Ätev. 5. Ljubljana, 15. maja 1884. Tečaj IT. SUveaski čebelar in sadjerejec. Glasilo čebelarskega in sadjerejskega društva za Kranjsko. --K- hhrijn otoki ni«wr enkrat In *g pnilljn ii-loin brezplačno; nemloui za 1 i/hl. -90 fe\ na le/o. Ineerali in jtrifoge rafunijo m po najnižji ceni. — Lehiina za wie, znaia «amo 1 t/hl. OIik<»k: Anion Janš». — Gospodarji. še je (-as! — 111. Pismo. — 0 umetnih in naravnih rojih. — Kako se pomaga slabim panjem, ali kako se dela s čebelami, tla so vsi panji enako močni. — Tožba kmetovalcev o nerodovitnosti češp. — Naši dopisi. — Gospodarske raznoterosti. — IV. Imenik. -- Inserat i. Anton Jan&a, slavni kranjski rcbelar. (Dalje.) A. Janša, dasi tnu ui liilo poslej poglavitno opravilo čebelarstvo, se vendar ni povse odpovedal slikarski umetnosti. Hrvatski pisatelj Ivan Kukuljevič pravi, tla so je A. Janša bavil se slikarstvom z tlobrim uspehom tlo smrti. Tako je tedaj postal A. Janša meseca maja 1770 pravi in prvi e. kr. čebelarski učitelj v A ugart nit. kjer je pričel učiti uže leta 1765». in se je v ta namen preselil tje i/. Majdi in ga. Vse kar čitamo v nekdanjem kranjskem slikarji in čebelarji, vse nam kaže. kako imenitna osoba je bil ta možak po svoji odlični čebelarski umetnosti in kako velike so bile njegove zasluge. Leta 1773. čebelarili so po njegovem novem načinu uže po vsi okolici dunajski. kamor je hodil od leta 1770. do 1773. kot popoten čebelarski učitelj poučevat. Njegove čebelarske zasluge povišujejo še bolj naslednji podatki: Uže iz početka leta 1773. izročil je bil Janša .Mariji Tereziji pismen nasvet, kako naj bi se napravila v Dolenji Avstriji „čebelarska družba-. Ta predlog zaradi mnogo ovir ni obveljal, kajti ondaj ni bila še doba za tako družbo, vendar ni bil ta Janšev nasvet ali predlog brez dobrih nasledkov: kajti slavna cesarica Marija Terezija, preskrbna mati vsem deželam, začne potem misliti, kako bi se dalo prekoristno čebelarstvo razprostirati tudi po drugih deželah ter je ukazala, naj se napravi raztin druge čebelarske šolo v Dunajskem Novem mestu (Wiener-Neustadt) taka šola tudi \ moravski deželi, kar se je zgodilo uže leta 177f>. a drugo leto potem tudi na Češkem. Posebno se pa po vseh poročilih priporoča Janšev nauk, da se čebele ne smejo podimati ali moriti, ampak, tla jih je treba množiti: kajti tako Iii pridobivala država dobička na milijone. V svojem predlogu, katerega smo preje omenili, stavil je Janša tudi ver vprašanj. Naposled odgovarja dolenje-avslrijska vlada v svojem „mnenji" na troje vprašanja, in sicer: 1) Kako Iii se dal nauk o boljšem čebelarstvu vspešno razširjati najprej v deželi? Kakih pomočkov bi liilo treba, da bi se čebelarstvo povzdignilo na visoko? 31 S kakimi postavnimi naredbaini dale Iii se umakniti ovire, ki so mu na potu? Ni mi namen, da bi rastitim čitateljein na drobno našteval vse odgovore ua to troje vprašanje, omeniti pa moram, da je na ta predlog Janšev nastal 3S4 občnega državnega zakonika, kolikor se tire čebel iu čehclnih rojev, tako tudi politične postave: „Kako braniti, da tuje čebele medu ne kradejo/ Uže 22. maja 1773. I. podala je bila „češka dvorska pisariiica" z „avstrijsko" vred cesarici predlog, sprožen po gospodarski družbi, naj se vsakemu gospodarju, ki bo početka leta 1774. imel vsaj 1T> dobro oskrbljenih panjev po Janševem izvrstnem iu povsod po tujih deželah hvaljenem načinu, podeli primerno darilo in siror po dva cesarska zlataka (cekina). Tudi se je dovolilo po javnih čebelarskih šolah učiti se samo po preskušenih načelih, po katerih je učil prvi čebelarski učitelj Janša. Janša si je še pred sinertjo zbral svojega naslednika, iu nicer nekega Jos. Münzberga, bivšega mu učenca in pomočnika, ki a ne. Navadni rej pa včasih tudi po celi teden ne pride domu; čebele sedijo preko panja ter večkrat pri naj bulji paši mnogo zamudijo. Mlizo gozdov z votlimi drevesi naravni roj rad zdivja ko izroji iu potem ga je težko dobiti, — umetni roj pa tega nikdar no stori. Na navadne roje je paziti težavno, čuvaj mora zatorej biti pri čebelnjaku, taki roji se tudi radi na visoko drevje vsedajo, da je večkrat težko jih dobiti \ panj. kar se pri umetnem roju ne pripeti. Umeten roj naj se panju vzame prodno ima rojiti, to je, kadar je panj precej .čebelen." Čebelar si pa roje navadno uapravlja, kadar ima ravno čas, ker se navadni roj zato ne briga. Umetne roje je posebno lahko delati, posebno po novem premakljivem načinu, ko se ne potrebuje toliko časa. kolikor se ga mnogokrat pri naravnih rojili potrati. „Deviški" roji z mladimi maticami so veliko vredni, ako pa oni pozno rojijo, ne nanosijo dosti medu za prezimenje, take roje je torej, ako nijso prav močni bolje združiti in jih z živežem in satovjom podpirati, .laz sem uže z jediiim dobrim rojem od jeduega panja zadovoljen, saj je to že llHi od 100 obresti: kajti jeden dober, močan panj je več vreden kot več slabili. Posebno po (ioronj-skem je navada vsak še tako mali rojček spravili \ poseben panj. I'ravil mi je čebelar, da je uže peti roj od jednega panja vsadil! Gorenjci delajo le na množenje, kar jim liij zameriti, kajti na spomlad po-prodajo čebelokupcem mnogo panjev, ki razpošiljajo naše čebelo po tujih deželah iu sicer čebelarjem, kateri znajo si od naših kranjskih čebel po fit It)—stin odstotkov obresti pridobiti iu sicer s tem, da le na med delajo, dosti medu dobi se pa le \ panjih, kateri imajo močne družine. Pri naravnih rojih se zgodi mnogokrat, da po dva ali trije skupaj letijo ter kraljice pogubijo, pri umetnem roju se to ne zgodi. Kako težavno je ako več dni zaporedoma dežuje, kakor na primer pretečene dni in več panjev ob enem roji. ki se zedinijo iu kraljice ali matice pokoljejo. V osmih dnevih po napravi umetnega roja ji- zalega v panju že vsa pokrita, deveti dan se mu lahko da mlada kraljica brez zapora ali škatljicc. Cmetni roj se odnese pol ure daleč od starega čebelnjaka ali se pa dene na mesto starega panja, kateri se odnese. Ako bodeč pustil mnogokrat rojiti ali pa delal mnogo umetnih rojev, nastalo bo v čebelnjaku veliko družin, iu če potem nastane mokra jesen, da čebele ne morejo nabrati za zimo medu. doživelo bode včasih od 100 panjev ali družin komaj 15 prihodnje spomladi. Toraj čebelarji ne preveč rojev, rajši močne družine in dosti medu, kar se z novimi malo večjimi panji, s premakljivimi satniki lahko doseže. - d - -x-- Kako se pomaga slabim panjem, ali kako se dela s čebelami, da so vsi panji enako močni? Ta stvar je jako važna. Vsako leto ima vsaki čebelar posebno močne iu posebno slabe panje, ki se ali še le pozno okrepčajo, ko je uže boljša paša minola, ali pa celo nikdar več ne. (iotovo je pa, da laki panji ne prinesejo pravega dobička, ko močni dajo lepe roje in tudi veliko medu. Kako se naredi, da močan I m uj ne roji? To sc napravi na sledeči način: Močni panj — ko je paša nže dobra — dene se na mesto slabšega panja, kateremu se lioče pomagali in la se postavi na prostor močnega. Čebele inočnejega panja lete na slabijšega in nasprotno, nekoliko čebel od tega na prvega. Čebele delajo v slabemu panju, ker dobijo zalego iu dobro matico, prav dobro; močni panj pa zgubi prve dni veselje rojiti ter nosi med. od začetka leta manj. okrepča se pa hitro, ker ima ilosto zalege. Preden se panj na ta način premeni, naj se oba polka zvečer z medeno vodo nasitita iu čebele bodo, ako je paša, \ vsakem panju brez ovira sprejete. Ako kaj čebel na panju obsedi spravile se bodo na večer gotovo v panj. Tako se lahko z enim dobrim panjem tudi dvema onemoglemu pomaga, če se deneta na mesto močnega tako, da pokrijeta vsaki le pol prostora. Kdor nema nobenega močnega panja, naj /mirom dva slaba zjedini. ali pa mora vsaki večer dobro pitati, kar gotovo najbolje pomaga, ako so panji dobro iu gorko zadelani. — d- -x- Tožba kmetovalcev o nerodovitnosti češp, Mnogokrat sem liže imel priložnost govoriti z našimi posestniki o raznih kmetijskih zadevah. Pred par dnevi govoril sem o teli rečeh tudi z jako čislanim profesorjem iz naših tolminskih hribov, med drugim tudi o sadjereji in posebno o češpali. Vsakdo je trdil, da češpe dajejo jako lep dohodek, ker se lahko na eden ali drug način spravijo v denar. Lahko se namreč prodajajo precej frišne ali pa se posušijo ali pa se naredi iz njih dober slivovec, ki ima vedno dobro in gotovo ceno. Vsakdo je menil, da je lepo in dobro za kmetovalca. da se češpov plod vedno lahko in po dobri ceni prodaja, ali to da je slabo za nas. da nam češpe nočejo več tako roditi kot našim prednikom, katerim so češpe. ako ne vsako leto. pa prav gotovo vsako tretje ali četrto leto jako obilno rodile. Med raznimi drugimi uzroki. zavoljo katerih češpe slabo rode, smo tudi sledeče našteli, ki jih hočem tukaj našim kmetovalcem navesti, da jih odstranijo, da bodo dobivali sad ko njih predniki. Vsakemu naprednemu kmetovalcu je dobro znano, da se mora peškasto sadje, namreč hruške iu jabolka, požlahtniti s cepiči žlahtnih dreves, ako hočemo od njih dobivati dober in žlahten plod. Pri koščičastem sadji požlahtnimo plod. ako mlada divja drevesca samo enkrat ali k večemu dvakrat presadimo. Taka drevesa navadno že rode žlahten plod. Naši Slavonci navadno tako delajo in pridelujejo jako izvrstne češpe ali. kakor oni pravijo, slive, iz katerih iiapravljajo dobro znano žganje slivovec. Cešpove divjake izrejarao iz semena ali pa iz poganjk. katere namreč poganjajo iz korenin starih dreves. Po naših časnikih iu pri družili raznih prilikah je bUo že veliko pisanja iu govorjenja, da je treba mladim drevesom brez razločka, ako hočemo od njih povoljen uspeh pričakovati, jako dovolj globoko in široko izkopati. Ako na takem mestu ni prave rodovitne zemlje, treba je za početek od drugod nanesti u. pr. gnoja mešanca ali gozdne sprsteuine ali pa druge dobre zemlje, da sestavi k mlademu dreveu. da se more precej .v svojej prvej mladosti vsestransko razvijati. Kdor mlado drevce na la način sadi. naj bo prepričan, da bo drevce dobro rastlo iu prej ali pozneje obilen plod rodilo. Tudi je vsakemu napredovalnemu kmetovalcu poznana resnica, da. kdor bi soja I na kako njivo vedno isio žito, u. pr. pšenico. Iii s ("tsom še semena m- pridelal, posebno ako Iii se |>rn\ dobro ne gnojil, in sicer /arail toga uc. ker vsaka vrsta rastlin potrebuje posebno brano, Žila potrebujejo dovolj fosfora za izdelovanje zrnja, cesar druge rastline ne potrebujejo x tej meri: zavolj tega imamo na poljih kolobarno kmetovanje, t. j. žita. okopavine iu detelje se med seboj ineujujejo. Kar velja za poljske rastline, prav to velja več ali manj tudi za naše sadno drevje. Prav na to pa uaši kmetovalci pri sajenji sadnih dreves nič ne pazijo, ampak imajo to staro navado, da kjer stoji stara čošpa, jablan itd.. Ije vsaile spet češpo. jablan itd., čeravno so morda češpo. jabolka itd. uže več ko zJtili. 3110 let rastlo ua tistem mestu iu so zemljo gotovo do dobrega izmolzle. Ako hočemo saditi na isto mesto zopet drevesa prejšno vrste, moramo zemljo prav dobro prekopati in pognojiti iu jo kake 3—4 leta porabiti za zelenjavo ali za okopavne rastline; potem času sadimo lahko zopet z mirno vestjo drevesa prejšnje vrste. Razume se samo ob sebi. da storimo bolje, ako sadimo drevesa druge vrste, kakor je bilo poprej rečeno, samo da jim zemlja ugaja. 1'ri nas imamo pa pri koščičastem sadji. posebno pri češpah. še to železno staro navado, da kjer kako češpovo drevo opeša, jo posekamo, a panj iu korenine pustimo v zemlji, da priraste iz njih mlado češpovo drevee, katero pustimo na mestu starega drevesa. To drew tedaj nismo nič presadili, ampak pustili smo ga na mestu njegove matere brez vsake priprave za njegove prihodnje življenje. To drevee res nekoliko časa rasle, in večkrat še precej dobro, ker je zemlja še dovolj močna; a kadar bi moralo plod roditi, začne bolehati in pešati iu kmetovalcu ne ostane, ko da je nseče. Zdaj se zopet ponavlja prejšno delo. t. j. iz korenin iziastlo drevee se zopet pusti, a ž njim se prav tako zgodi ko s prejšnjim. Konec vsega tega je ta. da kmetovalec pride do krivega prepričanja, da so časi minuli, \ kterih so češpe dobro rodile, ne da bi iskal pravega vzroka. Mlado češpovo drevee je izrastlo namreč, kakor smo omenili, iz korenin projšuoga drevesa; tedaj je glavno njegovo podnožje stara korenina njegove matere, katera polagoma trohni in gnije, katera je glavni uzrok, da začenja tudi mlado drevje posebno pri strženu gniti in trohneti, kar je dalje glavni povod njegove nerodovit-li i isti in smrti. Nadalje stavijo naši kmetovalci pri tem sajenji toliko češp skupaj, da se krona krone dotika, in mnogokrat segajo veje enega drevesa v krono druzega in nasprotno. Tako uo more dovolj zraka iu solčnih žarkov med drevo dohajati, kar je pa za krepko rast drevesa neobhodno potrebno. Drevesa kateri koli vrsto morajo biti najmanj toliko eno od druzega oddaljena, da se vsaj krona krono no dotika. Tudi tako imenovane vodne mladike iu druge pregoste veje naši kmetovalci redko čistijo: te se pa morajo ostraniti, ako hočemo, da dobi drevo dovolj svetlobe in gorkoto. kakor tudi dovolj hrane za vzdrževanje samega sebe in za plod. Zavoljo bregoste krone rastejo po drevesu mah in drugi lišaji, ki so drevesu nekoristni in škodljivi. Kratko rečeno, kdor hoče zahtevati od češpovih kakor tudi od drugih dreves, da naj mu dobro rodijo, naj jim to podeli, kar jim je k rodovitnosti neobhodno potrebno. To ni težavno delo po mojem mnenji, da se mlado češpovo drevee iz svojega prejšuega mesta izkoplje in ua drugo dobro vrojeuo mesto presadi, kdor tega noče storiti, naj vsaj staro drevo iz koreninami vred izkoplje in naj lit novemu drevesu jamo dobro pripravi; uaj jo po potrebi s pripravnim gnojem ali rodovitno zemljo pognoji in videl lio. da mlado drvesce bo dobro rastlo iu obilen plod rodilo, kakor za časov njegovih prednikov. Naj vsakdo pomisli, da so naši predniki sadna drevesa sadili v mladenško. neizmolženo zemljo, zavoljo tega v prvem času ni bilo treba, sadno drevje tako oskrbovati kakor dan danes. ----- Naši dopisi. /.:■ Jesenic !>. maju. Nam gorenjskim čebelarjem nagajalo ji' vreme letos. Skozi celo 4 tedne je deževalo tako, da čebele neso mogle leteti ter so še tiste kapljice medu v panji použile. Citati jih je bilo potreba, — ob časih skoro naj bolje paše. ('rešuje so nam ravnokar, torej v dežju odcvetele, enako tudi resa (Erica). Včeraj. H. t. m. so čebele zopet prvikrat leteti mogle iu danes 9. je prav lop dan tako. da je od dobrih panjev še upati zgodnih rojev. Kako se je pa kaj pri Vas godilo, dragi Dolenjci, in vrli Notraiyci'? Naznanite kaj v „Slov. Čebelarju in sadjerejcu" od Vaših krajev. Na zdravje! Om-mjes. Iz primorskega Kram. Pri nas ni čebeloreja niti na visoki stopinji niti zelo razširjena. Gotovo je pa to, da bi si ž njo uže tako ubogi „kraševei" pridobili lahko precej novcev. Mnogo gospodarjev poskusilo je pri nas uže s čebelorejo, a dosti je je zopet popustilo. Kraji so pri nas za čebele jako ugodni in samo ena stvar je. ki nas v tej zadevi tare, da naše domače čebelarstvo ne more napredovati in to iz tega vzroka, ker iz Goriškega in Notranjskega čebelarji čebele k nam ua pašo vozijo, in sicer ne, po sto. ampak po tisoč in tisoč panjev. Čebele za-dišijo kmalu med ml domačih panjev in tako se prične grozovita roparska vojska. —r. h /Jorfarjer. Tudi pri nas se imamo pritoževati črez dolgo deževje začetkom pomladi, katero je bučelam zabranilo najboljšo pašo, pašo cvetoči črešnji in duhteči jagodi, nam pa praznilo polne posode zdravega medu. Pripoznati pa moramo vsi. da so se čebelice v lepih iu toplih poletnih dnevih, ki so se za deževnimi vrstili, čudovito opomogle ter da so prvi roji letos res nenavadno čebelni. — Naši stari gospodarji trdijo, da uže precej let sadje ni tako cvetelo ko letos, da je skorej vsaka kriva, klukasta sadna rogovila preobložena s cvetjem iu da je pričakovati jeseni bogati plod. ko je vendar vreme sosebno cvetenji jablan tako ugodno, kakor še malokeilaj in ko zadnje tri leta še škodljivih gosenic ni. IMifil. --x- Gospodarske raznoterosti. Častno diplomo našega društva jako lepo izdelano oddala sta 1.1.m. gospodu deželnemu predsedniku baronu Winkler-ju. kot častnemu udu. predsednik društva •!. Modie iu odbornik O. Hornau. Gospod deželni predsednik so deputacjjo jako ljubeznjivo sprejeli, se za skazano jim čast zahvalili ter obljubili društvo, kar le mogoče podpirati. Omenili so. da je za letošnje leto ministerstvo za društveno drevesnico dovolilo 100 gl(l. (io s |i o d ti cžoln i glavar grof Timm poslali so društvu kol lotni donesek za lSSi dvajset gld.: za katero volikodiišno darilo so društvo naj ponižneje zahvaljuje. Za Janšev spominek. V sadnjem listu smo poročal', da so bode o priliki čebelarske razstave v Lescah vzidala 24. avgusta plošča na Hrezniei \ rojstno hišo slavnega čebelarja Janša. Ker naše mlado društvo sedaj še nima loliko lastnega premoženja, tla Iti vse stroške za spominek plačala, obrača so odbor na vse čebelarje, ne le kranjske, ampak tudi štajerske in primorske s prošnjo, ako bi hoteli v namen, da se slavnemu čebelarju postavi spominek, darovati kake male svote. Naj bo donesek še tako mali. hvaležno ga bodemo sprejeli. Dobro bi bilo. ako bi bla-govolili odličneji naši društveuiki doneske nabirati iu poletu odpravljati društvenemu tajniku Jakob Žiimru. županu v (iorjah (Gorenjsko). ---m- IV. Imenik p. m.