HamtpatikenSote
Uprava Klagenfurt, Poetfach 115 / Uredništvo v Klagenfurtu / Naročnina (se plača naprej) mesečno z dostavo na dom RM 1,— (vključno RM 0,20 za donaSalce) / Odjavo naročbe
tega Usta za prihodnji mesec sprejme uprava samo pismeno in le do 25. tekočega meseca / Oglasi RM 0,06 za milimeter stolpec
$tey. 89.	Krainburg, 11. novembra 1942.	_Leto 2.
Višek RooseyelioTe gangsterske politike
USA SO napadle francosko seuerno Hffiko
Izkrcanje na marokanski obali - Prekinilev diplomatskih odnosajev Francije z USA' Francija se bojuje za svoje kolonije
Klagenfurt, 10. novembra. Sramotna dejanja Britancev in severnih Amejri-kanoev proti njihovi bivši zaveznici Franciji so sedaj prikipele do vrhunca z brutalno lopovščino, ki se tiče francoske kolonialne države. Kakor javljajo s francoske uradne strani, so amerikanske bojne sile napadle obale francoske severne Afrike, V nedeljo od 3.30 uri so bila v okolici Alžirja po težkem bombardiranju poskušena izkrcanja. Ob 4. uri so po nadaljnjih poročilih odbili čolne za izkrcanje z zgubami. Tudi pri Oranu in drugih mestih sevemoafrikanske obale, so poskušali izkrcanja, ki so jih odbili s težkimi zgubami. Poskušajo še nadaljnja izkrcanja.
Kakor pravijo dopolnilna poročila o an-glo-amerikanskih poskusih v severni Afriki, so "se pri Alžirju poskušale amerikanske čete izkrcati v angleških pamikih. Več teh napadov je bilo odbitih, zlasti v alžirskem pristanišču. Na drugih točkah se je napadalcem posrečilo ustaliti se. V pokrajini Oran sta bili p o t o p 1 je n i dve angleški ali amerikanski korveti.
V Alžirju se je v nedeljo predpoldne vnela v ladjišču ogorčena bitka med obalnimi baterijami, neko lahko oboroženo francosko izvidniško ladjo in nekim amerikanskim ru-šilcem. Na zadnje je rušilec USA zopet krenil na odprto morje, kjer se je zameglil. Rušilec je bil večkrat zadet in se je močno nagnil na stran. Več njegovih granat je zadelo mesto in admiraliteto, ne da bi bile povzročene žrtve.
Proti poldnevu je priletelo pet amerikan-skih letal iz smeri Sredozemlja v Alžir. Letala so se zvrtinčila na admiraliteto in odvrgla več serij bomb. Protiletalsko topništvo, ki je močno delovalo, je sestrelilo eno napadajoče letalo.
Od uradne francoske strani objavljajo 8. novembra sledeče: »Amerikanska vlada je preneela vojno na francoski teritorij in s tem prekinila odnošaje s Francijo«.
Službeno poročilo USA
Bela hiša objavlja sledeči komunike: Pomorske, suhozemske in zračne sile Zedinje-nih držav so v nedeljo zjutraj v mraku začele z operacijami izkrcanja na številnih mestih obale francoske severne Afrike, Te kombinirane operacije bojnih sil USA podpirajo edinice britanskega pomorskega in' zračnega brodovja. General Eiscnhover armade USA je poveljnik zavezniških bojnih sil, V izjavi Bele hiše se glasi: »Izkrcanje
naj prepreči sovražno invazijo, ki bi pomenila, če bi bila uspešna, direktno ogrožanje Amerike preko razmeroma ozkega morja od vzhodne Afrike sem. Izkrcanje pomeni tudi učinkovito pomoč na drugi fronti za našega heroičnega zavezanca v Rusiji«.
*
Kakor objavlja OFT, se je v nedeljo sestal predipoldne ministrski svet pod Petai« novim predsedstvom. Popoldne se je seja nadaljevala.
*
General Nogues, generalni resident Francoskega Maroka, objavlja v nekem pozivu francoskemu marokanskemu prebivalstvu, da je bil v noči na nedeljo poskušeni gaulli-
stični upor že ob 8.30 uri zatrt brez prelivanja krvi. Malo število zapeljanih francoskih častnikov in od njih prevaranega moštva so bili med tem spreobrnjeni na pot njihove dolžnosti.
*
Celokupne francoske pomorske bojne sile so v toulonskem pristanišču pod paro in čakajo na povelje, da odpluje jo. Mesto Marseille je že več dni alarmirano. Tudi na ostalih mestih francoske obale so izdali posebne ukrepe v smislu načrta francoske obrambe. .
*
Po zadnjih poročilih so pri severnoameri-kanskem izkrcanju v velikem obsegu uporabljali zračne padalce.
*
Marokanski generalni resident general Nogues je vnedeljo popoldne brzojavno sporočil vladi v Vichyju, da je proglasil obsedno stanje nad celim francoskim Marokom in prevzel vodstvo vojaških operacij. Čete so trdno v njegovih rokah, prebivalstvo je mirno.
>9
Petain odgorarja RooseTeltu
Maršal ukazuje obrambo - Rooseveltovi prozorni izgovori
Vichy, 10. novembra. V Vichyu so v ra» nih jutranjih rah zvedeli za zločinski anglosaksonski naskok na francosko severno Afriko, ki pomeni višek anglosaksonskih sramotnih dejanj napram bivši zaveznici Franciji. Ob 9. se je javif tačasni upravnik poslov USA v Vichyju, Pinkney Tuck, pri francoskem državnem glavarju in mu izročil Rooseveltovo »poslanico«. Maršal Pe-tain je nato nemudoma dal izročiti ameri-kanskemu upravnikov poslov svoj odgovor na to poslanico. Petain oibsoja v svojem od« govoru neupravičeni angleško-amerikanski napad na francosko severno Afriko in pobija prazne izgovore, ki se jih Roosevelt poslužuje napram Franciji.
V Petainovem govoru ee glasi med drugim; »Z začudenjem in žalostjo sem po-
noči dobil vest o napadu Vaših čet na se-•verno Afriko. Vašo poslanico sem prečital. Navajate v njej pretveze, ki niso opravičene po ničemur. Pri Vaših sovražnikih domnevate namere, ki niso bile nikdar uresničene. Jaz sem-vedno izjavil, da bomo branili našo kolonialno državo, če bo napadena. Tudi Vi ste vedeli, da jo bodemo branili proti vsakemu napadalcu, najsi bo kdorkoli. Vedeli ste, da bom ostal mož beseda. V naši nesreči sem, ko sem zaprosil za premirje, rešil naš imperij. Sedaj ste Vi tisti, ki se v imenu države, s katero smo povezani s toliko spomini in vezmi, loti tako krute iniciative.
Francija in njena čast sta v nevarnosti. Napadeni smo, in se bomo branili. To je povelje, ki ga dam.
Fuhrer je govoril v Miiitdienu
Junaška moe neomajne vere
Fanatična volja Nemčije do zmage - Boj za Evropo na življenje in smrt
MUnchen, 10. oktobra: Vsa Nemčija je bila v nedeljo zvečer v znamenju govora, ki ga je imel FUhrer v Mlinchenu ob priliki 9. novembra. V mojem govoru je rekel Adolf Hitler med drugim sledeče:
»Mislim, da se redko pripeti, če lahko kdo po približno dvajsetih letih stopi pred svojo staro gardo in mu pri tem ni treba tekom teh dvajsetih let ničesar spremeniti ђа svojem pogramu. Ta sestanek nas pa predvsem spominja na oni večer pred desetimi leti, ki smo ga lahko praznovali ^ v prejšnji dvorani, in nas na to spo-''"linja radi tega, ker smo stali tudi takrat ^edl zelo hudega boja: kajti boj za PrevzemoblastivNemčijijebil '^vno tako usodno odločilen, *ot boj, ki ga bojujemo danes. V celem obsegu smo to »poznali iala atd-leto, kajti če ne bi bila leta 1033 izvo-^vana zmaga, bi bila Nemčija ostala, kar J* bila, drSaiva brez moči z armado 100.000 ki je bila nujno obsojena, da shira.
Ze takrat se je pa pojavil na Vzhodu ko-los, ki je imel samo en cilj pred očmi; to slabotno, gnilo, defetistično in v sebi razbito Evropo napasti. Ce ne bi bil ta boj za moč takrat uspešen, ne bi bila država stopila zopet v svetovno zgodovino, ki bi bila edina v položaju, da se zoperstavi tej nevarnosti. Danes vemo, da bi v drugem primeru danes najbrže ne bilo več Evrope. Boj, ki smo ga takrat bojevali, je bil na videz samo boj za moč v notranjosti. V resnici pa je bil že takrat za ohranitev Nemčije in v širšem smislu za ohranitev Evrope.
Takrat smo že davno stali pred zmago in kljub temu — ko smo se zbrali pred desetimi leti v tej dvorani — tega čisto točno ni vedel nihče, kako blizu je bila. Samo eno je bilo nam samo po sebi razumljivo; namreč prepričanje, da ta zmaga na vsak način mora priti in da bo prišla. In to je tudi danes moje prepričanje, s katerim stojim pred vami, ki me ni več zapustila od dneva, ko sem kot nepoznan mož v tem meetu
začel boj za dušo nemškega naroda.
Spočetka resnično nisem mogel dati veliko več kot vero, namreč vero, da se bodo, če kdo zasleduje pravilni cilj z nespremenljivo in nezmotljivo zvestobo, če se ji nikdar ne pusti izneveriti, ampak vse za njo zastavi, potem našli še drugi, ki so odločeni biti njegovi pristaši, in da se bo iz te skupine polagoma razlivala vedno močnejša vera na ves narod.
Danee stojim na галтпо istem stališču: Usoda ali Previdnost bosta dali zmago onim, ki jo najbolj zaslužijo.
Lahko bi jo bili imeli že leta 1918. Nemški narod je takrat ni zaslužil, bil je ves zmeden in sam sebi nezvest. To je bil tudi vzrok, zakaj sem se takrat kot nepoznan brezimenec odločil, da med popolnim razpadom in zlomom zopet na novo gradim in da sem imel vero, da se mora posrečiti, kajti pred seboj nisem videl defetističnih zna-.(Nadaljevanje na 2. etraal,>
„Ostuden zločin
F. H. Z napadom na francosko posest V Severni Afriki so si angleško-amerikanski vojni hujskači samo vzeli še zadnjo mož« nost, delati se poštenjake. Ko so že Brin tanci pokazali vso podlost svojega početjai v napadih na Mers-el-Kebir, Oran in Dakar, se trudijo sedaj Amerikanci s svoje strani, da še bolj obremene svoj debet konto na-i pram bivšim zaveznikom. Mi Nemci se nismo nikdar vdajali kakšnim iluzijam, da bi mislili, da se zapadne demokracije v resnici bore za to, za kar so po njihovih пач vodilih šli v vojsko zoper Nemčijo, namreS za »mir in blaginjo naroda«, za »svetost po-» godib« in kaiko je še bilo teh puhlic. Fran« cija je od svojega zloma leta 1941. mogla spoznati pravi moralni zakon vojnih huj-skačev v Londonu in Washingtonu. Vtem ko je bil Fiihrer prepovedal bombardirati Pariz, je bilo svoječasnemu angleškemu zavezniku pridržano, metati bombe na krasno' metropolo Francije in poleg številne, z napadom nastale škode, pustiti za seboj tisoče mrtvih. Ravno iste pomorščake, ki so se do 1941. leta borili ob strani britanskega zaveznika, so nekaj tednov pozneje, ko so bili v smislu določb pogodbe o premirju razoroženi in se niso mogli braniti, napadli pri Mers-el-Kebiru, Oranu in Dakarju. Na stotine Francozov je izkrvavelo pod streli angleških »prijateljev«. Ali je še kaj sra-motnejšega l^akor napasti prijatelja, ki se je prej še boril z vso svojo silo proti močnejšemu nasprotniku, ki je celo kril umik svojega sobojevnika pri DUnkirchenu, ki je že v prvi svetovni vojni prelival svojo najboljšo kri za Anglijo, tega prijatelja in za-# veznika napasti v trenutku, ko se ne more več popolnoma braniti?
Rooseveltova utemeljitev za opravičilo svojega podjetja je preabotna, da bi jo kdo smatral za resno. Nemčija ni imela nikdar kakšnih namenov v francoski Severni Afri« ki. Očitno je bilo gospodu Rooseveltu pq njegovem volilnem porazu v Ameriki nujnoi potrebno, da se s čem postavi. Ker pa more to le tam, kjer ne pride v stik s četami osi, ker bi se — kakor pred nekaj meseci Angleži na francoski atlantski obali — itak mogel držati tamkaj le nekaj ur, poskuša tam, kjer je stran od operacijskega pod« ročja osi. Prislovično anglosaško neznanje geografije bo nemara omogočilo, prikazati Amerikancem napad na Alžir kot zmago. Fiihrer je v svojem včerajšnjem govoru povedal, da nemške čete še nikdar niso prišle prepozno. In tako naj gospod Roosevelt brez skrbi čaka, kaj mu bo še vse prinesla bodočnost.
Z napadom na Alžir je bila Francija iz« zvana. Francoski narod se kakor en mož upre proti napadu. »Sedaj je dovolj«, piše I	^=^====	—
Fantastičen zločinski načrt
Dokaz amerikanske neodgovornosti.
Madrid, 10, novembra. Kakor poročajo iz Kolumbije, so tam odkrili načrt, ki se zdi fantastičen, ki pa zopet enkrat dokazuje neodgovornost britanskih žičarjev v USA, kadar gre za to, da podvržejo kakšno deželo Rooseveltovim interesom, V javni seji kongresa je odkril poslanec B a r r e r a namen po USA najetih plačancev, da bi edinice ladij poslali v Zedinjene države in jih dali v vodovjih potopiti, da bi tako dobili vzrok napovedati takoj voj-n o silam osi. Poslanec Barrera ni omenil-kateri politiki so bili pripravljeni, da bi na tak za vraten način delali nasilje miroljub« no3ti in samostojnosti Kol luii bije.
Fiihrep je goToril v Mundienu
(Nadaljevanje i 1. strani.) kov ratpadlega meščanskega marksističnega sveta, temveč milijone hrabrih mož, ki so storili skrajno in dali iz sebe vse in ki so se spotaknili, ker domovina ob kritični url ni bila več njih vredna in jih je pustila na cedilu.
Takrat sem bil prepričan, da moram, če bi M bilo posrečilo, najprej urediti nemški narod v notranjosti in zbrati njegove najboljše jedro, da bi se ne moglo povrniti več leto 1918.
Po več kot dvajsetih letih
Odkar sem napravil ta sklep, je že preteklo 20 let. Pred desetimi leti smo stali pred generalno skušnjo, potem ko je bil že 10 let popre je enkrat pokret najtežje preizkušen in so marsikateri zgubili vero in so nas naši nasprotniki že smatrali za mrtve. Treba se nam je spomniti samo na oni čas. Bilo je skoraj čudež. Pokret, ki se je pripravljW, da ravno prevzame moč, se je zrušil. Njegovi vodje so bili ali mrtvi ali ranjeni, za« prti ali pa so bežali. la ko smo se pred desetimi leti tukaj zbrali, smo imeli ravno zopet eno reakcijo za seboj. Mnogo, posebno izmed vrst naših nasp/otnikov, jih je mislilo, da smo zamudili čas, ker nismo zagrabili v trenutku, v katerem se nam je po njihovem mnenju nekaj nudilo.
Ce sedaj po desetih letih pregledam razvoj, lahko rečem: bolj kot nas, previdnost sploh oi obdarovala nobenega naroda z
uspehi, kar smo mi v »adajih treh letih dosegli čudovitega napram celemu svetu sovražnikov, je v zgodovini edinstveno. Na tem ne spremeni ničesar, da so bile v teh letih naravno tudi krize. Spominjati vas smem samo na veliko krizo, ki smo jo morali prestati na Norveškem, Daleč stran od domovine se je borila mala četa nemških junakov. Morala je končno celo Narvik izprazniti, tako da so naši nasprotniki vriskali od veselja. Toda njena hrabrost In fanatična volja, da pod nobenimi okolnost-mi ne kapitulira, sta končno prinesli le zmago nam in ne nasprotnikom.
Nasprotniki so ostali isti
Ce torej ta čas od leta 1923, še enkrat pregledamo in si ga predočimo, potem vemo eno, da stojimo danes pred istimi nasprotniki, ki smo jih Imeli takrat pred seboj. V veliki vojni so bili isti nasprotniki, ki jih moramo premagati tjdi v tej vojni. Dve stvari vsekakor razlikujeta naš čas od takratnega:
1.	Jasnejše spoznanje ozadja delovanja naših nasprotnikov in njihovih gonilnih sil, ter
2.	naši svetovnozgodovinski uspehi, ki smo jih med tem dosegli.
Nasprotniki so vedno isti in za temi nasprotniki stoji ista gonilna sila: mednarodni Žid. Zopet ni slučaj, da so se nekoč te moči v notranjosti zdnižile in da so se sedaj v zunanjem svetu zopet znašle.
№acionalsocialisUčni In sovjelslti aspelii
Vsakemu Nemcu, ki #e danee bojuje na Vzhodu, lahko zaetavim vprašanje: Poglej« te пабе naprave, primerjajte naie domove, naia naselja, ki jih mi gradimo, primerjajte naie nacionalBOcialietične narave m oni« mi, ki ste Jih videli tam. Primerjajte um« do nemškega kmeta z usodo ruskega kme. ta, primerjajte v#e med seboj in nato mi povejte v#ao sodbo: kdo Je boljše napravil in kdo je bolj pošteno mislil? Gotovo se še nihče ni povrnil, ki bi lahko povedal liaj drugega kot, da se bo, če se je sploh kje kaka socialistična država hotela uresničiti, to zgodilo samo v Nemčiji.
Ravno v tem je pa vzrok, zakaj drugI svet, zlpsti v kolikor zastopa kapitaHstlCns Interese, nas napsd«. Je koncern, ki si le danes domišlja, da lahko svet vlada, vedi in, če potrebno, tudi muči po svojih zasebno-kaplta-lističnir interesih.
Ko se je leta 1918 zrušil Reich, se je takrat obrnil zaslepljeni nemški narod v svoji naivni veri do teh ljudi z upanjem, da jim bo morebiti pokazana pot, ki bi ga vedla zopet iz njegove stiske. To je bila demo-
kratična Nemčija, ne nacionalsocialistična. Kajti mi bi sploh ne bili prišli, če ne bi bili demokratične Nemčije na tak način izro-pali in i/žemali. Takrat so se trudili, da iz Nemčije napravijo drugo Indijo, to se jim je večinoma tudi posrečilo. Napravili so na pr. to, da 7 milijonov mož ni imelo več za» služka in da je bilo nadaljnjih 7 milijonov samo na pol delavcev. Napravili so to, da je bilo stotisoče kmetov spodenih iz njihovih kmetij, da sta trgovina in promet mirovala in da o kakem socialnem skrbstvu sploh ni bilo več govora. In če sedaj pride ta nadklatež, — jaz ga ne morem drugače označiti — Roosevelt in izjavlja, da mora po ameriških metodah rešiti Evropo, lahko samo rečem: gospod naj bi bil rajši rešil svojo lastno državo ^ pa se mu ne bi bilo treba začeti vojskovati.
3ilo bi umeetnejše, da bi bil odpravil svojih 13 milijonov brezposelnih, toda tega nI storil, ker ni bil s svojimi notranjimi problemi gotov in ker Je šel kot njegov britanski zaveznik, vedno samo za ropom. Ne za idealnimi vrednotami, ampak za materialnimi vrednotami; kajti idealne vrednote ceni še veliko manj kot kak Anglež.
Treba |e bilo IVemčijo rešili
h t« umetnosti vladanja naših nasprotnikov in njihovih strahovitih posledic v demokratični Nemčiji, jt nastal polagoma na-cionalsocialistični pokret, Ce Т bin namreč takrat v resnici bili napravili Nemčijo srečno, mi ne bi bili imeli nobenega povoda in jas bi ne bil imel nobenega vzroka, da sem se dan za dnevom, teden м tednom, mesec za mesecem, leto za letom ukvarjal a tem delom, kajti to vedo vendar val moji stari sobojevniki: nlaem takrat lenaril, nisem včasih govoril v kakem finem klubu in ве včasih usedel za kak mpeček, ga kram« 1ЈВЛ1. Jaz sem takrat hodil na okrog križem kražem po nemški državi od zgoraj navzdol in iz vzhoda na zahod in sem se trudil, da svoj narod rešim zopet te stiske, v katero so ga strmoglavili gospodarji mednarodnega kapitala. Hoteli smo to zaroto Židov, kapitalistov in boljševikov odstraniti in smo Jo končno tudi odpravili. Toda komaj smo jih v Nemčiji strmoglavili, nas je ostali svet sačel zopet obkroževatl kot pred letom 1814. Takrat je bila to cesarska Nemčija, danes pa je nacionalsocialistična. Takrat je bil ce#ar, sedaj sem jas: samo ena razlika j#: takratna Nemčija je bila teoretično cesarska, praktično pa popolnoma na znotraj razpadla. Takratni cesar je bil mož, kateremu je manjkala vsaka moč pri odporu zoper te sovražnike. V meni pa imajo sedaj nasprotnika, kateri sploh ne pozna besede kapitulacija.
Vedno sem bil navajen, ko иш bil #e otrok — takrat je bila to morda grda navada, toda v velikem vzeto vendar morebiti čednost — da obdržim zadnjo besedo.
In vsi naii nasprotniki #o lahko {ЦврН*
čanl: nekdanja Nemčija je vL %na 12 odložila orožje. Jaz pa končam redoma šele pet minut po dvanajsti uri.
To BO spoznali pred desetimi leti moji notranji sovražniki. Imeli so vso moč na svoji strani in jaz sem bil edin mož z malim krdelom pripadnikov.
Vsa Evropa se bori na naši strani
In danes moram reči, da je vera naših zunanjih nasprotnikov, da nas s svojo moč-
jo poderejo, te skoro smešna, kajti v resnici smo ml danes oni, ki so močnejši. Ce zračunamo število ljudi, ki so danes v našem taboru in se v našem taboru bojujejo in delajo, prekaša število onih, ki so nam nasprotni. Ni več primere s takratnim položajem.
K temu pride še nekaj drugega. Danes se vodi ta boj vojaško. Imamo, moji tovariši v stranki, tukaj velikansko nemško zgodovino za seboj, Angleži pravijo, da niso še nobene vojne zgubili. Zgubili so že mnogo vojn, toda v vsaki vojni so se bojevali, dokler je še bil kak zaveznik. To je pravilno, in to razlikuje angleški način vojskovanja od našega.
Treba mi je omeniti samo enega heroja Iz naše preteklosti in primerjati njegovo usodo z našo usodo. Friedrichu Velikemu je stala dejansko v najslabšem času nasproti koalicija 54 milijonov-ljudi napram okroglo 3.9 milijonov ljudi. Ce danes primerjamo naš položaj z njegovim, povsod daleč preko meja potegnjenimi trdnjavami naših čet, potem moram reči, da so že popolnoma
bedasti, če si domišljajo, da bi kdajkoll mogli razbiti Nemčijo.
In pred veem, da bi mi * čimer koli mogli imponirati, in to je morebiti tudi razlik* mW menoj in recimo na pr. med možen kot je Churchill.
Vsaj od leta 1939 sploh nisem jokav, bil sem vsekakor popre je zelo žalosten, kajti napravil sem vse, da preprečim vojno. Te dni je izdal Sven Hedin knjigo, v kateri, za kar se mu zahvaljujem, dobesedno citira mojo ponudbo, ki sem jo takrat izročil Angležem glede Poljske. Prav za prav me je mrazilo, ko sem to ponudbo prebral, in se samo Previdnosti 1аТ(0 zahvalim, da je vse to obrnila drugače. Kajti če bi bili takrat ponudbo sprejeli, bi bil pač Danzing nemški, v ostalem pa bi bile vse pri stijem. Posvetili bi se bili našim socialnim ..alogam, bi bili delali, olepšali naša mesta, gradili stanovanja in ceste, zidali So4 le. Ustvarili bi bili resnično nacionaleocia« listično državo, in bi bili - naravno izdali manj za oboroženo silo. In nekega dne bi pridrvela nevihta iz Vzhoda, preko Poljske, preden bi se mi bili sploh zavedli, ter bi bila manj ko sto ali 50 km oddaljena vzhodno od Berlina.
„Od nas nobene mirovne ponudbe i/еГ
Da do tega ni prišlo, se zahvalim gospodom, ki so takrat mojo ponudbo odklonili. Spominjali se boste moji stari sobojevniki, kolikokrat sem ravno tako svojo roko ponujal notranjim nasprotnikom. Kako dolgo sem jim prigovarjal, kako zelo sem se za nje trudil. Kaj vse sem storil, da bi prišlo do pametnega sporazuma. Šele potem, ko je bilo zastonj, sem se odločil da zagrabim za sredstva, ki so, če utihne pamet, v stanju, da se na ta način uveljavijo. Ta boj v notranjosti je samo na videz lažji kot boj tukaj zunaj. V resnici so možje, ki so se nekoč bojevali v notranjosti, bili tudi borci na zunaj in so danes zopet v notranjosti in na zunaj,
Mi se danes bojujemo z drugim spozna-
njem. Vemo, kakšna usoda bi nas doletela, če bi zmagal drugi svet. Ker to usodo točno poznamo, niti najmanj ne mislimo na kak kompromis. Ce gospodje od« časa do časa pravijo, da se zopet pojavlja kaka naša mirovna ponudba, delajo to samo zato, da svojim lastnim ljudem vžgejo zopet ne-, kaj poguma. Mi ne bomo dali nobene mirovne ponudbe več.
Zadnja Je bila leta 1940. Sedaj je le samo še eno, in to je boj! Ravno-tako kot sem od določenega trenutka dalje rekel tudi notranjim nasprotnikom, z vami se torej ne moremo mirno pogovoriti, vi hočete silo — jo Ijoste torej sedaj dobili! in ti notranji nasprotniki 80 l>iii odstranjeni.
Židovsilfo I Evropi izirebljeno
Tudi neka druga moč, ki je bila nekdaj V Nemčiji zelo važna, je med tem tudi spoznala, da nacionalsocialistična prorokova-nja nlBo fra«e. Je glavna sila, kateri se zahvalimo za vso našo nesrečo; mednarodno židovBtvo. Spominjali se boste še zasedanja Reichstaga, v katerem sem izjavil: Ce fli morebiti židovstvo domišlja, da lahko vpelje mednarodno svetovno vojno za iztrebljenje evropskih raSi potem ne bo iztrebljenje evropskih ras, temveč iztrebljenje židovstva v Evropi. Zmeraj so me zasmehovali, da sem prerok. Od onih, ki so se takrat smejali, se danes že veliko število ne smeje več, in oni, ki se sedaj še smejijo, se morebiti čez nekaj časa ne bodo /eč smejali. To spoznanje se bo preko Evrope razširilo čez ves svet. Spoznali bodo mednarodno židovstvo v vsej njegovi demonič-ni nevarnosti, zato bomo skrbeli mi nacio-nalsocialisti, V Evropi so to nevarnost spoznali in država za državo se priključi naši zakonodaji.
»Sovjetska poročila o uspehih«
V tem velikanskem boju Je samo ena možnost: ona končnoveljavnega uspeha. Ostane samo še vprašanje, če so sploh vzro-
]Vadaljn|i poskusi napadov
Angleški Id ameril(ansl(l vojaki ujeti - Izkrcanja na malih obrežnih krajih
Vichy, 10. novembra. Razvem naipada na Alžlr so se v nedeljo zjutraj vršili poskusi izkrcanja angleških in amerikanskih čet tudi pred Oranom, velikim pristaniščem, ki leži Jugozapadno od Alžirja. Francoski obrežni obrambi se je posrečilo, da se je po večini ubranila teh napadov. V okolišu mesta so ujeli angleške in amerikanske vojake. V Arzeu, malem pristanišču vzhodno od Orana, so se pa mogle sovražne čete ustaliti in so pretežni d«l mesta zasedle. Položaj je v tem odseku, kakor pravijo v Vi-chyju došla službena poročila, »zmeden*. Zahodno od Orana se je izvršilo izkrcanje pri Zegalu, In sovražne čete so zasedle kraj B o u B f e r.
Po sadajih poročilih so в# poskušali hkr-cat! tudi na atlantski obali Francoske-ga-Maroka, na pr. v pristanišču Safi, ki lan juino od Gw&blanc#. Nadalja javljajo
o obsežnem napadu na Fethalo, severno od Casablanke in na Medio. Casablanko so močni sovražni odredi letal bombardirali v nizkem napadu, ravnotako letališča v Rabatu in Saleu severno od Rabata. Nek nadaljnji poskus angleško-amerikanskega izkrcanja se je po zadnjih v Vichy došlih poročilih izvršil 40 km severno od Casablanko. Obrambni boji so še v teku.
nOsluden zIoMn"
(Nadaljevanje e 1. strani.)
> Paris Soir« v članku, ki mu je navdel naslov »Ostuden zločin«, vsi Francozi morajo imeti občutek, da bo sedaj sledeči boj borba na življenje In amrt. Gre za to, da branimo svojo čast. Moramo zmagati, naj velja kar hoče*. Je to ogorčenje naroda, ki vidi. da so ga njegovi nekdanji prijatelji cinično izdali.
ki, da dvomimo v ta uspeh. Oe aaeledujem«
propagando naših nasprotnikov, jo lahko označimo samo z izkazom: »Do neba vriskajoč in do smrti žalosten«. Najmanjši uspeh nekje — In že poskakujejo od samega veselja. In že so nas uničili. In nato se obme list in so zopet popolnoma potrti in žalostni. Naj opozorim samo na en primer. Ce študirate sovjetsko armadno poročilo z dne 22. junija 1941., boste vsak dan sledeče brali; »Boji brez pomembnega značaja«, ali »pomembnega značaja«. Vedno so sestrelili trikrat več nemških letal. Število po njih baje potopljene tonaže je že večje kot celokupna tonaža, katero je Nemčija sploh pred vojno imela. Uničili so že toliko naših divizij, kolikor jih sploh nismo mogli postaviti. Pred vsem pa: bojujejo se vedno na istem prostoru, sem In tjp pravijo nekaj pohlevno: »evakuirali smo neko mesto«. Toda v splošnem se bojujejo od 22. Junija na istem prostoru vedno uspešno; vedno nas odbijajo in mi smo pri teh stalnih odbijanjih sedaj počasi prišli do Kavkaza. Rečem »počasi«: rad bi to rekel za moje nasprotnike, ne za naše vojake.
Gigantsko je namreč, kakšen tempo so naši vojaki tukaj imeli. Tudi to, kar se je letos prehodilo, je velikansko in zgodovinsko edinstveno. Da stvari ne napravim vedno tako, kot drugri ravno hočejo, da, premiš* ljujem ravno, kaj drugi najbrže mislijo, in napravim načelno drugače. Ce je torej gospod Stalin pričakoval, da bomo napadli v središču — ravno središča nisem hotel napasti. Ne samo radi tega, ker je morebiti gospod Stalin ravno na to mislil, ampak ker mi sploh prav nič ni bilo do tega. Hotel sem priti do Volge in sicer na določenem kraju, pri določenem mestu. Slučajno nosi ime Stalina samega. Toda ne mislite, da sem tjakaj korakal h tega vzroka — imenovalo bi se lahko čisto drugače, temveč ker je tam zelo važna točka. Tam namreč prekinemo 30 milijonov ton prometa, med temi skoro 9 milijonov ton prometa olja. Tam so se stekale vse množine pšenice iz vseh velikanskih ozemelj Ukrajine, kubanskega ozemlja, da so bile transportirane na sever. Tam so kopali mangan, tam je bilo gigantsko mesto za prekladanje.
Ce drugače sploh n* gre, se hipoma delajo nevedne In pravijo, da je sploh napaka, da
Horttmum. t гшкК Ut	№.l
Жо Nemci Mi v Kirkenee ali Narvik, ali sedaj na pr. v Stalingrad. Počakajmo vendar, če Je bila to strategidna napaka, da smo za-Bedli Ukrajino, da smo zasedli rudno ozemlje Krivojroga, ki nam je prineslo manganovo rudo. Ali je bila v resnici velika napaka, da smo zasedli kubansko ozemlje, ki iJe najbrže največja žitna zakladnica sveta? Ali je bila tudi to napaka, da smo uničili ali zavzeli štiri petine ali pet šestin vseh rafinerij, da smo samo produkcijo od 9 do 10 milijonov ton olja najprej zasedli oziroma popolnoma ustavili obrat ali, da
' Moji nemški rojaki, -mi ne spimo in tudi ne naši konštrukterji! Pozimi 1939-40 je nek gotov gospod Churchill izjavil, da je podmorniška nevarnost odstranjena, da je naravnost ni več. Vsak dan je dve, tri, pet podmornic potopil, uničil je več, kot smo jih svojčas imeli. Nič ni uničil, i toda jaz sem takrat napravil prav »veliko napako«, napaka je bila namreč ta, da sem se pustil bojevati samo prav majhnemu delu naših podmornic in da sem večji del istih zadržal za izobrazbo moštva novih podmornic. Takrat je napadalo samo tako majhno število podmornic, da me je še danes sram, da to povem. Večji del, in sicer več kot desetkratno število, je takraf ostalo doma in je izob raževala vedno nove posadke. Nato se je od določenega trenutka tudi pri nas začela i z-delava v masah.
Razumljivo je, da v tako svetovnovažni borbi, kot jo danes vidimo, ne moremo računati 8 tem, da imamo teden za tednom nove uspehe. To ni mogoče. Tudi ni popolnoma odločilno. Odločilno je, da polagoma zasedamo položaje, ki morajo nasprotnika uničiti in da jih tudi obdržimo, da jih tako utrdimo, da jih nam ne morejo več odvzeti.
In potem se mi že more verjeti: kar hnamo enkrat v rokah, to držimo potem tudi dejansko tako močno, da tja, kjer
Ravno danes, ki predstavlja za nas spomin na največji zlom našega pokreta, po-kret, ki se je zdel takrat mnogim konec stranke, lahko samo rečem: za nas nacio-nalsocialiste mora pomeniti ta spomin velikansko pojačenje, pojačenje, ki kljubuje vsem nevarnostim, ki nikdar ne omahuje, se nikdar ne umakne, se vsake stiske srčno ubrani in vzdrži, če sovražnik še tako grozi. Potem lahko že priznamo Lutrove besede: »In če bi bil svet poln hudičev, vseeno se nam bo posrečilo.«
Vseeno, kjer koli stoje fronte — vedno bo Nemčija vzdržala in napadala in niti minute ne dvomim, da bodo naše zastave končno odnesle uspeh.
Če danes napada Roosevelt Severno Afriko e pripombo, da jo mora ščititi pred Nemčijo in Italijo, nam ni treba zgubljati beeedi o teh lažnivih frazah tega starega podleža. On je brez dvoma največji hinavec v vsem twn klubu, ki nam stoji nasproti. Toda odločilne in zadnje besede gotovo ne govori gospod Roosevelt, o tem je lahko prepričan. Pripravili bomo vse naše udarce — kot vedno temeljito in so Se vedno prišli o pravem času, in noben udarec katerega nam je hotel zadati nasprotnik, doslej še ni imel uspeha. 2e enkrat je Nlo zmagoslavno vpitj#, ko so se izkrcali prvi Angleži y Boulogneu in nato prodirali. In čez 6 mesecev je minulo to zmagoslavno vpitje. Prišlo je drugače in tudi tukaj bo prišlo drugače. Lahko imate popolno zaupanje, da bosta vodstvo in oborožena sila storila vse, kar mora biti storjeno in kar se lahko stori.
Kot skala sem trdno prepričan,, da za Vodstvom in oboroženo silo stoji predvsem nemška domovina in za menoj posebno ves darod, torej nacionalsocialistična stranka kot skupnost, ki se je zarotila!
»Udariti, udariti in zopet udariti!«
To, kar sedanji čas razlikuje od nekdanjega, je ravno to, da takrat za cesarjem Ai bilo naroda, do&im stoji za menoj ena Izmed največjih organizacij, kar jih je sploh zemlji obstojalo.. Ona predstavlja nem-narod. In kar še nadalje današnji čas Razlikuje od takratnega, je, da na čelu tega naroda ne stoji nihče, ki bi т kritičnih ča-•to U6el ^ inozemstvo, twveA, 4t ^ M
fflno nadaljnji prevoz morebitnih 7 aU 8 ali
9 milijonov' ton na Volgi onemogočili. V resnici ne vem, če je bilo vse to le napaka. Saj že opazimo. Ce bi se Angležem posrečilo, da nam odvzamejo Ruhrgebiet in Rhein in potem tudi Donavo in še Elbe in nato tudi Oberschlesien, to je približno ozemlje Doneča in rudno polje Krivojroga in če bi še dobili en del naših petrolejskih vrelcev -in nato še magdenburško borzo, če bi potem še rekli, da je bilo to velika napaka, da so Nemcd vse to vzeli?
enkrat т tej vojni v Evropi stojimo, ne pride nihče drug več,
V ostalem se je ta vojna strašansko razširila. K našim zaveznikom, Italiji, Romuniji, Ogrski, Finski in vsem ostalim evropskim narodom, Slovakom, Hrvatom, Spancem itd., ki pošiljajo deloma prostovoljce kot nordijske prostovoljce, je sedaj prišla še nadaljnja svetovna sila, svetovna sila, ki tudi doživlja stalne poraze. Od vstopa J a-poncev T vojno imajo ti samo neuspehe. Vse je bilo napaka, kar koli so storili Japonci, toda če vse napake sežtejete, poda to tudi nekaj odločilnega. Oni so ob priliki dobili samo kakih 98% pridelka gumijeve produkcije Amerikancev, ob tej priložnosti so dobili največjo produkcijo kositra na svetu, dobili so velikanske petrolejske vrelce itd. Ce se lahko napravljajo samo take napake, smo lahko tudi s tem zadovoljni. In nasprotno so nasprotniki imeli samo zmage, ženialne, hrabre, heroične, premišljene zmage — s svojimi velikimi vojskovodji kot Mac Arthurjem in Wavellom in kakršnim koli od teh velikanov, kot jih svet še ni videl.
Ti podleži pišejo že debele knjige o vojskovodjih preteklosti in kljub temu, kljub vsemu,, ljudje, ki niso imeli nobenih vojskovodij, so v tej vojni vsekakor prišli nekoliko bolj daleč, kot oni, ki imajo toliko vojskovodij.
govem čelu oni, ki je vedno poznal samo boj in s tem načelo: udariti, udariti, in zopet udariti !
In Se nekaj razlikuje današnjo Nemčijo od takratne: takrat je imela vodstvo, ki ni bilo vkoreninjeno v narodu, saj je koncem konca bila še razredna država. Danes smo sredi dokončevanja onega, kar je iz takratne vojne zrastlo. Kajti ko sem se vrnil iz vojne, sem prinesel frontno doživetje v domovino. Iz tega frontnega doživetja sem ustanovil svojo nacionalsocialistično narodno skupnost. Danes stopa nacionalsocialistična narodna skupnost na fronto in iz te stvari boste opazili, kako postaja ta oborožena sila od meseca do meseca vedno bolj in bolj nacionalsocialistična, kako vedno bolj zavzema podobo nove Nemčije, kako se vedno bolj
Moje delo je usoda Relcha. Ne morem je zapustiti, sledi mi noč in dan, odkar sem stopil na čelo naroda, da že T onih dneh žalostnega pomanjkanja, jadikovanja, zaskrbljenja in zloma.. Od tega časa bi bil tudi za mene smešen vsak dopust. Kaj pomeni za me dopust? Moje delo je Nemčija, je moj na-fod, je njSgova bodočnost, je bodočnost njegovih otrok. Zato ne zahtevam od nobenega več, kot zahtevam od samega sebe ali kar sem sam pripravljen storiti.
Vem, da moji stari strankini tovariši predstavljajo jedro tega pokreta in da korakajo vzgledno v narodu že ob spominu na prve krvne žrtve, ki smo jih doprinesli, in da se jim priključujejo stotisoči in milijoni nacionalsocialističnih funkcionarjev, strankinih članov in pripadnikov priključenih zvez, da korakajo ob enem zraven vsi naši možje SA in ff, da z nami korakajo možje Arbeitsfronte, možje Reichsaiteits-diensta itd., kratkomalo ves nacionalsocia-listični nemški narod.
Ze prej sem enkrat rekel: včasih mine več časa, da ne govorim. To pa ne pomeni, da sem zgubil glas, temveč da nisem smatral za smotrno, da govorim. Tudi danes je tako, kaj naj hočem veliko govorilL Danes govori koncem koncev fronta. Samo redkokdaj bi rad govoril, kajti jezik fronte je tako prodirijlT, je tnVo edinstveni jtdk, de
odstranjujejo vse predpravice, razredne prednosti itd., kako se tukaj nemška narodna skupnost od meseca do meseca vedno bolj uveljavlja in kako bonakoncute vojnenemškanarodnaskupnost morebiti doživela svojo največjo preizkušnjo — to razlikuje današnjo Nemčijo od takratne.
In doma, tu dela narod in to moram sedaj — izrekel sem že v Reichstagu — pojasniti tudi nemški domovini: od leta 1917. na 1918. stavke v municijskih tovarnah — in danes nadure, delo nad delom! Danes ve nemški delavec, da kuje za svoje tovariše tam zunaj na fronti orožje.
Vsekakor pa v enem ne moremo tekmovati z našim nasprotnikom: Tako kot je bila nekoč stranka najbolj revna in je zmagala samo z idealizmom svojih pristašev, tako je naravno tudi danes nemški narod najbolj reven zlata, morda izmed vseh narodov sveta, nimamo zlata. Toda kar imamo, je živa delovna sila. Kar imamo, to je sveta pridnost in sveta volja, in to. je končno v takem boju na življenje in smrt tisočkrat odločilnejše kot zlato.
Potem ko je Fiihrer opozoril na gospodarske uspehe, katere je že pokazalo zavzetje Vzhoda, je nadaljevak »Ni to vojna, katero bije Nemčija samo zase, temveč vojna, ki se bije za vso Evropo! Samo radi tega je razumljivo, da se je znašlo toliko prijateljev, začenši s severom pa do juga, ki se deloma bojujejo v naših vrstah, ali pa so kot samostojne armade naših zaveznikov uvrščene v to najbolj velikansko fronto svetovne zgodovine. Zato je tudi naš neomajen sklep, da bo mir, ki bo vendar enkrat prišel, ker mora priti, potem resnično mir za Evropo. In to je čisto gotovo: Iz te vojne bo izšla Evropa gospodarsko daleko bolj zdrava kot je bila popre je, kajti velik del te celine, ki je bil doslej organiziran zoper Evropo, bo služil potem evropskim narodom.
Nobene milosti za nasprotnika
Danes stoji pred nami vsem? skupni mogočni veliki Reich v svojem boju za obstoj ali neobstoj vsega našega naroda. Vsak nacionalsocialist, ki je takrat veroval v mene, je lahko tudi danes samo fanatik v boju na zunaj. Mora biti prežet enake fanatične konsekvence, ki smo jo imeli takrat. So nasprotniki, za katere ni milosti, ampak samo edina možnost: ali pademo mi, ali pade nasprotnik. Mi smo si tega svesti in smo dovolj možje, da to spoznanje hladnokrvno uvidimo.
In to razlikuje tudi mene od gospodov v Londonu in v Ameriki: če od naših vojakov Veliko zahtevam, ne zahtevam nič več, kot to, kot sem bil tudi sam vedno pripravljen storiti. Ce zahtevam od nemškega naroda mnogo, ne zahtevam nič več kot to, kar tudi sam delam. Ce od mnogih zahtevam nadure — jaz sploh ne vem, kaj pomeni v mojem življenju nadura. Kajti vsak posameznik ima srečo, da gre po določenem času lahko od svojega dela in je potem prost.
že itak vsakega posameznega Nemca obvezuje. Kdor bere dnevna poročila naše oborožene sile in se potem fanatično ne priznava k svojemu narodu, če zmeraj sliši to veliko množico junaštev, temu tudi ne bodo govori ničesar pomagali. Za sovražno inozemstvo itak ne govorim. Ce gospod Roosevelt pravi, da mojih govorov ne sliši, — jaz vendar ne govorim prav nič za gospoda Roosevelta. Z njim govorim samo z instrumentom, ki sedaj edino more govoriti, in ta instrument govori zadosti glasno in določno. Govorim samo v najredkejših primerih, pokretu in mojemu lastnemu nemškemu narodu. In vse kar v takem govoru lahko rečem je samo eno:
»Brez izjeme mislite, mož in žena, samo na to, da se bo v tej vojni odločilo biti ali ne biti našega naroda. In če to razumete, bo vsaka vaša misel in vsako dejanje, vedno samo molitev za našo Nemčijo.«
Z vedno bolj rastočim navdušenjem so stari sobojevniki Fiihrerja sledili njegovim besedam. Nato je sledil njegovim velikim prepričevalnim končnim besedam vihar veselja, ki je brez primere, ki se je stopnjeval do vedno novih manifestacij za Fiihrerja, nakar so se v to dolgotrajno odobravanje zlile himne nacije, ki zaključijo z velikim vtisom to veliko manifestacijo,
II mCAlO ČASA I
Iz Orana se je odpeljal te dni zopet kontingent alžirskih prostovoljcev pri »legion trico-lore< za službo na vzhodni fronti. Je to peti transport alžirskih prostovoljcev iz Orana, v katerem se vprvič nahajajo tudi mohamedan-ski prostovoljci. Oranskl veliki mufti je prisostvoval odhodu transporta.
Avstralski minister za zračno plovbo je objavil, da so bile sedaj avstralske letalske edl-nlce, ki so bile podrejene britanskemu obrežnemu poveljstvu, uporabljene za zaščito konvojev v Ledenem morju na severu Sovjetske unije. Tudi v tem težavnem operacijskem ozemlju, kjer so, kakor znano, potrebni izredno nevarni poleti brez prestanka od Murman-. ska v Severno Anglijo, je London s tem — zvest svojemu že davno znanemu načelu — dal prednost neangleškim bojevnikom.
800.000 pripadnikov severnoameriške armade stoji sedaj v prekomorskih državah. To je razodel šef generalnega štaba armade USA, general George Marshall v nekem svojem pismu na vrhovnega poveljnika- severnoameriškega brodovja, admirala Emesta I. Kinga. Od teh 800.000 mož se nahaja velik del v južni Ameriki in stalno ogroža mir v Љего-Ameriki. Nadaljnji večji kontingenti se nahajajo najbrž v Severnem Irskem, Angliji in Avstraliji, kjer so ravno tako kot v Islandiji, neprijetno zbujali pozornost.
O bojni sili Italijanske vojne mornarice piše »Eustratione Italia«: >Po dveletnem hudem boju udarna moč Italije na morju v bistvu ni oslabljena. Naše ladjedelnice delajo neprestano na novi konstrukciji rušilcev, torpednih čolnov, podmornic in brzih čolnov, da ne le izpopolnijo našo vojno mornarico, ampak tudi vedno znova kujejo orodje, ki je pripravno za obsežne in težke naloge pomorskega vojskovanja.
Romunski tisk obširno piše v obisku kralja Mihaela In kraljice matere Helene v Klšinevu in čemovicah, glavnih mestih provinc Beeara-bije in Buchenianda, ki sta bili v minulem letu osvobojeni od boljševlkov. Pred vsem opozarjajo na delo obnove od strani romunske uprave, ki se kaže v dveh velikih razstavah, kmetijski v Kišinevu in industrijski v čemovicah.
Središče slovoenostl, ki so bile prirejene o priliki obiskov romunskega kralja, je bila posvetitev spomenika na vrhu, raz katerega je v poletju lanskega leta vodil maršal Antonescu naskok združenih nemških in romunskih čet na besarabsko glavno mesto. Spomeniku so na-vdell ime »Osvobodilni naskok«.
V	trojnem paktu predvideni gospodarski odbor se je sestal v zunanjem ministrstvu v Rimu. Seje so se udeležili zastopniki Italije, Nemčije in Japonske.
New York daje \-zgled, kako se mora varčevati f)ri napravi nove ceste. Ves gradbeni material izvira namreč od hiš, ki so bile v Bristolu porušene po bombnih napadih. Ladje so ta material na povratku od Angleške vzele s seboj kot balast.
Po poročilih Iz Waahlngtona je bilo Izvoljenih v representančnl dom 218 demokratov in 20? republikancev. Osem volilnih izidov še ni zna* nih. Senat se sestavlja po sedanjih volitvah iz 56 demokratov, 37 republikancev in 1 neodvisnega. Dva volilna izida še nista znana. Pri 33 državah izvršenih volitvah guvernerjev je bilo izvoljenih namesto dosedanjih 18 demokratskih in 13 republikanskih guvernerjev sedaj 13 demokratov in 17 republikancev in 1 progresivni kandidat.
Kot objavlja romunako notranje ministrstvo, so deportiran Žide Iz moldavskega mesta Ba-cau v Transnistrijo, ker so poskušali s po-tvorjeniml dokumenti dokazati, da so se v prvi svetovni vojni vojskovali na fronti. Na ta lažnivi način so si hoteli zagotoviti pravice, ki jih imajo židovski frontni bojevniki. Uradnike, ki so Židom pri njihovih manipulacijah pomagali, so zaprli.
V	Beirut je doepelo 6000 ameriških vojakov Iz Basre. Nadaljnje ameriške čete iz Iraka bodo baje sledile. Ameriške čete imajo s seboj gručo specialistov za Bližnji Vzhod, kar je, razumljivo, Angležem zelo neprijetno.
Pri najnovejših napadih na Malto so bili uporabljeni italijanski lovski bombniki gradbenega vzorca »RE 2001«. Italijansko zračno orožje razpolaga sedaj z močnejšimi motorji kot doslej. Nova letala so težja in močnejša in imajo daljši doseg, čeprav je teža bomb višja. Pri teh letalih dosežene hitrosti prekašajo najboljše angleške in severnoameriške tipe.
Zaradi svojega prijateljstva do boljšeHkov razvpiti dekan iz Canterburyja je po poročilih londonske poročevalne sfužbe osebno izročil go-spej sovjetskega poslanika Majski ja ček za 36.000 funtov kot uspeh neke zbirke z besedami: >Nlč ni zadosti veliko, da bi dokazalo Sovjetski uniji hvaležnost Anglije.«
Nemci, ki so se iz mnogih pokrajin nem-šk%a jezikovnega območja od leta 1878. naselili v Bosni, so bili sedaj tudi pozvani nazaj v svojo materinsko deželo.
V	vseh romunskih knjigarnah je nabit seznam židovskih pisateljev. Njihova dela ne smejo več prodajati.
Kralj Ibn Saud je vložil protest preti prepovedi romarskih voženj v Mekko, ki so Jo objavili Amgleži.	^
Močen odred Cmlk srajc bataljonov »Mc se je v torek zvečer odpeljal na vzhodno fronto. Ko so korakali skozi ulice v Rtoiu, je prebivalstvo priredilo Črnim srajcam Izredno prisrčne manifestacije.
Ker Imajo zastopniki justice pravno prav pogosto opravka s prometnimi nezgodami in dobijo v tem oziru najboljša skustva z neposrednim delom v prometno-tehnlčnlh stvareh, so eedaj vprvič v K61nu izobrazili sedem sodnikov In državnih tožilcev pri cestni železnici. Ko bodo položili Izpite ,bodo dobili Stra-BenbahnfUhrerscheln (izkaznico za vozača, ceetndh £eleznlc)u
Ле spimo!"
„In če bi bil svel ш hudičev. . ."
Moje delo velja blaginji IVemčije
Sette 4. — Nr. 89.	KARAWANKEN BOTE
Kaukaslsthe Ćlfelder im Bombenhdgel
Lullwaffen-Trelfen iiber Sialingrad
Fortgesetzte Massenangriffe madien ein Festungswerk nach dem andern sturmreif
Nodi vird htiB la den FettDDftgtblet too Sttliofrad gtktnpft, dcdi >dion trist uiuere Luftwaffe тог-bereitcnđ den Kimpf *u( du |enseiti|e Wol;iofer Tor. nntcrbtidii tie well Im feindlidben Hinterland fontetetxt die letiten Oliafuhnreee der Sowjets, (bendiUtlet lie die ktukisiscben Olfelder ebenso mit Bomben wie die ilnjt der Wolg« liegenden R&stunji-nnd Indtutriestldte.
PK. Шег treffen slch zum Massenangrlff die fliegenden Verbande immer wieder, die Tag nnd Nadit die viele hondert Kilometer lange Front samt den Nachsdinb-wegen der Sowjets unter Kontrolle und in st&ndiger Bennruhignnj halten. Aus dcm Nichte heraus ist in kfinester Frist in nnendlidi viel Kleinarbeit die Orjanisation geschaffen, die die Beweglidikeit der Verbande nnd deren wterbrediungslose Einsatzfahig-keit gewahrleistet.
Weit weg von dem Sdiladitfeld von Stalingrad haben die Sowjet/lieger ais Folge der nnimterbro-dienen Angriffe unserer Luftwaffe ihre Stiirzpunkte verlegen miissen. Dem Ansturm der gegen Stalingrad wie kaum anderswo )e znvor zusammengezoge-nen demsdien und verbundeten Luftstreitkrafte konten sie nicht standhalten, vor ihm muSten sie sidi lief in die Verlassenheit der Steppe znriiAzieiien und kommen audi von dort an: nicbt, nidit einmal bei Nadit, zur wirksamen Entfaltung.
Kein Olsdiiff kommt mehr die Wolga hinaof
Nadi ein paar Stunden Ruhepause sind wir von neuem iiber der Haibmiliionenstadt an der Wolga, diesmal im eng aafgesdilossenen Verband mit der ge-samten Gmppe. Gleidizeitig greifen die einzelnen Ketten an, Hunderte tod Bomben auf einmal fallen auf die bolsdiewistisdien Artillerieatellungen und auf das zu einer modernen Festung ausgebaute Industrie-werk und die wenigen nun nodi immcr nidit sdiwei-genden Gesdiiitze werden von den uns nadifolgenden Stukas im Sturzangriff belegt.
Wieder geht auf die bolediewistisdien Bollwerke eines jener sdiweren Bombengewitter nieder von denen Moskau sagte, daS unter ihrer anhaltenden Wudit gefahrlidie Einbrildie in das Befcstigungs-lystem erfolgt seien. Allein die №lfe der Briten und Amerikaner bleibt aue. In Sdiutt und Asdie lie-gen die umfangreidien Hafen- und Veriadeanlagen. Kein Olsdiiff kommt mehr die Wolga hinauf und ausgebrannt sind die grofien Treibstofflager. Sdion vor Monaten verloren die Sowjets den Wolga-Don-Kanal, der das Riistungs-, Haadels- uni Verkehrs-zentrum mit der Komkammer dei Ostens, der Ukraine, auf dem Waaserweg verbindet, verloren tie die Eisenbahn nadi Stalino auf der aut dem Donez-gebiet die Kohle herangefiihrt wurde, nnd muBten sie audi die Oltransportbaim aufgebcn, die Stalingrad iiber das Don- und Kubangebiet mit Krasnodar und dem Kaukasus verbindet
Ubcr den riecigen Sdiuttbaufen am Wolgaknie
Zerst5rt ist das Bahngelinde, In Triimmcm liegt die zweitgrSfite Fanzerwagenfabrik der Sowlets, unter Sdiutthalden begraben sind die Werke der Eisen- nnd Nabnmgsmittelindustrie, die diemisdien Fabriken und Raffinerien, die vielen Getreidemiiblen, 01-idiligereien und Gerbereien. Auf GeheiS Stalin# miissen die rcstlidien, von nns nodi nidit genomme-neo Tfile dieses sdiwelenden Rninenfeldcs mit alter Gewalt gebalten verden. ist dort jeder Hiuserblodt in ein Widerstaodsnest nmgewandelt, ledes Fabrik-gebiude %u einer Festung ansgebaut, sind iiberall Minenfelder angelegt, Barrikaden aufgeriditet und Panzerkuppein eingelassen Trotzdem haben unsere Feldgrauen In harten Nahkimpfen sdion large Keile in da* tiefgeataffeltt Befestlgungssystem hineinge-trieben.
Mit SnSerster Erbittemng ond Hartnldiigkelt wird der Endkampf um Stalingrad gefiihrt. Als Riistungs-zentrum hat die Stadt xwar sdion seit langem keine Bedeutung mehr, abcr ihr Besitz 1st entsdieidend fUr die Beherrsdiung des Unterlaufes der Wolga und die Durdifiihrung des Erdolnadischubs. Aus der ununter-brodienen Kette Ihrer Riidcziige »isaen dir Bolsdie-
Englands Sdiredtensberrsihalt
In drei Monaten 2600 indltdie FrcibeitakSmpfer nicdergcscbotsen
Bangkok, 10. Not. Der Spredier der indisdien UnabhiinjtigkeitsllgA gab einen Oberblidi iiber die Ereignlsse in Indien wahrend der letzten drel Monate. Danach wurden in dleser Zeit Im Rahmen grausamster MaBnahmen der Englinder nidtt weniger all 2500 Freiheltskiimpfer ent-weder vom britisdien Nilitkr oder der Polixel nitdergesdiotsen oder verwundet. In derselben Zeit wurden mehr ale 12.500 Personen verhaftet und man belegte die indische Bevdlkerung mit Kollektivstrafen von insgesamt 14,5 Milllonen Ruplen, 5 Verwaltungsstellen wurden aufgelSst, well ihre Mitglieder sidi fUr die KongreCforde-rungen eingesetzt batten. Der indlsdie Spredier erkl&rte absdillcfiend, daS trotz den grausamsten engliedien UnterdriidiungsmaSnahmen die Frel-heitsbewegung das ganze indische Volk ergriffen babe und auf die Dauer nidit aufgebalten werden kdnne.
Tatiiidtlidi dauem die Unruhen In Indien mit unverminderter Heftigkeit an. Durdi das Ein-greifen der Polizei gab es wiederum Tote und Verietzte. Den Bewobnern einei Dorfea tm Wardha-Bezirk wurde eine Kollektivstrafe von SOjOOO Rupien auferlegt. Besonderi itark sind die Unruhen weiterhin in der Provini Bombay.
Indiscbe RUstungstabrik zerstSrt
Bangkok, 10. November. Trots alien Vorkehrungt-DiaBnahmen der britisdien Regiemng haben indisAe Demon.4tranten In Dbar»ar eine Rttstungsfabrik ler-stdrt. Dort wurde audi die Polizeiwadie von Demon-atranten angegriffen. Das KongreBmltglied Anand Rao 1st wegen Verttofies ftgea das lodisdie Virtel-dignngsgtseti verhaftet worsen. Erne Polizelstatlou in Ahmedabad wurde dordi eIne Bombenezplosloo tfilweiie lerstttrt. Weitfre Bomben ezplodierten In der Stadt an Verkehrszentron. Audi In Sholapo er-eignet# sidi eine Bombenexploaiott In finer Hodi-•anlti
vlsten sehr wohl, dafi es filr de aogsiditslos 1st, eine einmal verlorene Stadl zuriidizuerobeni, dafi eine ги einer starken neuzeitlidien Festung umgt-staltete Stadt immerhin посћ die groBten Сћапсеп zor Lefstnng nachhaltigen Wlderstandes bletet, da8 es immer nodi angenebmer Ist, In den Keller-lodiem einer verviisteten Stadt als in notdiirftig ausgebauten Feldstellungen iiberwintem zu miissen.
Ununterbrodiener Angriff
In enger Zusammenarbeit von Heer und Luftwaffe muS daber StraBenzug um Strafienzug, ein Festungswerk nadi dem anderen sturmreif gemacht werden. Friiher lagen mebrere Fliegerscbulcn bei Stalingrad, doch nur selten dringt jetzt ein Sowjetflieger nodi
Aus dem Fiihrerhauptquartier, 9. November. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt:
Im Raum von Tuapse warfen ortlicbe Angriffe deutscber und ruinaniscber Truppen den Feind aus seinen Stellungen. Eine Kampf-gruppe wurde in den erbitterten Kampfen eingescblossen und vernicbtet, an anderer Stelle ein stark besetzter StOtzpunkt genom-men. Ostwarts Alagir gewann der eigene Angriff unter Abwebr starker Gegenangriffe weiteren Boden.
An der unteren Don-Front setrten deutsche und rumanische Luftstreitkrafte ihre Angriffe gegen Feldstellungen und Truppen-unterkiinfte fort Italienische Truppen ver-hinderten einen Obersetzversucb. Nachscbub-babnen der Sowjets im mittleren Frontab-scbnitt wurden durcb Luftangriffe wiederbolt unterbrocben. Bei der Bekampfung der Ver-sorgungsscbiffabrt fur Leningrad versenkte die Luftwaffe auf dem Ladogasee drei Fabr-zeuge.
Im Raum um Marsa Matruk vemicb-teten deutsche Schlacbtflieger mehrere britiscbe Panzer und zerstorten Kraftwagenkolonnen des Feindes.
Ein deutscber Verband unter Fubrung de« Generaimajors Ranicke, der voriibergehend abgeschnitten war, hat dem Feind in drei-tiigigen Kampfen schwere Verliiste zugefiigt, eine grcBere Anzahl von Kraftfahrzeiigen er-beutet, sicb mit ihrer Hilfe beweglicb ge-
hI. Stodiholm, 10. November. Gan* gegen die Ge-wohnhelt entsdiloB slch London doch nodi naditrSg-Ilch %u einer Stellimgnnhme zu den vorletzteo deutsdien U-Boot-Erfolgen. Da die deutschen Versenkunjen aber (chlleSlich nidit einfach tu dementlereo waren, behalf slch das britisdie Informatlonsmlnlsterlum mit einem dOrftljcn Absdiwachunjeversuch. den d as emt-lldie Renterbfire mit foljjendem Wortlaut verbreltet: „Von der Achse slnd In der letzten Wodie U-Boot-Anjjrlffe gegen allllerte Geleltnfige In vcrschledenen Gcwil.uern. besonders vor der kanadischen Kiiste und In den Gewassero nm die Kanarischcp Inselp. gemel-det worden. In znstilndlgen Londoner Kreleen erklart man dazu. daS die hohen Zlffem ala Resultite dleser Angriffe den Hhertrelbungen entgegengestcUt werden miissen, die sclion bei gleldiartlgcn vorhcrgehen-den Gelegenhelten festgestcilt wurden."
In der Churchill gemSflen Form der Lflge wurden der britisdien Offentllchkeit damit wenigstens dia Sdiauplatae der letzten Konvol-Sdilechteo voralditlg bckanntgegeben.
Glelchzcltig mit dlescm dOrftlgen Abachwfichungs-versudie. hinter dem sid) deutllch ein Londoner Eln-gestlndnla verbirgt. muBte slch Reutar aber aua St John einen neuen U-Boot-Angrlff gegen die Han-delsschlffabrt In den Gewilssern vor Ncufundland melden laseen SUdllch und ndrdlld) von Neufundland fUhren bekanntllch die widitlgen Sdilffsllnlen aus Kanada und dem St.-Lorenz-Strom nadi Nordengland. Die bisherijen Erfolge der angrelfenden U-Boote In diesen Gewa.uern verschwieg Reuter sclbstverstandllch.
Der Marlneexperte des ,.Dally ЕхргеВ" lenkte anSerdem den Bllck der engllschen Offentllchkeit er-neut auf die U-Boot-Gefahr vor der K liste Sild-afrlkas. Er stellte Beredinungen darliber an, wie langa die dort onerlerendcn U-Boote auf See sela milBten nad kam dabel zu dem Kompliment, daB aelbst bel
Rom, 10. November. Der GroBmuftl топ Jerusalem erkl&rte dem Direktor der Agentur Mundar anUBllch der 25. WIederkehr dee Jahrestages der „Balfour-ErkUrung". die die Errichtung tinee Judenstaates In Falistina bagUnstlgt. dies* Balfour-Erklirung erwedt« In Arablen versdiitdene Geflihlc die Erlnnerung an die gefiibrllchen liidlschen Anapriiche auf arablsch« Under und den Verrat Englands am Islam. Die Er-kllrunf beweke deutlldi die Fcindschaft England* ftfta den I*lam und die Araber eowie die enge VeN bindnng xwiachen Engllndern nnd Judtn. Dl* Balfour-Erkliruni bestatlge die Uberlassung elnes der besten arablschen Lander an die Juden und erhiihe damit die jfidleche Gefahr fflr die gehelllgten mohammedanlechen
SUlMuttfiltt.
bis In den Lnftraum der Stadt vor, dei standi; von unseren Jagera flberwadit wird. Gelfernd sđiieBt die Flak hinter un« her. Sle kommt ttberhanpt kaum mehr zur Ruhe, Immer wieder mufi sle die leiditcn, mittleren nnd schweren Gesdiiitze neu einriditen gegen immer von neu m kommende Angreifer.
Auf dem Riidcflug begegnen wir sdion wieder einem starken Verband, dessen Ziel Stalingrad 1st, diesmal eine Batterie auf dem Ostufer. Und auf un-serem Feldflughafen liegen sdion wieder grofie Bom-benstapel bereit, ansreidicnd fiir morgen und liber-morgen, fiir eine ganze Wodie lang. Sie werden so lange iiber Stalingrad abgeladen und immer wieder erganzt werden, bis audi das letzte Festungswerk sturmreif ist. Kriegsberichter Helmut Drefiler
macht und den AnschluB an die Hauptkrafte wieder gewonnen.
Die amerikanisch-britischen Fiotteneinheiten und Truppentran^porte in den Gewassern nordlich Algier wurden seit dem 6. November bei Tag und Nacht von deutschen und italienischen Kampffliegerverbanden angegriffen. Nach bisher vorliegenden Meldungen trafen Bomben schweren Kalibers sec h s Kriegsschiffeinheiten und vier Handelsschiffe. Ein deutsches Unterseeboot erzielte im west-lichen Mittelmeer einen Torpedotreffer gegen einen britischen Kreuzer der Leander-Klasse.
An der Kanalkiiste schossen Jagdflie-ger am gestrigen Tage ohne eigene Verluste aus einein geirtisohten britischen Verband 12 Flugzeuge, darunter zwei viermotorige Bomber, ab. Sieben weitere Flugzeuge verlor der Feind bei einzelnen Storfliigen im Seegebiet um Frankreich und iiber der Deutschen Bucht.
Wie durch Sondermeldung bekannt-gegeben, waren im Kampf gegen gesicherte Geleitziige und gegen Einzelfahrer deutsche Unterseeboote weiterhin erfolgreich.
Sie versenkten im Nordatlantik, in der Karibischen See, bei Trinidad, im Golf von Guinea und im Seegebiet von Kapstadt 16 feindliche Handelsschiffe mit zusammen 103.000 Brt. Zwei weitere wurden torpediert und schwer beschSdigt.
Die Ladung mehrerer Schiffe war fUr die amerikanischen Etappen auf afrikanischem Boden bestimmt und bestand aus Flugzeug-teilen, Munition und anderem Kriegsgerat
grSfiten U-Booten dleser Einsati nnr mit ..BuBcrst anerkennriwwerten Leistungen der Besstinngen" dnrdigefUhrt werden kdnne. Ohne sldi auf weitere Einzelheiten einiulassen. atellte er auSerdem noch einmal (eat. die deutschen U-Boote biitten In dicsen GcwSssern „gcwisae Erfolge" fiir sich registrieren кбппсп.
In I^ndon war man edion Immer genelgt, die Bedeutung der verachiedenen Krleg№chanplitze |e nadi Bedarf und Umatinden heute hodi und morgen nledrlg einzusdiStzen. wie es eben gerade in ChurdiMIs Konzept paBte. Wenn man slch da rum am Donnerstag an die MaBstibe der Londoner BiStter und des britischen Nachriditendlenstes gehaltcn hiitte. dann gibe es derzeit Qberhaupt nur einen elnzlgen bemerkens-wcrten Krlegsschauplatz In der ganzen Welt: Nord-afrika, wo die des Stegens ungcwohnten Briten an-geblidi wieder einmal die ersten Anzeichen einer Schldualswende verspiirt haben wollcn.
Das Sdiwcigcn, mit dem London jedoch die vorletzte deutsche U-Boot-Sondermeldnng hinnahm. dcutet gleidizeitig abei darauf hin, daB dleser Sdilag auf den Meeren den Briten das geeenwiirtlga „afrikanLsche Konzept" erheblich verdirbt. Nun r&umt die Tatsadie von der Vemiditnng weiterer 168.000 Brt wertvoll-sten Sdiiffarauma endgOltig mit lener briti.sdien Hoff-nung auf. die als „Admiral Sturm" bereite zu einem lorbeerbevorschuBten Gegcnetiick der hinlSnglidi be-kannten Generale Winter. Sdilamm und KSIte gewor-den war. Nodi bia in die letzten Tage hinein waren in britisdien Leitartikeln und Kommentaren Immer wieder die Herbst- und WlnterstOrme ala angcbllch beste Heifer der allllerten Geleitziige zitlert worden. Eine vorlluflge Addition der bishertgen deutschen November-Versenkungserfolge bewelst berelts, wie schwer dieaer neueate Buadesgenosse die eogllfdien Optlmleten eott&uecht hat.
Der GroBmuftl unteratrldi den heldenhaften Wider-stand, den die Araber PaliUtinaa gegen die vereinig-ten zlonistisdien und britischen Imperialen Kriifte, gegen einen wirtsdiaftlidien, polltlsdien und mllltiirl-sdicn anglo-jfldlitdicn Drudi auf ihr Land leisten. Audi die ErklWrung der ZlonlstenfUhrer Waizmann und Bengurion aelen eine emeutt Beatitigung dor Febidadiaft dar VarbOodeten gegen Araber und Mohammedtoer. Wir alnd aidiir, ao idiloB dar GroBmuftl, daB di# Araber den Kampf bla zum Siege fort-setzen werden Erat wenn England und das Judentum cndgUltlg zerstSrt sind, kSnncn die Mohammedaner anfhSren, ilch mit dcm Problem Palletlna« zo be-
1мШ| ....
I Roosevelts gute Laone
i	Vizeprđsident Wallace erMđrte nach eineitt
1	Besuch im Weifien Hause, Roosevelt sei trots
i	des Erfolges der Republikaner ausgezeichneter.
i	Laune. 'Dicse auf die Stimmung des Volkes ,
E	berechnete Zuversicht griindet tick auf die
I	Tatsache, dafi die Demakraten, obwohl tie 30
I	Sitze im Reprđsentantenhaus an ihre Gegner
I	abgeben miissen, eine ausreichende Mehrheit
=	behalten, um die Kriegspolitik ihres PrSsiden^
=	ten, auf dem einmal beschrittenen Wege, der
i	ohnehin keinen Riickzug zul&fit, weiter vor-
=	wiirts zu treiben. Gerade dies aber bedingt,
=	dafi die Abwanderung der WOhlermassen zu
i	den Republikanetn nicht so bald zum Still-
i	stand kommen kann. Dieser Prozefi bedeutete
=	nichts andcres als eine Besinnung der wohU
I	fiabcndcn, besitzenden Amerikaner auf jene
1	Lebensziele, um derentwillen sie selbst oder
I	ihre Vorfahren nach "dem gelobten Land ge-
I	kommen sind, also Fortschritt, Aufstieg, holier
I	Standard und personliche Unabhiingigkeit. Das
I	Beharrungsverm6gen dicser durchaus materia-
I	listisch eingcstellten Schichten von meist an-
=	gelsichsischer Herknnft stemmt sich gegen die
=	staatssozialistischan РШпе der hcimatlosen Ju-
=	den um Roosevelt, die sich mit ihrem Wirt-
=	scluiftsprogramm, das eine allgcmeine Niveau-
=	scnkung unausweichlich macht, auf die noch
i	nicht erfolgreichen oder schon gescheiterten
i	Massen der besitzlosen Einwanderer aus Kon-
I	tincntaleuropa stiitzt. Dadurch bilden sich
I	yanz neue GegensHtze h<;raus, die nicht mehr
I	ausschliepUch auf innerpoliiischrn Nuancen
I	beruhen, sondern auf sozlalen und rassischen
I	Spannungen. Wendell WiUkie ist bereits ein
I	Opfcr dieser Ums<-hichtung geworden, denn
=	durch die. Wahl des Republikaners Dewey
I	*auf den Posten eines Gouverneurs von New
=	York hat nicht nur Roosevelt, dessen Familiš
i	in dicser halbjiidischen Stadt eine politische
i	Dynastiebegriindete,das uHchtige Sprungbrrtt
=	zur PrSsidrntschaft verloren, sondem atirh
i	Willkie hat dadurch als erster Mann seiner
=	Partei ausgespielt, um erulgiUtig das ги toer-
i	den, wozu er sich hergab: ein Werkzeug Roose-
i	velts. Wallace filhrt die Nieierlage der Demo-
I	kraten auf den Vmstand zurOck, dafi Millionen
I	jungen Wdhler in der Armee dienen und die
I	Arbeiter zu beschSftigt sind, um ihre Stimmen
=	abgeben ги кбппеп. Diese Erkl&rung leHrde
=	aber eine gefđhrliche Entwicklvng enthiMen,
=	die nicht dazu angetan wOre, Roosevelt auf
I	die Dauer bei Laune zu erhalten,
I	denn der andauernde Krieg mUfite
=	schliefilich auf die Weise alle Anh&nger
=	Roosevelts wahlunfdhig mochen und seinen
i	Gegnern das Feld frelgeben. hp.
ŠliiiiiiiiiiimiiiiHiiiiiiuiiimiiuiiiiiiiniiiiiiuiiiiiiiuniimitimiiiiiiiimi
Staatsakt fflr MInisterprasIdent Slebcrt
Muncfaen, 10. November. Am Sonntag mltt*g wurde die sterblicfae Hulle Ludwig Siebcrts in das Deutsche Museum geleltet. Retdisletter OberMrj-er-meister Fiehler hielt die Trauerrede, der Reidisstatt-halter in Bayern General Hitter v. Epp legte den Kranz des Fiihrers auf dem Katafalk nieder.
Am Sonntag wnrde Mlnlsterprlsldent Slebert In der Inselstadt LIndau. In der er viele Jahre eegen»-voll gewirkt hat, zur letzten Ruhe bestattet.
Japanlsđier RelAstag einbenifen
Tokio, 10. November. Auf Grund eines Kriasxi det Tonno wird der japanlsdie Reichstag am 24 December zu einer aufierordentlichen Sitzung zusammcn-trcten. Wie verlautet. soil die Sitzungsperiode auf ein MindcstmaB besdiriinkt werden und sich oar mit den Fragcn des Kricgsgcsdiehens ond den direkt damit in Verbindung stehcnden VorscblSgen und Pla-nungcn der Reglerung befaisen.
Ernste ZusammenstOOe Im Iran
Rom, 10, Nov. Nach Meldungen aus Teheran iiber Erzcrum haben slch „Lavoro Fascista" zu-folge in den letzten Tagen infolge Lebensmlttel-mangels Im Iran In den Ortschaften Schlras und Isfahan Unruhen ereignet. HIebei kara es zu ernsten ZusammenstdBca zwlschen der Bevdlkerung und Truppen der Besatzungsrailchte. Die Besatzungsbehdrden haben Infolge der Unruhen die belden Stildte unter strenge MllItHrkontrolIe gestellt.
SowjetlsAe Jubiiaumsberlditerstattnng
hi, Stodiholm, 10. November. Die amtlicfaen Stel-len in h^oskau, die in der letzten Zeit offen-sichtllch, um ihre Jubilžumsfeierlichkeiten nidit zu becinflussen, kcinerlcl Sdilappen mehr eingestanden hattrn, kamen jcdodi am Freltag nidit nm die Not-wcndigkclt herum, von neu elngesetzten deutsdien Verstlirkungen und der Bedrohung weiterer Gebiet« %u berichten. Wie dicse Gefihrdung angeblicfa ohn* jede* deutsche Vorriicken zustande gckommen sein soil, vergaCcn sie su erklirea Aber die Londoner Ncugler erstreckte sidi ja noch nle tuf derartigo hodist unangenrhme Details, und dc.ihalb telit* der britiscbe Nachrichtendiensl am Freitag lakoniidi mit, dafi sidi die Angriffswucht gegen Stalingrad — angcbllch durdi den Einsatz frisdier Truppen — aber-mals verstlrkt babe.
Der Rentcr-Korrespondent In Moskan Harald King stellte gfeichteltlg feat. daB auf Grund der newea Lage im Zemralkoukasus nun die belden wichligen Orte Ordsdionikidse und Grosnyi stirker lis I« vor bedroht seien. AoBerdem werden die rildwiirti' gen sowjetischen Verbindungsllnien stSodig angegriffen.
Die Revolutlonsfelern brachtcn eine Hoehflnt *0" Botschaften nnd Telegrammen, die allerdinge ihrem Stil nach wohl grABtentell# In Moakaocr Inforn** tionabtiro* entstanden teln dUrfteg. So gab mom** von einer angeblidien Botschaft dei Verteidtjer S**' lingrads an Stalin Kunde; darin hie« es nadi eine BeschwSrong des ..ungebrocfacnen Gelsies wSrtlldii „Unsert Brstlomunf Is* tf, bla w®
k SuUBind »wxuWwa."..
Kampfansaae an den Islam
Der GroRmuIti von Jerusalem fiber die anglo-jOdisdien Madiensdialten
U-Boote versenkten wieder 103.000 Brt
Sowjetkampftruppen bei Tuapse verniditet - Felndlfrtie Kriegssdilffe und Truppen-transporte bel Algier bombardiert - 6 Kriegs- und 4 Handelssdiiffe getroffen
London sudit lahme Ausfiadite
DHrftlge Absdiwadiungsversudie - Versenkungszlffern angebliđi „iibertrleben*
Soijeli pri Tnapsejn uničeni
M veliki uspehi naših podmornic
Wehnmacht je dne
Oberfcommando der В. novembra objavilo:
V	prostoru priTuapsejuso vrgli kra« IJevni napadi nemških in romumakih čet so« Vražnika iz njegovih postojank. Neka so. vražna bojna skupina je bila v ogorčenih bojih obkoljena in umičena, na drugem me-Btu je bilo zavzeto močno zasedeno opori« 6če. Vzhodno od Alagirja smo z lastnim na« padom, uibranivži se močnih nasprotnih na« padov, pridobili Se več ozemlja.
Na spodnji fronti ob Donu so nadalje« vale nemške in romunske zračne bojne sile Bvoje napade zoper poljske postojanke in stanovališča čet. Italijanske čete so onemogočile poskuse prekoračenja. Železnice za nove pošiljke Sovjetov na srednjem frontnem odseku so bile ponovno prekinjene z zračnimi napadi. Pri napadih na preskrbo« valno plovbo za Leningrad je potopilo zrač« no orožje na jezeru Ladoga tri vozila.
V	prostoru okoli Marsa Matruka so uničili nemški bojni letalci več angleških oklopnjakov in so razbili sovražnikove kolone tovornih avtomobilov.
Neka nemški oddelek pod vodstvom Ge« neralmajorja Ramckcja, ki je bil mimogrede odrezan, je sovražniku zadal v tridnev« nih bojih težke zgube, uplenil večje število tovornih avtomobilov, z njimi postal zopet gibljiiv in dobil tako zopet zvezo z glavnimi silami.
Amerlkan^?o=angleške mornariške enote in prevozi čet v vodah severno od Alžirja so bile od 6. novembra podnevi in ponoči na- ■ padanl po nemških in italijanskih oddelkih bojnih letal. Po poročilih, ki so dospela, so zadele bombe težkega kalibra šest enot bojnih ladij in štiri trgovske ladje. Neka nemška podmornica je v zapadnem Sredo«
Preosnova srbske vlade
Belgrad, 14. novembra. Srbski ministrski predsednik Milan N e d i ć se je odločil za preosnovo, svoje vlade. Nova vlada je sestavljen* sledeče: predsednik ministrskega sveta Milan N e d i ć , notranji minister Ta-nazije D i n 1 ć ; minister za prosveto Veli-bor J o n i Ć ; pravosodni minister Bogoljub Kujundjić ; minister za finance Dušan Djordjevid ; minister za gospodarstvo dr. Milodrag Nedeljkovič ; minister za kmetijstvo in prehrano: ing. Rado-slav Veselinović ; minister za pošto in telegraf Josif K o s t i ć; minister za promet Djuro D o k i Ć ; minister za socialno politiko in narodno zdravje: Stojimir D o -brosavljević ; minister za gradbe ing. Ognjen Kuzmanović.
zemakom morju zadela s torpedom neko an« gleško križarko razreda »Leander«.
Na obali Rokavskega preliva so sestre« lili lovski letalci včeraj brea lastnih zgub iz nekega mešanega angleškeva odreda 12 le« tal, md njimi dva štirimotoma bombnika. Sedem nadaljnjih letal je agubdl sovražnik pri posameznih motilnih poletih na morju okoli Francije in nad Nemškim zalivom.
Kot je bilo e poeebnim poročilom objavljeno, so imele nemške podmornice še na-daljne uspehe v boju zoper zavarovane konvoje in zoper posamič ploveče ladje.
Potopile so v severnem Atlantiku, v Karibskem morju, pri Trinidadu, v Gvinej-skem zalivu in v morskem ozemlju okoli Kapstadta 16 sovražnih trgovskih ladij s skupno 103.000 brt. Dve nadaljnji sta bili torpedi rani in težko poškodovani.
Tovor ve^ ladij je bil namenjen za ame« riške etape na afriških tleh in je obstojal iz letalskih delov, municije in drugega vojnega orodja.
lapadi na Kaikazn zairnjeni
Na fronti ob Donu več sovražnikovih sunkov odbitih
8
Oberkommando der Wehnnacht je dne novembra objavilo:
V	Zahodnem Kavkazu In v odseku ob T e r e k u smo zavrnili več nasprotnih napadov sovražnika, ki je imel krvave zgube, in s topniškim ognjem ter zračnimi napadi razbili njegova zbirališča. Severovzhodno od M o s d o k a smo v nasprotnem napadu vrgli napadajoče sovražne sile preko njihovih izhodišč nazaj in pripeljali številne ujetnike.
Na fronti ob Donu so nemške in zavezniške čete ob sodelovanju nemških bombnikov in romunskih bojnih letal odbile več sovražnikovih sunkov.
V	srednjem in severnem odseku vzhodne fronte ni nobenih pomembnih bojnih dejanj. Združeni zražni napadi močnih odredov bojnih letal na železniške cilje v prostoru pri Ostaškofu so imeli za posledico uničenje več'sovražnikovih prevoznih vlakov in oskr-
bovalnih skladišč. Pri zasledovanju na cestah so bile razgnane sovjetske kolone in je bilo razdejanih nekaj vasi, kjer so bile nastanjene sovražne čete. Ponoči sta bila napadena mesto in kolodvor Kalinin. Topništvo vojske je napadalo za vojno važne cilje v Kronstadtu. Opazovali so več požarov. Zračno orožje je potopilo v jezeru Ladoga neko motorno vozilo in dva tovorna čolna. Tri vozila so bila poškodovana.
V frontnem odseku pri MarsaMatru-k u je sovražnik z močnejšimi silami oklopnjakov nadaljeval svoje napade. Nemško in italijansko zračno orožje je podpiralo boje na tleh in napadalo sovražne sile in pota za nove pošiljke.
Pri napadih britanskega zračnega orožja na zasedena zapadna ozemlja in pri poletih nad Sevemozapadno Nemčijo je sovražnik zgubil štiri letala.
Pridollilev prostora na Kaikazn
Trideset oklopnjakov vzhodno od Alagirja uničenih - še hudi boji v Afriki
Oberkommando der Wehnnacht je dne 7. novembra objavilo:
V	Zahodnem Kavkazu je preee« netljiv krajevni napad vrgel sovražnika iz i.etkega višinskega položaja. Odredi nemške pehote so se ob močnem deževju v žilavih bojih razširili tudi severno od Tuapseja.
Pri obrambi sovražnih nasprotnih napadov vzhodno od Alagirja smo v hudem boju uničili 30 sovjetskih oklopnjakov in po zračnem orožju tudi en oklopni vlak. Izvid-na letala so bombardirala premikanja čet na georgijski veliki cesti.
V	prostoru Stalingrada bo bili samo krajevni boji. Bojna in strmoglavna lotala so napadala položaje baterij in vasi vzhodno od Volge.
V	srednjem odseku fronte smo z udarnimi četami uničili številne sovražnikove bun-karje s posadkami vred. Zračno orožje je napadalo sovjetska zbirališča čet in prevozna premikanja ob izvoru Dvine in Volge. Na
nekem letališču severozahodno od Moskve so po nočnem napadu nastali veliki požarL Jugovzhodno od Ilmenakega jezera smo v večdnevnih bojih ob posebno težavnih terenskih prilikah obkolili in uničili neko skupino sovražnih sil.
Težko topništvo vojske je z obstreljevanjem zažgalo elektrarno vKronstadtu.
V Egiptu še trajajo hudi boji. Lastni nasprotni napadi so prizadejali težke zgube odredom sovražnih oklopnjakov. Nemške in italijanske zračne bojne sile so neprestano napadale motorizirane sovražnikove sile med Marsa Matrukom in E1 Alameinom. V Sredozemlju je krovno protiletalsko topništvo nemške vojne mornarice v zadnjih dneh sestrelilo pet sovražnih letal.
Posamezna britanska letala so pod zaščito oblakov podnevi priletela v severno-nemško ozemlje in nad Nemški zaliv. Prebivalstvo je imelo male zgube. Pri tem in nad zasedenimi zahodnimi pokrajinami smo zbili šest sovražnih letal na tla.
\ajhHiši boji v Hfrihi
Čete osi napadajo proti trajnemu pritisku sovražnika
Oberkommando der Wehnnacht je dne 6. novembra objavilo:
V	odseku fronte pri Tuapseju smo v težkih, po zračnem orožju učinkovito podprtih napadalnih bojih zavzeli številne sovražne bojne naprave in zavrnili nasprotne napade.
V	prostoru ob zogrnjem T e r e k u napadajo nemške in romunske čete ob sodelovanju sil bojnih letal sovražnika še dalje, dasi se zagrizeno upira. Samo v tem odseku smo včeraj sestrelili 35 sovjetskih letal.
Bojno delovanje vStalingraduseje 5. novembra omejilo na živahno obojestransko delovanje udarnih čet in obrambo posameznih sovražnikovih napadov.
Bojna letala so ves dan napadala železnice vzhodno od Volge. Na fronti ob Donu so se ogrske udarne čete prepeljale čez reko in uničile na vzhodnem bregu več sovražnih oporišč in 34 zemeljskih bunkarjev. Uplenili so številne topove in težka ter lahka orožja pehote.
Zračno orožje je napadalo sovražne položaje in kolone vozil južno od Ostaškova. Kolodvor v Ostaškovu je bil podnevi in ponoči bombardiran.
Jugovzhodno od Ilmenskega jezera smo pri nekem krajevnem napadu proti močnemu sovražnemu odporu z naskokom zavzeli 37 bojnih položajev in uplenili devet topov ter 68 strojnic in metalcev granat. Na jezeru Ladoga je zračno orožje potopilo nekega pamiškega vlačilca in dva tovorna čolna. En topniški čoln, ena ladja s protiletalskim topništvom in šest preskrbovalnih vozil je bilo poškodovanih. Bojna in strmoglavna letala so z dobrim učinkom nadaljevala bombardiranje Murmanska in mur-manske železnice. V vodovjih Severnega morja je bila z bombnim zadetkom potopljena neka trgovska ladja s 6000 brt, neka druga večja tovorna ladja pa težko poškodovana.
Nemški in italijanski odredi so včeraj v silnih bojih napadli sovražnikove formacije oklopnjakov v ozemlju pri F u k i in Marsa Matruku. Proti večeru je bila bitka še z nezmanjšano silo v teku proti trajnemu pritisku sovražnika.
Bojna letala so podnevi napadla razne kraje v jugovzhodni Angliji.
Radi napredovanja nemSkIh 8et na gruzin-skl veliki cesti je nastala med Sovjetl v Tlfll.su panika, kot poroča Associated Press. Uradni sovjetl evakuirajo svoje družine In celo vrsto Georgljcev so zaprli, ker so oblasti boje, da se ne bi priključili Nemcem.
Nizozeniska delovna fronta, ki je bila ustanovljena 1. maja tega lota, je te dni objavila, da bo v kratkem imela na podlagi že dožlih prijav Se enkrat toliko članov, kot so jih Imela vsa prejšnja soclaldemokratlčna delavska društva na Nizozemskem skupaj.
Hoprnenje §a dfaguCfi
3__PRIPOVEDU]E lORG REHOFF
»Ne, seveda ne. Toda lahko se zaneseta na to, da vama noben trgovec ne bo dal več. Je že tako, Oppenheimer določuje cene.«
»No, kaj takega!« je strmel Jonkher mlajši.
»Ti store Se več. Ne prodajo niti vseh kamnov, ki jih najdejo, ampak jih spravijo v trezorje In pustijo vsako leto le en del na svetlo, da se Jim ne pokvarijo cene. In o tem sta tudi lahko prepričana, da dobijo pri prodaji cene, ki se zelo razlikujejo od nakupnih — pa ml verjemita to ali ne.«
»No, na ta način bomo pač morali ob enajstih biti pri mistru Oppenheimer ju.«
»Jakobus, moral ga boš nazvatl ,Sir'!«
»Figo!« Jakobus mlajši je bil ves divji.
Popoldne je bila kupčija že sklenjena.
»Zelo mi je bilo žal, ko sem slišal, da ste *&dnje noči zelo nemirno spali na svoji far-bilo je zelo pametno od vas, da ste prl-*4 v Kapstadt!« je Žid smehljaje pozdravil ''aše tri farmerje. Ti so se skrivaj spogle-To je bilo vendar zanimivo! O stre-niso bili črhnili nobenemu človeku niti
besede.
»Sindikat vam ponudi za dragulj, ki je bil tem osnaien, z rentgenom pregledan in "^ehtan, vsoto — 63.000 funtov. V svojem ''vljenju ne boste zanj nikdar več dobili, **'^tleroen!«
vi ga boste potem gotovo prodali za
®0.000 funtov!« je godrnjal ToUas. Toda **"«ovec z diamanti je ugovarjal;
»Pomislite na naše stroške, gentlemen. Končno je treba kamen tudi zbrusiti. Takšnega, kakršen je zdaj, vendar noben človek ne more rabiti!«
»Tale s stroški je pa dobra,« se je na tihem jezil Jonkher junior. »Bržkone prišteje k temu tudi municijo za puške, ki bo jo zadnjič postrelili na nas!« Toda zinil ni besede.
Prihodnje jutro so se možje zopet sestali. Oppenheimer je kot naplačilo stisnil v roke mladega Jakobusa tisočak v bankovcih po dvajset funtov. Jonkher starejši je pa ofi-cialno izročil dragulj Tokrat niso bili sami. Fotografi 80 stali pred pisalno mizo trgovca z diamanti s svojimi aparat; na bliščico. Nekaj minut so plameni magnezije šelesteli in pokali po zraku.
»To je reklama, kupčija, geptlemen!« se je smehljal Oppenheimer. »Svet mora vendar zvedeti za to senzacijo!«
Najprej so Sli vsi trije h krojaču. Stari farmar si je naročil novo nedeljsko suknjo za hojo v cerkev. Tobias je dobil moder, dvoreden jopič in hlače, ki si jih je že dolgo želel. Jonkher mlajši pa je smel končno uresničiti svojo živo željo: dobil je pozornost vzbujajočo karlrano obleko.
»Zopem si videti v tej opravi;« je dobre volje rentačil Jonkher starejši.
In potem je prišel viSek dneva: avtomobil! 250 funtov je zahteval trgovec za avto tipa Vanxhall. Od strmenja ni mogel zapreti ust, ko je dobil plačilo v gotovini.
»Le tiato je la*t človeka, kar Je plačal do zadnjega pfeniga!« mu je pojasnil Jonkher.
Tako se je končala zgodba o najdbi diamanta, ki Je izjemoma priredila prizadetim
veselje. 63.000 funtov je bilo takrat; po nemški veljavi 1,260.000 RM!
Oppenheimer je prodal »Jonkherjev diamant«, kakor BO ga posihdob imenovali, čez nekaj mesecev trgovcu Winstonu, ki je plačal zanj dva milijona mark in dal potem ta ogromni dragulj razdeliti na dvanajst delov. Vsak izmed teh dvanajst diamantov je po spretni roki brusača postal krasoten izvod. Vsi se nahajajo danes v rokah ameri-kanskih milijonarjev.
Razven enega, morda najbolj nenavadnega izmed njih, ki mu je brusačeva umetnost dala z brušenjem pdsebno obliko. Oni Ijud-dje, bilo jih je malo, ki so vedeli za njegovo eksistenco, bo mu vzdevali označbo: »Želva«, Ob njegovih facetah (obrušenih ploskvah) se je lomila upadajoča svetloba v žarečem ognju. Hrepenenje, sovraštvo in zavist bo spremljale usodo tega diamanta, ki je bil še v zadnjih mesecih pred sedanjo vojno usodnega pomena v življenju mož, ki jih je javnost imela za vzor — gentlemane.
OPOROKA KRALJA DIAMANTSKIH POLJ
Bilo je nekega hladnega popoldneva v aprilu 1039. leta. Na pariških bulevardih so bile vse mize v kavarnah polno zasedene.
Najsvetejše v turški kopeli hotela Maurice je bilo zakrito v gosti sopari, tako da se nI moglo videti niti dva metra naprej.
Častivredni lord Reed je okorno hodfl po ploščah parnega kopallAča, kjer ga je v službi vnet masčr vodil v salon za masažo; tam je sedel na ležišče na deekah.
Kakor je bilo njegovo lordstvo staro, tako je bilo tudi bogato. Navsezadnje ni bil zastonj nečak starega Cecila Rhodesa in nI zastonj podedoval mastnega dela plena, ki ga je bil nagrabil v trgovini spretni stric.
Sedemdesetletnik se je še zdaj moral smehljati, če se je domislil oporoke svojga strica — sveda one oporoke, ki so jo smeli objaviti v britanskem kabinetu in v kateri se je glasilo:
»Zapuščam vse svoje premoženje za ustanovitev in pospeševanje tajne družbe, katere pravi cilj naj bo razširitev britanskega gospostva nad vsem svetom, zlasti pa pridobitev vse afriške celine. Svete dežele, doline ob Evfrati, otokov v Tihem morju, v kolikor že niso itak pod oblastjo Velike Britanije, celokupnega malajskega otočja, kitajskega in japonskega morskega obrežja in končnoveljavnega zavzetja severnoameriških Zedinjenih držav kot sestavnega dela britanske države!«
Lepo se je to čitalo — in tajinstveno. Toda razven najožjih sorodnikov ni nihče dobil niti enega penija. Na skrivnem so se bili sešli v Južni Afriki in tam prisostvovali razglasitvi druge oporoke — namreč edino veljavne!
Dvajset let je prebil častivredni lord Reed s tem, da je nalagal svoje ogromne dobičke iz diamantskih delnic v svoja posestva. Nato je postal romantičen ljubitelj, V New Yorku, Londonu, Bomba ju in Sid-neju so poznali posebno nagnjenje starega gospoda za posebno jasno ali zanimivo obruSene diamante, za katerimi se je gnal v svoji luksuzni jahti. Sušljali so pač tudi, da ne pridobi diamantov vselej čisto po gravici.	(Dalje prihodnjič.^
Hreii Slom
St. Martin bel Littai. (Apel.) Pretečeno Bredo se je tudi v naSi Ortsgruppe vršil v dvorani KVB prvi veliki apel DAF. Vsi obrtniki, rokodelci in obrati te Ortsgruppe so se zbrali pri apelu. Kreisobmann DAF H u e m e r iz Steina je v nagnečeni dvorani govoril o bodočih nalogah vsakega posameznega rojaka in dal navodila za bodočnost.
Woditz. (Nesreča pri delu.) Brzojavni delavec Josef Stirn, zaposlen pri Poštni direkciji Kralnburg, je padel v globino 10 m in dobil težke poškodbe na nogi in glavi. Prepeljan je bil v bolnišnico Gallenfels.
Pole bel Wotlltz. (Požar.) Požar je izbruhnil v delavnici za izdelavo peči G. >Fujan<:. Ondotno gasilstvo je bilo hitro na mestu in preprečilo, da se požar ni razširil na celo stavbo.
Kmetovalci so zborovali v Steinu
Pred kratkim se je v Stetnerhausu v Steinu vršilo zborovanje kmetovalcev. Abteilungs-leiter Burgstaller je govoril o vpra.^anjih tržnega reda in poudaril, da morajo sedaj tudi kmetje v Kreisu Steln s svojim deležem prispevati, da bodo kmečki pridelki pripravljeni.
Landeshauptstabsleiter dr. S a n t n e r je pretresal posebne prilike na Gorenjskem, omenil, da je treba čimprej prilagoditi kmečko pridelovanje onemu v Altgauu, izrekel polno priznanje kmetom v Kreisu Stein in obljubil, da bo s pomožnimi ukrepi pospeševal potreben podvig kmečkeiga gospodarstva.
LandesbauernfUhrer H u b e r je govoril kmetovalcem o delu, ki ga imajo opraviti, označil to delo kot izredno važno in odločilno za uravnavo kmetov in poudaril, da je nj hovo delo največja dolžnost. Pogoj uspešnega dela pa je, da so sami v prvi vrsti zgled drugim kmetovalcem. Z navduševalnimi besedami se je dotaknil delovnega področja, ki ga ima Reichs-nfthrstand (državni prehranjevalni urad) v sedanji borbi za svobodo naroda in s tfem tudi kmetov.
Kreislelter P11 z je v prepričevalnih besedah opisal, kakšno nevarnost vsebuje boljševizem za kmeta. Zato more kmet biti le pri konstruktivnih silah Gorenjske. Kreis Stein je označil kot kmečlci Kreis in poudaril, kakšnega pomena je v njem kmet in kmetijstvo.
Kreis Hrainburg
Kralnbnrg. (Glavni carinski urad je dobil svoje poslopje.) Glavni carinski urad v Krainbiirgu ni imel doslej svojega uradnega poslopja, temveč je bil začasno nastanjen v raznih prostorih. Po odredb! Laad-rata je Kreisselbstverwaltunga prezidala neko poslopje v Krainburg-Wart in ga dodelila glavnemu carinskemu uradu kot uradno poslopje. Hišo so namenu primerno preuredili. Ker je bila hiša znotraj in zunaj na novo pobeljena, bila popravljena In bo v kratkem napravljen lep prostor okrog hiše, napravlja ves kompleks sedaj vtis, ki je dostojen nemške upravne oblasti.
Zwlschenwassorn. (Iz vaške kronike.) Nenadne smrti je preminul pred nekaj dnevi dolgoletni tovarniški delavec Franz K r e 1 Iz Swetje v starosti 62 let. Bil je vesten priden delavec pri podjetju nad 40 let. Pogreba ee je udeležilo delavstvo v velikem številu. — V preteklem mesecu je naša občina zabeležila 6 rojstev, 2 smrtna slučaja in 1 poroko.
St. Martin unter ' dem GroBgallenberg. (Obisk K r el sobmanina DAF.) Tovarno za čevljarske potrebščine Seta-Seunig v Tazenu je pred kratkim obiskal Kreisobmann DAF Remschnlg. S svojim spremstvom si je ogledal obrat in se temeljito razgovarjal o zadevah obrata in DAF.
St. Martin unter dem OroQgallenberg. (D e-lovanjeNSV.) V tem, v številki 87. našega lista objavljenem dopisu bi se Imel uvod pravilno glasiti: »Obširna, toda ne gosto naseljena občina .. kar s tem popravljamo.
Vpoklici v Ereisstab*^
Delovno zasfdaiijc v dvorani NSV v Kralnburgu
V četrtek je govoril v šolskem prostoru NSV v Krainburgu pri večurnem delovnem zasedanju Krelsstab- und Ortsgruppenlelter dea Kreises Kralnburg Pg. K e n d a o smislu in pomenu 9. novembra. Z veliko preprlčevalnost-jo podana Izvajanja so imela globok vt4s. Nato je Izročil Kreislelter K u 11 Pg. Pardatscherju postavitev za Kreissta.bsamtslelterja, Pg. Remschnlggu postavitev za komisarlčne-ga Kreisobmanna DAF. Nato se je zahvalil Kreislelter Ortsgruppenlelterjem za njihovo pridno delo in pozval, da delujejo še nadalje z Isto vnemo za dobro Gorenjske. Ne besede, ampak praktično delo je odločilno za uspeh.
NSKK-Sturm na novo postavljen
v St. Martinu unter dem GroBgalleuberg se Je pred kratkim vršil prvi apel novo ustanovljenega NSKK-Sturma 44. Ustanovljen Je Iz vrst moštva NSKK občin St. Velt an der Sa-we, Zwiechenwtissem in St. Martin unter dem GroUgallenberg.
StaffelfUhrer L6scher iz Krainburga je zaobljubil vodjo novega Sturma Obertrupp-fUhrerja Ing.Benza, ki je dal roko, In ga uvedel v njegov nov delokrog. Hkrati je zaobljubil Trupp- in Verwaltungsflihrerje Zwetka iz St. Velta, Polaka iz Zwlschenw&ssern in Webljaka Iz St. Martina unter dem GroUgallenberg. Na-tp je moštvo novega NSiKK-Sturma 44 živo opominjal na njegove dolžnosti.
V Bolgariji se je stanje hranilnih vlog povl-flalo v času od julija 1»41. do Julija 1942. leta za 5 Mla. levov, namreč od 19.2il8 Mla. na 2-t »98 Mla. levov. Od teh odpade le 3.72C Mla. na zasebne banke, drugih 20 Mla. pa na bolgarske Javne kreditne zavod*
JVemščina kot STeto^ni jezik
Preokret v mednarodni uporabi jezikov
V vrS'tnem redu svetovnih Jezikov Je bila v srednjem veku francoščina na prvem mestu. Bila Je do zadnjih dni Jezik diplomatov. Z novo ureditvijo Evrope Je francoščina kot diplomatski Jezik odrinjena na drugo mesto. Z razvojem britanskega imperija, ki se Je udomačil na vseh kontinentih in s tem močno razširjal tudi uporabo angleščine, in v meddržavnih oziroma prekomorskih industrijskih ter trgovsko-poUtičnih odnošajih je prišla angleščina v navado v sektorjih gospodarstva, plovbe in mednarodnega potniškega prometa, če povrh upoštevamo, da zavzema Anglež na- ■ pram študiju tujih Jezikov povsem odklonilno stališče in primerno svoji aroganci načelno zahteva, da ga raizumejo v njegovem lastnem jeziku tudi v tujih deželah. Je pri pomenu, ki ga je imela britanska svetovna država razumljivo, da so v teh državah v velikem obsegu priznavali angleški jezik.
če so prej v Nemčiji francoščino posebno radi imeli, se je to močno spremenilo med prvo svetovno vojno in zlasti v na to sledeči dobi zasedbe. Angleški jezik je pa nasprotno še vedno obdržal svoje stališče, šele po prevzemu oblasti po nacionalnem socializmu, po njegovi politično-domoznanski prosveti In po sedanji 'vojni so dosegli, da sta oba ta Jezika izločena kot »modna Jezika«. S tem seveda nočemo reči, da se od te dobe naprej omalovažuje znanje teh jezikov. Znanje Je nasprot-
no za nemškega človeka že v povečani meri potrebno, ker bodo tudi v bodočnosti angleščina in francoščina obdržali svojo eksistenčno pravico kot sredstva mednarodnega razumevanja. Odklanjati se mora le, da bi se jim neposredno dalo prednost, odnosno, da bi v lastni deželi blebetali izraze navedenih jezikov.
Tudi v drugih evropskih državah nastaja jezikovni preokret, ki da jasno spoznati, kako zelo so Velika Nemčija in njeni uspehi učinkovali na miselnost inozemstva. Ne glede na dejstvo, da smatrajo danes na Danskem, Norveškem, švedskem in v Ostlandu kot nekaj samo po sebi razumljivega, da človek obvlada nemščino vsaj v njenih najvažnejših izrazih, so vse države južnih in jugovzhodnih skupin v Evropi že dve leti prešle do tega, da dajo znanju nemščine poleg lastnega jezika prvo mesto.
Ce se končno pomisli, da ima Nemčija gospodujoč položaj na aziatskih obalah, Nizozemske, Belgije in Francije, med temi v pasih, ki so čisto severnoameriške, se lahko misli, da je tudi tukaj nemščina v kratkem času postala vodilna, kakor se EIvropa kot zemeljski del novega reda na jezikovnem področju poslužuje nemščine kot prvega tujega jezika, tako bo tudi nemški jezik v svetovnem prometu zavzemal vodilno mesto kot tuj jezik.
Naš športni kotiček
Namizni tenišlii igraici Wiena močnejši
Klagenfurt, 10. novembra. Gaufachwartu Vinzenzu K u 1 n i g u se je posrečilo, da je priredil v KdF dvorani večerno prireditev namiznega tenisa, ki je v vseh točkah izvrstno izpadla. Dr. DSrflinger, društveni vodja DTB Klagenfurt, je pred pričetkom igre pozdravil najprisrčnejše zunanje igralce. Sport-gaufiihrer K o 11 e n z je prisostvoval tej doslej največji prireditvi namiznega tenisa. Bajni uspehi in zelo dobri obisk bodo gotovo dali namiznmu tenisu v K&mtnu močne spodbude.
Tokrat so Wiener Postsportlerjl s 7:3 nad-močno zmagali nad ASlingerji. Svetovna mojstrica gospodična T rude Pritzi, ki je v wienerskem moštvu Igrala vzvišeno vlogo in premagala vse nasprotnike, si je v hipu pridobila radi svoje igre srca vseh igralcev. Pri Klagenfurtu je bil mladoletni SchUtzelhofer (DTB), ki je Imel pri zmagi 5:3 nad ABlin-gerjl glavni delež.
Turnir so igrali na dveh mizah. Na prvi mizi so Igrali iz Wiena gdčna Pritzi, Wunsch in Pilsl ter ABlingerji Knifitz, Strumbl, Lach-ner in Payer. Na drugi mizi sta igrali moštvi DTB Klagenfurt In LSV Klagenfurt. Kullnig in SchUtzelhofer, Gibaš in ABltng II z Lack-nerjem, Payerjem in Aschmannom П. Posamezni izidi tekme so bili sledeči;
Postsport Wien—TuSpG ABling 7:3. Gčna. Pritzi (Wien)—Strumbl (ABllng) 2:0; Lackner (A)—Pilsl (W) 2:1; Wunsch (W)—Payer (A) 2:0; Gčna. Pritzi (W)—Knific (A) 2:0; Pilsl (W)—Strumbl (A) 2:0; Wunsch (W)—Lackner (A) 2:1; gčna. Pritzi (W)—Payer (A) 2:0; Knific (A)—Pilsl (W) 2:1; Wunsch (W) —Strumbl (A) 2:1; gčna. Pritzi (W)—Lackner (A) 2:1.
DTB Klagenfurt—TuSpG AlJling II 5:3. SchUtzelhofer (DTB)—Payer (A) 2:1; Asch-
mann П (A)—Kullnig (DTB) 2:0; SchUtzelhofer (DTB)—Lackner (A) 2:1; Lackner (A) —Gibas (LSV) 2:0; Gibas (LSV)—Payer (A) 2:0; SchUtzelhofer (DTB)—Aschmann II (A) 2:0; Gitoas (LSV)—Aschmann П (A) 2:0.
Knifitz je premagal Wunsdia
Nemški namizni teniški moj.ster v ABiingu
Dne 4. novembra se je vršila v ARlingu, v dvorani hiše nemškega športa, tekma v namiznem tenisu med Winer Postsportvereinom In ^Bllnger Sport- und Turngemeinschaft, v kateri 80 Wlenerji komaj zmagali s 3:2. Njihovo moštvo sta predstavljala nemški mojster Wunsch in Uffz. Pilsl, ki spada tudi v najboljši nemški razred, doClm sta za ABling nastopila Knifitz in Strumbl. Po pozdravu gostov so potekale izredno lepo igre ob živahnem zanimanju kakih 400 gledalcev. Videlo se je namizni tenis v polni formi ter je bilo mnogo žog žjvahno akiamiranih.
Izidi so sledeči: Knifitz:Pllsl 3:1, Wunsch: Sturmbl 3:1, Wunsch—Pilsl : Knifitz—Strumbl 3:0, Knifitz:Wunsch 3:1, Pilsl:Strumbl 3:1.
V tekmi je pokazala večkatna svetovna mojstrica Trude Pritzi svoje izredno znanje. Zmagala je nad mojstrico Gaua Edith Klinar v posamični igri, v mešani dvojici z Wun-schom kot partnerjem nad parom ABlinga Klinar—Lackner in končno nadmočnim ABlin-gerjem Payerjem.
Največje presenečenje večera je pa bila zmaga mladega ABlingerja Knifitza nad nemškim mojstrom Wunschom. Ta prva velika prireditev v ABlingu je poglobila že obstoječe tovariške zveze med nemškimi prvaki In nadarjenimi mojstri Gaua K&rnten. ABling pričakuje v kratkem obiskov Se drugih dobrih moštev.
DeloTan|e na Vzhodu
Jliemšlil življenjski način v Ukrajini
Na robu nekega ukrajinskega mesta, v katerem je zaposleno večje število Nemcev, se nahaja skupina hiš, ki je bila šele pred nekaj leti zgotovljena. Sivo in resno, brez prijaznih barv, brez gardin na oknih In spredaj kar za silo dograjena cesta brez pločnikov, tako da ob vsakem dežju nastajajo mlakuže pred poslopji. Tri hiše tega stanovanjskega bloka služijo nemškim nastavljencem in delavcem kot bivališče. Vsak ima svojo sobo, tako da jih je vedno več zasedlo skupno trosobno stanovanje. Na razpolago so kopalnice in električna luč, tako da je preskrbljeno za nekako udobnost. Toda na eni strani manjka prostorom vsa ugodnost, kakor smo je navajeni: siva cementna tla v kopalnici pod banjo, ki Ima le redko kako nogo. groba lesena tla in pobarvane stene. Manjka pa tudi našemu okusu odgovarjajočega pohištva in vseh onih nepogrešljivih malenkosti, ki napravljajo stanovanje prijetno in so bistvene za domačnost. Večina mož tukaj živi kot samci. Domače žene all dekleta čistijo prostore in perejo, pri čemur 80 zelo pridne In povsem si^ižne kakor eploh nI tako velike nevarnosti pred stenicami in uSml v Ukrajini, kot si to večinoma predstavljamo. Postelje so mnogokrat samo navadni slamnati otepi, drugod železne poljske postelje in marsikdo spi že brez kraja in konca pod volneno odejo kot vojaki.
Dnevno delo zaposlenih Nemcev se vrši v ' delovnih prostorih, v pisarnah In uradnih sobah, toda tudi na poljih in v tovarnah In redkih nemških trgovinah. Postavljene naloge zahtevajo od vsakega skrajnih naporov. Poleg tega se je bilo treba najprej seznaniti s najrazličnejšimi in pogosto težkimi problemi dežele. Vzlic temu pa je stanovanjsko vprašanje največje važnosti, kajti skoro vse zasebno življenje se odigrava v stanovanju. Le redko se lahko zabavamo in odpočljemo v gledališču, kajti redkim ukrajinskim ljudskim odrom, ki se nahajajo v nekaterih mestih, posvečamo radi prenezadostnega Jezikovnega znanja samo Izjemoma gotovo iz radovednosti nekoliko zanimanja. So sicer kinematografi, toda iz sov-Jeteko doljte iBvlmJoče zvočno aparature bolj
trpinčijo ušesa, kot pa človeka razveseljujejo In vsak ne more prenesti žalostnega stokanja, brnenja in sihanja. Po navadi se dobi tudi nemška gostilna, toda razven v onih v Kijevu, 80 primerne samo za kratek čas, za okrepčanje ali kosilo. Ce nek Hamburžan sedaj v Kijevu ustanavlja okusno in res udobno nemško hišo, ki naj služi za daljše bivanje in prijeten odpočltek. Je to posebno hvalevredno, ker je s tem označen začetek razvoja, ki se bo pričel tudi v drugih mestih dežele.
Doslej se razvija privatno življenje v glavnem v označenih stanovanjskih prostorih.
Opravo GO preskrbeli po večini iz na kraju obstoječih zalog. TI nikakor niso primer modeme in slogovne stanovanjske kulture, predstavljajo nekako mešanico med Bledermeier^ slogom in židovskim slogom, v naravnost žalostnem malomeščanskem okusu. Sovjetl eo v vsakem oziru standarlzirali in Je bilo ve6 glede vrednosti različnih kakovostnih razredov pohištva, katerega najlepše Je bilo seveda namenjeno za komisarja. >Komisarske zofe« se nahajajo v mnogih nemških sobah, z umetnim usnjem preoblečene pohištvene pošasti, okrašene z nesmiselno leseno oblogo naslonjal — primeren predmet za bizarne strašne sanje! Vseeno: zvečer se medsebojno obiskujejo in se razgovarjajo o skupnem delu ali o najrazličnejših zasebnih skrbeh.
Druge može na Vzhodu prevzema zopet velikanski problem samote, pri čemur mislimo predvsem na poljedelce in nemške železničarje. Izročeni samim sebi in popolnoma sami morajo po večini vršiti svojo službo, ki zahteva največje pridnosti in razen radia nimajo po večini nobene možnosti, da trenutno pozabijo na špartansko stroge oblike svojega življenja. Pri tem pa se je ravno v teh dveh delovnih področjih izvršilo nezaslišano veliko, kar je bistveno prispevalo k dosegi dosedanjih nemških uspehov.
Marsikaj je seveda tudi v organizaciji dela v temelju različno od tega, kar Je pri nas v navadi, železničar, ki Je tam zaposlen s prenapolnjenimi vlaki, naravno skrbi za to, da je razpoložljivi prostor do zadnjega izrabljen, vključno kabino za zavirača, prtljažni, živinski ali siceršnji prasni voz. Ne skrbi ga, da bt prepovedal prehod preko tirov, kajti vsi potniki že sami skrbe za svojo varnost in mu ni treba prepovedovati kajenje, ker vojaki in vsi nemški potniki spremene vse vozovb v »kadilne vozove«, dokler imajo tobaka.
Kdor Je kot Nemec v Ukrajini zaposlen, nosi skoro brez izjeme uniformo, člani civilne uprave in z njo sodelujočih uradov na primer Ostmlnisteriuma nosijo rjave uniforme der Po-litlschen Leiter, seveda brez zapestnice. Dalje vidimo železničarje, člane ^organizacije Todt in Technischen Nothilfe, delovne službe in NSV, in NSKK, končno vsakovrstne uniforme nemške oborožene sile. Posameznik noel razumljivo v dnevni službi pogosto tudi ležerno civilno obleko, čeprav na nekaterih mestih posebno poudarja nošnjo uniforme. Tudi dekleta civilne uprave nosijo deloma ono prijetno nošo, ki Je bila za Blitzmadel oborožene elle preizkušena in sedaj v rjavi barvi polagoma zavzema novo področje. Nedvomno Je uniformiranje izraz tudi nekega posebnega notranjega mišljenja, ki zahteva stalno biti v formi, izraz vojaško-tovariške oblike celokupnega delovanja. Ta značaj zaposlitve tudi sicer označuje življenje, tako n. pr. pri skupnem kosilu.
življenje pod takimi okolnosml zahteva torej prav posebno zadržanje In razumljivo tudi nekakšno izravnavo, kot se nudi na področju prehrane in finančnega odškodovanja. Toda zadržanje samo ne more dati delovanju na Vzhodu svojega smisla, če ni prežeto s čistim eto-som. Tudi v prejšnjih desetletjih in stoletjih so šli nemški možje v tuje dežele, kamor Jih je vabil pravljični blesk romantičnosti in neznanega. Pogosto so priborili sloves In ponosno priznanje za naš narod, pogosto pa so se nam zgubili za vse čase, ker Jih je prevzela tujina. Romantičnost je pogosto tudi danes marsikakega zvabila v Ukrajino. Naletimo tam naenkrat na dekleta, ki se Je nekoč pripravljalo na kolonialno službo, se naučilo en Herero-dlalekt, in ni sedaj več vzdržalo v domovini, ki Je prišlo sem, da doživi tujino. Le prevečkrat bo razočaran, kdor je prišel s takimi upanji in nameni, kajti romantike sploh ni in za pustolovsko potovanje ni v dnevnem delu nobene prilike. To delo pa Je prav za prav bistveno. Tudi na Vzhodu bo vzdržal samo oni Nemec, ki se mu hoče posvetiti, ki hoče sodelovati pri velikem delu iz čuta deložnosti in. odgovornosti pred svojim narodom, pred Evropo in pred deželo, ki jo Je treba tam uporabljati.
Kdor je strastno prevzet od te volje, bo le malo občutil pomanjkljivosti nemškega življenja v Ukrajini in tudi on bo tudi resnični izraz onega resničnega nemškega sloga, ki ae tam tvori v težkem času.
Max Baumann.
Male gospodarske novice
Nomško-Hl/uzMHNko gosinalarsko о<1|к>м1ип-stvo je imelo tudi v Generalbezlrku Litauen razgovore s pristojnimi mesti o takojšnji zaposlitvi nizozemskih delavcev. Poleg predsednika nizozemske Ostkompanle, dr. Rosta van Tonnlngena, so prišli iz nizozemskih gospodarskih krogov tudi BauernfUhrer der Nle-derlande in osebnosti nizozemskega državnega gospodarskega sveta. Razgovori, katerega sta se od nemške strani udeležila zastopnika des Relchskommlssars fUr die besetzten nieder-l&ndlschen Geblete in poverjenik za štlriletko, so bill za nemško-nizozemsko sodelovanje na Vzhodu bistvenega pomena In so vedli do osnovno važnega dogovora za agrarni sektor.
Ko KO kaiuulttkii najvišja mesta, šele pred kratkim priporočala kanadskemu prebivalstvu, naj čim daljnosežnejše omeji potrošnjo živil, da ne bo treba preveč znižati obroke v Angliji, Je sedaj — po nekem poročilu »United Pressa« iz Ottawe — načelnik kanadskega prehranjevalnega urada Taggart napovedal, da je potrebno racloniranje mesa v Kanadi. Izjavil je, da bo t roba s pričetkom prihodnjega leta izvršiti racloniranje mesa, če se ne posreči povišati stanje svinj.
Letina koruze v Romuniji alcer ne dosega v prejšnjih letih doseženega poN-prečja, vendar stoje primanjkljajem v nekaterih provincah nasproti izdatni prebitki, ki so jih v tem letu
dosegli v Besarabljl In zlasW v Transnlstrljl. Njih razdelitev je le še vprašanje organizacije in prevoza, pred vsem pa pravočasnega popisa. Da bo akcija dojetja učinkovito izvedena, Je.bila cena koruze znova povišana. V nasprotju a koruzo pa razpolaga Romunija v tem letu z nadpovprečno letino sočivja.
Ogrski ministrski predsednik Nikolaj Kallay je pred nekaj časa odredil, da se mora vsa zemljiška posest 130.000 katastrskih oralov (nad 260.000 pruskih juter), ki Je bila odvzeta Židom, prepustiti ogrskemu Redu junakov, da Jo razdeli na svoje člane. Ta iz židovskih posestev sedaj dobljena zemlja, se naj izroči posebno imenitnim hrabrim borcem na fronti v tej vojni, ki bodo na podlagi svoje hrabrosti imenovani za člane Reda junakov. Za časa vojne bodo ta zemljišča Imele zanesljive osebe v zakupu. Državni upravitelj Nikolaj pl. Horthy je bil ustanovil Red junakov po vzpostavitvi reda na Ogrskem v to svrho. da bi se na tak način ustvarilo novo zdrav® plemstvo, pri katerem bi bile odločilne le vojaške storitve, ne pa potomstvo. Navadni vojak Je postal In postane vitez (Junak) ravno-tako ko general, če ■« Je Izkazal hrabrega fronti, članom reda junakov do<JelJeno zemljo lahko podeduje vedno le najstarejši sin, ki J® hkrati naslednik naslova vitee.
Kaj HM za podmornlšKimi posebnimi poročili
Boji zoper naravne sile In sovražnika - Neprestano delovanje „sivih morsliili \о\Ш"
Posebna poročila naMh podmornic se hitro vrste. Pred ameriškimi obalami In ob robu Indijskega oceana napadajo sovražnika In vsem njihovim poročilom o uspehih je skupenen pas us, vkljub najhujšim jesenskim viharjem to najbolj neugodnemu vremenu! Neprlllke tega vremena moramo poznati, da vemo, kaj se skriva za jedrnatimi posebnimi po-ročlU.
PK. Tukaj v biskajskem zalivu je zavel plovbo ugoden veter, dolgo trajajoči je-®eiiski viharji so pojenjali. Zadosti jih po-Znamo še iz prejšnjih let, toda kaj pomaga, tudi tokrat jih bomo obvladali.
Cez noč so se na nebu temno In na debelo zgostili oblaki. Ko smo komaj prišli na odprti Atlantik, so visele pred nami goste, težke dežne zavese, muhasti sunki vetra so jih podili naokrog. Vedno bolj je nastajal orkanu podoben vihar. Sivo in divjajoče je bilo morje vse naokrog. Na tedne nismo prišli iz olja. Oči so bile ožgane radi hudega morskega luga, ker nam je oster severovzhodnik neprestano pihal morje v obraz. Ce ne bi bili močno privezani na mostu, bi nas bil že davno odnesli valovi, ki so pljuskali preko vsega stolpa.
Stolpna odprtina je bila le malo odprta, da bi lahko stolpna straža v potrebi hitro zlezla doli. Tudi pri najslabšem vremenu je treba računati z vsemi možnostmi, kajti če ima Tomy ugodno vreme za letenje ali ne, če gre zoper »podmorniško kugo« — kot nas naziva —, tvega mnogo letal in moštva. To je nam podmomičarjem samo v čast!
Povsod naokrog samo kot hiše visoki valovi
Vihar je vedno bolj nara^al. Enkrat smo fcili globoko doli v nižini valov, vsepovsod Samo kot hiie visoki valovi in v naslednjem trenutku smo že bili »visoko vrh valov«. Mala siva jeklena ladjica se je vrtela, kot bi plesala Vidov ples. Skozi komaj odprto odprtino stolpa je plula neprestano voda. Krmar sredi stolpa dobi večkrat blagoslov iz jugozapadne strani. V osrčju na suho brišejo z v olju namočenimi cunjami stroje hjstrumente. Kurjače premetava pri nji-Aovam delu- in morajo presneto dobro paziti. Vm,' к«г ni dobro pritrjeno, premetava neusmiljeno sem In tja. Mornarjem pada orodje iz rok, ko nenadno plusknejo valovi preko ladje, Z glavami se zaletavajo in ne morejo več sigurno hoditi. Kratkomalo, sčasoma postaja neprijetno. Vse je mokro, pri jedilu se premetavajo krožniki, tako da Se poliva juha. Oni, ki nimajo straže, se premetavajo na pregrajenem spavališču, dobrega spanja, ki da človeku odpočitek, že cele tedne ni bilo. Nobenega odpočitka ni. 21 dni smo imeli tako vreme, noč in dan je bilo kot v peklenskem kotlu. Nazadnje postanemo nervozni, slabe volje in negotovi. Krepki izrazi »mornarskega jezika« so na dnevnem redu,
Samo ena rešitev je: v globino! Vsakikrat vlada dnevno nato grobna tišina in te ure čudovito učinkujejo. Vsi, ki nimajo nobenega opravila, se pogreznejo v pregrajena spa-vališča. Tudi zgoraj ničesar ne zamude. Pri tako razburkanem morju sploh ni misliti na napad. T spavališčih trdo spe, razlega se pravi koncert.
Samo ena mieel: Približati se
Ko smo se nekoliko naspali, potem se dvignemo zopet v nemir. Morebiti bi le kaj zamudili? Ali ni že lepše vreme? Slaba zveza s slučalnim aparatom z zunanjim svetom ne zadostuje.
Navzgor! Z novim pogumom plovemo zopet dalje. Nastane zopet peklensko div-
janje. Snažilec daljnogledov v stolpu dela na vse kriplje. Malokateri še je suh, vse je mokro in se oprijemlje telesa. Morje žge	.
nadalje v oči. Vsak, kdormore, se skrije za	SVCttM
strojnim prostorom. Tu je nekoliko toplo.
Gorje pa, pogled na ven je odkril pamik,
potem zginejo vse male skrbi. Potem ima vsak samo eno željo in misel: Približati se!
Morebiti se pa le posreči, vkljub pasjemu vremenu.
11.600 tovornih železniških vozovih pripeljan in odpeljan. Ta količina odgovarja v pogledu žita letni preskrbi mesta Hamburga, ki ima sedaj okoli 1,700.000 prebivalcev. Brez dvoma so to neizmerne vrednosti, ki so človeškemu življenju odteg-njene z nekaj torpednimi strelL
In da se to »vkljub najhujšim jesenskim viharjem« posreči, povedo poročila OKW. Podmornice imajo iniciativo na svetovnih morjih za zmerom, tudi naravne sile ne premagajo več žilavih, trdih podmomičarjev!
Kriegsberichter Arnold Prokop
Kaj pomeni 100.000 bri?
Tolor 9.400 železniških woz ali 46.666 lovornih avtomobilov:
Od začetka pomorske vojne in povečanega potapljanja po naših podmornicah imamo opravka s pojmom brutoregistrskih ton, merne enote za mednarodno trgovsko plovbo. Pri tem moramo poudariti besedo trgovska plovba, kajti pri bojnih ladjah ne računamo izmere po prostominaki vsebini tovora, ampak po deplacementu ali po teži po ladji izpodrinjene vode, pri čemer odgovarja tako zvana metrična tona teži 1000 kg.
Ostanimo pri trgovski plovbi, ki nas zanima. Tu obsega brutoregistrska tona (brt) ves ladijski prostor, torej ne samo nakladalne prostore, ampak tudi one za potnike in posadko, za stroje in kurivo, prostore za kotle, pratež in umetno zvišano težo. V netoregistrski toni (nrt) izražena neto (čista) prostornina obsega samo možnost natovorjenja. Običajna je prvoimeno-vana Številka, ker na njej slone vsi mednarodni preračuni, posebno tudi davki, pristaniške, prekopne in ladjedelniške pristojbine kot tudi carina. Matematično računano je brutoregistrska tona votla kocka, ki je 141,5 cm dolga, široka in visoka in ima prostornine 2,8316 cm'.
Ce nadaljujemo z našim razmotrivanjem, pri čemur opozarjamo na sestavek: »Kaj je brutoregistrska tona« v letošnji 26. številki našega lista, moramo iziti iz tega, da odgovarja ladijski prostor 100.000 brt z ozirom na tovor okoli 140.000 utežnim tonam.
V mnogih primerih se zgubi še več tovora, n. pr. lahko pri sladkorju, žitu, kavi itd, bruteregistrska tona ladijskega pro-strora sprejme skoro dvojno količino teže. Riža — da pokažemo primer — 200.000 ton lahko naložimo tako, da zguba 100.000 brutoregis trških ton ladijskega prostora z rižem odtegne sovražnikovi prehrani koli-
čino, ki bi zagotovila vsemu prebivalstvu Švedske za 4 mesece dnevno obrok pol funta riža. Pogonskega sredstva se lahko 150.000 ton naloži količino, ki bi omogočila 75.000 oklopnjakom srednje velikosti vožnjo od KOnigsberga do Moskve,, torej za daljavo 1200 km. To je več kot širina starega Reicha od nizozeirike do bivše sovjetske meje, ki sta 1150 km vsaksebi.
Blagovna količina 140.000 ton, ki smo jo vzeli kot povpreček, zahteva za nadaljnji prevoz po suhem 156 tovornih vlakov po 60 voz, v celem torej 9400 voz ali 46.666 tovornih avtomobilov, če jih vzamemo s po 4 tonami bremena. Ce smo nedavno zvedeli, da je bilo v konvojski bitki v Severnem morju potopljenih skupno 270.000 brt, je moralo 25.380 železniških voz ali skoro 126.000 tovornih avtomobilov pripeljati to količino blaga, ki je bila v par dneh žrtev naših bombnikov In podmornic.
Ce je bila samo tretjina teh ladij — orta-nimo pri lahko razumljivem primeru 100.000 brt — naloženih z municijo, bi lahko iz potopljene količine kovine napravili tri mostove preko svetovno znanega škotskega Firth of Forth?. Ce je nadaljnja tretjina sestojala iz tako imenovanega tovora bombnikov in gonilnih sredstev, bi bilo to 125 bombnikov srednje velikosti — angleški nosilec letal »Gloriosus« nosi 52 letal na krovu — ki bi z ravno tako potopljenim gonilnim sredstvom preletela progo Kfinigsberg—Moskva ali Berlin—Rim nič manj kot 250 krat tja in nazaj.
Navajali bi lahko še več primerov. K zaključku podamo samo primer iz področja prehrane. Številna posebna poročila iz pomorske vojne se gibljejo okoli številke potopitve okoli 120.000 brt. Merjeno po zgoraj navedenem računskem primeru ugotovimo, da s tem zgubimo tovor, ki mora biti na
Romunsko-bolgargka komlelja Inienlrjev, ki
ima nalogo, da Izdela načrte za gradnjo moetu preko Donave, bo imela sredi novembra v Bukarešti svojo prvo delovno zaaedanje.
Člani nekega društva za rejo kuncev v Des-eauu so sklenili, da prevzamejo za dobo zime kunce takili rojakov, ki so se morali Iz dru-gili Gauov preseliti v Dessau in jim zato ni mogoče, da bi sami preskrbeli potrebno zimsko klajo za svoje plemenske živali.
Iz Kantona poročajo o velikanski katastrofalni poplavi v severnem šansiju. Pravijo, da je to največja, kar jo pomnijo izza 50 let. Vode 80 cele vasi kar odplavile. Boje se, da bo v zimi nastopila lakota.
Anglo-amerlkanaka agitacija je v zadnjem, času vedno znova trdila, da se je Sovjetom posrečilo, da so oboroževalno industrijo razsežno zopet izgradili vzhodno od Urala. O tem je objavil govjetuki časopis »Pravda« zanimiv Članek, v katerem pravi, da proizvodnja v Uralu In Osrednji Rusiji ustanovljenih oboroževalnih tovarn ne zadostuje za oskrbo fronte. Ta pol-uradni list poziva zato delavce teh oboroževalnih tovarn, naj povečajo storitve, češ da je treba proizvajati Se veliko več materiala.
]Vaš knjižni kotiček
Sedanja vojna se vodi zaradi tega, da se evropski narodi po stoletja trajajočih bojih končno vendar enkrat spomnijo na povezanost svoje usode. V okviru tega cilja so tudi preselitve, ki so se IzvrSile v vseh delih Evrope, da se od veega začetka preprečijo za bodočnost možnosti trenja. Vrnejo же Nemci iz baltiških držav, iz Volhinlje, Iz Kočevja Itd., da se naselijo kjerkoli v Nemčiji ali novih ozemljih Vzhoda. O povratku besarabekih Nemcev je izdal Andreas Pampuech knjigo »Helm-kehr der Bes arabiendeutschen« v založništvu »Schlesien-Veriag-Bresiau, ki je hkrati dragocen dokument za bodočnost. V tej knjigi poroča o zgodovini in deželi, o podnebju, rastlinstvu in živalstvu, o razvoju nemSke narodne tkupčne in drugih rečeh v Besarabiji ter popUuje vrb tega preselitev, ki jo dopolnjujejo Številne slike. Knjiga bo lep spomin za on«, ki so se po FUhrerjevem povelju vrnili v večjo Nemčijo.
Frledrlch Horstmann.
Naročnikom
KARAWANKEN BOTEl
Ce Vam raznaialec Vaiega okra-}a v zaletku meseca predloit pobotnico za tekoči mesec, se mora naročnina takoj plačati. To je tudi potrebno, ker imajo sicer raznaialci teikoče pr/ obračimavanju z na-Sim založništvom.
Opozarjamo, da dospe naročnina v plačUo v prvih dneh vsakega meseca,
Der Verlag.
Aueschneiden! Aufbewahren!
Dr. P. J, Lukam
n)entseh metltediseh mtd
123. STUNDE doa? daB?
Binlge Schwierigkeiten macht Immer ftoch die richtige Schreibung von »das« und »daO«, Man merkt sich als Grundregel: Man scbreibt »das«, wenn es durch »dieses«, *jenes« oder »welches* ereetzt werden kann. In alien anderen F&llen wird »dali« geschrieben.
Aufgabe: Ergftnzen Sle rlchtlg -B- oder •B-
Wir wiseen, da— da— Kind geetern krank war.
Ich glaube, da— ee nlcht munBgUch seln wird, da— Karl morgen kommt.
Sle hat mir gesagt, da— ich Dir da—, was sie mir geetem gesagt hat, nicht BAgen soil.
Da— Wort Volksgemeinschaft, da— erst durch den Nationalsoziallsmua elnen richtigen Klang bekommen hat, bedeutet, da— da— ganze Volk eine Qemeinschaft bildet.
Wir wollen una sehr bemllhen, da— wir da— Ziel, da— wir uns gesteckt haben, auch erreichen.
Ich mull Ihnen lelder mitteilen, da— <1%— Schrelben nicht rechtzeltlg ange-kommen let.
Wir Bind auf da— angenehmste Uber-^ascht, da— es Ihnen moglich war, da— eofort %u lief em.
i
8.	Ich verspreche Ihnen, da— ich da— Vertrauen, dar— Sie mir schenken, nicht mlBbrauchen werde,
9.	Wir wissen, da— da— Deutschland von morgen noch miLchtiger sein wird, als da— von heute.
10.	Da— im Kriege jeder sein Opfer brlngt, da— ist wohl selbatverstEndlich.
Wlchtlge WSrter in gebrSuchllcher Satz-verbindung
1.	Wenn Sie mir etwaige Mitteilungen zu machen haben, so bitte ich Sie, dies so-fort zu tun.
2.	Die Eule ist eln Nachtvogel.
3.	Heute dauert es eine Ewigkeit, bis die Suppe aufgetragen wird.
4.	Die Rekruten cxerzi«rcn auf dem Exerzierplatz.
5.	Die Fabel ist eine Erzšhlung, in der die Tie re wie Menschen sprechen und handeln.
6.	Das haben Sie fabelhaft gemacht.
7.	Dieser Kasten hat drei Ftlcher.
8.	Welch* Ficher unterrlchten Sie an der
Oberschule? — Deutsch und Italic-nisch.
Đ. Fachauedrilcke findet man nicht in je« dem WOrterbuch.
10.	Bin Fachmann wird man влхг daroh Fachausbildung.
11.	Alle Lehrlinge sollen eine Fachschule besuclxea.
12.	Auf einem Ball tragen viele Damen Fficher.
13.	Der Fackelzag bestand aue tiber 500 Fackeltragem.
14.	Diese Limonade Bchmeckt fade.
16. Der Ansug dieses armen Menschen war schon (sehr) recht fadenscheinig.
16.	Einen Augenblick, an Ihrem Rock hangt ein weiHer Fadext
17.	Da« Licht in der Dammerung 1st meist fahl.
18.	Die Polizei fahndet mittels Steckbrief nach dem Verbrecher.
19.	Die Fahnentriiget marschieren in der eraten Reihe.
20.	Falmenfllichtige werden kurzerhand erschossen.
21.	die FahrgJiste, die kedne Fahrkarte batten, muBten Strafe zahlen.
22.	Fahriassigkeit ist ianmer strafbar.
23.	Der Zug trifft fahrplanrnftBig um 13 Uhr ein.
24.	Dieser Weg 1st fiir Autos nicht fahrbar.
25.	GroBe Hotels haben zur Bequemlichkeit der Reisenden einen Fahrstuhl.
26.	Der Verkehr liber den FluB wird durch eine F&hre durchgefUhrt
27.	Fahren Sie mit dem Auto oder mit dem Zug.
28.	Er fuhr mit der Hand in die Tasche und zog seinen Revolver heraue.
29.	Er fuhr »Ich mit der Hand Qber die Stime und wischte sich den SchwelB ab,
SO. dm idt mm Aw-dwr-Haut-fmhimn.
Wbrter
Bequemlichkeit (w) — udobnost etwaig — morebiten Ewigkeit (w) — večnost Eule (w) — sova
Exerzierplatz (m) — vežbaliSče (vojaško)
exerzieren — veibati se, vaditi se v orožju
Fabel (w) — basen, bajka
fabelhaft — bajen
Fach (Lade) (s) — predal
Fach (Gegenstand) (s) — predmet, stroka
Fachausdruck (m) — strokovni izraz
Fachmann (m) — strokovnjak
Fachausbildung (w) — strokovna izobrazba
Fftcher (m) — pahljača
Fackel (w) — bakla, plamenica
Fackelzug (m) — baklada
fade — pust, priskuten, plehek
fadenscheinig — oguljen
fahl — bled
fahnden (nach etwas) — zasledovati (kaj) Fahnentrager (m) — praporščak, zastavonoša
fahrplanmšBig — po voznem redu.
fahrbar — vozen Fahrstuhl (m) — dvigalo F&hre (w) — brod, prevoz kurzerhand — skratka
Redewendungen
die Suppe auf tragen — juho na mizo prinesti
mit der Hand in die Tasche fahren — z roko v žep seči mit der Hand Uber etwas fahren — iti i
roko po čem; potegniti da ist zum Aus-der-Haut-fahren — to je da M AlovA idcočU k koitu
L
IPOZOIR?
Trgovci! Obrtniki! Industrijalci!
Prevzemam izpeljave bilanc in naložbe knjigovodstev pri industrijskih trgovskih in obrtnih podjetjih.
Izvršujem davčne prijave, pritožbe in zastopstvo pri vseh finančnih uradih.• Hitro in strokovnjaško rešujem dopise poslane potom pošte. .
Interesenti naj se javijo pismeno na K. B., Krainburg pod naslov Hans Pichler, pooblaščeni davčni svetovalec.
Lehrobschluflprufungen in Oberkrain und Unterkiiniien
Demnachst wird mit der Durchfiihrung der LehrabschluBpriifungen fiir
Kaufminnische Lehrlinge und Industriefacharbeiter
in den zum Gau Kamten neu hinzugeikommenen Gebieten Oberkrains und Unter-k&mtens begonnen werden.
Kaufmannische Lehrlinge und Industriefacharbeiter, deren ordentliche Lehr-zeit bereits ahgelaufen ist oder langstens bis 30. April 1943 zu Ende geht, haben sich mittels der bei der Industrie- und Handelskammer fiir Kamten in Klagen-furt, BahnhofstraUe 42, erhaaltlichen Drucksachen langstens bis 20. Nov, 1942 zur Priifung zu melden. Fiir Priiflinge, die der deutschen Sprache nicht machtig Bind, ist die Beiziehung von Dolmetschem vorgesehen.
Die Industrie- und Handelskammer fiir K&mten in Klagenfurt.
Seit 191d pharmazeutische Praparate
Germoean-Gesellschait
MollneuieiCo. MUncheD
Službo dobi
Zanesljivo deklico za pomoč v kuhinji, gospodinjstvu in ne vrtu sprejme boIjSa kmetska hiSa. Javiti v Safnitz 56 bei Krainburg.
Fabrik C.Wenger Klagenfurt

Orthopadische
Stiefel- und Goiserer-Erzeugung
JOHANN KURENT
Schuhmacher
MAN NSBURG
Qani ElektrowarkslJiHen
Ing. F. Dullnlg, Klagenfurt
Pisch«ldorf«r SlraB* Nr. 4 ■ Talefon Nr. 1822 Baui
Raparaturan i
Elektrische Kraftanlagen Freileitungen usw.
Elektrische Maschinen, Motoren jeder Art und бгбВв
ACHTLi\G,JltGER!
Kaufe Fello aller Art: f iidise, Iltisse, Marder, Haseu, Eidikatzel, Bildie u. 8. w.
POZOR,LOYCI!
Kupujem kože divjačine vseh vrst: lisice, kune, dihurje, zajce, veverice, polhe itd.
rudolf bertschitsch
KUradiner Krainburg, Talvaaorplatz Nr. IS
KAFFEEi
ERSATZ
Fabrik C.Wenger Xlagenhirl
Kohl.
Koki Holi
Bautnalerlal
Krainburg, Veldeier Stražo 12 - Tel. 193
Dekle v starosti 16 do 40 let dobi mesto v {dobri obrtniški jhiši v Afilingu j kot gospodinjska pomočnica. Lah .ko tudi začetnica. Nastop takoj. Prednost imajo one, iz okraja • Radmannsdorf. Ponudbe na Kar. Bote pod „Jesenice". 5025-1
Trgovski pomočnik z osemletno prakso v manu-takturi, špeceriji in železnim, želi službe v trgovini. Dopise na K. Bote, Krainburg, pod „Služba 42". 5070—1
Postrežnica za trikrat tedensko se nujno sprejme pri tro-članski družini Krainburgu. Naslov pri K. Bote, Krainburg.
salni stroj. Dopise na K. Bote, Krainburg pod „Ika". 50o0-(i	Globok, dobro ohranjen otroiiki voziček zamenjam za žensko kolo. Naslov pri K.B., Krainburg pod ,,Eisnern". 5041-15
Tri nove kuhinjske oprave naprodaj. Naslov pove Kar. Bote, Krainburg pod „Udobnot". 5075—6	
	Dopisi
	„Barbara"! Razumem! Sem navdušen! Prosim za naslov! Stanko Koschel, Afiling, Brau-chitschgasse 24. 5048-20
Dve kravi, dobri mlekarici, ena s tretjim, druge po četrtem teletu, naprodaj. Franz Kimowetz, Salog 18 bei Komenda. 5067—6	
	ženitve
Centrifugalni »troj 1Л 4 PH naprodaj za ce-nilno vrednost ali v zameno. Naslov pri Kar. Bote Krainburg. 5068—6	Mladenič, čiste preteklosti, doma IZ Stein-a, želi spoznati dekle, ki bi imela resen namen poročiti le z obrtnikom, ki je brez sluha. Dopise na Kar Bote, Krainburg, pod štev. 5015. 5015—21
Mlade bele psičke, čiste pasme, proda: Schwei-ger Franz, Sta-nezitsdie št. У6 bei St. Veit an der Sawe.	
	39-Ietni železničar želi v svrho ženitve spoznanja s preprostim kmetskim dekle-
Kupim	
Dobro ohranjeno klavirsko harmoniko s S4 piano i tipkami in BO ali kojJnja
torn ali vdovo, staro od 36 do 40 |«t. Pod „Ta-
ženitcv.'

SUIdt^LziMtSimcfk
\. ШЖШ
krainburg
Dve pomožni de lavki, stari do 25 let, dobita stalno mesto pri „Ides' v Krainburgu, Hinterhau^asse štev. 7. 5073—1
Odda v najem
Meblirano sobo iSče v dobri hiši Krainburgu mUd, soliden go-»pod. Dopise na K. Bote, Krainburg, pod štev. •5076—h
Prodam
Blagajne, varne proti požaru in vlomu, omare za spise in knjige -
Hans Wernig Klagenfurt, St. Ruprechterstr. 82 2470.U
Fotoaparat 9x12 ne pi prodam ali menjam za
Дка', lošče, za' pi
SCHUHFABRIKS- UND VERTRIEBSGESELLSCHAFT m.LH.
RHEUMARIKil
EICENE VERKAUFSTELLEN IN, neumarktl, assling, radmannsdorf, veldes, cilli, marburg
Xativata
Увет, ki. ste ob prer&ni smrti našega dragega
Josefa Suetllna
uradnika K. I. G.
z nami sočustvovali in ga spremili na njegovi zadnji poti, ter obeuli njegovo počivališče s tolikim cvetjem, najlepša hvala. — Posebna zahvala dobrim sosedom, ter gg. mezdnega urada K. I. G. za poklonjen venec in udeležbo. — Bog Vam plačaj!
Jauerburg, 4. novembra 1942.
žalujoči sorodniki.
GroBhandlung in Kurz«, Galanterie-und Splelwaren sucht Beteiligun« gen an Bolchen Einzelhandele« geschaften. Warenlieferungen ge» eichert. Zuschriften unter »H e r« gro« an Karawanken Bote, Kla« genfurt, BismarckrLng.
Dobro ohranjeno klavirsko harmoniko s S4 piano i tipkami in BO ali kojJnja
Z
torn ali vdovo, staro od 36 do 40 |«t. Pod „Ta-
ženitcv.'
basi kupim, €V. tudi s šolo. Naslov pri Kar. Bote. Krainburg. 506U—7
Kupim slamorez nico, novo ali staro, ne ročni pogon. Anna Se Unter Wess-nitz it. 21, Post Krainburg.
5064—7
Kupim pianino li kratki klavir, križem strune Lukas Armi org., Dom-sdial«;- Sthnig#:
se 12, Oberkrain. 2493-7
Obrtnik, srednjih let, ločen, v Celju, » sprejme gospodinjo, polteno, snažno, simpatično, do 40 let staro v stalno službo ali jo poroči. Plača dobra. One z otroki izključene. Le resne ponudbe s sliko, ki se častno vrne, K. Bote, Krein-
žtenjak".
5077—21
Posestva
Posestvo kupim na Kranjskem (Dolenjskem) ali Štajerskem, kjer koli, kdor proda, naj pošlje ponudbo na upravo Karawan. Bote.
2475-10
Menlam
novo
Zamenjam
tritonsko Hoh-ner-harmoniko za dobro ohranjeno klavirsko harmoniko z ev. doplačilom. Dopise na K. Bote, Krainburg pod „Harmonika".
na K. Bote, %la-genfurt.
2490—21
4o.|etna življenja željna za-sebnica iz delavskega stanu bi se rada poročila možem. Resne ponudbe na K.B. Klagenfurt Bis-marckring 13,
pod Številko 2494-21
Obrtnik in posestnik srednjih let, na lepem kraju Gorenjske, želi spoznati sebi enako, pre-)rosto pridno ensko ,ki ima veselje za skupoi dom in ki zna razumeti moSke-ga. Zenitev ni izključena. Do-
SENF
Fabrik C.Wenger Klagenlur
pise po možnosti s sliko na oglasni oddelek K.B., Krainburp pod .Razumevanje*.
Izgubljeno
Osebo, ki je zamenjala dne G. t. m. kovčeg v vlaku od Dom* schal do K rain-burga, prosim, da ga odda na naslov, ki se nahaja na živilskih kartah, ki so ▼ kovčegu. Tam bo dobil tudi svojega nazaj._
Dne 2. novembra zjutraj sem izgubila na cesti od Grenz-a do Zau-dien legitimacijo. Najditelja prosim, da jo vrne na dom ali na K. Bote, Krainburg.
Rdečo volneno jopico sem zgubila 30. oktobra od Rodize do Mannsburga. Ker mi je oseba zna-, jo prosim, da to vrne, ako se noče izogniti ne-prilikam. Odda naj jo v trgovini pri Schabnikarju na Rodizi.
Dne 6. novembru popoldne sem nt cesni od Tertsdio-na preko Sdiil-lerstraGe, Adolf*
Hitler-Platza, Alb. Diirergasse, Layergasse in po stopnicah do Lai-baaicr StraCe izgubila denarnico z večjo vsoto denarja. Poštenega najditelja prosim, da denar vrne K. Bote, Krainburg proti visoki 41**1 »Al. I
f'
ime
Psiček foktteri-ki sliii na „Heinci" »e zatekel na olodvoru Laak-Zaier. Proti nagradi oddati na pošti St. Veit a.d. Sawe.
2496-22
ic
Razno
Našla le je tira volnena leva damska rokavica. Dobi se jo pri K. Dote, Krainburg.
Našlo se Je kolo (bicikil). Dobi le ga pri Landrats-amtu pod imenom „Csipo",
66ei-se
Za odgovore na oglase je potreba vedno priložiti znamko za odgovor, ker romajo vprašanja, kjer ni plačan odgovor, v koš. Karaw. Bote.
l^seUtfiuUke швееи »fitošidi!
l^^ll ofllss id пмгеЛако! dosti« tse.kl s« laRlmalo
za Ше ponudbe ali prošnje. Oglašajte v Karawanken Hole! Xplaf a %e!
Oglat* sprajamafa do ponadaljka In sradai NS.-Cauvarlag Karnlan, Klagenfurt, Bismarckring 13 in NS.'Cauvarlag Kiirnlan, Zvfaigverlag Krainburg, Valdaserifr. 6