifna reforma le preboden značaj in da bo služila le kot nekak načrt in baza za izdelavo definitivne tarife, ki naj bi s prihodnjim letom stopila v veljavo. V to svrho namerava sklicati na jesen zasedanje tarifnega odbora, da izdela definitivni predlog tarife.
Da bi mogla naša Zbornica do te dobe pravočasno zbrati in predelati vse gradivo ter pripraviti v interesu naše industrije, trgovine in obrti primerne konkretne predloge, je naslovila na svoje interesente okrožnico e prošnjo, da ji takoj, po objavi blagovne klasifikacije in lokalne tarife sporočijo svoje stališče glede reform, ki jih uvaja nova tarifa. Posebno prosi Zbornica, da interesenti podrobno poročajo v koliko so se olajšali, odnosno izpremenili obratni in konkurenčni pogoji posameznih podjetij, odnosno kakšne želje in predloge imajo posamezniki glede izpopolnitve tarife v pogledu predmetov in prometnih zvez, ki pridejo za posamezni obrat v poštev.
Trgovska pogodba s češkoslovaško.
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani nabira gradiro za i trgovsko pogodbo s Češkoslovaška re-; publiko, s katero se imajo pričeti po-S gajanja v najkrajšem času.
• V dosedanjem prometu s Češkoslo-i vaško je bila naša trgovinski bilanca ! zelo pasivna, ker je bila vrednost uvo-5 Ženih industrijskih izdelkov mnogo i večja, kakor pa vrednost naših iz-| voznih predmetov, ki nam jih je bilo i mogoče plasirati v Češkoslovaški, t kier so obstojale poleg raznih uvoz-
nih lormalitet še občutno visoke tivoz-I ne carine.
• Z našo novo uvozno tarifo pa se je j na drugi strani na večino predmetov,
ki prihajajo za izvoz iz Češkoslovaške v našo državo v poštev, carina znatno povišala ter je zato naloga bodočih pogajanj dvojna in sicer:
1. Da se izdejstvuje znižanje carin za naš uvoz v češkoslovaško;
2. da se v kompenzacijo da pri predmetih, kjer je carina sedaj previsoka, popuste na uvozni carini za uvoz v našo državo, v kolikor to dopuščajo interesi domače produkcije.
V tem oziru je treba najti pravo mejo, da se ne oškoduje preveč interesov obstoječih domačih podjetij in da se nam ne vzame možnosti nadalj-nega razvoja in snovanja novih podjetij.
V to svrho je naslovila naša Zbornica na interesente okrožnico ■ prošnjo, da ji sporočijo svoje predloge glede trgovske pogodbe s Češkoslovaško s sledečimi podrobnimi podatki:
1. Kateri predmeti pridejo za posamezna podjetja v prometu s Češkoslovaško v poštev;
2. koliko odstotkov od vrednosti blaga znaša sedanja uvozna carina na te predmete?
3. kakšna je razlika v kvaliteti in cenah med domačim produktom in češkim in kakšne so konkurenčne razmere?
4. do katere meje bi se moglo odnosno smelo pri uvozni tarifi popuščati?
5. ostali predlogi za trgovinsko pogodbo ■ Češkoslovaško republiko.
8SiNrs«v'i<uflsania
v .M.	*
Zbornica prosi, da se smatra zadeva za nujno ter da ji interesenti na gornja vprašanja v lastnem interesu čimpreje odgovorijo, da bi mogla pravočasno dostaviti predloge ministrstvu odnosno naši delegaciji.
Generalni ravnatelj C. Noot, Jesenice:
Avstrijski problemi in naši interesi.
»Neuo Freie Presse« z dne 7. septembra t. 1. je objavila članek izpod peresa gospoda Rudolfa Brichte, prvega tajnika dunajskega trgovskega gremija, v katerem se nahaja med ostalim sledeči ostavek:
»Mnenje (ki sta ga podala kot izvedenca Zveze narodov g. dr. Rist in Mr. Layton) nam predočuje zopet prav nazorno ona stremljenja, ki so bila na delu v sosednjih državah, da bi ločila industrijsko ozemlje od njegovega prirodnega tržišča, v korist novoustanovljenih, v gospodarskih prilikah nikakor ne osnovanih in življenja nezmožnih nacionalnih industrij. Tudi Madžarska, Poljska in Jugoslavija pričenjajo že trpeti pod učinki te politike zatvarjanja mej.«
Isti list poroča tudi iz Ženeve o vprašanju upostavitve avstrijskega gospodarstva, pri čemer prihaja v razpravo načrt preferenčnih ali prednostnih carin.
V	bivši Avstro-Ogrski so se nahajale največje industrije na ozemlju sedanje Češkoslovaške, vendar pa je verjetno, da ima sedanja Avstrija za zmanjšano potrebo preveč industrije. Ali ne sme se prezreti, da se nahaja- j jo tudi na ozemlju sedanje Madžarske in tudi na ozemlju naše kraljevine j velika, stara in dobro fundirana in- j dustrijska podjetja, ki se morajo isto- j tako boriti za svojo eksistenco. Indu- j strijska podjetja, osnovana v dobi po j vojni, pač ne prihajajo tako zelo v j poštev; kakor v drugih državah, tako j so vzrasla taka podjetja tudi v Avstri- j ji iz tal in so zopet izginila. Zato je j pristransko, neosnovano in nepravilno tako poročanje, ki govori o novoustanovljenih, življenja nezmožnih nacionalnih industrijah, ki da so ločile (avstrijsko) industrijsko ozemlje od prirodnega njegovega tržišča. Pravico do življenja imajo vendar isto-tako kakor avstrijska tudi ona velika Industrijska podjetja, ki obstoje že desetletja na ozemljih držav avstrijskega sosedstva, in prav čudno je, da se v zgoraj navedenem poročilu ne imenuje tudi Češkoslovaška. Industrijam te države je uspelo, da so se zavarovale z visokimi zaščitnimi carinami, in razen tega so sklenile z Avstrijo kartelno pogodbo, ki je za njihovo železno industrijo prav posebno ugodna. Češkoslovaška s svojo veliko potrošnjo najrazličnejših industrijskih proizvodov očividno iz tega razloga za Avstrijo ne prihaja v poštev in tako naj bi naši kraljevini pripadla vloga, da bi morala prevzemati avstrijsko odvisno proizvodnjo, čeprav na škodo svoje lastne industrije. Ali, ako se označuje Avstrija kot industrijsko ozemlje, smejo razni predeli naše države isto pravico tudi zase zahtevati. Toda Avstrijci bi hoteli, da se naša industrija prepusti svoji usodi, zato, da bi njihova industrija mogla živeti. Proti takim nameram mora zavzeti naša vlada prav energično svoje stališče. Kakor se je Češkoslovaška zavzela za svojo industrijo, da si jo je ohranila in ojačila, tako bi morala tudi naša država skrbeti za to, da se omogoči ugoden razvoj naše stare, dobro fundirane domače industrije. Kar zahtevajo v Avstriji, bi značilo propast naše industrije, da bi njihova mogla prospevati. To bi pomenilo, da bi pri nas mnogo tisoč eksistenc propadlo, da bi se naša država popolnoma izročila inozemstvu in da bi pri nas, ako pride kedaj do one evropske gospodarske skupnosti, katero si žele, vobče ne bilo več ni-kake domače industrije, ki bi mogla uravnati cene. Le iz delujočih, dobro fundiranih industrij se morejo uspešno ustvarjati nove industrijske grane, ha prirodne prednosti, ki jih ima naša država v svojem bogatstvu na razno-
vrstnih surovinah, se ne smejo žrtvovati v njeno škodo v korist katerekoli drugi državi. Že trgovinska pogodba, ki je pred kratkim bila sklenjena z Avstrijo, je prizadela naši industriji težke rane, ki bodo starim podjetjem odvzele življensko sposobnost, ako ostane pri tej smeri gospodarske politike; pristanek na prednostne carine, ki jih predlagajo Avstrijci, bi pa zadel še razne druge industrijske panoge in razen tega bi vzbudil nasprot-stvo drugih, v primeri z Avstrijo mnogo močnejših industrijskih držav. Naša vlada mora zavzeti napram nadaljnjim avstrijskim željam na tem polju odločno odklonilno stališče. Vsakdo je sam sebi najbližji! Nedopustno bi bilo, da bi mi sami podpirali politiko, ki bi hotela na naše stroške vzdržati pri življenju tujo industrijo, ki je za današnje prilike prevelika.
Komercijelni tečaj na Trgovski akademiji v Ljubljani.
Današnji čas zahteva, da je vsak trgovec in vsak uslužbenec pri trgovskih ali industrijskih podjetjih dobro verziran v svoji stroki, če hoče trdno stati na svojem mestu, posebno pa, če hoče še napredovati. V to svrho si želi marsikdo še nadaljnje strokovne izobrazbe, izpopolnjevanja znanja. Za to služijo komercijelni tečaji na Trgovski akademiji v Ljubljani. Ako se priglasi primemo število interesentov, se otvorijo s 1. oktobrom zopet večerni tečaji, kakor so se vršili že skozi 3 leta. Tečaji trajajo do konca marca; pripušča se vsak, ki se hoče v trgovskih vedah dalje izobraziti. Dnevno od 18. do 20. ure se poučujejo sledeči predmeti: knjigovostvo, dopisje, menično pravo, nemška stenografija; namerava se upeljati tudi pouk v italijanskem in nemškem jeziku s posebnim ozirom na korespondenco. Predavajo gospodje profesorji Trgovske akademije. Izpričevala se ne izstavljajo, pač pa dobijo slušatelji potrdila o obisku predavanja.
Vpisnina znaša 20 Din, ukovina za vsako tedensko uro mesečno 20 Din. Pri vpisovanju se mora položiti 200 dinarjev, ki se zaračunajo. Vpisovanje se vrši v petek, dne 25. septembra ob 18. uri na dvorazredni trgovski šoli v Ljubljani, Kongresni trg št. 2,
I.	nadstropje.
Iz carinske prakse.
Odločbe Državnega sveta. — Piše Jist
Piščanec.
(Nadaljevanje.)
XXIII. ODLOČBA DRŽ. SVETA Z DNE 4. NOV. 1924, ŠTEV. 32.980.
Dne 12. decembra 1923 sem pri carinarnici v Ljubljani prijavil en za-Doj netto 397 kg kot »železna blagajna, fino barvana, v teži preko 50 kg, poniklana, t. p. 566/1, a 40 Din in 50% dodatka za 100 kg«. Carinarnica je naimenovanje vzela za pravilno in odmerila odpadajočo carino in dodatek. Ker sem pa to blago očividno prijavil v svojo škodo, sem napravil, predno je predmet izšel izpod uradnega nadzorstva, fotografični posnetek, ki ga je carinarnica overila. Nato sem napravil prošnjo za povračilo preplačane carine. Prošnjo sem argumentiral tako-le:
Ni res, da je predležeča železna blagajna poniklana, marveč poniklani so na njej samo ročica in zaklopca pločice, katere tvorijo obenem pravo ključavnico pri predmetni blagajni. Te ploščice so očividno namenjene in potrebne za pravilno funkcioniranje, uporabo in zaščito same ključavnice, nikakor pa ne za njen okras. Po komentarju k carinski tarifi in razpisu C br. 312 od 25. novembra 1922 se plača pri uvozu še 50% dodatek k carini samo tedaj, ako so ne samo ročice in zaklopci, marveč tudi drugi deli in mesta poniklani. Po pripombi 5 pri t. p. 579 ne vpliva na ocarinitev aveza z neznatno količino drugih ko-
vin in materialov, ako so ti postranski in manj važni sestavni deli. Ploščice, ročica in zaklopca na naši blagajni tehtajo skupaj največ pol kilo- j grama ter so povsem postranske važnosti na blagajni, katera tehta 397 kg!
Carinarnica je doslej enake blagaj- j ne vedno ocarinjevala po t. p. 566 J brez dodatka ter me je s svojim novim naziranjem uprav presenetila. — Ministrstvo je mojo prošnjo odklonilo ; z rešenjem C br. 26.509 od 12. junija j 1924, razlogujoč, »da je potraživanje \ neosnovano iz razloga, što ne pripo- ’ zna uz molbu overenu fotografiju j unutranjeg dela kase, da bi se utvr- j dilo, da li u torn delu ima poniklova- ; nih delova, a odnosnem deklaracijom prijavljena je kasa poriiklovana, što j znači, da je imalo i drugih poniklo- i vanih delova osim ručice i poklo- ; paca« (!).
Videč, da je tako motiviranje odklonitve nasprotujoče zakonu in praksi ter da temelji na nekakem dvo- j mu, sumu in nezaupanju v carinarnico in deklarantovo postopanje, sem predložil tožbo na Državni Svet ter v i njej navajal:
I. Postopanje carinarnice kakor tu- ; di ono Generalne direkcije carin so mi vidita zgrešena in površna iz razloga, ker se v tem primeru ni pojas- i nil tarifarični spor o predmetu potom ! Carinskega biroja in Carinskega sve- j ta. i arifarično vprašanje je torej ostalo neobjasnjeno in sporno ter se z ničemer niso opovrgle moje trditve v prošnji, akotudi je bila to ministrova dolžnost.
II. Trditve v ministrovem rešenju, da so namreč z dotično deklaracijo bile prijavljene poniklane blagajne, kar znači, da so bili poniklani tudi drugi deli razen ročice in poklopcev, je že ovržena s caringmienhn izvidom, ker je carinarnica na vzorcu (posnetku) potrdila, da so poniklane samo ročice in poklopci in ne drugi niti zunanji niti notranji deli, zakaj oi v takem primeru tarifacija ne bila sporna.
III. Trditev v ministrovem rešenju, da so v dotični deklaraciji prijavljene poniklane kase, je brezpredmetna in
v protislovju s čl. 37 car. zak. ter razpisom C br. 23.344 od 1. novembra 1918, po katerih se deklaracija mora napisati po tarifi in predpisih, ker se drugače mora zavrniti ali pa se deklarant kaznuje po čl. 166 car. zak. Ni bilo pa spora o sestavljanju deklaracije, marveč sporna sta samo uvrstitev v tarifo in taksiranje, katera sta v tem primeru ostala brez objas-nitve.
IV. Mojih dokazov v prošnji ni de-mentirala niti razveljavila carinarnica niti Generalna direkcija carin. Carinarnica je sama potrdila, da so na blagajni poniklane samo ročice in zaklopci; ni torej povoda, da se o tem izvidu sumi, češ, da so poniklani tudi drugi deli.
V. čl. 51 car. zak. predvideva, da se vpošljejo slike, ako so predmeti preobširni ali dragoceni, kar se v našem slučaju udejstvuje.
VI. Prilagam tudi sliko notranjosti predmetne kase, iz katere je razvi-deti, da notranji deli niso poniklani.
Državni Svet je o predmetu z odločbo št. 32.980 od 4. novembra 1924 izdal naslednjo razsodbo:
»D. S. je proučivši kako tužbu, re-šenje i ostala akta tako i odgovor Ministrov na tužbu, poslal pismom od 7. oktobra 1924. g. C br. 45.040 našao: da je rešenje Ministrovo protivno zakonu sa ovih razloga:
U primetku 12 od tar. br. 566 pred-vidjeno je, da če se dodatak od 50% naplačivati samo za kase sa pozlačenim i posrebljenim delovima.
U ovom slučaju kase nisu ni sa pozlačenim ni sa posrebljenim delovima a naimenovanje u deklaraciji prim-ljeno je kao ispravno, pa se ni ovaj dodatak od 50% na odnosno robu nije mogao naplatiti.
Istina je, da je raspisom br. 312 od 25. nov. 1922. g. ova primetba pro-širena i na kase sa poniklovanim delovima, ali ovaj raspis u koliko bi se i na ovaj slučaj imao primeniti, u pro-tivnosti je sa zkonom.
Prema svemu iztoženom potraživa-
nje tužiočevo je na zakonu osnovan©. Sa iztoženog i čl. 34 zak. o D. S. i M.
S.	Državni Savet presudjuje:
Uvažava se tužba g. P. i poništava rešenja Ministra Finansija od 12. Jana 1924. g., C br. 26.569, o čemu s« izveštavaju tužilac i Minister Finansija s tim, da če tužiocu izdati drugo rešenje u smislu gornjih razloga.«
(Dalje Bledi.)
Trgovina.
Konkurzni oklic. Razglašen je kon-kurz: 1. o imovini Tvorniee kmetijskih strojev, družba z o. z. v Celju s sedežen* v Ljubljani, Spodnja Šiška, Jernejeva cesta. Prvi zbor upnikov pri deželne* sodišču v Ljubljani v sobi štev. 124, dn« 17. septembra 1925 ob desetih. Oglasit-veni rok do dne 10. oktobra 1925. —
2.	Josipa Bana, trgovca v št. Petru v 9av. Dol. Prvo zborovanje upnikov pri okrožnem sodišču v Celju v sobi štev. 2, do« 28. septembra 1925 ob desetih. Oglasit-veni rok do dne 15. oktobra 1925.
-Naši trgovski stiki z Nemčijo. — P« uradni statistiki je Nemčija v prvih osmih mesecih t. 1. izvozila iz naše države za 21.8, uvozila k nam pa za 43.3 milijonov zlatih mark blaga.
Ogrska trgovska bilanca. Trgovska bilanca Ogrske se je v prvih sedmih »•-secih tekočega leta napram isti dobi v 1. 1924. izdatno izboljšala. Uvoz se j« dvignil od 358 na 386, izvoz pa od 28# na 323 milijonov zlatih kron. Pasivnost trgovske bilance je torej padla od 80 na 63 milijonov zlatih kron. Bilanco j« izboljšala povečana izvozna trgovina, predvsem izvoz živine.
Ameriški indeks za preživljanje s« je po statistiki prof. Fisherja v zadnje** tednu meseca avgusta t. 1. znižal ed 158.7 na 157.3 točlc.
Povišanje cene za petrolej in benai«. Sindikat pretolejskih rafinerij je z dn*** 1. septembra t. 1. zvišal ceno za petrolej in bencin za 30%.
Poljska trgovska bilanca. — Defieit poljske trgovinske bilance se je teko* meseca julija t. 1. zvišal od 417 na 006 milijone zlotov.
Les na inozemskih tržiščih. — ll«m-žija. Lesni trg trpi vsled velikega pomanjkanja denarja, kar povzroča,. Id« tudi veletrgovine ne sklepajo izdatnih kupčij. Trg je preplavljen z inozemskimi ponudbami. To dokazuje, da je nemški lesni trg še vedno eno najugodnejših tržišč za evropsko lesno trgovino. Cene so stalne. — Francija. Kupčije s« sedaj slabe, pričakovati pa je, da poaiv« v jeseni, ker so zaloge skoro vse odpro-dane. Velika stavbena podjetnost povzroča živahno povpraševanje po stavbenem lesu. — Italija. Kupčije z mehkim lesom so živahne. Dobavlja ga po večiai Avstrija. Tudi Rumunija nastopa pri ugodnih cenah kot dobaviteljica. Izboljšanje lire bo kupčije še izboljšal«. Uvozniki pričakujejo, da se bodo t«n* po dvigu lire znižale. — Jugoslavlj«. Stalno naraščanje dinarja povzroča, d« je naša država na vseh tržiščih v ju-; ugodnem položaju. Veliko si obetaj« naši industrije! od trgovske pogodbe s Španijo. Tudi iz Grškega dohajajo po malem naročila. Izvoz hrastovine v Švico in Francijo se ugodno razvija. — Češkoslovaška. Kupčije so doma doibr« kljub slabi stavbeni podjetnosti. Ugoti-| no se razvija izvoz v Nemčijo, odkar j«
| otežkočen iz Poljske.
Industrija.
Češkoslovaška sladkorna produkcija.
Češkoslovaška je izza početka kampanje producirala 14 k« milijona meter-skih stotov, to je 434 milijona meterskih stotov več nego v prejšnjem letu. Od produkcije se je izvozilo do sedaj 9.S milijonov meterskih stotov, torej 3.3 Milijone meterskih stotov več, nego v prejšnjem letu.
Denarstvo.
Ii	Zbornice za trgovino, obrt in iadfa-strijo v Ljubljani. V četrtek dne 24. t. m.
se sestanejo v zbornici zastopniki gospodarskih korporacij in stanovskih organizacij, da razpravljajo z ozirom a« interese Slovenije o nameravani- ustanovitvi podružnice državne hipotekarne banke v Zagrebu, ki naj bi raztezala svoj delokrog tudi na ozemlje obeh slo*-venskih oblasti
Obtok bankovcev Narodne banke. —
Po stanju dne 8. septembra t. 1. je imela Narodna banica v obtoku za 6129.1 milj. dinarjev bankovcev. Obtok se je v prvih osmih dneh meseca septembra t. 1. zvišal za 164.1 milj. dinarjev.
Obtok bankovcev srednje-evropskih emisijskih bank. Po stanju koncem meseca avgusta L 1. je imela Avstrija v obtoku za 8i!6 milj. šilingov, Nemčija za 2595 milj. drž. mark, Češkoslovaška za 7695 milj. kron, Ogrska za 4991 milijard kron, naša država za 5695 milj. dinarjev, Poljska za 443 milijonov zlotov.
Obrestovanje v Italiji. Celo leto se je lira obrestovala nižje nego dolar ali funt, torej umljivo tudi nižje, nego francoski frank. V zadnjem času pa so se obresti začele dvigati, predvsem zaradi nabave tuje valute, posebno dinarja na borzah v Trstu in na Reki. Pri zadnji prolongaciji se je na liro napram dolarju doplačevalo 9% in pri tem odstotku je ostalo do sedaj. S teni je ob rest o vanje lire postalo dražje, nego francoskega franka, ki znaša 7'A—8%. Obrestovanje v tej višini so povzročile italijanske banke, katerim je vlada naročila, da čim preje likvidirajo inozemske kredite. Zaradi lega so krogi, ki imajo interes na kontreminiranju lire, prisiljeni, da kupujejo na zlatih tržiščih liro. Posledica lega je, da je obrestovanje lire iadatno porastlo.
Obrestovanje hranilnih vlog poštne hranilnice na Dunaju. Poštna hranilnica na Dunaju obrestuje od 16. septembra 1925 dalje hranilne vloge s 6% na leto.
Davki in takse.
Odmera davka na poslovni promet. —
Davčni okrajni oblastvi Ljubljana in Litija sta dovršili odmero davka na poslovni promet za leto 1925. za vse ono davkoplačevalce, ki plačujejo ta davek pavšalno (promet izpod 360.000 Din letno). Odmerni izkazi so na vpogled v času od 1. do 15. oktobra 1925 pri davčnih uradih Vrhnika za občino Vrhnika, pri davčnem uradu Litija za občino Litija, pri davnčem uradu v Višnji gori za občino Višnja gora in pri vseli županstvih za ostale občine. Pritožbe proti odmeri je vlagati do 30. oktobra t. 1. Pritožba mora biti kolekovana z 20 Din, priloge pa z 2 Din. Kdor ni predložil predpisane prijave za odmero tega davka na splošni poziv v določenem roku, nima pravice do pritožbe (čl. 10. zakona a dne 31. januarja 1922, Ur. list 20/46). Vplačila, izvršena za leto 1925. »na račun« po definitivnem predpisu 1. 1924., se vračunajo v sedaj izvršeni predpis in se bo terjala le razlika.
Pobiranje davka na poslovni promet pri uvozu v Italijo. Dosedaj italijanske carinarnice niso zahtevale, da se v svr-ho določitve vrednosti uvoženega blaga priloži pošiljki faktura, ki je vidirana od italijanskega konzulata. Od 1. oktobra t. 1. dalje pa bodo carinarnice strogo pazile na ta predpis, vsled česar opozarjajo nanj interesente že sedaj, da se ognejo komplikacijam, ki lahko nastanejo, ako bi mu ne ustregli.	j
Nova davčna bremena v Franciji. Proračun za 1. 1926. izkazuje približno 32 milijard prejemkov in 36 milijard izdatkov. Za kritje deficita po 4 milijarde frankov namerava finančni minister Oaillaux občutno zvišati obrtni davek i in rentni davek in sicer prvega na 15, j drugega na 20%. Poviška pa bodo opro- \ ščeni vsi oni, katerih dohodki, na eno j leto preračunjeni, ne dosežejo 6.000 frankov.
mm
Budom c™
Ako piješ MBuddtia"iai, vživaš že na zemlfir^l
riboru, na Jesenicah, Rakeku, Sušaku, Splitu, Metkoviču, Dubrovniku in Gru-žu posebni oddelki, ki naj carinijo izvozno blago. Ti oddelki bodo v izvozni sezoni, to je od 1. avgusta do 1. aprila, poslovali vsak dan od zore do mraka. Za carinjenje izvoznega blaga bo carinarnica pridelila novim oddelkom po obsegu izvoznega blaga potrebno števi-
lo	uradnikov, najmanj pa po dva uradnika, enega revizorja in enega carinika. Za delo v tem oddelku ne pristoja službujočim uradnikom nikaka nagrada. Izvozni oddelki se upostavijo pri navedenih carinarnicah najkasneje do dne 15. t. m.
Uvozna carina za premog v Rumuniji.
Rumunski ministrski svet je sklenil, da se poviša uvozna carina za tono premoga na 10 zlatih lejev, z izjemo premoga, določenega za proizvajanje plina za razsvetljavo.
Promet.
Nova železniška tarifa. Po poročilu, ki smo ga dobili od merodajne strani iz Beograda, bo z novo železniško tarifo, ki stopi v veljavo dne 1. oktobra t. 1., posebno občutno prizadeta naša lesna trgovina, predvsem ona, ki je navezana na izvoz preko Sušaka. V novi železniški tarifi je po našili informacijah uvrščen les v izjemni tarifni razred II., do-čim je bil dosedaj uvrščen v tarifni razred C. Vsled te preureditve bo stal na primer prevoz enega vagona lesa na Su-šak preko 300 Din več nego dosedaj, dasi ostane 30% popust še nadalje v veljavi. Prevoz lesa od iste postaje preko
Rakeka bi bil za ca 200 Din cenejši, preko Bistrice in Kranjske gore pa za 170 Din dražji. Iz tega se vidi, da nova tarifa favorizira tržaško pristanišče na škodo domačega pristanišča na Sušaku, kjer se je ravno naša lesna trgovina veliko trudila, da je dobila za izivoz potrebne skladiščne prostore na razpolago. Ako so te informacije pravilne, je > z novo tarifo ubit naš izvoz preko Sušaka. Da se to prepreči, je nujno potrebno, da se les uvrsti tudi v novi tarifi v razred C.
Direkten blagovni prevozni promet med našo državo in Belgijo ter Francijo.
Od dne 1. septembra t. 1. imamo direkten blagovni prevozni, odnosno tranzitni promet z navedenima državama. Promet se vrši na podlagi mednarodne konvencije z dne 14. oktobra 1890. Povzetja pri tem prometu niso dovoljena.
Pomorski promet tržaškega pristanišča v I. četrtletju 1925. V prvih treh mesecih 1. 1925. se je v tržaškem pristanišču izkrcalo 4,719.003 q, vkrcalo pa 2,763.369 q blaga. Celotni promet je dosegel 7,482.372 q, napram 8,016.794 q v isti dobi leta 1924. Letošnji promet se je torej znižal za 334.422 q ali za 6.7%.
Uvoz, izvoz.
Uvoz češkoslovaškega sladkorja t našo državo. Od 1. oktobra 1924 do 30. junija 1925 izvozila je češkoslovaška v našo državo 376 ton sladkor^ v vrednosti 1.4 milj. čeških kron, od 1. oktobra 1923 do 30. junija 1924 pa 4.110 ton, v vrednosti 18.1 milj. čeških kron.
Ta
»Mak
jamči
za
kovesf
Pregled uspehov na V. Ljubljanskem velesejmu:
	zelo		mani
	zadovoljni	zadovoljni	aadovojni
	%	%	%
Kovinska in strojna industrija	4.5	79.5	16,—
Lesna industrija in pisarniška oprema	16.6	56.0	26.8
Papirna industrija, grafika, igrače	11.1	55.5	«3.4
Ščetarstvo, klobučarstvo, slamnikarstvo,			
kožuharstvo	11.1	77.7	11.1
Vozila	16.6	06.6	16.8
Tekstilna industrija	20.8	64.3	14.9
Usnjarska industrija	13.6	68.1	18.3
Elektrotehnika	12.5	.75.—	12.5
Kemična industrija *	17.4	65.2	17.4
živilska industrija	13.6	68.2	18.2
Galanterija	10.7	64.2	£5.1
Narodni domači izdelki in čipke	18.1	36.5	45.4
Glasbila	60.—	20.-	20.—
Skupaj	17.5	61.3	21.2
Carina.
Izvozni oddelki pri carinarnicah. —
Da pospeši našo izvozno trgovino in ji omogoči, da more na svetovnih tržiščih nastopati z najmanjšimi ovirami in stroški, je generalna direkcija carin odredila, da se carinske ekspedicije poenostavijo in pospešijo. Zaradi-tega je sklenila, da se ustanovijo pri carinarnicah v Djevdjeliji, Skoplju, Radujevacu, Subotici, Osijeku, Zagrebu, Ljubljani, Ma-
RAZNO.
ftikane italijanskih obmejnih straž.
Od strani naših državljanov, ki potujejo s tranzitnim potnim listom iz Ljubljane preko Rakeka na Sušak, dobivamo pritožbe, da jim italijanska obmejna straža na Sušaku pri povratku dela jako pogosto težave, dasi imajo dovoljenje tudi za potovanje nazaj, češ, da je potovanje za tja in nazaj izčrpano samo z enim potovanjem na Sušak. Posebno eden od stražnih poveljnikov dela našim potnikom v tem oziru neprestano težave. Ta poveljnik je nedostopen vsem pametnim razlagam in tudi ponovne intervencije našega obmejnega komisarijata so ostale brezuspešne. Skrajni čas bi bil, da italijanska oblastva pouče svoje organe, da potno dovoljenje, izdano za pot na Sušak in nazaj, velja tudi za potovanje iz Sušaka preko Rakeka nazaj v naše ozemlje. Sedanja interpretacija klav-
zel potnega dovoljenja je navadna šika-na naših potnikov. V interesu neoviranega obmejnega prometa želimo, da se te šikane od strani italijanskih obmejnih organov čimpreje opuste.
Skupno potovanje po južni Nemčiji. Sej inski urad v Frankfurtu ob Meni namerava prirediti v prvih dneh meseca oktobra t 1. skupno potovanje po južni Nemčiji in na frankfurtski sejm. Načrt potovanja predvideva obisk Regensburga, Monakovega, Frankfurtskega sejma, Wiesbadna in Bad-Nauheima, Mannhei-ma in Heidelberga. Vodstvo v raznih okrajih prevzemo ondotne trgovske zbornice. Dnevni stroški (brez vožnje po železnici) bodo znašali približno 15 mark. Udeležniki bodo imeli priliko videti vse, kar je interesantnega v teh krajih in stopiti v stik z vodilnimi osebami gospodarskih krogov. Udeležbo je priglasiti Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani do 22. septembra 1 I.
Obiskovalci letošnjega velesejma.
Vseh posetnikuv je bilo ca 123.000, od katerih je: Ljubljana 45.000, ožja Slovenija 65.000, oddaljenejši j raji Slovenije in Prekmurje 3.600, Hrvatska 1.690, Slavonija 400, Dalmacija 540, Banat in Bačka 7620, Srem 210, Bosna in Hercegovina 780, Srbija 2100, Macedonija 350, razstavljalcev in njih personala 1700, inozemcev 1093. — I no zenici: Italija 560, Avstrija 325, Nemčija 33, Češkoslovaška 30, Madjarska 30, Grška 23, Turčija (Konstantinopel) 17, Bolgarska 14, Francija 12, Rumunija 9, Holandska
6,	Poljska 6, Anglija 5, Švica 4, Egipt 4, Belgija 3, Švedska 1, ostala Evropa 9, Amerika U. S. A. 2.
Inozemski delavci na Češkoslovaškem.
Češkoslovaška vlada je naredbenim potom odredila, da se pobira za dovoljenje, da se smejo zaposlevati inozemski delavci in nameščenci, posebna pristojbina, ki znaša 20 do 1000 lvč.
Drobne vesti. Mesto Mehiko praznuje 600-letnico obstoja. Ob tej priliki priredi mesto pod protektoratom predsednika Callesa od 30. oktobra do 30. novembra mednarodni sejem velikanskega obsega; vseboval bo 278 paviljonov vseh narodov in bodo zastopane vse panoge eksportne industrije. — Najdaljšo telefonsko zvezo so napravili v Ameriki, gre na razdaljo 8800 kilometrov, desetkratna razdalja od Jesenic do Bitolja. Gre od otoka Key West (zahodno od Floride) do Havane, glavnega mesta Cube, nato v San Francisco in v Novo Mehiko. Na progi je 25 ojačevalcev. — Pri Dijonu na Francoskem so na gori Saint Afrique postavili velik svetilnik za aeroplane; začel je delovati 1. julija in ima moč 874 milijonov sveč. Vidi se 150 kilometrov daleč, za 40 km dalje kakor je od Ljubljane do Zagreba in dvakrat tako daleč kakor je od Ljubljane do Trsta. — Japonski letalci so se podali na pot proti zahodu. Prišli so v Moskvo in so, videč uspeh, sklenili, da gredo naprej, zaenkrat do Berlina. Okoli 15. septembra bo , r Berlinu. — Na progi Dimaj—Džurdž«-vo je vpeljala Donavska parobrodna družba redno prometovanje dvakrat na teden. — Vse javne nemške blagajne, ki prevzemajo državni denar, na primer pošta in železnica so znižale obrestno mero za kratkoročni denar od dosedanjih 9% na 7 do 7/4, za dolgoročni denar pa na 8%. — Pomanjkanje industrijskega blaga na Ruskem je zmeraj bolj občutno,. cene gredo gor in špekulacija se pojavlja. Tovarne so svojo pro-| dukcijo prodale že do prihodnjega marca. Da bi kmetom zasigurala vsaj najbolj potrebne stvari domačega gospodarstva in gospodinstva, bo vlada omejila prodajo teh potrebščin v mestih, Be>-prav tudi mesta niso zadostno preskrb-i Ijena. Seveda se industrijske potrebšffl-i ne zmeraj bolj uvažajo.
Brezposelnost na Angleškem. Na Am-| gleškem je dobivalo po stanju dne 29. avgusta t 1. 1,298.400 oseb podporo M brezposelne. Prejšnji teden jih je bilo j brezposelnih 1,268.400, koncem mesoea I avgusta leta 1924. pa 1,122.300.
Rumunsko gospodarsko pismo. Rumu-ni imajo gospodarski načrt, preračunjen na 15 do 20 let. Sedanji finančni minister Bratianu je optimist in upa, da bo dobil lej normalnim potom svojo staro vrednost nazaj. Tekom omenjene dobe bo državni dolg poplačan in poplava papirnatega denarja odstranjena. Opozicija pa ni tega mnenja in navaja za igled dogodke v drugih državah. Doslej se še ni posrečilo, da bi kdo rešil obolelo va-luto; smrt njena se je lahko zavlekla, ne pa odstranila. Tako se je godilo rublju, tako poljski in nemški marki ,tako avstrijski kroni. Ravno te valute pa kažejo tudi pot ozdravljenja, z veljavo paralelne valute. — Ta načrt zahteva za Rumunijo takojšnjo vpeljavo stranske valute, na zlati podlagi. Sedanji obtok znaša 19 milijard, kar znaša po kurzu v Ziirichu pol milijarde zlatih lejev. Nemčija je imela pred vojsko 70 milijonov prebivalcev, visoko razvito industrijo in obtok dveh in pol milijard zlatih mark, t. j. 3 milijarde zlatih lejev. Rumunija dobi vsako leto iz lastnih virov 1800 kg zlata, kar je enako šestim milijonom lejev. Na da-tu fundirani obtok 500 milijonov bi zahteval 40 odstotno varstvo, to je 200 milijonov. Recimo, da znaša efektivna zla-
ta zaloga samo 20 milijonov, ostane 180 milijonov, če raztegnemo sanacijski program na 10 let bi dobila luummija 60 milijonov iz lastniii zlatih virov, ostalo bi torej še 120 milijonov. Ti bi se pa takole dobili: vsako leto bi porabili 12 milijonov za nakup trdne valute ali zlata, kar pri tako velikem proračunu, kakor ga ima Ruinunija, ni bas posebno težko. Tako bi si ne opomogla samo valuta, ampak vse gospodarstvo. — Rumu-nija se-zelo trudi za nacionalizacijo petrolejske industrije. Ko se je sklenil zakon o nacionalizaciji zemeljskih zakladov, ie dobila država zastonj, brez vsa-keg aplačila, 55.000 akcij petrolejske družbe »Internationala«, 85.000 akcij družbe >Vega« in 24.700 akcij družbe »Concordia«, skupno vrednost več kot 200 milijonov lejev. Vrhu tega smejo kupiti Rumuni nadaljnih 60.000 akcij družbe »Vega« in »Oonconiia«, prve po 1200 lejev pri borzni vrednosti S5000 lejev, druge po 1000 contra 8000. Država in rumunski akcionarji imajo v bodočo 55 odstotkov glasov na občnih zborih vseh družb. Tako so se izvršile zahteve zakona od 18. junija 1928. — Drugo važno vprašanje je gospodarska obnova Besarabije. Ta dežela je postala samostojen faktor v skupnem rumunskein gospodarstvu. Čisto agrarna Besarabija je vsled priklopitve k Kumuniji zgubila svoje naravne odjemalce in se je izvršila preustrojba gospodarske fronte na rumunski mesti Galac in Jaši v zelo neugodnih pogojih. Zelo so jo zanemarjali; prišle so pa zraven še važne poljske bolezni in nezgode, tako da je morala celo moko uvažati. Letos je bilo uničenih 90 odstotkov pšeničnega pridelka, liani je trpelo 870.000 hektarjev ali tretjina obdelanega sveta na suši in drugih neiprilikah in je znašala šle od a 1260 milijonov lejev. Rumunska vlada vse to vidi, pa ne more pomagati. Dobro se opazi, da je izločitev Besarabije iz naravne zveze z Rusijo in priklopitev k Romuniji bila za Besarabijo usodepolna. Rusi so vse besarabsko gospodarstvo obrnili proti zahodu in so mu v slučaju potrebe priskočili na pomoč s svojimi neizmernimi zalogami. Vsega tega sedaj ni več. Med sredstvi, ki jih uporablja rumunska vlada za povzdigo Besarabije, so tudi razni velesejmi. Tako oni v Kišinevu, ki naj
spravi Besarabijo v slik z industrijsko Etdeljsko in naj vzbudi zanimanje zanjo pri najboljših inozemskih odjemalcih, pri ; Poljakih in pri Čehoslovakih. i Kreditni problem Srednje Evrope, j Pod gornjim naslovom primili smo na j njemačkom jeziku referat, koji je odr-i žao poznati naš ekonomista Ljubomir S St. Kosier, na Srednjoevropskoj Eko-j nomskoj Konferenci u Beču, 8. i 9. septembra o. g. — U tom referatu tretirani su razlozi skupoče kredita, pitanje du-goročnih i kratkoročnih kredita, pitanje kontrole kredita i dužnika, pitanje regulacije kreditnih kondicija, i govoreno je
o	sredstvima, koja treba preduzeti, da kredit pojeftini i da se uklone uzročnici današnje kreditne krize u Srednjoj Evropi. — Kako je poznato, g. Kosier bio je naš delegat na pomenutoj Konferenci.
—	Materija je aktuelna i instruktivna, oprema ukusna. — Cijena 15 dinara. — Dobiva se kod Administracije »Bankar-stva« u Zagrebu 6. Marovska 30. i u svi-ma večini knjižarama.
Ljubljanska borza.
Sreda 16. septembra 1925.
Vrednote: Investicijsko posojilo iz leta 1921 den. 80; Loter. drž. renta za vojno škodo den. 340, bi. 340, zaklj. 340; Zastavni jjsti Kranjske dež. banke den. 20, bi. 25; Kom. zadolžnice Kranjske deželne banke den. 20, bi. 25; Celjska posojilnica d. d., Celje den. 201, bi. 205; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana den 225, bi. 240; Merkantilna banka, Kočevje den. 101, bi. 104; Prva hrvatska štedionica, Zagreb den. 940; Kreditni zavod za trgovino in ind., Ljubljana den. 175, bi. 185; Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana den. 95, Trboveljska pre-mogokopna družba, Ljubljana den. 378, bi. 390; Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d.. Ljubljana den. 120; »Nihag«, d. d. za ind. i trg. drvom, Zagreb den. 38; »Stavbna družba« d. d., Ljubljana den. 165, bi. 180.
Blago: Deske pod mero, 18 mm, 10— 17 cm, od 3—6 m, monte, paralelne (ca. 600 m3), fco meja bi. 540; ma dri eri, 75/220 mm, 4—8 m dol?,., fco meja den. 580; cnrsoni, 1—2 m, od 14 cm naprej, 27 nun, la bi. 950; cursoni, 1—2 m, od
cm naprej, 27 mm, Ila bi. 750; bukova drva, 1 m dolžine, suha, fco nakladalna postaja, 4 vag. den. 17.50, 1)1. 17.50, zaklj. 17.50; pšenica bačka, fco bačka postaja bi. 255; pšenica domača, fco Ljubljana den. 260; koruza slavonska, par. slav. postaja, 3 vag. den. 213, bi. 215, zaklj. 213; fižol mandolon bi. 340; med, v pločevinastih posodah, 25 in 50 kg, fco nalil, postaja bi. 250.
TRŽNA POROČILA.
! Ljubljanski živinski sejem 16. t. »»;)
Dogon 145 konj, 29 žrebet, 38 volov, 43 krav, 12 telet in 90 prašičkov za rejo. Cente so bile konjem od 5—15 tisoč Din par po kakovosti, žrebetom 1200—1800 Din za komad. Cene za kg žive teže: vo-
li	I. 8.75 (samo en komad), II. 8, III. 7,
; krave debele 6 do 8, klobasarice 4—6, i teleta 12—13.50 Din. Prašički za rejo, 6—8 tednov stari od 100—200 Din za komad. Prodanih je bilo 86 konj, 37 volov, 34 krav, 8 telet in 52 prašičkov. Obisk je bil majhen. Kupčija zelo živahna.
Zagrebški tedenski sejem (16. septembra). Današnji sejem je bil boljši kakor prejšnji teden. Dogon je bil posebno številen pri volih in konjih. Bilo je tudi nekaj domačih pitanih svinj. Povpraševanje je bilo mnogo večje. Kupovalo se je tudi za inozemstvo, in sicer se je kupilo 6 vagonov za Italijo in Dunaj. Cene prvorazrednim volom so poskočile za 25 par, dočim so bosanskim nazado-I vale. Notirajo za kg žive teže: voli I. 9.75—11, II. 8—9, III. 7—8, bosanski L 9.50—10, II. 8—8.50, III. 6—7, krave 1.
8—9, II. 6—7, III. 3.50—5, teleta: 13 do 14 (zaklana 15—16), svinje, domače,
: nepitane 13—14.50, pitane 15—16, srem-j ske 18.50 (domače zaklane 18—18.50,
; sremske zaklane 20—21.50), prasci do
1	leta 11—13, starejši 13—14 Din. — Krma: seno I. 100, II. 75, stisnjeno 90, j navadna detelja in lucerna 100—125, slama 50—80 Din za 100 kg.
mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmnaammmmmamrM'
DOBAVA, PRODAJA.
( Dobave. Direkcija državnega rudnika v Ljubiji sprejema do 21. septembra
! t. 1. ponudbe glede dobave sesalk; do ! 28. septembra t. 1. pa glede dobave stroj-! nega olja. — Vršile se bodo naslednje
ofertalne licitacije: Dne 23. septembra t 1. pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave materijala za gornji ustroj (vijaki). Dne 2. oktobra t. L pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave papirja ter glede dobav« materijala za goni ji ustroj (skretnice$. Dno 5. oktobra t. 1. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobav* žebljev, vijakov, ključavnic, jeklenih is drugih žic itd. — Dne 8. oktobra t. t. pri upravi barutane v Kamniku gied« dobave materijala za armiranje hrastovih kadi; pri direkciji državnih želerni« v Sarajevu glede dobave pozamentrij-skega materijala, platna, tapet za p4a-fone itd. — Dne 9. oktobra t. 1. pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave črne strešne pločevine; pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave oina, fosforbakra in cinka; pri direkciji državnih železnic v Subotici pa glede dobave delov za vagon«.
—	Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 22. septembra t. 1. ponudbe za dobavo papirja; do 25. septembra t. 1. za dobavo kavčukovega platna in za dobavo raznih vrvarskih »e-delkov; do 29. septembra t. 1. za dobavo cevi iz medenine, za dobavo strojnih jermen ter za dobavo drobnega zrnatega železa. — Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije.
Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 22. septembra t. L ponudbe glede dobave surovega stekla; do 25. septembra t. 1. glede dobave modre galice ter glede dobave žveplene kisline; do 29. septembra t. 1. pa gled« dobave »Griffin«-koles. Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju direkcije državnih železnic v Ljubljani. Vršile se bodo naslednje ofertaln« licitacije: Dne 22. septembra t. t. pri intendantskem slagalištu Vardarske divizijske oblasti v Skoplju glede dobav* 100 železnih sodov. — I)ne 10. oktobra t. 1. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave dvigal za lokomotive; pri direkciji državnih želeroic v Ljubljani pa glede dobave spiralnih vzmeti.
Predmetni ogla»i s natančnejšimi podatfc! so v pisarni Trgovike in obrtniške zbornic* v Ljubljani interesentom na vpogled.
HMIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIlillUllllllllllllillllllllltillllMI^
Veležganjarna M. HOSNER & Co. nasi. j
VIKTOR MEDEN)
v Ljubljani	i
kupuje slive	§
in drugo sadje za žganjekuho.
Izdeluje po ngadnfb oenah najboljše likerje:
pelinkovec, planine grenčica, vanille rum,
konjak medicina!.
brinjevec,
janeževec,
slivovka,
sadjevec,
tropinovec.
KJE SE KUPI?;
Le pri tvrdki
Ljubljana
blizu PJešernovaga spomenika ob vodi.
Najboljši šivalni stroj 7.0 rodbinsko ali obrtno rabo, svetovno znanih znamk Gritzner - Adler - PhOnlx.
Istotam oosamezne dele za stroje in kolesa, igle, olje, jermena, pnevmatika. Pouk o vezenju na stroj brezplačen 1 — Večletna garancijo 1 Na vel ko! Na malo I
GRITZNER
ter modno blago, ple-
Galanterija!
tenine, nogavice, sukanec, vezenine, gumbe modne biserne m druge, palice, nahrbtnike, nože, jedilno orodje, škarje itd. so dobi naj ugodneje pri
Ljubljana
blizu Prešernovega spomenika Na veliko! ob vodi. Na malo!
1 V&lefrgovina
Ju
ipee«r$afc« robe
Colombo Ceylon Tea , Adria' prašek za pecivo Vanilin sladkor
litina
STveš® pfSltM
ksm> mk&fc dSav ta radnftMbt vods
Razširjajte »TRGOVSKI LIST!“
cenike, račune, letake, časo-posetnice in razglednice, trgovske kakor tudi -vse druge Lastna knjigoveznica.
C|3jtl6L)XNA - SIMON GREGORČIČEVA Ut. 13. - TELEFON 552
ene*.*.. IV*« rftflS«, litiju*. - *»	*	i.	i«