SILV. 46. V L J U B L I A N I D N E 16 N 0 V E M B R A I 9 3 2 L t 1 O 45 Cena '8 Din za celo leto. Za inozemstvo 60 Din. Posamezna Številka l Din. V inseratnem delu vsaka drobna vrstica ali nje prostor '0 Din. izl.aia rnako sredo Spisi "> dopisi naj se pošiljajo Uredništvu »Domoljuba«, naročnina, reklamacije in inserati Upravništvu »Domoljub*« v Liublinni. Telefon uredništva: 2549. Telefon uprave: 2992. Za krščansko šo!o Blagopokojni škof Anton Martin Slomšek je nekoč napisal: »Če šola ni dobra, je bolje, da je ni.i Pa brez šole ne gre in zato je dolžnost staršev in Cerkve in vsega naroda, da se bori za dobro šolo. Dobra pa je tista šola, ki ne uči samo, ampak '.udi vzgaja in sicer vzgaja tako, kot zahteva od nas vseh božja postava. Zato tudi neizprosna zahteva krščanskih roditeljev po krščanski šoli in krščanskih učiteljih! Društvo »Krščanska šolat je priredilo preteklo nedeljo v Ljubljani veliko zborovanje, ki so se ga udeležili Marši, duhovniki in učitelji. Iz tajniškega poročila posnemamo, da iins »Krščanska šolac 61 podružnic in je glede krščanske vzgoje mladine že- večkrat uspešno posredovala. " Zlasti zanimivo je *ik> predavanje g. dr. Mihe Kreka o »Činiteljih vzgojo t. Naslanjaje se na okrožnico ministra prosvete z dne i. februarja 1932 in na okrožnice sv. Očeta, je g. dr. Krek dokazal nujuo polrebo soglasnega dela Cerkve, družine in države pri vzgoji mladine. Poudarjal je, da je vsaka druga vzgoja prej ali slej v pogubo narodu in državi. K besedi so se nato oglašali številni zastopniki staršev, ki so izražali pomisleke proti uvedeni šolnini, poudarjali potrebo sodelovanja staršev pri določanju načina vzgoje itd. Zborovanje je zavzelo svoje stališče tudi glede pravic in dolžnosti srednješolskih profesorjev ter izrazilo želje glede šolskih knjig in zvezkov. Končno so se starši z veliko vnemo potegnili za samostanske šole in za pravo vzgojo mladine v izvenšolski dobi. Zastopnik g- knezoškola, vaeučiliški profesor dr. L. Ehrlich, je poudarjal ljubezen slovenske duhovščine do Cerkve, naroda in države. Vse na zborovanju sprejete resolucije bo »Krščanska šola« predložila jugoslovanskim škofom s prošnjo, da seznanijo t zahtevami slovenskih staršev vsé odločujoče činitelje. Mohorievke prihaja o Ko kmetje pospravijo svoje pridelke in tačno ostri vetrovi pihati okoli naših domov, ko se noči podaljšajo in nas tema zvečer kmalu nažene y sobo k topli peči, prihaja že nad 80 let v tisoče naših hiš dragocen gost: mo-horjeva knjiga. Tudi letos bc ta gost prišel v 66.000 družinam. Število mohorjanov je letos za 6837 manjše od lanskega leta, ker je pomanjkanje denarja tako strahovjto zagospodarilo zlasti Po naših kmečkih in delavskih družinah, da se marsikje tudi 20 Din že občutno pozna v gospodinjstvu in gospodarstvu. Vendar bo pa Mohorjeva družba brezdvomiio hitro zopet napredovala, ko se gospodarske razmere vsaj nekoliko zopet zboljšajo. Saj je bila celo letos, ko je bila za denar trda kakor že davno dav-io ne, v Sloveniji cela vrsta župnij, kjer število mohorjanov ne samo ni nazadovalo, am-Pak je celo narastlo. Slovenci smo ravno po Mohorjevi družbi postali tako navezani na k,)j>go, da jo tudi po kmečkih in delavskih hišah štejejo med življenjske potrebe. Nad 300 Slovencev po krajih izven Slovenije bo pa letos dobilo inohorjeve knjige orezplačnp, ker niso imeli poverjenikov, da oi jih bili naročili. Kajti mohorjani so lansko «to ob priliki, ko sò plačevali poštnino za kl,jige za minulo leto ali pa naročnino za le- tošnje knjige, darovali v ta namen 6207 Din. Prepričani smo, da bodò to storili tudi letos. Iz letošnjega koledarja izvemo, da bo Mohorjeva družba izdàla tudi v letu 1933 šest knjig. Med njimi bo seveda Koledar; v Ve-černicah bo povest Izobčenci, ki jo je napisal priljubljeni pisatelj Matija Malešič, doma iz Bele krajine, sedaj pri banski upravi v Ba-njdluki. Jetika spada med tiste bolezni, ki tudi med Slovenci pobere na leto še tisoče ljudi, zlasti mladih. Pouk nam je glede te bolezni nujno potreben; kajti dostikrat se je te bolezni laže obvarovati, uego jo je ozdra-obupati, če se ga je lotila ta bolezen. Včasih so rekli, da je zdravilo za jetiko — klobuk pravičnega mlinarja. Tako je ljudski dovtip duhovito malo podražil mlinarje, češ da za jetiko ni zdravila. Dandanes je zdravniška veda tudi v tem oziru zelo napredovala. Kako se jctike varujemo in kako jo zdravimo, nam bo pripovedoval odlični strokovnjak za pljučne bolezni dr. Fran Debevec. Odkar smo v Jugoslaviji, pozna mnogo več Slovencev morje, nego ga je poznalo v avstrijski dobi. Z morjem se seznanijo naši fantje pri vojakih; po Dalmaciji in drugih primorskih krajih si služijo naši ljudje kruh po državnih in zasebnih službah. Zato bo vzbujala splošno zanimanje knjiga Naše morje, ki jo bodo krasile številne slike. Nadaljevalo s» bo Življenje svetnikov. Posebna knjižica nas bo poučevala o— davkih. To je stvar, o kateri mora vsakdo nekaj razumeti; saj vsi plačujemo davke bodisi neposredno v davkariji ali pa posredno, kadar kupujemo sol, tobak, sladkor — pravzaprav plačamo posredno davek skoraj vedno, kadar kaj kupimo v trgovini. Komur je le mogoče, naj naroči eno ali drugo knjigo za poskušnjo tudi vezano: za doplačilo 8 Din bo dobil knjigo tako lepo vezano v celo platno, da jo bo veselje pogledati. Tudi za doplačilo bo izšlo več knjig.Mara Hus je napisala »povest služkinje« z naslovom : Njene službe. Gotovo bodo knjigo radi prebirali nešteti, ki so morali sami ali pa njih sorodniki oditi po Službah s trebuhom za kruhom. I&šel bo tudi zgodovinski roman iz dobe sv. Cirila z naslovom: Kragulj, Dr. Kreka imajo še tisoči in tisoči v vseh stanovih v najlepšem spominu. Naslednje leto bo izšel IV. zvezek njegovih Izbranih spisov, ki bo opisoval Kreka kot poslanca v dunajskem državnem zboru, prinesel dve njegovi povesti in celo vrsto člankov, med njimi zlasti lepa 'Vest-talska pisma. Izšel bo tudi prvi zvezek obširnega Gosarjevega dela Novi družabni red. Cene za vse te knjige so razvidne iz mohor-jevega Koledarja. Prosimo vse mohorjane, ki jim to ni pretežko, naj takrat, ko plačujejo poštnino za mohorjeve knjige, podarijo še dinar za slo: venske izseljence. Posamezniku se io malo pozna, mnogim skoraj nič; če bi pa to storil vsak mohorjan, bi pa vsota narastla na 55 tisoč Din in 2250 slovenskih izseljencev bi dobilo v jeseni 1933 najlepši pozdrav iz domovine. Praznik zveste Ifube? ni Tako imenuje lepo novi Koledar Družbe sv. Mohorja izseljnsko nedeljo, vsako leto prvo adventno nedeljo. Letos jo borno praznovali 27. novembra in sicer prvič po vsej državi kot splošni praznik. Zadnja številka »Izseljenskega Vestnika« je cela posvečena samo praznovanju tega praznika in daje vsa potrebna navodila in tudi snov kako naj ga praznujemo mi doma, kako oni v tujini, kako naša javnost, kako naše časopisje, naše cerkve, naša društva, šole in posamezne dru-! zine. Kdor ne bi dobil »Izseljenskega Vestnika«, ] pa se zanima za to, ga lahko naroči pri Družbi j sv. Rafaela, Delavska zbornica, po 2 Din. Iz-i seljcMiska žaloigra »Za srečo v nesrečo« je i/.šla Spoštuj tudi žensko m Kdo naj spoštuje žensko? V prvi vrsti mora ienska sama samo sebe spoštovati in čuvati to, kar ima na sebi ženskega. Žalostno znamenje propadanja je, kar nekaterikrat beremo, da se ženske vlačijo po skrivnih brlogih, kjer so naslugo najnižjim strastem in najpodiejšim dušam, kar jih more zemlja nositi, ln še žalostnejše je to, da se ženska, ki je v tako blato padla, skoro-da ne more več dvigniti in najti pota do spoštovanja svoj elastne osebnosti. Kar siti v blato, kamor je zašla, dokler se v kalužah in ntočvarab življenja popolnoma ne vtopi. Dekle naj čuva in varuje svoje deklištvo. Kakšna zabloda vlada marsikje v dekliških vrstah. ; Kanta imam!« se ponaša nekatera, ko je še skoro gorak njen sedež na šolskih klopeh. Z nekakim zaničevanjem gleda na svoje tovarišiee, ki ne drve za njo. ampak skrnno čuvajo cvet svojega deklištva Fanta imaš, bi človek dejal taki žalostni prikazni, toda ta. o katerem praviš, da je tvoj. ni tvoj fanL Sladka se ti z jezikom, obeta ti zlato in srebro, s sladkimi obljubami te preniamlja, da si postala posoda njegovih strasti, ko se te bo naveličal, te bo pa pustil, kakor jih je fceed tabo že celo vrsto drugih. Tako bi človek govoril. tako bi svaril in prosil in opominjal in rotil, če hi ne vedel, da je navadno vse zastonj. >Pa je rekel, da me bo vzel.* namreč fant, ne še vrag; ob teh besedah se razbije vsaka prošnja in vsako dokazovanje, dokler ne pride bridko dokazovanje. Pa to razočaranje menda tii pravo razočaranje. Prišel bo nov slepar in spet mu boš verjela, kakor prvemu. Kar pravijo starši, nt nič, kar govori izkušnja, ni nič, kar govori dušni pastir, ni Bič. kar pove duhovni vodnik in spovednik, če .'a imaš. ni nič. Vsi te le sovražijo in so ti do rot življenja nevoščljivi. Samo sleparjeva befjda ti je sveta, dokler ne boš vnovič pre-va, ma in takrat bo šele prekleto. Ce bo? Ce nisi ljubila, morda pošteno ljubila, medtem ko te je on siepanl. In tako jadra nekatero dekli skozi valove dekliškega življenja, dokler morda nazadnje ne prijadra do oklica in do zakona. Pa do kakšnega zakona? Do prvega z^konskeza viharja morebiti še gre, ob prvem prepiru pa pride na dan. zgodovina prejšnjih le» in prejšnjih zablod, ln takrat gorje ti, oi dekle, gorje. In tebi, mož. ravno tako. Ni čuda. da je tako malo zakonov srečnih. Življenje dekliških in fantovskih let mori srečo poznejših, zakonskih dni. Nespoštova-nje dekliške časti se silno maščuje Kaj pa naj rečem nekaterim ženam in materam? Ali nismo doživeli čudnih časov? Časov, v katerih je pred svetom skoro sramota in neumnost, biti poštena zakonska žena in mati številne, krepke družine. V mestih se je ta spaka začela, iz mest je zašla v okolico med delavsko in obrtno ienstvo, od tam s« vali kuga naprej na kmete, na deželo. M a -t e re nočejo več biti materel Ce bi svoje ravnanje zakrivale samo z revščino, s pomanjkanjem, bi človek imel še sočutje z njimi. Pa ne! Otrok je ovira, da mati no more v družbo, na ples, da se mati ne more razži-! veti, da mora nastopati kakor sama hoče itd. ! itd. O, malere, ki namenoma ubijate svoj za-! rod, ki ne spoštujete več materinstva, ali se zavedate, kaj ste pred Bogom in pred svojim j lastnim narodom? Morilke ste, če se tudi pred ; svetom čutite lepe in nedolžne. Pobeljeni grobovi. Xa zunaj lepota, znotraj trohnoba. Med večjimi narodi, kakor je naš. se je ta morija začela. Francozi, Nemci. Italijani, sa-i ini večmilijonski narodi. Danes že spoznava-I jo svojo zablodo in skušajo n» vsemogoče na-j fine dvigniti materinstvo. Sterilnim rodbinam obetajo za vsakega otroka čedno denarno nagrado. Prav je, da so ti visoki gospodje svojo zmoto spoznali. Prav je, ga hočejo spet nazaj k številčnim družinam. Pot, po kateri se hočejo vrniti nazaj iz blata, v katerega so zašli, pa ni čisto prava. Je že prav, da številne družine tudi z denarjem podpirajo, ali'pot do materinstva in skozi njegove težave vodi skozi vero in upanje in ljubezen. Brez vere in in npanja in ljubezni tudi denar ne bo dosegel svojega namena. Mi smo majhen narod v primeri t drugimi. Komaj bajtarčki smo v primeri 7. velikimi posestniki. Ce smo torej srečno pricapljali za večjimi narodi v njih zablodo in zmoto, ali se bomo mogli tudi za njimi izkopati? Ali nas bo njihov strup zamoril, ker smo majhni, majhni? Poskusimo! Ali brez vere in upanja in J ljubezni v Boga in v svojo lastuo moč ne bo i šlo. Spoštujmo materinstvo! Pot materinstva j je sicer pot skozi neštevilne žrtve in težave, ( a je pol do narodove sreče in do krepkega ! razvoja. Zlasti pa kličem našim fantoqj; Spoštuj I žensko! Spoštuj dekleta! Vem, da morebiti j misliš na prihodnji zakon. Vem, da ti vstaja I pred očmi podoba dekleta, ki jo misliš ob da-{ ni priliki peljati pred oltar. Morebiti jo imaš že izbrano, morebiti si ji svojo namero ie ra-zodeL ln dekle ti je povedala, da je zadovoljna s teboj. Prav, pravim. Ali samo do tukaj in ne dalje I Pot k srečen zakon ne pelje potem skozi močvare spolnega vlivanja, ne skozi plese ih gostilne, ne skozi nedostojne šale In poglede in besede. Ne, ne! Ti se pripravljaj na zakon s tem, da boš skušal biti skrben in napreden gospodar na svoji kmetiji, da boš dobro izurjen obrtnik, skrbi za zdravje in moč; dekle naj pa gleda, da bo ob vodstvu svoje matere in če le mogoče tudi z obiskovanjem gospodinjske gole postala dobra gospodinja na svojem domu. Spoštuj svoj dom in svoje domače, predvsem svoje starše. v posebni brošuri za wie odre. Dobiva se izjemoma 2 Din iztis. Posebno važnost pri vsem tem sporedu polaga Družba sv. Rafaela na to, da se kar največ skupnega pisma celega naroda izseljencem razpošlje po širnem svetu našim rojakom. Lansko leto ga j« šlo nad deset tisoč, in uspeh, ki ga je to pismo doseglo, je bil naravnost presenetljiv. Joka je so se izseljenci zahvaljevali iz tujine onim, ki so ga jim postali. Kaj takega niso pričakovali od domovine, o kateri so bili 2« prepričam, da jih je pozabila. Tudi letos bo uspeh te nedelje največ v tem pismu. Zato prosi Družba sv. Rafaela, da si ga oskrbe vse hiše toliko, kolikor imajo svojih kje z doma. ali na jugu naše države, ali v tujini, in naj ga jim gotovo pošljejo Vse, ki nam kakorkoli morejo pomagati, da ga dobi vsaka slovenska hiša, prosimo pomoči. Tudi posamezniki ga lahko narobe pri družbi Kar pišejo naj ponj. Družba sv. Rafaela. Ljubljana. Delavska zbornica I i Kakršen boš do svojih domačih, tak ^ ^ do »voje žeue. Pot »kozi alkohol, skozi ku® no, «kozi boj« in poboje in skozi dr*»T rastke sirovin pa ne vodi do srečnegal|V|k nja ne v zakonu, ne zunaj njega. Spoštuj čuvaj svoje dobro in». Spoštuj svojo neve* če jo že imai; če je pa nimaš, jo boš pa dobil Seveda če boš iskal nevesto, ne pa 2 nega denarja. Spoštuj vsako bitje ženita spola in ne dotikaj se ga. To poleg drutì dolžnosti, ki jih nalaga svojim vernikom ta vera. Nekaterim zakonskim možem hi rad rahlo povedal na uho, da so pri poroki prevtj poslušali, ko je bilo povedano, da je moi»^ va družine, popolnoma so pa oyluäelL, ko jia je bilo rečeno, naj mož svojo ženo ljubi, iu. kor je Kristus ljubil svojo Cerkev in ce|0 „, mega sebe zanjo daroval. Zato pa neusmilje. no gospodarijo s svojim imetjem, zanemarjjjo pa d obi in družiae, vse gre narobe. Hudo j« aa «vetu, pravijo in da tega ne morejo pie. dati. Hudo je. To je res. ln še bo hudo, do. kler bo svet «am silil na pota pai'anstv». Tt pota pa ne doma razodeva ji v strahu prej vsako žrtvijo, v čezmernem vživanju, kjer ina slasti alkohol veliko besedo, v strahu pred zarodom, v nezvestobi do žene in do drtižise, v razpadanju družinskega življenja. Neti* stoba pa še nikdar ni bila znamenje sportovi, nja in ljubezni, nezvestoba ne dniži. ne prsi ampak razdira. Nazaj k resničnemu krščanstvu! Naj bili klic ne bil gtas vpijočega v puščavi! Resnih* krščanstvo bo prineMo svetu red in mir, I« dvignilo družinsko življenje in bo dalo M čast in spoštovanje, ki ga kot član človeš!» družbe v resnici zasluži. PO SVETU Katoliška cerkev s Rasa«. Apostolski nuncij msgr. Tedeschi-ni je obiskal španskega ministrskega predsednika Azano ter ga piwzoril na kvarne posledice zakonskega načrta o verah in verskih družbah. — 250 dijakov šteje vatikanski oddelek za razširjanje katoliške vere. Najbolj » zastopani misijonski kraji v Afriki. Indiji,» Kitajskem, Japonske», v Avstraliji in v «v«-otl» evropskih deželah. — Neznanci so zažgrf cerkev v španskem Carba ki je do lai pófots la. — 300 pezet kazni je plačal župnik v S* Mamerto v Španiji, ker Je na prižniei p cerkveno stališče glede eivitae poroke. s Vetitve ia «sliMst katoličanov. 27. » vemb a «e vrše v Belgiji voHtve v državni pn-lament Boj je oste/ ln so vanj poseli t«H belgijski škofje s posebnim pastirskim »sto"- Nefc. podjetie in naš delavec Vara nudi kvalitetno gumo 8 E K 0 ■» I' Zahtevajte zato povsod» samo K B K 0 8 D' Katoličane opozarjajo škofje, naj čuvajo svoje verske koristi in naj uveljavijo svoje pravice. Vse katoliške sile se morajo združiti v enotno fronto. Tisti, ki ne sprejmejo tega načela, prezirajo dolžnost katoličana. Interesi duš, cerkve in Boga so vsem katoličanom skupne dobrine, vsem morajo biti enako pri srcu. ako to ostali res zvesti svoji veri. Vsi drugi interni se morajo tem umakniti. Ob zaključku svojega pisma poživljajo škofje vernike, duhovnike, naj molijo za srečen izid volitev. s Papež Leon XIII. o nalogah države. Ni Se minulo celo polstoletje, ko je vladal v svetu brezobzirni liberalizem — sebičnost pod krinko svobode — in ta je zasužnjil tudi državo kot deklo svojih ozkosrčnih ciljev. Hotel je, da služi državni aparat in državna oblast njegovemu dobičku. Tedaj — v času najhujše socialno bede — je povzdignil svoj glas pokojni papež Leon XIII. in dejal: »Država bodi laščitnica pravice iu obče blaginje. Državna ustava, postava in uprava bodi v službi obče coristi in varuj interese vsega ljudstva in vseh njegovih udov pred sebičnostjo in krivico po-ameznikov ali poedinih skupin. Država bodi zsščitnica slabih, revnih in bednih, ki se ne morejo lira niti, kajti premožni in botjati si morejo 'I ' "ti pravico sami.t Avstrija s To in ono. Slovesno so blagoslovili in Divorili novo cesto Kotmaraves—Zoprače. — V Borlje pri Žili je prišel novi dušni pastir g. Lojze Mlinar. Novi župnik je koroški rojak in je opravljal že 25 let duhovniško službo v Ameriki. — Sobo za četrti razred so prizidali šolskemu poslopju v Bilčovsi. — Oddelek voskov na Mrzlem logt» (nad Selami pod Košuto) gradi visoko skakalnico za smučanj«. — »levilo brezposelnih je znašalo 29. oktobra 1932 na Koroškem 14.897 in od teh jih uživa državno brezposelno podporo 14.241. — V Lo-'ah so igrali 13. novembra Špiearjevo igro 'Na Poljanir, v Dobrli vasi otvorijo 20. novembra [ledališko dobo z igro »Ubogi samci«. — Sent-«kobsko izobraževalno društvo je imelo dne 3. novembra tretji mesečni sestanek z govorom, petjem, dekl&macijami iu dvema prizoroma. — Nedavno je praznovalo Izobraževalno društvo v Vogrčah 25 letnico obstoja. Pri tej wiliki je bil primeren govor, igra »Stari in mladi« in amerikanska tombola. — Tečaj za 'regledovalce mesa se vrši v celovški mestni klavnici od 26. novembra do 19. decembra 1.1. prijava mora biti lastnoročno spisana. Tečaja se morejo udeležiti le oni, ki so izpolnili 23 let » še ne prekoračili 50. Službe mesnih pregle-«ovalcev ne smejo po postavi vršiti gostilničarji. mesarji, trgovci z živino in konjederci. češkoslovaška Stališče Ljudske stranke napram urail- nistvu. Te dni je zborovalo vodstvo češkoslo-v»ške ljudske stranke in je zavzelo stališče ' ram novi Malypetrovi vladi. Češkoslovaška ljudska stranka stoji na stališču, da je treba Proračun prilagoditi dejanskim gospodarskim razmeram v državi. Državni izdatki se mo-!aiu skrčiti do skrajnosti. Sele, ko se bo dokazalo, da ni sicer nobenega sredstva, s ka-erim bi mogla spraviti vlada proračun v ravnjo, naj se začasno znižajo plače državnih nameščencev. Toda to jo mogoče storiti le pod Pogojom, da se v istem času izvedejo priprave za znižanje cen. Za pobijanje brezposelnosti je potrebno razpisati javna dela. V ta namen naj držav« najame posebno posojilo. Vlada naj zatre vse škodljive pojave v tisku, družbi in gledališču, ki jih ni mogoče sp aviti v sklad s krščanskimi družabnimi nr. jI i. Kot demokratična stranka zahteva ljudska stranki, da se vlada bolj približa parlamentu. Ukrajina s Največja ukrajinska zadružna organizacija je »Maslosojuz*. Glavna centrala je v I.vc-vu, manjše centrale pa po vseh večjih me-lih Galicije. Na razpolago nam je poročilo za leto 1931' »Maslosojuz« združuje 246 mlekarskih zadrug in 1013 zbiralnic mleka. Okrog 46.000 gospodarjev dostavlja od 67.000 krav 63 in pol milijona litrov mleka. Izdelali so 2,660.000 kg surovega masla, od tega so poslali v inozemstvo 842.000 kg, ostalo pa prodali doma. I'.tržil i so 14,697.000 zlotov (okrog 116 milijonov dinarjev). Osem avtomobilov prevaža mle'oe izdelke iz kraja v kraj. Vseh pphiajalen je .'S. od teh 10 v Lvovu, s Za praviee ukrajinskega naroda. Poljska vlada je predložila parlamentu d-žavni proračun za leto 1933-4, ki izk»znje dve milijardi primanjkljaja. Proti takemu državnemu »gospodarstvu« so nastopili vsi .-.lani opozicije. Predsednik ukrajinskega kluba dr. D'mitrij Levickij je imel pri tej priliki v varšavskem parlamentu velik govor, v katerem jc navajal vse krivice in nasilstva, ki jih trpi pod poljsko oblastjo ukrajinsko ljudstvo. s Jubilej Bogdana Lepskegu. Dne 9. novembra je dovršil 60 let znameniti ukrajinski pisatelj in pesnik Bogdan Lep-kij, sedaj profesor na vseučilišču v Krakovtt. Srce preti efu-joče so njegove povesti, v katerih slika neizmerno trpljenje ukrajinskega naroda. Lep.skij je napisal mnogo pesmi in povesti tudi za mladino in so njegova književna dela prevedena tudi v druge jezike. Lepskij je romanopisec prvega reda; zlasti se je proslavil pred vsem svetom z zgodovinskim romanom »Mazepac. V tem romanu opisuje boj velikega ukraj n-skega hetmana Mazejse z moskovskim «arjcm Petrom za svobodo Ukrajine. Želimo tudi ml. da neustrašenega borilca za svobodo ukrajinskega naroda g. profesorja Bogdana L aškega Bog ohrani še mnogo leti Poljska s fitudentovske demonstracije so bile le dni v Varšavi in v Krakovu. Dijaki so kričali proti novi uvedbi visoke šolnine na vseučiliščih, ki mnogim nepremožnim dijakom onemogočajo višjo izobrazbo. Policija je nastopila proti dijakom z bombami za solzenje in z gasilskimi brizgalnami. s Velik shod so priredili kmetje v Pralmi pri poljskem Lvovu. Na shodu so sklenili, da ne bodo prodajali v mesta nobenih živil, dokler vlada ne zniža davkov. Policija je hotela zborovanje razgnati, kmetje pa so se postavili v bran s kosami in vilami in tudi policija je uporabila orožje. Mnogo je ranjenih. Rusija s Povest o pametnem generalu. Generalissimus sovjetske armade Vorošilov je v Osrednjem ruskem odboru, ki je najvišja oblast sovjetskega režima, ob priliki svojega ve-likega govora podal tudi sledeče izjave, katere so dobesedno povzete po »Izvestjih«: »Ge- # ODOL-zobna pasta S>,- temeljito očisti zob«, ,<\ ne da bi škodila zobni ■ 4* sklenini.Posobno za : kadilce je redno negovanje 2cb 2 OD Ob Zobno pasto ; neobhodno potrebno, # m neral mora najbolje poznati notranje razpoloženje ruskega vojaka. To moje natančno poznanje duše ruskega vojska mi dovoljuje, da izpoveni, da je ruski vojak čimdalje bolj povezan z vero in z družino. Danes boste v armadi našli čim dalje več komunistov, ki so naravnost pobožni, ki svoje vernosti niti ne prikrivajo in ki niti najmanj nimajo namena vero opustiti. V svojem rodnem mestu Lu-gask sem se mnogo razgovarjal z raznimi tovarniškimi delavci. Med tem ko razna komunistična tajništva pišejo o »stoodstotnih brez-božnikih«, je ravno narobe res, da se je versko življenje v taki meri razvilo, kot bi ga niti v predvojnem času zasanjati ne bi mogli. Isto sliko najdem vsepovsod v armadi. Zato pa v imenu celokupne rdeče armp.de odločno protestiram proti temu, da bi se organizirali napadi na božje službe in zahtevam, da se tam, kjer je nastanjena rdeča armada, ne bodo vršile kakršnekoli prireditve brezbožnikov, s katerimi bi se mogla žaliti vera ali zasramovati pobožnost mojih vojakov.« s Otroke trgajo ed mater. Leta 1923 je bilo v Rusiji 2,400.000 žena, ki so bile zaposlene v raznih tovarnah, a danes jih je že nad šest milijonov. Tekom tega leta računajo še na naslednjih en in pol milijona žensk. V zadnjih treh letih se je naučilo 15 milijonov žensk čl-tati in pisati. Boljševiška vlada gradi tudi veliko število otroških domov, v katere je bilo na pr. lani sprejetih pel milijonov otrok iu letos jih mislijo sprejeti še tri in pol milijona. Vlada dela zavestno za tem, da odtrga mater od otroka. To pa se protivi naravi in se da vzdrževati le umetnim potoni. Ta pot je seveda začasna. ZAHVALA. Podpisanemu posestniku Janezu Š t r u b e 1 j v Grosupljem št. 25 je pogorel kozolec z vsebino. Zavarovan sem bil pri zavarovalni družbi »Jugoslaviji«, ki mi je škodo povrnila v najkulantnejši meri. Zahvaljujem se tem potom imenovani zavarovalnici ter jo vsakomur najbolje priporočam. Ljubljsns, dne 15. novembra 1932. Janez štrubelj. Amerika » Roosevelt je smagai. Pri zadnjih volitvah za državnega predsednika je zmagal Roosevelt proti Hoovru. Od 41 milijonov glasov je dobil Roosevelt 23, Hoover 16 milijonov, socialist Tomas pa poldrug milijon. Volivni red pa je tak, da bo imela nova poslanska zbornica 224 demokratov (Roosevelt) in 115 republikancev (Hoover); 96 mest je še nezasedenih in bodo večinoma pripadala demokratom. V MuJh&Ju* lerpentinovo država Chiapas. V zvezni državi Mehiki z glavnim mestom vred deluje 25 duhovnikov, torej pride eden na 43.200 duä. V ostalih državah je razmerje to-le: en duhovnik pride v dveh dr-žavah na 40.000 prebivalcev, v eni na 33.000, v eni ua 28.446, v eni na 20.000, v eni na 15.000, v eni na 9000, v eni na 8000 in samo v eni na 5000 prebivalcev. Edino v tej državi je mogoče kolikor toliko urejeno dušeskrbje. Vse te države merijo 408.078 kvadratnih milj z 8 milijoni 93 tisoč 667 prebivalci, v njih pa sme delovati samo 314 duhovnikov. Strašno nasilje! Drobne novice Najmočnejša stranka v Berlinu so postali pri zadnjih volitvah komunisti; od 2,800.000 glasov so dobili 861.000 glasov. Pri deželnozborskih volitvah v Vorarlber- senalu ,ie do sedaj 53 demokratov, 34 republikancev in 1 farmer, o.?m sedežev pa je še nedcočenih. Z zmago Roosevelta bo več ali manj spremenjena tudi politika Združenih držav. Med drugim pričakujejo, da bo v Ameriki zopet dovoljena prodaja alkoholnih pijač fn d;, se bo Roosevelt bolj brigal za r.^zne evropsko gospodarske težave, kot se je Hoover. s Kadar pa smrtna kosa kosi... V Lorai-lm država Ohio, je umrl te dni rojak.Frank fi! uar, star 51 let, po rodu iz Škrilj pri Igu. — V Republic, država Pennsylvania, je umrl M: bn Majetič, doma iz Pircev pri Kočevju. — V Clevelandu je izdihnil te dni John Vider-g:;r. doma iz vati Zadvor, fara Sv. Lenari pod Ljubljano. — V Dolniont, država Pennsy^vali a. je umrla Marija Pavli?, rojena Plantar, i;_ra 49 let, doma iz Velikega Ce roveti pri Novelli mestu. — V Nantlcdke. država Pennsylvania, je ubil električni tok v premogovnem r. n Franca Junca, starega 45 let, doma iz Lsz pri Planini na Notranjskem. ' — V farmarski koloniji na Willard, država Wisconsin, je umrl te dni Frank Hribar, doma iz Zagradca. — V Brooidynu, država Newyork. je umrl 89 letni Anton Persič. — V Clevelandu, država Ohio, je nedavno umrl 56 letni Frank Hajdnik, doma s Pragerskega na Štajerskem. — V Park Hill, država Pennsylvania, je umrl 57 letni Mihael Wagner, doma iz Martinje vasi pri Zagorju na Notranjskem. V Ameriki je bival nad 30 let. — V Sheboygan, država Wisconsin, je te dni umrl 64 letni rojak-pijonir Jože Flu-dernik, doma iz Savinjske doline. — V Cre-sted Butte, država Colorado, je ubilo v tamkajšnjem rudniku Antona Žlogarja, starega 45 let, doma iz Bušinje vasi pri Metliki. — Naj počivajo v miru I Mehika s Uničiti hočejo Cerkev. Iz Mehike poročajo, da je doslej 13 mehiSkih zveznih držav z zakonom določilo število duhovnikov, ki smejo izvrševati bogoslužna dela ter delovati v dušeskrbju. Najbolj nasilno postopa država Tabacco, kjer velja zakon, da smejo delovati samo oženjeni duhovniki. Ta država meri 10.000 kvadratnih milj ter šteje nad 224.000 prebivalcev. Tukaj se je samo enemu duhovniku posrečilo, da kljub vsemu preganjanju vztraja in deluje. Država Kalifornija dovoljuje enega duhovnika na 60.000 prebivalcev, prav tako 4"' gu ?o zmrgali krščanski socialisti i dvetretin-sko večino. Z barabami za soirenje so preprečili po-šleni obiskovalci pobu.šljivo igro iSalomo« v Wujipsértolu. Ribo s Stirimi očmi so odkrili v iieki obrežni reki v Hondurasu. 4'iC.0S5 hI vina je izvozila Italija v prvem letošnjem polletju. Da vzdrži eine knietskih pridelkov na sedanji višini, hoi-e žrtvovati nemška vlada skoraj 1600 milijonov dinarjev. 100.000 eenter pšenice je kupila rv* slovaška v - Rusiji. ^ 780,000000 jenov primanjkljaja izW novi japonski proračun. ' 82.571 eentov jaje je bilo lani uvoženli. Češkoslovaško. 120 milijard dinarjev je izdala p0 vojn Anglija za podpore brezposelnim. Pohod glavnih t Londonu in prometu, stavko v Berlinu so organizirali ruski komo. nisti. Češkoslovaško sladkorno tovarno so oh» rili 1. novembra v perzijskem Teheranu. Bivši bolgarski «ar Ferdinand se baje vt». ča v Bolgarijo. Stalno vojsko zahteva Avstrija. Sedaj imi samo plačane najemnike. Umrla je nenadoma žena predsedniki .-ovjetskih republik Stalina. Vzrok smrti je a. vil v meglo. Silen veter je divjal na Kubi: nad ti»of mrtvih. Velike komunistične demonstracije ker ie poceni,.. zaradi pene in odlične kakovosti.., G avno je cena in izbama kakovost Ksmou bile te dni v švicarski Ženevi. Policija je a-pria več oseb. med njimi ludi 12 mobiliiiraitl vojakov. Veliko število je bilo mrtvih in t» njenih. KAJ JE NOVEGA Zahvala Upravi > Domoljuba«, Ljubljana! Podpisani Ivan Z a v o d n i k, posestnik na Sp. Brezovem pri Višnji gori se najlepše zahvalim za dar 1000 Din, ki sem ga prejel kot pogorelec in naročnik ^Domoljuba . Sp. Brezovo pri Višnji gori, 14. nov. 1932. Zavodnik Janez s. r. Osebne vesti d Za duhovnega svetnika je imenovan zaslužni sostriki župnik gosp. Martin Poljak. Čestitamo! d Ustavljeno kazensko postopanje. Državni tožilec pri državnem sodišču za zaščito države v Belgradu je ustavil kazensko postopanje proti akademiku Vilku Bojcu, odvetniku dr. Janku Lavriču in prof. Stanku Petelinu radi zločina po členu 3 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi. d Vtela sta se gosp. Maks Dežman, strojni stavec Jugoslovanske tiskarne in gdč. Anica Ravnikar, uradnica »Slovenčeve« uprave. Bog daj srečol d Misijonar p. Jožef Musar, afriški misijonar, se mudi te dni v svoji domovini. Na več krajih bo imel predavanja o svojem misijonskem delovanju. Dne 20. novembra bo predaval pri misijonski prireditvi v dvorani hotela Union v Ljubljani. d 85 let je Bog dal dočakati Elizabeti Rozman, po domače »Slanovčevi mami« v Ljubljani v Trnovem. Bog jo živi ie mnogo let! d V kratke» bo obhajala svoj 95. roj'1« dan Lucija Gliniek na Zgornji Hud nji pri Celju. Njen dom je odločno slovenski in katoliški. Bog jo živi! d 40 letn ki je 7 novembra 1918 pri Haudniu dal zna nai se ojehj ustavi. Na tem mestu so fvl,fJj-»taviii spomenik z napisom. »Tu je zmagala nost francoskega vojaka«. Ona: v Tu čitam oglas, da imajo sr"1' br«i gumbov. Kakšne pa so te?< Od: >TakSne, kot so inoje.< iir. JUhan itami*».. S, je bil oJ leta ti«) do 1928 avstrijski zveza rei-K-luik. je hu io obolei Zdravniki menijo. f niegova bfi'pze"- -„sneg., '.n--,č«;a t , ., . • ,.•-!. . II»». ,.o I ti, ... . .... I. ,i,| se /,- /.Inj pripravlja u,i nove gospode. t»a-s - -. - i -n uu-iopili »vojimi brizgalkami. ila ImvIo j <'l i• t unitola Irin bolj pr,'ih,v ili /» Itoose-\eli ' :n >ij.-g,,,f Sel • bagajm ma.n.ka 100 dinariev. Samo ti il. c. t ia j a ključ do nje.. — Učenec Potem pa pr-.d a?am naj vsakdo od naju dveh vplača po 50 O- - rade*, a na> ostane skrivnost med Neranljiva resta. kljub eiMiletuemu močnemu prometu se cesta, ki je prekrita z jeklenimi ploščami, ni še prav nič pokvarila. — \ Ameriki so namreč zgradili cesio, ki je rešil» problem neizrabljiwi*ti prometnih cesi. Za podlogo so vstavili jeklene plošče, ki mi li'sno nie.-l seboj povezane, v špranji' pa je v lil beton. Pilili beton se ni izrabil, ker ga plošče varujejo. Tako ne morejo kolesa voz in avtomobilov niti malo upognili ceste. Ta način graditve je sicer drag. pa se vseeno izplača, če izračunamo vse ogromne »troške za nopravil» na^pdue i-esi,- jlavc. Hitro so prispeli tovariši na pomoč ter »pravili nezavestnega Fradla na vrh. Pod težo udarca mu je počila lobanja in je bila vsaka pomoč zaman. d Plin ga je zastrupil. 16 letni zidarski vajenec Franc Godec, doma iz Kresnic in usluž-ben pri stavbni tvrdki Hugo Schell v Ljubljani, je imel prenočišče v nekem bližnjem skladišču tvrdke, domov pa je hodil le ob sobotah s svojim bratom Alojzom, ki je tudi zidarski vajenec pri isti tvrdki in s katerim sta skupaj prenočevala v omenjenem skladišču. Tisto popoldne je bil Franc Godec pri obrtnem pouku na obrtni šoli. Vrnil se je domov ob pol 7 zvečer. Takoj nato pa je odšel z doma. Brat Alojzij se za to ni zmenil, ker je pač mislil, da se bo Franc vrnil kakor vsak večer. Franceta pa celo noč m bilo domov in zjutraj ga je brat našel mrtvega pri Keršiču. Keršičevi dediči namreč prezidujejo del poslopja na Celovški cesti v stanovanje za hišnika. Stavbna tvrdka pa stanovanje su£i s koksom. Kaj je Francelj iskal v tem stanovanju, ni znano, morda se je šel tja brit. Plin, ki se je razvil iz koksa, pa je Franceta omamil in ga končno tudi zastrupil in zadušil. d Pri padcu j/od tovorni avto je zgubil življenje Franc Lerchbaumer, posestnikov sin iz Vinterovcev pri Ptuju. Istočasno je dobil smrt-le poškodbe tudi Franc Sužnik, posestnik od 5v, Urbana. ('riparata «e prvi •laveatkl iavM Violentila zavarovalnica Ljubljana T lastni palači ob Miklošičevi in Masarykovi cesti PODRUŽNICE: Celje, Palača Ljudske posojilnice, Zagreb, Starfevičev trg 6, Sarajevo, Aleksandrova cesta 101. Split. Ulica XI. puka 22, Beograd, Poincareova 2 d Huda železniška nesreča se je zgodila 7. novembra na kolodvoru v Šmartnem ob Pa-ki. Kretničar, 56 letni Matevž Jerome! je prišel po nesreči pod kolesje vlaka, ki mu je obe nogi v stopalu in višje zmečkalo. Težko ranjenega je hitro obvezal brzojavno poklicani zdravnik iz Šoštanja, na kar je bil odpeljan z avtom v celjsko bolnišnico. Kakor po mnogih drugih krajih ima tudi vse Šmartno električno razsvetljavo, samo — kolodvor ne, dasi so že davno strokovnjaki izračunali, da je pe-trolejska razsvetljava dražja kot električna. d Ljubljanski tramvaj je do smrti povozi! po Ljubljani zelo znano raznašalko časopisja Marijo Komidarjevo, doma iz Loža. d Male in velike nezgode. Voz sena se |e prevrnil na hlapca Jožeta Praznika v Zgornji Šiški. Praznik se zdravi v bolnišnici. — Ko je prišel med voz in drva, je dobil nevarne poškodbe po trebuhu mesarski pomočnik Franc Podkov v Ljubljani. — Pod kolo je padel in si zlomil nogo, načelnik pisarne tvrdke Peter Majdič v Celju, gosp. Vinko Majdič. — Desno nogo je odtrgal vlak 16 letni Hildi Gathe v Kranju. — Posodo z vrelim kropom je zlila nase 3 letna Justi Dolinar v Notranjih goricah. — Ko je imel opravka z drevesom, se je hudo vsekal v nogo 24 letni delavec Franc Planin-šek iz Krivčevega pri Kamniku. — Ko je posestnik Blaž Pavlič iz Št. Vida pri Prevojah nakladal hlode, mu je eden padel na nogo in jo zlomil. — Z lestve je padla na tla in si zlomila nogo 64 letna Terezija Gliha iz Žužemberka — Ko je padel pod voz, je zdrobilo nogo posestniku Francu Fradlu iz Golušaka pri Ptuju, — Pri padcu na štor si je zlomila nosno kost Jera Predikaka iz Brega pri Ptuju. — Težak hlod je padel na prsa 48 letnemu posestniku Antonu Rometu iz Trebeljevega. Hude poškodbe! — Pri hoji je padel in si zlomil nogo Jamše Hinko iz Gaberske gore pri Št. Janžu. Ali se vaši lasje cepijo na konicah? To je neprijeten pojav, kt kaže, da so lasje Izsuäenl ter da se cepijo in sekajo zaradi kod ran ja ali pa zaradi čiščenja z neprimernimi sredstvi. Negujte take lase redno s »črno glavo«, po umivanju pa jih temeljito izpirajte s prllože. nim sredstvom »Haarglanz, pa bodo lasje postali spet prožni in zdravi. To boste sa mi opazili na krasnem sijaju. Potem lahko lase spet brez skrbi ondulirate. »Črna glava« s sredstvom »Haarglanz« In očali proti peni je na razpolago v treh vrstah: za svetle, temne lase in za »extrnhlondr ti ? — Ko se je voz prekucnil, si je zlomil roko posestnik Nampelj Anton iz Semiča. Novi grobovi d V Žužemberku je umrla pocestnica in dolgoletna n; r.ičnica ^Domoljuba« gdčna Marija Bezjak. — V Domžalah je preminula 56 let stara pocestnica Marija Šme. — V Št. Petru v Savinjski dolini je odšel v večnost g. Matevž Ločičnik. — V Šmilielu pri Žužemberku je v Gospodu zaspala 86 letna ga. Uršula Za-kotnik. — V Ribnici so položili v grob vrlega posestnika g. Antona Lesarja na Jurjevici. — V Ljubljani je odšla med nebeške krilatce v družini g. Avgusta Bercierija mala hčerka Tejka. — V celjski bolnišnici je izdihnil g. Alojzij Sterguljc, učitelj ljudske šole v Konjicah. — V Ljubljani je zapel mrtvaški zvon gospej Mariji Zeschko. — V Št. Vidu nad Ljubljano je po večletnem trpljenju zaspala v Gospodu mati g. kaplana Josipa Pojeta. - V Šmartnem v Tuhinju so položili v gomilo tajnika poštnega ravnateljstva g. Franca Matja-iifl. — V Ljubljani je umrl znani kavarnar g. JoSko Carl. — V Kuršencih pri Mali Nedelji RAZNO Mučcniki. Poljska meja jc razkosala Vetrino. in so priredili prebivalci njegovega sovjetskega dela, ki so ostali brez cerkve, v nekem skladišču zasilno kapelico. V nedeljo 16. avgusta 1931 se je vršilo notri sv. maša, ki jo je nenadno prekinil prihod oddelka Glavne Politične Uprave. Njegov voditelj je izjavil, da se vrši po njegovih informacijah veleizdaialsko zborovanje.. Vojaki so obkolili poslopje in planili v kapelico s kriki: ^Streljajte no sovražnike revolucije!« — Med verniki je nastal» ne-popisnii zmeda. Žene in deca so joknli. Ljudje so hiteli ven. Pričela «e Je gnječa. in kmalu so zadoneli .streli. Vojaki oolegnili sublie in udrihali po ležečih ranjencih. Nekoliko minili pozneje je bil« klanje končano, ker neo-ho rože na množic« ni »oglu kljubovati rnb-'jem. in tudi župnik jc w h te val, <)a bi ostali verniki zvesti kri.stjan-skl dolžnosti, ki prepo-^iit.je skril ii jenje po-'lecenih prostorov. IV Sheehan: 48 MOJ MOVI KAPLAN Medtem so se ljudje pričeli zbirati na bregu. Sprva so se začudeno gledali in ugibali, kako sta prišla tja, a kmalu so se začeli norčevati. Kdo pa sta, gospoda? Ali imata nahrbtnike s seboj? Lepo vreme bosta imela. Prav čeden izlet bo to, samo če ne bo veter preveč vlekel. Do noči sta že lahko nazaj.« »Jem, pojdimo bliže, jima boš malo zapel, da bo dan preje minul,« je predlagal drugi. »Ali ste vi Jeni Deady?« je vprašal eden izmed premočenih uradnikov. »Dobro Jem! Le zapomnite si: vi ste osumljeni, da ste izvršili ta zločin. Včeraj nama je povedal neki gospod, da ste vi največji divjak v vasi.« ' >Kaj, o Jeniu je to rekel? Ha-ha-ha.« O Jemu, ki je največji trap v vasi.« Jem, ki komaj loči desnico od levice.« O toniu revežu, ki se ni upal geniti od materinega predpasnika.« Jem je mirno poslušal vse te in podobne slavo-spevc in enakomerno vlekel svojo pipico. Da bi jim čas hitreje minul, so prigovarjali Jemu, naj jima zapoje pesem o suvvanski obali. Vse oci so bile solzne, ko je prepeval o ubogih izseljencih, ki jih tujci sprejemajo z norčevanjem in zabavljanjem. Ko je minula pesem, se je znova pričela šala. Naenkrat je vstal mlad fant in zavpil: 3Gospoda, vidva sta se šla najbrže kopat. Ali ne poznata zakona? Če vaju kdo zaleti in ugotovi, da se ne kopljeta v primernih in dostojnih kopalnih oblekah, vama šest tednov prav gotovo ne uide.« Naenkrat so si ljudje staknili glave, zmigavali in prikimavali in končno jc stopil Jem na rob in jezno zavpil: »Tale fant meni, da sta vidva ona tujca, ki sta že teden dni na obisku pri gospodu kaplanu in sta včeraj tako pogumno pila pri gospej Haley. Ali je to res?« »Da, dovolj sva bila nespametna.« Le počasi, gospoda, vidva nas še ne poznata.« »Vi ste dober dečko, Jem, dajte, rešite naju, dava vam deset funtov in pijače, kolikor je boste mogli nesti.« Ljudje so postali prijaznejši. »Ob štirih bo oseka in potem bosta lahko v petih minutah po suhem prišla sem. Če pa se vama zelo mudi, vama bomo pomagali. — Toda kakšen zlomek vaju je zanesel tja. Izmed nas doslej še ni bil nihče tam.« »O tem bo razpravljalo sodišče, gospod. Bog pomagaj njemu, ki nama je napravil to sramoto!« »Amen!« so vsi pobožno zaklicali in sneli klobuke. Nato so počasi odšli proti vasi, da pripravijo vse potrebno. Toda, komaj so bili sredi pota tned vasjo in obalo, so že poslali enega nazaj. »Gospodje, ki so se odločili, da vaju rešijo, bi radi vedeli, ali vama vest prav nič ne ugovarja, če bi vaju rešili v soboto. Morda bi raje počakala ponedeljka?« Odgovorila sta mu s prisego in žalosten je odšel proti vasi. Jezil se je nad toliko brezbožnostjo: »V nedeljo zjutraj tako govorita; o Bog, kam smo prišli?« 6» je preminula g. Alojzija Rudolf. — V Prece-tsneih se pokopati posestnika Franca Rižnarja. — V župmsču pri Mali Nedrji je zapustila solzno dolino vdova M* ri ja Pintartč. roj. Ostri, tete g. župnika. — V Ljubljani je zapel mrtvaški zvon g. Rozaliji Jerajevi. — V ljubljanski bolnišnici je zaspal v Gospodu vzoren krščanski mož g. Ivan Dobršek. — Pri Sv. Tomažu pri Ormožu je odšel v večnost posestnik g. Ivan àkrìec. — V šmiheiu pri Novem mestu je zaspala v Gospodu redovnica šolska sestra Marija Kostka Kušar. — V Konjicah jè umrl upokojeni duhovnik škofije Hradec Kralove (Češka) g. Otokar Fausek, ki je dolgo časa živel pri Windischgrätzovih v Planini pri Rakeku. — V Carigradu (Istambul) je zapustila solzno doìmo slovenska usmiljena sestra Vincenti ja, Kristina Celan v 70. letu starosti. Od leta 1885 d« 1888 je bila uiite-ljica v Lirhten-thurnovem zavodu v Ljubljani. — Pri Sv. Jerneju pri Ločah je umrl brat iamošnjega župnika g. Gašper Pavlic. — V Ljubljani je odšla v večnost 80 letna posestnica Marjana R' iar. — Večni mir in pokoj v>eml Preostale toiaži Bog: Razno d Kapeli«« S*. A«tawt ea Reeaem pod šmarno goro želijo Müaje vasi povečati, da se morejo udeleževati božje službe pri č. oo. frančiškanih, ki imajo na Ročnem vzgojni zavod. Kapelica pa je tako majhna, da mora večina ljudi stati zunaj na prostem. Zato prav lepo prosimo za pomoč s prispevki na gornji naslov. S «kupno pomočjo upamo povečanje kapelice srečno izvršiti. d Radi tMnbtkaj» slovenskih ustav. Dne i novembra M je vršila pred ljubljanskim sodiščem razprav« zoper gosp. župnika Ivan« Zupančiča iz Škoctjana pri Turjaku ki zoper cerkovnika gosp. Alojzija Lundra. Obtožena ZOBOBOL odstrani takoj ^ILGI^ ; Steklenica niti 14-. Ogla- rte end S Br. !>*= i sta bila zaradi razobešenia slovenskih zastav j ob priliki procesije sv. Rešnjega Telesa. So-I dišče je oba oprostilo vsake krivde io kazni. I Zagovarjal ju i« pri razpravi odvetnik gosp. dr. Marko Natlačen. d Splitski Ksti poročajo, da ie policija •retirila advokata dr. Alojzija Pogiiča m ga obdolžila veleizdaje. Policija je namreč prišla na sled pismu, ki g« je dr. Pogliču pisal italijanski stotnik Angelo Pozzi. V pismu stotnik tolaži Pogliča. češ, naj nikar ne obupuje m da j bodo v kratkem nastopile mednarodne spre-, membe giede Dalmacije, kakor si jih oba žeiita- d Zanimiva razprava se je vršila 13. novembra pred sodišča v Banjaluki. Mirko Vi-dovič in 28 tovarišev je bilo obtoženih zaradi krvavih dogodkov v Bosanskem Brodo dne 30. junija tekočega leta.. Vidovič in 13 tovarišev je bilo oproščenih, ostalih 15 p* je bilo obsojenih na en mesec zapora zaradi uličnih izgredov. potniU PLAN NKA CA 3 Babovec ae posebno priporoča onim, ki tipe na glavobola, izčrpanosti, neurejeni prebavi ia a«lajak ■penisa. Zavitek Dia 29-. v apotekah. Zahvalno pismo iz Amerike Ako ste s* namenili potovati » Ameriko _ po francoski liniji Hotela »»m še enkrat videti »voj rojstni krii, •uoje drage sorodnike in naio lepo Slovenijo Od. ločila sem »e potovati s francoskim brzopamikn« -ILE DE FRANCE«, kateri mi je bil « od ',* mojih rojakov najtopleje priporočan, da h bom s letu brzoparnikom najbolje voziia v tiari bai V resnici sni ni žal, kajti potovanje po morju » bilo tako krasno in udobno, da mi je j>i|0 prt. r kratko. Po pet i« poldnevni vožnji smo zagledali francosko pristanišče LE HAVRE, kjer «mu „ izkrcali. Ni mi treba ie poteče i omenjati, da smo imeli okusno hrano na parniku, m oaobje parobrodi nam je ilo. posebno Jugoslovanom na roko. k0. Irkor je bilo mogoče. V Parizu smo dobili direktes vagon do Liub-Ijane. Gospod M ajdi č v Buchau nam je preskrbe! za veiike kovčke, tako da smo bili na ce.em potovanj« brez vsake skrbi. V Ljubljani nas ie zastopstvo Irancosk« parobrodu« družbe FRENCH LINE, ki miB pwarno aa Maoar««iov! celti H. nasproti glavnega kolodvora, čakalo ua koioovoru. Bilo nam it v pomoč pri ocarinjenju prtijage. tako dj smo lahko talioj aadal evali potovanic ?>ajiep4a hrala g. Leo Zakratšfcu m ategovi! I pomočnikom li Newvorka. za njihovo »urimo po-i strežbo, posebno pa, ker je meni m moiim «opat-j rucam preskrbe' lepo kabino na brzoparaikk. \sak ! kdor ie namenim v Ameriko ali iz Amerike potovati. nai potni« na francoakem brzopa-niku 4LE DE FRANCE«; nikdar mu ne bo žal m uikda, ni bo pozabil t« pri,eUi« vožnVerne duše ga ne bodo zapustile. Današnji dan še ni zadnji, morda pa pride pi »no jutri.« 0 žena, velika je tvoja vera. Drugo jutro mi je po sveti maši pritekel nasproti oèe Letheby in vihtel v zraku neki papir, a v drugi re ki je tiščal zaprto pismo. • Škofov odgovor.* m! je pojasnil, »kar ne upam •i ga odpreti, t >Dajte menil« Odprl sem ga in prebral naslov: »škofijski orrfinarijaL na dan Vseh vernih duš < 5' Vdal sem se. Eliza ae ni zmotila. »Dragi oče Lethebv! »Kaj?* je vzkliknil, skočil pikonci, stopil za moj stol in mi bral preko ramen. -Ravnokar sem imenoval očeta Feelyja za župnika v Athlacci in vas ime: ujem za njegovega namestnika. S tem sicer prelamljam vse dosedanje običaje, zlasti še. ker ste bili komaj eno leto v moji škofiji, toda želim vam izreči svoje priznanje, ker ste dosedaj tako krasno in uspešno delovali. Prepričan sem. da boste z istim pogumom in isto gorečnostjo izpolnjevali vse težke dolžnosti, ki vas čakajo kot stolnega župnika. Želim, da bi prišli ie v pelek zaradi sobotne izpovedi. Samoobsebi se razume, da boste moj gost. dokler si ne uredite svojega novega stanovanja. Vaš v Kristusu ... »Nikdar nisem dvomil nad škofom,, sem vzkliknil. ko sem že drugič prebral pismo. >0n zna razlikovati med slučajnimi dogodki in bistvenimi duhovniškimi dolžnostmi. Toda ali niste imeli še ri nitro pi°mo? »Da. potrdilo od tovarne v Longhboro. da sem plačal ves svoj dolg,. »Potem se Eliza ni zmotila. Vesela vest se je z bliskovito nagli™ raznesle po vasi in trumoma so prihajali ljudje čestitat očetu Danu. Tako veselega dne še ni bilo v Kilronanu. >öim preje se bo poleglo navdušenje, tem bolje, rLttSr i 'd," Lethebv ie kXTn ; V ^ RV<*S» P^tjn očetn zneje je dospe' Rdeči križ. ki je usrotovil " mrtvili in 14 težje ranjenih Bolj^viki so odpeljali v zapore MU ljudi, skoraj v* norzo-čr moške. Kadilci in ženske. Neki itiftleški tednik Jf nedavno portjvi! javno vprašanje za ženske, kakšni moški so j1® ljubšil kadilci ali nek«-dilci? Večin« odgovorov ee je izjav i bi za ka<"-ce. češ da žena lazjf prenaša moža-kadilc» kaior pa Sitnega « čmerncjro nekadilca-Rajši pa vidijo ženste. da kadi mof smoike an pa pipo kakoi svaičice-Tobak «pravi Mtarff kadilca v dobro voljo in pa pomiri, te I» * i mož počuti dobro in »" i dovoljno, se prenese B?-I kaj njegovr dobre vol K tudi na njegovo okolico: mor sam jc < položaji, tudi kij radodaren sicer in da uid. marsikaj velisti. W£ cri ne bi nikdai dovolil. Tako w Jonsko P£ «le n« to. da se da™«« najlažje pridobiti w S»« vstrežf vsaki .fclt' s'0, je /eni- nekadilci P' PO DOMOVINI »geni. (Naklo.) Pretekli četrtek je v popoldanskih urah gorelo posestniku Janezu Križnarju na Pivki, v nepo-iredni bližini Nakla. Domačim gasilcem se je |w-irefiio rešiti živino iz hleva, nad katerim se je «renj pojavil. Prišli «o no pomoč tudi gasilci iz Kranja, tako da so rešili vse količkaj vredno in «enj omejili, da ni povsem uničil hiše, ki se drži aospodarnkega dela. Preprečili so tudi, da se ni Jjmla sosedna hiša, ki je komaj tri metre oddaljena. Pozorela pa je vsa krma za živino. Očividci pravijo, da jc strahovito pokalo. Kako je ogenj initial, io ni dognano. Škoda je precejšnja, pa jc Inala liogu krila z zavarovalnino! Aljažev prosvetni dom (Dovje) Lepa slovesnost se je vršil« pri nas v nedeljo, h. novembra. Olvorjen in slovesno blu-Hwìovljeii je bil uovi Aljažev prosvetni dom, ki Iki se poznim rodovom pričjil o ljubezni žnp-Ijanov do iiiišeg« župnika, pokojnega g. Aljaža, na tildi o veliki požrtvovalnosti tukajšnjega Ijodstva. ki je v tako težkih časih postavijo sKiincnik kulturnemu delavcu Aljažu. Slovesno blagoslovitev je izvršil mil. g. gen. vikar in stolni dekan Ignacij Nudrah, ki je imel v cerkvi lep slavnostni govor, v katerem je naglušni, da bodi novi Dom šola krščanskega življenja in mišljenja- Po sv. maši, ki jo jc daroval g. reiieralni vikar, se je razvil dolg sprevod Jo Doma. Opazili je bilo godbo Krekovega pro-svetnegu društva z Jesenic, zastavo Prosvetne zveze iz Ljubljane iu Prosvetnega društva s Koroške Bele. lepo število narodnih ne": na io je šla duhovščina in mnogo občinstva. Po blagoslovitvi jc s kratkimi in jedernatiini bese» ilaini izinregovoril g. tajnik Prosvetne /veze Vinko Zor. sledilo je pet je >Ako (iospod .. t In svirala je gorilla Krekovega prosv. društva z Jesenic. Popoldne je bil koncert, tombola, . zvečer igra »Zlntoros«. Zidanje Doma je pre-vwl po načrtu g- Petkošn zidarski mojster gosp. ! Torkar z Bleda; njegov delovodja g. Oslin je i vodil delo in dovršil zgradbo v vsestransko za-dovo jnost. Mizarska dela je izvršil g. Mrak iz Mojstrane, oder g. uradnik šabec. Darovi za Mm so znašali „krog 15.000 Din v denarju, lesa, ki ga je darovala Agrarna Zajednica in privatniki, je bilo okrog 100 kubičnih metrov, podiranje lesa, vožnja lil šc marsikaj drugega je bilo izvršeno brezplačno. Bodi no tem mestu vsem sotrudnikom in darovalcem izrečena najlepša zalivala! Novi Dom pa naj bi bil, kakor je bilo zapisano na slavoloku, res .-Bogu v čast. bližnjemu v blagor!«. Težko prizadeta liiša. (Moravče.) Težko najdemo hišo, kjer bi smrt v enem dobrem letu tako kruto gospodarila, kot je v Lukovi h ši v Svinab pri Mor.ivčah. V nedeljo je v I«oni-šču umrl g. Karel Pergar, star 34 let. Prejšnjo nedeljo je bil še v cerkvi, popoldne je šel na lov. a drugi dan je moral v bolnišnico pod nož. Težko operacijo na želodcu jc sicer prestal, a je vendar podlegel vsled oslabelosti srca. Pokojnik je bil pravi katoličan, član Kat. akcije, delaven pri naših bivših prosvetnih iu političnih organizacijah in ZVtst naročnik in širitelj dobrega tiska. Bil je po-seMnik v begastrnu. — Dne 1. oktobra lanskega ieia. je umrl oče pokojnega Karla, Janez Pergir, pes. in mi nar v Svinali, daleč okoli poznan kot poštenjak, deber družibnik in izvrsten lovec. — Aprila meseca je prišla iz Amerike žalostna vest, da m j« v premogovniku smrtno ponesrečil sin, ozi r. brat obeh pokojnikov, France. Zapustil je mlado ž-?no in sina. — Poleti Je umrla sestra, ozToma teta gornjih treh, Rozalija Bode iz Zaloga pri Sveti Trojici. — Poleti Je umrl v bolnišnici tudi svak in zet Pergarievih, Franc Kosec, ki ie imel za ženo Iv no Pergar. — Dne 4. oktobra je družino zadela največja nesreča, ko ji je smrt v 8 dneh ugrabila mater-vdovo Terezijo Pergar, delavno in plemenito krščansko ženo, pravo slovensko mater-mučenico. Vzredila je pet sinov in šest hfera. Koliko je trpela, ko «o sinovi odhajali v Ameriko, v vojsko, ko so ji poročene hčere umrale, ko ji Je smrt vzela dragega moža! — Počivajte vsi v miru! Rodbini. Id jo je Bog tako težko preizkusil, naše iskreno sožalje! JUriee. (Boh. Bistrica.) Praznik Kristusa Kralja je bil posebno slovesen in pomemben za našo faro. Pred župniščem se Jo v nedeljo popoldne zbralo vse polno naših malih, katere smo v mogočnem sprevodu ob svečanem zvonenju peljali v cerkev. Zares lep je bil pogled na dolgo vrelo, ki je štela samo z bistriške tare 170 otrok, potem pa še iz koprivniške 4fi otrok, katere je pripeljal k lepi otroški slovesnosti tamošnji gospod župnik. Po pozdravni pesmi in nagovoru so naši m3li bili sprejeli v Marijin vrtec. Po lepem sprejemu smo nato odpeli nete litanije Matere božje, pri katerih je naš Marijin vrtec prav krepko sodeloval z mogočnim odpevanjem zjianih Marijinih pesmi. Vsi emo bili veseli, ko smo se vračali iz cerkve, tudi naše mamice, katere zlasti še ta dan niso hotele ostati doma. — V petek dne 11. t. m. pa je stopila bela žena v hišo g. Jakoba Ravnika in odpeljala 81 let slarega očeta k Bogu po zasluženo plačilo. Morda bi si dobri Zotlarjev ata še za nekaj jet podaljšali življenje, ako ne bi tako zvesto ljubili svoje pipice, katera jim je povzročila na jeziku neozdravljivo bolezen raka. Kratka pa težka bolezen jim je prizadejala veliko trpljenje, katero pa so potrpežljivi oce prenašali zelo vdano v voljo božjo. Znacajnega in vernega moža ne bomo vsi radi spo-mii jali v svojih molitvah; žalujoči rodbini pa izražamo naše iskreno sožalje. Smrtna kosa (Dvor pri Polhovem gradcu) Umrl je 10. novembra Cankar Matevž, v starosti 64 let. Pogreb se je vršil v soboto na pokopališče v Dvoru. Pokojni je bil marljiv in skrben mož. Vsi sc ga bomo spominjali v molitvi. Bog pa mu bodi dober plačnik. — Drugih novic, razen vedno težjega gospodarskega stanja, pri «a« ni. Letina je bila slaba- Kar bi bilo za prodati, je pol prepoteni, zato pa kmetje ne morejo niti davkov plačevati. Cerkveni rep. (Dev. Mar. v Polju.) V peteäs dne 10. nov. je bilo vlomljeno v našo lamo cerkev. Vlomljeno je bilo pri stranskih vratih, kjer so zjutraj našli kol, desko in opeko. Tatovi so pobrali iz dveh nabiralnikov denar, ter se nato lotili taberaakTja. Nekako ob treh zjutraj pa jé tukajšnji zidarski mojster Sel po delu domov, za navadno dolgočasni sit-neži in pusteži in so brez ineje skooi, da ženi ne privoščijo niti najmanjšega veselja... Tato pravijo angleške žene. i'rcd sodiščem. Sodnik: Saj sem vam že rekel, <1- vas nočem veli videti t». Potepuh: Oprostite, gospod sodnik, dajte mi pnhodnjič to pismeno, w mi orožniki nočejo verjeti. . bovška. Koliko zajoev 81 pa ustrelil lani? 99. Pa ne praviš raje , Oprosti, zaradi ene-afa vendar ne bom lami. buna. Oče odpre in za-na vrt: Kaj pa de-hčerka? Na luna gle-?em- Papa. Torej ji pa kar rfiCi naj takoj pobere Sov in °dkuri Nobene nevarnosti. — Naša železnica je ^ varnejša v vsej državi. Železniška nesreča, da bi vlaka skupaj trčila, c P" nas izključena. _ 31 : Kako lo? Ker ima-010 sanio en vlak. Ob- te tonsko) Pred 7'ariem si mi obljubila, ™ me boš ubogala. — toda v cerkvi b« vendar nisvn mogla Dri-m" »ispirati. V četrtek je sel oče Letheby, da se poslovi. >Draga Elizi! Prišel sem, da se vam zahvalim za vse dobrote,« je rekel in prijel njeno uvelo roko. »Vaše molitve in vaša bogovdanost v strašni preizkušnji sta bili zame vir moči in tolažbe. Jaz sem klonil p=Zadolžil sem se pri vas, toda ta denar vam povrnem, kok or hitro mi zavarovalnica izplača. Šivalni stroji tudi leže se vedno neuporabljeni v Kilronanu, morda bi jih vi lahko uporabili« »Dobro, kar pošljite jih sem, bomo že videli. Toda oče Letheby, tudi jaz sem vaš dolžnik in sedaj sva si enaka.«: Ko sem prišel v svojo sobo, sem prestrašen ugotovil, da Je že minula druga ura po polnoči. Pomel sem si oči. Ura je šla pravilno. Zmajal sem z glavo, vsedel sem se v naslonjač in oremišljeval, ali naj molim večerno in jutranjo molitev. Skušal sem se spo-razumeti b svojo vestjo in sem sklenil zmoliti oboje. Toda, ko sem se vlegel, so mi veke zlezle vkup in mislil sem, kaj bi vse lahko povedal pri mizi, pa sem pozabil. Tako lepe prilike ne bo zopet kmalu. S takimi mislimi sem zaspal. XXXI. Slovo. Tomaž Kempčan ima prav: drugo jutro sera bil res zelo slabe volje, toda tega ni bila kriva večerja, ampak zavest, da sem izgubil dobrega, nenadomestljivega tovariša. Medtem ko sem odskakoval na vozu, sem skušal določiti sveja čuvstva in ugotovil sem, da me ni privlačilo toliko njegovo olikano obnašanje, ne lepe lastnosti, ne njegova prijaznost, ampak njegov odkriti, odločni moški značaj, ki je bil vedno pripravljen, da pomaga in zaničeval vse zahrbtno in ni mistno. Ubogi fant! Mislil sem, da me bo preživel, mi stal ob strani v moji zadnji uri, poslušal mojo zadnjo izpoved, mazilil s svetim poslednjim olje moje ude in me dostojno pokopal, toda, Bog je sklenil drugače. Ko sem prišel domov, me je na mizi pričakovalo škofovo pismo in velik rjav zavitek. Najpreje se i odprl pismo. .«rkv:„..v ta tatovi m «.■esali tii »»j» ta pepastili. Ve&tar « aa vratii oberatili» ia drugod raprt-rffi ìkstìrf 3X» EH» Orofaüö iz »tč so prSeli e»«««!«*» mnitàmili *mmtm* m po pwo eoega tema se );a« .«e posrečite pr-.jeti tidj eerkvena i(o-Es-.ka. y>i deioatiTnifia. ie večkrat kaanorana t« Lauta »? preje «o «rtvesi «tan sa asti. Todi sedaj sti toeeèraiiia j»®«*ja Ttemiti t cerkev na Jaataa, f« i.ua i* bife saesda pnedalei. Orsini-ko® pa s* pr. kištui preiskavah raznih o*um- :j»ace» powerii* šaAo&ti I« rio» drage rbae ia ".e-Fai-> » trytiit» Gradiiek v Zaloga. crt kì-sj L iz Z*iofe;trr? našli pokn--giig}. Lj»«fet** j» 'gorìeaa aa tkaùte ia £ i'. Bori. Aa «* .ins feeiieropca tatvina n; pegre> Priredit» e ito PfiK* fa jo sedel m. A', aoveatf.« -a ob tret. ijif 'grzpy v doem naš» akademiki .• ! juWjasf dram.- * irei dejanjih »Koeetr ; po='<. Če-m «fcbiC-ek te priredil ve je ria men jen zia tw»Sp*.r.> tris'D «tornuiin tiadraik«« » j L»»bljan.i. tgra je p* iwjji t ««Mai globoka in -.: zalo vabfmo r«, éa se t adi le pri- . rat «ree udeležite » kar «ajveéje» številu. Igro f»»' - irjb «a«? enkrat. Več bo rarridi» iz p' -kaf.-- — >».še nfwmi» drHrv» se pf^nv- f tij. tarfi teme »aprati »«elje otrokoai in si i ia >tä!aiftr rtfci. N « sporeda be pri- , je:B> rttik » irrita e peljem. MhaKija ia ? p~ : »! . VfikUtia »er obdarovanj« otrok. Le- 1 !->• <■ ri«fe »v. Mìtìiiia 13 spremembe, da bo ' <»- ii »'takrat 1 kisoi dwsi. Prvič bo priiei i Vitki«! j 1 wrlelkx 4. decesìbni ob tre* po- I ' ■ itt bo oiviarovai t prvi * rs"! otroke iz ' •A- ' ik-'fc T^»,. ti neO*r ne more io priti- V Vijek. 1. deeeiabra pa bo Miklavže* Te- : ter V.- '-Mfajno «Irara ìela zvečer ob *\ ki bo n j w f-» t pj-vì Mfaioa io «tarite iz ' » Podrobno bo Se pejasnfeao aa pia- i k -h fn r — Tudi /a Sveti večer ' p- .-4 '-s prmretBo «Jr«jt*o krpo prjre- if;.f"t. ki se fe« »tirh t dvorani. pr&lriem usluga naieg» novega refcäeria %. ka-piaaa Knstanca- Ze!i»o »pet kmalu kaj podobo«-! m. videti na «viru. Upamo, da na« ludi v »o-t ma obM» MiklsHI i- Tieer ? po!trim koSr:n. — V i nedeljo dne 30. t. m. bo pri ria» blagoslovitev Mie Iole, ki je bila doerajena fe laa»xo leto. I)a imamo tako lepo ioto, je v prvi vrst; zasluga bivšega iapana 3 Bevea. aaisga g. fapoika, g. derma m g. . Rakeka ;z Haikovea. Ti moij- ie niso uatraiili ne ! trau, ce žrtev, ko je ilo u 7gra«iite» kil«». R-- je • nekaterim prevelika, dragim preveč • nobel s, toda vidimo, da se take stavbe ne ziiajo »amo za a«kaj i let, ampak za doljjo «iobo, tudi za takrat, ko bodo cai. ji ratttere pok jem oraeaene ko« *<> d-n«. Ji»« ite. fskofja Loka.) Iz 5küf;e je <>i5e! auiravnik dr. Ranf. S"a- .*a**o niega je pra--i nov zdravnik dr. Kor.jia-4ii. Nasebi se je v Nnnaki uliei v bližini Ogorev-; fere at«sn's«e. — V oovi loäki loti so začeli kotiti » premogom- Napeljana je centralna kurjava, ki je iker bolj pripravo*, a veiiko dražja Pravijo, da kadar -e bo v bodem mma kurilo po ts»j šoti, bo pogorelo do IÜOO kg premoga oa dan. kar bo italo duerno 300 io 400 Din. Za to reno se lahko ioOi dve kkltri drv, s katerimi bi t* kunki pr«~rej doieo. Za kmeéko iju-bsvo je 10 prav jUha kupčija. Pfcaievati bu treba veìike »tote ta prewo^. .ios.i pa drva zastajajo. I bo igra ponovila 20. novembra ob pol 2 ! dne. Vse vljudno vabin*,. Vj!op;,ina j, ) Dne 28. novembra bo imelo dr«!: Popot. jo. novemora oa inno dru'««it«. (B'jSca na Doler. Pri aa« so bi!t že od nekd Zadn,«e čase pa je njih vet;'iv tela je tudi topna cerkev, kat -ka pravica. Zal. ni-o pa ie Opllr druitva !ov"5' «ja. »'«a. Osiio. aja •Mia '-.r, le MerJ. uni*. ipJiWofiöcliaagiü^rsfßji ardici ra T šk«t}i fiOki, Xongk* u! 11 DrM«i i a «aia. PrasveU iàL Peter pri Jfere» Beata.) [ (St. Jnrij pij Cro»uplj«mt Predstava »Pri kapr-r.;.i. i, • . -(,i ' narja. čezmerna ijabezen «lo alkc-b«:., n n«-»; ponočnjaitva! Skoraj vsaka Tryv čelne poeted'ee. Na rofenreaako ne«i>-i'.i jf. fri*' P*t »iavije. p» « jo poi»«:'i _ |iart treh zjutraj n»i!ein>'ga dne r. ivdjti.-ili 4 mZ in (»koijera .. V« !an»,cov moralo z obre» nimi glavami v razae bom;« ce! — T B0V(lt£ * je poročil tuk. posestnik ia gostilničar |tJ Komljanee i Justine iz asteda* 'ir ji .... Ievstib ve v prečen«»i tari prt N ;v«a ose--'.j. ženin »u ie fc»t tant skrben ko&et.-ki jKtwrsfoik. zv»i UJ nik .n brzif-c aobrega easopt»»a. lavieteo ctìr» pevec ia ključar. Fan!je-p--vci «> ffiu pfj^jj pHv«f poroke poi* vo^«?tob? orgintjta j. Fi Vateuaka lepo napelo podoka.-o. rv'a] jej,! nino» brat g. kapica Jacko Koaiifin-« n Bog pomagaj, da bi eadebodaa novofW'ia mogia v fcvijenju mnogo «torti !ad- ti iobroiit rodnega l(B»i«tva! M letatea aaka r^M^a iasaika (Spit.irti.) Ali je re» ie letrile tr: deset let.ftiln vo«!i na?« duìe Bai dofer' g. župnik An ton .M», t e g? .Skoraj bi n« aaefi verjeti. Saj iura jia rejšim Se tako iivo » »pomir i kako «o ieta lSft na «esea st«-pil: veselega .^raza me-i iu«. tat« ih *mo se Va» kar takoj r*- okl-oiii. Pa bo vendili res — ie lrvle*e! let Saj « li«i. ki »te jih Vi »tili in pripravljali ta «vete lakramenie ie drrta-«ki oietje ia matere in iertaj }e njih otroke kr*» jete ia la avete va kr ameste pripravljale. Rad, m «meii in le inasto radi daòrega da- Saj «e ie dot>r» spomtnjaato. kako -rao u p «po.1» župuika b li v ckrfceh s»ed »«>n. ko mir ji i dofcrohotaim nasvetow böte! pomaga'! — P« j» iato priiel v ta por aa lju bi jjn-ika. si iMrjam ponuditi vam. Prepričan »em, da bi Bicrali biti vi, če bi šlo vedno po zaslugah, že vsaj «Kajset do tri«1e«et let kanonik in jaz imam prijetno do'inost. ria popravim to krivico. S tem vam bo dana prilika, da bosie m gli pogosto videti svojega mladega prijatelja, ki -em vam ga tako nenadoma vzel. Vam vdani brat v Kristusu .. .t >Prijazen je, vedno je prijazen in premišljen,« jem atnsraL Lotil aetn se zavitka. V njem sem našel roket, kammBki pfcašček in biret, dar wsler fTanèwkank, pri katerih sem služboval kot kaplan ia me še vedno niso pozabile. Izpolnjene so bile moje dolgoletne sanje ... Bos nam prizanesi! Kakšni otroci smo. Stari in mladi, /si smo enaki. Vstopila je Ha na in takoj vedela, kaj to pomeni. >Torej vendarìé?< •Da, Hana! Kako se vam adi?« Skrajni cas je ie, oče!< Vzel sem klobuk in odšel k Elizi. Ko sem ji povedal vse novice, sera v zadregi dodal. »Škof mi namerava spremuti službo.« »Ali hočete še vi oditi?« »Ne, presvetli misli, da aera se ie dovolj dolgo jmenoval oče Dan, zato hoče, da bi k odslej imenoval: prečastiti kanonik Hanrahan.« »Torej vi hočete oditi?« »Kako bodo ljudje sprejeli to vest?« >Ne, ne, ae!< je Msktkato in d zakrila glavo i »Vi assrafcs rmtó očka Dam do rrmeaf.- >Xai bor- Vdal sem se. Vrnil sem se domov in napisal dvoje pisem. V prvem sem se zahvalil prečasiitim sestram za njihovo prijaznost in v drugem sem se zahvalil škofu za njegovo naklonjenost, toda, sem dodal, ite časti ne morem sprejeti. Prestar sem, dajte je vrednejšemu! Nato sem vzel velik list papirja in napisal nanj: >Pre-casti temu gospodu kanoniku Edvardu Lethebvju B A: P UP- P^l«nja to darilce prijatelj, župnik oče Daniel Hanrahan, aH kakor ga ljudje imenujejo: očka Dan.t Poloni sem list med gube roketa, vse skupaj trdno zavil in povezal. Večerjati danes nisem mogel Vsedel sem se v naslanjač in se zamislil. Čutil sem se prav tako zapiBcenega kot pred enim letom, ko sem »edel v naslanjaču m prisluškoval, kdaj bom za«l«al konjska kopita in trkanje na vrata, znak. da je prišel Moj novi kanlnri Naš novi lislek k„J*°T *M0i noW kapIan* 1 danainjo ilerilko končan. Roman ,« spisal mož, ki uživa kot piateli ve- HrS iffttsrSS:! S pnh«xh,,o številko bomo pričel, pnobčevah nekai ^ Isti pisale« je vsem ugajal. P da bo nOYi P«<üUtek P»(t*itikr>l ber«», dl hoče« kazEjecc. pek t •liti a kamilniC. To d»-kanje samo r^aiM trditev, da «o iločisri se uma;. Ko bi imeli pameti, bi v sedanjih časih ostali tsm. kjer so. ■«i dobičkarji - U aa.k> Matklo mot«®» iskati ženina. Si Irei», da bi bil bogat, j* o" dovotj; tu»ii lep M, i1 oca lepa _ samo i« f> itene in agle-tne draiiM mora btti Twfi dobro. Dait« rudar iinar »Upam» f"-tn> - Sai .t. il«o 8- župnik, da nam žc trideset Il [xjt v nebesa kaže te in nas učite. Med nami «stanile do konca, še dolga dolga leta! To Vas pro-limo in to Vam želimo — ob tridesetletnici. Cerkveno odlikovanje. (Sostro.) Gospod uredniki Ne bodite jezni, če bi spet /ad nekaj povedal v »Domoljubu« ; saj bom potem dal dolgo čae.a zopet mir. No, saj bi ga le tudi zdaj dal. pa mi že prav vsakdo pravi, da tak važen dogodek, kot ga je naša župnija doživela v četrlek ivečer (1". nov), ne smebiti tako hitro pozabljen. Slovesno je namreč ta večer proslavila cela žup: nija 40 letnico dušnega paslirovauja našega gosp. {upnika Martina Poljaka. Domači pevski zbor „,u je priredil krasno hnkljado in zapel več pod-okaic, v dvorani so pa izrekli svoje čestitke zastopniki vseli cerkvenih in posvetnih organizacij. Posebno srčna je bila čestitka, ki jo je izrekel naš u/1 ravnik dr. Vidmar Višek ' 'vnost vsega večera pa je skrival v kuverl zftetni profesor g. dr. Snoj, ki je v škofov;. čestital gospodu k njegovim uspenom in i. učil dekret, s katerim jt škof imenoval gospoda zu duhovnega svetnika. Navzoči duhovniki so gospoda svetnika urno opasali z rdečim pasma. Sostržani, ki ne plo.sk "mo radi. smo tedaj vsi navdušeni u. svetnika pozdravili. Zbor je Se zapel psr pesmi in zaktfuči! domato slovesno»'. Obè nek'tn siromakom so ob tej pri-jik; župuikovl prijatelji izročili precejšnjo denarno podporo, pa tudi g. svelo'k s m jim je drogi dan obilno pogrnil mizo, O svetnik, ko stopate v 70. leto. Vam kličemo: Brg Vam povrni in IJog Vas ohranjaj! — Ker te pišem, pa omenim še to. da bomo v nedeljo 27. nov ob 8 pop imeli Slomškovo proslavo. Prav lepri igro bomo spet poknziT : »Pri Jsapelioi«. Tudi pevski zbor bo spet zapel; in če bo aiognčc bo nastopil tudi govorni,k iz Škpjje 1 o-ke, ki je že mnogim znan, ker je že govoril dvakrat v dvorani Pridite poslušat in s tem počastil kkoli Slomška. Novice, (àt, Govsrd.) Zopet je Vaegaaittgooiii poklical v boliše življenje zvesto članico ženske Marij nt družbe Iy«no Lebar iz Hrastnika. Njeno ì'vljenje je bilo älfroin-iio, liho in mirno. Tudi dolgo i» močno bolezen je Bogu vdana trpela. Mnogo ljudi io je spremljalo k večnemu počitku, posebno žene družbenice, ki so s tem pokazale ljubezen in zvestobo svoji soseslri. Darovale to jI za Irr*v. maše. Zapušča mola in pet nepreskrbljenih otrok. Bog ji daj večni mir. ostalim nase sožalje. — Malo družin je v naši župniji, da ne bi prihajal vsak leden naš prekorislni »Domoljubi v hišo. Ta list je najlepši za. verno in kmečko ljudstvo. V njem najdemo mnogo korst-iifga. posebno ljuba nam je priora Mati in gospodinja, Ostanimo njegovi zvesti naročniki in potrudimo se, da nas bb vedno več. Maša p«k«paIišJs.< (Preddvor nad Kranjem.) Vsa tri pokopališča v naši žtrpniji so bila ó vseh svetih zelo lepo okrašen«, film telja je naša življenjska pol, tembolj ljudje časliio spomin svojih dragih, ki v grobovih začasno spijo. V deja-")fh vidimo, da je preresničen pregovor. »Kdor ob svežem grobu ne ialule, pa potem kosti objokuje!« <*a žu [i ne m pokopališču spijo poleg kmetov in delavcev trpinov tudi en avstrijski general ter en vojak Slovak, kot v zameno za neše oče le, fante, ki v Galiciji, na zapadu in jugu e pa v« jo kot žrtve kr-vavs vojne. Ob vhodu v cerkev počiva tudi v dejanju velik rodoljub, državni poslanec, župnik Lovro "ntar. Zelo veliko dobrega je dosegel za svojo in naso domovino, Slovenijo. Radi tega je moral v prerani grob. Smrt pobira lelos bolj prilelne »sebe. Niso se mogli veseliti našega časa. in roše-m so še težjega, ki mu gremo nasproti. Drobne iiovicc. (Raka pri Krškem.) Novi mošt nam je sv. Martin prekrstil v prav nobro vinsko kapljico. — Smrt prav pridno žanje. K,ef Je àe grob vrtnarja Franceta Jeke. Pokojni ie »'.' brat znano Jeketove iiuake na Dunajski cesti v Hu{> jani, ki jo poznajo vsi Rafani, ki pridejo v Hub jano. _ y zelenje je zavila gomila Jožefe Metelko, ki jo )e smrt «trgala v cvetju let. V Za-Krebu je bila uslužbena pri nekem denarnem za- vodu. Oboleli je zdravnik svetoval na deželo, zdaj pa že »pava v domači zemlji. - Na Korenu je umrl Strkov oče, v Zabukovju je pa zapustila svoje drage 67 letna Terezija Pirman. Na svidenje na rajskih vrteb! — »Fantje se zbirajo.« V kongregaciji namreč I Nove tovariše bomo dobili. Tebi pa, ki se morda nas še bojiš, naj velja, fant ne boj se fantovi — Naše prosvetno društvo vprizori v nedeljo dne 20. novembra trodejanko »Pri kapelici«. Le pridite pogledali To se bodete smejali Jurčku, ki se bo topil v solzah s svojo »košarico«. Sočustvovali boste z Ivinom iu Metko, omrzeli Lipeta, ki predstavlja tip izprijenega človeka, videli Jero pravo Evino hči, pa še vse ostale. Vse vloge so v takih rokah, da vas bo igra golovo zadovoljila. Na «videnje! Naznanila n St. Vid nad Ljubljano Po znani zgodovinski povesti »Ml narjev Janez« ali Teharski plemiči so vlani tam pri Celju priredili sedemdejansko narodno igro s petjem. To igro bodo vprizorili prihodnjo nedeljo dne 20. t. m. ob pol 4 popoldne na odru BPC. v našem Ljudskem domu. V tej igri se pokaže zadnji celjski grof Urh v vsej svoji nelepi luči, pok"že se pa tudi poštenje teharskih fantov in deklet ler njih velika ljubezen ilo slovenske domovine. — Za advent se pripravlja resnobni in pretresljivi misteri) »Slehernik«. d Ne tiso*, samo tri «to vagonov drv leži na dobrepoljski postaji, pripravljenih za prodaj. Tudi to je dosti! ivg «j t ! ocilasnik vsaka norma vrstxa uh > e uroslot velja ta enkrai Din '> Varočniki ,.D>>mol)ul>Bu placalo samo pi'tov>co ano kupuieo kmeliisne po ir« PSCine aH prodmani h n poljskih del dobi tramo s.už' o ns V.ču pri Liub-liani H. 26. za ganiekuho in pranje ter brao-parilnike izvršujem točno in poceni. S re-jema ose vsa popravile. .! »rez ài-fra r, kntlar Stara Loka, Sk. Loka Sinai sa izHèlovatlie »•"«I cementne strešne ope*e in 500 modelov • roda Tone Ruf.ena, Mirna peč tfože v sfpoi vse vrste na podplate, nntranjke. črno in ruja-vo aorit'e usnje biank. kosmato podloso 1.1, d. sprejema J. Lavrič, usniarija, 61. Vid pri Stični. Surove kože noš Ijile na postalo Stična. fnull» zastonj dobi, liBwl'B luior oridobi 10 odjemalcev.Trajno roJ-no delo Jernej Jerai, Zapoge 10, p Smlednik Sadno dresi® i^e^h žlahtnih vrst,kakortud divjake oddaja v poljubni množini Vinko Slrmljan. Tenetiše I p. I. tija Drevje so lahko ogleda pri »Ekonomu« v Kolodvorski ulici. fll'Z?rsl»e"a ?a'«nca «prejme Ivan Öemrl, Poljanska c. 69 L ubila na Ua onra sprejmem falla eneo k„j 2 vso os rbo. AntonKošir.l-o-v-išlvo. Predtrg št. 81 Radovljica. domače Črne dete je kupuje semenska trgovina Josip Urbanič L ubltana, Mi-k osiòeva c. 8. Mn nn I Ra'1' elektrifi-fflll Url kscije še do'er bencin • motnr v moSi ' 5 k. s ug dno napro aj. Po zvedbe daje g. Fr. Erce, gost Vodice 110 na l Ljubljano. B8es«iHIHa,pS kmečkega dela. NhsIov pove uprava Domoljuba pod št 16 410. Ramina brezobrestna rBsO'118 ssa odkup zemljiškoknjižne a dolaa, naku i posestva in zidavo hišpodeljuje:»Za-druga«. I.jubl ans, poštni predal 307. Išče za stotnike KpolaShega učenca sprejme F. Presetoik,. Smarsks c. p. Moste pri Ljubljani. Hrana in stanovanje v hiši. Oolillca dobro oskrbo, plač« po dogov — Ivanka Slabo, Zg. 1 Žale. cru. Dom- nAIlMJriiKt - o. —, 378 - , 700 - Din MESOREZHIC -ubimi - , i —, 80 — Din KROŽNIK! 3-40, »»o JlM» 'ffL.*-460, 6-SO Din STRIiMlftl, M-Ola.ZUCE1--, m- -it. 160,8-— D a, H- ŽI O 60- Bin " - Oln B|IOitKE 30 -, «AHnB» niiii ÜRE4Q —, 45-, 60-Ml '»-, WB 53--,W-0!b iaätfctaise srežuiafoi telim, liiKMiram crtaSfe V TraovsIU dom SIEHHfCHl Cel e If.19 SUHE GOBE plačuje po najvišji ceni. SGVEVt A KOMP. LJÜBUIANA ZAHVALA Podpisana Person Marija, posestnica in trgovka v Teznam pri Mariboru, Ptujska e. 92 sem 22. avgusta 1932 zavarovala svojo mater Nežo Sanica pri posmrtninskem zavarovanju „KA*1TAS" Mati pa ja t» K. septembra 1932 na pliučnici umrla .'n „KARITAS** ml /e izplačala posmrtnlno, čeravno sem plačala samo enomesečno premijo in sprejemnim) Din 10-~. Zèto se tej pošleni ustanovi najlepie zahvaliu/em in io vsem nai-iopleje priporočam, ' Perloh Mart|a, 1. r. MaribofJvHta. 11. nov, 1932, POZOR! Zavarujte sebe in svoje domače I Sprejemamo samo zdrave osebe, ki mora io na ponudbi iOStll4HO< nO podpisati izjavo: »Vzamem na znanje, da radi neresničnih odgovorov na vprašanja o zdravstvenem staniu zavarovanje izgubi vso veljavnost.« Ce ugotovimo špekulacijo, ne uolačamo nič. Pošteno zavarovanje je samo za poštene zavarovance. - vmwmo» MBsarssaisica Odda«* »MARITAS« LIMHlaM Za JESEN in ZINO si lahko nabavite razno tuiKiufaktiirno blago šo po _______stari nizki ceni, v trgovini ANTON SAVNIK, ŠKOFJA LOKA 2" m Kašelj in motnie pri dihanju \Sif 1 1" i itiTji preiiiixìaiii oi:ač 5 Sei«: 'atu .vòr.' » ••>■» V^t * a« . iti i* »varuj»-jo j acampt £aacer»k«M -KI-A a ,>csa m proti iasipt ud fciarcarja Fe ier.a. tasft * ^TN»eiLi»a .«n i n ii e^sit, ki m tako aerami u plju'a in 1 « »> Sataò«* o^te a »tr*» b» ara «orali aitati «ak .tao. kar » 4o*rma vit®» tf'.ibsa ter Bforfao rp i»a ea teteano oxk m *f -«•ioit - »b »—.4 »tekl-fii e D a 92 - x u»«.»«, . rutena» te t - iaraarju Eai-ra 1 Feiler St«fc-.4r»o» «I H . me. so- ia aarmia**» l'ira*ia -p hr i» v. Jt. p fnù H v »i«tafcj« l^ubìj&a* t:k is itlpniM*taajJom krmjtx a*» aftiiKI«p«t iiàK k,-« se* * pr -čjtt trrvjvsk» ".er i*« t T tu --aoo*: titaiK. ü;j Ca» u» pcrofela — C««i LT. w*.. :.»JI> 4 Vrejnösf Va^aa T.■ :*: ** :u VA»' s ' v -acerr :r»«n «iàniiitec. 21a.»'• P«sk > ne«* i- C U3i.eaac-C-a«- 'S- 2! 3«' Premi» it trrjra* Z»ws>;a — Pvi^t :-, a. « ; :5 V«Ma 7? •.•• I- a in sport. .»:e*«üs«:. instivi upori. l'Ju!» Fraa- ■ošč-oa. " • ti ira: 0 ttxn.H'u^ 'L 3 < rTwiu» .z — Mba, * ao» • k-.ui ' 1S-3C JunaactüSae ;A-»> » -•»••Jtof.w. -iJ» "tavam ;.»r* uf. 3\. «'■ NBHif*» : i" iot eine j "ti»sa. Siion?« naw K.I Mästet DELO f va .'a+iii M m\:*ét.'bit i r Ui rfa«..- -'■j. irr >:a - M ; . .. .. l«*ariaM are,o .a Jo» i i«'. ■-« ta wiM!r. ur i- itaot » n-ajT« a.«. V «;>i.>« n. m . . a lutatiti, v* 'i n t. > mtu' iro-o«; -- na •»««•> Cavala PVii». Iiulutr Ja JmI> ka>tt Hi mt Tr»a«r|.»» ai. 1 tiuntt, i M) jo^hte. f» «TOnihjate mani» iKwnliM -aa.-jo» ■ tf*»S • titttx «im. la > .n 4 («b iMfl«« SlWI»«- «il«»' si'l.^r ilaka Siion»« »vaiw VI.:'} Tarn Sara*« X w ? S' Pr»a>» «r*t«nt jiastM». :«*«•« V^rsto pr~tannji ü««perf»r- »•».j m iu. ,LJC> »alunni.: ?-.-j|tst tìt» Cs* po-I rwih» •« piosè". Ü.13 ženska *»a.i>jpr**n«s» » ; ošranatv«. ". PtoÄt*. H. .«> -Ziatwiif . fi » ; jwrj-Bi -o 3M» Mujstra itrna:««* iver»'* ■teàmr. Kaitnan-. prvuw : i'nna;«. Ä» cas .« joraèiìa. — Pvamlati»*- -1 «oe '•».S» üqw ■»■■'. jnniAaü aa. '.'i.Jti Z,tra*sr»»na 'in O xuùa«'a- • iie1' 34-tMiafl. :i*3 rl>iii)-Jtvar*>»t. VIS _ aevo» v-™» . Cas» rw«, ì»>rsa. TT S) t»«» P^oerje I. :••• ^-»učtna. » » Literarna n Iiaf ietnisn pi^lxa ». .( ü . iV t. pasom- »«-r •^»a ^mihw \!}ßs.i pr-au» i rmaasj. '*! Siimwjwv- StHba j» Viku»», it -«hmuiu it< a:«. „Fl«je ir» stive za iga ^ n »ao trago »>:«irj3u pri tir-A«; Brinje in fige ^ t Calava-«' 71- F»A* PWACST*-». ' .._.. l,«ia»!»ii« Duna «ita -està 4 j7 laser"!; srtmeal «*•* t»t* iinpit» aaicenej« pn n«r i.tmjtdi '».-ai Pt t Plevel f Pro«* pr M-stvrxiik msßthI loM'ita »»ti» wmma Con L i a b t i a a a Opo«orllo pr«4^ere|cem ! '.aalieniti beigi preparai, san im«n *. aotaroà W«i jei : J» "•« 5 »«e«« popr";. — ra««™ -«fa mi arata m * iair !■ |i » -a*Miajo UM tvrt, »t ib tr-n M.enika, ia p> oovau miài case. iBBiwwWn priiiku m «»tute pn ir^wrti Itati?» sa. 4H fnuw, «1 -MtHM trtmi -«MW ».a S —. M» Hi+r» .»—- mm«« mri) t^MM. M IIA. V «lama «.«.».èa 'ia>a ia. anaraMjMa ««arm aaosi a mauri illii a«i firaviko Mnovteo ÌOSIP )DMC. MUBDAÜA, Vrtač« ZADRUŽNA GOSPODARSKA BANKA a a V LJUBLJANI (MaiMimi e*«ta M) Taaaftm it SS7, JCT. MO«: 2SU.H; «mL Sarr M. Kmq. Zbirnik. » " ' «-»»C-KW. o^ X UmMmrutr.Hilrnnjmm 1m