Dobitniki nagrad Louisa Adamiča za leto 1989
Anton Krašovec vodi Komunalno podjetje vse od ustanovitve lcta 1965 da-Ije. V začetku obstoja, tedaj sc je imenova-lo Stanovanjsko-komunalno podjelje, je bil tov. Krašovec edini zaposlen in se je prctežno ukvarjal s področjem gospodar-jenja s stanovanjskimi hišami in slanova-nji v družbeni lastnini. Poslopno so se za-čele organizirati ustrezne službe za zado-voljevanjc komunalnih potreb občanov. Področje komunaleje lako leta 1974 po-staloglavna dejavnost. Kadrovskaokrepi-tev, uslrezni delovni pogoji in lastna opremljenosl z vozili in delovnimi stroji jc omogočila velik raztnah gradenj raznih komunalnih objektov v občini in izven nje. Zgrajenih ali rekonstruiranih je bilo vrsto pomembnih investicijskih objektov. Komunalno podjctje je bilo v večini pri-merov izvajalec del, v določenih primerih pa investitor. Tov. Krašovec se je šc pose-bej zavzel in se angažiral pri vseh investici-jah, zlasti še pri pridobivanju sredstev.
V času dela in obstoja Komunalnega podjetja je oskrba občanov in gospodar-slva z vodo iz sistemov delovnc organiza-cije dosegla 82,3%. Lctos je zabeleženih nad 5.000 odjemnih mest v gospodinj-stvih. V zadnjih dvajsctih Ietih je bilo zgra-jenih cca 300 km raznih vodovodnih od-cepov in 8 novih vodnih zajetij. Letos bo vodovodni sistem Grosuplje pričel obra-tovati preko procesnega vodenja. Kanali-zacijskega omrežja je bilo pred ustanovit-vijo podjetja zanemarljivo malo, sedaj pa se je to omrežje povečalo na skupno 20.800 ml v Grosupljem in 6.800 ml v Ivančni gorici in dve čistilni napravi. Od-voz smeti in odpadkov je organiziran že v vseh večjih centrih, drugje pa je uveden kontejnerski odvoz po posebnem naročilu ali na poziv KS. Lani je v naselju Grosup-lje pričcla z obratovanjem centralna kot-lovnica za ogrevanjecelotnega kompleksa Dvori in stanovanjskih blokov.
Tov. Krašovec je ves ta čas tudi aktivno deloval v krajevni samoupravni, družbe-nopolitičnih organizacijah in interesnih skupnostih.
Andrej Struna dela v Tekstilni tovarni Motvoz in platno Grosuplje od leta 1951 dalje, ko se je po končanem šolanju zapo-slil kot vodja izmene. S svojim vesmim in strokovnim delom je postopoma naprc-
doval in od lela 1978 dalje opravlja dolž-nosti dircktorja.
Pod njegovim vodstvom je tovarna Motvoz in platno dosegla izredno po-mcmbne rezultate pri opuščanju proiz-vodnje iz konopljenih motvozov in vrvi ter bombažnih tehničnih tkanin in preus-merjanju v proizvodnjo tekstilij i/. poli-propilena. To so polipropilcnska veziva, vrvi, tkanine za embalažo, vreče itd. Delež te proizvodnje znaša sedaj že 85% celotne proizvodnje. Tovarna Moivoz in platno je postala vodilna tovarna pri proizvodnji polipropilenskih vreč v Jugoslaviji ter razpolaga z več kot polovico vseh instali-ranih sodobnih tkalskrh zmogljivosti. Tov. Slruna si nenehno prizadeva povečati konkurenfno sposobnost izdelkov na domačem in inozemskem tržišču. Zato jc izrcdna skrb namenjena sprotnemu vla-ganju v posodobitev proizvodnje in proiz-vodnih proslorov.
Vobdobjupolctu 1978sodokupiliso-dobno opremo. Leta 1978 je Molvoz raz-polagal z 12 modernimi japonskimi slal-vami, danes pa jih ima že 53. Dokupljena je bila tudi vsa ostala spremljajoča oprema, kot so šivalni stroji, šivalna linija, stiskalnice. rezalni stroji, navijalnik in po-dobno. Za potrebe nadaljnjega razvoja so dokupili 19.820 m2 zemljišča in zgradili dve novi proizvodni hali v skupm izmeri 3.995 m3 z vsemi potrebnimi instalacijami in klimatskimi napravami. Za tažjo mani-pulacijospolizdelkiinpretokpolizdelkov ter izdelkov, so zgradili nadstrešnico v skupni izmeri 1.024 m:. Vse toje zahteva-lo izredno zavzetost na slrokovnem. orga-nizacijskem in samoupravnem področju, saj tovarna nima kreditov in posluje lc z lastnimi sredstvi.
Posebna skrbje namenjena proizvodnji izdelkov za izvoz, saj sedanji izvoz dosega že preko 40% fizične proizvodnje tovarne. Celoten izvoz je usmerjen na konvertibil-no tržišče, največ v Nemčijo in Italijo. To-varna ima dve kooperacijski pogodbi s tu-jimi partnerji, tako, da sledijo vsem spremembam in modernizaciji lovrstne proizvodnje v Evropi.
Vseskozi se zavzema tudi za hitrejši razvoj kraja in občine. Tako tovarna gmotno podpira razne akcije in organiza-cije na različnih področjih družbenega živ-
Anton Krašovec
Andrej Struna
Ijenja, kot so kultura, šport, tradicije NOB, gasilstvo.
Tovariš Struna je bil ves ta čas zelo de-javen tudi v družbenopolitičnem življenju tovarne, krajevne skupnosti, obfine in re-gije. Nekatere pomembne funkcije v skupščinskem sislemu in v družbenopoli-ličnih organizacijah opravlja še sedaj.
OBR i NO ZDRUŽENJE Grosuplje
V letu 1974 je bilo ustanovljeno zdru-ženje samostojnih obrtnikov občine Gro-suplje, ki sc je v poznejšem obdobju pre-oblikokvalo in preimenovalo v Obrtno združenje Grosuplje. Obrlno združenje dcluje kot osnovna samoupravna organi-zacija, v katero se obvezno združujejo občani, ki opravljajo gospodarske dcjav-nosti s sredstvi, ki so v osebni lasti obča-nov. Obrtno združenje jc vključeno v Zvezo obrtnih združcnj Slovenije.
Cilji združcnja so razvoj obrtne dejav-nosti, zagotavljanje socialne varnosti in usklajevnje osebnih interesov z družbeni-mi. Vsc te cilje obrtno združenje tudi do-sledno in uspešno uresničuje.
Šlevilo obnnikov v občini, ki je leta 1974 znašalo 249, se je v letu 1988 po-vzpelo že na 441. Indeks povečanja števila obrtnikov znaša torej 177. Še hitrejeje na-raščalo število delavccv, zaposlenih pri obrtnikih, saj jih je bilo 1974. leta 118, preteklo leto pa že 461, indeks povečanja znaša 390. Dctcž obrti v dohodku celot-nega gospodarstva občine je leta 1987 znašal že 11,77%. Vedno pomembnejši je tudi delež davkov in drugih dajatev obrt-nikov za občinski proračun.
Na skupščini obrtnega združenja in na zboru obrtnikov so leta 1981 sprejeli za-misel o gradnji doma obrtnikov v Grosup-Ijem ter začeli s pripravami na gradnjo. Gradnjo ssmo so začeli oklobra 1986 in jo končali pred občinskim praznikom 1988, in sicer s prispevki članov, prostovoljnim delom in prispevki uporabnikov. Dom ima 700 m! koristne površine.
Obrlno združenje pomembno prispeva k lemu, da je delegacija obrtnikov in pri njih zaposlenih delavcev za zbor združe-nega dela skupščine občine itied najaktiv-nejšimi in da so delegati obrtnikov zelo de-javni tudi v Zboru zdmženega dela Skupščine SR Slovenije. Prav delegat obrtnikov jc v tej mandatni dobi predsed-nik Zbora združenega dela SkupKine občine. Obrlno združenje Grosuplje je ak-tivno tudi na političnem področju. Je ko-lektivni član SZDL in ima delegatsko me-slo v občinski konferenci SZDL Gro-suplje. Cilje. ki jih ima obrtno združenjc, prizadevno uveljavlja tudi v SZDL, kar je opazil širši slovenski polilični prostor, ki je podprl predlog organov Grosupeljske OK SZDL, da sc Jožeta Intiharja, dipl. ing., predsednika Obrtnega združenja Grosup-Ije, izvoli za člana predsedstva republiške konference SZDL Slovenije, v kalerem pokriva predvsem področje obrti.
Obrmo združenje ima vclik posluh za najrazličnejše potrebe v občini. Nepo-sredno ali po svojih članih ves čas mate-rialno podpira in sodcluje pri najrazličnej-ših akcijah na področju kulture, iradicij NOB, gasilstva, pri raznih solidarnostnih akcijah, pri gradnji raznih pomembnih družbenih objektov, komunalnih naprav in podobno.
Obrtno združenje je torej dalo in daje pomemben prispevek k razvpju obrti v občini, k zagotavljanju in povečevanju števila delovnih mest v občini, k posodab-Ijanju lehnologije ler k izobraževanju in strokovnemu usposabljanju svojih članov in v obrti zaposlenih delavcev. Zelo dobro sodeluje v družbenopolitičnem življenju občine in v širšem prostoru, pomemben je prispevek k delovanju skupšfinskega si-stema. Obrtno združenje je torej odločilno prispevalo k razvoju obrti v občini in do-seglo rezultate trajnega pomena za gospo-darstvo občine in za družbenopolitično življenje v občini.