Bg : Miloscse szi puna.................193 Dr. Lenarsich: Szv. precsiscsävanje.....196 Po Seign. P. : V blizsini preszv. Szrca .... 201 S. I. : Csuvaj sze mläcsnoszli.......205 S. I. : Verjem zsitek vekivecsni.......209 P. : Mati v nebészaj..........211 P. : Prävo znamenje Jezusove Cérkvi.....216 Bassa Ivan: Szvéti Ambrus........217 S. h : Postüj Sztarise ..........221 Posta reditela Ki ne dobro, kl je Tees, ali men je dobo sznopiesov, naj ini naznani ! Vsza piszma k meni, vu stamparijo nikaj ! Ki sasé lisst däblati, naj za njega dve koroni posle na ime: Bassa Ivan plebanos fh Kogoji ni (Bagonya, Zalamegje) ali naj onomi dà, od koga liszt prekvzeme vszaki m e sze c. Sziro maki. ki nemorejo zdaj vesaszi pläesati, kak vszako leto, tak i letosz lehko po veeskrätnih sinnah, ali pa, kila bodo meli, naednok pläesajo ! Csiszti dohodki liszta sze obrnejo na zidanje ednoga szamosztana (klostra) v krajini Szlovenszkoj na Vogrszkom, 1910- Jllilus. lets. 7. mW §§ e fi v NEVTEPENO POPRIJETA DEVICA MARIJA ZMOZSNA GOSZPÀ VOGRSZKA. - POBOZSEN MESZEUSEN LISZT REDITEL : DRUŠTVI BASSA IVAN PLEBÄNOS Vu Bogojini (Bagonya, Zalamì^g»^.^ Q^-' Prihaja vszaki meszec. Cena 2 koroni, v Ameriko tri/ Miloscse szi puna. bilno hväle, vnogo csäszti je dao angeo bozsi bi. D. Mariji, kda je k njoj, po poszlanistvi priseo, pa je niscse ne csüo nikdar od njé ni ___ edne recsi od toga gucsati. Ne sze je hvalila z tov dogodbov, ne je kazala med lüdmi szvojega viszikoga pozvanja, niscse je ne vpamet vzéo na njénom oponašanji, ka je ona mati Zvelicsara szvetä ; niscse ne bi povedao, vidivsi njeno ponižno opo-näsanje, ka je ona vöodebräna poszoda bozsa. Z nikim je bole ne bila v prijätelsztvi, kak z szve-tim Jozsefom pa je nancs njemi ne ovadila szvoje szkriv-noszti — mucsala je od njé. Pohodila je Elizabeto. Vpamet je vzela, ka Elizabeta zse znä njéno szkrivnoszt, t ti bi zdaj mela priliko szi kaj vecs pogucsati od toga ; mela bi priliko pripovedävati kak je bilo, kda je bilo, kakse recsi je esula i t. d., nego ona ne csüje hväle. niti dike, ona Bogä, zmozsnoga Bogä hväli, ki sze je zgledno na poniznoszt szvoje szlüzsbenice. Na Bogä je nihäla z csiszta naj to velko szkrivnoszt, stera je njoj telko dike prineszla, lüdem nazveszti te i tam, kda i kde i kak sze njemi vidi. Ona szamo na to edno pazi, naj sze njéna poniznoszt ne vraži. Ponižne düse vsze tak delajo : pred lüdmi zakrijejo, ka szo pred Bogom vredne pa csi vecs miloscse zadobijo, bole sze Bogi zahvalüjejo i bole mucsijo od njé pred lüdmi. Szkrito osztäti, to je prävo zävetje jäkoszti. Bogä szkrb je prävo jäkoszt pred lüdmi na szvetlo prineszti. Ki szvoje kincse celomi szveti käzse, je hitro zgübi. Färbe, stere szo dugo na szunci, kern mocsnese szo, tem hitrej medlovne grätajo. On je szpameten cslovek, ki ne vdäri na velki bobén, csi njemi Goszpoden Bog kakso miloscso szkäzse, ali njemi toläzsbo dä. Od Märte estèrno, ka je szesztri szvojoj posepetnola vu vüho : „Mester je tü pa te zové". (Jäu. 2, 28.) Posepetnola je pa je ne na gläsz prävila. Po-szebno bozso miloscso i zvänje szi nfe pogucsävlemo na pläci. Szv. Paveo apostol pise (1 kor. 2, 14) „ka cslovek telovnoga premislävanja ne razmi onih, stera szo od Düha bozsega", za to kaj täksega szi poguesävati pred telovnoga premislävanja lüdmi je telko, kak szveta dela na spot posztaviti. Vu szamoti guesi znami näjräj düh bozsi pa tüdi zselej od näsz, naj osztäne ono szkrito pred szvétom vu nasem szrei, ka je on ne za szveta volo dao nam. „Z jezerih z ednim" szi pogucsi, pravi kniga modro-szti (17., 29.), od Boga zadoblene duševne dare, naj te navcsi, kak njim lepši haszek vzemes. „Z jezerih z ednim", z onim, koga ti je Bog dao za voditela duše, za szvojega nämesztnika vu tvojem vcsenjej. Proti vszem drugim bodi, kak vszi pošteni i jaki liidjé; bodi proti njim miroven, ponižen, krotki i vszigdär ednäki, nego szvoja znotrasnja zapri pred njimi. Pa csi de te za toga volo sto za neznänoga drzsao, ino do te za menje stimali, kak zaisztino szi, to je tvoja szrecsa, ka tvoja jäkoszt vu tihom miri osztäne. Bog vreloszt zselej od näsz, nego kricsa delati nam Je zato ne potrebno. Vnogi sze je zse pokväro, komi je Bog poszebne mi-loscse dao, är szi je doszta premislävao od dära bozsega ino je szvoje szkrite däre na velki bobén vdaro pred taksimi, sterim je niksa szkrb ne njegova jäkoszt. Kama bi priseo taksi vu poniznoszti, csi bi tak delao, kak bi. D. Maria, ka bi vu szvoje szrce szkrio dare bozse i sze . ne bi h.välo z njimi po nepotrebnoj poti. Szvoje drägocenoszti pred szvet neszti je gizda pa paziti moremo jäko, naj v njo ne szpädnemo. — Näjbogsa pijacsa sze n csemér obrné, csi je ne vzsivamo prav i näjlepsa jäkoszt nam na škodo pride, csi Je ne vemo csuvati prav od gizde. Prav poniznoj düsi je tesko, csi csiije, ka sze je od njé kaj dobroga vözvedilo. Taksa sze vojszkiije proti te-skocsi, zakaj je Bog na szvetlo dao njéna dobra ino ne mihao njo vu nepoznanoszti pred lüdmi. Bg. Pripràvlanje k-szvétomi precsiscsävanji. u preminocsem sznopicsi szmo vidili, ka k-szvétomi obhajili moremo prihajati iz zsivov verov: to je ka szi pred szébe posztavimo to neizmo-tlivo pravico nase szvéte vere, ka je szam pravi Bog, Jezus zsiv ki vu nase nevredno szercé pride. Csi mi szi to premiszlimo zaisztino, te bodemo sli k-szvétomi obhajili. 1) Zviinesnjov pobozsnosztjov našega tela. Te bodemo* sli k-milomi Jezusi fküper szklenjenimi rokami, doli na zemlo pobitimi ocsmi. Te bode vszaki vido na našem obrazi zvünesnjo pobozsnoszt. Ino to je potrebnoszt, duzsnoszt našega tela, är nase telo je goszpoden Bog tüdi zäto sztvoro,. naj njemi szlüzsi, är nase telo tüdi mä na to pozvänje,. ka naj ednok odicseno gori sztäne, ka naj ednok sze na veke radüje vu nebeszah Jezusi. To zvünesnje pobozsno oponäsanje tem bole nam je potrebno, kém menje csütimo znotresnjo gorécsnoszt. To pobozsno zvünesnje oponäsanje csi sze zjedini z-dobrov volov szvéto Telo iz-tov najvéksov gorecsnosztjov prijeti, nadomeszti znotresnjo neizcsütlivoszt. To je bil trost dugi let szvéte Terezie. Bog je najmre duga leta na probo djao szvéto Terezio ino duga leta je trpela vu düsevnoj szühocsi, neizcsütlivoszti. Ino tä velika szvetica, ka je csinila pri szvetom obhajili? Tä je sla ztä-ksov pobozsnosztjov, tak kak edna podoba vu cérkvi, ino rävnok sztém szvetim oponäsanjom szi je zaszlüzsila ka je szledi neizgovorno szlatkocso, ino veszelje csütila pri szvetom obhajili. Naszledüjmo mi tüdi szvéto Terezio, csi nam goszpoden Bog gda znotresnjo szlatkocso prekräti, mi preblizsavajmo iz tém véksov pobozsnosztjov k Jezusi Ka to neszmitno csiniti za lüdi volo, nego za Boga volo, naj najmre Njemi szlüzsimo iz telom tüdi, to sze szamo od szebe razmi. 2) Sztopimo kszvétomi obhajili : iz-vüpanjom. To vü-pajmo sze ponižno, ka nam mili Jezus vsze milosese prineszé, stere szo nam szamo potrebne. Imamo mi na to vüpanje zrok, är näsz Szvéti Pavel zagvüsa: „Ka goszpoden Bog, ki sze escse nanes ne szvojemi jedinorodje-nomi Szini szmilüvao, nego je za nasz volo Njega tà dao, nam po Njem vsze däre da." (Rimi. 8. 32.). Ino to je zagvüsno tak ! Eti vu szvétom obhajili imamo mi našega darovnika, vretino našega zsivlenja, zäto pride mili Jezus knäm, naj nasz obdeli, naj nasz podpira. Zäto mi moremo celo nase vüpanje pri szvétom obhajili vu Jezusa polozsiti. On sze radüje, csi vu nami to moesno vüpanje vidi, ino nedopüszti, ka bi szemi vu našem vüpanji fkanili. Yüpaj sze zäto vu Jezusi vu vszakoj nadlogi, on te nezaverzse. Te hüdi düh premäga .iz necsisztocsov, vüpaj sze, Jezus ti prineszé pomocs, ka naj hüdomi mislenji, zselenji proti sztanes. Je tvoja pokvarjena natura csemérna, nepotrpliva, vüpaj sze On bode ti pomägao, On de te podpirao. Ki sze za isztino zvüpanjom na Jezusa za nihä on bode sze tak csüto po szvétom obhajili, kak Szvéta Terezia, stera etak pise: „Csi sze jasz na Bogä podpiram, té csütim ka szam tak mocsna, ka bi lehko proti sztänola celomi szvejti csi bi rävnok vszi nepriatelje, zapelivci toga szveta proti meni gori sztanoli." Vu tom sze vüpajmo mi gda vu szvetom precsiscsävanji miloga Jezusa kszebi zememo, vüpajmo sze, ka nam da miloseso na to, ka bodemo do konca sztälni, vüpajmo sze ka nam da vsze telovne potre-besine, na kelko nam je to na düsevno zveliesanje potrebno. 3) Sztopimo k-szvétomi obhajili iz lùbéznosztjom. Jezus, ki knam pride nasz na teliko lübi, ka bi za steroga koli iz näsz, rad znebész priso iz nova, rad bi za njega znova trpo, csi bi to potrebno bilo, naj ga szamo zveliesa. Jezus, ki knam pride, näsz je sztvoro na edno neiz-govorno vekivecsno veszelje. Na teliko näsz lübi, govori eden szvéti mozs, ka bi sze mi mogli jokati csi bi njegovo lübezen mogocsni bili viditi. Na keliko je zäto dosztojno, naj mi Njega tüdi . lübimo ! Ino kak pokazsemo mi naso lübezen do Njega ì Tak, ka mi vsze nase djanje za bozso volo, iz lübez-noszti do Jezusa opravlamo. Ka vsze nase delo na Jezusa zanihamo, ino pri vszäkom deli szi dobro nakanenje to za Jezusa volo scsém csiniti, vu szebi gori pobüdimo. Iz tém pokäzsemo ka Jezusa lübimo, ka vsze krizse ino te-zsave za Jezusa volo mirovno zatrpimo. Kak stécs je kaj zsmetno, ka za nase dobre priatele fcsinimo, nam je ne zsmetno. Jeli bi te mi ne mogli csasztne krizse za Jezusa volo zatrpeti, ka naj tak k Jezusi szpodobni bodemo ? Ne bi to mogli csiniti, gda Jezus to ocsiveszno zapovedäva gda govori: „Ki ne zeme na szébe szvoj krizs ino me nenaszledüje, ne je vrejden méne." (Mat. 10. 38.) Nadale sztém pokäzsemo ka Jezusa lübimo ka nje-govoga nepriatela to je greh, to kacso peklenszko odür-javamo, sze greha bojimo, ka zdrzsimo bozse zapovedi. To lübezen szi zäto pobüdimo, vu nami pri szvétòm obhajili, ka za Jezusa volo scsémo vsze nase dela opräv-lati, nas v szakdanésnji krizs nosziti mirovno, greha sze bojati, bozse zapovedi zdrzsati. Csi je szvéti Peter pri csüdovitnoj ribicsiji knogam Jezusa szpadno ino vu poniznoszti govorio : Goszpodne idi vkraj od méne, är szam jäsz grehsen cslovek : csi sze vu krvi tekocsa zsenszka ne pred Jezusa ocsi vü-pala, nego szamo oddajaj njegove obleke teknola, csi je Maria Magdalena blajzsena bila, ka lehko Jezusa noge doteknola ino szkuzami polevala, pravin csi szo sze te tak oponašali, gda szo sze szamo odzvüna k Jezusi priblizsa vali, kak sze te moremo mi ponižno oponašati, gda mi odi-cseno Telo Jezusa nej szamo odzvüna doteknemo, nego znolresnjim tälom zdüsov nasov sze zs Njim zjedinimo. Jezus szamogocsen, vekivecsen Bog pride knäm grehs-nikom ! Ka naj sze zäto isztinszko poniznoszti navcsimo, pred szvétim obhajilom szami szebi z-csüdivanjom prävimo : Kak ? Bog pride kmeni ! Kmeni nevolnomi grehsniki ! Ka bi döuok eden sziromaski pasztér pravo, csi bi vu njegovo sziromasko hizsicsko kral priso, ino pri njem prebivao ? Ka pa te naj mi pravimo, gda kräl nebe ino zemle vu szvétom obhajili knam pride? Naj menje ka moremo csiniti je to, ka iz isztinszkov poniznosztjov govorimo : Goszpoden né szam vreden, ka bi pod mojo sztreho sztopo, nego szamo povej ino sze ozdravi düsa moja. Szpominajmo sze na recsi Jezusa, gde sze nam poniz noszt zapovidäva : „Vcsite sze od méne, är szam jasz po-niznoga szerca« (Math 11. 29). Szpominajmo sze ztoga, kak Jezus szvoje vucsenike opomina, ka brezi Njega nikaj nemrejo fcsiniti, ino csi szo zsé vsze fcsinoli, ka njim je duzsno bilo, szo nevredni szlügi szamo, är szo szamo to csinili ka njim zapovedano bilo, ino csi bi nebi lesinili, bi kastige vredni bili. Kak pa te mi moremo ponižni biti, csi szi premisz-limo, kak' malo szrno dobra csinili, ino kelikokrät szmo pregrehsili ! To nasz more na prävo zsalüvanje pobüditi ! 5) Hodimo zäto kszvetomi obhajili iz pravim zsalü-vanjom. Csi bi vu našem zsitki szamo eden szmrten greh fesinili, szmo szi iz tem jedinim szmrtnim grehom pekeo zaszlüzsili. Szmo goszpodnomi Bogi sztem grehom nepokorni bili, ino bi näsz lehko vu onoj megnjenoszti vu vekivecsen ogen vrgo. Szmo iz onim grehom Jezusa znova na krizs pribili. •ino jus i a nebésza zgübili, proti dobroti Boga szmo grdo nezavahlni bili. Keliko zrokov i mano zato, ka naj zsaluvanjom idemo ta k szvétomi obhajili ! Ali povejmo, ka bi sto ne imo velikoga greha, na keliko more dönok zsaiüvati te najmensih szamovolen greh. Är za male grebe je Jezus szvoje szkuze tocso, za te grehov volo szmo szi na etom szveti csaszne kastige zaszlüzsili, ino szmo proti Jezusi nezavahlni bili. Imamo zato obilne zroke tüdi te najmensi greh zsaiüvati. 6) Na szlednje sztopimo k szvetomi obhajili z gorecs-nim zselenjom sze z jediniti z Jezusom. Kak zselno gléda betezsnik na dveri, gda zdravnika csaka, ki njemi naj pomaga. Kak zselno vtégne vö szvojo roko glad trpecsi cslovek za hrano ! Kak vlecsé zséjajocsega csloveka vre- tina, naj sze tam okrepi! Kak bezsi proti edno dobro dete szvojemi iz tühinszkoga domo prihajajocsemi ocsi, ali materi naj sze kém prvlé njim radüje ! Duzsni szmo zato mi tüdi k Jezusi iz zselenjom prihajati är on nas zdravnik, je vretina vsze miloszti, je nebeszka hräna nase düse, je nase lübezni ocsa, je nasa najvéksa dobrota, je nasa szlednja hräna, nasa napotnica, gda te szvet za-püsztimo. (Dale.) Dr. Lenarsich. V blizsini preszvétoga Jezusovoga Szrcà. si cslovek gléda kokos, slera vodi male piscsence, leko zeme v pamet, kelko szkrbi, kelko — szkoro bi lejko pravo — liibézni razodevle tä nema stvar do szvojih mladi ! Sz kaksov szkr-bjov njim iscse hrano, sz kaksov pazlivosztjov je brani ! Kak hitro je pozove vküper, csi sze prikäzse kaksa näj-mésa nevarnoszt ! I piscsenci kak näglo bezsijo pod njene peroti, csi zacsüjejo njéni opominajocsi gläsz. Pod njenimi perotami, szkoro bi cslovek lejko pravo : pri njénom szrci sze csütijo varne. Ka pa opazüvlemo zse pri nemoj sztväri, kama v véksoj meri najdemo to pri csloveki, steri je zmozsen szpoznati lübezen i szkrb, stero njemi käksi cslovek szka-zsüje. Zläszti vidimo to pri deci, stera mäjo dobroga, szkrbnoga ocso. Vu vszeh szvojih tezsävaj i britkosztih, vu vszeh nevarnosztih bezsijo k njemi, pri njegovom ocsinszkom szrci sze csütijo varne; pri njem vüpajo näj-prvlé dobiti toläzsbo i pomocs. Stero szrcé sze kda more z véksov pravicov imenüvati pravo ocsinszko szrcé, csi nej preszvéto Szrcé Jezusovo? Zäto tüdi Goszpod to lepo podobo od kokoši posz-tävi pred näsz, gda nam näjmre prävi od meszta Jeru-zsälema: „Kelkokrät szam te steo zbrati okoli szebé, kak kokos szvoje piscsence, a nej szi stelo." Oh, pa kelkokrät je dedeti zaprta pot do ocsinszkoga szrcä, naj ga zse te pokrivle csarna zemla, ali ga pa locsi velka meja od njega. Miszlis, da je pri ocsinszkom Szrci Jezusovom tüdi tak? Zse naprej te lejko potoläzsim, da je to nigdär nej tak pri preszvétom Jezusovom Szrci. Zmiszli szi, da je rävno tä miszeo manträla Gosz-podove vucsenike, gda szo sze mogli locsiti od Goszpoda, ki je od njih szlovo jemäo. Miszlili szo näjmre, da de njim odzdaj zaprta pot do njegovoga Szrcä. Zsalosztni szo bili, kak prävi szvéti evangelium, är szo miszlili, da njim ne de vecs mogocse sze obrnoti k tomi näjvarnesemi zävetji i pri njem iszkati toläzsbe i pomocsi med telsimi britkosztmi i tezsävami, med telsimi nevarnosztmi, stere njim je szäm naprej povedao. Oh, kak radi bi poszploj prebivali v njegovoj blizsini, kak deca vszigdär zselejo prebivati pri ocsinszkom szrci. Pa tüdi on bi rad osztao zmérom pri njih, stere je tak gorécse lübo, a zväla ga je vola Ocsé. Znao je pa, da mo tüdi mi potrebüvali varno zavetje i gorécse zseleli k njegovomi Szrci. Ka je vcsino zäto. da bi nam szpuno to zselo? Ednoga hipa je bila katolicsänszka vöra osztro prepovedana na Svédszkom. Katolicsänszki dühovnik sze je nej szmeo tam pokäzati: itaki szo ga na szmrt obszo-dili, csi szo ga v roke dobili. A proti vszemi pregànjanji je pa zäto li nekelko katoliesänov osztalo zvesztih v szvo-joj veri. Bili szo raztepeni po drzsävi, kak zgüblene raz-tepene ovcé brezi pasztéra, brezi verszkoga nävuka, brezi verszke toläzsbe i zsivlenji i vu szmrti. Od szirmastva i nevol teh katolicsäncov je zvedo tüdi Sacht, dühovnik z drüzsbe Jezusove. Milili szo sze njemi teh nebozse kato-csänci i sze je odlocso, da de njim so na pomocs. Steo je iti k njim, nad njimi prebivati, je toläzsiti, njim po-mägati po szvojih mocseh. Pa ka naj vcsini v té namen? Kak dühovnik je nej szmeo tä. Ide zäto k neksemi pon-vari i ga proszi, naj ga navesi szvoje mestrije. Szprva sze njemi je ponvar csüdüvao i je miszlo, da sze je dü-hovniki pamet zmešala. A gda ga té li proszi, ga vzeme za vuesenika. Gda sze je Sacht näveso té mestrije, sze je podao kak szirmäk ponvar na Svédszko. Tü je hodo po vesznicaj od hizse do hizse i je ponüvao szvoje blägo pa szkrbno pozvedävao po katolicsäncaj. Nazädje jih näjde z nezgovornim veszéljora nekelko vu meszti Up-szala. Tej szo ga z nàjvéksim veszéljom gorprijali. Med ■njimi je duzse csasza delao, pokecs szo njemi nej prišli na szled, da je duhovnik. Zaprli szo ga, mantrali i potom sztirali z derséle. Ka poveš k tomi, drägi cstevec? Ali je nej meo té •dühovnik ocsinszkoga szrcä za szvoje ovcsice? Da bi mo-geo med njimi prebivati, je vcsiti, toläzsiti, njim pomagati, sze je szkrio pod obleko szirmaskoga ponvara. A nezmerno vecs je pa vcsinilo preszvéto Szrce Jezusovo, da bi szpunilo kak szvojo, tak tüdi naso zselo i zselo szvojih vucsenikov. „Gda je szvoje lübo, lübo je nje de konca" — pravi szvéti evangelium, gda nam pri-povedavle, kak je Jezus posztavo szvesztvo preszvétoga Resnoga tela, v sterom bije rävno tiszto ocsinszko szrcé, stero je prvlé bilo vu vidocsoj podobi. On, vecsni Bog sze je tak nezgovorno ponizsao, da sze je szkrio v podobo beloga krüha, da bi vszigdär prebivao med nami, da bi nasz toläzso, nam batrivnoszt dävao i näm pomä-gao. Ali mores zäto praviti, da ti je gda zaprta pot k njegovomi näjbosemi Szrci? Kelkokrät te locsi od njega ■szamo pär sztopäjov! Kak je zvezda, sztojécsa nad be-tlehemszkov stalicov naznänjala trem modrim, da prebivle tü novorojeni Odresenik, tak ti vu vszaksoj färnoj cérkvi vecsna lücs naznanjüvle, da tü prebivle näjbose Szrcé, pri sterom mores näjti toläzsbe i pomocsi vu szvojih brit-■kosztih i tezsävaj. Kak dobro je to nananilo neduzsno dete ! Püs-pek Durien je ednok obiszkao divjäke v Kolumbiji (Ameriki), Tü pride k njemi devétletna deklicska i ga proszi, da bi szmela sztopiti k szvétomi precsiscsävanji. Püspek jo pa zavrné rekocs: „Moje lübo dete, ti szi scse prem-Jädo i escse ne poznaš lüboga Zvelicsara." Deklicska pride drügocs, tretics, a vszeli zamän. To njoj je pa zse prevecs. Mérno ide zäto v cérkev i poklekne pred Näj-szvetese, vküp szklene szvoje rokice i moli: „Lübi Jezus, :püspek prävijo zmérom, da te ne poznam, a jaz te dobro poznam. Ti szi Szin bozsi, ti szi tiszto Dete, stero je bilo v Betlehemi rojeno, ti szi szedo v närocsaj nebeszke Matere, Marije; ti szi prebivao v Näzäreti; tebé szo tri dni iszkali i v cérkvi najsli ; ti szi meo dvanäjszet apostolov ; ti szi na krizsi mro i na tretji dén od mrtvih sztano. Jeli, da te dobro poznam? Boj tak dober i povej püs-peki, da te poznam!" Püspek, ki je bio med tem v cérkvi, je vsze to csüo i je bio do szkuz genjeni. Z ve-széljom je zdaj püszto dete k szvétomi precsiscsävanji. Ovo, dete je v szvojoj zadregi dobro znalo, kama sze more obrnoti, gde bije to nàjbose Szrcé. Ali sze das od toga deteta oszramotiti? Ali naj tüdi tebi valäjo recsi, stere je szvéti Ivan krsztileo pravo piszmoznäncom i fa-rizeusom : „Na szredi med vami sztoji, a vi ga nepoznate." (Jan. 1, 26.) Na szredi med vami bije Szrcé näjbosega Ocsé, a ti ga ne pozuas? Zäto csi te obiscsejo britkoszti i tezsäve, csi velke szkrbi mantràjo tvoje szrcé, obrni sze k Ocsiuszkomi Szrci, stero prebivle poszploj v tvojo) blizsini, vu szvesztvi szvétoga Resnoga Tela. Po Seifj. P. Csuvaj sze mlacsnoszti ! velicsani Herman je prav gorécse csasztio Mater bozso. Nisteren den szo ga okradli i zato je bio tak nemiren, da je nikoliko vremena za-püszto vsze molitvi i scse edne zdrave marije ne zmolo v csaszt Materi bozsoj. Zatem sze je nikelko po-miro, da je zacsno pali moliti ; ali molo je jako raztre-szeno, szkoro, da ne znao ka je zgovàrjao. Nisteren den sze njemi prikäzse Mati bozsa v podobi sztare i szuhe zsenszke. Po glaszi jo je szpoznao, ali ar sze njemi je csüdno vidlo, zakaj sze je ujemi pokazala zdaj v takoj podobi, njemi je pravila : „Kaksa je tvoja pobozsnoszt taksa szan sze ti tüdi jesz prikazala". Ovo, dragi cstevec, kak protivna je mlacsnoszt, pa ne szamo Mariji preszve-toj Devici, liki tüdi Bogi. Vej pravi Krisztus szam po szv. Janosi evangelisti : „Znam tvoja dela, da neszi ne mrzeo ne vrocsi, ... ar szi pa mläcsen, i ne mrzeo ne vrocsi te bom plüno iz szvojih vüszt". Razod. 3, 15. i 16. Zato je mlacsnoszt protivna i odörna Bogi. Zato opomina szveti Efrem vszakoga. „Szkrbno sze pazi da sze ne das mlacsnoszti i nemarnoszti. Zakaj zacsétek pogüblenja je nemar-noszt, stera sze vkrädne pri najmensem deli, potom pa szprävi celoga csloveka pod szvojo obläszt i napravi z vrloga szlaboga". Tom. 3. Serm. de vita relig. Mläcsen krscsenik je teda vu velkoj nevarnoszti pogiiblen biti; szveci naimre pravijo, da sze vel ki grešnik prvle szpreobrne kak pa mlacsnezs. Szv. Bonaventura pravi, da je vido zse doszta grešnikov, ki szo sze szpreobrnoli, mläcsnoga krscsenika, ki bi sze isztinszko pobolsao pa scse ne. Szv. Bernard Szijenszki pravi vu szvojoj szedmoj predgi, da je diisni sztan mlacsnoga krscsenika naj bole zsaloszten ; zakaj velki i ocsiveszen grešnik pripozna to i sze ma za grešnika, mlacsen sze pa ma za dobroga i ne pozna szvojega zsalosztnoga dilsnoga sztana ; zato ga ne szkrbi zvelicsanje, csi ravno szpadne ne szamo vmale grehe liki tüdi vecskrät vu velike, ki sze njemi pa mali vidijo. Ocsi ma pa ne vidi ; poszlühsa naimre lepe navuke, predge, opravla dühovno scstenje i premislävanje, pa vsze to njemi nikaj ne pomäga, nikaj ga ne gene. Vedno je szlabsi, vedno bole nagnjeni k szlabomi i' csi szo gorecsi szpadnoli vu szküsavanja, kak de pa pre-mägao mlacsen i Mlacsnoga zacsne Bog zapüscsati, preneha njemi dävati poszebne miloscse, pomocs i raszvetlenje. O, da nebi pocsäszi otrpnolo njegovo szrce, o, da nebi na düsi oszlepo v kastigo, ar je zanemaro teliko miloscse i pripomocskov, sz sterimi bi lehko doszegeo viszoko sztopnjo popolnoszti ! Mlacsen krcsenik je podoben evangelszkomi figovomi drevi, stero je Krisztus prekuno, ar je melo szamo lisztje, szada pa ne. Kak sze pa pozna mlacsnoszt pri krscseniki, de zna biti steri pitao. Ali znas gda je voda ralacsna ? Ali ne te gda je ne topla i ne mrzla ? Krscsenik je pa mlacsen gda ne gorécs i ne grešnik. Mlacsen krscsenik dosztakrät ne opravla menje pobozsnoszti kak gorecs; navadno ravno teliko ali pa scse vecs. Ali mlacsno moli i opravla vsze szvoje pobozsnoszti nemarno, hitro, na po raztreszeno-. Hodi v cerkev, szpo-vedävle sze, pa brezi pobolsanja ; hodi k szv. obhajili,, pa szamo z navade, zacsne opravlati celo kakso novo pobozsnoszt, tüdi sze oblozsi z dosztimi molitvami, ali naszkori vsze zapüszti. Dela mocsne oblübe, pa sze jih naszkori navoli lübi jäkoszt, pa miszli le, da nebi bilo tezsäv zsnjov, rad bi bio ponižen, pa da ga niscse nebi ogrizävao, rad bi bio csisztoga szrca, pa da nebi trbelo kratiti ocsi i drü-goga telovnoga csüteuja, rad bi böo potrpezsliv, pa brezi naszprotnikov, pokoren pa le bole po szvojoj glavi. Naj mènse tezsäve sze boji, sze teliko nemre premagati, da bi pravi csasz gori sztano i iltrasnjo i veesérno molitev opravo. Mläcsna düsa sze zato ogible veliki grehov, är sze boji pekla mäli sze pa ne. Szvojim sztänom i szvo-jov szliizsbov taksi cslovek nigdär ne zadovolen ; vedno sze tozsi, csi bi böo v drügom sztani, v drügoj szlüzsbi, da bi doszta vecs molo, da bi sze lezsi greha ogibao i vecs dobroga vcsino. Mlacsen ne vcsini rävno doszta hii-doga, pa tüdi ne doszta dobroga, veliki i ocsiveszen grešnik ne, pa tüdi odlocsen pobozsen krscsenik ne. Ka praviš na vsze to drägi cstevec ? Ali ne szi znä-biti tüdi ti zajseo v mlacsnoszt? Csi ti pravi tvoja veszt da szi, szkrbi da kak naj prvle z gäzis z te mlake. Pred vszem pa glédaj, da nebos nemarno opravlao szvoje navädne molitve i pa duzsnoszti' szvojega sztana. Ogibli sze nemarnoszti, poszebno dugoga szpänja. Vsztani pravi csasz csi znàs, da te csäka doszta dela med dnevom, vsztani nikelko prvlé, opravi gorécse ütrasnjo molitev i potom veszélo na delo, i dobrovolno noszi trplenje dnéva, i csi pride szküsavanje szrcsno sze vojszkuj. Sztepi szébe sztrah i bojecsnoszt, kak da nebi mogeo premagati tezsäv, csi szo mogli drügi, steri szo bilij mläjsi i szlabsi kak ti, zakaj pa nebi mogeo tüdi ti ? Csi ne csütis dü-hovnoga veszélja i toläzsbe pri molitvi, i ne vidiš na szebi pobolsanja i napredka, ali csi bi celo szpadno vu veliki greh, ne zdvoji, ne daj sze otozsnoszti 'i ne zapüscsaj molitvi, liki obzsalüj szvoje grehe, moli scse bole gorécse i gda mas priliko sze szpovej i ka ti szpovednik povejo vcsini i pomiri sze. Poszebno pa glédaj, da bos odrävlao duzsnoszti szvojega sztäna na tenko i vszigdär z dobrim nakanenjom. Ne je zato szlabo nakanenje, csi delamo, är moremo delati, da szi zaszlüzsimo szvoj vszakdenésnji krüh, pa to nakanenje je nikaj taksega, ka sze razmi szamo poszebi. Dobro nakanenje, stero mä zaszlüzsenje, pred Bogom je, csi delamo är je to vola bozsa, är nasz je Bog sztvoro za delo. Näj bolse nakanenje je pa tüdi, csi delamo, da bi szvojim delom Boga csasztili i blizsnjemi hasznili. Sto mä to nakanenje ali zmirom pred ocsmi, ali ga bar po-goszi obudi, té de sze z bozsov pomocsjov lehko ogibao ne szamo greha liki tüdi mlacsnoszti, on de zsivo kak isztinszko gorecsi krscsenik, njegova szvetloszt de szvetila pred lüdmi, da bodi vidli njegova dobra dela i hvalili ocso vnebeszaj. S. J. „Verjem zsitek vekivecsni." a vendar je delalo szvéce vnjüvi mokah tak junaške i veszéle? Zakaj szo tak po szmrti hrepeneli? Är szo vervali neumerjocsnoszt vsztanenja vu zsitek vekivecsni. Ravno to vero scsé Bog tüdi vu nasz po raznih poszlänih britkosztih büditi i ozsivlati. Nega prave toläzsbe v britkoszti, zvün vervanja vu zsitek vekivecsni, ona nam prilike zadoszta dävle to isztiuo szami nad szeboj poszkusziti. Cslovecsa pomocs nigdär ne da sztanovitne toläzsbe; lasztivne nase mocsi szo tüdi preszlabe, da bi nasz vsze nevole odszlobodile. Vüpanje dugsega csivlenja tüdi rado vkäui, csi duzse zsi-vimo sze nam scse zna hüje goditi. Csi sze teda v tom zsivlenji vsze koncsa, ka venda hladi popärjeno düso vu britki vöraj trplenja? Nikaj, nikaj ne na zemli. Naszproti pa, csi je szedanje zsivlenje le pripravlanje za zsitek vekivecsni, csi je szmrt le preszelitev v nje; csi vecsni zsitek gvisno pride za trplenjom i potrplenjom! csi bo to telo stero zdaj gloda delo, bolezen, na dén szodbe odicseno v sztälo ; csi sze jiemertelna düsa vcsaszi po szmrti k szvo-jemi sztvoriteli poverné, — oh ka nasz more driigo tola-zsiti, csi nasz té gvisne isztine ne potoläzsijo? „Miszlim'" pise szv. Paveo, „da sze trplenje szedanjega vremena ne dà primerjati prihod njoj csaszti, stera bo nad nami razodeta*" (Rim. 8., 18.) „Csi zsnjim trpimo bomo tüdi zsnjim kralü-vali." (II. Tim. 2., 12.) „Znamo, da bo on ki je Jezusa obüdo, tüdi näsz z Jezusom obüdo." (II. Kor. 4., 14.) „Mi csakamo Zvelicsitela Goszpoda našega Jezusa Krisztusa, steri bo szpremeno nase nevolno telo, i ga bo vpodobo szvojemi odicsenomi teli." (Fil. 3. 12.) „Mi bomo vedno z Goszpodom." (I. Tesz. 4., 16.) „Oko ne vidlo, vüho ne csülo i v szrce cslovekovo ne prišlo, ka je Bog pripravo tisztim, ki ga lübijo." (I. Kor. 2., 9.) „Szlüzsabni Bozsii Agnjecovi bodo kralüvali na vsze veke." (Razod 22., 5.). Csi z zsivov verov té recsi premislävlemo, nam morejo vsze zemelszke tezsäve lehke posztäti. Gvisno znati, da csàka vecsno veszélje po krätkom trplenji; gvisno znati, da vecsna odicsenoszt tela pride po kratkih bolecsi-uah ; gvisno znati, da csi sz Krisztusdm trpimo, bomo na veke pri njem i zsnjim kraliivalito, vsze dobro znati i isztinszko premiszJiti, i potom scse nad bolecsinami, trple-njom, nevolov mrmrati — szkoro ne mogocse ! Csi teda vsztajenje i zsitek vekivecsni terdno verjemo, toläzsbe i veszélja vnajhüjsi bolecsinah ne moremo pogrešati, i ravno to zsivo vero nàj nam britkoszt polek naka-nenja Bozsega potrebno dela. Kak naimre jesztvino i pijacso, da zsivlenje ohranimo, potrebujemo, tak nam je tüdi verva-nje zsitka vekivecsnoga za sztanovitno potrpezslivoszt v • trplenji isztinszko potrebno. I kak nasz lakota i zseja zse szama poszebi k vzsivanji nagaja, tak näj nasztüdi nevola k veri zsitka vekivecsnoga napelävle, är le v toj veri moremo nahäjati olajšanje bolecsine i mocs sztanovitnoga potrplenja. S. J. . Mati v nebészaj. ak szrecsni szmo mi katolicsänci pred lütaräni,. ki szamo droberije mäjo z onih isztin, stere je vcsio Jezus Krisztus ; kak szrecsni szmo zläszti __zàto, ar mi mamo v nebészaj mater Marijo, k steroj sze v naših potrebcsinaj z vüpanjom obräcsamo i stera mati sze nepresztano moli za nasz pred oblicsjom bozsim. To velko szrecso nam kàzse szledécsa isztinszka zgodba : Kärol N. sze je narodo leta 1858. i je bio zgojeni; v lütaränszkoj vöri. Zse njegova detecsa leta szo bila brit-koszti puna, kajti zadelo ga je to näjhüse, ka dete zadeti, more — zvedo je, da je zavrzseni od ocsé i materé. — Gda je zvedo to zsalosztno isztino, sze je odlocso, da gorpoiscse szvoje sztarise. Po dugom iszkanji je je najseo v Berlini, gde je ocsa bio vu velkoj csészti. A klonkao je zaman po dveraj ' njegovih ! Mati sze ga je szramotila, ocsa ga je pa nej steo poznati. Szrcé njemi je stelo po-csiti od zsaloszti, gda je vido, da szo ga läsztni sztarisje zavrgli, da nescsejo od njega nikaj znati, nej csüti. Ar je nej steo duzse na tezsävo biti szvojim dob- '3 rotnikom, pri sterih je dozdaj zsivo, sze je odlocso, da szi poiscse szam delo i vszakdenésnji krüh. A lakota, zséja i zsaloszt, tej njegovi navadni gosztjé, szo ga zmantrali i njemi nakopali beteg. Na szmrtjé betezsen je priso 15. novembra 1873. v bolnišnico szmilenih szesztér v Becs. Szprva je jakó neopacsno glédao po teh szmilenih szesz-traj, är je prvlé doszta kaj csiio od njih praviti pri lütarä-naj. A velka lüdnoszt i szmilenoszt, sz sterov szo ga gorprijale, szta njemi naszkori obiidili vüpanje do njih i szta ga pomérili. A poszlüsajmo, kak pripovedävle szäm : Pri vecsérji szam bio scse vu velkoj zadregi. Proti mi je bilo to, da szo sze drügi krizsali, a zäto szam osztao v obeclnici. Gda szam pa zacsüo, da szo drügi molili : »Zdrava Marija . . .« szam nej mogeo sztrpeti i szam odiseo vö. — Toga pa nej, Marije nebom molo, nigdàr szam po-navlao szäm proti szebi. — Lütaränje näjmre miszlijo, da mi Marijo molimo, a mi szamo molimo li Mariji, — Szmilena szesztra, stera je hrano na szto noszila, mi je pravila, da naj szamo idem vö drügocs tüdi, csi molitvi nemrem trpeti. Toga szam sze tüdi drzsao, a z velkim csüdüvanjom szam zéo v pamet, da szo zäto szmilene szesztre lüdne proti meni, rävno tak, kak proti drügim. Na to szam szi zacsno premislävati, da szo znänkar tej ltìdjé i té szmilene szesztre li nej tak lagoje, kak szi lütaränje i drügi krivo-verci od njih gucsijo. Celo szesztre szo sze mi za krätek csasz jäko dopadnole. Na drügi dén je pälik priseo k meni zdravnik i me je pitao, kak szam szi nakopao t>eteg. Ocsiveszno szam njemi odgovoro : »Sz szirmastvom i z zsalosztjov«. Par dnévov szledkar je bio szvétek szv. Elizabete. Na té dén sze je prigodilo, da szam szrécsao v ogradi prednjico. Pitala me je, kak je kaj z mojim zdrävjom i potom dosztävila : — Zdrävnik mi je pravo, da szte dobili beteg za-volo szirmastva, pomenkanja i zsaloszti. Ali je mogocse, da more tak mlädi cslovek presztäti zse telko trplenja i zsaloszti ? Tä velka lüdnoszt i szmilenje, stero je proti meni csütila, me je genola i szam odgovoro : »Goszpä pred-njica, csibi steo to vsze razlagati, bi trbelo vecs vor.« Pelala me je v hizso, gde szva szi lezsej pogucsävala. Jaz szam njoj nakràtci povedao vszo szvojo zsaloszt i da szam zavrzseni od ocsé i materé. Z velkim zanimivanjom me je poszlüsala i me potom toläzsila : — Li nikaj sze ne zsalosztite, vej mamo v nebészaj tak dobroga ocso ! —Isztina, da mam v nebészaj dobroga ocso, a ne-mam pa liibe matere — szam njoj odgovoro. A nato me je prednjica dobrovolno poglédnola i pravila : — Tüdi vi mate, kak mi vszi, v nebészaj lübo mater. Krv mi je hitrej tekla po zsilaj. Jaz naj bi meo mater v nebészaj ? Hitro szam jo zäto pitao : — Sto je tä mati ? Predjnica mi je mérno i pocsäszi odgovorila : — Marija, mati našega Goszpoda Jezusa, je tüdi mati nasz vszeh. — Ali pa Marija zna kaj od nasz ? — szam pitao. Prednjica mi je mérno odgovorila : — Ali miszlite, da Bog ne dopüszti, da bi Marija znala, csi sze sto z vüpanjom k njoj obrné i od nje proszi pomocsi ? J miszlite, da Bog prosnjé szvoje matere, stera. je tüdi nasa mati, ne poszlüne ? To sze mi je vidlo csedno i szam zäto z bojécsim gläszon pitao dale : —Ali je nej bolvänsztvo moliti Marijo, kak miszlijo lütaränje ? Prednjica sze je naszmejäla i me je etak podevcsila — Bolvaniti sze pravi, kaksoj sztvari szkazsüvati tiszto csaszt, stera dosztàja szamo Bogi. Mi katolicsänci ne molimo Marije, nego mi szamo molimo k Mariji, naj nam sz. szvojov prosnjov, nej pa sz szvojov läsztnov mocsjov, pomaga. Vej je na njéno prošnjo vcsino Goszpod Krisztus szvojo prvo csüdo v Käni, gda je vodo na vino obrno Mi csasztimo Marijo szamo zavolo njenoga Szinä, ki je njo okincsao sz tak lepimi darovi. Sz tem mi nikak ne kratimo csäszti, stero szmo duzsni bogi, csi sze obräcsamo k njoj, stero je Ontak prevecs liibo, csi mi v dokazsü-vänje njegove csäszti csasztimo tüdi njo, steroj je Gabriel arkangeo pravo ; »Zdrava, miloscse puna, Goszpod je sz tebov, blagoszlovlena szi med zsenämi.« Kakpa to je bila isztina i bo zmérom isztina. A kak bliszk sze mi je szünola v glavo miszeo : — Zakaj pa potrebiivlemo mi njéne prosnjé, csi sze lejko zraven k Bogi obrnémo ? — Prednjica sze je nasz-mejäla : — Zakaj pa proszi dete mater, naj szproszi pri ocsi za njega méso kastigo, csi je kaj zkrivo. Pa tüdi, csi szte csteli pazlivo vase szvéto piszmo, morete znati, da je na pomocs zazàvanje szvétcov i Materé bozse Bogi nej szamo vszécs, nego je tüdi preporäcsa, vej je zse v sztärom zakoni pravo : »Job, moj szluga, naj proszi za väsz i jaz bom glédao na njegove prošnje i vam nebom gorracsu-nao vase neszpameti.« Dobro szam sze szpominao toga meszta vu szvétom piszmi. Miszli szo mi rojile po glavi i szam so v ograd A miszeo na Mater v nebészaj me je naszkori nazaj k prednjici prignala. — Goszpä prednjica, proszim, ali bi mogeo z vami dale gucsati ? szam pitao i pravo, da escse doszta mam na szrci. Z veszéljom mije dovolila to prednjica i mi je povedala v steroj vöri va szi lejko pogovarjala.- Meo szam za-doszta csasza, da szam szi escse ednok dobro premiszlo -vsze i potom odkritoszrcsno povedao, ka mi lezsi na szrci. Tiho me je poszlüsala csasztita goszpä prednjica. Gda szam jo nazadnje proszo kaj knig od Marije, mi je z veszéljom vcsinila. Tak szam szedo i csteo pa premislavao i v meni sze je zorilo prepricsanje ; szprevido szam, da szam bio vu velkoj zmoti gledocs na Marijino csasztitev pri katolicsan-caj. Sztràj liitaränov »Marija«, szi je za kratek csasz kak mati bozsa, tolazsnica zsalosztnih, zaszjovila moje szrcé. Pred menov sze je odpro novi szvet. — I csi zse lütarähje blodijo v vecseh, stere sze dosztäjajo csasztitvi Marije — szam szi miszlo — zakaj nebi blodili tüdi v driigih verszkih isztinaj. Z vüpanjom szam sze obrno zato sz prosnjov k Mariji ; k Bogi szam pa molo : »Goszpod razszveti me, da pridem do csiszte isztine i pravice . . . !« Ka szam proszo, szam dobo v katolicsànszkoj cérkvi, stera hrani v szebi tiszte isztine, stere je vcsio Jezus Krisztus i poleg sterih mamo v nebészaj Marijo — mater. Té mladénec je posztao potom dvorjenik v bolnis- niči i sze je z läsztnov postenosztjov i csednosztjov szam natelko zosolao, da je zdaj dobo lepo csészt. Zapüscsenoga od zemelszke matere sze ga je szmi-lila mati v nebészaj. Naj bi pri njoj iszkali toläzsbo i obrambo vszi zsalosztni i zapiiscseni ! P. Pravo znaménje Jezusove Cérkvi. räva Jezusova Cérkev mä stiri znaméuja, näjmre-da je : jedina, szvéta, katolicsanszka ali ob-csinszka i apostolszka. Escse edno znaménje ma prava Cérkev zvün teh csetverih znaméoj. To nam povej szledécsa zgodba. K ednomi katolicsänszkomi plevänosi na Prajzoszkom je priseo pred nesterimi leti mlädi lütarän i ga je proszo, naj ga zeme v katolicsänszko Cérkev, Plevänos ga pita, ka ga je pripelalo do toga nakanenja. Mladénec, steri je bio veren lütarän, njemi je etak odgovoro : „Vszigdär cstém vu szvétom piszmi, da je Jezus naprej povedao szvojim vucsenikom trplenje i pregänjanje zavolo njegove vere. Dobro, sz toga sze morejo szpoznati njegovi vucsenicje ! Koga pa pregänjajo zavolo Krisztusa ? ' Znänkar zsidove ? Nej ! Ali nevernike ? Nej ! Znän lüta-räne ? Nej ! Nego pregänjajo katolicsänszke dühovnike i rimszkoga päpo. Zäto pa tüdi szamo tej morejo biti prävi namesztnicje i vucsenicje Krisztusovi". Plevänos je szprevido sz toga odgovora, da mladénec reszan iscse isztino i da ga je prävi uämen prignao do toga sztopäja. Zéo ga je zäto v katolicsänszko Cérkev. Ja, isztinszko znaménje präve Jezusove cérkve je to,, da je — pregänjana, I to je nasa katolicsänszka Cérkev. Zäto je rävno ona jedina präva Jezusova Cérkev. P. Szvéti Ambrus. K da szo strtoga sztoletja na izhodi szv. Athanäz, Vazil ino nazianszki szv. Gregor vcsili szv. raatercérkev, ino jo bränili z szvojov vucsenosztjov proti krivim veram, stere szo vnogi bozsni dühovnicje ino szvetszke oblaszti glaszile proti pràvoj veri Krisztusovoj, onoga isztoga csa-sza je na zahodi (na denésnjem taljänszkom) szv. Ambrus Mailandszki püspek vodo z szvojov znanosztjov i pobozsnosztjov vsze one, ki szo vreli bili za pravice Krisztusove. Ocsa njegov je na denésnjem francuszkom bio rim-szkoga caszara nämesztnik. Mladi Ambrus je rano zgiibo szvojega ocso, po steroga szmrti je z materjov v Rim odiseo, kde sze je juriszticsna (prävdoszlovna) znanja zacsno vcsiti. Sole szvoje szkoncsavsi je v Mailand odiseo, kde je fiskalis bio ino szi je telko csäszti szpravo, ka szo ga naszkori med mesztno ravnitelsztvo za poglavära zéb-rali, caszar ga je pa za ravnitela gornje Italie posztavo. Vu toj csäszti je Ambrus vu vszem pravicsno ravnao pa tüdi szv. materecérkve ne bantüvao, csi li, ka je escse nancs krscseni ne bio. Arianszka vera sze je tüdi tü razširila tak, ka je-püspek v Mailandi tüdi krivoveren ariänec bio pa med katolicsanszkov i arianszkov verov je vekivecsen boj kra-lüvao. Kda je 374-ga leta arianszki püspek mro, szo sze katolicsancsi v ednoj cerkvi zäisli na zebiranje novoga prävovernoga püspeka, nego arianci szo tüdi prišli na to. szpräviscse pa je taksa zmeslava nasztanola, ka bi sze zse szkoro zacsnolii biti vu cérkvi arianci i katolicsanje. Za to sze je Ambrus popascso réd delat med njé, kda je edno malo dete szkricsalo : „Ambrus je nas püspek." — Lüdsztvo sze zacsüdüje ino ednoglasžno zacsne kricsati katolicsan i arianec: „Ambrus naj bo nas püspek". On szam vesz preszträhseni sze ogible lüdih, nego lüdsztvo sze zanjim pàscsi ino ga prisziljàva, naj gorivzeme to csäszt. Šteo je vuidtii z meszta Mailanda, nego lüdsztvo je pazilo na njega pa je tüdi caszari Valentiniani naz-nänje dalo, ka szi je Ambrusa za püspeka zébralo. Valentinian caszar sze je jäko razveszelüo nad tem, är vidivsi, ka obedve szträni Ambrusa scséjo, sze je vüpao, ka csi Ambrus gorivzeme to csäszt, sze znova zjedinijo arianci i katolicsanci pa de ztem konec dügoletne szväje med njimi. Ambrus je vtom csaszi vuiseo z Mailanda pa sze je na vesznici pri ednom prijätli szkrio. Nego novi caszärszki nämesztnik je osztro zapoved dao vö, ka vszaki de osztro-kastigani, ki Ambrusovo prebivaliscse zataji. Za to ga je njegov prijäteo vöovado. Ambrus je na to gorivzéo püspekovszko csäszt, sze je dao okrsztiti ino vu 8-ih dnévaj je vsze cerkvene réde goriprijao. Bio je toga hipa 34 leta sztar. Pri poszvecsüvanji njegovom je Valentinian caszar szäm tüdi nazocsi bio. Vszi püspecje szv. materecérkve szo sze veszelili nad Ambrusom, är szo znali, ka je on zse kak pogan lepse zsivlenje pelao, kak vnogi krscsenik. Pa szo sze tüdi ne znorili vu szvojem vüpanji. Szvoje imänje je med szirmäkami razdelo rekocsi, ka ne ima csasza sze za zemelszka truditi ino je z vszov mocsjov sze zacsno vcsiti szv. piszmo i drüge potrebne nävuke szv. materecérkve. Mesüvao je vszaki den, po nedelaj je szäm predgao ino tak osztro zsivlenje pelao, kak vnogi nej, ki szo zse düga leta krscsenicje bili. Najvecskrät je do vecséra na tescse bio, szamo vecsér je malo hräne k szebi vzeo i vu veszelicaj ga niscse ne vido, szpao je malo, véksi tao noesi sze je vesio i Boga molo, är je vu dné z lüdsztvom meo poszel od zaütra do vecséra. Vu piszmaj je z caszarami i vnogimi püspekami v zvézi bio, vszakomi dober tanäcs davajocsi ino od vszakoga dober tanacs, podporo i nävuk proszécsi. Za volo njegove vednäke pravicsnoszti szo ga vu easzärkom dvori tüdi jäko postüvali, escse caszarica szäma tüdi, stera je pa ariänka bila. Ona je celo pri njem iszkala obrambo za szvojega mäloletnoga szina, kda szo po szmrti njénoga mozsä njoj caszärsztvo vzéti steli. Kak vednäkoga i nepresztraslivoga szrea je bio szv-Ambrus, to nam käzse naszledüvajocsa dogodba: Zgodilo sze jé, ka sze je lüdsztvo v Tesszaloniki pore-berilo pa je med vnogimi velikäsami tüdi caszärszkoga nämesztnika vmorilo. Caszar Theodosius je grozno steo lüdsztvo pokastigati. Ambrus ga je doli steo zgucsati, nego valälo je ne nikaj. Gaszar je teäter däo nasztaviti pa kda je närod tam vküppriseo, je zapoved däo, naj sze vszi szpomorijo kriviesni i nekriviesni. Po taksoj poti sze je tam vise 7000 lüdih szpomorilo. Kda je gläsz ete grozovitnoszti v Mailand priseo, je caszar rävno tam bio. Razzsaljeni Ambrus njemi je piszmo piszao vu sterom ga je na pokoro opominao ino njemi je prepovedao k szv. mesi idti, dokecs ne bode pokore delao. Nego caszar je zäto Ii steo v cérkev idti. Ambrus, kda je to zvedo, je so pred cerkvena vräta pred njega, ga je od zvüna cérkve sztavo ino etak nagovoro: „Tak sze mi vidi, oh caszar, ka szi ti escse izda ne szprevido velikoszt tvojega greha. Znä biti, ka je tvoja caszärszka zmozsnoszt oszlepila tvoje ocsi. Premiszli szi szlaboszt nase cslovecse nature ! Zmiszli szi na präh, z steroga szmo sztvorjeni i vu steroga sze nazàjobrnémo ! Ne pozäbi, ka je z tvojov szvilnov obleko v edno szlabo telo oblecseno. Ti lüdem zapovedävas, steri szo z tebom vréd szlüzsäbnicje. Szamo eden je pravi goszpod i kräl, Sztvoriteo i Bog szvetä. Z kaksimi oesmi sesés ti eto hizso bozso viditi ? Kak sesés z tvojimi nogämi na eto szv. meszto sztopiti ? Z kaksim csütejnjom bi sze vüpao precsiscsävati ? Sztopi nazaj ino ne povnozsàvaj szvoje hüdobije z novimi hüdobijami ! Vzemi . vezälje na szebé, stero je Bog za grehsnike zapovedao, ono ti szprävi novo mocs i zdravje tvoje düse". Caszar njemi je odgovoro, ka je David kral tüdi pre-grehso. „Csi szi naszledüvao njega vu grehi, odgovori .Ambrus, naszledüj ga tüdi vu pokori !" (Dale.) Bassa Ivan. Postüj szvoje sztarise. ravicsen Bog je zse davno na gori Szinajszkoj z grmenjom i bliszkanjom, tebi krscsänszko dete ! takso zapoved däo: „Postüj szvojega ocso i szvojo mater" ; i szveti apostol Paveo pravi, da ne Bog niednoj drügoj zapovedi oblübe prisztavo, kak strtoj, gda je pravo : „da bos dugo zsivo i da ti bo dobro na zemli." Postüj teda vszigdar, krscsänszko dete ! szvoje sztarise, da bos oblübe Bozse tälnik posztao. Gda zsnjimi gOAoris, govori vszigdar z naj vék-sov csasztjov, poniznosztjov, krotkosztjov i mirnosztjov nigdär pa ne govori zsnjimi z gizdosztjov ali stimanjom. Csi te gda tvoji sztarisje osztro pokarajo, miszli szi da je to njüva duzsnoszt, csi je neszpunijo, de pa Bog tebé i tüdi njih karao i kastigao, zato njih opominanje vszigdar volno poszlüsaj, szi je globokó vu szvoje szrce v tiszni, sze ali z recsjov ali pa bär v szrci zanje zahväli, sze po njem ravnoj, pa tüdi zaszlüzseno kastigo volno pretrpi. Ali ti krscsänszko dete! sze vcsäszi tozsis i prävis, da szi neduzsen, i ne szi käranja zaszlüzso. Ali premiszli dobro, steri tak govoriš, da te lasztivna lübezen po kri-vom ne izgovarja, i te neduzsnoga ne dela, gda venda neszi neduzsen, i szo te sztarisje po pravici kärali. Csi bi sze pa venda tvoji sztarisje gda zmešali, i tebi krivico delali, pa njim z lepov recsjov szvojo neduzsnoszt raz-käzsi ; csi te nescsejo poszlüsati pa mucsi i volno krivico potrpi ; znaj, da te bo Bog za to volno krivica obilno pläcsao. Znä biti zseles zvediti, ka ti je te vcsi-niti, kda nad szvojimi sztarisi kakse szlaboszti ali pregrehe zapaziš. Moli za njih szpreobrnenje ; csi znäs, da ti nezamerijo, jih prav lübeznivo i krotko prószi, da sze pobolsajo; csi pa znäs da bi jih sz taksov prosnjov raz-csémero, pa raj mucsi i moli za nje ; polek sze pa zah-välnosztjov szpomni, keliko tvoji lasztivni szlaboszti szo tvoji sztarisje vu tvojih detecsinszki letaj prenasali sz kaksov lü,beznosztjov i portplenjom ; i povräcsaj njim zdaj szvoj sztäri dug, Postüvanje, stero szi sztarisom du-zsen, tüdi terja da sze nigdar ne szramujes, o krscsan-szko dete! szvojih sztarisov, är szi zdaj mladi, zdrav, mocsen i znabiti bogat; tvoji sztarisje szo pa zdaj sztäri, szirmaski i szlabi, tüdi ti bos taksi csi sze gda vcsakas sztaroszti. Da bos sze toga greha bole szkrbno ogibao, poszlüsaj, ka Bog taksoj lagojo j deci obecse, steri szta-rise zanicsüjejo. On pravi : „Oko, stero szvojega ocso zaszramuje, i porod szvoje matere nanicsuje naj kovranje pri potokih zklujejo i mlàdi orli pozsréjo!" Preg. 30, 17. Da Bog szvoje protenje tüdi szpuni, nam poszvedocsi eta isztinszka zgodba : Nevolna mati ne szmela pri szvojoj deci zsiveti, ali shodila je pogoszci mimo hizse dicé da bi je vidla i zve-dila kak sze njim godi. V csàszi vidi szvojo csér pri okni ali pri dveraj, ali csij nazocsi lüsztva proti materi plüje, kak da bi sze njo stelo pri njenom pogledi grsztiti i tezsko biti. (Dale.) S. J. Posta reditela. Vnogim : Posilate mi rokopisze, pa jih nemrem nü-•cati,är szo na obej sztràni papira piszani. Za stamparijo szamo na edno sztran szlobodno pise. K. Kolozsvàr. To szi zamerkajte pa celo posliteznova. St. Markoja. Zdaj szam vam dao atresz popraviti. Obprvim szte mi atresza ne naznänje däli. Kalendärov na tekocse leto ne imam vecs, na prisesztno pa k senki dobite, csi liszt za csasza placsate. N. N. Torino. Vam tüdi to, ka vise vidite. Kak stécs dober artikulus mi poslete, ka mi vala, csi jasz te znova ■morem celoga dolipiszati ! Molte za domacsijo ! St. Csernela Baltimore. Za Horväth Jürja na vase ime pošlem odzdaj tüdi. Kren Grönlinci. Rad vam pošlem poszebi, szamo ka to nasz vszako leto 36 filerov vecs kosta. Csi ne dobite •redno, onomi povete, ki je vödeli. Z. Amerike szam dobo aprila 10-ga 18 koron pa ne vem, sto mi je poszlao i na koj. Ki je poszlao mi naj recepisz posle v piszmi. Mr. Szerec. Dobro hodijo sznopicsje? Kleklnov naszlov : Battyànd, Szentsebestyén. Cavaglia. Stiri sznopicse vam pošlem vszem vküper. 'Steri znä piszati, mi naj kaj pise od vašega dela i missi-jonov. G. Horvat kaplan v Cserenszovcih. Z zahvalnosztjov szam prijao od rozsnovenszkoga druzstva 20 koron. Bog plati ! Duhovne vaje v Celji sze zacsnejo : 8. auguszta vecsér ob 6-ih za moške, 4. szeptembra za zsenszke i 7-ga novembra za decske. Ki je zse bio, tak znä, ka to je; ki pa escse ne hodo, njemi ne bode zsao za to pot. Markoja Stevan. Szam poszlao sznopicse pa szo nazaj prišli — Proszim bole naténcsni naszlov. Na Novo Kapelo darovniki iz Amerike Iz Dolnje Bisztrice rodjeni darovniki. Iz 1>. Bisztrice. Kreszlin Stevan K 10 Czi^én Stevan 10 Balazsicz Martin K 100 Balazsicz Martin 10 Kostrcz Jozsef 100 Kren Martin 10 Balazsicz Martin 75 Markoja Stevan 10 Kreszlin Stevan 75 Vucsko Stevan 5 Vucskó Ivan 75 Markoja Ivan 5 Gyura Ivan 75 Bohnécz Ivan 5 Ritlop Martin 75 Horväth Ivan 2 50 Kelencz Rudolf 75 Szkledar Mihäly 2.50 Balazsicz Stevan 60 Lebàr Andräs 60 Iz CJoruie Biszti' ice. Mauesecz Iyän CO Gyura Martin 50 Horväth Stevan G Eoitrcz Stevan 50 Vucskó Stevan 10 Kollarics Stevan 50 Matjasécz Stevan 5 Vucskó Matjas 50 Zävecz Stevan 5 Balazsics Ivan 50 Györek Stevan 2.50 Balazsics Jozsef 50 Sujszter Martin 50 Cserenszovci. Kusztecz Ignäc 50 Raduha Ivan 50 Gabor Martin 10 Kreszlin Ivan 50 Zsizsek Martin 7.50 Krämpacs Jozsef 50 Gabor Jozsef 5 Ütrosa Martin 50 Gabor Steven 5 Tivadar Martin 50 Gabor Ivan 5 Godina Viktor 50 SzaKj Ivan 5 Dorencsécz Martin 30 Hozjan Martin 5 Kuzma Ivan 30 Tkälecz Martin 25 Iz Truja. Szobocsan Ivan 25 Vucskó Martin 25 Horväth Martin 5 Vugrinecz Matjas 25 Horväth Ivan 5 Donkó Ivan 25 Horväth Jozsef 5 Donko Stevan 25 Horväth Stevan 5 Kuzma Matjas 20 Majcs Anton 5 Tónaj Jozsef 20 Magdi es Matjas 10 Iz Zsizskov. Balazsicz Terezia 10 Vugrincsics Stevan 5 Krämar Martin 2.50 Kreszlin Ivan 5 Krämar Jänos 2.50 Doma Etelka 2.50 Iz Szrertuie Bisztrice. lz Poiane. Szabó Jozsef 10 Vucsko Jozsef 10 Hozjan Jänos 5 Iz Hapcze. Legén Jozsef K 2.50 Od Lipe. Zadravecz Stevan 5 Antolfn Stevan 5 Iz («ibine. Mursics Stevan 5 Iz Szlavonlje. Szvétecz Francz 5 Frenk Tudjan 5 Iz Amerike je prišlo penez 1909. Szeptembra 2000 koron; Stere szo iz Doluje Bisztrice Kih-tar vu roke dobili i tüdi däli v Strigovo v kaszo na 5% interesa. Ceigdn Ivan. A to szo pa Doma darovniki na Nouvo Kapejlo na Dölnjoj Bisztrici. Iz Dolnje bisztriee. Seraek Stevana zsena Anna 200 Kelencz Matjasa zsena Anna 100 Eitlop Martin i zsena Maria 40 Eitlop Stevan i zsena Terézia 100 Magdics Stevan i zsena Bozàlia 50 Czigàn Ivan i zsena Maria, 50 Glavàcs Ivàn i zsena Anna 40 Mauesecz Ivan i zsena Lujza 20 Godina Stevana zsena Maria 20 Balazsicz Stevan i zseha Maria 10 Jaksics Matjas i zsena Aga 10 Koväcs Märton i zsena Magda 10 Balazsicz Jozsef i zsena Kata 4 Balazsicz Martin i zsena Maria 2 Godina Matjas i zsena Maria 4 Kreszlin Jozsef i zsena Anna 1 Yucskó Martin i zsena Barbàra 1 Bedernyäk Jänos i zsena Terézia 10 Kollaries Ivan i zsena Katta 1 Balazsicz Ivan Ledicsen K 1 Balazsicz Anna ledicsna —.40 -Hujbar Mihàly i zsena Anna 5 Yucskó Andràs i zsena Aga 1 Lonecz Stevana zsena Magda 1 Lonecz Maria ledicsna 1 Balazsicz Ivan i zsena Katta 1 Kolenkó Jànos i zsena Terézia 10 Kolenkó József i zsena Maria 10 Kelencz Jozsef i zsena Jula 10 Jerebicz Stevan i zsena Katta 2 Kohek Ivan ledicsen 2 Ozigìàr Stevan ledicsen 4 Dorencsécz Martin i zs. Maria —.40 Kolenkó Matjas i zsena Maria 2 Meszarics Markó i zsena Katta 5 Gyura Jozsef i zsena Anna 5 Horvath Ivan i zsena Maria 1 Sernek Jozsef i zsena Anna 10 Balazsicz Terézia ledicsna 1 Balazsicz Ivan i zsena Anna 2 Gajzsi Martin i zsena Magda —.40 Vucskó Ivan i zsena Jeléna 2 Vucskó Martin i zsena Maria 2 Golob György i zsena Terezia 1 Szmolkovics Jozsef i zsena N. n. 2 Zsàbot Andràs i zsena Anna 1 Koväcs Stevàn i zsena Terézia 5 Godina Mark i zsena Orsa 2 Godina Mark i zsena Maricsa 1 Godina Maljas i zsena Maria 1 Horvath Frančiška ledicsna — .40 Donkó Ivan i zsena Maria —.60 Lebàr Stevan i zsena Terézia 2 Lebàr Eozälia ledicsna 1 Padar Barbara ledicsna 1 Yucskó Stevan i zsena Gizela 1 Kreszlin Jozsef i zsena Terézia 1 Donkó Stevan i zsena N. n. 1 Ftùsar Jeléna i zsena N. n. 1 Balazsicz Stevana zsena Maria 2 Korén Katta ozsenjena 5 Balazsicz Ivan ledicsen 2 Vucskó Jozsef ledicsen " 1 Kostrcz Jozsef i zsena N. n. 10 Zsàbot Ivàn i zsena Magda 2 Györek Jozsef i zsena Maria 1 Zsizsek Peter i «zsena N. n. 2 (Dale).