
V padišahovej senci.

POTINI ROMAN.

Spisal Karol c.7Way. — Prestavil L. P.

%

II KINJIGA.

PO DIVJEM KURDISTANU.

Ponatis ix “GLAS NARODA”.

Tiskala in izdala Slovenic Publishing Co., 60-62 Washington Street,

New York, N. Y.

f0ty(tq q

f

PRVO POGLAVJE.

Žrtvovalna smrt svetnika.

Vračala sva se z Ali Bejem od oibiska pri glavarju badinanskih Kurdov.
Ko sva p rej a hal a zadnjo goro in imela preid seboj dolino hudičevih obože¬
valcev, opazim v bližini bejeve hiše velikansko grmado, na ktero so Dže-
sidi še vedno znašali les. Poleg stoji Pir Kamek in od časa do časa vrže na
grmado kos smole.

“To je žrtvovalna grmada,” reče Ali Bej.

“Kaj se bo darovalo?”

“Ne vem.”

“Morebiti žival?”

/

“Samo pogani darujejo živali.”

“Morebiti poljske pridelke?”

“Bžesidi ne sežigajo ne živali j, ne poljskih pridelkov. Pir Kamek
mi ni povedal, kaj bode žgal, vendar on je velik svetnik, in kar'stori on,
ne bo pregrešno.”

Še vedno so odmevali po gorah streli novo došlih romarjev, kterim
so odgovarjali romarji v dolini. V dolini se je že vse trlo ljudij, da oni, ki
so uprav prihajali, že skoro niso imeli prostora. Z Ali Bejem spraviva ko¬
nje k drugim in se podava k spomeniku. Ob potu, ki je vodila do njega, se
je nahajal studenec, obložen s kamenitimi ploščami. Na eni sedi mir šejk
kan in govori z več romarji, ki stoje v primerni oddaljenosti.

“Ta studenec je svet, in samo mir, jaz in duhovni smejo sedeti na
njem. Ne jezi se torej, če moraš stati!” razlaga mi Ali Bej.

“Vse vaše običaje.,hočem spoštovati,” odvrnem.

Ko se približamo, da Pir Kamek znamenje, in romarji se spoštljivo
odmaknejo, da lahko pristopimo k njemu. Pir Kamek se dvigne, nam pride
nekoliko korakov nasproti in poda roke.

“Dobrodošli na povratku! Vsedita se ob moji levi in desni!”

Ali Beju pokaže na levo stran, in jaz se moram vsesti na njegovo (des¬
nico. Vsedem se na svete kamene, ne da bi mi kdo zameril. Kako zelo so
ee ti ljudje razločevali od mohamedancev, ki so pri svojih obredih nestrp-
ljivi!

“Si govoril » kurdskim glavarjem?” vpraša mir šej kan Ali Beja.

“Da. Vse je v redu. Ali si romarjem že naznanil, da nam preti napad
Trnkov ?”

4

“Ne.”

“Torej je čas, da se ljudje zberejo. Zapovej!”

“Jaz sem verski glavar, in vse drugo je tvoja skrb. Slave, da si vernike
varoval in sovražnike .premagal, ti ne bodem nikdar kratil. ’ ’

Ali Bej se dvigne in otdkoraka. Dočim se jaz z mir šejk kanom pogo¬
varjam, nastane med množico gibanje, ki čimdalje bolj narašča. Ženske in
otroci ostanejo na svojem mestu; možje se pa postavijo ob potoku; načel¬
niki posamnih rodov se zberejo okoli beja, ki jim naznani hudobne kovarske
načrte mosulskega guvernerja. In pri vsem tem je vladala pozornost in red
kot pri paradi evropskih vojakov; človek skoro ne bi mislil, da se nahaja
pri “divjih orijentaleih”. Ko posamezni poveljniki sporoče, kar so slišali
od Ali Beja svojih ljudem, se slednji popolnoma mirno razidejo.

Ali Bej se vrne k nam.

“Kaj si zapovedal?” vpraša mir šejk kan.

Vprašani pokaže na četo dvajset mož, ki so plezali po poti, ki je pe¬
ljala iz doline.

“Glej, tam so vodniki, ki okolico dobro poznajo. Sedaj gredo Turkom
nasproti in nam takoj sporoče o njih prihodu. Straže sem poslal tudi proti
Badri, da nas sovražnik nikakor ne more presenečiti. Dokler se ‘ne stori
noč, imamo še tri ure časa, da znesemo vse, kar potrebujemo v dolino Idic.
Možje so na potu, in Selek jim bo za vodnika.”

“Ali se vrnejo, ko se prieno sveti obredi?”

“Gotovo.”

Čez nekoliko časa opazim dolg sprevod ljudij z več konji, ki korakajo
mimo nas in kmalu zginejo za svetnikovim grobom. Nato se na neki gor¬
ski soteski zopet prikažejo in kmalo zginejo v gozdu.

Ali Bej me povabi v svojo bišo na kosilo. Ko se poživimo, pride k me¬
ni buluk emini.

“Gospod, nekaj ti moram povedati!”

“Kaj?”

“Velika nevarnost nam preti!”

“Ah! Ktera?”

“Ne vem; toda hnidičevi ljudje me že celo uro z groznimi očmi pogle¬
dujejo, kot bi me hoteli ubiti.”

Ker je nosil buluk emini- uniformo turških vojakov, je naravno, da ga
Džesidi niso marali; vendar sem bil prepričan, da se mu ničesar ne zgodi.

“To je hudo!” mu odvrnem. “Če te umorijo, kdo bo potem skrbel za
rep tvojega osla?”

“Gospod, osla bodo z menoj vred umorili! Ali nisi opazil, da so po¬
klali že vse bike in ovce, ki so jih imeli?”

“■Tvoj osel je varen, in ti tudi. Vidva spadata skupaj, ter vaju ne bo¬
do ločili.”

“Ali mi obljubiš?”

“Obljubim!”

“Vendar sem bil v strahu, ko si prej odšel. Ali me zopet zapustiš?”

5  —

“Ne, sedaj ostanem; toda zapovem ti, da ostaneš v hiši, ter se ne me¬
šaš med Džeside, ker te sicer ne morem varovati.”

Odšel je, napol potolažen, junak, kterega mi je dal guverner, da me
čuva. Toda kmalu dobim še drugo svarilo; Halef priteče k meni.

“Sidi, ali veš, da bo- vojna?”

“Vojna? Kdo se bo boril?”

“Turki in hudičevi oboževalci.”

“Kdo ti je povedal?”

“Nihče.”

“Nihče? Saj si vendar slišal, kar smo danes zjutraj v Badri govorili?”

“Ničesar nisem slišal, ker ste govorili turško, in ti ljudje govore tako
čudno, da jih ne morem razumeti. Toda opazil sem veliko zborovanje, po
kterem so moški preskuševali svoje orožje. Nato so odpeljali svoje blago
in lastnino, in ko sem obiskal šejka Mohamed Emina, je slednji pravkar
basal svoje revolverje. Dovolj znamenj, ki kažejo, da nam preti nevarnost!”

“Prav imaš, Halef. Jutri zjutraj napadejo Turki v Badri in Kaloni
Džeside. ’ ’

“In vedo Džesidi kaj o napadu?”

“Seveda.”

“Koliko je Turkov?”

“Petnajsto mož.”

“Mnogo njih bo padlo, ker je njih načrt izdan. Komu boš pomagal,
sidi, Turkom ali Džesidom?”

“Jaz se niti bojeval ne bom.”

“Ne?” odvrne presenečen. “Ali se tudi jaz ne smem?”

“Komu hočeš pomagati?”

“Džesidom.”

“Njim, Halef? Njim, o kterih si pravil, da ti vzamejo nebeško zve¬
ličanje?”

“Ah, sidi, prej jih nisem poznal; sedaj jih pa ljubim.”

“Toda neverniki so!”

“Ali nisi sam vedno onim pomagal, ki so bili dobri, ne da bi jih vpra¬
šal, če verujejo v Alaha ali v drugega. Boga?”

Moj junaški Halef me je hotel spreobrniti k islamu, sedaj sem pa v
svoje veselje opazil, da je njegovo srce že odprto kristijanskemu naziranju.
Odgovorim mu:

“Ti ostaneš pri meni!”

“Dočim se bodo drugi junaško bojevali?”

“Tudi nam se bo nuldila prilika pokazati se hrabre in pogumne.”

“Torej ostanem pri tebi. Kaj pa buluk emini?”

“Tudi on.”

*

Podam se v sobo ‘k šejku Mohamed Eminu.

“Hamdulilah, čast Bogu, da prihajaš!” mi reče. “Želel sem po tehi
kot ponoči trava po rosi.”

— 6

"Ali si ‘bi-l vedno v svoji sobi?”

“Vedno. Nihee me ne sme spoznati, ker me lahko izdajo. Kaj si zve¬
del novega ? ”

Povem mu vse. Ko končam, pokaže na svoje orožje, ki je ležalo pred
njim.

“Sprejeli jih bomo.”

“Svojega orožja ne bol potreboval.”

“Ne? Ali ne smem braniti sebe in svoje prijatelje?”

“Sami so močni dovolj. Hočeš menda, da prideš zopet v roke Turkov,
kterim si komaj pobegnil, ali da te zadene nož, da bo moral tvoj sin še
nadalje tičati v zaporih v Amadiji?”

“Emir, govoriš pač kot pameten, ne pa kot hraber mož!”

“Šejk, ti veš, da se ne bojim sovražnika, torej ne govorim o strahu.
Ali Bej je zahteval, da se ogibljemo boja. Sicer pa je prepričan, da ne pri¬
de do boja, in tega mnenja sem tudi jaz.”

“Meniš, da ise bodo Turki udali brez odpora?”

“Če se ne uda jo, tedaj so vsi zgubljeni.”

“Turški častniki so res strahopetci, toda vojaki so hrabri. Naskočili
bodo višine in se oprostili zasede.”

“Petnajsto mož proti šesttisočim?”

• “Če se le posreči Džesidom, da obkolijo Turke!”

“Posrečilo se bo.”

“Torej moramo s ženskami v dolino Mic?”

“Ti, seveda.”

“In ti?”

“Jaz ostanem tukaj.”

“Alah kerim! Zakaj? To bo tvoja smrt!”

“Nikakor ne. V padišahovi senci sem, pri sebi imam priporočilo gu¬
vernerja in poleg tega še buluk emina, kterega navzočnost zadostuje, da
sem varen.”

“Toda, kaj nameravaš na tem kraju?”

“Preprečil bom nesrečo, če je mogoče.”

“Ali si naznanil o tem Ali Beju?”

“Ne.”

“In mir šejk kanu?”

“Tudi ne. Oba, zvesta ob pravem času.”

'Stalo me je res mnogo truda, da pregovorim 'Mohamed Emina. Konečno
se mi posreči.

“Alah. il Alah! Človeška pota so vsa zapisana v knjigi,” reče; “ne¬
čem te pregovoriti, da opustiš svoj načrt, vendar ostanem pri tebi!”

“Ti? To ne gre.”

“Zakaj ne?”

“Ker te Turki re smejo opaziti.”

“Tebe tudi ne.”

— 7

"Povedal sem ti že, da jaz nisem v nevarnosti; tebe pa pričakuje
druga usoda, če te zasačijo.”

"Človeška smrt je zapisana v knjigi. Če noi je umreti, moram umreti,
in vseeno je, če se zgodi tukaj ali v Amadiji.”

"Drviš v svojo pogubo, toda pozabiš, da zapleteš tudi mene v nesrečo.”

Edino na ta način sem zamogel omehčati njegovo trdovratnost.

"Tebe? Kako?” vpraša.

"Če sem sam tukaj, me čuvajo moja priporočila; če pa dobijo tebe
pri meni, guvernerjevega sovražnika, pobeglega ujetnika, tedaj zgubim svo¬
je varstvo in zapadem smrti. Potem sva zgubljena jaz in ti!”

Šejk zamišljeno gleda pred sebe. Vedel sem, zakaj neče v dolino Idie,
vendar sem ga pustil, da se premisli. Konečno reče s pritajenim, negoto¬
vim glasom:

"Emir, morda me smatraš za strahopetca?”

"Ne, ker vem, da si hraber in neustrašen.”

"Kaj si bo mislil Ali Bej?”

"Ravno isto kot jaz in mir šejk kan.”

"In Džesidi?”

"Poznana jim je tvoja slava in vedo, da se ne bojiš nobenega sovraž¬
nika. Lahko se zaneseš.”

"In če bodo dvojili nad mojim pogumom, sidi, ali me boš zagovarjal?
Ali boš očitno izpovedal, da sem šel z ženami le, ker sem tebe poslušal?”

"Očitno in povsod hočem pripovedovati.”

"Dobro, torej se udam tvoji volji.”

Resignirano odloži svoje orožje in se obrne proti dolini, ktero je že
pričel zakrivati večernji mrak v svoj plašč.

Pravkar so se vračali možje, ki so bili poslani proti dolini Idic. Tu za¬
doni iz 'svetnikovega groba močen strel, in takoj zatem pribiti k nam
Ali Bej.

"Na grobu se pričenja velika slavnost. Nikdar ni bil še tnjec navzoč
pri teh slavnostih, toda mir šejk kam mi je zapovedal v imenu vseh duhov¬
nov, da te povabim k svečanostim.”

To je bila na vsak način velika čast za nas; toda šejk Mohamed Emia
jo odkloni:

"Hvala ti, gospod; mosleminom je prepovedano biti navzočim pri obi¬
čajih, kjer se ne časti Alaha.”

Mohamed Etoin torej ostane v svoji sobi, midva z Ali Bejem pa se na¬
potiva proti svetnikovemu grobu.

Ko stopiva iz hiše, ponudi se nama slikovit prizor. Dokler je pogled
segal, plapolale so po vsej dolini luči pod in na drevesih, ob vodi, po višinah
m hišah. Najbolj živahno pa je bilo ob svetnikovem grobu. Mir šejk kan je
ob večni luči prižgal svojo svetilko, s ktero stopi ven na 'dvorišče. Ob nje¬
govi luči prižgo svoje svetilke šejki in kavali; od slednjih dobe 'zopet sve¬
tlobo fakirji, ki se razkrope med množico, da se očisti v svetem ognju.

— 8

Kdor se more približati lučem v duhovniških rokah, seže z roko v pla¬
men, in se zaznamuje po čelu in po srčni strani. Možje sežejo po dvakrat v
plamen, da z njim očistijo tudi svoje žene. Matere segajo po lučeh, da z
njimi očistijo svoje otroke, ki niso mogli med množico. Po vsej dolini vlada
vseobčno veselje.

Tudi svetišče razsvetle. V vsako duplino v zidovje postavijo lampieo,
in nad grobom mrgoli milijone lučie. Yisaka 'drevesna vejica je kakor roka
velikanskega svečnika. Res čarovit pogled.

Sedaj zavzamejo duhovniki v dveh vrstah prostor v notranjosti sve¬
tišča. Na eni strani sede šejki v svojih belih oblačilih, na drugi kavali. Sle¬
dnji imajo v rokah instrumente podobne flavtam, na ktere igrajo. Z Ali
Bejem sedim pod vinsko trto v svetišču. Mir šejk kana nisem mogel opa¬
ziti.

Tu začujem v notranjosti tempelna klic, in kavali vzdignejo svoje
flavte. Začujem žalostne glasove ktere spremljajo udarci na tamburinak.
Sprva igrajo pianissimo, kmalu preidejo v piano, dokler ne nehajo v for-
tissimo; učinek je bil slovesen in ganljiv.

Ko je igra končana, stopi mir šejk kan iz notranjosti svetišča. Dva
šejka ga spremljata. Eden nosi pred njim leseno podlago, ktero postavi
v sredino svetišča. Drugi pa drži v rokah posodo z ognjem in drugo z vodo.
Obe posodi postavijo pred leseno podlogo, k kterej pristopi mir šejk kan.

Z roko da znamenje, in godba prične znova igrati. Kmalu prične peti
navzoči duhovni. Žal, da si pesmi nisem mogel za-bilježiti, ker bi to vzbu¬
dilo pozornost; spominjati se pa ne morem več. Peli so v arabskem jeziku
in se spodbujevali k čistosti, veri in čuječnosti.

Po petju, je imel mir šejk kan kratek nagovor navzočim duhovnom. V
jasnih besedah je slikal navzočim potrebo, da žive brez greha, opravljajo
dobra dela, ostanejo vedno zvesti svoji v-eri ter jo branijo proti vsem
sovražnikom.

Nato pa se vsede k nam pod vinsko trto. Eden duhovnov prinese živega
petelina, kterega z vrvico privežejo ob leseno podlogo; na desno postavijo
vodo, na levo pa ogenj.

Godba prične znova igrati; petelin se premetava po tleh; zvoke glaz-
be navidez niti ne čuje. Tu zaigrajo močneje, in petelin prisluškuje. Glavo
potegne izpod perja, pogleda s pametnimi očmi naokoli in zapazi vodo.
Hitro vtakne kljun v vodo, da pije. Glasno zaigra godba. To še bolj vzbudi
muzikalično zanimanje petelinovo. Skloni vrat in posluša. Pri tem opazi,
da se nahaja v nevarni bližini ognja. Hoče se umakniti, vendar se ne more,
ker je privezan. Jezen se zravna po koncu in glasno zapoje “ki-ki-ri-ki”;
vmes udarijo vse flavte in tamburine. Petelin menda misli, da se hočejo z
njim skušati v petju; pogumno se obrne proti godcem in še enkrat zapoje.
To se ponavlja, kar konečno petelina tako razburi, da pretrga vrv in se
zateče v notranjost svetnikovega groba.

Godba uporabi vso -svojo moč; sedaj prično peti tudi duhovni, dokler
utrujeni ne odnehajo. Ko se igra konča, poljubijo kavali svoje instrumente.

— 9  —

Ta glasni, viharen konec je menda drugovernikom dal priliko, da so
trdili, da Džesidi ugašujejo luči. Seveda se verski čut kristijana: protivi,
kar počenjajo pri svojih verskih obredih s petelinom; vendar nemoralno
se ne more imenovati.

Sedaj se je imela vršiti prodaja krogljic, ktere sem že omenil. Prej
pa še stopijo duhovni do nas in nam podarijo vsakemu krogljico iz ilovice
na svetnikovem grobu. Ali Bej dobi eno, meni jih pa dajo sedem. Bile so
okrogle in na njih vrezana arabska beseda “el šems” solnce.

Prodaja se je vršila v zunanjem dvoru, dočim v notranjem še nadalje
svira godba. Jaz pa zapustim svetišče in v nadi, da iz višine lahko vživam
krasen pogled na razsvetljeno dolino, poiščem Halefa, da me spremlja. Do¬
bim ga na strehi neke hiše, sedečega polek buluk emina. Pravkar sta bila
v živahnem pogovoru:

“Kaj? Rus je bil?”

“Da, Rus, kteremu naj Alah odreže glavo; ker, če njega ne bi bilo,
bi imel danes še svoj nos! Mahal sem kot divji okoli sebe; ta adut pa je
nameril na mojo glavo; hočem se umakniti in stopim nazaj. Udarec, ki bi
moral zadeti mojo glavo, je padel na — — —”

“Hadži Halef!” zakličem.

Skoro sem se smejal, ko sem slavno zgodbo o baši bozukovem nosu tudi
jaz enkrat prekinil. Oba skočita po konci in prideta k meni.

“Spremljal me boš, Halef; pojdi!”

“Kam, sidi?”

“Tja na hrib, da vidim, kako je 'dolina razsvetljena.”

“Ah, emir, naj grem še jaz s teboj,” reče Ifra.

“Radi imene. Naprej!”

Med potjo naletimo na možke, ženske, otroke z lučmi v rokah in vsi
so nas spoštljivo pozdravljali. Ko dospemo na vrh, nudi se nam res nepo¬
pisen prizor. Več Džesidov nam je sledilo, da nam sveti po potu; prosim
.lih, da se vrnejo ali pa pogasijo baklje, ker le v temi se more uživati raz¬
svetljavo.

V dolini je migljala luč pri luči. Tisoče svetlih točk se je križalo, po¬
skakovalo, plesalo in dirjalo med seboj. Svetišče je krasno žarelo v raz¬
svetljavi, in stolpi so v lučeh odsevali kot grozni plameni. Zdaj pa zdaj
je veter prinašal na goro zamolkle zvoke igrajoče godbe, in odmeve glasnih
klicev radujočega in praznujočega ljudstva. Ure in ure bi sedel na tem
mestu in se radoval nad krasnim pogledom.

“Kakšna zvezda je pa to?” vpraša nekdo poleg mene v kurdskem
jeziku.

“Kje?” vpraša drugi.

“Vidiš tam na desni rimsko cesto?”

“Vidim”

“Pod njo se je zablišeala zvezda. In zopet. Ali vidiš?”

“Videl sem jo; imenuje se veliki medved.”

— 10

“Veliki medved? Ta ima vendar štiri zvezde!” reče prvi vpraševalec.
“Ne, Venera je.”

. “Venera je bolj visoko na nebu. Glej, zopet je posvetila. Ab, motimo
se; na jugu se sveti; najbrž je tehtnica. ’ ’

“Tehtnica ima tudi vee zvezd. Kaj meniš, gospod, kakšna zvezda
je to?”

S tem vprašanjem se obrnejo do mene. Tudi jaz sem že opazoval čudni
pojav.

Baklje in luči v dolini pod nami so razširile tako svetlobo, da nisem
mogel natančno opazovati zvezd. Vendar je bila svetloba, ki se je zdajpa-
zdaj pokazala na nebu, precejšnja. Bila je kakor vešča, ki se posveti in,
zopet zgine. Opazujem nekaj časa in se nato obrnem k Halefu:

“Hadži Halef, teci takoj k Ali Beju, in povej mu, da naj takoj pri¬
de k meni na goro. Zanj imam jako važno novico.”

Služabnik takoj odirja, in jaz stopim nekoliko naprej, da bi mogel
bolje opazovati, in da bi se ognil vsem nadaljnim vprašanjem.

K sreči je AJi Bej slišal, da sem šel na goro in mi že sledil. Halef ga
sreča med potjo in ga privede k meni.

“Kaj bočeš, emir?”

Z roko pokažem proti nebu.

“Poglej! Kavno v smeri moje roke boš videl, kako se posveti zvezda.
Sedaj!”

“Vidim jo!”

“In zopet je zginila. Ali jo poznaš?”

“Ne. Leži zelo nizko.”

Stopim do nekega grma in odrežem več vejic. Eno utaknem v zemljo
i:i se oddaljim par korakov od Ali Beja.

“Poklekni za to vejico. V smeri, kjer se bo zvezda zopet zabliščala
bom zataknil še eno vejico. — Ali si jo videl?”

“Da. Natanko.”

“Tako! In sedaj opazuj nadalje!”

“Pravkar sem jo zopet opazil!”

“Kje? Čakaj, v zemljo utaknem še tretjo vejico.”

“Zvezda se je sedaj drugje posvetila. Bolj proti levi.”

“Kako daleč? Povej!”

“Dva čevlja od prve vejice.”

“Tukaj?”

“Da.”

Vtaknem tretjo vejico in Ali Bej opazuje nadalje.

“Zopet sem jo videl,” reče.

“Kje?”

“Ne več na levi, temveč na desni.”

“Dobro! Ravno to sem ti hotel pokazati. Vstani.”

— 11  —

Navzoči so začudeni sledili mojemu početju. Tudi Ali Bej ni vedel, kaj
nameravam.

“Zakaj si me poklical radi zvezd?” me vpraša.

“Ker niso zvezde.”

“Kaj pa? Luč?”

“No, če bi bila samo ena luč, bi bilo že čudno. Toda lučij je cela
vrsta.”

“In kaj sklepaš iz tega?”

“Zvezlda ne more biti, ker stoji nižje kot je gora. In da je več lučij
si opazil, ko sem vtikal vejice v zemljo. Tam koraka mnogo ljudij z bak-
ljami ali lučmi, in semtertja se posveti odsev lučij ali bakelj.”

Ali Bej se glasno začudi.

“Imaš prav, emir!”

“Kdo je neki?”

“Romarji niso, ker oni prihajajo po drugem potu.”

“Torej misli na Turke!”

“Gospod! Nemogoče!”

“Ne vem, ker mi je okolica neznana. Popiši jo nekoliko.”

“Naravnost pred nami pelje pot v Badri, in na levi pot v Ain Sifni.
Razdeli goro v tri dele; pojdi po prvem delu, tedaj imaš luči na svoji levici
proti vodi, ki prihaja od iŠejk Adi.”

“Ali se more ob vodi jahati?”

“Da.”

“In na ta način dospeti v Šejk Adi?”

“Da.”

“Torej si naredil veliko, veliko napako.”

“Kakšno?”

“Postavil si predstraže proti Badri in Kalani, toda na Ain Sifni si
pozabil.”

“Tam ne bode dospel sovražnik. Ljudje v Ain Sifni bi nam takoj
naznanili.”

“Toda če Turki ne gredo v Ain Sifni, temveč pri Džeraji prekoračijo
reko, nakar poskušajo dospeti v dolino mimo Ain Sifni? Kakor se meni
dozdeva je to ista smer, kot smo prej opazovali luči. Glej, luči so se zopet
pomaknile proti levi!”

“Emir, menda prav slutiš. Takoj odpošljem proti mestu več straž!”

“In jaz si natančneje ogledam te zvezde. Ali imaš moža, ki pozna
natanko okolico?”

“Nihče ni bolj znan daleč na okrog kot Selek.”

“Dober jezdec je; on me bo vodil!”

Slednje besede sva govorila tiho, da naju nihče ni mogel slišati, naj¬
manj še buluk emini. Kmalu naletimo na Seleka; zajaha konja, vzame orož¬
je in se napoti z menoj. Tudi Halefa vzamem s seboj. Nanj sem se lahko
zanesel bolj kot na druge. Dvajset minut pozneje, ko sem prvič zagledal

— 12

zvezdo, že podimo konje proti Ain Sifni. Na prvem griču se ustavimo.
Nekaj časa zrem v tmino, in kmalu se zopet posveti. Takoj opozorim Seleka.

“Emir, to niso zvezde in tudi baklje ne, ker slednje bi razširjale večji
sijaj. Laterne so.”

“Do njih moramo. Ali ti je znana okolica?”

“Vodil te bom; vsak kamen in grm mi je znan. Jahaj tik za menoj in
dobro drži konja!”

Svojega konja obrne od vode, in kmalu drvimo v divjem trabu čez dm
in strn. Bila je slaba ježa, toda že čez četrt ure zapazimo luči. Ko čez kakih
deset minut dospemo d'o zadnjega griča, zagledamo dolg sprevod pred
seboj. Razločevati pa nismo mogli, kdo so bile temne točke; zapazili smo
le, da je sprevod naenkrat zginil in se ne več prikazal.

“Ali je tam zopet grič?”

“Ne. Ravnina je,” odvrne Selek.

“Ali pa kotlasta dolina, kjer luči zginjajo?”

“Ne.”

“Morebiti gozd-”

“Da, emir,” povzame Selek besedo. “Tam, kjer so zginile, je neznaten
oljkin gozdiček.”

“Ah! Čakaj s konji tu na nas. Halef pa naj me spremlja.”

“Gospod, vzemi še mene s seboj,” prosi Selek.

“Ne, ker bi nas živali izdale.”

“Pa jih privežemo za drevesa.”

“Ne gre, ker je moj vranec predragocen, da ga pustim brez varstva.
Sicer tudi ne veš, kako se mora priplaziti do sovražnika. Lahko te čujejo
ali celo vidijo.”

“Emir, vse mi je znano!”

“Tiho!” reče Halef. “Tudi jaz sem bil mnenja, da se lahko splazim
v sredo med sovražnike in jim vzamem najboljšega konja; toda ko sem
moral storiti vpričo efendija, sem se sramoval kot deček! Toda utolaži se,
ker Alah ni hotel, da postaneš kuščar, ki se plazi po zemlji!”

Puške pustimo pri Seleku in s Halefom korakava naprej. Svetlo je bilo
še toliko, da sem na petdeset korakov še spoznal človeka. Čez kakih deset
minut zapazim pred seboj temno točko, ki se nam je vedno bolj bližala —
oljkin gozdiček. Malo pred njim se ustavim in poslušam. Niti najmanjšega
glasu ne čujem.

“Pojdi natanko za menoj, da bova oba v eni vrsti!” šepnem Halefu.

Na sebi sem imel samo telovnik in hlače temne barve, da sem se le
težko razločeval od tal. Halef je imel obleko iste barve.

Brez šuma se plaziva naprej. Tu začujem, da pokajo veje. Vleževa se
na zemljo. Pokanje in lomljenje postaja glasneje.

“Najbrž zbirajo veje, da zakurijo ogenj.”

“Dobro za nas, sidi,” šepeta Halef.

Kmalu dospeva do gozdnega roba. Začuje se hropenje . on j in možke

— 13  —

glasove. Oba leživa za temnim grmom. Halefu pokažem drug grm in rečem:
“Skrij se tu in čakaj.”

“Gospod, jaz te ne pustim, temveč grem s teboj!”

“Izdal bi me. Neslišno se plaziti je veliko težavneje v gozdu kot na
odprtem polju. S seboj sem te vzel le, da mi kriješ hrbet. Ostani na tem
mestu tudi če slišiš strele. Če te pa pokličem, pridi takoj.”

“In če ne prideš in ne kličeš?”

“Torej se čez pol ure splazi naprej, da vidiš, kaj se mi je zgodilo.”

“Sidi, če te umorijo, pobijem vse do zadnjega.”

Čul sem še njegove slednje besede, nato pa zginil; še nisem dospel da¬
leč, ko začujem močan, zapovedujoč glas:

“ Et ateš — zakurite ogenj J ”

Glas je prihajal iz daljave kakih sto čevljev pred menoj. Torej se brez
skrbi plazim naprej. Tu začujem prasketanje ognja in svit lučij med dreve¬
si. Seveda je svit oviral moje nadaljno plazenje.

“Tašlar ateš čevrenside — položite kamenje okoli ognja!” zapove
prejšnji glas.

Slednje povelje takoj spolnejo; ognjen sijaj zgine, in zopet lahko pla¬
zim naprej. Lezem od drevesa do drevesa in za vsakim čakam, da se pre¬
pričam, če me niso zapazili. K sreči nisem bil v ameriških pragozdih, ■ in
dobrodušnim Turkom niti v glavo ni padlo, da jih more sploh kdo zasle¬
dovati.

Tako rinem naprej, dokler ne pridem do drevesa z obilnimi koreninami,
kjer sem se lahko skril. Prav v bližini stojita dva moža, in ko natančneje
pogledam, »poznam, da sta dva turška častnika.

Z veliko previdnostjo se uredim v svojem skrivališču, da sem zamogel
opazovati celo okolico.

Zunaj pred gozdom stoje — štirje kanoni, dva večja in dva manjša,
in poleg opazim kakih dvajset mul, ktere so potrebovali najbrž za prevaža¬
nje topov. Za pogorski top se rabi navadno štiri ali pet mul; ena nosi cev,
druga lafeto in idve ali tri pa zaboje s smodnikom.

Topničarji so ležali na tleh prav udobno in klepetali med seboj. Oba
častnika sta pa zaželela piti kavo in kaditi iz čibukov, raditega so zakurili
ogenj, nad kterim je stal majhen kotliček na dveh kamenih. Eden junakov
je bil stotnik, drug’ poročnik. Stotnik je imel kaj čuden obraz; skoro bi ga
smatral za dobrodušnega, debelega peka, ki hoče na ljubavnem odru igrati
ulogo divjega. Turka, za kar si sposodi za pol dolarja'obleko pri mešetarju.
Poročnik mu je bil skoro podoben. Izgledal je kot šestdesetletna starka, ki
misli, da nore še vsi mladeniči za njo, ter gre v dekliškem krilu na sprehod,
kjer se shajajo.

Zelo me je zanimal njih pogovor. Ležal sem tako blizo njih, da sem
lahko vse slišal.

“Naši kan :  «o dobri!” brenči stotnik.

“Zelo dt’ benta poročnik.

“Streljali 1 vse postreljali!”

14  —

“Vse!” glasi se odmev. . i

‘ 1  In plen dobimo!”

“Mnogo plena!”

“Hrabri bomo!” . ,

“Zelo hrabri!”

“In povišali nas bodo!” ,

“Visoko, zelo visoko!”

“In kadili bomo tobak iz Perzije!”

“Tobak iz Širasa!”

“In kavo pili iz Arabije!”

‘  ‘ Kavo iz Moke! ’ ’

“Džesidi morajo vsi umreti!”

“Vsi!”

“Hudobci!”

“Lopovi!”

“Nečisti, nesramni!”

“Psi!”

“Pomorili jih bomo!”

. “Jutri zjutraj!”

‘ ‘  Seveda, gotovo! ’ ’

Slišal in videl sem dovolj; počasi se plazim nazaj. Da, vzravnam se celo
po koncu, da se je Halef čudil, ko dospem do njega.

“Kdo je, sidi?” -

“Topničarji. Pojdi, ker nimava časa!”

Kmalu smo pri naših konjih in se vrnemo. V Šejk Adiju je še vedno
vladalo živahno življenje.

Od ljudij zvem, da je Ali Bej v svetišču, kjer ga dobim zajedno z mir
šejk kanom. Ali Bej mi priteče nasproti in me pelje h kanu.

“Kaj si videl?” me vpraša.

“Kanone M’

“Ah!” reče prestrašeno. “Koliko?”

■“Štiri gorske topove.”

“Zakaj jih rabijo?”

“Streljali bodo na Šejk Adi. Dočim bodo pešci napadali iz Badri in
Kaloni, se postavi artilerija ob vodi. Načrt ni slab, ker od vode sem je do¬
lina pred streli nezavarovana. Šlo se je samo, da topove neopaženo prepe¬
ljejo čez hribe; posrečilo se jim je; posluževali so se mul, in v eni uri so
topničarji lahko že pred Šejk Adi.”

“Kaj naj učinimo, emir?”

“Daj mi šestdeset jezdecev in nekaj latern, in v dveh urah polovimo
vse topničarje in zaplenimo topove.”

“Zaplenimo?”

“Zaplenimo!” .j

“Gospod, sto jezdecev ti dam i” *

— 15

"Dobro torej; daj mi jih osemdeset in povej jim, naj mo čakajo
pri vodi."

Halefa in Seleka dobim še pri konjih.

"Kaj učini AJi Bej?" vpraša Halef.

"Nič. Mi sami storimo vse, kar je potreba."

“Kaj je to, sidi? Smeješ se! Gospod, poznam tvoj obraz; po kanone
gremo?"

"Gotovo. Rad bi imel topove, ne da bi se prelivala kri; zato vzamem
s seboj osemdeset jezdecev."

Jahamo do izhoda iz doline, kjer se nam kmalu pridruži osemdeset
jezdecev.

Seleka z desetimi možmi pošljem naprej, sam mu pa sledim z ostalimi.
Ne da bi nas kdo opazil, dospemo do višine, kjer je nas Selek prej čakal.
Najprvo pošljem nekoliko ljudij na razne kraje, da skrbe za našo varnost;
nato pustim deset mož pri konjih in jim zabieim, da svojega mesta brez mo¬
jega dovoljenja ne smejo zapustiti. Z ostalimi pa se plazim proti gozdičku.
Malo pred njim se ustavimo, in jaz sam grem naprej. Kot prej, dospem
tudi sedaj brez ovir pod drevo, kjer sem že prej poslušal. Turki leže v po¬
sameznih skupinah in klepetajo med seboj. Nadjal sem se, da bodo spali.
Ker pa se je bližal napad, so morali čuvati. Z obema častnikoma in pod¬
častniki naštejem jib štirintrideset mož. Nato se vrnem k svojim.

"Hadži Halef in Selek, pojdita po svoje konje! Jezdita v kroga okoli
gozdička in pojavita se na drugi strani. Turki vas bodo prijeli. Recita, da
sta se zgubila, in da hočeta v Šejk Adi na slavnost. Tako bosta pozornost
Turkov obrnila od nas. Vse drugo je naša stvar. Pojdita!"

Ostalim vojakom ukažem, da stopijo v dve vrsti, ki naj obkolijo gozd
od treh strani. Dam jim še poslednja navodila, nakar se vležemo na tla in
se plazimo naprej.

Bil sem na čelu vseh. Že sem bil skoro dve minnti pri prej omenjenem
drevesu, ko začnjem konjsko kopitanje. Ogenj je še vedno plapolal in mi
omogočil, da sem lahko vse videl. Oba Častnika sta za časa moje nenav¬
zočnosti najbrž ves čas pila in kadila.

"Šejk Adi je salamensko gnezdo!" slišim govoriti stotnika.

"Salamensko!” odvrne poročnik. •'! ■

"Tam molijo ljudje hudiča!" ? _

"Hudiča; Alah jih razsekaj in razpili!” . '

"To storimo mi!" i

"Da, raztrgali jih bomo!"

"Popolnoma!”

Ker začujem konjski ropot, mi je bilo nemogoč« poslušati nadaljni
razgovor. Poročnik vzdigne glavo.

“Prihajajo!” reče.

Tudi stotnik posluhne.

"Kdo je nekit" vpraša. 11  '

‘ ‘ Dva  jezdeca; čujem jih." ' .., ■

— 16  —

Oba častnika se dvigneta in tudi ostali vojaki skočijo kvišku. V svitu
ognja se prikažeta Halef in Selek. Stotnik stopi naprej in potegne sabljo.

“Stoj! Kdo sta?” vpraša.

Takoj ju Turki obkrožijo.

“Kdo sta, sem vprašal?” ponavlja stotnik.

“Ljudje!” odvrne Halef.

“Kakšni ljudje?”

“Možje!”

“Kakšni možje?”

* ‘ Jahaj oči možje! ’ ’

“Hudič vaju zadavi! Odgovarjajta boljše, sicer dobita bastonado. To¬
rej kdo sta?”

“Džesida sva,” odvrne Selek skoro z boječim glasom.

“Džesida? Ah! Od kod?”

“Iz Meke.”

“Iz Meke? Alah il Alah! Kaj so tudi v Meki Džesidi?”

“Ravno petkrat stotisoč jih je.”

“Toliko! Alah kerim; veliko osata raste med pšenico! — Kam sta
namenjena?”

“V Šejk Adi.”

“Aha, torej vaju imam? Kaj hočeta tam?”

“Velik praznik bomo slavili.”

“Vem. Vi plešete in pojete s hudičem in molite petelina, k te rega je
izvalil peklenski ogenj. Razjahajta! Moja ujetnika sta.”

“Ujetnika? Kaj sva storila?”

“Vidva sta hudičeva sinova. Tepli vas bomo, dokler ne izženemo iz
vas vašega očeta. Doli s konj!”

Stotnik ju zgrabi, pomagajo mu tovariši.

“Oddajta svoje orožje!”

Vedel sem, da tega Halef ne stori, tudi če mu gre za življenje. Iska-
joč z očmi pogleda proti ognju, in jaz dvignem glavo toliko, da me zagleda.
Sedaj je vedel, da je varen. Rožljanje okoli mene mi je naznanjalo, da so
Džesidi tabor že popolnoma obkrožili.

“Naše orožje?” vpraša Halef. “Cuj, stotnik, dovoli, da ti nekaj
povem 1 ”

“Kaj?” . I  V s'

“Povedati morem samo tebi in poročniku.”

“Ničesar nečem slišati od vaju.”

“Vendar je važno, zelo važno.”

' “Zakaj?” '

“Poslušaj!”

V ubo mu zašepeta nekaj besed, ki so imele ta učinek, da stopi stotnik
nekaj korakov nazaj in gleda Halefa precej bolj spoštljivo kot prej. Po¬
zneje sem zvedel, da mu je Halef rekel: “Gre se radi denarja!”

“Ali je res?” vpraša častnik.

17 —

“Resnica.”

“Pa boš tudi molčal?”

“Kot grob!”

“Prisezi!”

“Kako naj prise-žem?”

“Pri Alahu in pri bradi-vendar ne, vidva sta hudičeva obo¬

ževalca. Prisezi mi pri hudiču, kterega vi obožujete!”

“Dobro. Hudič ve, da- ne bom ničesar povedal!”

“Ra-zstrgal te bo, če lažeš! Pridi, poročnik; pridita vidva!”

Štirje možje stopijo k ognju; čul sem lahko vsako besedico.

“Torej govori!” zapove stotnik.

“Spusti naju. Plačala ti bova!” reče mu Halef.

“Ali imata denar?”

“Da, imava ga.”

“Toda, ali ne vesta, da je vajin denar že moj? Vse kar imata pri sebi,
je sedaj naše.”

“Vendar ga ne boš nikdar dobil. Iz Meke prihajava, in kdor ima tako
dolgo pot za seboj, ta pač zna denar skriti.”

“Našel ga bom.”

“Ne boš, če tudi naju umoriš in vse preiščeš. Hudičevi oboževalci zna¬
jo denar dobro skriti.”

“Alah je vseveden.”

“Toda ti nisi Alah.”

“Obdržal vaju born kot ujetnika.”

“Zakaj?”

“Ker bi nas izdala.”

“Izdala? Kako?”

“Ali ne vidita, da smo na bojnem pohodu?”

“Midva te ne bova izdala.”

“Toda namenjena sta v Šejk Adi.”

“Ali ne smeva?”

“Ne.”

“Torej naju pošlji, kamor se ti poljubi!”

“Pojdita v Bavejco in čakajta tam dva dneva.”

“Dobro.”

“Koliko hočeta plačati za svojo prostost?”

“Koliko zahtevaš ti?”

“Petnajstti-soč pijastrov za vsakega.” (Približno §50 dolarjev.)
“Gospod, siromašna potnika sva. Toliko nimava pri sebi.”

“Koliko pa imata?”

“Petsto pijastrov ti lahko dava.”

“Petsto? Lump, prevariti me hočeš!”

“Morebiti ti lahko dam šeststo pijastrov.”

— 18  —

“Dajta mi dvanajsttisoč pij astro v in ne vinarja manj. Prisegam pri
Mohamedu. In če nečeta, tedaj vaju dam toliko časa tepsti, da izročita de¬
nar. Rekel si prej, da imata dobro sredstvo, s pomočjo kterega skrijeta
denar, torej imata dovolj denarja pri sebi, če ga skrivata. Če se zlepa ne
pokorita, tedaj napnem druge strune.”

Halef se naredi kot bi se prestrašil.

“Gospod, ali res ne vzameš manj denarja?”

“Ne.”

“Torej morava plačati, kar si zahteval!”

“Lopova, sedaj vidim, da imata denar pri sebi! In sedaj mi ni dva¬
najsttisoč pijastrov dovolj, temveč plačati morata toliko kot sem vprvič
zahteval: petnajsttisoč pijastrov.”

“Oprosti, gospod, to je premalo.”

Stotnik neumno pogleda malega Kalefa.

“Kaj praviš, adut?”

“Mislim, da je vsak izmed naju več vreden kot petnajsttisoč pija-
istrov. Dovoli, da ti podelim petindvajsettisoč pijastrov.”

“Človek, kaj si nor?”

“Ali pa stotisoč?”

Siromašni stotnik napne lica in dvomljivo pogleda svojega suhega
poročnika.

“Poročnik, kaj praviš ti?”

Slednji drži odprta usta in reče prostodušno:

“Nič, prav nič!”

“Jaz tudi nič! Ta dva človeka morata biti neizmerno bogata.”

Nato se stotnik obrne zopet k Halefu:

“Kje imata denar?”

“Kaj moraš vedeti?”

‘ ‘  Gotovo. ’ ’

“Pri sebi imava spremljevalca, ki za naju plačuje. Vendar ga ne mo¬
reš videti.”

“Alah naj nas čuva! Meniš morda hudiča?”

“Ali naj ga pokličem?”

“Ne, Alah il Alah ne! Jaz nisem Džesid in ne morem z njim govoriti!
Umrl bi samega strahu!”

“Niti prestrašil se ne boš, ker satan pride v človeški podobi. Je že
tukaj!’ ’

Jaz sem se namreč dvignil za drevesom in v dveh skokih bil pri obeh
častnikih. Oba junaka zbežita, eden na levo, drugi na desno. Ker se jima
pa vendar ni zdelo, da sem tako grozen, obstojita in me molče opazujeta.

“Stotnik,” rečem, “vse sem slišal, kar ste danes zjutraj in zvečer
med seboj govorila. Rekla sta, da je Šejk Adi salamensko gnezdo!”

V odgovor samo težko dihnete.

“Rekla sta, naj Alab njegove prebivalce razseka in razpili.”

“Ah, ah!” zdihujeta.

“Nadalje sta obljubo vala, da hočeta hudobce, lopove, nečiste in ne¬
sramne pse postreliti in dobiti velik plen.”

Poročnik je bil vsled strahu napol mrtev, in stotnik je pa stokal, kot
bi mu svetili za zadnjo uro.

“In povišana sta liotela biti in kaditi tobak iz Širasa!”

“On ve vse,” zamijavka konečno prestrašeni stotnik.

“Da, vse mi je znano. Jaz vaju hočem povišati. Ali veš kako?”

Stotnik strese z glavo.

“Povišati in prepeljati vaju hočem v Šejk Adi k nečistim, nesramnim,
ktere hočeta umoriti. Moja ujetnika sta!”

Vojaki so nerazumljivo gledali ter se gnetli tesno okoli častnikov.
Džesidi so znali, da je sedaj pravi trenutek za nje: Iz svojih skrivališč
planejo nad vojake, ki se udajo skoro brez upora, ker so bili kar razoča¬
rani. Toda častnika uvidita, za kaj se gre, in zgrabita za pas.

“Stojta, ne branita se!” ju opomnim in potegnem revolver. “Kdor
Zgrabi za orožje, bo takoj ustreljen! ’ ’

“Kdo si ti?” vpraša stotnik.

“Vaš prijatelj sem in želim, da vas Džesidi ne postreljajo. Odložite
svoje orožje 1”

“Toda mi ga vendar potrebujemo!”

“Zakaj?”

“Da z njimi branimo naše topove!”

Tej brezprimerni naivnosti sem se moral na glas zasmejati. Konečno
jih pa pomirim:

“Bodite brez skrbi; topove hočemo mi stražiti!”

Nekaj časa so se še ustavljali, konečno pa izročili orožje.

“Kaj storite z nami?” vpraša stotnik.

“Odvisno je od vas. Morebiti vas Džesidi usmrte, ali pa se vas usmi¬
lijo, če ste poslušni.”

“Kaj naj storimo?”

“Najprvo odgovarjajte resnico na moja vprašanja.”

“Vprašaj!”

“Ali pride še več čet »a vami?”

“Ne.”

“Torej ste vi jedini na tem mestu?”

“Da.”

“Torej je miralaj Omar Amed zelo’nepreviden človek. V Šejk Adiju
je več tisoč oboroženih mož, in miralaj pošlje sem trideset vojnikov s štiri¬
mi topovi. Pri deliti hi vam moral vsaj alaj emina (podpolkovnika) z dve¬
sto možmi pehote, da vas varuje. Mož je mislil, da bo Džeside polovil in
postreljal kot muhe. Kakšna povelja vam je izročil?”

“Da topove neopaženo prepeljemo do vode.”

“In potem?”

“Potem se naj ob vodi pomikamo naprej, dokler ne pridemo pol
daleč od Šejk Adi.”

nre

— 20  —

“Naprej!”

“Tam bi morali počakati, dokler nam ne posije svojega poslanca. Takoj
za tem bi se morali pomakniti do doline in jo obstreljavati s krogi jami,
kartečami in granatami.”

‘ ‘  Torej vam dovolim, da se pomaknete naprej, da celo naprej do vboda
v dolino vas pustim. Streljanje pa prevzamejo drugi.”

Ker niso mogli drugače, so se Turki udali v neizogibno usodo. Stopiti
so morali v vrsto, ktero Džesidi obkrožijo. Dele kanonov naložimo na mule
in jih vzamemo s seboj.

Pol ure daleč od doline Šejk Adi pustim kanone pod varstvom dvaj¬
set mož. To sem ukrenil, ker sem pričakoval polkovnikovega poslanca, kte-
rega sem hotel dobiti v svoje roke.

Takoj pri vhodu v dolino naletimo na veliko množico. Vest, da smo
šli iskat turške topove, se je takoj razširila, in sedaj so nestrpno čakali,
kdaj se vrnemo. Ustavili so tudi streljanje v dolini, da je vladala velika
tišina. Hoteli so namreč slišati strele, če bi med nami in Turki prišlo do
boja za topove.

Prvi, ki ga srečam, je Ali Bej.

“Koneeno prihajaš,” reče s skrbnim glasom. “Toda brez topov? In
tudi vseh ljudi nimaš s seboj!”

“Vsi možje so zdravi in tudi eden ni ranjen.”

“Toda kje so?”

“Pri Halefu in 'Seleku, kjer čuvajo topove.”

“Zakaj?”

“Jizbaši (stotnik) mi je pripovedoval, da pošlje miralaj (polkovnik)
na mesto, kjer se je mudil s kanoni, poslanea. Ko bi dospel do njih poslanec
polkovnika bi takoj začeli s kartečami in granatami obstreljavati dolino,
kjer so zbrani romarji. Ali imaš ljudi, ki se razumejo na topove?”

“Dovolj.”

“Torej jih pošlji h topovom. Vzamejo naj Turkom oblačila in se pre¬
oblečejo za Turke. Polkovnikovega poslanca naj vjamejo, nakar naj takoj
s topovi ustrelijo. To bo za nas znamenje, da je sovražnik blizu. Kaj storiš
z ujetimi Turki?”

“Pošljem jih na posebno mesto, kjer jih bomo stražili.”

“V dolino Idic?”

“Ne. Imenovane doline ne sme nihče videti, kdor ni Džesid. Toda
blizu je votlina, kjer lahko skrijemo mnogo ljudi, ktere lahko le par vo¬
jakov čuva.”

V Ali Bejevej hiši me je čakala obilna večerja, in njegova žena sama
mi je stregla. Ali Bej je odšel k ujetim Turkom in nadzoroval, ko so se
njegovi ljudje preoblekli v Turke.

Zvezde so škoro že ugaševale, ko se Ali Bej vrne.

“Ali si pripravljen, da odidemo, emir?”

1  ‘  Kam ? ’ ’

21  —

“V  dolino Idic.”

“Dovoli, da ostanem tukaj.”

“Kaj se hočeš z nami boriti ?”

“Ne.”

“Ali nas hočeš gledati, če se bomo hrabro borilit”

“Ne; vendar na vsak način hočem ostati v Šejk Adiju.”

“Gospod, kaj nameravaš?”

“Menim namreč, da je to najbolje.”

“Turki te bodo umorili.”

“Nikakor ne. V padišahovej senci sem in pod varstvom mosulsikega
guvernerja.”

“Toda naš prijatelj si; vjel si turške topničarje, kar te lahko stane
življenje.”

“Kdo neki bo Turkom povedal? S Halefom in buluk eminom osta¬
nem tukaj. Tako lahko več storim za vas, kot če se borim v vaših vrstah.”

“Mogoče imaš prav, emir; toda če streljamo, si lahko ranjen ali pa
celo usmrčen!”

“Ne vrjamem, ker se ne bom izpostavljal vašim puškam in krogljam.”

Tu se odpro vrata in mož od Ali Bejeve predstraže ustopi:

“Gospod,” naznani, “umaknili smo se, ker so Turki že v Badri. V
eni uri dospejo semkaj.”

“Vrni se k svojim in povej jim, da se naj umaknejo, vendar tako, da
»o vedno v bližini Turkov, ki jih ne smejo opaziti.”

Z Ali Bejem greva pred hišo. Mimo naju so hitele ženske s svojimi
otroci in zginjevale za svetiščem. Tu pride drugi sel skoro brez sape in
naznani:

“Gospod, Turki so Kaloni že zdavnej zapustili in korakajo sedaj skozi
gozd. V eni uri so tukaj.”

‘  ‘ Umaknite se nazaj, kolikor daleč mogoče. Pred dolino vas pričaku¬
jejo naši.”

Mož se vrne in Ali Bej se oddalji. Stal sem pred hišo in zrl na ljudi,
ki so korakali -mimo mene. Ko so ženske odšle, jim slede možje, ki pa ne
zginejo za svetiščem, temveč priplezajo na višine okoli Badri in Kaloni, da
puste Turke v dolino. Skrivnostno čutstvo se me poloti pri pogledu na te
čete. Ugaševali so luč za. lučjo, bakljo za bakljo, le svetišče svetnika 'se je
bliščalo razsvetljeno. Sam sem bil na svojem mestu. Buluk emini je spal v
hiši in Halef se še ni vrnil od topničarjev. Tu začujem dirjanje konja.
Halef prijaha nasproti. Ko razjaha, zadonijo od zdolaj trije mogočni
udarci.

“Kaj je to, Halef?”

“Drevesa podirajo. Ali Bej je zapovedal, da jih posekajo, da z debli
zapre dolino in varuje topove pred turškim napadom.”

“Izvrstno! Kje so ostali vojniki, ki so čuvali topove?”

“Na povelje Ali Beja so ostali pri kanonih, in Ali Bej jim je poslal
še trideset mož na pomoč.”

22  —

“Torej skupaj petdeset mož. Ti lahko vzdržijo napad.”

“Kje 'so ujetniki?” vpraša Halef.

“Pod nadzorstvom.”

‘‘In ti možje gredo že v hoj ? ”

“Da.”

“In mi?”

“Ostanemo tukaj. Rad hi namreč videl turške obraze, ko bodo spoznali,
da smo jih vjeli v past.”

Ta misel je Halefa pomirila, da ni zabavljal, ker mora. ostati pri meni.

“Kje je Ifra?” vpraša Halef.

“Na strehi spi.”

“Zaspanec je, sidi, in raditega mu je njegov stotnik dal osla, ki cel«
noč kriči. Ali že ve, da pridejo Turki?”

“Ne vrjamem. Zvedeti tudi ne sme, da se midva udeleživa napada.”

Tu se Ali Bej še enkrat vrne, da dobi svojega konja. Poslovi se od
mene skoro žalosten, ker se je bal, da 'se mi kaj ■ žalega pripeti. Odide s
zatrdilom, da hoče posekati vseh petnajststo Turkov, če me bodo nadle¬
govali. Koneeno me še prosi naj na streho njegove hiše razobesim belo za¬
stavo v znamenje, da se mi ničesar ne pripeti. Če bela zastava zgine, tedaj
bo ukazal streljati.

Nato odjaha poslednji med svojimi.

Dan se prične svitati; nebo se jasni, in v bližini sem že lahko razlo¬
čeval drevesa.. Tam daleč so še odmevali koraki Ali Bejevega konja. S
svojima služabnikoma sem bil popolnoma sam v tej skrivnostni dolini.
Sam? Popolnoma sam? Skoro začujem korake v svetišču, ki je posvečeno
solncu.

Dolga, bela postava se pokaže na pragu in pogleda okoli. Ko opazi
mene, mi pride nasproti. Dolga črna brada mu plapola po prsih, dočim mu
snežno beli lasje krasijo glavo. Pir Kaanek je; takoj ga spoznam.

“Ti še tukaj?” me vpraša skoro s trdim glasom. “Zakaj nisi šel za
dTugimi V’

“Jaz ostanem tukaj.”

‘ ‘  Ostaneš ? Zakaj ? ’ ’

“Ker vam na tem mestu lahko več koristim kot kje drugje.”

“Mogoče, emir; vendar moraš oditi!”

“Torej vprašam tehe: zakaj ne greš ti za drugimi?”

“Ker ostanem tukaj.”

“Zakaj?”

“Ali nisi videl grmade?” odvrne temno. “Ona me zadržuje.’''

“Zakaj ona?”

“Ker je prišel čas, da doprinesem žrtev, kakor sem sklenil.”

“Turki te bodo motili pri delu.”

“Ne, celo žrtev mi bodo prinesli in praznoval bom danes najvažnejši
dan svojega življenja.”

— 23  —

Skoro sem se ustrašil tega votlega, skrivnostnega glasu. Vendar pre-
magaimi svoje čutstvo in vprašam:

“Adi nisi hotel še danes govoriti z menoj o tvoji knjigi, ktero mi je
posodil Ali Bej?”

“Če te veseli in ti kaj koristi?”

“Gotovo.”

“Emir, le ubog duhovnik sem; troje reči je moja lastnina; moje živ¬
ljenje, moja obleka in knjiga, o kterej govoriš. Moje življenje prinesem
nazaj čistemu, mogočnemu in usmiljenemu, ki mi ga je podaril, svojo obleko
prepustim elementu, v kterem bo tudi moje telo pokopano, in knjigo poda¬
rim tebi, da more tvoj duh govoriti z mojim, kadar .nas bodo ločili časi,
dežele, morja in svetovi.”

Ali je govoril samo v pisani orijentalski govorici, ali je res slutil bli¬
žajočo se smrt? Spreletela me je groza, ktere se nisem mogel otresti.

“Pir Kamek, tvoj dar je velik; skoraj ga ne morem vzeti.”

“Emir, ljubim te. Dobil boš knjigo, in ko pade tvoj pogled na besede,
ktere sem. zapisal v svoji knjigi, tedaj pomisli na poslednjo besedo, ktero
je ta roka zapisala v knjigo; v njej je popisana krvava zgodba Džesidov,
zaničevanih in preganjanih.”

Nisem mogel drugače, moral sem ga objeti.

“Hvala ti, Pir Kamek! Tudi jaz te ljubim, in ko bom odprl tvojo knji¬
go, bom čul besede tvojih ust, ki so z menoj govorila. Sedaj pa zapusti Šejk
Adi, ker še ni prepozno!”

“Ali vidiš svetišče, v kterem je oni pokopan, ki je bil preganjan in
usmrčen? On ni nikdar bežal. Ali ne stoji tudi v tvojem svetem pismu, da
se ne smemo nikdar onih bati, ki zamorejo umoriti samo telo? Jaz ostanem
tukaj, ker vem, da Turki ničesar ne morejo. In če me umorijo, kaj za to?
Ali ne umrje' svetlo solnce vsak dan, da drugi dan tem bolj veličastno vsta¬
ne? Ali ni smrt vhod v veličastneje življenje? Ali si že kdaj slišal, da je
Džesid rekel o svojem tovarišu, da je umrl? Džesid reče, da se je spremenil;
ni smrti, ne groba, temveč življenje, samo življenje. Vem, da te enkrat zo¬
pet ugledam..”

Po teh besedah hitro ^odide in zgine za svetiščem.

Stopim v hišo in se podam na streho. Zgoraj začujem glasove. Halef
in Ifra sta se raizgovarjala.

“čisto sam?” vpraša Ifra.

“Da.”

“Kam so zginili ostali, tisoči?”

“Kdo ve!”

“Toda zakaj so odšli?”

“Bežali so.”

“Pred kom?”

“Pred vami.” ,

‘ ‘ Pred nami? Hadži Halef Omar, ne razumem te, kaj govoriš,”

— 24

“Torej ti povem bolj razločno: bežali so pred tvojim guvernerjem in
pred tvojim miralajem Omar Amedom.”

“Toda zakaj vendar?”

“Ker pride miralaj Omar Arned, da napade Šejk Adi.”

“Alah akbar, Bog je velik, in roka guvernerja je mogočna! Povej mi,
če smem ostati pri našem emirju, ali če se moram boriti pod miralajem?”

“Ostati moraš pri nas.”

“Hamdulilah, čast in hvala Alahu, ker mi je dobro pri emirju, kte-
rega moram čuvati.”

“Ti? Kdaj si ga čuval?”

“Vedno, dokler je potoval pod mojim varstvom.”

Halef se smeje in odvrne:

“Da, ti si mož za to! Ali veš, kdo je varuh emirja?”

“Jaz.”

“Ne, temveč jaz!”

“Ali ga ni sam guverner priporočil mojemu varstvu?”

“Toda emir se je izročil mojemu varstvu! In kdo je več, sidi, ali ne-
pridanič tvoj guverner?”

“Halef Omar, čuvaj svoj jezik! Kaj če povem guvernerju, kar si
govoril?”

“Misliš, da se ga bojim,? Jaz sem hadži Halef Omar, ben hadži Abul
Abbas ibn hadži Davud al Gosara!”

“In jaz se imenujem Ifra, sem hrabri padišahov baši-bozuk, ki je bil
radi svoje hrabrosti imenovan buluk eminom! Ti skrbiš sam za sebe, za
mene pa sam padišah in cela država, ki se imenuje turška.”

“Rad bi vedel, kako skrbi za tebe padišah?”

“Skrbi? — Takoj ti povem! Mesečno dobivam petintrideset pijastrov
plače, (dolar in pol) in dnevno dva funta kruha, sedemnajst unč mesa, tri
unče masla, pet unč riža, unčo soli, poleg mila, olja in mazila za čevlje.”

“In za vse to opravljaš svoja junaška dela?”

“Da, velikanska in nedosežna.”

“Rad hi te videl!”

“Kaj? Ne vrjameš? Kako sean zgubil na primer svoj nos, kterega več
nimam? Bilo je v nekem prepiru med Druži in Maroniti v Libanonu. Po¬
slali so nas tja, da naredimo mir in pridobimo postavam spoštovanje. V
eni izmed bitk sem mahal kot divji okoli sebe. Tu nameri sovražnik ravno
na mojo glavo. Hoteč se umakniti, stopim nazaj in udarec zadene mesto
moje glave moj no --oooooh aaaaah-kaj je bilo to?”

“Da, kaj je bilo? Strel iz kanona!”

Halef je imel prav; strel iz kanona je povzročil, da buluk emini ni mo¬
gel dokončati svoje zanimive zgodbe. Bil je najbrž strel v znamenje, da so
topničarji ujeli polkovnikovega poslanca. Oba služabnika takoj planeta
navzdol.

“Sidi, že streljajo!” zakliče Halef in pogleda svoje samokrese.

“S kanoni!” pristavi Ifra.

- 25

“Lepo! Spravita naše živali v notranji dvor!”

“Tudi mojega osla?”

“Da. Potem pa zaprita vrata!”

Sam pa prinesem belo zastavo na streho in jo razvijem. Halef mi pri¬
nese nekoliko preprog in na strehi se tako vležem, da me od vzdolaj niso
mogli zapaziti. Oba služabnika se pozneje vl-ežeta poleg mene.

Medtem je postalo že popolnoma svetlo. Megla se je že dvigala iz do¬
line. Toda še vedno so gorele luči v svetišču, pogled, ki me je tresel od
groze.

Tako mine pet, deset minut. Tu začujem rezgetanje konja, druzega,
tretjega: turške čete so se pomikale od obeh strani v dolino. Povelja mira-
laja so spolnjevali jako točno.

“Prihajajo!” reče Halef.

“Da, prihajajo!” potrdi Ifra. “Gospod, kaj če bodo mislili, da smo
Džesidi in nas umore?”

“Potem jim pokaži svojega osla, po kterem te bodo takoj spoznali!”

Konjice ne opazim; konji, ki so zarezgetali so bili konji častnikov.

Zdaj zadone glasovi sem od groba, in dve minuti pozneje začujem
korakanje sklenjenih čet. Vzdignem glavo in pogledam navzdol. Okoli dve¬
sto Arnavtov zapazim, krasnih postav, na čelu njim alaj emini (razredni
major) in dva stotnika. Korakali so v dolino. Za njimi pridrvi tropa
baši-bozukov, ki se razkropi na desno in levo, da poišče prebivalce in ro¬
marje. Tem sledi majhna kavalkada samih častnikov: dva stotnika, dva
majorja, dva bimbašija (zapovednik bataljona), kajmakan, (podpolkovnik),
v eč kol agasijev, (štabnih častnikov) in na čelu vsem jezdi dolg, suhljat
človek, s surovim obrazom, v bogati, pozlačeni uniformi polkovnega po¬
veljnika.

“To > miralaj Omar Amed!” reče Ifra spoštljivo.

“Kdo ,jfc! civilist na njegovi strani?” ga vprašam.

Na polkovnikovi strani je namreč jezdil mož s čudnimi potezami. Vem,
da človek -absolutno ni podo-ben živali; toda so človeške obrazne poteze, ki
spominjajo na žival. Videl sem obraze podobne opicam, psom in mačkam;
pri gotovih obraznih potezah na človeku sem se zdajci spomnil na vola,
osla, sovo, podlasico, lisico ali medveda-. Obraz človeka, ki sem ga sedaj
zagledal me je pa takoj spomnil na roparsko ptico.

■ “To je makredš (predsednik sodnije) iz Mosula, zaupnik guvernerja,”
odvrne buluk emini.

Kaj dela ta miaikredš pri turških četah? Misliti nisem mogel nadalje,
ker zdajci zadoni strel iz topa, drugi, tretji. Zasliši se divje tulenje, kri¬
čanje in klicanje, in nato začujem dirjanje kot bi se približevala množica
jezdecev. Častniki se ustavijo ravno pod mojim opazovališčem.

“Kaj je bilo to?”' vpraša miralaj.

“Streli iz topov!” odvrne makredš.

“Pravilno!” odvrne polkovnik zaničevalno. “Častnik bi težko kaj
takega odgovoril. Toda, za Alaha, kaj je to?”

— 26  —

Arnavti, ki so pravkar mimo korakali, prihite kričaje in tuleč nazaj;
mnogo izmed njih krvavih, vsi pa prestrašeni.

“Stojte!” zagrmi polkovnik. “Kaj se je zgodilo?”

“S kartečami so streljali na nas. Alaj emini je mrtev in zajedno prvi
stotnik; drugi je pa ranjen.”

“Alah onlari boea-ue — Alah jih uniči! Na svoje lastne ljudi stre¬
ljajo! Pustim jih pretepsti do smrti. Nasir agasi, jezdi tja in pouči te pse!”

Slednje povelje izroči enemu svojih štabnih častnikov v njegovem
spremstvu. Bil je oni, kterega sem ob potoku v Badri preseneeil in mu poz¬
neje zopet podelil svobodo. Takoj odjaha, vendar se takoj vrne.

“Gospod, to niso naši, temveč Džesidi so streljali. Pustili so 'me, da
sem prišel k njim, ker so me klicali.”

“Kje so naši topovi?”

“V rokah Džesidov; z našimi topovi so streljali; vzeli so jih danes
zjutraj našemu stotniku!”

Polkovnik grozno zakolne.

“Lopov, čutil bo mojo roko! Kje je stotnik?”

“Ujet z vsemi svojimi ljudmi!”

“Ujet? Z vsemi? Ne da bi se branil?”

Svojemu konju zabode ostroge tako močno v lakotnice, da se sledn'
spne kviško kot sveča, nato pa vpraša dalje:

“Kje so Džesidi, hudičevi ljudje, gjavri med gjavri? Ujeti se T
hotel, bičati, umoriti, sedaj pa nobenega ni na spregled? Ali so r
Takoj jih poiščemo! Poprej mi pa dobite nazaj topove. Vojaki iz
kirja so skupaj. Poženite jih naprej, za njimi pa pse iz Kjerkju'

Kol agasi, štabni častnik, odjaha, in pehota iz Diarbekirj' 4V1

na pohod. Polkovnik s svojim štabom jaha ob strani. J nagel

videti, ker dela dolina ovinek; toda komaj mine minuta- - A,  dru¬
gi, tretji, četrti, nakar sledi isti prizor kot prej; lahko ra ibeže nazaj,

mrtvi in smrtno ranjeni obleže na bojišču. Polkovnik v sredo med

svoje vojake in maha -po njih s svojo sabljo.

“Stojte, bojazljivci, stojte, sicer vas z lastno r jem v pekel!

Agasi, poženi dragonce navzdol!”

Adjutant odjaha. Begunci se zberejo; vrne se tv ,0 baši-bozukov,

ki naznanijo, du so vse hiše prazne.

“Zapalite jim njih gnezda, razderite vse in p
deti moram, kje so ti gjavri skriti!”

Sedaj je prišel čas za mene, če sem hotel sph

“Hal-ef, če se mi kaj pripeti, vzemi belo z
je za Ali Beja!”

Po teh besedah se zravnam na strehi, in t:

“Ah,” zakliče polkovnik. “Tu prihaja
sin; povej mi, kar veš!”

Pomigaimi z glavo in stopim nazaj.

ijih sledove! Ve-
oristiti.

z strehe. Znamenje
opazijo.

ridi navzdol, ti pasji

— 27  —

“Halef, zapri vrata za menoj in brez mojega dovoljenja ne pusti
nikogar notri. Kadar pokličem tvoje ime, tedaj odpri! ’ ’

Stopim navzdol, in vrata za menoj se zapro. Takoj, ko se prikažem,
me častniki obstopijo.

“Črv, ki si, odgovori na moja vprašanja, sicer te dam takoj zaklati!”
zakriči polkovnik.

“Črv?” vprašam mirno. “Vzemi in beri!”

Divje me pogleda, vendar vzame v roke moj sultanov potni list. Ko
zagleda pečat, pritisne pergament na čelo, toda le lahko in skoro zanič¬
ljivo ter prebere površno vsebino.

“Ti si Frank?”

“Nemec.”

“To je vsejedno! Kaj delaš tukaj?”

“Prišel sem v te kraje, da spoznam običaje prebivalcev,” mu odvr¬
nem, medtem ko potni list spravljam v žep.

“Zakaj? Kaj mene briga tvoj sultanov potni list! Ali si bil pri guver-
- nerju v Mosulu?”

“Da.”

“Ali imaš od njega dovoljenje, da hodiš po teh krajih?”

“Da. Tukaj je.”

Dam mu drugi list v roke, kterega prebere in mi izroči nazaj.

“Vse v redu; toda-”

Umolkne, ker začuje se prasketanje pušk, in zajedno opazimo, da se
nam približuje več jezdecev na konjih.

“Še.jtan! Kaj je to?”

Slednje vprašanje je bilo obrnjeno na mene; raditega mu odvrnem:

“Džesidi so. Obkoljen si, in vsak upor je zaman.”

Polkovnik se vzravna v sedlu.

“Pes!” zagrmi nad mene.

“Ne govori takih besed, miralaj! Se enkrat se drzni, in jaz odidem.”

“Ti ostaneš!”

“Kdo me hoče zadrževati? Vse ti povem, kar hočeš, toda vedi, da
nisem navajen poslušati take polkovnike kot si ti. Pokazal sem ti, da se
\ nahajam v padišahovej senci, in če to ne bo pomagalo, tedaj si pomorem
sam.”

“Ah!”

Dvigne roko, da me udari.

“Halef!”

S tem klicem se pomešam med konje; stečem proti vratom in komaj
planem v hišo, se vrata že zapro za menoj: v istem trenutku se pa tudi
zaleti v vrata strel iz pištole. Miralaj je streljal na mene.

“Ta je bila tebi namenjena, sidi,” reče Halef.

“Pojdiva navzgor!”

So ko sva stopala po stopnjicali, začujem zunaj divje klice, pomešane
S konjskim topotanjem, in ko dospem na vrh, zapazim, kako zadnji oddelek

- 28

dragoncev zgine za ovinkom doline. Bilo je blazno gnati ljudi pred topov¬
ska žrela, ktera je bilo treba prisiliti k molku z napadom od obeh strani na
hribih, ki so mejili na dolino. Miralaj je bil popolnoma zmešan, in prava
sreča zanj, da Ali Bej ni hotel prelivati krvi, ker ob svetišču in po potih v
dolini so stali Turki tako tesno, da bi vsaka kroglja iz topov lahko njih
dvajset podrla.

Tu znova zadoni strel iz topov. Granate in karteče, če so bile dobro
merjene, so morale grozno razsajati med Turki; po vsej dolini so bežali
preplašeni dragonci in konji brez lastnikov.

Polkovnik se je kar tresel jeze; vendar zdaj se je vsaj domislil, da z
napadom ne opravi ničesar. Zopet zapazi mojo glavo, ker sem gledal nav¬
zdol. Pomiga z roko, in jaz se dvignem.

“Pridi navzdol!”

“Zakaj?”

“Vprašati te moram.”

“In streljati na m«ne?”

“Saj ni tebi veljalo!”

“Dobro torej, pa vprašaj! Odgovarjal ti bom raz streho; razumel boš
prav tako dobro, kot če sem pri tebi. Toda-—” pri tem dam Halefu skriv¬
no znamenje, kterega takoj razume — “toda poglej si tega moža! On je moj
služabnik; v rokah drži puško in bo meril na tebe. Takoj, ko dvigne eden
tvojih spremljevalcev na me orožje, si ti mrtev, in potem bom tudi jaz
rekel, kakor ti, namreč: Saj ni tebi veljalo!”

Halef poklekne ob robu strehe in nameri puško na polkovnika. Slednji
pobledi, ne vem ali iz strahu ali jeze.

“Odstrani puško!” zakliče.

“Nikakor ne.”

“Človek, dvatisoč vojakov imam pri sebi; zmeljem te!”

“In jaz imam enega s seboj; v trenutku te lahko pošljem k tvojim
očetom! ’ ’

“Moji me bodo strašno maščevali!”

“Mnogo njih ho mrtvih, predno se jim posreči udreti v to hišo. Sicer ste
pa obkoljeni od štiritisoč vojnikov, ki vas vse lahko postreljajo v pol uri.”

“Koliko praviš?”

“Štiritisoč. Poglej na višine! Ali ne vidiš glave pri glavi? Tam spodaj
je mož, ki ima v rokah belo zastavo. Gotovo je poslanec Ali Beja, ki hi rad
s teboj govoril. Dovoli mu varno spremstvo in sprejmi ga po običajih; v
tvoj dobiček bo!”

“Ne potrebujem tvojih naukov. Naj le pridejo uporniki! Kje so vsi
Džesidi?”

“Daj, da ti povem! Ali Bej je slišal, da hočeš napasti romarje. Poslal
je na okoli oglednike, da opazuje tvoje čete. Ženske in otroke so spravili
na varno. Tvojega prihoda ni oviral, temveč zapustil dolino ter te obkolil
od vseh stranij. Glede števila vojakov in ugodnejšega prostora te Ali Bej

— 29  —

zelo nadkriljuje. V njegovi oblasti so tvoji topovi z vsem streljivom. Zgub¬
ljen si, če ne sprejmeš prijazno njegovega poslanca!”

“Hvala ti, Frank! Najprvo govorim s poslancem in potem s teboj.
Ti imaš budjeruldi padišaba in guvernerjevo priporočilo, vendar se zavze¬
maš za Džeside. Izdajalec si in prejmeš za to svojo kazen.”

Tu se pririne nasir agasi, njeg'"' adjutant, s konjem do njega in mu
pošepeta nekaj besed v uho. Polkovnik pokaže na mene in vpraša:

“Torej ta je bil?”

“Da, on. On ni naš sovražnik; slučajno je gost Džesidov in.meni je
rešil življenje.”

“0 tem govorimo pozneje. Pojdimo v hišo!”

Vsi jahajo pred goleni tempel, stopijo pred vhodom raz konje in se
podajo v svetišče.

Medtem je prišel poslanec v ravni črti navzdol v dolino in čez potok.
Stopi v tempel. Nobenega strela; vladal je mir, in odmevali so le koraki
vojakov, ki so se iz gorenjega dela doline umikali navzdol, kjer so se čutili
bolj varne.

Pol ure mine. Tu stopi poslanec zopet iz tempelna, toda ne sam, tem¬
več — obdan od vojakov in zvezan. Miralaj, ki se prikaže pri vhodu, pogle¬
da naokol, zapazi grmado in pokaže z roko proti njej. Pokličejo deset
Arnavtov; slednji vzamejo poslanca v svojo sredo in ga vlečejo proti
grmadi. Dočim ga nekteri držijo, zgrabijo drugi za puške — nameravali so
poslanca ustreliti.

“Stoj!” zakličem polkovniku. “Kaj nameravaš? On je poslanec, torej
nedotakljiv!”

“Upornik je kot ti. Najprvo njega potem tebe; sedaj vemo, kdo je
napadel topničarje! ’’

Miralaj pomigne; streli počijo, in mož se mrtev zgrudi. Tu pa- se zgodi
nekaj, česar nisem pričakoval: med vojaki se pririne neki mož. Bil je Pir
Kamek. Ko pride do grmade, poklekne.

“Ah, zopet eden!” vzklikne polkovnik in gre k njemu. “Dvigni se in
odgovori mi! ’ ’

Dalje nisem mogel slišati, ker daljava je postal® prevelika. Samo sve¬
čane poteze Pir Kameka in jezne polkovnika opazim. Nadalje vidim, da
pokaže Pir Kamek v grmado in sekundo pozneje prične goreti. Strašna
slutnja me spreleti. Bog, ali se je hotel tako maščevati nad morilcem svoje
žene in svojih otrok!

Vojaki zgrabijo Pir Kameka in ga potegnejo od grmade; toda bilo je
že prepozno, ker je ogenj dobival hrane od Smole na grmadi. V eni minuti
je že plapolal visok plamen proti nebu.

Pir Kameka obkolijo in drže; polkovnik hoče prostor zapustiti. Tu se
pa obrne in koraka proti svečeniku. Nekaj časa govorita, polkovnik raz¬
burjeno, Pir Kamek mirno in svečano. Zdajci se pa svetnik iztrga rokam
onih, ki so ga držali in se vrže na polkovnika. Z močjo velikanovo ga dvigne
— dva skok®', in s polkovnikom stoji pred gorečo grmado; še en skok —

— 30  —

in oba zgineta v plapolajočem plamenu, ki se zgrne nad njima. Sum v
grmadi priča, da se oba borita med seboj; eden, da si reši življenje, drugi,
da obdrži svojega sovražnika v ognju.

Bilo mi je, kot bi me živega drli. Torej zato mi je prej govoril, da bo
ta dan “najvažnejši” v njegovem življenju! To grozno maščevanje nad
polkovnikom je bila njegova “zadnja beseda”, ktero je hotel zapisati v
svojo knjigo, kjer je označena krvava zgodovina Džesidov, zaničevanih in
preganjanih!

Grozno! Zaprem oči. Ničesar nečem več videti ne slišati. Podam se
navzdol v sobo in se vležem na postelj, z obrazom proti steni. Nekaj časa
je zunaj vse mirno, toda kmalu prično zopet streljati. Radi mene! Ce mi
preti nevarnost, me Halef takoj obvesti. Pred seboj sem gledal samo, kako
zginja v plamenu dolga črna brada, snežnobeli- lasje in krasna-, pozlačena
uniforma polkovnikova. Moj Bog, kako dragoceno in vredno je človeško
življenje, in vendar — vendar — vendar-!

Tako mine precej časa; streljanje preneha, in po stopnjicah zaeujem
korake. Halef vstopi.

“Sidi, pojdi na streho!”

“Zakaj?”

“Neki častnik hoče govoriti s teboj.”

Vstanem in se podam zopet navzgor. En sam pogled mi pove vse.
Džesidi niso več tičali na višinah, temveč polagoma pritiskali v dolino. Za
vsakim kamnom, za vsakim drevesom in grmom je tičal eden, ki je pošiljal
kroglje iz varnega skrivališča. Manjkalo je še nekaj; če se s topovi poma¬
knejo še nekoliko bolj navzgor, postreljajo lahko vse Turke v dolini.

Pred hišo stoji Nasir agasi.

“Gospod, ali hočeš govoriti z menoj?” me vpraša.

“Kaj je važnega?”

“Hoteli smo poslati k Ali Beju poslanca, in ker je miralaj, kteremu
naj Alah podeli raj” — pri tem pokaže na grmado, iz ktere se je še vedno
kadilo — “umoril poslanca Džesidov, ne more nihče nas iti k njemu. Ali
hočeš prevzeti ti ta posel ? ’ ’

“Hočem. Kaj naj povem Ali Beju?”

“Kajmakan (podpolkovnik) ti bo zapovedal. On vodi sedaj vojsko
in biva v oni hiši. Pridi k njemu!”

“Zapovedal bo? Vaš kajmakan nima ničesar govoriti. Kar storim,
naredim prostovoljno. Kajmakan naj pride k meni in pove, kaj hoče. Moja
hiša je njemu odprta, toda samo njemu in k večjemu še eni osebi. Kdor se
razven njega približa sem, ga takoj ustrelim.”

“Kdo je v hiši pri tebi?”

■ “Moj služabnik in guvernerjev vojak iz Mosula.”

“Kako se imenuje?”

“Buluk emini Ifra.”

t‘Ifra? S svojim oslom?”

se sjnejena,

“Torej si ti oni ptujec, ki je arnavtskim agom odpustil kazen in si
pridobil guvernerjevo prijateljstvo?”

“Da, jaz sem.”

“Torej počakaj, gospod! Takoj pride kajmakan.”

Čez par trenutkov res stopi kajmakan iz tempelna in se napoti proti
moji hiši. Spremlja ga makredš.

“Halef, odpri in pelji ju v sobo. Vrata takoj zopet zapri in se vrni
sem. Če se kdo nepozvan bliža hiši, ga ustreli!”

Podam se navzdol. Oba moža vstopita. Bila sta visoka uradnika, kar
me pa ni mnogo brigalo; sprejmem ju zelo hladno in velim, da se usedeta,
nakar ju vprašam:

“Moj služabnik vama je odprl. Ali vama je povedal, kako se ime¬
nujem ? ’ ’

“Ne.”

“Imenujejo me v teh krajih hadži emir Kara ben Nemsi. Kdo sta
vidva, mi je znano. Naznanita mi svoje želje!”

“Ti si hadži?” vpraša makredš.

“Da.”

“Torej si bil v Meki?”

“Da. Ali ne vidiš kurana na mojem vratu in posodice z vodo zem-
zem?”

“Menili smo, da si gjavr?”

“Ali sta prišla, da me zasramujeta?”

“Ne. Prosiva te, da greš na najino povelje k Ali Beju.”

“Če mi dasta varno spremstvo?”

“Da.”

“Meni in mojim služabnikom?”

“Da.”

“Kaj naj povem Ali Beju?”

“Da naj odloži orožje in se pokori guvernerju.”

“In potem?” vprašam radovedno, kaj bo še povedal.

“Potem bo kazen, ki jim jo guverner naloži, zelo milostna.”

“Ti si makredš (predsednik sodnije) iz Mosula, in ta mož je kajma¬
kan in poveljnik tukajšnjih" vojakov. On naj govori, ki je vojaški poveljnik,
ne pa ti!”

“Jaz sem guvernerjev pooblaščenec.” Pri tem se možko vzravna pred
menoj.

“Ali imaš pismeno pooblastilo?”

“Ne.”

“Torej te ne morem upoštevati.”

“Kajmakan je priča.”

“Jaz vrjamem samo pismenemu pooblastilu. Pojdi in prinesi ga. Mo-
sulski guverner bo samo izvedenem možu dal svoje pooblaščen je.”

“Ali me hočeš žaliti?”

“Ne. Samo trdim, da nisi častnik, torej vojaških zadev ne razumeš
ter moraš molčati.”

“Emir!” zakliče in me jezno pogleda.

“Ali naj ti dokažem resnico svojih besedij?” mu odvrnem. “Od vseh
stranij ste tako obkoljeni, da ne more nihče vas pobegniti; samo pol ure,
in Džesidi vas vse postreljajo. In pri takem položaju naj Ali Beju rečem,
da mora odložiti orožje? Rekel bi mi, da sem norec. Miralaj, kteremu naj
bo Alah usmiljen in milostljiv, je s svojo neprevidnostjo zvodil petnajststo
vojakov v pogubo. Kajmakan ima torej sedaj častno nalogo, da jih reši
pogube; če se mu to posreči, je kot dober častnik in junak spolnil svojo
dolžnost. Z visokodonečimi besedami, za kterimi se skriva bojazen in
zvijača, se mu pa ne bo posrečilo. Govoriti moram torej samo z njim. V
vojaških zadevah odločujejo samo vojaki.”

“In vendar me moraš poslušati!”

“Ne vem, zakaj!”

“Ker se gre tukaj za razne stvari, ki se tikajo postav, in jaz sem
predsednik sodnije.”

“Bodi, kar hočeš! Pokazati mi ne moreš svojega pooblastila, torej sem
s teboj gotov!”

Ne vem, zakaj sem dobil do tega človeka mržnjo; toda slutil sem, da
je pravzaprav on vzrok vseh napadov na Džeside. Zakaj se je on kot sodnik
udeležil napada? Najbrž, da bi dal Džesidom, v slučaju, da jih Turki pre¬
magajo, občutiti turško premoč z nasilnimi davki.

Obrnem se do kajmakana:

“Kaj naj povem Ali Beju, če me vpraša, zakaj ste napadli njegove
ljudi v Šejk Adiju?”

“Ker smo hoteli dobiti v svojo oblast dva Džesida, ki sta napadla naše
vojake, in ker nam Džesidi ne plačujejo haradša.” (Haradš je davek, kte-
rega morajo v turškem cesarstvu plačevati oni, ki niso mohamedanci.)

“No, nad temi vzroki se bo pač čudil. Morilce iščite pri svojih ljudeh;
to vam lahko dokaže, in haradš lahko drugače tirjate, ne pa s silo. Kaj
naj mu povem o tvojih načrtih?”

“Povej mu, da naj pošlje človeka, s kterim se borni pogajal o pogojih,
da se umaknem s svojo vojsko.”

“In če vpraša, kakšne bodo te pogodbe?”

“V guvernerjevem imenu zahtevam nazaj naše topove; za vsakega
ranjenca in ubitega zahtevam odškodnino; nadalje zahtevam haradš in
izplačilo gotove svote denarja kot oškodnino za požiganje.”

“Alah kerim, Bog je usmiljen! Tebi je podelil usta, ki znajo veliko
tirjati. Ne govori nadalje; dovolj je, in drugo določi sam z Ali Bejem.
Takoj grem k njemu. Odgovor vam prinesem sam, ali pa vam pošljem zane¬
sljivega človeka.”

“Povej mu še, da mora izpustiti takoj naše topničarje in jim plačati
za strah, kterega so prestali posebno odškodnino!”

— 33  —

“Tudi to inu sporočim; toda pričakujem, da bo tudi on od vas zahte¬
val, 'da mu plačate odškodnino, ker ste ga s svojim prihodom razočarali.
Gotovi smo; napravim se na pot k Ali Beju, vendar vas še enkrat svarim.
Bodite mirni, sicer vas Ali Bej neusmiljeno vse poseka.”

Vstanem; istodobno vstneta tudi kajmakan in makredš.

Navzdol poklicem ILalefa in Ifro, ki osedlata konje. Halefu še naročim:
“Ne hodi iz hiše, temveč čakaj v njej mojega povratka.”

Po teh besedah odjaham v dolino, da si ogledam pozicijo topov. Kakih
trideset ljudij je bilo ubitih in več kot sto ranjenih; Džesidi so ranjence
ravno obvezovali. Drugače bi bilo, če bi Turki zmagali; ranjenci bi morali
brez pomoči žalostno umreti na bojišču. Poženem konja v smeri proti Badri,
kjer sem slutil, da tiči Ali Bej s svojimi četami.

Ko jaham mimo tempelna, stoji pred njim kajmakan s svojim štabom.
Pokliče me, torej jaham še enkrat k njemu.

“Povej še Ali Beju, da mora' plačati tudi odškodnino za umorjenega
miralaja! ”

“Alah razsvetli vaše glave, ker si domišljate vedno nove odškodnine..
Koliko pa naj Ali Bej računa za ustreljenega poslanca, ki je nedotakljiv?'
Vendar mu povem tudi to!”

“Opazil sem, da imaš pri sebi baši-bozuka, guvernerjevega vojaka,”
reče kajmakan. v

“Videl si.” i

“Kdo ti ga je dal?” .. \ _ j i J  j _ _jj

“Guverner.” /

“Ali ga še potrebuješ?” ^

“Da.” ’ ' ?

“Mi ga tudi potrebujemo.”

“Torej si izprosi dovoljenja od guvernerja, da ga smeš vzeti- Če mi'
pokažeš dovoljenje, ti ga takoj izročim.”

Jaham naprej mimo temnih pogledov turških vojakov. Marsiktera:
roka seže po bodalu, toda spremljal me je Nasir agasi, dokler nisem bil na.
varnem, kjer se poslovim od turškega častnika.

Slovo je bilo kratko, ker nas je silil čas.

“Efendi, kdaj se zopet'”vidiva?” vpraša Nasir agasi.

“Samo Alahu je znano.”

“Ti si moj rešitelj; nikdar te ne pozabim in vedno ti ostanem hvale¬
žen. Če se še kdaj vidiva, zapovej, da ti služim.”

“Bog te čuvaj! Morebiti te vidim kmalu kot miralaja; naj te čaka
boljša usoda kot Omar Ameda!”

Podava si roke in se ločiva. Tudi njega sem zopet videl, ko sem naj¬
manj mislil na njega.

Nekaj korakov naprej opazim prvega Džesida, ki se je med grmovjem
priplazil tako daleč, da bi imel boljše stališče. Bil je Selekov sin, moj
tolmač.

“Emir, ali si nepoškodovan?” me vpraša.

— 34  —

“Popolnoma. Ali imaš pri sebi knjigo Pir Kameka?”

“Ne. Skril sem jo na nekem mestu, kjer jo nihče ne najde.”

“Toda če padeš v bitki, tedaj je zgubljena!”

“Ne, efendi. Povedal sem drugim, kje leži, da jo lahko dobijo.”

“Kje je bej ?”

“Zgoraj na skalah, od koder se lahko dolina opazuje. Dovoli, da te
spremljam! ’ ’

Vzame puško na rame in -koraka naprej. Kmalu dospeva na vrh višine,
in krasen je bil pogled na Džeside, ki so tičali, ležali in prežali za grmov¬
jem pripravljeni vsak hip napasti in streljati na sovražnika. Tu sem se še
bolj prepričal, da so Turki zgubljeni, če se ne pogodijo v miru s svojimi
sovražniki.

Jahamo na levo, dokler ne dospemo do neke skalnate pečine, kjer sedi
Ali Bej s svojim štabom, če lahko tako nazivami tri bosonoge Džeside. Pri¬
jazno mi pride nasproti.

“Najvišjega hvalim, ker te je zdravega in nepoškodovanega pripe¬
ljal k nam!” reče z veselim glasom. “Ali se ti je kaj žalega pripetilo?”

“Ne, ker sic.er bi dal znamenje z belo zastavo.”

“Pojdi za menoj ! ”

Razjaham in mu sledim za skalo. Iz tega kraja sem lahko vse pregledal,
kar se vrši v dolini, .svetišče, bejevo hišo, tam zdolaj topove za okopi in
obe stranske steni v dolini.

“Vidiš belo zastavo na moji hiši?” me vpraša.

“Da. Zagrinjalo je.”

“Če bi zginilo, bi dal znamenje, in petsto mojih vojakov bi napadlo
hišo pod varstvom, topov, ki bi Turke zadrževali.”

“Hvala, Ali Bej. Ničesar se mi ni zgodilo, samo miralaj je enkrat
proti meni ustrelil, ne da hi me zadel.”

“Kaznoval ga bom!”

“Ne boš, ga, ker je že kaznovan.”

Povem mu cel prizor med Pir Kamekom in polkovnikom; povem mu
tudi poslednje besede, ktere sem z njim govoril. Pozorno in ginjen posluša
moj govor; ko skončam, pa ne reče ničesar kot:

“Bil je junak!”

Nato pa se zamisli v globoko premišljevanje, iz kterega se zbudi šele
čez nekaj trenutkov.

“In kaj praviš ti? Umorili so mojega poslanca?”

“Obsodili so ga in ustrelili.”

“Kdo je zapovedal, da se ga ustreli?”

“Najbrž miralaj.”

“Da bi še živel, ta lump!” škriplje s zobmi Ali Bej. “Slutil sem že
naprej, da se bo poslancu nekaj pripetilo. Povedal sem mu, da zopet prič¬
nem z bojem, če se v teku pol ure ne vrne. Toda maščeval ga bom; dal bom
znamenje, in resni' boj se .bo pričel.”

— 35  —

“Čakaj še, ker moram prej s teboj govoriti. K tebi me je poslal kaj-
makan, ki sedaj načeljuje vojakom.”

Povem mu na kratko cel moj pogovor s kajmakanom in makredšom.
Ko mu slednjega omenim, se njegove poteze poostre, vendar me mimo po¬
sluša do konca.

“Torej makredš je zraven! Ah, sedaj vem, komu se imamo zahvaliti!
On je najbujši sovražnik Džesidov; on jih sovraži; on je vampir, sesalec
krvi, in on si je tudi zmislil oni umor, radi' kterega so nas Turki napadli.
Toda moje poslanstvo, kterega sem poslal v Štambul, se oglasi tudi pri
anadoli kazi askeri (nadsodnik az.ijat.~ke Turčije), ter mu ponese pismo,
kterega mi je napisal Pir Kamek. Pir Kamek in nadsodnik sta bila prija¬
telja, in Pir Kamek je bil dalj časa nadsodnikov gost. Anadoli kazi askeri
zna razločevati resnico od laži ter nam bo pomagal.”

“To želim iz vsega srca. Toda koga pošlješ h kajmakanu? Navaden
Džesid že ne sme bitij ker ga lahko preslepe.”

“Koga naj pošljem, vprašaš? Nikogar, žive duše ne. Jaz sam bom
govoril z njim. Jaz sem glavar mojih vojakov in on je načelnik turških vo¬
jakov, in midva imava o vsem odločevati. Toda jaz sem zmagalec, in on je
premagani; on naj pride k meni!”

“Tako je prav!”

“Čakal ga bom na tem mestu. Obljubim mu varno spremstvo; toda če
v tridesetih minutah ne pride sem, pričnem streljati in ne neham prej,
dokler ne obleži zadnji Turek ! ’ ’

Nato stopi k svojemu adjutantu in govori nekoliko časa z njim, nakar
dva odideta. Eden vzame belo zastavo, odloži svoje orožje in zavije v do¬
lino na levo, od koder sem jaz prišel ; drugi pa odide do onega mesta, kjer
stoje topovi.

Nato zapove Ali Bej nekaj Džesidom, ki so bili v bližini, da napravijo
šotor za nas. Vse potrebno so imeli pri rokah. Dočim spolnejo njegovo po¬
velje, zapazim spodaj, da se okop za topovi odpira. Topove pomaknejo
naprej ob potoku do mesta, kjer je bilo že več Džesidov. Tam je bilo mnogo
skal; hitro posekajo nekaj dreves in napravijo nov okop.

Še ni minilo dvajset minut, odkar je Ali Bej odposlal svojega adju¬
tanta, ko se približa kajmakan. Spremljajo ga trije turški vojaki, in ob
njegovi strani jaha — makredš. To je bilo zelo neprevidno od njega; opazil
sem na temnem pogledu Ali Beja.

Ali Bej stopi v šotor, kterega so n-ed tem postavili in se vsede na raz¬
grnjeno preprogo. Jaz vzprejmem prihajajoče. Vojaki ostanejo pred šoto¬
rom, drugi pa vstopijo v šotor. .

“Salam!” pozdravi kajmakan.

Makredš ne pozdravi. On kot predsednik padišahovega sodišča je pri¬
čakoval, da ga pozdravi Ali Bej. Slednji ga pa še ne pogleda niti ne odzdra¬
vi kajmakanu. Z  roko pokaže na preprogo in reče:

*  'Kajmakan, komar-sen — lahko ge vgedeš!”

— 36  —

Nagovorjeni se svečano vsede in makredš poleg njega.

“Prosil si nas, da pridemo k tebi,” prične podpolkovnik. “Zakaj nisi
ti k nam prišel ? ’ ’

“Motiš se!” odvrne resno Ali Bej. “Nisem te prosil, temveč samo
naznanil sem ti, da postreljam vse Turke, če ne prideš k meni. Ali je to
prošnja? Nadalje vprašaš, zakaj nisem prišel k tebi. Ce pridem jaz iz Šejk
Adija v Mosul, te bom obiskal in ne zahteval, da se ti potrudiš do mene;
ti si prišel iz Mosula v Šejk Adi ter moraš poznati postave uljudnosti,
ki zapovedujejo, da prideš k meni. Sicer me pa tvoje vprašanje sili, da ti
razjasnim položaj, v kterem se nahajamo. Ti si sluga, uradnik padišaha in
guvernerja, častnik, ki v ugodnem slučaju poveljuje polku; jaz sem pa
svoboden knez Kurdov in vrhovni poveljnik vseh mojih vojnikov. Ne misli
torej, da si večji od mene-”

“Jaz nisem sluga-”

“Molči! Navajen sem, da se me posluša, dokler ne zgovorim; za¬
pomni si kajmakan! Brez vse pravice, in ne da bi prej naznanil, si vdrl v
moje ozemlje, kakor tat, kakor ropar z oboroženo močjo. Roparja ulovim
in usmrtim, kakor se meni poljubi; ker si pa sluga sultana in guvernerja,
hočem, predno razvijem vso svojo moč, v miru s teboj govoriti. Da še ži¬
viš, ti in tvoji, se imaš zahvaliti samo moji usmiljenosti in popustljivosti.
Sedaj torej govori, kdo ima pravico zahtevati, da jaz pridem k njemu!”

. Kajmakan naredi začuden obraz, ker takega govora ni pričakoval.
Misli, kaj bi odgovoril; toda makredš, ki ga je Ali Bejev govor spravil v
skrajno nejevoljo, povzame besedo:

“Ali Bej, kaj se predrzneš! Imenoval si nas roparje in tatove, mi, ki
sedimo tukaj kot zastopniki padišaha in guvernerja! Čuvaj se, ker sicer
boš obžaloval svoje besede! ’ ’

Bej se obrne popolnoma mirno do častnika:

“Podpolkovnik, kdo je ta norec?”

Vprašanee se prestraši.

“Čuvaj svoj jezik, Ali Bej! Ta efendi je makredš iz Mosula!”

“Šališ se! Makredš mora znati, kaj govori. Makredš iz Mosula je
pregovoril guvernerja na vojno proti nam; če bi ne bil blazen, bi se nikdar
ne drznil priti k meni, ker mora vedeti, kaj ga v tem slučaju pričakuje!”

“Ali Bej ne šalim se, temveč govorim resnico!”

“Vidim, da niti ne sanjaš niti nisi pijan; torej ti moram verjeti. Toda
pomisli, da sem samo tebe poklical k sebi!”

“Makredš je šel z menoj kot zastopnik in poslanec guvernerja.”

“Mogoče je, če ti praviš; toda ali mi moreš dokazati?”

“Rečem in prisegam!”

“To ne velja ničesar. Zaupam ti; toda vsak drugi, ki pride v enakih
okoliščinah k meni, mora dokazati, da ima pravico in povelje z menoj
obravnavati; sicer pride v nevarnost, da ravnam z njim tako kot ste vi z
mojim poslancem.”

“Makredšu se ne more ničesar zgoditi!”

— 37  —

“Takoj ti dokažem nasprotno!’’

Zaploska z rokami, in takoj vstopi Džesid, ki je prej pripeljal kajma-
kana.

“Ali si kajmakanu obljubil varno spremstvo?”

“Da, gospod!”

“In komu še?”

“Nikomur.”

“Tudi onim trem vojakom ne, ki stojijo zunaj?”

“Ne, in makredšu tudi ne.”

“Vojake odpeljite, ker so naši ujetniki; s seboj vzemi tudi moža, ki
se imenuje makredš iz Mosula. On je kriv vsega, tudi umora našega
poslanca.”

“Protestiram!” zakriči kajmakan.

“Branil se bom in tudi maščeval,” grozi makredš in potegne bodalo
izza pasa.

V istem trenutku pa skoči Ali Bej na njega in ga s tako silo udari v
obraz, da se takoj zgrudi na tla.-

“Pes, ti se drzneš v mojem šotoru groziti z nožem! Ven z njim!”

“Stoj!” zapove kajmakan. “Prišli smo, da obravnavamo; njemu se
ne sme zgoditi ničesar!”

“Tudi moj poslanec je prišel k tebi, in vendar ste ga umorili in ubili
kot izdajalca. Ven z njim!”

Navzoči Džesid zgrabi makredša in ga pelje iz šotora.

“Torej grem tudi jaz!” grozi kajmakan.

“Le pojdi. Do svojih prideš neovirano; toda predno prideš k njim
bo že mnogo njih mrtvih. Emir Kara ben Nemsi, stopi ven na skalo in
dvigni desnico. Znamenje je, da se prične streljati s topovi!”

“Ostani!” reče hitro kajmakan. “Streljati ne smete.”

“Zakaj ne?” vpraša Ali Bej.

“Ker to bi bil umor, ker se mi ne moremo braniti.”

“No umor, temveč kazen in pravično povračilo. Napasti ste nas hoteli,
ne da bi slutili; prišli ste s sabljami, puškami in topovi, da nas posekate
in postreljate. Sedaj so vaši topovi v naših rokah, in ko ste bili sprejeti,
kakor se vam spodobi, pravite, da smo mi morilci. Kajmakan bodi jezen
toda ne smešen!”

“Makredša moraš oprostiti!”

“On je porok za umorjenega poslanca!”

“Ali ga boš umoril?”

“Mogoče. Vse je odvisno od tega, če se bova midva sporazumela.”

“In kaj zahtevaš od mene?”

“Tirjati hočem odškodnino.”

“Odškodnino? Saj sem vendar prišel k tebi, da jo jaz tirjam!”

“Povedal in prosil sem te že, da ne bodi smešen. Povej mi, zakaj ste
nas napadli?”

“Ker skrivate morilce naših vojakov.”

“Vem, kaj misliš, toda rečem ti, da si napačno poučen: ne dva naših
vojnikov sta napadla vaše, temveč trije vaši vojaki so umorili dva naša.
Skrbel sem že, da se vse dokaže; v kratkem dospe sem predstojnik one
občine, kjer se je umor zvršil.”

“Kaj pa če ni resnica?”

“Resnica je, toda makredš jo je po svoje zavil. Mislim, da ne bo
nikdar več v škodo nam lagal. Toda, če tudi bi naši napadli vaše vojake,
to še ni dovoljen vzrok, da padete z oboroženo silo čez nas.” .

“Imamo še drug vzrok.”

“Kterega?”

“Plačevali niste haradša.”

“Plačali smo ga. In sicer, kaj pa imenuješ haradš? Prosti Kurdi smo;
kar mi plačamo, damo prostovoljno. Plačali smo glavni davek, ki ga mora
plačati vsak, ki ni moslem, da se oprosti vojaške službe. In sedaj zahtevate
še haradš, ki ni druzega kot glavni davek, samo, da ga imenujete z drugim
izrazom. In četudi bi vam ostali dolžni na davkih, ali imate potem pravico
nas napadati? Ali morate pridreti nad nas baš v trenutku, ko je v Šejk
Adiju zbranih toliko romarjev, ki ne spadajo niti pod mosulskega guver¬
nerja, torej jim ni treba plačevati davkov? Kajmiakan, ti in jaz, oba prav
dobro znava, kaj hoče guverner od nas: denar in plen. Njegov načrt se mu
ni posrečil. Ti nisi niti pravnik niti pobiralec davkov; častnik si, in radi-
tega. bom s teboj govoril samo o vojaških stvareh. Govori, in jaz bom
poslušal!”

“Od tebe moram zahtevati morilce in zapadli davek, sicer mi je od
guvernerja naročeno, naj napadem Šejk Adi in uničim z ognjem vse kraje,
kjer prebivajo Džesidi ter umoriti vsakega, ki se ustavlja.”

“In vzeti moraš vse s seboj, kar imajo Džesidi?”

“Vse!”

“Tako se glasi guvernerjevo povelje?”

“Da.”

“In ti ga boš spolnil?”

“Z vsemi močmi!”

“Torej spolni, kar ti je naročeno!”

Ali Bej se dvigne v znamenje, da je obravnava končana. Kajmakan ga
hoče zadržati.

“Kaj nameravaš, Ali Bej?”

“Rekel si mi, da hočeš uničiti vasi Džesidov in oropati naše ljudi
njih premoženja, jaz pa, vrhovni poveljnik Džesidov hočem čuvati svoje
podložnike. Udrli ste v naše kraje, ne da bi prej naznanili svoj prihod;
zagovarjate se z lažmi; požigati, moriti in ropati hočete; umorili ste celo
mojega poslanca, kar je proti vsem mednarodnim pravom. Iz tega sledi, da
vas ne smem smatrati vojakom, temveč pocestnim roparjem:; roparje se
jednostavno ustreli. Gotova sva! Vrni se k svojim! Sedaj si še pod mojim
vgrstvoiu; ko <pa prideš §yojim vojakom, glej za svojo glavo [ ’ ’

— 39  —

Ali Bej zapusti šotor in dvigne desnico. Topničarji so že zdavnej ča¬
kali tega znamenja — strel iz topa zadoni, in kmalu se oglasijo še drugi.

“Gospod, kaj nameravaš?” zakliče kajmakan. “Prelomil si premirje,
dasi sem še jaz pri tebi! ’ ’

“Kdaj smo sklenili premirje? Ali ti nisem povedal, da sva gotova?
Čuj! Že streljajo s kartečami in granatami; z onimi granatami, ki so bile
namenjene za nas; sedaj pa padajo na vas! Alah je sodil; on kaznuje
grešnika z ono pregreho, s ktero je nad drugimi grešil. Cuješ, kako kričijo
tvoji ljudje na pomoč. Pojdi k njim in zapovej jim, naj uničijo naše vasi!”

Streli iz topov so morali grozno delovati med Turki; sklepal sem iz
divjega vpitja, ki se je razlegalo iz doline.

“Stoj, prenehaj, Ali Bej! Daj znamenje, da prenehajo streljati, da se
lahko pogovoriva!”

“Tebi je znano guvernerjevo povelje, in meni moja dolžnost; go¬
tova sva.”

“Guverner svojih povelj ni dal meni, temveč miralaju, in moja dol¬
žnost je sedaj, da obvarujem svoje ljudi pogube. Rešiti jih moram na
vsak način!”

“Če si res tega mnenja, tedaj sem pripravljen, da ustavim streljanje.”

Ali Bej da z belo zastavo znamenje in se s kajmakanom zopet napoti
v šctor.

“Kaj zahtevaš od mene?” vpraša kajmakan.

Ali Bej zamišljeno pogleda v tla, nakar odvrne:

V Ne jezim se nad teboj in rad bi ti prizanesel; vsako sporazumljenje
med menoj in teboj bi bilo za tebe pogubonosno, ker moje terjatve ne bodo
majhne. Obravnaval bom s samim guvernerjem, in ti ne boš odgovoren za
posledice dogovorov. ’ ’

‘ ‘  Hvala ti, Ali Bej! ’ ’

Kajmakan ni bil hudoben človek;' vesel je bil, ker mu ni treba obrav¬
navati z Ali Bejem, in raditega je njegova zahvala prišla iz odkritosrč¬
nega srca.

“Toda nekaj vseeno zahtevam od tebe!” nadaljuje Ali Bej.

‘ ‘ Zahtevaj! ”

“Ti s svojimi četami si moj vojni ujetnik in ostaneš v Šejk Adiju
toliko časa, dokler se ne zjedinim z guvernerjem.”

“Ta pogoj sprejmem, ker se lahko zagovarjam. Vsega je kriv miralaj,
ker je neprevidno nastopal.”

“Torej odložite orožje!”

“To je sramotno!”

“Ali morete kot vojni ujetniki obdržati orožje?”

“Smatram se vojnim ujetnikom samo toliko, da ostanem v Šejk Adiju
in ne bom skušal pobegniti, dokler ne zvem, kaj odloči guverner.”

“Če skušaš z vojaki pobegniti, si zgubljen; predno pridete četrt milje
daleč, ste vsi postreljani.”

— 40

‘‘ Bej, pravičen liočem biti in priznati, da je naš položaj zelo slab;
toda pomisli, kaj zamere tisoč mož v obupnem položaju!'’

“Vem, vendar se nikdo vas ne bo rešil!”

“Toda tudi vi boste imeli zgube! Pomisli nadalje, da ima guverner v
Mosulu še dva polka vojakov na razpolago. Računaj nadalje na pomoč, ki
jo zamore v kratkem dobiti iz drugih vojaških postaj; nadalje pomi-!i, da
ima v Mosulu še mnogo topov in uvidel boš, da si sicer gospodar sedanjega
položaja, kteremu pa v kratkem ne boš kos.”

“Ali naj se sedaj menda, ko imam upanje na zmago, udam, da me
pozneje pobijejo? Guverner le naj pride s svojimi polki; povedal mu bom,
da boste vi vsi pomorjeni, predno pride on na naše ozemlje. In če dobi on
od drugod pomoči, morda jo jaz ne morem? Znano ti je, da trebam samo
nekaj besed in dvigne se marsikteri rod Kurdov proti guvernerju. Vendar
jaz ljubim mir in sovražim vojno. Danes sem sicer zbral Džeside iz vse
Kurdistanije in obmejnih pokrajin pod seboj; vse te ljudi lahko razdražim
do skrajnega, napora proti vam; vendar tega ne storim, če guverner upo¬
števa naše pravice. Za sedaj pustim tebi in tvojim četam orožje; toda
svojemu zavezniku sem obljubil, da mu podarim sto turških pušk, ktere mi
mora guverner izročiti.”

“Kdo je ta zaveznik?”

“Džesid ne izda svojega prijatelja. Torej vi obdržite orožje, toda
izročiti mi morate vse streljivo, za kar vam obljubim, da vas preskrbim
s hrano.”

“Če ti dam streljivo je isto kot bi ti izročil orožje.”

Ali Bej se nasmeje.

“Dobro torej, obdrži tudi streljivo; vendar ti povem: ko postanejo
tvoji ljudje lačni, in me boš prosil za hrano, jo dobiš samo proti plačilu.
Vzel pa ne bodem druzega za plačilo kot vaše puške, sablje in bodala. Na
ta način ne boste ujeti, temveč sklenili smo samo premirje.”

“V te pogoje rad privolim.”

“Vidiš torej, da sem zelo popustljiv. Toda čuj še nadaljne pogoje:
Vi ostanete v Šejk Adi; na zunaj ne smete imeti nobenih zvez; zdržati se
morate vseh sovražnostij napram mojim ljudem; imejte v časti naša
svetišča in stanovališča; v svetišča ne smete stopiti na noben način, v hiše
pa samo z mojim dovoljenjem; premirje traja toliko časa, dokler ne dobite
povelja od guvernerja!, ki se vam izroči v moji navzočnosti; če se pregre¬
šite le proti eni teh točk, ali če poskuša le en sam pobegniti, tedaj je
premirje prelomljeno. Jaz pa se zavežem, da vas za časa premirja ne bom
nadlegoval s streljanjem. Ali si zadovoljen?”

Po kratkem premišljevanju vzprejme kajmakan vse pogoje. Zahteval
je sicer še, da se mu izroči makredša, vendar Ali Bej o tem ni hotel ničesar
slišati. V šotor prinesejo papir; jaz spišem pogodbo, nakar se Ali Bej in
kajmakan podpišeta. Častnik se vrne v dolino; s seboj vzame tudi tri
vojake.

Sedaj se Ali Bej obrne do mene. ' , ^ ;

— 41  —

"Ali hočeš pisati pismo na guvernerja v Mosulu?’’ me vpraša.

"Rad! Kaj mu hočeš naznaniti?”

"Sedanji položaj njegovih čet. Nadalje mu naznani, da hočem z njim
obravnati, in da ga 'bom pričakoval ali tukaj, ali pa se snidem z njim v
Džeraji. S seboj sme vzeti k večjem petdeset mož spremstva in opustiti
vse sovražnosti. Sestanek se vrši pojutrajšnjem opoludne. Če guverner ne
Prid® do tega časa, umorim makrejlša in postreljam z njegovimi lastnimi
Vogljami vse njegove vojake. To se zgodi tudi v slučaju, če namerava
zopet kake sovražnosti. Ali mu moreš vse to napisati?”

"Ca.”

"Mojemu poslancu dam na pot še posebna naročila. Napiši hitro, d« se
Pali, ki nese pismo guvernerju, čim preje poda na pot.”

Nekaj minut sem sam v šotora in po orijentalski navadi držim papir
lla  kolenih in s svinčnikom pišem od leve na desno, kar mi je Ali Bej naro-
01 l Kaj ko bi slutil preljubeznivi guverner v Mosulu, da piše to pismo ona
r °ka, ki ga je naučila, kako se izdeluje “šumeče vino”! Pol ure pozneje
z e odjaha poslanec s pismom v Mosul. —

Praznik Džesidov je bil sicer moten vsled prihoda Turkov; toda tem
večje veselje je zavladalo v taboru, ko je bila nesreča odvrnjeua, ki je gro¬
zda spremeniti Šejk Adi v prah in razvaline.

"Kaj bo sedaj s praznikom?” vprašam Ali Beja. "Turki se lahko
budijo še več dnij v dolini, in Džesidi ne morejo toliko časa čakati.”

"Priredil jim bom praznik, ki bo še slavnejši kot so pričakovali,”
odvrne. "Ali ti je poznana pot v dolino Idie?”

"Da.”

"Čas imaš. Jahaj tja in pripelji mir šejk kana z drugimi šejki vred.
Prenesli bomo pepel Pir Kameka iz gromade v dolino Idic.”

To je bila izvrstna misel, ki mora navdušiti tudi Džeside. Vesel sem
bil, ker se mi je nudila prilika prisostvovati džesidskemu pogrebu. S seboj
vzamem samo Halefa, buluk emina pa pustim v taboru.

Po kratki ježi dospemo v dolino. Nudi nam se čarovit pogled. V njej
le počivalo tisoče žen in otrok. Konji se pasejo; goveda smuče travo; koze
'n ovce so plezale po skalah; toda vladala je tišina, ker se nihče ni drznil
govoriti, da se skrivališče ne izda,.nepoklicanim gostom. Ob vodi sedi mir
šejk kan s svojimi duhovni. Sprejmejo me z velikim veseljem; dosedaj so
zvedeli samo, da je napad sovražnika odbit, toda podrobnosti jim še niso
bile znane.

"Ali je svetišče ohranjeno?”

To je bilo prvo vprašanje, s kterim se mir šejk kan obrne do mene.

"Svetišče je nepoškodovano, kakor tudi vsa druga poslopja,” odvrnem.

"Slišali smo strele. Ali se je dovolj krvi prelilo?”

"Ne naše, temveč turške.”

"In naši?”

"Slišal nisem, če je kdo ranjen. Dva sta seveda mrtva, vendar nista
padla v boju.”

— 42  —

"Kdo sta?”

"Neki sedlar iz Bazona in-”

"Sedlar iz Bazona? Pobožen, priden in junaški mož. Ne v boju? Kako
pa je umrl?”

"Bej ga je poslal k Turkom glede obdavnav, in Turki iso ga ustrelili'
Moral sem mirno gledati, ne da bi mu mogel hiteti na pomoč.”

Duhovni sklonejo glave in sklenejo i;oke. Mir šejk kan pa odgovori:

"On je spremenjen. Solnee ga ne bo več obsevalo, toda že prebiva v
drugi deželi, kjer se bomo vsi videli. Tam ni ne groba ne smrti, ne bolečin
ne skrbi; tam je večna svetloba in veselje; on je pri Bogu!”

Ganilo me je, kako ti ljudje govore o smrti svojega prijatelja. Niti z
besedico ne omenijo morilcev. Duhovni so sicer žalovali, vendar obenem
veselili nad nebeškim veseljem, ki ga sedaj uživa njih rojak.

"In kdo je drugi mrtvec?” vpraša mir šejk kan.

"Prestrašil se boš!”

"Mož se nikdar ne boji smrti, ker smrt je prijatelj ljudij, konec gre¬
hov in začetek zveličavnosti.. Kdo je?”

"Pir Kamek.”

Kljub prejšnjemu zatrdilu se vsi prestrašijo, vendar ne zinejo bese¬
dice. Tudi sedaj mir šejk kan prvi spregovori:

"Evlija dejištirmis — svetnik je spremenjen. Hida bujurdi — Bog
je hotel. Pripoveduj nam o njegovi smrti!”

Povemi jim vse natančno kot sem zamogel. Poslušajo me globoko ga¬
njeni, nato pa reče mir šejk kan:

"Bratje, spomnimo se gad”

Globoko se sklonejo z glavami. Ali so molili? Ne vem, toda videl sem,
da je bilo več očij mokrih, in da je njih sočutje pravo in srčno.

Šele čez dalj časa se zopet dvignejo, da sem mogel z njimi nadaljevati
svoj pogovor.

"Ali Bej me je poslal, da vas privedem k njemu. Skušal bo zbrati
svetnikov pepel, da ga lahko še danes pokoplje.”

"Da, važna naloga je to, ktero moramo spolniti. Kosti Pir Kameka
ne smejo tam' počivati, kjer je zdihnil miralaj.”

"Bojim se, da ne dobimo več kosti, temveč samo pepel.”

"Torej hitimo!”

Napotim se z vsemi duhovni proti Ali Bejevem šotoru. Ko pridemo tja,
opazim, da še slednji pogovarja z nekim možem. Ali Bej je namreč poslal
k Turkom nekega moža z vprašanjem, če smejo Džesidi do grmade, nakar
je turški častnik povoljno odgovoril. Stavil je samo pogoj, da možje, ki
pridejo k grmadi, ne smejo vzeti s seboj orožja.

Ali Bej ni mogel duhovnov spremljati, ker so ga drugje potrebovali.
Pač pa se napotim jaz proti grmadi. Skoro bi pozabili na glavno stvar:
posodo, kamor bi spravili svetnikov pepel. Toda Ali Bej je bil že priprav¬
ljen.

— 43  —

“Mir šejk kan, znano ti je, da je slavni lončar Rasat v Bazo-ni naredil
za mojega očeta posodo, ki naj enkrat spravi njegove kosti, ko pride čas.
Ta posoda je mojstersko delo slavnega lončarja in vredna, da hrani pepel
našega svetnika. Že sem poslal moža, ki jo prinese iz moje hiše v Badri.
Še predno dokončate svoje delo pri grmadi, jo vam: prinese.”

Sprevod se prične pomikati. Korakamo mimo topov in obstanemo na
mestu, kjer je Pir Kamek potegnil svojega nasprotnika v ogenj. Zagledamo
Pogorišče,' iz kterega je molelo še nekaj koncev drv. Pred pogoriščem leži
truplo umorjenega poslanca.

Pepel se je že ohladil. S potrebnimi pripravami pričnemo iskati. Na¬
predovali smo le počasi, ker smo morali pregledati vsako trohico; med
tem časom je že dospel Džesid z mulo, ki je nosila na hrbtu omenjeno po¬
sodo. Po precej dolgem in zamudnem iskanju, pri kterem so naši nosovi
Precej trpeli, dobimo oba trupla, napol pečena in napol opepeljena, ter
obdana s smolo.

“Mrtveci so,” rečem. “Smoli ,se imate zahvaliti, da zamorete svetnika
dostojno pokopati.”

“Toda kteri je pravi?”

“Poiščite ga!”

Prepričati sem. se hotel o bistroumnosti duhovnov. Trudili so se na
vse načine, vendar niso mogli pravega pogoditi, kar je bilo vendar lahko.

“Nemogoče je spoznati Pir Kameka,” reče s skrbnim glasom mir
s ejk kan. “Ali ne pokopljemo nobenega trupla, ali pa smo prisiljeni pepel
in preostanke obeh shraniti v posodo, prijatelja in sovražnika, pobožnega
!n hudodelca. Morda nam moreš ti bolje svetovati, Kara ben Nemsi?”

“Gotovo.”

“In kaj.nam svetuješ?”

“Da spravite samo svetnikove kosti in pepel v posodo.”

“Toda slišal si vendar, da njegovih preostankov ne moremo razloče¬
vati od polkovnikovih.”

“Saj ni težko! Ta je Pir Kamek, in oni je Turek.”

“Kako veš, da sta res V Ali moreš dokazati?”

“Natanko. Pir ni imel s seboj orožja, miralaj p® sabljo, bodalo in dve
Pištoli. Ali vidite na tem truplu ostanke revolverjev in noža! Držaj je zgo¬
rel, kjina je pa ostala. In ravno pod njim gleda konec njegove sablje iz
Pepela. Torej to truplo mora« biti miralajevo.”

Džesidi so se sami čudili, da že prej niso prišli na to misel. Vsi pritr¬
dijo mojim besedam in prično spravljati Pirove kosti in pepel v posodo.

Kajmakam je s svojimi častniki ves ta čas stal v bližini. Prepustili
smo mu truplo polkovnika, nakar smo se vrnili proti Ali Bejevemu šotoru,
kjer Ali Bej prosi mir šejk kana, naj izda povelje za slovesen pokop.

“Vse svečanosti moramo odložiti do jutri,” odvrne mir šejk kan.

“Zakaj?” ri

“Pir Kamek je bil najbolj pobožen in moder med vsemi Džesidi;
Pokopan mora biti z vsemi častmi, toda danes je že prepozno. Odredil bom,

— 44  —

da se mu v dolino Idic postavi nadgrobni spomenik in izkoplje grob, ki
more biti šele jutri gotov.”

V‘Torej potrebuješ zidarje in tesarje?”

“Ne zgradili bomo pripro,sto stavbo iz skal in kamenja, in vsak mož,
žena in otrok naj prinese na mesto kamen, da priredimo svetniku spomenik
in grob, ki je vreden takega moža.”

“Toda vojnike vendar potrebujem, da stražim Turke?” ugovarja
Ali Bej.

“Ljudje se bodo med seboj menjali, torej imaš še vedno dovolj ljudi
na razpolago. Posvetujmo se, kako podobo naj damo spomeniku?”

Tako mine dan.in pričelo se je mračiti. Na višinah, ki so obdajale do¬
lino Šejk Adi, zaplapola ogenj pri ognju. Turkom je bilo nemogoče pobe¬
gniti, tudi ee bi kajmakan izkoristil noč za svoj načrt. Noč mine brez
posebnih dogodkov, in na jutro se vrne poslanec iz Mosula. Ker je imel
hitrega konja, je rabil za daljno pot primerno zelo malo časa. Spal sem v
lejevem šotoru, kjer sem se še mudil, ko vstopi poslanec.

“Ali si govoril z guvernerjem?” vpraša Ali Bej.

“Da, gospod; dobil sem ga pozno zvečer.”

“Kaj pravi?”

“Najprvo je zdivjal in me hotel do smrti pretepsti. Nato je pa pokli¬
cal k sebi mnogo častnikov, s kterimi se je dolgo časa posvetoval. Po posve¬
tovanju sem se smel vrniti.”

“Ali si bil pri posvetovanju navzoč?”

“Ne.”

“Kakšen odgovor mi prinašaš od guvernerja?”

“Pismo za tebe.”

‘ ‘  Pokaži ga! ”

Poslanec potegne izza pasa pismo, zapečateno z guvernerjevim: oseb¬
nim pečatom. Ali Bej ga odpre in bere. V njegovem pismu pa je ležalo še
drugo manjše. Ko nekaj časa gleda naslove in pismenke, poda vse sku¬
paj meni.

“Beri ti, emir! Radoveden sem, kaj namerava mosulski paša!”

Pismo je napisal in podpisal guvernerjev pisar. Paša je v pismu
obljubil, da pride drugi dan z desetimi možmi spremstva v Džerajo, in sta¬
vil kot pogoj, da tudi Ali Bej ne sme s seboj pripeljati več kot deset mož.
Ob koncu opomni, da se bosta zlahka pogodila in prosi, da se izroči prilo-
že7io pismo kajmakanu. V njem sem bral navodila kajmakanu, naj preneha
z napadi, in smatra Džeside za svoje prijatelje. Konečno pa še pripomnja,
naj pismo natančno prebere.

Ali Bej' pokima zadovoljno z glavo.

“Zmagali smo in guvernerja naučili kozjih molitvic; čuješ, emir?
Kajmakanu naj se izroči pismo, in jutri odpotujem v Džerajo.”

“Zakaj naj kajmakanu izročimo pismo?” vprašam jaz.

“Ker je njegovo.”

“Ni potreba, ker je že obljubil vse, kar se mu v pismu veleva.”

“Torej bo tem zvesteje in bolj gotovo spolnjeval, ker mu tako uka-
z uje pasa.”

“Vendar priznati moram, da je to guvernerjevo pismo precej su-
ttdjivo.”

“Zakaj?”

“Ker je nepotrebno. In kako čud no se glase besede na koncu pisma,

kajmakan natanko prebere pismo!”

“S tem je botel guverner pokazati svojo dobro voljo in opozoriti
kajmakana k natančni pokorščini.”

“Pokorščina je naravno umevna, in raditega se mi zdi zadnje povelje
nepotrebno.”

“Pismo ni moje; guverner ga je zaupal moji poštenosti, in jaz ga
Uročim kajmakanu.”

Bilo je kot bi hotela sama usoda Ali Beju pomagati, ker po zadnjih
* 1 jcgovih besed stopi v šotor straža, ki naznani:

“Gospod, iz doline prihaja jezdec!”

Z Ali Bejem se podava iz šotora in kmalu zapaziva, da je jezdec sam
kajmakan. Prišel je k nam brez spremstva. Pričakujeva ga pred šotorom:

“Seni selamlar-im — pozdravljam te!” reče, ko stopa raz konja.

“Dobrodošel, gospod,” oovrne bej. “Kakšna želja te je pripeljala
k meni ? ’ ’

“Želja mojih vojakov, ki nimajo krulm”

Ali Bej se lahno nasmeje.

“Pričakoval sem kaj takega. Toda ali veš, da prodajam kruh samo
z a orožje?”

“Rekel si, vendar boš vzel tudi denar!”

“Kar reče bej Džesidov, to tudi drži. Ti rabiš hrane, in jaz potrebujem
orožja in streljiva. Zmenjajmo in nam vseh je pomagano!”

“Pozabil si, da orožje in streljivo sami potrebujemo!”

“In ti si pa pozabil, da kruh rabijo moji vojniki! Veliko tisoč Džesi¬
dov je zbranih okoli mene; vsi hočejo jesti in piti. In zakaj potrebuješ ti
orožje. Ali nisva prijatelja?”

“Da, vendar samo do končanega premirja.”

“Najbrž tudi zanaprej. Emir, prosim te, da mu prebereš guvernerjevo
pismo! ’ ’

“Ali je prišlo kako pismo od guvernerja?” vpraša hitro kajmakan.

“Da. Poslal sem k njemu poslanca, ki se je pravkar vrnil. Beir, emir!”

Jaz preberem torej pismo, ki sem ga še držal pri sebi. Pri tem sem
ostro pazil na poteze na kajmakanovem obrazu.

“Torej sklenemo mir,” reče kajmakan.

“Da,” odvrne Ali Bej. “In do tedaj se ogiblji vseh sovražnostij, kakor
ti guverner še posebej zapoveduje.”

“Posebej?”

“Priložil je mojemu pismu še drugo pismo, kterega naj tebi izročim.”

“Pismo? Za mene?” kliče častnik. “Kje je?”

— 46  —

"Emir ga ima. Kara ben Nemsi, daj častniku pismo!”

Že sem mu nameraval izročiti pismo, toda naglica, s ktero seže po
njem, mi ni ugajala.

‘‘Dovoli, da ga jaz preberem.”

Berem, toda samo do zadnje pripombe, ki je vzbudila moj sum. Kaj-
makan pa vpraša:

‘‘Ali je to vse? Ali ni ničesar več v pismu?”

‘‘Še dve vrstici. Poslušaj!”

Pismo preberem do konca in opazujem zaje dno njegov obraz. Le za
trenutek se mu povečajo oči, vendar sem takoj uganil, da krijejo te vrstice
zanj posebno važnost.

‘‘To pismo je moje. Daj ga sem!”

Po teh besedah zgrabi tako hitro proti moji roki, da komaj še skri¬
jem ob pravem času pismo.

‘‘Le ne hiti, kajmakan!” mu rečem. ‘‘Kaj so zadnje vrstice za tebe
tako važne, da si pozabil na vse drugo?”

‘‘Ničesar, prav ničesar ne pomenijo; toda pismo je vendar moje!”

‘‘Guverner ga je poslal Ali Beju, od kterega je odvisno če ti izroči
pismo ali ne.!”

‘‘Saj ti je že Ali Bej naročil, da ga izročiš meni!”

‘‘Ker je ta papir za tebe tako važen, kljub temu, da že veš, kaj je
pisano v njem, mi boš pač dovolil, da ga natančneje pogledam.”

Moja sumnja se je vedno bolj večala. Papir obrnem vodoravno proti
solncu; zapaziti ne morem ničesar sumljivega. Potipljem ga s prstmi- in po¬
voham, toda brez uspeha. Konečno ga še enkrat obrnem -proti solncu, da
sem z očmi lovil žarite, ki so padali na papir, in res, na papirju opazim
motna mesta, ki so sicer na papirju popolnoma zginila, vendar se je še
poznalo nekaj nejasnih pismenk.

‘‘Tega papirja ne dobiš v roke!” rečem kajmakanu.

‘‘Zakaj ne?”

‘‘Ker je na njem skrivnostna pisava, ktero moram raztolmačiti.”

Kajmakan pobledi.

‘‘Motiš se, efendi!”

‘‘Vendar opazil sem -razločno!” Da ga premotim, pa še pristavim:
‘‘Ta skrivnostna/pisava se bo lahko brala, če papir utakne-m v vodo.”

‘‘Le utakni!” odvrne kajmakan z očividnim zadovoljstvom.

‘‘Izdal si se s svojimi besedami, kajmakan. Papirja ne bom utaknil
v vodo, temveč držal nad ognjem.”

Zadel sem; to spoznam na njegovem prestrašenem obrazu.

‘‘Če -držiš papir nad ognjem ga lahko zažgeš in uničiš!” me opominja.

‘‘Le me skrbi! Efendi iz zapadne dežele ve, kako postopati v takih
slučajih!”

Ali Bej me je ves čas začudeno opazoval.

‘ ‘ Ali res misliš, d« ima ta papir v sebi skrivno pisavo ? ’ ’

‘‘Ukaži narediti ogenj, in- dokazal ti bom!”

— 47

Poslanec, ki je donesel pismo, je bil še navzoč. Na Alijev migljej pri¬
nese nekoliko suhih vej in jih zažge. Vsedem se poleg ognja in držim papir
skrbno nad ognjem. Tu skoči kajmakan proti meni in mi ga skuša strgati
iz rok. Tai napad sem pričakoval, torej se hitro umaknem in kajmakan se
zvrne po tleh. Takoj ga popade Ali Bej.

"Stoj, kajmakan!” miu zakliče; "hinavski in nezvest si; prišel si k
meni, ne da bi me prej vprašal za dovoljenje, in sedaj si moj jetnik!”

Častnik se brani po svojih močeh, vendar po kratkem boju ga razoro¬
žimo, zvežemo in ujetega odpeljemo v šotor.

Sedaj sem lahko nadaljeval svoje delo. Plamen razvname papir, da je
bil ves rujav, in kmalu se prikažejo razločne pisane besede, na robu
Papirja.

"Ali Bej, ali si prepričan sedaj, da sem trdil prav?”

‘ ‘  Emir, čarovnik si! ”

"Nikakor ne; toda pač znam razvozlati skrivnostne pisave!”

"Ah, efendi, vaša znanost je nepresežna!”

"Ali ne razume tudi guverner enake čarovnije? So tvarine, iz ktere
se lahko naredi črnilo, ki takoj po pisavi zgine, in so zopet sredstva, s kte-
rimi se pisavo prisili, da se zopet prikaže. Znanost, ki uči enaka sredstva
imenujemo kemijo. Pri nas jo bolj gojimo kot pri vas, zategadelj imamo
mi tudi boljša sredstva; kot vi. Mi poznamo več vrst skrivne pisave, ki se
le težko razvozla; vaša so pa tako primitivna, da ni potreba baš veliko
učenosti, da jim pride človek na sled. Ugani, s kako tvarino so pisane
te besede.”

"Povej mi!”

"S sealino.”

"Nemogoče!”

"Če pišeš s sealino živali ali človeka, zgine pitava takoj, ko se posuši.
Če pa držiš potem papir, na kterega si pisal, nad ognjem, postanejo črke
črne, da moreš brati! ”

"In kako se glasijo besede, ki so pisane na tem pismu?”

"Pridem jutri, da zmagam!”

"Ali je res? Ali se ne motiš?”

"Tu stoji pisano zelo razločno!”

"Dobro, torej daj mi pismo!”

V veliki razburjenosti koraka semtertja; konečno se ustavi zopet
pred menoj.

"Ali je to izdaja ali ne, emir?”

"Izdaja je!”

"Ali naj uničim guvernerja? V svojih rokah imam dovolj moči!”

"Toda potem si nakoplješ sultana na glavo.”

"Efendi, pri Rusih sem slišal pregovor, ki pravi: nebo je visoko, a ear
je daleko. Taka je tudi s sultanom. Zmagal bom!”

"Toda teklo bo mnogo krvi. Ali mi nisi prej omenil, da; ljubiš mir?”

— 48  —


“Da, ljubim ga, toda naj tudi drugi mene pustijo v miru. Turki so
pridrli v naše 'kraje, da nam odvzamejo svobodo, lastnino in življenje;
kljub temu sem jim prizanesel. Sedaj si zmišljujejo novo izdajo in nove
zvijače. Ali se menda ne bom branil?”

‘ 1  Brani se, toda ne s sabljo! ’ ’

“Kako pa sicer?”

“S tem pismom. Stopi z njim pred guvernerja, in on bo zmagan in
uničen.”

“Zalezoval me bo ter ukazal prijeti, če se jutri podam k njemu v
Džerajo. ’ ’

“Stori isto z njim. On ti je bolj gotov kot ti njemu, ker ne sluti, da
so ti znane njegove namere.”

Ali Bej se zamisli, nato pa odvrne:

“Govoril bom z mir šejk kanom. Pojdi z menoj v dolino Idic.”

“Rad te spremljam.”

“Prej pa še izderem strupeno željo tem ljudem, ki jih. imam v šotoru.
Ne hodi z menoj, temveč čakaj me na tem mestu!”

Zakaj naj ga ne spremljam v šotor? Ali Bej je držal za ročaj svojega
bodala, in oči so se mu jeze svetile. Skoro pol ure sem stal in premišljeval
ter čul več jeznih besed iz šotora. Konečno se prikaže Ali Bej. V rokah
drži papir, ki ga poda meni.

“Beri! Vedeti hočem, če se tudi na tem papirju piše o hinavstvu!”

Na papirju je stalo kratko povelje vsem častnikom turške vojske, da
takoj izroče vse orožje in streljivo Džesidom, ki ga pridejo iskat.

“Dohro je. Toda, kje si dobil to povelje?”

“Grozil sem kajmakanu, da ustrelim njega in makredša takoj ter
pričnem streljati na njegove vojake, če ne izroči povelja svoji vojski, da
nam izroči vse orožje. V eni uri bi bila vsa turška vojska uničena.'

“In kajmakan je ujet?”

“Da. Moji ljudje ga stražijo zajedno z makredšom.”

“In če turški vojaki ne bodo slušali kajmakanovega povelja?”

“Tedaj izpolnem svojo grožnjo. Počakaj na tem mestu, dokler se ne
vrnem im videl boš, če me Turki ubogajo ali ne!”

Navzočim Džesidom da nekoliko povelj, nakar odjezdi k topničarjem.
V desetih minutah so pripravljeni vsi Džesidi na boj. Strelci so ležali z
nabasanimi puškami za svojimi skrivališči, in topničarji so stali priprav¬
ljeni za streljanje pri svojih topovih. Okop se odpre, in prikaže se dvesto
Džesidov, ki ženejo približno trideset mul. Ko dospejo že blizu turške vojske’
se ustavijo, samo načelnik koraka do turških častnikov, ki stoje v bližini.

Iz svojega stališča sem vse lahko opazoval. Obravnave so trajale pre¬
cej časa. Nato pa stopijo turški vojaki v posamezne skupine, zberejo orožje,
kterega nosijo k mulam. Seveda razoroževanje se ni vršilo povsem mirno,
posebno, ker so morali tudi podčastniki odati sablje in pištole; toda ko¬
nečno so se morali udati vsi, ker so Turki sprevidili, da so inaee zgubljeni.

Ali Bej se vrne po preteku ene ure. Njemu slede z orožjem obložene

— 49

ttule. Dragocen plen odnesejo v dolino Idic na varno. Tudi kajmakana od¬
peljejo z makredšom k topničarskemu stotniku in poročniku, ktere smo že
Prej ujeli.

Sedaj se podamo tudi mi na pot. Halefa vzamem s seboj. Moj buluk
eniini je kar zginil; najbrž je šel iz samega dolgega časa s svojim oslom
sprehod.

Ko dospemo do uhoda v dolino, ponudi se nam čarovit prizor. V sre¬
dini doline je več žen na velikih gladkih kamnih mlelo žitno zrnje; druge
So  sedele ob ognjih in pekle kruh; zopet druge so pripravljale baklje in
s vetilnice za jutrašnji praznik, ko se slovesno pokopljejo Pir Kamekovi
zemeljski preostanki. Najbolj živahno življenje pa je vladalo na onem delu
doline, kjer so pripravljali svetnikov grob. Že se je dvigala proti nebu
velikanska, kamenita piramida. Stotine možkih je pa. še valilo ogromne
skale za zgradbo. V sredini so pustili odprtino v podobi dvanajstih soln-
c 'uih žarkov, kamor postavijo posodo s svetnikovim pepelom.

Duhovni so delo nadzorovali, ali pa sami pomagali valiti kamenje. Mir
Se jk kan sedi v bližini piramide. Takoj se podamo k njemu. Ali Bej mu pove
v se današnje dogodke in mu tudi omeni o guvernerjevem pismu. Kan se
globoko zamisli nato pa vpraša:

“Kaj storiš, Ali Bej?”

“Ti si bolj star in moder; prihajam k tebi, da mi svetuješ.”

“Praviš, da sem jaz starejši. Starost ljubi mir in počitek. Praviš, da

bolj moder kot ti. Največja modrost je misel na Vsemogočnega in
Vsevednega. On pokrepča slabe, čuva zatirane; on neče, da človek preliva
kri svojega bližnjega. ’ ’

“Ali so Turki naši bratje? Turki, ki kot krvoločne zverine morijo in
davijo, kadar le morejo?”

“Naši bratje so, dasi nas sovražijo. Ali ti umoriš brata, ki ti
kudo želi?”

“Ne.”

“Govoriš z njim: prijazno ali strogo, toda umoriš ga ne. Tako govori
tudi z guvernerjem.”

“In če me ne posluša?”

“Vsemogočni je podelil človeku pamet, da misli in srce, da čuti. Kdor
n e premisli govor svojega bližnjega in kdor ne čuti s svojim bratom, tega
Je Vseusmiljeni zapustil, in šele tedaj naj se zlije čeznj kazen in jeza.”

“Mir šejk kan, ravnal se bom po tvojih .besedah.”

“Torej ponavljam se enkrat moje vprašanje: “Kaj storiš, Ali Bej?”

“Šel bom z desetimi možmi v Džerajo, vendar vzel bom s seboj dovolj
možtva, da ujame guvernerja. Se danes pa odpošljem ogleduhe v Mosul,
Kufjundšik, Telkeif in v druge kraje, da me obvestijo o guvernerjevih na¬
črtih. Govoril bom z njim z ljubeznijo, in če ne bo odprl svojega srea, po¬
skusim s strogostjo. Če me pa še tedaj ne posluša, tedaj mu pokažem nje¬
govo pismo in ukažem svojim ljudem, da ga primejo. Dočim bom jaz z
n jim govoril, obkolijo moji vojniki Džerajo. Guverner ne more pobegniti.”

— 50  —

“Morebiti pa pošlje tudi on ogleduhe k tebi, ki mu naznanijo, kako si
se pripravil!”

“Zvedeli ne bodo ničesar, ker moji ljudje že danes ponoči odjahajo,
in sicer ne po cesti Badri, temveč čez Bozan, Jutri zjutraj dospejo neo¬
paženo v Džerajo.”

“In kdo bo za časa tvoje nenavzočnosti poveljeval Šejk Adi?”

“Hočeš ti prevzeti ta posel?”

“Hočem.”

Kako priprosto. Svetni vladar Džesidov je ponudil svojo vlado verske¬
mu glavarju brez vsake sumnje v srcu. “Hočem”, je odgovoril mir šejk
kan. Edinost je trdna narodna vez.

Nadalje se je vršilo posvetovanje glede brane za Turke in jutrajšnjega
praznika. Medtem pa se podam od skupine do skupine Džesidov, ktere
sprašujem po raznih kurdskih besedah. Tu prisopiha nekaj za menoj in spe¬
hani glas zakliče:

“Umakni se, sidi!”

Obrnem se. Bil je moj mali Halef, ki je uporabil vso svojo telesno
moč in valil velikansko skalo pred seboj.

“Kaj delaš tukaj, Halef?” vprašam začuden.

“Kamen nesem na svetnikov grob.”

“Ali ga bodo sprejeli? Saj nisi Džesid!”

“Prav radi. Vprašal sem jih!”

“Torej moram tudi jaz opraviti svojo dolžnost.”

Nedaleč od.mene je ležala precejšnja skala. Odložim orožje in obleko
in se napravim, da jo privalim k grobu. Šejki so jo sprejeli s zahvalo;
vrezal sem v njo ime, in šejki jo postavijo prav pri vhodu.

Medtem je bilo posvetovanje končano. Ali Bej se napoti iz doline in me
še vpraša, če hočem z njim ali pa raje ostanem v dolini.

“Kje lahko najbolje opazujem vso svečanost?” ga vprašam.

“Če greš z menoj,” mi odvrne. “Zvečer prepeljejo posodo, obdano od
svita bakelj in svetilnic iz Šejk Adija v dolino Idie.”

“Torej jaham s teboj.”

“Čas imaš do večera. Ali mi hočeš skazati neko ljubav?”

“Rad, če mi je mogoče.”

“Veš, da sem kurdskemu glavarju obljubil turške puške. Ali najdeš
kraj, kjer stoje njegove koce?”

“Lahko. Sicer pa mi ni treba jahati do njega, ker je že najbrž zasedel
doline in prelaze, kakor si mu naročil. Vseeno je pa treba, da dobi sporočilo
od nas.”

“Prevzameš ti ta posel?”

“Da.”

“In mu doueseš puške?”

“če jih zaupaš meni!”

“Pošljem mu jih sto s streljivom vred. Puške lahko nesejo tri mule.
Koliko mož si vzameš za spremstvo?”

— 51  —

“Se je morda bati kakega napada ali sovražnostij?”

“Ne.”

“Torej zadostuje deset ljudij. S seboj vzamem tudi Mohamed Emina,
ki pravkar prihaja iz višine.”

Malo, prej sem zvedel, da je šel Mohamed Emin na lov. Sploh sem pa
zatdnje dni malo z njim govoril. Kazal se ni rad, da ga ljudje me spoznajo in
tudi proti Džesidom je imel svoje presodke. Radibega mu je bilo ljubo, ker
me je smel spremljati.

V kratkem so bile naše mule obložene in podamo se na 'pot. Zavijemo
jo na pot proti Kaloni. Moje slutnje so bile upravičene. Že na prvi višini
za Šejk Adijem dobim večje sbevillo badinanskih Kurdov, ki me takoj pe¬
ljejo k svojemu glavarju, ki me sprejme veliko bolj spoštljivo kot zadnjič.
Ostati sem moral pri njem, da z njim večerjam. Pušk je bil zelo vesel; naj-
bolj ga je pa razočarala kajmakianova sablja, iktero je priložil Ali Bej še
kot posebno darilo zanj. Mohamed Emin se je takoj sprijaznil z glavarjem,
da j.© sklenil ostati pri njem in čakati mojega povratka. Vrnem se torej
brez njega v Šejk Adi.

Bila je že precejšnja tema, ko se vrnem k Ali Beju in mu sporočim,
da sem vse ugodno zvršil. Opazil sem tudi, da 'so se Turki pomaknili bolj
Proti sredini doline, kjer so bili ujeti, da je bilo svetišče prosto.

“Kdaj se prične slavnost?” vprašam beja.

“Takoj, ko se stemni. Vzemi s seboj svoje puške, ker bomo zelo

streljali.”

“Daj mi raje eno tvojih pušk, ker moram patrone za mojo puško hra¬
niti, ker jih ne morem dobiti povsod. ’ ’

Res, radoveden sem bil, kako se bo vršila slavnost pogreba džesidskega
svetnika. Pred menoj gotovo še ni noben Evropejec videl enake slavnosti.
Sedel sem na neki skali in gledal v dolino, dokler se ni popolnoma stemnilo.
Tu zaplapolajo po vsem velikanskem prostoru stražni ognji, in zajedno
krasno razsvetle svetišče kot prvi dan praznika.

“Pojdi za menoj!” reče Ali Bej, ki zajaha z nekoliko spremljevalci
svojega konja.

Bulnk emini ostane na svojem mestu Halef pa se napoti z menoj.
Jahamo navzdol v dolino in obstanemo pted krasno razsvetljenim svetiš¬
čem. Pred svetiščem je 'stala dvojna vrsta oboroženih Džesidov, ki so imeli
Povelje vsakega Turka ustaviti, da se ne približa svetišču. Notri je bil sam
mir šejk kan s svojimi duhovni; drugim, razven meni in Ali Beju niso dovo¬
lili ustopa. V notranjosti svetišča zapazim dve muli, ki sta nosile posodo s
Svetnikovimi ostanki. Ko mi vstopimo, prieno duhovni peti žalostne melo¬
dije, ki so se vselej končale z besedami: dšam dedim — oddal sem svojo
dušo. Po petju napojijo duhovni mule pri svetem studencu, zajedno jim
ponudijo obilo krme, v znamenje, da ima svetnik dolgo pot v večnost. Mir
šejk kan da znamenje z roko, kterega nisem razumel, in duhovni v zboru
zapojejo pesem. Škoda, da nisem razumel kurdsko, da bi razumel, kar
so prepevali.

— 52  —1

Ko je petje končano, da kan zopet znamenje z roko in odide na celo
sprevoda; dva šejka primeta za uzde obeh mul; njim slede drugi šejki in
kavali, kterim se pridruživa tudi midva z Ali Bejem. Ko stopimo iz sve¬
tišča, zagrmi stotine strelov v pozdrav.

Takoj za streli v dolini, se oglasijo drugi po hribih in gorah, kjer so
bili skriti Džesidi.

Sprevod se počasi pomika po višini. Na celi poti so Džesidi tvorili
dvojno vrsto. Vsak mož je držal v roki bakljo in puško, in ko odkorakamo
mimo, izstreli -vsak svoje orožje in se pridruži k sprevodu, ki je vedno bolj
naraščal. Svetloba bakelj je razsvetljevala gozd, in vsepovsod so odmevali
mogočni streli.

Nepopisen pa je bil prizor, ko smo dospeli v dolino Idie. Zdelo se mi
je, da :se je spremenila v mogočno žrelo vulkana, na kterega dnu žare veli¬
kanski plameni, med kterimi se mešajo tišoči duhov z lučmi in svetilkami.
Tisočeri krik nam zadoni nasproti in v nekoliko sekundah se uvrste vsi
Džesidi v lepo vrsto.

Takoj ko dospejo mule pred nadgrofoni spomenik iz kamenja in skal,
potihnejo streli; skrivnostna tišina zavlada po celi dolini. Posodo dvignejo
in privežejo z vrvmi. Mir šejk kan pomigne in vrvi se napno. Posoda se
dviga višje in višje in kmalu doseže duplino v nadgrobnem spomeniku.
Duhovni potegnejo posodo v notranjost.

Kan da znamenje, da hoče govoritit. Njegove počasne, slovesne besede
so odmevale po dolini kakor skrivnostno šumenje valov. Daši nisem razu¬
mel, vendar me je globoka ganil ta gvečani nastop. Ko skonča svoj govor,
zapojo duhovni in končajo z besedami: ro dehele —- solnee vzhaja Vsi nav¬
zoči v dolini vzdignejo roke in sprožijo zajedno svoje puške, da tisočero
odmeva po bljižnik gorah.

S tem je bila prava slavnost končana. Toda šele sedaj se razvije pravo
življenje. Ni je stvari, ki bi jo mogel primerjati s to nočjo v dolini Idie,
nočjo plamenov in bakelj med sivimi skalami, nočjo vprašanj in tožb med
zaničevanimi in preganjanimi, nočjo med oboževalci religije, ktere glavna
poteza je nezadovoljno poželjenje po luči, ki je svetila menda onim trem
šejkom, ki so potovali iz te dežele, kjer se sedaj nahajam, v Betlehem, in
pričali pred jaslicami v hlevu: “Videli smo v Jutrovi deželi njegovo zvez¬
do in smo prišli, da ga molimo. ’ ’

Sedel sem pri duhovnih pozno čez polnoč; nato so pa ugasnile baklje
in ognji zginili. Le oba stolpa džesidskega spomenika sta še svetila daleč
po dolini, ko sem se zavil v moje ogrinjalo in vlegel pod drevo, da zaspim.
Tam zgoraj stoji posoda z ostanki “svetnika”. Ta merd-es-šejtan je bil
najbolj moder med svojimi, vendar ni našel pravega pota do resnice.

Kako srečni so oni, kterim se že ob zibeli oznanuje prava resnica, in
vendar kako težko spoznajo pravo srečo in resnico! Zaprem oči in po dalj¬
šem času se mi posreči zaspati; sanjal sem o sprevodih z bakljami in stre¬
ljanjem, o inadgrobnih spomenikih, grmadah in posodah, iz kterib so skakale

— 53

kosti, ki so mene, kristijana zvezdavo pogledovale in plesale okoli mene;
tu pa se prikaže Pir Kamek, jih odžene in reče:

“On ima sveto pismo, kjer je zapisano: Oguldšikler sizi oranidze

sevinic — otroci, ljubite se med seboj!”-

DRUGO POGLAVJE.

Dejan.

“Prestar Joanes po božji in našega gospoda Jezusa Kristusa milosti
kralj kraljev, Aleksi ju Komenos, namestniku v Carigradu. 'Zdravje in
srečen konec!

Naše veličanstvo je zvedelo, da si ti slišal o našem bogatstvu, in da si
vse natanko poizvedel o naši veličini. Mi hočemo poizvedeti, da če si z
nami enake vere, če veruješ na Jezusa Kristusa?

če hočeš vedeti o naši moči in bogastvu in obsegu naših, dežel, torej
znaj in veruj, ne da bi dvojil, da smo mi Prester Joanes, služabnik božji:
da mi glede bogatstvia presegamo vse dežele na svetu in glede čednosti vse
kralje na zemlji. Sedemdeset kraljev nam mora plačevati davek. Mi smo
pobožen kristijan, ki podpira siromake in jim daje miloščino. Sklenili smo,
da obiščemo Gospodov grob, ki se nahaja v sovražnikovih rokah neverni¬
kov; tja se napotimo z veliko vojsko, da ga iztrgamo iz rok nevernikov, in
da jih spreobrnemo k pravi veri.

Naša visokost vlada trem Lidijam, in naša posestva se razprostirajo
do skrajnih mej Indije, kjer počiva truplo svetega apostola Tomaža; od
tam naprej pa do puščave, ki se razprostira do solnčnega vzhoda, do Babi¬
lona, zapuščenega, da, ee>lo do babilonskega stolpa.

Dvainsedemdeset provincij je nam pokornih, od kterih so nektere
katoliške, in vsaka ima svojega lastnega kralja. In vsi ti kralji morajo nam
plačevati davek. V naših deželah dobiš slone, dromedarje in kamele in skoro
vse vrste živalij, ki bivajo pod nebom. V naših deželah se pretaka mleko in
med. Po vseh delih naše države ne more strup škodovati; v neki drugi de¬
želi raste vse vrste poper; zopet drugje je vsepolno kač. Tam je tudi peš¬
čeno jezero brez vode. Tri dneve pota od tukaj se začnejo visoke gore, od
koder prihajajo mogočne reke iz skalovja v dolino. V bližini teh gor se
razprostira puščava med peščenimi griči. Pod temi se pretaka podzemeljski
potok, do kterega ni uhoda, in ta potok se steka v večjo reko, kamor hodijo
ljudje naših pokrajin ter iščejo drage kamene, kterih je tam v izobiliei.
Ob tej reki prebiva deset rodov Judov, ki, dasi trdijo, da imajo svoje kra¬
lje, nam morajo vendar plačevati davke.

V eni drugi provineiji, v bližini ravnika, se nahajajo črvi, ktere ime¬
nujemo v našem jeziku salamandre. Ti črvi živijo samo v ognju. Črvi imajo
neko hišo s sehoj, ktere naše gospe v palačah pridno nabirajo, da jih rabijo
za svoja Iepotičja.

54  —

Pred našo vojsko se nosi trinajst velikanskih, zlatih križev; kadar se
pa sami podamo na sprehod, tedaj nosijo pred nami samo en križ, ki ni
okrašen z dragimi kamni, zlatom in srebrom, da s© lahko spominjamo na¬
šega Jezusa Kristusa, in srebrno posodo s zlatom napolnjeno, da vsi ljudje
vedo, da smo mi kralj kraljev.

Vsako leto obiščemo trupi«, svetega Danijela, ki leži v Babilonu, v
puščavi. Naša palača je iz ebenovine, ktere ogenj ne more poškodovati. Na
vsakem koncu strehe stia dve zlati jabolki, in v vsakem jabolku dva dija-
manta, da se zlato po dnevu blišči in dijamanti po noči svetijo. Večja vrata
so delana iz sardoniksa, da ne more nihče s strupom vstopiti; manjša so pa
iz ebenovine. Vsa okna so pa iz Kristalov. Mize so iz zlata in ametistov, in
stebri, ki podpirajo strop, iz slonove kosti. Soba, v kteri mi spimo, je kras¬
no delo iz zlata, srebra in vsakovrstnih dragih kamenov. V >sobi neprestano
gori kadilo. Naša postelja je iz satira. Mi imamo najljepše žene. Vsak dan
pogostimo tridesettisoč gostov, razven onih, ki pridejo k nam iz daljnih de¬
žel. In vsi ti dobivajo vsak dan denar iz naše blagajne, da redijo svoje ko¬
nje in plačujejo svoje izdatke. Vsak mesec nam streže sedem kraljev,
petinšestdeset vojvodov in tristopetinšestdeset knezov. V naši jedilnici
sedi vsak dan ob naši desni dvianajst nadškofov in ob naši levici dvajset
škofov, poleg teh pa še patrijarh, protopapež iz Salme in arhiprotopapež
iz Suze, kjer se nahaja naš prestol in naša. cesarska palača. Tristopetinšest¬
deset opatov opravlja službo božjo v naši kapeli. Naš točaj je primas in
kralj; naš hišnik je nadškof in kralj; naš komornik je škof in kralj; naš
maršal je arhimandrit in kralj, naš kuhar opat in kralj; mi pa se poslužu¬
jemo manjše slave, da laglje kažemo mašo ponižnost.”-

Tako se glasi del pisma, kterega je pisal slavni, vendar zgodovinsko
nejasni tartarski kralj Prester Jo^nes na grškega cesarja. Naj je pismo
pravilno ali ne, vendar obsega precej zanimivostij, ktere so pozneje potrdili
raziskovalci Marco Polo, Sir John Mandeville in drugi potniki. Jaz sam
sem ise spomnil tega pisma, ko sem dospel na vzhodno višino Šejk Adija
in zazrl gore Surgh, Cibar, Hair, Tura Gara, Bac, Dželu, Thkoma, Karita,
Tijari.

Po dolinah, ki ležijo med temi gorami, prebivajo zadnji ostanki onih
kristijanskih prebivalcev, o kterih govori tartarski kralj. Ob njegovem
času so bili mogočni in upljivni; njih' meje so se daleč in na široko razpro¬
stirale. Bili so svetovalci Mohameda in njegovih naslednikov. Kristijanska
naziranja na nekterih mestih v turškem kuranu so povzeta večinoma iz
njih naukov in knjig. Toda s padcem kalifov se je razdrobila tudi njih moč;
že kalifovi nasledniki so jih pričeli preganjati. Nato pa je udaril neusmi¬
ljeno nad nje veliki Timurling. Z nenasitno grozo jih je preganjal, uničeval
njih cerkve, in vse pomoril, ki se niso mogli oteti v nepristopne gorske
klance v Kurdistanu. Potomci teh beguncev žive še dandanes v mestih, ki
so precej podobna trdnjavam. Ti ostanki nekdaj mogočnega asirskega na¬
roda, vidijo vsak dan meč nad seboj in kurdska bodala; zadnje čase so
prestali grozovitosti, da se človeku ob pripovedanju lasje ježijo.

55  —

Po oni noči plamenov v dolini Idic je jahal Ali Bej v Džerajo; navidez
ga je spremljalo samo deset mož. Toda že pred svojim pohodom je v bližini
Bozana skril precejšno število svojih vojnikov.

Guverner je dospel res z desetimi možmi na pogovor, toda Ali Bej je
po svojih opazovalcih zvedel, da je med Scio Klanom in Ain ul Ras zbranih
stotine vojakov, ki so imeli povelje napasti Džeside. Ko je dobil to sporo¬
čilo, je guvernerja zaprl v njegovi hiši in ga proglasil svojim ujetnikom.
Da dobi guverner zopet prostost, se je moral odpovedati vsem sovražnim
naklepom napram Džesidom in ugoditi Ali Bejevim zahtevam.

Posledica je bila, da so Džesidi moteni praznik končali's tako velikan¬
skimi slavnostmi in veseljem, kot ga še ni doživela dolina Šejk Adi.

Ko so bile slavnosti končane, sem se nameraval podati na pot v Ama-
dijo, vendar poslanci so mi donesli poročilo, da si je Mohamed Emin v gorah
zvil nogo pri lovu, da sem bil prisiljen tri tedne čakati njegovega ozdrav¬
ljenja. Vendar čas mi je prišel baš ugodno, ker sem imel priliko, da se
učim kurdskega jezika.

Koneeno mi donese sel novico, da je Mohamed Emin ozdravel in pri¬
pravljen nadaljevati potovanje. Napotim se na vse zgpdaj zjutraj, da se
snidem z njim pri glavarju badinaoaskih Kurdov. Slovo od Džesidov je bilo
zelo prisrčno in obljubiti sem moral, da se na svojem povratku zopet pri
njih oglasim. Sicer sem odrekel vsako spremstvo, vendar Ali Bej me je
hotel na vsak način spremiti vsaj do kurdskega glavarja, da se poslovi tudi
od Mohamed Emina.

Stali smo torej na vzhodni višini Šejk Adija in zrli na dogodke pre¬
teklih tednov. Kaj nam prinese bodočnost? Kolikor dalje gremo proti seve¬
ru, tim divjejši narodi prebivajo, ki ne poznajo poljedelstva, temveč se ži¬
vijo samo od ropa in lova. Ali Bej mi je bral te misli na čelu.

“Emir, na težavna in nevarna pota si zašel. Kako daleč greš v gore? 1 ’

‘ ‘ Sprva samo do Amadije. ’ ’

“Šel boš še naprej.”

“Zakaj?”

“Če se ti v Amadiji posreči ali ne, bežati boš moral. Turškim oblastem
je znana pot, po kterej mora iti Mohamedov sin, da pride k Hadedinom, in
pot mu bodo zaprli. Kam boš torej potem’jahal?”

“Ravnal se bom po okoliščinah. Lahko se napotimo proti jugu ob
reki Akra. Udarimo jo pa tudi lahko naravnost proti severu če>z gore Tijari
in M:aranandagh, da potem prekoračimo reke Kahur in Tigris, da pridemo
čez solno puščavo v Sindžar.”

“Toda v tem slučaju te nikdar več ne vidimo.”

“Bog vodi misli in človeška pota; prepustimo mu, da on odločuje.”

Jahamo dalje. Halef in baši-bozuk nam sledita. Moj vranec se je v teh
dnevih čvrsto spočil. Prej navajen samo na dateljne, se je moral sedaj zado¬
voljiti s sočno travo; skoro mi je odebelel in zadobil večjo moč, da je postal
nagajiv in sem ga moral večkrat krotiti. Sicer me je pa skrbelo, če mu bo
ugajalo podnebje sneženih kurdskih gor.

— 56

Y kratkem dospemo do glavarja badinanskih Kurdov, ki nas sprejme
zelo gostoljubno. Mohamed Emin je bil pripravljen na pot, in ko smo še
dobro urico jedli, klepetali in kadili, se napotimo naprej. Ali Bej poda vsem
roko, meni najzadnje. V njegovih očeh zapazim solzo.

"Emir, mi veruješ, da te ljubim?” vpraša z ginjenim glasom.

"Vem; tudi jaz se s tugo v srcu ločim od tebe, kterega je vzljubila
moja duša.”

"Ti odhajaš, in jaz ostanem; toda moje misli te bodo spremljale, moje
želje ti bodo sledile v sledovih tvojih nog. Slovo si vzel od mir šejk kana,
toda s seboj mi je dal blagoslov, da ti ga podelim v trenutku slovesa. Bog
ostani s teboj vedno in na vseh tvojih potih; njegova jeza naj zadene tvo¬
je sovražnike in milost naj spremlja tvoje prijatelje! Nasproti greš veli¬
kim nevarnostim, in mir šejk kan ti je obljubil svoje varstvo. Pošilja ti ta
melek-taus, kterega hrani kot čudodelno sredstvo. Vem, da ne smatraš tega
ptiča kot mališko podobo, temveč za znamenje, po kterem spoznaš naše
prijatelje. -Vsak Džesid, kteremu pokažeš to znamenje, bo za tebe žrtvoval
svoje življenje. Vzemi ta dar, toda ne zaupaj ga nikomur, ker je namenjen
samo za tebe. Zdravstvuj, in ne pozabi nikdar onih, ki te ljubijo!”

Burno me objame; nato pa zasede konja in odjaha, ne da bi se ozrl.
Bilo mi je kot bi šel del mojega srca od mene. Veliko, zelo veliko darilo mi
je prinesel od mir šejk kana. Koliko je bilo že prepirov radi melek-tausa!
In to skrivnostno znamenje držim sedaj v svojih rokah. Bes je bilo veliko
zaupanje, kterega mi je skazal mir šejk kan s tem darilom, in sklenil sem,
da se ga poslužim le v skrajnem slučaju.

Podoba je bila iz bakra in predstavljala ptiča, ki razprostira peroti,
da poleti, in na spodnjem delu opazim vrezano kurdsko' besedo: kurman-
gdši, t. j. prijatelj. Poleg je visela svilena vrvica, da si podobo lahko pri¬
vežem okoli vratu.

Glavar nas spremlja do bljižne vasi, ki je od Šejk Adija oddaljena
štiri ure. Tu smo se poslovili in jahati dalje.

Po zelo strmem, utrudljivem potu za naše živali, pridemo v malo vasi¬
co Bebozi, ki leži na vrhuncu precejšnega griča. V njej je katoliška cerkev,
ker prebivalci so Kaldejci, ki so se spreobrnili. Prebivalci so nas zelo pri¬
jazno sprejeli in nam podarili zastonj hrano in pijačo. Hoteli so nam dati
na pot tudi vodnika, kar sem pa odklonil, vendar so nam pot do bljižnega
kraja tako natančno opisali, da bi ga našel v temi.

'Pot se je vila skozi hrastov gozd in konečno je zavila v dolino, kjer
leži kraj Heloki. V tem kraju se nekoliko odpočijemo, in zajedno pokličem
k sebi buluk emina.

"Rubik emini, čuj, kaj ti povem!”

"Čujem, emir!”

"Guverner v Mosulu ti je zapovedal, da moraš skrbeti za vse, kar po :
trebujemo. Dosedaj mi še nisi ničesar koristil; od danes naprej pa boš
opravljal svoj posel.”

"Kaj naj storim, efendi?”

"Nocoj prenočimo v vasi Spandare. Jahaj naprej in preskrbi vse, da
bo ob mojem prihoda vse že naprej pripravljeno. Si me razumel?”

"Prav dobro, emir!” odvrne resno. "Hitel bom, in ko boš prišel za
menoj, te bo cela vas z veseljem sprejela.”

Svojemu sivcu zasadi ostroge v trebuh in odjaha.

Od Ileloki do Spandare ni daleč, vendar je bila že noč, ko smo dospeli
v to veliko vas. Svoje ime nosi po velikem številu topol, ki se tam naha¬
jajo; spandar se imenuje kurdsko topol. Ko vprašamo po stanovanju občin¬
skega prestojnika, nam nihče ne odgovori, a ljudje so nas povsod grdo
gledali.

Vprašal sem namreč turško; vprašam še enkrat in sicer kurdsko.
Ljudje postanejo naenkrat bolj postrežni. Peljejo nas pred večjo hišo, kjer
razjahamo in vstopimo. V eni sobi se je vršil zelo glasen pogovor. Obstanem
pri vratih in poslušam.

"Kdo si ti, pes in strahopetec?” zakliče jezen. glas. "Baši bozuk,
buluk emini si, ki jaha na oslu. To je za tebe velika čast, za osla pa sramo¬
ta, ker nosi na sebi aduta, ki je še bolj prismojen kot sam. In ti prihajaš
sem, da preženeš mene?”

“Kdo si pa ti, he?” odvrne glas mojega hrabrega buluk emina. "Ti si
Arnavt, rezalec vratov, lump, baraba! Tvoja usta so kot žaba, in tvoje oči
so podobne očem krote; tvoj nos je podoben kumari in govoriš kot srnrd-
kavra. Jaz sem buluk emini padišaha; kdo si pa ti? Kavas, (policist) na¬
vaden kavas in nič druzega.”

"Zlomek, če ne molčiš, ti obrnem obraz na hrbet. Kaj te briga moj
nos ? Ti ga niti nimaš! Praviš, da je tvoj zapovednik velik gospod, efendi,
emir in zapadni šejk? Samo tebe j£ treba pogledati, pa takoj vem, kdo je!
In ti si prišel sem, da mene preženeš ? ”

“In kdo je tvoj zapovednik? Tudi slaven efendi iz zapadne dežele,
praviš. Toda povem ti, da je v vsej zapadni deželi samo en slaven efendi,
in ta je moj zapovednik. Zapomni si! ”

“Čujta,” začne sedaj neki tretji glas mirno in resno: “Naznanila sta
mi dva efendija. Eden ima pri sebi konzulovo priporočilo, kterega je pod¬
pisal guverner; to velja. Drugi pa je v padišahovej senci; on ima pisma od
konzula, padišaha in od guvernerja celo, pravico do diš-parasija; to velja
še več. Slednji ho stanoval pri meni; za drugega pa preskrbim prenočišče
v drugi hiši. Oni, ki je v padišahovej senci bo dobil vse zastonj, drugi pa,
ki ima samo konzulovo pismo, bo pa moral vse plačati.”

“Tega jaz ne trpim!” oglasi se Arnavt. “Kakor z enim tako tudi z
drugim!”

“Čuj, jaz sem predstojnik te občine in zapovednik; kar jaz rečem,
to velja in noben tujec mi ne bo delal predpisov. Sejle-dim — govoril sem!”

Sedaj odprem vrata in vstopim z Mohamed Eminom.

“Ivari ’1 kber — dober večer!” pozdravim. "Ali si ti gospodar v
Spandari?”

"Jaz sem,” odvrne vaški predstojnik.

— 58  —

Pokažem na buluk emina.

“Ta mož je moj služabnik. Poslal sem ga k tebi, da sprosi za mene
gostoljubne strehe. Kaj si sklenil?’'

“Ali si ti isti, ki stoji v padišahovej senci in ima pravico pobirati
diš-parajsi ? ” me vpraša.

“Jaz sem.”

“In ta mož je tvoj spremljevalec?”

“Moj prijatelj in tovariš?”

“Koliko ljudij imate s seboj?”

“Samo buluk emina in še enega služabnika.”

“Ser sere men at — dobrodošli ste mi!” Vstane in nam poda roko.
“Vsedite se k ognju in naredite se domače v moji hiši! Dobili boste sobo,
kot se vam pristoja. Koliko zahtevaš diš-parasija?”

“Kar .se tiče mene, mojega prijatelja Mohamed Emina in služabnika
Hialefa, ti vse podarim, toda buluk eminu daj pet pijastrov. Pooblaščenec
je mosulskega guvernerja in nimam pravice, da mu odtegujem, kar mu
gre.”

“Gospod, prizanesljiv si in usmiljen; hvala ti. Pri meni boš imel vsega
v obilici. Toda dovoli, da se s tem policistom za trenutek oddaljim.”

Menil je Arnavta, ki nas je ves čas temno pogledoval; ko neha pred¬
stojnik govoriti, se zadere jezno:

“Jaz ne grem od tu; zahtevam enako pravico za mojega gospoda.”

“Torej ostani!” mu reče nezanum, občinski predstojnik. “Ce pa tvoj
ospod ne dobi stanovanja, sam sebi pripiši!”

“Kaj. sta ta dva moža, ki trdita, da potujeta v padišahovej senei?

hca sta, ki v puščavi ropata in tu v gorah igrata gospoda-”

'Hadži Halef Omar!” zakličem glasno,
žabnik takoj vstopi.

lef, ta kavas se drzne nas žaliti; če reče še eno besedico, ki meni
n. .ja, tedaj ga izročim v tvoje roke!”

Arnavt, oborožen od nog do glave, gleda na Halefa s zaničljivim po¬
gledom.

“Tega pritlikavca naj se bojim, jaz-”

Naprej ni mogel govoriti, ker je že ležal na tleh, in Halef nad njim, v
desnici nož in z levico držeč ga za vrat.

“Ali naj ga, sidi?”

“Dovolj je za sedaj; toda povem mu, da je zgubljen, če prične znova
psovati. ’ ’

Halef ga spusti in vstane. Arnavtu se jeze blišče oči, vendar ne upa
ziniti besedice.

“Pojdi!” reče občinskemu predstojniku, nezanumu.

“Ali hočeš stanovanja?” ga vpraša nezanum.

“Da. Toda, ko pride moj gospod, tedaj ga pripeljem sem, kjer se bo
odločilo, kdo bo spal v tej hiši. On bo tudi sodil med menoj in tem služab¬
nikom obeh Arabcev.”

— 59  —

Nato pa oba odideta. Y  sobi ostane gospodarjev sin, ki nam kmalu
naznani, da je prenočišče za nas pripravljeno.

Peljejo nas v sobo, kjer so s pomočjo preprog priredili dve postelji;
v sobi je bila tudi miza, na kteri nas je čakala večerja. Ta hitrica in
udobnost mi je pričala, da mora biti vaški predstojnik precej premožen.
Njegov sin je sedel pri nas, vendar se ni vdeležil večerje, ker nam je kotel
s tem pokazati svoje spoštovanje. Žena in hči nezanuma sta nam pa stregli.

Najprvo nam prinesejo šerbet, v krasnih porcelanastih škudelieah, ki
so v Kurdistanu pravo čudo. Za tem pride na mizo valquapamasi, pšenični
kruh, pečen z medom in flndika, neke vrste salata. Sledila je kozja pečenka
z mnogimi pecivi. Posebno so mi šle v slast dve pečenki, ktere smo dobili
po kozjem mesu. Bili ste izvrstno pečene; smatral sem jih za golobe. V
slast so mi šle zelo dobro, vendar je tičal na njih neki tuji duh.

“Ali je to golob?” vprašam gospodarjevega sina.

“Ne. Barčemik je,” odvrne. (Barčemik je netopir, pol tiča pol miša,
kot mu pravijo naši ljudje.)

Hm! Bes “žmahtna pratca” za naše želodce! Sedaj vstopi gospodar.
Na moje povabilo se vsede k nam in se vdeleži z nami večerje. Ker je bil
gospodar navzoč, prineso na mizo glavno jed: jagnjetino v kisli smetani
pečeno in poleg riž, pražen na čebuli. Ko smo se dovolj navžili teh darov,
poda naš gostitelj znamenje. V sobo prineso pokrito posodo, ktero gospodar
zelo resno vzame v roke.

“Ugani, kaj je v njej!” mi reče.

“Pokaži!”

“To je pečenka, ktere ti ne poznaš. Poznajo jo samo v Kurdistanu,
kjer so močni in pogumni možje.”

“Pa sem res radoveden.”

“Kdor uživa to pečenko, tega moči se podvoje in ne boji se nobenega
sovražnika več. Poduhaj!”

Odkrije posodo in jaz poduham.

“Ali se res dobi ta pečenka samo v Kurdistanu?” ga vprašam.

“Da.”

“Motiš se; isto meso sem že večkrat jedel.”

“Kje?”

“Pri raznih narodih, posebno pa v neki deželi, ki se imenuje Amerika.
Tam je žival, ki daje to meso, še veliko večja in divja ter bolj nevarna
kot tukaj.”

‘ ‘  Sedaj pa vidim, da se motiš; žival, iz ktere smo priredili to pečenko,
se nahaja samo v Kurdistanu.”

“Sicer nisem bil še nikdar v Kurdistanu, vendar spoznam meso po
duhu. Torej sem ga moral že v drugih deželah vživati.”

“Kako se imenuje žival, ktero imaš v mislih?”

“Medved. Ali nisem uganil?”

“Da, res, uganil si!” reče začuden.

— 60  —

"Poznam jo še bolje Wt misliš. Sicer še nisem pogledal v skledo,
vendar grem stavit, da je meso v skledi od medvedove tace."

"Uganil si! Vzemi in jej!"

Začeli smo si pripovedovati lovske zgodbe. Sicer je precej medvedov v
Kurdistanu, vendar niso tako nevarni kot grizliji v Ameriki. Poleg med¬
vedje tace dobimo na mizo suhe hruške in slive, kterim sledi pokrita
"rihta" namreč praženi raki, s neko prikuho, ki mi je bila tuja in pre¬
cej komplicirana. Torej vprašam gospodarjevo ženo, ki mi takoj razloži:

"Vzemi buče in skuhaj jih, da dobiš kašo," reče. "Prideni sladkorja
in surovega masla, zmešaj čist sir in narezan česen in še nekaj stolčenih
robidnic in zrn od solene rože. Iz tega dobiš jed, ki se ne more z nobeno
jedjo na svetu primerjati."

Poskusim to neverjetno mešanico buč in solčne rože, sira, sladkorja,
surovega masla, robidnic in česna in prepričal sem se, da okus ni tako slab,
kot so se glasile ingredijencije. Končno nam prinesejo suha jabolka in
grozdje; vsak dobi tudi požirek rakije. Nato pa pridejo pipe do svoje
pravice.

Dočim zapalimo naš tobak, začujem spodaj glasen pogovor. Predstoj¬
nik odide iz sobe, da pogleda, kdo govori, in ker je pustil vrata odprta, sem
lahko slišal vsako besedo.

"Kdo je?” vpraša.

"Kaj pravi?" slišim drug glas vprašati v angleškem jeziku.

"Vpraša, kdo je tukaj?" začujem tretji glas tudi v angleškem
jeziku.

"Kako se reče turško: Jaz?"

"Ben.” ' -

"Well! Ben!!!" zakliče gospodarju.

"Ben?" vpraša predstojnik. "Kako se glasi tvoje ime?"

"Kaj pravi?" vpraša zopet glas, ki se mi zazdi tako neznansko znan,
da sem skoro poskočil s stola in šel pogledat za možem.

"On vpraša, kako se imenujete."

"Sir David Lindsay!” glasi se odgovor.

Čez sekundo že stojim pri njem na dvorišču. Da, tu stoji pred menoj,
razsvetljen po ognju od ognjišča. Tu je bil njegov visoki, sivi cilinder,
dolga, suha glava, široka usta, Siera Morena nos, gol, stegnjen vrat,široki
ovratnik, sivokrižasta srajca, sivokrižasti telovnik, sivokrižasta suknja,
sivokrižaste hlače, sivokrižaste gomašne in sive čevlje od prahu. In tristo
zlomkov — v desnici drži slavno lopato, ki je imela plemenit načrt kopati
£owling-bulls.

"Master Lindffay!" zakličem.

"Well! Ah, kdo biti? Oh — ah — vi ste?"

Oči izbuli, usta na široko odpre in me s tema organoma gleda kot člo¬
veka, ki je od mrtvih vstal.

"Kakor ste vendar prišli v Spandare, Sir?" ga vprašam istotako za¬
čuden kot on.

61  —

“Jaz? Well! Na konju!”

“Gotovo! Toda kaj iščete v teh krajih?”

“Jaz? Oh! Hm! Vas in fowling-bulls.”

“Mene?”

“Yes! Bom povedal! Prej pa še prepirati!”

“S kom?”

“Z mayorjem, z vaškim županom. Grozovit človek!”

‘‘ Zakaj ? ’ ’

“Neče imeti Englishman, hoče imeti Arabce! Miserabel! Kje je adut?”

“Tu stoji,” odvrnem jaz in pokažem na predstojnika, ki je pristopil
k nama.

“Takoj ga psovati, kregati!’ zapove Lindsay svojemu tolmaču, ki
stoji poleg njega. “Naredi quarrel, delaj scold, zelo, glasno, mnogo!”

“Dovolite, Sir, da jaz prevzamem to nalogo,” rečem. “Oba Arabca,
čez ktera se jezite vam nista na potu. Vaša najboljša prijatelja sta.”

“Ah, kje sta?”

“Eden sem jaz, in drugi je Mohamed Emin.”

“Moh-ah! Emin-ah! Kje je?”

“Zgoraj! Pojdite z menoj!”

“Well! Ah, krasno, nepričakovano, immense, neumljivo!”

Porinem ga po ozkih stopnjieah brez odlašanja navzgor in ukažem
Arnavtu in tolmaču, ki sta nam sledila, naj odideta. Prikazen sivokriža-
stega Angleža ni pri kurdskih damah vzbudila majhnega začudenja. Takoj
pobegnete obe ženski v najbolj oddaljeni del sobe. Mohamed Emin, sicer
vedno resni mož, se glasno zasmeje, ko zagleda temno žrelo, ki so ga tvorila
usta začudenega Angleža.

“Ah! Good day, Sir, Master Mohamed! How do you do? — kako se
počutite?”

“Mašalah! Kako ste prišli sem?” vpraša slednji začuden.

“Takoj zvemo.”

“Ali poznaš tega moža?” me vpraša hišni gospodar.

“Poznam ga. On je isti tujec, ki je prej poslal sem svojega kavasa,
da prenoči pri tebi. Ali si preskrbel zanj stanovanje?”

“če je tvoj prijatelj, ostane v moji hiši;-” glasi se odgovor.

“Ali imaš prostora za toliko ljudij?” ga vprašam.

“Za goste, ki so mi dobrodošli, je vedno pripravljen prostor. Naj za¬
sede prostor pri mizi in uživa našo gostoljubnost.”

“Vsediteise, Sir!” rečem Lindsayu, “in povejte nam, kaj je vam padlo
v glavo,da ste zapustili prebivališča Hadedinov in prišli v Spandare!”

“Well! Toda prej poskrbeti.”

“Koga?”

“Služabnike.”

“Naj skrbijo sami za sebe.” \  1

“Konje.” '

“Za te preskrbijo služabniki. Torej, master?”

— 62  —

“Hm! Bilo tedious, grozno dolgočasno!” ,

“Ali niste kopali?”

“Mnogo, zelo veliko.”

“In kaj ste dobili?”

“Nothing, nič, čisto nič. Grozno!”

“Naprej!”

“Hrepenenje, grozno hrepenenje!”

“Po kom?”

“ Hm ! Vas, Sir!”

Moral sem se smejati.

“Torej po meni ste hrepeneli!”

“Well, very veli, yies! Fowling-bulIs ne dobiti, vi ne tukaj — jaz
proč. ’ ’

■“Toda, Sir, dogovorili smo se vendar, da ostanete pri Hadedinih do
našega povratka.!”

“Nič potrpljenja, ne morem vzdržati.”

“Saj ste imeli dovolj zabave!”

“Z Arabci? Pshaw! Jaz ne razumeti!”

“Imeli ste vendar tolmača!”

“Stran, ga ni, popihal.”

“Ah! Grk Kolettis je torej pobegnil? Saj je bil vendar ranjen.”
“Luknja v nogi, zopet dobro. Lump zjutraj pobegnil.”

“No potem vrjamem, da vam je bilo dolgčas, ker niste mogli z niko¬
mur govoriti. Kako ste prišli do mene ? ’ ’

“Vedel, da hočete v  Amadijo. Šel v Mosul. Konzul je dal potni list;
guverner je list podpisal, dal s seboj tolmača in kavasa, (policista). Sel
v Dohuk.”

‘ ‘  V Dohuk ? Zakaj ta ovinek ? ”

“Bila vojska s hudičevimi ljudmi; ne mogel skozi. Iz Dohuka v Dulijo,
potem sem. Well! Vas našel. Zelo dobro, krasno!”

‘ ‘  In kaj nameravate sedaj ? ’ ’

“Pri vas ostati, dogodke doživeti, kopati, fovding-bulls poslati,
Traveller-Klub, London, yes!”

“Lepo, master Lindsay! Toda ukvarjati se imamo .sedaj z drugimi
rečmi! ’

“Kaj?”

“Vzrok, da smo se napotili v Amadijo, vam je znan?”

“Dobro. Lep vzrok, junaški vzrok, dogodki! Oprostili masira. Amad el
Gandurja. Ga bom rešil!”

“Menim, d'a nam ne boste mnogo koristili.”

“Ne? Zakaj ne?” 1

“Ker govorite samo angleško.”

“Imam tolmača.”

“Ali mu hočete razodeti našo skrivnost? Morebiti ste o naših načrtih
že z njim govorili?”

— 63  —

“Nobele besede.”

“To je dobro, Sir, sicer bi nam bili takoj za petami. Odkrito vam mo¬
ram priznati, da bi mi bilo ljubše, če bi ostali pri Hadedinih.”

“Vi? Mene? Well, stran! Mislil, da ste moj prijatelj! To ni res, torej

stran! Potujem v-v-v-”

“Tja, kje poper raste. Seveda sem vaš prijatelj in vi moj, toda sami
sprevidite, da nam boste le škodovali.”

“Škodovali? Zakaj?”

“Ker vzbujate preveliko pozornost.”

“Well! Nič več ne vzbujati pozornosti. Kaj naj storim?”

“Hm, ni tako lahko! Nazaj vas ne morem poslati, tukaj vas tudi ne
morem pustiti; torej vas moram vzeti s seboj; res, ne gre drugače.”
“Lepo, zelo lepo!”

“Toda ravnati se morate po nas.”

“Ravnati! Well! Bom!”

“Niajprvo zapodite vašega tolmača in policista.”

“Takoj gresta k vragu, yes!”

“Tudi obleko morate spremeniti.”

“Stran! Ah! Kam naj jo denem?”

“Odložite jo popolnoma. Obleči se morate kot Turek ali Kurd.”
Pogleda me s takim obrazom, kot bi mu zapovedal, da naj sam sebe
zadavi. «

“Kakor Turek? Kakor Kurd? Horribel, grozno!”

“Ne gre drugače.”

“Kaj naj oblečem?”

“Široke, turške hlače, ali pa črnordeče kurdske hlače.”

“Črno-rudeče! Ah! Zelo, zelo lepo! Črno in rudeče križano.”

“Radi mene! Kako se hočete obleči kot'Turek ali Kurd?”

“Kurd.”

“Torej preskrbite si črnorudeeo obleko, ki je pri Kurdih v navadi.
Torej kurdske hlače, telovnik in srajco, ki se jo nosi čez hlače.”
“Črnorudieča?”

“Da.”

“Križasta?”

“Radi mene! Segati mora od vratu do glježnjev. Povrh pa pride
suknja.”

“Čmorudeča?”

“Seveda.”

“Križasta?”

“Radi mene! Nato pride turban, ki mora biti zelo širok, kakor ga no¬
sijo imenitni Kurdi.”

‘ ‘  Črnorudeč ? ’ ’

“Tudi!”

“Križast?”

— 64  —

“Naj bo k zlodju radi mene! Potem pride pas, čevlje, orožje-”

“Črnorudeee?”

“Lahko!”

“In križano?”

“Radi mene si prekrižajte s čmorudečo barvo še obraz!”

“Kje naj kupim vse te stvari?”

“Sam ne vem. Trgovine v tej vasi najbrž ni nobene. Morebiti dobimo
pa vseeno kakega kramarja. In-vi imate denar, veliko denar¬

ja, ne?”

“Veliko, zelo mnogo, yes! Bom vse plačal!”

“Čakajte, da vprašam.”

Obrnem se k hišnemu gospodarju:

“Ali je v Spandari kak krojač ali trgovec z oblekami?”

“Ne.”

“Ali bi lahko dobili moža, ki bi jahal v Amadijo in nam za denar
prinesel obleko za tega moža?”

“Lahko, toda bazar bo odprt šele jutri in obleka torej pride pre¬
pozno.”

“Morebiti nam kdo lahko posodi obleko do Amadije?”

“Ti si moj gost; novo obleko imam in ti jo lahko posodim.”

“Tudi turban?”

“V celi vasi ni nikogar, ki bi imel dva turbana, toda kapo lahko
dobiš.”

“Kakšna je?”

“Prav čedna; narejena iz kozje kože.”

“Kakšne barve?”

“Rudečkaste s črnimi pasovi.”

“Torej te prosim, da vse to do jutri poskrbiš. S seboj nam daš moža,
kteremu plačamo v Amadiji za obleko. Toda želim, da se e tej stvari ae
govori. ’ ’

“Oba hočeva molčati, jaz in moj sel!”

V sobo prineso večerjo za Angleža. Prinesli so mu, kar je nam ostalo.
Jed mu je šla zelo v slast, ker med njegovimi dolgimi, širokimi, rumenimi
zobmi je kmalu zginilo vse, kar so mu postavili na mizo. Z notranjim ve¬
seljem opazim, da mu prinesejo tudi ono pečenko, o kteri sem mislil jaz,
da so pečeni golobi. Niti najdrobnejše koščice ne pusti na krožniku. Pozneje
dobi še na lepo izrezljanem lesenem krožniku krasno prirejeno “rihto”,
ki je razširjala tak duh, da sem skoro sam dobil slast do nje, dasi sem malo
prej dovolj napasel svoj želodec. Poizvedeti pa vendar moram, kako je tej
“rihti” ime.

“Sidna, kakšne dobre vrste pečenka je to?” vprašam ženo, ki je
stregla Angležu.

“Čekurdšeke so,” (kobilice) odvrne.

“Kako jih pa priredite za jed?”

— 65  —

“Kobilice se v ponvi pražijo, zmesijo in položijo v zemljo, dokler ne
začno smrdeti. Nato se pa spečejo v oljčnem olju.”

Ni slabo! Sklenil sem, da tega važnega recepta za praženje kobilic ne
skrivam dolgo dobremu mastru Fow!i ng-bull. Ko on še je, grem navzdol,
da pogledam, če so konji preskrbljeni. V hlevu dobim Halefa, tolmača,
buluk emina in Arnavta,' ki so se med seboj prepirali. Ko se pa prikažem
pri vratih, takoj utihnejo.

“Zakaj se prepiraš, Halef ?” ga vprašam.

Z roko pokaže na Arnavta.

‘ ‘  Ta človek te sramoti, sidi. Grozil je, da umori tebe in mene, ker sem
ga na tvoje povelje vrgel na tla.”

“Pusti ga, naj govori! Hudega ti ne bo storil.”

Tu položi Arnavt roko na svojo pištolo in zakliče:

“Molči človek! Morebiti hočeš biti s svojimi hlapci še danes v peklu?”

“Šuti, pas, vjerujem, ti si sljep — molči pes! Menim, da si slep!”
mu odvrnem v srbskem jeziku. “Ali ne vidiš nevarnosti, v ktero se
podajaš?”

“Kakšno nevarnost?” vpraša začuden.

“Male ti puške ne gadžajo dobro — tvoje majhne puške ne zadenejo
dobro!” mu rečem in pokažem na njegovo orožje.

“Zakaj ne?”

“Buduči umjem bolje — ker znam jaz bolje!”

V istem trenutku mu pomolim svoj revolver pod nos. 2e od prej mi
je bila znana arnavstka surovost, in prepričan sem bil, da bi me lopov
ustrelil, če bi me le mogel, ne da bi imel povoda. Arnavt ustreli človeka
radi požirka vode in radovoljno sklone glavo pod rabeljev meč. Kavasa
smo razžalili; strel nam je bil gotov. Vendar pusti svoje orožje za pasom
in začuden vpraša:

“Ti govoriš jezik iŠkipetarije?” ,t

“Kakor si slišal!”

“Ali si menda sam Skipetar?” 1

“Ne.” • v - ;

“Kaj pa?”

“Njemac sem in povem ti, da se te kaj malo bojim, če mi še tako
groziš. ’ ’

“Torej Njemac si? Nisi Madžar, ne Rus, ne Srbin in ne Turčin? Odi¬
di do vraga — zlod te vzemi! ’ ’

Bliskoma dvigne revolver in sproži. Da nisem opazoval vsakega mi¬
gljaja njegove roke, bi mi kroglja prodrla glavo; hitro se umaknem z
glavo in kroglja zleti mimo mene. Predno more drugič sprožiti, ga že vržem
na tla in stisnem roko okoli telesa.

“Ali naj ga ustrelim, sidi?” vpraša Halef.

“Ne. Zvežite ga!” , •,. ■

— 66

Da mu roke privijem za hrbet, ga moram za trenutek spustiti. Ta
trenutek lopov porabi, da se' nam iztrga iz rok, in pobegne čez dvorišče
v gozd, kjer kmalu zgine med drevjem.

Strel je privabil vse ljudi iz hiše.

"Kdo je streljal, Sir?” vpraša Lindsay.

"Vaš kavas,” mu odvrnem.

"Na koga?”

"Na mene.”

"Ah! Grozno! Zakaj?”

"Iz maščevanja.”

"Je pravi Arnavt! Ali je zadel?”

"Ne.”

"Ustreliti ga, Sir, takoj!”

"Ubežal nam je.”

"Well; naj beži! Ni škode!”

Lindsay je imel prav. Arnavt me ni zadel, zakaj naj ga torej prega¬
njamo? Nazaj ne bo več prišel in napada iz zasede se tudi nisem bal. Ker
je Anglež dobil mene, ni potreboval več ne policista ne tolmača. Kaditega
odslovi tudi slednjega in ga pošlje nazaj v Mosul.

Ostali del večera preživimo v kurdski družbi in razveseljevanju, ki se
je končalo meni na čast s plesom. Povabijo nas, da pridemo na dvorišče,
ki je bilo podobno eetverokotu in krito s streho. Okoli zida posedejo možki.
Na sredi dvorišča pa se zbere okoli trideset žensk, da prirede ples.

Postavijo se v dvojni krog, v kterega sredino se postavi najboljši ple¬
salec z buzdovanom v roki. Godba je bila zastopana v flavti, vijolini in
dvema tamburicama. Najboljši plesalec da znamenje za pričetek plesa, ki
■sicer ni ples temveč le nekako gibanje z rokami in nogami. Lep je bil po¬
gled na ženske s širokokrajnimi turbani ob razsvetljavi bakelj.

Ko je bil ples gotov, pokažejo navzoči možki z glasnim mrmranjem
svojo zadovoljnost. Jaz pa pokličem hčerko hišnega gospodarja k sebi. Na¬
menil sem se, da ji podarim zapestnico, okrašeno s steklenimi biseri, ki mi
je še ostala iz zaloge lepotičja, ki mi jo je podaril štambulski trgovee Isla-
ben Maflej, ko smo mu rešili ženo sužnjištva. Nakit sicer ni bil vreden pol
dolarja, vendar radi bleska so ga smatrali Kurdi za neprecenljivo vrednost.

Deklica pride k meni. Vsi možje so slišali, da sem jo poklical k sebi
in vedeli so, da jo bom pohvalil. Torej spolnem svojo dolžnost na sledeči
način:

"Pridi, ti najljubeznivejša hčerka misurskih Kurdov! Na tvojem obra¬
zu se blišči luč jutranje zarje, tvoje obličje je krasno kot hijaeinta. Tvoji
dolgi kodri diše kot cvetlice in tvoj glas je kot petje slavčka. Otrok si na¬
šega gostitelja in hčerka junaka; postala boš nevesta modrega in junaškega
Kurda. Tvoje roke in noge so me razveselile kot razveseli kapljica vode
žejnega. Vzemi to zapestnico in spominjaj se mene, kadar se boš z njo
krasila!”

.i ..

— 67  —

Samega veselja in zadrege zarudi v obraz, in ne ve kaj bi odgovorila.

“Az khorbane ta, hodia — tvoja sem, o napovednik!” zašepeče
ioneeno.

To je navaden pozdrav kurdskih deklic napram imenitnemu gostu.
Celo njen oče je bil tako vesel, da je radi prevelike navdušenosti pozabil
n a svoje orijentalsko dostojanstvo in zaklical:

“Ah, kako krasno, kako dragoceno!” zakliče in zapestnica roma od
roke do roke. “To je biser, pravi biser, kakor ga nima niti sultan bolj
dragocenega v svoji p^pi! Hči moja, tvoj oče ti ne more podeliti krasnej-
sega daru za poroko, kot ga je podaril ta emir. Iz njegovih ust prihaja
glas modrosti in iz las njegove brade kaplja dobrota. Vprašaj ga, če ti do¬
voli, da se mu tako zahvališ kot se zahvali hči svojemu očetu?”

Deklica še bolj zarudi kot prej, vendar vpraša:

“Dovoliš, gospod?”

“Dovolim!”

Sedel sem na tleh po kurdski navadi. Ona se pa sklone k meni navzdol
® me poljubi na usta in oba lica; nato pa jadrno odhiti v hišo.

Nič nisem bil začuden, da je deklica na ta način pokazala svojo hva¬
ležnost. Vedel sem, da je kurdskim deklicam dovoljeno znance s poljubom
pozdravljati. Ker sem bil po njenih pojmih imenitnejši od nje, torej sem
ji pravzaprav še skazal dobroto, ker sem ji dovolil, da me poljubi. Tudi
njen oče takoj reče:

“Emir, tvoja milost razveseljuje mojo hišo, kot ogreva solena luč
zemljo. Mojo hčer si obdaril, da. se te bo spominjala; dovoli, da ti tudi jaz
podarim spomin, da ne pozabiš vasi Spandare!”

Vaški načelnik zakliče proti strehi glasno “Dojan”! Takoj se oglasi
prijazno lajanje. Vrata se odpro in po stopnjicah priskače pes. Trenutek in
že stoji pred svojim, gospodarjem, ki ga prijazno pogladi. Bil je eden onih
rumeno-sivih psov, ktere v Indiji, Perziji in Sibiriji imenujejo slogi.
Kurdi imenujejo to vrsto psov taci. V hitrici se meri z gazelo; taki psi do-
hite na begu celo divjega osla, in se ne boje ne medveda ne pantra. Priz¬
nati moram, da mi je pes neznansko ugajal. Kot pes je bil ravnotako dra¬
gocen kof je bil moj vranec med konji.

“Emir,” začne hišni gospodar, “naši psi so znani daleč čez meje.
Vzgojil sem jih mnogo, na ktere sem bil ponosen; toda nobeden ni bil enak
temu. Vzemi ga, ker ga podarim tebi!”

“Nezanum, ta dar je tako dragocen, da ga ne morem sprejeti!” mu
odvrnem.

“Ali me b^češ žaliti?” me vpraša resno.

“Ne. Reči sem le hotel, da je tvoja dobrota večja kot moja. Dovoli,
da vzamem psa, toda sprejmi obenem to steklenico! ”

“Kaj je v njej? Dišave iz Perzije?”

“Ne. Kupil sem jo v Meki, in v njej je sveta voda zem-zem.”

— 68  —

. Vzamem jo z vratu in mu jo ponudim. Bil je tako ®a*očaran, da je
skoro pozabil jo vzeti. Položim mu jo v naročje.

“Emir, kaj delaš!” zakliče. “V mojo hišo prinašaš najkrasnejši dar,
ki ga je Alah podelil zemlji. Ali je res, da jo podariš meni?”

“Vzemi jo, ker ti jo rad dam!”

“Bodi blagoslovljena tvoja roka, in vedno naj te spremlja sreča!
Pojdite sem možje in primite za’ steklenico, da boste tudi vi deležni emir¬
jeve dobrote!”

Steklenica zopet roma od roke do roke. Vsem sem naredil največje
veselje. Ko se razburjenje nekoliko poleže, reče hišni gospodar:

“Gospod, ta pes je sedaj tvoj! Pljuni mu trikrat v gobee in vzemi ga
danes pod svoj plašč, ko greš k počitku, in nikdar te ne bo zapustil.”

Anglež je bil priča vsega dogodka, ne da bi znal, za kaj se gre. Takoj
me vpraša:

“Zem-zem podarili, master?”

“Da.”

“Well! Stran z njim! Voda je voda!”

“Ali veste, kaj sem za vodo dobil?”

“Kaj?” r  j

‘ 1  Tega psa. ”

“Kako? Kaj? Ni mogoče!”

“Zakaj ne?”

“Predragocen. Poznam pse! Ta je vreden 300 dolarjev!”

“Še več. Vendar je moj!”

“Zakaj?”

“Ker sem gospodarjevi hčerki podaril zapestnico.”

“Grozen človek! Velikanska sreča! Najprvo konja od Mohamed
Emina, nič plačati, sedaj pa psa! Jaz imam smolo! Nobenega fowling-
bulla dobil. Grozno!”

Tudi Mohamed Emin je občudoval psa in rad sem verjel, da je bil ne*
koliko ljubosumen. Priznati moram, da sem imel srečo. Še prodno se podam
k počitku, stopim h konjem. V hlevu dobim gospodarja.

“Emir,” vpraša polglasno, “te smem nekaj vprašati?”

“Govori!”

“Namenjen si v Amadijo?” 'f

“Da.” .

“In še naprej?” ;  - - .

“Še sam ne vem.” > ’i

“Ali je kaka skrivnost?” :  ‘

“Kaj slutiš?'” i' ' f - ,r

“Slutim.” p-’/---:-

“Zakaj?”

“S seboj imaš Arabca, ki ni dovolj previden. Razkril je svojo roko in
opazil sem na njej tetoviranje. On je sovražnik Kurdov in tudi sovražnik
mosulskega guvernerja; on je Hadedin. Ali sem prav videl?”

— 69

“On je sovražnik guvernerja, toda ne sovražnik Kurdov.”

Mož je bil pošten; lagati mu torej nisem mogel. Bolje je bilo, da se mu
Za upa kot mu natvezati neresnico, ktere ne bi vrjel.

“Arabci so večni sovražniki Kurdov; toda on je tvoj prijatelj in moj
§°st; ne bom ga izdal. Znano mi je, kaj hoče v Amadiji?”

“Povej!”

“Mnogo dnij je že minilo, od kar so Turki tu mimo peljali ujetega
■^ r abea. Razjahali so pri meni. Ujetnik je bil sin šejka Mohamed Emina,
kterega so gnali v Amadijo v zapor. Bil je svojemu očetu zelo podoben,
^ečem ti odvzemati tvoje skrivnosti; toda nekaj ti povem:: Ko se vračaš iz
Amadije, pridi k meni, pa naj bo po dnevu, ali v sredi noči, skrivno ali
O pi'tno. Dobrodošel si mi, četudi bo s teboj mladi Arabec, o kterem sem
^ govoril.”

“Hvala ti!”

“Ne zahvaljuj se! Dal si mi vodo zem-zem; varoval te bom v vsaki
s ili in nevarnosti. Če te pa tvoja pot pelje drugam, tedaj mi spolni eno

Prošnjo!”

“Ktero?”

“V dolini Bervari leži grad Gumri. Tam stanuje sin slavnega Abd el
Sumit beja; ena mojih hčerk je njegova žena. Pozdravi njo in njega od
^one. S seboj ti dam znamenje, na kterem te bodo spoznali.”

“To ljubav ti rad storim.”

“Povej miu vsako svojo željo, ki ti leži na srcu; rad ti jo bo spolnil,
k® 1 ' je hraber Kurd in nasprotnik Turkov in guvernerja.”

Gospodar stopi v hišo. Vedel sem, kaj je pošteni mož nameraval. Uga-
je, kami smo namenjeni, in hotel nam je pomagati. Vležem se k počitku in
Se  seboj vzamem psa. Ko se drugega jutra prebudim, zvem od Angleža, da
^ njegov tolmač že zapustil Spandare.

Z Mohamed Eminom sva spala v eni sobi; Angležu pa so pripravili
Posebno sobo. Pravkar pride k nama — in sprejmeva ga z glasnim sme-
k°m. Nihče si ni mogel misliti pogleda, ki ga nam je nudil dobri master
tiindsay. Od vratu do gležnjev je bil črn in rudeč, seveda še ne križast, in
r ' a  njegovi visoki glavi je tičala kot narobe obrnjena coklja kurdska čepica,
ktere so viseli dolgi trakovi.

“Good moming! Zakaj smejati!” pozdravi resno.

“Iz veselja, ker vam tako izvrstno pristoja kurdska obleka, Sir.” ?
“Well! Me veseli.” j

“Kaj pa držite pod pazduho?” > • '%

“Tukaj? Hm! Paket, mislim!” ""

“To vidim tudi jaz. Kaj imate v njem?” T' 1 ’’”' i “V

“Moja hat-box je, škatlja za klohuk.” ’ ""v""' " ff'

“Ah!” ■'CT.t \  ■' ‘.'J? , V

“Zavil sem klobuk, tudi go mašne in čevlje. Welll” \  1  'ff-

“Vse te stvari lahko tukaj pustite.” :  \

“Tukaj? Zakaj?” _

70  —

“Kaj hočete te drobnarije vlačiti celo dolgo pot s seboj?”

“Drobnarije? Vlačiti? Grozno! Saj jih bom zopet potreboval.”

“Toda ne kmalu.”

“Se vrnemo zopet v Spandaro?”

“Še ni določeno.”

“Torej! Hat box s seboj vzeti! Naravno!”

Široka obleka mu je opletala telo kot stara ruha ptičjega strašila D* 1
polju. Vendar to ga ni motilo. Ponosno se vsede poleg mene in reče gotoV
zmage:

“Sedaj sem Kurd! Well!”

“Pravi in resnični!” ,

“Pamous! Krasno! Lep dogodek!”

“Toda nekaj vam še manjka.”

“Kaj?”

“Jezik!”

“Se bom naučil.”

“To ne gre tako lahko. Ce nam nečete škodovati, ste prisiljeni, da
greste z nami le, če sprejmete enega izmed mojih dveh pogojev.”

“Kaki pogoji?”

“Ali se delate mutastega-”

“Mutast? Dumb? Nesramno! Ne gre!”

“Da, mutast in celo gluh in mutast.”

“Sir, ali ste znoreli?”

“Hvala! Vendar ostane pri tem, kakor sem rekel. Torej, ali se delate,
mutastega, ali pa ste naredili obljubo-”

“Obljubo? Well! Lepa misel! Interesant! Kakšno obljubo?”

“'Da ne boste govorili.”

“Ne bom govoril? Nobene besede? Ah!”

“Nobene.”

“Nobenega zloga?”

“Nobenega! Namreč samo tedaj, kadar bomo pri drugih ljudeh! C«
bomo pa sami, pa lahko govorite, kolikor se vam zljubi! ’ ’

“Je dobro! Ni slabo! Bom obljubo naredil! Kdaj se prične?”

“Takoj, ko zapustimo vas Spandare.”

“Well! Zadovoljen!”

Po zajutreku nem prinesejo še obilno brane za potovanje; nato zaja-
hamo konje. Poslovili smo se od vseh hišnih prebivalcev, gospodar je pa
sklenil, da nas nekoliko spremlja.

•Za Spandaro. pelje težavna pot do Tura Gara gor. Po nekterih krajih
so bila pota komaj za ped široka, vendar smo srečno dospeli na vrh. Ti'
vstavi vaški načelnik svojega konja, vzame iz žepa v sedlu neki zavoj i"
reče:

“Vzemi in izroči to možu moje hčere, ko prideš v Gumri. Svoji hčeri
sem obljubil podariti perzijsko preprogo in njenemu možu jermenje za


— 71  —

k<wja: ko jim prineseš te darove, bodo znali, da si moj prijatelj in te bodo
s Prejeli, kot bi jaz sam prišel k njim. Vendar želim, da me zopet obiščeš.”

Z roko pokaže na jezdeca, ki je nam sledil in se pridruži Halefu in
buluk eminu:

“To je mož, ki mi bo mojo obleko zopet prinesel iz Amadije. Njemu
*ndi lahko izročiš zavoj, če se odlloeiš, da ne potuješ v G umri. In sedaj se
l°čiva. Aalejk salam, u rahmet Alah — mir in usmiljenje bodi s teboj!”

Objamemo in poljubimo se, nato poda nezanum vsem roko in odjaha.
\  njem sem spoznal moža, na kterega se še danes spominjam s poštova-
njem i lt  zadovoljnostjo.

TRETJE POGLAVJE.

V trdnjavi.

Jahamo naprej. Pot je vodila navzdol po gori v dolino Amadija. V to
dolino je vihar izza davnih časov nanosil obilo peska; v njej je več sotesk,

kterik šumi več gorskih potokov. Svoje vode dovajajo reki Zab. Po
s °teskah in manjših višinah je ohilo hrastja, ki daje obilo šišk, ktere prebi¬
tki z dobrim dobičkom prodajajo. V nižini je več kaldejskih vasij, ki so
i' a  Puste in zapuščene, ali pa imajo le malo prebivalcev, ker so se Kaldejci
P re d izsiljevanjem Turkov umaknili v gore.

Torej po tej pokrajini smo jahali proti trdnjavi Amadija.

“Smem govoriti?” vpraša Lindsay.

“Da, ker nas nihče ne posluša.”

“Toda Kurd za nami?”

“Ne pride v poštev.” "-

“Well! Vas se je imenovala Spandare?”

“Da.”

“Kako dopasti vam?”

“Zelo. In vam, Sir?”

“Krasno! Dober gospodar, dobra gospodinja, izvrstna hrana, lep ples,
^asen pes!”

Pri zadnjih besedah pogleda na Dojana, ki je tekel ob strani mojega
konja; radi previdnosti sem ga privezal z vrvjo ob sedlo. Sicer je pa žival
že  sklenila prijateljstvo z mojim konjem in dobro znala, kdo je njen go¬
zdar. S svojimi, velikimi in pametnimi očmi me ves čas pazljivo

ogleduje.

“Da,” odvrnem. “Vse je bilo lepo, posebno pa večerja.”

“ Excellent! Celo golob in beefsteak!”

“Hm! Res mislite, da ste jedli goloba?”

“Well! Zakaj ne?”

“Ker ni bil golob.” '

“Ne? Ne golob? Kaj pa?” . ‘

“Golob ni bil.”

“Koga pa vendar?”

— 72  —

"Bila je žival, ki jo imenujejo naravoslovci z latinskim imenofli
Vespertilio murinus ali myotis.”

"Nisem naravoslovec. Tudi ne Latinec.”

"Ta vaš golob se imenuje v navadnem življenju netopir.”

"Neto-”

Nakrat u„aolkne. Njegovi preskuševalni in prebavljalni organi so pri
glasu te besede zatrepetali, vsled česar so se njegova usta spremenila v
trapezoidno odprtino, kjer bi geograf takoj lahko pričel s preiskavami. Ce¬
lo  njegovemu nosu najbrž ni ugajal trenutni položaj, ker konec nosu se j e
nekoliko pobelil, da sem se nehote spomnil na pesnikove besede:

"Ne vem, kaj naj to pomeni,

Da je taka žalost v meni!”

"Da, netopir je bil, Sir. Netopirja ste jedli.”

Anglež zadrži konja ter gleda kot ne bi znal šteti do pet.

Konečno zaslišim glasen cmok; usta se zopet zapro, in slutil sem, da
je zopet dobil dar izražati svoja čutstva v besedah..

"-pir!!!”

S tem kratkim zlogom je končal že prej začeto besedo “neto -

nato pa stegne z roko po meni in me prime za ramo.

"Sir!”

"Kaj?”

"Ne pozabite spoštovanja, kterega ste dolžni vsakemu gentlemanu!"
“Kaj sem ga vam nasproti pozabil?”

"In še zelo, povem vam!”

"Kako?”

"Kako morete trditi, da Sir David Lindsay je netopirje!”
"Netopirje? Jaz sem govoril samo o enem netopirju.”

"Vseeno! Eden ali več, je vseeno! Dali mi boste zadoščenje! Satis-
faction! Well!”

"Saj ga že imate!”

"Imam? Ah! Kako?”

"Dobili ste zadoščenje, ki vas bo popolnoma umirilo.”

"Kakšno? Meni ni znano.”

"Jaz sem jedel netopirja in Mohamed Emin z menoj.”

"Tudi? Vi in on? Ah!”

"Da. Toda menil sem, da je golob, dokler mi ni gospodinja razložHa,
da je netopir.”

"Netopir ima vendar kožico po telesu!”

"Kožice so odrezali pred jedjo.”

"Torej je resnično?”

"Resnično.”

“Brez šale, brez burk?”

“Res.”'

— 73  —

"Grozno! Oh! Prijela se me bo božjast, kolera, tifus, oh!”

"Se čutite slabega, Sir?”

Res je delal obraze kot bi ga davila kolera; moral sem se ga usmiliti.
"Zelo, yes!”

"Ali naj pomagam?”

"Hitro! Kako?”

"Z bruhalnim sredstvom.”

"Ali ga imate? Meni je res slabo! Grozno! Kakšno sredstvo?”
"Similia similibus!”

"Zopet naravoslovje? Latinsko?”

"Da, latinske besedo so: jednako z jednakim. In naravoslovne so tudi,
n &mreč kobilice.”

"Kaj! Kobilice?”

"Da, kobilice.”

"Če je človeku slabo? Ali naj jih jem?”

"Ne, ker ste jih že jedli.”

"Že? Jaz?”

"Da.”

"Dulness, neumnost! Nemogoče! Kdaj?”

"Včeraj zvečer.”

"Ah! Razložite!”

"Prej ste rekli, da je bil beefsteak zelo dober.”

"Zelo! Neznansko dober! Well!”

‘ ‘  Toda bil ni beefsteak! ’ ’

"Ni bil? Ne beefsteak? Sem Englisbman! Kaj pa je bilo?”

"Ne, ni bil ne, ker sem vprašal.”

"Kaj pa?”

"Bile so v olju pražene kobilice. Včasih imenujemo te živalice ki
skačejo po polju tudi kobiljnake. ’ ’

“Kobil-”

Zopet mu obtiči beseda na jeziku, toda to pot ni dovolil svojim ustam,
d a se preširoko odpro, temveč ustnice stisne s tako močjo, da se mu usta
tako razširijo, da bi si skoro sam sebi odgriznil ušesa. In njegov nos je
kil vsled te čudežne podobe ust tako radoveden,da se je sklonil daleč
Navzdol kot bi hotel pogledati, kako more pomagati nesrečnim ustam.

Konečno potegne usta nazaj in ustnice se postavijo v normalni
Položaj.

"-njaki!”

To je bilo nadaljevanje pričete besede "kobil —-” in konec

n °su zadovoljno poskoči v svojo naravno lego.

"Da, kobiliee ali kobiljnjake ste jedli.”

"Ah! Grozno! Pa saj ni tako dišalo kot bi bile kobilice!”

"Ali se še spominjate kakšen je bil okus?”

"Not at no time, ne, nikdar!”

“Zagotovim vas, da so bile kobilice, ktere posušijo in zdrobijo, nakar
jib zakopljejo'v zemljo, dokler ne pričnejo smrdeti; potem jib pa pražijo
v olju. Gospodarjeva žena mi je vse natančno razložila.”

“Neznansko! Želodec se mi bo obrnil!”

“Ali ste .zadovoljni z zadoščenjem?”

“Ste vi tudi jedli kobilice?”

“Ne.”

“Ne? Zakaj ne?”

“Ker mi jih niso prinesli na mizo.”

“Samo meni?”

“Samo vam; hoteli so vas posebno odlikovati.”

“Ali ste yi vedeli, da jem kobilice in netopirje?”

“Sprva ne. Toda, dočim ste vi jedli, sem vse zvedel.”

“Zakaj mj niste takoj povedali?”

“Ker bi nekaj storili, da bi bil naš gospodar razžaljen.”

“Master, tako ne govorite! Yes! Ko varstvo, prevara, škodoželjnost!
Se bom z vami tepel, boksal ali-”

Zdajci preneha z govorom, ker nekdo je ustrelil, in kroglja se zadere
v moj turban.

“Doli, inpostavite se za konje!” zapovem.

Zajedno skočim tudi jaz s konja, niti za trenutek prehitro, ker oglasi
se drug strel, in kroglja brenči mimo moje glave. Hitro odvežem psa od
sedla. j

“Do jan, sert — Do jan, drži ga!”

Žival kratko zalaja, kot bi mi hotela povedati, da me je razumela,
nato pa zgine v grmovju.

Jahali smo stoprav po soteski, po zelo ozkem potu; ob straneh je poga¬
njalo gosto gripovje in za njim košata drevesa. V grmovje nismo mogli,
ker bi nas nevidni sovražnik lahko vse spihal s svojo puško. Postavili smo
se torej za naše konje in poslušali.

“Mašalah, kdo je?” vpraša Mohamed Emin.

“Arnavt,” odvrnem.

Tu začujemo krik, in kmalu za tem se oglasi pasje lajanje.

“Dojan drži lopova,” rečem mirno. “Buluk emini, pojdi tja in privedi
ga sem!”

“Alah il Alah! Emir, jaz ostanem tukaj; morebiti jih je deset, morda
sto, ki bi me razstrgali. ”

“In tvoj osel bi postal sirota, strahopetec! Pazi na konja!”

- /  Buluk emini ostane pri konjih, ostali pa se podamo med grmovje. Ni¬
sem se motil; bil je Arnavt. Pes ni stal, temveč ležal na njem in. sicer tako,
da sem se čudil previdnosti te živali. Arnavt je namreč potegnil bodalo,
da se znebi napadalca; pes je imel torej dvojno nalogo. Podrl ga je na tla
in se tako vlegel na desno roko Arnavta, da jo slednji ni mogel premakniti.
Z zobmi ga je držal za vrat, in Arnavt, če bi se le premaknil, bi bil takoj
zgubljen.

— 75  —

jo Najprvo vzamem morilcu bodalo in pištole izza pasa.

‘ ‘ Geri — nazaj! ’ ’

Na to .povelje Dojan spusti Arnavta. Slednji vstane in se pograbi za
Vr at. Jaz mu pa rečem:

“Človek, ti vedno moriš! Ali naj te ubijem?”

“Sidi, zapovej, in takoj ga obesim!” reče Halef. ,

“Kaj še! Zadel ni nikogar. Spustimo ga!”

“Emir,” reče Mohamed, “divja žival je, ktero moramo umoriti!”
“Streljal je na mene, za kar ne bo dobil več prilike. Poberi se lopov!”
V trenutku zgine med grmovjem. Pes mu hoče slediti, toda zadržim ga.
“Sidi, za njim moramo; Arnavt je, ki nam ostane vedno nevaren!”
Okliče Halef. * • P ■

“Kje bo nevaren? Morda v Amadiji? Tam se ne sme pokazati, sicer
i 6  po njem.”

Tudi Mohamed Emin in Anglež sta ugovarjala, vendar jih ne poslu-
Sa m in se vrnem h konjem. Pes mi sledi; spoznal sem, da ga ni treba pri¬
kovati, torej sem ga pustil, da je prosto tekal poleg mojega konja.

Okoli poldne pridemo v malo vas, po imenu Bebadi; pogled na njo je
k*l kaj siromašk; kakor sem opazil, so bivali v njej nestorijanci. V vasi
Nekoliko počijemo; s trudom smo dobili nekoliko sveže pijače.

Po odhodu se prične dvigati pred nami stožnata gora, kjer leži na
v riiu trdnjava Amadija. Kmalu jahamo po pobočju. Ob desni in levi zapa¬
hom sadne vrtove, kteri so bili še precej obdelani; kraj pa nikakor ni bil
Prijazen. Kmalu prijahamo do mestnih vrat, ki so bila pa že zrušena in le
Za  silo popravljena. Nekaj raztrganih Arnavtov je sedelo pri vratih, ki so
hneli nalog čuvati, da se ne prikrade v trdnjavo sovražnik. Eden izmed
n Jih zgrabi mojega konja za uzdo in drugi Mohamed Eminovega.

“Stojte! Kdo ste?” vpraša eden amavtskih adutov.

Pokažem na buluk emina.

“Ali ne vidiš, da imamo s seboj padišahovega vojaka? On ti bo odgo-

v arjal.”

“Vprašal sem tebe, ne pa njega.”

“Poberi se, lump!”

Po teh besedah stisnem konja v bokah z ostrogami; konj se vspne s
Prednjimi nogami, in Arnavt pade na tla. Mohamed naredi" kot jaz, nakar
°djahamo v diru v mesto. Za nami pa slišimo kletve Arnavtov in prepira¬
nje buluk emina. Na poti nas sreča mož z dolgim kaftanom; na glavi pa
Je imel velikanski turban.

“Kdo si ti, mož?” ga vprašam. jg

“Gospod, jaz sem Jehudi (Jud). Kaj zapoveduješ?”

“Veš, kje stanuje muteselim (poveljnik trdnjave)?”

“Da, gospod!”

“Pelji nas v njegovo palačo.” «

Čimbolj odločno nastopa človek v orijentu, tembolj ga spoštujejo. Si-
cer  pa je bil ta mož samo Jud, torej nekak pritepenec v Amadiji; ni se

76  —

drznil se ustavljati. Pelje nas skozi celo vrsto ulic, in opazil sem skoro
same napol razpadle koce.

To važno mejno trdnjavo so najbrž zelo zanemarjali. Nobenega življe¬
nja po ulicah, ne po izložbah; srečali smo le malo ljudij, in še ti so kazali
obraze, kot bi bili vsi bolni.

Seraj ali palača nikakor ni zaslužila svojega imena. Jednačila je po¬
pravljeni razvalini, in pred uhodom ne zapazim niti stražnika. Pred palačo
razjahamo in izročimo Halefu, Kurdu in buluk ezninu, ki nas je zopet do-
šel, naše konje v varstvo. Ko plačamo Juda za njegovo spremstvo, vsto¬
pimo v palačo.

iŠele ko prekorakamo nekoliko hodnikov, nam pride nasproti mož
počasnih korakov, ki pa ob naši navzočnosti začne hitreje dvigati pete.

“Kdo ste? Kaj hočete v tej palači?” vpraša z jeznim glasom.

“Človek, govori bolj uljudno, sicer te naučim ponižnosti. Kdo si ti?”
ga zavrnem.

“Nadzornik sem te palače.”

“Ali lahko govorimo z muteselinom (poveljnikom: trdnjave)?”

“Ne.”

“Kje je poveljnik?”

“Jahal je na sprehod.”

“To se reče, on je doma in uživa popoldanski spanec!”

“Ali mu hočeš menda zapovedati, kaj naj dela?”

“Ne; toda od tebe zahtevam, da govoriš resnico!”

“Kdo si ti, 'ki se drzneš tako govoriti z menoj? Ali si nevernik, ki se
drzne s psom v poveljnikovo palačo?”

Imel je prav, ker poleg mene je stal pes ter me pogledoval, kot bi me
hotel vprašati, če mu dovolim, da popade Turka.

“Postavi stražo pred vrata,” mu odvrnem; “potem ne bo nihče stopil
v palačo, kteremu ni dovoljeno. Kdaj lahko govorim z muteselimom?”

“Ob večernem mraku.”

“Dobro. Povej mu torej, da pridem.”

“In če me vpraša, kdo si ti?”

“Povej mu, da sem prijatelj mosulskega guvernerja.”

Moža se poloti zadrega; mi pa obrnemo, zajahamo konje, in se napo¬
timo v mesto, da si poiščemo stanovanja. Slednjega ni bilo težko dobiti,
ker je bilo po celem mestu mnogo hiš praznih.

Ko si ogledujemo razne hiše, pride nam nasproti prava Brdavsova
postava. Mož je. korakal in zavzemal pri hoji toliko prostora kot skoro
voz s 'senom obložen. Njegova suknja kot hlače so bile s zlatom obšite; nje¬
govo orožje je bilo kaj dragoceno in od čibuka, kot sem štel pozneje, je
viselo štirinajst svilenih trakov. Ko nas zagleda, se ustavi, in gleda moje¬
ga vranca z očmi veščaka. Vstavim konja in ga pozdravim.

“Salam!”

“Aalejkumj” odvrne in ponosno sklone glavo.

— 77  —

"Tuj sem v mestu in nečem občevati s priprostimi možmi. Dovoli, da
tebe vprašam za svet!” mu rečem.

"Tvoj govor mi priča, da si efendi. Odgovarjal bom tvojim vpra¬
šanjem ! ’ ’

"Kdo si ti?”

"Jaz sem Selim-aga, poveljnik Arnavtov, ki branijo to slavno
trdnjavo.”

"In jaz sem Kara ben Nemsi, varovanec padišaha in poslanec mosul-
skega guvernerja. Pravkar sem se napotil po mestu, da si poiščem stano¬
vanja za nekaj dnij. Ali mi moreš morda pomagati, da dobim ugodno sta-
°ovališee?”

Po teh besedah reče z nekoliko bolj ponižnim glasom:

"Alah blagoslovi tvojo visokost, efendi! Velik gospod si, ki mora sta¬
novati v palači muteselima. ”

"Nadzornik palače me je pravkar pognal na cesto in sedaj-”

"Alah uniči tega psa,” me prekine Selim-aga. "Šel bom k njemu in
ga na kose raztrgal! ” .

Zajedno divje pogleda in zagrozi z roko.

"Pusti ga!” mu rečem. "Naj ga ne doleti čast, pri sebi imeti goste,
ki dajejo mnogo bakšiša!” (Bakšiš je napitnina.)

"Bakšiš?” vpraša, junak. "Ali daješ veliko bakšiša?”

"Nikdar nisem bil skop z njim.”

"Ah, torej ti bom imenoval hišo, kjer boš lahko stanoval in kadil kot
sak-in-šah v Perziji.”

"Pokaži mi!”

Obrne se in koraka naprej. Mi mu sledimo. Pelje nas skozi nekaj za¬
puščenih ulic, dokler ne obstanemo pred manjšo hišo.

"To je mejdan jidšelukin, prostor velikosti,” prične razlagati.

Ta kraj je sicer imel vse druge lastnosti, samo velik ni bil, in ravno
raditega so mu podelili tako visoko ime. Vse me je spominjalo, da se na¬
hajam v turškem mestu; okoli hiše je prežalo okoli dvajset psov brez go¬
spodarja; nekteri 'so bili celo garjevi. Ko zagledajo mojega Dojana, prično
glasno lajati, vendar se Dojan ne zmeni za njih glasove.

"In tu je hiša, ktero sem imel v mislih,” še pristavi aga.

'Z roko pokaže na hišo, ki je sicer imela še precej prijetno zunanjost,
Nia pročelju opazim več oken, zagrajenih z lesenimi palicami. Okoli hiše v
Prvem nadstropju je bil prizidan balkon, gotovo velika razkošnost v tu¬
kajšnjem mestu.

"Kdo stanuje v tej hiši?” vprašam.

"Jaz sam, efendi,” odvrne aga.

"In čegava je hiša?”

"Moja.”

‘ ‘  Ali si jo kupil ali najel ? ’ ’

"Nikakor ne. Bila je last slavnega Ismail paše, ter ni imela gospo¬
darja, dokler je nisem jaz prevzel v last. Pojdi, razkažem ti vse!”

— 78

Ta hrabri poveljnik Arnavtov je najbrž dobil poželjenje po mojem
bakšišu. Vendar mi je bila njegova ponuda zelo všeč, ker mi je kot povelj¬
nik trdnjavskih vojakov lahko povedal marsikaj, kar sem želel. Torej raz¬
jahamo pred hišo in vstopimo. V veži zagledam staro ženico, ki je lupila
čebulo in s solzami v očeh prežvekovala odpadle lupine. Po svoji zunanjo¬
sti je bila prababica večnega Žida, ali pa od smrti pozabljena Metuza-
lemova teta.

“Čuj, moja ljuba Mersina, može sem ti pripeljal!” nagovori jo Selim-
aga z ljubeznivim glasom.

Radi 'solz v očeh, ker je lupila čebulo, nas ni mogla videti, torej si
obriše oči s čebulo, radi česar se voda v njenih očeh še podvoji.

“Može?” vpraša z glasom, ki je bil podoben duhu, ki ponoči straši.

“Da, može, ki bodo v tej hiši prebivali.”

Čebulo zažene od sebe in poskoči kot bi imela dvajset let.

“Stanovali? V tej hiši? Kaj si blazen, Selim-aga?”

“Da, moja preljnbezniva Mersina, ti boš gospodinja teh mož, kte-
rim boš stregla.” *

“Gospodinja? Stregla? Alah kerim! Selim-aga, res si znorel! Ali ne
delam noč in dan, samo, da tebe odpravim! Žapodi jih iz moje hiše takoj,
na mestu; to ti zapovedujem!”

Opazil sem, da se je Selim-age polotila zadrega.. “Sladka? ljubez¬
niva” Mersina je gospodovala v tej hiši kot neomejen gospodar.

“Delo se ti ne bo povečalo, golobica moja. Preskrbel jim bom kielo,
deklico, ki jim bo stregla.”

“Kielo?” vpraša, in njen glas ni več zamolkel in tih, temveč kričeč
in ogljušljiv, da skoro jednak razbitim goslim. “Kielo! In celo mlado,-lepo
kielo, menda?”

“Kakor bodo možje želeli, Mersina!”

Z rokami se upre v bok in globoko potegne sapo. To je bilo znamenje,
da bo potrebovala precejšnjo množino zraka, da brani svoje gospodarstvo
v hiši.

“Kakor bodo možje želeli? To je moja stvar! Tu sem jaz gospodarica!
Samo jaz zapovedujem v tej hiši! Jaz določam, kaj se zgodi v tej hiši in
zapovem, da takoj zapodiš tuje može! Slišiš, Selim-aga? Ven, takoj!”

“Toda moja ljuba Mersina, saj niso možje!”

Mersina, kar pomenja v slovenskem jeziku, mirta, si zopet obriše oči
in nas motri zelo natančno. Jaz sam sem 'se začudil, ker je aga izjavil, da
nismo možje. Kaj za vraga smo vendar, če ne možje?

“Ne,” odvrne Selim-aga. “Niso možje, temveč efendiji, veliki efen-
diji, ki so v padišahovi senci.”

“Kaj mene briga padišab! Tu sem jaz sultaniea, in kar jaz rečem,
to-”

“Toda poslušaj vendar! Dali nam bodo dober bakšiš!”

Bakšiš ima v orijentu čarobno moč; tudi sedaj ni zgubil svoje veljave.

“Mirta” povesi roke, se nekoliko zasmeje, ter se obme k master Lindsayu:

— 79  —

“Velik bakšiš? Ali je res?”

Vprašani strese z glave in pokaže na mene.

“Kaj je z njim?” vpraša Mersina mene. “Kaj je zarukan?”

“Ne,” odvrnem. “Daj, da ti povemo, 'kdo smo mi, ti duša hiše. Ta
mož, kterega si prej vprašala, je pobožen potnik iz Londonistan-a; on ko¬
plje z lopato, ki jo drži v roki, v zemljo, da posluša govorico umrlih, in
storil je obljubo, da ne govori besedice, dokler ne dobi dovoljenja.”

“Svetnik, čarovnik?” vpraša prestrašena.

“Da. Svarim te, da ga ne razžališ. Ta drugi mož je poveljnik velikega
naroda daleč na zapadu, in jaz sem emir onih vojnikov, ki častijo ženske
in dajejo bakšiš. Dovoli nam, da si ogledamo tvojo hišo, kjer hočemo nekaj
dni j prebivati!”

“Efendi, tvoja govorica diši po vrtnicah in klinčkih; tvoja usta so
bolj modra in pametna kot zijalo mojega Selim-aga, ki vedno pozabi, pove¬
dati pravo, in tvoja roka je kot Alahova, ki sipa blagoslov med zemljane.
Ali imaš veliko služabnikov s seboj?”

“Ne, ker naša roka je močna dovolj, da nas vse čuva. Samo tri sprem¬
ljevalce imamo; služabnika, policista mosulskega guvernerja, in nekega
Kurda, ki pa še danes zapusti Amadijo.”

‘ ‘  Torej ste mi dobrodošli! Oglejte si mojo hišo in moj vrt, in če vam
ugaja, vam bo svetilo moje oko in vas čuvalo vsega zlega.”

Zopet si obriše oči in začne pobirati čebuljine lupine po tleh, da nam.
naredi prostor. Hrabri arnavtski aga je bil s tem izidom prav zadovoljen.
Najprvo nas pelje v neko sobo, kjer je on stanoval. Bila je zelo prostorna,
toda edina njena oprava je bila stara preproga, ki je menda služila za
ogrinjalo, naslonjač in posteljo. Po stenah visi nekoliko orožja in pip, in
na tleh zapazim steklenico in j a j e j e lupine v bližini.

“Dobrodošli, gospodje!” začne Selim-aga. “Poživimo se s pijačo
prijateljstva!”

Aga se skloni k tlom, da pobere steklenico in jajčno lupino. Vsakemu
da v roko eno lupino, nakar natoči iz steklenice. Bilo je žganje. Mi smo pili
iz lupin, dočim nastavi Selim-aga steklenico kar k ustom in jo ne vzame
prej stran, dokler se ne prepriča, da žganje ne more močiti več steklenice.
Nato nam vzame lupine iz rok, poliže, kar je ostalo v njih, in jih varno
položi na tla.

“Kendim idšad eter — moja lastna iznajdba!” reče ponosno. “Ali
se čudite, ker vam nisem dal kozarcev?”

“Najbrž imaš lupine rajši kot kozarce,” odvrnem.

“Da, rajši jih imam, ker kozarcev 'sploh nimam. Jaz sem arnavtski.
aga ter dobivam mesečno tristotrideset pijastrov plače, (16 dolarjev) toda
že enajsti mesec čakam na to plačo. Alah kerim; padišah kendisi onu
kular — Bog je milostljiv, in sultan sam potrebuje denar.”

No, torej se nisem smel čuditi, ker je obljubljeni bakšiš imel pri njem
toliko upljiva.

— 80 —

Pelje nas po hiši. Bila je sicer prostorna, vendar je že pričela razpa¬
dati. Najamemo štiri 'sobe, eno jaz, drugo Lindsay, tretjo Mohamed Emin
in četrto za Halefa in baši-bozuka. Cena je bila zelo nizka; pet pijastrov
za sobo na teden. (25 centov).

"Hočete tudi vrt ogledati?” vpraša Selim-aga.

"Seveda! Ali je lep?”

■"Zelo lep; tako lep kot vrt v paradižu! V njem je polno dreves, ze¬
lišč in trav, kterih niti ne poznam. Po dnevu sveti nad njim solnce in po
noči bliščijo zvezdice nad njim.”

"Ali tudi dežuje kdaj na vrtu?” vprašam pol v šali.

"Da, kadar dežuje v naravi, dobi tudi vrt svoj del; nekoč je celo sneg
zapadel na vrt.”

Na dvorišču zapazim neko lupo, ktero najamemo za naše konje. Tudi
za njo plačamo 25 centov na teden. Vrt je meril okoli štirideset korakov
v premeru, torej je bil zelo majhen. Na njem zapazim staro, skrivljeno ci¬
preso in dve lesniki. Vsakovrstna "zelišča in trave” niso bile nič druzega
kot nekaj osata, peteršila, čebule, česna in regrata.

"Bir gicel bakče — lep vrt! Ne res?” vpraša Selim-aga in puhne
velik oblak dima iz svojo pipe.

"Gicel-corli — grozno lep!” odvrnem jaz.

"Pek bereketli — zelo plodovit!”

"Gajet bereketli — nad vse plodovit!”

"Ile tčok gicel dikekler — in mnogo lepih rastlin! Ne?”

‘ ‘  Sic sajiji — brez števila! ’ ’

"Ali veš, kdo se je po tem vrtu sprehajal?”

"Kdo?”

"Najlepša kurdistanska cvetlica. Ali nisi nikdar slišal o Esma Kanu,
s ktero se glede lepote ni mogla meriti nobena druga?”

"Bila je žena Izmail paše, zadnjega dediča abasidskih kalifov,
ali ne?”

"Da; znano ti je. Izmail pašo je oblegal Mohamed paša; slednji je
naskočil njegov grad in ga v naskoku vzel. Izmail pašo so z Esmo odpe¬
ljali v sužnjost v Bagdad. Tu je živela in duhtela. Emir, želel bi, da je
še tukaj!”

"Ali je tudi ona nasadila čebulo in česen?”

"Ne,” odvrne aga zelo resno; "te stvari je posadila Mersima, moja
gospodarica.”

"Torej hvali Alaha, da imaš mesto Esme sladko Mersino pri sebi!”

"Efendi, ona je včasih zelo grenka!”

"Raditega ne smeš mrmrati, ker Alah je svoje darove različno razdelil.
In da moraš duh te "mirte” vživati, stoji pač zapisano v knjigi živ¬
ljenja.”

"Tako je! Toda povej mi, emir, ee hočeš najeti ta vrt?”

"Koliko zahtevaš za njega?”

— 81

“Plačaj mi deset pijastrov na teden. Po tem lahko vsi hodite na
v rt in mislite na Esmo, kadar hočete.”

Z odgovorom nisem odlašal. Vrt se je naslanjal na ozadje nekega po¬
slopja, kjer zapazim dvojno vrsto lukenj v zidovju. Poslopje je ibilo precej
Podobno ječi. Torej moram vprašati ago.

“Ne vem, če bom vrt najel.”

“Zakaj ne?”

“Ker me moti zid ob vrtu.”

“Zid? Zakaj, efendi?”

“Ker nečem stanovati v bližini zaporov.”

“Ah, ljudje, ki tičijo v teh ječah, te ne bodo motili. Njih luknje so
tako nizke, da z glavo ne morejo do teh odprtin v zidovju.”

“Ali je to jedina ječa v Amadiji?”

“Da, druga se je zrušila. Moj narednik ima nadzorstvo nad jetniki.”

“In meniš, da me ne bodo motili?”

“Niti slišal niti videl jih ne boš.”

“Torej dobiš deset pijastrov za vrt. Vsega skupaj ti moramo torej
Plačati za štiri sobe po pet pijastrov, za hlev pet pijastrov, in za vrt deset
Pijastrov, skupaj petintrideset pijastrov. Dovoli, da ti za prvi teden
Plačam.”

Radi te ponudbe mu veselja zažari obraz. Anglež zapazi, da sem pose¬
gel v žep, da plačam. Pomiga z glavo, poseže sam v žep in mi da v roko
denarnico. No, master Lindsay lahko plača; torej vzamem iz denarnice tri
cekine in jih ponudim agi.

“Vzemi! Kar je preveč je bakšiš za tebe.”

Kar -sem mu dal, je bilo skoro še enkrat toliko kot je zahteval; radi-
tega naredi zelo zadovoljen obraz in reče s spoštljivim glasom-:

“Emir, kuran govori: “Kdor da dvojno, temu bo Alah stoterno po¬
vrnil. Alah je tvoj dolžnik; povrnil ti bo zelo bogato. ’ ’

“In sedaj potrebujemo preproge in pipe za naše sobe. Kje naj jih do¬
bimo, aga?” ga vprašam.

“Gospod, če -daš še dva- cekina, dobiš vse, kar ti srce poželi.”

“Tu jih imaš.”

“Torej hitim, da vam prinesem, kar potrebuješ.’.’.

Nato se podamo iz vrta. V kuhinji stoji Mersina, duša palače. Roke je
Imela namazane s sajami, s prsti pa meša v raztopljenem maslu.

“Emir, ali boš vzel sobe?” me vpraša.

Pri tem vprašanju se najbrž spomni, da prst ni pripraven za mešanje
masla; torej ga potegne iz lonca in obliže t  jezikom.

“D-a, vzel sem jih; -tudi šupo in vrt.”

“Vse je že plačal -za en teden naprej,” pripomni aga.

“Koliko?” vpraša ona.

‘ 1  Petintrideset pijastrov. ’ ’

O bak-šišn Selim-aga seveda ni zinil. Torej vzamem iz denarnice še en
cekin in ga podam njej.

— 82  —

"Vzemi, ti biser gospodinjstva! To je prvi bakšiš za tebe. Ce bom
zadovoljen s teboj, dobiš še več.”

Hitro zgrabi po denarju in ga vtakne za pas.

"Hvala ti,.gospod! Skrbela bom, da se boš v moji hiši počutil tako
dobro kot v naročju Abrahamovem. Sedaj vidim, da si emir hrabrih vojni-
kov, ki častijo ženske in dajejo bakšiš. Pojdite v svoje sobe! Pripravila
vam bom pirindš, z raztopljenim maslom!”

In po teh besedah zgrabi, ker je imela najbrž že tako navado, v lonec
in prične zopet mešati s prsti po maslu. Njena ponudba je bila sicer pri¬
jazna, toda — brrrr!

"Velika je tvoja dobrota,” odvrnem, "toda žal, nimamo časa, da jo
sprejmemo, ker moramo oditi.”

"Toda, kaj nisi prej rekel, da naj preskrbim hrano za vas vse?”

"Rekla si, da moraš delati noč in dan, da preskrbiš ago; torej te ne
smemo nadlegovati. Sicer pa pričakujemo, da nas bodo večkrat povabili
k mizi visoki gospodje, in če ne bomo povabljeni, hočemo dobivati hrano
pri krčmarju.”

"Toda častne jedi mi ne smete odreci!”

"Dobro torej, naredi nam nekaj jajec; kaj druzega danes ne sme¬
mo jesti.”

To je bilo jedino, kar sem lahko vzel iz rok "sladke” mirte.

"Jajca? Da, dobil jih boš, efendi,” odvrne urno; "toda, kadar boste
uživali, prihranite lupine, ker jih Selim-aga rabi za kozarce.”

Za kratek čas se umaknemo v svoje sobe, in kmalu se prikaže Selim-
aga s pipami in preprogami, ktere si je sposodil pri bljižnjem trgovcu.
Bile so nove, torej ciste, kterim smo lahko zaupali naše ude. Potem se pri¬
kaže Mersina s pokrovom neke stare škatlje, ki ji je služil mesto krožnika.
Na njem so bila jajca, častna jed za nas. Poleg nas postavi tudi nekaj jaj-
čjih lupin, v kterih s težavo spoznam sol, stolčen poper in nekaj kimeljna.
Nožev ali žlic seveda ni imela.

Ta "slavnostni” sprejem, in pojedina, h kterej smo radi uljudnosti
povabili tudi Mersino, je bila kmalu končana. Mersina se srčno zahvali za
čast, ktere se ni nikdar nadjala ter odide s svojim orodjem v kuhinjo. Tudi
Selim-aga se dvigne.

"Veš, gospod, kam sem se zdaj namenil?” me vpraša.

"Najbrž mi poveš.”

"K muteselimu. Zvedel bo, kako slaven emir si, in da te je njegov
sluga zapodil iz palače.”

Naviha si brke in odide. Ostali smo sami.

"Smem govoriti, Sir?” vpraša Lindsay.

"Da, master!”

"Obleko kupiti!”

"Sedaj?”

"Da.”

"Rudeče križasto?”

— 83

“Gotovo.”

“Torej pojdimo k prodajalcu!”

“Toda jaz ne govoriti! Vi morate kupiti, Sir! Tukaj denar!”

“Ali naj kupim samo obleko?”

“Kaj še druzega?”

■“Nekaj posode bi potrebovali za našo hrano, ktero potem lahko po¬
darimo Selim-agi in njegovi Mersini. Nadalje tobaka, kave in enakih stva¬
ri j, ktere ne moremo pogrešati.”

“Well; plačam vse!”

“Poslužiti se hočemo najprvo vaše denarnice, nakar naredimo sku¬
pen račun.”

“Pshaw! Plačam vse! Dobro!”

“Grem jaz s teboj?” vpraša Mohamed.

“Kakor hočeš. Po mojem mnenju je bolje, da se ne kažeš ljudem. V
Spandari so te spoznali, .da si Hadedin, ker si svojemu sinu zelo podoben
kot mi je pripovedoval občinski prestojnik.”

“Torej ostanem doma.”

Nažgemo si svoje čibuke in odidemo. Po veži se je kadilo in v kuhinji
je duhtela “Mirta”. Ko nas zapazi, se za trenutek prikaže iz kuhinje.
“Kje so naši ljudje?” jo vprašam.

“Pri konjih. Ali odhajaš?”

“Samo v bazar gremo, da si nekaj nakupimo. Ne daj, da te motimo,
čuvarica kuhinje. Poglej, voda ti kipi iz lonca!”

“Naj le kipi, gospod! Jed bo vseeno pripravljena.”

“Jed? Morda kuhaš v onem velikem loncu?”

“Da.”

“Torej ne kuhaš samo za sebe in Selim-ago?” ♦

“Ne. Tudi za ujetnike pripravljam jed.”

“Ah! Za one, ki so zaprti v naši bližini?”

“Da.”

“Ali jih je veliko v zaporih?”

“Še dvajset ne.”

“In so vsi iz Amadije?”

“Ne. Več arnavtskih vojakov, ki so se pregrešili proti padišahu, ne¬
kaj Kaldejcev, nekaj prebivalcev iz Amadije in tudi neki Arabec.”
“Arabec? Saj Arabcev ni v bližini.”

“Pripeljali so ga iz Mosula.”

“Kakšno hrano dobivajo ujetniki?”

“Kruh, kterega jaz pečem, in opoldne ali pa popoldne, kakor se meni
zljubi, še to gorko jed, ktero sedaj kuham.”

“Kaj kuhaš sedaj?”

“Moko, zmešano v vodi.”

“Kdo prinaša jetnikom hrano?”

“Jaz sama. Narednik mi odpre luknje. Ali si že videl kdaj ječe,
emir?”

— 84  —

“Ne.”

“Če jih hočeš videti pojdi kar z menoj, ker ti jih rada pokažem.”

“Toda narednik mi ne bo dovolil.”

“On mora, ker sem jaz njegova gospodarica.”

<<T i?”

“Da. Ali nisem jaz gospodarica njegovega age?”

“Da, res je. Premislil bom, če se spodobi emirju, dia obišče ječe, in
onim ki mi dovolijo, podelim dober bakšiš.”

“Spodobi se, emir; skazal jim boš milost ter jim podelil nekaj de¬
narja, da kupijo od mene boljših jedij in tobaka, kterega sieer nikdar
ne dobijo.”

Nič mi ni bilo ljubše kot kar sem pravkar zvedel; toda bil sem previ¬
den, da se ne bi z vprašanji izdal, ker bi me imeli potem na sumnji. Iz
hleva poklicem Halefa, bulufc emina in Kurda, da nas spremljajo, nakar
■se podamo v mesto. '

Bazarji so bili kot izumrti. Komaj smo staknili neko kavarno, kjer
smo spili vsak škudelico črne kave, ki je zelo dišala po zagorelih ječme¬
novih zrnih. 'Tam tudi zvemo, kaj je vzrok, da vlada v Amadiji tako mrtvo
življenje. Kljub visoki legi mesta, je podnebje v Amiadiji zelo nezdravo;
ko nastopi toplejše vreme, se rada razširi po mestu nevarna mrzlica. Nato
zapustijo prebivalci mesto, da se podajo v bljižnje gozdove, kjer prebivajo
v poletnih kočah.

Ko spijemo nedelikatno kavo in znova zažgemo čibuke, se napravimo
do bljižnje prodajalne za obleko. Kavarnar nam je pokazal v, bližini trgo¬
vino in kupčijo smo sklenili ob tihi navzočnosti Angleža, ki je bil zelo za¬
dovoljen z novo črno-rudeče križasto obleko, ki je bila še precej po ceni.
Nato nakupimo še druge potrebščine in pošljemo služabnike domov. Kurdu
podarimo krasno mošnjo za tobak, ktero takoj obesi za pas kot znamenje
svoje možke veljave.

Z Angležem se napotim nekoliko po mestu. Ta važna trdnjava, ktero
Turki še dandanes precej cenijo, bi prav lahko prišla v oblast nekoliko
sto podjetnih Kurdov. Maloštevilni vojaki, ktere sva srečala, so bili raz¬
trgani in izstradani; priprave za obrambo pa v takem stanu, da niso niti
tega imena zaslužile.

Ko se vrnemo domov, nas že pričakuje aga.

“Emir, že dolgo čakam na tebe.”

“Zakaj?”

“Prinesti te moram k muteselimu.”

“Prinesti?” vprašam z nasmehom.

“Ne, temveč spremljati. Vse sem: povedal in čuvaju palače stisnil pest
pod nos. Alah ga je čuval, sicer bi ga moč moje roke zdrobila.”

“Kaj pravi poveljnik?”

“Emir, ali naj ti povem resnico?”

“Gotovo.”

85  —

"Nič kaj se ne veseli tvojega obiska.”

"Ah! Zakaj ne?”

"Ker ne ljubi tujcev, ktere zelo nerad sprejema.”

"Kaj je pust človek?”

"Ne. Toda kot poveljnik trdnjave ima na mesec poleg prostega sta¬
novanja šesttisočsedemstoosemdeset (6780) pijastrov (250 dolarjev) plače;
8'fe mu tako kot nam vsem; že enajsti mesec ni dobil niti beliča in ne ve,
kaj naj je in pije. Ali naj se torej veseli, če ga pridejo obiskat imenitni
tujci?”

"Hočem ga samo videti in z njim govoriti, toda jedel ne bom pri
njem.”

" To ne gre. Sprejeti te mora dostojno in častno, in zato je-”

Selim-age se poloti zadrega.

"Kaj? Je-?”

"Povabil k sebi tukajšnje Žide, ki naj mu posodijo petsto pijastrov
(20 dolarjev). Toliko potrebuje, da kupi, kar rabi za tvoj sprejem.”

"Ali so mu Židje dali denar?”

"Alah il Alah; saj sami nimajo ničesar več, ker so mu že celo svoje
Premoženje posodili. Sedaj si je sposodil ovco in še več drugih stvarij. To
Je zelo hudo, posebno za mene, efendi.”

"Zakaj za tebe?”

"Ker mu moram posoditi petsto pijastrov ali-ali-”

"No, ali-”

"Pa tebe vprašati, če-če-”

‘ ‘ Govori vendar, aga ! ’’

"Če si bogat. Ah, emir, sam ne bi imel nobenega beliča več, da mi nisi
danes dal skoro sto pijastrov. In od teh sem jih izročil Mersini petin¬
trideset. ’ ’

Za moj sprejem si je torej muteselim sposodil petsto pijastrov! Hm!
Inael sem še denar, kterega sem dobil v sedlu Abu-Seifovega konja, in ne¬
koliko naklonjenosti muteselima tudi ne bo škodovalo. Petsto pijastrov
tahko dam in ravno toliko Lindsay, ki bi tak dogodejj: rad plačal. Podam se
t°rej v Angleževo sobo, dočim počaka Selim-aga v moji.

Sir David se je pravkar preoblačil. Obraz mu je žarel v zadovoljnosti.

"Master, kako mi pristoja?” me vpraša.

"Kakor Kurd!” odvrnem.

"Well; dobro, zelo dobro! Krasno!”

V roke vzame turban, kterega še svoj živ dan ni imel na glavi. Posa¬
dim mu ga na glavo, da mu je lepo pristojal.

"Tako, sedaj je kurdski kan gotov!”

"Krasno! Imenitno! Lep dogodek! Amad el Gandurja oprostili! Vse
Plačati; dobro plačati!”

"Ali je res, Sir?”

"Zakaj ne res?”

86  —

"Vem, da ste grozno premožni in tudi plačujete radi-”

"Hočete denarja?”

"Da,” odvrnem priprosto.

"Well; ga boste dobili! Za vas?”

"Ne. Mislim, da vas še nikdar nisem prosil.”

"Ali rigbt, Sir! Torej za koga?”

"Za muteselima.”

"Ab! Zakaj?”

"Mož je reven. Sultan mu že enajst mesecev dolguje plačo. Raditeg 3
je uvedel med mestnim prebivalstvom znani sistem turških uradnikov i 3
vse ljudi že skoro spravil na beraško palico. Sedaj nima nihče več denarja*
in živa duša mu ne more kaj posoditi. Raditega je precej v zadregi, ker
sem mu naznanil svoj obisk. Sprejeti me mora gostoljubno, toda manjka
mu denarja. Sposodil si je ovco in več druzih stvarij in skrivej me je p°
svojem agi vprašal, če mu morem posoditi petsto pijastrov. Popolnoma p°
turško; seveda vrnil ne bo nikdar. Ker je pa za nas zelo koristno, da si
pridobimo njegovo naklonjenost, sem sklenil-”

"Dobro; zelo dobro! Dam vam sto šterlingov!”

"Preveč je, Sir! Po earigradsikem kurzu znaša ta svota enajsttiso«
pijastrov!Jaz mu podarim petsto pijastrov in vas prosim, da dodaste
isto svoto. S tem je lahko zadovoljen.”

"Tisoč pijastrov! Premalo! Sem arabskim šejkom podaril svilena obla'
čila! Bi tudi njega rad videl. Če smem z vami, plačam vse; vi ne pla'
čate ničesar!”

"Meni prav.”

"Torej povejte agi, da bova vse preskrbela!”

"Preskrbela?”

"Da; spotoma kupimo darilo; notri vtaknemo denar.”

"Toda ne preveč, Sir!”

"Koliko? Pettisoč pijastrov?”

"Dtvatisoč je dovolj!”

"Well; torej dva tisoč! Vse dobro!”

Vrnem se k Selim-agi.

"Povej poveljniku, da ga obiščem s svojim spremljevalcem!”

"Kdaj?”

"Takoj.”

"Tvoje ime mi je znano; kako se imenuje tvoj prijatelj?”

"Pladži Lindsay-bej. ”

"Hadži Lindsay-bej. Dobro! In pijastri, emir?”

"Reci mu, da mu prineseva darilo.”

"Potem vas mora muteselim tudi obdariti!”

"Mi nismo revni; vse imamo, kar potrebujemo, in veseli bomo, če nad 1
nakloni svoje prijateljstvo. Povej mu to!”

Potolažen in zadovoljen odide aga.

Že čez pet minut sva z Angležem aa konjih; zabičal sem mu, da ne sme
spregovoriti besedice. Halef in buluk emini sledita. Kurda smo s posojeno
obleko in z mnogimi pozdravi odpravili v Spandare. Spotoma kupimo v
bazarju svileno robo za obleko in krasno denarnico, v ktero položi Anglež
dvajset cekinov po sto pijastrov. V enakih slučajih Lindsay ni bil nikdar
skopuh, kar sem večkrat skusil.

Odjahava proti poveljnikovi palači. Pred palačo stoji okoli 200 Arnav-
tov v paradni uniformi, kterim načeljujeta dva poročnika; vrhovni povelj-
n ik te hrabre čete pa je bil moj Selim-aga. Ko se približava z  Angležem,
potegne svojo sabljo iz nožnice in zapove:

“Ajakda durin dikatli — stojte po koncu!”

Vsak se je trudil po svoje, da ugodi povelju; vendar je bila vrsta, ki
So  jo tvorili hrabri branilci trdnjave Amadija uprav podobna križ-kražu
'a na koncu celo zavita kot kačji rep.

“Čalgi! Islik čarin — godba! Žvižgajte!”

Tri flavte pričnejo spuščati žalostne glasove in nekdo tolče in razbija
Po turškem bobnu kot bi tesal v gozdu drevo.

“Daha giere! Kuvetlirek! — bolj glasno, močneje!”

Dobri aga zavija svoje oči tako hitro kot sekundni kazalec na uri; mu-
2 ikantje ga posnemajo in med to mačjo godbo dospeva z Angležem do vrat
Palače, kjer razjahava. Oba poročnika prihitita, da nama pomagata. Hitro
s ežem v žep in podarim vsakemu deset pijastrov. Mimo vtakneta denar v
Z6 P, ne da bi bila njih častniška čast kaj užaljena. Turški nižji častnik,
Posebno v oddaljenih garnizijah, je še dandanes sluga svojih višjih.

Agi podelim robo in denarnico.

“Naznani naju pri poveljniku in izroči mu to darilo!”

S svečanim obrazom odide in midva z Angležem mu slediva. Med
Vl 'atmi stoji nadzornik palače. Sedaj nas sprejme z vse drugačnim obrazom,
^oke prekriža na prsih, se globoko prikloni in reče ponižno:

“Bendenic el epir; agatmin sice selami ver — vaš služabnik poljublja
''oko; moj gospod se vama priporoča.”

Korakam mimo njega kot bi ga ne opazil in Lindsay za menoj. Pri¬
dati moram, da je moj master Fowling-bull se prav dostojno obnašal
kljub kričečim barvam svoje obleke. Obleka mu je dobro pristojala in za-
v est, da je Anglež in premožen, mu je podajala neko gotovost, ki je bila
v  teh okoliščinah zelo umestna.

Nadzornik, kljub temu, da ga nismo pogledali, koraka pred nami, nas
P^l.je po istopnjicah navzgor do neke sohe, ki je bila najbrž čakalnica. V
"jej so sedeli poveljnikovi uradniki na slabih preprogah. Ko vstopimo, se
Vs i dostojno dvignejo. Bili so ponajveč Turki, pa tudi nekaj Kurdov. Pri
"ekem oknu opazim še precej mladega Kurda, ki je z resnim obrazom gle¬
dal skozi okno. Eden Turkov se mi približa in me nagovori:

“Ali si ti emir badži Klara ben Nemsi, s kterim hoče muteseliim

dvoriti V’

“Jaz sem”

— 88 ”—

“In ta efendi j© hadži Lindsay-bej, ki je naredil obljubo, da ne bo
govoril?”

“Da.”

“Jaz sem poveljnikov pisar. Poveljnik te prosi, da samo trenutek
počakal. ’ ’

“Zakaj? Jaz nisem navajen čakati, in poveljnik je vedel, da prihajam.”

“Ima opraviti nekaj zelo važnega in bo kmalu gotovo.”

To “važno” stvar sem kmalu uganil. Iz poveljnikove sobe namreč
plane služabnik in se kmalu vrne z dvema posodicama, kterimi je manj¬
kalo pokrova. V večji je bil tobak, v manjši pa kava. Vse to je poveljnik
mogel naročiti šele sedaj, ko je prejel naš denar. Predno se vrne sluga iz po¬
veljnikove sobe> pride aga k meni.

“Efendi, oprosti za trenutek. Poveljnik bo takoj pripravljen.”

Tu se obrne oni Kurd, ki sem ga opazil pri oknu do age:

“In kdaj pridem jaz na vrsto?”

“Še danes boš govoril s poveljnikom.”

“Še danes? Prej sem bil tukaj kot ta efendi in prej kot vsi drugi.
Moja zadeva je jako važna, in še danes se moram podati domov.”

Selim-aga temno pogleda.

“Ta dva efendija sta emir in bej, ti pa si navaden Kurd. Ti prideš
šele za njima.”

“Isto pravico imam- kot drugi, ker sem poslanec moža, ki je tudi bej.”

Prosti in nevstrašni nastop Kurda mi je zelo ugajal, dasi je bil na¬
perjen proti meni. Ago je pa zelo jezilo, ker- zopet naježi obrvi in reče:

“Ti prideš pozneje na vrsto, morda celo ne. Ce ti ne ugaja, pa pojdi.
Ti ne poznaš nit iriajbolj potrebne stvari, da stopiš pred našega, poveljnika. ”

Ah, ta Kurd je pozabil najbolj potrebno stvar, namreč bakšiš. Vendar
se ne pusti ustrahovati, temveč odvrne:

“Veš, kaj je najbolj potrebno za bervarskega Kurda? Ta- le sablja!”
Pri tem pokaže na svoje orožje. “Ali jo hočeš poskusiti? Mene je poslal bej
iz Gumri; razžalitev je za njega, če me zapostavljate za drugimi; torej ve,
kaj naj ukrene. Jaz grem.”

“Stoj!” zakličem.

Bil je že pri vratih. Bej iz Gumri, do kterega mi je občinski predstoj¬
nik v Spandare dal priporočilo? Izvrstna prilika, da se po tem poslancu
beju že vnaprej priporočim.

“Kaj hočeš?” vpraša neotesano.

Stopim do njega in mu ponudim roko.

“Pozdraviti te hočem, ker si bejev poslanec.”

“Ali ga poznaš?”

“Videl ga sicer še nisem, vendar slišal že mnogo. Hraber vojnik je,
kterega spoštujem. Ali mu hočeš donesti moje sporočilo?”

“Da, če morem.”

“Lahko. Toda prej ti bom dokazal, da znam beja spoštovati: ti boš
prej govoril z muteselimom kot jaz.”

“Govoriš resnico?”

— 89  —

“S hrabrimi Kurdi se nikdar ne šalim.”

“Čujete?” reče navzočim. “Ta tuji emir se je učil, kaj je uljudnost
in spoštovanje. Toda bervardski Kurd zna biti tudi vljuden.” In proti
meni obrnjen, reče: “Gospod, hvala ti; razveselil si moje sree! Toda sedaj
bo® rad čakal, dokler ne opraviš s poveljnikom svoje stvari.”

Ponudi mi roko, ktero mu živahno stresem.

“Tvojo ponudo sprejmem, ker vem, da ne boš dolgo čakal. Toda povej
mi, če imaš toliko časa, da prideš, ko si opravil pri poveljniku na moje
stanovanje?”

“Dobro, prišel bom.”

Pritrjujoč stopi zopet k oknu, dočim odpre služabnik vrata, in z Lind-
sayem stopiva v poveljnikovo sobo.

Ta soba je imela kaj starinsko pohištvo in v ozadju nekoliko vzvišen
prostor, pokrit s preprogami. Tam sedi poveljnik. Dolg, suhljat človek, z
ostrimi, toda postaranimi obraznimi potezami. Njegov obraz je skrit ter
ne vzbuja posebnega zaupanja. Ko vstopimo, se dvigne in pokaže z roko
na prostor ob svoji strani, da se usedeva. Meni je bilo lahko; toda mast er
Lipdsay se je prav trudil, da je skrivil noge v oni položaj, ki se imenuje
po turško “počivanje udov”. Kdor ni vajen, miu noge kmalu zaspijo,da je
človek prisiljen vstati. Torej z ozirom glede Angleža sem moral skrbeti, da
obravnava ne bo trajala dolgo.

“Hoš geldin demek; emrinic čok ola — dobrodošla; naj bo vaše živ¬
ljenje dolgo!” pozdravi nas poveljnik.

“Ravno tako kot tvoje,” mu odvrnem. “Prišli smo iz daljnih krajev,
da ti izrazimo svoje veselje, ker gledamo tvoje obličje. Naj prebiva bla¬
goslov v tvoji hiši in naj se ti posreči vsako delo, kterega si začel!”

“Tudi jaz vam želim srečo in uspeh v vseh stvareh! Kako se imenuje
dežela, kjer si zagledal luč sveta, emir?”

“Germanistan.”

“Ali imate velikega sultana?”

“Da, in mnogo padišahov.”

“In veliko vojnikov?”

“Če padišah v Germanistanu zbere svojo vojsko, gleda na njega več
milijonov očij.”

“Sicer nisem še videl tvoje dežele, vendar mora biti slavna, ker si v
padišahovi senci.”

To je bil migljaj, da se legitimiram.

“Prav si govoril,” odvrnem. “Tu je padišahov budjeruldi.”

Vzame ga v roke, pritisne na čelo, usta in prša in bere.

“Toda na tvojem potnem listu se tvoje ime glasi drugače; ti si se pa
imenoval Kara ben Nemsi!”

Hm, to pa ni ugodno za mene! Dejstvo, da sem si pridržal ime, ki mi
ga je dal Halef, mi lahko postane nevarno; vendar se ne ustrašim, temveč
mirno odvrnem:

“Preberi ime, ki je zapisano v potni listini!”

— 90  —

Skuša in skuša, vendar se mu ne posreči.

“Vidiš!” mu razložim. “Noben Turk ne more mojega pravega imena
pravilno brati ali izgovarjati. Jaz sem hadži Kara ben Nemsi; dokažem ti
laibko s tem pismom, ki mi ga je izročil mosulski guverner za tebe.”

Izročim mu pismo. Ko ga prebere, se mu obraz zjasni in zadovoljno
mi izroči nazaj potni list.

“In ta efendi je badži Lindsay - bei?” vpraša in pokaže na
Angleža. \

“To je njegovo ime.”

“Iz ktere dežele prihaja?” 1  J ' j

“Iz Londonistana,” odvrnem.

“Obljubil je, da ne bo govoril?”

“Tako je.”

“Ali zna čarati?”

“Čuj, muteselim, o čarovnijah se ne sme govoriti, posebno ne zljudmi,
ki jih ne poznamo.”

“Toda spoznali se bomo, ter sem velik prijatelj čarovnije. Ali veš,
da se s pomočjo čarovnije dela denar?”

“Dia., denar se lahko naredi.”

“In da je na svetu kamen modrijanov?”

“Da, res je, toda ne v zemlji, temveč v človeškem srcu.”

“Govoriš zelo skrito; vendar spoznam, da ti je znana čarovnija, ki se
deli v črno in belo. Ali poznaš obe čarovniji?”

Poveljnikov govor »me je silil na smeh.

'Ah, poznam jih še več vrst!”

“Še več? Ktere?”

“Modro, zeleno in rumeno, rudečo in sivo. Ta hadži Lindsay - bej je
bil sprva privrženec sivo - križaste, sedaj je pa pristaš črno - rudeče. ”

“Da, vidim na njegovi obleki. Selim - aga mi je pripovedoval, da nosi
s seboj lopato, s ktero koplje po zemlji, da proučuje jezik umrlih.”

“Tako je. Toda za danes molčimo o tem. Vojnik sem in efendi, in ne,
učitelj, ki dinge poučuje.”

Siromaški poveljnik je izžel že ves denar iz svojega okraja; svoje re¬
šitve je sedaj pričakoval v čarovniji. Seveda sem ga obžaloval radi siro¬
maštva, toda o čarovniji se mi ni ljubilo govoriti. Sicer so pa imele moje
•zadnje besede upljiv na poveljnika; zaploska z  rokami in zapove prinesti
kavo in pipe.

“Slišal sem, da se je mosulski paša bojeval z Džesidi?” obrne govori¬
co na drug predmet;

Tudi ta stvar mi ni prijala, vendar se nisem mogel ogniti odgovoru.
Svoj*govor je začel kot pri obravnavi: “Slišal sem!” In vendar je kot prvi
uradnik guvernerja in kot poveljnik v Amadiji moral vedeti natančno, kaj
se godi v njegovi okolici. Odgovorim mu torej po njegovem načinu:

— 91

“Tudi jaz sem slišal o tem boju.” In da se ognjem nadaljnemu izpra-
sevanju, še pristavim: Najbrž jih je ukrotil, in sedaj pridejo gotovo uporni
■Arabci na vrsto.”

Poveljnik me vprašujoče pogleda.

“Iz česa sklepaš to, emir?”

“Ker sem z guvernerjem sam govoril.”

“Govoril? Z guvernerjem?”

“Da.”

“Kedaj?”

“Naravno, ko sem bil pri njem.”

“Kako, da ti je razodel svoje skrivnosti?” vpraša skoro nevrjetno.

“Ker mi je zaupal in hotel poveriti celo važno nalogo v tej vojski.”

“Ktero?”

“Muteselim, si že kedaj slišal o politiki in diplomatiki?”

Muteselim se zasmeje.

“Ali bi postal poveljnik v Amadiji, da nisem diplomat?”

“Imaš prav? Toda zakaj mi ne pokažeš, da si?”

“Kaj sem menda nediplomatično govoril?”

“Zelo!”

“Razloži mi!”

“Vprašal si me po moji nalogi tako naravnost, da sem se čudil. O njej
Ile  morem govoriti; le s previdnimi in zvitimi izpeljavami bi lahko kaj od
Ql0 >ie izvedel.”

“In zakaj nesmeš o tej stvari z menoj govoriti? Mosulski paša meni
u ičesar ne skriva!”

“Vprašati me moraš, če hočeš kaj zvedeti od mene. Kaj če bi prišel
av uo v zadevi Arabcev k tebi v Amadijo?”

‘Nemogoče!”

“Je že mogoče! Zaupati ti hočem samo toliko, da me pošlje guverner,
k° se vrnem v Mosul, k Arabcem. Tam bom skrivej proučeval njih ozemlje.”

“Ali je res?”

* “Povedal sem ti v zaupanju, torej je res.”

“Torej si velik guvernerjev zaupnik!”

“Gotovo!”

“In upljiv imaš pri njem!”

“Če bi ga tudi imel, bi tega gotovo ne trdil. Sicer bi ta upljiv kmalu
opravil.”

“Emir, vznemirjaš me!”
v “Zakaj?”

“Vem, da me ne obseva guvernerjeva milost. Povej mi, če si res njegov
pri ,iatelj in zaupnik!” .

“Povedal mi je mnogo stvarij, ktere bi sicer drugim ne omenil; celo
0 v ojski z Džesidi me je obvestil; če sem pa njegov prijatelj, je to kaj
slcr ivnostno vprašanje, kterega ti nemorem odgovoriti.”

“Torej te bočem skušati, če res več veš, kot drugi!”

— 92  —

“tLe daj!” odvrnem mu zaupno, dasi me je nekoliko skrbelo.

“1-0 kteri rod Arabcev paša najbolj pazi?”

“Na Šamarje.”

“In na kteri oddelek Šamarjev?”

“Na Hadedine. ”

Njegove ostre obrazne poteze se spremene v zvite in lokave.

“Kako se imenuje njih šejk?”

“Mohamed Emin. Ali ga poznaš?”

“Ne. Toda slišal sem, da ga je guverner vjel. Gotovo je o tem pred¬
metu s teboj govoril, ker ti je vse zaupal.”

Mož se je res trudil idiplomatično govoriti. Jaz se -mu pa v obraz
zasmejem.

“Ah muteselim, res trdo me skušaš. Ali je Arnad el Gandur tako star,
da ga zamenjavaš z Mohamed Eminom, njegovim- očetom!”

“Kako naj ju zamenjujem, ker nobenega, še videl nisem!”

Počasi vstanem s svojega sedeža.

“Končajmo pogovor! Jaz nisem, deček, da bi me vlekel. Toda če hočeš
ujetnika videti, pojdi v ječo; narednik ti ga bo pokazal. Povem ti le:
Skrivaj in ne pripoveduj drugim, kdo je- jetnik, in čuvaj ga dobro, da ne po¬
begne! Dokler je prihodnji šejk Hadedinov v guvernerjevih rokah,
guverner lahko stavi Arabcem svoje pogoje. Dovoli, da odidem.”

“Emir, nisem te hotel žaliti. Ostani!”

“Imam še precej opravkov v mestu.”

“Mo-raš ostati, ker sem tebi na čast ukazal prirediti pojedino.”

“Hvala, ker hrano imam v svojem stanovanju. Sicer pa stoji v predsobi
neki Kiurd, ki mora s teboj govoriti. Bil je pri tebi še pred menoj, vendar
mi je dovolil, da se jaz prej pomenim s teboj.”

“Sel je beja- iz Gumri i-n lahko čaka.”

“Muteselim, dovoli, da te svarim pred veliko- napako!”

‘ ‘  Napako ?’ ’

“Z bejem ravnaš kot s sovražnikom ali z možem, kterega se ni treba
bati.”

'Na obrazu sem mu bral, da je hotel jezno vzrojiti.

“Ali mi hočeš dajati nauke, emir, ti, kterega niti ne poznam?”

“Ne. Kako naj se drznem tebe grajati, ker si bolj star od mene. 2e
ko smo govorili o čarovniji, sem ti dokazal, da te smatram za bolj modrega
kot sebe. Toda mlajši starejšemu vedno -lahko svetuje.”

“Svetov ne potrebujem, ker sam znam, kako je treba s Kurdi posto¬
pati. Njegov oče je bil Aibd el Sumit bej, ki je mojim prednikom povzročil k
veliko sitnostij ! ’ ’

“Ali naj ti njegov sin zo-pet povzroči sitnosti?Mo-sulskiguverner ra¬
bi svoje vojake proti Arabcem; tudi mora vedno čuvati -nad Džesidi, ker
jim ne isme zaupati. Kaj bo rekel, -ko mu povem, kako si postopal s po¬
slancem bervarskega beja, ki mu lahko povzroči nemir, ko bo o-paizil, da

— 93

guverner drugje potrebuje svoje vojake? Stori, kar se ti ljubi, muteselim.
Nečem ti podajati niti sveta, niti naukov.”

Ti dokazi ga osupnejo; videl sam, mu na obrazu.

“Torej meniš, da naj Kurda sprejmem?”

“Stori, kar se ti ljubi; ponavljam še enkrat!”

“Če mi obljubiš, da ješ pri meni, tedaj ga sprejmem ob tvoji'navzoč¬
nosti. ’ ’

“Dobro, pod tem pogojem ostanem pri tebi; hotel sem se poslo-viti
od tebe le ,da ne bo Kurd čakal.”

■Muteselim zaploska z rokami in iz sosednje sobe vstopi služabnik,
kteremu naroči, naj pripelje Kurda v sobo. Slednji ponosno prikoraka v
sobo in pozdravi s kratkim “Salam”, ne da bi se priklonil.

“Torej ti si poslanec beja iz Gumri?” vpraša poveljnik.

“Da.”

“Kaj ti je naročil tvoj gospod?”

“Moj gospod? Prosti Kurd nima gospoda. On je moj bej, moj po¬
veljnik v boju, toda ne zapovednik. To besedo poznajo samo Turki in
Perzi.”

“Nisem te poklical, da se z menoj prepiraš. Kakšno sporočilo mi
prinašaš?”

Kurdu ise je najbrž zazdelo, da sem jaz vzrok, da mu ni bilo treba
dalje čakati. Razumevno me pogleda in odvrne resno in počasi:

“Muteselim, naročilo sem imel; ker sem pa moral tako dolgo čakati,
sem vse pozabil. Bej ti mora poslati torej novega poslanca, ki ne bo poza¬
bil naročenega, če ne bo tako dolgo čakal kot jaz.”

Zadnje besede je izgovoril že med vratmi, nakar je zginil. Poveljnik,
naredi prav trapast obraz. Kaj takega ni pričakoval, in na skrivnem sem
moral priznati, da boljše ne bi mogel odgovoriti noben evropski poslanec
kot ta priprosti, mladi Kurd. Kar grabilo me je, da skočim za njim in mu
priznam svoje spoštovanje. Tudi muteselim hoče za njim, vendar z drugim
namenom kot jaz. i

“ Lopov!” zakriči in skoči kviško. “Zapove-”

Vendar se premisli in obstoji. Jaz pa si nabašem pipo in jo zažgem.

“Kaj praviš ti, emir?” me vpraša muteselim. ,

“Vedel sena že naprej, kaj se bo zgodilo. .. Kurd ni hinavski Grk in
umazan čifut, ki se niti ne gane, če mu stopiš na hrbet. Kaj stori bej v
Gumri, in kaj poreče guverner?”

“Kaj mu boš povedal?”

“Molčal bom, toda guverner bo trpel posledice.”

“Kurda pokličem nazaj.”

“Najbrž ne bo hotel priti.”

“Saj nisem jezen nanj.”

“Vendar on ne bo vrjel. Samo eno osebo poznam, ki ga more pripe¬
ljati nazaj.”

— 94

“Kdo jo to?”

“Jaz.”

< < Ti ? ’ ’

“Da. Prijatelj sem njegov; morebiti me bo poslušal.”

“Prijatelj si njegov? Ali ga poznaš?”

“V tvoji predsobi sem ga prvič videl. Toda govoril sem z njim kot z
možem, ki je poslanec beja (bej je glavar rodu), in postal je moj
prijatelj.”

“Morebiti veš, kam je šel?”

“Znano mi je.”

“Kje je? Njegov konj je stal pred mojo palačo, torej je odjahal
najbrž iz Amadije.”

“V mojem stanovanju je, kamor sem ga povabil.”

“Povabil si ga? Ali bo pri tebi jedel?”

“Sprejel ga bom kot gosta; glavna stvar pa je, ker mu moram nekaj
naročiti za njegova beja.”

Muteiselim se vedno bolj čudi.

“Naročiti?”

“Menim, da si diplomat! Vprašaj guvernerja.”

“Emir, ti govoriš vedno uganjkah.”

“Tvoja modrost jih bo kmalu razvozljala. Odkritosrčno ti povem, da
si naredil veliko napako, ker nisi hotel poslušati mojega sveta in mojih
naukov; torej dovoli, da pošljem beju v Gumri prijazno sporočilo.”

“Kakšno sporočilo?”

“Zaupati ti hočem, dasi je diplomatična tajnost: Poslal mu bom

darilo.”

“Darilo? Od koga?”

“Tega ti ne smem povedati, toda lahko uganeš, če ti namignem, da
uradnik,ki pošilja darilo, prebiva na zapadu od Amadije in želi, da si ne
nakoplje bejevega sovraštva.”

“Gospod, sedaj sprevidim, da si res guvernerjev zaupnik, ker od nje¬
ga prihaja darilo, če mi priznaš ali ne.”

Mož je bil pravi trapeč in popolnoma nezmožen za svoj posel. Moj
obisk pri poveljniku je postal vse kaj druzega kot sem prvotno nameraval;
mož me je spraševal o rečeh, iz k-terih je sklepal, da sem upljivna osoba
pri guvernerju; toda na tihem se mi je skoro smilil, če sem pomislil, v
kako zadrego pride, ko se nam posreči rešiti Amad el Gandurja. Rad hi
dobil za njega kak izgovor, kar pa ni bilo mogoče.

-Pogovor je utihnil, ker v sobo so prinesli jed. Na imazo nam postavijo
nekoliko koščkov sposojenega jarca in nekaj perutnine. Poveljnik je krepko
zajemal, da je skoro pozabil na govorico; ko je zadovoljil svoji lakoti, me
vpraša:

“Ali pride Kurd res v tvoje stanovanje?”

“Gotovo, ker mi je obljubil.”

“In ga pošlješ zopet k meni?”

— 95  —

“Če hočeš, da.”

“Ali ho čakal na tebe?”

To je bil migljaj naj se hitro poslovim od njega ne, ker me je hotel
mnteselim odsloviti, temveč, ker se je bal, da Kurd tudi pri meni ne bo
hotel dolgo čakati. 'Torej mu odvrnem:

“Rekel je, da kmalu odpotuje iz Amadije, torej je pametno, da se kma¬
lu poslovim od tebe. Dovoliš, da odidete s svojim prijateljem?”

“Pod pogojem, da mi obljubiš in prideš danes še enkrat k meni.”

'“Obljubim. Kdaj naj se oglasim pri tebi?”

“Poslal bom Selim - ago k tebi. Sicer si mi pa dobrodošel, kadar
prideš. ’ ’

Naš obed torej ni dolgo trajal. Muteselim nas uljudno sprejme do vrat
pred palačo. Tam sta. čakala oba naša spremljevalca s konji.

“Ali imaš baši - bazuka s seboj?” vpraša me poveljnik.

“Da, kot policista. Mofeulski paša mi je ponudil velikansko sprem¬
stvo, vendar sem ga odklonil, ker najrajše potujete sam.”

Sedaj .zagleda mojega vranca.

“Ah, krasen konj! Ali si ga kupil?”

“Dobil sem ga v darilo.”

“Darilo! Gospod, oni, ki ti ga je podaril, je bil najmanj knez! Kdo
je bil?”'

“Tudi to je moja skrivnost; toda morebiti ga boš kmalu videl.”

'Mi zajahamo konje, in takoj zagrmi Selim - aga nad svojimi vojaki:

“Silalarile nišanlarin — namerite s puškami!”

Vsi dvignejo puške v zrak, toda niti dve niste bili v ravni črti.

“Čalgi, šamataji kilin — godba zaigraj!”

Prejšno mijavkanje in ropotanj e se zopet ponovi.

“Hepsi herbiri halan atin — vstrelite vsi naenkrat!”

Huhuhu! Komaj polovica pihalnikov se je opogumila in se oglasila.
Aga grozno vrti z očesi; tudi vojaki so divje gledali in obdelovali svoje puš¬
ke, toda ostala .polovica pušk se oglasi šele, ko smo zavili okoli vogala
prihodnje ulice. Tupasete začujem mevsk in bevsk, iz kterega sem sklepal,
da je opet en pihalnik hrabrih vojakov oddal od sebe, kar je imel nalože¬
nega.

Ko pridemo domov, dobim Kurda sedečega" v moji sobi in kadečega
moj tobak iz moje pipe. To me je veselilo, ker sem bil prepričan, da so
najini oaziri glede gostoljubnosti jednaki.

“Dobrodošel, prijatelj!” ga pozdravim.

'Halefu sem naročil naj preskrbi v kaki gostilni kaj užitnega, da po¬
gostim svojega gosta. Zapalim si pipo in se vsedem poleg Kurda..

“Dalje teem te pustil čakati kot sem hotel, ker sem moral jesti pri
muteselim u.”

“Gospod, rad sem čakal. Lepa devica, ki je tvoja gospodarica mi je
prinesla pipo in vzel sem tvoj tobak. Videl sem tvoj obraz in prepričan sem
bil, da ne boš jezen.”

— 96  —

“Ti si vojnik beja iz Gumri; kar je moje je tudi tvoje. Tudi se ti
zahvalim za zabavo, ki si mi jo skazal, ko si bil pri poveljniku.”

“Ktero zabavo?”

“'Sicer si še mladenič, vendar si ravnal kot mož, ko si odgovoril
poveljniku.”

Zasmeje ise in reče:

“Drugače bi govoril z njim, da sem bil sam pri njem.”

“Bolj strogo?”

“Ne, temveč bolj milo. Ker pa je bila navzoča priča, sem moral rešiti
čast onega, ki me- je poslal.”

“Svoj namen si dosegel. Muteselim želi, da se povrneš v njegovo pa¬
lačo in mu poveš, kar ti je naročeno.”

“Te ljuba vi mu ne skažem.”

“Tudi meni ne?”

Kurd me bistro pogleda.

“Ali želiš?”

“Prosim te. Muteselimu sem obljubil, da te vprašam glede tvojega
poslanstva. ’ ’

“Ali ga poznaš? Ali si njegov prijatelj?”

“Se nikdar ga nisem videl in danes sem bil prvič pri njem.”

“Torej ti jaz povem, kdo je on. Najbolje ti opišem tega človeka, če
ti povem, da znašajo davki od premoženja v Amadiji samo dvajset tisoč
pijastrov na leto, in da nima v najemu davkov, kot so jih imeli prejšni
poveljniki.Dovoljenje za pobiranje davkov so mu odvzeli. Sultan le redko
kdaj čuje kako pritožbo-, pritožbo iz Amadije pa je moral poslušati,
ker je kričala že v nebo. Prebivalce je v taki meri izsesaval, da se niti po
zimi niso upali v mesto temveč Ostali so v gorah. Cela pokrajina je prišla
skoro na beraško palico, in lakota je zvesta spremljevalka vseh prebivalcev.
Muteselim potrebuje vedno denarja in si sposojuje; kdor mu pa ne posodi
denarja, se mora bati njegove kazni in maščevanja. Sicer je pa bojazljivec,
ki je pogumen samo napram slabim. Njegovi vojaki zmrzujejo in gladujejo.
ker ne dobijo ne obleke ne hrane; njih dobre puške je zamenjal s slabimi,
da je povlekel dobiček, in če pride za trdnjavske topove smodnik, ga hitro
proda, da dohi denar.”

Res, prav turško gospodarstvo! No sedaj se nisem več čudil streljanju
vojakov, kterega priča sem bil ravno prej.

“In v kakšnem razmerju živi s tvojim bejem?”

“Nista posebna prijatelja. Veliko Kurdov prihaja v Amadijo, da si
kaj .nakupijo ali pa prodajo živila. Za vse Kurde je upeljal visoke davke,
kterih bej ne trpi. Tudi si v mnogih slučajih prisvoja oblast nad nami, ki
mu ne pristoja. Pred kratkimi časom sta dva Kurda kupila v Amadiji
smodnika in svinca in on je zahteval od njiju davek. To se ni še nikdar
zgodilo; pri sebi nista imela dovolj denarja za davek, ki je znašal več kot
je bilo blago vredno.; odpeljali so ju v ječo; bej zahteva njih prostost,
objednem pa dovoljuje, da se ujetnikoma odvzame smodnik in svinec;

— 97

toda muteiselim ga ni hotel poslušati. Zahteval je konfiscirano blago, davek,
colnino, kazensko odškodnino in odškodnino za stroške preiskave in hrano
v ječi, tako da je nastalo iz dvajset pijastrov stoštirideset. Predno ne pla¬
čajo te svote, jih ne spusti anaprosto; poleg tega pa še zahteva vsak dan
deset pijastrov za hrano jetnikov.”

"Torej radi te zadeve si hotel z njim govoriti?”

"Da.” :

"Ali Isi imel pri sebi denar, da plačaš svoto?”

"Ne.”

"Torej si hotel samo obravnavati? Obravnave najbrž ne bi ničesar
koristile. ’ ’

"Povedati sem mu hotel, da bodemo vjeli vse prebivalce Amadije, ki
se drznejo prestopiti naše ozemlje; obdržali jih bomo pri sebi vjete, dokler
auteselim ne izroči naših rojakov.”

"Tudi pri tem bi ne imel uspeha, ker muteselimu je pač vse eno, ko¬
liko prebivalcev zmanjka iz Amadije. In nadalje morate pomislite, da za-
denete ob takem početju lahko na velike neprilike. Najbolje bi bilo, če se
obema Kurdoma posreči pobegniti.”

■ "Isto je dejal tudi bej; toda na beg se me more misliti.”

"Zakaj ne? Ali so tako močno zastraženi?”

"Ah, 'stražnikov se ne bojimo. Pri-jetnikih je samo narednik s tremi
možmi, ktere lahko premagamo; toda, lahko nastane šum, ki nas izda.”

"Izda? Hm!”

"Toda glavna stvar: v je»o je nemogoče dospeti.”

"Zakaj?”

"Zidovje je močno, in vhod zaprt z dvema vratmi, ki so okovane iz
močnim železom. Zapori so tik vrta te hiše, kjer aga stanuje; vsak nenava¬
den ropot ga lahko vznemiri. Vse misli na beg moramo opustiti.”

'"Tudi če dobite moža, ki je pripravljen, da vam pomaga?”

"Kdo je ta mož?”

"Jaz!” .

"Ti, emir? Ah, krasno! In kako se naj ti zahvalim. Oba zaprta Kurda
sta taoj oče in moj brat. ’ ’

"Kako se imenuješ?”

"Dohub. Moja mati je Kurdinja rodu Dohubi.”

"Povedati ti moram, da sem sam tujec v deželi, torej ne vem, kako bi
se pripravil na beg; toda priporočen sem bil tvojemu beju, in tudi tebi sem
naklonjen. Že jutri pričnem poizvedovati vse potrebno, da rešim jetnike.”

'Za teto zatrdilom se je skrivala seveda tudi lastna korist. Mogoče je
'bilo, da potrebujemo pomoči beja iz Gumri, ktero si najlaglje zagotovimo,
ee rešimo tudi njegove ljudi iz zapora.

"Torej meniš naj grem k muteselimu?” vpraša Kurd.

"Da, le pojdi k njemu in skušaj ga mirnim potom pregovoriti; že prej
sem ga pregovarjal, naj spolne tvoje prošnje,”

"Gospod, ‘ali si res?”

— 98  —

! ” • S' •'

"In kako si z njim govoril?”

"Če ti vse povem, bi bilo preobširno; toda če ubogaš moj svet, ti na¬
pišem nekoliko besedij, ki ti lahko koristijo.”

"Kakšen svet mi daš?”

"Ne govori z muteselknom, da hočete ujeti one prebivalce mesta Ama-
dije, ki prestopijo vaše ozemlje. Povej mu, da če ne spusti jetnikov takoj
iz zapora, da jahaš naravnost k mosulskemu guvernerju in mu poveš, da
se dvignejo bervarski Kurdi. Poleg tega mu še omeni, da boš jahal po dže-
sidskem ozemlju in govoril s poveljnikom Džesidov, Ali Bejem.”

"Gospod, nevaren in predrzen govor bi bil.”

"Vendar poskusi vseeno; muteselim je Kurde zaprl le, ker hoče ime¬
ti od njih denarja, ki ga krvavo potrebuje; ker smo mu pa mi podarili
precejšno svoto pijastrov, ne bo več (mislil na kurdski denar.”

‘ ‘  Torej grem k muteselimu! ’ ’

"In sicer takoj. Ko odpraviš pri njem, se vrneš k meni, da ti izročim
pozdrav za tvojega beja.”

Na listek svoje bilježniee mu napišem sledeče besede v turškem jezi¬
ku: "Dovoli mi, da ti osebno priporočim zadevo tega Kurda; nikaj ne,
razjezi mosulskega guvernerja!” Ko še podpišem- svoje ime, izročim pi¬
smo Dohubu, ki se takoj napoti k muteselimu.

Drznil sem se nastopiti kot upljivna osoba; ravnal sem res skoro ro¬
mantično; toda slučaj me je prignal do polovice lestve, po kteri sem moral
plezati do vrha, ali pa opustiti vse načrte, da oprostim sina šejka Mohamed
Emina, Am-ad el Gandurja.

Tu se vrne Halef in prinese s seboj tako zalogo živil, kot bi nas hotel
preskrbeti za en teden s hrano. <

"Precej si kupil, hadži Halef Omar!” mu rečem.

"Ahah akbar; Alah je velik, sidi, toda moja lakota je še večja. Ali
veš, da nisva z Ifro že od zjutraj ničesar jedla?”

"Torej jejta! Toda pred vsem pogrni mizo v moji sobi, da pogostim
svojega gosta, ko se vrne. Imaš vino?”

"Ne. Sidi, pravovernik si postal, vendar še vedno želiš pijače never¬
nikov! Ahah kerim; moslem sem in v Amadiji naj zahtevam vino?” ^

"Torej si ga sam preskrbim, razumeš!”

"Nikar, sidi; toda Judje v Amadiji govore kurdsko, kterega jezika ne j (
znam dosti. Torej morem kupiti samo stvari, kterih imena so mi znana.”

"Turško se imenuje vino šarab in kurdsko šera-b, kar si lahko zapom¬
niš. Master Lindsay želi piti vino, torej ga prinesi!”

Halef odide. Ko odpre vrata, začujem spodaj oštevajoč glas Mersine,
v kterega se je vmešaval proseč možici glas, in takoj priteče Halef
navzgor. jj

"Sidi, neki mož je spodaj, kterega Mersima ne spusti k tebi.”

"Kdo je?” L

"Neki prebivalec Amadije, eegar hči je bolna.”


“Kaj mene briga njena bolezen?”

“Oprosti, sidi. Ko sem prej kupoval živila, mi pridirja nasproti mož,
1  me kmalu podrl na tla. Vprašam ga, kam se mu tako mudi, in odvrne
j 1 ’ išče zdravnika, ker mu je hči hipoma zbolela in bo morebiti umrla,
sem mu svetoval, naj pride k tebi, če ne dobi drugega zdravnika, in
je res prišel”

“Pravega kozla si ustrelil, Halef. Saj vendar veš, da nimam več s
Se ^°j male lekarne, s ktero sem zdravil ob reki Nil!”

‘Ah, sidi, velik učenjak si in bolnika lahko ozdraviš brez zdravil, če

“Pa vendar jaz nisem zdravnik!”

“Toda znana ti je vsa modrost na zemlji.”

E ■ Kaj  naj ukrenem? Halef se je spomnil bakšiša, ki ga je dobil v
^Ptu, ko sem “zdravil” Zenico, in pri spominu na bakšiš je najbrž bog-
^ a j natvezel možu, čegar hči je bila bolna; Halef je kislo jabolko od-
jaz sem ga moral pa snesti.

‘Mersina je bolj modra kot ti, Halef! Vendar, pripelji moža k
aienipj

Kmalu se vrne z možem, kteremu je znoj lil s čela. Bil je Kurd; spo-
sem ga na prvi pogled, dasi je bil po turško oblečen.

‘Salam!” pozdravi v naglici. “Ah, gospod, pridi takoj, sieer umrje

n

tnal

hči, ki že govori o nebesih!

‘Kakšna bolezen jo muči?”

‘Hudi duh jo je obsedel in jo bo umoril.”

‘Kdo ti je povedal.”

“Stari turški zdravnik, kterega sem pripeljal v hišo. Okoli vratu ji je
Sl l amulet, vendar trdi, da ne ho nič pomagalo.”

‘Koliko je stara tvoja hči?”

“Šestnast let.”

‘Ali bo jo že prej mučili krči in zavijanja?”

‘Do danes je bila vedno zdrava.”

“in kaj dela hudobni duh z njo?”

‘Zlezel je v njena usta, ker je tožila, da ji bo vrat razpraskal; na-
ji je povečal oči, ida more zlodej pri njenih očeh'ven gledati. Njena
■ a  ia njen obraz je rudeč, in sedaj leži in govori o lepoti nebes, v ktere
Za maknena. ”

‘In je bilo treba hitre pomoči, ker deklica se je najbrž zastrupila.

Bom videl, če morem pomagati. Kje stanuješ?”

^‘Ke daleč od tukaj.”

Torej hitro na pot!”

%

li,


Htu.

f elje me po treh ulicah in se ustavi pred hišo, ki je bila še precej
1  zunanjosti. Njen lastnik je moral biti premožen.

Skozi dve sobi pridemo v tretjo. Na nizki blazini leži deklica na

Ob njeni strani kleči nekaj objokanih žen, v bližini tiči star mož,

— 100  —

ki si je potegnil turban z glave, in proti bolnici obrnjen moli glasne
molitve.

“Ali si ti hekim, zdravnik?” ga vprašani.

“Da.”

“Na čem tipi bolnica?”

“Zlodej je skočil v njeno telo, gospod!”

“Neumnost! Če bi bil vrag v njej, ne bi govorila od nebes.”

“Gospod, tega ti ne razumeš! Zlodej je bolnici prepovedal piti iu
jesti in naredil jo je vrtoglavo.”

“Daj, da pogledam.”

Ženske potisnem od postelje in stopim k bolnici. Bila je prav čedna
deklica.

“Gospod, reši mojo deklico smrti,” jadikuje ena žensk, “in vse ti
damo, kar je našega!”

“Da,” pritrdi mož, ki me je pripeljal k bolnici. “Vse, vse ti damo,
ker je ona naša edinka, naše edino dete in življenje.”

“Reši jo”, oglasi se nekdo iz ozadja; “prejel boš bogatstva in po¬
stal boš božji ljubljenec.”

Ozrem se v ozadje in zagledam staro žensko, ktere zunanjost me skoro
prestraši. Stara je bila gotovo nad sto let; globoko sključena, so se j°
držale samo kosti in koža; njena grozno suha glava je bila bolj podobna
mrtvaški, toda raz glavo sta ji padala dva šopa las skoro do tal.

“Da, reši jo, reši mojo pravnukinjo!” ponavlja, in steguje proseč«
roke, okoli kterih zapazim rožnivenee. “Pokleknila bom in molila k Ža¬
lostni. materi božji, da se tvoje delo posreči.”

Katolikinja! Tu med Kurdi in Turki!

“Moli,” odvrnem ganjen; “poskusil bom, če more pri tej bolnici
človek sploh pomagati.”

Bolnica leži na blazini z odprtimi, jasnimi očmi; toda njene zenic«
so se že jako povečale. Njen obraz je zarudel, dihala je prehitro, in notra'
nja sila ji je zavijala vrat. Niti vprašal nisem, kdaj se io ie bolezen pri¬
jela; zdravnik sicer nisem, toda spoznal sem takoj, da je deklica zavžil*
beladono ali stramonium, ki sta nevarna strupa.

“Ali je tvoja hčerka -bljuvala?” vprašam.

“Ne.”

“Imaš ogledalo?”

“Jako majhnega.”

“Daj ga sem!”

Stari zdravnik se zasmeje:

“Hudobnega duha ho pokazal v ogledalu.”

Za njega se ne zmenim. Svetlobo, ki je padala skozi okno v soh«;
vjamem v ogledalu, da se je lomila na deklici. Svetleči žarek ni imel uplij'
va na bolničino zenico.

“Kdaj je tvoja hčer zanjikrat jedla?” vprašam.

“Ne vem,” odvrne oče. “Bila je sama.” ;

\

— 101  —

“Kje!”

“V sobi.”

“Hudobni duh je ni obsedel, temveč zavžila ali spila je strup.”

“Alah il Alah! Ali je res, gospod?”

“Da.”

“Ne vrjemite mu!” opominja stari hekim. “Hudič je v njej!”

“Molči, stari norec! Imate limone v hiši?”

“Ne.”

‘ ‘  Kavo ? ”

“Da.”

“Morete dobiti šiške?”

“V naših gozdovih jih je dovolj. Tudi v hiši jih imamo precej.”

“Priredite takoj močno črno kavo in kuhajte šiške v vodi. Pošljite
tudi po limone!”

“Ha, zlodja hoče mastiti s kavo, limonami in šiškami!” kriči zdrav¬
nik in si začudenja vije roke nad glavo.

Ker nisem imel pri roki nobene druge priprave, utaknem deklici prst
v usta, da jo prisilim k bljuvanju; da me ne vgrizne, nastavim med zobe
držaj svojega noža. Po nekolikem trudu se mi posreči, dasi je deklica zelo
trpela. Ponovno ji vtaknem v usta prst, vendar se ni mogla izprazniti
po vol j no.

“Ali je v bližini kje lekarna?” vprašam očeta deklice.

“Ravno v naši ulici,” mi odvrne.

, “Hitro me pelji tja!”

Odideva. Moj vodnik obstoji pred majhno izložbo.

“Tu stanuje prodajalec zelišč,” reče.

Stopim v pritlični prostor, kjer se kmalu znajdem med pravim kaosom
potrebnih in nepotrebnih stvarij. Žaltave masti, cevi, stari, posušeni ob¬
liži, rabarbara in rujavkast sladkor v zabojih, kavina zrnca poleg lipovega
cvetja, poper in zmleta kreda, nadalje semena v posebnih zavitkih, kjer
sem bral napis “med”; žeblji, ingver in vitrijol, beljakovina, črnilo, to¬
bak, sol, očala, jesih, galica, vinski kamen, nit za šivanje, lep, baldrijan,
gumbi, smola, kokosivi orehi, hudičevo blato in fige. — Vse je ležalo
mirno poleg - spodaj - čez - pod starimi zaboji in povoji, in zraven teh ču¬
dodelnih sredstev je sedel možiček, ki je name naredil utis, kot bi pravkar
občutil učinek vse njegove lekarne na znotraj in zunaj. Koliko gorja je ta
lekarna že povzročila!

Rabil sem samo bakreni vitrijol in nekoliko salmijakovega duha. Ko
se vrnem k bolnici, ji podam vitrijola, kar je zelo blagodejno na njo uplji-
valo. Nato ji dam močne kave, v ktero sem vlil limonin sok -in sok skuha¬
nih šišk. Nato sem naročil njenim sorodnikom, naj ji z oblivanjem z mrzlo
vodo in s tresenjem preprečijo spanec in‘obljubil sem, da pridem kmalu
zopet.

Moje zdravljenje pač ni bilo po vseh predpisih, vendar je imelo uspeh.
Ker je bila. prva nevarnost odstranjena, sem začel misliti tudi na druge

— 102  —

stvari. Ogledam se nekoliko po sobi in v kotu zapazim majhno košarico
napolneno z murvami. Med njimi pa zagledam več - volčjih črešenj.

“Ali hočeš videti zlodja, ki se je polastil bolnice?” vprašam stare¬
ga, prismojenega zdravnika.

“Zlodja ne more nihče videti. In sploh če bi bilo mogoče, ga mi ne
moreš pokazati, ker ne veruješ vanj. Če deklica ne umrje, ji bo pomagal
moj amulet.”

“Ali nisi videl, da sem ji ga takoj vzel z vratu? Tu je; hočem ga
odpreti.”

“Tega ne smeš!” zakliče zdravnik in hitro zgrabi po amuletu.

“Pusti me, starec! Moja roka je bolj močna kot tvoja. Zakaj ne smem
odpreti amuleta?”

“Ker je v njem čarovnija. Če ga odpreš, te takoj prime oni zlodej,
ki je sedaj v deklici.”

“Bomo videli!” t

©n mi hoče preprečiti, vendar odprem usnje, sešito na štiri konce in
najdem v njem — mrtvo muho.

“Ne daj se osmešiti s to nedolžno živalieo!” se zasmejem, vržem mu¬
ho na tla in jo pohodim. “No, kje je sedaj duh, ki me bo napadel?”

“Le čakaj, takoj pride.”

“Jaz ti pokažem hudiča, ki je zakrivil to bolezen. Poglej sem! Kaj
je to? Zdravnik si, torej moraš poznati te jagode.”

Pomolim mu volčjo jagodo pod nos, da se prestraši.

“Alah nam bodi milostljiv! To je vendar smrtna črešnja. Kdor to
povžije, mora umreti, on je zgubljen, njega se ne more več rešiti.”

“No, te jagode je deklica povžila; videl sem to na njenih očeh. Kdor
vžije te jagode, tega oči se povečajo; zapomni si! Sedaj si pa posadi svoj
turban na glavo in poberi se iz tega prostora, sicer te prisilim, da povžiješ
te črešnje, da boš spoznal, če ti more mrtva muha rešiti življenje.”

Jagode vzamem v roko in korakam proti njemu. Z neznansko nagli¬
co potlači turban na glavo in odbiti s tako dolgimi koraki iz sobe kot bi
mu za petami gorelo 1 .

Navzoči sprevidijo, da sem prav ravnal. Pričalo jim je tudi zboljšanje
dekličinega položaja. Začeli so se md zahvaljevati, in zahvalam ni hotelo
hiti konca; rešil sem se jih s teta, da sem pobegnil iz sobe. Prej jim pa
še zabieim, da me v nevarnosti pokličejo.

Ko dospem domov, naletim na Mersino, ki z groznim pogledom in s
kuhiavnico v roki pravkar pridivja iz kuhinje. Za njo prileti velik lonec,
ki tako izvrstno zadene njene lase, da se ji ovijejo okoli suhe glave. Za-
jedno začujem iz kuhinje glas mojega hadži Halef Omarja:

“Le čakaj, zmaj stari!” kriči Halef; “še enkrat se spravi nad mojo
dobro kavo!”

'Me.rsina pobere črepinje lonca od tal, najbrž z namenom, da jih zaže¬
ne nazaj, odkoder so prišle, ko zagleda mene.

“Ah, emir, kakšna sreča, da si prišel! Keši me tega divjega človeka!”

— 103  —

“Kaj se je zgodilo, amadijska cvetlica?”

“Rekel je, da je v moji posodi dobil svojo kavo in v svoji mojo.”

“Kar je najbrž tudi res!”

“Res? Prisegam pri materi vseh svetnic, da se nisem dotaknila tvoje
kave! ” ,

“Torej tako, ti stara mati vseh lažnjivk in čarovnic!” oglasi se
Halef iz kuhinje. “Torej nisi vzela moje kave, za ktero sem plačal petin¬
dvajset pijastrov? Takoj hočem sidiju dokazati!”

Halef pride iz kuhinje v levici z novo kupljeno škatljo za kavo in v
desnici s staro posodo, kjer je najbrž imela Mersina svojo brozgo.

“Sidi, ali ti je znana kava iz Harime?” me vpraša.

“Gotovo.”

“Poišči, v kteri škatlji se nahaja!”

Res pogledam zelo- natančno v obe -po-so-di.

“Kava iz Harim-e je v obeh po-sodah, toda zmešana s -slabimi zrnci.”

“Torej si prepričan sedaj, efendi! Kupil sem dobro kavo, in ta pra¬
babica roparjev in lopovov nam kuba slabo kavo, zmešano -z lupinami.
Torej vidiš, da je vzela našo dobro- kavo za sebe.”

“Sidi, velik vojn-ik si, velik učenjak in najmodrejši vseh sodnikov,”
odvrne “Mirta” k-o se- pripravlja, da zažene v glavo hadžiju črepinje u-
bitega lonca. “Strogo boš kaznoval tega očeta lopovov in sina obreko¬
valcev. ’ ’

“Kaznoval?” zakliče Halef začuden. “Zakaj neki?”

“Da, ” zatrjuje Mersina odločno; “ker on je vzel mojo posodo in
nie osleparil za kavo. Sam je zmešal kavo, da pred tvojimi očmi pripravi
mene in mojo hišo v sramoto!”

“Oj ti izvržek vseh hudobij!” reče Halef razdražen; “ti se drzneš
mene imenovati tatu? Da nisi ženska, bi te-”

“Stoj, Halef, ne prepiraj se, ker sem jaz tukaj in bom -pravično so¬
dil! Mersina, ti trdiš, da je Halef obe vrsti kave zmešal?”

“Da, emir!”

“Torej je storil svojo dolžnost pri tej obravnavi-. Potrudi se sedaj
tudi ti in stori -svojo dolžnost. Zberi dobra in slaba zrnca, ktere je Halef
zmešal nakar izrečem svojo obsodbo!”

Mersina odipre usta, da ugovarja, toda Halef'"jo prehiti-:

“Stori hitro, kar ti je efendi ukazal, ker mi potrebujemo kavo!”

“Zakaj?” vprašam.

“Goste imaš v svoji sobi!”

“Koga?”

“ Tri Kurde, -ki čakajo na tebe. Oni, ki te je že enkrat obiskal, je tudi
zraven. ’ ’

“Torej hitro' prinesi drugo kavo!”

V naglici planem po stopnjicah navzgor, ker oba Kurda -sta bila
najbrž omenjena ujetnika. Moja slutnja se opraviči, Ko stopim v sobo,
se vsi dvignejo, in Dohub spregovori:

— 104  —

“Tukaj je emir, ki vas je rešil! Emir, muteselim je bral tvoje pismo
in mi vrnil očeta in brata!”

“Ali si mu povedal, da se napotiš v Mosul?”

Iia. Tvoj svet je bil dober, ker imuteselim je postal takoj bolj pri¬
jazen, in ko sem mu pokazal tvoje pismo, je takoj poklical Selim - ago,
ki je pripeljal ujetnike iz zapora.”

“In kaj je z odškodnino in kaznijo?”

“Vse nam je odpustil, samo smodnik in svinec je pridržal. Emir, povej
mi, kako naj se ti zahvalimo!”

“Poznaš občinskega predstojnika v Spandari?”

“Zelo dobro! Njegova hči je žena našega beja; občinski glavar pri¬
de večkrat v Gumri, da obišče svojega zeta in svojo hčer.”

“Tudi moj prijatelj je. Do danes zjutraj sem bil pri njem; pri odho¬
du me je prosil, naj obiščem lieja. v Gumri.”

“Ah, gospod, pridi k nam. Boljše te bomo sprejeli, kot če. pride mu-
teselim, ali sam paša iz Mosula. ”

“Mogoče pridem; vendar v Amadiji ostanem vsaj nekaj dnij. Neza-
num iz Spandare mi je izročil zavoj, kterega naj podarim vašemu beju-
S seboj ga ne morem dalje nositi, torej ga ti vzemi s seboj in izroči beju.
Pozdravi beja in reci mu, da sem njegov prijatelj, ki mu želi vse dobro.”

“Torej to je sporočilo za beja?”

“Da.”

“Toda kako naj se ti skažemo hvaležnega?”

“Morebiti pozneje.”

“Gotovo, gospod! Le pridi in zapovej, kar potrebuješ!”

“Ali bi pomagali mojemu prijatelju, če bi ga muteselim preganjal
in prišel k vam?”

“Če pride k nam, ga poveljnik nikdar več ne bo videl.”

Nato pa se obrnem k starejšemu Kurdu, kteremu se na obrazu po¬
znalo, koliko je trpel v zaporu.

“Veš, kdo' je bil zajedno s teboj zaprt?”

“Ne,” odvrne. “Tičal sem v temni luknji, kamor je prišlo le malo
svetlobe, niti videl, niti slišal nisem ničesar.”

“Ali je narednik, ki vas je čuval, hudoben mož?”

“Nikdar ni govoril z nami. Edini glas, ki smo ga culi, je bil neke sta¬
re babnice, ki nam,,je nosila jesti.”

“Kakšna so pota od tukaj v Gumri?”

“Najprvo moraš jahati v dolino Bervari, in sicer po neki soteski, ki
je tako ozka in nevatma, da se .ne more jahati, temveč voditi konja za uz¬
do. V dolini je več hrastovih gozdov in vasic, kjer prebivajo deloma Kur¬
di, ali pa nestorijanski Kaldejei. Nato prideš v suhe kraje, kjer leži vas
Maglano, v kteri prebivajo Turki; nato prideš do kurdskega sela Hajjs,
kjer prebiva samo nekoliko revnih družin. Prebroditi moraš več rek, ki se
vse stekajo v reko Zab, nato pa že od daleč zagledaš grad Gumri, ker je
zidan na visokih skalah in stoji osamljen v dolini,”

— 105

Ko sem vse poizvedel in še mnogo'drugih podrobnostij, ktere bi po¬
treboval na begu iz Amadije, jih povabim k obedu. Oba oproščena Kurda
s ta jedla kot gladna volkova, iz česar sem lahko sklepal, kako dobrohotno
skrbi Mersina za svoje jetnike. Iialef prinese tudi kavo., ktero se Kurdi
Najbolj težavno pogrešali. Koneeno zapalimo tudi pipe.

Ko stopi .Selim - aga v mojo sobo, da mi naznani, da me muteselim
Pričakuje, se Kurd j e odpravijo na pot. Srčno smo se poslovili; ponovno
so mi zabieevali da jih moram obiskati v Gumri. Dohub vzame s seboj za-
v »j, in prepričan sem bil, da sem si pridobil prijatelje, na ktere se v sili
lahko zanesemo.

Na potu k muteselimu obiščem najprvo bolnico ; v predsobi me sprej¬
mejo njeni stariši.

“Kako je z vašo hčerko?” jih vprašam.

“Ah, veliko bolje, gospod!” odvrne oče. “Tvoja modrost je še večja
kot naša hvala, ker deklica že pametno govori; povedala nam je, da je res
Povžila voleje erešnje; in tvoja dobrota je še večja, kot smo mi slutili in
zaslužili; zvedel sem namreč, da nisi zdravnik, ki za plačilo zdravi bolni¬
ke, temveč velik emir, ki je prijatelj padišaba. in guvernerja.”

“Kdo ti je povedal?”

“Že celemu mestu je znano. Selim - aga te neznansko hvali; mutese¬
lim te je sprejel s parado in na tvoje povelje celo ujetnike spustil iz za¬
porov. Eden govori z drugim, in tako smo vse zvedeli.”

“Ali si bil ti rojen v Amadiji. Po obrazu si bolj podoben Kurdom.”

“Pravo si uganil, efendi. Kurd sem iz Ličana, in za kratek čas sem
se preselil v Amadijo, ker se v 'domačiji nisem čutil varnega.”

“Ne varnega? Zakaj ne?”

“Ličan leži v okraju Tijari, kjer stanujejo večjidel nestorijanski kri-
stijani. Sledne so oblasti že dolgo stiskale, da je pričelo med' njimi vreti,
m kmalu se lahko uname vstaja. Ker sem mohamedanec, se doma nisem
čutil varnega. V Amadiji mirno opravljam svoje delo, in ostal bom tukaj,
dokler mi ne bo kazalo vrniti se.”

“S kakšnim opravilom se pečaš V’

“Šiške kupujem in jib pošiljam na Tigris, kjer jih dalje razpečavajo.”

“Ti si moslem, vendar je stara mati, ktero sem" videl pri tebi, kristi-
jana. ’ ’

“Emir, to je 'Zgodba, ki jako žalosti mene in mojo ženo. Naš prednik
je bil velik knez med rodom Tijari in sprejel je vero o križanem. Njegova
žena, babica, ki si jo videl, je storila isto. Toda njegov sin je bil veren
Pristaš proroka in se je ločil od očeta, Oče je umrl in kmalu tudi sin, ki
je zgubil čast kneza. Postal je reven radi proroka, dasi je bil oče eden
aajbogatejših knezov v deželi. Tudi njegovi otroci so bili rpvni, in ko sem
oženil s svojo ženo, ki je njegova unukinja, je imela komaj tenko obleko,
da je pokrila svojo nagoto. Toda eden druzega sva ljubila, in Alab naju je
blagoslovil, da sva postala bogata.”

“In babica?”

—•106

“Nikdarveč je nismo videli, dokler nas ni obiskala v Ličanu. Imela
je že več kot sto let; prepričana je bila, da kmalu umre, torej je hotela
obiskati svoje unuke. Od onega časa nas obišče vsako leto dvakrat; toda
neznano nam je od kje pride in kam hodi!”

“Ali je niste vprašali?”

“Samo enkrat; toda ni nam odgovorila, temveč zginila. Od tedaj je
nismo nikdar več izpraševali. Sedaj je pri bolnici, ktero lahko vidiš, če
hočeš. ’ ’

“Gotovo; pojdite!”

Deklici je precej odleglo. Rudečica je zginila; kri je redneje krožila,
in tudi govorila ni več zmedeno. Radovedno me pogleduje, in ko se pribli¬
žam, mi poda roko> da se mi zahvali.

Svetoval sem, naj še nadalje pije kavo s citronami; tudi priporočim
gorko k opel j, nakar hočem oditi. Tu se dvigne starka v kotu sobe.

“Gospod, “reče,” mislila sem, da si hekim. Oprosti, ker sem ti oblju¬
bila plačilo.”

“Moje plačilo je veselje, če deklica ozdravi,” odvrnem.

“Bog je blagoslovil tvojo roko, emir. On je mogočen pri slabih in u-
smiljen v mogočnih. Kako dolgo bo deklica še bolehala?”

“Nekaj dnij in bol bo prešla.”

“Emir, živim, toda ne v sebi, temveč v tem otroku. Umrla sem že
pred mnogimi, mnogimi leti, toda vstala sem zopet v onej, kteri želim, da
‘ ostane obvarovana pred madeži telesa in duše. Ne samo njej, temveč tudi
meni si življenje obranil. Ali prideš zopet?”

“Da, jutri.”

“Torej danes ne bom več s teboj govorila.”

Obrne se zopet k ležišču deklice. Govorila je skrivnostno in celo svo¬
jim sorodnikom je bila zastavica. Želel sem, da razvozlam to uganko. V
hiši so me povabili na obed; vendar, ker sem pričakoval zvečer povabila
pri inuteselimu, sem povabilo pri stariših deklice prijazno odklonil.

Četrto poglavje.

Iz trdnjave.

\

Ko pridem k poveljniku, so bili že okoli njega zbrani vsi njegovi
uradniki in častniki. Priredil je torej veliko pojedino. Mene po^ide na
častno mesto pojeg poveljnika. Nahajali smo se v veliki sobi, ki je bila
skoro cela dvorana; vsakdo je sedel tiho na svojem mestu, kadil pipo in
pil kavo, ktero so služabniki nosili okoli. Kadar je pa muteselim glasno
spregovoril, so vsi dvignili glave, da ga pazno poslušajo kot mogočnega
vladarja.

Tudi jaz šem tiho z njim govoril. Po daljšem pomenku reče:

— 107  —

“Slišal sem, da si danes ozdravil neko deklico, ktere je zlodej obse¬
del. Moj bekim, zdravnik ga je videl, kako je stopil v njeno telo; zato je
zahteval, da te preženem iz mesta, ker si čarovnik.”

“Tvoj zdravnik je norec, muteselim! Deklica je požrla strup, in jaz
sem ji dal sredstvo, ki je uničilo strup. 0 zlodju ali hudobnem duhu pa ne
more biti govora.”

“Torej si ti zdravnik?”

“Ne. Saj ti je vendar znano, kdo sem in kaj! Toda na zapadu od
Štambula ima vsak človek več znanosti o zdravljenju kot tvoj bekim, ki j«
hotel zlodja pregnati z mrtvo muho.”

Govoril sem brezobzirno in precej predrzno; toda tem ljudem ni nič
škodovalo; morebiti še koristilo, ker spoznajo neumnosti, kterim vrjamejo.

Muteselim se dela kot bi ne slišal mojega ostrega govora in nadaljuje:

“Torej so ti poznane vse bolezni?”

“Vse,” odvrnem zelo odločno.

“In znaš prirediti vse pijače?”

“Vse.”

“Ali so morda tudi pijače, ki jih dober moslem ne sme piti?”

“Da.”

“Ktere?”

“Nečiste, ktere se prideljujejo iz takih tvarin, kterih uživanje je
prerok prepovedal, namreč vino in svinjska mast.”

“Toda vino je zdravilo?”

“Da, in zelo imenitno.”

“Kdaj se ga pije?”

‘Pri gotovih boleznih krvnega in živčnega sistema, pa tudi pri bolez¬
nih v prebavljalnih organih.”

Zopet preneha muteselim s pogovorom. Navzoči umolknejo ali začno
šepetati; konečno se muteselim obrne zopet k meni in me tiho vpraša:

“Efendi, bolan sem, zelo bolan.”

“Ah, je li mogoče? Alah ti povrni zdravje!”

“Morebiti se me usmili, ker sem dober moslem in zvest privrženec
prerokov. ’ ’

‘Ktera bolezen te muči?”

“Vprašal sem že več zdravnikov za svet; vsi so se izjavili, da trpim
na krvnem in živčnem sistemu in tudi na prebavljalnih organih.”

Komaj sem se zdržal, da se mu nisem v obraz zasmejal. Torej zato
prejšni uvod, ki je bil podoben mačji hoji okoli vrele kaše.

“Ali so ti tvoji zdravniki priporočili kako zdravilo?” ga vprašam.

“Da, toda njih sredstva niso pomagala. Možje niso bili toliko prebri¬
sani in učeni kot si ti. Ali nisi mnenja, da potrebujem okrepčila in moči?”

“Prepričan sem.”

“Ali bi mi preskrbel sredstvo za moč?”

“Ne smem.”

“Zakaj ne?”

108  —

“Prerok mi prepoveduje.”

“Toda prerok ni hotel, da pravi verniki trpe: na slabi krvi in vzne¬
mirjenih živcih. Ali si pazljivo čital kuran?”

“Zelo pazljivo.”

“Torej mi povej, če si kje hral v kuranu o samo enem zdravilu, ki
bi bilo prepovedano!”

“Ne.”

“Vidiš torej! Torej ali mi hočeš podeliti sredstvo za pridobljenje
krvi in moči?'”

“Pri sebi nimam priprav, ktere potrebujem, da naredim zdravilo.”
“Zopet uganjaš burke, ker imaš vse priprave.”

“In kdo ti je to povedal?”

“Tvoj sluga je enake stvari kupil pri Židu.”

Ah, torej nas je muteselim skrivno opazoval. Vedel je že, da je hadži
kupil vino za Angleža. Moramo hiti torej previdni, da ne izdamo svojega
načrta.

“Toda potrebujem še več stvari, razven onih, ki jih je kupil moj
sluga.”

“Malo je boljše kot nič. Ravno zato, ker sem slab, ne smeš zmešati
dovolj rečij. Ali mi hočeš poslati krepčilno pijačo?”

“Dobro; dobil jo boš.”

“Koliko?”

1  ‘  Polno steklenico. ’ ’

“Emir, to je premalo. Jaz sem poveljnik in zelo dolg mož; pijače bo
zmanjkalo, predno preteče skozi čelo telo.”

“Torej ti bom poslal veliko steklenico.”

“Samo eno? Ali bolnik samo enkrat zavžije zdravilo?”

“Dobro torej, pošljem ti dve.”

“Daj, da vsak dan skozi cel teden vživam zdravila.”

“Muteselim, ti boš postal preveč močan.”

‘ ‘  Emir, tega se nikar ne hoj! ’ ’

“Torej poskusimo z jednim tednom.”

“Toda eno prošnjo mi moraš spolniti.”

“Ktero?”

“Muteselim ne sme svojim podložnim nikdar pripovedovati, da trpi
na slabi krvi in slabem prebavljanju.”

“Je že res.”

“Torej zavij zdravilo tako dobro, da ne bo nihče slutil, da so v za¬
voju steklenice.”

“Tvojo prošnjo ti rad spolnem.”

“Ali imaš tudi ti slabe živce, emir?”

“Ne. Zakaj naj bi bili moji živci slabi?”

“Ker si kupil sredstvo proti njim.”

“Toda ne za sebe.”

“Za koga pa? Za mutastega hadžija Lindsay beja?”

— 109  —

“Muteselim, prej si rekel, da muteselim ne sme svojim podložnim
nikdar pripovedovati, da ima slabe živce. Tudi drugi možje radi vidijo,
e e se ne govori o tem.”

“Morebiti pa so bila zdravila za tretjega moža, ki se neče prikazati
v  mestu? Mora pač biti zelo bolan, ker se ne prikaže iz svoje sobe.”

To je že precej dišalo po zaslišanju. Muteselim je hotel kaj poizvedeti
P° Mohamed Eminu.

“Da, bolan je,” odvrnem.

“Ktera bolezen ga muči?”

“Srčna bolezen.”

“Ali ga moreš ozdraviti?”

“Vsaj upam tako.”

“Žal mi je, ker ga radi bolezni nisi pripeljal k meni. Ali je tvoj
Prijatelj?”

“Dober prijatelj.”

“Kako se imenuje?”

“Prosil me je, da ti ne povem njegovega imena. Ti ga dobro poznaš
in rekel mi je, da te hoče presenečiti.”

“Ah,” zakliče radovedno. “Presenečiti? Kdaj?”

“Takoj ko ozdravi.”

“In kdaj meniš, da bo zdrav?”

“čez nekaj dnij.”

“Ali naj ga jaz obiščem, ker on ne more k meni?”

“Tvoj obisk bi ga preveč vznemiril. Srčne bolezni so nevarne, to men¬
da veš ?’’

“Torej moram čakati.”

Zopet umolkne za kratek čas, nakar prične:

“Ali veš, da si mi ti kakor uganka?”

“In tudi ti meni.”

“Zakaj?”

“Ker sem jaz tebi uganka. Povej mi, če je kdo že tako odkrito, jasno
in Čisto govoril s teboj kot jaz?”

“Kes je, efendi! Tudi svetoval ne bi nikomur, da tako govori z menoj
kot ti. Ti si pa velik emir, ki je v padišahovej senci in zelo dobro pripo¬
ročen od mosulskega guvernerja.”

“In vendar si rekel, de sem ti uganka?”

“Da.”

‘‘Torej ti hočem pomagati, da rešiš to uganko. Vprašaj me!”

“Pred vsem bi rad znal, kako si zadobil padišahovo varstvo, kaj
niisli sultan v Carigradu o meni, in kakšne načrte ima z menoj in s teboj.
Toda danes nimava časa. O tem bova govorila jutri, ko prideš k meni.”

Meni prav. Sicer so se pa navzoči gostje nehali razgovarjati, ker je
prišel v sobo pripovedovalec pravljic, kterega je muteselim najel. Znova
nam napolnejo pipe in zažgejo, posodice s kavo nam znova napolnejo, in
Vsakdo prične zvesto poslušati pripovedovalca.

— 110  —

Pripovedovalec se postavi v sredo sobe in prične s pevajočim gl®'
som pripovedovati one, že tisočkrat premlatene pravljice o Abu - Sabe!"
ju, o učitelju s krivimi usti, o ljubljenem sužnju Ganemu, o Naredi®
- Aliju in Hasanu. Za svoje delo je dobil dva pijastra, nakar se je poslovil'

Sedaj se dvigne muteselim v znamenje, da je večerna zabava konc®'
na. Gostje se z uljudnimi besedami poslovijo, in Selim - aga je sklenil)
da me spremlja domov.

"Emir, dovoli, da te primem za roko!” me prosi.

"Saj si me že prijel.”

"Vem, da tega ne bi smel storiti, ker si velik emir, moder efendi i®
padišahov ljubljenec; toda rad te imam in pomisliti moraš, da jaz niše®
navaden Arnavt, temveč junaški aga, ki to trdnjavo lahko brani, če J c
napade 50.000' sovražnikov.”

"Vem. Tudi jaz te ljubim. Pojdiva.”

"Toda, kdo je ta človek?”

Po teh besedah pokaže na temno postavo, ki je slonela ob vogal®
ulice, in ko je nas zagledala, hitro zbežala vstran. Moža sem spoznal'
Bil je Arnavt, ki je nas napadel, vendar sem sklenil, da ga ne izdam j®'
naškemu agi.

"Najbrž je bil kdo tvojih Arnavtov,” rečem Selim - agi.

"Da, toda tega obraza še nisfcm nikdar videl.”

"Ker te moti mesečna svetloba.”

"Ali veš, emir, kaj sem ti hotel povedati?”

"Kaj?”

"Hm! Bolan sem!”

"Bolan?”

"Da, boleham namreč na slabi krvi in živčevju.”

"Selim - aga, meni se zdi, da si poskušal najin razgovor z muteseh'
mom! ”

"Nikakor ne, efendi! Vendar sem slišal vajin razgovor, ker sem sed®l
blizu muteselima. ”

"Pa si bil tako oddaljen, da si moral prisluškovati.”

"Ali je prepovedano, če človek potrebuje krepčila?”

"Pa ga vendar ne boš zahteval od mene?”

"Mari od starega hekima? Ta bi mi zapisal muhe.”

"Dobro. Zdravilo preskrbim jaz. Ali ga hočeš v zdravilni ali velik 1
steklenici?”

"Menda si hotel reči v velikih steklenicah?”

"In kdaj?” vprašam zvitega ago.

"Takoj, če ti je mogoče.”

"Torej hitiva, da prideva domov.”

"Nikakor ne, emir, ker Mersina ne sme ničesar slutiti. Ona ne sn®
vedeti, da imam slabo kri.”

"Zakaj ne?”

"Ker bi zdravilo sama spila.”

— 111

Muteselim in poveljnik junaških branilcev trdnjave Amadije sta
Najbrž občutila veliko slast po vinu. Ker je pa mohamedancu prepovedano
Piti vino, sta se izgovarjala, da sta bolna, in smatrala vino za zdravilo,
ktero ni prepovedano. To je zvit način Turkov, da pridejo tem lažje do
v ina.

“Znan mi je kraj, kjer se lahko zdravilo v miru in gotovosti vživa,”
r eče Selim - aga.

“Kje?” vprašam.

“Efendi, samo pri zidih in Grkih imajo take prostore. Ali še nisi
^ e ga opazil?”

“Že večkrat. Toda videli te bodo, in celo mesto bo govorilo, da trpiš

slabi krvi in slabem živčevju.”

“Toda sama bova. Žid ima majhno sobico, kamor niti mesec nikdar
116  pogleda. ’  ’

“Torej pojdi z menoj. Bodiva previdna, da naju nihče ne opazi.”

Selim-aga se je zanašal na mojo mošnjo. Sicer sem pa bil vesel, ker
Se tti Selim - ago spoznal kot moslema, kteremu je sicer prepovedano vino,
&e  pa zdravilo, 'kterega se prideluje iz kapljic vinske trte. Ce se ga Selim-
a ga nekoliko naleze, je to v mojo prid.

Ko prekoračiva nekaj ozkih, zamazanih ulic, prideva do neke majhne,
SlT omaške koče, kjer so bila vrata samo naslonjena. Vstopiva v vežo, kjer
Selim - aga zaploska rokami. Takoj se prikaže znan čifutski obraz, ki s
Sv ojo laterno posveti agi naravnost v obraz.

“Vi ste, visokost? Jehova, kako sem se prestrašil, ko opazil sem sta¬
ti v veži dve postavi, in ne postavo visokega, junaškega age Arnautov,
ki me počastuje z obiskom vsak dan v hiši moji!”

Po govoru sem ga takoj spoznal, da je čifut, ki vernim mohamedan-

prodaja vino v Amadiji.

“Odpri, starec!”

“Odpri? Kaj? Sobo, ki je majhna ali velika?”

“Majhna.”

“Ali se lahko zanesem, da mož, ki ponižal se je, priti z vami, ne bo
§°spod, ki govore njegova usta o stvareh, ki iz usmiljenosti se zgode,
ktere zvršiti ne smejo se, ker muteselim, veliki gospod v Amadiji, kazno¬
val me bi?”

Preklicani čifut, govoril je tako, da sem ga komaj razumel.

“Ne skrbi, čifute. Odpri, sicer sam odprem vrata.”

Starec privzdigne nekoliko desk, za kterimi se prikažejo vrata. Sto¬
jmo v majhno sobo, opravljeno jako siromaško; v njej je bilo nekaj

Naslonjač.

“Ali naj naredim svetlo?” vpraša čifut.

“Seveda.”

“Kaj gospodje piti hočejo?”

“Po navadi.”

Čifut prižge dve svetilnici, nakar me je lahko bolje opazoval.

— 112  —

“Katera musa, za Mojzesovo voljo, to je velik efendi in velik vojnik!
Izvrstno orožje ima, zlat nosi kuran okoli vratu, in ima brado Jehošova
kakor osvoboditelj. Navadnega ne prinesti smem, moram iti v kleti kot,
kjer pijača leži, ktero piti ne vsak more.”

“Kakšna pijača je?” vprašam.

“Vino je iz dežele Tirbedi Haidari, iz dežele, ktere pozna ne nihče,
kjer trta vinska raste, ki kot jabolka poganja grozdje, kterega sok pode¬
re celega lahko mesta zidovja.”

“Prinesi steklenico!” zapove Selim-aga.

“Ne, prinesi dva vrča! Tako žlahtno vino se spravlja samo v vrčih,
da se dalje ohrani,” rečem.

“Ali ga poznaš?” vpraša čifut.

“Že večkrat sem ga pil,” mu odvrnem.

“Kje? Kje je ta dežela?”

“Mesto, ki si imenoval, leži v Perziji. Vino je dobro, in upam, da
si ga znal dobro pripraviti. Za kako ceno ga prodajaš?”

“Ti si imeniten gospod; torej ti ga prodam pol zastonj. Plačal boš
trideset pijastrov za vrč.” (Približno dolar in pol za vrč.)

“Pol zastonj? Prinesi dva vrča, da vino poskusim. Potem ti povem,
koliko hočem plačati.”

Čifut gre po vino. V kotu sobe je bilo nekoliko pip e tobakom. Vse-
deva se s Selim - ago in vzameva pipe. Tobak je bil dober, najbrž iz
Perzije.

“Kakšni prostori so na drugi strani hiše?” vprašam Selim - ago.

“Špecerijska trgovina in kavarna. Vzadaj je pa opijska pivnica in
beznica za navadne ljudi.”

Lahko rečem, da sem se veselil vina. Če je bil isti, kot ga je čifut
opisal, so zadostovali trije požirki, da narede človeka pijanega, ki še ni
okusil mnogo vina. Selim - aga je najbrž bil velik prijatelj Noatove pija¬
če, in prepričan sem bil, da ga bo en vrček pripravil v najboljo voljo.

Tu pride krčmar z dvema vrčkoma, kterih vsak je menda držar liter.
Ubogi Selim - aga. Vino poskusim. Pijača je sicer trpela radi vožnje,
vendar mi je še precej prijala.

“Visokost, ali je vino dobro?” vpraša čifut.

“Tako je,’’ rečem, “da ti plačam dvajset pijastrov za vrček.”

“Gospod, to je premalo, zelo premalo! Za dvajset pijastrov prinesem
drugega. ’ ’

“V deželi, kjer prideljujejo to vino, plačam za vrček samo štiri pi-
jastre. Vidiš torej, da ti ga dobro plačam, toda če ti ne ugaja odnesi ga!’

Jaz vstanem.

“Kterega naj prinesem?” vpraša čifut.

“Nobenega! Jaz pijem samo tega za dvajset pijastrov, ki je sicer
vreden samo petnajst. Če mi ne dovolil te cene, grem, in vino pij sam!”

“Torej ga bo pil, viskost, Selim - aga.”

“On gre z menoj.”


113

“Daj mi devetindvajset za vino.”

“Ne.”

“Osemindvajset.”

“Lahko noč, stari!”

Odpremi vrata.

“Ostani, efendi! Dobil ga boš za dvajset pijastrov, ker čast meni je,
videti gosta takega v hiši.”

Kupčija je bila torej sklenjena in sicer v veliko' zadovoljnost čifuta,
ki smeje vtakne denar v žep. Aga poskusi vino najprvo, nakar globoko
Potegne iz vrča.

“Alah il Alah! Valak, bilah, talab! Takega še nisem pil. Veruješ,
da je izvrsten za onega, ki ima slabo kri?”

“Zelo dober!”

“Ah, ee bi Mirta znala, kje sem sedaj!”

“Ali ima tudi ona slabo kri?”

“Ne slabo, temveč žejno, emir!”

Aga zopet potegne, drugič, tretjič.

“Ni čuda,” rečem, “veliko skrbij, dela in napora mora prestati.”
“Ne za mene; Alahu je znano.”

“Toda za tvoje jetnike.”

“Vsak dan jim prinese kruha, hrane in vode.”

“Koliko ji plača muteselim za vsakega ujetnika?”

Trideset par vsak dan.” (Trideset para je približno en cent našega
denarja.)

No, ujetniki so pač lepo stradali!

“In koliko dobiš ti, da nadziraš ujetnike?”

Aga zopet potegne iz vrča.

“Vsak dan dva pijastra, kterih pa še nikdar videl nisem. Torej ni ču¬
da, da ne poznam tega dobrodejnega zdravila.”

“Dva pijastra? Malo je, ker ti ujetniki povzročajo obilo truda.”
“Truda? Nikakor ne! Meniš, da se jaz pečam s temi lopovi? Vsak
dan grem v ječo, da pogledam, če je kdo umrl.”

“Kdaj hodiš v ječo?”

“Kadar se mi poljubi.”

“Tudi ponoči?”

“Da, če sem med dnevom pozabil in jahal na sprehod. .Valahi, prav
s ®daj sem se spomnil, da še danes nisem bil v zaporih.”

“Moja navzočnost te je zmotila.”

“Res je, efendi!”

“Torej moraš še nocoj v ječo.”

“Nocoj ne grem več.”

“Zakaj ne?”

“Ker lopovi niso vredni, da jih pogledam.”

“Imaš prav! Toda ali ne boš zgubil svojega upljiva?”

“Tipljiva?”

— 114  —

“Ti si vendar aga, torej častnik! Tvoji Arnavti in častniki morajo
imeti strah pred teboj. Ali ne?”

“Da, morajo. Pri Alahu, morajo!” zakliče.

“Tudi narednik, ki čuva ujetnike?”

“Tudi! GotoVo! Narednik je pravi neubogljivec! Njega moram ustra¬
hovati ! ’ ’

“Torej ga moraš skrbno nadzorovati, ga včasih presenečiti, da spo¬
znaš, če dobro opravlja svojo službo.”

“Storil bom, kakor si mi ~svetoval; pri Alahu, storil bom!”

“Kadar je narednik prepričan, da tebe ne bo v zapore, tedaj goto¬
vo zapusti ječe in presedi svoj čas pri kavarnarju ali pa pri plesalkah.”

“Naj se le predrzne! Preseneeil ga bom jutri ali pa še nocoj. Emir,
pojdi z menoj!”

Sicer junaškemu Selim - agi nisem hotel priznati, če me veseli obisk
njegovih ječ; vendar sem govoril z ego,  kot bi mu skazal veliko čast, če
ga spremljam po zaporih. Rečem mu:

“Ali so lopovi vredni, da vidijo obličje tako slavnega emirja, kot
sem jaz?”

“Saj me ne boš spremljal v ječo radi lopovov, temveč radi mene.”

“Torej mi moraš skazati čast, ki se pristoja emirju in efendiju, ki je
proučeval vse postave.”

“Gotovo! Če greš ti z menoj, je ista stvar, kot bi me spremljal sam
muteselim. Nadzoroval boš vse ječe.”

Junaški aga je spraznil skoro cel vrč vina, in le par kapljic je imel še
v posodi. Oči :so«mu se manjšale in brki njegove brade so mu upadli.

“Ali naj spijeva še en vrček, Selim-aga?” vprašam.

“Ne, efendi, če ti je ljubo. Kar hrepenim, da bi preseneeil narednika.
Jutri se zopet oglasiva pri čifutu.”

Dobrodušni aga se je izgovarjal na narednika vendar, kakor se je
meni zdelo, mu je perzijsko vino že precej uhajalo v glavo. Pipo, iz ktere
je ves čas kadil, odloži in vstane z negotovim korakom.

“Kako ti je dišal tobak?” me vpraša.

Slutil sem, kaj namerava s svojim vprašanjem, torej mu odvrnem:

“Slab je bil. Povzročil ni je glavobol in medlevico.”

“Pri Alahu, res imaš. Ta tobak slabi človeški sestav in živce, ktere
hočemo okrepčati. Pojdiva!”

Selim-aga zaploska z rokami. Čifut pride v soho, mu plačava, nakar
se poslovimo.

Ko stopiva na cesto, reče Se!im-aga:

“Daj, emir, daj mi svojo roko!”

Pač ni Selim-aga govoril iz ljubezni, pač pa ga je vino tako navdušilo,
da se me je hotel držali za roko.

'“Kaj ne, Mohar ed je bil pameten adut emir?” vpraša me Selim-
aga tako glasno, da nekdo na ulici obstane in nas pozorno ogleduje.

“Zakaj?” vprašam.

— 115  —

“Ker ni prepovedal zdravil. Če bi nam še zdravila prepovedal, tedaj
bi morali iz grozdja pridelovati črnilo. Ali veš, kje so zapori?”

“Za tvojo hišo.”

“Imaš prav, ©mir. Toda kje je naša biša, emir?”

Ko, kaj .slabo za arnatovskega ago, da ni vedel, kje stanuje.

“Ravno pred ječo, aga.”

Aga obstane in skuša me začudeno pogledati.

“Emir, ti si prav tako pameten kot naš stari Mohamed. Toda, znaj,
tobak preklicanega čifuta mi je šel tako v glavo, da vidim na desni in levi
zapore. Kje so torej preklicani zapori?”

Aga se ga je preveč nasrkal, in sedaj se je izgovarjal, da je kadil pre¬
močan tobak.

“Na desni je košata lipa, na levi pa oblak,” razlagam dobrodušnemu
agi.

“Oblak? Alah il Alah! Dovoli, da čvrsteje primem za tvojo roko!”

Aga me prime še bolj močno za roko; korakal je prav kakor bi se ho¬
tel vsak trenutek prevrniti v jarek ob cesti. Torej sva še precej hitro kora¬
kala in končno dospela do zaporov.

“Ali je to ječa?” vprašam Selim-ago.

Potlači si turban nekoliko na stran in pogleda okoli.

“Hm! Zdi se mi. Emir, ali vidiš koga v bližini, kterega bi lahko vpra¬
šala? Tebe sem moral tako trdo držati, da se mi oči blešče, kar je jako
hudo; hiše skačejo pred menoj kot podivjane karavane.”

“Vendar ljudi še nisem opazil v bližini. Ječe pa morajo biti v tem
kraju.”

“Torej, poskusiva!” reče Selim-aga.

Z roko poseže v žep in išče nekaj, česar pa ne more najti.

“Kaj iščeš, aga?” ga vprašam.

“Ključe.”

“Ali jih imaš pri sebi?”

“Vedno! Po&eži vendar v moj žep, in prepričal se boš, da so na pra¬
vem mestu.”

Posežem v njegov široki žep in res dobim ključe. No, aga je bil že
Precej nasrkan, ker ni mogel dobiti ključev, ki so bili tako veliki skoro
kot njegova sablja v nožnici.

Kmalo sva pred vratmi zaporov.

“Tu so ključi,” rečem'. “Ali naj odprem?”

“Da, vendar mislim, da ne boš dobil ključavnice, ker imaš slabo
kri,” reče aga, ki se že sam ni spominjal, da ima slabo kri.

Ključ je bil pravi in kmalu zaškripljejo vrata.

“Dobro je,” reče aga. “To škripanje vrat poznam. Pojdiva!”

“Ali naj vrata zopet zaprem?”' vprašam ago.

“Gotovo! V ječi mora biti'človek previden.”

“Pokliči ključarja!”

. ‘ ‘  Narednika ? Zakaj ? ’ ’

— 116  —

“Da nam, bo svetil!”

“Nikakor ne! Lopova hočemo presenečiti!”

“Torej govori bolj tiho, aga.’’

‘ Selim - aga hoče naprej, vendar se spodtakne, da bi padel vznak, če
bi ga jaz ne obdržal.

“Emir, kaj je to? Ali sv,a morda v tuji hiši?”

“Ne. Kje je soba, kjer prebiva narednik? Morda v pritličju?”

“Ne, v prvem nadstropju.”

“In kje so stopnjice, spredaj ali zadaj?”

“Hm! Vrag znaj, kje so! Menim,, da spredaj. Od vrat moramo kora¬
kati šest, sedem korakov.”

“Na levo ali desno?”

“Vrag znaj, kam! Na levo ali desno! Ah, emir tvoje zdravilo me je
zapeljalo! Pripeljal si me v tako hišo, kjer je streha navzdol in, pritličje
na strehi.”

“Torej pojdi z menoj. Za teboj so vrata; tu se gre na desno in tu na
levo. Na kteri strani so .stopnjice ? ”

“Na levi.”

Previdno korakava naprej in kmalu začutim pred seboj stopnjice.

“Tu so stopnjice, aga!”

“Že vidim.. Nikar se ne spodtakni, emir! Še nikdar nisi bil v tej hi¬
ši, torej te moram previdno voditi.”

Dobrodušni aga se ga je tako nalezel, da je meni predbacival, da
sem jaz pijan, in da me mora on voditi, dočimi sem ga jaz moral precej
krepko držati, da se mi ni zvrnil po tleh. Po stopnjicah sem ga moral
skoro nesti.

“Tako, sedaj sva zgoraj,” rečem, ko premeriva stopnjice. “Kje je
narednikova soba?”

“Govori bolj tiho, emir. Vrata so tam na desni!”

Aga me potegne napi-ej, toda naravnost in ne na desno; torej ga po¬
vlečem s seboj na desno, in kmalu začutim pred seboj vrata.

“Dva zapaha sta na vratih brez ključavnice, aga.”

“Vrata nimajo ključavnice.”

“Toda zapahi so potegnjeni čez vrata.”

“Torej sva konečno reis v tuji hiši in ne v zaporu!”

“Molči! Skušal bom odpreti.”

“Da le daj, da sprevidim, kje sem pravzaprav!”

Težke zapahe potegnem nazaj. Vrata so se na zunaj odpirala. Oba
vstopiva v sobo.

“Ali ima narednik v svoji sobi luč?” vprašam Selim - ago.

“Da. Luč z užigalicami je'na levi strani v zidini duplini.”

Ago prislonim na zid in pričnem iskati luč. Kmalu dobim luknjo 2
lučjo, ktero takoj prižgem.

— 117  —

Soba je bila majhna in ozka. Na tleh opazim borno ležišče, ki je slu¬
žilo najbrž za postelj, mizo in stol. Na tleh leži razbit lonec, par strganih
čevljev, coklje, praizen vrč za vodo in bič.

‘'Vražji narednik, kje se neki klati?” vpraša razdraženi aga.

“Najbrž je pri Arnavtih, ki morajo stražiti.”

Aga vzame v roke luč in hoče iz sobe, toda z vso silo trešči o ! b vrata.

“Nikar me ne suvaj, emir! Daj, drži luč; hočem te peljati po stop-
njicah, da se ne zvrneš. Rad te imam in sem tvoj prijatelj, tvoj najboljši
prijatelj; raditega ti svetujem, da nikdar več ne piješ perzijskih zdravil,
ki povzročijo, da skačeš, kjer nečeš.”

Uporabiti sem moral vso svojo moč, da ni zletel po stopnjieah. Tudi
v sobi za stražnike ni bilo žive duše. Soba je bila skrajno siromaško opra¬
vljena in bolj podobna hlevu kot človeškemu stanovališeu; lahko sem mi¬
slil, kakšne neki morajo biti šele ječe.

“Torej tudi Arnavtov ni na svojem mestu, emir? Ti lopovi so pobe¬
gnili mesto, da bi stražili. Toda naučil jih bom kozjih molitvic. Vsem dam
našteti sto udarcev po' golih podplatih, ali jih pa ukažem celo obesiti.”

“In. kaj naj sedaj učiniva, aga?”

“Kaj meniš, emir?”

“Jaz na tvojem mestu bi čakal, da pridejo Arnavti, ktere bi sprejel,
kakor zaslužijo.”

“Seveda jih'bom čakal, toda kje?”

“Tukaj ali pa zgoraj.”

“Tukaj. Jaz ne grem več po stopnjieah navzgor, ker si pretežak,
efendi. Vidiš, kako se opotekaš? Vsedi se!”

“Toda rekel si, da bova ječe nadzorovala.”

“Ha, res!” reče Selim-aga z vtrujenim glasom. “Toda psi niso- vred¬
ni, da jih pogledamo. V zaporih so sami lopovi, potepuhi, roparji, tatje,
Kurdi in tudi neki Arabec, ki je najhujši izmed vseh.”

“In kje tiči ta adut?”

“Takoj tukaj zraven, ker moram nanj najbolj paziti. Toda vsedi se
vendar.”

Vsedem se poleg age, dasi iso bila ilovnata tla. kaj nesnažna.

“Ali si truden?” me vpraša aga.

“Nekoliko.”

“Zato tako na široko zdeliaš. Zaspi, dokler ne pridejo Arnavti. Zbu¬
dil te bom jaz. Alah il Alah, kako si postal slab in nezanesljiv. Toda, dasi
je trdno ležišče ta ilovica, se bom ulegel in odpočil.”

Aga ise stegne, raztegne roke in noge in si podpre z desno roko' glavo.
Splošna tihota nastane in čez trenutek je gospodar zaporov že spal spa¬
nje pravičnega.

Kolikokrat sem že bral, da je ujetnik pobegnil, ker je njegov čuvaj
zaspal in se jezil, kako morejo biti pisalci knjig tako bedasti. In sedaj sem
bil sam ravno radi pijanosti poveljnika zaporov v istem položaju; namreč
gospodar vseh ujetnikov. Ali naj odprem Hadedinu vrata, da pobegne?

To bi ne bilo pametno. Pripravljeni še nismo bili, da zapustimo mesto. Pri
mestnih vratih gotovo stojijo straže 1 , ki bi pričele kaj sumiti. Vsa krivda
bi se zvrnila na ubogega ago — mene bi pa imenovali kot sokrivca, kar bi
md. pozneje lahko povzročilo mnogo sitnostij. Bilo je pač bolje, da ujetnika
oprostimo na tak način, da bo vsakemu neumljivo, kako je pobegnil. In
baš sedaj se mi je nudila prilika vse potrebno pripraviti za beg šejkovega
sina. Sklenil sem torej, da danes samo govorim s Hadedinom in mu od¬
prem vrata ječe šele tedaj, ko bomo vsi pripravljeni.

Aga leži na tleh in glasno smrči. Potresem ga -za ramo, najprvo lahko,
potem pa prav trdo. Aga spi naprej. Sedaj vzamem luč in zapustim sobo,
ktere vrata nalahko priprem. Tudi potegnem čez oba zapaha, da sem za¬
varovan za vse slučaje. 2e prej sem opazil, da nimajo nobena vrata klju¬
čavnice, temveč samo močne zapahe. Torej mi je bil ključ nepotreben.

Nekoliko čudno mi je bilo pri duši, ko sem stal isam na temnem hod¬
niku, ki ga tudi luč moje laterne ni mogla razsvetliti. Toda pripravljen
sem bil na vse. Če bi se zgodilo kaj nepričakovanega, bi se drznil vsega,
samo da pomorem ujetniku do bega.

Kmalu pridem do luknje, kjer je tičal šejkov sin. Odprem vrata in
poslušam. S pomočjo svetilnice zapazim v ozadju ječe malo odprtino, ki
je mejila na naše dvorišče; zraven razbitega vrča za vodo, ki je bil bolj
podoben pasji posodi, ne opazim ničesar drugega v ječi.

Amad el Gandur leži na mokrih tleh, in ko odprem vrata, se dvi¬
gne. Eadi dolgega ujetništva je bil bolj podoben smrti kot korenjaškemu
Arabcu, vendar ponosno je stal pred menoj, in njegovo oko 1  se je divje
bliščalo, ko me vpraša:

“Kaj hočeš? Ali me še spati ne pustite?”

“Govori tiho! Jaz nisem tvoj stražnik. Kako se imenuješ?”

“Zakaj vprašuješ?”

“Govori vendar bolj tiho, ker nas sicer lahko čujejo. Kako se ime¬
nuješ?”

“Saj ti je znano!” odvrne, vendar s pritajenim glasom.

“Slutim, vendar hočem izvedeti iz tvojih ust.”

“Imenujejo me Amad el Gandur.”

“Torej si oni, ki ga iščem. Obljubi mi, da boš miren, naj ti povem,
še tako hudo novico.”

“Obljubim.”

“Mohamed Emin, tvoj oče, je v bližini.”

“Alah il Ala-r-!”

“Molči! Tvoj klic nas lahko izda.”

“Kdo si ti?”

“Prijatelj tvojega očeta. Prišel sem kot gost k Hadedinom in sem
se ob strani tvojega očeta boril proti vašim sovražnikom. Tu sem slišal,
da si vjet, in napotili smo se, da te rešimo.”

“Alahu hvala! Toda te novice skoro ne morem vrjeti.”

lit)

“Vrjemi! Glej, to okno v ječi pelje na vrt one hiše, kjer mi stanu¬
jemo. ’ ’

“Koliko mož vas je?”

“Štirje. Tvoj oče, jaz, moj prijatelj in moj sluga.”

“Kdo si ti, in kdo je ta prijatelj?”

“To pozneje, sedaj morava hiteti.”

‘ ‘  Proč ? ’ ’

“Ne. Nismo še pripravljeni, in jaz sam sem slučajno prišel k tebi, ne
da bi o tem prej kaj slutil. Ali znaš brati?”

“Da.”

“Toda svetlobe ni v tej luknji.”

“Opoldne je dovolj svetlo.”

“Torej čuj! Lahko bi te takoj vzel s seboj, toda bilo bi prenevarno.
Zagotovim te pa 1 , da ne -boš dolgo tičal več v zaporih. -Morda samo par
dnij. Ne vem še, kaj bomo sklenili v tvojo korist; toda kadar čuješ, da pade
kamen s-kozi luknjo v tvoji ječi, ga poberi; na kamen bo privezan papir,
na bterem bo zapisano, kaj ti je začeti.”

“Gospod, novo življenje -mi prinašaš; skoro -bi že obupal! Kako ste
zvedeli, da so me vlekli v Amadijo?”

“Neki Džesid mi je povedal, ki ti je dal vode, ko šote peljali v trdnja¬
vo.”

“Je že res,” odvrne hitro. “Sedaj vidim, da govoriš resnico. Čakal
bom, toda pozdravi mojega očeta.”

“Še danes. Ali si lačen?”

“Zelo.”

“Ali lahko skriješ kruh, luč in užiga-liee?”

“Da-. Z rokami skopljem v zemljo luknjo.”

“Tu imaš moje bodalo. Za vse slučaje je dobro, če imaš pri sebi o-
rožje. Toda bodalo je jako dragoceno; pazi, da ga ne dobijo pri tebi.”

Amad el Gan-dur hlastno zgrabi za nož in ga pritisne k -ustnicam.

“Gospod, Alah naj se tebe spomne v tvoji smrtni uri. Sedaj imam
orožje; prost bom, če tudi vi ne pridet-e.”

“Mi pridemo gotovo. Ne delaj po lastni prevdarnosti; svoje iu, življe¬
nje tvojega očeta lahko pripraviš v veliko nevarnost.”

“Oa-kal bom te-d-en dnij. Če me do tedaj ne rešite, tedaj se rešim sam.”

“Dobro! Če se mi posreči, ti pošljem skozi odprtino še nocoj jedi in
luči v zapor. Morebiti bova tudi lahko govorila. Če ne ho prenevarmo, boš
slišal tudi glas svojega očeta. Sedaj je pa čas, da odidem.”

“Gospod, daj mi roko!”

Ponudim mu de-snico. Stisne jo z obema rokama, da me je skoro za¬
bolela.

“Alah naj blagoslovi to roko, dokler bo gibala; in ko napoči tvoja
smrtna ura, naj uživa tvoj duh vse veselje paradiža. Pojdi, da se ti ničesar
fie pripeti.”

— 120  —

Zaprem njegova vrata in se počasi vrnem k agi. Smrčal in spal je
še vedno; mirno se vise dem poleg njega. Tako sem sedel eelo uro, dokler
ne čujem pri. vežnih vratih korake. Hitro zaprem vrata in stresem ago.
Pač ni bilo lahko delo, sosebno, ker sem moral ago hitro “zbrihtati”.
Potegnem ga navzgor in postavim ob steno. Selim me začudeno gleda.

“Ti, emir? Kje pa sva?”

“V ječi. Strezni se vendar!”

Zopet me čudno pogleda.

“V ječi? Ah! Kako sva pa prišla v ječo?”

“Misli na čifuta in zdravilo! Misli tudi na narednika, kterega si
hotel presenieiti. ”

“Nare----mašaiah, sedaj mi je jasno! Spal sem! Kje

je narednik? Ali še ni prišel?”

“Govori bolj tiho! Čuješ? Zdolaj stoji pri vratih in se pogovarja.
Zbistri se vendar.”

Dobri Selim je kazal žalosten obraz; toda vsaj pijan ni bil več in je
lahko mimo po koncu stal. Hitro vzame v roko svetilko in stopi iz sohe
na hodnik. Sledim mu. V veži zapazi narednika, ki skoro obstrmi, ko za¬
gleda pred seboj svojega poveljnika.

“Kje se klatite, psi!” zarohni nad narednikom in vojaki.

“Pri kavarnarju,” odvrne narednik po daljšem molčanju.

“Pri kavarnarju, dočim bi morali tukaj stražiti! Kdo vam je dovolil
oditi iz ječe?”

“Nihče! ”

Ljudje s6 se kar tresli strahu; skoro so se mi smilili. Ravno njih ne¬
marnost je meni prinesla velik dobiček. Kljub še precejšni temi sem opa¬
zil kako grozno je aga pogledoval vojake. Brada se mu je tresla in roke
od jeze vzdigovale. Toda spomnil se je najbrž, da ga noge še ne držijo
dobro, torej si premisli.

“Jutri vas doleti zaslužena kazen.”

Svetilnico postavi na stopnice in se obrne k meni:

“Morda meniš, emir, da jih takoj sedaj obsodim? Želiš morda, da
enemu napovem, da pretepe druge?”

“Odloži kazen do jutri, aga! Saj vojaki ti ne bodo ušli.”

“Kakor želiš! Pojdi!”

Odpre vežna vrata, ktera zunaj zopet zapre.

Skupno odideva v hišo, kjer je nas že pričakovala “Mirta”.

“Ali si bil tako dolgo pri mubeselimu?” vpraša s sumljivim' obrazom.

“Mersina,” odvrne,, “povem ti, da nas je muteselim povabil, da osta¬
nemo pri njem do jutranje zore. Toda, ker sem vedel, da si sama doma,
sem odklonil poveljnikovo povabilo. Nočem namreč, da ti Rusi vzamejo
glavo. Vojska se bo namreč začela!”

Mersina prestrašeno sklene roke.

“Vojska? Kdo se bo boril?”

— 121  —

‘‘Rusi, Turki, Perzijanei, Arabci in Kurdi. Rusi že stoje štiri ure dar
leč od našega mesta; pri sebi imajo, 100.000' mož in tritisoč topov.”

“O Alah il Alah! Jaz umiram; sem že mrtva! Ali greš tudi ti na voj¬
sko?”

“Da. Še danes mi namaži moje škornje. Toda ne povej nikomur te no¬
vice. Vojska je državna skrivnost, ktero bodo ljudje šele zvedeli, ko bodo
Rusi jutri obkolili mesto.”

Mersina se opoteče in bleda kot zid vsede na prvi lonec, ki ga zagleda,

“Že jutri! Ali res pridejo že jutri?”

“Da.”

“In bodo streljali?”

“Zelo.”

“Selim - aga, škornjev ti ne bom namazala!”

“Zakaj ne?”

“Ti ne smeš v vojsko; tebe ne smejo ustreliti!”

“Dobro! Tem ljubše mi je, ker grem lahko spat. Lahko noč, efendi!
Lahko noč, moja sladka Mersina!”

Aga odide v svojo spalnico. Hišna cvetlica gleda nekaj časa začude¬
na za njim, potem pa vpraša:

“Emir, ali res pridejo Rusi?”

“Sedaj še ni gotovo. Po mojem mnenju se aga preveč vznemirja^”

“Ah, ti mi podajaš balzam v moje ranjeno srce. Mogoče ne bo so¬
vražnika v Amadijo?”

“Tudi jaz mislim, da zdaj še ne pridejo. Ali si zbrala, kavina zrnca?”

“Da, gospod. Naporno delo. je bilo-; toda hudobni hadži Halef Omar
mi ni dal miru, dokler nisem bila gotova. Se hočeš prepričati?”

‘ ‘  Pokaži! ’ ’

Iz kuhinje prinese mojo in svojo poso.dico za. kavo, ki je bila res
zbrana.

“In kako boš sedaj razsodil, emir?”

“Dobro za tebe, Ker si se toliko trudila s kavo, naj bo tvoja lastni¬
na. Tudi posoda, ki sem jo danes kupil, je tvoja; kozarce pa podarim junaš¬
kemu Selim - agi.”

“Efendi, pravičen in moder sodnik si. Tvoja dobrota je večja, kot so
moji lonci, in ta dišeča kava je dokaz tvoje radodarnosti. Alah naj vodi
ruske vojake, da ne pridejo v Amadijo. Meniš, da bom nocoj lahko mirno
spala?”

“Zelo lahko!”

“Hvala, .ethir, ker počitek je edina stvar, ki razveseli zmučeno ženo!”

“Kje spiš navadno, Mersina?”

“V kuhinji.”

“Zakaj v kuhinji?”

“Gospod, delokrog ženske je kuhinja*kjer mora hiti po noči in po
dnevu.”

122  —

Hm! Neprijetno za nas. Sicer mi pa neumna šala Selim - age prav nič
ni ugajala. Mersina gotovo ne bo mirno spala. Napotim se po stopnjicah
v sobo Mohamed Emina. Sicer se je že vlegel v posteljo, vendar takoj
vstane, ko vstopim v njegovo sobo. Povem mu vse, kar sem doživel v ječi.

Hitro znosiva skupaj nekaj jedil, luč in žveplenk ter se splaziva v
prazno sobo poleg vrta. V njej je bilo samo eno okno, namreč odprtina,
zaprta z deskami. Skozi okno stopiva na dvorišče, kjer dobiva vrata za¬
klenjena. Korakava torej čez vrt; od ječe naju je ločil samo zid, kterega
vrh sva lahko dosegla z roko.

“Počakaj” prosim šejka. “Radi varnosti se hočem- prej prepričati, če
naju nihče ne opazuje.”

Tiho se splazim, na vrh zida in skočim na drugo stran. Iz neke dupli¬
ne v zidu se posveti motna luč. To je soba, 'kjer je prej spal aga. Najbrž
sedijo tam Arnavtje, ki radi strahu niso mogli zaspati. Drugo okno, ozi¬
roma luknja, je pa pripadalo prostoru, kjer nas je pričakoval Amad el
Gandur. ,

V naglici preiščem ozko dvorišče, ne da opazim kaj sumljivega; tudi
vrata so bila zaklenjena, ki vodijo iz zaporov na dvorišče. Vrnem se k Mo¬
hamedu, .ki me je že nestrpno pričakoval.

“Mohamed!”

“Kako je?”

“Vse varno. Ali moreš čez zid?”

“Da.”

Mohamed skoči čez zid.

Neslišno se splaziva čez dvorišče do luknje pred zaporom šejkovega

sina.

“Skloni se šejk, opri se ob steno in podpri z rokama koleni!”

Šejk spolne moje povelje, in jaz stopim na njegov hrbet. Z glavo sem
dospel ravno pred odprtino.

“Amad el Gandur!” zakličem tiho.

“Gospod, ali si ti?” začujem iz ječe.

“Da.”

“Ali je moj oče tudi pri tebi?”

“Pri meni je. Ob vrvici ti spusti v ječo hrano in luč, nakar bo s teboj
govoril. Počakaj, takoj bo pri tebi!”

Nato skočim raz hrbet Arabca.

‘ ‘  Ali sem bil težak,' Mohamed ? ’ ’

“Dolgo bi ne zdržal, ker je držanje jako neprijetno.”

“Torej bova sedaj drugače naredila, ker se boš najbrž precej zamu¬
dil s svojim sinom; ti poklekneš na moje rame; tako lahko stojim po kon¬
cu tako dolgo, dokler se ti poljubi.”

“Ali te je slišal moj sin?”

“Da. Vprašal je po tebi. V žepu imam vrv, po kterej mu spustiš bra¬
no in luč navzdol.”

— 123  —

Vrvico pritrdimo ob zid. Potem se sklonem s hrbtom, da stopi šejk
na moje rame. Ko se Mohamed dobro postavi, spusti zavoj navzdol in
prične se tiha, toda tem bolj živahna razprava med očetom in sinom; ra¬
zumel sem samo, kar je govoril Mohamed. Šejk me je vedno izpraševal, če
ni pretežek. Bil je močan in dolg mož, torej sem bil vesel, ko je po prete¬
ku petih minut skočil raz moj hrbet.

“Emir, moj sin mora iz ječe; dalje ne morem čakati njegove rešitve,”
reče Mohamed Emin.

“Najprvo zapustiva ta prostor. Stopaj naprej; jaz pa hočem zakriti
•vsako sled za nama.”

“Saj so vendar tla trda kot kamen.”

“Previdnost je boljša kot zanikernost.”

Mohamed gre naprej, in jaz mu sledim. Cez kratek čas sva že zopet
v svoji sobi.

Šejk se je hotel takoj posvetovati o načrtih, kako rešiti sina; jaz mu
pa priporočim, naj odide k počitku; tudi jaz poiščem svojo spalnico.

Drugega jutra najprej obiščem svojo bolnico, kterej se je zdravje že
skoro popolnoma vrnilo. Pri njej dobim samo njeno mater. Nato se pa
napotim po mestu, da staknem kje v zidovju prostor, ki bi nam omogočil
beg iz mesta, ne da bi odšli skozi mestna vrata, kjer bi nas stražniki lah¬
ko opazili.

Ko pridem zopet domov, dobim Selim - ago že na nogah.

“Emir, dan je!” mi reče.

“Že zdavnej je svetlo!” mu odvrnem.

“Menil sem namreč, da je sedaj bolj pripraven čas govoriti o najini
zadev* kot sinoči.”

“O najini zadevi?”

“Da, najini. Saj si bil vendar poleg mene. Ali naj sporočim povelj¬
niku, da Arnavtov ni bilo včeraj v zaporih, ali ne? Kaj meniš, emir?”

“Da sem jaz ti, bi molčal.”

“Zakaj?”

“Ker je bolje, da nihče ne zve, da sem bil po noči s teboj v ječi. Tvo¬
ji ljudje so gotovo opazili, da si bil nekoliko natrkan, ter lahko vse pove¬
do pri obravnavi.”

“Res je! Toda ko sem se prej zbudil, sem opazil, da je bila moja oble¬
ka zelo umazana-. Dolgo sem se moral krtačiti, da sem vse blato spravil iz
nje. Čudež, da Mersina tega ni opazila! Torej meniš, da naj molčim o vče¬
rajšnjem dogodku?”

“Da. Tvoje vojake lahko posvariš in ošteješ in tvoja milost bo svetila
nad njimi kot solnce.”

“Da, efendi, naučil jih bom kozjih molitvic.”

Z očmi je miga! in vrtel kot uolo avtomobila. Nato se pa zopet pomiri
-rib 'd prijaznejše poteze.

“In poitemi jih bom pomilostil kot padišah, kteremu je podarjenih mi¬
li,,! im življenj.”

_ 124  —

Ku' - aga hoče oditi, vendar obstane pri vratih; zunaj je razjahal jez¬
dec, in kmalu začujem vprašujoč znan glas:

“Salam, gospod! Ali si ti morda Selim - aga, poveljnik Amavtov?”

“Da, ja,z sem. Kaj hočeš?”

“Ali stanuje pri tebi neki emir, ki se imenuje hadži Kara ben Nemsi,
in dva efendija, dva služabnika in baši bozuk?”

“Da. Kaj mu hočeš?”

“Dovoli, da govorim z njim!”

“Tuje!”

Selim stopi na stran, da me mož opazi. Bil ni nihče drug kot Selak,
Džesid iz Badri.

“Efendi,” zakliče oveseljen, “dovoli, da te pozdravim.”

Poda mi svojo desnico; pri tem' opazim, da jaha Ali Gejevega konja,
ki se je kar penil vsled hitre ježe. Selek je moral grozno poganjati konja.
Najbrž mi je donesel kako zelo važno sporočilo.

“Pelji svojega konja v.hlev in pride v mojo sobo,” mu rečem.

Ko sva bila v moji sobi sama, poseže za pas in potegne pismo izza
obleke.

“Od koga?”

“Od Ali Beja.”

“Kdo je pisal pismo?”

“Mir šejk kan, najvišji duhovnik.”

“Kako si našel moje stanovanje?”

“Že pri mestnih vratih sem vprašal za tebe.”

“In kje si zvedel, da sta dva efendija pri meni? Ko sem bil pri vas,
sem imel s seboj samo Mohamed Emina.”

“Vse sem zvedel v Spandare.”

Odprem pismo. Bile so v njem zelo zanimive novice o vspehih Dže-
sidov.

“Kaj? Tak vspeb je imelo poslanstvo Ali Beja?” vprašam. “Ana-
doli kazi aiskeri je prišel s svojim poslanstvom v Mosui?” (Anadoli kazi
ajskeri je najvišji sodnik azijatske Turčije.)

“Da, gospod! On je prijatelj našega kana in odredil je strogo preiska¬
vo. Guverner mesta Mosula je radi svojih hudobij odstavljen, in na njegovo
mesto pride drugi.”

“In makredš iz Mosula je pobegnil?”

“Tako je. On je bil kriv vseh hudobij, ki jih je počenjal guverner. Na
dan so prišle grozne reči. Že enajst mesecev ni dobil noben podguverner,
noben vojaški častnik, noben vojak svoje plače. Guverner je za vse te lju¬
di dobil denar, kterega je utaknil v svoj žep. Iz Carigrada se mu je za¬
povedalo naj ukroti Arabce; dobil je zato potrebni denar, kterega je pa za¬
pravil, in še mnogo druzega. Policisti, ki so imeli nalog prijeti mafered-
ša, so prišli prepozno, ker je že pobegnil. Vsi 'beji in kiaji to  dobili povelje,
da ga takoj primejo, če se prikaže v njih krajih. Anadoli kazi aiskeri sluti,
da je bežal v Bagdad, ker je tamošnji podkralj njegov prijatelj.”

— 125  —

"Amadoli kazi askeri napačno sluti. Begunec je najbrž pobegnil v go¬
re, kjer je bolj varen. Tudi jo bo raje popihal v Perzijo kot v Bagdad, kjer
je še turško gospodstvo. Denarja lahko po poti dobi dovolj, ker je vrhovni
sodnik manjših sodnij, ktere mu bodo izročile denar, ker še ne vedo, da je
odstavljen.”

"Imaš prav, emir! Sinoči smo zvedeli, da je bil prejšni dan v Alkošu
in zvečer že v Mungajši. Zdi se mi, da je na potu v Amadijo, toda ognil
se je džesidskih krajev, ker se jih boji radi krivic, ktere jim je povzročil.”

"če pride v Amadijo, mi še lahko naredi velike sitnosti, ker ne morem
dokazati, da je odstavljen.”

"Emir, Ali Bej je zvit. Ko je slišal o mak dresu, mi je zapovedal, da
zajaham njegovega najboljšega konja in jaham celo noč, da prehitim mak-
redša, če je res namenjen v Amadijo. In ko sem zapustil Badri, mi je dal
s seboj dve pismi, kteri je prejel iz Moeula. Tu so; poglej, če ti morejo kaj
koristiti.”

Odprem in berem. Prvo je bilo pismo anadolikazi askerjanamir šejk
kana, v kterem mu sporoča, da je odstavil mosulskega guvernerja in makdre-
ša. Drago pismo je bil uradni ukaz vrhovnega sodnika Ali Beju, da takoj pri¬
me makredša, če ga vidi in pripelje v Mosul. Oba pisma sta bila opremlje¬
na z velikim pečatom vrhovnega 'sodnika.

"Ta dva pisma sta zelo velike važnosti. Kako dolgo jih smem obdr¬
žati?”

"Tvoja sta.”

"In predvčerajšmem zvečer je bil makredš v Mungajši?”

"Da.”

“Torej pride danes lahko v Amadijo, in jaz rabim pisma samo za en
dan. Ali lahko tako dolgo čakaš pri meni?”

"Čakal bom tako dolgo, dokler mi ne ukažeš, da odpotujem, emir.”

"Torej pojdi dvoje vrat od moje sobe, kjer dobiš tvoje znance, Hale-
fa- in buluk emina.”

Poročilo, da pride makredš v Amadijo, me je sprva vznemirilo. Ker
sem pa imel sedaj v roki povelje vrhovnega sodnika, da je makredš odstav¬
ljen, se nisem več hal in lahko mirno, čakal njegovega prihoda.

Popoldne pride "Mirta” v mojo soho.

"Eferdi, hočeš z menoj v ječo?” me vpraša.

Bad hi šel, toda prej sem moral govoriti z Mohamed Eminom. Kadi-
tega ji odvrnem:

"Sedaj nimam časa.”

"Toda obljubil si, da greš z menoj in jetnikom dovoliš, da kupijo hra¬
no od mene.”

Babnica se je veselila dobička, ki ga bo pri tem naredila.

"Svojo besedo bom držal; toda sedaj res nimam časa.”

"Torej bom počakala, emir! Toda skupaj vseeno ne moreva iti!”

"Ali gre tudi Selim-aga z nami?”

"Ko. Sedaj je v službi pri muteselimu.”

— 126  —

“Torej povej naredniku, naj mi odpre ječo. Lahko greš takoj, in. jaz
pridem za teboj.”

Starka odide zadovoljnega obraza. Niti pomislila ni, da narednik ne
more meni dovoliti vstopa v zapore, ker nimam niti najmanjše pravice.
Seveda se takoj podam k Mohamed Eminu, kteremu povem, da nameravam
v kratkem času v zapor. Povem mu, da naj bo pripravljen za beg, da naj
Halefu naroči, naj kupi novo turško obleko za rešenega sina in druge ma¬
lenkosti. Nato si prižgem čibuk in se veličastnih korakov napotim po me¬
stnih ulicah. Ko zagledam ječo, so bila vrata na stežaj odprta. Narednik
stoji pri vratih.

“Salam,” pozdravim kratko in dostojno.

“Salam aalejkum,” odvrne narednik. “Alah blagoslovi tvoj prihod v
to hišo, emir! Zahvaliti se ti imam za več reči j.”

Vstopim v vežo in zaprem vrata za seboj.

“Zahvaliti?” vprašam neprisiljeno. “Zakaj?”

“Selim-aga je bil tukaj. Bil je zelo jezen. Hotel nas je vse pretepsti,
konečno pa reče, da nam prizanese, ker si ti za nas prosil. Dovoli, emir,
da te spremljam.”

Stopiva po stopnjicah, po kterih sem včeraj ago tako težko vlekel. Na
hodniku stoji Mersina s kotlasto posodo, kjer je imela neke vrste prežgano
juho, ki menda ni bila dosti boljša kot ona voda, s ktero je svojo posodo
pomivala. Na. tleh leži kruh, ki so ga spekle njene nežne ročice. Poleg nje
stoje Annavtje s praznimi posodami v rokah, ktere so pobrali najbrž kje
na kakem smetišču. Ko me zagledajo, se priklonijo skoro do tal, vendar iz
spoštovanja ne spregovore niti besedice.

“Emir, zapoveš, da začnemo?” vpraša “Mirta.”

“Da.”

'Takoj odpre narednik prva vrata. V zaporu je bil Turek. Ob našem
prihodu se niti nč dvigne in nas me pogleda.

“Daj mu dvojni del, ker je mohamedanec,” zapove narednik.

Mož dobi za dobri dve žlici omenjene godlje, ktero mu vlijejo v neko¬
liko večjo posodo in kos kruha. V drugi celici je bil tudi Turek, ki dobi
istotako dva dela večerje. V tretji celici je bil Kurd.

“Ta pes dobi samo en del, ker je Kurd,” godrnja narednik.

No, prav po turško! Narednika hi najraje oklofutal na mestu. Po tem
načrtu se je ravnal pri vseh jetnikih. Ko so dobili vsi jetniki v gorenjih
prostorih hrano, stopimo navzdol.

“Kteri jetniki so spodaj?” vprašam.

“Najhujši. Neki Arabec, Židov in dva Kurda rodu Bulamu. Govoriš
kurdsko, emir?”

“Da.”

“Ali hočeš govoriti z ujetniki?”

“Ne, ker niso vredni.”

“Res je. Tod-a jaz ne znam niti kurdskega niti- arabskega, in ti psi bi
vedno radi nekaj povedali.”

- - l~ > -iu_ -g*

— 127  —

“Torej bom govoril z njimi.”

Baš to je bilo, bar sem nameraval; le slutil nisem; da s tem skažem
čuvajem celo dobroto.

Vrata celice prvega Kurda se odpro. Kurd stoji ravno pri vratih. Si¬
romak je bil najbrž lačen; ko dobi svojo žlico godlje, prosi, da mu dajo
nekoliko več kruha kot navadno.

“Kaj hoče?” vpraša narednik.

“Nekaj več kruha. Daj mu ga!”

“Dobil ga bo, ker si ti zanj prosil.”

Sedaj pridemo k židovu. Molčal sem, ker je čifut govoril turško. Na
jeziku je imel več pritožb, ktere so bile po mojem mnenju vse zelo opra¬
vičene, toda narednik ga niti poslušal ni.

Drugi Kurd je bil star mož. Prosil je naj ga peljejo pred sodnika. Na¬
rednik mu obljubi in se zasmeje.

Konečno dospemo do zadnje celice. Amad el Gandur je tičal v kotu svo¬
je luknje, ko pa me zagleda, se dvigne.

“Ali je ta Arabec?” vprašam narednika.

“Da.”

“Govori turško?”

“On sploh ne govori ničesar.”

“Nikdar?”

“Nobene besede. Eaditega mu tudi gorke hrane ne dajemo.”

“Ali naj govorim jaz z njim?”

‘' Poskusi! ’ ’

Stopim bljižje njega in rečem:

“Ne govori z menoj!”

Eaditega mi ne odvrne besedice.

“Vidiš, da ne odgovarja!” reče narednik. “Povej mu, da si velik emir,
nakar bo najbrž odprl svoja usta.”

Prepričal sem se, da stražniki ne razumejo arabskega; in četudi, na¬
rečje Hadedinov jim je bilo najbrž tuje.

“Bodi danes zvečer pripravljen,” rečem Amadu. “Morebiti že danes
pobegnemo.”

Možko in ponosno stoji pred menoj in ne izda niti s potezo na obraza
svojega veselja nad to novico.

“Tudi sedaj neče govoriti,” reče narednik. “Torej danes ne dobi niti
kruha, ker neče odgovarjati efendiju!”

Kevizija lukenj je bila končana. Peljejo me še po drugih prostorih in
zaporih, kar je bilo sicer za mene brez pomena. Mersina me pogleda z vpra¬
šaj učim obrazom.

“Ali lahko ujetnikom skuhaš kavo?” jo vprašam.

“Da.”

“Koliko moram plačati, če dobi vsak svoj delež?”

“Trideset pijastrov, efendi!”

— 128  —

Torej približno dolar in pol. Seveda sem bil prepričan, da ujetniki
niti za dvajset centov ne bodo dobili hrane. Vendar potegnem iz žepa mo¬
šnjo in odštejem Mersini denar.

“Tu imaš. Toda želim, da dobi vsak svoj delež.”

“Vsi bodo dobili, emir!”

Starki in naredniku podelim zraven tega še vsakemu petnajst pijastrov
(sedemdeset eentov) in vsakemu Arnavtu izročim deset pijastrov, darilo,
kterega niso pričakovali. Zahvaljevali so se na vse pretege in se še prikla¬
njali, ko sem bil že na ulici.

Ko pridem domov, poiščem Hadedina. Pri njem dobim Halefa, ki je že
kupil novo obleko za Amad el Gandurja. To se je zgodilo neopaženo, ker v
hiši ni bilo niti Mersine nit age.

Mohamed Eminu popišem svoj obisk v ječi.

“Torej danes zvečer?” reče razveseljen.

“Če bo mogoče,” pristavim.

“Toda, kako se ti bo posrečilo?”

“Če mi slučaj ne ponudi kaj boljšega, dobim ključe od Selim-age

“Saj ti jih ne bo dal!”

“Torej mu jih vzamem. Potem počakam, dokler stražniki ne zaspijo,
nakar odprem Amadu vrata.”

“Prenevarno je emir! Slišali te bodo!”

“Ne vrjamem. Sinoči niso spali, torej bodo danes, zelo trudni. Poleg
tega sem prej vsakega obdaril z bakšišem, za kterega si kupijo rakije, kar
bo še pospešilo njih zaspanost. Sicer sem pa po natančnem opazovanju do¬
gnal, da se vežna vrata neslišno odpirajo in zapirajo. Če sem le nekoliko
previden, me ne bodo dobili.”

“Toda če te zasačijo?”

“Brez skrbi. Napram stražnikom se že zgovorim, in če bo treba, tedaj
pač uporabim silo.”

“Kam pelješ Amada?”

“Zapustil bo še v istem trenutku mesto.”

“S kom?”

“S Halefom. Z njim jaham takoj sedaj pred mesto, da v okolici do¬
biva pripraven prostor za skrivališče. Halef si ho pot zapomnil in peljal
tvojega sina na določeni prostor.”

“Toda kako prideta mimo straž pri mestnih vratih?”

“Straže obeh niti videle ne bodo. Poznam mesto v zidovju, kjer se pri¬
de lahko neopaženo čez zid.”

“In mi takoj za njima odidemo?”

“Ne, temveč počakamo vsaj en dan, da ne vzbudimo sumnje.”

“Toda Amad bo med tem v veliki nevarnosti, ker bodo preiskali naj¬
brž celo okolico.”

“Tudi za to je že preskrbljeno. Nedaleč od mestnega zidovja se nahaja
strm prepad, kamor se  pač nihče ne upa. Tja položimo nekoliko cunj Arna-

129  —

dove stare obleke, ktero raztrgamo. Cunje bodo našli in menili, da je Amad
padel v prepad.”

‘‘Kje se pa preobleče?”

“Tukaj. Tudi 'brado si mora obriti.”

“Torej ga bom res videl v kratkem! Ah, emir, kakšno veselje!”

“Toda stavim pogoj, da ne povzročite šuma in ropota v hiši.”

“Mirni bomo. Toda naša Mersina ga bo opazila, ko pride v hišo, ker
stoji vedno pred kuhinjo.”

“To moraš ti preprečiti. Halef ti sporoči, kadar pride Amad. Ti greš
takoj k gospodarici in jo motiš, da ne bo videla Amada, ko bo stopil v hišo.
To ni težko, in medtem pripelje Halef Amada v tvojo sobo, ktero takoj
z akleni'te.”

Halef je medtem osedlal mojega konja, torej se napotim iz sobe. Ko
Srem mimo Angleževe sobe, me pokliče Lindsay k sebi.

“Smem govoriti, Sir?”

“Da.”

“Čujem konje. Jahati? Kam?”

“Pred mesto.”

“Well; grem z vami.”

“Namenil sem se v gozd. Prisiljeni boste jahati po grmovju.”

“Bom jahal.”

(Bil je kmalu gotov. Njegov konj je bil takoj pripravljen, nakar se na¬
potimo po mestu in skozi vrata v okolico. Obrnemo proti Azi in Miji. Pot
'bila tako ozka, da smo morali razjahati in konje voditi za seboj. Pri
Vratih nas niso zadržali, ker so tam čuvali Arnavti, ki soi ume poznali še od
Včerajšnje parade.

Ko pridemo v dolino, obrnemo konje na levo proti gozdu. Drevje jo
kilo precej redko 1 , torej smo- složno jahali. Kmalu do'spemo do nekega neza-
rastlega prostora, kjer razjahamo in se vle-žemo v travo.

“Zakaj sem pripeljati?” vpraša L‘indSay. s

“ Skrivališče iščem za Amad el Gandurja.”

“Ah! Kmalu prost?”

Razložim’ mu svoj načrt.

“Krasno!” reče. “Lepa nevarnost! Zasačiti! Boksati! Streljati! Well;
s em zraven.”

“Master, saj nam ne morete ničelsar koristiti!”

“Ne? Zakaj ne? Pobijem vsakega na tla, ki se nami bo vstavljal! Prost
svoboden Englishman. Yes!”

“No, bomo videli! 'Tam na levi je mesto, kjer se lahko pride neopaženo
^2 zid. V bližini moramo iskati skrivališče. Hočete pomagati?”

“Gotovo!”

“Torej se razdelimo! Vi greste naravnost, in midva s Halefom vsak na
svojo stran. Kdor dobi prvi ugodno mesto, ustreli iz svoje pištole in poča-
J£a  tako dolgo, da se mu ostala dva pridružita.”

— 130

Torej se razdelimo. Gozd je postajal čimdalje bolj teman, in iskal sem
dolgo časa, ne da bi kaj ugodnega opazil. Tu začujem strel. Korakam torej
v smeri, od ktere je prihajal strel, in kmalu opazim Angleža pri nekem
grmovju, kjer so poganjali štiri velikanski hrastje. Anglež je odložil čevlje
in tudi vrhnjo obleko. Tudi njegov rudeče-črno kriižasti turban leži na tleh.

“Dvakrat ustrelil. Skrivališče zvoka!.”

“Kje?”

“Uganite! Ne boste pogodili!”

“Bomo videli.”

Bil je bos in brez vrhnje obleke; torej je najbrž plezal. Skrivališče je
dobil torej najbrž kje na hrastih. Toda bili so tako ogromni, da je bilo
skoro nemogoče plezati po njih; takoj zraven pa je stala vitka jelša, ki je
svoj vrh zarastla v mogočno hrastje, tako da je bilo z jelše lahko priti na
hrast. Nekako sredi mogočnega drevesa zapazim votlino.

“Jo že imam, Sir!” mu rečem.

“Kje?”

“Tam zgoraj. Deblo je votlo.”

“Well; dobili. Sem bil že zgoraj!”

“Torej dobro plezate?”

“Kot veverica! Yes!”

“Najbrž je votlo celo drevo!”

‘ 1  Gotovo. ’ ’

“In kdor spleza do luknje v sred? drevesa, pade navzdol in ne prid®
več iz drevesa.”

“Pravilno! Ne more ven.”

“Torej ste s svojim skrivališčem propadli!”

“Skrivališče je dobro zelo dobro. Le skrbeti, da ne pade ( navzdol!”

“Kako?”

“Ah, tega ne veste! Hm, master Lindsay prebrisan adut! Lep dogodek!
Krasen! Bi rad plačal! Gorjačo odrezati in v votlino pritrditi povčez. Ve*
liko. maha tukaj. Mah povrh položiti. Ne more navzdol pasti. Skrivališč®
gotovo. Lepo stancvališče! Krasna vila!”

“Pa ste jo res pogodili! Kako velik je premer dupline?”

“Približno štiri čevlje. Ali znate plezati?”

“Da. Drevo si hočem najprej.pogledati.”

“Ne sam na drevo. Takoj preklje seboj vzeti.”

“Pa jih vzemimo; vsaj po tleh leži dovolj prekelj.”

“Toda kako navzgor prinesti? Plezati in prenašati? Ne gre.”

“Jaz imam laso s seboj. Spremljala me je na vseh mojih potovanjih/
ker tak jermen je zelo koristna stvar.”

“Well, torej začnimo!”

“Le previdno, Sir. Najpreje se moramo prepričati, če smo sami. Kef
se angleško pogovarjava, nas živa duša tukaj ne more razumeti; torej izda'
jalcev in poslušateljev se ne bojiva. Toda predno pričneva delati, se mora'
va zavarovati.”

— 131  —

“Torej poiščite; medtem bom jaz kole skupaj znosil.”

Yso okolico preišeem in se prepričam, da ni nikče v bližini; nato pa
začnem pomagati Angležu, ki je bil zelo navdušen, da v sredi drevesa po¬
stavi vilo. Skupaj odreževa okoli deset močnih drogov, nekaj nad štiri
čevlje dolgih, toda tako, da zakrijeva vsak sled za seboj; ko sva bila s tem
gotova, si odvijem ogrinjalo okoli pasu, pod kterim sem nosil laso zavito
okoli telesa. Doeim zveže Anglež z osemkrat preganjeno laso. ki se ni mogla
strgati, pripravljene kole, splezam jaz na drevo in vzamem drugi konec
lase med zobe. Obleko, ki me je pri plezanju ovirala sem odložil. Ko pridem
do prve veje, potegnem sveženj navzgor. Lindsay pripleza za menoj in kma¬
lu spraviva kole pred votlino v drevesu. Votlino preiščem. Bila je res štiri
čevlje široka, toda zdolaj precej večje obsežnosti.

Sedaj pričneva kole vtikati, v drevesno duplino, da naredimo trdo
°poro. Delo je moralo biti zelo zanesljivo, ker če spusti le en kol v duplini
lahko pade Amad el Gandur navzdol, od koder ne bi več prišel na svetlo.
S precej velikim trudom in s pomočjo najinih nožev se nama delo koneeno
Posreči. Tla, oziroma podloga Amadovemu ležišču je bila. trdna in varna.

“Sedaj pa na kole mahu, slame, listja in trave!”

Zopet splezava navzdol in nabere v a obilno mahu, trave in listja. Vse
skupaj povijeva v moj plašč in po kratkem trudu je bilo skrivališče, kjer
s e je laho prav ugodno počivalo, gotovo.

“Junaško delala,” reče Anglež in si obriše pot s čela. “Amad bo do¬
bro stanoval. Sedaj še hrane in pijače, pipo in tobak, in divan je gotov.”

Vrneva se k Halefu, kterega je že skrbelo, kje se tako dolgo mudiva.

“Master Lindsay, ostanite nekoliko pri konjih, ker moram hadži Ha-
kifu pokazati skrivališče!” rečem.

“Well! Kmalu se vrniti! Yes!”

“Ali znaš plezati, Halef?” vprašam, ko prideva do hrastovih dreves.

“Da, sidi. Kolikokrat sem že plezal na palme po dateljne. Zakaj pa
v Prašaš ?’’

“Ker plezanje na obširen hrast je vse drugačno kot plezanje na pal¬
ače. Drevo je gladko in nima nobene opore, ki bi plezalcu omogočila ali o-
'ajšala plezanje. Ali vidiš duplino v drevesu ravno„pod ono vejo?”

“Da, sidi.”

“Splezaj navzgor in oglej si duplino. Plezaj po jelši in primi se za
hrastovo vejo, po kteri splezaš do luknje.”,

Plezanje se' mu posreči.

“Efendi, to skrivališče je skoro podobno vili!”, reče ko spleza zopet
Navzdol. “Menda ste v tem času vse priredili?”

“Da. Veš, kje je trdnjava Amadija?”

“Na levo od tukaj.”

“Torej čuj, kaj ti povem, če bo mogoče in bo šlo vse po sreči, o r
'fco danes po noči Amad el Gandurja. Še isto noč mora iz mesta,
ga boš ti.”

“Gospod, straže nas bodo zapazile!” ,

— 132  —

(

"Nikakor ne. V zidovju je neko mesto, kjer se je zrušil zid; skozi to/
odprtino lahko dospeš pred mesto, ne da bi te straže opazile. Mesto ti po- a
kažem, ko se vrneva v trdnjavo. Paziti moraš, da ne zgrešiš pravega me-IJ
sta, in da šejkovega sina varno pripelješ na ta kraj, kjer ostane, dokler " :
ne pridemo mi. Da si boš vse bolje zapomnil, boš šel danes od zidovja do
tega skrivališča in sicer ponoči, da si natanko vse vtisneš v spomin. Ko
pripelješ Amada v skrivališče, se vrneš zopet k nam, ker nihče ne sme o-
paziti, da je eden nas zapustil mesto. ”

"Sidi, prisrčna hvala!”

"Zakaj?”

"Ker si mi dovolil, da zopet enkrat zvršim nekaj posebnega; že dol¬
go časa sem moral samo gledati, kaj ti počenjaš.”

Vrneva se k Lindsayu, ki je ležal vznak na mahu, kadil in gledal pro¬
ti nebu.

"Krasno v Kurdistanu! iSamo razvalin ni, ” reče.

"Razvalin je v okolici dovolj, četudi niso tako stare 'kot ob Tigridu.
Morebiti pridemo še v kraje, kjer se boste prepričali, da je dovolj razvalin,
kterih postanete gotovo, siti. Sedaj potujemo po deželi, kjer je življenje,
svoboda in lastnina posamnika bolj v nevarnosti, kot nikjer drugje na
svetu. Upajmo, da se prepričamo iz lastne skušnje o enakih nevarnostih!”

"Se hočem prepričati, Sir! Hočem doživeti dogodke! Bi se rad tepel,
boksal, streljal! Bom plačal!”

"Menda boste naleteli na prilike, kjer se boste tepli in boksali, ne
da bi kaj plačali. Takoj za trdnjavo Amadija se neha oblast Turkov, in
prišli bomo k pravim Kurdom, ki so Turkom le po imenu podvrženi. Na¬
ši potni listi nimajo tam nobene veljave; da, celo zgoditi se more, da nas
bodo preganjali le zategadelj, ker imamo priporočilna pisma od Turkov
in konzulov.”

"Potem ne pokazati!”

"Gotovo ne. Te divje ljudi v Kurdistanu se najložje vkroti, če s?
sklene z njimi prijateljstvo. Če Arabec sprejme tujca v svojo celico ali
šotor, še niste popolnoma gotovi, če vas zahrbtno ne napade; drugače j e
pri Kurdih.. In če tudi slednji prelomijo gostoljubnost, tedaj se zatečemo
k ženskam, kjer smo popolnoma vaimi.”

"Well, gremo k ženskam! Krasno! Dobra misel, master!”

Po kratki uri se Halef vrne. Zagotovil me je, da dobi skrivališče po¬
noči v najhujši temi, samo da dospe iz mesta. Namen našega pohoda je bii
torej s tem gotov in vrnemo se v Amadijo.

Ko pridemo v naše stanovanje, se je dan že precej nagnil. Niti časa
nisem imel, da se od ježe spočijem, ker pri vratih me je že pričakoval S«'
lim-aga.

"Hamdulilah, Alahu hvala, da si se vrnil!” zakliče. "Z bolečino V
rcu sem te pričakoval!”

"Zakaj?”

'iteselim me je poslal, da te povabim k njemu.” ,

— 133  —

“Kaj hoče muteselim?”

“Ne vem.”

“In tudi ne slutiš, kaj bi bilo?”

“Govoril boš z nekim efendijem, ki je dospel k muteselimu.”

“Kdo je ta efendi?”

“Muteselim mi je zapovedal, da ti ne povem njegovega imena.”

“Ah! Mhteselim ne sme ničesar skrivati pred menoj. Že zdavnej sem
v «del, da pride ta efendi k njemu.”

“Vedel si? Saj je vendar skrivnost!”

“Dokazal ti bodem, da mi je znana ta skrivnost. K muteselimu je pri-
Se l makredš iz Mosula.”

“Kes, vse veš,” zakliče začudeni aga. “Toda on ni sam pri mutese-
linau.”

“Kdo še?”

“Neki Arnavt.” i

Aha, najbrž oni, ki je streljal na mene.

“Tudi to vem. Ali ga poznaš?”

“Ne.”

“Pri sebi nema orožja.”

“Alah akbar, res je. Efendi vse ti je znano.”

“Sedaj vidiš, da muteselim' ni mož, ki bi mogel meni kaj prikrivati.”

“Toda gospod, obe osebi ste zelo hudo o tebi govorile.”

“Zakaj?”

“Molčati moram.”

“Dobro, Selim-aga, vidim, da si moj prijatelj, in da me ljubiš.”

“Da, ljubim te; toda moja služba zahteva, da molčim.”

“Torej ti povem, da ti še nocoj izročim povelja, ktera boš moral rav-
Q ° tako ubogati, kot bi ti zapovedal tvoj poveljnik. Kdaj je prišel ma-
kredš v Amadijo?”

“Dve uri je že pri muteselimu.”

“In ti si že dve uri čakal na mene?”

“Ne. Makredš je prišel sam, čisto sam brez spremstva. Bil sem ravno
poveljniku, ko je vstopil. Povedal nam je, da potuje radi skrivne stva-
ri > c kteri nima nihče najmanjše slutnje. Muteselim in on sta se nato po¬
tovala in med' pogovorom tudi tebe omenila. Makredš te mora dobro
tnati, ker je zahteval od mutaselima, da te opiše. “On je pravi!” je
2a klieal, nakar mi je muteselim naročil, naj grem na tvoje stanovanje
ln  te poklicem k poveljniku. Ne vem.-”

“No in-”

“In-emir, res je, da te imam rad, in zato ti hočem vse pove-

<a t‘- Toda, ti me boš izdal?”

“Ne. Zagotovim te.”

“Muteselim mi je ukazal, da vzamem s seboj več Arnavtov, ki naj
Usedejo hišo, da tvoji tovariši ne pobegnejo. Tudi tebe čaka v poveljni-

palači že nekaj Arnavtov. Tebe moramo prijeti in zapreti v ječo.”

— 134  —

“Ah, Selim-aga, prijetno delo, ne? Torej so najbrže že kako luknjo
za mene pripravili?”

“Da, ti prideš v zapor zraven Arabca, in naročeno mi je, da položin 1
v tvoj zapor nekoliko slame; muteselim mi je povedal, da si emir, torej v
zaporu ne smeš biti enak lopovom in tatom.”

“No, hvaležen sem muteselimu. Pridejo tudi moji tovariši v ječo?’’

“Da, vendar to ni določeno.”

“Toda kaj pravi tvoja “Mirta?”

“Vse sem ji povedal. Sedaj sedi v kuhinji in joka.”

“Ah, revica. Toda prej si govoril o nekem Arnavtu.”

“Da. Prišel je že pred makredšom, in dolgo je govoril z miuteselimoB 1 '
Nato so mene poklicali in vprašali različne stvari.”

“Kaj?”

“Če črno-rudeči efendi tudi v stanovanju ne govori nobene besedice . 1

“  In kaj si mu odgovoril?”

“Povedal sem resnico. Dosedaj še nisemi slišal efendija govoriti-

“Torej idiva k muteselimu.”

“Gospod, k muteselimu te moram pripeljati uklenjenega. Ali hoc« s
raje pobegniti?”

■Selim-aga je res postal moj prijatelj.

“Ne, aga, nečem pobegniti; ne bojim se niti muteselima niti makrel'
ša. Toda z menoj gre tudi še nekdo drugi.”

“Kdo?”

“Poslanec, ki je prišel k meni.”

“Na dvorišču je; takoj ga pokličem.”

Medtem stopim' v kuhinjo. V kotu sedi Mersina s tako žalostnim obr&'
zom, kot bi spila galono jesiha.

“Ah, efendi, ti si!” reče in plane nakviško. “Hiti, hiti! Agi sem * 9 '
povedala, da te pusti pobegniti.”

“Srčna hvala, Mersina! Vendar jaz nečem bežati.”

“Torej te vtaknejo v ječo, gospod!”

“Pa ne še tako kmalu.”

“Če te zaprejo, gospod, tedaj se bom jokala do smrti in najboljšo j 0 '|
ho ti hočem skuhati. V ječi ne boš stradal.”

“Za meno se ne boš trudila, ker me ne bodo zaprli; le potolaži se!” ^

“Emir, ti mi poda ješ nove nade. Toda zaprejo te vseeno, in zgič 1
boš vse svoje premoženje. Pusti torej pri meni svoj denar in vse drago^’
nosti. Vse bom shranila, da ti bo ohranjeno, ko se zopet vrneš.”

“Vrjamem ti, varstvo in hišni angelj; toda tolika previdnost je ^
potrebna.” »

“Torej naredi, kakor hočeš! Pojdi, in Alah naj bo s teboj s svojim P rC
rokom, kteri naj te varuje.”

S Selim-ago se napotiva proti poveljnikovi palači. Za hišo zapazi
nekoliko Arnavtov, ki so najbrž stražili naše stanovanje. Torej nam j® ^


— 135  —

res za kožo. Tudi pred palačo, v veži in po hodnikih zapazim vojake. Skoraj
toe j.e pričelo skrbeti.

Poveljnik ni bil sam v svoji sobi; oba poročnika njegove garde sta
donela ob vratih, in tudi Selim-aga ne odide ven, temveč ostane v sobi.

“Salam 1  aalejkum,” pozdravim priprosto, kljub temu, da sem slutil,
da me hočejo zapreti.

“Aalejkum,” odzdravi poveljnik in pokaže na preprogo v njegovi
bližini.

Naredim se kot bi njegovega migljaja ne videl in se vsedem ob njegovo
stran, kjer sem- že včeraj sedel.

“Poslal sem že zdavnej po tebe,” začne poveljnik, “vendar nisi pri¬
šel. Kje si bil efendi?”

“Jahal sem na sprehod.”

“Kam?”

“Ven iz mesta.”

“Kaj si iskal pred mestom?”

“Moj konj že več dnij počiva, torej je trebal vaje.”

“Kldo te je spremljal?”

“Hadži Iindsay-bej.”

“Ki je naredil obljubo, da ne bo govoril?”

“Da.”

“Zvedel sem, da se svoje obljube ne drži prav strogo.”

“Tako!”

‘ ‘  On govori večkrat! ’ ’

“Res!”

“Tudi s teboj!”

“Res!”

“Vse mi je nataknemo znano.”

“Res!”

Moj' “res” je spravil siromaka v zadrego.

“Saj vendar vse veš,” reče koneeuo muteselim.

“(Kdo ti je povedal, da hadži Lindsay-bej govori?”

‘ ‘  Nekdo, ki ga je slišal. ’ ’

“Kdo je ta nekdo?”

“Neki Arnavt, ki je danes prišel k meni, da vaju obtoži.”

‘ ‘  In kaj si ti dejal ? ’ ’

‘ ‘  Poslal sem po tebe! ’ ’

“Zakaj?”

“Da te zaslišim.”

“Alah il Alah! Torej radi izpovedi lopovskega Arnavta, si poslal po
^ene, da se zagovarjam! In tebi je znano, da sem jaz emir in efendi! Mu-
te selim, Alah naj blagoslovi tvojo pamet, da ti ne uide!”

“Efendi, prosi Alaha za tvojo lastno pamet, ker jo bodeš kmalu
rabil.”

“Torej govoriš z menoj kot bi mi grozil.” ,

— 136  —

“Tudi ti si meni grozil.”

“Ker si ti mene razžalil. Nekaj ti hočem povedati muteselim. Tu v mo¬
ji pištoli je šest strelov in v tej tudi šest. Govori, kar hočeš z menoj govo¬
riti. Toda, pomisli, da jaz nisem Araavt, in da tudi ne smeš z menoj govo¬
riti kot z Arnavtom. Če moj tovariš Lindsay-bej ne drži svoje obljube, kaj
tebe to briga. Kje je Amavt?”

“V moji službi je.”

“Od kdaj?”

“Že dolgo.”

“Muteselim, ti lažeš. Amavt še včeraj ni bil v tvoji službi. 0 njem ti
hočem še več povedati. Če hadži Lindsay-bej govori, je to njegova stvar,
ki nikogar ne briga.”

“Imaš prav, toda nekdo drugi me je na to opozoril.”

“Kdo?”

ff

Jaz se začudim.

“Jaz! Alah kerim, Bog je usmiljen; tudi tebe se bo usmilil, mute¬
selim. ’ ’

“Govoril si z menoj o mosulskem guvernerju, o kterem si rekel, da je
tvoj prijatelj.”

‘ ‘  Besnica. ’ ’

“Ni res.”

“Kaj? Ti me obdolžuješ laži? Torej te hočem zapustiti. Dobil boš pri¬
liko, da se zagovarjaš.”

Vstanem in hočem zapustiti njegovo sobo.

“Stoj,” zakliče poveljnik. “Ostani!”

Obrnem se proti njemu.

“Ali mi hočeš zapovedovati?”

“Da.”

“In kaj?”

“Ti si meni podložen, in če jaz zapovem, moraš ostati pri meni!”

“In če ne ostanem?”

“Torej te prisilim. Ti si moj jetnik.”

Oba poročnika vstaneta; tudi Selim-aga se dvigne, toda zelo počasi,
kot opazim.

“Tvoj ujetnik? Kaj ti je padlo v glavo? Salami!”

Obrnem se proti vratom.

“Držite ga!” zakriči poveljnik.

Oba poročnika me zgrabita, eden na levi, drugi na desni. Jaz pa po¬
čakam in se posmejem najprvo levemu, potem pa desnemu v obraz; nato
pa zaženem oba proti muteselimu.

“Tu jih imaš, muteselim. Dvigni jih! Povem ti, da grem, kadar se
meni zljubi, in zadržati me ne more sto tvojih Amavtov. Toda ostati ho¬
čem pri tebi, ker hočem s teboj še govoriti. Vprašaj, kar imaš še vprašati!’’

— 137  —

Siromaku se menda še nikdar ni kaj takega pripetilo; gleda me z iz¬
buljenimi očmi, kot bi ne vedel, kaj bi nadalje počel.

“Rekel sem,” blekne čez nekaj časa, “da ti nisi prijatelj guver¬
nerja.”

“Pa si vendar bral njegovo pismo.’’

“Toda ti si bojeval zoper njega.”

“Kje?”

“V Šejk Adiju.”

‘ ‘  Dokaži! ’ ’

“Priče imam.”

“Torej naj pridejo sem!”

“Tvojo prošnjo ti takoj spolnem.”

Na migljaj muteselima zapusti aga sobo.

Čez nekoliko trenutkov se vrne z — makredšom iz Mosula. Makredš
,ttl ® niti ne pogleda, temveč koraka naravnost proti muteselimu, kjer se vse-
ob njegovo stran na preprogo, kjer sem jaz prej sedel.

“Ali je to mož, o kterem si pripovedoval, efendi?” ga vpraša po¬
veljnik.

' “On je.”

“Vidiš?” se obrne poveljnik proti meni. “Makredš iz Mosula, kterega
gotovo poznaš, je priča da si se bojeval z Džesidi proti mosulskemu gu¬
vernerju.”

“Makredš je lažnik.”

Tu me sodnik grozno pogleda.

“Črv,” zasika nad menoj.

“Takoj boš spoznal tega črva!” mu rečem mirno. “Se enkrat ti re-
Ce m, da si lažnik, ker me nisi videl, da sem se bojeval z Džesidi napram

Curkom.”

“Torej so te videli drugi.”

“Toda ti ne! In poveljnik mi je rekel, da si me sam ti videl. Imenuj
priče! ”

“Topničarji so pripovedovali.”

“Torej so tudi topničarji lagali. Jaz se nisem boril zoper Turke; te-
bla ni niti kapljica krvi. Turki so svoje topove predali Dižesidom brez upo-
ra - In potem, ko ste bili od vseh stranij obkoljeni v - " Šejk Adiju, sem pro-
Sl l Ali Beja, da postopa milostno z vami, da se imate edino meni zahvaliti,
vas vseh skupaj ni postreljal. In iz tega sklepaš, da sem guvernerjev

s °vražnik?”

“Napadel si naše topove in jih vzel.”

“To rad priznam.”

“Toda v Mosulu se boš zagovarjal.”

“Ah!”

“Gotovo. Muteselim te bo zaprl in poslal v Mosul, tebe in vse tvoje
^variše. Samo edino sredstvo te more rešiti.”

“Ktero?”

138 —

Mafcredš da znamenje z roko, in vsi navzoči odidejo iz sobe.

“Ti si emir iz Frankistana,” začne makredš. “Vem, da si pod var¬
stvom svojega konzula, in da te mi ne smemo umoriti. Toda z vršil si zlo¬
čin, ki se kaznuje s smrtjo. Čez Mosul te moramo poslati v Stambul, kjer
te gotovo zadene kazen.”

Makredš preneha z govorom. Najbrž ni vedel, kako bi nadaljeval.
“Naprej!” mu rečem.

“Postal si varovanec guvernerja in tudi muteselim te je prijazno
sprejel; torej tvoja prijatelja ne želita, da te zadene tako žalostna usoda.”
“Alah naj se ju spomni v njuni poslednji uri!”

“Da! Raditega lahko te spustimo, če —-”

“No, če?”

“Če nam poveš, koliko je vredno emirjevo življenje iz Frankistana.”
“Ne počenega groša.”

“Ničesar? Ti se šališ?”

“Govorim resno. Prav ničesar ni vredno.”

“Kako to?”

“Ker Alah lahko vsakega emirja naenkrat k sehi pokliče..”

“Imaš prav; življenje je v Alahovi roki; toda življenje je stvar, kte-
ro moramo varovati in čuvati.”

“Ti najbrž nisi pobožen moslemin, ker sicer bi vedel, da so človeška
pota zapisana v knjigi življenja.”

“In vsejedno človek lahko zapravi svoje življenje, če ne uboga te
knjige.”

“Dobro, makredš. Koliko ceniš lastno življenje?”

“Najmanj desettisoč pijastrov.”

“Torej je moje življenje desettisočkrat več vredno, namreč sto mili¬
jonov pijastrov. Čudo, da Turek tako malo ceni svoje življenje.”

Makredš me začudeno pogleda.

“Ali si tako bogat, emir?”

“Da, ker je moje življenje tako drago.”

“Torej menim, da. lahko eeniiš svoje življenje v Amadiji na dvajsettisoč
pijastrov.”

“Gotovo! ”

“In življenje hadži Lindsav-beja ravno toliko.”

“Popolnoma tvojih mislij.”

“In desettisoč za tretjega tovariša.”

,“Ni preveč.”

“In tvoj služabnik?”

“Arabec je, in sicer hraber in zvest mož, ki je prav toliko vreden kot
rsak drug mož. ”

“Torej meniš, da velja tudi on desettisoč pijastrov?”

“Da.”

“Ali si zračunil sedaj, koliko ste vsi skupaj vredni?”

“Sestdesetitisoč pijastrov.” (2400 dolarjev.)

— 139  —

“Da. Imate toliko denarja pri sebi?”

“Mi smo zelo bogati, makredš.”

“Kdaj hočete plačati?”

“Nikdar.”

Sililo me je na smeh, ko sem opazoval obraza obeh mož, ki sta najpr-
v '° mene, potem pa sama sebe pogledala.

Nato pa vpraša makredš dalje:

“Kaj meniš, efendi?”

“Jaz menim, da prihajam iz dežele, kjer vlada pravica. Pri Frankih
16 berač pred sodnijo ravno toliko vreden kot kralj. In če frankovski
kralj greši zoper postave, tedaj ga kaznujejo. Nihče ne more svojega živ¬
ljenja prodati, ker pri nas ni lopovskih sodnikov. Turki pa nimajo druge
Postave kot svojo denarno mošnjo, radi tega kupčujejo s pravico. Svojega
Oljenja ne morem plačati, če sem zaslužil, da mi ga vzamejo.”

“Torej zgubiš svoje življenje.”

“Ne vrjamem. Frank sicer ne kupčuje s svojim življenjem, toda bra-
n *ti g a Z na.”

“Efendi, vsa tvoja hramba bo zaman.”

“Zakaj?”

“Ker je tvoja krivda dokazana, ktero si že sam priznal.”

“Ni res. Jaz nisem priznal nobene krivde, temveč le povedal, da sem
v 2el Turkom topove. In to je stvar, radi ktere ne bom kaznovan.”

“Misliš? Torej nečeš ugoditi mojemu predlogu usmiljenja?”

“Usmiljenja ne potrebujem,

“Torej te moramo zapreti.”

“Le, če me morete!”

Tudi muteselim me skuša pregovoriti; ker se pa ne udaru, zaploska z
r °kami, in trije častniki zopet vstopijo.

“Odpeljite ga!” zapove. “Upam, efendi, da se ne boš branil iti z
^°jimi častniki. Zunaj stoji dovolj ljudij, da te premagajo. Za časa tvo-
^ e ga zapora se ti bo dobro godilo in-”

“Molči muteselim!” ga prekinem. “Rad bi videl aduta, ki bi se spra¬
li nad mene. Yas vseh pet vržem na tla v pol minute, in tvoji mrzlični
111  ‘bolni vojaki beže že samo pred mojim pogledom; lahko se zaneseš! Da
86  mi bo v ječi dobro godilo, se razume, ker bo to tvoja korist. V Mosul
tt, 6 ne boste poslali, ker makredšu to ničesar ne koristi; on bi najraje videl,
aa  bi se jaz odkupil, ker potrebuje denarja, da pride čez mejo.”

“Čez mejo?” vpraša muteselim. “Kako naj razumem tvoje besede?”

“Vprašaj njega!”

‘Muteselim pogleda makredša, ki je postal čisito bled.

“Kaj misli?” ga vpraša.

“Jaz ga ne razumem!” odvrne makredš.

“Še predobro me razume,” povzamem jaz besedo. “'Muteselim, ti si
1(16  razžalil; hotel si me zapreti; stavil si mi ponudbo, ki bo za tebe osode-
Mna, če o njej govorim na pristojnem mestu. Oba sta mi grozila; toda

sedaj pričnem sam govoriti. Muteselim, veš, kdo je mož, ki sedi poleg
tebe?”

“Makredš iz Mosula. ”

“Motiš se. On ni več makredš (sodnik), ker je odstavljen.”

“Odstavljen!” zakliče.

“Človek!” zakriči makredš, “zadaviti te hočem.”

“Odstavljen?” vpraša muteselim še enkrat pol v strahu, pol v
dvomu.

“Da. 'Selim-aga, ali ti nisem prej povedal, da dobiš še danes od mene
povelja, ktera boš moral skisati, čuj, kaj ti povem: Primi makredša iB

vtakni ga v ono luknjo, ki je bila namenjena meni. Makredša morate poslati
v MiosuL ”

Aga začudeno pogleda najprvo mene, potem pa muteseliina in makred'
ša; vendar se ne gane, da spolno moje povelje.

“Zblaznel je,” reče makredš in se dvigne.

“Ti sam si nor in blazen, ker si se drznil v Amadijo. Zakaj si prišel
sem po ovinkih? Vidiš torej, da mi je vse znano. In tu, muteselim, je do*
kaz, ki priča, da moraš zapreti makredša.”

Muteselimu izročim ono pismo, ki je bilo naslovljeno na Ali Beja-
Najprvo pogleda podpis.

“Od araadoli kazi askeri?”

“Da. Sedaj se vrhovni sodnik mudi v Mosulu in zahteva, da se m * 1  1
izroči makredša. Beri!”

“Res je,” strmi poveljnik. “Toda kaj pravi guverner?”

“Tudi on je odstavljen. Beri še to pismo!”

Izročim miu tudi drugo pismo, kjer je bilo naznanjeno o odstavljene # 1
guvernerju.

“Alah kerirn, Bog naj bo nam milosten! Velike reči se godijo!” ■; !

“Na vsak način. Guverner je odstavljen in tudi makredš. Ali hoče®
tudi ti biti odstavljen?”

“Gospod, ti si najbrž skrivni odposlanec anadoli kazi askerja, ali cel 0
samega padišaba?”

“Kdo sem, je brez pomena; toda videl si, da mi je vse znano, in sedal
pričakujem, da storiš svojo dolžnost.”

“Efendi, vse bom naredil. Makredš, jaz ne morem drugače; tukaj J e
pisano, in ti moraš v zapor!”

“Stori kar hočeš,” mu slednji odvrne.

V njegovi roki se zabliska bodalo, in v tem trenotku že steče mil # 0
mene do vrat. Vsi hitimo- za njim in uprav pridemo na lice mesta, ko op#'
zimo, da je že 'Selek makredša podrl na tla. 'Selek je med časom razpra ' -0
stal pred vratmi, in ko je videl pribežati makredša iz sohe, ga je podrl B # 1
tla, pokleknil nanj in mu izvil bodalo. Ubežati ni mogel več. Kmalu mu vZ a '
metno vse orožje in ga peljemo nazaj v selamlik.

“Kdo je ta mož?” vpraša poveljnik in pokaže na Seleka.

“Poslanec, kterega je Ali Bej poslal iz Badri. 'Sedaj se vrne dom 0 ' 1 ’

— 141  —

O- ti mu lahko dovoliš, da spremlja (transport. (Potem smo lahko prepričani,
da makredš spotoma ne pobegne. Toda imam še drugega jetnika za tebe.”

“Koga, gospod?”

“Pošlji po Arnavta, ki je mene obdolžil.”

“Pripeljite ga!” zapove muteselim.

Eden poročnikov kmalu pripelje v sobo Arnavta, ki najbrž ni slutil,
da mu gre za kožo.

“Vprašaj iga,” rečem muteselimu, “kje ima svoje orožje!”

“Kje ga imaš?”

“Vzeli soi mi vse.-”

“Kje?”

‘  ‘Ko sem spal. ’ ’

“Muteselim), Arnavt laže. Mosulski guverner ga je izročil hadži
Lindsay-beju za spremljevalca; streljal je na mene in pobegnil; spotoma
pa je v grmovju prežal na mene in dvakrat ustrelil, vendar ni zadel. Moj
Pes ga je popadel, vendar Arnavtu nisem storil ničesar-žalega; samo orož¬
je smo mu vzeli.”

“Gospod, vrjamem ti! Odpeljite tega psa in vrzite ga v najtemnejšo
luknjo, ki jo imamo v zaporih.”

“Gospod, ali naj vzamem s seboj tudi makredša?” vpraša Selim-aga.

“Da.”

“Muteselim!, ukaži, da ga prej zvežejo,” opomnim jaz. “Skušal je že
enkrat pobegniti in prežal bo odslej na vsako priliko.”

“Zvežite ga!”

Častniki in vojaki odpeljejo oba aduta v ječo, in jaz ostanem sam s
Poveljnikom .v sobi. Slednjega so nepričakovani dogodki tako pretresli, da
se  truden zgrudi na preprogo.

“Kdo bi si mislil!” zdihne.

“Ti gotovo ne, muteselim!”

“Gospod, odpusti mi! O celem zapletku nisem ničesar slutil. Dovoli,
da ti ponudim pipo!”

Takoj ukaže prinesti še eno pipo, in prižge tobak lastnoročno, nakar
r eČa skoro s ponižnim glasom: —

“Emir, meniš, da sem resno mislil?”

“Kaj?”

“Ko> sem te prej vprašal za denar.”

“Da.”

“Gospod, motiš se! Udal sem- se le volji makredša, in svoj del sem ti
hotel pozneje vrniti.”

“Ali bi me pustil pobegniti?”

“Da. Vidiš torej, da sem ti dobro hotel.”

“Toda spustiti Ibi me ne smel, če bi bila obtožba proti meni upra¬
vičena.”

'“Ali boš se dalje premišljeval o tej stvari?”

“Ne.”

— 142  —

“Torej je vse pozabljeno, emir. Pozabil boš, kot si že nekaj druzega
pozabil. ’ ’

“Kaj?”

“Zdravila.”

“Pa res, muteselim, na zdravila sem pozabil; toda obljubim ti, da jib
dobiš še danes.”

Tu stopi sluga v sobo.

“Gospod, neki major čaka pred vratmi!”

“Kaj hoče?”

“Prišel je iz Mosula in dejal, da ima zelo važno poslanstvo.”

“Torej naj vstopi!”

Častnik vstopi in izroči poveljniku zapečateno pismo; takoj spoznam
na njem pečat anado-li kazi aslcera, vrhovnega sodnika azijatske Turčije.
Muteselim odpre pismo in bere. Nato pa reče častniku, da mu hoče jutri
odgovoriti.

“Gospod, veš, kaj sem bral?” me vpraša, ko je odšel častnik.

“Pismo vrhovnega sodnika.”

“Da. Piše mi, da sta mosulski guverner in makredš odstavljena. Ma-
kredša moram poslati takoj v Mosul, če ga dobim v pest. Jutri ga izročim
majorju iz Mosula. Ali naj v svojem pismu tudi tebe omenim?”

“Ne. Jaz sam pišem vrhovnemu sodniku. Toda ne pozabi prideliti ma¬
jorju močnega spremstva!”

“Gotovo; posebno, ker odpošljem v Mosul $e enega važnega ujetnika.”

Jaz se prestrašim.

“Kterega?”

“Arabca Amad el Gandurja. Anadoli kazi aske-ri mi je zapovedal,
naj ga pošljem takoj v Mosul," da ga on odpošlje kot talnika v Štambul.”

“In kdaj ga odpošlješ?”

“Jutri dopoldne. Sodniku hočem takoj pisati.”

“Torej te nočem nadalje motiti.”

“Efendi, tvoja navzočnost mi je ljubša, kot vse drugo!”

“In tvoje oko je kot oko mojega najboljšega prijatelja, vendar je tvoj
čas tako dragocen, da te ne smem motiti.”

“Pridi jutri zjutraj k meni!”

“Mogoče.”

“Navzoč boš, ko odidejo ujetniki, da se prepričaš, če je vse v redu.”

‘ ‘  Torej pridem. Salam! ’ ’

“Salam! Alah naj bo tvoj vodnik!”

Ko pridem domov, mi zadoni nasproti vesel glas:

“Hamidulilah, efendi, ker si živ in prost!”

Bila je “Mirta”! Prime me za roko in globoko vzdihne.

“Velik junak si. Povedali so mi tvoj sluga in tuji sel. Če bi te ujeli,
bi podrl celo palačo, vse postreljal in morebiti'celo Selim-ago.”

“Njega ne, toda druge vse; lahko se zaneseš,” ji odvrnem veselo.

“Da, ti si naj večji junak. Tvoja brada je jednaka levji in tvoje roko
in noge so- kot slonove.”

143  —

Govorila je v pripo dobah. Ah Mirta, kakšen napad na temnorujavo
okrasje mojega obraza in na sestav mojih telesnih delov. Moral sem biti
torej uljuden napram njej:

“ Tvoja usta so« kot pesnikova, Mersina, in tvoje ustnice so kot lonec
sladkega medu; tvoj govor upljiva na mene, kot obliž na rano, in zvoka
tvojega glasu ne more nihče pozabiti, kdor ga je slišal. Tu imaš pet pija-
strov, da si kupiš lepotičja za svoj obraz. Moje srce se bo veselilo nad teboj,
da postane mladostna moja duša, in da se bode moje oko razveseljevalo
aad tvojo hojo!”

“Gospod,” zakliče; “ti si bolj hraber kot Ali, bolj moder kot Abu
Bekr in bolj močan kot 'Samson, lepši od Iloseina, Armadenca! Zapovej,
kaj naj ti spečem; vse storim za tebe, kar želiš, ker s teboj je prišlo v mojo
kišo veselje in blagoslov čez prag mojih vrat.”

“Tvoja dobrota me gane, Mersina; ne morem je poplačati! Toda nisem
lačen niti žejen, če zagledam blesk tvojih oči j, barvo tvojih lic in krasno
Podobo tvojih rok. Ali je bil 'Selim-aga v hiši?”

“Da. Vse mi je povedal. Tvoji sovražniki so uničeni. Pojdi navzgor
® potolaži tovariše, ki te z veliko skrbjo pričakujejo.”

Podam se torej po stopnjicah navzgor.

“Konečno nazaj!” reče Anglež. “Velika skrb! Ploteli iti po vas!
Sreča, da ste prišli!”

“Ali si 'bil v nevarnosti?” vpraša Mohamed.

“Ne prehudo. Vse je minilo. Ali veš, da je guverner odstavljen?”

“Mbsulski?”

“Da, in tudi makredš.”

“Torej zato je 'Selek prišel k tebi?”

“Da. Ali ti ni ničesar povedal?”

“Ne, ker je zelo molčeč. Toda sedaj bo Amad vendar prost, ker ga je
ujel guverner, ki je sedaj odstavljen!”

“Tudi jaz sem menil tako, toda zelo huda nam preti. Veliki sultan v
^tamibulu je sovražnik Arabcev, in po velikem sodniku je zapovedal, da se
Prepelje tvoj sin iz Amadije v Mosul in od tu v Štambul.”

“Alah kerim! Kdaj ga odpeljejo?”

“Jutri dopoldne«.”

'“In mi napademo spotoma njegove stražnike!”

“Dokler ga lahko rešimo s zvijačo, ne smemo prelivati človeško krvi.”

“Toda preostaja nam vendar samo nocojšnja noč.”

'Obrnem se k Angležu:

• “Sir, vina potrebujem za muteselima.”

“Ali je vreden vina, ta adut! Naj vodo pije! 'Kavo, lipov čaj, baldri-
i a o in mleko.”

“Prosil me je za vino!”

“Lisjak! Ne sme piti vina. Je mohamedanee!”

“Mohamedanei‘ga prav radi pijejo kot mi. Rad bi si ohranil njegovo
Naklonjenost, dokler smo še v Amadiji.”

“Lepo! Bo vino dobil! Koliko?”

— 144  —

“Dvanajst steklenic. Jaz plačam polovico in vi polovico!”

“Pshaw! Ne kupim pol vina. Tu denar!”

Ponudi mi svojo denarnico, ne da bi prej pogledal, koliko je v njej.
Bil je pač gentleman, jaz pa siromak.

“Kako je?” vpraša Lindsay. “Rešimo Amada?”

“Da.”

“Danes?”

“Da.”

“Kako?”

“Šel bom s Selim-ago pit vino i;i skušal-”

“Tudi Selim-aga piti vino?”

“Grozno!”

“Lep muzelman! Zasluži palico!”

“In ravno to, ker ti adutje radi pijejo vino, nam bo koristilo. Selim-
aga se bo napil, in v pijanosti mu vzamem ključe iz žepa. Nato spustim
Arabca iz ječe k njegovemu očetu, kjer se : bo preoblekel. Potem ga pelje
Halef v-vilo, ktero ste priredili za njega.”

“Well! Zelo lepo! In kaj storim jaz?”

“Najprvo skrbno pazite. Ko ga pripeljem iz ječe, oddam na vogalu
hiše znamenje. Zakrokal bom kot vran, ki se vzbudi iz spanja. Halef pri¬
hiti po stopnjicah, da odpre vrata in zadrži Mersino v kuhinji. Vi pa z
Mohamedom čakate na stopnjicah, da peljete Amada v Mohamedovo sobo.
Amad se preobleče, in vi čakate toliko časa, dokler se jaz ne vrnem.”

“Vi torej zopet odidete?”

“Da, ker moram k Selinvagi, da ne vzbudim suma in da mu vrnem
ključe.”

“Težavna stvar za vas! Če vas zasačijo?”

“Imam močno pest, in če ta ne bo izdala, tudi dobro orožje. Toda po¬
dajmo se k skupni večeiji!”

Med večerjo razložim tudi Mohamedu vse potrebno. Halef prinese
vino, kterega skrbno zavijemo.

“Nesi ga takoj k muteselimu,” mu naročim.

“Ali ga bo pil, sidi?” vpraša začuden.

“Naj ga porabi, kakor ga hoče. Ne oddaj vina nikomur drugemu kot
muteselimu in reci mu, da je zdravilo. In čuj! Ko pozneje odidem, greš
skrivno za menoj in iSeliirr-ago ter ed zapomniš hišo, kjer vstopiva. In če
bi me slučajno kje potrebovali, pridi k meni!”

“In kje te najdem v hiši?”

“Skozi vežo pojdi osem korakov naravnost in potrkaj na vratih na
desno. V tej sobi bom ob tem času. Če te opazi gospodar, ki je čifut, mo
povej, da bi rad videl tujega emirja, ki iz vrča pije. Razumeš?”

Halef odide s svojim zavojem.

Mohamed Emina se je polastila velika razburjenost. Nikdar ga še ni¬
sem videl v takem položaju. Oprtil si je vse' svoje orožje in tudi puško
znova nabasal. Očetovsko srce je pač sveta stvar; imel sem sam očeta V
domačiji, torej sem lahko tolmačil Mohamedovo razburjenost.

— 145  —

Koneeno se vrne Selim-aga od muteselima. V kuhinji povžije svojo
skromno večerjo, nakar se napotiva k eifutu. Selim-aga je že večkrat dovolj
spoznal moč vina, torej je bil danes bolj previden. Pil je samo v pre¬
sledkih. gj

Pila sva morda že slabo uro, toda vino še ni pričelo upljivati na juna¬
škega ago, samo zamišljen je postal. Že sem ga hotel pregovoriti, da spije,
kar ima v vrču in naročiti diva nova, ko nekdo potrka na vrata.

“Kdo je?” vpraša aga.

“Najbrž Halef,” odvrnem.

“Efendi, kaj si storil?”

“Saj Halef ne ve, kaj delava!”

“Torej ga ne pusti v sobo!”

Dobro, da sem opozoril Halefa. Ker me je prišel klicat, se je gotovo
a ekaj izvanrednega pripetilo. Odprem torej vrata in stopim v vežo.

“Halef!” ■

“Sidi, ali si ti?”

“Da. Kaj je novega?”

“Muteselim je prišel.”

“Ta je pa slaba; lahko nam zmeša vse načrte. Pojdi. Mi pridemo takoj
Za  teboj. Toda ostani vedno pred vratmi moje sobe, ker te lahko potre¬
bujem.”

Nato se vrnem v sobo.

“Selim-aga, prava sreča, da sem Halefu povedal, kje sva; muteselim
■D v naši hiši in čaka na tebe. ’ ’

“Alah il Alah! Hiti, efendi! Kaj hoče muteselim?”

“Ne vem”

“Mora biti nekaj važnega. Hiti!”

Vino pustiva na mizi in odhitiva v stanovanje.

'Ko prideva domov,. sedi poveljtaifc v moji sobi, obsevan magično po
Rdečem svitu moje laterne in kadi iz moje pipe. Ko stopim v sobo, se u-
iud no  dvigne:

“Ah, muteselim, ti v mojem stanovanju! Alah blagoslovi tvoj prihod!”

Na tihem sem si pa vse kaj druzega mislil.

“Emir, oprosti, ker sem te prišel motit. Gospodarica te hiše, kteri
'j 6  Podaril Alah grozen obraz, me je poslala v tvojo sobo. Govoriti sem ho-

s Seli-ago.”

“Torej dovoli, da odidem.”

"Ostani, emir, in vsedi se. Tudi 'Selim-aga se naj vsede; kar bom
Uarureč od njega zaNteval, tudi ti lahko zveš.”

V sobo prinesem vse pipe, kar jih je bilo v hiši Ko prižigamo tobak,
° s tro opazujem poveljnika. Rudeča luč svetilke je sicer le slabo- razsvet-
^ l6v ula njegovo lice, vendar sem opazil, da je imel njegov glas oni zvok,
ere ga se sliši, kadar jezik ne more več gladko govoriti. Muteselim. je
pokusil že precej vina v svoji palači.

"Kaj misliš, efendi, ali je makredš važen jetnik?”

"Gotovo.”

146  —

“Jaz tudi mislim. Radi tega me zelo skrbi, da ne pobegne.”

“Saj je vendar dobro zaprt in zastražen.”

“Da. Toda to še ni dovolj za mene. Selim-aga, nocoj ne bodem spal,
temveč prišel dvakrat ali trikrat v ječo, da se prepričam, če je makredš
še v luknji.”

“Gospod, jaz hočem čuvati mesto tebe,” odvrne Selim-aga.

“Potem ga boš samo ti videl, jaz pa. ne, torej ne bom mogel spati.
Anadoli kazi askeri je strog mož. Dobil bom svileno vrvico, če mi ujetnik
uide.”

Jojmene, torej se je naš načrt popolnoma izjalovil! Ali res ni nobene
pomoči? Odločim se hitro. Ali vino ali pa sila! Dočim se pogovarja aga s
poveljnikom, odidem jaz iz sobe v vežo, kjer stoji Halef.

“Prinesi najboljšega duhana Halef, tu je denar; zajedno pojdi k
čifutu in zahtevaj takega vina, kot sem ga jaz prej pil.”

“Koliko naj ga prinesem?”

“Posodo, ki drži deset vrčev. Čifut ti bo posodo izročil.”

“Ali naj prinesem pijačo hudiča v sobo?”

“Ne. Nesi ga v svojo sobo, kamor ga pridem jaz iskat. Baši bozuk ne
sme ničesar opaziti. Daj mu nekaj pijastrov v darilo. Naj odide ven v
mesto in ostane zunaj, dokler se mu poljubi. Lahko gre tudi k majorju iz
Mosula, kteremu naj se predstavi, ker bo jutri z njim odpotoval v Mosul.
Tako se ga znebimo.”

Ko stopim zopet v sobo, je aga poveljniku prav kar izročil ključe od
ječe, ktere slednji zatakne za svoj pas, nato mi pa reče:

“Ali veš, da se je makredš upiral?”

“Da, najprvo je hotel podkupiti ago, nato pa mu grozil s smrtjo.”

“Za to se bo pokoril.”

“In, “pristavi Selim-aga,” ko sem ukazal, da sprazne svoje žepe, se
je branil. ’ ’

“Kaj je imel v žepih?”

“Denar.”

“Emir, čegav je ta denar?” vpraša me poveljnik zvito.

“Ti ga moraš sprejeti.”

“Prav, Pojdimo!”

“Muteselim, ali me hočeš zapustiti?” ga vprašam. “Dovoli, da ti
nabašem pipo z duhanom, kterega se tukaj le redko dobi.”

“Saj nisem tvoj gost, temveč samo obiskat sem te prišel.”

“Toda jaz nisem vedel, da prideš.”

Pravkar vstopi Halef in prinese duhan; bil je master Lindsayeve vr¬
ste; sicer sem pa bil odločen., da poveljnika ne Spustim iiz svoje sobe. K
sreči ga pregovorim., da vzame duhan. Toda v teku nadaljenega pogovora
opazim, da se s pogledom vedno obrača proti vratom. Najbrž je hotel imeti
kavo. Raditega ga vprašam:

“Ali si dobil moje zdravilo?”

“Da. Hvala ti, emir!”

“Ali ga je bilo dovolj?”

— 147  —

“Še nisem vsega pregledal.”

“In tudi že ne poskusil?”

“Nekoliko.”

“Kakšen okus ima?”

“Prav dober. Toda slišal sem, da se pije tudi sladko zdravilo.”

Agi je najbrž zadišalo, o čem se govori. Smehljal se je prav potuljeno
tne zvito in lokavo pogledoval.

“Da, tudi sladka zdravila so!” odvrnem. Muteselim ni smel zgovoriti
besede vino; torej je vino vedno imenoval zdravilo.

“Toda sladka zdravila so zelo redka?” me vpraša.

“Ah, nikakor ne.”

“In zdravilna?”

“Zelo. Jednaka so mleku, ki teče iz dreves v paradižu.”

“Toda v Amadiji se ne more dobiti takega zdravila?”

“Jaz ga lahko pripravim ne samo v Amadiji, temveč po vseh krajih.”
“In kako dolgo traja, da narediš sladko zdravilo?”

“Deset minut. Če hočeš tako dolgo čakati, tedaj dobiš pijačo paradi¬
ža, ktero pije Mohamed.”

“Čakal bom.”

Oči so se mu bliščale v zadovoljstvu, še bolj pa Selim-agi. Torej za¬
pustim sobo in porabim ta trenutek, da se oglasim pri Mohamed Eminu.
“Emir, vse je končano!” mi zakliče nasproti.

“Ne, temveč šele začelo se bode.”

“Toda ključev ne boš dobil.”

“Morebiti jih celo potreboval ne bom. Le potrpi nekoliko!”

Tudi Lindsay se priplazi v sobo.

“Moj tobak odnesli! Kdo ga kadi?”

“Poveljnik.”

“Zelo dobro! Pije moje vino, kadi moj tobak! Krasno!”

“Zakaj bi ne pil in kadil?”

“Naj doma ostane! Bega ne moti!”

“Mogoče ga celo pospeši. Poslal sem po vino.”

“Zopet?”

“Da, po perzijskega. Celo slona podre na tla. Sladak kot med in mo-
Ca n kot lev.”

“Well! Tudi jaz pil perzijsko vino.”

“Skrbel sem, da ga prinese tudi za vas. Oba aduta bom nekoliko
s Pravil v rožice in sladko voljo, nakar bomo videli, kaj moremo zvršiti.”

Nato se napotim v kuhinjo, kjer ukažem zakuriti. Predno prične do-
bro goreti, se vrne Halef. S seboj prinese-velikansko posodo z vinom. Lo-
® 6c  postavim nad ogenj in priporočim Mersini, da pazi na pijačo. Nato
Se  vrnem, k Angležu:

“Tukaj je perzijanec! Toda preskrbite kozarce, ki jih imate v svoji
sobi.”

Ko se vrnem v svojo sobo, me oba Turka pričakujoče pogledata.

148  —

"Prinašam ti zdravilo, muteselim. Poskusi ga sedaj, ko je še mrzlo.
Nato ti pa hočem pokazati, kako ogreva srce, ko je gorko.”

"Povej mi natanko, efendi, če je vino ali zdravilo!”

"Ta pijača je danes najboljše zdravilo, kar jih poznam. Pij in povej
mi, če ne razveseljuje tvoje duše.”

Muteselim pije in pije. Čez njegove ostre, toda motne obrazne poteze
se pa splazi sij spremembe.

"Ali si ti znašel to pijačo?”

"Ne, temveč Alah jo daje onim, ktere najbolj ljubi.”

"Torej meniš, da nas Alah ljubi?”

"Gotovo.”

"Vem, da si ti ljubljenec preroka. Ali imaš še več te pijače?”

"Tu. Izpij!” '

Zopet mu natočim poln kozarec.

Njegove oči se še bolj zasvetijo.

"Efendi, 'kaj je ladakija, džebeli in tobak iz Širasa proti tej pijači!
Ona mi bolj ugaja kot najboljši duh kave. Ali mi hočeš razodeti priprave,
kako se izdeluje to zdravilo?”

"Spomni me, in vse ti razložim', še predno odidem iz Amadije. Toda
tukaj je vre. Pij! Jaz moram navzdol v kuhinjo, kjer se pripravlja drug 0
zdravilo. ’ ’

Nalašč grem zelo tiho po stopnjicah in tiho odprem nekoliko vrata
kuhinje. Tu stoji "Mirta” pred mojim loncem in zajema še precej gorko
vino z majhno posodico za kavo; vsak zajemek nese sproti k ustom, ktere
po požirku gorkega vina glasno zapre.

"Mersina, ne zažgi si jezika in zob!”

S tem vsklikom stopim v kuhinjo, da Mersina prestrašeno odskoči i°
spusti posodico na tla.

"Ah, sidi, pajek je padel v lonec, in hotela sem ga vzeti ven.”

"In pajka si potem povžila?”

"Nikakor ne, sidi, temveč samo, kar je na pajku obtičalo.”

"Daj mi oni majhni lonec na polici!”

"Tu. emir!”

"'Napolni ga s pijačo, ki se kuha!”

"Za koga?”

"Za tebe!”

"In kakšna pijača je to, emir?”

"Zdravilo je, ktero je iznašel neki perzijski zdravnik, da postanej 0
stare ženske zopet mlade. Kdor dovolj pije te pijače/ ta doseže zveličanji
in kdor pije neprestano, ta bo.večno zveličan!”

Mersina se zahvali v pisanih besedah, nato pa nesem ostalo pijač 0
navzgor. Oba pivca, sta se zelo spoprijaznila, ker sta sedela skupaj in se
skoraj tiščala.

"Ali veš, efendi, zakaj se prepirava?” me vpraša poveljnik.

"Nisem vaju slišal.”

(

“Prepirala sva se, čegav telesni sestav je slabši, moj ali njegov. Kdo
ima prav?"

“Povedati vama hočem: kogar zdravilo najbolj ozdravi, ta je imel
uujslabši sestav.”

“Tvoja' modrost je prevelika in midva je ne moremo razumeti. Kaj
imaš v tem loncu?”

“Pijačo vseh pijač, kteri ni nobena druga jednaka.”

“In ti želiš, da jo poskusiva?”

“Če hočeš, ti takoj nalijem.”

“Daj mi!”

“Meni tudi, efendi!” prosi Selim-aga.

'Oba sta bila 1  že precej natrkaina in se že približevala onemu stadiju,
ko človek pozabi, da ima samo dve nogi in prične hoditi po štirih. Oba
Junaška Turka sta pila že iz samo enega kozarca, in muteselim je svojemu
a gi celo brado z jezikom oblizal, ko je obtičalo nekoliko kapljic “zdra¬
ha” na njej. Govorila sta nerazumljivo in pretrgoma. Celo jaz sem moral
trpeti radi njih rogača. Muteselim me je vedno objemal, in Selim-aga sti¬
kal za vrat.

Tu se dvigne aga, da prinese drugo svetilko mesto laterne. Vstal je
s rečno; ko pa stoji, razprostre negotovo roke kot drsalec, ki je prvič
ledu.

“Kaj je s teboj aga?” vpraša poveljnik.

“Ah, gospod, v nogah me je pričelo trgati. Najbolj je, če se zopet
v ’ s edem. ”

“Vsedi se, pomagati ti hočem!”

Aga se zopet vsede. Poveljnik pa ga jako ljubeznivo vpraša:

“Po kteri nogi te trga?”

“Po desni.”

“Daj mi nogo sem!”

Aga mu pomoli nogo in muteselim jo prične vleci z vsemi močmi.

“O jacik — o gorje, gospod; zdi se mi, da me trga po levi nogi.”
“Torej mi daj levo sem!”

y  'Selim ga uboga, in muteselim potegne z vso močjo. Bil je komično sme-
prizor, ko je muteselim, poveljnik trdnjave, kteremu so sicer ustregli
s *uge vsako željo, svojemu podložniku po bratovsko tresel in vlekel ndgo.
“Dobro. Prešlo 1  je!” reče aga.

“Torej vstani, če se moreš držati po koncu!”

'Selim vstane in stoji ravno kot sveča. Toda njegova hoja! Trudil se je
mladič-vrabec, ki skuša prvič poleteti iz gnezda.

“Teci!” zapove muteselim. “Čakaj, podpirati te hočem'.”

^ Muteselim hoče vstati, vendar zgubi ravnotežje ter pade na svoj sedež.
0( 3a znal si je pomagati. Z roko se nasloni na moje rame in vstane. Nato
e  razkorači, da podeli večjo vzdržnost svojim nogam, in začudeno pogleda
rft (lečo svetilko. Bil je popolnoma pijan.

“Emir, tvoja laterna pada z mize!”

“Jaz pa vidim, da še stoji.”

kot

— 150

"Ne, pada, in papir že gori. Ali ne vidiš plamenov?”

"Ničesar.”

"Mašalah! Vidim jo padati, in vendar še stoji na mizi. Nikar se 3®
kobacaj, Selim-aga, da se ne zvrneš!”

"Jaz ne kobacam, efendi!”

"Saj te vendar vidim!”

"Ti sam kobacaš, gospod!”

"Jaz? Aga, meni se zdi, da se ti meša. Tvoji živci te vznemirjajo, i®
tvoj trebuh je zlezel v noge. Z rokami suvaš in mahaš in treseš z glavOi
kot bi hotel plavati. Ah, Selim-aga, zdravilo je bilo prekrasno in premočni
za tebe. Vrglo te bo skoro ob tla!”

"Gospod, motiš se! Kar si govoril o meni, se vrši pri tebi. Tvoje nog®
plešejo in tvoje roke skačejo. Tvoja glava se vrti kot vrtavka. Muteselii®i
ti si bolan. Alah naj ti pošlje pomoč, da tvoj telesni sestav popolnom®
ne omaga!”

'To je pa bilo muteselimu že preveč. S pestjo zagrozi agi in reče:

"Selim-aga, čuvaj svoj jezik! Kdor trdi, da moj telesni sestav ni '
redu, tega dam bičati ali pa vtakniti v luknjo! Valah! Ali sem vtakni
ključ od ječe k sebi?”

Z roko poseže za pas, kjer dobi ključ.

"Aga, napravi se, da greš z menoj! Baš sedaj hočem preiskati zap°'
re. Emir, tvoje zdravilo je res kot mleko iz paradiža; toda moj želodec f
popolnoma zmešalo; zdi se mi, da ti siliš z glavo vedno navzdol. Dovoli 5 '
da odideva z ago?”

"Če je tvoja volja, da obiščeš ujetnike, tedaj te ne smem zadrževati P 11
spolnovanju tvojih dolžnostij,” mu odvrnem.

"Torej pojdimo. Zahvalim se ti za dobroto, ktero sva danes okusil®'
Kdaj nam zopet pripraviš enako zdravilo?”

"Kadar hočeš.”

"Vroče zdravilo je še boljše kot mrzlo, toda človeku pretrese kosti
mozek ter mu pahne kosti iz sklepov. Alah naj te čuva in naj ti podeli p rr
jeten počitek.”

Muteselim prime za roko Selim-ago.

* Napotita se po stopnjieah, in jaz jima sledim. Na sredi stopnjic V°
čakata.

"Selim-aga pojdi ti naprej!” reče muteselim.

“Gospod, to čast prevzameš ti!” mu odvrne Selim.

"Jaz nisem prevzeten, kar ti mora biti znano.”

Aga se previdno poda po stopnjieah naprej. Muteselim mu sledi. N®f
brž mu ni bilo nekaj prav, ker se ozre nazaj in vpraša:

"Efendi, ali si še za nama?” vpraša mene.

“Da.”

• • * llJ

"Ali ne veš, da mora gostitelj svoje goste spremljati do his® 1

vrat ?’ ’

"Vena.”

"Toda ti me nečeš spremljati!”

— 151

“Torej dovoli, da popravim zamujeno,!”

'Primem ga za roko in podpiram. Sedaj je šlo bolje. Spo'daj pred
Vr atmi muteselim počaka in globoko zazdeha.

“Emir, preklicani makredš je pravzaprav tudi tvoj jetnik,” mi reče.
“Ce prav premislimo, gotovo.”

“Torej se moraš tudi ti prepričati, če je še v zaporu.”

“Spremljal vaju bodem.”

“Torej pridi in daj mi svojo roko.”

“Emir, dve roki imaš,” reče aga; “z eno podpri muteselima z drugo
Pa  mene.”

Oba moža sta sicer zelo težko visela na meni, vendar njih pijanost še
111  bila tolika, da se ne bi zavedala, kaj počenjata. Korakala sta sicer ne-
fcOtovo in počasi, vendar pridemo kmalu do zaporov. Ulice so bile prazne in
^Puščene. Živa duša nas ni srečala.

., “Tvoji Arnavti se bodo prestrašili, ko me zagledajo,” reče mutese-
lln  Selim-agi.

“In jaz s teboj!” reče aga ponosno.

“In jaz z vami?” dodenem še jaz.

“Ali je Arabec še v ječi?”

“Gospod, menda misliš, da spuščam take ljuidi na prosto?” reče raz-
Za ljeni Selim-aga.

Mti

“Tudi v njegovo celico pogledam. Ali ima kaj denarja pri seibi?”
“Ne.”

“In koliko nosi makredš s seboj?”

“Ne vem.”

“Vse mora izročiti meni. Toda, Selim-aga, tvoji Arnavtje ne smejo
Navzoči, ko nam izroči denar.”

“Torej jim zapovem,, da se poberejo v svojo sobo.”

‘‘In če bodo prisluškovali?"

“Jih pa zaprem in zaklenem.

‘‘Dobro. Toda, kadar mi odidemo, bodo govorili z ujetnikom.”

“Ne spustim jib iz njih sobe.”

( | “Tako je prav. Makredšov denar pripada muteselimu, ki bo Selim-agi
5  dober bakšiš. ’ ’

“Koliko, gospod?”

‘Tega sedaj še ne morem povedati, ker ne vem, koliko ima lump s
)0 j denarja.”

Kmalu pridemo do zaporov.

“Odpri, Selim-aga!”

‘Gospod, saj sem vendar tebi ključe izročil!”

“Pravilno!”

V6 »d:

■Muteselim seže za pas, in potegne ključ, da odpre. Odpira in odpira,
ar  ključavnice ne more najti.

K a to sem jaz čakal; brez obotavljanja rečem muteselimu:

‘Dovoli, muteselim, da jaz odprem!”

— 152  —

Vzamem mu ključ iz rok, odprem, ključ zopet ven potegnem, stopim v
vežo in vtaknem ključ v notranji strani zopet v ključavnico.

“Vstopita! Jaz hočem za vama zapreti!”

Muteselim in Selim-aga vstopita. Jaz pa hitro obrnem ključ v klju¬
čavnici, kot bi zaprl, nato ga pa takoj zopet obrnem, da so bila vrata neza¬
klenjena in navidez poskušam, če so vrata zaprta.

“Zaprta so. Tu imaš ključ, muteselim! ”

Poveljnik spravi ključ za pas. Prvi del moje naloge je bil zvršen.
Vrata, ki vodijo iz zaporov na ulici so. odprta, in Amad el Ga.ndur ima
torej prosto pot. Od vseh stranij pridejo Arnavti s svetilkami v rokah.

“Je vse v redu?” vpraša muteselim svečano.

“Da, gospod!”

“Ni nihče pobegnil?”

“Nihče.”

“Tudi Arabec ne?”

“Ne.”

“In makredš?”

“Tudi ne,” odvrne narednik pri tem duhovitem zasliševanju.

“Vaša sreča, psi. Vise hi vas pustil do smrti bičati. Poberite se v svo¬
jo soho! Selim-aga, zapri jih v njih luknjo!”

“Emir, zapri jih raje ti mesto mene!” me prosi aga.

“Rad!”

Meni ravno prav. Aga vzame svetilnico v roke, in jaz peljem Arnavt®
navzgor.

“Zakaj nas zapirajo, gospod?” vpraša me narednik.

“Ker hoče muteselim jetnike zaslišati.”

Arnavti se podajo v svojo sobo, in jaz potegnem zapah čez vrata tef
se vrnem po stopnjdcah navzdol. Ker sta aga in muteselim' bila že precd
daleč od vežnih vrat, hitro planem tja in jih nalahno odprem, da so bila
prislonjena. Nato pa hitro korakam za obema Turkoma.

“Kje je makredš?” vpraša muteselim.

“Tukaj.”

“In kje je Arabec?” vprašam jaz, ker sem hotel, da .se pri Arabu 0
najprej odpre.

“Tukaj za drugimi vratini!”

“Torej odpri!”

Muteselim je bil najbrž zadovoljen z mojim predlogom. Pomiga z gl a '
vo in Selim-aga odpre.

Arabec je gotovo slišal naše glasne korake in nas stoje pričakov^
v svoji luknji. Muteselim stopi bližje.

“Ali si ti Amad, sin Mohamed Emina?”

Amad ne odgovori.

“Ali ne znaš govoriti?”

Amad zopet molči.

“Pes, jaz ti bom še usta odprl! Jutri te odpeljemo!”

i

153  —

Amad ne spregovori niti besedice, vendar me pozorno ogleduje, ker je
od mene pričakoval rešitve. Skrivej mu pomignem z očesom v znamenje,
n aj bode pripravljen; nato pa Selim-aga zopet potegne zapah čez nje¬
gova vrata.

Sedaj odpre druga vrata. Makredš stoji ob steni svoje luknje. Ko za-
glede mene, začudeno pogleda.

“Makredš, kako ti ugaja v tej luknji?” ga vpraša muteselim ironi¬
jo in vesel radi obilo zavžitega vina.

“Alah naj učini, da prideš ti sem mesto mene!”

“SPrerok, kterega častim, bo preprečil tvojo željo. Tvoja usoda je
^lo huda.”

“Jaz se ne bojim!”

“Selim-ago si hotel umoriti!”

“Ker je lopov prve vrste!”

“In podkupiti si ga hotel!”

“Ker je neumen!”

“In takoj si mu hotel plačati!”

“Bolje bi .bi!o, da bi ga obesil.”

“Morebiti se tvoje želje lahko spolnejo,” reče zviti muteselim. Radi
Za vžitega vina in pričakovanja dobrega plena se mu je svetil ves obraz.
“Kaj?” vzklikne makredš. “Ali govoriš resnico?”

“Da.”

“Hočeš z menoj se pogajati?”

“Da.”

“In koliko zahtevaš?”

“Povej mi, koliko imaš pri sebi denarja?”

“Muteselim, denar potrebujem sam za potovanje.”

“Kolikor rabiš ti že pustimo.”

“Dobro, torej pričnimo s pogajanjem. Toda ne v tej luknji!”

' “Kje pa?”

“V prostoru, ki je za ljudi ne pa za podgane.”

“Torej pridi iz svoje luknje!”

“Daj mi roko!”

“Selim-aga, daj mu ti roko!” reče muteselim, ker ni zaupal svoje-
ravnotežju.

Aga pa je menda imel iste premisleke, ker me sune pod komolec in
Prosi;

“EfeUdi, stori ti mesto mene!”

Da se stvar še bolj ne zavleče, stegnem torej roko proti' miakredšu in ga
Stegnem iz njegove celice.

“Kam naj ga peljem'?” vprašam.

“V stražno sobo,” reče poveljnik.

“Ali naj vrata celice zopet zaklenem ali-?”

“Samo prisloni jih!”

Dam si torej opraviti z vratmi, da odidejo vsi trije v imenovano sobo,

— 154  —

vendar se mi ne posreči;, muteselim čaka na mene. Zmišiiti si moram W
druzega.

Naprej koraka makredš, za njim poveljnik s svetilnico, potem aga i"
konečno jaz. V glavo mi šine dobra misel. Z roko sumem mimo age povelj'
nika v bedra, da slednji spusti svetilnico iz rok in zakriči.

“Aga, kaj počenjaš za menoj?” zakriči muteselim nad njim.

“Saj te nisem, jaz sunil, gospod!” se izgovarja nedolžni aga.

“Ti si me sunil! Sedaj je tema na hodniku. Prinesi drugo svetilnico!

“Jaz jo grem iskat k Amavtom.” rečem jaz in zginem. Ostali trij®
so bili že v stražni sobi, ktera zaklenem za seboj. Nato hitro, stopim^
Arabcu v celici in potegnem zapah nazaj.

“Amad el Gandur! ”

“Gospod, ali si ti?”

“Da. Hitro stopi navzgor!”

Z mojo pomočjo skoči iz svoje luknje, nakar njegova vrata zop 6

zaprem.

“Ne govori, temveč hiti!” ga opominjam.

Sveži zrak ga skoro premaga, da se opoteče. Vsled dolgega zapora J e
bil zelo slab.

Zopet ga primem za roke; v naglici smukneva skozi vrata po dveh ul>'
cah, nakar pri tretjem vogalu počakava.

“Pripravi se! Tam je moje stanovanje, in tam je tudi tvoj oče.”

Zakrokam kot sem obljubil, in takoj se prikaže luč iz hiše, kar ^
priča, da je nekdo vrata odprl.

Hitiva k vratom, kjer stoji Halef.

“Hitro notri!”

Jaz pa odbežim nazaj. Zamudil sem vsega skupaj samo dve minul 1 '
Po stopnjicah planem navzgor, da dobim svetilnico pri Arnavtih. V par $e
kundah sem že zopet spodaj in se podam v stražno sobo.

“Dolgo si izostal 1 , efendi!” reče muteselim. % fl

“Stražniki so me vprašali, zakaj si jih zaprl, in povedal sem ji® 1 '

“Eno bi jim pripilil okoli ušes, ne pa odgovoril! Zakaj si nas zap 1 ’
ko si odšel po svetilnico?”

“Gospod, saj je vendar ujetnik pri vas!” '

“Previden si, emir; prav si storil. Postavi luč na mizo in začninri

razpravo!”

Seveda poveljnik nikakor ni nameraval spustiti makredša za deB s .
Od njega je hotel izsiliti kolikor največ denarja s tem, da mu je obljubo^
svobodo, nakar bi ga zopet ukazal utakniti v luknjo. Ker sta bila muteseh
in aga pijana, bi makredš kaj lahko odvzel ključe, pobil oba na tla in f
begnil v noč.

“Povej, koliko denarja imaš pri sebi?” reče poveljnik.

“Povej mi raje ti, koliko zahtevaš od mene?” <

“Koliko zahtevam, ti povem šele, ko mi ti razodeneš, če mu r '
plačati.”

“Torej vprašaj, muteselim!”

— 155  —

“Daj mi tritisoč pijastrov.” (Približno stotrideset dolarjev).

“To je preveč!” reče makredš navidezno prestrašen.

“Torej mi daš štiritisoč!”

“Gospod, ti vedno več zahtevaš!”

“Makredš, ti pa manj ponujaš! Mmteselim neče mešetariti. Če ne daš
•akoj štiritisoč, zahtevam še več.”

“Toliko denarja nimam. Dvatisoč ti lahko dam!”

“Tvoja roka je zaprta, toda rad jo boš odprl. Sedaj zahtevam
pettisoč! ’ ’

“Gospod, tritisoč ti dam!”

“Pet sem zahteval!”

Jezno pogleduje makredš poveljnika, in na njegovem obrazu sem bral
v elik strah za denar. Toda skrb za prostost je bila še večja.

“Ali mi obljubiš, da me spustiš, če te plačami”

‘ ‘  Obljubim. ’ ’

“Torej priseži pri preroku!”

“Prisegam!”

Slednjo besedo je muteselim kaj neprevidno izgovoril.

“Torej štej!” reče maikredš.

Z roko poseže v žep svojih širokih hlač in privleče na dan zavitek, ovit
?  svileno tkanino. Odpre ga in z tresočimi rokami prične šteti denar, do-
c itn aga sveti z laterno.

“Ali je prav?” vpraša, ko je naštel pettisoč.

'Mutelselim še enkrat prešteje in reče:

“To je papirnat denar v vrednosti pettisoč pijastrov. Vendar znano
ti je, da denar ni toliko vreden. Če hočem papirnati denar izmenjati, dobim
manj kot pettisoč pijastrov. Daj mi še dvatisoč!”

“Gospod, ti si nepravičen!”

“Dobro, pojdi nazaj v svojo luknjo!”

Makredšu se pojavi mrzel pot na čelu.

“Gospod, grozovit si kot tiger!”

“In tebe bo tvoja skopost umorila!”

Z jezo in tugo prične maikredš znova šteti.

“Tu, vzemi!” reče konečno in globoko vzdihne.

Muteselim zopet prešteje in vtakne denar k sebi.

“Vse dobro!” reče. “Hvali preroka, ki je omečil tvoje srce, ker sieer
M še več zahteval!”

“Torej sem sedaj prost!” reče makredš in spravlja ostali denar.
Muteselim ga začudeno pogleda.

“Prost? Da, toda šele tedaj, ko boš plačal!”

“Kaj nimaš že denarja v žepu? ”

“Da, meni si plačal, toda Selim-agi še nisi!”

“Alah il Alah!” zakliče jezno ujetnik. “Saj si vendar zahteval samo
Pettisoč pijastrov!”

“Alah je potemnil tvoj razum. Zakaj nisi vprašal, čegavih je teh pet¬
tisoč pijastrov? Moji so; tudi aga mora dobiti svoj delež.”

156  —

“Koliko?”

“Kolikor si meni plačal!”

“Gospod, sam satan govori iz tebe!”

“Plačaj, in molčal bo!”

“Jaz ne plačam!”

“Torej se vrneš v zapor!”

“Alh, Mohamed in vi kalifi, vi ste slišali njegovo prisego! Satan ga je
obsedel, ki ga bo zadavil!”

“Čuj, makredš, svetilniei primanjkuje olja. Hočeš plačati?”

“Agi dam tisoč!”

“Pettisoč! Ne mešetari, sicer zahtevam še več!”

“Toliko denarja nimam!”

“Imaš ga. Videl sem ga v tvoji nabasani mošnji.”

“Torej dam-”

“Ali naj zahtevam šesttisoč?”

, “Ti si tiran, da hudič si!”

“Makredš, gotova sva!”

Muteselim se počasi dvigne.

“Stoj!” zakliče jetnik. “Plačati hočem!”

Svoboda mu je bila torej vendar dražja kot denar. Znova prične šteti
denar, dočim se muteselim vsede. Res našteje makredš še pettisoč pijastrov.
(Dvesto dolarjev.)

“Tu je denar,” reče, “in Alah naj prekolne onega, ki ga vzame!”

“Imaš prav makredš,” reče muteselim, njegov prejšni zaveznik in se-
dajni nasprotnik mimo. “Toda aga ne vzame tega denarja.”

“Zakaj ne?”

“Ker je samo pettisoč v papirju. Pozabil si priložiti še dvatisoč.”

Makredš se okrene, kot bi hotel skočiti na poveljnika vendar se
premisli.

“Samo tri papirje še imam!”

“Torej te zaprem v luknjo. Morebiti se tedaj premisliš, da imaš še
več denarja. Pojdi!”

Makredš naredi obraz, kot bi hotel počiti, potem pa poseže v žep in
potegne ven mošnjo, ktero tako drži, da je sam videl njeno vsebino.

“Torej poskusim, če spravim toliko skupaj. Tvoje srce je iz kamna,
in tvoja duša se je spremenila v skalo. Le nekaj srebrnikov in zlatnikov
še imam.”

Pred muteselima položi ostale tri papirje, nakar začne šteti zlatnike.

“Tu! Sedaj sem siromak; še štirideset pijastrov imam, da ne umr-
jem gladu!”

Skoro sem moža'obžaloval; toda že prej sem vedel, da bo moral izro¬
čiti vse do zadnjega centa. Pogled na denar je muteselima popolnoma
streznil. Tudi agi se ni več poznala pijanost. Slednji hoče odšteti denar
spraviti v svoj žep.

“Stoj!” reče poveljnik. “Začasno jaz spravim ta denar - .”

“Torej konečno sem prost!” vzdihne makredš.


— 157  —

Poveljnik pa začudeno strese z glavo.

“Prost? Ali si že plačal?”

“Kaj si ponorel. Saj si že vendar spravil ves denar!”

“Svojega in za Selim-ago. Toda emir še ni ničesar do ; bil!”

“Kaj njega briga denar!”

“Kdo pravi to? On je tukaj, toraj mora biti plačan!”

“Toda on mi nima ničesar zapovedovati!”

“Ali te ni on dal prijeti? Mrzlica te je prijela, makredš, sicer bi spo¬
znal, da mora emir še več dobiti, kot jaz in Selim-aga.”

“On ne dobi ničesar!” zakriči divje makredš. “On ne dobi ničesar,
ker nimam denarja, in bi mu tudi ničesar ne dal, če bi imel milijone
pri sebi!”

“Ti imaš še denar!”

“Štirideset pijastrov!”

“Žal mi je, makredš! Tvoja mošnja je polna zlatnikov in tako obsežna,
da emirja lahko trikrat plačaš. Z denarjem si se dobro preskrbel!” '

“Motiš se!”

“Pokaži mi mošnjo!”

“Moja je!”

“Obdrži jo, vendar plačaj!”

Makredš je bil skoro že napol blazen. Sicer se mi je gnjusil ves prizor,
Vendar je zadostno osvetljeval razmere turške uprave, posebno v oddaljenih
Pokrajinah.

“Plačati ne morem!” reče makredš odločno.

“Torej pojdi v luknjo!”

“Ne grem, ker sem ti že plačal!”

“Prisilili te bomo!”

“Torej mi daj nazaj plačani denar!”

“Denar je moj. Pomni, da si moj jetnik in da je vse moje, kar imaš
pri seibi!”

“Plačal bi tudi emirja, če bi imel denar.”

“Imaš ga. In če nimaš dovolj denarja, pa daj svojo uro in prstane, ki
®e blišče na tvoji roki.”

“Ne morem. Petsto pijastrov lahko dam možu, ki je moj največji
sovražnik. ’ ’

Makredš me pogleda z očmi jeze in sovraštva.

“Ali je to tvoja zadnja ponudba?” vpraša poveljnik.

1  “Da.”

“Naprej torej! Sledi nam!”

Muteselim vstane, in za njim aga.

Stal sem pri vratih in stopil na stran, da odide muteselim prvi iz sobe.
Izza njegovega pasa mu gledajo ključi. Ujetnikove oči se posvetijo. Kot ti¬
ger skoči na poveljnika, mu iztrga ključe, ga podre na tla, da pade na ago,
ki se zaleti v mene. Nato pa bliskoma skoči iz sobe v temni hodnik. Svetil¬
ka se je prevrnila, in tema je zavladala po vseh prostorih.

"Za njimi!” kriči poveljnik.

Makredš bi bil rešen, da je zaprl vrata za seboj in potegnil zapah.
Časa je imel dovolj, ker sta se oba moža premetavala po tleh, da sem mo¬
ral skočiti preko njiju, če sem hotel na hodnik.

Že zaeujem kljhč v ključavnici. Slučaj, da sem jaz pustil vrata ne¬
zaklenjena, je bil makredšu v pogubo. Poskuševal je namreč šele odpreti,
ker je menil, da so vrata zaklenjena. Že sem pri njem in ga zagrabim. Tu
bliskoma poseže za moj pas, kjer je tičal moj nož. Ker je bila tema, nisem
mogel natančno opazovati vseh njegovih kretenj. Z nožem me sune v roko.
Razjarjen ga. zgrabim za obe roki in jih stisnem, da ne more gibati.

Medtem sta dospela poveljnik in aga. Poveljnik me zgrabi za ramo.

"Pusti me, muteselim, to sem jaz!”

“Ali ga držiš?”

"Da. Zapri vrata in naredi luč. Pobegniti nam ne more več.”

"Ali ga lahko sam držiš, emir?” vpraša aga. .

*"Da.”

"Torej prinesem luč.”

Poveljnik zapre vrata, vendar se ne upa makredšu približati. Ujetnika
sem pritisnil ob steno, vendar ga nisem mogel podreti na tla, ker sem se
moral čuvati z eno roko njegovega noža. Vendar ga držim, dokler se ne
prikaže aga z lučjo. Luč postavi na stopnjice in pride bližje.

"Vzemi mu nož iz rok!” rečem.

Aga mu iztrga nož, in jaz sem imel prosto roko. Makredša zgrabim za
prša. On me hoče pahniti od sebe, toda jaz se urno skl onem, in dočim obvi-
se njegove roke v zraku, mu spodnesem noge, da telebi po tleh.

"Zvežite ga!” zapovem.

"Kako?”

"Z njegovim pasom!”

Makredš leži mirno in se pusti zvezati. Radi tolike vzrujanosti se ga
je skoro polastila omotica.

"Drži ga za noge!” zapove muteselim agi.

Muteselim mu nato spraizne vse žepe in mu vzame tudi uro in dra¬
gocene prstane, kar vse utakne v svoj žep. Nato potegne aga makredša
za noge in ga vleče v njegovo celico, kjer ga telebi navzdol. Za njim zapre
vrata. Nato pokliče Selim Arnavte, kterim žabici, da strogo pazijo na
jetnika.

"Vzemi jim ključ od vrat, da ne more nihče odpreti,” zapove mute¬
selim.

Nato pa .skupno zapustimo zapore.

Zunaj muteselim obstoji. Streznil se je popolnoma.

"Selim-aga, o vsemi, kar je imel makredš pri sebi, bom sestavil zapis¬
nik. Poslati moram namreč vse v Mosul. Ti boš podpisal, da je vse resnica,
in da makredš ne bo mogel trditi, da sem napisal napačno poročilo.”

"Kdaj naj pridem k tebi?” vpraša Selim.

"Ob navadnem času.”

— 159  —

“In ključ od joče obdržiš ti?”

“Da. Mogočo stopim ponoči še enkrat v zapore. Lahko noč, emir!
Danes si mi veliko koristil, in rad bi se ti hvaležnega skazal. ’ ’

Muteselim odide svojo po,t, z ago jo pa udariva proti naši hiši.

“Efendi”! zakliče aga s pomenljivim glasom.

“Kaj?”

“Sedemtisoč pijaistrov je ležalo pred menoj!”

“In se si jih že veselil, kaj ne?”

“Gotovo!”

“Torej naj ti jih muteselim izroči!”

“Meni? Izroči? Ali veš, kaj se zgodi jutri?”

“Kaj?”

“Spisal bo poročilo, da je m^kredš imel pri sebi tisoč pijastrov, in
mene bo prisilil, da podpišem. Vse drugo, tudi uro in prstane pa obdrži
sam za sebe, mene pa odslovi s sto pijastri.”

“In se boš veselil?”

“Jezil se bom na smrt!”

“In muteselim izroči sporočilo majorju iz Mosula, kaj ne?”

“Da.”

“Torej boš dobil več kot sto pijastrov.” * .

“Kdo mi jih ho dal?”

“Muteselim ali pa jaz.”

“Vem, da si usmiljen, efendi; če bi le imel vsaj kapljico tvojega zdra¬
vila!”

“Imam ga še precej. Ali ga hočeš?”

“Da.”

“Izročim ti ga v tvoji kuhinji.”

Vrata stanovanja niso bila zaprta. V kuhinji leži “Mirta” na sta¬
rih cunjah, ktiere je po dnevu rabila za brisanje posode, ponoči pa za le¬
žišče. Spala je spanje pravičnega.

* ‘  Mersina! ’ ’  zakliče aga.

Mersina ne čuje.

“Pusti jo, naj spi,” prosim ago. “Prinesem ti zdravilo, potem se pa
vlezi k počitku, ktetrega si zelo potreben.”

“Alahu je znano, da sem ga zaslužil!”

(Zgoraj so bili vsi moji tovariši zbrani v Hadedinovi sobi. Ko stopim
v sobo, me sprejmejo z glasnim krikom, da sem moral zapovedati mir. Naj-
prvo prinesem' agi vina, nato pa, ko sem se prepričal, da se je vlegel k po¬
čitku, se vrnem k tovarišem.

Amad el Gandur se je preoblekel in njegov oče ga je obril in ostrigel.
Skoro bi ga ne spoznal več. Očetu ni bil več podoben. Ko me zagleda, vsta¬
ne in stopi proti meni.

“Emir, arabski sin sem in ne klepetav Grk. Slišal sem koliko si storil
za moj rod in mojega očeta. Moje življenje je tvoje, in vse, kar imam.”

Govoril je priprosto, toda iz srca.

mu

— 160  —

“Se nisi na varnem. Moj sluga te pripelje na varen prostor”,
odvrnem.

“Pripravljen sem; samo na tebe smo še čakali.”

“Ali znaš plezati?”

“Da. Prišel bom v skrivališče, dasi sem še slab.”

“Tu imaš mojo laso. Če ti zmanjka moči, naj pleza hadži Halef na¬
prej, in te potegne navzgor. Imaš orožje?”

“Da, oče mi ga je kupil. Tu imaš nazaj tvoje bodalo. Hvala ti!”

“In brano?”

“Vse je že zavito in pripravljeno.”

“Torej pojdite. Mi pridemo kmalu za vami.”

Šejkov sin se s Halefom previdno splazi iz hiše, in kmalu odidem
tudi jaz za njima z Amadovo staro obleko pod pazduho. Neopaženo pri¬
dem do prepada pred mestnim zidom', kjer raztrgam njegovo obleko in jo
vržem na skale okoli prepada.

Ko pridem domov, me pelje Anglež v svojo sobo. Bil je videti zelo je¬
zen.

“V sobo iti in vsesti se, iSir!” mi reče. “Slabo gospodarstvo. Misera-
bel tukaj!”

• “Zakaj?”

“Sedim pri teh Arabcih in ne razumem nobene besedice! Mojega vi¬
na ni več, mojega tobaka tudi ne, in mene tudi kmalu ne bo! Ves!”

“Pripravljen sem, da vam vse povem!”

Daši sem sam potreboval spanja, vendar mu vse povem, kar se je med¬
tem pripetilo. Rad sem ustregel Angležej želji, ker nisem mogel prej misli¬
ti na spanje, dokler se Halef ne vrne. Čakal sem ga zelo dolgo, in jel se
je že dan svitati, ko se vrne.

“Kako je?” vpraša master Lindsay. “Srečno prišli na vilo?”

“Šlo je sicer težko, vendar je vse v redu.”

“Well! Halef je “strgal svojo obleko. Tu, Halef, bakšiš!”

Halef sicer ni razumel angleškega, vendar dobro pogodil zadnjo tur¬
ško besedo. Roko stegne proti Angležu, ki mu da sto pijastrov v zlatu.

“Novo suknjo kupiti; povejte mu, Sir!”

Tako je bil torej ta večer končan in pretekla še bolj huda noč. Vlegel
sem se k počitku, če tudi le za nekaj ur. Zaspal sem kot ubit. Zbudil se pa
nisem sam, temveč močan, hiter glas me požene iz postelje.

“Efendi, emir, na noge! Hitro, hitro!”

Dvignem se iz postelje. Pred menoj stoji Selim-aga brez obleke in tur¬
bana. Lasje mu stojijo zmršeni po glavi; z brado divje maha po obrazu,
in z očmi skuša grozovito gledati, kar se mu pa ne posreči, ker so bile še
kalne od zavžitega vina.

“Kaj pa je tako strašnega?” vprašam mirno.

“Dvigni se! Nekaj groznega se je zgodilo!”

Šele po dolgem prigovarjanju izvlečem iz njega, da je muteselim o-
pazil da je pobegnil Arabec, in se sedaj grozno srdi. Prestrašeni aga me
milo prosi, da grem z njim v zapor in pomirim muteselima.

— 161

V kratkem času sva že na poti. Pri vratih nas že pričakuje muteselim.
Niti ne pozdravi me, temveč potegne ago v hodnik, kjer so trepetali prestra¬
šeni stražniki.

“Nesrečnik, kaj si učinil?” zagrmi nad njim.

“Jaz, gospod? Ničesar, prav ničesar nisem zakrivil.”

“To je haš tvoja hudobija, ker nisi ničesar naredil. Čuval nisi ponoči!”

“Kje naj bi stražil, efendi?”

“Naravno v ječi.”

“Saj nisem mogel noter!”

Muteselim ga debelo pogleda. To mu niti na misel ni prišlo.

“'Saj nisem imel ključa!” pristavi aga.

“Ključa-! Da, aga, res je, in tudi sreča za tebe 1 , sicer ne vem

^aj bi s teboj naredil. Pojdi z menoj in oglej si to luknjo!”

Napotimo se po hodniku. Vrata Arabceve celice so bila odprta in luk-
n ja je bila prazna.

“Pobegnil!” reče aga.

“Da, pobegnil,” jezi se muteselim.

“■Kdo mu je odprl vrata?”

“Da, vprašam te, aga, kdo? Povej mi, aga!”

“Jaz ne, gospod!”

“Jaz tudi ne! Samo stražniki pridejo v poštev!”

Aga se obrne proti njim.

‘ ‘  Pojdite setm psi! ’ ’

[Boječe se približajo nekoliko korakov.

“Vi ste odprli vrata jetniku!”

Narednik se drzne odgovoriti:

“Aga, nihče nas se ni pritaknil zapaha. Vrata smo nameravali odpreti
s ele popoldne, ko se jetnikom daje hrana.”

“Torej sem bil jaz prvi, ki je odprl vrata beguncu?” vpraša po-
v eljnik.

“Da, efendi!”

“In ko sem odprl, je bila luknja prazna. Pobegnil je. In kako je pri¬
šel iz luknje? Včeraj zvečer je bil še tukaj; sedaj ga pa ni več. Med tem
časom ste samo vi bili v teh prostorih. Eden izmed vas mu je odprl vrata!”

“Prisegam pri Alahu, da se vrat nisem dotaknil!” zatrjuje treseč se
Prednik.

“Muteselim,” povzamem jaz sedaj besedo, “stražniki niso imeli klju¬
ča od glavnih vrat. Če je kdo njih odprl jetniku vrata, mora biti slednji
s e v zaporu.”

“Imaš prav, ker imam jaz vse ključe,” reče muteselim. “'Preiskali
bodemo celo hišo!”

“In pošlji stražo tudi k mestnemu zidovju, da preišče skale v bližini.
Č’e j® pobegnil iz mesta, gotovo ni šel ven pri vratih, temveč čez zid, in

po najdemo za njimi sled. Njegova obleka je v tem zaporu tako stroh-

, da jo je gotovo strgal, ko je plezal čez skale.”

— 162  —

“Da,” zapove muteselim Amavtom, “tecite takoj k straži in zap®'
vejte, da se celo mesto preišče!”

Nato prične iskati po vseh zaporih, kar je trajalo skoro celo uro. S®'
veda o pobeglem ni bilo ne duha ne sluha. Pravkar smo hoteli zapustit 1
ječo, ko prideta dva Arnavta z raztrganimi kosi obleke.

“Te cunje smo našli za mestnim zidovjem poleg prepada,” naznani
eden.

Aga vzame cunje v roko in jih preišče.

“Efendi, to :so ostanki ujetnikove obleke,” naznani muteselimu-
“Dobro jih poznam.”

“Ali si prepričan?”

“Tako gotovo kot radi svoje brade.”

“Torej je vendar pobegnil iz te hiše!”

“In najbrž padel v prepad,” pristavim jaz.

“Pojdimo na lice mesta in poglejmo!” zapove muteselim.

Vsi se napotimo pred mestno zidovje in kmalu pridemo do mesta, kje r
sem jaz obleko raztrgal. Sedaj po dnevu sem se čudil, da nisem ponoči te'
lebnil v prepad. Muteselim si ogleda prostor.

“Padel je v brezdno in mrtev je. Iz prepada ni mogel več. Toda kda]
je pobegnil?”

Tega .poveljnik pač ni mogel dognati, kakor se je tudi trudil več ufi
da razmota uganko. Divjal in grozil je vsakemu, ki je prišel v njegov®
bližino, torej ni čuda, da sem se ga ogibal. Vendar dolgočasil se nisenJ)
ker sem imel obilo opravkov. Najprvo kupim konja za Amad el Gandurjft
nato se pa podam k moji bolnici, ktero sem zadnji čas precej zanemaril-

Pred hišnimi vratmi zapazim osedlano mulo; namenjena je bila z®
žensko. V predsobi dobim očeta, ki me z veseljem pozdravi.

Bolnica je slonela na svoji postelji; lica so ji lahno zarudela, in oči
niso bile več mot-ne. Ob njeni postelji slonite mati in prababica; slednja j®
bila oblečena za potovanje. Povrh svoje bele obleke si je nadejala črn®
suknjo in na glavi je imela črn pajčolan, ki je padal po hrbtu. Deklica ml
takoj ponudi roko.

“Hvala ti, efendi, ker sedaj vem, da ne bom umrla!”

“Da, živela bo,” zagotovi starica. “Bil si božje orodje, ker si ohranit
življenje, ki mi je dražje kot vse na svetu. Bogastva ti ne smem ponuditb
ker si velik emir, ki ima vse, kar potrebuje; toda povej mi, kako naj S®
ti zahvalim, efendi!”

“Hvali Boga mesto mene, potem pride tvoja zahvala na pravo mesto!
sam Bog je oizdravil tvojo unukinjo.”

“Storila boni, kot si ukazal, in Bog bo gotovo uslišal molitev žene, k 1
skoro že ne živi več na tem svetu. Kako dolgo ostaneš še v Amadiji.”

“Ne dolgo.”

“In kam si namenjen?”

“Tega ne povem nikomur, ker je bolje, da molčim^ Povem samo to K'

ko, da jaham proti vzhodu.”

— 1G3 —

"Torej potuješ v isti smeri kot jaz, gospod. Moja žival me že priča¬
kuje pred vratmi. Morda se nikdar več ne vidiva; sprejmi blagoslov stare
žene, ki ti ne more in ne sme ničesar druzega podeliti. Toda razodeti ti
hočem neko skrivnost, ki ti 'bo morda še koristila. Ko zapustiš Amadijo,
napočijo slabi dnevi, in morda jih tudi ti doživiš. Če prideš v nevarnost
med Ašieto in Gundukto, in če ti ne more nihče pomagati, povej prvemu,
ki ga srečaš, da te čuva ru ’i kulian. (Duh votline.) Če te prvi ne posluša,
Povej drugemu, dokler nisi oproščen nadloge.”

"Ru ’i kulian? Duh votline? Kdo se imenuje s tem čudnim imenom?”
'Trasam stoletno starko.

"Tega ti nihče ne pove.”

"Toda tebi je znano in mi lahko poveš.”

"Ru ’i kulian je bitje, kterega nihče ne pozna. Zdaj je tukaj, zdaj
tam, kjer se nahaja proseči, ki potrebuje njegove pomoči. V več vaseh je
gotov kraj, kjer se more ob določenem času z njim govoriti; tja zahajajo
siromaki in proseči ob polnoči, da mu potožijo svoje nadloge. On jim sve¬
tuje in jih tolaži, večkrat tudi grozi in kaiznuje; marsikteri mogočnež stori,
kar on ukaže. Tujci ga ne poznajo; on je v pomoč samo dobrim prija¬
teljem.”

"Torej mi tvoja skrivnost ničesar ne koristi.”

"Zakaj ne?”

"Ker mi ne bodo povedali, kje se duh nahaja, dasi mi je znano nje¬
govo ime.”

"Torej reci ljudem, da sem ti jaz o njem pripovedovala, in vsakdo
ti pokaže kraj, kjer se duh nahaja. Moje ime je znano po celi deželi, in
dobri vedo, da smejo zaupati mojim prijateljem.”

"In kako se ti imenuješ?”

"Mara Durine.”

Pač skrivnostno razodenje, ki je tako čudno donelo, da mu skoro ni¬
sem mogel vrjeti. Poslovim se torej in napotim domov. Iz kuhinje 'zaslišim
Nenavaden krik. Plemeniti "Mirti” se je najbrž zopet kaj zgodilo, kar je
Vzbudilo njeno nevoljo. Pri okoliščinah, v kterih sem živel, je bila. najmanj¬
ša stvarca lahko za mene pomenljiva, torej stopim v kuhinjo. Mersina je
hrala junaškemu agi levite, to sem videl na prvi., pogled. S sklenjenimi ro¬
kami je stala pred njim kot vaški učitelj, ki se huduje nad paglavci svoje
šole. On pa je stal pred njo kot z vodo polit kužek. Ko me Mersina zagle¬
da, se takoj spravi na mene:

"Emir, poglej si tega ago!”

Zmagovalno pogleda skesanega grešnika, in z glavo se nekoliko o-
hrnem, da spolnem njeno povelje.

"Ali je ta mož arnavtski aga?” me vpraša.

"Da.”

Tako sem ji odgovoril, ker sem bil res prepričan, da je Selim-aga
tonavtski aga. Toda ravno ta odgovor je Mersino še bolj razburil.

— 164  —

"Kaj? Tudi ti meniš, daj« poveljnik hrabrih vojnikov? Jaz ti hočem
povedati, kaj j« on; aga strahopetcev je!"

Aga pobesi oči in skuša grdo pogledati Mersino. Posreči se mu le
slabo.

"Nikar me ne jezi, Mersina, ker veš, da sem v jezi grozovit!" reče.

"Zakaj se pa tako kregate?” vprašam.

"Radi teh petdeset pijastrov," odvrne "Mirta" in zaničljivo pogle¬
da na tla.

Pogledam na tla, kjer zagledam dva srebrna novca po dvajset pijastrov
in enega po deset pijastrov.

"In kaj je s tem denarjem?"

"Muteselim ga je dal agi."

Začel sem slutiti pravi uzrok jeze in prepira, torej vprašam:

"Zakaj?"

"Ker je makredša ujel. Efendi, tebi je znano, koliko denarja je imel
makredš z seboj ? ’ ’

"Približno štiriindvajsettisoč pijastrov." (Približno tisoč dolarjev.)

"Torej mi je Selim vendar resnico povedal. Ves ta denar je mute¬
selim vzel makredšu, agi pa je podaril beraških petdeset pijastrov.”

Po teh besedah Mersina strašno uakremži obraz. Srebrne novce na
tleh sune z nogo in vpraša mene:

"In veš, kaj je storil ta arnavtski aga?"

"Kaj?"

"Vzel je denar in odšel od muteselima, ne da bi mu žal besedice po¬
vedal v obraz! Vprašaj ga, če se lažem!"

"Kaj druzega sem pač mogel storiti?" opravičuje se Selim.

"Denar bi mu Zalučal v obraz! Jaz na tvojem mestu bi ga gotovo.
Vrjameš efendi?"

‘ ‘  Vrjamem! ’ ’

In res sem ji verjel. Hvaležno me pogleda in potem vpraša:

"Ali naj mu denar pošljem nazaj?"

"Ne."

"Ne?"

Obrnem se k agi:

"Ali si se podpisal na sporočilo, kterega mora muteselim poslati v
Mosul?”

"Da."

"In kaj je muteselim napisal v sporočilo?”

"'Da je dobil pri makredšu štiristo pijastrov v zlatu in osemdeset
v srebru. ’ ’

"Ničesar drugega?"

"Ne.”

‘ ‘  Uro in prstan e ? ”

"Tudi ne."

"On je tvoj prednik, kteremu se ne smeš upirati; torej je dobro, da
si denar mirno vzel. Ali še veš, kaj sem ti obljubil?"

165  —

“Vem.”

“Držal bom svojo besedo in govoril z mufceselimom. Vsaj tisoč pijastrov
boš dobil od njega.”

“Ali je res, efendi?” reče Mersina.

“Da. Denar ni sicer niti poveljnikov niti tvoj aga, vendar slednjič pri¬
de vseeno v neprave roke, torej je boljše, da dobiš tudi ti svoj del. Aga
naj ima tudi svoj delež.”

“Pa vendar mu je bilo obljubljenih sedemtisoč! ”

“To je sedaj nemogoče. Muteselim je le zategadelj obljubil, da bi
v eč izsilil iz makredša. Selim-aga, ali je mosulski major že odpotoval?”

“Ne, efendi!”

“Pa je vendar bilo sklenjeno, da odpotuje danes dopoldne.”

“Muteselim mora spisati novo sporočilo, ker je v starem' obljubil, da
Pošlje tudi Arabca, ki je pa sedaj pobegnil. Morebiti bo major celo tako
dolgo čakal, dokler ne primemo begunca.”

“Menim, da nimate dosti upanja.”

“Zakaj ne?”

“Ker je padel v prepad.”

‘ £  In če smo se motili ? ’ ’

“Kako?”

“Muteselim je prepričan, da je Arabec še živ.”

“Kdo mu je sporočil?”

“Nihče; toda opazil sem iz različnih besed, ki jih je izgovarjal.”

“Torej mu želim, da se ne bi motil.”

Podam se v svojo sobo. Kaj če je pričel muteselim sumiti mene, ker
sem se morda kje izdal? Mogoče je bilo. Torej sem se moral pripraviti na
vse. Predno svojim tovarišem še kaj omenim, si v duhu še enkrat predočim
vse, kar sem učinil. Najti nisem mogel ničesar, kar hi moglo obuditi povelj¬
nikovo sumnjo, in z mislimi še bil nisem gotov, ko začujem agove korake
Po stopnjieah.

“Efendi, poslanec mutese 1 '- v 'a stoji pred vratmi. Sporočil je nama,
naj prideva še enkrat k njemu

“Počakaj me zdolaj; ta 1  m za teboj!”

Kaj namerava mutesel''
v ’ražno? Pripraviti se mor
v olverjev ne pozabim dor
“Kje je bnluk emi’
“Major iz Mosula

hoče v miru z menoj govoriti, ali so-
se. Obe pištoli dobro naložim. Tudi re-
grem k Halefn. Bil je sam v svoji sobi.
ašam.

i  po njega.”

To sieer ni bilo ebnega, vendar ker sem bil že sumljiv, me

tudi to vznemiri.

“Kidaj je odšf

“Takoj ko si , da kupiš konja.”

“Pojdi z m' .ohamedu!”

Mohamed 1  c iz svoje pipe na divanu, \

— 166  —

“Emir,” me pozdravi, “Alah mi ni podelil toliko potrpežljivosti, da
bi čakal na stvar, po kterej si želim. Kaj delamo še v mestu?”

“Mogoče ga zapustimo v kratkem času. Skoro se mi zdi, da smo
izdani.”

Mohamed se dvigne, in sicer kot se dvigne mož, ki je sicer presenečen,
vendar ne kaže tega na zunaj, in ki je pripravljen vse težkoče takoj
premagati.

“Iz česa sklepaš, da smo izdani, efendi?”

“Sedaj samo slutim. Poveljnik je poslal po mene, da pridem v ječo,
kjer me pričakuje. Šel bom, vendar ostanem previden. Če ne pridem nazaj
v eni uri, tedaj se je pripetila nesreča.”

“Jaz te grem takoj iskat, sidi!” reče Halef.

“Do mene ne boš prišel, ker bom najbrž že tičal v ječi. Toda med sabo
lahko odločite: — ali bežite, ali pa. me skušate oprostiti.”

“Mi te ne bomo zapustili!” zakliče prvi Mohamed Emin.

Ponosno in naravnost je stal pred menoj; njegova bela, do pasa sega¬
joča brada je izražala stas predrznega, toda premišljenega moža.

“Hvala ti! Če me ujamejo, se to zgodi le po vročem .boju. Zvezati se
pa ne dam na noben način; potem vam tudi pokažem celico, kamor me
spravijo.”

“In kako se ti bo to posrečilo, sidi?” vpraša Halef.

“Skušal bom priplezati do okna svoje celice, ki sega na naš vrt. V
okno bom potlačil kos moje obleke, da jo boste vsi lahko videli. Po agi ali
pa po Mersini me lahko obvestite. Dolgo ne bom ujet. Za. vse slučaje pa
imejte pripravljene svoje konje. Stvar premišljajte sami; meni se mudi
k muteselimu, ki me pričakuje, in obiskati moram še Angleža.”

Tudi 'Lindsay sedi v svoji sobi na preprogi in kadi.

“Lepo, ker ste prišli, Sir!” me pozdravi. “Odidemo?”

“Zakaj?”

“Ni varno tukaj!”

“Govorite bolj razločno!”

Anglež vstane in pokaže pri oknu na streho bljižnje hiše.

“Poglejte!”

Pogledam bolj natančno in zapazim nekega Amavta, ki leži na trebuhu
in opazuje našo hišo.

“Tudi jaz na streho,” reče Lindsay, “in moža ustrelil!”

“Jaz grem sedaj v ječo, kjer me pričakuje muteselim. Če se v eni uri
ne vrnem, tedaj seru zaprt. V tem slučaju vam dam znamenje iz svojega
zapora.”

“Zelo lepo; bo velika zabava; bodo spoznali master Lindsaya!”

“Pogovorite še s Halefom. On govori nekoliko angleško.”

‘ ‘  Z obrazom govoril. Yes! ’ ’

Odšel sem. Nad menoj so čuvale tri osebe, na ktere sem se lahko za¬
nesel. Sicer pa je bila trdnjava Amadija skoro prazna; pol vojakov je
bolehalo za mrzlico, in muteselim tudi ni imel čiste vesti.

M

'Selim-aga. me že čaka pri vratih. Ker sem se precej zamudil pri Angle¬
žu in Mohamedu, stopava hitreje. Poveljnika dobim pri vratih, ki vodijo
v zapor. Spotoma nisem opazil nikogar, ki bi pazil na mene; tudi v bližini
ječe ni bilo vojakov. Poveljnik me sprejme zelo uljudno, toda ravno ta
prisiljena uljudnost še bolj poveča mojo sumnjo.

“Efendi,” reče, ko zapre vrata za seboj, “beguneevega trupla še
sedaj nismo dobili.”

“Ali si že preiskal ves prepad?”

“Da. Celo ljudi sem poslal navzdol po vrveh. Yendar o ujetniku ni
bilo sledu.”

“Toda njegova obleka je tam ležala!”

“Mogoče se je tam le preoblekel!”

‘ ‘  Torej bi moral prej kupiti drugo obleko! ’ ’

“Ali pa jo je že prej dobil. Kakor sem zvedel, je bila včeraj v Amadiji
kupljena popolnoma nova obleka.”

Po teh besedah me muteselim vprašajoče pogleda. Menil je, da se bom
izdal; ravno nasprotno: spoznal sem, da kuje nekaj skrivnega proti meni.

“Za njega?” vprašam smehljaje.

“Jaz mislim. Da, celo konja so kupili včeraj v našem mestu.”

“Tudi za njega?”

“Najbrž. In konj je še v mestu.”

“Torej bo begunec jahal iz mesta pri mestnih vratih! Muteselim, jaz
mislim, da tvoj telesni sestav še ni v redu. Poslati ti moram zopet
zdravila.”

“Takega zdravila nikdar več ne pijem,” odvrne nekoliko v zadregi.
“Prepričan sem, da je Arabec pobegnil iz zapora, vendar je še v mestu.”

“In tudi veš, kako je pobegnil?” ga vprašam.

“Ne; toda znano mi je, da niti aga niti stražniki niso krivi, dai je
pobegnil.”

“In kje naj bi bil potem skrit?”

“Tudi temu pridem na sled, in ti mi boš pomagal, efendi.”

“Jaz? Rad, če morem.”

Ko sem' stopil v ječo, sem na stopnjicah opazil več Arnavtov kot po
nalvadi. Torej so me res nameravali zapreti. V tem me je še bolj podkrepil
čuden muteselimov govor. Ko pogledam na ago, spoznam takoj, da slednje¬
mu ni ničesar znanega, kaj namerava poveljnik. Torej tudi njega so naj¬
brž sumili. Najbrž so slutili, da je begunec v njegovi in moji hiši. ,

“Slišal sem,” reče poveljnik, “ida si ti velik poznavalec vsakovrstnih
sledov.”

“In kdo ti je to povedal?”

“Tvoj baši-bozuk, kteremu je povedal tvoj sluga hadži Halef.”

Torej je baši-bozuka zaslišal. Zato torej ga je nameraval major iz
Mosula vzeti s seboj. Poveljnik nadaljuje:

“Prosil bi te, da si ogledaš ječo!”

“Saj sem 'že vse videl danes zjutraj!”

— 168

“Toda'ne tako natanko, kot kad-‘ . ejo sledovi. Pogosto je naj¬

manjša stvarica, ktero se zanemari, naj. važnosti. ”

“Imaš prav. JTorej celo hišo naj preiščem?”

“Da. Toda začeti boš moral pri luknji, kjer je Arabec tičal, ker tam se
je pričel beg.”

Ah, ti zviti Turek! Za. menoj na stopnjieah začujem lahen ropot. Ar-
navtje so počasi prihajali za moj hrbet.

“Seveda najprvo pri njegovi luknji,” potrdim poveljnikove besede.
“Torej odpri vrata!”

“Odpri, Selim-aga!” zapove muteselim.

Aga potegne zapahe nazaj in na stežaj odpre vrata.

Jaz stopim, bližje, toda tako previdno, da me odvzadaj ni mogel nihče
suniti navzdol, in pogledam v luknjo.

‘ ‘ Tu ne opazim ničesar sumljivega, muteselim! ’ ’

“Seveda pri vratih ne moreš ničesar videti; stopiti moraš navzdol,
efendi!”

Stopim nekoliko na stran, potegnem vrata iz tečajev in jih položim na
tla, da jih ne bi mogel nihče zapreti za menoj. Tega siromaški poveljnik ni
pričakoval; naredil sem mu debelo črto čez njegove račune.

“Kaj počenjaš?” vpraša začudeno in obenem jezno.

“Vrata sem potegnil iz tečajev, kakor vidiš,” mu odvrnem:.

“Zakaj?”

“Če hoče kdo sledove o’dkriti, mora biti zelo previden in na vsa
paziti.”

“Toda vrat ni bilo treba sneti. Če so na stežaj odprta, pride ravno
toliko svetlobe v luknjo.”

“Pravilno! Toda ali veš, kteri sledovi so najbolj gotovi?”

“Kteri?”

“Oni, ki se berejo na obrazu. In te” — pri tem ga zaupno potrapljem
po prsih — efendi iz Germanistana prav lahko najde in bere.”

“Kaj meniš s tem?” me vpraša začuden.

“Menim, da si ti velik diplomat. Svoje skrivnosti in načrte znaš iz¬
borno skrivati. Torej tudi ugodim tvoji želji in skočim v luknjo, kakor si
ukazal. ’ ’

“O kakšnih načrtih govoriš?”

“Ker si bil toliko moder in si uganil, da ujetnik najlaglje poizve, ka¬
ko se godi ujetniku, in kako lahko pobegne. Alahu hvala, ker je ustvaril
tako modre može!”

Skočim v luknjo, in se sklonim, kot bi na tleh kaj iskal. Vendar gledam
skrbno na muteselima. Takoj opazim, kako slednji pomigne agi. Oba se
skloneta, da pobereta težka vrata in jih zopet postavita v tečaje. Ta trenu¬
tek se pa obrnem;

“Muteselim, pusti vrata!”

“Postaviti jih hočem na prejšnje mesto.”

'‘Torej grem tudi jaz na svoje mesto!”

— 169  —

Pripravim se torej, da skočim iz luknje, kar pa sicer ni bilo lahko,
ker je bila luknja precej globoka.

“Stoj!” zakliče muteselim in zajedno pomigne svojim Arnavtom. “Ti
si moj ujetnik!”

Selim se prestraši. Naprvo pogleda muteselima potem pa mene.

“Tvoj ujetnik?” vprašam. “Ti se šališ!”

“Govorim zelo nesno!”

“Torej si ponoči znorel. Kako moreš vrjeti, da me ti lahko spraviš v
svojo oblast!”

“Ti si ujet, in ne prideš prej 1  iiz zapora, dokler se mi ne posreči poiz¬
vedeti, kje je begunec.”

“Mluteselim, ne vrjamem, da ga dobiš zopet v svojo pest!”

“Zakaj ne?”

( ‘ Za to mora biti moš, ki ima pogum in pamet in s temi lastnostmi je
Alah tebi v svoji modrosti prizanesel.”

“Ti me hočeš psovati? Le glej, kam prideš s svojo modrostjo! Nata¬
knite vrata in zaklenite!”

V roke vizam em pištolo.

‘ ‘  Muteselim pusti vrata, sicer se boš kesal! ’ ’

Arnavtov se poloti zadrega.

“Primite, psi!” zarjove muteselim.

“Ljudje bodite pametni in ne dajte se postreljati!” jim zakličem in
napnem petelina.

“Le drzni se streljati!” zakliče muteselim'.

“Dtrzni? Muteselim, ti si nor! 'S tvojimi ljudmi se hočem takoj spo-
raizumeti, in ti boš prvi, ki ga zadene moja kroglja.”

Muteselim se res prestraši, ker takoj zgine izpred luknje in se skrije
za vratmi. Toda kmalu začujem njegov glas:

“Zaprite vrata, lopovi!”

“Nikar se ne drznite možje, ker prvega, ki se pritakne vrat, pošljem
v pekel!”

“Streljajte! ” zapove muteselim.

“Muteselim, ne pozabi, kdo sem jaz! Če se mi kaj žalega pripeti, sta¬
ne tebe glavo.”

“Ali hočete ubogati, lopovi! Ali naj vas vse postreljam? Selim-aga,
zakleni vrata!”

Nečak tastove sestre, hčere unukovega sina, junaški Selim-aga je sle¬
dil zgledu svojega poveljnika in se skril za vratmi. Ko ga pozove povelj¬
nik, naj me zaklene v luknjo, pride v veliko zadrego, iz ktere sem ga hotel
rešiti.

“Možje, stopite nekoliko nazaj, ker ples se začne!” rečem Arnavtom.

Oba revolverja potegnem izza pasa in namerim; na Arriavte, ki se pre¬
plašeno umaknejo. Krepak skok in že stojim pred muteselimom, kteremu
pomolim revolver pod nos.

“Muteselim, tu spodaj nisem dobil nikakega sledu.”

“Alah il Alah, emir, odloži orožje!”

r

170

Da je imel pri sebi sam revolver, s kterim bi se lahko branil, mu niti
na misel ni pršlo.

“Orožje umaknem šele tedaj, kadar se vojaki poberejo v svoje sobe.
Selim-aga, zapovej, da odidejo!”

Agia kaj radovoljno spolne moje povelje:

“Poberite in ne prikažite se več!”

Arnavtje takoj zginejo po stopnjicah.

“Tako, sedaj odložim tudi jaz orožje. Ah, muteselim, kako sramoto
si doživel! Tvoja zvijača se ti ni posrečila, in s silo nisi ničesar opravil;
in sedaj stojiš pred menoj kot fiakara ginakiar, skesani grešnik, ki prosi
milosti. Zakaj si me hotel, zapreti?”

“Ker moram v tvojem stanovanju upeljati preiskavo.”

“Kaj jaz ne smem biti pričujoč?”

“Ti bi se branil.”

“Aha, torej se me bojiš? Kaj takega pr,a v rad slišim. In meniš, da
bi se moji tovariši ne branili?”

“Ti si najhujši! Drugih se ne bi ustavljali!”

“Motiš se, muteselim! Jaz sem najbolj usmiljen izmed vseh. Moj
hadži Halef Omar je junak; hadži Lindsay bej je divjak, kadar se ga raz¬
jezi, in tretji, kterega še nisi videl, pa oba prekosi. Da si udrl v moje sta¬
novanje, bi te mrtvega prinesli v tvojo palačo nazaj. Meniš morda, da bi
dolgo tičal v tej luknji?”

“Tako dolgo, kot bi se meni poljubilo.”

“Pa se motiš! Poglej moje orožje in to mošnjo s krdgljami in smod¬
nikom ! Zapahe bi razstrelil in vrata uničil in v dveh minutah bi stal rav¬
no na tem prostoru. In že pri prvem strelu bi moji tovariši zvedeli, da sem
zaprt. Prihiteli bi takoj sem in mi pomagali.”

“Toda v zapore ne bi prišli.”

“Kreglja iz močne puške odpre vse tvoje ključavnice. Pojdi, hočem
ti nekaj pokazati.!”

Obrnem ga proti luknji in pokažem odprtino, skozi ktero je prihajalo
nekoliko svetlobe. Ob robu odprtine pa se prikaže rudeče-erno-križasta oble¬
ka mojega Angleža; Lindsay drži v roki puško in pozorno ogleduje Jrroti
zaporu.

“Poznaš tega moža?” ga vprašam.

‘ ‘  Hadži Lin dsay-bej ! ’ ’

“Da, on je. On čaka na moje znamenje, kakor smo se dogovorili pred
mojim odhodom. Muteselim, tvoje življenje visi na lasu. Zakaj me pre¬
ganjaš?”

“Ker si ujetniku pomagal k begu.”

“Kdo ti je povedal?”

“Priče imam.”

“In f zato, ker imaš priče, moraš zapreti mene, efendija, ki stoji v pa-
dišahovej senci, ki ti je že dovolj pokazal, da se nikogar ne boji?”

“Da, res je, da se ne bojiš nikogajr, zato sem te hotel spraviti v ječo,
da bi lahko nemoteno preiskal tvoje stanovanje.”

— 171  —

“Stanovanje lahko preiščeš v moji navzočnosti.”

“Gospod, jaz ne bom iskal. Eaje pošljem svoje ljudi.”

Ali, zbal se je junaka, divjaka in onega, ki oba prekosi.

“Dobro, vsak kot lahko preiščejo, in jaz ne bom ugovarjal. Vidiš to¬
rej, da me ni treba utikati v tvoje luknje, muteselim!”

“Toda prej tega nisem vedel!”

“In tvoja največja napaka je bila, ker si mislil, da sem jaz slep in
se dam zapreti, kot suženjski Turek. Nikar se ne predrzni več kaj takega,
ker rečem ti, da tvoje življenje visi na niti.”

“Toda, emir, če dobimo ujetnika pri tebi, te moram vendar zapreti!”

“Potem se tudi branil ne bodem.”

“In sedaj ne moreš iti domov.”

“Zakaj ne?”

“Ker lahko med tem zapoveš, da ujetnika skrijejo.”

“Dobro. Toda povem ti, da moji tovariši ne bodo dovolili, da tvoji
ljudje preiščejo stanovanje. Nasprotno, vsakega bodo takoj ustrelili, ki se
drzne prestopiti njih prag.”

“Torej jim napiši pismo, da pustijo moje ljudi v hišo.”

“Dobro. Selim-aga jim lahko nese pismo.”

“Ne. Selim-aga ne.”

“Zakaj he?”

“Ker bi lahko svaril tvoje tovariše.”

“Ah, kaj ne zaupaš svojemu agi, ki ti je bil vedno zvest; ali ne Se¬
lim-aga ? ’ ’

“Gospod!,” reče slednji proti svojemu poveljniku, “prisegam, da mi
ni znana najinanjša stvarca; in da je tudi efendi popolnoma nedolžen!”

“Glede zadnjega ne moreš priseči. Emir, ti pa greš z menoj v mojo
sobo, kjer bova nadalje o tej stvari razpravljala. Predstavil bom tvoje
tožnike.”

“To tudi zahtevam!”

“Enega takoj lahko zaslišimo!”

“Kdo je?”

“Arnavt, ki radi tebe tiči v zaporu.”

“Ah! Torej ta?”

“Da. Preiskal sem danes še enkrat zapore vseh jetnikov, če ni morda
kdo kaj zapazil. Preiskal selm tudi pri Arnavtu, ki je nekaj povedal, kar bo
tebi zelo škodovalo.”

“Maščevati se hoče nad menoj! Toda pošlji vendar stražnika na mo¬
je stanovanje, da ponese moje pismo tovarišem.”

“Tovariši mu ne bodo vrjeli.”

“Torej naj pripelje s seboj mojega služabnika Halefa, kteremu raz¬
ložim ves položaj.”

“Toda s služabnikom smeš govoriti samo v moji navzočnosti.”

“Zadovoljen sem.” .

‘“Torej naj pride sem!” I

172  —


Muteselim pokliče Arnavta, kteremu izroči potrebna povelja; nato pa
zapove Selim-agi, da odpre zapor, kjer je tičal prejšni kavas Lmdsaya,
ki je mene že ponovno napadel.

“Vstani!” zapove mu poveljnik, “in odgovarjaj na moja vprašanja.
Ali še sedaj trdiš, kar si zjutraj govoril?”

1 “‘Da.”

“Povej!”

“Mož, kterega ti imenuješ badži Lindsay beja je Anglež. Mene in ne¬
kega tolmača je v Mosulu najel, da ga spremljava. Tolmaču je med potjo
pripovedoval da išče nekega moža, ki hoče oprostiti nekega Arabca.”

Torej je master Fow]in-bull res klepetal med potjo o moji zadevi!

“Ali je omenil moža, kterega išče, z imenom?”

“Ne.”

“Ali je menda tolmaču povedal ime ujetnika, kterega je hotel opro¬
stiti?”

“Ne.”

“Muteselim, kaj ima ta Arnavt še povedati?” ,

“Ničesar drugega.”

“Ničesar drugega? Selim-aga zapri ga zopet v ječo! Ah, muteselim,
ti si res tak diplomat, da v Štambulu ne bom mogel prehvaliti tvojih vrlin.
Potrudili se bodo, da ti podele še bolj važno službo kot jo imaš sedaj. Mo¬
rebiti postaneš celo podkralj v Bagdadu, če padišah čuje o tvojih zaslugah!
Hadži Lindsay bej je bil na potu, da poišče nekega moža! Ali je povedal,
kdo je ta mož? In ta mož hoče oprostiti ujetnika. Ali je povedal, da je ta
ujetnik tvoj? Ali bo Anglež zapustil svojo domovino, ki je skoro tisoč
dnij ježe oddaljena od Amadije, da oprosti tujega ujetnika? Ko je Lindsay
bej zapustil svojo domovino, še ni nikdar videl Arabca.”

“Toda ti si prijatelj Amad el Gandurja!”

“Povem ti, da ga še nikdar nisem videl prej, dokler mi ga nisi ti vče¬
raj v luknji pokazal. Hadži Lindsay bej ne razume turškega ne arabskega,
in njegov tolmač tudi ni dobro umel angleški jezik. Kdo ve, kaj je ta mož,
ki se imenuje tolmač, razumel? Morebiti mu je Lindsay bej pripovedoval
kako pravljico?”

“Toda saj Lindsay bej ne govori.”

“Takrat je še govoril. Svojo obljubo je šele pozneje naredil.”

“Torej pojdi z menoj, govoril boš še z drugimi pričami. Nekdo trka.
Gotovo je tvoj služabnik prišel.”

Poveljnik odpre vrata. Arnavt pripelje Halefa, kteremu povem, da
sem s hišno preiskavo 'zadovoljen, nakar še pristavim:

“Muteselimu hočem dokazati, da sem njegov prijatelj. Peljite njegove
ljudi po vseh prostorih!”

“Kdaj prideš domov, sidi?” me vpraša Halef.

“Ne vem še.”

“V eni uri se lahko veliko zgodi in dogovori. Če se ne vrneš v eni
uri, tedaj te pridemo vsi skupaj iskat.”

— 173  —

Halef odide. Poveljnik naredi zelo dvomljiv obraz. Možki Halefov
govor ga je spravil iz ravnotežja.

V predsobi njegove govorilnice opazim več uradnikov in služabnikov.
Nekemu uradniku' da muteselim znamenje, nakar stopimo v govorilnico.
Običajne pipe mi ne ponudi.

“To je mož,” reče muteselim in pokaže na uradnika.

“Kakšen mož?” vprašam.

“Ki te je videl.”

“Kje?”

“Na ulici, ki vodi do zapora. Ibrahim, pripoveduj!”

Uradnik opazi, da sem prost; torej me dvomljivo pogleda in začne:

“Prihajal sem ravno od palače, gospod. Bilo je zelo pozno, ko sem
odprl vrata svoje hiše. Ravno sem jih hotel zopet zapreti, ko začujem ko¬
rake, ki so se naglo približevali. Bila sta dva moža, ki sta zelo hitela; prvi
je vlekel druizega. za seboj, ki je' bil čisto- spehan. Na vogalu sta. oba zgini¬
la, in kmalu nato. sem- slišal, kako je zakrokal vran.”

“Ali si spoiznal moža?”

“Samo tega efendija. Bila je sicer tema, vendar sem ga spoznal po
postavi. ’ ’

“Kakšna je bila postava drugega?”

“Majhna.”

“Ali sta tebe videla?”

“Ne, ker sem stal za vratmi.”

“Pojdi!” '

Mož se oddalji.

■ “No, emir, kaj praviš sedaj?”

“Da sem bil cel večer pri tebi.”

“Toda za nekaj minut si se vendar odstranil, namreč, ko si šel po
Svetilnico. Ti si oprostil ujetnika, in zato tako hitel po ulicah, ker Sva mi
dva s 'Selim-ago na tebe čakala.”

Jaz se zasmejem.

“Ah, muteselim, ti si nepoboljšljiv diplomat! Že vidim, da tvoj se¬
stav potrebuje okrepčila. Dovoli, id a te nekaj vprašam!”

“Govori!”

“Kdo je imel ključ od zunanjih vrat ječe?”

“Jaz.”

“Ali sem mogel torej pri vratih ven, tudi če bi hotel?”

“Ne,” odvrne zategnjeno.

“In kdo me je spremljal domov?”

“Selim-aga.”

“Ali je Selim-aga večji ali manjši kot jaiz?”

“Manjši.”

“In sedaj, aga, vprašam tebe: ali sva šla domov hitro ali kot dva
polža?”

“Zelo hitro,” odvrne Selim-aga.

“Ali sva se peljala za roke?”

174  —

“Za roke.”

"In sedaj mi le povej, muteselim, v kakšni zvezi je krokar, ki se po*
noči prebudi iz spanja z ujetnikom, ki pobegne iz tvojega zapora?”

“Emir, zagovarjal se izvrstno!” mi zakliče.

“Nikakor ne izvrstno, temveč vse je tako priprosto in naravno, da
se moram bati za tvojo pamet, ki ti dela toliko preglavic. Skoro se resno
bojim za tvoje zdravje. Ti si imel ključ, in nihče ni mogel iz zapora; to
moraš vedeti. Z ago sem šel domov, in sicer skozi ono ulico, v kteri stanu¬
je oni mož, ki je prej govoril o meni, da me je videl ponoči. In sedaj me
hočeš radi njegovega govora obsoditi. Bil sem tvoj prijatelj. Dal sem ti
več daril; makredša sem ti pripeljal v roke, da si ga prijel in zatvoril, za
kar boš bogato odškodovan; podelil sem ti tudi zdravilo, ki je razveselilo
tvojo dušo, in za vse te dobrote si me hotel vtakniti v luknjo. Ne vem, kaj
naj mislim o tebi. Da celo sumil si ago, ki ti je bolj vdan kot vsi drugi, iD
ki bi za tebe zastavil svoje življenje!”

Tu se vzravna tudi Selim-aga pred muteselimom.

“Da, resnica je,” zatrjuje in tolče na svojo sabljo. “Moje življenje
je tvoje, gospod. Rad ga dam v tvojo korist!”

Bilo je že preveč dokazov. Poveljnik mi poda roko in reče:

“Oprosti, emir! Opravičen in čist si, in niti v tvojem stanovanju ne
bom iskal za ujetnikom!”

“Ti moraš iskati, ker sam tako zahtevam!”

“Toda, gospod, nepotrebno je!”

“Toda jaz zahtevam!”

Muteselim se dvigne in odide iz sohe.

“Efendi, srčna hvala, ker si me oprostil vse sumnje,” reče aga, ko
muteselim zgine med vratmi.

“Takoj boš slišal, da bom še več naredil v tvoj prid.”

Ko poveljnik zopet vstopi, se drži zelo kislo in reče:

“Zunaj stoji major iz Mosula, ki hoče odpotovati —-”

“Ki je vzel s seboj tudi mojega baši bozuka, da hi ga zaslišal, kaj
ne?”

“Gospod, baši bozuk te je samo hvalil. Toda povej mi, kaj naj sporo¬
čim anadoli kazi askerju glede pobeglega Arabca!”

“Piši mu resnico!”

“Potem pade vsa krivda na mene, efendi. Morebiti bi bilo dobro, če
bi pisal, da je umrl-?”

“To je tvoja .stvar.”

“Ali me boš ti izdal?”

“Nikakor ne, dokler ostaneš moj prijatelj. Toda, kaj če ga zopet do¬
biš v svojo oblast, ali ee se mu posreči, dospeti v svojo domovino?”

“Torej se je odstavljeni mosulski guverner zmotil, in mi poslal neke¬
ga Arabca, o kterem je mislil, da je Amad el Gandur, ki pa v resnici ni

bil. In če ga zopet dobim v svojo oblast-efendi, najboljše je, če ga ne

bom iskal.”

— 175

Muteselim si je pač znal prav po turško pomagati iz zadrege. Tudi jaz
s em bil zadovoljen z njegovim predlogom.

“Toda majorju iz Mosula je znano, da je Arabec pobegnil.”

“Povedal mu bom, da to ni bil Amad el Gandur, temveč neki drug
Arabec, ki mi ni hotel plačati colnine.”

“Torej hiti, da se znebiš makredša. Če se še makredšu posreči zbeža¬
ti) tedaj si zgubljen.”

“V eni uri ga odpošiljem z majorjem v Mosul.”

“Ali si že naredil seznam stvarij, ki jih je imel makredš pri sebi?”

“Vse je gotovo; seznam sem podpisal jaz in Selim-aga.”

“Toda pozabil si še en podpis?” muteselim.

“Kterega?”

“Mojega.”

“Ah, efendi, tvojega podpisa ne potrebujem.”

“Toda dober je vseeno.”

“Zakaj ?”

“V Mosulu ali Štambulu me lahko kaj vprašajo glede te zadeve, če
•)o ne bodo umeli. Torej je boljše, da se sedaj podpišem, da bo vse v redu.
Tudi za tebe je boljše, če imaš eno pričo več; menim namreč, da te bo ma-
kredš obrekoval na vse mogoče načine, da se te znebi.”

Poveljnika se poloti velikanska zadrega.

“Toda sporočilo je že zaprto in zapečateno!”

“Pokaži ga!”

Muteselim odide v drugo sobo.

“Efendi,” zašepeta mi aga, “nikar me ne izdaj!”

“Brez skrbi!”

Muteselim se vrne in prinese zapečateno pismo.

Vzamem ga v roko, da se prepričam, če je pravo. Zvijem ga okroglo,
da sem po sredi lahko gledal v notranjost. Iz besed spoznam, da je pismo
sicer pravo, vendar številk nisem mogel videti. Vendar se naredim kot bi
jih videl in berem počasi:

“Štiristo pijastrov v zlatu — enainosemdeset pijastrov v srebru-!

Muteselim, pismo mbraš zopet odpreti, ker si se zelo urezal! ’ ’

“Gospod, ta zadeva ne briga tebe, temveč samo mene!”

“Torej je bila tvoja zadeva tudi tedaj, ko sem moral stati poleg ma-
kredša, da ti je splačal denar?”

“Da,” odvrne nepremišljeno.

“Dobro. Toda obljubil si mi pettisoč pijastrov, in povrh še dvhtisoč,
ker denar v papirju nima tako visoke veljave. Kje je ta denar?”

“Emir!”

“Muteselim!”

“Rekel si, da si moj prijatelj, vendar me sovražiš!”

“Tudi ti si rekel, da si moj prijatelj, vendar ine hočeš preslepariti!”

“Denar moram poslati v Mosul.”

“Gotovo, namreč 481 pijastrov. Toda tvoja dolžnost je, da pošlješ v
Mosul ves denar poleg zlate ure in prstanov. Če storiš tako, tedaj ne za-

176 —

htevam ničesar od telbe; če pa odpošlj eš samo 481 pijastrov, tedaj zahtevam
svoj del.”

“Toda zakaj naj dam tebi denar?” me vpraša.

“Takoj ti povem. Ali si dal Selimu njegovo svoto, namreč sedemtisož
pijastrov, kot si obljubil?”

“Dobil je sedemtisoč pijastrov v papirju,” poseže hitro vmes mute-
selim, da prehiti Selima, ki je gledal tako začudeno, da sem se moral sko-
ro na glas zasmejati.

“Torej, če si Selimu dal svoj del, zakaj ga pritrguješ menit”

“Ker si tujec in ne moj uradnik.”

“Imaš prav, toda svoj del odstopim padišahu. Povej torej majorju iz
Mosula, naj pride na moje stanovanje, predno odpotuje. Izročil mu bom
svoje sporočilo na anadoli kazi askera. — Zdravstvuj, muteselim, in do¬
voli, da te nocoj še enkrat obiščem!”

Napotim se proti vratom, vendar še nisem dospel tja, ko me mutese¬
lim pokliče nazaj.

“Kaj boš sporočil anadoli kazi askeru?”

“Povedal mn bom, da si dobili pri makredšu 26.000' pijastrov, zla¬
to uro in več prstanov.”

“In koliko hočeš imeti ti?”

“Cel svoj delež. Sedemtisoč pijastrov v papirju ali pa pettisoč v
zlatu.”

“Efendi, saj nisem dobil toliko denarja pri makredšu.”

“Videl sem vse; zlato prav dobro razločujem od srebra, in mošnja s
zlatniki je bila debela.”

“Efendi, bogat si in lahko se zadovoljiš s petsto pijastri.”

“Dvatisoč v zlatu, to je moja zadnja beseda.”

“Alah kerim, toliko ne morem plačati.”

“Zdravstvuj 1 ”

Zopet grem proti vratom. Muteselim čaka, dokler jih ne odprem, nato
me pa pokliče nazaj. Vendar se ne zmenim za njegov klic, temveč grem na
cesto, dokler ne priteče za menoj Selim-aga, ki me spremi k muteselimu.

Ko stopim v govorilnico, ni bilo v njej poveljnika, vendar pride 'kma¬
lu iz sosednje sobe. Njegov pogled je bil mračan in glas mu je nekoliko
tresel, ko me vpraša:

“Torej dvatisoč hočeš imeti.?”

“Da, in sicer v zlatu.”

Muteselim se vsede in mi odšteje dvajset zlatnikov po sto pijastrov.

Jaz se pa sfclonem, poberem denar in ga vtaknem v žep. Muteselim čar
ka nekaj časa, potem me pa vpraša skoro z jeznim glasom:

“In niti zahvališ se za denar?”

“Jaz? Nasprotno pričakujem tvoje zahvale, ker sem ti tritisoč pija¬
strov odpustil.”

“Ti si plačan, in nisi ničesar daroval. Kdaj odpotuješ?”

“Ne vem.”

— 177  —

“Svetujem ti, da še danes zapustiš mesto!”

“Zakaj?”

“Ti imaš svoj denar, torej pojdi. Svetujem ti, da se nikdar več ne

vrneš.”

“Muteselim, ne uganjaj burke z menoj, sicer ti vrežem tvoje pijastre
v obraz in vse sporočim vrhovnemu sodniku. Če se meni 'zljubi ostati v
®estu, ostanem, in če pridem še nocoj k tebi, me moraš uljudno sprejeti.
Toda, da se ti odvali kamen od srca, ti povem, da grem še danes. Poprej
Pa pridem še k tebi, da se poslovim, in upam, da se bova v miru ločila.”

Zapustim torej poveljnikovo palačo in se vrnem k svojim tovarišem.
Predno še doepem do svojega stanovanja, srečam oddelek Arnavtov, ki se
°b mojem pogledu stisnejo ob stran ulice. Med vratmi stoji Mersina in po¬
slednje za njimi. Njen obraz je bil ves žareč od jeze.

“Emir, ali se je kdaj že kaj enakega zgodilo,” kliče mi nasproti
“Kaj?”

“Da zapove muteselim, da se vrši pri njegovem agi hišna preiskava!”
“Ne vem, hišni angelj, ker še nikdar nisem bil arnavtski aga.”

“In veš, kaj so iskali?”

“Kaj?”

“Pobeglega Arabca! Begunca in pri nadzorniku iskati! Toda naj le
Pride Selim-aga domov, jaz mu jih že povem, kar mu jih gre!”

“Nikar se ne prepiraj z njim. Žalosti je doživel dovolj!”

“Zakaj?”

“Ker sem mu povedal, da odpotujem s svojimi tovariši.”

‘ c  Ti ? ’' j ’

Dobra Mersina se grozno prestraši.

“Da. Z muteselimom sem se skregal, torej nečem več prebivati v me-
^U, kjer on zapoveduje.”

“Alah, talah, valah! Gospod, ostani pri nas! Muteselima sama pri¬
silna, da ti skaže svoje spoštovanje.”

No, tega prizora bi se prav razveselil. Rad bi jo videl, kako bi povelj-
rika prisilila, da se uda njenim željam. Vendar, ker se je mudilo, jo pu-
Siru spodaj in se podam k svojim tovarišem. Zgoraj, na vrhu stopnjie sto-
baši bozuk, buluk emini, in najbrž čaka mene. '

“Efendi, posloviti se hočem od tebe.”

“Pojdi v mojo sobo, ker te hočem plačati!”

“Ah, emir, plačan sem že.”

“Od koga?”

“Mož z dolgim obrazom mi je dal denar.”

“Koliko ti je dal?”

“Toliko!”

, Z obrazom žarečim veselja, poseže za pas in mi pokaže celo pest veli-
m srebrnikov. Anglež ga je dobro plačal.

^ ^ “Pa vseeno pojdi z menoj. Mož z dolgim obrazom je plačal tebe, jaz
pa tvojega osla.”

— 178

‘‘Alalh kerim, osla ne prodam!” zakliče prestrašeno.

‘‘Menil sem*, da kocem oslu plalčati njegov delež.”

“Torej grem.”

V moji sobi m-u izročim spričevalo, da se je ves čas dostojno obnašal)
nakar mu izročim še dvesto pijastrov, da veselja poskoči skoro od tal
kljub svoji debelosti.

“Emir, še nikdar nisem videl tako dobrega efendija kot si ti. Želel
bi, da si> ti moj stotnik. Potem bi te v bitki varoval im se boril tako
kot tedaj, ko sem zgubil svoj nos. Bilo je namreč tedaj v veliki vojski
pri-”

“Le pusti, moj ljubi Ifra. Prepričan sem o tvoji hrabrosti. Danes »i
bil pri muteselimu?”

“Da, baš čauš, major iz Mosula me je poklical k sebi, in odgovoriti
sem moral obilno vprašanj.”

“Kit era?”

“Če je v naši hiši ujetnik; če si pri Džesidih pobil veliko Turkov; če
si mogoče minister iz Štambula in še veliko druzega, kar se več ne spo'
minjam.”

“Ifra, danes odpotuješ z majorjem v Mosul. Šli boste mimo vasi Špan-
dare, kjer smo že mi prenočevali. Povej tamojšnemu občinskemu predstoj'
niku, da sem danes odpotoval iz Amadije, da ponesem beju v Gumri nje'
govo darilo. In v Šejk Adiju povej Aliju, kar smo tukaj doživeli. In sedaj)
zdravstvuj, Ifra, ti in tvoj osel. Alah naj čuva vaju obadva! Nikdar n e
pozabi, da sem privezal kamen na rep tvojega osla!”-

Svoje tovariše dobim zbrane pri Angležu. Halef me skoro zadavi s a'
mega veselja, ker sem se vrnil zdrav, in Anglež mi tako krepko stisne r°'
•ko, da sem spoznal, da je bil res v strahu za mene.

“Nevarnost imeli, Sir?”

“Tičal sem že v oni luknji, kjer je hil prej Amad el Gandur.”

“Ah! Krasen dogodek! Ujetnik bili! Koliko časa?”

“Dve minuti!”

‘“Sami oprostiti?”

“Sam! Ali naj vam vse povem?”

“Gotovo! Well! Yes! Lepa dežela tukaj, zelo lepa. Vsak dan bolj 81
dogodek! ”

Povem mu torej vse v angleškem jeziku in še pristavim:

“V eni uri odpotujemo.”

Angleževa usta se spremenijo v prestrašeno vprašanje.

“V Gumri gremo,” še dodenem.

“Ah, zelo lepo hiti tukaj. Interessant!”

“Toda včeraj pa niste bili tega mnenja, master!”

“Bil jezen! Nič dela! Vendar bilo lepo, zelo lepo! Romantično! Y eS '
Kako je v Gumri?”

“Še veliko lepše!”

“Well! Torej gremo tja!”

— 179  —

Anglež se dvigne, da pripravi svojega konja, in ja® dobim čas,
<la tudi svojim tovarišem vse povem. Nihče se odpotovanja ni bolj veselil
kot Mohamed Emin, ki ni mogel čakati, da se snide s svojim sinom. Tudi
°n se dvigne, da se pripravi na pot.

Tu začujem korake dveh oseh po stopnjicah. Selim-aga z Mersino
v stopi.

“Efendi, ali je res, da zapustiš Amadijo?” me vpraša aga.

"Slišal si že pri muteselimu, da sem sklenil odpotovati.”

"Že pripravljajo konje,” javka Mersina, ki si briše z roko solze iz
lica.

"In kam' pojdete?”

"K beju v Gumri; vendar ne povej tega muteselimu.”

"Toda danes ne pridete tja.”

"Torej prenočimo med potjo.”

"Gospod,” prosi Mersina, "saj čez noč ostani pri nas.”

"Sklenjeno je, da odpotujemo.”

"Torej se ne bojiš muteselima?”

"Njenu samemu je znano, da se ga ne bojim.”

"In gospod,” vpraša aga, “ali si dobil od njega dvatisoč pijastrov?”
“Mirta” se začudi.

"Mašalah, koliko denarja!”

"In celo v zlatu!” dodene aga.

"In čegav je ves ta denar?” vpraša Mersina.

"Emirjev. Efendi, zakaj nisi še za mene govoril pri muteselimu!”
"Ah, zakaj nisi,” žaluje Mersina. "Saj si nam vendar obljubil!”
"Svojo besedo sem držal.”

"Res? Ali si res govoril o tem z muteselimom?”

"Ko je bil Selim-aga pri njem.”

"Gospod, jaz nisem ničesar slišal,” zatrjuje aga.

"Mašalah, torej si naenkrat postal gluh. Muteselim ml je vendar po¬
mudil petsto pijastrov mesto pettisoč, ki sem jih zahteval.”

"To je bilo za tebe, efendi!”

"Selim-aga, rekel si mi, da si moj prijatelj, in vendar meniš, da tako
s labo držim svojo besedo? Saj vendar nisem mogel zahtevati od muteseli-
denarja za tebe!”

"Torej si-”

Aga me neverjetno začudeno pogleda.

"Govori, govori, vendar efendi!” kliče Mersina.

. "Če bi zahteval denar za ago, bi muteselim postal njegov sovra¬
žit __ ”

"Prav ima«, efendi,” reče Mersina. "Takoj po tvojem odhodu bi mo-
fa H izročiti denar nazaj.”

"Tako sem mislil tudi jaz, in se naredil kot bi denar za sebe za¬
deval.”

"In denar gotovo ni za tebe? Ah, povej hitro!”

— 180  —

Plemenita “Mirta” se je tresla same radovednosti po celem životu.
“Denar je za ago!” ji razložim.

“Mašalah, ali je res?”

“Seveda.”

■ “In Selim-aga res dobi že denar?”

“In veliko!”

“Koliko?”

“Yse.”

“Alah il Alah, kdaj, kdaj?”

“Takoj sedaj!”

“Hamdulilah, čast in hvala Alahu! Po tehi nas je obogatil! Toda se'
daj nam moraš denar tudi v resnici izročiti!”

“Tukaj je. Pojdi sem, Selim-aga!”

Naštejem mu dvatisoč pijastrov v zlatu na roko. (Sto dolarjev.) Ro¬
ko hoče takoj zapreti, vendar je bil prepozen, ker mu je že “Mirta” od¬
nesla spred nosa vse zlatnike, predno je aga mogel misliti, kaj se godi.
“Mersina!” zagrmi nad njo.

“Selim-aga,” se bliska iz njenih očij.

“Denar je moj!” kliče aga.

“In tudi ostane tvoj,” zagotavlja Mersina.

“Sam ga lahko spravim!” mrmra aga.

“Toda pri meni je bolj gotov,” zatrdi Mersina.

“Daj mi saj nekaj pijastrov!” prosi siromak.

“Le pusti jih pri meni,” se prilizuje Mersina.

“Torej mi daj vsaj onih petdeset pijastrov, ki sem jih dobil od mute-
selima!”

“Takoj jih dobiš,” odvrne Mersina.

“Vse?”

“Vse; toda trindvajset sem jih že porabila.”

“Vse! In trindvajset jih že manjka! Kam so zginili?”

“V prodajalno; kupila sem vodo in moko za ujetnike.”

“Vodo? Saj te ničesar ne stane.”

“Za ujetnike ni ničesar zastonj; zapomni si Selim-aga! Toda, emir se¬
daj nimaš ti nobenega denarja!”

Sedaj, ko je imela sama denar, se je spomnila tudi na mene.

“Jaz ga ne maram; da celo vzeti ga ne smem.”

“Ne smeš? Zakaj ne?”

“Ker mi moja vera prepoveduje.”

“Tvoja vera? Alah il Alah! Saj vera ne prepoveduje, da ne smero 0
imeti denarja!”

“Pa vendar! Denar ni niti makredšov, ki ga je pridobil po nepošte¬
nem potu, niti muteselimov, ki nima pravice do njega, niti age. Toda n*
vsak način bi zginil in nikdar ne prišel v prave roke. Le radi tega se 1 ®
muteselima prisilil, da mi je izročil del denarja. Če mora že denar priti v

— 181  —

čeprav e roke, je vseeno kdo ga ima, bolje je pa, da ga vidva, dobita, ker po¬
tujeta.”

‘‘Efendi, dobro si jo pogodil!” zatrjuje Mersina. “Zvest privrženec
Porokov si! Alah naj te blagoslovi!”

“Čuj, Mersina! Da sem jaz prerokov privrženec, vidva ne bi dobila ni-
centa, temveč jaz bi utaknil vse v svoj žep. Jaz nisem moslem. ”

“Ne moslem!” zakriči prestrašena. “Kaj pa si?”

“Kristjan!”

“Mašalah! Ali si nestorijanec?”

“Ne. Moja vera je druga kot vera nestorijaneev.”

“Torej veruješ na mater božjo?”

“Da.”

“Ah, emir, krifetijani, ki verujejo na mater božjo so vsi dobri ljudje!”

“Zakaj?”

“Prepričala sem se že večkrat; ti si dober in Mara Durime je bila
dobra.”

“Ah, ali poznaš Maro Durime?”

“Poznajo jo po vsej Amadiji. V naše mesto pride le redko, to-
kadar pride, tedaj deli dobrote "med ljudi. Tudi ona veruje na mater
° 2 jo. Toda sedaj sem se spomnila, da moram še danes k njej.”

“Mara Durime ni več v mestu.” '

“Da, odpotovala je ; toda vseeno moram tja, kjer je stanovala.”
“Zakaj?”

“Povedati moram, da nameravaš odpotovati.”

“In kdo ti je naročil'?”

“Oče deklice, ktero si ti ozdravel.”

“Ostani tukaj!”

“Jaz moram iti.”

“Mersina, ostani! Jaz ti zapovedujem!”

Moj klic in opomin ni pomagal; že je hitela po stopnjicah in čez vež-
1)5 v rata na ulico.

I “Pusti jo, efendi,” reče Selim-ega. “Obljubila je. Ah, zakaj si mi dal
° b ko denarja v njenej navzočnosti! Jaz ne dobim sedaj niti centa!”

“Kaj ona porabi ves denar?”

I “Ne, toda skopa je, efendi. Kar ne potrebuje za nas in za ujetnike,
v  fkrije, da jaz ne morčin najti. Vedno se hvalisa, da bom jaz podedoval
*ko denarja, kadar ona umre. Kadim vedno najslabši tobak, *in kadar
5 Ct ti k čifutu, pijem najslabše zdravilo. In to zdravilo ni dobro.”

$ Aga žalostno odide, jaz pa se podam na dvorišče, kjer so čakali konji
f|. ° s edlani. Z Angležem se napotim še v mesto, da nekaj potrebnih stva-
J Skupim za na pot. Ko se vrneva, so bili že vsi zbrani pred hišnimi
Isrk* 0 *" b>r ' n ph stoji tudi neki mož, kterega že od daleč spoznam kot oče¬
sne deklice.

S 6 | Gospod, slišal sem, da nameravaš odpotovati,” reče. “Torej sem pri-
’ se poslovim. Moja hčerka bo kmalu popolnoma zdrava. Ona, moja

— 182  —

žena in jaz hočemo vsak dan moliti k Alahu, da te čuva. In da se boi tud 1
ti nas spominjal, sem prinesel s seboj majhno darilce, in prosim te pra?
lepo, da ga sprejmeš.”

“Če ni kaj dragocenega že sprejmem.”

“Darilce je tako majhno in revno, da se bojim, da ga niti sprejel
boš. Dovoli, da ga podelim tvojemu služabniku. Kdo je tvoj sluga?”

“Tam stoji pri vrancu.”

Izpod svojega spodnjega oblačila potegne usnjat, z biseri vezen obodeki
kterega izroči Halefu. Videl sem, da mu poleg obodka izroči še nekaj drU'
zega. Zahvalim' se mar, nakar se poslovimo'.

Sedaj je pa prišlo najhujše: slovo od Selim-age in Mirte. Aga je hodil
od konja do konja in popravljal, kjer ni bilo kaj v redu. Pri tem je tak 1 ’
grdo gledal, kot bi bil obsojen na vislice. Ronečmo poda roko Halefu.

“Zdravstvuj, hadži Halef Omar! Alah bodi vedno s teboj!”

Na ono, kar mu hadži odgovori, niti ne posluša, temveč skoči h kouJ 11
Mohamed Emina, da spodi muho, ki je lazila po konjskem vratu. Nato P 9
žalostno poda roko Hadedinu:

“Alah naj bo s teboj in tvojimi. Ko te vodi pot mimo Amadije, ogb'
si se zopet pri nas.”

Tu naenkrat opa«i, da se je sedlo Angleža premaknilo za milimi 1
navzdol. Takoj hiti tja, zleze pod konja in vleče kot bi gonil kovaški m e ^
Ronečno je gotov in ponudi Linds-ayu roko:

“Sidi, tvoja pot naj — — —”

“Well!” prekine ga Anglež. “Tu!”

Precej denarja zdrči v agovo roko, ker Anglež ni bil nikdar skop.

dobrota pa še bolj razburi junaškega poveljnika Arnavtov. Torej zac>’
znova:

“Sidi, tvoja pot naj bo kot-” * ,

< Well!” kimne LindSay in zopet zazveni denar. Lindsay je naff re<
menil, ko mu je aga ponujal roko v slovo, da ga prosi za denar.

“Sidi,” začne aga z vznešenim glasom, “tvoja pot naj bo kot P°

pravičnih, in-”

“Well!” denar zacvenka tretjič v agovo roko.

Sedaj pa zapazi aga, da jaz nameravam zajahati. Takoj skoči k & ei> '
da mi pomaga. Njegov obraz odseva kot polje, ko- se- menjata nad 1  njim v  ■
vibta in solnce; aga odpre usta, in dolgo pričakovana in zadržana povod®
se vsuje iz očij. Ponudi mi roko; krepko mu jo stresem, 'sam globoko gW
radi njegove udanosti; nato pa zgine aga v veži.

Tega trenutka je Mersina pričakovala. Stopi iz hiše kot solnce i z  ^
tranje zarje.'Pravkar hoče začeti s slovesom pri Halefu, tu se jaz priri J)l
s konjem do njega in rečena:

“Halef, jezdi z drugimi pred mesto. Jaz moram še enkrat k
limu in pridem takoj za vami.” Nato se pa obrnem k Mersini: “T 0  ^
moja roka! Hvala ti za vso naklonjenost. Zdravstvuj in ne umri nik®
ter pogosto misli na mene, kadar kuhaš ujetnikom svojo ljubeznivo jed-
“Zdravstvuj, emir! Ti si najplemenitejši-—

— 183  —

Več nisem slišal. V diru jaham do poveljnikove palače; pes mi sledi.
^ r ed poslopjem razjaham in vstopim v palačo; pes gre za menoj, baš ka-
^°r sem želel. V predsobi opazim nekoliko oseb, ki sem jih že prej videl.
Prestrašeni skočijo s svojih sedežev, ko zagledajo psa. Tega se še nihče
drznil. L  '• '  J

“Kje je muteselim?” vprašam.

“V govorilnici,” odvrnejo.

“Sam?”

“Nadzornik palače je pri njem.”

Ne da bi se naznanil, vstopim, pes pa za menoj. Nadzornik se skoro
° n esvesti in muteselim se takoj dvigme.

“Efendi, kaj počenjaš?” zakliče.

“Prišel sem se poslovit od.tebe.”

“S psom?”

“Boljši je kot marsikteri človek. Rekel si mi, naj te ne obiščem več,
' a  'Sedaj prihajam s psom. To je moj odgovor. Salam!”

Obrnem se in odidem. Nihče ne pride za menoj. Zajaham torej in se
“»Potim za tovariši, ktere doidem pri mestnih vratih.

“Kaj še delati pri muteselimu?” vpraša Lindsay.

Povem mu vse.

“Krasno! Hm! Imenitna misel! Bi rad dobro plačal! Yes!”

Še dolgo mrmra in se smeje v svojo brado.

Jahali smo sprva počasi, ker je bila pot strma. Tem urneje pa poiže-
konje, ko pridemo na ravno. Malo pred Amadovim 'skrivališčem po-
''»(■eirio s konj, ter se napotimo peš skozi grmovje do hrastov.

.. “Tukaj!” reče Anglež, ko pridemo do drevja. “Krasna vila! Well!
K »Ji tobak!”

^ In res opazim tenak oblaček dima, ki se je dvigal iz ‘vile Amad’. Ara-
, Ce  je ležal v duplini in nas opazil šele, ko smo ga opozorili z glasnimi
1<3 I Takoj pogleda iz svoje ‘vile’ in nas spozna. Sveži in močni gozdni
' a k> ter zdrava hrana ga je toliko okrepčala, da je lahko sam splezal s
v °jega skrivališča. Zajedno vzamem s seboj svojo laso, ktero sem včeraj
S ^1 pri drevesu.

^ Takoj za tem zajahamo svoje konje in odrinemo naprej, ker mogoče je
°> da nas kdo zasleduje. Halef, kterega sem poslal naprej, naznani, da
, °Pazil ničesar sumljivega; torej jahamo brez skrbi naprej proti poletnim
° e »m prebivalcev Amadije.

0 , Jahali smo po valoviti dolini, ktero je napajal širok gorski potok. Ob
e “ potokovih bregovih so se dvigali lepi listnati gozdovi. Daleč tam
^°''aj se je razdelil potok v več odtokov; dolina se je razširila in pred
^ se prikažejo kočice, kaj slikovito raztresene po dolini in po gozdi-
1  '• To so bila poletna stanovanja, ali jilaki, kot jih imenujejo Turki.
v  ‘-Mesto je bilo izborno žbrano za stanovališča. Zeleno drevje je senčilo
in šotore, ki so bili obraščeni z gostim zelenjem.

— 184

Dočim jahajo naši tovariši v diru naprej, da jih ne opazi izdajals ^ 0
oko, razjahava midva z Lindsayem pred hišo nekega menjalca denarji
ker je hotel Lindsay premeniti nekaj angleškega denarja v turškega.

V dveh urah prijahava že na vrh sosednje gore, in pred nami se J e
razprostirala dolina Bervari, kjer smo bili varni pred turškim pregani 9 '
njem, ker se tukaj neha oblast Turkov.

V daljavi opazim gore Tijari, ki nudijo iz daljine res krasen pogl^
s svojimi snežnimi vrhovi; pred kratkim sem bil še pri Hadedinih, kjer J e
bila cela dežela v cvetju, tu se pa mi blišči v primerni daljavi nasp ri5 '
ti sneg.

Na desni od teh gor.se vije po dolin-ah reka Zab, in dalje proti j "? 11
opazimo vrhove Tura Gara pogorja. Od Tijarov in Thome mi je govoril 9
Mara Durine. Nehote sem se moral spomniti njene skrivnosti, na ‘do ^ 9
votline’, ki prebiva med onimi gorami. Bog ve, če ga bom kdaj videl.

PETO POGLAVJE.

Med krv nimi  maščevalci.

Iz visočine za Amadijo pelje pot v dolino Nevdašt. Ko dospemo v
ravnino, spodbodemo naše konje, da so hiteli kakor veter. Kmalu pride ^ 8
do vasi Maglana, o kterej mi je pripovedoval Kurd Dohub. V njej prebij
sami Kurdje, ki živijo s Kaldejci po soseščini v večnem sovraštvu. V v9 ’
se ustavimo samo toliko, da poizvemo po pravi poti, in odjahamo takoj ^
prej. Pot nas pelje skozi uničene in zapuščene naselbine, ki so bile raz^ e
jane po požarju, in kri njenih prebivalteev se je: posušila, ko so gorele
gane bajte. Razvaline nekdanjih koč so še ležale raztrešene po zefldJ 11
gozdne živali so pa oglodale kosti nekdanjih Stanovnikov naselbine.
padla me je groza.

V daljavi, na desni in levi opazim tupasem vzdigovati se dim; k # 19

zagledamo pred seboj jezdeca, ki pa takoj obrne konja, ko nas opazi.

P'

bajali smo se na sovražnih tleh, in jezdec je najbrž spoznal, da S & 0

premoči.

Ko se zvečeri, zagledamo pred seboj na ravnini okoli trideset

maških koč. Bila je vasica Tija, kjer smo sklenili prenočiti. Kakšen
sprejem, tega nismo niti slutili.

Zapazili .so nas že od daleč, in več mož je zajahalo konje, da nas ^
prijatelja prijazno sprejme ali kot sovražnika prepodi. Nekako dvaP 5 *
korakov pred vasjo se ustavijo in nas pričakujejo.

'‘Ostanite nekoliko zadaj!” rečem svojim tovarišem in jaham na p

,P'

Opazil sem, da so vaški prebivalci začeli stikati glave pri pogledu
mojega konja; to dejstvo me je pričelo precej skrbeti. Dober konj,
orožje in denar: — kdor ima te reči, pri teh roparskih ljudeh ni nit 9
varen svojega življenja in lastnine.

— 185  —

Eden izmed njih jaha nekoliko naprej proti meni.

*“Ivari ’1 kher — dober večer!” ga pozdravim.

Ko se zahvali, me pogleda od peta do vrha in začne govoriti z menoj
6 °t sodnik z obtožencem.

“Od kod prihajaš?”

“Iz Amadije.”

“Kam si namenjen?”

“V Kalo Gumri.”

“Kaj si, Turek ali Arabec?”

/■‘Ne, temveč-” '

'Molči!” mi zapove. “Jaz vprašujem in ti odgovarjaj! Kjurdsko
s >cer govoriš, vendar Kurd nisi. Ali si Grk, Rus ali celo Perz?”

Kjer mu tudi to vprašanje zanikam, je bil s svojo znanostjo pri koncu,
si je domišljeval, da ugane, kterega rodu sem. Ker se mu to ne po-
Sr *či, udari iz jeze svojega konja po očesu, da glasno zarezgeta bolečine.
“Torej kaj si?” vpraša konečno. ^

“čermaka,” mu odvrnem.

“čermaka?” ponavlja. “Čermake poznam. Njih rod prebiva pri urmij-
^etn jezeru v siromaških kočah.” !

Slednje besede je zelo zaničljivo izgovoril.

‘Motiš se,” odvrnem. “Čermaki ne stanujejo ob imenovanem jezeru
n  tudi ne v siromaških kočah.”

j,  “Molči! Poznam Čermake, in če ne veš, kje stanujejo, torej nisi
rrn aka. Kdo je oni Kurd?” vpraša in pokaže na Angleža.

“On ni Kurd; samo kurdsko obleko ima na sebi.”

“Če nosi samo kurdsko obleko, torej ni Kurd.”

“Saj sem ti že povedal.”

j , “In če ni Kurd, tudi ne sme nositi kurdske obleke. Mi mu prepove-
Kaj je on?”

“Ingli,” odvrnem na kratko.

x  “Ingli? Poznam Ingle. Oni prebivajo onstran gore Ararat ter so po-
an i kot naj večji roparji karavan; Ingli jedo tudi žabe.”

,2  ‘‘Zopet se motiš! Ingli ne stanujejo o'b Araratu; tudi roparji niso in
11  tudi ne jedo.”

| “Molči! Sam sem bil v deželi'Inglov in jedel žabe. Če ta človek ne je
> torej ni Ingli. Kdo so ostali trije jezdeci?”

“Eden je moj služabnik, druga dva sta pa Arabca.”

‘Kterega rodu?”

‘Rodu Šamarjev.”

^ Rovedal sem .resnico, ker sem se zanašal na sovraštvo' Turkov in
l^dov. Turški sovražnik mora biti kurdski prijatelj, ker so Turki in
, j sovražniki. Sicer mi je bilo znano, da so južni rodovi Arabcev v
’ S tv Piru z ne kterimi Kurdi, in sicer ker Kurdi vedno ropajo na njih pose-
**• Toda mi smo se nahajali v sredini divjega Kurdistana, kamor gotovo

j l\

L

še ni nikdar prišel neben Arabec, torej sem bil prepričan, da mi ne bo šk°'
dovalo, ker sem omenil njih rod.

“Šamavje poznam,” začne Kurd. “Oni stanujejo ob reki Evfrat, V 1 '
jejo morsko vodo in imajo hudobne oči. Samarji se ženijo z lastnimi m a '
terami in delajo klobase iz svinjskega mesa. ’ ’

“Zopet se motiš! Samarji ne stanujejo ob morju in nikdar ne je^°
svinjskega mesa.”

“Molči! iSam sem bil pri njih in vse videl. Če niso tvoji spremljevalk
se oženili s svojimi materami, torej niso Samarji. Tudi žive Šamarji v * rV
nem sovraštvu s Kurdi rodu sar Hasan in Cibar, torej so tudi naši sovr a
žniki. Kaj hočete v naši vasi?”

■“Vprašati smo hoteli, če imate kočo, kjer bi danes ponoči lahko P^
nočili. ” ’

“Mi nimamo koč. Mi smo bervarski Kurd j e in imamo samo hiše.
šo dobite, če nam dokažete, da niste naši sovražniki.”

“Kako naj to dokažemo?”

“Izročite nam vaše konje in orožje.”

Oj ti stari lažnik in prežvekovalec žab! 0 možeh, ki po tvojem mn« 11 ! 11
jedo svinjske klobase, meniš, da so grozni tepei! To si mislim pri sebi, &V 1
du pa odgovorim: “Mož se nikdar ne loči od svojega konja in orožja!”

“Torej ne smete ostati pri nas!” reče surovo.

“Bomo pa odhajali naprej,” odvrnem na kratko in se vrnem k tova ,fl
šem. Ostali Kurdje pa stopijo okoli svojega vodnika v krog, najbrž, daf
posvetujejo.

“Kaj je rekel?” me vpraša Anglež.

“Od nas zahteva konje in orožje, če hočemo tukaj ostati.”

“Naj le pride po nje!” mrmra Anglež.

“Za božjo voljo, Sir, danes ne bomo' streljali. Kurdi >se drže krvn* ;
maščevanja še bolj kot Arabci. Če nastopijo sovražno proti nam, in mi
nimo ali ubijemo enega izmed njih, tedaj smo vsi zgubljeni; njih je na® 11
petkrat toliko kot nas.”

“Toda, kaj začnemo?” vpraiša Anglež nevoljen.

“Nadaljujmo svojo pot, in če nas bodo ovirali, pričnemo z njim 1
ravnavati. ”

fSvoje mnenje povem tudi ostalim, ki mi pritrdijo, dasi se nihče ni
Kurdov. Slednji gotovo niso vsi prebivali v vasi, ki je bila premajhni
bi v njej stanovalo toliko vojnikov; v vas so prišli gotovo iz drugega vž
ka; bili so videti zelo bojeviti. Njih krog se zopet -razklene in pričako
so najbrž nas, kaj bodemo sklenili.

“Zapreti nam hočejo pot,” reče Mohamed, šejk Hadedinov. ,

- vp

“Meni se zdi tako,” mu pritrjujem. “Vendar ne rabite orožja, m 1
nismo v življenski nevarnosti.”

“Jahajmo v krogu oko-li vasi,” predlaga moj arabski služabnik.

“Pameten nasvet. Pojdimo!”

d*

187  —

Obrnemo torej konje, proti desni strani vasi, da se ji umaknemo. Kur¬
di takoj opazijo naiš namen, .in njih načelnik prijaha k nam.

“Kam hočeš?” me vpraša.

“V Gumri,” odvrnem.

' Moj odgovor lopovu najbrž ni ugajal, torej mi reče:

“Predaleč je do Gumri, in noči se že. Do Gurnri ne pridete danes.”
“Pa ‘poiščemo drugo vas. ali pa prenočimo na prostem.”

“Toda napadle vas bodo zverine, in braniti se ne morete, ker imate
slabo orožje.”

Mož me je -hotel speljati na led. Mogoče bi bilo dobro za nas, če ga
Prepričam o rabi našega orožja, vendar pa tudi nevarno, ker bi Kurdi po¬
tem dobili še večjo slast do njega. Raditega rečem: “Naše orožje je zelo
dobro! ’ ’

“Ne vrjamem,” glasi se odgovor.

“In vendar imamo izvrstno orožje; samo z mojo puško lahko postre-
IJam vse vaške prebivalce.”

Kurd se zasmeje in odgovori: “Velika usta imaš res. Pokaži mi ven¬
dar .to slavno orožje!”

Izza pasa potegnem revolver in vprašam Kurda: “Vidiš to le majhno
s tvarco?” — Nato pa pokličem k sebi Halefa in mu rečem: “Odlomi vejo
Pri bližnjem drevesu, odstrani listje in drži jo kviško. Streljal bom na ve¬
jico!”

Halef 'spolne, ltar sem mu naročil, in ko ostali Kurdi opazijo, za kaj se
pridejo bližje. Jaz pa jaham nekoliko nazaj in pomerim. Iz revolverja
°ddam hkrati vseli šest. strelov, nakar pokaže Halef Kurdom vejico.

“Katera hodeh, za božjo voljo,” zakliče njih poveljnik. “Veja je
Se stkrat zaporedoma prestreljena!”

“To nikakor ni težko,” se "baham; “pri nas zna te vsak otrok. Toda
Pravi čudež je v tem, da se s to majhno puško lahko neprestano strelja, ne
'te bi bilo treba basati.”-

Kurd poda prestreljeno vejieo svojim tovarišem, in dočim &o vsi za¬
vpijem v njo, skrivoma potegnem iz strelne mošnje šest patron in za
r  ®Wo svojega konja nabašem šest novih krogelj v revolver, ne da bi kdo
ft Pazil.

J “Kakšno orožje še imaš?” me vpraša vodja.

“Ali vidiš oni grm tamkaj?” ga vprašam.
f  Mož se ozre proti grmu, ktenega sem pokazal.

ili _ Stopim s konja in vzamem raz ramo Henryjevo brzostrelko. Eden, dva,
štiri, pet, osem, enajst strelov poči. (Kurdje zakričijo pri vsakem no-
ker sie jim je zdelo neverjetno, da bi človek iz ene puške mogel
istreliti. Konečno odložim brzostrelko.

Pojdite tja in oglejte si grm!” jim rečem.

Vsi hite k grmu, in večina njih .poskače celo s konj, da lahko bolje
Ogleda. Pridobil sem si torej čas, da puško znova nabašem. Tu se vrne
Vo< ija k meni in reče:


strelu,
°hkokrat i

— 188  —

“Hodi, vseh enajst krogelj tiči v grmu ena za drugo.”

Ker me je nagovoril “kodi” to je gospod, sem to smatral za dobro
znamenje.

“Sedaj poznaš naše orožje,” mu rečem, “in gotovo si prepričan, d a
se ne bojimo niti vas, niti zverin.”

“Pokaži nam še drugo orožje!”

“Sedaj nimam časa. Solne® zahaja, in mi moramo naprej.”

“Počakaj še nekoliko.”

Zopet gre k svojim ljudem in se prične z njimi pogovarjati. Nato se P a
vrne k meni in reče:

“Ostati smete pri nas!”

“Toda mi vam ne izročimo niti orožja, niti naših konj,” mu odvrne®-

“Ni treba. Vas je pet mož, im pet naših ljudij se je ponudilo, da ra*
prenoči. Ti pa boš stanoval pri meni. ’ ’

Hm, previdnost ne bi škodovala. Zakaj so se naenkrat udali? In za'
kaj nas ne pustijo, da potujemo naprej?

“Mi bomo pa vseeno jahali naprej,” odvrnem, “ker hočemo kot tova'
riši ostati skupaj, in skupaj tudi stanovati.”

“Torej počakaj še nekoliko!”

Zopet prične obravnavati. Trajalo je dalj časa kot prej, in zdelo se ® l
je, da nas hočejo namenoma zadržati, da se stemni. KJonečno se vrne vodJ a
s sledečo izjavo:

“Bodi, zgodi se vam po vaši volji. Prepustimo vam eelo hišo, kj ef
lahko- skupaj stanujete.”

“Imajo tudi naši konji dovolj prostora?”

“Da; poleg hiše je dvorišče, kjer lahko stojijo.”

“Ali komo sami v hiši?”

“.Sami. Glej, eden mojih ljudij že jaha v vas, da vse potrebno pripr®'
vijo. Ali naj vam hrano damo zastonj, ali jo hočete plačati?”

“Mi hočemo biti tvoji gostje. Ali nam ohljulbiš gostoljubnost?”

“Obljubim.”

“Ti si najbrž predstojnik te vasi?”

“Da, jaz sem.”

“Torej mi daj obe svoji roki, in reci, da sem tvoj prijatelj in tovariš!

Daši nekoliko nerad, mi vendar seiže v roko. [Sedaj sem se čutil vat'
nega, in poklical k sebi tovariše. Kurdi nas vzamejo v svojo sredo, nakar ^
zapodimo v dir proti vasi, kjer obstanemo pred precej veliko hišo.

“Ta hiša je vaša za nocoj,” reče predstojnik. “Vstopite!”

Predno vstopim, sT^gledam eelo poslopje. Bilo je pritlično in na afere! 1 '
opazim nekak skedenj, kjer je bilo nekaj sena. Za hišo pa se je razprosti
ralo majhno dvorišče, kterega je obdajal zid, visok tri sežnje. Na dvoriš®
se je moglo dospeti samo skozi hišo.

“Zadovoljni smo s tem stanovanjem. Kje dobimo krme za naše konje?'

“Poslal vam jo bodem,” odvrne vodja.

— 189  —

“Toda saj je tu zgoraj na skednju dovolj sena,” rečem in pokažem
na streho.

Moža se poloti vidna zadrega, vendar takoj odgovori:

“To seno ni dobro, ker bi škodovalo vašim živalim.”

“In kdo bo skrbel za našo hrano?”

“Jaz vam vse prinesem; tudi luč dobite. Če kaj želite, povejte meni.
Jaz stanujem v oni hiši!”

Z roko pokaže na poslopje v bližini. Torej razjahamo in peljemo konje
na dvorišče. Nato si ogledamo notranjščino hiše. Cela hiša je imela eno
samo sobo, ki je s pletenim zastorom bila razdeljena v dva prostora. V
vsaki “sobi” ste bile dve luknji mesto oken, ki sta se lahko zagrnili.
Luknje so bile precej visoke, toda tako ozke, da bi človek komaj utaknil
glavo noter. Tla so bila iz stlačene ilovice; druge oprave ni bilo v hiši.

Vrata so se zapirala z močnimi zapahi; torej smo bili še precej na
varnem. Na dvorišču je ležalo nekaj starega lesa in nekaj druge ropotije.

V sobi ostanemo sami, ker je odšel tudi vaški poveljnik. Vsedemo se
torej na tla in začnemo z vojnim posvetovanjem.

“Meniš, da smo varni?” me vpraša šejk.

' “Prepričan nisem. Nezanum, vodja mi je sicer obljubil varnost. Mi
smo njegovi gostje in goatje cele vasi. Toda v vasi jih je več, ki so iz dru¬
gih krajev.”

“Ti nam ne morejo škodovati,” odvrne šejk. “Če enega nas umorijo,
zapadejo krvnemu maščevanju cele vasi, ktere gostje smo.”

“In če nas ne umorijo, temveč samo pokradejo?”

“In kaj naj nam vzamejo?”

“Konje, morebiti orožje in še kaj več.”

Resni Mohamed Emin si zadovoljno pogladi brado in reče: ‘Toda mi se
bodemo branili.”

? “In zapadli krvnemu maščevanju,” mu odvrnem.

“Bomo videli, kaj še pride.”

Tn stopi v sobo tudi Anglež, ki je na dvorišču nekaj premetaval. Nje¬
gov nos je visel na desni in njegova usta na levi strani obraza, gotovo
znamenje, da je nekaj zvohal.

“Hm!” zakašlja. “Nekaj videl! — Interešant! — Yes!”

“Kje? Povejte vendar!”

“Pst! Ne visoko gledati! Bil na dvorišču. Umazan kraj! Videl grmovje
°b zidu in stopil na zid. Lep napad od zunaj. Bi bilo krasno. Pogledal tudi
na streho in videl nogo. Well! Možko nogo! Gledala je iz sena, na
strehi.”

“Ali ste prav videli, Sir?”

“Zelo prav! Yes!”

Šele sedaj se spomnim, da nisem, opazil niti stopnjie niti lestve, po
kteri bi se dospelo na streho. Stopimo torej na dvorišče, da poiščemo kaj
Primernega. Na dvorišču ne dobimo ničesar. Tudi v hiši ne. Vendar na
streho moramo še prodno se popolnoma stemni, da se prepričamo radi
^aše varnosti.

— 190

Zgoraj je molel iz strehe neki kol. Iz sohe prinesem svojo laso, jo štiri¬
krat previjem in 1  vržem na kol. Na kolu je tako obvisela, da sem se spodaj
lahko za njo prijel. Kmalu sem na strehi. Takoj stopim proti skednju,
kjer je bilo seno spravljeno. Seno preiščem, vendar ne opazim ničesar
sumljivega. Ko pa posežem z roko v najbolj zadnji kot, primem za člove¬
ško glavo.

“Kdo si?” vprašam.

“TJ-aaaaah!” zazija človeški glas.

'Mož me je hotel najbrž prepričati, da je spal.

“Pridi ven!” mu zapovem.

“U — — aaaaaah!” zazija še enkrat; nato pa počasi prihomaca izpod
sena. Bilo- je še toliko svetlo, da sem spoznal na prvi pogled, da mož ni
spal. Pogleda me prav nesramno im se dela kot bi bil začuden.

“Tujec? Kdo si ti?” me vpraša z navidezno začudenim glasom.

“Povej najprvo, kdo si ti?”

“Ta hiša je moja,” odvrne.

“Tako! Mi je ravno prav, ker lahko poveš, kako si prišel na streho.”

“Po lestvi.”

“Kje je lestev?”

“Na dvorišču.”

“Tam je ni.”

Ko se pa nekoliko po strehi ozrem, jo zapazim ležati poleg strešnega
roba.

“Človek, ti si vendar pošteno zaspal, in pozabil si lestvo prisloniti ob
streho. Tu je lestva!”

Pogleda jo začudeno in reče: “Tukaj? Da. Spal sem.”

“Torej, zdrami se. Pojdi z menoj navzdol!” — Po teh besedah pri'
slonim lestvo ob streho, in mož stopi navzdol, gre skozi hišo in zgine, ne
da bi besedico zinil. Najprvo se je čudil, ker so se nastanili tuji ljudje ^
hiši, zdaj je pa meni nič tebi nič zapustil svojo hišo in odšel, ne da bi »e
vprašal, kako sem prišel v njegovo poslopje.

“Kdo je bil?” vpraša Anglež.

“Lastnik te hiše.”

“Kaj hoče zgoraj?”

“Delal se je, kot bi spal.”

“Ne spal. Poznam aduta! Je bil oni, ki je jahal prvi v vas. "Vi tega
niste opazili, ker ste streljali. Yes!”

“Torej res nekaj sovražnega nameravajo!”

“Mislim. Toda kaj?”

“Adut je šel na streho, da euje, kdaj bomo mi zaspali. Potem da zna'

men je, drugi pridejo in ukradejo konje in vse.”

Istega naziranja so bili tudi moji tovariši. Med tem polnonja

stemnilo, da nisem mogel dognati, če se more priti v hišo , eho.

sem hotel prižgati kos lesa, da posvetim in se prepričam, čt varno,

ko zunaj nekdo potrka na vrata. Grem ven in Oidprem. Bil je c ored'

— 191  —

stojnik, ki je prinesel hrane, vodo in dve sveči. Spremljala sta ga dva mo¬
ža. Sveče so bile iz surovega loja, torej so dajale le malo svetlobe. Takoj
prižgem eno.

Ker nihče ne zine besedice, vprašam jaz vodjo:

“Na strehi sem dobil nekega moža. Ali je bil res lastnik hiše?”

“Da,” odvrne kratko.

“Kaj je hotel na strehi?”

“Spal je.”

“Zakaj je potegnil lestev za seboj?”

“Kjer nihotel, da ga kdo moti.”

“Pa si vendar rekel, da smo sami v hiši.”

“Mož je bil že prej v hiši. Tega nisem vedel, in tudi on ni vedel, da
so gostje v hiši.”

“Možu je bilo znano.”

“Kdo mii je povedal?” vpraša neotesano.

“Ker je bil s teboj zunaj pred vasjo, ko smo se srečali.”

“Molči! Bil je doma.”

Adut je pričel zopet s svojim zapovedovalnim glasom. Vendar se ga ne
ustrašim, in pričnem spraševati nadalje.

“Kje so možje, ki niso iz te vasi?”

‘‘Odšli so.”

“Povej jim, da naj nikar več ne pridejo.”

“Zakaj ne?”

“Saj lahko uganeš.”

“Molči! Uganiti ne morem.”

Po teh besedah takoj zopet odide.

Večerja, ki eo jo nam prinesli, je bilo zelo siromaška; posušene jagode,
kruh, buče in voda. K sreči smo imeli s seboj nekaj mesa, da nismo stra¬
dali. Dočim pripravlja Halef večerjo, stopim z Amadom na dvorišče. Ko
sveti Amad na dvorišču, splezam jaz na streho in preiščem pod. Po daljšem
iskanju dobim mesto, ki se mi je zdelo zelo sumljivo-. Posežem z nožem v
tla — in privzdignem četverovoglat pokrov. Skrivnost je bila odkrita.

Po nadaljnem opazovanju dobim na strešnih tleh še več razpoklin,
skozi ktere se je'lahko gledalo v našo sobo, kaj počenjamo; tudi naš pogo¬
vor je lahko vsakdo slišal iz podstrešja.

Takoj stopim navzdol, primem svojega konja za uzdo in ga peljem v
soho.

“Hallo!” zakliče Anglež! “Kaj počenjate?”

“Pripeljite tudi vi svojega konja v sobo, ker nam sicer vsi zginejo. Na
podstrešju sem opazil luknjo, skozi ktero Kurdi lahko priplezajo navzdol
in na naše dvorišče, ter odženejo naše konje.”

“Prav, zelo prav! Bom naredil. Ves!”

Tudi ostali tovariši so bili mojega mnenja. Okna zastremo, in konje
'Pripeljemo v sobo; nato pa skrijem lestvo na dvorišču in spustim na streho
psa. Kurde smo lahko mirno pričakovali; če pridejo na dvorišče, bodo do-

192  —

bili prazen nič in lahko odšli. Morebiti sem se pa tudi motil, in Kurdje ni¬
so nameravali ničesar hudega; vendar je previdnost boljša kot lahkomi-
seljnost.

Ko smo tako vse preskrbeli za našo varnost, smo se lahko nadalje po¬
svetovali. V Amadiji nismo imeli časa, ker sem bil primoran paziti na vsak
trenutek, in med potjo se nam ni nudila prilika za razgovor, ker smo- mo¬
rali pridno poganjati konje, da čim preje dospemo iz nevarne okolice. Se¬
veda smo se morali najprej pogoditi glede pota, ki bi nas najpreje pripe¬
ljal do Tigrisa.

“NajbTjižji pot vodi čez naselbino Džesidov,” omeni Mohamed Emin.

“Po tem ne smemo jahati,” ugovarja njegov sin Amad. “Po vaseh in
mestih me pozna več ljudij, ki so me videli, ko so me peljali v Amadijo.”

“Tudi jaz ne svetujem, da jahamo po istem potu nazaj, po kterem
smo prišli,” pristavim jaz, “ker ne vemo, kakšnega mnenja je novi mosul-
ski guverner. Naravnost proti zapadu ne moremo.”

“Torej nam ostaneta še dva pota,” pri dene Mohamed. “Eden vodi
skozi Tijari do Buhtoba, in drugi ob reki Zab navzdol.”

“Oba pota sta nevarna, ne sicer ravno za pobeglega jetnika, temveč
vsemi potnikom, ki hodijo po teh potih. Po mojem mnenju je najboljše, če
izvolimo pot proti jugu, dasi nas vodi skozi ozemlje Abu iSalman.”

Temu mnenju pritrdita oba Arabca, in Angležu je bilo vseeno, ker se
je ravnal po nas. Sklenemo torej, da jahamo čez Gumri do Ličana, nakar
jahamo ob reki v pokrajine, kjer stanujejo Cibar Kurdi. Po tem pridemo
do reke Akra, ki goni svoje vode k reki Zab.

(Ko smo se o vsem zjedinili, se vleženm k počitku. Zaspal sem zelo
trdno, dokler me ne zbudi Anglež, ki je počival zraven mene. Sune me
prav krepko v rebra in reče:

“Master!” šepeta. “Koraki zunaj! Nekdo plazi!”

Takoj se zavem in napeto poslušam; ker so pa konji neprestano ko-
pitali, se na posluh nisem mogel zanesti.

“Ne bo nič hudega,” rečem. “V divji puščavi ali na odprti planjavi,
kjer vsak šum vzbuja sumnjo, bi pač morali biti bolj previdni. Toda sedaj
srno v vasi in ljudje se še sprehajajo, ker niso šli k počitku.”

“Naj le! iSe vležem na nos! Well! Lahko noč, master!”

Anglež se obrne od mene. Čez kratek čas se pa zopet vzbudi. Sedaj
tudi jaz zaeujem komaj slišen ropot, ki je prihajal od  dvorišča sem.

“Na dvorišču so,” zašepeta Lindsay.

“Gotovo. Vendar se zanesem na svojega psa, ki dobro ve, da mora pa¬
ziti samo na streho, in zato se doslej tudi oglasil ni.”

“Pametna žival. Adute ne bo prepodil, temveč vjel.”

Ko zopet mine kake pol mre, me zbuidi ropot in sicer pred hišo. Takoj
zbudim tudi Lindsaya.

“Že ciljem!” reče. “Kaj nameravajo?”

“Uganili so, da imamo konje v sobi, in najbrž nameravajo priti na
streho, da se splazijo skozi odprtino navzdol.”

— 193  —

Komaj izgovorim slednje besede, ko začujem prestrašeni človeški glas,
in zamoklo pasje mrmranje.

“Ga že ima!” zakliče Lindsay.

‘ ‘  Bodite tiho! ” ga opomnim.

Tudi Ilalef in oba Arabca sta se prebudila.

.“Hočem pogledati,” reče Anglež.

Vstane se in splazi na dvorišče. Čez pet minut se vrne.

“Zelo lepo! Yes! Izvrstno! Bil zgoraj. Tam leži adut in nad njim pes.
Adut molči in se ne drzne premakniti. Na ulici dosti Kurdov. Ne govo¬
rijo ! So tiho.”

“Dokler se pes ne oglasi, smo na varnem. Toda, če lopovi nastavijo
več lestev na streho, moramo tudi mi navzgor.”

'Precej dolgo časa poslušamo. Tu zadoni drugi, strašen krik; bilo je
kričanje usmrtenega, o čemur nisem dvojil, in takoj za njim zadoni dru¬
gi krik, in glasno lajanje Dojana, ki je oznanjevalo zmago.

Nevarnost se je večala, torej planemo vsi pokoncu. Halefa pokličem,
da me spremlja. Podamo se na dvorišče, kjer pristavimo lestev ob streho
ter se napotimo navzgor. Takoj ob robu strehe dobim človeško truplo;
možu je Dojan pregrizel vratne žile. Pri mojem prihodu začne pes tiho
brenčati, kot bi me pozdravil. Pet korakov od mrtvega trupla leži drugo
in pes nad njim. Pes bi umoril tudi njega, če bi se Kurd samo premaknil.

Spodaj je stalo precej ljudij. Najbrž se je nameravala cela vas ude¬
ležiti tatvine naših konj; morebiti so nas hoteli celo umoriti in oropati.
Prvega, ki je stopil na streho, je popadel pes, in krik popadenega je opo¬
zoril tovariše. Ko pa je prišel drugi na streho, si pes ni mogel drugače
pomagati, kot da je prvega umoril in popadel druzega.

Kaj naj storimo!

Halefa pustim na strehi za stražo, sam pa stopim navzdol. Po kratkem
posvetovanju sklenemo, da hočemo o vsem molčati in zjutraj pripovedati,
da nismo ničesar slišali. V nevarnosti smo bili sicer, vendar bi se lahko
branili proti številnim sovražnikom.

Tu nekdo glasno potrka na vrata. Kurdje so se najbrž med seboj
posvetoval, in sedaj so prihajali, da nam naznanijo izid njih posvetovanja.
Prižgemo torej se eno svečo in stopimo z orožjem v roki ven.

“Kdo trka?” vprašam.

“Gospod, odpri!” odvrne občinski predstojnik, kterega sem po glasu
spoznal.

“Kaj hočeš?” ga vprašam.

“Povedati ti moram nekaj važnega.”

“Poveš mi lahko tudi pred vratini.”

“Nikakor ne, temveč pri tebi v sobi.”

“Torej odprem.”

Vprašal ga niti nisem, če je sam, vendar sem odprl vrata tako, da
dva nista mogla hkrati noter. Tovariši namerijo svoje puške, jaz pa po¬
tegnem zapah od vrat, in se postavim za vrata tako, da je mogel samo en

— 194

mož vstopiti. Ko vodja zagleda namerjene puške, se prestraši in vpraša:

"Gospod, kaj bodo na mene streljali?”

"Ne, vendar smo pripravljeni za vse slučaje. Ponoči pride lahko tudi
tat ali ropar v našo hišo.”

Nezanum torej vstopi, in jaz potegnem zapah zopet čez vrata.

"Zakaj prihajaš in nas motiš pri našem počitku?” ga vprašam.

"Svariti vas hočem.,” mi odvrne.

"Svariti? Zakaj?”

"Ker vam preti velika nevarnost. Moji gostje ste, torej sem pri¬
moran, da vas pravočasno opozorim.”

Ves čas, ko je govoril, je pazljivo motril vso okolico in zagledal pri¬
slonjeno lestev ob strehi.

"Kje imate svoje konje?” vpraša.

"V sobi.”

"V sohi? Gospod, soba je vendar samo za ljudi!”

"Dober konj je več vreden za potnika kot slab človek.”

"Lastnik te hiše gotovo ne bo zadovoljen, ker mu bodo konji razbili
ves pod.”

"Torej ga odškodujemo.”

"Zakaj ste pristavili lestev oh streho?”

"Ker mora biti tam; saj vidiš, da ne peljejo stopnjice na vrh.”

"Ali ste spali?”

Ko mu potrdim njegovo vprašanje, poizveduje nadalje:

"Ali ste slišali ropot?”

"Da, zunaj pred hišo so bodili ljudje, vendar jim tega ne moremo
prepovedati. Toda ljudje so prišli tudi na naše dvorišče, kar tmi ne do¬
pustimo. Dvorišče je naše. Če bi bili naši konji še zunaj, iu hi dobili ljudi
na dvorišču, bi jih postreljrli, ker bi jih smatrali za konjske tatove.”

"Konji ne morejo poskakati čez zid, in na dvorišču je gotovo tudi
pes, kterega sem prej pri tebi opazil.”

"Tudi meni je znano, da konji ne skačejo čez zid; toda odpeljali hi
jih lahko čez dvorišče.”

"Saj ne more nihče na dvorišče.”

"En mož je bil že na strehi in potegiiil lestvo za seboj. Ker smo me¬
nili, da nam preti nevarnost, smo odpeljali konje v sobo. In če jih tudi
sto pride na streho, sedaj ne dospejo navzdol, in zjutraj bi videli samo
njih trupla.”

"Ali hi jih umorili?”

"Ne, mi bi mirno sipali; toda na strehi imamo psa, na kterega se
lahko zanesemo.”

"Toda kaj dela pes na strehi?”

"Pes mora biti povsod, kjer ljudem preti nevarnost, in posebej ti
še povem, da naši psi ponoči zelo,padi hodijo na strehe spat. Toda svariti
si nas hotel! Zakaj? Nevarnosti nam še nisi imenoval.”

"Nekemu vaškemu prebivalcu .je bila ukradena lestev, in ko jo je
iskal, jo je debil na strehi te hiše. Pred hišo je stalo nekaj tujih ljudi, ki

— 195

so pa takoj pobegnili. Mi smo mislili, da so tatovi, torej sem prišel sem,
da vas še pravočasno posvarim.”

“Hvala! Toda lahko se zopet vrneš k počitku, ker mi imamo dobrega
varuha nad seboj; pes ne bo pustil tatu v hišo.”

“Toda če človeka umori?”

“Enega ne umori; drži ga z gobcem toliko časa, dokler ne pridem
jaz. Toda če pride drugi na streho, tedaj mora prvega umoriti, da more
druzega držati.”

“Gospod, torej se je že nesreča pripetila!”

“Ah!”

“Na streho sta se namreč že dva splazila.”

“Ali je res?”

“Gotovo!”

“Ah, nezanum, torej si bil zraven, ko so nas tatovi hoteli okrasti!
Kaj naj mislim o tebi in tvoji gostoljubnosti!”

“Jaz nisem bil zraven, temveč drugi so mi povedali.”

“Torej je bil zraven oni, ki ti je povedal.”

“Ne, ker njemu so tudi drugi povedali.”

“Vseeno. Kdor je prvi povedal, ta je bil zraven, ko so se tatovi pla¬
zili v našo hišo. Toda kaj mene brigajo tatovi. Jaz nisem nobenemu tatu
dovolil, da pride na mojo streho, in kdor se drzne navzgor, naj gleda, ka¬
ko se mu bo godilo. Lahko noč, nezanum!”

“Torej ne greš pogledati na streho?”

“Me nič kaj ne veseli.”

“Torej dovoli, da jaž”stopim na streho in pogledam.”

“Dovolim, ker nisi tat, in ker si me vprašal za dovoljenje. Toda ču¬
vaj se psa! Če te zagleda, te takoj pograbi za vrat in prej pa še umori
druzega, če je kdo na strehi.”

“S seboj imam orožje!”

“Pes je hitrejši kot ti, in umoriti ga ne smeš; moral bi pač biti zelo
bogat mož, če bi hotel plačati odškodnino za psa.”

‘“Gospod, pojdi z menoj; jaz 'sem. občinski predstojnik, in moja dol¬
žnost je, da se prepričam, če je vse v redu.’.!

“Če nastopaš kot uradnik, torej te hočem spremljati. Pojdi za
menoj!”

Zgoraj na strehi pogleda naokoli in zapazi mrtveca. Spodaj pa so še
vedno stali ljudje.

“Gospod, tu leži mrtvec!” zakliče nezanum.

Jaz stopim bližje in nezanum se sklone k mrtvecu.

“Pri moji glavi, mrtev je! Ah, gospod, kaj je učinil tvoj pes!”

“Svojo dolžnost. Ne toži psa, temveč hvali ga. Ta mož je hotel last¬
nika te hiše najbrž oropati, in ni slutil, da stanujejo v hiši ljudje, ki se
nikogar ne bojijo.” " r ' ^

“Toda kje je pes?” vpraša. Pokažem mu mesto, kjer je žival drža¬
la druzega napadalca.

— 196  —

“Gospod, glej, drži že drugega človeka. Pokliči psa proč od tega
moža! ’ ’

“Tega pač ne storim; vendar povej možu, naj bo miren in ne spre¬
govori nobene besedice, ker ga sicer pes takoj umori.”

“Pa ga vendar ne boš pustil, da bo ležal celo noč na strehi pod
psom! ’ ’

“Truplo izročim tebi; toda drugi mož je moj.”

“In zakaj ga hočeš obdržati za sebe?”

“Če se še kdo drzne na streho, ga bo pes raztrgal. Ta mož ostane
tukaj kot porok.”

“In jaz zahtevam, da ga izročiš meni,” zavrne nezanum neuljudno.

“In jaz ga za sebe obdržim,” glasi se odgovor.

“Jaz sem načelnik te vasi in zapovedujem, da mi izročiš tega moža.”

“Kaj mene brigajo tvoje zapovedi! Ali vzameš truplo s seboj ali ne?”

“S seboj vzamem mrtveca in drugega moža.”

“ Toda povem ti, da ne izročim druzega moža. Da se pa prepričaš, da
nisem grozovit, hočem oprostiti tatu njegovega nevarnega položaja. Vzel
'ga iborn s seboj v našo sobo. Toda če nais skušate napasti, ga takoj umorim'.”

“Zapadli ste že vsi smrti, ker je vaš pes umoril tega moža. Ali mor¬
da pri vas ne poznate krvnega maščevanja?”

“Kaj blebetaš o krvnem maščevanju? Pes je umoril tatu. In to še ni
povod, da se kriči po krvnem maščevanju.”

“Zadosten povod, ker se je prelila kri, ki kriči po maščevanju.”

“In četudi, toda kaj tebe to briga? 'Sam si mi povedal, da so tatovi
tujci iz druge vasi.”

“Kri se je prelila v moji vasi, in sorodniki umorjenega bodo od me¬
ne zahtevali zadoščenja. Daj mi oba moža!”

“Samo mrtveca!”

“Molči!” zakriči sedaj glasno nad menoj, dasi sva dosedaj tiho go¬
vorila. “Zapovedujem ti še enkrat. In če se ne pokoriš mojemu povelju,
tedaj te sam priučim pokorščine. ”

“Rad bi vedel kako?”

“Lestev je prislonjena ob streho. Svojim ljudem zapovem, da pridejo
na streho, in te prisilijo, da nam izročiš oba moža.”

“To4a pozabil si na glavno stvar: — spodaj v sobi so štirje možje,
ki se nikogar ne bojijo, in na strehi čuva moj pes.”

“Tudi jaz sem na strehi!”

“Toda tako j. boš zginil! Glej!”

Predno se zave položaja, ga že primem čez pas in dvignem.

“Gospod!” zatuli kot zaboden vol. -

Spustim ga iz rok.

“Kdo bi mi branil, da te lopnem na ulico? Sedaj pojdi in povej svo¬
jim možem, kar si šlišal.”

“Torej mi ne izročiš druzega moža?”

“Sedaj ne!”

i

— 197

"Torej obdrži tudi mrtveca. Plačati boš moral odškodnino.”

Nezanum stopi na lestvo, da spleza navzdol.

"Povej še svojim ljudem,” kričim za njim, "da naj gredo lepo mir¬
no spat in odnesejo lestvo s seboj. Moja želja je, da imaano pred hišo
mir; kdor se hiši približi, temu zapodim krogljo v glavo.”

Nezanum je dospel do svojih ljudij in se tiho z njimi pogovarjal. Ra¬
zumeti nisem mogel nobene besedice. Toda že čez pet minut prime nekdo
lestev, in ljudje se razidejo.

Šele sedaj pokličem psa. Takoj popusti moža, vendar ne gre daleč od
njega.

"Vstani!” zapovem Kurdu.

Kurd težavno vstane in težko zazdeha. Bil je slabotne postave in
njegov glas je donel prav mladeniško, ko je zaklical: "Hode! O Bog!”

Izgovoril je samo to besedico, vendar je donelo iz nje stotine odmevov
preslanega smrtnega strahu.

"Ali imaš orožje pri sebi?” ga vprašam.

"Samo bodalo.”

Radi varnosti stopim korak nazaj. ,i\

"Položi ga na tla, in stopi dva koraka nazaj.”

Takoj spolne pbvelje, in jaz spravim njegov nož.

"Pojdi z menoj.”

Pes ostane na strehi, dočim se podam jaz z jetnikom navzdol, kjer
so me tovariši že težko pričakovali. Povem jim vse, kar se je dogodilo na
strehi. Anglež zelo natanko ogleduje ujetega Kurda in reče čez nekaj časa:

"Master, ta adut je zelo podoben! Staremu! Yes!”

"Pa res; morda je njegov sin!”

"Gotovo! Zelo gotovo! — Vprašajte ga, potuhnjenca!”

Če je bil ujeti Kurd res sin vaškega načelnika, tedaj je bilo umljivo,
zakaj se je slednji tako potegoval za njega; toda s tem je vaški načelnik
prekršil tudi svojo gostoljubnost, ker je poslal svojega sina, da nas na¬
pade in okrade.

"Kdo si?” vprašam ujetnika.

"Kurd,” mi odvrne.

"Iz kterega kraja?”

"Iz Mije.”

‘ 1  Lažeš! ’  ’

"Gospod, resnico govorim.”

"Ti si v tej vasi doma.”

Le trenutek se je obotavljal z odgovorom, vendar se je s tem izdal,
da sem slutil resnico.

"Iz Mije sem,” ponavlja.

"In kaj delaš v tej vasi tako daleč od svoje domovine?”

"Prišel sem v vas kot poslanec našega načelnika.”

"Meni se pa zdi, da poznaš tukajšnjega vaškega načelnika bolje nego
onego v Miji, ker si njegov sin.”

- 198  —

Zdajci se prestraši, dasi se je po možnosti zatajeval.

"Kdo ti je povedal to laž?” me vpraša.

"Mene ne nalaiže nihče — niti ti niti kdo drugi. Na vse zgodaj hočem
poizvedeti, kdo si ti; gorje ti, če zvem, da si me nalagal.”

Mladeniča se poloti zadrega. Ni vedel, kaj bi odgovoril. "K,akor se
obnašaš,” mu rečem, "tako bomo s teboj ravnali. Če boš odkritosrčen, ti
hočem vse oprostiti, ker si še premlad, da bi mogel vsako stvar in njene
posledice preudariti. Če pa ostaneš trdovraten, tedaj pa moram poklicati
zopet svojega psa.”

"Ah, gospod, kaj pomaga tajiti! Da, sin sem vaškega načelnika.”

"Kaj si iskal v moji hiši?”

“Konje!”

"In kako si jih hotel odvesti?”

"Zaprli bi vas v vašo sobo in odprli obojna vrata, in konji bi bili
naši.”

To odkrito priznanje ni bilo za Kurda sramotno,, ker pri Kurdih ve¬
lja konjska tatvina kot vsako drugo roparsko delo, vitežki čin.

"Kdo je mrtvec, ki leži na strehi?”

"Lastnik te hiše.”

"Pametno! On je šel naprej, ker je poznal svojo hišo, kako bi se dala
tatvina najbolje izpeljati. Toda zakaj si šel ravno ti za njim? Saj je bilo
več močnih in starejših mož zdolaj.”

"Žrebec, kterega ti jahaš, efendi, je bil namenjen za mojega očeta,
torej sem moral paziti, da ga nihče prej ne odpelje; kdor namreč konja
prvi zagrabi za uzdo, istega last je.”

"Torej tvoj oče ti je zapovedal, da nas pokradeš? Tvoj oče, ki nam je
obljubil gostoljubnost.”

"On ti je gostoljubnost samo obljubil, vendar vi niste naši gostje.”

"Zakaj ne?” vprašam začuden.

"Ker stanujete sami v tej biši. Kje je vaš gostitelj, ki bi vam stre¬
gel? Če bi zahtevali, da prebiva lastnik te hiše z vami, tedaj bi bili
naši gostje.” !

Slišal sem nauk, ki mi je bil pozneje večkrat zelo koristen.

"Toda tvoj oče mi je vendar obljubil, da bodemo popolnoma varni!”

"Svoje obljube mu ni treb'a držati, ker niste naši gostje.”

"Moj pes je usmrtil lastnika te hiše. Ali je to pri vas vzrok krvnega
maščevanja?”

Ko mi potrdi, .ga vprašam dalje:

"Kdo je maščevalec?”

"Mrtvi ima sina v vasi.”

"S teboj sem zadovoljen. Lahko odideš domov.”

"Gospod!” zakliče začuden, "ali je res?”

"Da. Povedal sem ti takoj, da bom ravnal tako s teboj, kot se boš
obnašal. Bil si odkritosrčen, torej si zopet prost. Povej svojemu očetu, da
smo mi zelo miroljubni ljudje, ki nobenemu človeku ne prizadenemo gorja,

— 199  —

dokler nas ne napadejo. Žal'mi je, ker je umrl lastnik te hiše; toda kriv
je sam, in maščevalca njegove krvi se ne bom bal.”

"Lahko mu. plačaš odškodnino. Govoril bom sam z njim.”

"Jaz ne plačam ničesar. Mož nas je hotel oropati, torej je sam kriv
svoje smrti.”

"Toda, gospod, pomorili vas bodo vse skupaj takoj, ko se zdani.”

"Četudi sem teibi podelil svobodo in življenje?”

"Vseeno! Ker si bil dober z menoj, sem te posvaril. Prebivalci zahte¬
vajo vaše konje, orožje in denar, in vas ne bodo izpustili pred iz vasi, do¬
kler nam vsega ne izročite. Poleg tega pa bode maščevalec zahteval
tvojo kri.”

"Prav ničesar ne boste dobili, in moje življenje je v božjih rokah, ne
pa v rokah vaših Kurdov. Videli ste naše orožje, ko sem streljal na grm in
drevo; vrednost našega orožja pa boste spoznali šele tedaj, ko bomo merili
na ljudi!”

“Gospod, vaše orožje nam ne bo škodovalo; mi hočemo zasesti vse so¬
sednje hiše, iz kterih bodemo streljali, če nameravate pobegniti.”

“Torej nas hočete oblegati! Obleganje ne bo dolgo trpelo.”

‘ ‘  Tudi mi vemo, da ne. V hiši nimate hrane ne pijače, torej nam boste
kmalu izročili, kar zahtevamo.”

"Ne tako lahko. Povej svojemu očetu, da smo prijatelji beja iz
Gutori.”

"Kaj njemu mar. Dragocen konj je njemu več vreden kot prijatelj¬
stvo beja.”

"Torej sirno gotovi. Tu je tvoje bodalo in pojdi!”

"Gospod, vzeli vam bomo vse, kar imate pri sebi, toda spominjali se
bomo na vas, kot na hrabre in junaške može.”

Kurd je govoril tako naivno, kot zamore samo Kurd. Ko zaprem za
njim vrata, zaslišim' glasne klice za seboj.

"Master,” kliče Lindsay, "vi ste ga oprostili?”

"Bolje je, da ga pustimo.”

"Torej pripovedujte! Kaj je rekel? Moram vse vedeti! Yes!”

Povem mu vse, kar sem govoril s Kurdom; dejstvo, da je sam vaški
načelnik zapovedal pokrasti naše konje, je zelo razjezilo vse moje tova¬
riše.

"In ti si oprostil tega tatu, emir?” reče Mohamed Emin očitujoče.
"Zakaj vendar?”

"Prvič radi sočutja, drugič radi previdnosti. Če bi ga pridržali pri
sebi, bi mu morali dajati hrano in pijačo, ktere sami nimamo dovolj. Sedaj
nam je pa hvaležen, ker sem mu podaril svobodo, in nas bo prej zagovar¬
jal, kot napadal.”

Temu mnenju pritrdijo koneeno vsi moji spremljevalci. 0 spanju 'se¬
veda ni bilo več govora, torej sklenemo, da eujemo, ker lahko prično vsak
čas našo hišo oblegati.

Tu me sune Halef pod rebra in reče:

— 200  —

i

“Sadi čas je vendar, da pogledamo darilo, ki mi ga je dal oče deklice,
ktero si ti ozdravil v Amadiji. ’ ’

In res, na to darilo smo popolnoma pozabili.

“Prinesi ga v sobo!”

Kmalu odpremo zavoj, in komaj 'sem se dovolj načudil. V njem je bila
dragocena perzijska pipa, kakoršno rabijo jezdeci med ježo. Pipa je bila
vredna med brati petsto pijastrov. Skoda, da nisem mogel takoj nažgati,
ker nismo imeli duhana.

“Ali je tebi tudi kaj izročil, Halef?” ga vprašam.

“Gotovo, sidi. Stopetdeset pijastrov. Sidi, pa je vendar dobro včasih,
ker pusti Alah rasti volčje črešnje, ktere ti imenuješ jagode. Alah il Alah!
On ve najbolje, kaj dela!”-

Ko se zdani, gremo vsi na streho, od koder smo lahko celo vas pregle¬
dali. V daljavi zagledamo nekaj mož, ki so opazovali našo hišo; v bližini
pa ne opazimo ničesar sumljivega. Čez kratek čas pa se odpro vrata sosed¬
nje hiše, in nam nasproti prideta dva moža z orožjem. Na sredi pota ob¬

staneta.

“Ali boste streljali?” vpraša eden.

“Ne. Saj nam nista ničesar storila?” odvrnem.

“Orožja nimava pri sebi. Rada bi prinesla mrtveca s strehe v hišo.”

“Pridita navzgor!”

Halef stopi s strehe, da odpre vrata, in pripelje oba Klurda navzgor.

“Ali sta v sorodu z mrtvecem?” ju vprašam.

“Ne. Da sva midva njegova sorodnika, ne bi prišla k tebi na streho.”

“Zakaj ne?”

“Ker bi ga lahko bolje maščevala, če bi nas ne poznal.”

Zopet nauk, ki mi je pričal, koliko se mora človek naučiti.

“Spravita ga s strehe!” rečem.

“Najprvo ti morava še nekaj sporočiti od vaškega načelnika.”

‘ 1  Govorita! ’ ’

“Nezanum se zahvaljuje, ker si njegovemu sinu podelil svobodo in
življenje, dasi je bil v tvojih rokah.”

“Ali je to vse?”

“Nadalje zahteva od vas, da mu izročite konje, orožje in ves denar,
ki ga imate pri 'sebi. Potem lahko mirno odidete. Vaše obleke ni zahteval,
ker ste se,usmilili njegovega sina.”

“Povej mu, da ne dobi ničesar.”

“Premislil se boš, gospod! Toda še nekaj druzega ti morava sporo¬
čiti.”

“Od koga?”

“Od sina tega mrtveca.”

“In kaj sporoča?”

“Daj mu svoje življenje.”

“Prav rad.”

“Ali res, gospod?” vpraša začudeni "mož.


“Da. Le povej mu, naj pride k meni in vzame moje življenje.”

“Gospod, šališ se s zelo resno stvarjo. Midva imava parožilo tirjati
tvoje življenje ali pa odškodnino.”*

“Koliko zahteva?”

“Štiri take puške kot jo imaš ti, in s kterimi se lahko neprestano stre¬
lja, nadalje šest revolverjev, iz 'kterih se lahko šestkrat zapredoma ustreli.
Nadalje tri konje in dve muli.”

“Toda jaz nimam tega, kar on zahteva.”

“Torej kupi v kakem mestu; dokler ne pridejo vse te stvari, ostaneš
v vasi.”

“Jaz ne dam ničesar.”

“Torej moraš umreti. Vidiš cev puške, ki moli iz onega okna. To je
puška maščevalca. Od trenutka naprej, ko mu prinesem tvoj odgovor, prič¬
ne streljati na tehe.”

“Naj le strelja, kolikor se mu poljubi.”

‘ ‘  In tudi nam neeete izročiti, kar zahtevamo ? ’ ’

“Ne. Pridite sami po našo lastnino!”

“Torej naj se hoj prične!”

Mrtveca dvigneta in ga neseta po lestvi navzdol pred hišo. Vrata trdno
.zapahnemo in zaklenemo. Seveda sem moral tovarišem vSe pretolmačiti,
kar sem govoril z obema Kurdoma. Arabca sta postala zelo resna; predobro
.sta poznala zahrbtne napade krvnega maščevanja. Samo Anglež je bil vi¬
deti nekako zadovoljen.

“Ah, krasno! Obleganje! Bombardiranje! Naskok! Well! Toda ne bo¬
do spolnili svoje obljube, Sir!”

“Gotovo, master Lindsay; bombardirali in streljali bodo na nas, ta¬
koj ko se prikažemo, ker-”

Kot trenutno potrdilo mojih besed poči strel, še eden, trije, štirje —

-in kmalu začujemo na strehi lajati Dojana. Takoj hitim navzgor in

previdno pomolim glavo čez ostrešje. Ponudi se mi smešen prizor. Iz vseh
hiš so streljali na psa na strehi. Pes je strele opazil in lajal nad krogljami.
Pokličem ga k sebi, ga vzamem v naročje in nesem navzdol.

“Ali vidite, master, da sem imel prav! Celo na psa so pričeli streljati!’

“Well! Bom poskusil, če tudi na ljudi.”

Anglež odpre vrata in stopi dva koraka ven iz hiše.

“Kaj vam pade v glavo, Sir! Takoj pridite v hišo!”

“Pshaw! Imajo slab smodnik. Sicer bi psa zadeli!”

Na oni strani poči strel, in krogi ja se zadere v zid naše hiše. Lind-
say se ozre in pokaiže s pestom na mesto, kamor je padla kroglja, da ta¬
ko naznani strelcu, da je meril skoro štiri sežnje od cilja. Druga kroglja
bi pa skoro zadela T - jaya; tu stopim jaz iz hiše in potegnem Lindsaya
notri. Kmalu zač tri streli; redno obleganje se je torej pričelo.

“Sidi,” reči “zakaj pa mi ne pričnemo streljati?”

“Sedaj še r

— 202  —

"Zakaj ne? Mi streljamo bolje kot Kurdje, in če merimo na okna,
gotovo zadenemo skrite strelce.”

"Tudi jaz vem, da bi jih zadeli. Toda najprvo moramo računati, ka¬
ko bi ušli iz te pasti, ne da bi pobijali prebivalce. Ljudje so že dovolj raz¬
jarjeni ker imajo enega mrtveca.”

"Ali mar pobegnemo? Takoj ko pridemo s konji pred hišo, nas po-
streljajo.”

".Toda ljudje hočejo vendar imeti naše konje, na ktere torej ne bodo
streljali. Ge se poskrijemo za naše živali, smo precej varni.”

"Ah, sidi, predno nas pustijo, da s konji pobegnemo, bodo rajše po-
streljali naše živali.”

Halef je imel prav. Mislil in mislil sem, kako bi se oprostili nevar¬
nega položaja brez prelivanja krvi; zaman; tu se me usmili Anglež.

"Kaj misliti, Sir?”

Razodenem mu svoje misli.

"Zakaj mi ne streljati, če oni streljati? Potem je nekaj kurdskih
tatov manj. Kaj še nadalje? Lahko uidemo, prav lahko! Brez strela!
Hm ! Pa ne gre! ’ ’

"Zakaj ne?”

"Ker se blamiramo! To bi bil beg. Škandal!”

"Nam je vseeno! Vam je znano, Sir, da nisem strahopeten, torej ne
zatpočnem ničesar, kar bi nas blamiralo. Povejte svoj načrt!”

Lindsay je že prej stikal po- dvorišču in se domislil, da bi lahko po¬
drli kos zidovja in ušli skozi odiprtino. Ta načrt torej razodene meni.

Seveda je m aster Lindsay še vedno nosil s seboj svojo lopato, ktero
je včasih rabil tudi za kramp; no z njegovo lopato bi pač lahko skopal
jamico, kamor bi vsadil salato, ne pa luknje v zid.

• "Vaša lopata je preslaba, iSir. Morebiti, dobimo na dvorišču kaj
primernega. Pojdimo ! ’ ’

Tudi ostalim razložim Angležev načrt, in vsi skupaj se podamo na
dvorišče. Jaz splezam na zid in doženem, da od te strani ne streljajo na
hišo, ker nikjer nisem opazil človeka. Kurdi so najbrž bili mnenja, da mo¬
ramo radi konj samo pri vratih na prosto. Torej so obračali vso svojo po¬
zornost na pročelje hiše, kjer so pričakovali, da pobegnemo.

"Tukaj!” zakliče Lindsay. "Tukaj je nekaj,|SSir!”

Stvar, ki jo je Lindsay staknil nekje na dvorišču, je bila prav po¬
dobna železnemu dvigalniku, ki ga rabijo zidarji.

"Izvrstno. Skrbeti moramo le, da lahko nemoteno napravimo luknjo
v zid, da pri Kurdih ne zanetimo kake slutnje. Halef naj spravi konje -na
dvorišče. Amad naj-se vleže na streho in naj čuva, da nas nikdo -ne zapazi.
Midva z Lindsayem pa hočeva razkopati zid, in Mohamed naj strelja iž
hiše, da bodo lopovi mnenja, da smo vsi v svojih sobah. Če se nam to po¬
sreči, ne bodemo bežali, temveč v paradi jahali mimo Kurdov. Iz samega
začudenja bodejo pozabili streljati.”

• )S svojo mislijo sem jo izvrstno pogodil; Halef je imel opravka s ko¬
nji, -Mohamed je pa streljal iz hiše, in Anglež je neti trudno vrtal v zid.

203  —

Zidu nismo pričeli podirati odtv'zgor, kjer je bilo lažje, temveč spodaj,
ker sicer bi se izdali.

Koneetno izvadiva prvi veliki kamen iz zidu, kteremu sledijo po
kratkem trudil ostali. Ko končava najino delo, pokličemo Arabce. Vsak
zajaha svojega konja. Master Lindsay dvigne železo za zadnji udarec.

“Sedaj vse podreti! Ves!’’

Anglež se zažene z vso močjo proti zidu in butne s svojim železom
s tako silo ob zidovje, da pade sam na tla. Ko odstranimo nepotrebni
pesek, je bila odprtina dovolj velika, da jahamo s konji skozi. Sila je
dospela do vrhunca, in zapustili smo prenočišče, ne da bi plačali najemnine.

“Kam sedaj?” vpraša Anglež.

“Počasi .mimo prve hiše, nato pa skokoma skozi vas. Jahajte naprej!”

Anglež odjaha. Njemu slede trije Arabci in jaz zadnji. Toda nismo še
prišli daleč, ko se dvignejo glasni klici. Takoj spodbodemo konje in od¬
jahamo iz vasi.

Na vaškem pašniku zapazimo, da so skoraj vsi konji na prostem.
Predno jih dobijo prebivalci, smo mi že davnej odnesli pete.

Pot nas je vodila po ravnini, ktero so napajale mnoge vode, in naši
konji so dirjali kot veter po planem; seveda sem moral svojega vranca
brzdati, ker je vedno silil naprej, da so me tovariši komaj dohajali.

Konečno zapazimo za nami dolgo vrsto jezdecev, ki so nas preganjali.

Mohamed Emin skrbno pogleda na konja, ki ga je jezdil njegov sin
in reče: “Da nimamo tega konja med seboj, tedaj bi nas pač ne dohiteli.”

Imel je prav. Bil je sicer najboljši konj, kar smo jih mogli v Amadiji
kupiti, vendar se mi je zdelo kot bi zaostajal za našimi živalmi.

“Sidi,” vpraša Halef, “ti pač nečeš, da morimo Kurde?”

“Dokler se prelivanju krvi lahko ubranimo, gotovo ne.”

“Toda konje lahko streljamo!”

“Gotovo. Le streljaj!”

Halef potegne svojo dolgo arabsko puško s sedla in pogleda na strel¬
no cev. Na petsto korakov še ni nikdar zgrešil svojega cilja, in moja puška
je nesla še dalje.

Preganjalci so prihajali vedno bližje. Zajedno so bojevito kričali na
svojih konjih. Izme<%vseh se nam je eden najbolj približeval. V daljavi
kakih petsto korakov ustavi nekoliko konja in pomeri. Mož je imel naj¬
brž dolgo puško. Zadel je s svojim istrelom kamen prav v naši bližini. Bil
je še mlad Kurd, najbrž krvni maščevalec.

“Well!” godrnja Anglež, ko vzame svojo puško v roke in obrne ko¬
nja. “Navzdol, boy!”

Lindsay pomeri in ustreli. Kurdov konj poskoči in se zvali na tla.

“Lahko domov gre. Yes!”

Kurdi za nami glasno zakriče. Takoj poskačejo vsi s konj in se med
seboj posvetujejo. Po 'kratkem pogovoru zopet zajahajo konje. Tekom
nadaljne ježe pridemo do nekega potoka brez mostu. Ker je bil potok
deroč in globok, smo morali poiskati mesto, kjer bi lahko s konji vodo pre-

— 204

brodili, ltaditega moramo zmanjšati hitrico naših konj. Kurdi to opazijo,
poskačejo s konj in namerijo s puškami na nas.

Takoj skočimo tudi mi navzdol in se postavimo za konje. Trenutek
potem, ko ustrele Kjurdi, zagrome tudi naši streli, in učinek se je takoj
pokazal. Bili smo boljši strelci, ker smo imeli boljše orožje. Tri izmed na¬
ših štirih krogelj so zadele kurdfeke konje, dočim so Kurdi s svojimi
streli oplazili samo rep Angleževega konja.

“Imajo slabe roke,” godrnja Anglež. “Miserabel roke! Hočejo konja
pri repu ustreliti. Samo Kurdi znajo tako!”

“Poiščite prostor, kjer pridemo lahko čez potok. Ta čas pa hočeva
s Ilalefom streljati na konje.”

Dva Kurda sta baš namerila zopet svoje puške.

“Sidi, nikar ne streljaj!” prosi Halef. “Pripusti meni to čast!”

“Dobro!”

Halef nameri s svojo puško. Ustreli dvakrat zaporedoma. Mali hadži
je dobro zadel. En kurdski konj se takoj zvrne na tla, dočim zdivja drugi
proti kurdski vasi.

“Če bo šlo tako naprej, sidi, kmalu ne bodo imeli več konj, in bodo
nosili sedla sami domov. Ali jjh vidiš, kako se umičejo nazaj? In poglej
one, ki se baš pripravljajo, da znova ustrelijo!”

“Hočem jih nekoliko posvariti!”

Kurdi se zberejo skupaj, in zajedno opazim, da jim nezanum, vaški
načelnik nekaj govori. Videli še niso najbrž nikdar puške, ki zadene na
tako oddaljo. Začudeni gledajo na mene, ko stopim izza trupla svojega
konja in namerim. Strel poči in nezanum se zvali na tla, dočim se prevrne
njegov konj čez njega. Pomerim še enkrat in spravim še jednega jezdeca
raz konja. Kurdi se zdaj umaknejo daleč nazaj, dočim obstreljeni konji
dirjajo med njimi. Ljudje so se najbrž še od včeraj bali našega orožja,
ker sicer bi nas lahko dohiteli in nas vse postreljali.

Kmalu dobimo tudi dobro prehodišče čez potok, nakar dirjamo na¬
prej tako hitro, kot nas je mogel Amadov konj dohajati.

Bervarska dolina je zelo plodovita, ker jo namakajo številni potoki,
ki ženejo svoje vode v reko Zab. Ob potokih uspeva bujno grmovje, in da¬
leč tja od bregov sem opazil mnogo dreves. V teh dolinah stanujejo ber-
varski Kurdi, in tudi nestorijanski kristijani; vendar so vasi slednjih
skoro zapuščene.

Preganjalci so že zdavnej zginili za nami; kmalu pridemo do več
vasij, ktere pa obkrožimo v velikem polkrogu, ker nismo vedeli, če nas
prebivalci prijazno sprejmejo. Vendar na's je zapazilo nekoliko mož, ki so
delali na polju. Mi pa jahamo hitro naprej.

Žal, da naiim ni' bila znana pot, po kterej bi jahali v Gumri. Vedel
sem, da leži grad Gumri proti severu. Številni potoki ob potu so nas pre¬
cej zadrževali,,Konečno dospemo do neke vasi, kjer opazim samo nekoliko
raztrganih koč. Mimo nje nismo mogli jahati, ker nas je oviral na za-
padni strani širok potok in na vzhodni teman gozd. Vas je bila videti
popolnoma zapuščena, in brez skrbi jahamo po potu naprej.

— 205

Še nismo dospeli do prve (bajte, ko nam zagrmijo streli nasproti.
Streljali so na nas iz oken posameznih bajt.

“Zounds!” zakliče Anglež in se pogralbi za ramo.

Zadela ga je kroglja. Mene samega je vrglo na tla, in moj konj je
zdirjal naprej. Vendar se kmalu spravim po konci in tečem za konjem, dasi
so iz hiš streljali na mene. Krvava sled mi je pričala da so ranili mojega
vranca. Tu sem popolnoma pozabil na svoje tovariše; ne da bi se ozrl,
divjam naprej in 'kmalu zapazim konja ob gozdovem parobku. Kroglja
ga je zadela ob vratu in mu povzročila skelečo, dasi ne nevarno rano.
Pravkar sem bil gotov s*svojo preiskavo, ko dospejo tudi ostali tovariši.
Parkrat so ustrelili za napadalci, vendar niso zadeli nikogar. Anglež je
krvavel na desni roki.

“Ali je nevarna rana, 'Sir?” ga vprašam-.

“Ne. Samo do mesa. Veste, kdo je bil? Nezanum!”

“Ni mogoče!”

“Streljal je raz streho. Dobro videl!”

“Torej Bo jahali po bljižnem potu do te vasi in nas zahrbtno napadli.
Naša sreča, da nas niso zvabili v zasedo že v drugih vaseh.”

“Ste lepo padli s sedla, master!” draži me Anglež. “Zelo intere¬
santen pogled, ko ste tekli za svojo mrho!”

“Vam privoščim veselje, Sir! Toda naprej sedaj!”

“Naprej? Jaz menim, da se moramo adutom naprej zahvaliti za njih
sprejem! ’ ’

“In pridemo v novo nevarnost? Sicer pa je treba vašo rano zavezati,
ker močno krvavi, kar pa ne moremo storiti v neposredni bližini so¬
vražnika. ’  ’

“Well! Naprej torej!”

Toda mali hadži Tlalef ni bil zadovoljen.

“Sidi, ali ne bi nekoliko posvetili tem Kurdom, da nas nehajo
preganjati?”

“In kako hočeš to preprečiti?”

“Kje meniš, da imajo svoje konje?”

“Nekaj gotovo v hišah, ostale pa kje v bližini vasi dobro skrite.”

“Torej poiščimo skrivališče in odpeljimo njih konje. Del^ bo prav
lahko; na odprtem polj-U se nas ne drznejo napasti, in pri njih konjih go¬
tovo niso pustili dOvolj čuvajev.”

“Ali hočeš postati konjski tat, Halef?”

“Ne sidi. Toda če jim odpeljemo konje, to vendar ni tatvina.”

“V tem slučaju ko se branimo seveda ne; vendar ne odobrujem tvo¬
jega načrta. Predno poiščemo skrivališče, zgubimo dovolj časa, nakar se
moramo pretepati še s stražniki, kar je popolnoma nepotrebno, ker grad
G umri je v bližini, kjer smo varni.”

Torej jahamo naprej in kmalu zapazimo, da nas Kurdi zopet prega¬
njajo. Vendar so bili tako daleč za nmi, -da jih niso mogle doseči naše
kroglje. Pozneje opazimo, da zginejo za nekim ovinkom, toda kmalu jih
zapazimo zopet pred nami. Jahali so v krogu mimo na's, da nam zopet

— 206  —

zaprejo pot, ali pa pridejo še pred nami v Gumri. V daljavi se pojavijo
skaline, kjer je moral biti po mojem mnenju bejev grad. Kurdi ga sma¬
trajo za zelo važno trdnjavo, vendar sem pozneje opazil, da bi ga sovraž¬
nik z nekoliko topovi lahko premagal.

Bili smo še za dobro angleško miljo oddaljeni od gradu, ko začujemo
okoli sebe grozno kričanje, in zajedno plane nad nas okoli sto kurdskih
jezdecev. Lindsay potegne puško z rame.

. “Za božjo voljo, Sir, nikar ne streljajte!” zakličem in mu spod-
bijem puško.

“Zakaj ne?” vpraša. “Ali se bojite, master?”

Časa za odgovor nisem imel. Kurdi so rias že popolnoma obkolili in
razdelili. Neki mladič se približa mojemu konju in potegne bodalo izza
pasa, da me zabode. Bliskoma se nagnem k njemu, mu strgam bodalo iz
rok in ga vržem na tla. Nato pa zgrabim drugega za grlo.

“Ti si moj varuh!” mu zakličem.

Mož pa strese z glavo.

“Saj si vendar oborožen!” mi zakliče.

“Tebi zaupam vse svoje orožje. Tu, vzemi puške in nož!”

Mož vzame moje orožje, nakar položi roko na moje rame.

“Ta je za danes moj,” reče tovarišem.

•“In vsi moji tovariši,” pristavim še jaz.

“Drugi me niso prosili varstva,” mi odvrne.

“Torej prosim jaz mesto njih. Prositi te ne morejo, ker ne razumejo
tvoje govorice.”

“Odložijo naj svoje orožje, nakar jih hočem proglasiti za svoje
varovance.”

Kmalu nas vse razorožijo, dasi nihče mojih tovarišev ni bil s tem
zadovoljen. Kurdi nam sedaj niso več pretili s smrtjo, temveč so gledali,
da nam vzamejo konje in orožje. Le eden me je tako jezno in osorno po¬
gledoval, da sem slutil, da imam krvnega maščevalca pred seboj, 'Hetera ■
slutnja se je tudi kmalu potrdila. Ko se podamo namreč naprej, potegne
nož izza pasa in se vrže na mojega psa. Toda pes je bil hitrejši kot mož.
Žival se umakne, da se izogne ubodljaju, nakar pa bliskoma popade na¬
padalca za roko, v kterej je držal nož. Kurd grozno zakriči in spusti nož
iz rok. Takoj ga popade pes za vrat. Več kot dvajset pušk namerijo Kurdi
na pogumno žival.

“Katera hodeh!” zakličem. “Za božjo voljo, ne -merite s puškami
na psa, ker sicer takoj usmrti nesrečneža.”

Dojan bi takbj pri prvem strelu Kurdu pregrizel vratne žile. Kurdi
sami sprevidijo resnico mojih besedi,} r i torej povesijo puške.

“Pokliči psa nazaj!” zakliče mi eden izmed njih.

“Ta mrcina je umorila tudi mojega soseda,” zaeujem drug glas iz¬
med množice. V njem spoznam poveljnika kurdske vasi, kjer smo preno¬
čili. Dosedaj se je skrival, ker ga je bilo menda še sram.

— 207  —

“I iv, nezanum,” mu odvrnem. “In zdrobil bo tilnik tega mo¬
ža, če >ovem.”

“I , x -jiei ga, da spusti siromaka,” zapove md prejšmi glas.

“Povej mi prej 1 , če je ta mož moj krvni maščevalec!”

“Da, on je.”

“Torej vam hočem pokazati, da se ga ne bojim. Dojan, geri — nazaj!”

Pes takoj spusti Kurda, ki počasi vstane. Daši ga je roka vsled pa¬
sjega popada močno bolela, vendar je bila še večja njegova jeza. Kurd sto¬
pi tik pred mene in reče:

“Tvoj pes mi je vzel moč moje roke,” škriplje s zobmi. “Toda ne
veruj, da prepustim maščevanje druzemu. Z lastno roko te hočem umoriti.”

“Govoriš kot bi posnemal žabo, za ktere ragljanje se nihče'ne zme¬
ni!” mu odvrnem. “Daj mi svojo roko, da jo pregledam in obvežem.”

“Ali si zdravnik? Od tebe ne vzamem nobenega zdravila, tudi če bi
moral umreti. Toda prejel boš zdravila dovolj od mene, da se boš nad nji¬
mi zadavil. O tem si lahko prepričan!”

“Vidim, da se je te lotila že mrzlica, ker sicer bi dal roko obvezati.”

“Babica v Gumri bo vse potrebno preskrbela. Ona je boljši zdravnik
kot ti,” odvrne zaničljivo. “Ti in tvoj pes sta dva psa, in bosta tudi po¬
ginila kot psa.”

Koko zabije v kos svoje obleke in pobere bodalo. Nas pa vzamejo v
sredo nakar se napotimo najprej. Nobeden Kurdov ni imel konja s seboj;
živali so pustili v Gumri. Sicer me je trenutni položaj nekoliko skrbel,
toda v strahu nisem bil.

Kurdi rnoliče korakajo naprej in z vso pozornostjo paizijo, da bi jim

mi ne pobegnili. Tudi moj Halef in oba Arabca nista pregovorila bese¬

dice, tembolj glasan je bil pa Lindsay.

“Lepo ste nas v godljo’ spravili, master!” godrnja nad menoj; adute
bi lahko vse postreljali. ”

“Bi rad vedel-kako? Saj so nas kar naenkrat napadli.’

“Yes! In sedaj so okoli nas in mi v njih sredini. Orožje oddati!

Grozno! Nesramno! Ne grem več z vami v Kurdistan! Kako se imenuje

osel po kurdsko, master?”

“Ker. In majhen osliček se imenuje d^šik.”

“Well! Torej smo mi štirje bili kot dašiki, vi ste se pa obnašali kot
ker in zelo velik ker. Razumete!”

“Zelo sem hvaležen, master Lindsay. Spi-ejmite mojo najprisrčnejšo
zahvalo za tak poklon. Ali ne menite, da bi bila skrajna blaznost napasti
dvesto sovražnikov, ko nas je vendar samo pet?”

“Mi imamo boljše orožje kot Kurdi!”

“Ali bi ga pa v taki bližini lahko uporabili? In če bi se hoteli bra¬
niti, koliko krvi bi preteklo, ne samo sovražnikove, temveč tudi naše.
In krvno maščevanje! Kaj vendar mislite!”

Tu opazimo jezdeca, ki je v diru jahal proti nam. Ko pride bližje,
■m v njem Dohuba, ki je prišel v Amadijo, in čegar oče in brat sta

— 208  —

bila zaprta v Amadiji, kot sem že prej omenil. Ko dospe do nas, se ustavi
naša četa. Dohub pa takoj poišče mene in mi ponudi svojo roko.

“Gospod, ti prihajaš? In vjet si?”

“Kakor vidiš!”

“Oprosti! Napotil sem se iz gradu Gumri im  med potjo sem zvedel,
da so naši ujeli pet tujcev. Takoj sem se spomnil tebe in hitel sem, da
preprečim nesrečo. Gospod, tvoj služabnik sem! Zapovej, kar zahtevaš!”

“Hvala ti! TodS tvoje pomoči ne potrebujem, ker je že ta mož moj
varuh!

‘ ‘  Koliko časa ? ’ ’

“Za en dan.”

“Emir, dovoli, da sem jaz tvoj varuh ne samo ža en dan, temveč za
celo dobo svojega življenja. Ti si naš prijatelj, ker boš (bejev gost. Bej te
že pričakuje in hoče tebe in tvoje tovariše prijazno sprejeti.”

“Jaz ne grem k njemu.”

‘ ‘  Zakaj ne ? ”

“Ali more emir brez orožja stopiti pred beja?”

“Opazil sem že, da so vam vzeli orožje.” Takoj potem se pa obrne
k našim napadalcem in jim zapove: “Dajte tem možem nazaj orožje!”

Toda ranjeni Kfurd, krvni maščevalec prične ugovarjati:

“Ujetniki so, in ne smejo nositi orožja!”

“Prosti so, ker so bejevi gostje,” mu odvrne Dohub.

“iSam bej nam je zapovedal, da jih ujamemo in jim vzamemo
orožje!”

“Ker ni vedel, da so to možje, ktere je pričakoval.”

“Umorili so mojega očeta. In poglej mojo roko! Njih pes mi jo je
razgrizel. ’ ’

“Torej se pogovori z njimi, ko ne bodo več bejevi gostje. Pojdi z
menoj, gospod in vzemi svoje orožje; jaz hočem biti vaš vodnik.”

Kmalu dobimo vse nazaj, kar so nam vzeli; nato se pa ločimo od
ostalih in v diru odjahamo proti Gumri.

“No, -Sir,” vprašam Lindsaya, “kaj menite sedaj o starem in mla¬
dem oslu?”

“Nisem razumel vašega pogovora.”

“Toda orožje so vam -dali nazaj.”

“Well! In kaj potem?”

“In bejevi gostje postanemo.”

“Va'm hočem dati satisfaetion, master! Osel sem bil jaz.”

“Hvala Sir! Častitam na tem častnem naslovu!”

Oproščeni smo bili nadaljnega preganjanja, in brez skrbi jahamo
skozi vrata vasi Gumri. Vendar se nisem mogel znebiti notranje groze
pri pogledu na glavni stan pokojnega Abd el Sumit beja, ki je v zvezi
z drugimi beji moril kristijane na tisoče. Gumri je zelo vojaško mesto,
oziroma velika vas. V ozkih ulicah sem opazil toliko oboroženih Kurdov,
da sem menil, da so se zbrali v tej okolici tudi iz drugih krajev. V tem
oziru je bil Gumri drugačna trdnjava kot Amadija z bolnimi vojaki.

— 209 —

“Zakaj je toliko tujcev v Gumri?” vprašam svojega spremljevalca.

“Večina njih so krvni maščevalci, ki se v tem mestu pobotajo in
plačujejo in prejemajo odškodnino. Tudi mnogo poslancev je iz kristijan-
skih vasij, kjer pričakujemo vstaje.”

“Kaj se kristijani upirajo?”

“Da, emir! Kristijani v Tijara gorovju tulijo kot priklenjeni psi.
Radi bi se znebili verig, toda njih ituLenje jim ničesar ne pomaga. Zvedeli
smo, da nameravajo napasti bervarsko dolino; da celo nekaj mož našega
rodu so že umorili. Toda njih kri se bo kmalu razlila nad njimi. Danes
sem bil v Miji, kjer priredimo jutri lov na medvede; v celi vasi nisem
dobil niti žive duše.”

“Pa ali niste dve vasi z imenom Mija?”

“Da. Obe so last našega beja. V gorenji vasi stanujejo samo pravo¬
verni mo&lemini, v dolenjem delu pa kristijanski nestorijaoci. Toda slednji
so naenkrat zginili.”

“Zakaj?”

“Nihče ne ve. Toda, gospod, pri bejevem stanovanju smo. iStopi s
konja ti in tvoji tovariši, jaz pa hitim naprej, da vas pri beju naznanim.”

Pred seboj zagledam dolgo, sicer pa neznatno poslopje. Le precej ve¬
lika dolžina je pričala, da stanuje tukaj poglavar rodu. Na Dohubovo po¬
velje pride nekaj Kurdov, ki sprejmejo naše konje in jih peljejo v hlev.
Sam se pa kmalu vrne od beja in nas povabi, da ga posetimo. Dobimo ga*
v veliki sprejemni sobi, in on sam nam pride do vrat nasproti. Spremlja
ga kakih deset Kurdov. Bej je bil mož, star morebiti 28 let, visoke po¬
stave in zraščen. Na njegovem licu skoro nisem opazil azijatskih potez,
temveč slednje so se bolj bližale potezam kavkaškega plemena. Njegov
turban je moral meriti vsaj dva sežnja v premeru; njegova suknja in
sploh vsa obleka je bila bogato prepletena s zlatnino in raznimi okraski.
Poleg sablje je nosil še krasno bodalo in dve bogato s srebrom okovani
pištoli. Na mene ni naredil utiša kot vodja roparjev in konjskih tatov;
njegove obrazne poteze so bile mile in ljubeznive in njegov'glas je pri¬
jetno donel, ko nas je pozdravil:

“Dobrodošel, emir! Moj brat si, in tvoji^tovariši so moji prijatelji!”

Zajedno poda vsem roko. Bej naroči navzočim Kurdom, da znesejo
skupaj vse naslonjače, kamor se skupno vsedemo.

“'Slišal sem, da se lahko v kurdskem jeziku s teboj pogovarjam!”
tni reče.

“Nekoliko sem se priučil vašega jezika, toda moji tovariši ničesar
ne razumejo,” mu odvrnem.

“Torej dovoli, da govorim s teboj turško ali arabsko.”

“Govori v onem jeziku, kterega razumejo tudi tvoji ljudje,” mu
odvrnem uljudno.

“Ah, emir, moji gostje ste, in govorili bomo tako, da lahko razumejo
tudi tvoji prijatelji. Kteri jezik govorijo najraje?”

“Arabski. Toda, bej, zapovej preje svojim ljudem, da se vsedejo. Ni-

— 210  —

so Turki in Perzi, temveč prosti Kurdi, ki stojijo samo tedaj, kadar gosta
pozdravljajo.”

“Gospod, vidim, da si mož, ki Kurde pozna in jih ceni; dovolil jim
■bodem, da se vsedejo.”

Bej jim zapove, da se lahko vsedejo, in Kurdi mi s pogledom nazna¬
nijo, da znajo ceniti mojo uljudnost. Imel sem pač opraviti z izobraženim
glavarjem, ker v notranjosti Kurdistana je mož, ki govori več jezikov,
pač zelo redka prikazen. Slutil sem, da gotovo govori tudi perzijsko, in
tekom mojega pogovora z njim sem se prepričal, da sem prav slutil. Zal,
'da sem se le prekratko mudil pri njem.

Medtem nam prinesejo pipe in zelo prijetno žganje, kterega Kurdi
'kaj radi pijejo.

“Kaj misliš o bervarskik Kurdih, emir?” me vpraša glavar.

S tem vprašanjem je hotel glavar najbrž začeti razpravo.«.

“Če so vsi taki kot si ti, tedaj bom o njih pripovedoval samo ugodne
stvari,” mu odvrnem.

“Tem, kaj hočeš povedati. Dosedaj pri Kurdih pač nisi doživel mno¬
go prijetnostij,” pripomni bej.

“Nikakor ne! Ali niso postali Dohub in njegovi sorodniki moji
prijatelji?”

“Ker si njih prijateljstvo tudi bogato zaslužil, in objednem tudi
moje. Mi smo ti pa z nehvaležnostjo povračevali. Ali mi hočeš oprostiti?
Meni ni bilo znano, da so tebe preganjali.”

“Oprosti tudi ti meni! Eden tvojih 1 j udi j je bil usmrten; toda mi
nismo krivi.”

“Povej mi, kako je prišel ob svoje življenje?”

Povem mu vse natančno, kar smo doživeli v kurdski vasi, kjer smo
prenočili; zajedno vprašam beja, če je Kurdova smrt zadosten vzrok za
krvno maščevanje.

“Po običajih te dežele mora sorodnik seveda maščevati smrt svojega
očeta, če neče biti od vseh zaničevan.”

“Toda njegovo maščevanje se mu ne bode posrečilo.”

“Moj gost si, in dokler bivaš pri meni in v moji deželi si popolnoma
varen. Toda pozneje ti bo sledil za vsakim korakom, in če greš na ko¬
nec sveta.”

“Jaz se ga ne bojim.”

“Mogoče si močan dovolj, da ga premagaš v očitnem boju; toda za
njim pridejo novi maščevalci. In ali se moreš braniti proti kroglji, ktero
on izstreli iz zasede? Ali nečeš plačati odškodnine?”

“Ne,” odvrnem z naglasom.

“Alah ti je podelil obilo poguma, da moreš zaničevati maščevalca.
Toda skrbel bom, da te tvoj pogum ne uniči. — Bil si pri očetu moje že¬
ne v Spandare?”

“Bil sem njegov gošt in postal sem njegov prijatelj.”

— 211  —

“Znano mi je. Da nisi postal njegov prijatelj, bi ti gotovo ne bi iz¬
ročil darila za mene. Alah te ljubi, ker povsod, kamor prideš, dobiš svoje
prijatelje.”

“Alah deli dobrote in zlo; on razveseljuje svoje in včasih jih tudi
kaznuje, da jih skuša. Tudi na precej sovražnikov sem naletel na svojem
potovanju, posebno še v Amadiji.”

“Edo je bil tvoj sovražnik? Muteselim?”

“Ta ni bil niti moj prijatelj niti sovražnik; celo v strahu je bil
pred menoj. Toda k njemu je prišel mož, ki me je sovražil in celo name¬
raval me zapreti.”

“Kdo je bil?”

“Makredš iz Mogula.”

“Makredš?” vpraša bej zelo pozorno. “On je sovražnik vseh Kur¬
dov; on je sploh sovražnik vseh ljudij; kaj je hotel v Amadiji?”

“Bežal je iz Mosula in nameraval v Perzijo; anadoli kazi askeri je
namreč prišel v Mosul, da odstavi njega in guvernerja v Mosulu.”

Slednja vest je zelo zanimala kurdskega glavarja. Takoj pove vse,
kar je slišal od mene, navzočim Kurdom, ki so se istotako čudili kot hej
sam. Povedati sem jim moral vse, kar sem doživel v Amadiji!

“Torej bo najbrž tudi muteselim v Amadiji odstavljen?”

“Kdo ve! Bil je guvernerjev jetničar; guverner je poslal vsakega,
ktierega ni mogel trpeti v Mosulu v Amadijo, kjer ga je miuteselim vta¬
knil v luknjo.”

“Toda samo zločince.”

“Ne. Ali nisi slišal o Amad el Gandurju, sinu šejka Mohamed
Emina?”

“Ali je bil tudi on zaprt v Amadiji?”

“Gotovo. Guverner ga je zvabil v zasedo in ga ukazal zapreti v Ama¬
dijo.”

“Da sem jaz Hadedin, bi zbral vse svoje vojake in napadel Ama¬
dijo. ’ ’

“Bej, to je zelo težavna stvar!”

“In vendar bi spolnil svojo namero.”

“'Torej znaj, da se je napotil neki Hadedin v Amadijo.”

“Samo eden?”

“Da.”

“Torej ne bo ničesar opravil,” odvrne bej. “Za tako delo mora biti
več oseb.”

“In.vendar se mu je posrečilo,” mu odvrnem.

“Alah il Alah. kaj mi pripoveduješ! Ali je res oprostil šejkovega si¬
na. Z zvijačo ali s silo?”

“S zvijačo.”

“Torej je hraber, odločen, pa tudi prebrisan mož. Ali je bil navaden
Vojnik?”

“Ne. Bil je sam šejk Mohamed Emin.”

212  —

“Gospod, ti mi pripoveduješ same čudeže! To.da verjamem ti, ker si
moj gost. Ali pa pride tudi s svojim sinom neovirano do svojih, pašnikov?’’

“To ve samo Alah in ti!”

“Jaz? Kaj vendar govoriš?”

“Da, ti. Slišal sem, da nista šla proti zapadu, temveč v deželo bervar-
skih Kurdov, kjer bosta skušala priti do reke Zab.”

“Emir, velike reči slišim iz tvojih ust. Oba junaka sta mi dobrodo¬
šla, če se oglasita pri meni. Kdaj se je beg posrečil?”

“Ponoči predveerajšnem. ’’

“Toda, kdo ti je vse tako natanko povedal? Ali si jih videl?”

“Oba. Tudi ti jih vidiš, ker sedita ob tvoji strani. Ta mož je Moha¬
med Emin, šejk. Hadedinov, in drugi je Amad el Gandur, njegov sin.”

Kurdski glavar poskoči s svojega sedeža in vpraša:

“In kdo je ta tretji?”

“Moj služabnik.”

“In ta?” Kurd pokaže na Angleža.

“Moj prijatelj, mož iz zapada. Združili smo se vsi skupaj, da rešimo
šejkovega sina,” rečem, ne da bi se hvalil.

Nato pa nastane prava zmešnjava kurdskega tolmačenja, turških
vzklikov in arabskih pozdravov. Spravili so vse na dan, kar so Kurdi sli¬
šali od Arabcev; da eelo o boju v dolini stopnjie so slišali. Jaz sem oprav¬
ljal službo tolmača in rad priznam, da mi je pot tekel v potokih po obrar
zu. Kurdskega nisem znal dosti in arabsko so Kurdje govorili tako mešano,
da sem razumel besede bolj po njih pomenu kot po izgovarjavi. Seveda
je prišlo vsled tega do različnih zmešnjav, konečno smo se pa morali vsi
skupaj smejati.

Ko smo se dovolj nagovorili, nas bej zagotovi, da bo napel vse svoje
moči, da nam zagotovi varno pot. Obljubil nam je več vodnikov, kterim so
bila znana vsa pota. Mi smo prvotno nameravali potovati proti Tura
Gara gorovju; vendar bej o tem ni hotel ničesar slišati, ker bi nam tam
njegovo varstvo več škodovalo kot koristilo.

“Tam je mnogo kristijanskih nestorijaneev,” mi reče, “in hudičevih
oboževalcev, s kterimi žive bervarski Kurdi v sovraštvu. Ti ljudje so sa¬
mi roparji in morilci in njih pokrajine so tako divje, da po tem potu ne
bi nikdar prišli do reke Zab. Toda sedaj se spočijte pri nas in dovolite, da
spolnem svojo dolžnost, predno se podamo k-pojedini. Danes imam še
mnogo opravkov, ker me jutri ne bode v Gumri.”

“Ali hočeš menda v Mijo?” ga vprašam.

“Da. Kdo ti je povedal?”

‘“'Slišal sem od Dohuba, da se hočeš podati na medvedji lov.”

“Da, v Miji je precej medvedov, ki nam povizročujejo mnogo škode.
Pomisliti moraš tudi, da je v naši deželi zelo mnogo medvedov.”

“Ali nam dovoliš, da te spremljamo, na lov?”

“Da, če želite! Gledali boste, kako bomo mi lovili, da ne pridete ?
nevarnost za vaše življenje.”

— 213  —

“Mi ne-eemo samo gledati, temveč z medvedi se bojevati.”

“Emir, medVed je nevarna zverina!”

“Motiš se. Medved, ki prebiva v Kurdistanu ni tako nevaren, kot
medvedje drugih dežel, kjer so- dvakrat tako 1  veliki in možni kot vaši.”

“Slišal sem že o njih. Je dežela nekje na svetu, kjer medvedje pre¬
bivajo v vodi in med ledom, in tam imajo medvedje belo kožo. Ali si jih
že videl?”

“Da, dasi še nisem bil v onih deželah. Take medvede ulove, da jih
potem 1  kažejo- v drugih deželah. Toda je še neka druga dežela, kjer so še
gro-znejši medvedi s sivo kožo; ti so najbolj močni in najbolj nevarni. Tak
medved je napram kurdskemu kot pes proti konju.”

“In si tudi tega medveda videl?” vpraša me začudeni bej.

“Celo boril sem se z njim,”

“Torej si oistal zmagovalec, ker še živiš. Bojeval se boš tudi z na¬
šimi medVedi.”

Nato nas pelje v drugo sobo, kjer je bila v sredini precejšna mizica
in okoli pet naslonjačev. Ko odide bej iz sobe, prinese njegova žena z več
služabnicami v sobo- nekako predjed za slučaj, če bi bili preveč lačni in
ne bi mogli čakati prave pojedine. Dobili smo mlado kozico, ki je bila
najpreje pečena, potem pa še cvrta v smetani; poleg tega nam- pa še pri¬
nesejo posušeno grozdje, murV-e in sala-to, ktere pa nisem poznal; bila je
kakor perje, od koprive.

“Ser sere men at — dobrodošli ste,” nas pozdravi- žena. “Kako se
počuti- moj oče-, ne-zamum v Spandare?”

“Prav izvrstno- in tudi vsi ostali so bili pri najboljši? volji, ko smo se
mi mudili pri njh.”

“Vzemite in jejte; rada bi kaj slišala iz Spandare, ki je moj roj-stni
kraj. Že- dolgo ni- bil nihče pri nas iz onega kraja.”

Jaz ji povem kolikor mogoče v-se natanko, kar sem doživel v Spanda¬
re; bejeva žena je s zanimanjem poslušala moje pripovedovanje.

Ko smo bili 1  z jedjo go-to-vi, se uljudno poslovi, mi se pa vležemo po
blazinah, da se odpočijemo. V tem prijetnem dolee far niente pa nas
zmoti neki- mož, kterega nismo pričakovali. Bil je ranjeni Kurd, moj krvni
maščevale-c. Roko je nosil v povoju, kterega si je privezal okoli vratu.

“Kaj želiš?” ga vprašam.

“Bakši-š, gospod!”

“Bakšiš? Zakaj?”

“Ker te ne bodem umoril.”

“Že vidim, da te mbzliea še ni zapustila. Če je eden i-zmed naju sploh
zaislulžil bakšiš, tedaj sem jaz isti. Obljubil ti nisem samo, da ti podelim
življenje, temveč celo- -smrti- sem te rešil, ko si ležal pod zobmi mojega
psa. Toda kaj- si storil 1  ti za mene? [Streljal in z nožem si zbadal po meni.
In sedaj' zahtevaš še bakšiš! Pojdi hitro i-z sobe, da ne euješ, kako- se sme¬
jemo tvoji prismojenosti!”

214  —

“Gosp-od, saj ne -zahtevami bakšiša; ker sem streljal na tebe temneč
ker sem sprejel krvno ceno.”

“Krvno ceno? Od koga?”

“Od beja. Bej je vse plačal.”

“In koliko ti je dal?”

“Konja:, puško in petdeset ovac.”

“Torej veliko manj, kot si od mene zahteval?”

“On-je moj šejk, kterega moram poslušati. Toda, zakaj mi neeeš po¬
deliti bakšiša, ker sem sprejel tako majhno odškodnino?”

“Da sem jaz prost in ponosen Kurd ne bi beračil za bakšiš kot tur¬
ški potepin. Ker torej beračiš, dobiš' svoj bakšiš; toda ne sedaj; temveč
šele tedaj, ko se poslovimo od tega kraja.”

“Koliko mi hočeš podariti?”

“Kolikor se mi bo zljubilo.”

“In dobi tudi naš nezanum kaj denarja?”

“Kaj ti je zapovedal, da tudi za njega beračiš?”

“Da.”

“Torej mu povej, da dam beraču dar le tedaj, kadar me prosi. Neza¬
num naj pride sam k nam, in vsak izmed nas mu podari rad nekaj pija-
stroV. Sicer sem mu pa že podaril življenje njegovega sina, in to je več
vredno kot bakšiš.”

Kurd odide. Dobil 1  je sicer krvno ceno, toda gledal je tako grdo, kot
bi se moral bati, da me ob lepi priliki zopet napade.

“Kaj je hotel adut?” vpraša Lindsay.

“Bej mu je plačal mesto nas odškodnino, in sedaj-”

“Kaj? Bej?”

“Ker sem njegov gost!”

“Nobel! Zelo nobel! Yes! Koliko:?”

“Konja, puško in petdeset ovac!” ‘

“Koliko je vse to vredno?”

“Dvaindvajset dolarjev.”

“Mu hočem povrniti svoto.”

“Nikakor ne, Sir, ker s tem bi beja na smrt razžalili. Beju moramo
podeEti kako darilo.”

“Dobro! Lepo! Kaj podarimo?”

“No, sedaj pač ni čas, da si tem glave ubijamo.”

“In ta' adut je zahteval od vas še bakšiš? — Master, kaj se pravi po
kurdsko klofuta in zaušnica?”

“Silak.”

“Well! Zakaj miu niste prisolili nekoliko silekov?”

“Ker bi bilo neumestno. Celo bakšiš sem obljubil, toda šele tedaj, ko
odidemo iz Gumni. ”

“Torej dovolite, da jaz to opravim. Naše darilo naj ga spominja na
nas in ga zaje dno poboljša.”

215  —

Ko je bej opravil svoje posle, je prišel k nam in nas peljal na dvoriš¬
če, kjer zavžijemo južino. Pri mizi nas je bilo gotovo štirideset oseb, in
še vedno so prihajali novi go&tje, ki so se sami povabili na pojedino.

Ko smo bili s pojedino že skoro gotovi, je pa zmanjkalo jedil za osta¬
le. Bej jim podeli živo ovco, ktero takoj zakoljejo. Eden zvrta luknjo v
zemljo, dočim prinesejo drugi kamenja in lesa. Nato vadljajo med seboj,
kdo bo zaklal ovco; kdor je zvoljen, takoj prime za nož in prepreže ži¬
vali vrat. Nato jo zvežejo in postavijo nad ogenj. Drobja ne vzamejo iz
telesa, temveč eden Kurdov si napolni usta z vodo, prisloni ustnice na....
živali in pljune vodo v notranjost. To ponavlja tako dolgo, dokler se dro¬
bovje ne napne. Nato pa razrežejo ovco na toliko delov, kot je navzočih
gostov. Vsak Khihd zavije svoj kos meisa in ga položi v luknjo nad ogenj.
Se napol pečeno meso pograbijo iz lukenj, in kmalu zgine cela ovca po gol¬
tancih lačnih Kurdov.

Po kosilu nam pokaže bej svoj hlev. V njem je bilo okoli dvajset manj
vrednih konj 1 ; samo neki belec je kazal malo več živahnosti. Ko vise pre¬
gledamo, nas pelje hej na prosto, kjer so Kurdi prirejali bojne igre in pre¬
pevali različne pesni; tem je sledil© 1  pripovedovanje različnih pravljic:
baka ki mir •— o 'žabi, ki je umirala; gur bu ševan — volk kot pastir;
šieri kal — stari lev; ruvi u bizin — lisica in koza.

Kurdi so pripovedovalcu z zanimanjem sledili, meni je pa bilo neiz¬
rečeno ljubo, ko je slednji odnehal, ker sem si želel počitka. Bej nas pelje
v prostorno soho, kjer nas je vabilo obilo naslonjač v sladki spanec. Ker
v sobi nisem opazil ničesar posebnega, sem se Čudil beju, ki me je pozor-
Po opazoval. Gledal me je kot človek, ki pričakuje, da se ga občuduje, ker
ima nekaj posebno važnega. Konečno zapazim, predmet, hterega je bej ne¬
prestano pogledoval in takoj se pričnem tudi jaz čuditi.

"Kaj je to! S kakšnim neizmernimi bogatstvom te je Alah obdaril,
bej! Tvoji zakladi so večji kot oni vladarja v Džulameriki !’’

"Kaj meniš, emir! ,:  me vpraša bej s prijetnim zadovoljstvom.

"Pravkar sem opazil dragocena okna, s kterimi si okrasil svoje sta¬
novanje.” 'j ,, |

"Da, in zelo redka ter dragocena so,” odvrne s ponosno priprosto-

stjo.

I i:

tMdl

"Kje si jih dobil?”

"Kupil sem jih od nekega Juda, ki je, steklo prinesel iz Mosula, da
ga podari perzijskemu šahu.”

Če ga vprašam po ceni, bi se beju zameril. Jud je seveda lagal o per¬
zijskem šahu, in najbrž beja prav pošteno nalimal. Steklo je bilo namreč
kog razbitega okna in komaj za dve moški roki dolgo. Seveda Kurdu v tej
divjini se je zdel ta kos stekla kot najveeje bogastvo na svetu.

Vsem skupaj nam bej vošči lahko noč v trdni zavesti, da nas je po¬
sebno odlikoval, ker nam je odločil sobo, ktero je krasil kos razbitega
okna. | i j ■

216  —

Kjer smo bili trudni od pota., smo si vsi želeli počitka. Spali smo lah¬
ko, ker smo se čutili varne v dobrem zavetju.

ŠESTO POGLAVJE.

Lov na medvede in ljudi.

Drugega jutra nas zbudi sam bej s sledečimi besedami:

“Emir, dvignite se, če hočete res z menoj v Mijo. Ma se takoj poda¬
mo na pot!”

Kjer smo po kurdski navadi spali v naših oblekah, smo .bili seveda
kmalu pripravljeni. Ko spijemo nekoliko mrzle kave in peoenine, zajahamo
naše konje. Pot v Mijo nas je peljala skozi več kurdskih vasij, ki,so prav
dobro močene, ker je po celi okolici obilica potokov. Kmalu za bejevo
vasjo se prične svet vzdigovati, in ko prejahamo neko gorsko sedlo, na¬
letimo na več mož, ki so že čakali na nas. Beju se je to sumljivo zdelo,
ker jih vpraša, zakaj niso v Miji ostali.

“Gospod,” odvrne eden izmed njih, “včeraj se je veliko važnega
zgodilo, kar smo ti dolžni povedati. Dohub ti je že povedal, da so nesto-
Sborijanei zapustili dolemji del vasi. Danes pa je bil eden izmed njih v
našem delu vasi in nekemu svojemu prijatelju svetoval, naj hitro zapusti
Mijo, če hoče odnesti zdrave pete.”

“In vi se bojite?” vpraša bej.

“Nikakor ne, ker smo močni in hrabri dovolj, da premagamo gja-
vre. Toda na vse zgodaj smo zvedeli, da so kristdjani napadli mohamedan¬
ske prebivalce v Zaviti, Minijaniš, Murgi in Lincaster ter jih več pomo¬
rili. Jahali smo torej tebi nasproti, da čim prej zveš vse te novice.”

“Torej pojdite z menoj. Prepričati se hočem, koliko je resnice na
teh govoricah.”

V diru jahamo po klancu navzdol in pridemo kmalu do mesta, kjer se
pot razdeli v dolenji in gorenji del vasi. Konje obrnemo proti slednjemu
delu, ker je imel bej tam svojo hišo. Pričakovala nas je četa Kurdov,
oborožena z dolgimi sulicami in kopji. Bili so lovski poganjači.

Pred hišo razjahamo in oskrbnik hiše nam. prinese brane in pijače.
Dočita mi vživamo prinešeno jed, se ,bej posvetuje zunaj 1  glede vstaje ne-
storijancev. Seja ga je najbrž zelo zabavala, ker ko vstopi k nam v sobo,
se je smejal kot mož, kterega se je nepotrebno nadlegovalo.

“Ali nam preti nevarnost?” ga vprašam.

“Nikakor ne. Nestorijanei so se izselili iz naše vasi, ker v prihodnje
nam nočejo več plačevati davkov in pri svojem odhodu so požgali neko
hišo. Sedaj pa ti figovci govore o ustaji in prelivanju krvi, dočim so gja-
vri veseli, če jih ne bodemo preganjali. Pojdimo, ker sem že dal povelje,
da odrinemo na lov. Mi jahamo proti Seraru, kjer lahko takoj poizvemo,
v kolikor je opravičen strah prebivalcev Mije.”

‘‘Ali se razdelimo?” vprašam.

— 217  —

“ZakajV’  odvrne bej nekoliko začuden.

“Saj si vendar govoril, da je več medvedov, ki imajo celo mladiče
s seboj.”

“Vlsee-no ostanemo 'skupaj in pobijemo toliko medvedov kot je
mogoče.”

"Ali je še daleč od tukaj?”

“Moji možje so šli za medvedjim sledom. Povedali so mi, da trebamo
jahati samo pol ure. Ali se res hočeš z nami bojevati proti medvedom?”

Ko mu pritrdim na njegovo vprašanje, mi reče:

“Torej ti hočem izročiti nekoliko 1  kopij.”

“Zakaj?”

“Ali ne veš, da nobena krogi j a ne ubije medveda? Medved pogine
šele tedaj, ko ima mnogo železnih bodal v svojem telesu.”

No pač čuden pojem o kurdskih puškah in strelih. Ali so bile slabe
njih puške, ali pa Kurdi prestrahopetni za napad.

“Svoja kopja le obdrži za sebe; ena mojih krogelj popolnoma zado¬
stuje, da ubije medveda.”

“Stori, kar'hočeš,” odvrne bej, “toda ostani vedno v moji bližini,
da te labko varujem.”

“Alah naj te ohrani, kakor si ti mene ohranil.”

Nato jahamo ven iz vasi. Zdelo se mi je, kot bi jahali na lov na ga¬
zele, ne pa na medvede. Pot nas je najprvo vodila navždol v dolino, po¬
tem pa zopet navzgor, skozi soteske in gozdove, dokler konečno ne obsta¬
nemo v nekem bukovem gozdu, kjer je pganjalo obilo podrastja.

“Kje je ležišče medvedov?” vprašam beja.

Bej pokaže na nedoločen prostor pred seboj.

“Ali so že našli sledove?”

“Da, na drugi strani.”

“Ah! Torej si ukazal ležišče obkrožiti?”

“Da, in potem priženejo poganjači živali proti nam. Ostani vedno na
moji desnici, in ta. emir iz zapadne dežele na moji levici, da vas lahko
vsak trenutek varujem.”

“Ali so vsi medvedje v taboru?” ga še vprašam.

“Kje pa drugje! Medvedje hodijo samo ponoči na lov.”

Bej je kaj čudno razdelil svojo četo. Tvorili smo nekak polkrog, eden
oddaljeni od druzega za štirdeset korakov.

“Ali naj streljamo, ko pride medved?” vprašam nepotrpežljivo.

“Lahko, toda živali ne boste usmrtili; ko pa ustreljite, zbežite takoj.”

“In kaj učiniš ti?”

“Ko pride medved, mu vrže najbližji poleg njega kopje v telo in
nato zbeži, kakor hitro ga nese konj. Medved za njim> in prihodnji lovec
ga začne preganjati. Tudi ta mu vrže svoje kopje v telo. Medved se obme,
da preganja lovca. Kmalu pridejo še drugi lovci v bližino. Kdor je odvr¬
gel svoje kopje, takoj zbeži. Konečno ima medved že toliko kopij v svo¬
jem telesu, da se mrtev zgrudi.

Vse, kar mi je bej povedal, prestavim Angležu.

— 218  —

“Strahopeten lov!” mrmra. “Škoda za kožuh! Ali se hočeva pobota¬
ti, Sir?”

“Kako?”

“Jaz vam odkupim medveda.”

“Če se mi posreči, da ga ustrelim.”

“P'shaw! Če Im še živ.”

“To bilo pač čudno!”

“Radi mene! Koliko hočete imeti?”

“Pa zlodja, kako vam hočem medveda prodati, ko ga še vendar videl
nisem?”

“Saj ga tudi ne boste. Ko se prikaže iz svojega ležišča, ga hočem jaz
ustreliti in zato sem/ vas prosil, da ga meni prodaste, ker vem, da bi vi
prvi ustrelili.”

“Koliko daste zanj?”

“Dvestoštirideset dolarjev, Sir! Ali je dovolj?”

“Še preveč. Samo vedeti sem hotel, koliko ponudite. Medveda namreč
ne prodam.”

“Zakaj ne, Sir? Ali nisem vaš prijatelj?”

“Medveda vam podarim. Le glejte, kako boste z njim gotovi!”

Svoja usta raztegne iz veselja tako široko, kot bi pravkar pričel ko¬
pati kanal po svojih ustih.

“Svoj denar dobite vseeno, master!” reče. v

“Pa ga ne vzamem.”

“Torej se pobotava na drug način. Yes!”

“Saj sem vam že mnogo dolžan, Sir. Toda 1  stavim vam samo en pogoj.
Rad bi vedel, kako Kurdje lovijo medveda, torej vas prosim, da ne stre¬
ljate takoj. Pustite, da mu Kurdi zaženejo prej nekoliko/ kopij v telo. Ali
ne?”

“Kakor želite!”

“Toda 1  varujte se! Ustrelite ga v oko ali pa naravnost v srce; takoj
ko se dvigne. Tukajšni medvedi sicer niso preveč nevarni, toda čuvati se
mora človek vedno.”

“Ha! Ali mi skažete neko ljubav?”

“Rad, če morem.”

“Posodite mi za trenutek svojo puško. Vaša je mnogo boljša kot mo¬
ja. Ali zamenjate za ta čas?”

“Če mi obljubite, da se ne podaste z njo med medvedove tace!”

“Jo bom držal v lastnih tacah.”

“Torej zamenajva.”

Anglež mi da svojo puško, jaz pa njemu svojo. Anglež je bil sicer
dober strelec, vendar sem bil radoveden, kako bo pogodil medveda.

Četa Klurdov se razdeli. Polovica jih odjaha s psi, da prevzamejo po¬
sel poganjačev, drugi pa ostanejo v polkrogu okoli medvedjega tabora.
Halef in oba Arabca sta vzela kopje in se postavila v vrsto z drugimi
Kurdi; midva z Angležem pa sva ostala pri beju. Mojega psa nisem hotel
izročiti, da poganja 1  zverino; ostal je oh moji strani.

— 219  —

“Ali vaši psi ne napadajo medveda, temveč ga samo preganjajo?”
vprašam beja.

“Psi ga ne napadajo, ker medved beži pred psi.”

‘‘Torej je zelo strahopeten.”

“Kmalu ga bodeš spoznal.”

Trajalo je precej časa, predno zaslišimo krik v znamenje, da so poga-
njači izsledili medveda. Kmalu zadoni glalsno pasje lajanje, ki se nam ved¬
no bolj približuje. Čez nekaj minut nam naznanja glasno tulenje, da je
eden psov ranjen.

“Pozor, emir!” svari bej. “Sedaj prihaja medved.”

In prav je imel. V bližnjem podrastju zasumi, in kmalu se prikaže
črn medved. Bil ni posebno velik, in dober strel iz puške bi ga moral usmr¬
titi. Ko nas zagleda, obstane, da premisli, kaj mu je v tako nevarnem po¬
ložaju storiti. Polglasno mrmranje mi svedoči, da ne more priti do pravega
sklepa. Toda bej mu ne pusti dovolj časa za nadaljno premišljevanje. Ta¬
koj stopi k svojemu konju, potegne kopje in ga zažene z vso silo proti
zverini. Nato pa. steče k živali in obrne konja.

“Beži, 'emir!” mi zakliče nato pa zgine s svojim konjem, kar se da
hitro.

Medved glasno zamrmra in skuša kopje otresti, ker se mu pa ne po¬
sreči, zdirja iza bejem. Takoj se dvignejo' za njim drugi Kurdi, ki istotako
zaženejo svoje kopje v medvedo kožo; vendar samo eno kopje ga zadene,
kterega se pa kmalu otrese. Medved se obrne za napadalci. Bej slednje
opazi, obrne konja in zažene novo kopje medvedu v telo. Ranjena žival se
grozno otresa, vendar se ne more znebiti kopij. Ostali jezdeci medveda
vedno bolj napadajo.

“Ali naj začnem, Sir?” me vpraša Lindsay.

“Da, le naredite konec mučenju!”

“Torej držite mojega konja!”

Anglež razjaha in izroči konja meni v varstvo. Že nameri puško na
ranjenega medveda, ko zasumi v bližnjem grmovju in prikaže se drugi
medved. Bila je medvedka, ki je le počasi korakala naprej, ker se je
za njo kotalil mladič. Bila je večja kot samec in njeno mrmranje je bilo
že od daleč podobno tuljenju. Položaj pač ni bil prijeten: tam ranjeni,
razjarjeni medved, pred nami pa medvedka, in mi med njimi. Vendar mo¬
jega mastra Fowling-)buila ne zapusti hladnokrvnost.

“Medvedkinjo, gotovo, Sir?” me vpraša.

“Seveda.” 1  '

“Well! Bom uljuden. Dame imajo 1  prednost!”

Anglež zadovoljno pokima z glaVo, potegne turban nazaj na glavo in
koraka z nabasano puško proti medvedkinji. Slednja opazi prihajati so¬
vražnika, potegne mladiča med zadnje noge in se postavi na prednje tace,
da dostojno sprejme sovražnika. Anglež pa se ji približa na tri korake,
nameri pnško prav v njeno glavo kot bi meril na podobo in ustreli.

“Nazaj!” ga svarim.

— 220  —

'Toda m-oje svarilo je bilo nepotrebno, ker Anglež je že skočil na stratt
in nameril puško za drugi strel, če bi bilo potrebno. Toda medvedka za¬
trepeče po celem telesu, pobrca z nogami in se zvrne na tla.

“Ali je mrtva?” vpraša Lindsay.

“Da, toda čakajte še nekoliko!”

“Well! Kje je drugi medved, njen mož?”

“Tami!”

“Otetanite tukaj. Mu hočem pognati drugo krogljo v gobec!”

“Dajte mi prej mojo puško nazaj, ker jo hočem znova nabasati.”

“Je predolgo.”

Anglež odkoraka proti mestu, kjer se je ranjeni medved še vedno
boril s svojimi napadalci. Pravkar mu je hotel hej zasaditi novo kopje v
truplo, ko se prikaže Anglež, in hej' se grozno prestraši. Smatral je An¬
gleža zgubljenim,. Anglež pa mirno obstoji, ko opazi, da dirja medved proti
njemu. Ko pride prav poleg njega, sproži in strel je imel isti učinek kot
prvi: žival! je bila mrtva.

Kurili zaženejo glasen krik, kterega so psi komaj prelajali. Le s
težavo so Kurdje držali pse na vrivek, da se niso 'vrgli na ustreljenega
medveda. Anglež pa se mirno vrne k meni in mi izroči mojo puško nazaj.

“Sedaj puško zopet naložite, Sir!” se smejei

“Tu je vaš konj!”

“Kako sem opravil svojo stvar?”

“Zelo dobro!”

“Well! Me veseli. Je lepo, v Kurdistanu, krasno!”

Ksurdi se niso mogli dovolj načuditi; menda se jim niti sanjalo ni
nikdar, da more pešec ustreliti s puško dva medveda, da sta takoj mrtva.
Seveda se je Lindsay obnašal prav junaško. Bej ukaže, da zvežejo mladega
medveda, kterega je privedla starka s seboj, ker ga je hotel imeti živega
v svojem gradu.

Napotimo se proti medvedjemu ležišču. Iz vidnih sledov doženemo, da
sta bila tukaj samo stara dva z mladičem. Z lovom smo bili lahko zadovolj¬
ni, ker se ni pripetila nobena nezgoda.

“Gospod,” reče mi hej,” emir iz zapadne dežele je zelo hraber mož!”

“Kes je.”

“Sedaj »e ne čudim več, da vam Bervari včeraj ničesar niso mogli,
dokler vas niso napadli nenadoma v tako obilnem številu. ”

“Toda srce nam, ni padlo v hlače; jaz sam sem zapovedal tovarišem,
da se udajo. Tvoj prijatelj sem, torej nisem hotel moriti tvojih ljudi.

“Kako je mogoče medveda pogoditi ravno v oko?”

“■Poznal sem lovca, ki je vsako žival in vsakega sovražnika vstrelil
v oko. Bil je dober strelec in imel je puško, na ktero se je lahko zanesel.”

“Ali znaš tudi ti v okoi streljati?”

“Ne. Sicer sem že mnogo streljal, toda le v najhujših slučajih v oko.
Kje se nahaja drugo lovišče?”

“Bolj proti vzhodu. Takoj se podamo na pot.”

_ 221  —

(Nekaj mož ostane na mestu, da čuva živali, in ostali jahamo naprej.
Za nami zgine gozdi, in pot nas pelje po soteiski, po Meri je žuborel potok.
Bej z obema Arabcema je jahal prvi; Halef se je pomešal med KJurde in
skušal z njimi govoriti; midva z Angležem sva pa jahala zadaj. Med
potjo sva se zatopila v pogovor in niti opazila me, da so Kurdi že zdavnaj
zginili predi nama. Tu poči strel.

“Kaj je to?” Vpraša Anglež. “(Ali smo že pri medvedih, Sir?”

“Najbrž ne.”

“K(do pa strelja?”

*  '(Borno takoj videli; pojdite!”

Tu zadoni cela salva, kot bi bil prvi strel samo znamenje za pričetek.
Oba napodiva svoje konje, da prideva prej do mesta, kjer streljajo. Moj
vranec je dirjal kot sprožena puščica, toda — naenkrat se zaplete s kopi¬
tom v zveriženo korenino nekega drevesa; korenino sem. že oddaleč videl
in hotel konja obrniti; toda bilo je že prepozno. Konj. se prekopitne, in
jaz padem s sedla na tla in pošteno objamem mater zemljo. Ta nezgoda
me je dohitela v dveh dnevih že drugič; toda danes nisem tako srečno
padel kot včeraj. Najbrž sem priletel na glavo, ali pa sem se med padcem
udaril s puškinim kopitom po sencih, ker obležal sem nezavesten.

Ko se zopet zavem', začutim po vsem telesu velike bolečine. Odprem
oči in uvidim, da visim med dvema konjema. Na sedlo so pritrdili drogove
in mene posadili na to mesto. Pred in za menoj jaha okoli trideset bojevih
adutov, in v njih sredini opazim — master Lind!saya, zvezanega. Vodja
čete je jahal na mojem vrancu, in tudi moje orožje si je prilastil. Meni so
pustili samo srajco in hlače, dočim opazim, da ima Lindsay tudi svoj ve¬
likanski turban na glavi. Sicer so mi pa vse vzeli, kar sem imel pri sebi.

ITu se eden jezdecev obrne in opazi, da sem odprl oči.

‘“Stojte!” zakliče. “On živi!”

Takoj se četa ustavi. Vsi se zberejo okoli mene. Vodja pride z mojim
vrancem bližje in me vpraša: “Ali moreš govoriti?”

Ker bi mi molčanje ničesar ne koristilo, torej mu odvrnem, da lahko
govorim,

(“Ali si ti bej iz Gumri?” začne s svojo razpravo.

(“Ne,”

“Nikar ne laži!”

“Povedal sem resnico,”

“Ti si bej!” 1

“Nisem.”

“Kdo pa si?” ' 1

“Tujec.”

“Od kje?” I •

“Iz zapadne dežele.”

Kurd se hinavsko, poeme ja

“Ali eujete? Tujec je iz zapadne dežele, občuje z bejem iz Gumri in
hodi v Mi jo na lov (ter govori naš jezik!” ‘

— 222  —

"Bil sem bejev gost, in vašega jezika ne razumem dobro, kar labko
spoznate po govorici. Ali ste nestorijanci?”

"Tako nas imenujejo modernim."

"Tudi jaz sem kristijan!"

"Ti?” Kurd se zopet zasmeje. "Hadži si, ker imaš okoli vratu
obešen kuran. Oblečen si kot moslem in nas bočeš prevariti.”

"Govoril sem resnico.”

"Povej nam, če je gospa Marija mati božja?”

"Gotovo.”

“Povej nam, če se sme duhoven oženiti?”

"Duhoven mora biti neoženjen.”

"Povej mi, če je več zakramentov kot trije?”

"Teč.”

Kljub nevarnosti, ki mi je pretila, svoje vere nisem hotel zatajiti.
Posledice tega sem takoj začutil:

"Vedi torej,” mi odvrne vodja, "da je gospa Marija porodila samo
človeka, da se duhoven lahko oženi, in da so samo trije zakramenti, nam¬
reč obhajilo, krst in mašniško posvečenje. Ti si mohamedanee, ali pa si
kristijan, ki ima napačno vero in si menda kot oni, ki nam pošiljajo svoje
duhovne in hujskajo Kurde, Turke in Perze nad nas; to je še hujše za tebe
kot če bi bil mohamedanec. Tvoji ljudje so ranili nekaj mojih vojnikov;
to krivdo boš plačal z lastno krvjo.”

"Vi hočete biti kristijani itn vendar si želite krvi! Kaj smo vam mi
storili? Saj niti ne vem, če ste napadli beja ali je on vas.”

"Mi smo beja pričakovali, ker smo vedeli, da pride po tej soteski na
lov. Toda bej je z vsemi svojimi ljudmi ušel.”

"In kam peljete naju?”

"Zvedel boš, ko pridemo na svoj cilj.”

"Torej me vendar oprostite tega položaja in dajte mi konja, da
lahko jaham.”

"Toda zvezan ostaneš vseeno, ker sicer nam pobegneš.”

"Eadi mene.”

"Kdo je tvoj tovariš? DVa moja vojnika je ranil s svojim strelom' in
najboljšega konja nam je ustrelil. Govori v čudnem jeziku, kterega mi ne
razumemo. ’ ’

"Anglež je.”

"Anglež? Saj nosi vendar kurdško obleko.”

"Ker je najboljša v tej deželi.”

"Ali je misijonar?”

"Nikakor ne.”

"Toda kaj hoče v teh krajih?”

"Potovala sva po Kturdistamu, da si ogledava trnkajšna mesta in kra¬
je. Spoznala hi tudi rada ljudi in njih običaje.”

"Torej sta prava ogleduha ali špijona. Kaj vaju briga naša dežela!
Mi tudi h«  prihajamo k vam, da zijamo po vaših mestih in se usiljujema

— 223  —

po vaših krajih. — Posadite ga na konja in ga dobro zvežite zajedno z
možem, ki pravi, da 1  je”Anglež.”

Slednje povelje takoj spolne jo. Ljudje so imeli s seboj tako množino
vrvij in jermenja, ker so bili najbrž pripravljeni na večji lov. Mene zve¬
žejo skupaj z Lindisayem tako, da en sam. ne bi mogel pobegniti. Anglež
je vise to gledal z obrazom kot bi pravkar zavžil ves pelin in poper na
svetu. Ustnice je tesno zaprl, in nos mu je visel kot zasnežena in zmr¬
znjena žalna zastava.

"No, Sir?” ga vprašam.

Anglež pokima dvakrat, trikrat z glavo in odvrne: “Yes!”

Več ni povedal kot to besedo, toda iz nje je je odmeval cel svet gla¬
snih vzklikov.

"Ujeta sva!” začnem znova pregovor.

"Yes!”

"In skoro naga!”

"Yes!”

"In kako se je vse to zgodilo?”

"Yes!”

"Vrag vas vzemi z vašim Yes. Vprašal sem vas, kako so nas dobili
ti adutje v svoje roke.”

"Kaj se pravi lopov po kurdsko?”

"Lopov je heramibac, slepar pa hejlebac.”

"Torej vprašajte te hejle in herambaee, kako se jim je posrečilo nas
zvezati in odpeljati v ujetništvo.”

Vodja čete je kurdske besede najbrž razumel, ker se takoj obrne pro¬
ti meni in reče: "Molčita 1 , ker nimata ničesar govoriti!”

"Vprašal sem svojega tovariša, kako ste naju ujeli,” odvrnem.

"Torej govorita kurdsko, da vaju tudi mi razumemo.”

"Moj tovariš ne ralzume kurdskega.”

"Torej ne govorita o stvareh, ki žalijo moje uho.”

Vodja se zopet obrne in mož je bil najbrž prepričan, da je naju pre¬
strašil. Sicer sem bil pa vesel, da mi ni prepovedal govoriti. Tudi vezi ni¬
so bile pretrde. Zvezali so nama samo noge, pod konjevim trebuhom, roke
sva imela pa proste, ker sva konje vodila za uzdo. Naši sedanji gospodje
bi se pri Indijancih lahko marsikaj naučili.

"Torej pripovedujte, Sir!” prosim Lindsaya.

"Well! Vi ste se prekotalili s konja prav kakor včeraj. Sicer ste v
enakih skokih zadnje ea.se dobili precej vaje. Jaz jahal za vami. Kazu-
mete?”

"Zelo dobro; nadaljujte!”

"Moj konj se je spodtaknil nad vašim vrancem, kterega jaha sedaj
ta gentleman in jaz-hm! Yes!”

"Aha! Tudi vi ste se prevrnili s konja!”

" Well. Toda jaz sem priletel na tla bolj mehko kot vi!”

— 224  —

“Ker imate v enakih skokih večjo vajo!”

“Sir, kaj se pravi kljun po kurdsko?”

“Nekul.”

“Lepo! Pazite torej na svoj nekui, master!”

“Hvala za svarilo, Sir!'Kakor vidim se vas je prijelo veselje do kurd¬
skega jezika. ’ ’

“Saj tuidi ni čudo, ko preže za vsakim grmom na nas. Torej ležal sem
na tleh in počasi vstajal. Puška je ležala precej daleč od mene. Tu me
napadejo kurdski heramlbaei.”

“Ali ste se hranili?”

“Seveda! Toda imel sem samo nož in pištolo; kmalu so mi vzeli še
to orožje in me zvezali.”

“Kje je ostal hej s svojimi ljudmi?”

“Nisem videl nikogar, samo v daljini sem slišal zamolkle strele. Ko
so ti lopovi mene zvezali, so padli čez vas. Menil sem, da ste mrtvi. Pri¬
vezali so vas med d : ve konjski mrhi, nakar smo odjahali; seveda naše ko¬
nje so nam tudi vzeli.”

“Ali so vas kaj izpraševali?”

“Zelo! Sem' tudi odgovoril. Iti kako! Yes!”

“Torej je treba sedaj najprvo, da si zapomniva pot, po kterej nas
vodijo. Kje leži soteska, kjer so nas napadli?”

“‘Bavno za nami.”

“Tam je sedaj solnee, torej jahamo zapadu.”

“Em! Je miserahel dežela! Kdo so ti ljudje?”

“Nestorijanci.”

“Izvrstna krisitijanska sekta! Ne, Sir?”

“Sicer niso slabi ljudje, toda Kurdi so počenjali pri njih take
grozovitosti, da se ni čuditi, da je tudi njim zavrela kri in se maščujejo,
nad komur se morejo.”

“Toda nas naj pustijo! Kaj počnemo, Sir?”

“Nič, sedaj prav nič!”

“Ne bežati?”

“Kako naj beživa, ko sva-napol naga!”

“Hm! Sem' imel lepo obleko! Krasno! Sedaj so jo vzeli. V G-umri
dobiva novo obleko.”

“Lahko. Toda brez mojega konja in orožja ne bežim. Kako je pa z
vašim denarjem!?” ga vprašam.

“"Vse vzeli! In vašega?”

“Šel je po istem potu kot vaš, samo hvala Bogat, da ni bilo veliko,”
odvrnem Angležu.

“Lepo gospodarstvo, Sir! Kaj menite nameravajo z nama?”

“Za življenje ne gre. Prej ali slej nas zopet spustijo. Toda veliko
vprašanje je, če nam vrnejo tudi konje in orožje.”

■“Ali se boste ločili od svojega orožja?”

“Nikdar, in če hi moral preiskati vse Kuruistan, da ga najdem.”

— 225  —

“Well! Jaz tudi iskati.”

Jahali smo po široki dolini med dvema gričema; potem pa zavijemo
na levo med gore, dokler ne dospemo na precejšno višino, od koder se mi
odpre pogled na hiše mnogih va'sij; tudi precej veliko reko opazim,, v
ktero se je stekalo več potokov. Slutil sem; da smo prišli v Murgi in Li¬
čan.

Na višini se odpočijemo'. Jezdeci poskačejo s konj. Tudi midva raz¬
jahava, toda stražniki naju takoj privežejo oh drevo. Nato si nestorijanci
prično tolažiti svoj glad, dočim so nama dovolili, da jih smeva gledati.
Lindsay nevoljno zamrmra in reče:

“Sir, povejte mi, Česa sem se najbolj veselil?”

“Ne vem.”

“Medvedje pečenke in tac.”

“Potolažite se, ker jih ne boste nikdar več videli. Ali ste lačni?”

“Ne, sit sem jeze! Poglejte onega aduta! Poskuša revolverje in ne ve
kako hi streljal.”

Ljudje so pričeli ogledovati, kar so nama vzeli. Orožje je romalo od
rok do. rok. Denar so pa skrbno spravili. Vodja cele čete je imel v rokah
moja oba revolverja. Obrača ju na desno in levo, pritiska, dokler se ko-
neeno ne obme do mene in vpraša: “Ali je to orožje?”

“Da.”

“In Se lahko strelja z njim?”

“Da.”

“Kako se strelja?”

“Tega ae more® povedati, temveč samo pokaizati.”

“Pokaži torej!”

Adut niti pomislil ni, da min majhna stvarca lahko postane nevarna.

“Saj. ne boš razumel, četudi tl pokažem,” mlu odlvrnem.

“'Zakaj ne?”

“Ker moraš prej vedeti, kako se strelja z drugo puško.”

“S ktero puško?”

“Z ono, ki leži ob tvoji desnici.”

Menil sem mojo Henryjevo brzostrelko. Ta kakor tudi oba revolverja
sta imela varnostne zaklope, kterih mož ni mogel odpreti.

■“Torej ml razloži, kako se strelja!”

“Povedal sem ti že, da morem samo pokazati.”

“Tu imaš puško!”

Izroči mi brzostrelko, in takoj ko sem jo imel v svojih rokah, se ni¬
sem ničesar več bal.

“Daj mi nož, da morem odpreti petelina pri puški,” mu rečem.

Kes mi da nož, s ktercga ostrim koncem potegnem petelina nazaj,
d asi hi to lahko naredil s pustom; nož pa obdržimi v svoji roki.

“Povej mi, kam. naj streljam?” ga vprašam.

Mož pogleda okoli sebe in reče; “Ali si dober strelec?”

“Seveda.”

— 226  —

"Torej meri in odstreli ono šiško iz drevesa.”

"Padlo jih ho pet raz drevo, in vendar bom samo enkrat puško na¬
basal.”

"To je nemogoče.”

"Govorim resnico. Ali naj nabašem?”

"Le!”

"Torej mi moraš dati mošnjo, kjer imam kroglje!”

Sicer je bila puška dobro nabasana, vendar sem hotel dobiti svoje
kroglje nazaj.

"Kakšne stvari imaš v mošnji?”

"Takoj ti pokažem. Kdor ima take stvarice lahko strelja brez smod¬
nika in krogelj.”

"Že vidim, da res nisi Kurd; s seboj nosiš eulda, ki jih še nismo
nikdar videli v tej deželi. Ali si res kristijan?”

"In zelo dober.”

"Moli očenaš!”

" Sicer ne govorim dobro kurdsko, torej se ne smeš jeziti, če bom
semtertja zgovoril napačno besedo.”

S težko mujo res zmolim očenaš. Vodja je vmes sicer nekoliko po¬
pravljal, ker mi besede ‘skušnjava’ in ‘večnost’ niso bile znane; vendar
je bil zadovoljen in rekel: "Ti res nisi moslem, ker slednji ne bi nikdar
molil našega očenaša; torej ne boš zlorabil puške in tudi mošnjo ti lahko
izročim.”

Njegovi tovariši mu nikakor niso nasprotovali. Bili so ljudje, lctere so
mnoga leta tlačili drugi narodi, torej niso vedeli, koliko je vredno dobro
orožje v rokah skrušenega moža. Sicer so pa vsi napeto pričakovali, kaj
jim bodem pokazal.

Iz mošnje vzamem nekoliko patronov in delam kot bi basal. Nato p a
pomerim in pokažem vejo, raz ktero bode zginilo pet šišk. Takoj za tem
pa ustrelim’ petkrat zaporedoma in pet šišk zgine z veje. Ljudje so se
neizmerno čudili.

"Kolikokrat lahko s to puško ustreliš?”, me vpraša poveljnik.

"S puško, lahko- neprestano streljam.”

"In kolikokrat z malima puškama?”

"Večkrat. Ali naj ti menda pokažem?”

"Le daj!”

Brzostrelko položim poleg sebe in vodja mi poda oba revolverja
Lindsay me je neprestano pozorno ogledoval.

"Povedal sem vam, da sem  kristijan iz zapadne dežele. Mi nikd* 1 '
ne napademo človeka in ne ubijemo nikogar, če nas ne napadejo, tod * 1
kadar smo jezni, tedaj nas ne more nihče premagati. Naše orožje je n®
premagljivo. Vas je trideset hrabrih vojnikov; toda če midva ne bi bil * 1
privezana ob drevo, bi vas z našimi tremi puškami v trenutku vse P°'
streljala. Ali veruješ?”

227  —

. "Saj imamo tuldi mi orožje,” odvrne vodja z nekakim strahom.

"Ktcrega pa bi ne mogli rabiti; pnvi, ki bi pograbil za svojo puško,
nož ali sulico, bi bil na mestu ustreljen. če nas pa nečete nadlegovati,
tedaj vas pustiva v mira, in pogovorimo se lahko v slogi.”

"Toda saj ne moreta streljati, ker sta privezana.”

"Imaš prav; toda če hočeva, sva v trenutku prosta,” odvrnem mir¬
no in prepričevalno. ."Mojemu tovarišu izročim ohe majhni puški in jaz
vzamem tvoj nož in prerežem vrv, nakar sva prosta. Ali vidiš?”

Dočim sem govoril, sem že prerezal Lindsayu vezi in mu izročil revol¬
verje, sam pa zgrabim za brzostrelko. Lindsay je napeto gledal na mene,
kaj ukrenem.

"Pameten mož si,” mi reče vodja; "toda zakaj si prerezal vrv? Vse¬
li se in razloži, kako se strelja z malimi puškami!”

"Že dvakrat sem ti povedal, da ne morem razložiti, temiveč samo
pokazati. In pokazati vam hočem, če ne spolnete, kar bom zahteval.”

Šele sedaj je sprevidel mož, da resno govorim. Takoj plane pokoneu,
in z njim zajedno vsi tovariši, ki zgrabijo za orožje.

"In kaj zahtevaš?” vpraša grozeče.

"Le mimo me poslušaj! Midva nisva navadna vojnika, temrveč emir¬
ja, ktere se mora spoštovati, tudi če sta ujeta. Vi ste naju pa oropali in
zvezali kot pocestne roparje. Eaditega zahtevam, da nam izročite vse na¬
zaj, kar ste nam. vzeli.”

"Mi ne damo' ničesar!”

"Torej spolnem tvojo željo in ti pokažem, kako se strelja z malimi
puškami. Čuj: prvi, ki hoče na naju streljati ali zabosti z nožem, bo v
istem trenutku mrtev! Bolje je, da se mirno pomenimo kot vas pomorimo.”

"Toda ustreljena bosta tu® vidva!”

"In vi vsi skupaj.”

"Nikar ne govori preveč ošabno! Zvezati vaju moram in pripeljati
k našemu meleku.”

"Če naju nameravate zvezati, se bova branila. Če nam, pa izročite
vse nazaj, kar ste nam vzeli, tedaj greva prostovoljno z vami; ker sva
emirja, morava tudi z orožjem v roki stopiti pred vašega poglavarja.”

Dobri ljudje nikakor niso bili krvoločni in‘poleg tega so imeli še velik
strah pred našimi puškami. Spogledajo se med seboj, šepetajo nekaj časa,
nakar me vpraša njih vodja:

"Kaj zahtevaš, da td izročimo?”

"Viso obleko.”

"Dobil jo boš.”

"Denar in vse, kar ste nam vzeli iz žepov.”

"Tega ne dobite več, ker moramo izročiti vse skupaj našemu meleku.”

"Nadalje orožje.”

"Tudi orožje obdržimo mi, ker nas vidva sicer napadeta.”

"In konečno zahtevami najine konje.”

"Ti preveč zahtevaš!” 1  >■

— 228  —

“Dobro torej; sami sto krivi, če prostovoljno vzameva, kar je naše¬
ga. Ti si vodja, torej si spravil vso najino lastnino. Če hočem dobiti svoje
premoženje nazaj, te morami umoriti.”

Dvignem brzostrelko in namerim; tudi Lind'say napne petelina obeh
rev-ovlerjev.

“Stoj, nikar ne streljaj!” zakriči vodja. “Ali res greš z nami, če
ti vse izročimo?”

“Da,” odvrnem.

“Prisezi!”

“Moja beseda velja toliko kot prisega.”

“In svojega orožja ne boš rabil proti nami?”

“Ne; samo če bi me vi prisilili.”

“Torej- dobiš nazaj svojo lastnino.”

Zopet prične natihem govoriti s svojimi tovariši. Zdelo se mi je, 'kot
bi jim' zatrjeval, da dobijo zopet vse naizaj. Kmalu nam prinesejo obleko
in vso našo lastnino. Ko sva se oblačila, sem razložil Lindteayu-, kar se»
govoril z ljudmi. Ko min vse razložim; me zelo skrbno pogleda.

“K,aj ste storili, Sir? Imela sva prostost skoro že v rokah.!” 1

“Mislite? Na vsak način bi se vnel hoj.”

“Bi vse postreljal!”

“Pet ali deset, in potem ne bi več dihali. Bodite veseli, da ste dobili
naizaj svoje stvari; kako se oprostiva naših gostov, o tem se posvetuj®'
va pozneje.”

“In kam. nas peljejo sedaj-?”

“To bodem šele zvedel. Sicer ste pa lahko zagotovljeni, da nas na sl
prijatelji ne bodo zapustili. Halef bo preobrnil ves Kuiidistan, da prid®
zopet do mene.”

“Verjamem. Dober dečko!”

Ko se oblečeva in pregledava, najine stvari, zajahamo konj-e- in n a '
dalj-ujemo prekinjeno ježo. Lahko bi takoj pobegnil, ker na mojem vra3'
en bi me nihče ne vjel; toda dal sem jim svojo m-ožko besedo, ktero set®
moral -držati. Jahal sem ob strani prestrašenega vo-dje.

“Še enkrat te vprašam, kam nas peljaš?” mu rečem. i

“ Odločil bo naš melek.” - i

“In kj-e vaš melek?” i

“Čakati hočemo- nanj ob pobočju gorovja.”

“Kteri melek je to?” 1 !  ;  i ! 1

“Melek iz Ličana.”

“Torej je sedaj on v Ličanu in pride pozneje?”

“Ne šel je lovit beja iz G-umri.”

“Ah! In zakaj ste se vi od njega ločili?”

“Naše pomoči ni potreboval, ker je- bilo pri be-ju samo- nekolik 0
mož. Ko smo se ločili od :  zneleka, smo zagledali vas.”

Sedaj je bila uganka rešena. Beja je napadlo toliko sovražnikov, d 3
ni mogel prihiteti nam- na pomoč. i

— 229  —

Pot nas je vodila zopet navzdol po pobočju gore in v daljavi zapa¬
zim dolino, po kteri se preteka reka Zab. 'Ko minete dve uri, dospemo
do samotnega selišlea, kjer opazim samo štiri hiše. Tri so bile delane iz
surove ilovice, dočim je bila četrta zidana iz močnega- kamenja. Poleg
pritličja je imela še eno nadštopje in v ozadju precej obširen vrt.

'‘Tu ostanemo,” reče vodja.

"Čegava je ta hiša?” ga vprašam.

"Našega meleka brat je njen lastnik. Takoj te peljem k njemtu.”

Pred poslopjem) razjahamo, in ko še popravljam jermenje svojega
konja, zaČujem za seboj glafeno divje sopihanje. Ko se obrnem, zagledam
velikega psa, ki drvi v velikanskih skokih po gori navzdol. Bil je Dojan,
kterega sem malo pred napadom izročil Halefu. Vrv, za ktero ga je Halef
privezal, je bila pretrgana, in zvesta žival je šla za mojo sledjo. Ko dospe
do mene-, plane kvišku in komaj setu ga pomiril. V gobec mu dam jerme-
nje svojega konja in bil sem prepričan, da mi konja nihče ne ukrade.
Nath nas peljejo v hišo. Vodja koraka z nami po stopnicah in reče naj
počakamo v mali sobici. Trajalo je precej časa, preldno se vrne.

"Pridite,” reče. "Toda preje morate odložiti orožje.”

"Zakaj?”

" Ker j e meleko v brat duho ven. ’ ’

"In ti sam si bil pri njem z;orožjem v roki.”

“Ker sem njegov prijatelj.” j

“Ah! Kaj : se nas bojite?”

"Da.”

"Bodite brez skrbi! Če mislite pošteno občevati z nami, vami ne
preti nobena nevarnost”

Mož nas pelje skozi dkoja vrata v neko- sobo, kjer je sedel lalstnik
te hiše. Bil je starikav, suhljat možiček s kozavim obrazom, ki nikakor
ni mogel imponirati. Z roko da znamenje, in naš vodja odide.

"Kldo ste- vi?” nas vpraša, ne d!a bi pozdravil.

"Kdo si ti?” vprašam jaz z istim glasom kot on.

Možiček nagrbanči čelo.

"Jaiz sem brat meleka iz Ličana.”

"In miidtva sva ujetnika meleka iz Ličana':” odvrnem jaiz.

"Toda obnašaš se in ne govoriš tako kot bi bil ujetnik.”

"Ker ,sem proštovoljeh ujetnik in dobro vem, da bom kmalu prost.”

“Prostovoljen? Saij so te vendar naši ljudje ujeli.”

"Im midva sva se oprostila in šla nato s vašima ljudmi prostovoljno,
ker jih nisva hotela postreljati. Ali ti niso vsega povedali?”

"Toda nisem jim vrjel.”

"Še rad jim boš vrjel.”

"Bil si pri beju iz Gumri,” nadaljuje pjogovor. "Kako si prišel k
n Je!mlu?”

"Prinesel sem mu pozdrave odi njegovega sorodnika.”

"Torej nisi njegov podložnik?”

"Nei Tujec sem v tej deželi.”

230  —

“Kristijan, kot so mi povedali moji ljudje, kaj ne?”

“Slišal si resnico.”

“Toda krfetijan, ki vrjame napačnim naukom.”

“Jaz sem prepričan, da so naši nauki pravi.”

“Ali nisi misijonar?”

“Ne. Ali si ti duihovnik?” ga vprašam 1 .

“Nekoč sem hotel postati,” mi odvrne.

“Kidaj pride melek šemi?”

“Še danes; toda ure nam ni naznanil.”

“In do tedaj ostanem jaiz s svojim tovariše® v tvoji hiši?”

[Mož pokima z glavo im jaiz vprašujem nadalje:

‘‘Kot ujetnik menida?” i

“Seveda, ker si res ujetnik.”

“Im kdo me hoče držati v tej hiši?” <

‘‘Moji ljudje in tvoja beseda.”

“Dvojih ljudij se ne bojim in svojo obljubo sem že spolnil. 'Tvojim
ljudem sem. obljubil, da grem z njimi, kar sem tudi storil.”

Mož se zamisli. , 1  !

“Imaš prav. Torej ne boš moj ujetnik temveč gost.” :

Kato pa zaploska z rokami. V sobo stopi stara žena.

“Prinesi pipe, kavo* in naslonjače!” zapove.

fV sobo prinesejo najprvo naslonjače in z Lindsayem se vsedeva vsak
na eno stran moža, ki trdi, da je svečenik, ker je hotel svoje dnij postati
dbhoveni. Postal je bolj prijazen* in ko dolbimo pipe in tobak, je bil ce¬
lo toliko uljuden, da nam je sam prižgal tobak. "Vprašal sem ga, v kak¬
šnem položaju so nestorijamski Kaldejci in izvedel sem stvari, da so se
mi lasje ježili na glavi. i 1 1  >  ■

fVojniki so se zbrali okoli hiše; kot sem pozneje slišal so bili sazno
neizobraženi kmetovalci, ki so se IdVignili, da se otresejo jarma, ki so g a
jim naložili mohamedanski Kjnrdje. Poznali niso orožja, in iz nekaj ne¬
premišljenih besed našega gostitelja sem .spoznal, da izmed njih desetib
pušk, jih ne strelja niti pet.

*“Gotovo ste trudni,” začne gostitelj, ko smo zavžili kavo. “Dovo¬
lite, 'da vama pokažem sobo, ki je odmenjena za vajin počitek.”

[Starec se dlvigne in odjpre vrata. Navidez iz uljudnosti se poistavi ob
stran, da bi nama dal prednost pri vstopu; komaj pa sva z Lindšayjem
prekoračila prag, kk> zaloputne vrata za nami in potegne zapah,
i ‘‘Ah! Kaj je to?” vpraša Linidsay. ; ; ! 1

“Zahrbtni bapad, ničesar dmzega!”

“iVi ste se pufetili preslepiti.” ! ■ 1  ‘ 1

“Ne. Slutil sem že prej, da. se nama zgodi kaj enacega.” '
“Zakaj ste pa stopili 'čez prag, če ste slutili zahrbtni napad?”

“Ker sem se hotel spočiti v sobi. Noga me še sedaj boli od padca.’’
“Spočila bi 'se lahko na dragem kraju, ne pa v zaporu.” i

231

"Saj nisva ujetnika. Le poglejte si vrata, k ter a sem že prej med
pogovorom opazoval. Nekaj krepkih sunljajev ali pa udarec s puškinim
kopitom zadostuje, da jih razbijemo.”

"AJi naj takoj udarimi? 1 '

"Ne, ker nisva v nevarnosti.”

1  "Mari hočete čakati, da se še več ljudi nabere okoli hiše? Sedaj je
prilika, da zajahava konja in pobegneva.”

"Toda mene vesele ‘ti dogodki. Prav sedaj ;se mi nuldi najlepša prilika
spoznati razmere tiukajlšuih kristijanov.”

"Nisem radtoveden; svoboda mi je ljubša.”

Tu začujemi jezno lajanje mojega psa, ki se kmalu spremeni v glaso¬
ve, kot bi se branil' proti napadu. Ker je bila 'v sobi samo majhna luknja,
skozi ktero nisem mogel niti glave utakniti, mi je bilo nemogoče videti,
kaj se godi zunaj. Tu začujem ponovno, lajanje, in kmalu za tem človeški
krik. V tokih okoliščinah nisem mogel vieč tičati v zaporu.

"Pojdite, -Sir!”

Uprem se m  ramami proti vratomi, ki so se pa le nekoliko udala.

"Vzemite puško!” reče I.ind'say, in zajedno pograbi za svojo.

Nekaj udarcev je zadostovalo, da se vrata podrejo. V sobi, kjer sem *
se preje raztovarjal z lastnikom hiše, Iso stali štirje možje, ki so: imeli
■najbrž častno naloga naju čuvati, da ne pobegneva. Ko se prikaževa iz
najine sobe, nam stopijo s puškami nasproti, vendar sem, bil prepričan,
da jih ne bodo rabili. i

"Stojte!” zakliče eden še precej prijazno.

"Stojte raje vi mesto mene!” odvrnem.

Moža sunem* na stran in hitim: navzdol, kjer so se vojniki zbrali okoli
najinih konj. Gostoljubni naš gospodar je ležal na tleh im pes nad njim.

"Vstran, Sir?” vpraša Linldisay.

"Da.”

[V trenutku sva že na konjih.

"Stojte, ker sicer bodemo streljali!” zakličejo za nama.

Ees pomeri več oseh n,a nas s puškami, kar pa naju ni dosti vzne¬
mirilo

"Dejan, geri!”

Pes popusti truplo:. S puško zamakam okoli sebe in Lind!say stori
feto. V eni minuti že pustiva za 'sdboj naše dosedanje tovariše; parkrat
sicer ustrelijo za nami, vendar moljen strel ni pogodil svojega cilja. Nato
pa skočijo vsi neetorijanci z glasnim, krikom na svoje konje, da nas pre¬
ganjajo.

Midva z Jdndsayem pa jahava v diru po onem potu, od koder smo
prišli. Ko dospeva na višino pred 1  vasjo, soi preganjalci zaostali že daleč
2a nami.

"Pred 1  njimi smo varni!” meni Li'ndlsay.

"Toda ne pred 1  drv ”

' ( ‘Zakaj ne?”

i

— 232  —

"Ker nas lahko sreča večji oldd ! elek nestorijanteev.”

"Torej se jim umakneva.”

"Kar pa ni povsod mogoče."

"Torej vse postreljava! Well!”

"Sir, ne vera kako ko s streljanjem. Sicer t.udi-jaz ne l)i bil rad ujet,
toda Človek ne ve, kaj ga doleti."

f V dveh urah sva že na onemi mesta, kjer ^mo prej razjahali, in kjer
sva dobila nazaj svoje orožje. Na prihodnji višini potegnem iz žepa ,svoj
daljnogled, in ker ni-seoni opazil ničesar sumljivega, jahava naprej. jPo
precej dolgi ježi dobiva mesto, kjer sva bila ujeta. Lindsay hoče .zaviti
na desno, kjer je bila vas Mija in lovišče, .toda jaz ga zadržim.

"Ali bi ne bilo bolje, če jahava na levoi, Sir?" ga .vprašam:. "Tam
so 'bili naši napadeni. Skoro potrebno, je, da si .-ogledava tamosnji kraj."
, "E,e j je najbrž v Miji ali pa y G-uintri!" odvrne Lindteay.

! "Grad G umri je na levi. Pojdite!”

"Jaiz grem proti desni."

"Toda, (Sir, podajate se v novo nevarnost!" 1 1

1  Ereiz odgovora zavijem na desno in Anglež mi /Strnemo (sledi.

Kknaliu opazim korenino, kjer se je spodtaknil moj konj in kakih
SOO korakov .v-stran opazim ubitega konja, kteremlu- so pobrali jermenje.
Trava je bila pohojena; s krvjo onesnaženo listje dreves mi je pričalo,
'da se je tukaj vršil hud boj. jKurdje so bežali in nestorijanci za njimi.
To je posebno Angleža vznemirjalo. Pozabil je na svoje prejšne besede
jn pognal konja ,v dir. !

"Pojdite, Sir! Videti moramo, kaj se je zgodilo!” mi zakliče.

"Le previdno!" svarim. "Dolina je široka in .odprta. Če se sovra¬
žnik slučajno vrača, nas lahko opazi, in midva sva zgubljena."

"Me nič ne briga! Moramo našim pomagati!”

"Saj nas več ne potrebujejo!"

Toda Anglež že več ni slišal mojih .besed, temveč .dirjal naprej, da
Bern mu bil prisiljen slediti, dasi bi raje med drevesi iskal ,vatfsi}va.

Tam v daljavi je naredila dolina ovinek, ki nam je oviral pogled v
'daljino. Nedaleč od ovinka je ležalo mrtvo truplo. Bil je ubit Kurti;
kpoznal sem ga po njegovih laseh. Z Angležem zavijeva okoli ovinka,
komaj pa prideva sto korakov d'aleč, ko zaštulmi v bližnjem igrmovju in
tned drevesi, in trenutkoma nas obkoli številno bojevitih postav. Dva
primeta Za ueido mojega konja, doekni več adutov prime moje roke in noge-
Ista se zgodi tudi z Angležem, ki je zašel v tako gosto vrsto sovražnikov,
'da njegov konj niti korak ni mogel prestopiti naprej. Nekfdo vpraša An¬
gleža nekaj besed, česar pa on ne razdane in pokaže na mene.

"KBo ste vi?” vpraša me eden adutov.

"Prijatelji nestorijancev. Kaj hočete od nas?"

"Mi nismo nestorijancei. Tako nas imenujejo naši sovražniki i°
zatiralci. Mi smo tKaDdejci. Ali ste vi Kurdi?"

"Mi dr a nisva Ktarda, ne Turka ne Arabca. Samo oblečena sva p°
modi te dežele. Midva sva tujca.”

233  —

"Od kod 1 ?”

“Jaz sem Nemec im moj tovariš je Anglež.”

“Nemcev ne poznam, toda Angleži bo  hudobni ljudje. Peljati vas
hočem k melieku, ki vaju bo sodil 1 .”

“Kje je melek?”

“Za nami. Mi smo le njegova preldstraža, ki vas je opazila prihajati.”

“Torej greva iz vatni. Sjpiuistite me!” i

“Stopi raiz konja!” 1  i

“Dovoli mi, da jahaml! Tjčeraj sem padel s konja, in noga me še
sedaj boli. ’ ’

“Torej ostanita v sedlu, mi pa hočemo peljati vajine živali za uizde.
Če pa skušata pobegniti ali pa rabiti svoje orožje, tedaj vas ustrelimo.”

iLjudje so. govorili odločno im bojevito ter so se precej' razlikovali
od onih, ki so nas prej ujeli. Ko zgrabita dv,a za uizde najinih konj, se
napotimo naprej. Moj pes je korlakal poleg mene in me zvesto pogledoval;
sovražnika ni napadel, ker sem bil tudi jaz miren.

Mal potoček je valil 1  svojo vodico proti večjemu studencu. Prihajal
je iz stranske -doline, ki je obj-eldneim tvorila oba pot očkova bregova. V
tej dolini je počivalo, gotovo nad! šeststo vojnikov v posameznih -skup-i-
njah, dočim so .s,e konji pasli v bližini. Ko naju pripelje četa v tabor, se
ostali vojmiki sicer (začudijo, vendar ostanejo- mirni.

Peljejo naju db najivečje skupine, kjer je v sredini sedel precej mo¬
čan, vzraščen mož, ki pokima mojimi 'spremljevalcem.

“Ali ste jih pripeljali?” jim reče. '“Vrnite -se na svoje mesto!”

Torej so, mru- najin prih-od že prej maznianili. Mele,k je bil podoben
nekoliko sv-ojemiu bratu, venite mioja pozornost ,se kmalu obrne- drugam.
Nedaleč od! Meleka namreč opazim b-eja i'z Gum-ri, Amaid 1  el Gandurja in
Halefa; vsem so vzeli KuiMj-e orožje, toda zvezali jih niso.

Melek mi da znamenje, da razjaham.

“Pridita bližj-e!” zapove.

'Skočim (torej raz konja, stopim v sredo Kurdov in se -prav po doma¬
če v-sede-m pol-eg m-el-eka. Isto stori tudi Anglež. Vodja na® sicer nekoliko
začudeno p-ogledia, vendar ničesar pe reče.

“Ali sta se branila, ko so vaju zajeli moji vojniki?” me- kbnečno
vpraša.

“Ne,” odvrnem kratko. - 1

“Pa sta vendar im-ela orožje s seboj.”

“Zakaj p-a vendar maj- bi pobijala Kald-ejee, ko- sva vendar njih pri¬
jatelja. Kristijani so kakor midva.”

Melek me začudeino pogleda in vpraša:

“Vidiva sita kriškij-ana? — Iz kterega mesta?”

“Mesto, odi koder sva midva prišla, je tebi neznano. Daleč daleč od
kukaj je-, kamor še ni prišel noben Kurd.”

“Torej site Kraniki? Mogoče iz Anglije?”

“Da, moj tovariš je Anglež. J-az sem pia Nemec.”

— 234  —

“Nemca še nikdar nisem videl. Ali stanujejo jz Angleži v skuipni
deželi ?”

“Ne, ker leži morje med obema državama.”

“To so ti pač dingi povedali, ker ti miši Nemec.”

“Zakaj ne?”

“Ker nosiš s seboj kuram, kterega smejo nositi samo badžiji.”

“Kupil sem ga v Meki, da spoznam, kakšno vero imajo rnoslemini
in kterim naukom verujejo.”

“Torej'nisi dober kristijam, ker pravi kristijan ne sme poznati nobe¬
ne vere razven svoje. Toda če sta Franka, zakaj sta prišla v našo deželo?”

“Po trgovini.”

“In kakšno blago sta is seboj prinesla?”

“Zidaj še ničesar. Najprvo hočeva poizvedeti, ktero blago potrebuje¬
te, da lahko naročimo pri našib domačih trgovcih.”

“Toda zakaj nosita s seboj toliko orožja, če sta trgovca?”

“Orožje je pravica prostega moža; kdor potuje brez orožja, je ven¬
dar suženj dingih.”

“Toiej povejta svojim trgovcem, naj nam pošljejo orožja; v Kurdi-
stanu je dovolj mož, ki nečejo biti dr ugirn sužnji. Morata biti pač pogum¬
na noža, ker se drzneta tako daleč od svoje domovine. Adi imata menda
koga s seboj, ki vaju varuje?”

“Pa. Pri sebi imam lmdjeruldi velikega sultana.”

“Pokaži!”

Izročim mu svojo potno listino in mpž je res bral. Ta melek je bil
po kurdistamskih pojmih precej učen mož. Ko prebere, mi izroči nazaj
potno listino.

“Ti stojiš v paidišabovej senci, ki ti pa v teh krajih ničesar ne ko¬
risti; vendar sem prepričan, da nista navadna vojnika in to je dobro za
vaju, Zakaj govoriš ti sam, in zakaj molči tvoj tovariš?”

“Ker ne razume vaše govorice.”

“Kaj dela torej v tej oddaljeni deželi?”

“Opazila sva bojne sledove, kterim isva sledila.”

“Kje sita spala zadnjo noč?”

“V Gumri,” odvrnem brez odlašanja.

Melek me drzno, prodirajoče pogleda.

“In to se mi drzneš povedati v obraz?”

“Da, ker je resnica.”

“Torej si bejev prijatelji Zakaj se nisi torej bojeval pri njegovih
četah?”

•“S svojim tovarišem sem: zaostal in jim torej nisem mogel hiteti na
pomoč, ker so me napadli tvoji ljudje.”

“Ali sta se branila?”

1  “Le malo. V trenutku', ko so taaj!u napadli tvoji ljudje, sva oba popa¬
dala raiz konje. Jaz sem se onelsvestil, in mjoj tovariš je zgubil onožje. En
konj je bil dbit, in dva moža sta bila ranjena.”

“iKaj se je potemi zgodilo?” , , l :  i

I

— 235  —

! ''Slekli so nas skoro popolnoma, privezali' na kpnj.e in peljali k
tvojemu bratu.”

/"In sedaj sta zopet na tem mestu. Kako sta prišla sem?”

Povem mm vse natančno. Mož se je vedno bolj čudil, dokler preveli¬
kega čudenja ne vzklikne:

"Katera aisa — za Jezusovo voljo, gospod, in vse to mi tako mirno
prippveduj.es? Ali si velik junak, ali pa zanikaren labkomdšljenež, ki pro-
stovolno' išče smrti!”

"Motiš se. Povedal sem ti resnico, ker kristijan se ne sme lagati, ia
ker se mi dopalde tvoj obraz. Ti nisi ropar ne tiran, pred kterim bi morali
ljudje trepetati, temveč pravičen knez svojih ljudi j 1 , ki ljubi resnico.”

"Gospod 1 , imaš prav, in ker isi resnico govoril, je prava sreča za tebe.
Da si lagal, bi bil zgubljen, kot so zgubljeni drugi.”

Melek pokaže na skupino ujetnikov.

"In kako bi zvedel, da govorim neresnico?”

"Poznam te. Ali nilsi ti vojskovodja, ki je Hadedinom pomagal do
zmage?” '

"Da, jaz sem.

"Ali nisi ti mož, ki se je bojeval z Džesidi proti mosulskemiu guver¬
nerju?”

i" G overiš resnico.”

"Ali nisi ti mož, ki je oprostil Amad el Gandurja iz zaporov v

Aimadiji?”

i"Kesi jel”

"In ki si tudi muteselima prisilil, da je spustil dva. Kurda iz
zapora?”

"Kes je.”

(Čudil sem se vedno bolj. Kje je nest ori j a niški melek vse to zvedel?

"Kako, da so ti vsi moji dogodki znani, melek?” ga vprašam.

“Ali nilsi ozdtavil v Atnadiji neko deklico, ki je požrla strup?”

"Da. In tuldi to veš td?”

"Njena prababica se aove Mara Durine, kaji ne?”

I i"Kes je. Ali jo poznaš?”

"Bila je pri meni in mi mnogo pripovedovala, kar .je izvedela od
tebe in tvojega služabnika, ki je sedaj vjet. Vedela je, (da prideš v moje
kraje, in prosila me je, da postanem tvoj prijatelj.”

"In kako Isi uganil, da šemi jaz ta mož?”

"Ali nisi včeraj pripovedoval v Gumni, kar si 'zvršil zadnje dni?
Tami imamo prijatelja, ki nam vse sporoči. Tudi O' današnjem lovu smo
bedeli, kterega si se tudi ti nameraval udeležiti. Zatorej ;sem poslal,
ko sem opazil, da si za svojimi zaostal, oddelek (Svojih mož za teboj, ki
'te naj pripeljejo na varno, da se ti v boju ničesar ne zgodi.”

Melek mi j,e pripovedoval tako čudne reči, d'a sem jih komaj verjel.
Sedaj mi je bilo tudi jasno, zakaj Iso nam naši prvi napadalci vrnili
orožje, ko sem to zahteval od' njib.

"In kam si sedaj namenjen?” vprašam, maleka.

236

"Z menoj pojdeš iv Ličani, kjer boš moj goist.”

"In moji prijatelji?”

"Tvoj sluga in Amad el G.andur sta prosta.”

"Toda bej?”

"On je moj ujetnik. Na izboru določimo vse glede njegove usode.”
“-Ali ga [nameravate umoriti?”

"Mogoče.” (

^ Tore j te ne morem spremljati V Ličan.” •

"Lakaj ne?”

"Ker sem lejev goist; njegova, usoda je tudi moja. Z njim se hočem
bojevati, 'zmagati ali umreti.”

"Mara Durine mi je povedala, da Isi emir, torej hraber bojevnik. Toda
pomisli, ida hrabrost pogosto zapelje človeka v pogubo, če ni premišljena.
Tvoj 'tovariš ne razumi, kar 'sVa govorila. Povej mtu vise in vprašaj ga,
kaj [hočeš iskleniti!”

Ta poziv mi je bil baiš izaželjen. Obrnem se torej k Angležu in rečem:
"Sir, prišli stno v družbo, o kteri še sanjati ne bi mogel.”

" 'T ako! G r e z'a kožo ? ”

"Ne, .družba je dobra. Melek me pozna. Stara kristijanka, 'kterej
sem v Amadiji ozdravil ununkinjo, miu je vse povedala. 'Sedaj gremo iz
melekom kot njegovi gostje v Ličan.”

“Well! Zelo 'dobro! Izvrstno!”

"Toda skrbi me, kaj se zigodi z bejem; njega bodo najbrž usmrtili.
"Umi! Neprijetno! Je dober mož!”

"Gotovo! Mogoče lahko z njim pobegnemo.”

"Kako?”

•"Ujetniki niso zvezani in potrebujejo isamo konja. Če bitno Iskočijo
na mrhe, ki 'se pasejo v bližini, in pobegnejo, tedaj jim lahko krijem hrbet,
feesr verni, dia nestorijanci ne bodo streljali na mene.”

" TTmi ! Lep načrt! Izvrsten!”

"Toda zgoditi se mora takoj. Mi hočete pomagati?”

“Yes! iBo zanimivo!”

"Toda streljati ne smete, Sir!”

"Zakaj ne?”

''Radi meleka.”

"Toda naju bodo ujeli!”

"Ne vrjamem. Moj konj je dober, vaš tudi, in če so druge muhe po-
časne, se ljudje lahko skrijejo v grmovju. Torej bodite pripravljeni!”
"Yes!”

"Pazite!”’

.Obrnem se k meleku.

"Kaj sta sklenila?” me vpraša.

"<Beju ostaneva zvesta.”

"Torej odklanjata moje prijateljstvo?”

"Ne. Yendar dbvoli, da storiva svoje dolžnost. Oditi hočeva, vendar
povem ti, da poskusim vse in rešim' bej a.”

— 237  —

Molek se zasmeje in reče:

“Če tudi skličeta vse njegove vojnike, pridete prepozno, ker mi bo¬
demo že odšli. Sicer pa če hočeta pomagati beju, me ne smeta zapustiti.”

Med tem sem vistal, in tudi Lindsay je že bil pri svojem konju.

“Ne zapustiti?” vprašam, da dobim čas; medtem sem dal Halefu
znamenje in pokazal na konje in izhod 1  doline. “Jaz menim, melek, da
nisem tvoj jetnik!”

“Toda ti me siliš, da si moj jetnik.”

Vidlel sem, da me je Halef razumel, ker je šepetal s svojimi tovariši,
ki so miui pritrjevali.

“Melek, čuj, kaj ti povem,” rečem, ko stopim k njemu in mu polo¬
žim roko na rame, ker sem čutil, da je že skrajni čas za beg. “Poglej tja
v dolino! ’ ’

Melek se obrne s hrbtom proti ujetnikom in reče: “Zakaj?”

“Počim gledaš ti proti tej strani,” mir odvrnem, “se zgodi za
tvojim hrbtom to, kar si smatral nemogočimi”

“Kaj govoriš?” vpraša me začudeno, vendar mu ne odgovorim takoj.

In res v tem trenutku so ujetniki skočili na konje in pobegnili. Tudi
Anglež je zajahal konja in sicer tako, da je podrl 1  nekaj mož na tla, ki so
se pripravljali na preganjanje.

“Tvoji ujetniki bežijo,” rečem rneleku.

Moja zvijača, dasi otročja, se je vendar posrečila. Melek se takoj
obrne.

'“Za njimi!” zakriči in skoči na konja. Bil je kurdski žrebec izredne
hitrosti, s kterim bi ujetnike pač hitro dosegel. Takoj skočim za njim in
potegnem bodalo. Melek ravno zgrabi za uzdo, ko sunem z vso močjo nje¬
govega konja v zadnjo nogo. Konj se spne in zdirja po* dolini.

‘ ‘Izdajalec!” zakriči melek in skoči proti meni.

Meleka pobijem na tla, skočim k svojemu vrancu, zajaham in
goo d ,bye.

Beguncem je bilo znano, da se v dblini nahaja melekova predstraža,
torej obrnejo proti desni. Jaz dirjam do preganjalcev, jih dbhitim in
zavpi j ami:

* 1  'Stojte, sicer strel j arn! ”

Ker se za moj klici ne zmenijo, poimerimi, ustrelim in dva konja se zvr¬
neta na tla; ker je še več preganjalcev dirjalo naprej, ustrelim' »e trikrat.
Begunci so dbbili s tem precej časa, ker so njih preganjalci zgubili svoje
konje. Sedkj pa prijaha melek na svojem konju, kterega je zopet v lovil;
takoj pregleda ves položaj in potegne pištolo izza pasa.

“Ustrelite ga!” zakliče jezno in jaha proti meni.

Sedaj obrnem konja in zbežim. Samo hitrost mojega vranca me more
s 0 rešiti. Položim mu torej roko' med ušesa.

“Ki-!”

Vranec se stegne in zdirja kot puščica. Njegova dolga griva je plapo¬
lala kot zastava okoli mojega kolena. V eni minuti me že melek več ni
toogel doseči s strelom. Pravkar prijaham do prvega ovinka v dolini, ko

238  —

zginejo moji tovariši za drugim. Žrebec dirja kot obseden, da je celo pes
zaostal, in v treh, minutah sem pri svojih tovariših.

"Jahajte hitreje!” jim zakličem. "Samo kratek čas, ker hočem
meleka: speljati na napačno pot.”

"Kako?” vpraša bej.

"Ni časa, 'da bi razlagal. Še danes zvečer se dobimo v Gumri.”

Dočim jaz ustavim konja, dirjajo tovariši naprej. Kmalu zginejo, za
tretjim ovinkom v dolini. Jaz pa jaham nazaj in kmalu zapazim prega¬
njalce, njim na čelu meleka. Ivo zračunim, kdaj dospejo preganjalci na
moje mesto, obrnem zopet konja in ga poženem v galop. Pes me je dote-
kel, in kmalu se prikažejo tudi preganjalci, ki me zagledajo; seveda so
bili prepričani, da še nisem prišel do svojih tovarišev in jahal v ravni
smeri, v kteri so 1  oni pobegnili.

Pred menoj se pokaže majhen potoček iz stranske doline, v btero
zavijemo Dolina je bila kaj kamenita in sfcoro brez zelišča. Jahati sem
moral počasneje; kmalu opazim, da mi tudi melek sledi. Za njim so jahali
tudi njegovi ljudje, torej so 1  bili bej in moji tovariši rešeni.

Kmalui pa opazim nekaj, kar ni bilo ravno prijetno. Melekov konj
je bil namreč bolj vajen plezanja po gorah kot moj vranec. Daši sem' ga
dobro poganjal, vendar se je razdalja med menoj iri melekom vedno bolj
zmanjševala. Najtežavneje je bilo na vrhnjem delu soteske, kjer je stopal
konj po strmini iz rahlega kamenja, ki se je pa pod konjskimi kopiti
uhajalo 1 . Božal in gladil sem vranca, ki je stokal in sopihal — in konečno
dospeva z velikanskim trudom na vrhunec.

Tu pa zadoni za menoj melekov strel, ki k sreči ni zadel.

Pred vsem moram pregledati tla in svet pred 1  menoj. Videl nisem
ničesar kot gole hribe brez potov. Najlagodnejša se mi je zdela neka gor¬
ska stena na mio ji desnici, in k njej poženem konja. Ker se je pot nekoli¬
ko zboljšala, je vranec pričel hitreje stopati.

Iz vrhunca griča jo udarim navzdol. Nad menoj zadoni glaseri melekov
krik. Ali je kriknil jeze, ker sem mu pobegnil 1 ? Donel je skoro kot svarilo-
Jaham naprej in vidim, kako mi melek previdno sledi. Tla so postajala
vedno bolj težavna. 'Ob moji desnici se je vzpenjala navpična skala, in ob
levi pa je padala strmo navzdol, in itak že ozka pot se je še zoževala. Mo,]
konj se je pota že nekoliko privadil; ni se plašil, temveč previdno kora¬
kal naprej, dasi je bila steza še komaj dva čevlja široka. Pričakoval sem,
da se pot onkraj strme skale razširi. Ko pa dospem na mesto, obstoji mo]
konj, ne da bi ga ustavil.

Oba gledava, konj in jezdec, v prepad, najmanj sto' čevljev globoko.

Nahajal sem se v groznem položaju. Naprej mi je pot zapiral prepad,
obrniti konja nisem mogel, in na strmi skalini me je pričakoval melek-
Morebiti mu je bil ta kraj znan, ker je razjahal in mi peš sledil. Za nji®
je pa prihajalo še več njegovih ljudij.

Seveda bi lahko tudi jaz skočil s konja in se vrnil; toda moj kon]
bi bil zgubljen. Torej se odločim-, da poskusim najhujše. Vrancu prične®
ljubeznivo prigovarjati in ga siliti, da ritensko koraka nazaj. Uboga me,

— 239

vendar le s skrajno previdnostjo napravi nekoliko korakov nazaj. Ž gob¬
cem je sopihal in po telesu se je tresel. Če se ga prime najmanjša omoti¬
ca, sva oba zgubljena. Počasi, počasi, vsak trenutek v smrtni nevarnosti,
prideva nazaj do mesta, kjer je bila pot še enkrat toliko široka

Na tem mestu se konj spočije. Melek dvigne svojo puško.

“Ostani na svojem mestu; sicer streljam,” mi zakliče.

Ali naj pripustim, da strelja? Če se moj konj prestraši, me lahko
potegne s seboj v nižino. Ali pa se odtrga od skalovja kamena plast, ki
naju pokoplje pod seboj. Vendar na tem mestu nisem mogel ostati; skle¬
nem torej, da streljam tudi jaz.

Sicer pa je bila razdalja med menoj in melekom še vedno tako velika,
da se nisem bal njegove krogi je. Obrnem se torej v sedlu nazaj, pomerim
s puško in zaldičemi:

“Melek, beži, sicer streljam jaz!”

Melek se zasmeje in odvrne:

“Najbrž se šališ. Tako daleč me ne more zadeti tvoja kroglja!”

“Pazi na svoj turban, ker takoj boš imel v njem luknjo!”

IS puško zadenem ob svoj revolver in počim s petelini,, da konja pripra¬
vim na strel. Nato pomerim, sprožim in se trenutkoma zopet obrnem. Konj
je ostal miren. Za seboj pa začujem krik, in melek je zginil. Že sem) bil v
Strahu, da. sem ga ustrelil, vendar takoj opazim, da se je samo skril za
bližnjim ovinkom.

Ko puško znova naložim, poženem konja nazaj. Pes me je ves čas po¬
zorno pogledoval; bil je tiho, ker čut rau je najbrž razodeval, da ne sme
plašiti konja z glasovi.

Trajalo je precej časa., predno prideva s konjem do širjega. mesta.
Ali naj drznem? Bilo je pač bolje tvegati vse na en trenutek kot pa se
ttnučiti cele ure. Vranca potisnem oib steno, da lažje pregleda svet pred
seboj. Potem — usmiljeni Bog, pomagaj! — zbodem: konja v lakotnice,
potegnem' kvišku in ga obrnem.

Trenutek so visele njegove noge nad globočino, toda kmalu dobi pod
seboj trdna tla; nevarno kretanje je uspelo. Toda žival se je tresla po
celem životu in trajalo je precej časa, predno sem mogel jahati naprej.

Odleglo mi je srcu — hvala Bogu! Hitro jaham po poti nazaj, vendar
kmalu zopet obstanem!. Pred menoj preži melek, pri njem pa dvajset nje¬
govih ljudi j, ki merijo s puškami na mene.

''Stoj!” mi zapove. “Takoj ko zgrabiš za orožje, hočem streljati!”

Upor bi bil brezuspešen in skoro kazniv.

“Kaj hočeš?” ga vprašam.

*‘Stopi raz konja!” mi zapove.

{Njegovemu .povelju takoj ugodim 1 .

“Odloži orožje!” zapoveduje melek.

“Tega. ne storim!”

“Torej te ustrelimo!”

•“Streljajte!” ■ i

[

— 240  —

Vendar ne sprožijo, pač pa se začno med seboj posvetovati. Nato pa
reče melek:

“Emir, ohranil si mi življenje, torej tudi jaz no hrepenim po tvojem.

Ali nami hočeš slediti prostovoljno?”

“Klara?”

“V Ličan.” 1

“Toda le tedaj, če mi vse pustite, tar imam pri sebi.”

“Vse lahko obdržiš.”

'“ Ali prisežeš?”

“Prisegam!”

Po teh besedah primem konja za uzdo in korakam proti melfekm Iz
previdnosti vzamem v roke revolver, da se ubranim morebitnemu) napadu-
Toda melek mi ponudi svojo roko in reče:

!“Emir, ali ni bila to grozna pot?”

“Da, v resnici!”

“In ti nisi zgubil poguma?”

“Potem bi bil zgubljen tudi jaz. Bog m© je čuval.”

“Tvoj prijatelj sem 1 !”

“In jaz tvoj!”

l“Vendar te hočem obdržati pri sebi kot ujetnika, ker si ravnal z
menoj kot sovražnikom.”

'“Toda vedno odkrito. Kaj bočeš z menoj v Ličanu? Morda me boš
zaprl?”

“Da. Toda če mi obljubiš, da ne pobegneš, postaneš moj gost.”

“.Sedaj ne morem ničesar obljubiti. Dovoli, da se prej premislim!’’

“ Časa imaš dovolj! ’ ’

“Kje so tvoji ostali vojniki?”

•Melek se zadovoljno zasmeje in odvrne:

'“Gospod, misli tvoje pameti so bile sicer zvite, vendar jaz sem jih
vseeno pogodil.”

“Ktere misli?”

"“Meniš, da bode bej iz Givmri jahal na konju v gorovje, kterega prav
tako dobro pozna kot jaz? Znano mu je, da po tern potu ne more po-
begniti.” .1 t  i i

“In v kaki zvezi sem jaz s temi mislimi?”

“Zvoditi si me hotel na napačno pot, da hi preganjal tebe in pustil
beja pobegniti. Sledil sem tebi, ker sem bil beja gotov. Dvajset mož se*
vzel s seboj, ostali so se pa razdelili, da polove beja in njegove tovariše.’

“Toda branili se bodo.”

“•Saj nimhjo orožja!”

'“Bodo pa peš ušli skozi gozd.”

“Bej je preponosen, da zapusti konja, ki še lahko teče. Zastonj si se
podal v nevarnosti, zastonj si postreljal pet naših kbnj. Pojdi!”

Vrnemo se po istem potu, po kterem smo prišli. Pri nekem ovinki
doline zapazim oddelek jezdecev.

''Kako je bilo - ?” jih vpraša melek.

1

241  —

‘“Vseh nismo dobili.”

■“Edo je vjet?”

“Bej, Arabca, sluga tega gospoda in dva Kurda.”

“Dovolj jih je. Ali so se branili?”

“Ne. Olbkolili smo jih popolnoma in morali so se vdati; toda nekaj
Kurdov je zginilo med grmovjem.”

“Njih poveljnik je naš ujetnik, in to mi zadostuje.”

Vrnemo se na mesto, od koder smo pobegnili. Čudno, da Angleža niso
ulovili. Kako je pobegnil in kam se je obrnil? Prav lahko se mu pripeti
nesreča, ker si sam ni znal pomagati v tujem kraju.

Ko dospemo do taborišča, so že sedeli ujetniki na svojem prej snem
prostoru, toda bili so -zvezani.

‘“Hočeš k njim ali k meni?” me vpraša melek.

“Naj-prvo k njim.”

“Torej te prosim, da odložiš svoje orožje.”

“V tem slučaju naj ostanemo vsi zajedno z ujetniki pri tebi. Oblju¬
bim ti, da dokler ne- pridemo v Li-can, ne bom ralbil svojega orožja, in
tudi ne pobegnil.”

'“Toda nagovarjal boš druge k begu!”

“Ne. Jaz jamčim, za vse, toda zajedno stavim pogoj, da smejo obdr¬
žati vse, kar imajo pri sebi.”

“Tako naj bode!”

V-sedem -se k bej-u. Na obrazu vseh ujetih sem bral inssiz sramote, ker
so se dali ujeti. Tu pa začujem krik : — na poti se prikaže jezdec, kterega
pač nisem pričakoval : Master Lindsay.

Anglež pogleda -okoli sebe, nas zagleda , in jaha naravnost proti nam.

“Ah, Sir! Že zopet tu!” vpraša začud-emo.

“Da. Good day, master Lindsay!”

l“Kako ste pa vi prišli sem-? Saj -ste jahali kot bi vas vrag obsedel!”

“Vsaj tako prostovoljno -ne kot vi.”

“-Prostovoljno? Saj -sem moral!”

“Zakaj?”

“He! Grozen položaj! Vem s-am-o, kaj -se pravi -osel in zaušnica v
kurdskem jeziku, pa naj sam jaham po kurdski deželi! Videl, da so vse
ujeli, pa sem- počasi za njimi jahal.”

“Kje ste pa vendar tičali, ko so druge ujeli?”

■“Ker je moj konj Iboljši, sem- jahal hitreje k-ot drugi. Toda kam ste
vi zginili?”

“Sir, danes sem doživel eno najnevarnejših ur svojega življenja, kar
Ui-i lahko verjamete. Razsedlajte. Vse vam hočem- povedati! ”

Anglež stopi raz •konja in -se vsede k meni. Povem mu vse, kako sem
Jahal po smrtno-n-e varnih strminah.

“Master,” reče, ko sem bil -gotov, “danes je slab dan, zelo slab!
^ell! Nimam več veselja, da bi šel medvede lovit. Yes!”

242  —

(Tudi z Ibejem, b  Halefom in Atmad el Gandiirjem sem mnogo govoril.
Arna d el Candur je upal, da je 'hitel njegov oče Mohamed Emin v Gumri
iskat pomoči; toda njegovo pričakovanje Se ni spolnilo.

Ko povžijemo nekoliko hrane, se pripravimo na odhod. Nas vzamejo
v sredo, nakar jahamo po isti poti nazaj, ktero sva z Angležem že dva¬
krat premerila. Še pred nočjo pridemo do mesta, kjer je stanoval mele-
kov brat.

Sprejeli nas niso baš prijazno. Nestorijanei sprejmejo svoje tovariše
z divjim kričanjem, nas ,pa z grozečimi besedami in temnim pogledom.
Melekov brat je stal pri vratih svoje hiše, da pozdravi vračajočega se
brata.

“Ali si v j el velikega junaka, ki je tako hraber, da vedno beži? Bežal
je ritenski kot rak, ki se hrani z nečistim mesom. Zvežite ga na rokah in
nogah, da ponovno ne pobegne !’ ’

'Tako me je zasramoval melekov brat.

Njegovih besed nisem mogel mirno požreti, če nočemo vsi zgubiti ugle¬
da, klenega smo potrebovali. Radi tega izročim uzdo svojega konja Halefu
in stopim k predrznem govorniku.

“Mož, drži jezik za zobmi! Kako more lažnik in izdajalec sramotiti
poštene ljudi!”

“Kaj, lažnika in izdajalca me imenuješ?” zakriči nad menoj. “Zini
še eno tako besedo in takoj te pobijem na tla! ’ ’

Odvrnem mu mirno, vendar resno:

“Poskusi, če moreš! Imenoval sem te lažnika in izdajalca, kar sj r
resnici. Da bi ti zaupal in vrjel, si me imenoval svojega gosta, nakar si
me zaprl, da bi ukradel mojega konja. Ti nisi samo lažnik in izdajalec,
ampak tudi tat, ki slepari svoje goste.”

'Tu vzdigne pest proti meni; toda še predno more udariti, že leži na
tleh, ne da bi se ga dotaknil. Moj pes ga je ves čas pozorno ogledoval in
sledil njegovim kretnjam. Popadel ga je'za vrat in ga držal tako trdo, da
se ni drznil premakniti.

“•(Pokliči psa nazaj, sicer ga zabodem!” reče melek.

“Le poskusi!” mu odvrnem 1 . “Predno dvigneš nož, je tvoj brat
mrtev, in ti ležiš na tleh: Ta pes je najplemenitejše pasme. Vidiš, da te
že opazuje?”

“Zapovem ti, da ga pokličeš nazaj!”

“Zapoveš? Ne hodi siten! 'Obljubil sem ti, da -grem s teboj v Ličan,
ne da bi rabil svoje orožje; toda nikakor ti nisem dovolil, da se smatraš
našim zapovednikom. Že je ležal tvoj brat pod tem psom, toda podelil sem
mu življenje. Sedaj tega ne storim več, dokler ne dobim od njega zago¬
tovila, da 'bo miroval.”

‘ ‘  On bo. ’ ’

“Ali mi zastaviš s svojo besedo?”

“Da.”

“Torej te svarim, da jo ne prelomiš!”

— 243

Na mojo besedo spusti Dojan melekovega brata, ki takoj vstane;
predno zgine med vratmi, dvigne grozeče svojo desnico proti meni. Po¬
stal je moj smrtni sovražnik.

Tudi molek ni bil zadovoljen v tem dogodkom. Njegov obraz se stem¬
ni in reče nam z ostrim glasom:

“Vstopite! ” in pokaže na hišna vrata.

“Dovoli, da ostanemo na prostem!” mn rečem.

"V hiši ste bolj varni in boste tudi laglje spali,” reče z odločnim
glasom.

“Če ti je mar naša varnost, tedaj mi veruj, da smo na prostem bolj
varni kot pod to streho, kjer smo bili že enkrat osleparjeni in izdani.”

'“Toda sedaj si vanen. Pojdi!”

Melek me prime za roko, kar pa jaz odločno zavrnem.

“Mi ostanemo tu!” odvrnem odločno. “Mi smo vajeni, da se ne lo¬
čimo od svojih konj. V okolici je dovolj trave za naše živali, in dovolj'
mehke zemlje za naše trudne ude.”

“Kakor hočeš, gospod,” odvrne. “Toda povem ti, da vas bo čuvala
močna straža.”

“Radi mene!”

'“Kdor skuša pobegniti, bo takoj ustreljen.”

“Lahko.”

“Torej vidiš, da sem se vdal v tvojo voljo; toda eden mora v mojo
hišo.”

“Kdo?”

“Bej.”

“Zakaj bej?”

“Vi pravzaprav niste moji ujetniki; toda bej je moj sovražnik.”

“Pa vseeno bo o’st'al pri meni, in jaz ti zastavim svojo častilo besedo,
da ne bo pobegnil. In moja beseda je bolj varna kot zidovje, kamor ga
hočeš zapreti.”

“Torej si ti porok za njega?”

“S svojim 'življenjem!”

“Dobro torej, naj se' zgodi po tvoji volji. Toda povem ti, da bom za¬
hteval tvoje življenje, če pobegne! Poslal ti.,bom ogrinjala, drva za ogenj
in brano za vas. Poišči si mesto, ki ti ugaja!”

Nedaleč od hiše je poganjala kaj bujna trava. Konjem zvežemo po
indijanskem načinu zadnje noge, da so se lahko pasli, toda pobegniti niso
mogli. Nato si zapalimo velik ogenj in posedemo okoli njega. Kmalu nam
prinesejo tudi pravkar zaklano ovco z naročilom', naj jo sami spečemo.
Nad ognjem pritrdimo tri drogove in obesimo počez zaklano ovco.

Na beg ni bilo mogoče misliti, ker okoli nas so posedli številni nesto-
rijantei, ki so istotako zapalili ognje. Vsi so se veselili zmage, ki so jo
danes izvojevali.

“Kako se kaj počutite, master?” vpraša me Lindsay, ki je sedel na
moji levici.

“Kakor oni, ki mu po želodcu kruli, Sir!”

— 244

""Well! Imate prav!”

Nato pa se obrne k Halefu, ti je potegnil pečeno ovco na stran, da
jo razdeli. Master Lindsay je 'bil preveč lačen, da bi čakal na posamezne
kose; izza pasa potegne svoj nož, in si odreže velikanski kos, ki je tehtal
najmanj pet funtov; nato pa zazija, da bi lahko zavozil v njegova usta
seneni voz in prične spravljati posamezne kose v notranjost svojega
života.

iV tem trenutku pogledam' slučajno na hišo. Od neštevilnih ognjev je
bila precej .dobro razsvetljena, da sem. lahko opazil človeško postavo, ki
se je pravkar dvignila na strehi. Kknalu opazim, tudi cev puške, ki je me¬
rila prav proti našemu ognju. V trenutku zgrabim budi jaz za svojo puško
in namerim; zgoraj se posveti strel, in v istem trenutku zadoni tudi moj;
od zgoraj začujem krik in istočasno tudi krik poleg sebe; Anglež je prav¬
kar tlačil polfuntni kos mesa v usta in ga lagodno, popravljal z nožem,
ko pribrenči krogi j a in mu odnese meso in nož.

"Zounds!” zakliče. "Edo je bil ta lopov!”

"Vse se je tako nanagloma zvršilo, da ni nihče opazil strela, ki se je
posvetil :na strehi melekove hiše. Eden nestorijaneev, ki je bil najbrž
podvodja svoje čete', st-opi k meni.

'"'Zakaj streljaš, gospod?” me vpraša.

“Ker se moram braniti.”

"In kdo te je napadel. Jaz ne vidim nobenega sovražnika.”

“Toda jaz sem ga videl,” odvrnem. "Ležal je na strehi in streljal na
mene.”

■"Motiš se, gospod!”

"Nikakor ne. Bil je najbrž melekov .brat; svaril sem ga že večkrat,
naj miruje; ker me ni ubogal, sem ga sedaj kaznoval.”

"Ali si ga ustrelil?” vpraša prestrašeni mož.

"Ne. Meril sem na njegovo desno roko in trdno stavim, da sem ga tu¬
di dobro zadel.”

‘"Gospod, slaba ti bo predla. Takoj hočem pogledati, kaj se je zgodilo.”

FVsi navzoči nestorijanei so skočili kvišku in zgrabili svoje orožje-
Isto storimo tudi mi. Samo Anglež sedi še na zemlji. Njegova usta so se
premikala na vse štiri strani sveta, in njegov nos je bil radi strela tako
poparjen, da je visel navzdol kot purmanov kljun.

"Ali ste začarani, iSir?” ga vprašam.

Lindsay potegne globoko sapo v se, pobere svojo puško in počasi
vstane.

" Master, kmalu bi me zadel ‘božji žlakM” odkritosrčno prizna.

"Radi strela? Hahaha!”

"Ah, ne radi strela!”

"Toda zakaj vendar?”

'"Radi udarca, ki sem ga dobil. Moj nož je sfrčal v Saharo, in ta
košček mesa mi je priletel s tako silo v obraz kot bi dobil klofuto od
Brdavsa. Poglejte moje lice in meso v travi!”

"Sidi, ali pride do boja?” vpraša Halef in potegne obe pištoli.

245  —

“Ne vrjamem.”

“In četudi; mi se ne bojimo!”

Mali 'Halef [zaničljivo pogleda nestorijanee, ki so stali oboli nas in
čakali, da se vrne njih vodja.

(Vrne se prav kmalu in sicer v spremstvu meleka, ki je zelo jeznio
gledal, in takoj prišel k našemu ognju.

‘“Nado je streljal?” vpraša srdito.

“Jaz,” odvrnem, “ker je nekdo drugi na mene streljal.”

“Ni res. Na tvojega psa so streljali.”

“In kdo je rekel naj streljajo na mojega psa? Morebiti ti?”

“Ne. O celi stvari nisem ničesar slutil. Toda, gospod, sedaj ste vsi
zgubljeni. Radi psa si streljal na mojega brata.”

“Pravico imam 1 , da vsakega ustrelim, kdor napade brez mojega dovo¬
ljenja mojo žival, in to pravico bom še nadalje izvrševal, zapomni si!
Kako pa more tvoj ibrat dokazati, da je streljal na psa in ne na mene?”

“Sam je trdil tako.”

“Torej je zelo slab strelec, ker ni zadel psa, temveč tega emirja iz
Englistana.”

“Toda meril je na psa. Ponoči ni nihče prepričan, da gotovo zadene
tja, kamor meri.”

“ To ni -nobena opravičba za zahrbtni napad. Rroglja je letela štiri
korake daleč od psa; le za palec višje, pa Ibi bil ta emir sedaj- mrtev. Si-
eer ti pa hočem dokazati, da so ljudje, ki tudi ponoči varno streljajo. Me>
ril sem- na desno roko tvojega brata, kterega šemi gotovo zadel, dasi sem
imel manj časa meriti kot tvoj brat. ’ ’

(Meliek jezno prikima.

“Vzel si mu moč njegove roke; torej zahtevam od tebe tvoje
življenje. ’ ’

“Čuj, melek in bodi vesel, da nisem meril na glavo tvojega brata,
ktero bi še laglje zadel. Jaz ne hrepenim po človeški' krvi, ker sem kristi-
jan; toda kdor se drzne napasti mene ali pa moje tovariše, ta naj skusi
&JOČ našega orožja.”

'“Mi se vas ne bojimo, ker nas je več. Izročite nam puške, -da ne
ttrorete več streljati! ” ••

“In kaj se zgodi z nami?”

■“Glede tvojih tovarišev se bo pri sodniji odločilo; tebe pa izročim
Mojemu bratu, ker si prelil njegovo kri.”

“ Ali  so nestorijanci kristijani ali barbari?”

“Kaj 1  tebe briga! Izroči mi svoje orožje!”

Vsi navzoči nestorijanci so nas tesno obkolili, in vsakdo je lahko
Slišal pogovor, ki se je vršil med menoj in melekom. Pri svoji zadnji be¬
sedi zgrabi melek za, mojo puško.

Angležu hitro povem nekaj angleških besedij in Arabcem arabskih,
^akar vprašam meleka:

“Torej meniš, da smo tvoji ujetniki?”

Ko moje vprašanje potrdi, mu odvrnem:

- 246  —

"Tepec! Ali res meniš, da se te bojimo? Kdor dvigne roko zoper
emirja, jo dvigne proti samemu sebi. Vedi, jaz nisem tvoj ujetnik, temveč
ti si moj.”

Po teh besedah ga zgrabim z levico okoli vratu in ga tako stisneim
da se roa povesijo roke. Zaje-dno stopijo moji tovariši okoli mene in obr¬
nejo puške proti naokoli stoječim. To se je zgodilo tako hitro in nepriča¬
kovano, da so nestorijanei kar strmeli. To priliko takoj -porabim, da
jim zakličem:

4 ‘Vidite meleka v mojih rokah! Samo -enkrat ga še stisnem in mrtev
bo, nakar vas -postreljamo z našimi začaranimi puškami. Če se pa mirno
vrnete k svojim ognjem, tedaj mu pustim- življenje in hočem v miru z va¬
mi in z -njim govoriti. Pazite! Štel bom do tri. Če do tedaj še eden obstoji
na svojem mestu je melek rn-rtev! — Je —, du —, se —, ena —, dve —>
tri-”

iŠe nisem zgov-oril -zadnje besede, ko so sedeli že vsi nestorijanei pr 1
svojih ognjih. Življenje njih meleka je moralo torej im-eti veliko vrednost-
Da sem im-el posla s Kurdi, -bi se mi moja zvijača ne posrečila. Meleka
spustim. Utrujen in prevzet smrtnega straha pade kot snop na zemlj°'
Trajalo je precej časa, pnedno se zave. Ko je šel iz hiše, ni vzel s seboj
orožja, in sedaj sem stal pred njim in mu nastavil na prša revolver.

"Ne drzni se všteti!” mu rečem. "Takoj ko se dvigneš -brez mojega
dovoljenja, te zadene moja kroglja. ”

"Go-spod, nalagal si me!” se huduje melek in se z obema rokam®
grabi za svoj vrat.

"Jaz ne vem -o nobeni laži,” mu odvrnem.

"Obljubil si mi, da ne boš ra-bil svojega orožja.”

"Res je; toda stavil sem pogoj, da ne boste sovražno z men°l
postopali.”

‘ ‘  Tudi si mi obljubil, da ne boš pobegnil. ’ ’

"Kdo ti je rekel, da hočemo pobegniti? Če hočete biti naši prijatelj 1 )
ostanemo radi pri vas.”

"Ti si prvi začel napadati!”

"Melek, imenoval si me lažnika, sedaj pa sam lažeš. Vi ste nas ® 8 '
padli ko smo bili na lovu. In ko smo v miru ležali pri svojem ognju J e
tvoj brat streljal na mene. Kdo je torej začel napadati, mi ali vi?”

‘ ‘  Strel je veljal tvojemu psu! ”

"Tvoje misli so zelo kratke, melek. Tvoj brat je torej h-otel u-smrtil*
mojega psa, da bi nas ne mogel več čuvati. Moj pes je več' vreden kot st®
nestorijancev. Kdor skrivi njemu le eno dlako, ali kdor se dotakne n aS
obleke-, ta je' naš sovražnik, kterega. ugonobimo. Življenje tvojega fo)'®l 8
je bilo v moji roki; ranil sem ga samo v desno roko, d-a ne -bo nikdar
dvignil puško za mojim hrbtom. Tudi tebe sem imel v svoji oblasti, ven<la r
ti nisem vzel -življenja. Kaj nameravaš sedaj z nami?”

'"Ničesar druzega kot kar sem prej rekel. Ali ne veš- menda, kaj l e
krvno maščevanj e ? ”

"Ali sem umoril tvojega brata?”

— 247

“Njegova kri je tekla!”

“On sam je kriv! Sicer pa kaj briga, tebe njegovo maščevanje?”

“Jaz sem njegov brat in dedič!”

'“Tvoj brat še živi in s® lahko maščuje. Ali je menda otrok, da se že
pred njegovo smrtjo skrbi zanj? Ti praviš, da si kristijan in .govoriš o kr¬
vnem maščevanju. Od koga ste prejeli kršanstvo ? Vi imate patriarha, nad¬
škofa, škofa, arhidijakone, duhovne, dijakone, subdijakone in mnogo brav-
cev. Ali ni med temi nikogar, ki bi vam povedal, kaj je učil sin matere
božje?”

“Matere božje ni. Marija je bila samo mati Jezusa, — človeka!”

“Prepiral so ne bom s teboj, ker nisem duhoven ne misijonar. Toda
ti veruješ, da je bil človek .Jezus zajedno pravi Bog?”

‘ ‘Gotovo. ’ ’

“Torej vedi, da nam je za,povedal: Ljubite svoje sovražnike, blago¬
slavljajte jih, ki vas kolnejo; povračajte z dobrim onim, ki vas sovražijo
molite za one, ki vas preganjajo; potem postanete otroci vašega očeta
v nebesih! ’ ’

“Te besede so mi znane.”

“In zakaj jib ne spolnuješ? Zakaj govoriš o krvnem maščevanju?
Ali naj pripovedujem' v svoji deželi, ko se vrnem domov, da vi niste kri-
stijani, temveč pogani?”

“Ti se n® boš vrnil domov!”

“Prav radi tvojega ugovora bom v kratkem doma. Poglej, to drvo,
kterega vržem v ogenj! PrednO' zgori, si mrtev, ali pa mi obljubiš, da smo
tvoji gostje in gostje tvojega rodu.”

“Ali me hočeš umoriti?”

“Šel bi vstran iz tega, kraja in vzel tebe s seboj kot talnika; če bi me
tv°ji ljudje ovirali, bi te takoj ustrelil.”

“Torej tudi ti nisi pravi kristijan!”

“Moja vera mi me zapoveduje, da se dam umoriti brez hrambe kot
Neumna žival temveč dovoljuje, da branimi od Boga mi podeljeno življenje.
KSdor mi hoče življenje vzeti s silo, proti temu se 'branim z vsemi močmi.
In da je moja moč precejšna, si že sam skusil!”

“Gospod, ti si nevaren človek!”

“Motiš se. Jaz sem miroljuben človek, toda nevaren sovražnik, Po¬
slej v ogenj; les bo skoro zgorel.”

“Dovoli mi, da ise pogovorim z bratom.”

“Ne.”

“On zahteva tvoje življenje.”

“Naj ga le vzame.”

“Prostosti ti ne morem' podeliti.”

“Zakaj ne?”

“Ker si rekel, da beja nečeš zapustiti.”

'“In to besedo hočem tudi držati.”

“Toda beja ne morem .spustiti. On je naš .sovražnik, in bervarski
^ llr di pridejo gotovo, da ga rešijo.”

— 248 —

“Zakaj ste jih napadli? Zadnjikrat te opominjam, da bo les skoro
zgorel.”

“Dobro, gospod; moram se ti pokoriti, ker sicer spolne! svojo gro¬
žnjo. Vi ste moji gostje.”

“Tudi bej?”

“Tudi on. Toda obljubiti mi morate, da ne zapustite Ličana brez
mojega dovoljenja.”

“ Obljubujem. ”

“‘Za sebe in za tovariše?”

“Da. Vendar stavim nekaj pogojev.”

“Ktere?”

“Mi obdržimo vse, kar nosimo s seboj.”

“Dobro.”

“In če nas napadete, me več ne veže moja obljuba?”

“Tako jel”

^Zadovoljen sem. Daj mi svojo roko in vmi se k bratu. Ali naj mu
obvežem roko?”

“Ne, gospod ! Če tebe zagleda, ga popade še večja jeza. Jaz sam sem
jezen na tebe, ker si me premagal. Bojim se te, vendar sem tvoj prijatelj-
Uživajte svojo večerjo in vlezite se k pokoju. Nihče vas ne bo nadlegoval.”

Molek nam. vsem strese desnico, nakar se vrne v svojo hišo. Mož nam
ni bil več nevaren. Tudi njegovi vojniki so gledali na nas s spoštovanjem-

Brez skrbi smo lahko povžili našo oveo, in med jedjo sem moral pri'
povedovati tovarišem svoj pogovor z melekom. Anglež je pomenljivo ki'
mal z  glavo; moji pogoji mu niso ugajali.

“"Veliko neumnost, naredili, Sir!” mi reče.

“Zakaj ?”

‘'Ha! Aduta bi lahko bolj stisnili za vrat. Z drugimi bi se pa ut
sprejeli.”

“Ne bodite neumni, Sir! Poglejte koliko ljudij je okoli nas!”

“Bi vse poistreljali, yes!”

“Toda tudi mi bi izdihnili!”

“Pshaw! Ali se bojite?”

“Nikakor ne. Vsaj ne ustrašim se, če mi kroglja odnese kos m©s®
od ust! ”

“Hvala za opomin! Torej ostanemo v Ličanu? Kakšno je to gnezdo?
Mesto ali vas?”

“Velikansko mesto z 800.000 prebivalci, konjskimi dirkališči, gleda'
lisci in skating ringom.”

“Go away! Cucek vas podiši, če ne poznate boljših dovtipov! Bo p a ^
lepo gnezdo ta Ličan!” e

“Ima prav lepo lego ob reki Zab; toda ker so ga Kurdje ponovno na¬
padali, ga seveda ne moremo primerjati z 'Londonom ali Parizom.”

“Razdejan? Mesto uničeno?”

“Na vsak način.”

Krasno! Bom kopal. Powlihg-bull dobil. V London poslal. Tes!”

— 249  —

"Radi mene, Sir!”

"Vi pomagali, master! Tudi nestorijanei. Plačam dobro, zelo dobro!
Well!”

"Toda ne pijte na medvedovo kožo!”

"Zakaj? Ali ni foiwling-bullov? ”

"Gotovo ne!”

"Zakaj pa me vlačite potem brez koristi po tej prekleti deželi?”

"Haj sem jaz kriv? Ali niste prišli k meni iz Mosula proti moji
volji ? ’ ’

"Yes! Prav govorite! Tam je bil predlog časi. Sem kotel dogodke do¬
živeti ! ’ ’

"No, mislim, da ste jih doživeli dovolj. Toda bodite zadovoljni in ni¬
kar ne godrnajte, sicer vas pustim pri Kurdih, kjer boste umrli, pozneje
vas bodo izkopali kot fovding-bulla in poslali ry London.”

"Pie! Še slabši ta dovtip! Imam dovolj! Nečem ničesar več slišati.”

Anglež se obrne od mene; s tem dobi bej priliko, da spregovori neko¬
liko besed.

"Gospod, pogoji, ktere si stavil meleku, mi ne ugajajo.”

"Zakaj ne?”

"Ker so prenevarni za mene.” v

"Toda boljših nisem utegnil izposlovati. Da bi te mi zapustili, bi bili
mi prosti, ti bi bil pa še vedno ujetnik.”

"Vem-, gospod, in hvaležen sem ti. Dokazal si, da si moj prijatelj;
toda ujetnik ostanem .vseeno.”

"Samo iz Ličana ne smeš, sicer si pa prost.”

"To je dovolj. Alah znaj, kje je sedaj Mohamed Emin?”

"Upam, da je šel v Gumri.”

"In kaj meniš, bo tara opravil?”

• "Sklical bo tvoje vojnike, da reši tebe in nas.”

* ‘  To je, kar sem hotel od tebe zvedeti. Bliža se torej boj, hud boj, In
melek rias najbrž ne bo dolgo smatral za svoje goste.”

"Jaz pa nisem tvojega mnenja.”

"Mogoče ostanete vi njegovi gosti, toda ne jaz.”

"Torej prelomi svojo dano besedo, in nam ni treba 'držati svoje ob¬
ljube.”

"Nadalje pomisli, da je nečastno za mene sedeti brez dela v Ličanu,
dočim se moji ljudje bojujejo. Zakaj nisi meleka umoril? Nestorijanei so
bili tako prestrašeni, da bi lahko mi pobegnili, predno bi le enkrat ustrelil
za nami.”

'"Delal sem po svojem prepričanju. Meleku sem dal svojo besedo, kte-
ro bom držal, dokler on prvi ne prelomi svoje obljube.”

Bej je bil moral 'biti zadovoljen. Večerja je bila zavžita, in kmalu se
podamo k počitku. Prej smo seveda še določili, kdo bo stražil, ker povsem
ljudem ni bilo zaupati.

Noč rudne brez posebnih dogodkov, in zjutraj nam prinesejo zopet ov-
eo, fetero spečemo in povžijemo kot sinoči. Po pajutreku pride melek in mas

— 250

pozove, da se pripravimo na obhod. Že med nočjo' je odšlo precej njegovih
■vojakov naprej v Ličan, da naše sedanje spremstvo ni bilo tako številno
kot včeraj.

Jahali smo po pobočju neke gore v široko dolino reke Zab. iPolj in
travnikov nisem nikjer opazil. Letupasem je kaka bilka životarila rev¬
no 'življenje. Tla -so sicer zelo rodovitna, ker so pa prebivalci v večnem
strahu za svoje življenje, se nikomur ne ljubi obdelovati polja, ker ne ve,
če bo žel, kar je sejal. Opazil sem tudi več krasnih, mogočnih smrekovih
in hrastovih gozdov.

Melek je poslal naprej oddelek svojih vojnikov kot predstražo in tudi
za zadnjo stražo je odločil več mož. Mii smo pa jahali pri glavnem oddel¬
ku. Na moji desnici je jahal hej, na levici pa sam melek. Slednji spotoma
ni ničesar govoril; poleg mene je jahal le radi beja, ki je bil zanj dragocen
jetnik.

Komaj pol ure pred Ličanom' nam pride nasproti mož, kterega postava
je bila kaj zanimiva. Bil je velikanske postave in jahal je tako ogromnega
konja kot ga še nisem videl v Kurdistanu. Na glavi je imel mesto tur¬
bana velikanski ovitek in na rami je nosil staro puško. Za njim sta pa
jahale dve osebi, najbrž njegova služabnika.

Brdavs jaha mimo' predstraže in vodi konja naravnost do meleka.
“Saba! ker — dobro jutro!” pozdravi z debelim glasom.

‘ ‘ Sabal ker — dobro jutro, ’ ’  odvrne melek.

“Tvoji poslanci so mi sporočili, ” nadaljuje velikan, “da si zmagal
gumrijskega beja.”

“Hvala Bogu, res je tako.”

“Kje so tvoji ujetniki?”

■Melek pokaže na nas in novi došlee nas gleda s temnimi pogledi. Na¬
to pa vpraša:

“Kiteri je bej iz Gumri?”

“Ta!”

“Tako!” reče s zategnjenim glasom velikan. “Torej ta je sin davile®
našega rodu, ki se je imenoval Abd-el-Sumit bej? Hvala Bogu, ker si g a
vjel. On se bo pokoril za grehe svojega očeta.”

Bej je slišal slednje besede, ne da bi kaj odgovoril; toda meni pa B 1
bilo ljubo, da bi nas vsak pritepenec smatral za jetnike. Raditega se ofor-
nem do vodja naše čete in vprašam:

“Melek, kdo je ta tvoj znanec?”

“Načelnik v vasi Šurd.” j

“In kako se imenuje?”

“Nedšir-bej.”

V kurdskem jeziku pomeni nedšir: hraber lovec, in ker si je pole£
svojega imena še .pridelil naslov ‘bej’ je imel najbrž velik upljiv m e<J
svojimi ljudmi. Vendar mu odvrnem:

“Nedšir-bej, melek ti ni povedal čiste resnice. Mi smo-”

“Pes!” zakliče mi grozeče. “Kdo govori s teboj? Molči, dokler t e
ne vprašam!” ,

— 251  —

Posmejem se mu zelo prijazno v obraz, pri tem pa vzamem zelo oči-
vidno nož izza pasa.

“Edo ti je dal dovoljenje, m el ek ov e goste psovati s psi?” ga
vprašam.

“Goste?” vpraša zaničljivo. “Ali vas melek ni pravkar imenoval
svoj e uj ©tonik© ? ’ ’

“Ravno raditega sem ti hotel raztolmačiti, da ti ni povedal resnice.
Vprašaj ga, če smo njegovi ujetniki ali gostje.”

“'Bodite, kar hočete; ujel vas je vseeno. Toda vtakni svoj nož za pas,
ker sicer te pobijem s konja!”

“Nedšir-bej, ti si zelo smešen človek, vendar zelo neotesan. Bodi bolj
uljuden z nami, sicer ti jaz pokažem, kdo meče ljudi s konja!

“Pes in zopet pes! Tu imaš!”

Po slednjih besedah zamahne is svojo pestjo in skuša priti bližje mene
s svojim konjem; toda melek ga zadrži in zakliče:

“Pri svetem Jezusu, ne delaj neumnosti, ker sicer Si zgubljen!”

“Jaz?” zakliče velikan razočaran.

“Da, ti!”

“Zakaj?”

“Ta tuji emir ni Kari, temveč Vojnik iz zapada. V svojem telesu
ima medvedovo moč in s seboj nosi orožje, ktenemu se ne moreš zoper¬
stavljati. Moj gost je; bodi torej prijazen z njim in njegovimi tovariši!”

' Rejs, to je načelnik, pa strese z glavo.

“Jaz se ne bojim nobenega Kurda ne človeka iz zapadne dežele. Ker
je tvoj gost mu hočem oprostiti; toda naj se čuva pred menoj, ker sicer
kmalu zve, kdo je bolj močan: jaz ali on. Pojdimo naprej; nasproti sem
ti prišel samo, da te pozdravim!”

Mož me je gotovo nadkriljeval glede moči; toda njegova moč je bila
surova, kfcere se nisem bal. Slutnja me je obšla, da bom imel s tem člove¬
kom še dovolj opravka.

Kimala po tem dogodku pridemo na mesto, kjer je bil naš cilj. Siro-
ttiaške koče v Ličanu so skoro vse iz ilovice ali s slame; Ličan stoji ob reki
Zah, ki je na tem mestu precej deroča. V vodi je vse polno skalovja, ki
ovira brodarjenje in plavanje.

Takoj ko dospemo v Ličan, nam pride nasproti tropa žensk in otrok,
ki nas s krikom pozdravijo. Kter sem opazil nenavadno veliko število lju-
dij in je bilo hiš le malo, sem sklepal, da so se zbrali v Ličanu- prebivalci
tudi bližnjih vasij. Melek o va hiša, kjer razjahamo, leži na levem bregu
reke Zab. Bila je zidana po kurdskem načinu in pol v vodi, da je hladni
? rak lahko odganjal oeštevilne mušice in komarje, ki so v teh krajih doma
in stalni gostje. Gorenji del hiše ni imel nobenega nadstropja; opazil ni¬
sem ničesar druzega kot široko streho, ktero so podpirali štirje stebri. Ta
krasna soba je bila dvorana, kamor nas pelje melek, ko smo razjahali in
sem jaz Halefu izročil svojega konja. V sobi, ki pa tega imena ni zaslu-
z ila, je bilo še precej naslonjač, po ktoerih takoj stegnemo svoje utru-
tee ude.

— 252  —

Melek seveda ni imel časa muditi ise pri nas; navezani smo bili sami
na sebe. Kmalu pa pride v sobo stara ženica, ki je nosila v rokab krožnik
obložen z vsakovrstnim sadjem. Njej sledite dve deklici, stare kakih trinajst
let, ki so nosile enake krožnike.

Vse tri zelo ponižno pozdravijo in postavijo krožnike pred nas. Otroci
takoj odidejo, žena pa ostane v sobi in nas skoro boječe pogleduje.

“Ali imaš morebiti kako željo?” jo vprašam.

“Da, gospod!” odvrne.

“Govori torej!”

“Kdo izmed vas je emir iz zapada?”

'“Tukaj sta dva emirja: jaz in ta gospod poleg mene!” Po slednjih be¬
sedah pokažem na Angleža.

“In kdo je oni emir, ki je hraber vojnik in poleg tega trudi zdravnik?”

“To sem pa najbrž jaz,” glasi se moj odgovor.

“Ali si ti ozdravil v Amadiji zastrupljeno deklico?”

Ko ji vprašanje potrdim, nadaljuje:

“Gospod, mati mojega moža bi neizrečeno rada s teboj govorila.”

“Kje je ona? Takoj hočem iti k njej.”

'“Ah, nikakor ne gospod. Ti si velik emir; me smo pa revne ženske-
Dovoli, da pride ona k tebi!”

“Dovolim.”

“Toda ona je preslaba in ne more dolgo stati-”

“Torej se bo vsedi a.”

“Ali veš, da v naši deželi ženske ne smejo sedeti v prisotnosti take
imenitnih gospodov?”

“Vem, vendar ji vseeno dovolim.”

Ženska odide toda kmalu se vrne z neko postarno ženieo, kteri so le-
ta skrivfla hrbet. Po obrazu je imela številne brazde, toda njene oči so še
mladostno odsevale.

“Blagoslovljen bodi vaš prihod v hišo mojega sina!” pozdravi. “Edo
je emir, kterega iščem?”

“Jaz sem. Pridi bližje in vsedi se.”

Toda ona zmaje z glavo, ko pokažem na naslonjačo poleg sebe.

“Ne, gospod; ne spodobi se meni, da sedim v tvoji bližini. Dovoli, da
se drugje vsedem!”

“Ne tega ne dovolim,” odgovorim. “Ali si kristijanka?”

“Da, gospod.”

“Tudi jaz sem kristijan. Moja vera mi zapoveduje, da smo pred Bo¬
gom vsi jednaki, ubogi, bogati, imenitni, stari in mladi. Jaz sem tvoj brat
in ti si moja sestra; toda ti šteješ veliko vež let kot jaz; torej ti pripada
prostor na moji desnici. Pridi in vsedi se!”

“Le tedaj, če zapoveš!”

“Zapovedujem!”

“Torej slušam, gospod!”

Njena snaha jo pelje proti meni, da se stanca vsede. Ženica mi dolg 0
gleda v obraz, potem pa reže:

— 25S

'“Gospod, ros si tak, kot so mi pripovedovali o tebi. — Ali poznaš lju¬
di, za fcterimi se potemni soba, kadar stopijo v njo ? ’ ’

“Spoznal sem že dovolj enakih ljudij.”

“Ali poznaš tudi take ljudi, ki prinesejo s seboj solnčno luč? Kamor
stopijo, tam postane svetlo in gorko. Bog jim je podelil največji dar: pri¬
jazno srce in veselo obličje.’’

“Tudi take ljudi poznam, dasi jib ni mnogo.’’

* ‘  Imaš prav; toda ti sam si tak. ’ ’

“Samo laskati se hočeš!”

“Ne, gospod. Stara žena sem, ki vse sprejme, kar ji pošlje Bog; ne¬
resnice ne govorim nikdar. Slišala seru, da si velik vojnik; jaz sem pa pre¬
pričana, da si pridobiš največje zmage z lučjo svojega obličja. Vsakdo te
mora zljubiti, s komur občuješ.”

“Alb, nešteto sovražnikov sem' si že pridobil v Kjurdistamu.”

“Torej so tvoji sovražniki hudobni ljudje. Še nikdar te nisem' videla,
vendar mislila se-m vedno o tebi.”

“Kako je to mogoče?”

“Moja prijateljica mi je pripovedovala o tebi.”

“Edo je ta prijateljica?”

“Mara Durine.”

“Mara Durine!” rečem presenečen. “Ali jo poznaš?”

“Seveda.” '

“Kje prebiva? Kje bi jo našel?”

“Ne vem.”

“Toda če je tvoja prijateljica, moraš vendar Vedeti, kje stanuje.”

“Zdaj tukaj, zdaj tam; enaka je ptiču, ki leta od drevesa do drevesa.”

“Ali večkrat prihaja k tebi? Eda j jo zopet pričakuješ?”

“Mogoče še danes, mogoče šele čez nekaj mesecev. Morebiti ne pride
nikdar, ker ona je veliko starejša kot jaz.”

'To vse.se mi je zdelo tako čudovito in skrivnostno, da sem se nehote
spomnil na ru ’i kulian, na duha votline, o kterem mi je Mara Durine
sama pripovedovala.

“Ali te je obiskala, ko se je vračala iz Amadije?” jo vprašam.

“Da. Pripovedovala mi je o tebi; rekla mi je, da prideš mogoče v
Ličan in prosila naj skrbim za tebe kot za svojega sina. Ali mi dovoliš?”

“Rad; toda tudi moje tovariše moraš sprejeti pod svoje varstvo.”

“Gotovo. Jaz sem mati meleka, ki rad čuje moje nasvete; toda nekdo
je med vami, kteremu moja prošnja ne bo mnogo pomagala.”

‘ ‘  Eterega meniš ? ” ’>

“Beja iz Gumri. Kje je on?”

“Oni mož tam na četrti naslonjači; on sliši in razume vsako tvojo
besedico, dočim drugi ne razumijo tvoje govorice.”

“Naj le posluša, kar govorim,” odvrne starka. “Ali si že slišal, ko¬
liko je naša dežela pretrpela?”

“Že mnogo so mi pripovedovali.”

- - 254  —

“Ali si cul o Beder-Kan-beju, o Zeinel-beju, Nur-Ula-beju in Abd-
el-Sumit-heju, o štirih morilcih kristijanov? Od vseh istranij so nas napa¬
dali kurdski roparji. Uničevali so naše hiše, zažigali naše vrtove, pustošili
naše žetve, oskrunjali svetišča, morili naše može in mladeniče, razsekali
naše dečke in deklice, posilili naše žene in device ter jim še v zadnjih iz¬
dihih grozili. Voda reke Zah je bila rudeča od krvi nedolžnih žrtev, in vse
gore in doline po deželi so bile razsvetljene od ognja, ki je uničeval naša
prebivališča. En sami grozen krik je odmeval po deželi. Bil je smrtni krik
tisočerih kristijanov. Paša v Mesnin je slišal naše obupne klice; toda
pomoči ni poslal, ker je rop delil z roparji.”

“Res, bili so grozni dnevi,” rečem.

“Grozni? Gospod, ta beseda je še premila. Lahko bi ti pripovedovala
o stvareh, da bi ti srce počilo. Ali vidiš most, čez kterega si prišel v Ličan?
Čez ta most so vlačili naše device, da jih prepeljejo v Tkomo in Boe; toda
deklice so raje skočile v vodo, da se tako otmejo sramoti in živinski po¬
hotnosti. Vse so utonile. Ali vidiš tam goro z velikanskim pečevjem? Tja
so se zatekli ljudje iz Ličana, ker so se tam čutili varne, ker od vzpodaj
jih je bilo nemogoče napasti. Toda s seboj niso imeli dovolj hrane ne pi¬
jače. Da niso lakote umrli, so se morali udati Beder-kan-beju. Z najsvetejšo
prisego jim je obljubil prostost in življenje; samo orožje so morali odlo¬
žiti. To se je tudi zgodilo; toda hej je prelomil svojo prisego in jih ukazal
vse posekal s sabljami. In ko so Kurde že roke bolele od samega klanja,
so si svoje delo olajšali; vrgli so raz skalo, ki je devetsto čevljev visoka,
vse krištijane: starčke, može, ženske in otroke. Od več kot tisoč nestori-
janeev je ušel samo eden, da je pripovedoval o groznih moritvah. Ali naj
ti še več povem, gospod?”

“Nehaj, nehaj!” zakličem prevzet groze.

“In sedaj sedi sin teh okrutnežev v sobi nestorijanskega meleka.
Meniš, da se ga bodo usmilili?”

Kaj neki isd je mislil gumrijski bej pri teh besedah! Niti z očesom ni
trenil ves čas, ko je starka pripovedovala; bil je preponosen, da bi se za¬
govarjal. Jaz pa odvrnem:

“Pomilostili ga bodejo.”

“Ali res misliš, da bodo to storili?”

“Da. On ni odgovoren za krivice, ki so jih vam prizadjali njegovi
očetje. Melek mu je obljubil svojo gostoljubnost, in jaz sam odidem šele
tedaj iz Lieana, ko bo korakal svobodno ob moji strani bej iz Gumri. ”

Stariča premišljuječe povesi glavo. Nato pa vpraša:

“Ali je tvoj. prijatelj?”

“Da. In jaz sem bil njegov gost.”

“Gospod, to je slabo za tebe!”

“Zakaj? Meniš, da bo melek svojo besedo prelomil?”

“On je nikdar ne prelomi,” odvrne ona ponosno. “Toda bej‘bo ujet
do svoje smrti, in ker ga ti nečeš zapustiti, ne bos nikdar več videl svoje

domačije. ’ ’

— 255  —

“To je vse v božjih rokah. Ali veš, kaj je melek sklenil radi nas?
Ali smemo iz te hiše?”

“Samo ti, toda ne tvoji tovariši.”

“Torej se lahko prosto gibljem po vašem mestu?” .

“Da, če vzameš s seboj našega spremljevalca.”

“Torej hočem govoriti z melekom. Ali te smem spremljati?”

“Ah, gospod, tvoje srce je polno dobrotljivosti. Da, le vodi me, da se
lahko ponašam, ker si me vodil ti, veliki emir.”

iStarica vstane in se opre na mojo roko. Spodaj se ločiva, in* jaz sto¬
pim ven pred hišo, kjer so se bili zbrali številni nestorijanei. Nedšir-bej
stoji pri njih. Ko me zagleda, takoj stopi k meni.

“Koga iščeš pred hišo?” vpraša me surovo.

“Meleka,” odvrnem mirno.

“Sedaj nima časa za tebe; odlazi v svojo sobo!”

“Navajen sem, da storim, kar se meni ljubi. Zapoveduj svojim hlap¬
cem, ne pa prostemu možu.”

Tu stopi še bližje do meno in se razkorači pred menoj. V njegovih
očeh se je svetilo kot vražji ogenj. Prepričan sem bil, če ga ne pobijem
prvi trenutek, da sem zgubljen.

“Ali hočeš ubogati?” grozi velikan.

*  'Deček, ne bodi smešen!” smeje mu odvrnem.

“Deček!” zatuli. “Tu vzemi svoje plačilo!”

IS pestjo udari proti moji glavi; z levico pariram njegov udarec z
desnico ga pa udarim s tako silo na sence, da sem skoro menil, vsi prstje
so mi padli z roke. Velikan se zvrne na tla brez glasu in obleži.

Okolo stoječi se boječe odmaknejo; nekdo pa zakliče:

“Ubil ga je!”

“Samo omamil sem ga!” zakličem. “Vrzite ga v vodo in kmalu se
bo streznil.”

“Gospod, kaj si storil!” zakliče nekdo za menoj.

lObrnem se in zagledam meleka, ki je baš stopil iz neke hiše.

“Jaz?” vprašam. “Ali nisi moža svaril pred menoj? Pa vendar je
hotel mene pobiti s svojo roko. Povej mu, naj se nikdar več ne drzne, ker
sicer bodo plakale njegove hčere, njegovi sinovi tožili, in žalovali njego¬
vi prijatelji!”

“Ali ni mrtev?”

“Ne. Toda prihodnjič, ko se zopet spozabi, je po njem.”

“Gospod, ti vedno jeziš tvoje sovražnike, prijateljem pa pripravljaš
skrbi. Kako naj te varujem, če se zapletaš vedno v nove boje?”

“Povej raje Nedšir-beju, kar govoriš meni; ne dovoli mu, da me žali,
pa boste imeli mir.”

“Gospod, idi; zopet se zaveda.”

“Ali naj bežim pred možem, kterega sem pobil na tla?”

“Umoril te bode!” ;

“Kaj še; niti z roko ne bo premaknil. Pazi!”

— 256  —

Moji tovariši eo iz gorenjega nadstropja opazovali ves prizor. Pomi¬
gam jim- z očesom, in takoj so vedeli, kaj želim od njih.

iNedširjevo glavo so umili z vodo. Počasi se dvigne od tal. Na boj s
pestmi bi se ne šel kosati s tem velikanom, ker mi je roka od udarca po¬
polnoma zatekla. — Takoj ko me zagleda, se. zažene s krikom proti meni.
Melek ga skuša zadržati; tudi nekaj drugih ga prime za roke, vendar se
jim strga in plane naprej. Jaz pa pogledam proti hiši in mu rečem:

“Nedšir-bej, poglej navzgor!”

Bej res pogleda navzgor in zagleda puške vseh mojih tovarišev obr¬
njene na njega. Bil je dovolj pameten, da je uvidel resni položaj. Pred
menoj obstane in dvigne- pest.

‘'Človek, najine poti se bodejo še križale!” mi zagrozi.

Jaz pa samo zmigam z rameni, in bej odide.

“Gospod!” pripomni mel-ek, prestrašen radi mojega nastopa, “bil si
v veliki nevarnosti!”

“Nevarnost je bila kaj majhna. En sam pogled na moje tovariše je
moža ustrahoval.”

‘ ‘ Čuvaj se ga! ”

“Tvoj gost sem. Skrbi, da me ne bo nadlegoval!”

“Povedali so mi, da si m-ene iskal.”

“Res je. Hotel sem- te vprašati, če smem svobodno hoditi po Ličanu.”

“Gotovo.”

“Toda s seboj mi boš dal spremljevalca, kaj nef”

“Da boš bolj varen.”

“In koga si določil za ta posel?”

‘ ‘  Nekega duhovnika. ’ ’

Da mi je duhovnika določil za spremstvo, mi je bilo zelo ljubo.

“Kje je sedaj?” vprašam meleka.

“V oni hiši stanuje kot jaz. Takoj ga pošljem sem.”

Melek odide, in kmalu pride k -meni mož srednjih let. -Bil je sicer oble¬
čen kot vsi drugi, toda že na njegovem obnašanju se je takoj poznalo-, da
pripada duhovniškemu poklicu. Pozdravi me zelo uljudno in ‘ vpraša,
česa želim.

"Ti me boš spremljal na mojih sprehodih, kaj ne?” ga vprašam.

“Da, gospod. Melek je tako zapovedal.”

“Rad bi si nekoliko Ličan ogledal. Ali hočeš biti moj vodnik?”

“Ne vem, če smem, gospod. Vsak trenutek pričakujemo sporočila, da
so v bližini bervarski Kurdje, ki nameravajo oprostiti svojega beja in

vas. ’ ’

“Obljubil sem, da ne grem iz Ličana brez melekovega dovoljenja. Ali
ni to dovolj?” .

“Zaupati ti h-očeim, dasi sem jaz odgovoren za vise, kar se pripeti med
potjo. Kam hočeš najprvo?”

“Rad bi videl goro, raz ktero je Be-der-kan-bej ukazal telobiti stotine
nestorijancev v prepad.”

“Na goro se zelo težko pride. Ali znaš plezati?”

— 257

"Brez skrbi!”

"Torej pojdi!”

Spotoma sem sklenil, da od duhovna kaj zvem o njegovi veri. Verski
odnošaji nestorijaneev so mi bili skoro povsem neznani, in baš sedaj se
mi je nudila prilika, da pozvem glavne točke njih vere. Stvar mi je du¬
hovnik položil že sam na jezik, ker me vpraša:

"Ali si mohamedanec, gospod?”

"Ali ti ni melek povedal, da sem kristijan?”

"Ne; toda nestorijanec nisi. Morebiti si one vere, ktero oznanujejo
misijonarji iz Anglije?”

Ko zanikam, odvrne:

"Me zelo veseli, gospod!”

"Zakaj?” vprašam.

"On njih veri nečem ničesar slišati, ker tudi Angleže sovražim.”

Nekaj časa molčiva, nato pa me duhoven vpraša nadalje:

"Ali poznaš naše verske nauke?”

"Ne dosti.”

"In bi jih gotovo rad natančneje spoznal?”

"Zelo rad.”

Nato mi je pripovedoval o njih verskih običajih, o veroizpovedi, o
treh zakramentih, na ktere verujejo, da se strogo držijo določenih postov;
povedal mi je, da njih patrijarh uživa samo rastlinsko hrano. Pravkar
sem ga hotel vprašati še nekaj glede njihovega patrijarha, ko nama pri¬
deta nasproti dva jezdeca.

"Kaj je?” vpraša moj spremljevalec.

"Kurdi prihajajo!” glasi se odgovor.

"Kije so?”

"Že so prekoračili gore in prihajajo v dolino.”

"Koliko jih je?”

"Več stotin.”

Nato pa odjahata naprej. Duhovnik obstane.

■"Gospod, vrniva se!”

"Zakaj?”

"Obljubil sem meleku, da se vrneva, če“pridejo Kurdi. Ti vendar ne
boš pripustil, da prelomim svojo besedo!”

"Nikakor ne. Pojdi!”

Ko prideva do melekove hiše, se je tam že nabralo več ljudij obojega
spola, ki so bili vsi grozno razburjeni. Prihajali so Kurdje, njih smrtni so¬
vražniki. Melek stoji pri svojih poveljnikih; med njimi opazim tudi
Nedšir-ibeja.

•Molče skušam iti mimo njega in v hišo, ko me pokliče melek:

"Gospod, pridi k nam!”

"Kaj hoče on med nami?” godrnja Nedšir-bej. "On je tujec in naš
Sovražnik; on ne spada v krog našega zborovanja.”

258  —

“Molči!” zflpove mu melek, in proti meni obrnjen reče: “Gospod,
znano mi je, kaj si učinil pri Hadedinih in pri Džesidih. Ali nam hočeš
svetovati?”

Vprašanje mi je kaj ugajalo, vendar odgovorim dvomljivo:

“Najbrž bo že prepozno.”

' “Zakaj?”

“Že včeraj bi moral biti pripravljen na vse.”

“Kaj meniš s tem?”

“Laglje se ubraniš nevarnosti, če si na njo pripravljen, kot če se
pripraviš na upor šele, ko je nevarnost blizu. Da nisi napadel Kurdov, bi
imel sedaj mir. Ali si vedel, da pridejo Kurdi?”

“Vsem je bilo znano.”

“Torej zakaj nisi zasedel gorskih prelazov? Dobil bi močno oporno
točko, od koder te svražnik ne bi mogel pregnati. Sedaj so pa Kurdje
gorovje že prekoračili in jahajo po dolini v Ličan.”

“Bojevali se bodemo!”

“Tukaj?”

“Ne, temveč v licanski dolini.”

“Torej tam hočeš sovražnika sprejeti?” vprašam začuden.

“Da,” odvrne počasi.

■: “In sedaj še stojiš tukaj in premišljuješ?”

“Najprvo moramo skriti naše premoženje, predno se podamo v boj."

“Aih, melek, kako velik vojskovodja si ti, in kako slavni so tvoji
vojaki! Že včeraj ste vedeli, da pridejo Kurdi in niste ničesar ukrenili
za svojo varnost! Govorite, da :se hočete vojevati, in vendar je sovražnik
• že pred durmi, vi hočete pa šele skriti svoje premoženje! Predno ste S
tem gotovi, sovražnik že napade Ličan. Včeraj ste pr^seueeili Kurde, radi
česar so bili premagani; danes vas pa napadejo Kurdje v lastni vasi iti
vas uničijo.”

“Gospod, tvoje govorice ne poslušam rad!”

“Torej se boš prepričal, da govorim resnico. Zdravstvuj in stori,
kar hočeš!”

Po teh besedah nameravam stopiti v hišo; melek me pa prime za roko.

“Gospod, svetuj nam!”

“Svetovati vam ne morem; poprej me tudi niste vprašali za svet."

“Hvaležni ti hočemo biti.”

“Ni potrebno; samo pametni bodite. Kako vam morem pomagati na-
pram onim' ljudim, ki so prišli sem, da rešijo mene in moje ljudi?”

“iSaj ste moji gostje in ne moji ujetniki!”

“Tudi bej iz Gumri?”

“Gospod, ne sili v mene!”

“Dobro torej, hočem vam biti bolj naklonjen kot želim. Hitite na¬
sproti sovražniku in zasedite kako točko, da ne more naprej. Kurdje n e
bodo napadli, temveč poslali naprej poslanca, ki bo seveda najprvo vp« 1 '
šal za nas. Tega poslanca pripeljite k meni, nakar vam hočem svetovati-’

“Pojdi raje z nami, gospod!”

— 259  —

“Rad, če dovolite, da vzamem is seboj svojega služabnika Halefa, ki
je sedaj v hiši.”

“Dovolim,” reče melek.,

“Toda jaz ne dovolim,” ugovarja Nedšir-bej.

Med m-elekom in Nedšir-bejena se vname kratek besedni boj, dokler
konečno ne zmaga melek, ker. so ga podpirali njegovi ljudje. Nedšir-bej
pa zajaha svojega konja in jezno odide-.*

Jaz pa stopim v hišo k svojim tovarišem, ki so me že radovedno pri¬
čakovali. Prvi me napade Anglež.

“Kaj se je zgodilo-, master?”

“Kurdje iz Gumni prihajajo, da nas rešijo,” odvrnem.

“Zelo -dobro! Yes! Dobri ljudje! Mojo puško sem! Bom- vse postre-
ljal! Well!”

“Stojite, Sir David! Najprvo ostanete lep-o tukaj in čakate mojega
povratka! ’ ’

“Zakaj? Ivam hočete?” ,

“Ven, da bom obravnaval in morebiti mir naredil.”

“Pshaw! Se ne bodo- zmenili za vas. Usrelili vas bodo ! Yes!”

“Nikakor ne.”-

‘ ‘  Ali smem z  vami ? ’ ’

“Ne. Samo Halefa vzamem s seboj!”

“Torej pojdita! Toda če se več ne vrneta, tedaj spustim ves Ličan v
zrak in .postreljam vse ljudi. Yes!”

-B-ej iz -Gumri mi še naroči pred odhodom:

“Gospod, nikar ne skleni ničesar brez -moje privolitve!”

“Ne. Ali pridem sam -nazaj, ali pa. prideš ti k obravnavam.”

Po vasi so tekali nestorijanci, skrivali svoje blago, zbirali 'se vojaki
in preskuse-v ali svoje orožje. Vsak je hotel poveljevati, -nihče pa ne -slu-
šati. Melek je bil kar brez uma. Skoro se mi je smilil. Raditega mu rečem,
še predno odidem:

“Čuj, melek, moj nasvet!”

‘ ‘  Govori! ’ ’

“Kurdov je več 'kot vas. Samo dve rešilni poti vidim za tebe. Ali se
takoj umakneš na drugo- stran reke, kjer se utrdiš in obenem dobiš dovolj
časa, da ti pridejo iz bližnjih vas-ij ljudje na pomoč.”

“Toda po-te-m moram- vse žrtvovati sovražniku, kar leži na desnem
bregu reke.” [

“Saj ti vzamejo vseeno-, če se biješ ali ne.”

“In kt-e-r& je druga rešilna pot?”

“Če hočeš s sovražnikom -obravnavati.”

“In kdo bo govoril zi, mene?”

“Ja-z.”

“Ti, gospod? Ali ne bodeš pobegnil?”

“Niti v glavo mi ne pade-, ker sem ti obljubil, da ostanem v Ličanu.”

“Toda Kurdje te ne bodo- pustili v-eč -nazaj. Nikakor te ne morem
spustiti iz Lica-na.”

*»

— 260  —

“Bodi brez skrbi, melek. Poglej mojega konja. Več je vreden kot vse
tvoje živali, kar j ib imaš v Ličanu. Mož nikoli ne zapusti tako dragocene
živali. Zamenjava za ta'čas s tvojim konjem, in prepričan si labko, da se
vrnem.” ,

“Ali govoriš resnico?”

“Gotovo. Ali mi zaupaš?”

\ “Zaupani, gospold 1 . Ali odideš takoj?”

“Naravno, ker sovražnik se vedno bolj približuje.’’

“Medtem bočem jaz zbrati svoje vojnike in jih pripraviti na 'boj, 5e
bo treba. Srečno pot, emir!”

Bočim skočim jaz s svojega konja in ga izročim meleku, pozove me-
lek z nekim trobilom svoje vojake. Jaz pa odjaham naprej do Kurdov, po¬
polnoma sam, ker sem' pustil tudi Bojana pri Halefu.

SEDMIO POGLAVJE.

Duh votline.

Moja naloga ni bila težavna, ker pri Kurdih mi ni pretila nevarnost; |
tudi sem bil prepričan, da pride med Kurdi in nestorijanei do sporazum-
Ijenja, ker so se Kurdi bali življenje njih beja, ki je bil v nestorijanskih
rokah.

Tako sem jahal počasi naprej in napeto poslušal vsak šum in ropot.

Pot me je vodila po nizki planoti in ne daleč sem opazil temne obrise goz¬
da. Jata vran in krokarjev je obletavala drevesa, skušala se vsesti, vendar
• vedno zopet odletavala. Najbrž je ptiče nekaj plašilo, in sieer nihče drugi
kot Kurdje, ki so v onem gozdu taborili. Jaham torej naravnost proti goz¬
du, toda nisem prišel še daleč, ko poči strel in kroglja sfrči mimo mene.
Videl sem, ko se je strel zasvetil, torej jaham naravnost proti mestu, kjer
se je skrival neprevidni strelec.

“Kur’o, odloži svoj pihalnik!” zakličem. “S svojo puško preje isebe
zadeneš kot mene!”

“Beži, sicer si mrtev!” mi zadoni v odgovor.

“Kako si smešen! Kdo strelja vendar na svoje prijatelje?”

“Ti nisi naš prijatelj, ker si nestorijanee!”

“Bomo videli. Ali si odposlan od svoje predstraže na to mesto?”

“Kdo ti je povedal?”

“Sam sem uganil; pelji me k svojemu poveljniku!”

“Kaj hočeš tam?”

“Moj gostitelj, beji iz G umri, me pošilja k njemu.”

“In kje je 'hej ?”

“Vjet v Ličanu.”

Med tem pogovorom opazim, da je prihitelo v bližino še več Kurdov,
ki so pa ostali skriti za drevjem. Mož pa, ki je na mene streljal, sprašuje
me še nadalje:

“Imenoval si sebe gosta beja iz Gumri. Kdo isi ti?”

— 261  —

“Emir odgovarja samo emirju. Pelji me k tvojemu poveljniku ali pa
ga privedi sem. Kot bejieiv poslanec moram govoriti samo z njim.”

“Gospod, ali si ti menda eden onih tujih emirjev, ki so jih ujeli za-
jedno z bejem?”

“Tako je.”

“In res nisi izdajalec, gospod?”

“Katišt, baqua — kaj se repenčiš, žaba!” zakliče za njim' drug glas..
“Ali ne vidiš, da je oni emir, ki lahko neprestano strelja? Poberi se, črv,
na svoje mesto! ’ ’

Zajedno se prikaže izza drevja mlad Kurd, eden onih, ki so pobegnili
po napadu.

“Alahu hvala, gospod, ker te zopet vidim! Zelo nas je skrbelo radi
tvojega življenja.” ‘

“Sovražnik nas je zopet ujel, vendar nismo v nevarnosti. Kje je vaš
načelnik ? ’ ’

“Rais iz Dalaše, in pri njem je za pomočnika hrabri šejk Hadedinov.”

Slednja novica me je zelo razveselila; torej je Mohamed vendar na¬
šel pot v Gumri in prihajal isedaj, da nas reši.

“Raka iz Dalaša ne poznam,” rečem. “Pelji me k njemu!”

“Gospod, rais je velik vojnik. Včeraj, zvečer je prišel obiskat beja v
Gumri, in ko je slišal, da so ga nestorijanci ujeli, je prisegel, da grie ta¬
koj nad nje in uniči Ličan in vse njegove stanovalce. Že je na potu, nas je
pa poslal naprej kot predstražo, da nas sovražnik ne preseneči. Toda,
gospod, kje imaš svojega konja? Ali so ti ga oropali?”

“Ne, prostovoljno sem ga pustil pri nestorijancib. Toda idiva
vendar!”

Konja primerni za uzdo in ga peljem za mojim vodnikom. Še nisva
prišla daleč sto korakov, 'ko zapazim četo jezdecev, in med njimi mojega
prijatelja Mohamed Emina. Jahal je na 'konju in me takoj spoznal.

“ITamdulilah,” zakliče, “čast .Gospodu, ker mi je podelil milost, da
te zopet vidim! Razsvetlil je tvojo pot, da si našel nas, svoje rešitelje.
Toda,” pristavi še prestrašeno — “izibelžal si brez svojega dragocenega
konja?”

(Takoj ga potolažim, ker moj konj ga je skoro ravno tako skrbel kot
jaz sam.

“Nikar se ne vznemirjaj, Mohamed Emin, ker konj je dobro, spravljen.
Pustil sem ga pod nadzorstvom hadži Halef Omarja v Ličanu.”

“Ali nisi pobegnil?” vpraša začudeno.

“No. Šemi prihajam, kot poslanec beja iz Gumri in meleka iz Ličana.
Kdo zapoveduje vašemu oddelku?”

“Jaz,” odvrne nekdo z debelimi glasom.

lOzremi ise proti smeri 1 ., od koder je prihajal glas, in moža ostro po¬
gledam. Sedel je na koščenem!, cokljastem konju. Bil je dolg, suh mož.
Glavo mu je pokrival velikanski turban, in obličje je imel tako. gosto za¬
raščeno z brado, da sem opazil na njem samo nos in dvoje oči, ki iso me
zveadavo pogledovale.

— 262  —

“Ti si rais iz Dalaše, kaj ne?” ga vprašam.

“Da. In kdo si ti?”

Mesto mene odgovori 'Mohamed Emin:

“On je Kara ben Nemsi emir, o kterem sem ti že pripovedoval.”

Kurd še enkrat globoko zadere svoje oči v mene, nakar reče:

“Pozneje nam bo pripovedoval, kar mora povedati. Naprej!”

“Stoj nekoliko, rais, ker moram nujno s teboj govoriti!” ga prosim.

“MJolči!” se zadere nad menoj. “Jaz isem general mojih vojakov, in
kar jaz rečem, se mora takoj zgoditi. Ženska govori, mož pa dela. Sedaj
ne bodemo klepetali.” J

Nisem bil vajen poslušati enakih povelj. Tudi Mohamed me skrivaj
pogleda. Rais je že odjahal nekaj korakov naprej; hitim torej za njim in
primem njegovega konja za uzdo.

“Stoj! Počakaj! Jaz sem bejev poslanec!” ga svarim z resnim
obrazom.

Večkrat sem se že prepričal, da ti divji ljudje spoštujejo človeka, ki
je neustrašen in močan. V tem islučaju sem se pa debelo ^ zaračunal; mož
namireč dvigne svojo pest in zagrozi:

*‘ Človek, roko stran od konja, sicer udarim!”

Spoznal sem, da se moje poslanstvo popolnoma ponesreči, če se mu
ud am. Radi tega mu grozeče odvrnem:

“Jaz sem tu mesto boja in jaz moram poveljevati; ti sd pa turški
kiaja (župan manjše vasi) in moraš mene ubogati!”

Tu zgrabi grdun za svojo puško in jo zavihti nad mojo glavo.

“Ker, seri te čar tan kim,” zagrmi nad menoj, “takoj ti zdrobim
bučo na štiri dele, prismoda!”

“Le poskusi, toda preje slušaj!” mu odvrnem smeje.

Bliskoma udarim njegovega konja po zadnjih nogah, da se spodtakne,
nato ga pa z vso silo sunem v trebuh, da prestrašen zopet skoči po koncu.
Kiaja je vsled konjskih skokov takoj skočil s sedla. Predno se zopet dvi¬
gne, sem mu že vzel njegov nož in puško ter pričakoval njegovega napada.

“Sa — pes!” zagrmi nad menoj, ko skoči kviško in plane nad mene;
“zdrobil te bodem.”

Kurd skoči proti meni; jaz pa dvignem nogo in ko se mi dovolj pri¬
bliža, ga sunem v trebuh, da se trikrat zvrne po zemlji; nato pa vzamem
njegovo puško in pomerim nanj:

“Mož, stoj, sicer te ustrelim!” mn zapovem.

Kurd vstane, se drži za trebuh in divje gleda proti meni, vendar se
me ne upa napasti.

“Daj mi moje orožje!” reče grozeče.

“Pozneje, ko se s teboj pogovorim!”

“S teboj nečem ničesar govoriti.”

“Toda jaz hočem s teboj govoriti, in vajen sem, da se me posluša,
zapomni si, kiaja!”

“Jaz nisem kiaja; jaz sem rais, nezanum.” ■

— 263  —

Daši je ves prepir trajal le malo časa, vendar so se medtem nabrali
Okoli naju Kurdi, vojniki beja iz G umri. En sam pogled na vojnike me
prepriča, da ise neče ninče prehitro umešavati v mojo zadevo. Radi tega
odv-rnem brez skrbi:

“Ti nisi niti rais niti nezanum; ti nisi niti prost Kurd, kot so ti
možje, kterim zapoveduješ.”

“Dokaži mi!” kriči v največji jezi.

“Ti si aajistarejši v vasi Dalaša; toda vasi Dalaša, Hal, Serškiuta,
Bešuka, Behedri, Biha in Šuraasi spadajo pod okraj Hal, ki mora plačevati
namestniku v Amadiji davek, torej so vasi pokorne paši v Moisulu in sul¬
tanu v Štambulu. Najstarejši vaščan vasi, ki plačuje padišahu davek, pa
ni prost nezanum, temveč turški, kiaja. Če mene razžali prost, hraber
Kurd, zahtevam z orožjem v roki zadoščenja, ker je on sin moža, ki pred
nikomur ne pripogne svojega kolena. Če se pa predrzne turški kiaja, ki
je sluga mosulskega namestnika, mene imenovati psa, ga vržem raz konja
in isnneim s svojim podplatom v trebuh, da se priuči ponižnosti, ktero je.
dolžan napram vsakemu hrabremu možu! Povejte mi, možje: Kdo je po¬
stavil tega turškega kiaja za vašega načelnika vam, ki ste prosti Kurdje!”

Glasno mrmranje se začuje med navzočimi. Čez kratek čas pa odvr¬
ne nekdo:

“On sam.”

Obrnem se proti govorniku :

“Ali me poznaš?”

“Da, emir, večina nas te pozna.”

“Torej veš, da sem prijatelj vašega beja.”

“Visi vemo.”

“Torej mi odgovori: Ali ni bilo med bervarskimi Kurdi nobenega, ki
bi bil vreden, da poveljuje mesto beja?”

“Bilo jih je mnogo,” odvrne ponosno; “toda ta mož, kterega ti ime¬
nuješ kiaja, je bil večkrat pri beju v Gumri. Močan mož je, in ker ima z
melekom v Ličanu krvno maščevanje, in ker z dolgim posvetovanjem nismo
hoteli gubiiti časa, smo mu izročili poveljstvo.”

“Močan mož, praviš je? Ali ga nisem vrgel s konja in podrl na tla?
Povem; vam, da nikdar več ne vstane od tal, in da odide njegova duša v
džebeno, če se še enkrat predrzne zaničevati mene ali moje prijatelje.”

“Gospod, kaj zahtevaš od njega?”

“Bej je v Ličanu ujet. Poslal me je k vam, da se pogovorim z vašim
načelnikom vse potrebno glede njegove rešitve. Ta mož pa neče slušati

beja; on neče govoriti z menoj in imenoval me je celo psa!”

“On te mora slušati — mora ubogati!” začuje se v krogu.

“Dobro,” odvrnem. “Vi ste mu izročili poveljstvo, kterega naj ob¬
drži, dokler bej ne bo prost. Toda kakor mu jaz podelim in vrnem njegovo
čast, tako mora tudi on meni zadostiti. Mene je poslal bej; jaz sem njegov
namestnik tukaj; če hoče ta kiaja v miru z menoj obravnavati, mu izročim
pazaj njegovo orožje; in vaš bej bo kmalu prost.”

— 264  —

Vprašujoče pogledam po zbranih Kurdih. Bilo jih je več kot sto in
vsi so mi pritrjevali. Nato se pa obrnem k Maji:

“Slišal si moje besede; pripoznam te za poveljnika teh ljudij in od
slej naprej te hočem imenovati aga. Tu je tvoja puška in nož. Sedaj pa
pričakujem, da poslušaš moje besede.”

“Kakšno naročila imaš za mene?” vpraša godrnjaje.

“Skliči vse Kurde. Naj se ne odstranijo preje, dokler se midva ne
pogovoriva! ’ ’

Pogleda me zelo začudeno.

“Ali ne veš, da hočemo napasti Ličan?” me vpraša.

“Znano mi je; toda zgodilo se bo pozneje vse ob svojem času.”

“Če dolgo ugibamo, planejo na nas nestorijanci, ki vedo, da prihaja¬
mo, ker so- nas že videli.”

“Ravno ker nestorijanci vedo, da mi prihajamo, me je poslal bej sem.
Nestorijanci vas ne bodejo napadli; umaknili so se za reko Zab in v Li¬
čanu bodo branili most.”

“Ali veš to -natančno?”

“Jaz sam sem jim svetoval, kako naj se branijo.”

Mož me temno pogleda, in tudi v krogu Kurdov zapazim marsika-ko
grozeče oko. Raditega se poveljnik odloči:

“Gospod, storil bom, kar zahtevaš; toda ne domišljaj si, da se rav¬
namo po slabih nasvetih, ki prihajajo od tujcev!”

“Stori, kar hočeš! Poiščimo odprt prostor, kjer se lahko zberemo.
Odlični v-ojniki naj pridejo k posvetovanju, dočim naj drugi čuvajo oko¬
lico, da bomo- brez skrbi.”

Poveljnik zapove, kot sem mu naročil, in ljudje so postali kmalu
precej živahni. Dobil se-m priliko, da se z Mohamed Eminom n-ekpliko
pogovorim. Povedal -sem mu vise, kar ise je zgodilo za časa najine ločitve,
in baš sem bil gotov, ko mi- naznanijo, da so dobili ugoden prostor.

“S-idi,” reče Hadedin, “hvaležen sem ti, ker si kiaji pokazal, da
smo možje!”

“Ali je tudi s teboj surovo postopal?”

“Gospod, jaz nisem tako srečen ko-t ti. Kurdi bi me raztrgali, če bi
kiaji pol toliko povedal kot ti. In pomisli, da znam samo nekoliko kurd¬
skih besed, Kurdje pa ne razumejo arabščine. Kiaja mora biti razupit
ropar, ker ga Kurdje tako zelo spoštujejo.”

“No. prepričal si se, da spoštujejo tudi mene, dasi nisem tat in ropar.
Kdor m-e-ne razžali, ga udarim v obraz, in to- je skrivnost, radi ktere se me
bojijo. In pomni, Mohamed Emin: — ne zadostuje samo pest, ki ukroti
sovražnika, temveč brzdati se ga m-ora tudi s pogledom in govorom, ki je
enak u-darcu. Pojdi, ker, n as že pričakujejo; sedaj se več ne ločiva.”

“Kaj boš predlagal pri zborovanju?”

“Slišal boš vse.”

“Toda kurdskega ne razumem.”

“V kratkem ti hočem vse pretolmačiti.” A 1  I

+ «5- .i

— 265

Med drevjem prideva kmalu do odprtega prostora, kjer naj bi se vr¬
šilo posvetovanje. Okoli in okoli so privezali konje. Okoli dvajset boje-,
vitih Kurdov je sedelo z ago v sredini; drugi so se pa spoštljivo umaknili,
da čuvajo konje, ali pazijo, da se ne približa sovražnik.

“Gospod,” začne aga, “pripravljeni smo poslušati tvoje nasvete.
Toda ali se ta mož tudi udeleži našega zborovanja?”

Aga pokaže na Mohamed Emina. Varovati sem moral njegovo čast,
torej odvrnem: '

“Mohamed Emin je slavni arabski emir rodu Hadedin. On je moder
knez in nepremagljiv vojnik, kterega sivo brado celo neverniki spoštujejo.
Še nihče se ni drznil ga vreči s konja ali z nogo suniti v trebuh. Reci
samo še eno besedo, pa se vrnem k beju, prej pa še posadim tebe pred se
na konja ter ukažem, da ti v Ličanu naštejejo petdeset udarcev po
podplatih.”

“Gospod, ali nisi rekel, da hočeš z menoj v miru govoriti?”

“Torej sam miruj, človek! Dveh emirov kot sva Mohamed in jaz ne
more razžaliti tisoč vojnikov. Z najinim orožjem se ne bojiva nikogar. Pod
varstvom sva bejevih vojnikov, ki ne bodo pripustili, da se žalijo prija¬
telji njih beja.”

Kfdor se sklicuje pri Kurdih na njih varstvo, je tako varen in brez
skrbi 'kot bi sedel doma v svoji sobi. Tudi sedaj ise takoj dvigne najstarej¬
ši vojnik, prime mene in Mohameda za roko in reče z grozečim glasom:

“Kdor žali te emirje, je moj sovražnik. Ser babe men — pri glavi
mojega očeta!”

Prisega najuglednejšega Kurda je bila močna dovolj, da naju je varo¬
vala pred nadaljnim napadanjem kiaje. Slednji vpraša nekam 1  potuljeno:

‘ ‘  Torej kaj nam hočeš poročati ? ’ ’

“Povedati vam moram, da je bej iz Gumri ujetnik meleka v Ličanu
in-”

“To smo že prej vedeli; radi te novice te ni bilo treba k nam,” od¬
vrne kiaja.

“Mož,” mn zakličem, “ko prideš v pekel k svojim očetom, se jim
zahvali, ker so ti podelili toliko uljudnosti. Le pri zamorcih in šiitih je
navada, da ne puste človeku govoriti do konca. Tvoj učitelj zasluži pa¬
lico, ker te ni naučil uljudnosti.”

Daši nisem pričakoval, vendar potegne tudi stari Kurd, ki se je preje
zavzel za naju z Mohamedom, svojo pištolo izza pasa in reče:

“Ser hahe men — pri glavi mojega očeta! Kmalu začujemo. glas te
pištole! Nadaljuj, emir!”

Kes čuden položaj. Za naju tujca so se zavzemali vojhiki napram njih
lastnemu vodji, kar se more zgoditi le v Kurdistanu. Ker me je Kloard
pozval, maj nadaljujem, začnem:

“Melek v Ličanu zahteva kri beja iz Gumri.”

“Zakaj?” vprašajo navzoči.

“Ker so Kurdje pomorili toliko njegovih Ijudij.”

— 266  —

£ iji poslušalci postanejo nemirni; prosim jih torej naj me do kon-

-ušajo.

“Jaz sem -bejev poslanec, toda zajedno tudi poslanec licarškega me-
leka; beja ljubim, toda tudi melek me je prosil, naj postanem njegov
prijatelj. Ali smem kterega izmed obeh razžaliti?”

“Ne.” odvrne Kurd.

“Prav si govoril! Tuj sem v tej deželi; niti z vami niti z nestorijanei
ne živim v prepiru, radi česar se morim ravnati po prerokovih besedah:
Tvoja beseda naj bo varstvo prijatelja! Govoril bom z vami tako kot hi
bil pri v^s bej in melek ter z vami govorila. In Alah bo razsvetlil vaša
srca, da ne potemni nepravična misel vaše duše!”

Zopet povzame Kurd besedo.

“Govori brez skrbi, gospod; govori tudi za meleka, ker te je tudi on
poslal k nam. Govoril boš čisto resnico, in prepričani smo, da nas ne boš
razžalil ali razjezil.”

“Torej čuj-te-, bratje moji! Ni še minilo mnogo let, ko je odmeval po
kurdskih gorah en sam klic maščevanja, in otroci ljudij so rjoveli po vi¬
šinah. Meč je divjal kot ob prvi uri eodnjega dneva, in nož je tičal v rokah
maščevalnosti in' divjanja. Povejte mi, kdo je držal meč in nož v svo¬
jih rokah?”

“Mi!” zaeujein naokoli zmagovalni klic.

“In kdo so bili oni, ki so poginjali pod vašimi meči?”

Sedaj odgovori poveljnik mesto drugih:

“Nestorijanei, ktere naj Alah uniči.”

“In kaj so vam storli?”

“Nam?” vpraša začuden. “Ali niso- gjavri? Ali ne verujejo- v tri
bogove? Ali ne molijo ljudi, ki so že zdavnej umrli? Ali ne oznanjajo
naši duhovniki, da naj jih vedno preganjamo?”

Bilo hi zelo neprevidno, če bi se podal v teološka razpravljanja;
raditega priprosto odvrnem:

“Torej vi ste jih morili radi njih vere! Torej priznavate, da ste jih *
morili na stotine-, na tisoče?”

“Mnogo tisoč!” odvrne ponosno.

“Dobro torej, znano vam je krvno maščevanje. Ali se čudite, če so
se sorodniki ubitih in zaklanih sedaj dvignili, da se maščuj-ejo?”

“Gospod, saj se ne smejo maščevati, ker so kristijani!”

“Motiš se, ker človeška kri ostane človeška kri. Abelnova kri ni bila’
kri mohamedanca, in vendar je Bog govoril Kiajniu: ‘Kri tvojega brata
Abelna kriči k meni v nebo’. Bil sem- v mnogih deželah in pri mnogih na¬
rodih, kterih imen vi niti ne poznate; niso- bili mohamedanei, vendar krvno
maščevanje so poznali in se ne bi čudili, če tudi vi maščujete kri svojih
pomorjenih. Jaz sem tukaj kot nepristranski poslanec; ne smerni trditi, da
imate samo vi -pravico do maščevanja, ker so dobili tudi- vaši nasprotniki
svoje življenje od Boga; če svojega življenja ne hranijo, -tedaj ste vi stra¬
hopetni morilci. Yi -priznavate, da ste jih morili na tisoče; torej se n-e 6u-

— 267  —

elite, če zahtevajo življenje vašega heja, kterega so ujeli. Pravzaprav so
upravičeni, da zahtevajo toliko■ življenj, kot iste vi pomorili nestorijaneev.”

“Naj le pridejo gjavfl! ’ ’  mrmra aga.

“In prišli bocio v resnici, če jim ne ponudimo roke v spravo.”

“V spravo? Ali si znorel?”

“Govorim popolnoma trezno. Kaj 'hočete od njih? Med yami in njimi
leži reka Zab in mnogo vaših bi padlo, predno se jim posreči priboriti si
pot čez most. In predno pridete čez most, dobijo nestorijanei pomoč iz bliž¬
nji vasij, da vas vse podavijo.”

Tu se dvigne poveljnik z obrazom tožitelja in začne:

“In ali veš, kdo je kriv vsega tega?” me vpraša.

“Kdo?” odvrnem mirno.

“Ti sam in nihče drugi!”

“Jaz? Kako?”

‘ ‘  Ali nisi prej sam priznali, da si jim svetoval, naj se umaknejo za re¬
ko?” In obrnjen k drugim še pristavi: “Ali vidite sedaj, da ni naš prija¬
telj temveč izdajalec ? ’ ’

iJaz mu pa odvrnem:

“ Ravno ker sem vaš prijatelj, sem nestorijaheeimj. svetoval naj se u-
maknejo za reko; takoj ko bi vi prvega nestorijanea usmrtili, bi padel vaš
hej. Ali se naj morebiti obrnem in sporočim beju, da vam ni mar njegovo
življenje?”

“Torej meniš, da ne smemo^napasti?”

“Na noben način ne.”

“Gospod, 'torej nas smatraš za figovce, ki ne maščujejo niti smrti
onih mož, ki so včeraj padli v bitki?”

“Ne. Smatram vas za hrabre vojnike, pa tudi za previdne može, 'ki
ne drvijo isamolastno v smrt. Vsi poznate neko- Zab; kdo more priti onstran
reke, če je tam skrit sovražnik, ki more vsakega posameznega postreljati!”

‘ 1  In vsega tega si ti kriv! ’ ’

“Molči! S svojim nasvetom sem beju rešil življenje! Ali naj bo moj
nasvet brez uspeha?”

i  “Ne njemfi, temveč samemu sebi si rešil življenje.”

“Motiš se. Jaz in moji tovariši smo nMekovi gotje. Samo hej in nje¬
govi Kurdje so jetniki. Bej in vsi njegovi morajo umreti, kakor hitro prič¬
nete s sovražnostmi.”

“In če ti mi ne vrjamemo', da si melekov gost, kako nam hočeš to do¬
kazati?”

“Ali bi bil sedaj pri vas, Če bi bil njegov jetnik?”

“Spotil te je morda na tvojo častno besedo. Zakaj te je on sprejel v
svoje varstvo? Kdo tei je priporočil njemu, meleku iz Ličana?”

Odgovoriti sem moral, daisi sem se sramoval imenovati ime ženske.

“Njemu sem bil. priporočen in sicer od neke ženske, ktero on zelo
spoštuje.”

“In kako se ona imenuje?”

“Mara Durime.”

— 268  —

■Bil sem v strahu;, da se mi pričnejo smejati, vendar v moje začude¬
nje se zgodi ravno nasprotno. Aga naredi zelo začuden obraz in reče:

“Mara Durime? Kje si jo videl?” .

“V Amadiji.”

“Kdaj?” poizveduje nadalje.

“Pred nekaj dnevi.”

“Kje si se sešel m  njo?”

“Njena uinukinja je zaužila strup, in ker sem zdravnik, so me pokli¬
cali k njej. Pri bolnici sem videl Maro Durime in rešil njeno unukinjo. ”

“Ali si stari povedal, da nameravaš potovati v Gumri in v Ličan?”

“Da.”

“Ali te ni svarila?”

“Da.”

“In ko si ostal pri svojem mnenju, kaj ti je rekla. Pomisli! Morebiti
ti je povedala besedico, fctere ne smem imenovati?”

“Rekla mi je, da kadar bom v nevarnosti, naj vprašam po ru’ i ku-
lian, ki me bode čuval.”

Komaj izgovorim to besedico, skoči mož po koncu, mož, ki se je dose-
daj tako neuljudno in svražno obnašal proti meni in mi 1  ponudi svojo roko.

“Emir, tega niisemi mislil. Oprosti mi! Komur je Mara D urin e zaupala
to besedo, temu se ne sme ničesar žalega pripetiti. Odslej naprej hočemo
zvesto poslušati tvoje nasvete. Koliko je nestorijanee.v?”

“Tega vam ne povem. Njih prijatelj sem 'kot vaš; tudi njim nečem
povedati, koliko vas je tukaj zbranih.”

“Previden si bolj' kot je treba. Ali res meniš, da usmrtijo bej«, če jih
napademo ? ”

“Prav gotovo.”

“Ali ga oproste, če se umaknemo v svoje vasi?”

“Ne vem, vendar upam. Melek bo poslušal moje nasvete.”

“Toda nestorijanci so več naših umorili, ktere moramo maščevati.”

“Ali niste vi prej na tisoče nestorijancev pomorili?”

“Deset Kurdov je več vrednih kot tisoč nestorijancev.”

“In nestorijanci so prepričani, da je njih deset ravno toliko vredno
kot vas tisoč.”

“Ali nam plačajo krvno ceno?”

“Ne vem, vendar jaz na njih mestu ne bi plačal. ”

“Torej jim bodeš svetoval, naj ne plačajo?”

“Ne, ker jaz bom govoril samo ono, kar bo potrebno, da se naredi
mir. Vi ste njih pomorili na tisoče, nestorijanci pa le deset vaših; torej
morajo oni zahtevati krvno ceno. Poleg tega pa imajo v svoji oblasti va¬
šega beja, in če resno pomislite, morate priznati; da morejo nestorijanci
več tir j ati.”

“Ali mislijo resno na boj?”

“Ali ste jih. videli včeraj strahopetne? Pomislite na: kri, ki je tekla po
reki Zab; štejte kosti, ki še dandanes ležijo po dolini ob reki, samo ne
vprašujte, če je jeza njih potomcev dovolj velika, da se maščujejo!”

269  —

"Ali imajo mnogo in dobrih pušk?”

"Tega mi niso povedali. Morda naj njim izdam, kako ste vi obo¬
roženi?”

"Ali SO' spravili svoje imetje na varno?”

"Neprevidni zapusti svoje blago, kadar se mu bliža nesreča. Sicer
pa imajo nestorijanei tako malo premoženja, da so ga lahko v kratkem
času pospravili.”

"Stopi nekaj korakov nazaj! Posvetovati se hočemo, ker vemo vse,
kar smo hoteli slišati.”

Možje se zberejo k posvetovanju, jaz pa med tem razložim Mohamed
Bminu o vsebini mojega pogovora is Kurdi. Se predno je bilo posvetovanje
končano, pripeljejo vojniki nekega neoboroženega moža.

"Kido je ta človek?” vpraša aga.

"Ta mož,” odvrne eden vojnikov. "se je priplazil do naših straž, in
ko smo ga zgrabili, je dejal, da je odposlanec meleka, ki' ga pošilja k
temu emirju.” ' ,

Pri slednjih besedah pokaže govornik na mene.

"Kaj hočeš od mene?” vprašam nestorijanca.

Melekov poslanec je prišel k imeni ob zelo neugodnem času.’Vsekako
pa je moral biti mož precej pogumen, ker se je splazil v sredo sovražnikov.

"Gospod,” odvrne, "melek je dejal, da se predolgo mudiš pri Kurdih
in me je poslal, naj ti povem', da beja takoj usmrti, če se ne vrneš.”

"Vidite torej, da sem vam pravilno poročal?” obrnem se h Kurdom.
"Takoj spustite moža. Meleku naj pove, da se meni ni ničesar pripetilo,
in da se takoj vrnem k njemu.”

‘ ‘  Odpeljite ga! ” zapove aga.

Čudno se mi je zdelo, da je melek odposlal posebnega sela k meni in
grozil, da usmrti beja, če ise ne vrnem. Saj je moral vendar vedeti, da mi
pri Kurdih ne preti nevarnost, ker sem bil gost njih beja.

Konečno se vojniki zjedinijo in mene pokličejo k sebi. Poveljnik za¬
čne :

"Gospod, obljubil si nam, da pri nestorijaneih ne spregovoriš nobene
besedice, kar si videl pri nas?”

"Obljubil sem.”

"Torej se isedaj vrneš k njim?”

"Jaz in moj prijatelj Mohamed Emin.”

"Zakaj slednji ne ostane pri nas?”

i je vaš ujetnik?”

? >

•ej lahko gre, kamor hoče in odločil se je, da gre z  menoj. Kaj
i meleku?”

> sa beja.”

oi

n aj nadalje zgodi.”

i določbami se je kaj lahke- skrivala zvijača, torej poizvedujem

s e n,

— 270  —

"In kdaj naj izroči beja?”

"Takoj, ko prideš ti k meieku; tildi njegove spremljevalce , mora
osvoboditi.”

"Kam naj pride bej?”

"Sem.”

"In vi ne boste šli naprej proti Ličanu?”

"Sedaj ne.”

"Toda mogoče potem, ko bo bej izpuščen?”

"Zgodilo se bo, kakor bo določil bej.”

"In če melek šele tedaj izroči beja, ko se vi mirno vrnete v Gumri?”

"Gospod, tega pogoja ne sprejmemo. Mi ne zapustimo prej tega me¬
sta, dokler nimamo svojega beja v sredini.”

"Kaj še zahtevate?”

"Ničesar druzega.”

"Torej čujte, kaj vam jaz povem! Pošten sem bil napram vam, kakor
hočem biti tudi napram meieku. Opozarjam vas še enkrat, da bode bej ta¬
koj mrtev, če se premaknete s tega mesta, dokler ni sklenjen mir.”

"Ali boš morda meieku sam svetoval, naj beja umori?”

"Alah me čuvaj takega dejanja! Toda meieku bom odsvetoval, da iz¬
roči beja, če nameravate pozneje napasti Ličan.”

"Gospod, ti govoriš zelo predrzno in odkritosrčno!”

‘ 1  Torej ste lahko prepričani, da pošteno mislim. Potrpite, dokler se
ne vrnem.”

Z  Mohamed Eminem zajahava konje. Kurde zapustiva, ne da bi naju
kdo spremljal.

Spotoma razložim Mohamedu, kake pogoje prinašam meieku. Kouje
poženeva v hitri tek in bila sva že blizu reke, ko začujem na desni strani
v grmovju nevarno šumenje. Obrnem se torej proti sumljivi strani, in v
istem trenutku se posvetita dva strela, namenjeni meni in Mohamedu.
Takoj po strelu zdivja Hadedinov konj in zgine s svojim jezdecem med
grmovjem.; toda na mojega konja so bolje streljali; prevrnil se je na tla,
in vse se je zgodilo, s tako naglico., da še časa nisem imel potegniti nogo
iz stremena. S konjem padem zajedno na tla, in žival me pokoplje pod
seboj. Takoj za tem že opazim, kako plane osem mož po mojem, orožju.
Enega spoznam takoj, ker je bil oni poslanec, kterega je poslal melek k
meni, ko sem bil pri Kurdih.

Kfer sem slutil, da so me napadli ljudje Nedšir-bejevega oddelka, se
branim z vsemi močmi. Ležal sem na zemlji, in moja desna noga je tičala
pod konjskim truplom. Vendar z osmimi krepkimi možmi sem imel ob’’
posla; ker so mi orožje že prej pobrali, som imel samo pesti v obr'
ki mi pa niso mnogo pomagale.

Potegnejo me izpod konjskega trupla, da sem lahko vst"
sem bil zvezan prvič, toda na tako sramoten način še nikdar n>. ^aih
so mi namreč zanjko iz jermenja okoli členkov ini s pomočjo jer> ~na me
prevezali čez prša okoli desne rok« in čez levo ramo in čez hrbet ovili
jermen okoli vratu, da sem koma-; dihal. Poleg tega pa so mi še kolena

— 271  —

tako tesno prevezali da. nisem mogel hoditi; da je bila mera polna, so me
privezali za r.ep neke stare, konjske mrhe.

Odkar je počil strel, pa dokler me niso privezali za konjski rep, so
minile skoro tri minule. Upal sem, da se vrne Mohamed Emin, vendar na
pomoč nisem hotel klicati, ker sem se sramoval. Govoriti sem pa vendar
moral, torej vprašam:

“Kaj želite od mene?”

“Samo tebe,” odvrne navidezni vodja. “Tudi tvojega konja bi radi
imeli, kterega pa žal nimaš s seboj.”

“Kdo ste vi?”

“Ali si baba, ker si tako radoveden?”

“Kaj še. Vi ste psi v službi Nedšir-beja. On se me ni drznil napasti;
raditega je poslal nad mene svojo čredo, da si pastir ne pokvari svoje
kožice. ’ ’

“Molči! Zakaj srno te ujeli, boš kmalu zvedel. Sicer pa bodi tiho in
ne klepetaj, ker ti sicer kmalu usta zamašimo!”

Poveljnik da znamenje za odhod. V kratkem pridemo do reke, ktero
prebrodimo na mestu, kjer ni bila globoka. Aduti so bili vsi na konjih,
mene so pa peš tirali za konjskim repom.

Na drugem bregu nas je že pričakovala množica oboroženih, ki pa
takoj zgine, ko se mi prikažemo. Najbrž je bil Nedšir-bej, ki je s svojimi
pričakoval če se mu je posrečil njegov naklep, in ko se je prepričal, da je
Vse v redu, je zginil.

V reki je bilo mnogo ostrega kamenja, in ker mi je voda po nekberrih
krajih segala do prsi, in ker sem bil privezan tik konja, je lahko misliti,
da sem precej pretrpel, predno smo dospeli na nasprotni breg. Ko prebro¬
dimo reko, odjaha šest jezdecev v drugi smeri, dočim me dva vlečeta
naprej.

Jahali smo ob reki do nekega' divjega hudournika v gorovju, ob ktere-
r&  ’ nas je vodila pot naprej, dokler ne zavijemo med divje skalovje
ier

,o na desno in dospemo v samotno sotesko, in v krat¬
eni op<». eboj kup kamenju, in ko bolj natančno pogledam, vidim,

~ i.. v^rdsK-«* ,ča z odprtino, ktere so se posluževali najbrž kot vrat

ej pred tem kupom kamenja obstanemo,
adana!” zakliče eden možakarjev.

coj začujem v notranjosti votline hripavo krulenje, in čez nekaj
ov se prikaže iz luknje stara babura. Madana se imenuje po slo-
•“Peteršiljka”. Kako je starka prišla do tega imena, ne vem; toda,
; vsto-pi tik poleg mene, zavoham, da ne diši samo po peteršilu, temveč
* je je prihajal duh, ki je bil sestavljen iz mešanice česna, gnjilih rib,
ih podgan, milnice in sežganih arnikov. Da me niso ovirale vezi, bi

ikoj umaknil nekoliko korakov nazaj. Na sebi je imela lepa stanovalka

Iške luknje le kratko krilo, kterega bi pri nas ne uporabili niti pri

— 272

kidanju gnoja; rob obleke ji je segal le malo čez kolena, in dvoje krač je
vpilo in kričalo po vodi; njenih nog so se namreč držali celi kupi blata.

"Ali je -vse pripravljeno?” vpraša mož in stavi še eelo vrsto vprašanj,
na ktere mu žena vse odgovori s kratkim ‘ ‘  da. ’ ’

'Nato me odvežejo od konja in stlačijo -skozi odprtino v kočo; ker je
bilo v zidovju več špranj, sfczi ktere je silila svetloba v notranjost, -sem si
luknjo še precej natanko ogledal. V njej sicer ne opazim ničesar kot štiri
gole stene; prav v kotu je pa bil zabit v zemljo močan kol; v bližini je bilo
nekaj slame in listja, in. v bližini zapazim črepinjo, ki je bila svoje dni
najbrž kak vrč, sedaj pa hranila v sebi neko zmes, ki je bila prav slična
mešanici mizarskega kelja, črvov in gnjilih rib.

iSieer bi se kljub močnim vezem lahko branil, vendar sem bil miren,
ko so me privezali ob kol v kotu. Zvezali so me tako, da sem lahko ležal na
slami.

Ženska je ostala zunaj pred uho-dom. Eden mojih spremljevalcev zapu¬
sti kočo, dočim je drugi menil, da mi mora razložiti moj sedanji položaj.

"Ti si ujet,” reče primerno in zelo duhovito.

Ne odgovorim mu ničesar.

"Pobegniti ne moreš,” poučuje me nadalje.

Zopet sem- tiho.

"M|i gremo sedaj,” nadaljuje, "toda Madana bo skrbno čuvala nad
teboj. ’ ’

"Torej ji povej, naj ostane zunaj!” mu konečno odvrnem.

"Madana ostane v koči,” reče mož; "kadar boš lačen, te bode pitala,
ker svojih rok ne moreš sam rabiti.”

"Kje je hrana?”

"Tukaj!”

Z r-oko pokaže na črepinjo, ktero sem že prej sumljivo ogledoval.

"In kakšna hrana jie?” vprašujem nadalje.

"Ne vem, -vendar Madana je prva kuharica vasi.”

"Zakaj ste me sem pripeljali?”

"To zveš od drugih; nikar ne skušaj pobegniti, ker sicer da Madana
znamenje, in prišlo bo še več mož, ki te trdneje«zvežejo.’ ’

Po teh besedah mož odide. Za njim pa pride v kočo sladka "Peter-
šiljka” in se vsede z obrazom ravno meni nasproti.

Nahajal se sicer nisem baš v prijetnem- položaju, ki me je manj skrbel
kot mučna misel na tovariše v Lica-nu. Melek me je z bolečinami pričako¬
val, In tudi Kurdje so že zdavnej čakali na moj povratek. Jaz pa ležim '?
tej luknji kot priklenjen pes! Kaj se bo zgodilo!

Tolažila me je edina nada. Če je Mohamed Emin prišel srečno* v Li¬
čan, se je melek gotovo takoj odpravil na kraj, kjer sem- bil napaden-
Opazili -bi mojega mrtvega konja in sledove boja; sicer sem se pa zanašal
na Halefovo bistroumnost.

Tako sem premišljeval dalj časa in se zaman mučil z mislimi, kako
pobegniti. Tu me prebudi iz premišljevanja glas ljubeznive Madane. Bila
je pač ženska; zakaj naj bi vendar molčala!


_-_

273  —

“Hočeš jesti?” me vpraša.

(Pogovor je bil končan; dišeča “Peteršiljka” pa se vsede nato prav
tik mene in vzame zanemarjeno črepinjo v naročje. Videl sem, kako seže
z vsemi petimi prsti v smradljivo zmes v črepinji, nato pa odpre svoja
brezzoba usta kot pokrov papirnate škatlje in zacmoka — zamižal sem.
Nekaj časa odmeva glasno cmokanje v temnem prostora; konečno pa za-
čujemi sladiko, prijetno smukanje, ki se ga en j e, kadar opravlja jezik
službo robca. Ab Peteršiljka, ti življenjska zabela, zakaj ne dubtiš zunaj
na prostem!

Po dolgem času zopet odprem' oči. Moje varstvo in moj ščit je še vedno
sedel pred menoj in me pozorno ogledoval. Skoro sem bral v njenih očeh
čut usmiljenja in precej radovednosti.

“Kdo si?” me vpraša*

‘ ‘ Ali ti ni znano ? ” ji odgovorim.

“Ne. Ali si moslem?”

“Kristijan sem.”

“Kristijan in ujet? Torej nisi bervanski Kurd?”

“Ne, kristijan sem iz daljnega zapada.”

“Iz zapada?” zakliče prestrašena. “Kjer možje s ženskami plešejo,
in kjer z lopatami uživajo hrano?”

(Torej je slava zapadnei kulture prodrla celo do ušes Peteršiljke; sli¬
šala je'najbrž o naših polkah in žlicah.

“Da,” prikimam z glavo.

“Toda kaj delaš v tej deželi?”

“Pogledat sem prišel, če so žene tako lepe kot pri nas.”

‘ ‘ In kako ti ugajajo ? ’ ’

“Zelo lepe so.”

“Da, da, lepe so,” mi pritrjuje, “lepše kot v vsaki drugi deželi. Ali
imaš ženo?”

“Obžalujem te! Tvoje življenje je .enako.posodi, v kteri ni sarmisaka

'Sarmisak in saljangcš, polži in češenj! Morebiti je Madana prej uži¬
vala to zm.es! In to celo brez “lopat”!

“Ali se ne boš oženil?” vprašuje nadalje.

“Rad, toda ne morem.”

“Zakaj ne?”

“Ali ne vi.diš, da sem zvezan?”

“Čakati moraš, da boš zopet prost.”

“Ali me bodo osvobodili?”

“Mi smo nestorijanci in ne usmrtimo nobenega sovražnika. Zakaj so
te ujeli?”

 “Vse ti hočem povedati. Prišel sem čez Mosul v Amadijo, da-”

ne saljangoša!”

— 274  —

Hipoma me pretrga Madana v govoru:

'“V Amadijo ?’’  vpraša.

“Da.”

“Alt si bil tam?”

“Da.”

“I«. Maj?”

“Pred kratkim.”

“Koliko časa si bil v A*a*4iji?”

“Nekaj dnij.”

“Ali si videl tam aekega moža, ki je emir i* adravsik « 38|»adae
dežele ?’’

“Videl sem ga.”

“Opiši ga!”

“Ozdravel je neko deklico, ki je strup za v žil a. ’ ’

“Ali je še tam?” -
“Ne.”

“Kje pa je sedaj?”

“Zakaj vprašuješ po njem?”

“Ker sem slišala, da pride v naše kraje.”

Govorila je s tako naglico, ki jo je povzročilo le veliko zanimanje.
“Emir je že v vašem kraju,” odvrnem.

“Kje? 'Povej mi hitro!”

“Tukaj.”

“Tu v Šordu? Motiš se; še ničesar nisem slišala o. njem!”

“Ne v Šordu, temveč v tvoji koči je.”

“V tej koči? Katera aisa — za Jezusovo voljo, torej si ti!”

“Da, jaz sem mož, po kterem sprašuješ.”

“Gospod, ali mi moreš dokazati?”

“Da.”

“Koga si videl v hiši deklice, ki si jo ozdravel?”

“Maro Darilne.”

“Ali ti je izročila kako čudodelno. svetinjo?”

“Ne; toda povedala mi je, kadar bom v stiskah naj pokličem ru ’i
kulian. ’ ’

“Ti si, ti si, gospod!” zakliče žena in sklene roke. “Ti si prijatelj
Mare Durime; pomagati ti hočem. Povej mi, kako so te vjeli?”

!To je bilo danes že tretjič 1 , ko sem; skusil čudoviti tipljiv Mare Dmim<
Kakšno moč je pač imela ta skrivnostna ženska?

“Kdo je .Mara Durime?” vpraš am Peteršiljko.

“Ona je stara kneginja, ktere predniki SO’ odpadli od Jezusa in spre
jeli mohamedansko vero. Sedaj dela pokoro in hodi iz kraja v kraj.”

“In kdo je ru ’i kulian?”

“To je dober duh. Eni pravijo, da je angelj Gabrijel, drugi pa trdijoj
da je nadangel j Mihael, ki čuva pravoverne. Tukaj ima gotove Lraje i 0
čase, ko se lahko govori z njim. Toda pripoveduj mi, kako so te ujeli!’

— 275  —

Povem ji vse, kar sem doživel, odkar sem zapustil Amadijo, dokler
me niso pripeljali v njeno kočo. Starka me je ves čas pozorno poslušala,
in ko sem končal, je skoro nežno prijela moje zvezane roke.

“Gospod,” zakliče, “prav si slutil: Nedšir-bej te je ujel. Sicer ne
vem, zakaj te je ujel, vendar imeni ni priljubljen; Nedšir-bej je surov
mož, in jaz te bom skušala rešiti. ’ ’

“Ali me hočeš odvezati?”

“Gospod, tega .ne smem. Nedšir-bej pride kmalu sem, in bi mene
strogo kaznoval.”

“Kaj pa storiš za mene?”

“Emir, danes je dan, ko -se -lahko govori z ru ’i ku-lian. Duh te bode
rešil. ’ ’

“Ali bodeš ti prosila za mene?”

“Jaz isama ne morem do njega; pot je ze-lo dolga in strma. Toda- ”

starka preineh-a govoriti in gleda premišljevaje v tla, nato me pa z-v-ezdavo
pogleda - “gospod, ali' ime hočeš nalagati?”

“Jaz govorim vedno- resnico.”

“Ali bodeš pobegnil, če mi obljubiš, da ne boš?”

“Kar obljubim!, tudi spolnem.”

‘‘Tvoje roke te bolijo. Ali ostaneš v moji koči, če te odvežem?”

‘  ‘Obljubim.”

“Toda ali te smem zopet zvezati, če pride kdo v kočo?”

“Lahko.”

“Prisezi!”

“Sveto'pismo pr-aivi: Vaš go-vor naj ho da, da; ne, ne; kar je več je
»reveč. — Jaz ne prisegam-, toda obljubim ti, da bom držal svojo besedo.”

‘'Verujem ti.”

‘Starka se -dvigne in skuša razvezati vrv okoli mojih rok in vratu.
Ikesano prizmam-, da duh -dobre “Peterš-iljke” ni nadlegoval mojega nosu.
itarka -mie razveže in konečno stegnem; -svoje ude; ki so bili že toliko časa
rdno zvezani, in globoko potegnem isapo- v se. Madana pa stopi ven in se
sede -pred kočo, kjer je lahko vsakega opazila, ki je prihajal. Vendar to
ajinega pogovora ni motilo.

“Ge pride kdo v bližino, te takoj zopet zvežem,” reče Madana; “in

otem - potem - potem - - o, gospod, ali prideš zopet

azaj, če ti dovolim;, da odideš iz moje koče?”

“Da. Toda kam naj grem?”

“Tja na goro, k ru ’i kulian.”

Njen govor zbudi mojo pozornost. To- je bil dogodek, ki se mi ni še
kdar nudil. Madana mi je hotela dovoliti, da zapustim svoje ujetništvo
se podam na goro k skrivnostnem duhu.

“Šel bom; in prepričana si lahko, -da se vrnem!” obljubim Madani
veseljem. “ Toda pot mi ni -z-na-na!”

“Poklicala bom' Ingšo, ki te bo spremljala.”

Ingša se imenuje “biser”. Ime je pričalo, da mora biti ženska lepa.

“Kdo je Ingša?’’ vprašam radovedno.

276  —

"Hči Nadšir-beja.”

"Mojega 'sovražnika?” vprašam presenečen.

"Gospod, liči je 'boljša kot oče.”

"Toda ali met bo hotela peljati, če ji je znano, da je v mojo korist in
škodo njenega očeta?”

"Gotovo. Ona je ljubljenka Mare Durime in z njo sem govorila o tu¬
jem emirju, ki je premagal strup, do fcterega orožju se ne more nihče usta¬
viti. Ali naj jo pokličem:, emir?”

"Da, če ni preveč nevarno.”

"Toda prej' te moram zopet zvezati, dokler se ne vrnem.”

"Le!”

Brez odpora se pustim zvezati, nakar starka odide iz koče. Kmalu
se vrne in pove, da Ingša pride takoj. Madana mi zopet razveže roke, in
vprašam jo, če je bila v vasi.

"Toda, kaj če so te videli? Ti moraš vendar mene čuvati!”

"Naši možje so odšli vsi v boj, in ženske, ki so me videle, me ne bodo
izdale. ’ ’

"Kje so možje?”

"Odšli so proti Ličanu.”

"Kaj delajo tam?”

"Vprašala nisem. Kaj mene briga, kaj počenjajo možje! Ko pride
Ingša, ti mogoče vse pove.”

'Starka se vsede zopet pred vrata. Čez nekaj časa pa hipno vstane in
hiti nasproti neki osebi. Pred kočo zaeujem tiho šepetanje, in potem pa
zatemni uhod koče postava "Bisernice”.

Takoj prvi pogled na deklico me je prepričal, da zasluži svoje ime.
Deklica je bila stara morda kakih devetnajst let, krepkega stasa, močnih
prs, in ljubkega obraza.

"Salam, emir!” pozdravi skoro s tihim glasom. '

"Salam,” odvrnem. “Ali si ti Ingša, hči Nedšir-beja?”

"Da, gospod.”

"Oprosti, ker te ne morem dostojno pozdraviti. {Privezan isem za kol.”

"Ali te ni Madana že odvezala?”

"Samo roke.”

Ingša se pripogne k meni, da me popolnoma odveže, vendar ji
ubranim:

“Hvala ti, Ingša. Toda prosim, te, da me ne razvežeš popolnoma, ker
če kdo pride, me ne morete hitro zvezati. ’ ’

"Madana mi je povedala vse,” reče Ingša. "Gospod, tvoja dobrota je
prevelika. Uboga, priprosta deklica sem, ktere oče te je smrtno razžalil.”

"Morebiti mu zaradi tebe odpustim.”

"Ne radi mene, temveč radi moje matere, gospod. On ni Enoj pravi
oče; prvi mož moje matere je že umrl.”

"Ubogi otrok! In drugi mož tvoje matere je gotovo strog in surov?”

Ingši se zasvetijo oči.

"Strog in surov? Gospod, tega se on ne drzne! Toda on zaničuje svojo

277  —

ženo in svoje hčerke; on na vidi in ne sliši, da smo v hiši; on ne mara,
da ga ljubimo — torej ni greh, če te spremljam k ru ’i kulian.”

“In kdaj se to zgodi?”

“Ravno o polnoči moramo biti na gori.”

“In duh stanuje v votlini?”

“Da. Prvi dan druzega tedna v mesecu se prikaže ob polnoči.”

“Kako se pa prepričate, da je navzoč?”

“Vlsak mora prinesti luč s seboj. Luč se postavi pred uhodoimi v votli¬
no; če gori -nadalje, duha ni tam; če pa ugasne, je duh v votlini. Nato
mora oseba stopiti tri korake daleč v votlino in povedati kar želi.”

“V kakih zadevah se sme govoriti z duhom?”

“V vseh. Lahko ga prosiš, lahko mu tudi potožiš svoje nadloge, ali
pa vprašaš za dober svet.”

“Toda jaz menim, da duh ne govori! Kako pa vam odgovarja?”

“Ko je oseha povedala svojo prošnjo ali željo, gre nazaj do podobe
in čaka nekoliko časa. Ce začne svetilka zopet goreti, je prošnja spolnjena,
in večkrat že v prvi noči dobe ljudje sporočilo, 'kterega pričakujejo.”

“O  kt-eri podobi si prej govorila?”

“Pred votlino stoji velik drog, na -kterem je pritrjena podoba ma¬
tere božje. Duh skazuje velike dobrote v celi okolici. Revne osrečuje in
svetuje bogatim; slabe čuva, in gro-zi mogočnim; dobri mu zaupa, in hu¬
dobni se ga boji. če prosim očeta, -da te osvobodi, se mi bo smejal; če m-u
pa duh zapove, ga bo poslušal.”

“Ali si že bila po noči v votlini?”

“Že večkrat. Prosila sem za mojo mater in očeta.”

“Ali je bila prošnja uslišana?”

“Da.”

“Ali poznaš Maro Drurime?”

“Odkar živim jo poznam.” >

“Ali je večkrat pri vasi?”

“Da, gospod. Z  (njo grem v gore-, kjer nabiramo zdravilna zelišča, ali
pa obiskujemo bolnike, ki potrebujejo pomoči.”

“Kje stanuje Mara Dur ime?”

“Nihče ne ve. Dobrodošla je povsod, kamor pride.”

“Slišal sem, da ima obilno- premoženje; kje neki ga skriva?”

“Nekte-ri trdijo-, da je svoje zlato v zemljo zakopala. Zopet drugi so
mnenja, da ima moč čez podzemske duhove, ki ji morajo prinesti toliko
denarja, kot ga potrebuje. Toda ah nisi lačen, gospod? Madama mi- je po¬
vedala, da nisi hotel jesti. M-e-nila šemi, da te pripeljejo k mam, vendar
oče nam ne zaupa in ukazal je, da te čuva Ma-dana, k-tere mož je najboljši
tovariš mojega očeta.”

“In kam so odšli možje vaše vasi?”

“Proti Ličanu.”

“Kaj delajo tam?” ' ' i

“Ne vem.”

“Ali me moreš zvedeti?”

— 278

"Mogoče. Vendar povej, gospod, če hočeš jesti?”

"'Odkritosrčno povem, da moj želodec ne prebavi polžev in češnja.”

"Aih, emir, prinesem ti jedil iz naše hiše; v eni uri se znoči, torej mo¬
ram hiteti da vse pripravim!”

Ingša odide, in v preteku deset minut pridrvi Madana, ki je deklico
spremljala, brez sape nazaj.

"Zvezati te moram!” zakliče. "Moj mož, kterega je Nedšir-bej po¬
slal, prihaja. On ne sune vedeti, da smo se razgovarjali. Nikar me ne
izdaj!”

Starka me zveže in se vsede pred uhodom na tla. Njeno staro, gubasto
obličje je dobilo* sovražen, skoro strupen izraz.

(Še nekaj sekund, in zunaj začujem kopitanje; v kočo stopi mož,
precej ;suhe postave, ki je bil po svoji zunanjosti precej podoben dobri
"Peteršiljki”. Brez podrava stopi k meni, preišče vezi, nakar reče svo¬
ji ženi:

"Pojdi ven in ne poslušaj!”

Madana odide ven in mož se vsede poleg mene. Bil sem res radoveden,
kaj mi pove gospod Peteršilj, ki je glede "blagodejnega” smradu gospo
Peteršiljko še nadkriloval.

"Kjafco se imenuješ?” me vpraša.

Seveda mu me odgovorim.

“Ali si gluh? Svoje ime mi povej!”

(Zopet molčim!.

"Človek, ali boš odgovarjal?”

Po teh besedah me brone v stran. Z rokami si sicer nisem mogel pomo-
gati; toda noge sem imel toliko proste, da možu teoretično dokazen, kaj
mislim o njem; -zvezani koleni stisnem k sebi in sunem z vso silo moža
poleg mene, da prileti precej trdo ob zid; njegove kosti so pa bile najbrž
iz kamina; mož pogleda namreč na isti del telesa, kamor je priletel in
reče dobrodušno:

"Človek, tega se ne drzni več!”

"Govori uljudno*, in tudi jaz bom uljudno odgovarjal,” mu odvrnem.

"Edo si ti?”

'‘Hrani enaka vprašanja! Kdo sem, ti je že zdavnej znano.”

"Kaj si hotel v Ličanu?”

- "Tebe 1  nič ne briga.”

"Kaj si iskal pri bervardskih Kurdih?”

"Tebi nič mar.”

“Kje je tvoj črni konj?”

"V dobrih rokah.”

"Kje imaš svoje reči?”

"Tam, kjer jih ti ne boš izvohal.”

"Ali si bogat? Ali moreš plačati odškodnino?”

"Stopi bližje, če jo hočeš imeti. 'Zapomni si mož, jaz sem 1  svoboden
'človek ti si pa podložnik svojega beja. Meni pristoja pravica vprašati, in,
ti moraš odgovarjati.”

— 279  —

Mož si vendar premisli, da je tako bolje; po daljšem molku nam¬
reč reče:

“Torej vprašaj!”

“Kje je Nedšir-bej?”

“Zakaj vprašuješ poi njem?”

“Ker me je on napadel.”

“Motiš ae!’

“Ne laži!”

“In vseeno se motiš. Saj niti ne veš, kje se nahajaš!”

“Ali res meniš, da boš mene varal? Kje drugje sem kot v Šordu. Na
desno od tukaj je Ličan, na levi Raola, in na višini bližnje gore stanuje
ru ’i kulian.”

Mož se začudi, ko mu slednje omenim in vpraša:

“Kdo ti je pripovedoval o duhu votline?”

“Več vem kot vi vsi drugi, ki stanujete v tej dolini.”

Zopet se je pokazal čuden, upljiv, ki ga je ime Mare Durime uživalo
v teh krajih.

“Torej povej, kar veš!” nadaljuje mož.

“Vi vsi skupaj niste vredni, da vam pripovedujem o duhu votline.
Zakaj ste me napadli in ujeli?”

“Od tebe zahtevamo tvojega konja.”

“Dalje!”

“Tvoje orožje.”

“Naprej!”

“Vse tvoje stvari.”

“In kaj še?”

“Vse, kar nosijo tvoji spremljevalci s seboj.”

“Mož, ti si precej ponižen s svojimi zahtevami.”

“In potem te spustimo.”

“Misliš? Ne vrjamem, ker vi boste še več zahtevali.”

“Ničesar druaega kot da meleku zapoveš, da ne izroči beja iz Gumri. ”

“Zapovem? Ali si blazen starec! Meniš, da morem jaz zapovedovati
meleku v Ličanu, kaj naj dela, in ali mi hočeš ti zapovedovati, kaj naj jaz
delam, ti črv, kterega se z nogami suva. ’ ’ ..

“Gospod, nikar ne psuj!”

“Govorim le resnico. 'Sramuj se, človek! 'Imenuješ se kristijama, ven¬
dar si navaden ropar in tat. Tudi jaz sem kristijan in pri vseh kristijanih
hočem pripovedovati, da so nestorijanci slabši kot kurdski razbojniki.
Bervari so me z veseljem sprejeli, mene kristijama; kristijani iz Šorda pa
so me zahrbtno napadli in oropali.”

4  ‘  Torej' vedi, da pridem šele jutri. Med tem ne boš videl nikogar dru¬
gega kot mojo ženo, ki' ti tudi jesti ne sme izročiti. Lakota te bo spreobr¬
nila. In ker si me sunil z nogami, boš moral trpeti tudi žejo.”

Vodo. izlije iz lonca, in ko se še enkrat namrdne proti meni, bdide
ven. Slišim ga še, kako se prepira zunaj s svojo ženo in ji nekaj' zapove¬
duje nate pa zasede 'konja in odjaha.

— 280

Sedaj setmi vedel, zakaj so me prijeli. Nedšir-bej bi se rad bojeval s
Kurdi, in ker sem bil jaz za mir, se je hotel mene iznebiti; poleg tega je
po tem potu tudi po četni prišel do moje lastnine.

Kmalu vstopi Madana.

“Ali te je razžalil, gospod?” me vpraša.

“Ne govori o tem!”

“Emir, nikar se ne jezi! Bej 1  mu je zapovedal, in njegovo povelje je
moral spolniti. Meni je še posebej naročil, naj ne govorim nobene bese¬
dice s teboj in naj ti ne dam niti hrane niti pijače.”

“Kdaj se vrne?”

“Sele jutri. Še to noč mora namreč v Murgi.”

“Pridejo morda med tem drogi možje k meni?”

“Ne vrjamem. Samo nekteri vedo, kje se nahajaš. Grdun je zlil vodo
iz vrča; takoj grem k vodnjaku; da prinesem druge.”

Peteršiljka res odide ven, in ko se vrne, prinese s seboj tudi nekaj
trsk, da razsvetli kočo, ker se je že pričelo temniti. Komaji je prižgala
prvo trsko, kot začujem zunaj korake. Sreča, da me Madana še ni odvezala.
Toda kaj je to? Tot Mastno hropenje je prihajalo od psa, ki je po vsej sili
hotel napprejt — kratek, zategnjen glas — ah, spoznal sem ga, ker sem
že toliko krat čul.

“Dejan!” zakličem z veselim glasom.

Glasno lajanje in človeški glas zaslišim hkrati; nato pa pridrvi pes v
velikanskih skokih v kočo, podere dobro “Peteršiljko” na tla, ter vese¬
lja tuleč plane na mene. IZajedho pa se prikaže pri vratih grozeča cev
puške, in neki glas vpraša:

“Sidi, ali si ti notri?”

“Da, BaJef!”

“Ali je nevarno?”

“Ne. Le vstopi brez skrbi.”

Nato pa porine mali hadži najprvo svojo puško, potem svojo šest-
kocinasto brado in naposled sam sebe v kočo.

“Hamidulilah, sidi, da sem' te dobil! Kako si prišel v to tujo-

mašalah, ujet si, zvezan? Od tega zmaja? Pojdi v peklo, ti izvržek vse
grdobe! ’ ’

Halef, grozno razjarjen, potegne nož izza pasa.

“'Stoj, Halef,” zapovem. “Jaz sem sicer ujet, toda ta žena je moja
prijateljica. Ona bi me rešila', tudi če ti nebi prišel.”

“Tebe? Rešila, sidi?”

“Da. O načrtu sva se 'že pogovarjala.”

“In jaz sem. jo hotel umoriti!” — Halef se obrne žarečega obraza
proti “Peteršiljki”: “Hvala bodi Alahu, ker je ustvaril tebe, ti najlepša
izmed žensk v Kurdistanu'! Tvoji lasje so kot svila, tvoja koža kot rob
jutranje zarje, in tvoje oči se svetijo kot zvezde na nebu. Znaj, ti prekra¬
sna: jaz setm hadži Halef Omar ben hadži Aibul Abbais ib n hadži Davud al
Gosara! Ti si mojega prijatelja in zapovednika razveseljevala z dobroto
svojega srca, in zato ■— •—' ■—”

— 281  —

“Stoj, Halef!” ga prekinem. “Ta ženska ne razume arabščine; ona
govori samo kurdsko.”

Nato je pa poiskal Halef vse kurdske besede, ktere je ulovil tekom
svojega bivanja med Kurdi in zatrjeval sladki “Peteršiljki” svojo lju¬
bezen, in da se more zanesti na njegovo prijateljstvo do konca njenega
življenja. Ker ga Maidana najbrž ni dosti umela, mu pomagam jaz iz zar-
drege in ji rečem:

“Madana, danes si mi pripovedovala o mojem služabniku, ki je bil z
menoj, ko sem ozdravil deklico, v Amadiji. To je oni Halef. Našel je mojo
sled in prišel sem, da me reši.”

“Ah, gospod, kaj storiš sedaj? Ali pobegneš?”

“Bodi brez skrbi! Ničesar ne naredim ne da bi tebe prej vprašal za
svet. Le vsedi se!”

Medtem je Halef prerezal moje vezi in se vsedel poleg mene. .Bil
sem rešen in varen, ker s Halefom in mojim psom se nisem 'nikogar
ustrašil.

“Sidi, pripoveduj'!” začne Halef.

Povem mu vse, kar se mi je pripetilo, seveda v pretrganih stavkih,
ker Halef se je ves čas pridušal in jezil na moje napadalce. Konečno
pa reče:

“Sidi, da sem' jaz paša, bi Madano obdaril in oženil se z Ingšo. Ker
pa nisem paša, in sem že oženjen z Hano, ti svetujem': Vzemi ti “Biser¬
nico” za ženo! Velika je in močna kot ti!”

“Bom najprvo 1  premislil,” odvrnem smeje. “Toda povej mi vendar,
kako je v Ličanu, in kako si prišel na mojo sled?” /

“Ah, sidi, kakšne zmešnjave so nastale! Zgodilo se je, kar si rekel:
Nestorijanci so se umaknili za reko in pričakovali tvojega povratka. Toda
ti nisi prišel-”

“Ali ni dospel v Ličan Mohamed Emin?”

“Prišel je; toda ko je jahal čez most, bi bil skoro ustreljen; spoznal
sem ga še ob pravem- času. Pripovedoval je, da so vas med potjo napadli.
Njegov konj je zdivjal in pobegnil. Ko ga je pozneje umiril, je jahal na¬
zaj, videl tvojega konja, toda ti si zginil.”

“Ali ni hitel h Kurdom' na pomoč?”

“Nikakor ne, sidi. Menil je, da so vam Kurdje na tihem sledili in vas
napadli, ker je bil prepričan, da je gojil njih načelnik Maja zahrbtne
načrte. Mohamed je torej hitel v Ličan, da tam dobi pomoč.”

“In vi ste prišli v zadrego?”

“Jaz ne, sidi, toda drugi. Vedel sem, kaj moram storiti in isem se
Pozneje tudi prepričal, da sem pravo zadel. Nestorijanci pa so se zbrali k
Posvetovanju in sklenili, da odpošljejo h Kurdom posebno poslanstvo-, ki
je imelo nalog zahtevati od njih tebe 'ali pa tvoje truplo.”

“Hvala Bogu, da tako daleč ni prišlo.”

“Gospod, da so oni tebe umorili: — pri Alahu, preje ne bi šel iz te
dežele, dokler ne bi vse bervarske Kurde postreljal. Tebi je znano da
ljubim.”

— 282 1 —

“Verni, moj ljubi Halef. Toda pripoveduj naprej ! s ’

“Kurdi so naše poslance zelo slabo sprejeli-”

“In kdo je opravljal poslansko službo?’’

“Mohamed Emin, dva Kurda, ktera so nestorijanci zajedno z bejem
Ujeli, melekov pisar in neki nestorijanee, ki je znal govoriti arabsko., da
je tolmačil Mohamedu. Najprvo Kurdje niso hoteli verjeti, da si bil ti
napaden; menili so, da jih hoče molek prevarati. Ko so pai videli mrtvega
konja, ;so vrjeli. Nato so pa začeli Kurdje trditi, da so- te napadli in umorili
nestorijanci, ker jim je bilo znano, da si posrednik miru. Poslanci so hiteli
semtertja ter prinašali .poročila. Prišel je tudi Nedšir-bej, ki je trdil, da
so te bervarski Kurdje ustrelili; videl je sam, kako so te napadli, ker je
stal na drugem bregu reke, in ni mogel na pomoč-”

“Lopovi”

“Da, lopov je, isidi! Toda dobil bo svoje plačilo. Skoro bi prišlo do
boja med Kurdi in nestorijanci, ko' seru šel jaz k meleku, ki je bil ravno
pri beju in ga prosil, da sklenejo za toliko časa premirje, dokler te jaz
ne poiščem. Rekli so mi, da je to nemogoče, toda ko sem jim pokazal psa,
so mi verjeli. Poslali so zadnje poslanstvo b Kurdom, kteremu sem se tudi
jaz pridružil. Kurdi so se dali pregovoriti, da odnehajo od boja do dru-
zega jutra; če te do jutra ne dobim, bi se pričel bojni ples.”

“No in ti?”

“Sel sem s psom do mesta, kjer je poginil tvoj konj. Dojan je dobil
takoj tvojo, sled in me vlekel proti reki. Bilo mi je jasno, da so te prepe¬
ljali čez reko. Ker se je že. večerilo, sem brez pomisleka slekel obleko in
plaval z.a psom.”

“Ali si takoj dobil sled?”

“Da, sidi. Pes me je vlekel naprej, in sedaj sem pri tebi, efendi.”

“Halef, tega ti nikdar ne pozabim.”

“Molči, gospod! Ravno isto bi ti storil za mene.”

“Kaj pravi Anglež?”

“Sicer nihče ne razume njegovega jezika, toda ko je zvedel, da si
ujet, je skoro zdivjal in delal obraze kot napadeni lev.”

“Ali ve Nedsirnbej, da si me šel iskat s psom?”

“Ne, ker je že prej odšel.”

“Ali si .spotoma srečal ljudi?”

“Nikogar. Pes me je vodil po potu, kjer najbrž nihče ne hodi.”

“Kje je moj vranec?”

“Na melekovem dvorišču. Izročil sem ga Hadedinu.”

“Torej je v dobrih rokah.”

Tu začujem lahne korake pred vratmi. Halef zgrabi za orožje, in
Dojan se pripravi na skok. Vendar oba pomirim, ker v kočo stopi Ingša.

Deklica začudeno obstoji pri vratih, ko zagleda mojega Halef a in psa.

“Nikar m  ne 'boj,” ji zakličem; “ta mož je moj prijatelj.”

“Kako je pa prišel k tebi?”

“Poiskal me je s pomočjo mojega psa, da me reši.”

“Torej nas hočeš zapustiti?”

— 283  —

"Sedaj še me.” i

"Ali še potrebuješ ru ’i kulian?”

"Da. Ali me hočeš peljati k njemu?”

"Rada, emir. (Prinesla sem ti brane in pijače. Toida aa dva me bo
dovolj im za žival sploh me bo ničesar ostalo.”

(V naročju je namreč držala Ingša pleteno košaro z  jedili, ki je bila
dobro založena. Pet ljudi bi se lahko do sitega najedlo.

"Le ne skrbi, ti dobrotnica moja,” odvrnem); "še preveč bo za vse
nas. Ti in Madana boste jedli z nami.”

"Gospod, me smo ženske!”

"V moji domovini me zaničujemo žensk. Pri nas so kras hiše in ponos
prebivalcev ter zavzemajo povsod častno mesto.”

"Ah, emir, kako srečne so vaše ženske!”

"Toda jesti morajo z lopatami,” prekine Ingšo "Peteršiljka” skoro
s sočutnim glasom.

"No,” zavrnem Madamo, "če bi jedli z lopatami, bi morali imeti
ljudje pač velikanska usta. Rad ti pokažem; s kakimi "lopatami” mi uži¬
vamo' hrano, če prideš jutri z Ingšo v Ličan.”

"In kdaj odpotuješ, gospod?”

"Kakor bo določil ru ’i kulian. Vendar vsedimo se in povžimo v miru
hrano, ki nam, jo je preskrbela Ingša.”

iSvojo prošnjo moram 1  dvakrat ponoviti, predno se ženske res pripra¬
vijo k jedi. Halef je dosedaj molčal in neprestano opazoval lepo deklico.
Konečno pa globoko vzdihne in reče arabsko:

"Sidi, prav imaš!”

"Zakaj?”

"Četudi sem jaz paša, Ingša ni za mene. Vzemi jo ti, sidi! Lepša je
kot vse druge, kar sem jih videl. ’ ’

"Najbrž ima že fanta, ki jo ljubi.”

"Vprašaj jo, sidi!”

"To ne gre, moj ljubi hadži Halef; mislila bi, da senu neuljuiden
in usiljiv.”

Ingša je opazila, da govorimo o njej; zato se obrnem k njej in rečem:

"Moj Halef je že tvoj dober prijatelj.”

"Kaj meniš' s tem, emir?”

"Halef je moj sluga in prijatelj, o kterem tii je Mara Durime pripo¬
vedovala. Vsi drugi so mislili, da sem bil umorjen, in le Halef se je
drznil iti za mojim sledom, da me poišče.”

"Majhen, toda zvest in pogumen mož je,” reče Ingša in Halef a lju¬
beznivo pogleda.”

"Kaj govori o meni?” reče Halef, ko je opazil Ingšin pogled.

"Rekla, je, da si zvest in pogumen mož.”

"Sidi, povej ji, da je lepa in dobra deklica, samo škoda, ker sem jaz
tako majhen in nisem paša.”

Ko deklici Halefove besede pretolmačim, ji ponudi slednji svojo roko,
v ktero ona smeje seže. Njen obraz je pri tem tako ljubko odseval, da mi

— 284  —

j« bilo resnično žal za deklico, ki ji je bilo usojeno žalostno in tiho živ¬
ljenje v tej deželi.

“Ali imaš kako željo, ktero lahko spolnem?” vprašam lepo Ingšo.

Nekaj sekund mi gleda v obraz, nakar odgovori:

“Da, emir, eno željo- imam.”

“Govori!”

“Emir, mmogo bom mislila na tebe. Ali se boš tudi ti mene spo¬
minjal?”

“"Večkrat, zelo pogostoma!”

“Ali sije tudi pri vas luna kot pri nas?”

(“Ravno tako.”

“Gospod 1 , poglej vsak večer na luno; tam- zgoraj bodo najini očesi
odsevali.”

(Moral sem ponuditi roko ljubki deklici.

“Da, storil bom, kot si mi naročila — spominjati se te hočem vsak
večer. Kadar zagledaš luno, spomni se, da moje oči gledajo na njo in ti
pošiljajo pozdrave.”

“In moje tebi!”

Nato pa utihne pogovor, ker smo skoro že prišli do elegije. Vendar
tekom, časa pričnemo zopet kramljati, in Ingša celo prva vpraša:

“Ali gre tvoj- služabnik tudi s teboj v votlino, gospod?”

“Ne. Vrne se v Ličan, da pomiri moje tovariše. Kakor mi je Halef
povedal, so Kurdi in nestorijanci sklenili do' jutri opoldne premirje. Tvoj
oče, Nedšir-bej je pa proti miru; on se hoče bojevati s Kurdi; dasi vas je
sedaj več kot Kurdov, vendar jih ne boste premagali; ko se vname boj,
pribite Kurdi od vseh stranij in vas uničijo; nastalo bo še hujše klanje
kot svoje dni pod Beder-kanom. Nestorijanci bodo nničeni s ženami in
otroci. Če je pomoč mogoča, jo moramo- iskati pri ru ’i kulian.”

Z večerjo sm-o bili gotovi, torej vprašam Halefa:

“Ali lahko prideš nazaj v Ličan, ne da bi te spotoma kdo opazil?”

Ko pritrdi, nadaljujem':

“Pojdi k meleku in beju iz Gumri in povej jim, kje in kako si me
dobil.”

“Ali naj povem tudi, kdo te je napadel?”

“Da. Nedšir-bej me je ujel, da ne morem posredovati v svrho miru.
Za mojo prostost zahteva mojega konja, orožje in vse premoženje mo¬
jih tovarišev. ’ ’

“Satan naj ga vzame!”

“Vidiš, da so mi že vse vzeli. Pusti svoje pištole in svoj nož pri
meni. Tudi psa obdržim jaz.”

“Vzemi še puško, sidi! Tudi brez orožja pridem lahko v Ličan.”

“Puška bi me ovirala. Povej meleku in beju iz Gumri, da je Nedšir-
bej razposlal na vse kraje svoje poslance, ki ščuvajo ljudi na vojno. Reci
■meleku, naj ga takoj prime, če ga vidi.”

“Sidi, -želim samo, da spotoma srečam tega človeka; poznam ga, ifl
če mi pride v roke, ga takoj zadavim,”

— 285  —

‘‘‘Ti sami? Raje ga pusti, ker on je premočan za tebe!”

(Mali mož se pa dvigne z obrazom razžaljenega, se moško razkorači
pred menoj in reče:

“Premočan za mene? Klaj vendar misliš, sidi, in kam je prišla tvoja
vedno bistra pamet! Ali nisem premagal Abn Seifa, Očeta sablje? Ali
nisem izvršil še veliko drugih, velikih del? Kaj je Nedšir-bej napram
hadži Halef Omarju? Slepa žaba, hroma lisica, ktero poteptam takoj, ko
jo zagledam. Ti si Kara ben Nemsi, junak iz Prankistana; ali naj se jaz,
tvoj prijatelj in spremljevalec bojim umazanega nestorijanca? Ah, sidi,
kako si čuden!”

“Le čudi se, toda previden bodi. Najprvo skrbi, da prideš srečno v
Ličan, kjer te čaka važna naloga.”

“In če me tami vprašajo, kdaj prideš ti, kaj naj jim odgovorim?”

“Povej jim', da sem jutri zjutraj pri njih.”

“Torej vzemi pištole, nož in kroglje, in Alah naj te čuva!”

Nato pa stopi k Ingši in ponudi roko:

“Zdravstvuj, ti najlepša med lepimi! Gotovo se zopet vidiva!”

(Tudi dobri “Peteršiljki” ponudi roko:

“Zdravstvuj tudi ti, ljubezniva nestorijanska mama! Moji trenutki
pri tebi so bili sladki, in če si želiš žlice, ti jo naredim, da se spominjaš
svojega prijatelja, ki sedaj odhaja. Salam, ti pametna, zvesta, salam!”

Obe ženski sicer nista razumeli, kaj je Halef govoril, vendar sta se
mu prijazno smehljale, in Madana je zapustila celo kočo z njim, da ga
nekoliko spremlja.

iTudi jaz pogledam ven iz koče, da po stališču zvezd spoznam, koliko
je ura. Bilo je okoli desete.

i“Še dve uri do polnoči. Kdaj odidemo?” vprašam deklico, ki je
ostala pri meni.

“Čez eno uro.”

“Moj čas je zelo dragocen. Ali ne bi mogli z duhom votline prej
govoriti ? ’ ’

“Pravi čas je o polnoči. Duh je jezen, če se ga moti pred tem časom.”

“Na mene ne bode jezen.”

“Ali si prepričan?”

“Gotovo.”

“Torej idemo takoj, ko se vrne Madana.”

''Imaš' luč s seboj?”

Ingša pokaže na nekoliko trsk, ki so bile prepojene z jarčevim lojem.
Tudi neke vrste žveplenfce je imela s seboj. Nato pa me vpraša:

‘ ‘  Gospod, neko. prošnjo, imam do tebe! ’ ’

‘ ‘ Govori! ”

“Ali boš oprostil mojemu očetu?”

“Da, radi tebe.”

“Toda melek bo nanj jezen.”

“Pomiriti ga hočem jaz.”

<< Ah, kako sem ti hvaležna, emir! 1 ' ' .

— 286  —

“Ali nisi zvedela, kdo je vzel moje orožje in vso mojo lastnino-, kte-
ro- so mi pobrali pri napadu?”

“Ne. Toda najbrž je oče vse spravil.'’

“In kje brani enake stvari?’’

“Domov ni ničesar prinesel, ker bi sicer zapazila.’’

V tem se vrne Madana.

“Gospod,” reče, “tvoj služabnik je zelo pameten in uljuden mož.”

“Zakaj?”

“Nekaj mi je dal, kar že dolgo- nisem dobila: — epiš 1 , velik in dober
epiš.” (Epiš je poljub.)

No, kdo- bi si mislil kaj enakega o Halef u. Halef in poljub? In po¬
ljubiti to staro, dišečo “Peteršiljko?” Poljub na usta, kjer -so zginjevali
polži in česen? Skoro ni-sem- mogel verjeti, raditega vprašam-:

“E-piš? Kam te je poljubil?”

Madana razprostre svoje zagorele prste na desni roki in reče:

“Na to roko, gospod. Bil je imeniten poljub, ki se sicer pristoja sa¬
mo bogati, lepi deklici. Tvoj sluga je mož, kterega uljudnost hočem
povsod slaviti.”

Torej na roko je Halef poljubil starko!

“Lahko si pono-sna, Madana,” ji odgovorim. “Srce -hadži Ha-lefa
bije polno- hvaležnosti za tebe, ker si me tako prijazno sprejela. Tudi jaz
hočem biti uljuden in hvaležen.” •— Madana se premakne kot hi mi hotela
ponuditi svoje dišeče prste v poljub, radi- česar hitro pristavim: “samo
počakati moraš, da pridem zopet v Ličan.”

“Čakala -bodem, gospod!”

“Z Ingšo greva sedaj proti votlini. Kaj narediš, če pride -med tem
kdo k tebi in vpraša po m-e-ni?”

“Emir, svetuj mi!”

“Če ostaneš v koči, te zadene jeza tvojega moža, ko se vrne; naj¬
boljše je, da se- skriješ.”

“Ubogala- bom tvoj nasvet in se -skrila na m-estui, kjer bom lahko pa¬
zila na kočo in objednem zapa-zila, kdaj se vrneš z Ingšo.”

“Torej pojdiva, Ingša!”

Orožje vtaknem -za pas in privežem psu vrvico okoli vratu.

Deklica sto-pa naprej, jaz pa za njo-. Pot naju je vodila po precej
strmem klancu, ki je kaj gosto zaraščen z listnatim drevjem, da ise-m mo¬
ral z Ingšo pra-v tesno stopati, si-eer bi se zgubil med temnim drevjem.

Konečno pa se 'drevje umakne grmovju, -ki tudi polagoma zgine. Z
deklico korakam čez neko skalnato sedlo, ki je vodilo na vrhunec gore.

“Čuvaj se, gospod,” me svari deklica, “od sedaj naprej je pot vedno
bolj težavna in nevarna.”

“Torej stari ljudje, ki hočejo k duhu v votlini, ne morejo korakati
po tej poti?”

“Ah, emir, -stari ljudje gredo po drugi poti, dasi narede precej ve-*
Uk ovinek. ’ ’

— 287  —

Tako plezajva naprej med kamenjem; deklica se je držala moje roke
in jaz njene, dokler koneeno ne prideva do velikanskih kosov skal in pe¬
čin, kjer je bil najbrž cilj najinega potovanja, ki je trajalo že dobre
pol ure.

Skale so tvorile neke vrste prehod, kjer v ozadju zapazim temno
steno. Ingša obstane.

■“Tam je,” reče in pokaže na temno steno. "Pojdi naravnost do one
stene, kjer boš opazil malo odprtino', kjer prižgi luč in jo postavi v odpr¬
tino. Nato se pa vrni k meni nazaj.”

"Ali lahiko vidim luč od tukaj?”

"Da. Toda zastonj bo gorela; ker še ni polnoč in duh se ne prikaže
prej.”

"Hočem poskusiti. Tu je vrvica, mojega psa; drži ga, dokler se ne
vrnem in položi mu svojo roko na glavo.”

Trsko vzamem) v roko in korakam, naprej. Skrivnostni čuti so me
vznemirjali, in ni čuda; saj sem bil na potu do "votlinskega duha”, kot
se skrivnostno nazivlje oseba, ki igra njegovo ulogo.

Kmalu dosežem kamenito steno in zagledam votlino, ktere uhod je bil
prav toliko visok, da sem z glavo dosegel strop. Nekaj časa napeto po¬
slušam, in ko ničesar ne čujem postavim luč v duplino.

Vrnem se k Ingši. Rad priznam, da ni baš prijetno delo, plezati ob
polnočni uiri na strmo goro v svrho pogovarjanja z duhovi.

"Luč gori. Čakaj, morebiti takoj ugasne,” reče Ingša.

"Niti najmanjšega veterca ni v ozračju; če luč ugasne, mora biti 1  ru
’i kulian gotovo navzoč.”

"Glej!” zakliče deklica in me prime za roko. "Luč je'ugasnila!”

"Torej grem tja!”

"In jaz te hočem na tem mestu počakati.”

Ko pridem zopet do votline, se sklenem, da poberem luč — ki je v
veliko moje začudenje zginila. Slutil sem, da mora biti duh čisto v bližini,
da sliši vsako besedico. Kdo drugi bi na mojem mestu izpovedal svojo
prošnjo ali željo, nakar bi se umaknil; jaz sem pa nekaj druzega name¬
raval. Stopim še dva koraka v votlino in zakličem:

"Ru ’i kulian!”

Nobenega odgovora.

"Mara Durime!”

'Zopet vse tiho.

"Mara Durime, bodi-brez skrbi; tvoje skrivnosti nečem izdati.
Zdravnik sem iz Franlristana, ki je ozdravel tvojo unukinjo v Amadiji;
s teboj moram govoriti v jako nujni zadevi.”

Nisem se motil; ob strani začujem nekak šum, kot bi kdo vstal; ven¬
dar pa preteče še nekaj sekund, predno dobim odgovor; neki glas zakliče
blizu mene:

"Ali si res emir in'zdravnik iz Frankistana?”

'"Da. Zaupaj mii! Stota! sem) že. prej, da si ti ru ’i kulian, vendar
hočem to skrivnost obdržati za sebe.”

— 288  —

"Tvoj glas se mu zdi znan, toda videti te ne morem.’’

"Torej zahtevaj kako znamenje od mene!”

"Dobro! Kaj je imel turški zdravnik v svojem amuletu, s kterim je
hotel ozdraveti zastrupljeno deklico?”

"Mrtvo muho.”

"Emir, res si ti. Kdo ti je pokazal mojo votlino?”

"Ingša, hči Nedšir-beja. Zunaj stoji in čaka na mene.”

"Pojdi še štiri korake naprej!”

iNjeno povelje takoj spolnem in kmalu začutim, kako me prime njena
roka, ki me hitro potegne v neko razpoklino in po nekem' skalnatem
hodniku naprej.

"Čakaj tu, da užgem svetilnico.”

Trenutek pozneje se razlije po votlini Svečina luč in pred seboj za¬
gledam postavo Mare Durime, ki je bila zavita v dolg, črn plašč, iz kte-
rega je gledal njen suhi obraz kot mrtvaška glava. Snežnobeli lasje so ji
pa viseli po hrbtu navzdol skoro do tal. Z lučjo mi posveti v obraz.

"Da, res si pravi emir. Hvala ti, ker si prišel. Toda živi duši ne
smeš povedati, kdo je duh votline!”

"Molčal bom.”

"Kaj te je pripeljalo k meni?”

"Nestorijaneem preti velika poguba, ktero moreš samo ti preprečiti.
Ali imaš čas, da me poslušaš?”

"Da. Le vsedi se poleg mene.”

|V bližini opazim na tleh velik kamen, na kterem sta lahko dva sedela.
Na njem je pač "duh votline” običajno počival. Veedeva se torej in
starica postavi luč pred naju, nakar reče s skrbnim glasom:

"Oznanjaš mi veliko nesrečo. Govori, gospod!”

"Ali ti je znano, da je melek iz Ličana ujel beja iz Gumri?”

"Sveta mati božja, ali je res?” zakliče neznansko prestrašena.

"Da. Jaz sam sem bil takrat pri beju gost in zajedno z njim ujet.”

"In jaz niti besedice ne vem o tem! Zadnje dni sem se mudila v
Hajšadu in Biridšai in šele danes sem prišla čez gore sem.”

"Sedaj so pa prišli bervarski Kurdje pred Ličan, in jutri se vname
najbrž velika bitka.”

"Ah, vi nespametniki, ki ljubite sovraštvo in sovražite ljubezen! Ali
zopet voda rudeči od krvi umorjenih in ali naj se zopet dežela sveti v
požarju požganih stanovališč? Pripoveduj, gospod! Moja moč je večja,
kot miisliš. Morebiti še ni prepozno.”

S pridušeno sapo posluša, kar ji pripovedujem. Bilo mi je kot bi sede¬
la smrt ob moji strani, vendar je zaviselo od tega sključenega skrivnost¬
nega bitja veliko sto življenj. Noben ud njenega telesa se ni premaknil,
niti ne zaplapolal njen plašč; takoj pa ko sem bil gotov z govorom,
'plane nakvišku.

"Emir, še je čas. Ali mi hočeš pomagati?”

"Rad.”

289  —

"Vero, da bi še rad pripovedoval svoje dogodke, žal, da sedaj ni časa.
Duh votline je bil mutast od pamtiveka; še nikdar ga ni nihče slišal go*
voriti; danes pa bo govoril, danes mora govoriti. Naj te Ingša takoj pelje
v Ličan. Melek, bej iz Gurori in Nedšir-bej naj pridejo takoj k ru ’i
kutian. ’ ’

"Ali bodo slušali?"

"Veruj mi, ubogali bodo, ker morajo ubogati!"

"Toda kje naj dobim' Nedšir-beja?”

"Emir, znano mi je, da se ti vse posreči. Tudi on mora priti k meni.
Tu hočem čakati na vse tri.”

"Vprašali me bodo, kdo mi je naročil, naj se podajo k ru ’i kulian.
Odgovoril jim bom ru ’i kulian, kaj ne?

"Da. 'Možje ne smejo zvedeti, kdo je pravzaprav duh votline."

"Ali naj tudi jaz pridem z njimi?”

"Lahko jih spremljaš na goro, toda v votlino ne smeš stopiti. Kar
bom govorila z njimi, ne sme nihče drug slišati. Povej jim, naj takoj sto¬
pijo v -votlino, ko pridejo na goro, in naj korakajo toliko časa naprej,
dokler ne pridejo do razsvetljenega prostora."

"Ali lahko dosežeš, da dobim svoje reči, ktere- so mi odvzeli, zo¬
pet nazaj?"

"Da, le brez skrbi bodi. Toda pojdi sedaj; jutri se vidimo zopet in
potem lahko govoriš', z Maro Durine dokler hočeš."

iZapustim skrivnostno votlino in dobim Ingšo še ravno na onem mestu,
kjer sem jo zapustil.

‘ ‘  Dolgo si se mudil, gospod, ’ ’  mi reče.

"Torej korakajva tem hitreje domov."

"Toda počakati moraš, če ise tvoja toč zopet posveti, da se prepričaš,
da je tvoja prošnja uslišana.”

"Prošnja bo uslišana."

‘ ‘  Kako veš to ? "

"Duh mi je povedal.” ” '

"Ah, gospod, kaj si slišal njegov glas?"

"Da. Duh je zelo dolgo z menoj govoril.”

"To se ni še nikdar zgodilo; gospod, ti moraš biti velik emir.”

"Duh ne sodi človeka po stanu."

‘ ‘  Ali si ga morda tudi videl ? "

"Sedel sem poleg njega."

"Gospod, ti me 'strašiš! Kakšen je duh?"

"To je skrivnost, ktere ne smem izdati. Pojdi in vodi me v Ličan, ka¬
mor moram priti v najkrajšem času."

"In kaj bo z Madano 1 , ki te pričakuje?"

‘ ‘ Ti mi pokaži majprvo pravo pot v Ličan, nakar se vrni k Madani in
povej ji, da ni treba več čakati na mene. Jutri pridem k njej sam.”

"Toda kaj naj reče mojemu očetu, če bo tebe od nje zahteval?”

— 290  —

"Povej mu, da s>e mora takoj' podati k duikii v votlini. Tudi če boš ti
morda srečala svojega očeta, mu povej', da naj gre na goro. Priti mora, pa
ča ima še tako važne druge opravke. Če takoj ne uboga, je zgubljen.”

"Gospod, skoro se bojim. Pojdiva hitreje.”

Ingša mi izroči psa, kterega je dozdaj držala, nakar jo primem za roko.
Nato pa pričneva stopati navzdbl, kar je šlo seveda hitreje kot navzgor.
Že po preteku četrt ure sva v ravnini in kmalu tudi na križišču cest, ki
vežejo Šord in Ličan. Tu se ustavim) in rečem deklici:

"Pot naprej mi je znana, ker sem si jo zapomnil, ko' so me danes zju¬
traj sem peljali. Ločiti se morava. Hvala ti, Ingša. Jutri se zopet vidiva.
Lahko noč!”

"Lahko noč!”

Zgrabila je hlastno mojo roko in pritisnila na njo mehak poljub, po¬
tem pa zbežala kakor preplašena srna v temno noč. Minuto obstojim še na
mestu in se oziram za njo, nato pa jo uberem po' potu proti Ličanu — do-
eim so moje misli ostale pri Ingši in votimskem duhu.

Prehodil sem kako polovico pota, ko začujem pred seboj konjsko ko-
pitanje. Takoj stopim ob stran za gnm, da bi me nihče ne opazil. Jezdec
je prihajal vedno bližje — bil je sam Nedšir-bej. Že je jahal mimo mene,
ko zakličem: . *

"Nedšir-bej 1 !” f

Jezdec ustavi konja.

(Dojana oprostim vrvice, da bi se lahko prosteje gibal/ če bi 1  potreboval
njegove pomoči, nakar stopim k beju.

"Edo si ti?” me vpraša.

‘ "Tvoj ujetnik,” odvrnem in primem njegovega konja za gobec.

Bej se sklone navzdol in mi pogleda v obraz; nato pa zavihti svojo
pest nad mene, toda bil sem' hitrejši in še ob pravem času zgrabim nje¬
govo roko.

"Nedšir-bej, poslušaj mirno, kar ti povem. Ru ’i kulian mi je naročil,
da .prideš nemudoma k njemu.”

"Laznik! Edo te je oprostil?” 11

"Aliboš ubogal klic votlinskega duha?”

"Pes, ubijem tel”

IS svojo prosto roko poseže za pas po svoj revolver; toda v istem tre¬
nutku ga udarim po sencih, da zgubi zavest in pade s konja.

"Dojan, primi!”

Pes se vrže na beja, doeim se jaz trudim 1 , da pomirim konja. Ko se mi
posreči, leži. bej še. vedno nezavesten, Dojan pa stoji nad njim in ga z
zobmi drži za vrat.

"Nedšir-bej, ako se le premakneš ali spregovoriš besedico, si ob
življenje; ta pes je hujši kot panter. Zvezati te hočem in prepeljati v
Ličan; toda ne premakni se in ne. govori brez mojega dovoljenja, ker sicer
te moj pes tak o ji raztrga.”

[Bej je videl neizogibno smrt pred očmi, torej se ni ganil in ni sprego¬
voril niti zloga. Vzamem nau vse orožje. Nato ga pa zvežem, ravno tako kst

— 291  —

so mene zvezali; vrv, za ktero je bil zvezan, privežem ob konjski rep, kar
sem se naučil od njega.

“Dovoli, Neldšir-bej, da stopim jaz na konja; ti si danes že dovolj
sedel na sedlu. Naprej!”

Sledil je brez upora, ker je bil prepričan, da imu vse upiranje ničesar
ne pomaga. Ker mi niti na misel ni prišlo moža zasramovati* sem bil tiho
vso pot. Koneeino pa začne bej sam govoriti, vendar s tako- previdnim gla¬
som, ki mi je izdal, da se boji psa, ki je korakal poleg njega.

“Gospod, kdo te je oprostil?”

“Zvedel boš pozneje.”

“Kam me pelješ?”

“Boš že videl.”

“Madano ukažem pretepsti do krvi,” grozi dalje.

“Bolje, da opustiš! Kje imaš moje orožje in drugo mojo lastnino?”

“Jaz nimam; ničesar.”

“Našlo se ibo vse. Toda čuj, Nedšir-bej’, kaj nimaš boljšega konja
kot je ta?”

“Konj imam' dovolj.”

“Zelo dobro-. Jutri si jih hočem ogledati in si enega zbrati za onega,
ki so mi ga danes tvoji ljudje ustrelili.”

“Satan sam ti bode dal konja. Jutri oh tem času si zopet ujet.”

“Bomo videli!”

Nedlšir-bej umolkne in tiho- koraka ,p-oleg mojega konja, pes pa takoj
za njimi; -kmalu zagledamo Ličan pred seboj.

(Kraj se je za časa -moje nenavzočnosti spremenil v vojaško taborišče.
Na desnem bregu reke (Zab je vladala popolna tema, na oni strani pa je
odsevalo več ognjev, okoli kterib so bili zbrani nestorijanei. Kot že od
daleč zapazim, gori naj večji ogenj pred melefcovo hišo. Da se izognem
vsakemu morebitnemu izpraševanju poženem konja v dir in Nedšir-bej
je moral istotako teči. Vendar so- me skoro vsi hkrati spoznali.

“Tujec, tujec!” zadoni od vseh stranij, kjer šemi se pokazal. Nekteri
so pa tudi kričali: “Nedšir-bej;! Ujet!”

Kmalu se mi pridruži velikansko spremstvo, ki je še vedno bolj na¬
raščalo. Le počasi dospem pred melekovo hišo* kjer je bilo zbranih okoli
šestdeset vojnikov. Prvi, ki ga zagledam, je — Sir David Lindsay,
ki je složno slonel ob nekem; zidu. Ko me zagleda, sei njegpv obraz hipno
i-n zelo spremeni: čelo se mu pomakne; navzgor, in brada mu zelo upade,
kot bi islutil omotico. Usta se mu odpro, kot bi moral prav zdaj požreti
velikanskega fovriing-bulla, in nos se nemirno pr-emika sredi obraza, kot
divji kozel, ko stoji na straži in voha nevarnost. Nato pa skoči tri metre
daleč k meni in me burno objame, ko skočim s konja.

“Master, Sir!” tuli kot zaboden vol. “Zopet tukaj? High day!
Hurra! Hurra! Weleome! Hurra, hurrrrra, hurrrrrra!”

“Nikar me ne zadavite, master Lindsay! Drugi Ijbdje bi rpe tudi ra¬
di živega videli,”

292  —

“Eh! Oh! Ah! Kje ste tičali? Kje bili? Kako prišli sem? Sami opro¬
stili? Lueky day, ujetnika pripeljali! Krasno! Čudovito! Neumevno!
Ves!”

Tu me pa že nekdo zgrabi od druge strani.

“Alah il Alah! Kaj si tukaj, efendi! Alahu in preroku hvala! Pripo¬
veduj vendar, pripoveduj!”

Bil je Mohamed Emin. In njegov sin, ki stoji poleg njega, zakliče:

“Valahi, čudež božji! Sedaj je stiska končana. Sidi, podaj mi svo¬
jo roko!”

In tami bolj ob strani stoji hadži Halef Omar. Rekel ni niti besedice,
toda v njegovih očeh zapazim dve solzi. Tudi njemu ponudim roko:

“Halef, za svojo rešitev se moram tebi zahvaliti!”

“Nikar ne govori, sidi!” odvrne. “Kaj sem jaz proti tebi! Nečista
podgana, umazan jež, pes, ki je vesel, da ga pogleduje oko njegovega
gospodarja.”

“Kje je melek?”

“V hiši.”

“In beji iz Gumri?”

“V najbolj skriti sobi, ker je talnik.”

“Pojdimo torej v hišo!”

'Okoli nas se je zbrala velika množica ljudij. Beja odvežem od konj¬
skega repa in mn velim, naj, vstopi v hišo.

“V hišo ne grem!” škriplje s zobmi.

“Dojan, pazil”

Edini ta klic je zadostoval. Jaz korakam naprej in vodim psa za vrvi¬
co, im 'Nedšir-bej koraka za menoj. Ko se vrata za nami zapro, se dvigne
zunaj stoterni krik, ker množica je hotela vedeti, kaj vse to. pomeni. 'Zno¬
traj zagledam meleka, ki mi takoj prihiti nasproti in mi ponudi obe roki.

“Emir, koga vidim! Ti si se zopet vrnil? Zdrav in nepoškodovan? In
tu-ah, Nedšir-bej! Ujet!”

“Da. Pojdimo v sobo, kjer ti hočeta vse razložiti.”

Melek nas pelje v mjvečjo sobo v pritličju, kjer smo imeli vsi dovolj
prostora. Vrvico, s ktero je bil bej zvezan, izročim psu v gobec, in Dojan
je vselej jezno zarenčal, kadar se je ujetnik le ganil.

“Kako me je Nedšir-bej ujel, ti je menda že Halef pripovedoval,”
rečem meleku.

“Da,” odvrne.

“Torej mi ni treba ponavljati in-”

“Vendar, emir, povej mi še enkrat,” protsi me melek.

“Pozneje. Sedaj nimamo časa, ker dogodile so. se važne stvari.”

“Kako si postal prost in kako si v j el Nedšir-beja?”

“Tudi to zveste pozneje. Bej je nahujskal celo okolico, da napadejo
ljudje bervarske Kurde. To bi bila poguba nestorijancev —--”

“Ne!” oglasi se nekdo.

“Ne prepirajmo se! Samu edep je, & more pomagati, namreč ru ’i

kuliftn.”

— 293

“Ru ’i kuilian!” zakličejo vsi začudeni in presenečeni.

“Da, in jaz sem bil pri njem.”

“Kje si vedel za njegoivo- votlino?” me vpraša melek.

“Našel sem jo in tudi govoril z duhom, kteremn sem opisal ves- seda¬
nji položaj. Poslušal me je- in naročil, -naj-”

‘ ‘  Govoril je s teboj ? Ali si slišal Begov glas ? Emir, to se še nobenemu
smrtniku 1  ni pripetilo,” reče eden imenitnih nestorijancev, ki j-e prišel z
nami v sobo. “Božji ljubljenec si, in tvoj glas moramo poslušati.”

“Prosim vas, možje, ker bo v vašo korist.”

“Kaj je rekel votlinski duh?”

“Naročil mi je, da naj grem takoj v Ličan in povem meleku, beju- iz
Gumri in Nedšir-beju, da se takoj napotijo k njemu.”

Glasen klic začudenja zadoni po sobi, jaz pa nemoteno naidaljujem:

“Ko sem korakal od obiska pri votlinskem duhu proti Ličanu, sem
srečal raisa iz Šorda ali Nedšir-beju.. Povedal sem mu, da hoče z njim ru
’i kuTian govoriti, ker -se pa duhu ni pokoril sem ga ujel in v Li-ca-n dovedel.
Pripeljite v sobo tudi beja iz Gumri, da bo tudi njemu vse jasno.”

.Melek vstane-.

“Emir, in ti se ne šališ?” me vpraša.

“Stvar je- preresna., da b-i uganjal burke!”

“Torej moramo ubogati. Toda prenevarno je, če vzamemo beja s seboj.
Če nam pobegne, smo bre-z tal-nika.”

“Obljubiti nam -mora, da ne pobegne:, in svojo besedo bo tudi držal.”

“Torej grem po beja.”

V kratkem času se melek res vrne z bejetm, ki takoj prihiti k meni,
ko me zagleda.

“Ti si zopet pri nas, gospod!” zakliče. “Alohdem d’ Alah — hvala
Bogu-, ki te- je zopet k nam pripeljal. Žalostil sem se, ko si zginil, ker sem
v tebe stavil -edino upanje na rešitev.”

“Tudi meni. j-e bilo žal za tebe, bej,” odvrnem. “Toda Alah, ki čuva
svoje, me je rešil sile sovražnikov.”

“Kdo je bil -tvoj sovražnik? Ta mož menda?” Z roko pokaže na

Nedši-r-beja.

“Da,” odvrnem.

“Alah ga uniči in njegove otroke ter njih otrok otroke! Ali nisi bil
prijatelj teh ljudij, kakor si bil moj ? Ali nisi govoril in delal, kar je bilo
v njih korist? In zato te je napadel in ujel! Sedaj vidiš, kaj imaš priča¬
kovati od prijateljstva nestorijancev!”

“Med prijatelji s-o- vedno sovražniki, med mo-hamedanei in kristijani,
bej; raditega prijatelj ne sme trpeti s sovražnikom.”

“Emir, do-sedaj sem bil miren; ker so te pa napadli tvoji lastni pri¬
jatelji, naj 1  odi sedaj naprej odloči nož med menoj in teboj.”

“Pomisli, da si ujetnik!” m-u ugovarjam.

“Moji K-urldj-e pridejo sem in me rešijo,” odvrne pon-osno.

“Toda prodno se zberejo vsi tvoji vojniki, si ti že mrtev. Ti si porcij?

za mir in boš $ lastnim življenjem plačal napad svojih ljudij,”

— 294  —

“Torej umrem. Nihče ne mere spremeniti svoje usode.”

“Pomisli nadalje', da je meilek moj prijatelj in gostitelj! Nedšir-bej
je ravnal z menoj kot z ujetnikom brez njegovega dovoljenja.”

“Kako si pobegnil, gospod?”

“Vprašaj ru ’i kulian!”

“Ru ’i kulian?” zakliče razočaran. “Kaj je bil pri tebi?”

“Ne, jaz sem bil pri njem, in naročil mi je, da prideš tudi ti k
njemu. ’ ’

“Jaiz? Kdaj?” vpraša začudeni bej.

“Takoj.”

“Gospod, šališ se! Ru ’i kulian je mogočen duh, in jaz sem samo
navaden smrtnik, ki se trese pred neumrljivim.”

“Duha boš lahko videl.”

“Ali si ga ti videl?”

“Videl sem ga in govoril z njim.”

“In nisi takoj umrl?”

“Kot vidiš še živim. Ru ’i kulian je naročil, da prideš k njemu ti,
melek in Nedšir-bej. Ali mu hočeš biti nepokoren? Tudi melek gre
na goro.”

“Torej grem z njim.”

Bej iz G umri zagotovi in obljubi meleku, da spotoma ne bo pobegnil
in se z njim radovoljno vrnil v Liean; melek mu je zaupal ter obljubil,
da mu da konja, na kterem bo lahko prosto jahal. Pozvali smo tudi Nedšir-
beja naj se pripravi na odhod; ker se je pa hranil in odločno zanikal, da
ne gre k votlinskemu duhu, skoči nanj Halef, ga zveže, odnese iz sobe in
posadi zvezanega na konja. Koneeno, ko smo bili že pripravljeni na odhod,
stopi Linldsay k meni.

“Master,” reče. “Ničesar razumel, nothing, še manj kot nič. Kam
sedaj ? ’ ’

“K votlinskemu duhu.”

“Duh? Thunder-storm! Smem z varni?”

“Hm, pravzaprav ne.”

“Pshaw! Ne bom pogoltnil duha!”

“Vrjamem!”

“Kje stanuje?”

“Zgoraj med skalami.”

“Skalami? Ali so .razvaline tam?”

“Ne vem.”

“Skale! Votline! Razvaline! Duhovi! Morebiti tudi fovvling-bulls?”

“Ne vrjamem.”

“In vendar'grem z vami! Bil predolgo tukaj; nihče me ne razume.
Vesel da vas zopet vidim! Vzemite me s seboj!”

“Dobro, toda videli ne boste ničesar.”

“Disagreeable, unči vil! jdočem duha videti — duha ali pa prikazen!

Grem z vami! Tes!”

— 295

Stopimo torej iz 'Miše in se odpravimo na pot. Meleik še .naroči svo¬
jim ljudem, da se za časa njegove nenavzočnosti vzdrže vseh sovražnoistij.
Ker je bila še tema, vzamemo s seboj baklje. Naprej je jahal melek z ibe-
jem iz 'Gumri, za njim Halef z Nedšia-bejem, poslednja pa midva z Angle¬
žem. Po kratki ježi zavijemo v temni gozd; skrivnostno je šumelo med
listjem po gori, veter je bajno pihal okoli drevesnih vrhov; sempatja
se je odluščil kak kamen in se s čarovnim šumom valil v dolino. Tla so
zamolklo odmevala pod kopiti naših ikonj; zdelo se mi je kot bi slišal za¬
molklo, oddaljeno žalostinko mrtvaškega sprevoda.

“Grozno! Yes! ” reče poltiho Anglež in se strese. “Ne bi jahal sam
k duhu. Well! Ali ste bili vi sami?”

“Ne.”

“Ne? Kdo je bil z vami?”

“Deklica. ”

“‘A girl? Good lučk! Mlada?”

“Da.”

“Lepa?”

“Zelo.” *

‘ ‘  Interesantna ? ’ ’

“Gotovo. Bolj kot fovding-b-ull.”

“Heavens, vi imate srečo! Pripovedujte!”

“Pozneje Sir! Jutri jo boste tudi vi videli.”

(Kratek pogovor je bil končan. Ježa po noči v svitu bakelj po temnem
gozdu je res nekaj skrivnostnega. Kakih dvesto korakov od kraja, kjer
sem slutil votlino duha se melek ustavi in razhaja. Isto storimo mi. Halef
in Lindisay ostaneta pri konjih, le Nedžir bej, kteremu smo razvezali no¬
ge, hej iz Gurnri, melek i'n jaz se napotimo do votline. Na mestu, kjer me
je pred nekoliko urami pričakovala Ingša, ko sem bil sam v votlini, se
ustavimo. Meieku naročim, naj korakajo toliko časa naprej, dokler ne pri¬
dejo do razsvetljenega prostora, kjer naj počakajo. Jaz se pa odločim, da
jili na mostu počakam. Trije možje odidejo, j^az se pa vteedem na kamen.
Bes je sledil Nedžir beju, dokler slednji ni zginil v votlini. Nato pa pride
k meni, še vleže poleg mojih nog in zvesto pogleda. Tako sem sedel dolgo,
dolgo v temi. Misli so mi prožile čez gore in doline, čez dežele in morja v
domovino. Marsikteri raziskovalec bi rad sedel na mojem mestu. Kako ču¬
dovito me je vodil Bog, me varoval in čuval, dočim so. se že ponesrečile
velikanske, dobro opremljene karavane, ki so potovale po teh krajih.

'Tako je minila skoro dobra ura, in jaz sem bil sam. Skoro sem se
ustrašil, da se je tovarišem v duplini kaj pripetilo, in že sem mislil jim
slediti, ko izačujem. korake.

Bili so trije, in — kot opazim —- so Nedžir beju odvzeli vezi.

“Dolgo si moral čakati!” reče melek.

i“Že me je začelo (skrbeti, da se vam je kaj pripetilo, in pravkar sem
hotel pogledati v votlino.”

“Brez skrbi. Gospoid, videli smo ru’ i kulian in z njim- cielo govo¬

rili!”

— 296

'“Ali ste ga spoznali?”

'“Da. Bil je --- — povej najprvo ti njegovo ime!”

‘ ‘ Mara Durime. ’ ’

“Da, emir. Edo Bi si mislil!”

“Jaiz! Že zdavnej sem slutil, da ona opravlja skužbo votlinskega
duha. Kaj ste z njo govorili?”

“Gospod, to je skrivnost. Toda povem ti, da so bervarski Kurdje
postali naši gosti ter ostanejo v Ličanu, dokler se ne vrnejo domov.”

To je ibil torej upliv Mare Durime, takozvaaiega votlinskega duha! Po¬
mirila je dva naroda, ki sta bila bas pripravljena bojevati se do zadnje
kapljice krvi, dva naroda, Iki sta živela v stoletnem, smrtnem sovraštvu
med seboj. Ozrem se na Nedšir 'beja; slednji stopi k meni in reče:

‘‘Gospod, hodi tudi moj prijatelj in brat in, oprosti mi. Taval sem 1  po
napačnih potih, in sprevidel seru, da je bilo pogubno za mene. Vse dobiš
nazaj, kar ti je bilo vzeto, in še ta trenutek hočem odpotovati k svojim
ljudem, da jim naznanim, daje sklenjen mir.”

“Nedšir bej, daj mi "roko; odpuščam ti prav rad! Toda ali veš, kdo
me je oprostil ujetništva?”

.. “Vem, ker mi je povedala Mara Durime. Madana in Ingša, ki sta po¬
stale tvoje prijateljice, in Ingša te je spremljala k ru’ kulian. Od slej na¬
prej hočem živeti tudi s svojo družino v miru.”

'Tako zapustimo skrivnostni kraj, kjer se je zvršila sprava med dve¬
ma narodoma; kmalu pridemo do Halefa in Angleža, ki sta že tudi težko
čakala.

“Kje stojite, ma.ster, tako dolgo?” zakliče Lindisay.” Radi vas bi
votlinskega duha sOsoro sami obiskal in ubil.”

Halef se je čudil, da Nedšir bej ni več zvezan, vendar mu v kratkem
vse povem. Melek in Anglež prižgeta nove baklje, ker je vladala' 'še vedni
•tema. Melek, Nedšir bej in bej iz Gumri so jahali , 3 3a>rej,; za njimi Hale]
in Anglež, ki sta se pogovarjala vsak posvoje; Ang!e!. je klatil svoje arab¬
ske besede, in Halef se je odlikoval z nekteirimi angleškimi besedami,
kterej je ujel pri Angležu. Našk obisk na gori mi je dal mnogo misliti. Kje
je imela Mara Durime toliko moč nad melekom, kakor tudi nad bejem iz
Gumri. Dejstvo, da je potomka nekdanjih vladarjev, pač ni bilo zadostno,
da bi spravila med seboj dva tako sovražna vladarja, ki sta bila različ¬
na po veri in narodnosti. In kako je postal divji, sovražni Nedšir bej
naenkrat tako krotek in odpustljiv? Ta Mara' Durime je bila kaj skriv¬
nostna oseba, ki je kar nisem mogel umeti.

Ko zagledamo pred seboj lulči mesta Lieaaa, reče Nedšir bej:

“Ločiti se moram od vas.” \

“Zakaj?” vpraša melek.

'“Podati se moram nemudpma k svojimi ljudem, da jim povem', da je
sklenjen mir; če me ni do jutr^ bi morebiti sami Kurde napadli.”

“Torej pojdi!”

— 297  —

V desetih minutah smo v Ličanu. Ljudje nas sprejmejo z radovednimi
pogledi. Melek pa jih skliče skupaj in jim glasno naznani, da je sklenjen
mir, ker je ra’ i kuham tako zapovedal.

'Tudi Kuirdom je moral nekdo naiznaniti, da je sklenjen mir. Ker bi
težko komru dragemu vrjeli kot samemu beju, se slednji odloči, da gre k
njim in jaz sem mu ponudim za spremljevalca. Poprej pa še naročim neke¬
mu nestorijaneu, naj takoj jaha v Sord k Madani in Ingši, kterima naj
pove, da se je sklenil mir in da ni več nobene nevarnosti. Dobrima žen-
skoma šemi ‘bil dolžan to sporočiti, sicer bi bile še v nadalje v skrbeli za
mene. Melek naima je naročil, naj pripeljeva Kurde s seboj, ker želi, 'da
postanejo njegovi gostje v Ličanu.

Z bejem se torej napotiva proti kurdskemu taborišču. Še nisva bila na
pol pota od taborišča, (ko nam zakliče neki glais izza grmovja:

•‘Kdo prihaja?”

“Prijatelji!” odvrne bej.

Mož takoj spozna svojega bejai in se neiznansko razveseli. Bej ga
vpraša kdo zapoveduje Kurdom, nakar nas pelje straža do taborišča. Od
vseh stranij se dvignejo glasni klici, ko zagledajo ljudje svojega gla¬
varja.

“Bej!!” sliši se od vseh stranij.

Vsi se dvignejo, da ga pozdravijo. Tudi mene obkolijo veseli ljudje
in mi stiskajo roke. Le dosedanji vodja se ne prebliža in gleda temnega
obraza ves prizor. Spoznal je', da je končana njegova moč. Kionečnb pa ven¬
dar stopi bližje in ponudi bejn roko.

“Dobrodošel!” reče. “Ali si pobegnil?”

“Ne. Prostovoljno so me izpustili.”

“Bej, to je naj večji čudež, kar sem jih še doživel!”

“L kaj čudež? Z nestorijanci šemi sklenil mir.”

“Mir™ Prehitro si ravnal. Pošlal sem v Gumri posebne poslance in
jutri zjutraj bi že bilo tukaj stotine tvojih vojnikov.

“Torej si ti sanh prehitro ravnal. Ali ti ni povedal emir iz Pranki-
stana, da gre v Ličan, ?  sklene mir?”

“Toda bil je nap. en.”

“Toda pozneje si zvedel, da ga ni napadel melek.”

“Vendar si ravnal nespametno, bej, ker si sklenil mir iz neštori-
janci.”

Tu ga bej temno pogleda, nekaj časa molči, nakar vzkipi njegova
jeza:

“Črv, ti se drizneš meni govoriti, da sem ravnal nespametno. Kdo je
bej v Gumri ti ali jaz? Kaj si dosedaj še storil za mene, in kdo te je po¬
stavil načelnikom mojih Kurdov? Morda jaz? Povem ti, da nam je svetoval
ra’ i kuhan, naj sklenemo mir, in ker mi je srce usmiljeno, hočem tudi te¬
bi odpustiti. Takoj zajahaj konja i.n jezdi v Gumri, kjer natenani ljudem,
naj ostanejo doma. Poberi se na pot takoj, suženj turški!”

Kiaja sprevidi, da se z heljem ni šaliti. Poišče svojega konja in od¬
jaha, kakor mu je bej sporočil. Bej naznani svojim ljudem, da je sklenil

— 298  —

z melekomi prijateljstvo, in da jih je melek povabil k sebi v  Ličan, kjer po¬
stanejo njegovi gostje. Možje se takoj odpravijo na pot. Ko pridemo v
Lica®, ponudi se nam veličasten prizor. Možje :so nažgali ivelike ognje po
vsej dolini, pekli janjee in zaklali dva pitama vola, iktera ,so pravkar raz-
sekavali. Ženske in deklice >so pa mod kamni drobile žitno zrno in ga spre¬
minjale v moko. Nelstorijanei in Kurdi, 'še pred uro /smrtni sovražniki, so
se počasi sprijaznili in zavladalo je živahno življenje. Melek, bej iz Gum-
ri, jaz moji tovariši in še nekaj odličnih Kjurdov in nestorijancev smo se
pa gostili v melekovi hiši in si pripovedovali dogodke zadnjih dnij. Dan
se je že svital, ko se podam s svojimi tovariši navzgor v prvo nadstropje
melefcove hiše, da se vležem za nekoliko ur k počitku.

Ko ,se pro/budim, začtajem zdolaj glas Kedšir beja. Ko hitim navzdol
mie zelo prijazno sprejme. Prinesel je s seboj Vse, kar mi je vzel in mi za¬
gotovil, da je pripravljen plačati odškodnino, če kaj pogrešam. /Seveda
sem slednje odločno zavrnil.

Pred hišo so ležali Kurdi in nestorijanci in še sladko počivali.

'Tu zapazim po potu iz Šorda prihajati dve postavi. Ko natančneje
pogledam, zapazim/ Ingžo in ljubeznivo “PeteiSiljko.” Stara Madana se
je /slovesno napravila in se najbrž zelo potrudila, da mi ugaja. Na glavi
ji je čepel klobuk, klenega je pa bilo žalibože še samo en. rob; da spolne
ostalo odprtino, je natlačila kokošjega perja na glavo. Mesto čevljev,
si je ovila okoli nog dve krasni rudeči cunji, le žal, da barva se ni dala
več .razločevati. Okoli telesa pa je imela krilo; razločiti nisem mogel, je
li kuhinjska brisača, ciganske plenice, ladijsko jadro, ali kaj druizega. Izza
jopiča pa ji je gledala srajca — ah, sladka Peteršiljka, kaj v Šordu nima¬
te vode, da bi si osnažila perilo. Še danes ne vem/, če je imela srajco /z
platna, ali iz čevljarske smole. J/se drugače je bila Ingša opravlier/a. Na
glavi je,imela prijetno spleteno rudečo čepico, in lasje so ji valovali v dveh
dolgih kitah navzdol. Belo žensko oblačilo ji je segalo navzdol do mičnih
čeveljčkov, okoli gornjega dela telesa se ji je ovijala P pa, modra baši-
bozuk jopica in povrh je oblekla vrhnjo oblačilo, kot je pri Kurdih vedno
v navadi. Obe ženski pridejo k meni in me prisrčno pozdravite. Takoj
sklenem, da jih predstavim' budi svojim tovarišem. Peljem toraj obe v go¬
renj o- sobo.

“Hig/h-daj, koga ste pa pripeljali, mašter?” zakliče Lindsay.

“To so one ladies, ki so me oprostile iz levje votline, Sir,” odvrnem.
“Ta je I/ngša, Bisernica, in druga se imenuje Madana ali Peteršiljka.”

“Peteršiljka, hm! Toda Bisernica je lepa. Imate prav, master! Toda
obe ste pridni, zelo pridni. Jim bom plačal. Yes!”

Obe ženski ostanete pri nas do opoldne, oziroma do kosila, nakar
poslovite. Spremljal sem/ ju še nekoliko pota p/roti Šordu/, in ob slovesu
me vpraša Ingša:

'“Gospod, ali si se res z mojim očetom pobotal?”

“Tako je.” ' ,

“In si miu vse oprostil?”

“Popolnoma.”

NARODNA IN UNIVERZITETNA

KNJI (17U (17UNICA

00000461150