Naši politični razgovori so spravili nasprotnike v malo zadrego. Pravijo, da se take stvari pogovarjamo, kar njim — ni prav! Seveda, oni bi radi, da bi jih mi hvalisali, pa da bi molčali k njihovemu razdiralnemu delu. Veste, da so našim političnim razgovorom posvetili celo stran .rvojega »Kmetijskega lUta«. Zato je prav, če danes malo odgovarjamo nato in pogledamo politično usodo slovenskih kmetijcev. Pod lažnjivim imenom »Samostojne« so prvič nastopili v prvih letih po prevratu. Bili pa niso samostojni, ampak odvisni od dr. Žerjava, ki jih je »financiral«, kakor je pozneje sam popisal. Ko so postali samostojneži dovolj godni, pa so zleteli iz Žerjavovega gnjezda, oče Žerjav pa je žalostno gledal za njimi. Toda samostojneži, ki so bili od začetka navajeni, da so odvisni, niso mogli ustanoviti kake samostojne politične organizacije, ampak so se kot priprega priključili Radiču. To pa je njim zelo škodilo, kajti Slovenci niso zato, da bi jim Radič komandiral in tako slabo za nje skrbel, kakor skrbi za Hrvate. Na Štajerskem, kjer je Radič nekoč še nekaj pomenil, je pri zadnjih volitvah vse izgubil. Gela furenga z Radičem se je pa tudi na Hrvaškem začela trgati. Treba je bilo nove poveze, novih pripreg. In to so v Zagrebu napravili. Radič, nekoč tako samostojen, je postal samo še igrača v rokah Pribičeviča. Kako zelo so zdaj vsi radičevci sploh odvisni od Pribičeviča, se kaže v tem, da Radič ni smel izpolniti, kar je kralju obljubil, da gre v vlado, ampak je moral na zahtevo Pribičeviča takoj v Zagreb, češ, da se je njegova gospa prehladila, ki pa ga je prišla na kolodvor čakat. V Beogradu danes radičevci sami ne pomenijo ničesar, ker morajo držati in delati to, kar Pribičevič reče. In doma? Bivši samostojneži, pozneje radičevci, danes pa zopet samo še privesek demokratske stranke, so imeli v Mariboru svoje zborovanje in na tem so rekli, da je potrebno skupaj delati z demokrati, ker gredo vsi za istim ciljem. Do zdaj so korakali ločeno, zdaj bodo pa skupaj. In to je, kar saio mi povdarjali, da sta pravzaprav le dva tabora. Ločeno, vsak od svoje strani, so korakali, zdaj pa so se združeni vrgli proti vsem, ki hoČejo dati narodu pravico in svobodo. Pravijo, da bodo pri prihodnjih volitvah vložili povsod skupno listo. Saj je res najbolje! Čemu še dalje uganjati hinavščino? Kakor samostojneži, tako so danes tudi socijalisti v popolni odvisnosti od demokratov. Svojo zvezo z njimi zelo radi tajijo. Vendar smo jih mi že večkrat razkrinkali. Pa so se tudi sami. Ali se vam ne zdi nič čudno, ko so v Mariboru sami v svojih listih izdali, da je en del demokratov (to so orjunaši) sklenil, v občinskem svetu z njimi delati opozicijo našemu županu. Ali naj to zamolčimo našemu delavstvu, da se je edini socijalistični poslanec v Beogradu (Petejan) skupno z demokrati potegnil za orjunaše, ki so jih zaprli, ker so se pretepavali po mestu. Gliha vkup š-triha — to je tudi v politiki resnica. Zato ni čuda, da se vse te različne skupine sedaj skup znajdejo. Potem pa nam očitajo, če smo tudi proti njim postopali tako, da smo v zvezi z onimi, ki bodo pripomogli uresničiti naš politični in gospodarski program. In tako si danes res stojita ti dve fronti nasproti.