r GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZP ISKRA KRANJ • ŠT. 26 « LETO X @ 3. JULIJ 1971 Jože Hujs, dipl. oec. — direktor »Elektromehanike«, Kranj ' Naše perspektive Praznovanje petindvajsetletnice obstoja Iskrine kranjske tovarne predstavlja mejnik, ki ga je na naši razvojni poti postavil čas. Ob tem Jože Hujs, dipl. oec. nostjo delovnega kolektiva utiraila pot na domačem in tujem tržišču. V dobi, ki je za nami, je tovarna razvila tako potencialno moč, da danes predstavlja pomemben faktor v gospodarski sferi naše družbe. To nas obvezuje, da na osnovi objektivne ocene gospodarskih gibanj in možnosti začrtamo tudi našo prihodnjo razvojno pot, ki mora omogočiti nadaljno ekspanzijo tovarne, tako v pogledu razvoja nove proizvodnje kot v pogledu splošnega napredka. Kakšne so torej naše perspektive? če upoštevamo tehnični razvoj v svetu, ki z naglimi koraki uvaja v proizvodnjo vedno nove tehnične dosežke, nam mora biti jasno, da mora temu razvoju ■ tudi naša tovarna ne samo slediti, temveč doseči tudi vrhunsko tehniko in tehnologijo. To mora biti naš cilj, naše vodilo pri vsakodnevnem delu in načrtovanju naše prihodnosti. To kar ustvarjamo danes, ni tisto kar moramo ustvariti jutri. Naš ustvarjalni napor mora biti usmerjen v nova spoznanja, nove dosežke, novo kvaliteto. V današnjem svetu elektronike bo vedno manj prostora za tiste, ki ne bodo posegli v ta svet tehnike, vedno manj pa bodo imeli tudi možnosti, da preživijo tekmo za obstanek in napredek. Ta dejstva pogojujejo tudi našo programsko usmeritev. (Dalje na 4 strani) Čestšfšce k jubileju 4. julij dan borca - dan iskre Ponosni smo na uspehe Ob praznovanju 25. obletnice ustanovitve vašega podjetja vam v imenu občinske skupščine Kranj iskreno čestitam! Občina Kranj, z njo pa vsa naša socialistična skupnost, sta bili vselej ponosni na vaše proizvodne uspehe in na številne izdelke, ki jih krasi tovarniški znak z »Iskrino« zvezdo. Bili so nam in naj nam bodo tudi v bodoče dokaz, da smo tudi pri nas sposobni, da se na tako zahtevnem področju dela kot je elektrotehnika, lahko uspešno uveljavljamo tudi na mednarodnem tržišču. Ko vam še za naprej želim lepih proizvodnih uspehov, nadaljnji uspešni razvoj vsega podjetja in seveda tudi tovarne, ki je na našem območju, naj izrazim še posebno zadovoljstvo, da ste se odločili praznovati svoj veliki skupni praznik v naši komuni. Predsednik skupščine občine Kranj Slavko Zalokar skušamo oceniti pomen te Tovarna ISKRA — Elektro-minulč dobe za ISKRO, ki mehanika praznuje v teh dneh se je v tem času razvijala svoj srebrni jubilej. To je in si z-napori in ustvarjal- naša največja tovarna iz ka- 1946 — 19711 Praznujemo Jubilej. Naših 25 let. Naših zato, ker srno = z njimi spoznavali smisel snovanja in ustvarjanja, doživ- = Ijali uresničevanje naših teženj, vedno bogatejši za prene- E katera spoznanja in izkušnje, vedno ustvarjalnejši, polni = samozavesti in zaupanja v lastne moči. Ob tem smo bili = tudi ponosni. Ta ponos je skovalo delo, ki ga je oblikovala j= niisel in ustvarile roke; delo, ki je tkalo tudi vezi tova- = rišiva in pripadnosti delovnemu kolektivu, ki ni izgubljal = ambicij, da doseže cilje, ki si jih je postavil. Lahko smo S ponosni tudi na to. Ne samo zaradi stremljenj k novemu, E temveč tudi zato, ker je v tem del našega poslanstva, ki E smo ga dolžni opraviti za nas in za vse, ki prihajajo za = nami. Verjamemo, da smo to poslanstvo v 25. letih opra- = vili tako, da lahko v prihodnost zremo s čistim obrazom, s Z našim delom smo ISKRI ustvarili tudi ime, ki ni znano = samo doma, temveč postaja vedno bolj znano tudi na tu- = jem. V vedno večji meri se vključujemo v širši gospodar- — ski prostor, kjer so naše perspektive odvisne od naših g sposobnosti, znanja in ustvarjalne iniciative. = Za nami je 25 let dela in snovanj. Ta doba je prepletena = s Požrtvovalnostjo, samoodpovedjo, navdušenjem in glo- = boko vero v sposobnost in delavnost naših ljudi, ki so E težo bitke za napredek nosili na svojih ramah. Mnogih ni E več V naših vrstah. Pionirji kranjske ISKRE se drug za g drugim umikajo iz prvih vrst. Za njimi ostaja delo in = ujihov osebni prispevek k uspehom ISKRE kot izročilo E vsem tistim, ki z mladostnim poletom stopajo na njihova = tuesta. Osiajajo tudi spomini. Različni so. Razgrinjajo se E vsakemu izmed nas, ki smo kot sopotniki časa živeli v = ujem svoje življenje. Velik del je vtkanega v ISKRINO e Ulic; vsakdo je prispeval v njen. sloves in k njenim uspe- E bom svoj del, po svojih močeh in znanju. Zgradili smo j| ISKRO tako kot je danes. Gradimo jo naprej in ji obli- E "Ujemo jutrišnjo podobo. Ta mora biti še bogatejša, ople- e tuenitena z novimi tokovi napredka, novimi načrti hi E novimi cilji, = l\la pragu ponovnega vzpona tere je izšlo tudi več drugih tovarn Združenega podjetja. Po njej je tudi ime ISKRA postalo ime celega našega združenega podjetja. Delovni kolektiv je to tovarno po vojni razvijal iz manjšega elektromehanskega obrata v sedanjo moderno tovarno — kjer je proizvodnja na visoki ravni in kamor elektronika stopa z vso hitrostjo. Ta tovarna mnogo pomeni tudi samemu mestu Kranju, saj je na tem območju največje podjetje člani ISKRE — Elektromehanike lahko s ponosom gledajo na prehojeno pot. Tudi na bodočnost tovarne lahko gledajo z velikim optimizmom. Če bodo tudi v bodoče tako vestno delali kot doslej, ne bodo izostali tudi uspehi. Vsem delovnim ljudem ISKRE — Elektromehanike prisrčna hvala za dosedanje delo v tej tovarni, za naprej pa jim prav tako želim čim več delovnih uspehov. Vladimir Logar, dipl.oec. generalni direktor ZP Ob 25-letnici obstoja naše tovarne ugotavljamo, da je bilo vsa leta čutiti izredno hitro rast proizvodnje, zato smo v razmeroma kratkem obdobju postali ena vodilnih tovarn na svojem področju v Jugoslaviji. Realne možnosti za nadaljnjo rast in napredek so tudi v bodoče, saj prodaja naših artiklov ni problematična, kar pa v veliki meri zavisi od nas samih — od naše prizadevnosti. Vrsto let je bila Iskra med najboljšimi kolektivi, kratko krizo pa smo premagali s skupnimi napori. Trdno sem prepričan, da so najhujša leta za nami in da smo na pragu ponovnega vzpona. Da bomo to čimprej dosegli, bo treba v bodoče doseči še večjo delovno zavest vseh zaposlenih, posebno pa strokovnega kadra. Izredno skrb bo treba posvetiti nadaljnji modernizaciji proizvodnje ter s tem ustvariti večjo rentabilnost ¡poslovanja, kar je osnovni pogoj, da bomo še naprej lahko držali korak z napredkom. Obenem bo treba čimprej rešiti problem OD Henrik Peternelj najnižjim kategorijam delavcev, saj vsi vemo, da ob nenehnem naraščanju življenjskih stroškov njihovo sedanje stanje ni zadovoljivo. Ob srebrnem jubileju želim, da naše slavljence, ki že 25 let neumorno vlagajo vse napore za korist tovarne, vzamemo mlajši za vzgled in jih poskušamo posnemati, da bomo tudi mi postali v čast in ponos našemu kolektivu. Predsednik DS: H. Peternelj niiiiiiuiiiiiHiiuiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiuiuiiiiimiiiiiiimniiiiHiiiiiHiiiiimiiiiiiiiiiiiiHiiiHiii^ K dnevu borca in jubileju Iskre | | iskreno čestitamo in vabimo na pro- § | slavo 4. julija v Preddvoru! | ................... Presežena pričakovanja 16.500 proizvajalci in na Predsednik republiške skupščine Sergej Kraigher v Bskri — Zavodu za avtomatizacijo Predsednik republiške skupščine Sergej Kraigher je včeraj obiskal Zavod za avtomatizacijo združenega podjetja Iskra v Ljubljani. V razgovoru so predsednika Kraigherja seznanili z dosedanjim delom in dosežki zavoda ter nekaterimi problemi raziskovalnega dela z vidika dolgoročnega razvoja združenega podjetja. Pomemben jubiSej — ¡s iskrene čestitke ■ - - Petindvajset let ISKRE lidno uvrstila med tovrst- S! . nesporno predstavlja po- . memben jubilej delovne Današnji jubileji Iskre terjajo besedo o Silvu Hrastu, dolgoletnem direktorju kranjske tovarne in nekdanjem generalnem direktorju združene Iskre. Njegovo ime je najtesneje povezano z Iskro, njenim razvojem in rastjo, prav tako pa je pred desetimi leti odigral pomembno v'o go pri rojstvu združene Silvo Hrast Iskre v tako močno in nenehno rastoče podjetje slovenske elektro industrije. Silvo Hrast je v tem obdobju vložil vse svoje znanje in voljo in z izrednim posluhom za dalekosežne načrte prispeval k specializaciji proizvodnje v tovarnah Iskre, k živahnejšemu izvozu Iskrinih izdelkov na svetovni trg, kakor tudi k mednarodni delitvi dola. V podkrepitev teh ugotovitev droben odlomek iz besed Silva Hrasta ob skupni seji predstavnikov DS, sindikalnih organizacij in organizacij ZK tovarn, ki so se pred desetimi leti združile v ISKRO. O bodočnosti Iskre je Silvo Hrast tedaj dejal: »Jasno je, da bo plan, ki ga sedaj delamo in, ki je sestavljen po količinah in asortimanu, doživel v teku let spremembe, ker je to odvisno od zahtev trga, razvoja tehnike in odločitve proizvajalcev samih. To se pravi, da naš plan, ki v grobih obrisih kaže potrebo po 30 milijardah investicij, da bi s Te dni mineva 30 let od usodne odločitve jugoslovanskih narodov, da se upro okupatorju in da ga z orožjem v roki preženejo iz naše zemlje. V mislih se vračamo v julijske dni 1941, ko so odhajali v partizane prvi komunisti in rodoljubi. Spominjamo se streljanja prvih talcev, kar nas je navdalo z grozo in še večjim odporom do okupatorja. Spominjamo se formiranja prvih partizanskih čet. Okupator je bil povsod prisoten; prirejal je bučne pa- 170.000 m2 ustvarili okoli 80 milijonov bruto produkta, predstavlja pravzaprav le proizvodnji potencial, katerega hočemo ustvariti v prihodnjem obdobju.« Dejansko pa so kolektivi ob manjših investicijah in ob predvidenem številu zaposlenih v Jetu 1970 dosegli žc vrednost prek 1500 milijonov dinarjev proizvodnje. Silvo Hrast si še danes, kot svetnik generalnega direktorja ZP Iskra prizadeva za nadaljnjo rast in afirmacijo Iskre doma in v svetu. rade in razkazoval svojo moč. Kljub vsemu terorju pa so rasle partizanske čete, bataljoni in divizije po celi okupirani Jugoslaviji, v osrčju Evrope, v takozvani nemški trdnjavi. Borili smo se proti strahotni premoči sovražnika in — zmagali. Spominjamo se tistih nepozabnih pomladnih dni 1945. leta, ko je bil okupator končno premagan in sta nastopila toliko želena in pričakovana svoboda in mir. Nastopilo je obdobje neverjetnega poleta pri obnovi porušene domovine. Zidali smo tovarne in spremenili obraz naše domovine. S kakšnim navdušenjem smo dočakali dan, ko je bilo geslo »Tovarne delavcem« izpolnjeno in smo dobili upravljanje tovarn v svoje roke. Dosegali smo velike uspehe na vseh področjih izgradnje naše zemlje, doživljali pa smo tudi predvidene in nepredvidene težave. Problemi bivših borcev in udeležencev NOB so se reševali počasi, pa kljub temu niso klonili. Marsikdo je tudi zagrenjen in nezadovoljen. Toda na splošno smo ustvarili sebi in drugim blaginjo in marsikdo ima standard, ki ga morda ni zaslužil, ker ni rezultat njegovega dela. Živimo dobro in nekateri celo predobro. Ponosni smo, da smo člani velikega delovnega kolektiva ZP Iskra Kranj in da smo doprinesli svoj delež pri ustvarjanju in razvijanju podjetja. Ponosni smo tudi, ker ZP Iskra praznuje svoj praznik na dan borca, 4. julija, ki je tako prešel iz skromnih piknikov, ki smo jih prirejali člani ZP tudi v dan Iskre. Ob pomembnem jubileju se hvaležno spominjamo vseh tistih naših tovarišev in soborcev, ki so za ustvarjenje naše sedanjosti žrtvovali svoja življenja. Predsednik komisije ZB v ZP Iskra Franc Križnar organizacije, ki sc je v relativno kratkem času so- Dane Dovjak direktor podjetja za PTT promet Ljubljana ne organizacije ne samo l v evropskem temveč tudi J v svetovnem merilu. | Kolektivi našega podjet- i ja poznajo napore in probleme, zlasti pa težave, s l katerimi se je Iskra srečavala vseh 25 let svojega r- obstoja. Ne bo odveč, če orne- : nim, da je naše podjetje od ustanovitve dalje videlo v Iskri odločilnega iz- j vajalca del pretežnega de- l la programa razvoja PTT prometa na področju ljub- j Ijanskc regije in zato tudi prvo podpisalo dolgoročno pogodbo o dobavi in i montaži telef. central AMS \ Ljubljana. Kolektivi naše- i ga podjetja želijo Iskri, i da bi bilo teh težav vse manj. želimo, da bi se obstoječi odnosi še poglobili, kar mora pripeljati do še boljših rezultatov in ciljev, ki si jih zastavlja vaš in naš kolektiv. Zato celotnemu kolektivu in organizatorjem iskrene čestitke v imenu Podjetja za ptt promet Ljubljana. Ob 20-lettiici samoupravljanja Med številne jubileje in proslave, ki se letos vrstijo po Iskrinih kolektivih sovpada tudi 20-letnica samoupravljanja ali točneje 21 let odkar smo izvolili prvi delavski svet. Postavili smo si cilj, da mora delavec poleg dolžnosti ustvarjanja dobiti tudi pravico odločanja o rezultatih svojega in skupnega dela. Te naše cilje smo si začrtali v določbah naše zakonodaje in v ustavnih določilih. Pestra je bila pot razvoja samoupravljanja v naši družbi. Ne moremo pa povsem trditi, da smo povsod v maksimalni meri vključili delavca da neposredno odloča o rezultatih svojega dela. Naša skrb v prihodnosti bo morala biti usmerjena ravno v nadalj-no rast samoupravljanja v Temeljnih organizacijah združenega dela. Tudi izvajanje konsekvenc za neiz-vrševanje sklepov na vseh ravneh naj bi v bodoče odpravila mlahavost, ki se v naši samoupravi včasih poraja. Omembe vredno je tudi spoštovanje samoupravnih dogovorov In določil naših aktov, pa naj si bo to v organizacijski enoti ali v podjetju kot celoti. Ustavni amandmaji, stališča II. kongresa samo-upravljalcev ter sklepi zveznih in republiških političnih forumov nas obvezujejo, da našo samoupravno družbo zgradimo tako, ki bo omogočila boljšo prihodnost za svojega slehernega člana. PREDSEDNIK SO ZP Jože čebela Nekaj misli ob dnevu borca Obilo uspehov tudi v prihodnosti V kolektivu Iskre sem bil le kratek čas in kmalu bo dvajset let, ko sem odšel. Takrat so bili težki in vendar lepi časi. Gospodarstvo se je borilo s posledicami poin-formbirojevskih represalij. Ko sem odhajal, je umrl Stalin. V tem času je Iskra že krepko razvila in se borila za svoj proizvodni program. Bila je že povezana z renomi-ranimi evropskimi hišami sorodnih industrijskih vej in na tuja tržišča so šli prvi njeni proizvodi. V kolektiv pa so prihajali iz šol novi strokovni kadri. Bilo je zavestnih odrekanj in skromnosti, toda prevladovala je enotnost in politična zavest. Prvi delavski sveti in upravni odbori so opravili ogromno delo. Zato pa imamo sedaj veliko združeno Iskro. Ob petindvajsetletnem jubileju ISKRE in desetletnem dr. Štefan šoba jubileju združenega podjetja čestitam in želim obilo uspehov tudi v prihodnosti kranjski Iskri in ostalim članom velike družine. ',SSSSS5SS555S55SSS=S IS S. zbor gorenjskih aktivistov Nepozabne tradicije NOB Ob letošnjih jubilejih Iskre je generalni direktor združenega podjetja ISKRA Kranj, Vladimir Logar, sklical tiskovno konferenco (25. 6. 1971) na kateri je nad 20 novinarjem govoril o dosežkih in perspektivah Iskre. Na številna vprašanja novinarjev sla razen generalnega direktorja odgovarjala še glavni direktor Iskra Commerce Metod Rotar in Ljuhan Artič, dipl. ing. pomočnik glavnega direktorja IC za izvoz Iskra doma in v tujini Na vprašanja odgovarja ing. SIMON PRIMOŽIČ, direktor direkcije domačega trga Iskrine organizacije Iskra Commerce Ljubljana. Kako ocenjujete uveljavitev Iskre v preteklem obdobju na področju domače prodaje? ' Iskra je prisotna na domačem trgu že dobro četrt stoletje. Skozi to obdobje se ji je v celoti posrečilo uveljaviti svoje izdelke, posebno pa dobro ime podjetja. Vzporedno z razvojem proizvodnih kapacitet so sc razvijale tudi tržne funkcije. Glede na doseženo stopnjo povezanosti proizvodnje s potrebami trga, ugotavljamo velik uspeh tudi v solidnosti poslovanja, tako Po obsegu kot po kvaliteti. V teku obstoja prodajne organizacije Iskre smo dokončno utrdili renome našega Podietja za katerega nenehno skrbi okrog 500 prodajnih, Projektivnih in servisnih stro-kovniakov v 14 filialah, 16 servisih in 14 industrijskih Prodajalnah. Za dosego takšne stopnje Poslovnega ugleda, naše firme ]e bilo potrebno veliko naporov s strani vseh zaposlenih v Iskri, še posebej pa še s strani tistih, ki so zaposleni v prodaini organizaciji. Na dosežene uspehe v teku teh 25 let smo upravičeno ponosni. Zavedati se moramo, “a je potrebno za uresničitev ’«o „ ambicioznih načrtov Združenega podjetja vložiti veliko več kot pa smo vlo-Zl‘* dosedai. Posebej je treba zgraditi še učinkovitejšo službo tržnih funkcij (marketinga), službo prodajno-projek-tivne ter servisne dejavnosti in s tem zagotoviti možnost plasmana čedalje večjih količin proizvodov našega podjetja. Dodati moramo še trdnej- Sirnon Primožič, ing. — direktor direkcije domačega trga šo povezavo tržnih funkcij s podjetjem oziroma organizacijami ter na ta način ustvariti enotnost prizadevanj vseh činitcljev, ki nastajajo v imenu Iskre na domačem trgu. Kaj sodite o nadaljnji ekspanziji? V naših prizadevanjih na področju nadaljnjega širjenja komercialnih dejavnosti na domačem trgu moramo stremeti predvsem za tem, da se čimbolj približamo potrebam trga in da prilagodimo obseg proizvodnje tako, da ne bodo nastajale praznine, ki jih je bilo dosedaj večkrat čutiti. V sferi teh prizadevanj je potrebno izpolniti proizvodni program, odpraviti pomanjkljivosti na področju industrijskega oblikovanja naših izdelkov, poenotiti stil firme ter enotne nastope na trgu. Za nadaljnje, še agresivnejše osvajanje tržišča, pa bo potrebno posvetiti še večjo pozornost vzgoji kadrov, vendar ne samo na področju plasmana gotovih izdelkov, temveč tudi intelektualnih storitev, ki predstavljajo v čedalje večjem obsegu pomemben element v naših prodajnih dejavnostih. Ponavljam: potrebno je utrjevati enoten nastop na trgu. V ta namen pa je treba odpraviti notranjo konkurenco in stremeti za še kvalitet-nejšemi izdelki. . DOPISUJTE V ISKRO ! Preddvor pri Kranju, 28. junija — Na osrednji prireditvi III. Zbora gorenjskih aktivistov je številnim udeležencem govoril predsednik ZIS Mitja Ribičič, ki je v govoru opozoril na uspehe in probleme današnjega trenutka. Dejal je, da posamezniki na terenu najrazličnejše razlagajo sklepe ZIS o socialnem varstvu borcev in pri tem opozoril, da je skrb za borce in njihove zasluge neločljiva od našega življenja in razvoja. S tem v zvezi je poudaril, da jugoslovanska vlada zahteva, naj se čimprej uredi vprašanje vojne odškodnine s strani ZR Nemčije. Vsako odlašanje meče senco na sicer vseboljše odnose med obema državama. Predsednik je opozoril, da dajejo posamezniki doma in v tujini črnoglede ocene našega gospodarskega položaja, ob tem pa pozabljajo na velike uspehe kot na primer na to, da smo v 10 letih potrojili narodni dohodek in podobno. Ko je predsednik Ribičič govoril o stabilizacijski politiki, je poudaril osnove stabilizacijskega programa. Vse investicije naj bodo rezultat že ustvarjene akumulacije, struktura investicij naj bo v skladu s sprejetimi načeli, to je, da pospešujejo proizvod- DS tovarne je na predlog odbora za nagrajevanja obravnaval spremembo pravilnika o delitvi OD, ki predvideva povišanje naj nižjih osebnih dohodkov s 600 na najmanj 800 din za polni delovni čas. S lem sklepom se je želelo predvsem pomagati delavcem z najnižjimi dohodki. S tem v zvezi pa so bili znižani faktorji OD vodilnim delavcem, da ne bi ob tem povišanju imeli večjih dohodkov. Ob spremembi OD je DS potrdil tudi zvišanje dnevnic in kilometrine, potrdil pa je tudi pravilnik o varovanju poslovne tajnosti in pravilnik o vseljudski obrambi. Nada- njo. Pri tem je opozoril na miselnost, ki vlada ponekod, da naj bi bil uvoz samoupravna pravica podjetij, medtem ko naj bi bila skrb države, da bi ga z najrazličnejšimi olajšavami omogočila. Predsednik je ob koncu govoril tudi o spremembah našega družbenopolitičnega sistema in s.tem v zvezi tudi o nalogah, ki čakajo novega mandatorja ZIS. Ob tem je poudaril, da se bo morala nova vlada še naprej posluževati kontrole cen in če bo potrebno, s tem v zvezi tudi administrativnih ukrepov. Ob koncu govora je Milja Ribičič opozoril, da posamezniki poskušajo izkoriščati trenutke slabosti. Zaradi tega bodo okrepili službo državne varnosti, ki bo dosledno nastopala proti vsakomur, ki skuša netiti nacionalno nestrpnost in napetost. Tretji zbor gorenjskih aktivistov je potrdil pripravljenost bivših borcev in mladih, da branijo pridobitve revolucije, kar dokazujejo tudi besede predsednika Ribičiča, ki je dejal, da »partizanski mitingi niso zaradi govorov, marveč zaradi srečanj borcev in ohranjevanja ter prenašanja tradicij narodnoosvobodilne vojne«. Ije je DS potrdil pogodbo, s katero tovarna prevzema patronat nad plavalno sekcijo plavalnega kluba »Trigiav« Kranj. Tovarna bo člane kluba opremila s športno opremo in jim letno dodeljevala tudi denarna sredstva, plavalna sekcija pa bo za tovarno organizirala plavalne šole in na športni opremi imela reklamne napise. Menimo, da je prevzem pokroviteljstva lep in uspešen primer, da tovarna pomaga pri razvoju športa. Predsednik DS Henrik Peternelj je ob zaključku pozval vse prisotne, naj se udeležijo proslave v Preddvoru. -uti » Orodjarna « Ljubljana Po ukinitvi začasne uprave v naši tovarni orodja; so 22. junl- ja izvolili nov delavski svet, ki ga sestavljajo: 1. Artelj Andrej 1927 vodja delavnice 2. Bernard Boris 1937 tehnolog 3. Blažič Jože 1937 brusilec 4. Dekleva Vladimir 1928 vodja delavnice 5. Jenko Andrej 1944 orodjar 6. Košnjek Anton 1940 konstrukter 7. Kovačič Dušan 1947 strugar 8. Presterl Franc 1943 rezka lec 9. Popovič Ana 1936 blagajnik 10. Preskar Vinko 1937 kontrolor 11. Rugelj Stane 1932 brusilec 12. Rebernak Mihael 1931 brusilec 13. Srša Stjepan 1939 strugar 14. Tomšič Andrej 1936 vodja delavnice 15. Vrankar Alojz 1941 rezkalec — graver Zasedanje DS » Elektromehanske« »Elektromehanika« Kranj DOSEDANJI DIREKTORJI Vladimir Klavs, dipl. inž. od Evgen Černigoj, dipl. inž. od 15. L. Šinkovec, dipl. inž. Vjekoslav Marinič Štefan šoba, dr. Silvo Hrast Boris Kryštufek, ekon. Danilo Dolgan, dipl. ing. Boris Kryšiufek, ekon. Jože Hujs, dipl. oec. 1. 7.1945 — 20. 1.1946 1.1946 — 21. 3.1947 od 1. 5.1947 — 14. 5.1948 od 1.11.1948 — 24.12.1952 od 25.12 1952 — 31. 7.1953 od 15. 9.1953 — 31. 5.1961 od 1. 6.1961 — 31. 3.1963 od 15. 4.1963 — 30.11.1965 od 1.12.1965 — 31.12.1970 od 1. 1.1971 — DOSEDANJI PREDSEDNIKI ORGANOV UPRAVLJANJA Mandatna predscdnlki vo Predsedniki DS 1950—52 1952— 53 1953— 54 1954— 56 1956— 57 1957— 58 1958— 59 1959— 60 1960— 61 1961— 62 1962— 63 1963— 64 1964— 65 1965— 66 1966— 67 1967— 68 1968— 69 1969— 70 1970— 71 Lampič Janko Brunskole Franjo Brunskole Franjo Seljak Anton Kryštufek Pavel Benčič Jože Vehovec Jaka Šarabon Vinko Sodin Vlado Brezar Janez Gorjanc Janez Tronkar Avrelij Tronkar Avrelij Klemenčič Franc Lavrič Ivo Planinšek Vili Kobal Peter Sekne Emil Klemenčič Franc Bečan Ivan Novljan Julij Dovjak Tone Rajgelj Alojz Seljak Anton Seljak Anton Mihalič Stane Mihalič Stane Novljan Julij Fende Jože Aleš Danilo Aleš Danilo Omahen Ciril Gregorač Polde Šarabon Vinko Šarabon Vinko Zupan Vinko Zupan Vinko Peternelj I-Ienrik Referendum v ELRI uspel V prejšnji številki smo poročali, da so imeli v tovarni »ELRA« v Škofji Loki referendum, na katerem naj bi padla odločitev za pripojitev tovarne k Iskri. Na referendumu je sodelovalo 97 % članov kolektiva, ki so se z 82 % glasovi izrekli za pripojitev. Podjetje je bilo ustanovljeno z odločbo Ob. LO Škofja Loka 3. 12.1954 in je začelo poslovati pod firmo Elek-trodelavnica za popravljanje električnih strojev in aparatov ter radioaparatov, skrajšano »ELRA« Škofja Loka. Podjetje je registrirano pri Okrožnem gospodarskem sodišču v Ljubljani 28. 12. 1954. Na podlagi odločbe Ob. LO Škofja Loka je bilo podjetje razvrščeno po svoji dejavnosti v vrsto industrije, ter s tem postalo industrijsko podjetje in je kot tako registrirano pri Okrožnem gospodarskem sodišču s predmetom poslovanja »Izdelava električnih aparatov, elektromehanskih sestavnih delov in elektrotermičnih aparatov.« Podjetje je razširilo predmet poslovanja še na: opravljanje zunanje trgovinskega prometa izvoza in uvoza za sebe in za druge in je kot tako registrirano pri Okrožnem gospodarskem sodišču v Ljubljani 15. decembra 1966. S sklepom delavskega sveta z dne 31. 7. 1969 je podjetje spremenilo svojo firmo v: »ELRA« Tovarna gospodinjskih aparatov, Škofja Loka — Reteče. Na isti seji je delavski svet obravnaval ekonomsko upravičenost razširitve predmeta poslovanja še na: izdelavo električnih in plinskih gospodinjskih aparatov, transformatorjev ter mehanskih in elektromehanskih Sestavnih delov. Vrednost proizvodnje tovarne ELRA je znašala lani 48.659.000 din. Letošnja vrednost je planirana na 53.935.000 din, v letu 1972 pa na 157.000.000 din. Število zaposlenih ob koncu aprila 1971: 415. S priključitvijo te tovarne bi si ISKRA v kratkem času formirala specializirano tovarna gospodinjskih aparatov z že pridobljenim renomejem, ELRA pa bi v okviru ISKRE dosegla mnogo hitrejšo rast proizvodnje in s tem tudi dohodka. (Ker bo 2. julija o priključitvi sklepal DSZP ISKRA bomo podrobneje poročali v naslednjih številkah). Rt) na ■a ■ H BS RB KH aa ■ 9 99 ■n KI Lahko smo ponosni na prehojeno pot Ob srebrnem jubileju ISKRE govoriti o delu in vlogi družbeno političnih organizacij ni tako lahka zadeva. Ko se skozi prizmo jubileja opazuje preteklost, se nedvoumno ugotovi eno: da so bile družbeno politične organizacije, če že ne vedno pobudniki, potem pa vsekakor v prvih vrstah stremljenj in zahtev za odpravo preživelega in uveljavitev novih metod dela in bolj humanih odnosov. Seveda smo na tej svoji poti doživljali tudi neuspehe ali trenutne umike od začrtane poti. To nas ni nikoli omajalo v naših težnjah, da začrtano pot prehodimo do kraja. Vse družbeno politične organizacije, ki delujejo v Združenem podjetju, imajo pred sabo osnovni cilj, da je njihovo delovanje vsklajeno s temeljnimi cilji osnovne politike Združenega podjetja, z njegovim razvojem in procvi-tom, kajti le ta zagotavlja vsem delovnim ljudem perspektivo in socialno varnost. Lahko trdimo, da imamo pogoje za delo družbeno političnih organizacij tako v podjetju, kakor tudi v orga-• nizacijah združenega dela, moramo pa tudi priznati, da dostikrat nismo dovolj aktivni in dosledni ali da nam celo v posameznih primerih manjka programsko izhodišče. V našem burnem razvoju se oblikujejo novi odnosi, pri tem pa se nemalokrat počutimo nemočne in nesposobne, da se z njimi soočimo in borimo za razvoj samoupravljanja. Taka stanja so nas v preteklosti pripeljala do ugotovitve, da morajo družbeno politične organizacije kljub programskim izhodiščem in ciljem, ki so zajeti v statutih in drugih aktih posameznih organizacij oziroma njihovih višjih forumov oblikovati enotno programsko osnovo za delo vseh družbeno političnih organizmov v Zdru- ženem podjetju ISKRA. Tako je po temeljitih razpravah nastala v preteklem letu naša Resolucija o družbeno ekonomski problematiki Združenega podjetja ISKRA KRANJ. • ' Hotenje, da ta resolucija ne bo samo list papirja, ampak programski element, ki bo zaživel v praksi, so našla svoj realen odmev v statutu Združenega podjetja ISKRA. Lahko ugotavljamo, da je večina zahtev iz resolucije našla svoje mesto v statutu, s (Nadaljevanje s 1. strani) V prihodnosti moramo doseči kvaliteten premik v pogledu razvoja asortimenta in kakovosti proizvodnje. Postopna preorganizacija našega proizvodnega programa v sfero elektronike je nujnost, s katero moramo računati. Ta nujnost mora usmerjati tudi naša hotenja in ustvarjalno energijo. Ne trošimo jo v ohranjanje obstoječega. Usmerimo jo v uvajanje novega, sodobnejšega in tehnično naprednega. To ne volja le za proizvodni program, temveč tudi za vse tiste pogoje, ki jih moramo zagotoviti, če želimo doseči postavljene cilje. Vzporedno z razvojem tehnike je tesno povezan tudi razvoj tehnologije, organizacije poslovanja, notranjih odnosov in samoupravnega sistema. Na področju tehnologije moramo bolj intenzivno in odločno odstopati od klasičnih oblik in uvajati naprednejše možnosti za produktivnejše delo. Produktivnost dela moramo vse bolj razvijati s tehnično opremljenostjo, uvajanjem sodobne organizacije tehnoloških procesov in z učinkovito organizacijo dela. Znanje in sredstva morajo v hitrejši meri kot doslej zame- tom pa je cilj resolucije izpolnjen. V sedanji fazi razvoja ob našem 25-letncm jubileju smo lahko ponosni na prehojeno , pot, ta nas pa zavezuje, da \ smo v bodoče aktivni tvorec politike tako v organizacijah, kakor v samem Združenem podjetju, predvsem pa tisti politiki, ki temelji na posluhu za človeka in skrbi za njegov današnji in jutrišnji dan. Sekretar aktiva ZK ZP: Marjan Vrabec njati funkcije fizičnega napora. V razvoju naših proizvodnih panog oziroma skupin izdelkov moramo stremeti k produkcijsko optimalnim serijam, ki zagotavljajo ekonomičnost proizvodnje in vzporedno razvijati tehnično naprednejše rešil te ter v tem smislu selektirati naš proizvodni program. Dosegli smo tak razvoj in obseg proizvodnje, da moramo razširiti naš prostor ne samo na domačem, temveč tudi na tujih tržiščih. Povečevanje izvoza naših izdelkov mora ostati naša stalna naloga ’tudi v prihodnje. Izpopolniti in razviti moramo tudj notranjo organizacijo en vzpostaviti take odnose, ki bodo kot delujoč sistem omogočali optimalno izkoriščati in usmerjati celotni potencial naše tovarne in ga povečevati v skladu z našimi cilji. Se vnaprej moramo razvijati zdravo delovno vzdušje, ki krepi tovariške odnose in razvijati samoupravni sistem v smeri jasne opredelitve odgovornosti v okviru samoupravno sprejetih odločitev. Pri tem pa moramo imeti nenehno pred očmi materialni položaj delavcev, tako v pogledu osebnega in družbenega standarda in ga izboljšati v skladu s poslovnimi uspehi tovarne. Odločilno vlogo v nadaljnjem razvoju ISKRE imajo, glede na naloge, predvsem strokovni kadri. Te moramo v prihodnosti intenzivno vključevati v naše vrste m jim omogočiti, da postanejo nosilci tehničnega in gospodarskega napredka tovarne. Naša tovarna je v zadnjem času sprejela velike obveznosti, predvsem na področju telefonije. To so naloge, si nam odpirajo veiikc perspektive. Zato moramo z vso odgovornostjo pristopiti k re' alizaciji naših načrtov na tern področju. Tu ne sme biti omahovanj. Naši cilji so jasni. Po J-1' bi,leju nam, v pogledu naše perspektive, ostane samo ena pot: doseči jih maramo. Petnajsti »Oskar« za Eskršno embalažo Iskrina embalaža že šestič pred ocenjevalno komisijo Zvezna gospodarska zbornica za Beograd, Gospodarska zbornica SR Slovenije in Center za napredek trgovine in embalaže Ljubljana so imeli v torek 29. junija 1971 svečano sejo zbora delovne skupnosti Centra za napredek trgovine in embalaže ob 15. obletnici CTC v Ljubljani. Ob tej priliki je bila svečana podelitev letošnjih jugoslovanskih »Oskarjev« za embalažo, kjer je »ISKRA« dobila spet tri »Oskarje« in sicer za: — prodajno embalažo UNI-družine (električno enoročno orodje) — prevozno transportno embalažo za električno varilno napravo SAFMIG — prevozno transportno embalažo za težke komandne naprave in usmernike. Za vso navedeno embalažo je izdelal konstrukcijsko rešitev in dokumentacijo oddelek za embalažo pri ZZA. Naše perspektive Družbeno politične organizacije k jubileju ISKRE Z optimizmom v prihodnost Ko praznujemo 25-lctnico ISKRE, se nam nehote utrinjajo misli o prehojeni poti in številnih družbenih ter gospodarskih problemih. Vsak začetek je težak. Toda prvi pionirji ISKRE so se lotili dela s tistim, kar so imeli — jn uspeli. Potrebna so bila izredna prizadevanja in napori; dobro se še spominjamo, kako smo družno skočili na pomoč, kjerkoli je bilo potrebno in nismo se dosti spraševali ne za čas, ne za osebne zadeve. Kolektiv je vedel, da si mora ustvariti solidne j še pogoje za delo s sredstvi, ki jih je imel na razpolago. Predsednik sindikata Vinko Šarabon V sedanjem obdobju moramo usmeriti naša prizadevanja v to, da zagotovimo vsem Mnogo misli bi lahko človek posredoval našemu delovnemu kolektivu, posebno še za tako pomemben jubilej, ki ga letos praznujemo. Želel bi posredovati le nekaj misli, ki naj bodo vodilo našemu nadaljnjemu delu in prizadevanju. Sekretar organizacije ZK Stane Mihalič Ob ustanovitvi našega delovnega kolektiva pa do danes se je naš delovni človek znal trezno in smelo odločati v telo pomembnih in težjih nategah. Znal je leta 1950 pre- zaposlenim toliko osebnih prejemkov, da bodo imeli vsaj minimum sredstev za življenje, dostojno človeka v naši družbi. To ni samo želja, temveč za to obstojajo realne možnosti. To zahteva določeno mero discipliniranosti in prizadevnosti nas vseh pri izpolnjevanju delovnih obveznosti. Vzporedno je treba v našo proizvodnjo vključevati sodobne tehnološke in organizacijske prijeme tako, da bo delo manj naporno ob hkratnem doseganju boljših poslovnih rezultatov. Ena od pomembnih nalog je tudi razvijanje zdravih medsebojnih in tovariških odnosov, ki morajo temeljiti na človeških načelih in objektivnem odnosu do problemov. Le takšen način obravnavanja vseh vprašanj doprinaša k prijetnemu delovnemu vzdušju. Delamo v panogi industrije, ki se zelo hitro razvija, tako doma kot na tujem, zato moramo biti elastični in učinkoviti na vseh področjih, če si hočemo zagotovili uspešno pot v prihodnost. Postali smo velika družina proizvajalcev v okviru Iskre. In prav je, da smo složna družina, ki ima enak interes: dobro in uspešno gospodariti in napredovati. Tradicija petindvajset let in privrženost idejam napredka daje zagotovilo in upanje, da lahko z optimizmom pričakujemo prihodnost. vzeti oblast v svoje roke, jo skozi vsa leta utrjevati in danes dosegel kot upravljalec visoko stopnjo organiziranosti in sposobnosti. Petindvajset let je dolga naša dosedanja pot. Kdor jo je prehodil ve, da ni bila lahka, ne enostavna. Marsikdo si je ha tej poti pridobil mnogo izkušenj in znanja, s katerim bo lahko omogočil, da bo naše bodoče delo še kvalitetnejše in uspešnejše kot je bilo dosedaj. Nujno je, da vsem, ki so vložili v delovni kolektiv Iskre vse svoje umske in fizične sposobnosti v preteklih 25 letih, nudimo varno zavetje in jasno prihodnost. Vsi skupaj pa moramo stremeti za tem, da z dneva v dan večamo ekonomsko učinkovitost in povečujemo naše sposobnosti pri vključevanju v mednarodno delitev dela in blagovno menjavo. Naloge, ki stojijo pred nami so ogromne toda jasne, zato sem prepričan, da bo tudi naše nadaljnje delo še bolj uspešno kot dosedaj. Želim, da bi se v bodočih letih našega dela v kolektivu vsi dobro razumeli, delo in težave kakor tudi dobrine porazdelili tako. da bo breme enakomerno porazdeljeno med nas vse. Nadalje želim, da bi vsak član našega delovnega kolektiva po svojih sposobnostih in močeh čim več prispeval k uresničevanju sklepov 17. seje predsedstva ZKJ in 20. seje CK ZKS. Uresničitev le- 25 let! Četrt stoletje je lep jubilej za mladi kolektiv posebno za tiste, ki so z njim rasli vseskozi. Res, da se v tem ne moremo primerjati z velikimi svetovnimi firmami, vendar pa dosedanji uspehi, prizadevanja in želje kažejo, da bomo v prihodnosti beležili še lepše in večje jubileje. S podjetjem Iskra je rasla in se razvijala tudi mladina. Njena organizacija se je vseskozi trudila, da bi se s svojim delom čimbolj približala hotenju mladih. Svoja hotenja so mladi izražali prek osnovne organizacije, posebno pa prek klubov mladih proizvajalcev, ki so bili v takratnem obdobju ena od izvrstnih oblik dela v mladinski organizaciji. Klubi mladih proizva^ilcev so v Iskri uspešno delali nekaj let in pripomogli, da so mladi temeljiteje spoznavni proizvodnjo v tovarni in njeno problematiko ter da so se seznanjali s sistemom takrat še mladega samoupravljanja. Nato je prišlo do pomembne odločitve delovnih ljudi kranjske Iskre ter ljubljanskih podjetij TELA, IEV in Telekomunikacije, namreč da se združijo. Nastalo je podjetje Iskra. Mladina, kot eden najbolj naprednih in revolucionarnih faktorjev je kot prva družbeno politična organizacija v Iskri takoj spoznala potrebo po organu mladine, ki bi po- m a teh je porok za boljše življenje in počutje nas vseh. Ob koncu teh misli čestitam vsem članom našega delovnega kolektiva k našemu skupnemu jubileju, v bodoče pa želim vsem še mnogo delovnih uspehov. vezovala tovarniške komiteje in s tem mladino vseh integriranih tovarn. Ustanovili smo koordinacijske komiteje mladine. Iniciator in tudi kasnejši prvi predsednik tega komiteja je bil tov. Sandi Leben, ki je še danes zaposlen v kranjski Eleklromeha-niki. Prav je, da se ob tej priliki spomnimo tov. Sandija, ki je bil takrat z vso dušo za mladino in njen mentor v pravem pomenu besede. V prvih mandatnih dobah so bili člani koordinacijskega komiteja voljeni po ključu iz vsake tovarne, število Iskrinih tovarn je iz leta v leto raslo. Med tem časom se je spremenila tudi organizacijska oblika podjetja — nastalo je Združeno podjetje Iskra. Zaradi vseh teh sprememb se je spreminjalo tudi delo mladinske organizacije. Koordinacijski komite se je preimenoval v koordinacijsko konferenco in zaradi nekaterih nerazčiščenih vprašanj z republiškim vodstvom mladine, prevzel tudi drugačno organizacijsko obliko. Člani KK so avtomatično postali vsi predsedniki tovarniških konferenc vseh tovarn in dislociranih obratov ob njihovi izvolitvi. Tak je sestav KK še danes in v tem sestavu dokaj uspešno dela. Pri tem je treba ponovno omeniti majska srečanja mladine elektronske in elektro industrije Jugoslavije, ki so postala tradicionalna. Koordinacijska konferenca na teh srečanjih zastopa nad desettisoč mladih Iskrašev. Eden rezultatov teh krečanj je vsakoletna organizacija mladinske delovne brigade »Bratstvo enotnost« sestavljena iz mladine na majskih srečanjih sodelujočih podjetij. Letos bo ta brigada delala že četrtič in sicer v Nišu. Posebej velja pohvaliti brigado, ki je leta 1969 delala v Zagrebu na Savi in za svoje delo od predsednika Tita prejela visoko odlikovanje: Red dela s srebrnim vencem. Predsednik ZMS ZP Franc Lavrič, ing. Mladi smo, mladi pa vedno z zaupanjem in optimizmom zrejo v prihodnost. Zato ni bojazni, da Iskra v prihodnosti ne bi žela še večjih uspehov. Svojo pripadnost Iskri bomo pokazali z udeležbo na proslavi 4. julija v Preddvoru. Predsednik koordinacijske konferenco ZMS ZP Iskra Franc Lavrič, Inž. • :Xvj^fO^Vj Pogled na »Elektromehaniko«, ki slavi 25-letnico obstoja Trezno in smelo odločanje Mladina in 25 let Iskre Ob jubileju ugodna ocena rezultatov Peter Mihelič, ing. šef obrata »Avtomatske telefonske naprave« Prvi začetki razvoja telefonije segajo v kranjski Iskri v ona leta po drugi svetovni vojni, ko v novi socialistični Jugoslaviji na tem področju ni bilo ne tovrstne proizvodnje, niti vzorov ali izkušenj pa tudi možnosti za naslonitev na* proizvajalce v inozemstvu ni bilo. Pa vendar si je Iskra že takrat prizadevala uvesti v svoj program proiz- vodnjo telefonske opreme. Začetki so bili skromni, tako je običajno in tako lahko sodimo danes, ko gledamo na prehojeno pot in pionirje tega dela, mnogi so še aktivni, kot osnovo za današnjo telefonijo, ki zaposluje v Elek-tromehaniki kar dva in pol tisoč ljudi. Tako razvejano področje proizvodnje kot je telekomunikacijska oprema, ki ne zajema samo vprašanj razvoja sistema in tehnike ampak dejansko tudi projektiranje in posebno obdelavo trga, je dalo v preteklih 25 letih tej branži mnogo misliti in tudi težav. Izbira in razvoj sistemov, tehnika proizvodnje, vsakokratni splošni gospodarski položaj v Jugoslaviji in nenazadnje taktika nastajajoče konkurence, so bili poleg drugih činiteljev, ki so v preteklem obdobju krojili pot Iskrini telefoniji navzgor. Posebno markantni mejniki in za Iskro odločujoči, so bili poleg samega začetka v koračnem sistemu za zasebno in javno tehniko, uvedba crossbar sistema pravtako za javne in stranske telefonske centrale, odločitev za pospešen izvoz na zahodna tržišča in ne nazadnje uspeh proizvajati telefonske aparate in naprave vseh vrst v zadovoljujoči kva-litcti in količini. Gotovo je še trajajoča konjunktura v svetu in vedno večja potreba po telefonskih napravah tudi v Jugoslaviji, dala Iskrini proizvodnji pospešen utrip na vseh področjih. Po umiritvi nekaterih izhodiščnih pogojev kot so programa proizvodnje, tehnika v sistemu in kvaliteta, je tudi proizvodnja količinsko hitro naraščala. Prav tako naglo širjenje proizvodnje, ki je znašalo v zadnjih treh letih prek 25 °/o, prinaša v proizvodnjo nevo problematiko, od pomanjkanja delovne sile do opreme in orodij. Čeprav je v okviru možnosti storjeno vse, da bi konjukturne potrebe na tržišču pokrili čim prej, nam to do sedaj ni povsem uspelo. Predpriprave za prihodnji razvoj obrata ATN, ki so bile sprožene v zadnjih dveh, treh letih, dajejo tej branži lepo perspektivo. Na tem mestu naj omenim samo obsežne spremembe v tehnologiji, v organizaciji dela in planiranju, večjih investicijah in razširitvi prostorov in seveda poglavitno k osvajanju per: špektivnega elektronskega sistema Metaconta 10 C. Prizadevanja, da začrtano smer vzpona tudi obdržimo, morajo zajeti praktično vsa torišča dela. Posebno pozorhost bo potrebna pri šolanju in pridobivanju ustreznih kadrov, pri hitrosti moderniziranja proizvodnih postopkov, pri povečanju solidnosti splošne poslovne discipline in ne nazadnje v poudarku na kvaliteti naših izdelkov. Prehojena pot in doseženo v preteklih 25 letih doma in v tujini nam lahko daje dober občutek in trdno zaupanje tudi za uspeh v prihodnosti. Rok Žibert, ing. šef obrata »EMI« Razvojna'pot izdelkov obrata elektromehanskih izdelkov sega prav v začetek obstoja današnje Iskre. Kljub prenehanju proizvodnje kinoaku-stičnih naprav je naša dolžnost, da se ob tej priliki spomnimo na skoraj nepremostljive težave ob uvajanju tako zahtevne proizvodnje, kot so bili kinoprojektorji. Zahtevna tehnologija pri tem artiklu je bila prav gotovo osnova vsemu nadaljnjemu razvoju kranjske tovarne. Kinoprojektorji so bili vseskozi ponos in dokaz ustvarjalne sposobnosti kolektiva. Tudi prvi izvozni artikel je bil 35 mm kinoprojektor, zato je umesten vsaj skromen spomin nanje in na sodelavce, ki so jih ustvarjali. Tudi razvoj električnih orodij sega v začetno obdobje Iskre. Leta 1946 je bil izdelan prvi vrstalni stroj EVS 1 in zatem EVS 3. Z vsesplošnim razvojem standarda in tehnologije je postajalo ročno delo drago in raslo je povpraševanje po raznovrstnih električnih pripomočkih — orodjih. Če izvzamemo kritično obdobje okrog leta 1967 je vzpon te proizvodnje prav v zadnjih par letih naravnost silovit. Pomembno je dejstvo, da izvažamo cca 50 % celotne lastne proizvodnje na konvertibilno področje in pri tem dosegamo celo lep dohodek. S ponosom ugotavljamo, da naša električna orodja tehnično in oblikovno povsem ustrezajo zahtevam zahodnega trži- šča, kjer so povsem konkurenčna. Moram reči, da se v preteklosti postavljeni cilji v pogledu napredovanja proizvodnje obrata precej razlikujejo od dandanašnjih. Predvideval se je zmeren trend rasti proizvodnje kinoakustike in električnih orodij. Razmere na tržišu pa so vplivale na odločitev tovarne, da preneha proizvodnjo kinoakustičnih naprav in se močno pospeši proizvodnja električnih orodij. V tem smislu so usmerjena tudi vsa naša trenutna prizadevanja. Po mojem mnenju so naše perspektive in razvoj zelo vzpodbudne. Ugotavljam, da je vsa naša proizvodnja na kratko rečeno, tržno sposobna in praktično razprodana. Tudi v bodoče smemo pričakovati podobno situacijo kolikor bomo nenehno sledili razvoju naših artiklov v svetu in si prizadevali za čimvečjo tržno sposobnost na svetovnem tržišču. Naša proizvodnja že prerašča okvire slovenskega in jugoslovanskega tržišča in je zato potrebno usmeriti težišče prizadevanj tovarne na dvig nivoja tehnologije. Ta je pogojen predvsem z večjimi količinami enakih proizvodov in investicijami. Ne- dvomno more temu mnogo prispevati prizadevnost vseh, ki delajo na tem področju. Zato pa bo potrebno zagotoviti nova tržišča doma in na tujem. Zaradi morebitnih nihanj na zahodnih tržiščih bi morali, že zaradi varnosti v proizvodnji, intenzivneje obdelati tržišča v vzhodnoevrop- skih državah in tja plasirati) del svoje proizvodnje. Najuspešnejšo uveljavitev! tovarne nasploh pa moremo pričakovati samo z zadovoljivo kvaliteto in ceno svojih proizvodov, ustreznim servisiranjem ter splošno solidnim poslovnim odnosom do svojih partnerjev. Tudi stiskalnice ne delajo problemov »nežnemu« spolu Ob tekočem traku števcev Viktor Kosec šef obrata »ŠTEVCI« Števci za merjenje električne energije spadajo med prve proizvode kranjske ISKRE. V pičlem poldrugem letu po ustanovitvi tovarne so naši razvijalci, tehnologi in orodjarji pripravili pogoje za začetek proizvodnje. Proizvodne težave so bile spočetka ogromne: bili smo skoraj brez proizvodnih izkušenj, oprema je bila pomanjkljiva, reprodukcijski material pa je tudi samo deloma ustrezal tehničnim zahtevam. Z vztrajnim delom so rastle naše izkušnje, dvigala se je kvaliteta, vzporedno s povečanim obsegom proizvodnje pa smo širili tudi asortiman. Začeli smo z najenostavnejšimi enofaznimi števci. Sedaj proizvajamo eno in trofazne števce v eno in dvotarifni izvedbi z razširjenim merilnim obsegom. V okviru števčne branže teče tudi proizvodnja stikalnih ur in sinhronih motorjev. Vsi ti izdelki so plod domačih konstrukcij. V obdobju 23-letne proizvodnje smo izdelali 5,2 milijona števcev za domači trg, katerih vrednost bi' po današnjih cenah znašala preko 850 milijonov ND. Mimo tega pa smo izvozili še cca 1 milijon predvsem enofaznih števcev. Ekonomski rezultati te proizvodnje so zadovoljivi tako na domačem trgu kakor tudi v izvozu. V celoti vzeto lahko ugotovimo, da uresničujemo večino ciljev, ki smo jih v preteklosti postavili Ant,liže kažejo, da imamo tudi v prihodnosti tako doma kakor tudi v tujini velike možnosti plasmana izdelkov Števčne branže, če se bomo k' dovolj hitro prilagojevali vedno večjim zahtevam trga. Prilagoditev trgu bomo lahko dosegli samo z naprednimi konstrukcijami, ter sodobno organizirano proizvodnjo in Prodajo. Seveda bomo morali Poskrbeti zato, da bodo novo konstruirani izdelki hitreje Pripravljeni za serijsko pro-'zvodnjo kot dosedaj, v samo Proizvodnjo pa bomo morali Uvesti sodobnejše proizvodne Postopke. fr: formiranju ooetočega proizvodnega programa bo nujno upoštevati, da postaja elektronika tudi na področju merjenja električne energije vedno pomembnejši činitelj. Zaradi hitrega razvoja elektronskih elementov je realno računati, da bo v prihodnosti statični števec za merjenje električne energije, ki je sedaj še zelo drag, postal resen konkurent sedanjim elektronskim izvedbam. To dejstvo nas sili k temu, da v bodoče angažiramo več sposobnih strokovnjakov in seveda tudi finančnih sredstev za razvoj te tehnike. Peter Kobal, dipl. ing. šef obrata »STIKALA« Začetek razvojne poti stikalne tehnike v okviru Elek tromehanike, je vezan na pr va leta Iskre, če upoštevamo pogoje v katerih se je krojila razvojna pot obrata stikal, potem dosežene rezultate lahko ugodno ocenimo. Ce smatramo želje tudi za cilje potem le-ti niso bili v celoti izpolnjeni, ker so v neposredni zvezi z možnostmi. Kljub nihanju v preteklem obdobju pa lahko govorimo o precejšnjem povečanju proizvodne dejavnosti. Perspektivne smernice razvoja še niso detajlirane. Smo v lazi načrtovanja bodoče usmeritve. Kažejo pa se že določene rešitve, kot sestavni deli perspektivnega razvojnega programa. V času velike konjukture ni posebnih težav s plasmajem proizvodov na tržišču. Smatram, da je prav ta moment izkoristiti v polni meri s povečevanjem proizvodnje tržno zanimivih artiklov, pri tem pa doseči dolgoročne aranžmaje s kupci tako na domačem kakor tudi na zunanjem tržnem prostoru. Damijan Hafner, «ng. . šef obrata »MEHANIZMI« Ce vzamemo v poštev začetno proizvodnjo pred 15. leti v znesku 30 milijonov S din pri 30 zaposlenih in sedanjo proizvodnjo 2,3 milijarde pri 210 zaposlenih, je moč reči, da je bila priključitev TULIPA k Iskri koristna. Prvotni plani so predvidevali maksimalno vrednost proizvodnje obrata do 1 mi- lijarde; že ta številka je bila fantazija za mnoge ljudi v tovarni in občini. Prizadevnost zaposlenih je omogočila, da smo plan celo za 100% presegli. Dobra kvaliteta nam je dala priznanje v Italiji, Nemčiji in Ameriki. V tem letu bo' znašala vrednost izvoza prek 450.000?. To so številke, ki opravičujejo ustanovitev obrata v Lipnici, proizvodnja pa kaže na nujnost specializacije v prihodnjem vedno težjem konkurenčnem boju. V 15. Jetih je kolektiv postavil temelje za fino in natančno proizvodnjo, ki bo v bodočnosti dala svojstven utrip dolini pod Jelovico, ki je stoletja hirala od težkega kovaškega dela. V življenju nikoli ne smemo biti zadovoljni z doseženimi rezultati. Samo trdo delo, kvaliteta in cena ob pravilno začrtanem razvoju, dobra organizacija, pravilna in točno opredeljena odgovornost in funkcija »zobnika«, ki nastopa v našem skupnem mehanizmu, nam bo v bodoče lahko dala še boljše rezultate in prijetno zadovoljstvo ob raznih jubilejih, da naš trud ni bil zaman, da bomo ponosno nosili znak ISKRE, ki smo si ga že pred toliko leti pripeli. Posnetek iz obrata »Rotacijski stroji« ELEKTROMEHANIKA: v oddelku kontrole števcev Spomini na leta udarništva ¡5 ■ H Orel Franc Ko sem se leta 1945 zaposlil v naši tovarni, sem našel v orodjarni vrsto znancev in sodelavcev. Brez vseh pretiravanj ’— zavedali smo se, da proizvodnja, čeprav takrat še majhna po obsegu in po asortimanu, mora steči. Za to sta v orodjarni poskrbela tov. ing. Lavrenčič in Primožič. Pa kaj ne bi stekla, saj smo prehajali v dobo udarništva, v tovarni in na terenu. Mladi kolektiv, ki je še iskal svoj proizvodni program, se je kmalu odločil za panogo elektrotehnike in finomchanike. S preimenovanjem iz Strojnih tovarn v ISKRO pa je opustil maloserijsko proizvodnjo ročnih vrtalnih strojčkov in stenskih ur ter se lotil zahtevnejše proizvodnje. Za izvršitev letnega plana, katerega smo vsako leto pričakali s sprožitvijo tovarniške sirene, so bili »mobilizirani« tudi režijski delavci iz pisarn in uprave. Nekateri ob lahkih, drugi ob težkih živilskih kartah, smo se množično udeleževali tudi udarniškega dela popoldne in ob udarniških nedeljah. Delovne akcije na tovarniškem dvorišču, pri graditvi vodovoda Primskovo—Planina, vodovoda v Stražišču, so bile na dnevnem redu. Prav gotovo se spominjam udarniške nedelje na žagi v Preddvoru, kjer sva bila z dr. Trostom dodeljena v brigado tov. Faturja z nalogo, da po navodilih žagarskega strokovnjaka zlagamo deske v »kašte«. Za današnji čas težko razumljivo udami-niško delo pa je v tistem času zajelo celoten kolektiv. Ni jih bilo malo, ki so se izkazali z izkaznico o opravljenih urah na udarniškem delu, izdano od štaba delovnih brigad z več sto udarniškimi urami. Eden izmed teh je bil tudi Hijacint Šolar, sedaj že upokjcnec, ki se je izkazal s 500 urami udarniškega dela. Ne bi bil rad piker: To množično udarniško delo v prostem času pa v nobenem oziru ni primerljivo z današnjim množičnim nadurnim delom. ■ ■ ■a dH Vzpon ni obstal Pavel Rink Od leta 1946, ko sem se zaposlil v Iskri pa do danes, ko proslavljamo 25-letnico poslovanja, z zadovoljstvom gledam prehojeno pot. Spominjam se časov udarništva in tekmovanja delavcev za večjo produktivnost, na prve napore uveljavljanja kvalitetnih izdelkov in s tem v zvezi izdelave kvalitetnih sestavnih delov. Odraz delavske zavesti in spontanosti je bila prva leta borba za letni plan. Pogosto so delavci v mesecu decembra delali noč in dan ob ječmenovi kavi in koruznem kruhu. Napore, ki smo jih vlagali za dosego letnega plana v decembra prva leta prosto niso bili opravičljivi. Ponosni smo bili, ko smo na koncu leta skupno ugotavljali dosežene uspehe in na izdelke, ki so predstavljali naše vloženo delo. 1950. leta so bilii izvoljeni delavska sveti in upravni odbori. Spominjam se prvih obravnav na sejah samoupravnih organov, na prve občutke odgovornosti članov samoupravnih organov iz vrst delavcev, ki so prvič sodelovali pri obravnavah in odločanju. Pri dolgoletnem sodelovanju v samoupravnih organih in druž-beno-političnih organizacijah sem doživljal neposreden življenjski utrip kolektiva. Prevelik asorti-man izdelkov, premalo obratnih sredstev, utesnjenost, pomanjkanje kadrov, je bil pogost predmet obravnave, kot resna ovira hitrejšemu razvoju. Ob srebrnem jubileju se spominjam predstavnikov kolektiva v organih samoupravljanja in družbenopolitičnih organizacijah, ki so zavestno žrtvovali mnogo prostih ur pri sodelovanju na obravnavah in odgovornih odločitvah pri plovbi Iskrine ladje. Ob doživetju tako pomembnega jubileja sem vesel in zadovoljen, da Iskrin vzpon ni obstal, pač pa Iskrina zvezda kaže še večjo in uspešnejšo pot. na ■■ ■ a ■ ■ ■■ RS na ■ ■ Posnetek iz montaže v obratu avtomatskih telefonskih naprav V začetku je bila ideja. Rodila se je iz težnje, prestopiti plot zaostalosti in dohiteti razvite narode. V akcijo so šle misleče glave in delovne roke. Začetek ni bil lahek. Ni šlo vse tako hitro kot je bilo zamišljeno. Razvoj ni tekel linearno. Zakon vztrajnosti je deloval v vsej svoji neusmiljenosti. Potrebna je bila izredna energija, ki jo je dajalo mlado, zdravo življenje. Vse misli so bile uprte v bodočnost, ki jo je kovalo tisoče rok. In iz ideje je iz leta v leto rasla Iskra. Le 69 starih milijonov je znašala vrednost proizvodnje v letu 1946. Do leta 1950 se je povzpela že na milijardo. Po zakonu multiplikacije pa je rasla Iskra vedno hitreje. V letu 1960 je vrednost proizvodnje znašala že skoraj 11 milijard. Tako polna življenja je bila tedaj Iskra, tako bujno se je razvila celica, da je prišel čas delitve. Rodila se je velika Iskra. Porod je bil težak, novorojenček nebogljen, mati izčrpana. Precej časa je minilo, da sta si opo- Govorijo jubilanti 25-letnega dela Alojz Grčar dipl. ing., pomočnik direktorja za proizvodno področje v kranjski tovarr : mogla. Iskra Etektromc-hanika se je v letu 1970 približala 35 milijardam proizvodnje. Če pa vzamemo, da je podjetje Iskra logična posledica prvotne ideje, potem njeno rast lahko prikažemo grafično le še v loga-rit mičnem grafikonu. V enakem trendu kot proizvodnja se je pa povečevala tudi storilnost. V letu 1950 je znašala vrednost proizvodnje na zaposlenega 550.000 S din. V letu 1970 pa že preko 6.500.000 S din. Danes pride na zaposlenega kar 12-krat večja proizvodnja kot v letu 1950. Ko obravnavamo rast Iskre, moramo omeniti tudi njen delež na zunanjih tržiščih. Začetki so bili zelo skromni. Segajo v loto 1952, ko je bilo izvoženih v Avstrijo nekaj kinoprojektorjev. Vrednost izvoza v letu 1952 je znašala 13.000$. Boj za tuja tržišča je trajal kar deset det, vse do leta 1962. še v letu 1961 je Elektro-mohahika izvozila le za 500.000 $ izdelkov. Po letu 1961 je izvoz rastel hitreje in je že leta 1966 dosegel 2,000.000 $. Po tem letu se je v Elektromehaniki začel boj za izvoz na konvertibilna področja, saj je v letu 1966 skoraj dve tretjini vsega izvoza šlo na nekonvertibilno področje. Napredek je bil hiter. Letos bo Elektrome-hanika izvozila za preko 6,000.000 $ izdelkov in od tega preko 80% v dežele s konvertibilno valuto. In bodočnost? Pravkar stojimo na novi prelomnici. Napraviti je treba nove korake, ki bodo Elektromehaniki in s tem Iskri porok za razvoj v naslednji dobi. Ti koraki bodo morali biti storjeni na vseh področjih: izvesti bo treba novo organizacijo, sistem nagrajevanja bo moral postati učinkovitejši, planiranje bo moralo postati bolj skrbno in natančno, izvajanje dosledno. ekonomika bo morala prevzeti še važnejšo vlogo. Se posebej pa se bo treba potruditi, da bo tovarna napredovala tudi na tehničnem področju. Na stežaj moramo odpreti vrata elektroniki, istočasno pa postati še preciznejši v finomeha-niki, saj svet že nekaj časa govori o mikromeha-niki. Seveda pa to zahteva tudi novo tehnologijo, ki bo zahtevala znatne investicije ne samo v sredstva, ampak tudi v človeka. Povečana proizvodnja pa bo zahtevala širok prodor v svet. Cilj naj nam bo bodočnost, proteklost učitelj. Zavedajmo se, da bo bodočnost neusmiljeno ocenjevala naše delo. Kako pisati akademske in strokovne naslove Pri vsakodnevnem delu se srečujemo s problemom, kako pisati akademske stopnje jn strokovne naslove delavcem, ki take stopnje oz. nazive imajo. V praksi se to rešuje na najrazličnejše, največkrat nepravilne načine. Zanimivo je npr. prebrati, da so v komisije imenovani trije tovariši in dva inženirja, ker pisec vsem tistim, ki nimajo nobene titule piše tov. oz. tovariš. Vprašanje akademskih stopenj in strokovnih naslovov urejujeta dva zakona in to zvezni, ki je objavljen v Ur. listu SFRJ št. 13/63 od 3. 4. 1963 in republiški objavljen v Ur. listu št. 21 od 16. 7. 1971. Po zakonu je določeno, da pridobi strokovni naslov tisti, ki konča fakulteto ali visoko šolo oz. prvo stopnjo šolanja na fakulteti ali visoki šoli. Akademsko stopnjo pa pridobi tisti, ki konča tretjo stopnjo pouka na fakulteti ali visoki šoli. Akademske stopnje so »magister« oz. »specialist« z označbo znanstvene oziroma študijske panoge. Za strokovne naslove navaja zakon nekaj pravilnih naslovov in to: na učnih oddelkih filozofskih naravoslovno-matematičnih in drugih visokih šolah, ki vzgajajo učitelje na ekonomskih fakultetah in ustreznih višjih in visokih šolah ra medicinskih fakultetah na stomatoloških fakultetah na strojnih, gradbenih, clek-tro in drugih tehniških fakultetah in visokih šolah Ba fakulteti za politične vede. novinarstvo in sociologijo na enopredmetni smeri odd. za psihologijo na pravni fakulteti na višji šoli za organizacijo dela na pedagoški akademiji na višji upravni šoli na višji šoli za socialne delavce I. stopnja predmetni učitelj (z navedbo stroke ekonomist inženir (z navedbo stroke npr. strojni inženir) pravnik organizator dela predmetni učitelj višji upravni delavec socialni delavec II. stopnja profesor (z navedbo stroke npr. fizike, zgodovine) diplomirani ekonomist zdravnik zobni zdravnik diplomirani (strojni) inženir diplomirani politolog (sociolog, novinar) diplomirani psiholog diplomirani pravnik Zakon določa, da se strokovni naslov oz. akademska stopnja piše za imenom tistega, ki ga ima. Strokovni naslovi so določeni v statutih šol. Republiški zakon tudi določa, da kdor je končal študij pred veljavnostjo zakona (to je 24. 6. 1971), ima pravico do strokovnega naslova, ki je v tem zakonu določen za ustrezen visokošolski zavod. To je kratek povzetek iz zakonov. Menimo, da bi mo- stopnje rali strokovne naslove pisati le tam, kjer je važno, da se poudari strokovnost posameznika glede na določene naloge npr. v odločbah in podobno, seveda pa s tem ni treba pretiravati. Pri pisanju pa morate paziti na tiste, ki so na svoje naslove zelo navezani in jih vedno hočejo imeti ob svojem imenu, ker menijo, da le s tem nekaj pomenijo, vendar je to že psihološko vprašanje, kar pa ni namen obravnave v tem sestavku. N. Pavlin Posnetek iz obrata »števci« v kranjski tovarni OB VE.STILO Še ta mesec (junij) bo izšla v založbi CZ Uradni list SRS knjižica: »DRUŽBENO DOGOVARJANJE IN SAMOUPRAVNO SPORAZUMEVANJE O DELITVI DOHODKA IN OSEBNIH DOHODKOV« V njej bo celotno besedilo zadevnega zakona, obeh sprejetih splošnih družbenih dogovorov z metodologijo, skupno izjavo podpisnikov, naslovi komisij za samoupravno sporazumevanje in podrobna razlaga pomočnika sekretarja sekretariata IS za delo Rada Mikliča. __ S tem obvestilom želimo hkrati opozoriti, da je knjižica že v tisku in naročena v omejeni nakladi pri upravi CZ Uradni list SRS, Ljubljana, Veselova 11 — telefon 23-579; cena zanjo bo verjetno 12 dinarjev. Knjiga bo dobrodošel pripomoček za sodelovanje v samoupravljanju, glede na svojo vsebino pa bo imela trajnejšo vrednost. JiiiiiititmtiiiiiiiitmmiiiiiiiMiiiiiiiimiiiiiiiiiiimHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiitiiiiiiimimiimiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ftla pragu računalniške revolucije Informacije o knjigi, ki bo izšla ob svetovnem kongresu IFIP Še pred nekaj leti so se nam zdeli elektronski računalniki sen daljnje bodočnosti, s katerim se bodo ukvarjali naši otroci. Danes pa ugotavljamo, da je razvoj računalništva prekosil celo najbolj optimistične napovedi; računalniki so prodrli že v znanost, tehniko, javno uprav°, gospodarstvo, prosveto, umetnost, medicino, skratka, v sleherno področje človekovega udejstvovanja z namenom, da bi ga razbremenili dolgotrajnega in rutinskega dela. Uvedba računalnika pa za-nteva preobrazbo človekove-jM mišljenja, ki mora postati bolj stvarno, logično in dosledno, da bodo njegove 'sakodnevne odločitve objek-livrnejše in uspešnejše. . *>r:lv v tem pogledu pa nas je mzmah računalništva za-nepripravljene, večini našin gospodarstvenikov in rugih strokovnjakov manjka najosnovnejše znanje s tega Področja, da bi lahko sledili sodobnemu načinu dela. Z namenom, da bi premostili nastalo vrzel, se je ELEKTROTEHNIŠKA ZVEZA SLOVENIJE odločila, da izda knjigo z naslovom: ELEKTRONSKI RAČUNALNIKI Osnove — programiranje — uporaba Knjiga bo tiskana v slovenski in srbohrvatski izdaji, in sicer bo slovenska izdaja izšla ob V. svetovnem kongresu mednarodne organizacije za avtomatsko obdelavo podatkov IFIP (International Federation for Information Processing), ki bo od 23. do 28. avgusta 1971 v Ljubljani, srbohrvatska izdaja pa bo izšla približno pol leta kasneje. Z izdajo ob kongresu želi Elektrotehniška zveza Slovenije poudariti pomen tega mednarodnega dogodka za napredek računalniške znanosti v svetu in za popularizacijo te vede pri nas. Po drugi strani pa naj knjiga ob tem kongresu pokaže svetovni strokovni javnosti našo stopnjo razvoja na področju računalništva. Ta knjiga naj pripomore k preusmeritvi celotnega našega gospodarstva na intenzivnejše metode gospodarjenja s pomočjo računalnika, za kar pa je predhodno treba izpopolniti znanje velikega števila vodilnih in strokovnih ljudi v vsakem našem podjetju in ustanovi. Nadaljnje važno poslanstvo knjige je pa tudi v tem, da namesto angleških strokovnih besed, ki so se v originalu ali celo v popačeni obliki uvedle v strokovni jezik na področju računalništva, uvaja pravilne slovenske izraze, ki so še posebej navedeni v štirijezič-nem slovanju. Ta slovar je sestavila in potrdila Terminološka komisija Elektrotehniške zveze Slovenije. Rezultate dela te komisije prevzema Slovenska akademija znano-, sti in umetnosti v Slovar slovenskega jezika, zato je delo te komisije tudi na področju računalništva izrednega pomena za razvoj slovenske tehniške besede. Knjigo je pripravila skupina 26 naših najboljših strokovnjakov, znanstvenikov in univerzitetnih profesorjev, ki zagotavljajo primeren nivo in kvaliteto knjige. . Vsebina knjige je razdeljena na tri dele: osnove, pro-gramirahje in uporaba. Namen prvega dela je seznaniti bralca z matematičnimi osnovami in elektronskimi elementi, ki sestavljajo računalnike, v nadaljevanju pa preide vsebina na zgradbo in delovanje celotnega računalnika in na kompleksne računalniške sisteme. Drugi del obravnava programiranje, začenši s splošnim poglavjem o programskih jezikih in z osnovami programiranja, nato so pa precej izčrpno podani trije visoki programski jeziki (FORTRAN IV, COBOL in ALGOL 60), v informativno skrčeni obliki sta pa prikazana še jezika PL I in RPG. Tretji del knjige ima namen seznaniti najširši krog gospodarstvenikov in stro- llIlllllllimillllHIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllHiimilllll kovnjakov v praksi z neizčrpnimi možnostmi in načini uporabe v znanosti, prosveti, elektroniki, elektroenergetiki, v ekonomiki, pri upravljanju najrazličnejših podjetij, še prav posebno pa pri vodenju proizvodnje v izdelčni in procesni industriji. Ob koncu je obdelana še uporaba računalnika v sodobni medicini in pa uporaba računalnika v informacijsko-dokumenta-cijski službi (računalniško poizvedovanje o literaturi). Za razvijalce elektronskih naprav bo najbolj zanimivo 15. poglavje: »Uporaba računalnika v elektroniki«, v katerem avtor podaja možnosti uporabe aplikativnih programov za izračunavanje najrazličnejših elektronskih vezii. Strokovnjaki — organizatorji proizvodnje v vseh naših tovarnah bodo pa našli največ koristnih napotkov v poglavjih: 20. Uporaba računalnika v upravno-informacij-skem sistemu podjetja, in 21. Uporaba računalnika v industriji končnih izdelkov. Prvo od obeh omenjenih poglavij daje načelne smernice za kompleksno organizacijo celotnega podjetja z ra- l,ahko bi brez težav prihranil!? 12 mišijoeiov dinarjev Nc bi bil rad proglašen za novat.orja, pa vseeno mislim, da bi na rešitev problema, ki sem ga navedel v naslovu, zelo enostavno kar s prstom pokazal. Večkrat dobivam v rabo pošto v odprtih kuvertah, posebej pa mislim še na tisto, ki jo dobivam v večjih kuvertah. Na takšno kuverto je napisan naslov in ko iz ovitka poberem vsebino, papir zavr žem. V poprečju je takšna kuverta zanesljivo vredna 100 din (starih). In če bi uredili tak način, da bi na kuverto lepili naslov na majhnem listku s selotejpom bi to kuverto lahko večkrat uporabili. Morda bi colo propagandna služba Iskra Commerce pripravila samolepljive listke, ki bi bili samo zato, da se nanje napiše naslov in nalepi na kuverto za njeno večkratno uporabo. (Mislim na nekaj podobnega kot so bili pripravljeni naslovni listki za razpošiljanje novoletnih koledarjev.) Menim, da bi na ta način prihranili mnogo več kot 12 milijonov starih dinarjev, ker tako kaže izračun. Kar poglejmo! »Poštni« oddelek Iskra Commerce vsak dan sprejme in odpravi 13.000 pisem. Od tega zanesljivo 1300 pisem oddelek odpošlje. Ta pisma so različ- : «*v Dne 25. maja se je poslovil od sodelavcev tov. Slavko Košir, ki je bil po dolgoletnem, vestnem in marljivem delu kot kontrolor na liniji PTI upokojen. Ob tej priliki so mu izročili ludi lepa spominska darila in mu zaželeli še mnogo zdravja in zadovoljstva v zasluženem pokoju. Imenovani se je pri slovesu, presenečen ob toliki pozornosti, zahvalil vsem svojini sodelavcem za darila in lepe želje, obenem pa jim je zaželel še veliko delovnih uspehov . iiiimiiiiiimiiiimiimiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiimiiimiiimiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Čunalnikom, za kar je pa Dsnovni predpogoj pravilno zajemanje in ažuriranje vseh informacij v centralni banki podatkov. V naslednjem poglavju pa je zelo pregledno in izčrpno obdelan sistem za vodenje proizvodnje z računalnikom. Po uvodnih odstavkih o oštevilčenju in razčlembi izdelka s pripadajočo zgradbo kosovnic, je nanizano osem glavnih področij poseganja računalnika v vodenje proizvodnje v širšem smislu: kosovnični proces, vodenje zalog, napoved prodaje, planiranje potreb, planiranje kapacitet, terminiranje operacij, spremljanje proizvodnje (v ožjem smislu) in končno še nabava materiala. Za vse prejemnike »Biltena dokumentacije« bo zelo zanimivo tudi 25. poglavje: »Uporaba računalnika v informa-tivno-dokumcntacijski službi«. Z opisom sistema, ki je bil razvit v našem podjetju in ki ga že uporabljamo za sestavljanje biltena dokumentacije, za selektivne informacije in za retrospektivne poizvedbe o literaturi. Knjiga bo obsegala ca 800 strani teksta z okrog 180 slikami, shemami in digrami, ob koncu knjige je podano 26 celostranskih praktičnih tabel in standardov; v štirije-zičnem slovarju (angleško, slovensko, srbohrvatsko, nemško) je zbranih preko 500 najpogosteje uporabljenih strokovnih izrazov, v pregledu literature je pa nad 550 naslovov knjig, brošur, razprav in člankov s področja računalništva. Velikost knjige je 15 X 21 cm, tiskana bo na finem gla-jcnem papirju in vezana v imitacijo usnja ter obdana z zaščitnim ovitkom. Informacijsko - dokumentacijska služba v ZZA je že razposlala prospekte z naročilnicami vsem, ki prejemajo »Bilten dokumentacije« in »Informacije«, pa tudi drugim, z namenom, da bi ta dragocena in po vsebini bogata knjiga postala priročnik slehernega strokovnjaka v razvoju in v proizvodnji v vseh naših organizacijah. na, tudi takšna z obrazci, kt bi jih itak lahko večkrat uporabljali, če jih pošljemo odprta. S tem pisanjem pa mislim predvsem na pisma tistih posebnih oblik, katerih je približno tretjina, okoli 400. Prepričan sem, da bi jih bilo okoli 250 gotovo večkrat uporabnih. Ce bi jih teh 250 kuvert uporabili le še enkrat bi na dan prihranili 25.000 starih din, to pa na mesec znese pol milijona samo v organizaciji Iskra Commerce, torej najmanj milijon v ZP Iskra. Enostaven račun pokaže 12 milijonov na leto. Kje bi bilo laže prihraniti 12 milijonov, kot v tem primeru! Pri tem se pa zavedamo, da je preprosti izračun preveč skromen, zato garantiram, da je znesek zanesljivo lahko še večji. Morda naj o tem še kdo razmisli! inju Sindikalna organizacija tovarne »Avtomatika« je 19. junija iz. vedla izlet čez šk. Loko, Cerkno, Tolmin in na Vršič. Udeležilo se ga je 43 članov, ki so se za spomin fotografirali pred našim domom v Trenti Lepi uspehi strelcev Elektromehanike Od našega zadnjega poročanja o tekmovanjih strelcev iz kranjske Iskre so ie-ti dosegli precej pomembnih uspehov. Naj jih opišemo kar po vrsti: — V počastitev srebrnega jubileja tovarne so pripravili v maju tekmovanje z zračno puško. Med šestnajstima udeleženci tega sindikalnega prvenstva se je izkazal Janez Zupan (Stikala), ki se mu bo zmaga štela tudi za izbiro najboljšega športnika Elektromehanike. Ekipno so bili najboljši predstavniki iz Vzdrževanja pred vrstama ATN in EMI. Najboljša deseterica se je od tedaj pridno pripravljala na letne igre ZP ISKRA. — Občinsko prvenstvo v streljanju z malokalibrsko puško je prineslo zmago ekipi SD »Iskra« Kranj, ki je premagala kar osem kranjskih strelskih družin. Z drugim mestom je v konkurenci članov zadovoljil Lombar iz orodjarne pred Malovrhom (teh. službe), ki je bil peti, pa Nagličem (Orodjarna Ljubljana) in Lozarjem (ATN), ki sta se uvrstila na šesto in sedmo mesto med 53 tekmovalci; od teh pa jih je bilo kar trinajst iz ZP Iskra oz. dvanajst iz Elektromehanike. — Osmo tekmovanje za »Lozarjev memoriali«, ki so ga pripravili strelci iz Iskre v spomin na nekdanjega predsednika tovarniške družine je bilo spet uspešno za vrsto SD »Iskra«. Lani so jih tekmovalci iz SD »Stanc Kovači« premagali in osvojili prehodni pokal, letos pa si niso več dovolili takega neprijetnega presenečenja. Prehiteli so lanske prvake in še tri druge ekipe ter si spet priborili pokal do prihodnjega srečanja. — Tudi na republiškem prvenstvu v streljanju z vo- jaško in MK puško so se dobro držali. Njihovi rezultati in uvrstitve so naslednje: Vojaška puška — trojni položaj: 3. Frelih — SD »Iskra« 478 krogov; 4. Malovrh SD »Iskra« 478; 5. Černe — SD »Iskra« 476; 6. Naglič — Orodjarna — Ljubljana 472 krogov. Vojaška puška —L hitro streljanje: 7. Malovrh — SD »Iskra« 10 zadetkov / 57 kro gov; 8. Černe — SD »Iskra* 10/53; 9. Lombar — Iskra -Elektromehanika 10/53; 10 Naglič — Iskra — Orodjarna, Ljubljana 9/52; 12. Frelih — SD »Iskra« 8/53 itd. Malokalibrska puška — trojni položaj: 5. Peternelj — Iskra — Eiektromehanka 501 krog; 14. Frolih — SD »Iskra« 483; 16. Černe — SD »Iskra« 477 krogov itd. Dopolnila propozicij za VII. letne športne igre ZP Iskra v Kranju sprejeta na sestanku športne komisije ZP ISKRA dne 29. 6. 1971 v Kranju. 1. Delegat vsake panoge mora pred vsako tekmo pregledati potrebne dokumente za identifikacijo nastopajoče ekipe. V slučaju da član ekipe nima potrebnih dokumentov (osebne izkaznice, zdravstvene izkaznice) ne more nastopiti. 2. študenti in vajenci ne morejo nastopati v ekipah za delovno organizacijo (ker niso člani sindikata). 3. Komisija — častno razsodišče sprejema samo pismene pritožbe in to največ 30 minut po končani tekmi. ■ Pritožbo odda vodja ekipe delegatu, kateri jo posreduje častnemu razsodišču. 4. član komisije — častnega razsodišča je tudi KOSMAČ BOJAN — ZZA, ki je bil pomotoma izpuščen. Bogata bera trofej športnikov »Elektromehanike« » Elektromehanska« Kranj Rezultati sindikalnega prvenstva v streljanju z zračno puško Prvenstvo Elektromehanikc v streljanju z zračno puško je bilo opravljeno v dvorani strelske družine »Slavec Ivo-Jokl« na Planini dne 31. 5. 1971. Nastopilo je 16 tekmovalcev iz sedmih delovnih enot. Tekmovanje je bilo ekipno in posamezno, rezultati pa se bodo upoštevali tudi za izbiro najboljšega športnika Elektromehanikc v zvezi z akcijo TK ZMS. Tekmovalci so streljali 20 Strelov za oceno. Razvrstitev ekip: krogov 1. DE Vzdrževanje 496 Kmetič Karel 174 Frelih Srečo 168 Mravlje Marjan 154 2. DE ATN 492 Fras Fadil 173 Bojanič Jure 160 Lazar Branko 159 ?. DE EMI 471 Žmitek Vladimir 170 Brcmec Rado 153 Zupančič Franc 148 Razvrstitev posameznikov: 1. Zupan Janez, DE Obrat stikal, 174/3 x 10 krogov; 2. Rozman Rajko, DE Orodjarna, 174/2 x 10, 15 x 9 krogov; 3. Kmetič Karol, DE Vzdrževanje, 174/2 x 10, 12 x 9 krogov; 4. Fras Fadil, DE ATN, 173 krogov; 5. Žmitek Vladimir, DE EMI, 170; Malovrh Božo, DE Tehnične službe, 169; 7. Frelih Srečo, DE Vzdrževanje, 168; 8. Zupančič Tine, DE števci, 164; 9. Bojanič Jure, DE ATN, 160; 10. Lazar Branko, DE ATN, 159; 11. Lozar Edo, DE ATN, 158; 12. V počastitev 25. obletnice Iskre so bila v maju organizirana medobratna tekmovanja v malem nogometu. Prijavilo se je 12 ekip, skupno 75 nogometašev. V ponedeljek 24. maja so bila na sporedu naslednja srečanja: ATN II : ATN III — 7:6 MN : EMI — 5:4 ATN I : orodjarna II — 1:3 TSš : Pš — 3:0 Stikala : Števci — 0:3 Tekmovanje je bilo na izpadanje in so se tako v naslednje kolo uvrstile sledeče ekipe: Orodjarna I : ATN II — 6:5 EMI : orodjarna II — 4:5 TSš : števci — 3:0 V finalni del tekmovanja so prišle ekipe: TSŠ, Orodjarna I in Orodjarna II. Po izvedenem žrebanju so medsebojna srečanja igrali v petek, 4. junija. Mravlje Marjan, DE Vzdrževanje, 154; 13. Brcmec Rado, DE EMI, 153; 14. Zupančič Franc, DE EMI, 148; 15. Gro-bovšek Slavko ml., DE števci, 145; 16 Grobovšek Slavko st., DE EMI, 121 krogov. TSŠ : Orodjarna I — 0:2 Orodjarna I : Orodjarna II — 1:2 Orodjarna II : TSš — 2:1 Zmagovalec je postala ekipa Orodjarna II in bo prejela prehodni pokal. Končni razpored tekmovanj 1. Orodjarna II; 2. Orodjarna I; 3. TSš; 4. -6. EMI, ATN II, števci; 7,—12. ATN III, MN, ATN I, Vzdrževanje, Pš, Stikala; Tekmovanje je bilo na rokometnem igrišču v Stražišču. Izkazalo se je, da bi v bodoče tako tekmovanje izvedli na travnatem terenu in to predvsem zaradi nevarnih padcev na asfaltu in velikosti igrišča. Za prihodnje je potrebno izdelati propozicije tekmovanja, da ne bo prihajalo do pritožb in zaradi enotnega sojenja sodnikov. Tekmovanje v maSem nogometu Prvenstvo v malem rokometu Letos je v okviru sindikalnih iger tovarne Elektromeha-nike Kranj bilo izvedeno tudi tekmovanje v malem rokometu, športu, ki si z veliko naglico utira pot med delovne kolektive. Tekmovanja se je udeležilo 8 ekip, katerih kvaliteta je bila na zelo visoki ravni. Vse tekme so sodili sodniki gorenjske rokometne podzveze. Tekme so bile igrane na igrišču TVD Kranja v Stražišču. Igralo se je po pravilih RZJ in to 2 x po 20 minut. Ekipa na drugi strani Save je postavila prvi pokal v svojo vitrino, upajmo da ni zadnji. Pravilo, da je žoga okrogla je tudi tukaj imelo svojo veljavo, kar je najbolj občutila ekipa orodjarne, ki nas je s svojo igro precej razočarala, saj' se je morala že v predtekmovanju posloviti ter priznati premoč ekipi ATN. Na koncu dvodnevnih ostrih borb na vročem asfaltu je bil vrstni red sledeči: prva brez izgubljene tekme je bila ekipa obrata Stikal, druga je ekipa ATN. Tretja je bila ekipa TSš, ki bi zaradi svoje homogenosti in izenačenosti tekmovalcev zaslužila višje mesto, vendar jih je v odločilnih trenutkih zapustila športna sreča, četrto uvrščena je ekipa obrata EMI, sledijo ekipe, ki so bile poražene že v predtekmovanju in to: Vzdrževanje naprav, Orodjarna, Merilne naprave in šolski center, število udeleženih ekip je pokazalo, da zanimanja za ta šport v naši tovarni ne manjka, zato je moč reči, da bo drugo leto udeležba še boljša in močnejša. Rezultati predtekmovanja: Vzdr. naprav : TSŠ 10:13, Stikala : Šolski center 17:9, Orodjarna : ATN 11:13, Merilne naprave : EMI 9:16. Polfinalne tekme: Stikala : TSŠ 18:17, ATN : EMI 13:10. Finale: ATN : Stikala 7:10. V tekmi za 3 in 4 mesto je ekipa TSš premagala EMI z rezultatom 19:11. ZAHVALA Ob smrti našega dragega očeta ANTONA BRENKUŠA se iskreno zahvaljujemo vsem sodelavcem in sodelavkam v oddelku vzdrževanje strojev, produkciji, mali strugami, avtomatih ter prevoznem oddelku za poklonjeno cvetje, izraze sožalja, denarno pomoč ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Sin Tone, Lojze, Marjan ter hčerka Marica z družinami. Nagradna križanka Za pravilno rešitev križanke ob Iskrinem srebrnem jubileju razpisujemo 20 nagrad: 1. nagrada: 250 din 2. nagrada: 150 din 3. nagrada: 100 din 4. do 20. nagrada: po 20 din Izrezek z vpisano rešitvijo pošljite na naslov: Uredništvo časopisa »Iskra« 64000 Kranj. Na pisemski ovitek napišite NAGRADNA KRIŽANKA. Pri žrebanju bomo upoštevali rešitve, ki bodo v uredništvu do 15. julija 1971. Iskreno čestitamo k jubileju Iskre in dnevu borca ln želimo čimveč sreče pri žrebanju nagradne križanke. Uredništvo Si OBVESTILO Vse večje zahteve sodobnega prometa, zlasti pa prometnega tržišča zahtevajo vedno bolj kvalitetne in celovite prevozne storitve tudi v potniškem prometu. Združeno železniško transportno podjetje Ljubljana se je zato odločilo posodobiti železniški potniški promet v tehničnem ožim po danih možnostih, zlasti pa v vsem tem, kar povečuje udobnost potovanja oziroma kar pogojuje sodobno urejen potniški promet. V ta namen je ustanovilo v svojem okviru Podjetje za turizem, transport in gostinstvo (TTG), da bi se 6r-ganizirano in strokovno zagotovila vsa tista dejavnost, ki naj zadovoljuje komitente železnice v potniškem prometu. Novo Podjetje za turizem, transport in gostinstvo (TTG) ima zato širok obseg dejavnosti: organizacijo in opravljanje prevoza potnikov in prtljage, organizacijo in izvedbo turističnih potovanj doma in v inozemstvo, gostinske storitve ob vlakih in v vlakih ter drugih prevoznih sredstvih, prenočevanje potnikov in turistov v lastnih in tujih objektih, uvedbo vodniške in taksi službe, urejanje carinskih formalnosti, organizacijo obiskov raznih prireditev itd. TTG zagotavlja svoje storitve prek svojih poslovalnic v Ljubljani, Mariboru, Celju, Postojni in Puli (dosedanje poslovalnice Turistično-transportnega biroja — TTB), ki vam oskrbijo: — vozne karte za železniški, ladijski in letalski promet, — vse kar je potrebno za prevoze skupin s posebnimi vlaki, — rezervacije sedežev, postelj v spalnikih, ležalnikih ter ladijskih kabinah, — informacije o voznem redu, o najprimernejših prometnih sredstvih, voznih cenah, veljavnih popustih, turističnih zanimivostih, — programe za izlete doma in v tujino, — rezervacije za letovanje v Železničarskem domu na Pohorju in drugih, domovih, v hotelih, počitniških hišicah in zasebnih sobah, — prevozne listine za potovanje z avto vlakom. Gostinske storitve so na voljo v kolodvorskih restavracijah v Ljubljani, Postojni, Novi Gorici, Divači, Pivki, Puli, Zidanem mostu, Celju, Mariboru, Ptuju, Novem mestu, ter penzionske storitve v Železničarskem domu na Pohorju. Pri potovanju s poslovnimi vlaki se poslužite bifeja v vlaku. Postreženi boste z izbranimi jedili in pijačami. Z nasveti in informacijami vam bodo pomagale stevardese. Za avto vlake zahtevajte informacije v rcccpcijskem uradu na postaji Ljubljana. Vse želje v zvezi z vašim potovanjem sporočite našim poslovalnicam v: Ljubljani, Titova 32, tel. 311-851, 311-852 Celju, Titov trg 1, tel. 3448 Mariboru, Partizanska c. 50, tel. 21-217 Postojni, Tržaška 4, tel. 21-244 Puli, Mate Balote 4, tel. 36-29, 30-33 Telex: YU FERTUR 31-370 Telegraf: Ferturist Ljubljana PISMA BRALCEV Te EEDNIK! Zelo sem vesela, da se je kranjska tovarna ob jubileju spomnila tudi upokojencev. Žalostna bi bila, če bi tako lep jubilej 25-letnico — praznovali brez nas. Danes sem brala v Iskrinem časopisu, da vabite na proslavo v Preddvor tudi nas, zato bom prav vesela, ko bom po dolgem času spet med Iskraši. Bili so lepi časi, ko sem bila zaposlena v tovarni, saj smo bili kot ena družina, ZAHVALA Ob nenadni težki izgubi mojega očeta JOŽETA ¿MAJDA se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem na liniji elementov obrata ATN, za izraze sožalja in denarno pomoč. Hčerka Jožica šmajd zato sem se s težkim srcem poslovila in šla v pokoj. Kolektivu se iskreno zahvalj.u-jem za pozornost in povabilo in mu želim čimveč uspehov, obenem pa iskreno čestitam k srebrnemu jubileju podjetja. Lep pozdrav! Fani Bohinc, upokojenka ISKRA — glasilo delovnega kolektiva ZP Iskra Kranj, judustrije za elektromebaniko, telekomunikacije, elektroniko in avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Pavel Gantar — Odgovorni urednik: Janez Sile — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo — Naslov uredništva: ISKRA Kranj, Savska loka 4. telefon 22-221, urt 533 — Tisk in klišeji: »CP Gorenjski tisk» Kran: JUBILEJNA NAGRADNA KRIŽANKA PLAVALSLOG PRITISK VRSTA HRUŠKE HLAPLJIVA TEKOČINA OPER. PEVKA SKRAJŠANO IENSKO IME AMERIŠKI SATIRIK CGEORGEJ 1856-1944 SICN.I JE-ZIKOSUDVEC CKOLOMAN) URADNI SPIS sg?r MRLIČEV RANITEV Z NOŽEM ŽIVOT ARABSKO MOŠKO IME ZLOČINSKA ORGANIZACIJA NA SICILIJI BESEDA BREZ POUDARKA GLAS REKA NA PELOPOt NEZU BET) , TOLKAC GOETHEJEVA MATI PREDANOST SLONOVI ZOBJE STAJA, TAMAR GRUZINSKA KRALJICA OVRATNA RUTA STRITARJEV ROMAN V PISMIH PRETRES NAROČNIK, PRED- PLAČNIK IZMEČEK OGNJENIKA REKA NA BLIŽNJEM VZHODU OGLAS, NAZNANILO OGNJENIK NA FILIPINIH AFRIŠKI VELETOK CESKI POPEVKAR rSNEZNI ČLOVEK* IME FRANC. FILMSKEGA REŽISERJA VADIMA SPODNJI DEL POSODE NEMŠKI MEŠČANSKI FILOZOF CGEORG) PERJE PRI KORENJU NAPADANJE PREPLAH ŠKOTSKI MATEMATIK IZ 16. STUOHNJ BOG SONCA ZAČETNICI NAŠEGA SLIKARJA Í1898-1958) PRITOK RENA IZ ŠVICE KUC, POZIV DEL UMETN IMENA FILM. IGRALKE KRAVANJA UMRLI ANGL FILMSKI PRODUCENT REKA V ROMUNIJI GLASBILO NA STRUNE UMRLI AMERIŠKI FILM. IGRALEC CALAN) ¿IbDQ auVak □CTCH7 let POKRAJINA V VIETNAMU ’ GLINA VZHODNO- ÀFRISKA DRŽAVA TURIS- TIČNI, PRIROČNIK ORIGINALNO) GLAVNI ŠTEVNIK DALMA- TINSKO ZENSKO IME BATINA CPOLONICA) 1884-1952 NAZIV ZA KATOLIŠKEGA DUHOVNIKA DEL ROKE REKET AMER. FILM. IGRALKA CSANDRA) IRGOLIČ AVTOR: ZDRAVKO GORJANC POVRT NINA ZAČETNICI NARODNEGA HEROJA ŽENSKO IME GRMENJE VRSTA TOPOLA K SREBRNEMU JUBILEJU — SREBRNA NAGRADA! (razpis nagrad je objavljen na 11. strani)