številka 7 • leto XXXVII • cena 10 din
Celje, 17. februarja 1983
NOVI TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN 2ALEC
Sneg na pragu
pomladi
sneg, sneg... Ko smo že sko-
raj obupali, nam ga je zima
vendarle nasula lep koš. Naj-
bolj so ga seveda veseli otroci,
saj ni hribčka kjer ne. bi ves
dan odmeval veseli živ žav. Še
posebej živo pa je tam, kjer
večja ali manjša »žica« poteg-
ne nadobudne Križaje in Stre-
le navkreber. Kako se v teh
dneh smučamo na Celjskem,
berite na 10. strani. Naš posne-
tek je z Golovca v Celju, kjer so
v soboto pognali novo vleč-
nico.
Foto: RADIVOJ KLINCOV
Pust, pust, krivih ust
stran 12-13
Iz življenja In dela delavcev, zaposlenih
pri samostojnih obrtnikih
Na strani 11 objavljamo obvestila o spremembah kolek-
tivne pogodbe in aktualna obvestila.
Paberkl s koledovanja
Jože Humar piše to pot o igrivih ameriških delfinih.
Stran 19.
Danes in jutri proglasitev
najboljših Športnikov
Končno smo prišli tako daleč, da bomo lahko opra-
vili proglasitev najboljših športnikov za lansko leto v
celjski občini. 2e danes, v četrtek, 17. februarja, bo ob
18. uri v stranski dvorani hale Golovec tovariško sreča-
nje perspektivnih športnikov, kjer pa bodo poleg tele-
snokulturnih delavcev sodelovali tudi nekateri naj-
boljši vrhunski celjski športniki. Glavna prireditev bo
jutri, v petek, 18. februarja, prav tako ob 18. uri v
stranski dvorani Golovec. Proglasili bomo najboljše v
sindikalnem športu za lansko leto in tiste, ki so se
izkazali na področju vrhunskega športa.
Športnik leta je rokometaš, član Aera Celje, Vlado
Bojovič, drugo mesto je osvojil judoist, član JK Ivo
Reya, Štefan Cuk (trenutno vojak), tretje pa atlet, član
AD Kladivar, Stane Rozman. Športnica leta je postala
kegljavka, članica KK Celje, Metka Lesjak, druga je
atletinja, članica AD Kladivar, Stanka Lovše in tretja
strelka, članica SD Celje, Barbara Jager.
Jutri zvečer bo po sprejemu še 5. športni ples. Orga-
nizatorji so TKS, ZTKO in NT - RC Celje!
T. Vrabl
Preusmerjanja ni konec,
ko so učenci pod streho
Okrogla miza Novega tednika o problemih In pomenu preusmerjanja srednješolcev
Preusmerjanje je sestavni
del usmerjenega izobraževa-
nja in pomeni nadaljevanje
poklicnega usmerjanja od
časa, ko se je učenec odločil,
kam se bo vpisal po osem-
letki.
Poklicno usmerjanje je
ravno z možnostjo pre-
usmerjanja dobilo novo
razsežnost, ki omogoča, da
učenec spremeni smer (pro-
gram, usmeritev), v kolikor
spozna, da mu prvotna odlo-
čitev ne odgovarja. Pre-
usmerjanje lahko poteka še
pred dokončnim vpisom v
prvi letnik usmerjenega izo-
braževanja, ob polletju prve-
ga letnika, ob koncu leta, pa
še pozneje. Učenec se lahko
preusmeri, če ne izpolnjuje
določenih pogojev za usme-
ritev, za katero se je prvotno
odločil. Lahko se preusmeri
na nižjo ali višjo težavnostno
stopnjo, v drug program iste
usmeritve ali v drugo usme-
ritev. Po zaključku katereko-
li stopnje pa še vedno lahko
nadaljuje šolanje bodisi na
višji stopnji srednješolskih
programov in nato še na viš-
jih in visokih šolah. Temu
pravimo, da gre za možnosti
vertikalne prehodnosti (na-
daljevanje do najvišje stop-
nje) in horizontalne preho-
dnosti (prehodi iz enega v
drug program ali usmeritev).
Seveda, tako jasen sistem
te prehodnosti pa takoj zgu-
bi svojo jasnost, ko se prič-
nemo pogovarjati o njego-
vem uresničevanju. Namreč,
tako usmerjanje kot pre-
usmerjanje zahtevata vse
večjo povezanost vzgojno
izobraževalnih sistemov, od
vrtcev do osnovnih in sred-
njih šol, nadalje povezovanje
šol z združenim delom in
obratno, večjo angažiranost
staršev in nenazadnje stro-
kovnih delavcev, ki se uk-
varjajo s pripravo učencev
na poklic. Pri vsem tem pa
ne smemo pozabljati na vlo-
go vseh samoupravnih in
družbenopolitičnih faktor-
jev, ki naj bi ustvarili take
pogoje, da se bo maksimalno
uresničil osnovni namen
usmerjanja in preusmerja-
nja. To pa je, da omogočimo
posamezniku tako izbiro po-
klica, ki ustreza njegovim
osebnostnim značilnostim in
interesom na eni strani ter
zahtevam družbenoekonom-
skega in tehnološkega raz-
voja na drugi strani.
Ravno o teh dilemah in o
problemih, ki se še pojavlja-
jo in ki na žalost še vedno v
glavnem bremenijo pedago-
ške in strokovne delavce za
to področje, smo govorili na
okrogli mizi, ki jo je organizi-
ralo uredništvo Novega te-
dnika in Radia Celje.
Naš namen je, da govori-
mo o preusmerjanju, zato to-
krat pustimo ob strani
usmerjanje o katerem smo
že uvodoma povedali dovolj
in nam lahko služi kot podla-
ga za razumevanje pre-
usmerjanja.
Učenca doleti preusmerja-
nje takrat, ko se je že odločil
v katero usmeritev in pro-
gram se bo vpisal. Proble-
mov ne bo, če se bo tja lahko
vpisal. Pojavili pa se bodo
problemi, če bo na neki
usmeritvi preveč vpisanih.
Okrogle mize so se udele-
žili: Mojca Ceglar s skupno-
sti za zaposlovanje, Majda
Uranek, Zavod za šolstvo
Celje; Alenka Tacol, Sred-
nja pedagoška šola; Mojca
Bučer s Srednje tehniške
šole; Albina Žutič, s srednje
šole za trgovinsko dejav-
nost ter učenci s teh šol, ki
so bili preusmerjeni.
Nadaljevanje na 5. strani
V Matkah ni nič brez gasilcev
Toplina prebivalcev Matk, prijazne vasi pod Mrzlico, je
izničila mraz, ki se je številni ekipi Novega tednika in Radia
Celje minulo sredo globoko zajedel v kosti, ko smo ves dan
Spoznavali vas in njene prebivalce. Pripravili smo leteče
uredništvo in ustni časopis. Dodobra smo napolnili vedno
radovedne novinarske beležnice. In še vrsto tednov boste na
straneh Novega tednika in v sporedu Radia Celje brali o
Matkah in njenih prebivalcih, o krajevnih zanimivostih in o
pestri dejavnosti, ki jo vodijo in usmerjajo tamkajšnji ga-
silci.
Danes objavljamo na 9. strani le besedilo »za pokušino«,
podrobneje pa v številkah, ki bodo sledile. Pa še to, prihod-
njo sredo, 23. februarja bo novinarska ekipa znova na lete-
čem uredništvu. To pot v Titovem Velenju, v njihovem
Modnem salonu. Tudi tam bomo pripravili ustni časopis.
V	Grižah bo jutri
javna radijska oddaja
o planinstvu
Letošnja prva javna radijska oddaja, ki jo priprav-
lja naše uredništvo skupaj s Savinjskim meddruš-
tvenim odborom planinskih društev, je prva temat-
ska tovrstna oddaja, ki je posvečena planinstvu.
V	Sloveniji letos namreč mineva 90 let organizira-
nega planinstva in v počastitev te obletnice bo več
prireditev. Prva pa bo prav javna radijska oddaja
našega radia, ki bo v petek, to je jutri, 18. tega me-
seca ob 17. uri v domu Svobode v Grižah.
Tudi program, ki ga pripravljamo za to oddajo bo
planinsko obarvan. V njem pa bodo sodelovali: An-
drej Šifrer, Štajerski fantje, gledališka igralca Nada
Božičeva in Miro Podjed, pevski skupini Frankolov-
čani in Studenček, harmonikar Vili Guček in še kdo.
Program bo povezoval Janez Vede ni k.
2. STRAN - NOVI TEDNIK
fflflj CM M M1E
17. FEBRUAR 1983
Doprsni kip Edvari
V avli knjižnice Edvarda
Kardelja v Celju stoji dopr-
sni kip Edvarda Kardelja,
delo akademskega kiparja
Stojana Batiča.
Odkritje tega spominske-
ga obeležja velikemu revo-
lucionarju in mislecu je bi-
lo prejšnji četrtek, na dan
obletnice smrti tovariša
Kardelja.
Slovesnosti v knjižnici, s
katero so Celjani počastili
spomin na Edvarda Karde-
lja, so prisostvovali vidni re-
publiški funkcionarji, med
njimi Ciril Ribičič, Andrej
Marine ter številni medob-
činski in občinski družbeno-
politični in kulturni delavci.
Slavnostni govornik, Emil
Roje, sekretar medobčinske-
ga sveta zveze komunistov,
je orisal revolucionarno pot
la Kardelja
Edvarda Kardelja ter njegov
prispevek k razvoju marksi-
stične misli in utrjevanju sa-
moupravnega demokratič-
nega socializma.
Dane Debič, ravnatelj
knjižnice je takole označil to
spominsko obeležje:
»Danes vsakdo, ki stopi v
knjižnico, najprej opazi ple-
menito obličje tega velikega
revolucionarja. S tem želi-
mo, zlasti mlade, ki množič-
no obiskujejo našo knjižni-
co, opozoriti na delo in pot
Edvarda Kardelja. Na pot, ki
smo jo skupaj začrtali z njim
in maršalom Titom na čelu.«
Na sliki: Emil Roje odkriva
spomenik revolucionarju in
vizionarju, graditelju teme-
ljev samoupravnega sociali-
stičnega sistema, Edvardu
Kardelju.
WE
Doseči moramo čimvečjo storilnosti
To Je bi! eden izmeti poudarkov ob obisku Ztiravka Krvi ne v Celju
Ob obisku sekretarja repu-
bliškega sveta ZSS Zdravka
Krvine v celjski občini so
razpravljali o nekaterih ak-
tualnih vprašanjih, še pose-
bej o uveljavljanju spre-
memb delovnega časa, o
družbeni prehrani in preskr-
bi, zaključnih računih in de-
lu ter učinkovitosti sindika-
tov. Izraba proizvodnih
zmogljivosti in večja delov-
na storilnost sta glavna
razloga in motiva za smotrno
spreminjanje delovnega ča-
sa. Vsakršna kampanjskost,
v kateri niso premišljene in
dorečene vse razsežnosti ter
posledice sprememb delov-
nega časa, se maščujejo in
dajejo celo nasprotne učinke
od pričakovanih. Žal, so bili
tudi sindikati pri spremem-
bah delovnega časa poteg-
njeni v kampanjo, ki je pov-
zročila dosti nereda.
Danes v občinah na celj-
skem območju niti ne vemo,
kdaj in koliko kdo dela, ne-
rešena so vprašanja prevo-
zov na delo, prevozniki po
cestah in železnici izjavljajo,
da so pripravljeni prepeljati
vse delavce, če bi začeli vsi
delati ob 8. uri, nikakor pa
tega ne morejo za delovni
čas od 7. ure dalje. Prav za ta
čas pa se je odločila večina
delovnih kolektivov.
Vsekakor je potrebno te-
meljito analizirati že uveljav-
ljene spremembe delovnega
časa, pa tudi predvidene, in
oceniti vse dobre in slabe
strani prehoda na delovni
čas. Razprave in ocene naj
delajo delavci na samo-
upravni način, ne pa da v re-
ševanje tako pomembnih
posegajo izključno poslovo-
dni organi in delavci.
MITJA UMNIK
Tovarna volnenih odej v Skofji vasi dosega uspehe
V Tovarni volnenih odej si
je Zdravko Krvina skupno s
predstavniki občinskega in
medobčinskega sveta ZSS
Celje ogledal proizvodnjo ter
se pogovarjal s predstavniki
osnovne sindikalne organi-
zacije, samoupravnih orga-
nov in vodstvom te delovne
organizacije, ki je v skro-
mnih pogojih dosegla že lepe
uspehe. Tako so v kratkem
času uspešno prešli iz uvoz-
nika v izvoznika in bodo le-
tos predvidoma izvozili
40.000 odej, kar predstavlja
že skoraj polovico zmoglji-
vosti. Da je plan visok, zlasti
zaradi težav s surovinami
(domača volna je znatno
dražja in slabše kakovosti
kot uvožena), je ocenila tudi
njihova osnovna sindikalna
organizacija, za katero je
predsednica Marjana Pirš
povedala, da je tesno poveza-
na z delom in življenjem v
tovarni. Tako kot direktor
Janko Kmecl je tudi ona
opozorila na nizke osebne
dohodke delavcev, soglasni
pa so bili, da je treba delovna
mesta usposobiti, da bodo
dala več. Zdravko Krivina pa
je še posebej opozoril na nu-
jo nagrajevanja po delu.
Čeprav se sindikati zavze-
majo za odpravo nočnega de-
la žensk, pa so v Škofji vasi
ugotavljali, da se tega ne mo-
remo trdno oklepati, še zlasti
ne v teh gospodarsko zahtev-
nih časih. V Tovarni volne-
nih odej bodo morali uvesti
tretjo izmeno za 9 delavk, saj
bodo le tako lahko dosegli
letošnje cilje v proizvodnji in
izvozu. Ker se vsi zavedajo,
da druge možnosti ni, je tako
odločitev podprla tudi
osnovna sindikalna organi-
zacija, Zdravko Krvina pa je
menil, da je taka odločitev
smotrna, da pa morajo sku-
šati doseči z modernizacijo
proizvodnje enake učinke,
da potem nočno delo žensk
ne bi bilo potrebno.
MBP
Ko domovina vstane iz trpllenia in gorla,
takrat bo štirinajsta zmagovito stopala
S predajo raporta genera-
lu Viktorju Cvelbarju-Sta-
netu, ki ga je podal koman-
dant pohodne enote IV. eta-
pe pohoda po poteh XIV. di-
vizije Tomaž Križnik, so
mladi zaključili devetdnev-
no pot od Sedlarjevega do
Rastk pri Ljubnem. Zaklju-
čne slovesnosti pri spome-
niku na Razpoki so se udele-
žili še delegati Tomšičeve
in Šercerjeve brigade, pred-
stavniki Zveze združenje
borcev iz Mozirja, Žalca in
Celja, predstavniki mozir-
ske in celjske mladine, ter
predsednik SO Mozirje
Alojz Plaznik.
S kratkim kulturnim pro-
gramom, ki so ga pripravili
pohodniki in učenci Osnov-
ne šole Ljubno, je bil zaklju-
čen še en, tokrat zaradi neu-
godnih vremenskih razmer
res težak pohod obujanja
spominov po poteh slavne
divizije. Več kot 600 mladin-
cev, pionirjev, borcev in pri-
padnikov JLA je v štirih eta-
pah spoznalo pot borcev, he-
rojev naše domovine. V de-
cetih dneh pohoda le dva dni
ni snežilo. Gaz do pasu, oze-
ble noge, vendar ob dejstvu,
da ni bojazni pred sovražni-
kovimi kroglami in zaseda-
mi, da prehoditi vsakršna
pot. Tudi toplo oblečeni in
vedno siti ter povsod odprtih
rok sprejeti pohodniki lahko
na takšni težavni poti v mi-
slih spoznajo vse tegobe bor-
cev, ki so pred 39. leti utirali
isto gaz.
Najtežji je bil del pohoda
od Sedlarjevega do Gračni-
ce, tu je nekaj mladincev tu-
di omagalo, predvsem zaradi
lažjih ozeblin na nogah. Vse-
kakor je temu botrovala tudi
slaba opremljenost nekate-
rih, ki so v visok sneg stopili
kar v adidaskah. V nasled-
njih etapah so se bolje orga-
nizirali, saj slabo opremlje-
nih pohodnikov niso pustili
na pot.
Sicer pa je pohod potekal
brez zastojev, predvsem za-
radi požrtvovalnosti in disci-
pline vseh pohodnikov. Z
vrsto kulturnih mitingov,
proslav, razgovorov z borci,
urjenjem v vojaških discipli-
nah je mladina dokazala, da
skozi obujanje tradicij NOB
išče tudi svojo pot v prihod-
nost. Škoda le, da se je po-
hod končal ravno ob dnevu
pustnih prireditev. Pionirji
in mladinci iz Ljubnega, ki
so pohodnike pričakali s Pe-
smijo štirinajste in s kultur-
nim programom, za pustni
dan živijo vse leto, saj ima ta
v njihovem kraju res dolgo-
letno tradicijo. Da se lahko
veselijo tega dne, pa so jim
omogočili ravno tisti, kot
pravi Pesem štirinajste, »ki
so borili se za boljše in sreč-
nejše dni.«
Povedali so:
Branko Defer-Striček:
»Kljub zelo težkim pogojem
se mi zdi, da nikoli nisem s
takšno lahkoto prehodil po-
ti. Ta mladina, mladi fantje
in dekleta, te preprosto po-
neso skozi vso pot. Snega je
bilo sicer dosti, zato pa je bi-
la stopinja lepa. Najtežje je
bilo na poti proti Smrekov-
cu. Tudi drugo leto se še do-
bimo.«
Tomaž Križnik, OK ZSMS
Mozirje, komandant IV. eta-
pe: »Vzdušje na poti od Za-
vodenj do Razpoke je bilo
enkratno in od 49 pohodni-
kov, kolikor nas je hodilo po
tej zadnji etapi, smo vsi prišli
do cilja. Natisnili smo en bil-
ten, priredili miting, položili
vence pri spominskih obe-
ležjih in organizirali družab-
ni večer. V tem zadnjem delu
je kljub visokemu snegu šlo
najlažje, saj smo vedeli, da
smo blizu cilja.
Stojan Dolamič, OO
ZSMS Blagovna: »Pohoda
po poteh XIV. divizije sem
se letos udeležil prvič, ven-
dar pa tudi tokrat nisem pre-
hodil vse poti. Pohodnim
enotam sem se pridružil šele
v sredo, saj zaradi službenih
obveznosti nisem mogel pri-
četi pohoda v torek tako kot
ostali pohodniki iz Celja,
Slovenskih Konjic in Šent-
jurja. Navkljub snegu in sla-
bemu vremenu pohod ni bil
težak; morda smo mladi
prav zaradi tega bolj dojeli
težavnost našega narodno-
osvobodilnega boja. Lep
spomin na ta pohod so tudi
številni kulturni programi,
ki smo jih pripravili sami, in
obiski najpomembnejših
obeležij NOB na našem po-
dročju. Menim, da je ta po-
Kolona pohodnikov se je s pesmi jo spuščala proti Razpoki.
Branko Defer-Striček
Justika Skerlovnik
Tomaž Križnik
Stojan Dolamič
hod lep in primeren korak
na poti ohranitve spominov
iz časov najtežjega obdobja
naše zgodovine.«
Justika Skerlovnik, edina
mladinka med konjiškimi
pohodniki, sicer doma iz Vi-
tanja: »Sneg je bil na našem
pohodu najtežja ovira, pa za-
me kljub temu pot ni bila
preveč naporna. Pohod je bil
dobro pripravljen, pa naj gre
za prehrano ali vse drugo.
Pohodniki smo se med seboj
v skupnem premagovanju
težav dobro spoznali, čeprav,
resnici na ljubo, smo bili bolj
povezani tisti, ki smo se po-
znali že prej. Zame so bila
zelo poučna tudi srečanja z
borci, saj je njihova pripoved
v tem okolju čisto drugače
zaživela. Bolje si sedaj lahko
predstavljam, kakšen je bil
pravi pohod XIV. divizije.
Želim si, da bi tudi prihod-
nje leto sodelovala na po-
hodu.«
17. FEBRUAR 1983
ElIMmKi
NOVI TEDNIK - STRAN 3
Vse cilje bo treba doseči
Delegati skupščine občine Slovenske Konjice soglasno za
Resolucijo
Cilje, za katere so se s
sprejeto Resolucijo o politi-
ki izvajanja družbenega
plana občine Slovenske Ko-
njice za to leto delegati na
zadnji seji vseh treh zborov
soglasno opredelili, ne bo
lahko doseči. Zapisali so, da
bodo družbeni proizvod ob-
čine povečali realno za 3,1
odstotka, industrijsko pro-
izvodnjo za 4 odstotke, kme-
tijsko proizvodnjo za prav
toliko in izvoz na konverti-
bilno področje za 17,5 od-
stotka, pri čemer se uvoz
realno ne bi smel zmanjšati.
Ob skromnejših možnostih
za gospodarsko rast predvi-
devajo povečanje števila
zaposlenih za 2,2, odstotka.
Največji delež k predvide-
nemu povečanju izvoza za
17,5 odstotka bodo prispeva-
le največje izvoznice Unior,
Konus, Lip in Comet, ki pa
vse po vrsti ne dosegajo
predvidene stopnje rasti.
Občutno pa bodo povečale
izvoz- nekatere manjše izvoz-
nice, med njimi najbolj Ko-
stroj - za 95 odstotkov in
IMP Tozd Tovarna stikalne
opreme za 60 odstotkov.
Povprečno povečanje v obči-
ni bosta presegli tudi Kme-
tijska zadruga in Gozdno go-
spodarstvo.
Glavni delež pri predvide-
nem povečanju kmetijske
proizvodnje za 4 odstotke
prevzemajo na svoja ramena
kmetje kooperanti, zato je
tudi prednostna naloga
Kmetijske zadruge krepitev
in širitev proizvodnega sode-
lovanja z njimi, ob tem pa
tudi uvajanje lastne proiz-
vodnje na melioriranih zem-
ljiščih. Težišče razvoja kme-
tijstva v občini ostaja pripo-
ljedelski proizvodnji in živi-
noreji.
Povečanje števila zaposle-
nih za 2,2 odstotka pomeni
150 novih delovnih mest. Ce
k tem prištejemo še tista, ki
se bodo letos izpraznila, se
bo lahko skupno zaposlilo
260 delavcev. Prednost pri
zaposlovanju bodo imeli
mladi iskalci zaposlitve, zla-
sti pripravniki. Še več kot
doslej pa nameravajo v obči-
ni storiti za družbeno smotr-
no preusposabljanje in
usmerjanje mladih nezapo-
slenih delavcev v zaposlitev
na prosta dela.
Delegati so sprejeli pred-
log resolucije le z eno spre-
membo in sicer pri skupno-
sti za varstvo pred požari,
kjer bodo namesto dveh ku-
pili le eno avtocisterno. Prav
tako soglasno so sprejeli
osnutek programa dela zbo-
rov občinske skupščine za to
leto. Informacijo o prometu
s kmetijskimi in gozdnimi
zemljišči zaščitenih kmetij
bodo obravnavali na prihod-
nji seji, prav tako pa so se
tudi dogovorili, da bodo po-
sebno točko dnevnega reda
namenili problematiki ob-
činskega odlagališča odpad-
kov.
MILENA B. POKLIC
Težave
mozirskih
lesarjev
Osrednja pozornost po-
nedeljkove seje družbeno-
političnega zbora mozirske
občinske skupščine je ve-
ljala obravnavi problemati-
ke gozdarstva in lesne in-
dustrije v Gornje savinjski
dolini. Ker je na tem po-
dročju precej nerealizira-
nih nalog, ki so jih sprejeli
v preteklem obdobju, so se
v Mozirju odločili za široko
javno razpravo, kajti čas je
že, da se pristopi h konkret-
nim dejanjem.
Najbolj pereč je položaj v
Lesni industriji Gorenje-
Glin Nazarje, kjer imajo
največ težav zaradi nerazvi-
tih dohodkovnih odnosov,
neustrezne kadrovske poli-
tike in prešibke kadrovske
strukture, ter zaradi slabih
razvojnih programov. V
Glinu naj bi ustanovili tudi
kolektivni poslovodni or-
gan. Le osvežitev z novimi,
strokovnimi kadri naj bi
pomagala pri razreševanju
problematike. Strokovno
se bodo morali v Glinu oja-
čati tudi na drugih področ-
jih.
O problematiki lesno-
predelovalne industrije bo-
do v kratkem razpravljali
tudi zbori krajevnih skup-
nosti in zbor združenega
dela občine Mozirje.
PP
Na Dobrni dosegli sporazum
Pred leti, ko je prišlo do
zapleta ob razgrnitvi zazidal-
nega načrta na Dobrni, se je
izoblikovala tudi misel za
ustanovitev Društva za var-
stvo okolja, prvega in edine-
ga tovrstnega društva v celj-
ski občini. Ustanavljati ga je
pričela skupina krajanov s
težnjo, da bi zaščitili določe-
ne površine v Dobrni, ki so
bile predvidene za pozidavo.
V tistem času niso našli
skupnega jezika s krajevni-
mi družbenopolitičnimi or-
ganizacijami in krajevno sa-
moupravo. Nastal je spor, ki
je razdelil krajane Dobrne na
dva dela. Medtem je prišlo
do ustanovnega občnega
zbora Društva za varstvo
okolja, ki so se ga udeležili
predstavniki Zveze društev
za varstvo okolja v Sloveniji,
nikogar pa ni bilo s strani
krajevne skupnosti.
Ker so zaradi slabih odno-
sov in medsebojnega (ne)so-
delovanja ustanavljali druš-
tvo mimo formalnih poti, ki
jih pozna SZDL pri svojem
delu, je tudi obvestilo o usta-
novnem občnem zboru priš-
lo zadnji trenutek, jezni kra-
jevni »faktorji« pa na takšno
vabilo niso hoteli reagirati.
Ker je takšno stanje v krajev-
ni skupnosti nevzdržno in
skregano z normalno samo-
upravno prakso in ker mora
biti SZDL mesto usklajeva-
nja interesov, ne pa mesto za
prepire, je na pobudo OK
SZDL Celje prišlo pred ča-
som do skupnega sestanka
predstavnikov krajevne kon-
ference SZDL in Društva.
Dogovorili so se. da bo Druš-
tvo (šele sedaj!) le posredo-
valo kraievni skupnosti svoj
program dela, da bi ga lahko
krajevna skupnost vključila
v delo in potrebe kraja.
Nadaljnja razvojna usoda
Dobrne ne more biti samo
stvar krajevne skupnosti Do-
brne, kot to ni stvar le celj-
ske občine, kajti Dobrna kot
naravno zdravilišče se mora
razvijati dalje in s svojo de-
javnostjo posega v širši jugo-
slovanski prostor in se z
Zdraviliščem vključuje tudi
v mednarodno delitev dela.
Zato bo šel razvoj na Dobrni
dalje, gradile se bodo nove
hiše za nove družine, vpraša-
nje je le kako in na katerem
mestu. Odločno je treba na-
sprotovati nekaterim posa-
meznikom, ki na Dobrni za-
govarjajo politiko prepovedi
priseljevanja takoimenova-
nim prišlekom iz drugih kra-
jev.
Sicer pa bo o novi varianti
zazidalnega načrta še obšir-
no tekla beseda, za pravo ši-
rino pa bo morala poskrbeti
krajevna konferenca SZDL
v sodelovanju z vsemi odgo-
vornimi organizacijami in
službami v občini!
Na Stranicah v spomin na talce
So spomini, ki nikoli ne oblede, ki ostajajo v nas kot zahvala in opomin. Takšen ie spomin
na smrt stotih fantov in mož, partizanov in aktivistov, ki jih je pred osemintridesetimi leti,
12. februarja, okupator umoril na Stranicah. Temu spominu so se svojci, predstavniki
družbenopolitičnih in delovnih organizacij občine Slovenske Konjice ter številni drugi
krajani poklonili v petek na žalni slovenosti. Njim so se pridružili tudi pohodniki po poteh
XIV. divizije, pevci, recitatorji in godba na pihala. O žrtvah, ki počivajo v obeh gomilah na
Stranicah in spomin nanje je spregovorila predsednica Občinske konference. ZMS Sloven-
ske Konjice Anica Vehovar.
Za uskladitev
davčne
politike na
Celjskem
6. seja Sveta občin celj-
skega območja je bila
včeraj v Titovem Velenju,
vodil pa jo je sedanji
predsednik, Janez Basle,
sicer predsednik Skup-
ščine občine Velenje.
Med šestimi točkami
dnevnega reda velja iz-
dvojiti predvsem tri. Čla-
ni Sveta so obravnavali
vsebino sporazuma o us-
kladitvi davčne politike v
občinah celjskega ob-
močja v letošnjem letu ter
programske naloge SIS
za preskrbo prav tako v
letošnjem letu. Strinjali
so se tudi z družbenim
dogovorom o usmerjanju
sredstev TOZD namenje-
nih za urejanje pogojev
življenja delavcev v kraju
bivanja po domicilnem
principu.
Plakete
medobčinskega
sveta ZSMS
Na zadnji volilno-pro-
gramski seji medobčinskega
sveta ZSMS celjske regije,
so mladi pozitivno ocenili
dosedanje delo in ugotovili,
da je kljub amaterskemu pri-
stopu, na visoki kvalitetni
ravni. Medobčinski svet se
vsako leto srečuje s finančni-
mi težavami, zato mladi tudi
letos pričakujejo pomoč od
drugih medobčinskih druž-
beno-političnih organizacij,
Sprejeli so tudi nova pravila
o, delu, ki so usklajena z no-
vim statutom Zveze sociali-
stične mladine Slovenije in
Jugoslavije, Ob koncu seje
so za požrtvovalno delo po-
delili plakete medobčinske-
ga sveta ZSMS celjske regije
Ediju Peperku, Jožici Zu-
pan, Tomažu Križniku, Slav-
ku Špilarju, Miri Pečar, Mil-
ki Dobrave in Božidarju
Punčuhu,
IVANA FIDLER
Mozirska vodstva v
krajevnih skupnostih
Obiski In pogovori se bodo vrstili do
konca marca
Predstavniki mozirske ob-
činske skupščine, izvršnega
sveta in občinskih vodstev
družbenopolitičnih organi-
zacij bodo jutri, z obiskom v
krajevni skupnosti Rečica
ob Savinji, pričeli z obiski v
krajevnih skupnostih. De-
lovni obiski naj bi postali re-
dna oblika neposrednega in-
formiranja in strokovne po-
moči pri razreševanju kra-
jevnih problemov.
Tako bo osrednja pozor-
nost na teh skupnih sestan-
kih namenjena seznanitvi s
planskimi cilji in z operativ-
nimi programskimi naloga-
mi vsake krajevne skupno-
sti, obravnavali pa naj bi tudi
probleme, ki se pojavljajo
pri uresničevanju teh nalog.
Dogovorili naj bi se tudi o
izpopolnjevanju delegatske-
ga sistema ter o aktivnejšem
v'ključevanju krajevnih
družbenopolitičnih organi-
zacij in društev v delo kra-
jevnih skupnosti.
Srečanje z novoizvoljeni-
mi organi krajevne samo-
uprave in vodstvi krajevnih
DPO pa bodo predstavniki
delovne skupine občine Mo-
zirje izkoristili še za to, da
bodo obrazložili osnutek
programa samoprispevka.
Skupno se bodo dogovorili
tudi o aktivnostih, ki so po-
vezane z izvedbo referen-
duma.
Obiske delovne skupine v
vseh desetih krajevnih skup-
nosti bodo zaključili konec
marca, ko bo srečanje s pred-
stavniki krajevne skupnosti
v Mozirju.
RADO PANTELIC
Šmihelčani so
vrnili obisk
Prosvetno društvo Šmihel
na avstrijskem Koroškem je
v nedeljo vrnilo obisk Bra-
slovčanom, ki so pred tem
gostovali v Smihelu. Gostje
so se predstavili Braslovča-
nom z veseloigro Štefana
Bekffe - Neupravičena ura,
v režiji Micke Demšar.
T. T.
Dobra novica iz New Delhija
Iz indijske prestolnice Nevv Del-
hija prihajajo dobre novice. Vse ka-
že, da bo sedmo vrhunsko srečanje
neuvrščenih od 7. do 11. marca do-
slej največje zborovanje v zgodovi-
ni gibanja, ki je na svetovno prizo-
rišče prineslo idejo in prakso zu-
najblokovskega boja za mir, za neo-
dvisnost in varnost narodov ter
držav, za nemoteni razvoj.
Z novimi polnopravnimi člani gi-
banja neuvrščenih bo članstvo do-
seglo ali celo prekoračilo število
sto. Pomemben barometer veljave
gibanja, pomena, ki mu ga pripisu-
jejo med članstvom samim, je po-
datek, da je že doslej 65 državnih
poglavarjev in ministrskih pred-'
sednikov zagotovilo udeležbo na
vrhu, domnevajo pa, da bo delega-
cij na najvišji ravni okoli 80.
Tako množična udeležba na tako
visoki ravni bo sedmemu vrhu za-
gotovila avtoriteto mednarodnega
moralnopolitičnega dejavnika
prve vrste. Z govorniškega odra
sedmega vrha bomo, kot je priča-
kovati, slišali močan poziv svetu,
da je potrebno storiti vse, da bi
zagotovili mir, varnost v nemir-
nem svetu, razvoj v časih, ko razvoj
marsikje zastaja, da bi zagotovili
kar se da demokratično, enako-
pravno obravnavanje in razreševa-
nje številnih mednarodnih vpra-
šanj, ki težijo človeštvo.
Pričakovati je, da bodo udeležen-
ci vrhunskega srečanja neuvršče-
nih izrazili globoko zaskrbljenost
zaradi hudega poslabšanja svetov-
nega političnega in gospodarskega
položaja, obenem pa močno potrdi-
li privrženost ideji in gibanju neu-
vrščenih, saj je takšna politika edi-
na res učinkovita pot do sveta miru
in razvoja.
Gibanje nauvrščenih je zbralo v
svojih vrstah blizu sto držav, ki ne
glede na družbenoekonomske in
druge razločke, ne glede na to, na
katerem delu sveta so, vidijo v neu-
vrščenosti trdno jamstvo lastne
neodvisnosti tako v političnem kot
gospodarskem pogledu, gibanje pa
imajo za vzvod prizadevanj za dru-
gačen svet, za takšno ureditev me-
dnarodnih odnosov, ki bodo zago-
tavljali mirnejši in pravičnejši raz-
voj narodov in držav.
Takšna prizadevanja so tembolj
potrebna in nujna v sedanjih časih,
ko je oživela hladna vojna, ko smo
priče sporov in napetosti med su-
persilama in obema vojaškopoli-
tičnima blokoma. Blokovsko kosa-
nje za pridobivanja področij vpli-
va, za politično, gospodarsko in
druge vrste nadvlado, oboroževal-
na tekma, ki se še naprej razrašča -
vse to hudo ogroža svetovni mir in
varnost.
Pričakovati je, da bodo v \ew
Delhiju obravnavali in opredelili
skupna stališča do svetovnih kriz-
nih žarišč, tudi tistih, v katere so
zapletene neuvrščene države.
Vse to bo, skupaj z dogovori o
utrditvi medsebojnega sodelova-
nja članic gibanja, prispevalo k
večji strnjenosti in akcijski zmož-
nosti gibanja neuvrščenih.
In ne nazadnje velja opozoriti na
konstruktivno vzdušje posveto-
vanj in demokratičnih dogovorov
v okviru priprav na v rh, kar je do-
datno jamstvo, da bo sedmi vrh
uspešen.
Piše
Jože Sircelj
4. STRAN - NOVI TEDNIK
fflflj CM M M1E
17. FEBRUAR 1983
Za koga pripravlja dokumente
Kraigherjeva komisija?
Delo komisije zveznih druž-
benih svetov za vprašanja go-
spodarske stabilizacije, ali kot
se popularno reče Kraigherje-
ve komisije, v vsakodnevni po-
slovni, razvojni in samouprav-
ni praksi ni dovolj znano. Zgo-
dilo se je celo, da je na nekem
sindikalnem posvetu predsed-
nik osnovne organizacije vpra-
šal, kaj sploh dela ta komisija
in kje so gradiva, ki jih posre-
dujejo javnosti. To vprašanje
je vnovič aktualno sedaj, ko je
komisija objavila nov doku-
ment. Gre za dokument, ki go-
vori o osnovah za strategijo
tehnološkega razvoja v Jugo-
slavijo. To je eden izmed sepa-
ratov, ki poskuša natančneje
razložiti in opredeliti naloge na
enem izmed osrednjih podro-
čij, ki zadeva prestrukturiranje
gospodarstva. Tema je torej še
posebej zanimiva za celjsko
gospodarstvo, ki prav v tem ča-
su obravnava možne spre-
membe v strukturi gospodar-
stva. Gradivo namreč spodbu-
ja ne samo k razmišljanju, am-
pak tudi h konkretnemu opre-
deljevanju prednosti dolgoroč-
nega tehnološkega razvoja. Tu-
di v celjski analizi o možnostih
prestrukturiranja gospodar-
stva so opredeljene glavne de-
javnosti in izvozne grupacije,
ki naj bi predstavljali ključne
razvojne nosilce v prihodnjih
letih.
Gradiva Kraigherjeve komi-
sije so torej lahko pomembno
izhodišče v razmišljanjih o
spreminjanju sprejetih plan-
skih dokumentov, pa tudi ko
gre za pripravo konkretnih raz-
vojnih nalog. Ne samo to. Do-
slej objavljeni dokumenti, de-
nimo o dolgoročnem progra-
mu gospodarske stabilizacije v
prometu, o politiki razvoja
družbenih dejavnosti, o pro-
blemih zaposlovanja, o dolgo-
ročnem programu agroindu-
strijske proizvodnje in druga,
so lahko odličen pripomoček
delegatskim telesom in različ-
nim strokovnim ter političnim
organom. V šoli za delegate oz.
v drugih oblikah delegatskega
in družbenopolitičnega uspo-
sabljanja bi morala gradiva še
posebej pomembna, če bi jo
ilustrirali s konkretnim prika-
zom razmer v posameznih go-
spodarskih sektorjih na celj-
skem območju oziroma v Slo-
veniji.
Zaskrbljivo je, da ti doku-
menti, ki jih redno ponatiskuje
Delo, v posebnih brošurah pa
jih objavlja tudi -Delavska
enotnost, v zbirki Aktualna te-
ma, niso dovolj znani niti med
aktivisti niti med delegati, pre-
malo pa tudi v strokovnih kro-
gih. Zelo koristno bi bilo, če bi
v posameznih proizvodnih
grupacijah organizirali stro-
kovnopolitične posvete o posa-
meznih gradivih. Takšne obli-
ke političnega dela bi ne samo
zagotovile boljšo obveščenost
s pomembnimi razvojnimi do-
kumenti, marveč bi tudi dodo-
bro oborožila strokovne delav-
ce in delegate za njihovo
uspešnejše delo. Ali je skro-
mna obveščenost o gradivih
komisije zveznih družbenih
svetov za probleme gospodar-
ske stabilizacije dokaz pre-
mlačnega zanimanja za bolj
zavzeto in premišljeno reševa-
nje težav na posameznih go-
spodarskih področjih? Ali pa
je res vse manj želje po študiju
tistih dokumentov, ki pomaga-
jo odkrivati izhode iz nakopi-
čenih težav na posameznih go-
spodarskih področjih. Prav go-
tovo je škoda, da ti dokumenti
niso deležni več pozornosti
predvsem v različnih oblikah
delegatskega usposabljanja.
Skupščina
MGZ Celje
novega mandata
Jutri bo prva seja skupščine
Medobčinske gospodarske
zbornice Celje v novi delegat-
ski sestavi. Glavna vsebinska
tema seje bodo aktualna vpra-
šanja poslovanja v združenem
delu v novih družbeno-eko-
nomskih razmerah, poleg izvo-
litve novih organov skupščine
in delegatov, bodo na seji potr-
dili še zaključni račun za lan-
sko leto.
Zaostrene gospodarske raz-
mere in stabilizacija v družbe-
nih ter gospodarskih razsežno-
stih bodo zahtevale od vseh
zborničnih organov in strokov-
ne službe v prihodnje še več
dobrega dela.	UM
Za izvoz potrebuje Žična
nove proizvodne programe
^■■■■■BHHBHBBHBHHBBHHMH
Za proizvodnjo krogličnih ležajev bi potrebovali letno le 120 ton Sekta
Za svojo poslovno in pro-
izvodno preobrazbo so v
celjski Žični pripravili dva
nova programa: za proiz-
vodnjo krogličnih ležajev
in plinskih, acetilenskih na-
prav. Žična, ki je s svojimi
450 zaposlenimi delavci,
članica sozda Slovenskih
železarn, je prav sedaj v od-
ločilnem obdobju svoje teh-
nološke, kadrovske in raz-
vojne preobrazbe.
Dosedanja čustvena nave-
zanost na nekatere tradicio-
nalne žične proizvode in iz-
delke, se bo morala umakniti
prizadevanjem, da se iz ek-
stenzivne delovne in mate-
rialne proizvodnje, preusme-
rijo v ekonomsko, predvsem
izvozno, bolj obetavne in za-
nimive programe.
Tako so že pripravili nekaj
preobrazbenih programov,
ki so jih večinoma tudi us-
kladili v okviru slovenskih
železarn in celjske občine ter
še posebej v okviru razisko-
valnega projekta preobrazbe
celjskega gospodarstva. Od
teh ima največ realnih mož-
nosti proizvodnja krogličnih
ležajev manjših dimenzij, ki
pa bi se je lotili zaradi po-
manjkanja finančnih sred-
stev in tudi kadrov, postopo-
ma. Ocenjujejo, da bi žele-
zarne, zlasti ravenska in jese-
niška, lahko zagotavljali ka-
kovostni jekleni vložek v ko-
ličini 120 ton letno. Celjska
Žična sicer za obstoječih
osem proizvodnih progra-
mov potrebuje veliko jekla
V primerjavi z letom 1981
so v Žični lani za 14 odstot-
kov povečali celotni pri-
hodek, dohodek za 12 in či-
sti dohodek za 18 odstotkov,
žal so na konvertibilni trg
izvozili v vrednosti za
33.000 dolarjev, kar je za 40
odstotkov manj kot v 1981.
letu.
Predvsem so zaradi mate-
rialno intenzivne proizvod-
nje morali tudi veliko uvo-
ziti, prav s konvertibilnega
tržišča za 95 odstotkov več.
Zelo so povečali klirinški
izvoz, za 66 odstotkov, ven-
dar se je klirinški izvoz, še
največ v Sovjetsko zvezo,
sedaj zaprl, odkar so Sovje-
ti zgradili podobno tovarno
žičnih izdelkov.
(do 18.000 ton na leto!), dol-
goročno pa bi s proizvodnjo
krogličnih ležajev te količine
izredno zmanjšala.
Drugi preusmeritveni pro-
gram je proizvodnja aceti-
lenskih naprav, ki bi Žični
predvsem lahko odprla vrata
na konvertibilni zunanji trg,
doma pa bi v Celju tudi lah-
ko za najmanj tri delovne or-
ganizacije, kot so Emo, Kli-
ma in Libela, zaokrožila nji-
hove potrebe po plinskih na-
pravah.
V Žični so sicer razmišljali
še o tretjem programu, proiz-
vodnji homokinetičnih zglo-
bov oziroma sklopov, vendar
je ta inačica zaenkrat še v
zraku, ali vsaj v okviru slo-
venskih železarn trenutno
predvidena v sestavi proiz-
vodnje Plamena iz Krope.
Vsekakor pa je vse odvisno
od kragujevške Crvene za-
stave, ki bi se pri teh sklopih
morala udeležiti najmanj z
dvema tretjinama denarja.
Kakorkoli že načrtujejo v
Žični nove tehnologije, vse
predlagane so zahtevne. To
pa pomeni, da bodo morali
pripraviti tudi ustrezen stro-
kovni kader, saj sedanja izo-
brazbena sestava zaposlenih
ne daje dovolj poroštva za
kakovostno uresničevanje
novih in zahtevnih tehnolo-
gij. Tako je od 453 zaposle-
dnih kar 384 delavcev s kva-
lifikacijo, polkvalifikacijo ali
nekvalificiranih, srednjo izo-
brazbo ima 53 zaposlenih, 16
pa jih je z višjo ali visoko
izobrazbo.
MITJA UMNIK
Nov način vezave
privarčevanih sredstev
Tudi v Ljubljanski banki Splošni banki Celje uveljavljajo novo obliko
varčevanja. Gre za depozite in za pogodbeno dogovarjanje o vezavi depozi-
tov in obrestnih merah zanje. Bistvo tega je, da banka zagotavlja izpolnjeva-
nje v pogodbi določenih pogojev.
Depoziti se od obstoječe oblike vezave razlikujejo v tehniki izvajanja. Za
sprejete oblike depozitne vezave banka ne bo uporabljala hranilne knjižice,
marveč posebno oštevilčeno pogodbo. Te depozite, vezane nad tri in nad
šest mesecev, bo banka obrestovala takole:
depozite, vezane nad 3 mesece (3 mesece in 1 dan)
po 12% obrestni meri,
depozite, vezane nad 6 mesecev (6 mesecev in 1 dan)
pa po 15% letni obrestni meri.
Velja si zapomniti, da je vezava dinarskih depozitov nepreklicna in da bo
banka politiko fleksibilne obrestne mere pri depozitih izvajala tako kot bo v
pogodbi zapisano. To pomeni, da ostanejo obresti v času vezave depozita
nespremenjene, četudi bi se lahko obrestna stopnja v tem obodbju spreme-
nila. Spremenjena stopnja bo veljala le za nove pogodbe, ne pa stare. Na
kratko, obrestna mera za depozit, določena v pogodbi, velja do izteka roka
vezave.
In še to: po končani dobi vezave, banka nakaže sredstva depozita z
obrestmi vred na hranilno knjižico ali tekoči račun varčevalca. Če pa občan
želi podaljšati vezavo, mora z banko skleniti novo pogodbo. Z njo se
morebiti določi tudi nova obrestna mera.
Na pozabimo: vsa pojasnila o depozitih in drugem dobite v vseh enotah
Ljubljanske banke Splošne banke Celje.
Barvne fotografije iz Fotolika
V Fotolikovem laboratoriju za izdelavo barvnih fotografij, kjer razvijajo tudi barvne
filme, so že pričeli z normalno proizvodnjo. V eni izmeni lahko v tem laboratoriju izdelajo
okoli 2500 fotografij in razvijejo okoli 200 filmov. To pa zaenkrat tudi zadostuje za potrebe.
Razen tega bodo lahko z novimi aparaturami nudili usluge za izdelavo portretnih fotografij
in komercialne fotografije tudi tistim profesionalcem, ki nimajo tovrstnih naprav.
Celotna investicija v nov laboratorij znaša okoli 5 milijonov dinarjev in skoraj v celoti jih
je Fotolik Celje pokril iz lastnih sredstev.
17. FEBRUAR 1983
ElIMmKi	NOVI TEDNIK - STRAN 5
Preusmerjanja ni konec,
ko so učenci pod streho
Nadaljevanje s 1. strani
Mojca Bučer, psihologinja
na Srednji tehniški šoli v Ce-
lju pravi, da je ob začetku
šolskega leta bilo prijavlje-
nih preveč učencev na nara-
voslovno matematični usme-
ritvi na tej šoli: »Interesi v
tem času niso dokončno
oblikovani, marsikdaj so
odvisni od trenutne situaci-
je, od staršev, okolja. Kandi-
date smo povabili na
razgovor in jim v okviru na-
ših programov, ki jih je na
šoli kar precej, svetovali
usmeritev, glede na nagnje-
nja in interese. Končna odlo-
čitev je seveda na samih
učencih.«
Tako se je naprimer preu-
smeril Jože Jager.ki je sprva
želel na kemijsko usmeritev:
»Imel pa sem tudi druge že-
lje. Poklicali so me na
razgovor in mi svetovali
strojno tehnično, kjer je bilo
še dovolj prostora za vpis. Ni
mu žal, čeprav so pogoji tu
težji.«
Težje je ob polletju
Preusmerjanje pa se ne
konča s tem, ko so vsi učenci
pod streho. To je proces, ki
praktično traja ves čas sred-
nješolskega izobraževanja.
Marsikdo že ob polletju v
prvem letniku spozna, da ne
zmore programa za katerega
se je prvotno odločil, kar se
najbolj odraža v ocenah. Do-
gaja pa se tudi obratno, da
namreč učitelji ugotovijo, da
je nekdo sposoben tudi za
težji program kot se je prvot-
no odločil. Tako je naprimer
Stane Ograjšek začel s skraj-
šanim programom. Odličen
uspeh in druge sposobnosti
so pogojevale, da so mu sve-
tovali, naj se preusmeri v
srednji program: »V strajšan
program sem se vpisal pred-
vsem zato, da čim prej pri-
dem do kruha. To pa zaradi
težkega materialnega polo-
žaja pri nas doma. Tako sem
dobil tudi štipendijo pri In-
gradu. Kljub temu, da sem
se odločil za gradbenega te-
hnika so mi pustili štipen-
dijo.
V lanskem šolskem letu so
na Srednji tehniški šoli v Ce-
lju preusmerili okoli 70
učencev, predvsem ob pol-
letju, ko se že pokaže, kateri
učenci ne zmorejo srednjega
programa. Na pedagoški
srednji šoli pa je nekoliko
drugače. Psihologinja Alen-
ka Tacal o tem pravi tole:
»Mi nimamo skrajšanih pro-
gramov, zato mora biti že ob
vpisu večja selekcija. Želimo
da bi vsi učenci končali že-
ljeno smer. Pri nas že osem
let uveljavljamo usmerjanje
in smo tudi dosegli dobre re-
zultate. Edini v Celju imamo
dve psihologinji, ki opravlja-
va tudi svetovalno delo. Veli-
ko smo razmišljali o tem, ka-
ko bi se v proces usmerjanja
in preusmerjanja vključili
razredniki. Ob tem smo ugo-
tovili pomanjkljivo doku-
mentacijo. Vsak učenec ima
osebni list, ki pa o učencu
nič ne pove. Zato te liste do-
polnjujejo razredniki s po-
datki o družini, interesih, o
delu v razredni skupnosti in
druge podatke. Vodiva kar-
toteko o učencih in nenazad-
nje sodelujeva s strokovno
službo na skupnosti za zapo-
slovanje, ki nam daje podat-
ke o poklicih. Vse to upora-
bimo takrat, ko učencem
svetujemo, naj se odločijo za
kakšne druge programe. Zla-
sti se pri nas pojavlja pro-
blem vključevanja ženske
mladine. Vsako leto se jih
vpiše preveč, čeprav je situa-
cija ob pričetku letošnjega
leta bila boljša kot ob lan-
skem šolskem letu. Sicer pa
pri nas praviloma ne preu-
smerjamo. Ko so učenci na
šoli, jih skušamo čim bolj
motivirati za delo.«
Tudi Štipendije so
odločilni element
Na srednji šoli za trgovin-
sko dejavnost je močno čuti-
ti probleme, ker ni svetoval-
nega delavca. »Res, da si raz-
redniki zelo prizadevajo«,
pravi učiteljica Albina Zutič,
»toda učenca lažje spozna
razrednik, ki ima v svojem
razredu več ur kot pa tisti, ki
je le uro ali dve na teden med
svojimi učenci. Pri preu-
smerjanju smo najbolj upo-
števali mnenje razrednikov.
Tam kjer so se mnenja med
razrednikom in željami
učencev preveč razhajala,
smo skušali rešiti na učitelj-
skem zboru. Potem smo se
pogovorili še s starši pa z
učencem in se tako dokonč-
no dogovorili. Seveda so na-
stajali problemi tam, kjer so
imeli učenci štipendije. Ven-
dar moram izpostaviti, da ve-
čina delovnih organizacij, ni
delala težav. Tistim pa, kate-
rim so štipendije ukinili, teh
ni potrebno vračati. Menim,
da se preusmerjanje najbolj
obnese do konca prvega let-
nika, potem so si programi
preveč različni in bi preu-
smeritev močno obremenila
učenca.«
Zaokrožimo sedaj še nekaj
bistvenih problemov, ki so
jih med razgovorom večkrat
izpostavile udeleženke
okrogle mize s posameznih
šol kot tudi tovarišica Ceglar
s skupnosti za zaposlovanje
ter tovarišica Urankova z za-
voda za šolstvo. Predvsem je
potrebno organizirati na vsa-
ki šoli team strokovnih de-
lavcev. Strokovnega delavca
imajo sedaj le štiri šole. To so
v glavnem psihologinje, ki
imajo tudi druge učne ob-
veznosti. Idealno bi bilo, če
bi tak team sestavljali šolski
pedagog, psiholog in social-
ni delavec.
Seveda tudi oni ne bi kaj
prida naredili brez sodelova-
nja vseh učiteljev.
Tako se ne bi dogajalo, da
ostane pri večini primerov
ocena tisti merodajni dejav-
nik, ki odloča o tem, ali je
potrebno učenca preusmeri-
ti ali ne.
VIOLETA BATOVEC
EINSPIELER
Njihova najpomembnejša odločitev - poklic, (foto: J. Šturm)
V 103 letih
105 milijonov
ton premoga
V velenjskem rudniku
so začeli z izkopom pre-
moga pred 108 leti in so
do sobote, 12. februarja
letos iz njega nakopali že
105 milijonov ton premo-
ga! Sicer pa so velenjski
rudarji v februarju do tor-
ka zjutraj, ko smo dobili
zadnje podatke, delali že
dvanajst dni in v njih na-
kopali 226 tisoč 100 ton
ali poprečno na dan 18 ti-
soč 842 ton. S tem za me-
sec februar dosegajo
osnovni načrt skoraj 100
odstotno, delovnega pa
presegajo za slaba dva od-
stotka.
Do konca meseca bodo
delali še dvanajst dni,
skupaj pa morajo v fe-
bruarju nakopati po
osnovnem načrtu 415 ti-
soč 425 ton in po delov-
nem 437 tisoč 160 ton. Od
1- januarja letos pa do 14.
februarja so velenjski ru-
darji že nakopali 633 tisoč
900 ton premoga.
TV
Spomin na NOB živi v srcih
Ob otvoritvi prve stalne razstave o življenju In tJelu Miloša
Zldanška
Veliko naporov in odre-
kanj je terjal narodno-osvo-
bodilni boj od našega ljud-
stva. Veliko življenj je uga-
snilo v tistih dneh. Vendar
je prav v tistih dneh zagorel
velik in plapojoč plamen
upora zatiranih in izkori-
ščanih ljudi. Med najbolj
zagnanimi borci za svobodo
je bil tudi Miloš Zidanšek.
Rodil se je leta 1909 v
Dramljah, kjer je tudi preži-
vel otroška leta. Kasneje se
je družina preselila v Medlog
pri Celju, Miloš pa je odšel v
Maribor, da se izuči pekov-
skega poklica. Ze pred vojno
je bil član centralnega komi-
teja komunistične partije
Slovenije in Jugoslavije, za-
radi svojega naprednega in
revolucionarnega delovanja
pa je bil večkrat zaprt. Svoj
pogum in življenjsko požr-
tvovalnost je pokazal že v
prvih dneh vojne in vse do 6.
februarja 1942, ko je v neena-
kopravnem boju padel pod
streli okupatorja.
Ves čas njegovega boja za
boljši jutri so delavci OS Mi-
loš Zidanšek iz Dramelj,
skupaj z Muzejem revolucije
iz Celja, Maribora in Ljublja-
ne in Zidanškovimi najbliž-
njimi še živečimi sorodniki,
poskušali strniti v stalno
razstavo, ki je postavljena v
avli dramelj ske osnovne šo-
le. Zidanškov revolucionarni
boj pa je bil tesno povezan
tudi z delom Slavka Slandra,
Ludvika Mastnaka, Blaža
Rocka-Bibe, Franja Vrunča-
Buzde, Petra Štanteta-Skale,
Tineta Grčarja-Johana in
Janka Skvarče-Modrasa, ta-
ko da razstava vključuje tudi
utrinke iz njihovih življenj.
Ob otvoritvi razstave, ki je
bila v petek, 11. februarja, so
drameljski osnovnošolci pri-
pravili kulturni program, o
pomenu razstave je zbranim
spregovoril ravnatelj OŠ Mi-
loš Zidanšek. Franc Trupej,
življenje revolucionarja je
predstavil France Filipič,
predstavnik OK ZZB NOB
Šentjur, Jernej Borovnik, pa
se je vsem, ki so se trudili za
pripravo razstave, zahvalili v
imenu vseh šentjurskih bor-
cev. O svojem mladostnem
prijatelju je spregovoril Mel-
hior Jošt, Melita Zlatečan,
Zidanškova pranečakinja, je
izvedla recital o svojem pra-
stricu, ki ga je pripravila Da-
rinka Jošt, razstavo pa je od-
prla, in zbrane toplo povabi-
la na prvi ogled, Julijana Zla-
tečan, Zidanškova sestra.
Omenjena razstava, ki je
hkrati tudi prva tako obsež-
na namenjena našemu naro-
dnemu heroju Milošu Zidan-
šku, že kar sama po sebi
vzpodbuja tudi druge, ne sa-
mo osnovne šole,'ampak tu-
di druga društva in družbe-
nopolitične organizacije, da
pripravijo	podobne.
Razstava, ki jo je moč pogle-
dati kadarkoli, je namreč bo-
gat pomnik naše NOB,
IVANA FIDLER
Skrivnost uspeha je
v zaupanju delavcu
Štefan Nemeš je že vrsto
let najtesneje povezan z zre-
ško delovno organizacijo
Comet. V tem času je skup-
no z njo prehodil strmo,
uspešno pot in letos za
opravljeno delo prejel tudi
visoko priznanje Kraigher-
jevo nagrado.
-	Kadar govorimo ali
pišemo o Cometu že
vrsto let uporabljamo
besede kot so znanje,
sposobnost, lastna pa-
met. Kaj te besede vam
pomenijo?
Š. Nemeš: »Kaj je znanje,
je težko opredeliti. Vsak de-
lavec, vsak strokovnjak ima
znanje, ki ga lahko ovredno-
timo, ko je vgrajeno v nek
izdelek, ki ga tržišče prizna.
Da do tega pride, pa je najpo-
membnejše zaupanje. Zau-
panje delavcu, strokovnja-
ku, zaupanje vase. Le-to zau-
panje lahko rodi plod zna-
nja.«
-	Uporaba lastnega
znanja ni povsod tako
samoumevna kot v Co-
metu. Menite, da temu
botruje ravno zaupanje
ali pa igrajo pri tem svo-
jo vlogo tudi materialni
pogoji?
Š. Nemeš: »Prvo je zaupa-
nje. Jugoslovani in tudi Zre-
čani se ne razlikujemo od
drugih ljudi. Smo povprečni,
torej sposobni pridobiti ne-
ko znanje. Kadar to znanje
vzpodbujamo z zaupanjem,
uspemo. Mislim pa, da so ne-
kateri pri čakanju na rezulta-
te preveč nestrpni in se zato
bolj ozirajo po nakupih tuje-
ga znanja. Res lahko s tem
prehitijo čas in hitreje osvo-
jijo neko znanje - namesto v
5-10-letih kar v enem do
dveh. Toda to je le navidezen
uspeh. Kdor verjame samo v
to, kar je kupil, ne razvija
zaupanja v lastne moči, am-
pak poveličuje tuje znanje in
podrejenost.«
-	Kaj v Cometu niste
enako pričeli?
Š. Nemeš: »Res, v prvih le-
tih smo premišljali, ali ne bi
prehiteli konkurentov za 3-4
leta z nakupom licenc. Mor-
da je bila srečna okoliščina,
da nam takrat ni podal roke
tuji partner, ki bi bil kako-
vostno med najboljšimi. Na-
vezali smo stike s partner-
jem, ki je bil povprečen. Kot
tehnologi smo ugotovili, da
smo sposobni sami priti do
take ravni kakovosti.«	'
-	Kaj pa je vas priteg-
nilo oziroma vas še pri-
vlači v Cometu?
Š. Nemeš: »To je težko
vprašanje. Človeka pritegne
delo, zagnanost, predvsem
pa problemi, ki se z delom
odpirajo in so vsak dan večji.
Morda čudno izgleda, toda v
15 letih, kar sem v Cometu,
ni bilo obdobja, ko bi lahko
rekel, da smo storili vse, da
sem naredil svoje, rešil pro-
bleme. Vsak dan se pojavlja-
jo novi, ki zahtevajo od mene
odgovornost - moram jih re-
ševati. S tem, ko jih rešujem,
se pojavljajo spet novi. Kon-
ca ni.«
-	Za Comet sploh ve-
lja, da mladi strokovni
kadri, ki se tu zaposle,
tudi ostajajo. Zakaj?
Š. Nemeš: »Vsak mlad
strokovnjak, ki je priprav-
ljen delati, je tudi stimuliran.
Ne le z osebnim dohodkom.
Menim, da je velika vzpod-
buda, če lahko mlad tehnik,
strokovnjak, dokaže najprej
sebi in nato okolju, kjer dela,
da lahko in da je naredil ne-
kaj novega, izdelek, ki je lah-
ko tržno vrednoten in se na
tržišču tudi uveljavi.
-	Gmotna stimulacija
pa ne more biti nepo-
membna?
Š. Nemeš: »To je problem.
V tistih letih, ko smo v Co-
metu imeli osebne dohodke
nad povprečji, je stimulacija
z višjim osebnim dohodkom
gotovo nekaj odtehtala. Se-
daj skušamo to reševati tudi
s priznanji Raziskovalne
skupnosti. To pa še vedno ni
dovolj. Morali bi storiti še
več in ustvarjalno delo tudi
posebej nagraditi.«
-	O * vzpodbujanju
ustvarjalnega dela pri
nas veliko govorimo.
Menite, da so pogoji za
njegovo uveljavitev pri
nas ugodni?
Š. Nemeš: »Ne, niso naj-
boljši. Mladim strokovnja-
kom dajemo premalo prizna-
nja - moralnega in finančne-
ga. Morali bi jih bolj izpo-
stavljati, bolj vzpodbujati.
Včasih okolje, kjer delajo, ni-
ti ne pozna njihovih dosež-
kov. Včasih kar čudno izgle-
da, ko mora strokovnjak sam
spregovoriti o svojem delu,
se nekako sam pohvaliti. V
večini pa so to skromni de-
lavci, ki sami ne izpostavlja-
jo svojih dosežkov.«
-	Prejeli ste Kraigher-
jevo nagrado. Kaj pome-
ni za vas in za Comet?
' Š. Nemeš: »Zame je to veli-
ka obveznost. Nagrada je
opozorila na naše dosežke in
nas sedaj zavezuje, da tako
ugodne dosegamo tudi v bo-
doče."
-	Časi pa niso taki, da
bi lahko s prevelikim
zaupanjem gledal na na-
daljni razvoj. Ali pa?
Š. Nemeš: »Menim, da bo-
mo v Cometu kos gospodar-
skim tokovom. Pred dobrim
letom je bil vpliv omejevanja
uvoza tolikšen, da nismo
mogli več povečevati proiz-
vodnje. V drugi polovici lan-
skega leta pa smo se ujeli,
tako da lahko proizvodnjo
povečujemo - letos jo na pri-
mer nameravamo povečati v
fizičnem obsegu za 6 odstot-
kov. Tudi reprodukcijski
material iz uvoza imamo za-
gotovljen po zaslugi naše
usmeritve v izvoz - zlasti pa
v višje oblike sodelovanja s
tujino.«-
MILENA B. POKLIC
6. STRAN - NOVI TEDNIK
fflflj CM M M1E
17. FEBRUAR 1983
10 let PD2
Celje
Planinsko društvo Že-
lezničar Celje, ki je v me-
stu ob Savinji med naj-
številčnejšimi, je praz-
noval 10-letnico obstoja
svojega društva. Med 450
člani je v vrstah društva
več kot polovica pionir-
jev in mladincev.
Proslave ob desetletni-
ci so se poleg delegatov
celjskih planinskih dru-
štev udeležili še delegati
PDZ iz Maribora, Ljublja-
ne, Zagreba, Sarajeva,
Prištine, Skopja, Beogra-
da in Novega Sada. Poleg
priznanj tozdom, ki pod-
pirajo planinsko dejav-
nost društva, so podelili
še priznanja društvom v
Sloveniji in v drugih re-
publikah. Srebrni planin-
ski znak je prejel en član,
štirje pa bronastega.
Za predsednika druš-
tva je bil ponovno izvo-
ljen Tone Florjanič, ki
ima precej zaslug za šte-
vilne uspehe društva. To-
variš Florjanič je dve
mandatni obdobji tudi
uspešno vodil koordina-
cijski odbor vseh petnaj-
stih Zelezničarskih pla-
ninskih društev v Jugo-
slaviji, to delo pa nadalju-
je tudi sedaj.
Po proslavi, kjer so
med kulturnim progra-
mom analizirali tudi de-
setletno delo v svojem
društvu, se je sestal
upravni odbor, ki je že za-
čel z uresničevanjem
sprejetega programa. Te-
ga so namreč sprejeli na
proslavi, ki je hkrati pred-
stavljala tudi redni letni
občni zbor. Tako se je že
na prvi seji upravnega od-
bora v društvo vključil še
planinski krožek na
osnovni šoli Ivan Kova-
čič-Efenke. Mladi so tako
dopolnili vrste pionirjev
in mladincev iz osnovnih
šol Polule in Hudinja,
Kot vsako leto, so tudi
za letos pripravili obširen
program izletov in poho-
dov po Sloveniji in Jugo-
slaviji. Med drugim se bo-
do udeležili 23. srečanja
PD2 Jugoslavije v Bački
Topoli, srečanja PDZ Slo-
venije in Hrvatske na Lis-
ci.
MILAN GOMBAC
Gripa je na pohodu zlasti
v večjih mestih na Celjskem
Gripa je trenutno v pol-
nem zamahu. Zlasti velja to
za Celje in Titovo Velenje,
kjer so v zadnjem času zabe-
ležili preko 860 oziroma 880
prijavljenih primerov gri-
pe. Nekoliko manj prijav je
v šmarski, laški in šentjur-
ski občini. Vendar pa po na-
povedih lahko pričakuje-
mo, da se bo le ta iz večjih
centrov preselila na
obrobja.
V	občinah celjskega ob-
močja so v zdravstvenih do-
movih zabeležili okoli 2400
primerov tega obolenja (če
ne štejemo Slovenske Konji-
ce za katere nismo uspeli
zbrati podatkov). Število še
zdaleč ne zajema prav vseh
obolelih. V glavnem so to
otroci in pa tisti, ki potrebu-
jejo bolniški list, torej zapo-
sleni. Ostali pa se tudi brez
zdravniške pomoči zdravijo
kar sami, saj gripo tako vsi
poznamo po značilnih simp-
tomih in ta letošnja se ne
razlikje bistveno od ostalih.
V	Celju je za gripo zbolelo
341 otrok; do 6 let starosti;
233 v starostni skupini od 7.
do 19 let; med 20 in 59 leti je
zbolelo 288 občanov; nad 60
let pa trije. V Titovem Vele-
nju je obolelo za gripo 884
prebivalcev, od tega največ
v starostni skupini od
20-59. leta (453), otrok do še-
stega leta je zbolelo 295, do
19. leta 111. V mozirski obči-
ni so do sedaj evidentirali
280 bolnikov, ki so enako-
merno razporejeni med vse
starostne skupine. V laški
občini je zaenkrat le 95 pri-
merov: do 6 let sta bila le 2,
največ obolelih je med sred-
njo-starostno skupino (66).
V žalski občini je 214 obole-
lih, med srednjo starostno
skupino jih je kar 166. Naj-
manj obolelih pa je zaen-
krat v šmarski (14) in šent-
jurski (27) občini.
Gripa, ki je zajela celjsko
območje sodi v skupino va-
riacij A virusa. Ni pa toliko
huda kot nadležna. Značil-
nost te gripe je, da ima bol-
nik zelo visoko vročino, mr-
zlico, močno se poti, draži ga
na suhi kašelj. Značilni so
tudi glavoboli, slabost, niso
pa izpostavljeni simptomi, ki
ponavadi spremljajo nahod.
Gripa traja 4-5 dni.
Zdravniki priporočajo le-
žanje, dokler vročina ne upa-
de, uporabo zdravil proti gla-
vobolu, vročini, veliko teko-
čine, C vitamina (limona, ka-
terih je na srečo dovolj v tr-
govinah, zaleže pa tudi sok
rdeče pese. Nikakor pa ne
smemo uporabljati pri tej
bolezni antibiotikov. To lah-
ko ima hujše posleclice.).
Gripa se širi preko kužnih
kapljic v zraku. Zato naj bol-
niki ostanejo doma, kajti mi-
mogrede lahko okuži veliko
število ljudi (inkubacijska
doba je od 24-28 ur). Zato se
v tem času izogibajmo zapr-
tih prostorov (ali jih vsaj do-
bro zračimo) in večjih sku-
pin ljudi in množičnih sho-
dov, če se hočete zavarovati
pred okužbo.
WE
Skupna pota-glasilo S0ZD Agros
14. januarja je izšla prva številka glasila »SKUPNA
POTA«, ki ga izdaja SOZD Agros iz Šempetra. Glasilo
bo izhajalo vedno vsak teden. Ker so OZD tega SOZD-
a razvejane po celi Sloveniji, informacije so pa po-
trebne delavcem za uresničevanje njihove samo-
upravne funkcije, je glasilo najustreznejša oblika.
Takšne informacije pa ne morejo biti ustne in občasne.
Neposredno ustno informiranje je fizično neizvedljivo,
posredno pa je običajno izkrivljeno. Zato se je komisija
za obveščanje odločila za to obliko. Pri tem je upošte-
vana potreba za sposobnost informiranja in samo-
upravnega odločanja. Informacije za potrebe samo-
upravnega odločanja pa bodo morale biti dvosmerne,
morale bodo pritekati iz OZD in iz SOZD-a in le tako
bodo odigrale svojo vlogo pri samoupravnem odloča-
nju.
IVAN JURHAR
Dobrčani so praznovali krajevni
praznik
Krajani Dobrne so včeraj proslavili svoj krajevni
praznik, ki so ga namenili spominu na 16. februar 1944
leta, ko je legendarna XIV. divizija prešla preko Do-
brne na področje Paškega Kozjaka.
V času od 11. februarja pa do včeraj so se vrstile
številne prireditve, s katerimi so krajani obeležili svoj
krajevni praznik. Omenimo naj le nekatere. V soboto
je bila otvoritev asfaltirane ceste v Lokovini. V nedeljo
so se na slavnostni seji sestali borci krajevne organiza-
cije Zveze borcev in ob tej priložnosti podpisali listino
o pobratenju z borčevsko organizacijo iz Suhorja.
Včeraj pa se je prireditev pričela že ob 16. uri z
otvoritvijo preurejenih prostorov krajevne skupnosti
in knjižnice, sledila je slavnostna seja skupščine kra-
jevne skupnosti, na kateri so podelili tudi priznanja
najbolj aktivnim krajanom. Na osnovni šoli pa je bila
slavnostna akademija s kulturnim programom, na ka-
terem so sodelovali učenci osnovne šole in KUD Karel
Destovnik-Kajuh iz Dobrne.	WE
Indok center Celje - z delom
pridobljeni ugled
Indok center celjske občine čaka danes, v četrtek, 17.
februarja, opoldne, delovni obračun za minulo leto in spre-
jem programa za letos. Sicer pa bodo na sedmi redni seji
skupščine ustanoviteljev Indok centra spregovorili še o za-
konu o družbenem sistemu informiranja, ki v bistvu potrju-
jejo pot, ki jo je celjski Indok center osvojil skupaj z organi-
zacijami združenega dela. Na tej poti se je center tudi uvelja-
vil, zato ugled, ki ga ima, zato tudi živahna dejavnost.
Indok center bo tudi poslej, tako kot v minulem obdobju,
krepil svoje delo v informacijski in dokumentacijski dejav-
nosti, zatem na področju usposabljanja in izobraževanja itd.
Na seji bodo odločali tudi o soglasju k ponovnemu imeno-
vanju Mirka Vrečka za vodjo Indok centra Celje.
MB
Zeleni car bo rohnel nad bruci
Laški akademski klub je
nedvomno eno izmed dru-
štev, ki ima v laškem najdalj-
šo tradicijo. Njegova ustano-
vitev sega v leto 1957. Ta-
kratna generacija laških štu-
dentov v Ljubljani je že ime-
la navado prirejati ad hoc
brucovanja po Ljubljani,
svojo navado pa so želeli pre-
nesti tudi na domača tla. Po-
budnikom	ustanovitve
LAK-a, ki so imeli »sedež« v
gostilni Pri Slamiču so še da-
nes hvaležne mnoge genera-
cije laških študentov, ki so
imele priliko na lastni koži
občutiti čar brucovanja kot
sestavnega dela Akademske-
ga plesa.
Ze takoj prvo leto po usta-
novitvi, v plesni sezoni 1958,
je Lak priredil I. Akademski
ples z brucovanjem v gosti-
šču Hum v Laškem. Oprijeli
so se Križevačkih statutov,
ples pa je postal tradiciona-
len. Ohranil se je vse do da-
našnjih dni in preživel vse
tiste prireditve, ki so že ob
drugi ponovitvi razglašale
tradicionalnost takoj nato pa
zamrle.
Laščani so v vseh teh letih
sprejeli Akademski ples za
svojega. To pa niti ni čudno,
saj je poleg Piva in cvetja to
edina tradicionalna priredi-
tev, ki poživlja siceršnje mr-
tvilo v Laškem na tem po-
dročju. Tako se vsako leto
»stare bajte« oblečejo v ko-
stume iz časov Moliera, na-
denejo si lasulje, in tako kot
Zeleni car in člani njegovega
spremstva sprejmejo bruce
med študente. Posebej je po-
stala znamenite -KRONIKA
COMUNA NOSTRA«, ki jo
njegovo veličanstvo Zeleni
car prebere kot zaključek
brucovanja. V njej na šaljiv
in piker način v rimah pogo-
drnja nad problemi in teža-
vami »Laške Komune«.
19. februarja 1983 bo Zele-
ni car že petindvajsetič ro-
hnel nad bruci in s svojim
spremstvom (levi in desni
asesor, 'orucmajor, pedel, za-
stavonoša in drugi) poskušal
razvedriti turobne Laščane.
Ponovno bodo oživeli Križe-
vački statuti, stari brucovski
običaji, zadišalo bo po nafta-
linu in ponovno bo tu Kroni-
ka COMUNA NOSTRA.
Bruci bodo opravljali »bru-
covske izpite« in po krstu in
prisegi bodo prejeli original-
ne latinske diplome, s kateri-
mi jih bo Zeleni car povzdig-
nil v »krokarski stan« - med
študente. Ker pa je ravno ju-
bilej, bodo Red zaslug za car-
stvo prejeli vsi tisti, ki so
imeli prste vmes pri ustano-
vitvi ali kasnejšem razvoju
kluba. Tako se bo Red zaslug
za carstvo pridruZil vsem že
znanim redom: Redu cuclja
za potomca, Redu štoplc-ci-
gerja za izvrtano diplomo...
MILKO ŠKOBERNE
Milan Reberšak
Med Slovenci je v zad-
njih letih vse bolj priljub-
ljeno smučanje, kar še po-
sebej velja za tek na smu-
čeh, s katerim se lahko
ukvarja prav vsak in to ne
glede na starost ali celo
dobro finančno podlože-
nost. Med tistimi Sloven-
ci, ki so se pred štirimi,
petimi leti »zaljubili« v
tek na smučeh po belih
poljanah sredi naše lepe
narave, je tudi Milan Re-
beršak, ki je zaposlen pri
delovni organizaciji Nivo
v Celju. Ljubezen do na-
rave mu je takorekoč že
prirojena, saj izhaja iz
prelepih krajev na Koz-
janskem, med katerimi je
tudi njegov rojstni Vir-
štajn. Milanov osnovni
poklic je tesar, zdaj pa je
pa še nekaj opravljenih
šolah prišel do takšne izo-
brazbe, da je lahko grad-
beni delovodja.
Srečali smo ga na smu-
čišču v Libojah, kjer se je
večkrat podal na tekaško
progo, katere krog meri
2200 metrov.
Milan se lahko pohvali
že z nekaterimi pravimi
podvigi, saj je sodeloval
na dveh Koroških mara-
tonih v dolžini 20-21 km,
na Dupeljskem teku (30
kilometrov) in Trnov-
skem teku, ki meri kar 42
kilometrov! Redno sode-
luje tudi pri organizaciji
tekaškega smučarskega
maratona v Logarski doli-
ni, ki bo letos v marcu.
»Pozimi - če je sneg se-
veda - pretečem po tride-
set kilometrov na teden,
drugače pa prehodim po
osem in več kilometrov.
Redno sodelujem tudi na
smučarskem maratonu
na Čehoslovaškem, ki je
dolg 30 kilometrov.«
Za Milana, velikega lju-
bitelja narave in zdravega
življenja, je smučarski
tek nekaj podobnega kot
planinstvo, kajti »ko zač-
neš ne moreš odnehati«,
pravi. »Poznaš samo eno
pot - naprej!« Milan Re-
beršak ne more prehvaliti
enodnevnih zimskih izle-
tov v Logarsko, na Pok-
ljuko, Roglo... »Smučar-
ski tek na teh poljanah je
najlepše doživljanje na-
rave. «
Vsa Reberšakova druži-
na smuča... »Moti me, da
za najmlajše ni pri nas
mogoča kupiti ustreznih
tekaških smuči in čev-
ljev. Marsikdo bi se S tem
lahko ukvarjal, saj je pro-
ti ostali smučarski opre-
mi izredno poceni Poglej-
te! na Čehoslovaškem se
ukvarja od vseh smučar-
jev s tekom 80 odstotkov,
ostali pa z alpskim smu-
čanjem. Zame je smučar-
ski tek kot kruh za beljen
z znojem.«
TONE VRABL
Anica Tkalec
Cirila Zagoričnik
Stanko Zazjal
Nova trgovina v Vrbju
Konec lanskega leta se je
krajanom Vrbja izpolnila
dolgoletna želja: Savinjski
magazin iz Žalca je namreč
tam odprl trgovino. Sedaj ni
treba več po vsako malen-
kost v Žalec ah v kakšen
drug kraj. V zgradbi je samo-
postrežna trgovina z bifejem
ter skladiščni prostori. Obi-
skali smo trgovino v Vrbju
in pripravili anketo.
ANICA TKALEC, poslo-
vodja: »Trgovina je dobro
obiskana, o čemer govori tu- •
di podatek, da smo doslej
plan prodaje še zmeraj pre-
segli. Založenost je solidna, s
tem da manjka stvari, ki jih
tudi drugod ni mogoče dobi-
ti. Čistila za pranje posode
dobimo le enkrat mesečno in
takrat se trudimo, da jih po-
šteno razdelimo med ljudi.«
CIRILA ZAGORIČNIK,
prodajalka: »Kupci, oziro-
ma krajani Vrbja so dobre
stranke. Doslej z njimi še ni
bilo nikakršnih nesporazu-
mov. Ljudje razumejo, da
nekaterih stvari ni in jih tudi
mi ne moremo ponuditi.
Trudimo se, da bi bili prijaz
ni in ustrežljivi.«
STANKO ZAZJAL: »V t
trgovino pridem vsak dan ii
pohvaliti moram prijazn
prodajalke. Trgovina je lepi
urejena in čista. Prepriča)
sem, da so z njo zadovoljn
vsi krajani v Vrbju. Ti so ti
govino zares že potreboval:
kar še zlasti velja za starejš
ljudi, ki so morali prej pešs
čiti v Žalec.«
JANEZ VEDENIl
17. FEBRUAR 1983
ElIMmKi
NOVI TEDNIK - STRAN 7
Tudi rudarski elektrikar in mehanik deficitarna poklica
SOZD REK
DO RLV
TOZD Izobraževa-
nje
Minili so časi, ko je bilo
pridobivanje mineralnih
surovin odvisno od naključ-
nih odkritij na površini in
od fizičnega napora pri pri-
dobivanju. Danes nam ener-
getska in surovinska kriza
zastavljata dva cilja: da na-
črtno raziskujemo in popol-
noma mehaniziramo prido-
bivanje tega, danes tako
dragocenega bogastva. Ta-
ko niso samo rudarski pro-
fili, ampak tudi rudarski
elektrikar in mehanik iska-
ni poklici za Rudnik lignita
Velenje. Rudnik, ki je sedaj
že 70-odstotno mehaniziran,
potrebuje za redno obrato-
vanje tudi vzdrževalne po-
klice. Delo z mehanizacijo,
predvsem vzdrževalna dela
in popravljanje, pomeni ti-
sto komponento, ki poleg
dobre organizacije dela in
zanosnega rudarskega »ho-
ruka«, vodi Rudnik lignita
Velenje na vsakoletna re-
kordna pota doseženih izko-
panih količin premoga.
Prav zato vam danes pred-
stavljamo poklica rudarski
elektrikar in mehanik.
RUDARSKI ELEKTRI-
KAR
Učenci, ki želijo nadaljeva-
ti izobraževanje za ta poklic,
se morajo vpisati v elektro-
tehniško usmeritev srednje-
ga programa elektroenerge-
tike. Po končanem triletnem
šolanju dobijo učenci, ki
uspešno izpolnijo vse šolske
obveznosti, naziv elektrikar
energetik. Potem sledi še
šestmesečno usposabljanje
za delo, ki sodi v sklop pri-
pravništva in v katerem
učenci-pripravniki spoznajo
delovne procese, organizaci-
jo dela in povežejo teoretič-
no znanje s proizvodnim de-
lom in delovno prakso, se
praktično seznanijo z var-
stvom pri delu in drugimi
pomembnimi znanji, ki obli-
kujejo bodočega delavca -
rudarskega elektrikarja. Izo-
braževanje je sestavljeno iz
teoretičnega dela, proizvod-
nega dela in iz praktičnega
pouka, tako da dobijo učenci
že v času šolanja celovito
predstavo o svojem delu.
Rudarski elektrikar vzdržuje
elektromehanske naprave,
elektro stroje, elektro mrežo
in izvaja montažo in demon-
tažo le-teh. Delovne naloge
rudarskega elektrikarja
vključujejo tudi razna re-
montna dela na elektro opre-
mi in napravah v delavnici,
tako da je njegova prisotnost
v jamskih prostorih, pri pri-
dobivanju premoga, nepo-
grešljiva.
Delo rudarskega elektri-
karja je strokovno zahtevno,
saj se v konkretnih pogojih
dela prepletajo jako in šibko-
točne naprave, rudarska te-
hnologija pa dosega vedno
višjo raven. Zaradi posebnih
pogojev dela pa ta poklic za-
hteva od človeka veliko me-
ro zanesljivosti in odgovor-
nosti.
RUDARSKI MEHANIK
Učenci, ki želijo nadaljeva-
ti šolanje za ta poklic, se mo-
rajo vpisati v kovinarsko
usmeritev srednjega progra-
ma kovinarstva in strojniš-
tva. Po treh letih šolanja, ki
poleg teoretičnega dela
vključuje tudi proizvodno
delo in praktični pouk v Ru-
darskem učnem prostoru
izven jame, učenci dobijo na-
ziv strojni mehanik. Po na-
dc 'jn jem šestmesečnem
usposabljanju za delo, ki so-
di v sklop pripravništva in v
katerem učenci-pripravniki
spoznajo delovne procese,
organizacijo dela in povežejo
teoretično znanje s proizvod-
nim delom in delovno prak-
so ter se praktično seznanijo
z varstvom pri delu, pa dobi-
jo naziv rudarski mehanik.
Delo rudarskega mehanika
obsega popravila in vzdrže-
valna dela na strojih za pri-
dobivanje in transportiranje
premoga ter drugih strojnih
napravah in montažna ter
demontažna dela na le-teh.
Svoje delo opravlja rudarski
mehanik v jami in v zunanjih
remontnih delavnicah.
V delovna sredstva, na ka-
terih opravlja svoje delo ru-
darski mehanik, so vložena
velika materialna sredstva,
delo je strokovno zahtevno,
zaradi posebnih pogojev de-
la pa terja od človeka veliko
mero zanesljivosti in odgo-
vornosti.
Za obe izobraževalni smeri
lahko učenci zaprosijo za šti-
pendijo in za sprejem v Dom
učencev; po končanem šola-
nju za ta poklica, pa so jim
odprta vrata za nadaljnje izo-
braževanje. Kajti, to moramo
ponovno zapisati, le strokov-
no usposobljeni delavci lah-
ko zanesljivo in odgovorno
opravljajo svoje delo.
Rudarski praktični pouk poteka pod vodstvom inštruk-
torja v Rudarskem učnem prostoru, moderno opremljeni
hali, ki popolnoma ponazarja razmere v jami.
Mehanizirano čelo DOWTY na katerem lahko pokažejo rudarski mehaniki svoje sposob-
nosti.
filter za čiščenje zraka
uporablja se za odpraševanje
v vseh vrstah industrije
V teku nadaljnje vožnje so se morali po-
novno oskrbovati predvsem z mesom (z
mesom za kuho in s salamo in slanino),
mastjo, oljem, sirom, kruhom, vinom in sla-
tino. Največ so na tem delu vožnje kupovali
živež v Sisku, Slavonskem Brodu, Brčkem,
Sremski Mitrovici, Šabcu, Zemunu, Beo-
gradu, Pančevu, Smederevu, Kovinu in Po-
žarevcu. Meso za kuho »so razrezovali v
Podolgovate kose, kakršni so bili potrebni
za en kuharski obrok, nabodli na palico in
pbesili pred ,sušo' na sonce, da ga je opeklo
in se ni potem pokvarilo«. Ponoči pa so
Palico, na katero so nabadali meso, shranje-
vali v zaboju, »kišti«. Kot povedano, je bila
hrana in pijača spravljena pod sušo, med-
tem ko je bilo ognjišče spredaj v levi riži
Pred kolibo, pod njenim napuščem, zraven
ognjišča pa so bili miza in stoli; drva so bila
Pod sušo.
Na »mitrovških« splavih so zajtrkovali
okoli šestih, kosili okoli poldneva, večerjali
okoli sedmih ali prej, ustrezno letnemu ča-
su. Od malic je bila predpoldanka okoli
devetih ali nekaj prej, popoldanska malica
okoli treh. Za zajtrk je bila (prava) črna
kava s kruhom, ponekod pa so poleg tega
2ajtrkovali tudi slanino, salamo ali sir; sem
ln tja so imeli za zajtrk golaž. Nekateri kr-
^aniži so pripravljali za zajtrk masovnik, t.
J- jed, ki je sestajala iz zabele, na kateri so
Prepražili moko. tako da je postala rumena;
to so nato zalili z vodo. Kosili so v poglavit-
nem juho, meso, krompir in solato, redkeje
golaž in obaro. Juho so zakuhali z ješpre-
njem, ječmenčkom, rezanci, rižem ali riba-
no kašo. Poleg navedenega kosila, kakršno
je bilo najpogosteje v navadi, so si kdaj pa
kdaj privoščili opoldne tudi kaj boljšega,
npr. praženec ali češpljeve cmoke (za valjar
je rabila steklenica). Za večerjo sta bila naj-
večkrat golaž in obara; manj pogosto so
večerjali juho in meso, še redkeje rižoto.
Malica je bila enaka dopoldne in popoldne:
kruh, sir in salama, slanina, gnjat-ali suh
jezik, tu in tam še jajca.
Pričujoči opis hrane na vožnjah savinj-
skih splavarjev se nanaša na obdobje stare
Jugoslavije. Za prvi dve desetletji 20. sto-
letja praviloma ni na voljo zadevnih priče-
vanj razen tega, da je bila v tistih letih
hrana na »mitrovških« splavih preprostejša
kakor pozneje, natančneje, da so jedli ta-
krat predvsem meso za kuho, slanino in
safemo, ješprenj in kruh; v stari Jugoslaviji
pa je prišla v navada gavrilovičeva salama
namesto navadne, od mesa za kuho govedi-
na in svinjina (ne teletina) in v določenem
obsegu tudi piščanci. V stari Jugoslaviji je
bila poraba mesa na »mitrovških« splavih
velika, saj je prišlo na splavarja blizu kilo-
gram mesa na dan, nikoli dosti manj.
Velika je bila tudi poraba vina. Pri zajtr-
ku ga zvečine niso pili, pač pa pri kosilu,
večerji in malicah, vsakikrat okoli pol litra.
Toda vina niso pili samo pri jedi, temveč so
si ga lahko privoščili po želji tudi sicer;
tedaj so nekateri mešali vino s slanino. Vse-
kakor je spil praviloma vsak najmanj po
dva litra vina na dan. Voda iz Save in Dona-
ve ni bila pitna (tako so morali za kuho
zajemati vodo v lonce, v katerih se je »used-
la«, in so jo šele potem uporabljali). Pri
nakazani porabi vina je bil prenekateri
splavar na vožnji po Savi in Donavi po
malem pijan. Če so izpraznili sod pred kon-
cem vožnje, so dokupovali vino v pletenke.
Na »mitrovških« splavih je bil poleg hra-
ne in pijače zastonj tudi tobak. Starejši so v
stari Jugoslaviji deloma še čikali, deloma
kadili pipe; sicer pa so takrat splavarji kadi-
li cigarete. Neplačani tobak je (obenem z
družbo in vinom) zlasti mlajše v tolikšni
meri spodbujal h kajenju, da so na »mitrov-
ških« splavih marsikdaj kadili tudi tisti, ki
drugače niso bili kadilci. (Povečini pa so
splavarji kadili.) V ohranjenem ustnem
izročilu je nadalje sporočeno, da so posa-
mezni splavarji, ki niso doma čikali ne ka-
dili, počeli na »mitrovških« splavih oboje
hkrati.
Ko so ob koncu vožnje iztovarjali les, so
začeli to delo zadaj in ob strani splava, tako
da je ostala kobila (s prostorom pred njo) na
vodi do zadnjega in je bilo mogoče na spla-
vu kuhati (in spati). Zadnji dan so kobilo
odnesli na suho ter kuhali tam do odhoda.
Na poti domov so navadno jedli kruh in
gnjat ali drugo svinjino in pili vino (iz ple-
tenk). Ob izplačilu po vrnitvi so splavarski
gospodarji pogoščali splavarje na svojih
domovih ali v gostilnah. Kakšna je bila ta
pogostitev, je bilo odvisno od dobička; vse-
kakor je bilo tedaj na mizi vselej meso (po-
gosto želodec).
Kosilo na mitrovškem splavu (trideseta leta)
8. STRAN - NOVI TEDNIK
wm na mm
17. FEBRUAR 19$
»Svoboda« igra in poje
Delavsko prosvetno društvo »Svoboda« iz Celja prireja jutri zvečer v dvorani Narodnega doma v Celju svojo vsakoletno
predstavo z naslovom SVOBODA IGRA IN POJE. Na tej prireditvi se bodo predstavile širšemu občinstvu sekcije, ki
delujejo v okviru tega društva ki po prihodnje leto praznovalo 65. obletnico svojega obstoja. Tako bodo jutri obiskovalci
lahko prisluhnili moškemu pevskemu zboru, harmonikarskemu orkestru, tamburaški skupini in ansamblu Kavalirji-
Na fotografiji je Harmonikarski orkester, ki ga vodi Marija Založnik.
80 letnica zborovskega petja v Radečah
Navdušenje v prepolni
dvorani kulturnega doma,
pesem pevk in pevcev iz več
kot sto grl. aplavzi, Prešer-
novi verzi; to je le nekaj
značilnosti petkove sveča-
ne proslave v počastitev
slovenskega kulturnega
praznika, obletnice ljub-
ljanske Lesni ne in 80-letni-
ce zborovskega petja v Ra-
dečah.
Ta kraj v laški občini ima
bogato kulturno tradicijo,
saj so že pred prvo svetov no
vojno, posebej pa še med
obema vojnama in seveda po
osvoboditvi v njem zelo ak-
tivno delovala mnoga kul-
turna društva. Tako kot v
mnogih industrijskih cen-
trih v Sloveniji so bili tudi tu
nosilci kulturnega snovanja
delavci, povezani s kmeti in
inteligenco. Ta tradicija se
nadaljuje tudi danes, saj so
pevci jubilanta, to je pevske-
ga zbora Delavsko prosvet-
nega društva Svoboda Rade-
če po večini delavci radeških
delovnih organizacij. Prav
zaradi tega ni naključje, da je
eden izmed govornikov de-
jal, da je kultura graditeljica
mostov z gospodarstvom.
Petkova prireditev pa je bila
posvečena tudi 34-letnici
ljubljanske Lesnine, saj je
njihova temeljna organizaci-
ja Sopota Radeče pokrovite-
ljica moškega pevskega zbo-
ra Svoboda iz Radeč.
Na svečani prireditvi so
poleg moškega pevskega
zbora DPD Svoboda Rade-
če, peli še pevci radeške Pa-
pirnice, mešani pevski zbor
prosvetnega društva »Zvon-
ka Antoličič« iz Miklavža, s
katerim so Radečani pobra-
teni in Zelezničarska godba
iz Zidanega mosta.
Vrh prireditve je pomenilo
razvitje prapora moškega
pevskega zbora delavsko
prosvetnega društva Svobo-
da Radeče. Številni trakovi,
ki so jih darovale družbeno-
politične organizacije, skup-
nosti, delovne organizacije,
društva, posamezniki, po-
tem, zlati, srebrni in bronasti
listi, so dokaz, kje mora biti
in tudi je mesto amaterske
kulture, kulture najširših
množic.
Prvi literarni
večer v
Slovenskih
Konjicah
Literarni večer, ki so ga pri-
pravili prejšnji teden v prosto-
rih knjižnice v Slovenskih Ko-
njicah, je izredno uspel. Na
njem so predstavili dela pesni-
ce domačinke Julke Tajnikar,
dogodek, ki so ga številni obi-
skovalci z navdušenjem spre-
jeli, pa so popestrili tudi s
spremljavo na citrah in ustrez-
nim veznim besedilom. Želi-
mo si lahko le, da bi tako, kot
so predstavili dela Julke Tajni-
kar, predstavili tudi druge lite-
rarne ustvarjalce v občini.
Konjiške
Prešernove
nagrade
Letošnje Prešernove nagra-
de so v konjiški občini prejeli
literarno-dopisna skupina z
Osnovne šole Veljka Vlahov i-
ča na Stranicah, ki jo vodi Na-
da Kovač, Jože Fideršek za
dolgoletno delo pri Godbi na
pihala v Slovenskih Konjicah
in Filip Beškovnik za uspešno
vodenje kulturne politike v ob-
čini. Priznanja so podelili na
osrednji prireditvi ob letoš-
njem kulturnem prazniku v
domu kulture v Slovenskih
Konjicah Na prireditvi je spre-
govoril sekretar občinske kon-
ference SZDL Izidor Roškar,
kulturni program pa so prispe-
vali Godbi na pihala iz Sloven-
skih Konjic in Metlike, recita-
cijska skupina srednješolk in
Koroški oktet KUD Ravne na
Koroškem.
Pa še nekaj je potrebno
omeniti. Ob letošnjem kul-
turnem prazniku je zveza
kulturnih organizacij občine
Laško moškemu pevskemu
zboru Svoboda Radeče po-
delila občinsko kulturno
priznanje, letos so podelili v
občini le dve priznanji, za iz-
jemne dosežke, na področju
razvijanja kulture v ožji in
širši skupnosti. MPZ Svobo-
da Radeče je podelil dve pla-
keti za zasluge, pet priznanj,
profesorja Janeza Pešca, du-
hovnega vodjo radeške kul-
ture. pa so imenovali za svo-
jega častnega člana.
FRANCI KADUNC
Revija zborov iz
delovnih organizacij
V petek. 1L 2. je bila v
Štorah tradicionalna revija
odraslih zborov, ki delajo v
delovnih organizacijah celj-
ske občine. Revija je bila
organizirana v počastitev
kulturnega praznika slo-
venskega naroda. Srečanje
v Štorah je manifestacija in
potrditev stare misli, da je
petje najbolj plemenita
oblika navezovanja med-
človeških odnosov, v kate-
rih se uresničujejo vse hu-
mane misli velikega sloven-
skega poeta, ki je ugotav-
ljal, da je mali slovenski na-
rod velik toliko, kot bo veli-
ka vrednost njegovega kul-
turnega snovanja.
Na reviji naj bi nastopilo 7
zborov, vendar je zaradi
opravičenih razlogov moški
zbor PTT izpadel in tako
smo poslušali naslednje zbo-
re: mešani zbor »Zelezar«
pod vodstvom Bojane Jur-
kovnik; mešani zbor AERO
Celje, ki ga vodi Alenka Ko-
želj; moški zbor AVTO Celje,
ki ga vodi Ciril Vertačnik;
mešani zbor GOSTINSKE-
GA PODJETJA Celje pod
vodstvom Toneta Volaska:
mešani zbor KOVINOTE-
HNA pod vodstvom Milana
Kasesnika in moški zbor LI-
BELA, ki ga vodi Ivan Knez.
Vsi zbori so svoj program
dostojno odpeli. Vsi nasto-
pajoči zbori so na občinski
reviji odraslih zborov pred 3
meseci že bili uvrščeni glede
na svoje zmogljivosti v kate-
gorijo, zato ni potrebno daja-
ti posebne ocene njihovega
nastopa v Štorah. Videlo se
je, da so dirigenti in pevci
vložili v svoje delo veliko
truda, res pa je tudi, da ti
zbori delajo v težjih pogojih
kot drugi. Splošni vtis, ki ga
je revija dala, je bil ta, da pri
nekaterih zborih ni pravega
sorazmerja med glasovi, pro-
gramsko pa bi bilo želeti, da
tudi ti zbori sežejo po taki
literaturi, ki je manj prepeta
ali po novejših pesmih (izje-
ma v tem smislu sta bila zbo-
ra AERO in KOVI NOTE
HNA). Menim, da se pevci ne
bi branili kake težje kompo-
zicije, dirigentom pa bi bila
velika pomoč, ko bi zahteva-
li od pevcev večjo disciplino
in intenzivnost.
Vsi organizatorji so se po-
trudili, da je revija tekla
gladko in jim zaželimo samo
to, da bi revija ostala trajna
oblika srečanja teh zborov in
da bi iz leta v leto kakovost-
no ras tla.
MARJAN LEBIC
20 let Šaleškega
okteta
Šaleški oktet iz Šoštanja,
ki je domala nepogrešljiv na
vseh proslavah in javnih pri-
reditvah v Šaleški dolini,
praznuje te dni 20-letnico
svojega kulturnega poslan-
stva. DPD Svoboda Šoštanj,
v okviru katerega deluje Ša-
leški oktet, prireja ob tem ju-
bileju v soboto, 19. februarja
ob 19. uri v Domu kulture v
Šoštanju slavnostni koncert.
Poleg slavljencev bodo na-
stopih še oktet iz Ljutomera
in iz Vinske gore ter*Rudar-
ski oktet iz Titovega Velenja.
V. K.
En moški in ena ženska
Francoski film iz leta 1966. REŽIJA: CLAIIDE LE-
LLCHE
Igrajo: Jean Ix>uis Trintignant, Anouk Aimee, idr.
Ena največjih svetovnih filmskih uspešnic iz šestde-
setih let prihaja znova na platno Malega Uniona.
Claude Leluche, uspešnež francoske kinematografije,
je v tem filmu uveljavil nov pristop do resnih proble-
mov ljudi. Na način melodrame, ki pa zna vseskozi
tudi zabavati, ki je polna domislic in ki teče lahkotno
ter nadvse simpatično in prisrčno, je izpovedal zgodbo
o ljubezni ločenca in vdove. Srečata se naključno, pri
zavodu, kjer imata v varstvu naraščaj. Takoj se zbli-
žata, vendar se preteklosti ne moreta povsem lahko
otresti. Posebej njo nenehno preganjajo spomini na
tragično umrlega moža, filmskega kaskaderja. In ob
tem strah, da bo ob novem moškem usoda podobna.
Kajti on je relly voznik.
Film je ob preprosti zgodbici izjemno uspel. Zaradi
avtorskega dela režiserja, ki je spretno stkal vse niti,
zaradi izvrstne igre obeh glavnih igralcev, zaradi dobre
kamere in še posebej zaradi izvrstne glasbe. Pesem iz
tega filma je bila v izvedbi Marielle Matheau dolgo
časa prvovrstna uspešnica.
Nori sex
Italijanski film. Režija: DINO RISI.
Igrajo: Giancarlo Gianini, Laura Antonnelli, idr.
Eden najprodornejših italijanskih režiserjev mlajše
generacije, Dino Risi, je v svoji komediji Nori sex
obudil razmeroma redek, a izjemno privlačen in zani-
miv filmski žanr - omnibus. Gre za film stkan iz deve-
tih zaokroženih zgodbic, ki pa so vse na isto temo. Tudi
glavna igralca sta v vseh devetih zgodbicah ista.
Za temo tega omnibusa je Risi vzel ljubezen po
italijansko. Imenitno se je znal ponorčevati iz navad in
razvad strastnih »latinloverjev«, iz njihovih sanj po
večnih skokih čez plot, po razburljivih in strastnih
avanturah. S tem je znova zarezal v košček italijanske
stvarnosti, iz katere se je tako ponorčeval, da mu je
uspelo svetovni mit o neprekosljivih italijanskih lju-
bimcih vsaj omajati, če že izničiti ne. Zgodbice so
povsem vsakdanje, režiser jih je le spretno in duhovito
zaokrožil, prežel s humorjem in začinil še s ščepcem
erotike. Ostal pa je na ravni dobrega okusa in znova
močno afirmiral omnibus, ki je bil svoje čase eno
glavnih orožij italijanskih filmarjev.
BRANKO STAMEJCIC
Mariborski mladinski zbor
v Celju navdušil poslušalce
Mladinski pevski zbor MA-
RIBOR je nastopil v okviru IV.
abonmajskega koncerta v sre-
do, 9. februarja v Narodnem
domu. Zbor je bil ustanovljen
pred 19 leti in je kmalu zrastel
v mnogo obetajočo pevsko
skupino. Prvo večje priznanje
je prejel na Mladinskem pev-
skem festivalu v Celju. Tu je
tekmoval večkrat in vedno za-
sedel prvo mesto z najvišjim
številom točk. Prav tako je do-
segal prva mesta na mednaro-
dnih tekmovanjih v Bolgariji,
Italiji, v Belgiji itd. Vsa leta ga
vodi prof. Branko Rajšter, izvr-
sten pedagog, in zborovodja.
Rajšter se je intenzivno poglo-
bil v problematiko mladinske-
ga petja. Z vztrajnim študijem
je prodrl v tajne negovanja in
oblikovanja otroških glasov.
Njegova izrazita muzikalnost
se odraža v vernem podajanju
skladb, vsake fraze in tako re-
producira dovršene umetnine.
Njegov nastop je preprost,
brez odvečnih gibov, s skro-
mnimi kretnjami vodi svoj
zbor, iz katerega izvablja mak-
simalne učinke.
Koncertni spored je bil za
mladinski zbor izredno zahte-
ven. V prvem delu »Ecce Ma-
na« renesančnega skladatelja
Michaela Praetoriusa. Po krep-
kih uvodnih akordih so nastala
rahla neskladja v polifonem
tkivu. Sodobnik Radomir Pe-
trovič je napisal obsežno
skladbo »Canticum cantico-
rum« (Visoka pesem), ki zahte-
va zares dobre soprane. Mari-
borčani so jo obvladali suvere-
no, z lepimi višinami, le nekaj
ostrin je bilo vmes. Sledila je
skladba italjanskega komponi-
sta Orlanda Dipiazza »II mago
Merlino«, ljubka, a ne lahka
pesem, zelo primerna za mladi-
no, z lepim sopran-solom in s
finim zaključnim pianissi-
mom.
Zelo težka je - Ballad of Co-
caine Lil« Holandca Badingsa,
ki je obvezna na letošnjem me-
dnarodnem tekmovanju v Den
Haagu. Prepričljivo je bila in-
terpretirana »Ver redit opta-
tum« Alojza Srebotnjaka.
Skladbe češkega mojstra Petra
Ebena na antične grške izreke
»Ponos - Veselje - Sreča« v
sodobni kompozicijski tehni-
ki, je pri klavirju spremljala
Nevenka Hohnjec. Prav tako
»Balado o Šarhu« Pavla Šivi-
ca. Avtor je komponiral Bala-
do za klavir solo, mladinski
zbor, kontrabas in tolkala, zato
pa je bil klavirski part tembolj
eksponiran. Pianistka je moj-
strovala komplicirane pasaže
zanesljivo, zbor je prav tako so-
lidno izvedel obsežno delo. V
drugem delu je bila na sporedu
Smetanova romantična »Moja
zvezda«, sledile so priredbe
ljudskih pesmi: Vremšakova
idrijska »Zenka mi v goste
gre«, dokaj obsežna in zahtev-
na. Ritem je bil dober, živ, bilo
je več ostrin, izgovorjava zado-
voljiva. Vrstile so se priredbe
Emila Adamiča, Matije Tomca,
Marjana Gabrijelčiča in ob za-
ključku makedonska »Con
umore« Nikolovskega v 7/» tak-
tu, ki jo je zbor z jasnimi po-
udarki briljantno interpretiral.
In še »Cossetove Koledarske«,
učinkovite, z rustikalnim nači-
nom petja.
Mladinski zbor MARIBOR
je po zaslugi svojega dirigenta
- mojstra Branka Rajšterja od-
ličen. Vse glasovne lege od naj-
višje do najnižje so izenačene,
višine so nepresiljene, alti zve-
neči. Glasovi so zliti v homoge-
no celoto, akordi zvenijo soč-
no, le mestoma se pojavljajo
ostrine v 1. glasu ali v altu, kar
pa bistveno na kvari celotnega
vtisa. Dihalna tehnika je soli-
dna ter daje zboru možnost iz-
držati tudi najdaljše fraze brez
napora. Dinamika je pestra dc
finega pianissima do mogoč-
nih zvokov, ne da bi bil ton
forsiran. Krasno zvenijo posa-
mezni deli skladb s postopni-
mi diminuendi in z očarljivimi
dolgimi zaključnimi akordi
Dikcija ni najboljša: v prvem
delu programa je bila dokaj ne-
jasna, tudi vokalizacija ni bila
vseskozi neoporečna za tako
kvaliteten zbor. Intonacija je
zanesljiva tudi v najtežjih mo-
dulacijah in v kromatiki. Ri-
tem je dognan, precizen, kar se
je odražalo v živahnih sklad-
bah z ritmičnimi akcenti.
Prepričljivo muziciranje od-
ličnega zbora je močno priteg-
nilo žal maloštevilne obisko-
valce, ki pa so tembolj navdu-
šeno ploskali ter izsilili doda-
tek: Barkarolo iz opere »Hof-
manove pripovedka« z ustrez-
no klavirsko spremljavo. Ško-
da, da je izredno slabo vreme
onemogočilo boljši obisk tega
lepega večera. EGON KUNEJ
Krajani Ljtibečne v Trnovljah
Vodstvi kulturnih društev v Ljubečni in Trnovljah sta s«
dogovorili, da boste letošnje praznovanje kulturnega praznika
pripravili skupaj v dvorani trnoveljske Zarje. Celoten program,
v katerem so nastopili člani Mešanega pevskega zbora France
Prešeren iz Celja, člani Pihalnega orkestra Štorovskih železarjev
in člani domačega kulturno umetniškega društva, je izzvenel v
polno zadovoljstvo nastopajočih in obiskovalcev v dvorani, ki so
znali s ploskanjem nagraditi vse izvajalce programa.
17. FEBRUAR 1983
ElIMmKi	NOVI TEDNIK - STRAN 9
V Matkah ni nič brez gasilcev
Utrinki z letečega uredništva In ustnega časopisa v prijaznih Matkah
Kar malo strah nas je bilo, preden smo se v sredo
dopoldne odpravljali v Matke. Vso noč je namreč
snežilo in zjutraj že magistralna cesta Celje-Ljub-
ljana ni bila prida varna. Kaj bo šele, ko se bomo
peljali tja proti Matkam, smo se na tiho spraševali.
No, cesta v Matke je bila splužena, tako da ni bilo
nikakršnih težav. Uredništvo smo si pripravili kar
v prijazni gostilni Pri gasilcu. Potem sta naše ure-
dništvo okrepila še domača člana gasilskega druš-
tva, mladinca Boris Golavšek in Marjan Pušnik, ki
sta vodila novinarje k ljudem v Matkah in tja pod
Mrzlico.
Že kar v uvodu je treba zapisati, da so nas prebi-
valci Matk sprejeli tako toplo in prisrčno, kot je to
že njihova navada in da je bil pri organizaciji sreča-
nja levji delež na strani domačih gasilcev. Sploh so
Matke znane po tem, da se vsa dejavnost odvija
preko gasilskega društva, a o tem kasneje.
Sneg ni oviral novinarjev,
da dela ne bi dobro opravili
V beležnicah in na magneto-
fonskih trakovih se je nabra-
lo toliko gradiva, da bomo z
njim še lep čas polnili strani
Novega tednika in spored ra-
dia Celje. Pogovarjali smo se
s člani gasilskega društva, ki
letos slavi petdesetletnico
obstoja, obiskali kmetijo Za-
goženovih, najstarejšo ob-
čanko Marijo Pušnik, pa
pod Mrzlico Likovičeve in
Uplaznikove, na poti smo
zalotili poštarja iz Prebolda,
bili pri Marici Poteko, obrt-
nikih ... Nemogoče je našteti
vse. Škoda le, da nam je
zmanjkalo časa za vse, kar
smo nameravali opraviti. Ob
vsem pestrem delu, pa smo
uspeli izbrskati še nekaj po-
datkov o zgodovini prijazne
vasice v krajevni skupnosti
Šešče pri Preboldu.
Zvečer smo krajanom
Matk lahko postregli z zani-
mivim podatkom. K Mat-
kam sodi tudi Hom in cerkev
svete Magdalene na Homu
se prvič omenja leta 1383. To
pomeni, da bi lahko letos
proslavljali 600 letnico prve-
ga zapisa s področja Matk.
Ločeni zvonik so k cerkvici
prizidaTi šele leta 1725. Sto
let kasneje so predelali cerk-
vena okna in vrata, enotno
obokali ladjo in prezbiterij
ter povečali zakristijo.
Matke so tudi kraj, kamor
pogosto zaidejo planinci, ki
hodijo po Savinjski planin-
ski poti. Tu zaključujejo svo-
je planinske pohode ali pa je
tu izhodiščna točka njihove
poti. Kontrolni točki sta tako
na Homu kot na Goljavi, na
zahodni strani. Na Homu je
tudi planinski dom zabukov-
ških planincev, ki so ga zgra-
dili leta 1963, na Goljavi pa je
dom preboldskih lovcev, ki
ga upravljata Rafko in Tilč-
ka Novak. Vedno se trudita,
da v domu vlada toplina, go-
stom pa znata postreči tudi s
takšnimi specialitetami kot
je srna v omaki s kruhovimi
cmoki. Za Matke predvide-
vajo, da je bila nekoč tu ilir-
ska naselbina, saj so pod
vznožjem Homa našli več
ilirskih grobov.
.Prebivalci Matk so med
vojno vedeli, kje je njihovo
mesto. Precej ljudi so Nemci
izselili, precej domačinov je
odšlo v partizane, domačije
pa so nudile toplo in varno
zavetje partizanom. Pod Mr-
zlico nad Fojtovo domačijo
je bila od leta 1941 pomemb-
na kurirska postojanka. V zi-
mi iz leta 1941 na 1942 je tu
prezimil del borcev 1. Štajer-
skega bataljona, ko se je
vrnil z znamenitega breži-
škega pohoda. 5. maja 1942
so Nemci odkrili Fojtov bun-
ker in izselili Fojtovo druži-
no. V jesenski ofenzivi 1944
je na področju Matk padlo
pet aktivistov, na Homu pa
so Nemci zažgali pet doma-
čij. Med NOB je vas Matke
dala kar štirideset žrtev.
Spomin nanje sta spomeni-
ka NOB v samih Matkah in v
Kotu pod Mrzlico.
Po vojni so se tudi Matke
hitro razvijale. Sem je med
prvimi v žalski občini peljala
asfaltirana cesta. Večina kra-
janov si je našla delo v Pre-
boldu ali v Šempetru, tako
da je čistih kmetij sorazmer-
no malo. Samo štiri so še. Pa
vendarle predstavlja ljudem
kmetijska dejavnost še ve-
dno pomemben vir za pre-
življanje. Skoraj vse domači-
je so izredno lepo urejene,
kar navsezadnje tudi priča o
tem, da so ljudje tod izredno
delovni.
V Matkah so gonilna sila
vsega pravzaprav gasilci.
Imajo lepo urejen dom, kjer
se sestajajo, oprema je dobra
in pred leti so dobili tudi nov
kombi. Gasilci se udeležuje-
jo vseh pomembnejših tek-
movanj, na katerih dosegajo
lepe uspehe. O tem priča tu-
di množica pokalov, priznanj
in diplom. Napak pa bi bilo,
če bi njihovo dejavnost oce-
njevali samo skozi gasilstvo.
Gasilci skrbe za kulturo v •
kraju. V kulturni sekciji so
predvsem mlajši krajani. Ve-
likokrat pripravijo tudi igre,
s katerimi potem gostujejo
po različnih krajih v Savinj-
ski dolini, pa tudi drugod.
Člani športne sekcije so si
nad Matkami uredili lepo
igrišče, na pomoč pa jim je
priskočila tudi občinska te-
lesnokulturna skupnost. O
pestri dejavnosti članov ga-
silskega društva iz Matk bi
lahko še na dolgo pisali.
Navsezadnje je ni pomemb-
nejše akcije v kraju, za kate-
ro ne bi bili pobudniki prav
gasilci. In še zanimivost: vsi
krajani Matk so člani gasil-
skega društva. Tako tudi ni
težav, kadar je treba družno
poprijeti za delo, pa naj si bo
to popravilo strehe na gasil-
skem domu ali pa pomoč pri
gradnji cest.
Ceste so dandanes spelja-
ne prav do vsake domačije,
pomembna pridobitev iz
zadnjega časa pa je telefon-
ska povezava ljudi izpod Mr-
zlice. Telefon so napeljali do
Likovičeve in Uplaznikove
domačije.
Srečanje s krajani v Mat-
kah smo sklenili z ustnim ča-
sopisom. V dvorani ni bilo
nobenega prostega sedeža.
Domačini so nam pripravili
kulturni spored, novinarji
smo poročali o opravljenem
delu, vse pa je potekalo v
sproščenem in prijetnem
vzdušju. Za prijeten uvod pa
so poskrbeli člani moškega
pevskega zbora Golding iz
Prebolda, ki se brez dvoma
uvršča med najboljše v žal-
ski občini.
Zanimiva je tudi izjava
predsednika SO Žalec Vilje-
ma Petka, ki je prav tako pri-
šel na večerno srečanje s kra-
jani: »Pozdravljam takšne
akcije, ki jih prireja Novi te-
dnik. Pristen in neposredni
stik s krajani je največ vre-
den, prav pa je, da ste se to-
krat odločili in obiskali prav
Matke. Tudi sam moram
pohvaliti izredno prizadev-
nost krajanov, ki so združeni
v gasilsko društvo. Prav
Matke so dokaz, da se da z
iastnim delom mnogo nare-
diti. Samo čakati, kaj bo ko-
mu dala družba, ni prav.
Družba smo vsi in če je pri-
pravljenost in volja do dela,
potem so uspehi vidni.«
Kot že zapisano: gradiva iz
Matk se nam je nabralo pre-
cej. Objavljali ga bomo po-
stopoma v naslednjih števil-
kah. JANEZ VEDENIK
Poslušali so spored in sodelovali v pogovorih: Marjan
Golavšek, predsednik GD, Viljem Petek, predsednik SO
Žalec in Slavko Veber, predsednik sveta KS Šešče.
Bomo znali dobro opisati
ljudi in življenje v njegovi
vasici?
Moški pevski zbor Golding iz Prebolda vedno pogosteje nastopa.
Del novinarske ekipe, ki je izvedla leteče uredništvo in ustni časopis.
Najmlajši iz Matk znajo lepo zapeti. Odlično so se odrezali ob spremljavi ansambla
Radius, ki je tudi navdušil.
10. STRAN - NOVI TEDNIK
fflflj CM M M1E	17. FEBRUAR 1983
V KZ Celje so lani
odkupili več mleka
iiimin—m—i urnim m h ■—nrw——■
Manj pa Je bilo odkupljenega mladega
pltanega goveda
Kljub temu, da na celj-
skem območju na splošno z
odkupom mleka v lanskem
letu nismo bili zadovoljni,
pa so ga na območju odkupa
celjske kmetijske zadruge
proizvedli 1,630.340 litrov
ter s tem svoj načrt presegli
za 33 odstotkov.
Slabše rezultate so v KZ
Celje dosegli pri mladem pi-
tanem govedu, saj so bili pod
letnim načrtom za 11 odstot-
kov. Iz organizirane koope-
racijske proizvodnje so od-
kupili 1,535 mlade pitane go-
vedi, 180 ostalega goveda in
351 telet za privez. Za manjši
odkup mladega pitanega go-
veda krivijo v zadrugi še naj-
več medrepubliške razlike v
odkupni ceni in na ta račun
ocenjujejo najmanj 250 gove-
di -manjka«. Podaljšal se je
tudi čas pitanja govedi zara-
di pomanjkanja močnih
krmil in koruze, to je spet
povzročilo krhanje koope-
rantskih odnosov, saj recimo
v zadrugi niso mogli zago-
tavljati dovolj potrebnega re-
produkcijskega materiala za
intenzivno rejo govedi.
Tudi z brojlersko proiz-
vodnjo v Celju niso bili zado-
voljni. Pri tem jim je najbolj
manjkalo deviz in končno je
to proizvodnjo prevzela Pe-
rutnina Zalog. Sedaj so do-
govorjeni tako, da bo Zalog
preskrboval Celje vsaj s 300
tonami piščančjega mesa, za
to količino pa bodo zadruga,
občina Celje oziroma SOZD
Merx prispevali potrebne
devize.
Za letos načrtujejo v Kme-
tijski zadrugi Celje preusme-
ritev treh kmetij v rejo beko-
nov, kar naj bi tržišču zago-
tovilo kakšnih 350 bekonov
po sto kilogramov. Prav tako
je KZ Celje vključena v novo
prirejo kuncev v okviru soz-
da Merx, naredili pa naj bi še
letos tri objekte za 600 kunč-
jih samic. Letno naj bi vzre-
dili 24.000 kuncev za rejo in
pitanje, predviden pa je tudi
znaten izvoz kunčjega mesa.
KZ Celje je v okviru sozda
Merx tudi nosilka razvoja
konjereje. Letos bodo preu-
smerili eno kmetijo, ki ima
dovolj krmne osnove, na njej
naj bi redili 50 plemenskih
žrebic. Prav tako so že kupili
za svoje kooperante 12 prvo-
vrstnih kobil in visoko kako-
vostnega plemenjaka. Ker so
se v zadrugi lani lotili tudi
izvoza konj, največ v Italijo,
kamor so izvozili 289 konj, so
se prav zaradi izvoznih nalog
odločili za lastno vzrejo konj.
Logično je, da zaradi izvoza
ne sme nastati škoda na ra-
čun domače črede.
To je le nekaj živinorejskih
dosežkov KZ Celje in načr-
tov, prihodnjič več o polje-
delstvu, sadju, zelenjavi,
preusmeritvah in melioraci-
jah.
MITJA UMNIK
KZ Laško začela s kunčjerejo
Prihodnji teden bodo v novo farmo vselili 550 kunčjih staršev
V Kmetijski zadrugi La-
ško so kot nosilci razvoja
kunčjereje v okviru SOZD
Merx zgradili kunčjo farmo
na 652 kvadratnih metrih
površine, kamor bodo vseli-
li kunčje starše že prihodnji
teden, V prvi fazi bo farma
služila le za prirejo mesa -
računajo na letno prirejo
20.000 kuncev oziroma
30,000 kilogramov kunčjega
mesa, Bistveno je to, da bo
laška farma s še nekaterimi
novimi objekti postala se-
lekcijski center za vzrejo
plemenskih kuncev,
Projekt je skupno delo
strokovnjakov Menca, Far-
mina in Vegrada, gradbena
dela so stala 13 milijonov di-
narjev, oprema pa še dodat-
nih 4,5 milijona dinarjev.
Osnovna tehnologija je ita-
lijanska, pa tudi razplodni
material bodo prihodnji te-
den v Laško pripeljali iz se-
lekcij skega centra firme Cu-
nicoop pri Bologni, ki je v
sklopu AIKE, državnega
konzorcija kmetijskih za-
drug v Italiji. S tem konzor-
cijem je SOZD Merx tudi
podpisal dolgoročno pogod-
bo o sodelovanju pri vzreji in
prodaji kuncev.
V KZ Laško računajo, da
bo prva generacija »doma-
čih« kuncev, za sedaj od ita-
lijanskih kunčjih staršev, ro-
jena v drugi polovici aprila
in bo spitana na klavno težo
2,5 kilograma za izvoz že pri-
pravljeni v začetku julija.
Kunci v predvideni prireji
20.000 naj bi navrgli približ-
no 110 milijonov italijanskih
lir deviznega priliva.
To je nekaj jedrnatih po-
datkov o pravem začetku
kunčjereje na Celjskem in v
okviru sozda Merx oziroma
Kmetijske zadruge Laško.
Najbrž ni odveč poudariti,
da gre za zgledno sodelova-
nje naših živinorejskih in ve-
terinarskih strokovnjakov,
predvsem Biotehniške fa-
kultete Univerze Edvarda
Kardelja v Ljubljani ter Živi-
norejske poslovne skupnosti
Slovenije, ki je že imenovala
poseben odbor za kunčjerejo
pod vodstvom dr. Miroslava
Strukleca. Po njegovem pre-
pričanju ima kunčjereja pri
nas izredne možnosti
razmaha, prav tako je zanjo
veliko zanimanje.
Farma za kunce v Laškem
je eden prvih družbenih ob-
jektov na Celjskem, sicer pa
nameravajo v sozdu Merx in
v povezavi z Emono po za-
četnem izvoznem prodoru
kuncev, predvsem v koope-
rantski vzreji po vsej Slove-
niji in morda še širše, kunč-
jerejo pripraviti predvsem za
porabo mesa na domačem tr-
žišču. Kožice naj bi uporab-
ljali v svoji proizvodnji škof-
jeloški Šešir, za kasnejše kla-
nje kuncev v Laškem pa je
že tudi vse pripravljeno.
MITJA UMNIK
Smučarji se selijo v nižino
Vse več Je majhnih vlečnic, ki so zdaj, ko Je snega dovolj,
najbolj privlačne
Največ vlečnic nosi naziv
»Uniorček«, drugače pa jim
lahko rečemo kar stabiliza-
cijske vlečnice, saj nam ob
obilici snega ni potrebno
hoditi na visokogorska ali
bolj oddaljena večja in bolj
ali manj urejena smučišča.
Po navadi so te vlečnice
doige 150 in tudi nekaj več
metrov, so prenosnega tipa,
njihova moč pa presega
4,5 k\V kar pomeni, da se
morajo tudi pri teh manjših
žičniških napravah upošte-
vati določbe Zakona o var-
stvu na žičnicah in vlečni-
cah.
In še nekaj, kar je v zad-
njem času značilno. Vse več
jih je namreč. Ob tem, da
največ veselja nudijo naj-
mlajšim, pa je na teh manj-
ših smučiščih vse več tudi
starejših. Nič čudnega, saj
ravno zaradi tega marsikate-
ri bencinski tank ostane
poln.
Trenutno je snega dovolj
tudi na nižinskih smučiščih,
naprave pa obratujejo v na-
slednjih krajih:
Svetina, vlečnica 150 m,
kapaciteta 600 smučarjev na
uro, v večernih urah razsvet-
ljeno smučišče, obratuje po-
poldan, Liboje, 2 vlečnici po
200 m dolžine, kapaciteta
600 smučarjev na uro, v ve-
černih urah razsvetljeno
smučišče, vlečnici obratuje-
ta od 9.-20. ure, Prebold,
vlečnica pod Zvajgo dolžine
280 m s kapaciteto 600 smu-
čarjev na uro, obratuje po-
poldan, Šalek v Titovem Ve^
lenju, vlečnica dolžine 300 m
s kapaciteto 700 smučarjev
na uro, v večernih urah
razsvetljeno smučišče, obra-
tuje popoldan, Zavodnje
nad Šoštanjem, vlečnica
230 m s kapaciteto 650 smu-
čarjev na uro, obratuje po-
poldan, v občini Mozirje
obratujejo v popoldanskem
času vlečnice v Gornjem
Gradu in Lučah, vlečnica na
Ljubnem pa zaradi okvare
ne obratuje več. Pri zbiranju
podatkov nismo uspeli dobi-
ti informacij o manjših vleč-
nicah na šmarskem in v ob-
čini Šentjur.
Po daljšem času spet obra-
tujeta vlečnici na Celjski ko-
či, ki sta bili do pregleda inš-
pekcijskih služb zaprti, Izlet-
nik pa je odprl novo, 150 m
dolgo vlečnico na Golovcu,
ki obratuje popoldan. Ško-
da, da je ravno v tem tednu v
okvari vlečnica na Gričku,
kajti snega lahko kljub obili-
ci zmanjka tudi v nekaj
dneh.
Novo smučišče je tudi na
Trojanah. Smučišče Prvine,
z vlečnico, ki lahko prepelje
300 smučarjev na uro, deluje
v sklopu Garni hotela in re-
stavracije »Pri Konšku« in je
zelo dobro urejeno. Nismo še
uspeli izvedeti, kdaj bo odpr-
ta vlečnica v Logarski doli-
ni. Zagotovo je le to, da je
vlečnica postavljena že več
kot leto dni, vendar se, kot
kaže, zatika pri dovoljenju za
obratovanje. Ze konec tedna
bo pričela obratovati nova,
250 m dolga vlečnica na Do-
brni, v prihodnjem letu pa
načrtujejo postavitev manjše
vlečnice še pod Gozdnikom.
Poleg teh smučišč lahko
opazimo vse več prenosnih
vlečnic, last zasebnikov, kaj-
ti dosti je takšnih, ki jim ni
do dolgega čakanja pred
vlečnicami v naših smučar-
skih središčih. Cena takšne
naprave ni nič kaj večja kot
stane dobro smučanje za tri-
člansko družino v kakšni
Kranjski Gori.
Pri teh manjših smučiščih
pa je značilno še nekaj. Pov-
sod, kjer so upravljalci ama-
terji, prizadevni smučarski
ali telesnokulturni delavci,
so vlečnice in smučišča do-
bro urejena, kjer pa je last-
nik kakšno gostinsko-turi-
stično podjetje, se zapleta.
Ali le zato, ker je prvim mo-
tiv šport in rekreacija, dru-
gim pa zaslužek in potem
ostalo? Kaj več o tem ob
koncu zimske sezone.
RADO PANTELIC
Vlečnica v Preboldu, s katero upravlja smučarski klub
Prebold, privablja na smučine pod Zvajgo vedno dosti
smučarjev.
Danes je pred vami zadnji,
četrti kupon! Upamo, da ste
prve tri vestno spravljale in
boste tako lahko vse štiri
skupaj poslale v naše ure-
dništvo. To bo vaš poskus,
da vas bomo izžrebali za po-
tovanje na 11. kmečki izlet
na morje v Portorož in Ro-
vinj.
Kupone bomo sprejemali
po pošti ali osebno nepre-
klicno samo do četrtka, 24.
februarja!
Javno žrebanje (komisijo
bo vodil Rudi Peperko) bo v
torek, 1. marca, potem pa
bomo razposlali vsem sreč-
nicam obvestila, da bodo na-
še gostje na 11. izletu 25. in
26. marca!
Vse ostalo je tako, kot smo
že večkrat omenili. Z nami
bo ansambel Veseli hmeljar-
ji iz Žalca, za humor bo tudi
tokrat skrbel Andrej Meze
oz. Celjski Poldek, s harmo-
nikama pa se bosta v dveh
Izletnikovih avtobusih »igra-
la« Vili Šumer in Heri Ku-
zma. Tudi v našem uredniš-
tvu je ekipa že sestavljena.
Pa srečno pri žrebu!
Slovenski vrtnarji
so proslavljali
Člani Društva vrtnarjev
Slovenije so prejšnji teden
v Mozirju praznovali 10-let-
nico obstoja svojega druš-
tva. Občni zbor so združili s
4. tradicionalnim Cvetlič-
nim plesom.
Ni naključje, da je ta ples
in to srečanje vsako leto v
Mozirju, kjer prizadevni vrt-
narji poskrbe za odlično or-
ganizacijo. V Mozirju je na-
mreč Savinjski gaj, ki ga ure-
jajo vrtnarji iz vse Slovenije,
poseben odbor pri društvu
vrtnarjev pa to delo redno
spremlja. V gaju, za katerega
od lani skrbi Jože Skoren-
šek, je vsako leto več obisko-
valcev. V letu 1982 jih je bilo
več kot 60.000, med njimi
precej tujcev. Je še nekaj te-
žav, kot so dejali na letoš-
njem skupnem srečanju,
premalo je namreč denarja
za razširitev parka.
Ko so analizirali delo v
preteklem obdobju, so se
spomnili vseh svojih organi-
ziranih akcij, vezalskih in
drugih tečajev, izletov in pri-
reditev. za častne člane druš-
tva pa so imenovali Franja
Mackovška, Štefana Jeranči-
ča, Frana Mohorja in Božo
Ferant-Hreščak, vse štiri
priznane strokovnjake.
Letošnji cvetlični ples je
bil spet dobro organiziran,
dvorana, ki so jo okrasili vrt-
narji iz Celja, Litije, Ljublja-
ne, Titovega Velenja in Mo-
zirja, je bila polna.	pp
Republiško prvenstvo
v Celju
V soboto in nedeljo bo v Celju
republiško prvenstvo v umet-
nostnem drsanju. To tekmovanje
velja tudi za izbor najboljših, ki
bodo sodelovali na državnem pr-
venstvu v Ljubljani. Celjani ima-
jo močno ekipo v konkurenci
mladink in članic. Tako bosta na-
stopili med članicami Metka Hla-
din in Mateja Aubreht, pri članih
pa Matej Pangerl. Med mladinka-
mi bo poskusila Mateja Grenko
potrditi svoj odličen nastop na
republiškem prvenstvu po zmagi
na klubskem srečanju z Jeseni-
cami. Lea Vodušek in Nataša
Mežnarič pa sta pridno vadili in
imata tudi lepo priložnost za pro-
dor med najboljše.
17. FEBRUAR 1983
NOVI TEDMK - STRAM TI
Spremembe kolektivne pogodbe
Republiški sindikat delavcev zaposle-
nih pri obrtnikih je skupaj z zvezo obrt-
nih združenj Slovenije pripravil predlog
sprememb in dopolnitev kolektivne po-
godbe, ki jih je bilo potrebno narediti
predvsem zaradi novega zakona o delov-
nih razmerjih.
Novi predlog predvideva spremembo
39 členov kolektivne pogodbe ter 5 novih
dodatnih členov, torej lahko rečemo, da
so spremembe kolektivne pogodbe veli-
ke, predvsem pa posegajo na tista po-
dročja, ki so bila do sedaj premalo defini-
rana ali pa so se v praksi pokazala kot
slaba. Če pogledamo nekaj najbolj bi-
stvenih sprememb, lahko to takoj reče-
mo za 8. člen kolektivne pogodbe, ki go-
vori, kdaj obrtnik ne zagotavlja minimal-
ne standarde pri zaposlovanju delavcev,
kot so: zajamčeni osebni dohodek po do-
ločbah 52. čl. kolektivne pogodbe, če de-
lavcu ni zagotovljen dnevni obrok pre-
hrane med delom po določbah 58 čL ko-
lektivne pogodbe, če delavcu ni zagotov-
ljen iz sredstev skupne porabe vsaj re-
gres in regres za letni dopust po določbah
105 čl. kolektivne pogodbe, če delavcu
niso zagotovljeni osnovni pogoji bivanja
na terenu, kadar opravlja delo izven sede-
ža obratovalnice ali začasnega bivališča.
Če obrtnik v delavcu ne goji čuta dosto-
janstva človeka in zavira interese delav-
cev za izobraževanje ob delu ter zavira
njihovo delovanje v sindikalnih organiza-
cijah ipd. Takrat obrtnik ne izpolnjuje
pogojev za zaposlovanje delavcev. Ker pa
je bilo do sedaj sporno, kdo naj da pred-
log za nezaposlovanje delavcev, je sedaj v
8. členu dodan odstavek, ki se glasi:
»Pobudo občinskemu upravnemu or-
ganu, da prepove zaposlovanje novih
delavcev v obratovalnici obrtnika, ki
krši določbe iz prvega ostavka tega čle-
na lahko dajo tudi osnovna organizacija
sindikata delavcev, občinski svet ZSS
in občinsko obrtno združenje-.
Veliko sprememb nastaja pri 16. čl. te
pogodbe, saj se mu doda 16 a člen, ki
omogoča ohrtniku, ki sprejema naročilo
oz. predmete oz. prodaja svoje izdelke
tudi v drugih krajih, da lahko razporedi
delavca na delo iz enega kraja v drugega
brez njegove privolitve, vendar največ
30 km od sedeža obratovalnice.
Delavec je lahko razporejen po določ-
bi prejšnjega ostavka:
-	če je v obratovalnici še zaposlenih
maksimalno število delavcev, ki jih
obrtnik lahko zaposluje po obrtnem za-
konu in obrtnik ne more zaposliti še
enega delavca v diugem krajo;
-	če se je za posameznega delavca
zmanjkal obseg dela v obratovalnici
obrtnika:
-	če tako razporeditev zahteva narava
ali organizacija dela obrtnika.
Taka razporeditev je možna pod pogo-
jem, da se s ton bistveno ne poslabšajo
življenski pogoji delavca in njegove dru-
žine. Na zahtevo delavca je skupna komi-
sija po določbi 137 ČL te kolektivne po-
godbe dolžna ugotoviti ali so se delavcu
in njegovi družini s tako razporeditvijo
bistveno poslabšali življenski pogojL
K tonu členu je dodan še novi dodatni
člen, ki govori o tem, da lahko obrtnik, ki
začasno nima zadosti dela v svoji obrato-
valnici iz upravičenih vzrokov, kot so -
pomanjkanje surovin, repromateriala in
podobno, je pa potrebna pomoč druge-
mu obrtniku zaradi izpolnjevanja pogod-
benih obveznosti in podobno, je delavec
lahko začasno razporejen na dela in na-
loge. ki ustrezajo njegovi strokovni izo-
brazbi oz. z delom pridobljene možnosti
k drugemu obrtniku, največ za 6 mese-
cev, pod pogojem, da obrtnik, kateremu
je delavec začasno razporejen, s tem ne
poveča števila zaposlenih delavcev, ki
jih lahko ima ta obrtnik po določilih
obrtnega zakona. Delavec, ki je »časno
razporejen na delo k drugemu obrtniku
obdrži vse pravice, obveznosti in odgo-
vornosti iz delovnega razmerja s samo-
stojnim obrtnikom, od katerega je
razporejen. Taka začasna razporeditev
delavca je možna na podlagi pismenega
sporazuma o posameznih konkretnih
pravicah, obveznostih in odgovornostih
delavca, ki ga predhodno sklenejo oba
obrtnika in delavec. Po en izvod takega
sporazuma obdržijo udeleženci, po enega
pa pošlje obrtnik h kateremu je bil dela
vec razporejen v 8 dneh pristojni občin-
ski upravi za delo in občinskemu odboru
sindikata delavcev obrti ali občinskemu
sindikalnemu svetu.
Ravno tako je veliko sprememb okoli
96 člena, ki govori o izobraževanju ob
delu s tem. da je sedaj precizno definira-
no pod tem členom izobraževanje ob de-
lu, z dodatnim novim členom pa so defi-
nirane vse pravice in dolžnosti delavca,
ki se izobražuje iz dela
Spremembe so očitne tudi pn disci-
plinski odgovornosti delavca, tako da so
členi 114, 115 in 116, ki govorijo o disci-
plinskih ukrepih, ki jih lahko uporabi
obrtnik proti delavcu zaradi neizpolnje-
vanja ali drugih kršitev delovnih obvez-
nosti dopolnjeni in prirejeni tako, da one-
mogočajo slabim delavcem zavlačevanje
postopka
Prepričani smo, da bo dopolnjena ko-
lektivna pogodba veliko pripomogla k
boljšemu reševanju medsebojnih odno-
sov v obratovalnicah, s tem pa bomo do-
segli še boljšo socialno varnost delavcev
zaposlenih pri obrtnikih- Dopolnjena ko-
lektivna pogodba bo po sprejetju objav-
ljena v listu Obrtnik in v posebni prilogi
Delavske enotnosti, ter bo na voljo vsem
delavcem preko OOZS
Letni članski
sestanek v
Titovem
Velenju
Kakšno je bilo delo v
preteklem letu in pro-
gram aktivnosti v letoš-
njem letu, poročilo o pro-
blematiki izvajanja ko-
lektivnih pogodb, je le
nekaj najbolj pomemb-
nih točk iz dnevnega reda
članskega sestanka de-
lavcev - članov sindikata,
ki so zaposleni pri obrtni-
kih v občini Titovo Vele-
nje.
O tem in še o drugih
aktualnih nalogah, ki so
pomembne za delavce za-
poslene pri samostojnih
obrtnikih, bo govora na
sestanku, ki bo v soboto,
26. februarja ob 17. "uri v
restavraciji NAMA v Tito-
vem Velenju.
Pomembno
obvestilo
Komisije za družbeni
standard pri občinskih
svetih ZSS so reorganizi-
rane in v bodoče niso več
pristojne za odobravanje
soglasij za izplačilo regre-
sirane prehrane. Obrtniki
lahko svoje vloge za leto
1983 posredujejo osnov-
nim organizacijam ZS de-
lavcev zaposlenih pri
obrtnikih, ki bodo na
osnovi preverjanja izdaja-
le soglasja za gotovinsko
izplačilo.
185 delavcev iz občin
regijskega sklada po
poteh AVNOJ-a
V	novembru preteklega leta je sklad
izvedel strokovno ekskurzijo 185 delavcev
zaposlenih pri samostojnih obrtnikih iz
občin območja regijskega sklada. Po poteh
AVNOJ-a smo si ogledali zgodovinske spo-
menike Dubrovnika, Kozare. Tjentišta,
Jajca. Foče, Sarajeva, Banja Luke, skratka
obujali smo spomine zgodovine NOV in
spoznali lepote naše domovine.
V	Banja Luki smo se spoznali s proizvod-
nim programom in samoupravno organizi-
ranostjo delovne organizacije Jelšingrad ter
se soočili z delovnimi pogoji delavcev zdru-
ženega dela. Kljub napetemu programu
smo našli čas za razgovor o vlogi in na-
membnosti sklada ter se pogovorili, med
ostalim, tudi o problemih delavcev zaposle-
nih pri samostojnih obrtnikih. Povezanost
strokovnega dela s kulturnimi in zgodovin-
skimi doživetji je dala še en pomemben do-
življaj. Na skupni poti trodnevnega doživ-
ljanja so se delavci iz šestih občin med sabo
dodobra spoznali, našli trenutke izmenjave
izkušenj kot tudi sprostitve, ki so nas za
trenutek odtrgale od vsakdanjosti in delov-
nih obremenitev. Skupno smo ocenili, da so
takšna doživetja tudi pomemben del izobra-
^ zevanja in osveščanja delavcev, saj smo ob
zaključni oceni soglasno ugotavljali, da je
takih trenutkov še vse premalo ter so po-
membni za nadaljnje sproščeno delo in
opravljanje nalog.
Podobna doživetja in ugotovitve poudar-
jajo tudi delavci, ki so obiskali Avto-salon v
Beogradu in se poklonili tovarišu Titu v
Hiši cvetja, frizerji z obiskom tekmovanja v
Zagrebu in nenazadnje tudi gostinski delav-
ci s srečanjem na GTZ v Portorožu.
Tudi v letu 1983 pri izdelavi programa
aktivnosti že načrtujemo slične aktivnosti,
seveda s poudarkom strokovnega izpopol-
njevanja ter poglobljenega medsebojnega
spoznavanja kot tudi izmenjave izkušenj.
E.JANČAR
Smučarski tečaji v občini Celje
Sindikat delavcev zaposlenih pri obrtnikih bo priredil za-
četne in nadaljevalne smučarske tečaje na Svetini od 21. do
26. februarja. Tečaji bodo vsak dan od 16. do 18. ure, vsak
dan je zagotovljen tudi avtobusni prevoz ob 15.30 izpred
gostišča Vrtnica. Tečaj bo pod strokovnim vodstvom smu-
čarskih učiteljev. Prijave sprejem Občinski svet ZSS Celje,
Gledališka 2 (tel. 24-420). Prijavijo se lahko delavci in njihovi
družinski člani ter seveda tudi obrtniki. Stroške tečaja plača
za člane OOZS, nečlani pa plačajo 500 din ob prijavi.
-,<h ' V	M.J.
Obrtni ples
Ze tretjič zapored organizira Obrtno združenje Celje
obrtni ples, obrtnikov in pri njih zaposlenih delavcev,
ki so člani sindikata.
Ples bo 19. marca ob 20. uri v Narodnem domu v
Celju.
Ker je za ta ples bilo doslej veliko zanimanja, je tudi
letos osnovna organizacija sindikata kupila vstopnice.
Vstopnice boste lahko nabavili na obrtnem združenju.
Število vstopnic je omejeno, zato pohitite.
Pokntftaskf muzej
Pokrajinski muzej je odprt vsak dan ob ponedeijikih od 9l do
12 ure. ob sredah tudi popoldan od 14. do 16. ture. ogledale pa
si lahko stalno razstavno zbirko m rimski laperfaizj. V Hnkrajm
skem muzeju pa je odprta razstava Lov m divjad na podobatb
celjskega muzeja. Razstavo si lahko ogledate v času. ko ninr;
razstavlja svoje redne zbirke do 1. maja.
Muzej revolucije je odprt vsak dan od 9L do 12. Mre. ob aedah
tudi popoldan od 14. do 17. ure. ob ponerileiljikah pa je za
obiskovalce zaprt Ogledate si lahko stalno mmiit/r^sko riatkit
V	spodnjih razstavnih prostorih Muzeja levoknjE pa so
občasno odprte razstave različnih ustvarjalcev
KntfMca Edvartfa brf*
Knjižnica Edvarda Kardelja je pripravila v tokviim pcaznoncar-
nja slovenskega kulturnega praznika in ob ©fatetaBei rojsiva
Edvarda Kardelja razstavo o žnijop in dbe&i Prefcd&£wega
Voranca od 1893 do 1950. teta Sočasno pa se v avUi krajichnare
predstavlja s svojimi deli likovnik Stane McmitdasidbiiStca
likovnih amaterjev iz Celja
KiitO Volnitf
V	kinodvarani v Vojniku bodo jpredtesjaSi v raedeijKi.. 20:
februarja ob 17. in 19JO uri	ffinoislluirsi^i' jPateiaiffiitL
jWmiiiiHi|i c—n
V	avli Razvojnega centra je odprta raEStzva laksKTBidhi tipi
koroškega likovnega umetnika Franca SerfelG&ša iz SHomernj
Gradca. Razstava bo odprta do nede^e, 3ft Sekuji tsak dam
od 7. do 20. ure
V	Likovnem salonu v Ceiju je odprta rastna toperskrh de*
in risb. Fta fcStiSTI SŽ? pff"CCŽS&S'vljžfc	iOpSt JtaiESiC JPtLM^ 22.
Celja. Razstava bo odprta do soboto*, 19. f^nrejarja.
Kino Smarle
Petek. 18. febr. ob 19. uri: ameriška Suscsedlnp.- E^sp smKPKi
Sobota. 19. febr. ob 19- uri in nedelja!.. 3Bi fHbr. asfo 1». umr
japonska drama — Potres.
Sreda, 23. febr. ob 19. uri: hongkran&kil SiTmm - CJuKSežami rnsfisj?-
ster kungfuja
Kulturni dom Šmarje
V	dvorani kulturnega doma v Ssasarpi ifacMiss	gost e^-zIe
Člani drame Slovenskega laarodme^s gft^HjaMftfai ir. ILjjsihJ^aoiBE' s
komedijo Nikolaja Ostrovskega - Gest iboefa. m mar
za abonma Kozjansko
Razstav Satan Rogaška Stat?m
Delavska univerza Rogaška SSatšnE. je prikrit", iila t senaeie*«®-
nju z Občinsko kulturno skupnost Steanjje ijm TuarisOfcikr
društvom iz Rogaške Slatine rasEgEEva> Hj&grocifc de£ avtanje^.
Jožeta HcrvataJakija m Gorsna Ifprvatta. EazsSarcs je odprta v
Razstavnem salonu v Rogaški Suatčsž m si jjo Milko iragfomsr^p- de>
konca meseca febravjfc
Slovensko Uu&ko gledališč® Ceije
Ponedeljek. 21. febr. ob 11- AknkaGo^nttdE: SREČANJE
S A OSO J Ari 4. mladinski abomm
Ob 19-30: Aienka Goijavščelc SREČANJE NA OSOJAH
Abonma Gimnazija in izven.
Torek, 22 febr. ob 1330 AkmkaGat^w»efcSHE£ANJENA
OSOJAH- II. TTižariinski aberama.
Sreda. 23. febr. ob 19.: Arthur SctaffizSar. BAJANL5EL Gosto-
vanje v Ormožu.
Četrtek. 24. febr. ob 12.: Aienka Gofijjavšs&e*- SHECANJENA
OSOJAH. Abonma PSC
Kinematografi v Celju
' Union do 20. febr. ameriška parodijja - Agenffi SL 1 Ejubii m
ubija, od 17. febr. dalje tudi ameriško^iranoosk: pustolovski
film Korenine prividov-.
Mali Union: do 19. febr. ameriška drama - Sampion, od 21
do 26. febr. francoska drama - En mož in ena žena.
Metropol: do 20. febr. ameriška grozljivka - Dmrninurka doih
ki ubija in do 23. febr. italijanska erotična komedija - Nem
seks.
Metropol - matineja: 19. febr. ob 10. uri hongkonSiBi Sim -
Pogodba
Dom: do 20. febr. na prvi predstav, avstralski mladinski Sita
- Sin viharjev, in do 23. febr. ameriški kungfu fite — Prihaja
Ninda.
SOZD Mene, Trgovska delovna
organizacija TEKO Celje
objavlja na osnovi sklepa DS. z dne 8. 2. 1963
JAVNO LICITACIJO
za prodajo naslednjih proizvodov:
1 kom čevljarski stroj Regenta 135 za brušenje in
poliranje
1 kom čevljarska stiskalnica avtomatic Frobana
1 kom čevljarski stroj za raztezanje Evpedus
Licitacija bo dne 22. februarja 1983 v kletni etaži v
Veleblagovnici, Gubčeva ul. 1 Celje:
-	za družbeni sektor ob 9,00
-	za občane in privatni sektor ob 11.00
Prednost imajo interesenti, ki opravljajo čevljarsko
dejavnost.
K izklicni ceni se prišteje prometni davek po predpi-
sani davčni stopnji.
Pred pričetkom licitacije je potrebno vplačati varšči-
no v višini 10%.
12. STRAN - NOVI TEDNIK

17.
■M—
Pust krivih ust
Začeli smo varčevati celo s smehom In preprostim veseljem
»Vse torej kaže, da smemo
videti v Kurentu simbol pre-
šernosti in razbrzdanega življe-
nja, nekdanje božanstvo, soro-
dno grškemu Dionizu.« Tako
je zapisano v Stoletni pratiki.
Zal pa se vse preradi od teh
zgodovinskih dejstev oddalju-
jemo in celotno pustno dogaja-
nje tudi poneumljamo v želji,
da bi se pač na en dan v letu
lahko drugače kot sicer razve-
selili. Ob vsem tem pa lahko
žalostni ugotavljamo, da beži-
mo od zgodovinskih dejstev in
vse bolj postajamo vijaki so-
dobnega življenja, kjer pride
do enkratne (pustne) spi*bsti-
tve zgolj slučajno in še to »po
sili«, Nekoliko drugače je to na
podeželju, medtem ko v mestu
- žal - pustovanje izgublja svoj
čar. Začeli smo celo varčevati s
smehom in preprostim vese-
ljem, to pa seveda ni prav. Ali
pa je ta ugotovitev zgolj površ-
na, kajti možno je, da se je ve-
seljačenje (še vedno pustno)
prestavilo za debele stene
različnih zidov? Kakorkoli že,
nekaj malega »pust(n)ega« na
širšem celjskem območju smo
poskušali uloviti tudi v naš za-
pis ...
Vse je prav, da je le
veselo
Krivih ali mastnih, vseeno,
pust je pust. Če bi se prepirali
o tem, kakšen je in kakšen bi
moral biti, bi že bilo narobe,
Pust je pust in ga zato pri miru
pust; da bo tak kot si ga vsak
želi.
Po izvoru je bil pust nekoč
ritual vračanja mrtvih, ki so
prihajali na svoje domove stra-
šit, žalujoče ostale kaznovat za
storjene krivice - in se najesti,
napiti. Hkrati je bil pust sredo-
zimski praznik prebujanja na-
rave, znanilec pomladi, bojev-
nik proti zlim duhovom, prina-
šalec sonca, brstenja. Potlej je
pust postal veseljaški patron,
gurman, jezični kritik, popiv-
kar in Popevkar, šema, vese-
ljak, sproščeni prverznež, ki
vščipne brez zadržkov zaoblje-
ne ritke, ki so na dosegu roke.
Pust in maškarada, sta dva
različna pojma. Pust je običaj,
šega, etnološka vrednota, pra-
stari ritual. Maškarada pa je
preobleka za veseljačenje, ure-
sničitev postati tisto, kar bi rad
bil, če začnemo pri pokavcu, ki
hoče za vsako ceno biti vsako
leto kauboj... Maškarade niso
vezane na čas, Gospoda si jih
je privoščila ob vsakem času,
da so skrivaj ljubimkali v jav-
nosti.
Danes je vse pomešano. Pust
in maškarada. Izvirnih vaških
pustnih sprevodov, vodičev
divje jage, špasnih ohceti, ki se
norčujejo iz tistih, ki so obse-
deli samci še v enem pred pust-
nem času. Ni klopotajočih ko-
šut, oračev, sejalcev pa peklar-
jev, z vseh vetrov in priprav
sestavljene muzike, da je le ro-
potalo, zvončkljalo, cvililo, tro-
bilo, grmelo in zavijalo.
Najbolj hudo in netipično je,
da se na pustni torek, kak dan
prej in kak pozneje, spremeni-
mo v smrtno resne kritikastre,
češ, kak pust, ko je tako malo
mask in še te so takšne kot
lani, Ko da je pol ljudi pri-
smuknjenih in igrajo ta dru-
gim, resnobnežem, dvorne
norčke.
Najpogosteje je ta resnob-
nost tudi maškerada, Kaj bi bi-
lo pametnejše od tega, da bi
enkrat na leto vsi ponoreli,
druge dni pa resno jemali svo-
je dolžnosti in pravice. Tako pa
je narobe, Zal.
Kakorkoli že, Naj pust ali
maškarada, oboje je prav, da je
le veselo.
O pustu in pustovanju na
celjskem območju so poroča-
li: JURE KRAŠOVEC, LOJZE
OJSTRŠEK, TONE TAVČAR,
RADO PANTELIČ, MILENA
B, POKLIC,	VIOLETA
V, EINSPILER in TONE
VRABL
Najbolj privlačen nastop v Celju so imeli gostje - skupina
kurentov z Dravskega polja, teh znanilcev pomladi z ostrimi
ježevkami v rokah, se vsakič razveselimo.
Alojz Plaznik, prvi mož v Mozirju, je za 24 ur prepustil vajeti
svojemu pustnemu nasledniku. Ceremonija je potekala, tako
kot se spodobi, vendar otipljivih rezultatov menjave vlada-
vine še ni.
Tradicija je že, da se na pustni torek v Celju na Trgu V. kongresa zbere domala
nepregledna množica občanov. Tudi letos je bilo tako, pa čeprav Celjani pravega
pustnega karnevala nismo zmogli. Po zaslugi prizadevnih društev in posameznikov
pa je bilo vendarle zabavno in veselo. Le gledalcev je bilo mnogo več kot mask.
Mozirski pusti so rešili Golte nadaljnih izgub. Najnovejši snežni top Snegožer
madonna di Golte zagotavlja regijskemu smučarskemu centru v prihodnjem letu
debelo snežno odejo.
Več kot 200 tlsofi
krofov v Celju
Kljub stabilizaciji smo letos v Celju po
neuradnih podatkih spekli kar 200 tisoč
krofov, ki so jih občani pojedli v treh
pustnih dneh! Če bi k temu dodali še
domače pustne izdelke (krofe, »miške« in
flancate) bi številka dosegla že kar »hi-
malajske« višave.
Brane Lah iz TOZD Pekarne in slašči-
čarne SOZD Mene: »Letos smo za pusta v
treh dneh napekli več kot 80 tisoč krofov.
Večino smo prodali preko obratov druž-
bene prehrane in šol ter naših prodajaln.
Krofe smo nepretrgoma pekli od pone-
deljka zvečer od 19. ure pa do poznih
torkovih popoldanskih ur. Prodajali smo
jih po 13 din. Za vseh 80 tisoč krofov smo
porabili več kot tri tone in 200 kilogra-
mov (bele gladke) moke, 300 kg maščob
in prav toliko sladkorja, več sladkorja za
posip, 800 kilogramov marmelade, 150 li-
trov ruma, nekaj citrone in vanilija ter
preko 9000 jajc!«
Franček Markovič iz Mignona: »V ne-
deljo smo spekli 1000, v ponedeljek 3500
in v soboto 5000 krofov. Na pustni torek
pa kar 12 tisoč ali skupaj 21.500! Po pust-
nem torku bomo pekli normalno po okoli
500 krofov na dan. V kritičnih trenutkih
smo delali non-stop po pet delavcev. Pro-
dajali smo jih po 14 din. To je ista cena,
kot je bila že lani.«
»V Zvezdi smo v soboto in ponedeljek
napekli po tisoč krofov, na pustni torek
pa okoli 5000. Drugače jih spečemo po
800 do tisoč komadov na dan,« je povedal
vodja delavnice slaščičarne v Zvezdi Edi
Počej. Letos so v Zvezdi prodajali krofe
po 15 din. Podobno so jih pekli tudi v
hotelih Evropa in Celeia, gostiščih Brani-
bor in Majolka pa morda še kje. Krofi so
bili pustna dekoracija povsod, kjer se je
pojavil maskiran ali normalen človek, tu-
di v Slovenskih Konjicah, kjer so v -
Pekarna-slaščičarna Rogla v predpust-
nem času napekli okoli 30.000 krofov.
Največ so jih prodali v Slovenskih Konji-
cah, tako delovnim organizacijam kot po-
sameznim kupcem, seveda pa so jih veli-
ko kupih tudi v drugih krajih občine, pa
tudi v Mariboru in Slovenski Bistrici so
se lahko posladkali z njimi. Za enega je
bilo treba odšteti 12,10 dinarjev.
Veliko jedkega smeha je bila v velenjskem pustnem karnevalu
pustna Hiša strahov! Vsaka podobnost z našim ZIS je zgolj nam
V dobro pripravljenem karnevalu v Titovem Velenju je bila to
pozornost namenjena zadnjemu »šlagerju sezone« Kortingu in
torji »pogumnega« projekta pa so bili tako kot vedno previdno
Na Vranskem so prikazali model novega prevoznega sredstva z h
Takole pa so na karnevalu na Vranskem prikazali zadnjo mesno i
podražitvi mesa ni prinesla na klavne kline debelejših užitnih I
ljene živine...
Najbolj prisrčno pa so se pusta veselili najmlajši. V vrtcih so l
vsi, v šolah pa je bila maska, kot je to tako pogosto, bolj opraviči
nadležnim spraševanjem...
983
NOVI TEDNIK - STRAN 13
Bili smo kol ena sama velika družina
Na pustnem vlaku se Je pelo In plesalo, vmes pa se Je dogajalo še veliko zanimivih reči
j Ne boste verjeli, toda res" je. Godba na pihala, številne vodičke
puljskega TTG, prebivalci in drugi gostje so v Pulju z največjim
pompom pozdravili izletnike pustnega zelenega vlaka. Tako toplega in
veselega sprejema redni gostje ne pomnijo. Seveda so še sami dodali
kup dobre volje, ki so jo s sabo nosili že na zelenem vlaku od Maribora,
Celja, Ljubljane vse do puljske železniške postaje.
Po stari istrski navadi so
gostom postregli z domačim
žganjem in suhimi figami,
I kar je še okrepilo razpolože-
nje in vsakemu je bilo jasno,
da so se organizatorji, tako
kot vedno, tudi tokrat izre-
' dno potrudili. Številne ma-
ske so še bolj poživile ta dol-
gi sprevod tristotih potni-
kov. Zdravnici na primer sta
vsakega gosta že na vlaku
dobro pregledali, pa tudi
zdravje puljskih varnostni-
kov sta dobro preverili in tu-
di njima dodelili najbolj po-
pularen bon na zelenem vla-
ku - sex bon (za deset-krat).
Kratek krožni ogled Pulja
z avtobusom, prijazna in iz-
črpna navodila vodičk in že
je bil tu Medulin in hotel
Belvedere.
Vodiči z zelenega vlaka, ki
so vlak opremili z raznobarv-
nimi trakovi in lampioni, sa-
mi pa si nadeli opravo sim-
patičnih dojenčkov, so si da-
li veliko opraviti na recepciji
z dodeljevanjem sob. V tem
času pa so si potniki lahko
postregli z aperitivom in istr-
skimi pustnimi specialiteta-
mi. To so bile okusne fritule
in kroštule. Recitatorji z me-
dulinske osnovne šole so po-
vedali nekaj lepih istrskih
pesmi, plesalci pa so odple-
sali tipični istrski ples balun,
ki ga baje najbolje plešejo
ravno v Medulinu.
Kratek čas med prihodom
in kosilom so gostje zelenega
vlaka izkoristili za to, da so
vsem dali vedeti, da je v ho-
telu živahna družba Sloven-
cev. Družba, ki je vse skrbi
pustila doma, se je prepusti-
la organizatorjem, ki naj po-
skrbijo, da bo vse tako kot so
od njih pričakovali. So bili
pa tudi sami pripravljeni da-
ti vse od sebe, da je bilo pu-
sto vanje v Medulinu nepo-
zabno.
Nekaterim izletnikom, ki
so dali vse od sebe že na vla-
ku, tudi lep sončni dan ni
mogel do živega. Zavlekli so
se v sobe, da si naberejo no-
vih moči za večerno zabavo.
Drugi pa so si utrgali toliko
časa, da so si nabrali rožma-
rina za celo leto naprej; ne-
kateri so si privoščili spre-
hod ob lepi medulinski rivi,
drugi pa so si ogledali še sa-
mo vasico Medulin, ki je še
ni načela vsesplošna moder-
nizacija in turistični razcvet.
Zagrizeni športniki so se po-
merili v kegljanju. Najbolje
so se odrezali Mariborčani,
nato Ljubljančani, ekipa iz
Celja pa je zasedla solidno
tretje mesto. Tekmovale so
tri skupine.
2e med večerjo so se poja-
vile prve maske, vse polno
pa jih je bilo, ko se je pričel
pustni program, ki ga je to-
krat organizirala turistična
organizacija Arenaturist iz
Pulja.
Ansambel Nevera je svoj
repertoar dopolnil z novimi
hiti, naučil se tudi nekaj
polk, tako da je bilo za vsa-
kega nekaj. Znan puljski vo-
ditelj zabavnih programov,
Valter Kiršič je neumorno
vodil program, kot gostja pa
je nastopila pevka Milka Le-
nac.
Vrh večera se je približe-
val, ko se je pričel izbor naj-
boljših mask večera. In ker
gostje zelenega vlaka niso bi-
li edini gostje večera, so priš-
le v izbor prav vse maske te-
ga pustnega plesa. Tako kot
na vsakem pustnem plesu,
so ljudje tudi tu dali duška
svoji fantaziji. Možno je bilo
videti vse: od cigank, ptičev,
klovnov do miki mišk in
izvirnih reklam za radensko
pa še kaj.
Po dveh kolih so končno
ob polnoči razglasili najbolj-
šo skupino mask. To je bila
skupina bosanskih deklet iz
Zagreba, najboljši par sta bi-
li kuri z Zelenega vlaka, naj-
boljša posamezna maska pa
je bila indijanka, ki si jo je
omislila Zvonka Hercog iz
Celja. Vsi zmagovalci so do-
bili za nagrado eno izmed
potovanj v organizaciji Are-
neturista iz Pulja.
Posebnost tega plesa pa je
bil še izbor najbolj šarmant-
ne udeleženke pustnega ple-
sa. Vsaka skupina gostov je
predlagala svojo udeležen-
ko. Toda ni bil dovolj le vi-
dez. Najprej so morale naj-
bolj šarmantne gostje zaple-
sati balet na motiv iz Labo-
djega jezera, nato še šoto, na
tisto dobro znano pesem Ra-
mo-Ramo. Najbolje se je
odrezala in tako tudi zasluže-
no dobila naziv najbolj šar-
mantne gostje - Veronika
Veselak iz Maribora gostja
zelenega vlaka.
Pustni ples se je tako bližal
svojemu koncu, toda ne tudi
razpoloženje številnih go-
stov. Večina se je preselila v
prostore disco kluba. V naj-
bolj temni sobi z najglasnej-
šo glasbo so preostanek
energije sproščali mladi, v
ostalih prostorih pa so se
oblikovala omizja, kjer se je
razlegala pesem do jutra.
Marsikdo ni utegnil niti zati-
sniti očesa, kajti danilo se je
že in prve skupine zaspan-
cev so že začele prihajati v
družabne prostore in dodaja-
ti novih glasovnih moči ti-
stim, ki so že prišli ob »dober
glas«.
Bližala se je ura odhoda.
Dojenčkom z zelenega vlaka
so spretno pomagale vodič-
ke iz Pulja. Na programu je
bil še ogled Arene in muzeja,
vendar so se v dogovoru s
potniki zedinili, da je ob ta-
kem vremenu (močno je de-
ževalo) bolje, če si pobliže
ogledajo kakšno gostilno.
Tako je tudi bilo. Tudi v Pu-
lju je v nedeljo dopoldne tež-
ko najti, kakšen odprt lokal,
toda kdor je vztrajal, ga je
tudi našel. Tako se je zgodi-
lo, da je bilo tistih nekaj od-
prtih gostiln polnih Sloven-
cev, ki kljub slabemu vreme-
nu, neprespani noči, niso iz-
gubili vedrega razpoloženja
in volje do petja. Tisti potni-
ki, ki so se odločili, da bodo
na odhod vlaka počakali kar
v restavraciji na železniški
postaji, tudi niso bih razoča-
rani, saj so se kratkočasili s
kuhanim vinom. Pa nikar ne
mislite, da so ga spili malo.
Ob odhodu ni bilo godbe
na pihala, toda puljske vo-
dičke so se zvrstile na peron
in mahale potnikom, kar je
vsekakor lepo izkazane po-
zornosti puljskih organiza-
torjev.
Tako kot je že v navadi na
veselem vlaku, je tudi pustni
vlak veselo zdrvel po tirih.
Neumorna muzikanta Mojč
in Ivan sta še kar igrala. Pot-
niki, sedaj so se že dobro
spoznali med sabo, tudi niso
sedeli križem rok. Nenehno
sb se vrstile povorke veselja-
kov od enega do drugega
konca vlaka. Tako, da je
marsikdo kar peš prišel do
domače postaje. Da je bilo
vse kot se šika, potrjujejo tu-
di številne čestitke, ki so jih
dali potniki osebju pustnega
vlaka že na samem vlaku, ko
so si skupno omislili oddajo
»Čestitke in pozdravi«.
Torej ni razloga, da ne bi
TTG iz Celja zaupali tudi za
naslednji izlet. Ta bo za dan
žena. V hotelu Brioni v Pulju
5. in 6. marca. V soboto, 5.
marca bo tudi enodnevni
izlet na Bled. Opozorimo še,
da je TTG iz Celja organiza-
tor ogleda ročk opere Gubec
Beg, ki bo 26. februarja v Za-
grebu.
To je najbolj šarmantna gostja pustnega plesa v hotelu
Belvedere. Zraven nje sedi ponosni mož Andrej.
Najboljše maske pustnega plesa so se morale dobro razkazati gledalcem in žiriji, da bo razglasitev kar najbolj
Pravična.
Pod tole masko se skrivata neumorni zdravnici Anica Ferjuc in Romana Habjan iz
Žalca. Pravita, da so mladi v večini hoteli imeti sex-bon za enkrat, stari pa za desetkrat.
Pa je slepa kura zrno našla. Tile maski z Zelenega vlaka, sta v konkurenci parov mask
zaslužili prvo mesto in eno izmed potovanj v organizaciji Arenaturista iz Pule.
14. STRAN - NOVI TEDNIK
fflflj CM M M1E	17. FEBRUAR 1983
Onesnaževalci
zraka in okolja
V noči med 24. in 25. ja-
nuarjem letos je po več ja-
snih nočeh spet nastala me-
gla. Pa se vprašamo: kaj se-
daj? Neverjetno, zjutraj 25. 1.
ob 4. uri je začelo padati ivje.
Megla je bila čedalje gostejša
in padanje ivja intenzivnej-
še. Okrog 8. ure je bilo vse
belo in otroci so se verjetno
že veselili, da bo začelo sne-
žiti, začelo se je pa jasniti in
tudi vremenska napoved je
obetala lepo vreme.
Perilo, ki se je sušilo preko
noči, se je odtalilo in ivje je
padlo z njega, ostalo pa je
rumeno obarvano. Kaj se-
daj? Takoj nazaj v pralni
stroj. Ponovno pranje pa ni
opralo rumenih madežev.
Torej, perilo je rumeno obar-
vano, krivca za barvanje pa
ni. Kakšne bodo posledice
teh madežev, ali bo perilo
razpadlo, pa bomo še videli.
To pa še ni vse, čez dan po
otoplitvi je začela narava
spreminjati barvo. Vse, kar
je bilo belo, je postalo rume-
no. In sedaj imamo kamenje
ob cestah, strehe in dvorišča
rumene barve. Kaj je bilo v
ozračju? Kaj je sedaj s povr-
šino zemlje. Kaj bo z vrtič-
karji okoli mesta. Spomladi
bomo posejali vrtove s po-
vrtnino, cvetlicami itd. Drev-
je bo začelo brsteti in naj se
zopet pojavi takšna onesna-
ženost ter vse požre kot naj-
hujša rja. Ali nam lahko
kdorkoli garantira, da lahko
vrtove posejemo s povrtnino
brez posledic zastrupitve.
Vso pravico imamo, da ob-
delujemo zemljo in pridelu-
jemo na njej, kar lahko zra-
ste. Nihče pa nima pravice to
uničevati. Če pa se to lahko
dela, potem pa je krajanom
treba zagotoviti drugačno
obliko življenja.
Živimo v svobodni sociali-
stični Jugoslaviji, ampak ta-
ko svobodno in neodgovor-
no, kakor si nekateri pred-
stavljajo, pa vendarle ne. Ali
se bo že enkrat za vselej ne-
halo delati tako neodgovor-
no in krivce pošteno kazno-
vati? Kje so takozvani meril-
ci onesnaževanja? Zakaj se
ne ugotovi prej onesnaže-
nost in predčasno ukrepa
proti onesnaževalcem.
Koliko km2 površine je
onesnaženost zajela ne vem,
morda bo lahko ugotovila
rnerodajna komisija.
Upam, da bo nekdo za to
poklican na odgovornost in
prosim tudi za javni odgovor
v javnih občilih.
JOŽE VERDEV
Bukovžlak
Uredništvo:
Za odgovor smo zaprosili
Cinkarno in strokovno služ-
bo Centra za socialno medi-
cino in higieno v Celju.
Na dopis, ki ga je na vaš
naslov poslal tov. Jože Ver-
dev iz Bukovžlaka dajemo
naslednje pojasnilo:
V Cinkarni Celje je prišlo
dne 23. 1. 1983 do okvare na
pralniku dimnih plinov v su-
šilnici železovega sulfata.
Ker je po navedbah odgovor-
nih v Cinkarni Celje tega dne
sušilnica železovega sulfata
obratovala s samo 35%
zmogljivosti, delavci v sušil-
nici niso mogli ugotoviti, da
je prišlo do okvare in je zato
naprava obratovala brez
ustreznega čiščenja dimnih
plinov vse do ponedeljka 24.
januarja zjutraj.
Zaradi nepopolnega čišče-
nja dimnih plinov je v ozrač-
je uhajala večja količina žele-
zovega sulfata, točnih podat-
kov pa trenutno še ne more
dati nihče, ker so vse prei-
skave in meritve še v teku.
Po ugotovitvi, da je prišlo
do mačnejšega onesnaževa-
nja bližnje okolice, pred-
vsem območja Bukovžlaka,
so se v sami Cinkarni pa tudi
v inšpekcijskih službah SO
Celje in v krajevni skupnosti
formirale komisije, ki so
poizkušale ugotoviti obseg
onesnaženega področja in
škodo, ki jo je železov sulfat
povzročil. Komisije do sedaj
še niso končale z delom.
Dne 24. 1. so delavci Cen-
tra za socialno medicino in
higieno dela Celje odvzeli tri
vzorce vode, povrtnin in
zemlje na področju, kije bilo
onesnaženo z železovim sul-
fatom. Iz laboratorijske ke-
mijske preiskave sledi, da
vzorec zelenjave ne ustreza
176. čl. Pravilnika o kakovo-
sti sadja, vrtnin in gob (Ur. 1.
SFRJ 29/79) in ustreznim
členom Pravilnika o količi-
nah pesticidov in drugih
strupenih snovi, hormonov
in antibiotikov, ki smejo biti
v živilih. Iz tega sledi, da vzo-
rec vrtnin, ki je bil odvzet, ni
primeren za prehrano.
V	vzorcu zemlje, ki je bil
odvzet je bilo ugotovljeno
precej železovih spojin, ki pa
so slabo topne v vodi. Vzorec
vode iz vodnjaka pa glede
koncentracije železa ustraza
Pravilniku o higienski neo-
porečnosti pitne vode.
Železov sulfat sam po sebi
ni nevaren za zdravje člove-
ka, ker ga za strup štejemo le
v izredno visokih koncentra-
cijah (iz poskusov na podga-
nah izhaja, da so zdravju
škodljive zaužite doze nad 5
gramov na kilogram telesne
teže).
Do poškodb na materialih
in rastlinju na prizadetem
področju je prišlo zato, ker
železov sulfat vsebuje še pri-
bližno 2% proste žveplene
kisline.
Mnenja smo, da pridelek
vrtnin, ki se na onesnaženem
območju sedaj nahaja na vr-
tovih, do nadaljnjega ni pri-
meren za uživanje.
V	času, ko tečejo v Celju
stalna prizadevanja za izbolj-
šanje človekovega okolja in
ko je tudi Cinkarna Celje de-
jansko vložila veliko napo-
rov in sredstev za zmanjša-
nje onesnaževanja okolja je
bilo to, kar se je zgodilo,
pravzaprav neljub dogodek,
ki pa kaže na to, da z doseže-
nim nikoli ne smemo biti
prav zadovoljni.
Glavna naloga vseh služb
za varstvo človekovega oko-
lja - tako v upravnih organih
Skupščine občine Celje kot
tudi v delovnih organizaci-
jah. bo morala biti usmerje-
na v stalno zahtevanje
ustrezne tehnološke discipli-
ne v obratih in proizvodnih
postopkih, ki so potencialni
onesnaževalec okolja ter v
pravočasno odkrivanje in
preprečevanje takšnih nez-
godnih izpustov.
STERGAR ANTON
Vodja enote za varstvo oko-
lja
Dostava
dokumentacije
Ker strokovno poročilo še
ni končano, vam pošiljamo
oceno in začetno informacijo
o onesnažitvi spodnjega Bu-
kovžlaka z železovim sulfa-
tom za vaš članek: »Ustvar-
jalno in stvarno sodelovanje
tudi v najtežjih trenutkih«.
Krajevna skupnost Tehar-
je je skupno z delovnimi or-
ganizacijami, ki jo obkroža-
jo, v veliki meri izboljšala
odnose. Zastavljeno sodelo-
vanje postaja redna oblika
dela in to se je pokazalo zla-
sti ob nedavni onesnažitvi
dela krajevne skupnosti Te-
harje - spodnji Bukovžlak, z
železovim sulfatom, ki ga je
povzročila Cinkarna.
Kmalu zatem, ko je bilo ja-
sno, kaj je povzročila okvara
mokrega pralca na sušilnici
železovega sulfata, v nedeljo
dne 23. januarja 1983, na
osnovi prijave vodstva kra-
jevne skupnosti Teharje, je
Oddelek za varstvo okolja v
Cinkarni pričel s strokovnim
delom ugotavljanja onesna-
žitve. V obratu Sušilnice že-
lezovega sulfata, TOZD Me-
talurgija, pa so delavci odgo-
vorni za proizvodnjo skupaj
z delavci TOZD Vzdrževanje
začeli iskati vzroke okvare in
jih odstranjevati. O onesna-
žitvi je kolegijski poslovodni
organ razpravljal najprej na
proizvodnem področju in na
področju razvoja, investicij
in varstva okolja, ki je tudi
imenoval strokovno komisi-
jo. Nato je kolegijski poslo-
vodni organ sprejel zaklju-
ček, da je potrebno povzro-
čeno škodo poravnati in
istočasno ugotoviti vzroke in
odgovornost delavcev.
Vzporedno pa je podpred-
sednik KPO za razvoj, inve-
sticije in varstvo okolja ura-
dno obvestil predstavnike
krajevne skupnosti Teharje
o dogodku, o ukrepih in o
lastnostih železovega sulfa-
ta. Sestanku na krajevni
skupnosti Teharje sta priso-
stvovala tov. Franc Dobnik,
dipl. ing. - svetovalec za var-
stvo okolja pri Komiteju za
urejanje prostora in varstvo
okolja, Skupščine občine
Celje in Občinski sanitarni
inšpektor, tov. Ivan Urleb.
Železov sulfat je v Cinkar-
ni stranski produkt, ki nasta-
ne pri proizvodnji titanovega
dioksida. Ta ostanek proiz-
vodnje najprej v obratu Su-
šilnica železovega sulfata
pretvorijo v obliko monohi-
drata, nato pa v pražarni
KKC razkrojijo in dobijo
tržni proizvod žvepleno ki-
slino in zopet ostanek, ki ga s
skupnim imenom imenujejo
piritni ogorki. Ta proces vra-
čanja odpadkov - ostankov
ene proizvodnje kot surovi-
no za novi krog proizvodnje
v Cinkarni ni edini. Strokov-
ni delavci Cinkarne načrtu-
jejo, da se bo zanimanje za
piritne ogorke, ki vsebujejo
preko 50% železa s strani slo-
venskih železarn in cemen-
tarn povečalo.
Odpadek, piritni ogorki, ki
ga je Cinkarna lani že proda-
la v količini okoli 14.500 ton
v večjem deležu v Avstrijo v
izvoz, potem ne bo več skla-
diščila na odlagališču trdnih
odpadkov, ki je tudi v Bu-
kovžlaku. Neprodane piritne
ogorke pa je Cinkarna lani v
količini okoli 94.000 ton od-
lagala samo v ojačitev pre-
grade odlagališča sadre.
Železov sulfat se uporablja
v industriji v različne name-
ne. Tudi v ekologiji (za obde-
lavo industrijske in pitne vo-
de, za čiščenje dimnih pli-
nov, odstranjevanje težkih
kovin itd) in v kmetijstvu in
to v poljedelstvu, sadjarstvu
in vinogradništvu.
Ni strupen in ne povzroča
trajnih posledic.
Na osnovi informacije je
tov. Bogomil Drač - pred-
sednik mešane komisije kra-
jevne skupnosti Teharje in
Cinkarne Celje,- ki je bila
osnovana 7. 12. 1981 za razre-
ševanje med drugim ravno
tako negativnih pojavov,
sklical sejo. Na seji so bile
dogovorjene neposredne in
obvezujoče aktivnosti za od-
stranitev in poravnavo ško-
de in nadaljno preprečeval-
no delo. Komisija je zahteva-
la izdelavo strokovnega po-
ročila do ponovne seje in or-
ganizirala zbiranje prijav
škode. Skupen cilj delovanja
te komisije pa je, da se neu-
godni zemljepisni položaj
krajevne skupnosti Teharje,
čeprav samo meji na OZD, v
sami krajevni skupnosti pa
jih nima, izboljša in se ne koJ
risti njen "prostor samo za od-j
lagališča. Dosedanje delo ko-
misije v enoletnem mandat-r
nem delovanju je ocenjeno '
za uspešno.
Vodstvo DO Cinkarne ir^
vodstvi Tozd Metalurgija in
Vzdrževanje skupaj s stro- '
kovnimi delavci pa morajo
poostriti nadzor nad vsemii
možnimi onesnaževalci, dati,
večji poudarek izobraževa-'
nju delavcev, ki imajo oprav-
ka z nevarnimi snovmi, pre-
prečevalno ukrepati in zklju-,
čiti negativne subjektne'
vplive na varstvo okolja. j
DANI PODPECAN
Cinkarna Celje 1
Proslava ob i
kulturnem
prazniku
Osebje Doma upokojen-1
cev v Celju skrbi, da bi bilo'
počutje upokojencev čim®
boljše. Lep primer je bila or-
ganizacija proslave Prešer-f
novega praznika, 8. februar-'
ja. Vodstvo je poskrbelo da[
so tudi upokojenci imeli kul-|
turni dan. Tovarišica Elica1
Cešarek je našla nekaj upo-'
kojencev, ki imajo veselje do
petja in jih z nekaj vajami
pripravila za nastop, na tej
proslavi. Moram omeniti, da
je k uspehu proslave veliko
pripomogel tudi pevski zbor
Kovinarjev iz Celja, ki je od-
lično zapel šest pesmi. Miha
Nared pa je na široko opisal
življenje dr. Prešerna.
FRANC FLERE
Dom upokojencev Celje
Komisija za delovna
razmerja
na TOZD Osnovna šcia
Bratov Juhart
Šempeter v Savinjski
dolini
prekiicuje razpis
prostih del in nalog
za učitelja glasbene vzgoje
za določen čas, ki je bi!
objavljen v Novem
tedniku, dne 10. februarja
1983.
Ljaat© mer
(Luttenwerd8,
Luttenberg), grad
Dolnji grad
Vrh kopastega griča, Podgradje
27 pri Ljutomeru, na mestu današ-
nje gosposke hiše. Občina Ljuto-
mer.
Grad, ki so ga bržčas zaradi
obrambe pred Ogri postavili sal-
zburški nadškofje, se v virih ome-
nja dokaj pozno, Čeprav na nem-
ško obliko imena Ljutomer naleti-
mo že relativno zgodaj. 1147 se
omenja terra que dicitur Lutun-
werde, 1221 proprietas... iuxta
Lvtenvverde, in 1242, ko je Fride-
rik, vojvoda avstrijski in štajerski
ter gospod Kranjskega potrdil, da
je prejel od salzburške cerkve v
zajem insula que Lutenwerde di-
citur cum castro et attineuciis
eiusdem. Šele v tej zadnji listini se
izrecno omenja tudi grad in sicer
kot središče velike posesti, »oto-
ka«, ki je obsegala kar 264 kmetij.
Ko je 1246 v bitki z Ogri pri reki
Litvi Friderik padel in je s tem rod
Babenberžanov v moški liniji izu-
mrl, je poleg drugih salzburških
posesti na Štajerskem tudi Ljuto-
mer prišel v roke Češkega kralja
Otokarja II. Premisla, za njim pa
1276 v roke Habsburžanov, ki so
ga 1297 dobili v popolno last. Kot
gradniki so takrat gospodovali na
gradu ljutomerski vitezi, ki se v
listinah nekajkrat omenjajo. 1249
nastopa neki magister cellerarius
de Lutenberch, in še isto leto prvi
po imenu znani ljutomerski vitez
Chunradus de Lvtenvverde. 1328
se kot ljutomerski gradnik omenja
Hartnid Majšperški, 1343 je bil
gradnik in gornik Eberhard Win-
ter. 1363 je vojvoda Rudolf zasta-
vil svojemu komorniku Hansu iz
Lasberga poleg drugega tudi lju-
tomerski grad, ki se tedaj omenja
kot vest Luetemberg. Ime Lutem-
berg je torej zamenjalo starejšo oz-
nako Lutenvverde, ki velja poslej
le še za Mursko polje, medtem ko
je prej veljala za oboje, grad in
pokrajino.
Vladarjevi gradniki kajpak niso
imeli na skrbi samo ljutomerske-
ga gradu ampak tudi trg, kjer so
opravljali sodnijske posle in skr-
beh za javno varnost. Po Lasber-
govi smrti sta 1415 avstrijska voj-
voda Ernest in Friderik podelila
grad in gospoščino Ljutomer v za-
jem Ernestovemu dvornemu mar-
šalu Hansu Schvveinbecku. Tako
sta se mu oddolžila za njegovo
zvesto službo, saj je v letih 1412 in
1413 spremljal Ernesta v Palesti-
no, kjer ga je ta tudi povzdignil v
viteški stan. V darovnici, s katero
je Friderik Tirolski na Dunaju
1419 še posebej potrdil to daritev,
se omenja die Feste und Herrs-
chaft Luttenberg, sočasno pa
grad tudi že označujejo kot hišo,
tako 1405 haws Luetenberg, 1420
haws Lutenberg, 1443 haws Lu-
temberg. Po Hansovi smrti okoli
1425 je gospoščino prevzel njegov
sin Jurij in jo ohranil do svoje
smrti 1449. Naslednji lastnik gra-
du je bil spet Jurij, sledil mu je
Silvester Schweinbeck. Po Silve-
strovi smrti je cesar Maksimilijan
8. januarja 1498 naznanil, da je lju-
tomerski grad, ki ie postal spet
cesarski, podelil v oskrbništvo
Jerneju Pernečkemu. Ker je ta
kmalu brez potomcev umrl, je
grad nekaj časa oskrboval neki
Lamberg, 1521 pa ga je cesar Fer-
dinand I., takoj ko je zavladal, po-
novno podelil Schvveinbeckovim
potomcem oziroma Silvestrovim
hčeram in njih soprogom. Ko je
malo pred 1540 umrl posestnik
gradu Hans Laun, so si grad in
gospoščino razdelili njegovi dedi-
či: Marjeta, vdova grofa Krištofa
Frankopana - Brinjskega, Uršula,
soproga Andreja Rindscheita, roj.
Schvveinbeck in Hans Alapič. Go-
spoščina, ki so jo 1542 ocenili, je
bila vredna 4462 funtov (od tega
grad 500 funtov), štela pa je poleg
tržanov še 196 podložnikov.
Posest se je nato čedalje bolj
drobila. 1570 je gospoščino in
krvno sodstvo dobil v zajem Gaš-
per Breuner, na začetku 17. stol.
pa je prek poroke z Marijo Ano,
edino hčerjo Nikolaja Alapiča,
prišla posest v roke Petra Draško-
viča, hrvaškega plemiča s Trako-
ščana, ki pa je moral poprej popla-
čati dolgove prejšnjih lastnikov.
Draškovičev sin je pred 1631 kupil
od Salomona barona Branečkega
gospoščino Branek in jo združil z
ljutomersko. Lastniki obeh gospo-
ščin in gradov so odslej isti. Ljuto-
merski grad so poslej vedno bolj
zanemarjali, tako da je pričel pola-
goma propadati. Kar ni razpadlo,
je pozneje uničil požar. Razvaline
so okoli 1859 popolnoma odstrani-
li, na mestu nekdanjega gradu pa
pozidali novo gosposko hišo. Na-
pis na njenem čelu nam sporoča,
da so jo pozidali 1860, plošča pa
govori, da jo je 1907 obnovil Anton
Jandl, stavbenik iz Ljutomera.
Nekdanjo podobo gradu si del-
no lahko predočimo s pomočjo
starejših upodobitev. Na Clobuc-
ciarichevi risbi iz o. 1603 je upo-
dobljena dvonadstropna stavba,
sestavljena iz dveh stanovanjskih
traktov. Ob jedro se z leve direkt-
no naslanja močan stolp, desno je
upodobljeno očitno mlajše medzi-
dje, ki ga oblikuje obzidje s lina-
mi, na prednjih dveh vogalih
okrepljeno z okroglima zastrešeni-
ma stolpičema. Na Vischerjevi
upodobitvi iz o. 1681 je videti le še
stanovanjsko jedro, ki oblikuje za-
prto notranje dvorišče, fortifika-
cijske sestavine pa so povsem izgi-
nile.
Ljutomer, grad in trg ob koncu 17. stoletja
17. FEBRUAR 1983
ElIMmKi	NOVI TEDNIK - STRAN 15
pragi moji, spet moram napisati nekaj besed. Najprej bi se raaa
^valila za vsa glasila, ki mi jih pošiljate. Moram povedati, da
elfi prav vsa prebrala od začetka do konca in le težko bi se
dločila, natero med njimi je imenitnejše. Prav lepo pozdravljam
udi pionirje iz Hrastnika, ki so mi tokrat prvič poslali svoje
\asHo. Čeprav navadno, prispevkov iz šolskih glasil ne objav-
jajn, bom tokrat naredila izjemo. Za vzpodbudo, dragi Hrast ni-
,ani, da mi boste morda poslali tudi kakšen svoj prispevek.
prvič so se oglasili tudi pionirji iz Kompol. Kar pogumno, mladi
»sci, še pišite!
Za prijazno pisemce se zahvaljujem tudi mentorici dopisnikov iz
JAHTNEGA OB PAK1. Res, da vseh prispevkov, ki mi jih poš-
iigte ne morem objaviti. Toda vesela sem, da vam to ni vzelo
}oguma in še naprej ustvarjate.
Sad vse prisrčno kartico je poslal tudi Slavko GORENJAK iz
§fOR- 7- njo se je zahvalil za nagrado, ki jo je dobil ob rešitvi
\tkine zanke. Slavko, upam, da že pridno rišeš z novimi aerovimi
barvicami.
\'se ostale dopisnike, ki pridno pišejo za naš Vrtiljak in seveda
tudi njihove tovarišice in mentorice pa prav lepo pozdravljam.
Sadja
taša proslava
Osmi februar je naš kulturni
,raznik. Posvečen je našemu
iajvečjemu slovenskemu pesni-
ti Francetu Prešernu. Kot za
sak praznik tudi za tega naredi-
jo razredno proslavo.
Pri pripravljanju razrednih
iroslav smo zelo uspešni. Na za-
etku šolskega leta smo za vsako
troslavo določili po dva učenca,
[i na] bi jo pripravila. Ta dva
ičenca pripravita učence, ki so-
Jelujejo pri proslavi.
BOŠTJAN JAVORNIK, 4. a
OS Dušana Jereba
SLOVENSKE KONJICE
Pozor, pozor!
Pesniki, risarji in vsi osta-
li, ki kakorkoli ustvarjate!
Prav kmalu bo tu osmi
marec. Ob tem prazniku na-
ših mamic, tovarišic in vseh
drugih žena in deklet, bomo
tudi na našem Vrtiljaku se-
stavili pisan šopek najlep-
ših pesmic, spisov in risb o
njih in zanje. Zato, vas že
sedaj vabim, da pošljete
svoje prispevke na to temo.
Zbiram jih do 4. marca 1983.
Pusl, veselih ust
Pust bo prišel,
na vrata potrkal,
me sabo vzel.
Maske bomo
si naredili,
smešno bomo peli,
malo pa noreli.
MAJA OLUP, 2.r
OS STRANICE
JAZ BOM ZA PUSTA ČA-
ROVNICA. OBLEKO MI BO
POSODILA SOSEDA. OBLE-
KA JE ČRNA IN DOLGA. GOR
IMA PISANE ROŽICE. V RO-
KAH BOM IMELA METLO. NA-
PRAVLJALA SE BOM. VESE-
LIM SE? KER BOM STRAŠILA
OTROKE. MASKARE SE MI
BODO SMEJALE.
KLARA SIBANC, l.r
Pust je vedno vesel. Praznuje-
mo ga vsako leto. Mame pečejo
krofe. Mi otroci pa se našemimo
v razne šeme. V trgovinah je pol-
no mask, tako da se lahko neka-
teri našemijo, da jih nihče ne pre-
pozna. Na pustni dan je polno
šem. Tudi v šoli se zberejo. Naj-
lepše v kraju so nagrajene. Po-
tem naredimo velik sprevod po
mestu. Pust je vedno veselih in
mastnih ust.
ESTERA TAJNIKAR
OS Edvard Kardelj
SLOVENSKE KONJICE
Za pusta se bom oblekla v Sne-
guljčico. Mama mi bo s pekla kro-
fe. Jedli bomo krofe.
NATAŠA ZALOKAR, l.d
OS Franja Malgaja
ŠENTJUR
Februarja bo pustni dan. Ta-
krat se našemijo mladi in stari.
Tudi v šoli bomo imeli maškara-
do. Namaskirani otroci bomo po-
tem hodili od hiše do hiše in ple-
sali. Ze zdaj se veselim pusta.
MATEJA PESJAK, 3.a
OŠ Edvard Kardelj
SLOVENSKE KONJICE
LANI SEM BILA ZA PUSTA
INDIJ ANKA. HODILA SEM PO
TRGU GOR IN DOL. EDEN PA
JE BIL OPICA, OPICA ME JE
PRIJELA ZA ROKO IN ME STI-
SNILA. JAZ SEM JO UDARILA
S PALICO. POTEM SEM SE
BALA IN SLA DOMOV.
KARMEN STRASEK, l.r
OS Edvard Kardelj
SLOVENSKE KONJICE
Obiskali so nas pionirji dopisniki iz Hrastnika
Na domala vseh osnovnih šolah skrbijo za dobro obveščanje, ki ga ponavadi vodijo, pod
strokovnim vodstvom mentorjev, pionirji združeni v novinarskem krožku. Največ dopisujejo v
ivoje interno - šolsko - glasilo, domala redno pa sodelujejo tudi v informativnih sredstvih.
Velikokrat so takšni predstavniki že obiskali naše uredništvo, zadnji pa so bili člani novinarskega
crožka na Osnovni šoli »Jožeta Meniha-Rajka« (pobrateni so z vojaki v vojašnici »Jožeta Meniha-
lajka v Celju in tudi drugače na vseh področjih tesno sodelujejo s Celjani), ki jih je na ogled
Novega tednika in Radia Celje ter na pogovor z novinarji, radijskimi in časnikarskimi tehniki,
Jripeliala mentorica Ladika Belinda. V hrastniškem koncu imamo že od nekdaj veliko bralcev
*JT in mladi so obljubili, da bodo o svojem in krajanovem življenju pisali še več, kot so doslej. Na
Posnetku vidimo del ekipe, ki ji je spregovoril odgovorni urednik NT Branko Stamejčič.
TV-Foto: V.DAVID
Vsi varčujemo
Jaz varčujem z energijo. Tudi
•evlje vedno čistim. Na oblačila
ludi pazim, da jih ne zamažem.
Mama pazi, da brez potrebe ne
?ori plin. Pa tudi s pralnim pra-
gom varčuje. Ata varčuje z de-
"^em. Popravi pralni stroj, po-
pravi televizor, avto in še mnoge
druge reči. Stara mama varčuje v
gospodinjstvu. Plete jope, šiva
113 šivalni stroj ali na roke. Stari
pa varčuje z bencinom in se
nepotrebnem ne vozi ne vem
Imam pa še eno staro ma-
J110- Tudi ona varčuje. Varčuje pa
da pridela v velikem vrtu
^lenjavo in povrtnine. Ima tudi
*°koši, zato ji jajčk ni treba kupi-
Tudi čebelnjaček ima. Zelo
Moramo varčevati z vsem, kar
Oglejmo v Irak ali Iran. Poglej -
1,10 še v druge dežele, kjer sta
pščina in lakota. Zato skrbno
^čujmo, posebno pa še s kru-
Nn.
ALEKSANDRA JUTROSA
OS heroja Rajka
HRASTNIK
počitnice
Iirieli smo počitnice. Am-
r^to niso bile prave zimske
Petnice, ker ni bilo nič
^eko soboto sva z mamico
odšla v Celje. Kupila mi je
smuči in palice. Smučati pa
se nisem mogel, ker ni bilo
snega. Med počitnicami sem
se tudi učil, pomagal mami,
pa tudi po teloh sem šel na
Svetino. Plezal sem tudi po
drevju.
Počitnice so vseeno kmalu
minile. Zopet se je začel
pouk. Pridno bomo hodili v
šolo in se učili.
SLAVCI BUKOVŠEK, 2. r
OŠ KOMPOLE
Obisk
Obiskal nas je borec XTV. divi-
zije Branko Defar s partizanskim
imenom Striček. Zelo je bil prija-
zen. Prosili smo ga, da nam pove
doživljaje iz vojne. Ampak Stri-
ček žalostnih zgodb ne pripove-
duje rad, še posebej pa ne otro-
kom. Vseeno pa nam je povedal
kar precej zgodb. Te so bile lepe
in smo jih z užitkom poslušali.
Striček je bil zelo vesel, saj smo
ga bili tudi mi veseli. Ko je odšel,
se nam je lepo zahvalil, ker smo
ga tako z občutkom poslušali. Bi-
li smo mu zelo hvaležni, ker nam
je pripovedoval doživetja iz par-
tizanskih dni. Želim si, da bi nas
še obiskal.
KARMEN KOROŠEC, 3. r.
OS FRANKOLOVO
Danes je Atka zopet pripravila križanko. Lahka je, in verja-
mem, da jo boste en, dva, tri rešili. Rešitev pošljite na dopisnici
na naš naslov do torka, 22. februarja 1983. Kot vedno, morate
seveda pripisati vaš naslov, razred in šolo, ki jo obiskujete.
Prejšnjikrat menda ni bilo težko ugotoviti, da je Atka razre-
zala napis za MAŠKARADO. Nagrado, ki jo je tudi tokrat
prispevala tovarna AERO, bo dobila. ALENKA KRAJNO,
Brezje 13, Dobje pri Planini
OBČINSKA RAZISKOVALNA
SKUPNOST CELJE
objavlja
NAGRADNI RAZPIS
»MLADI ZA NAPREDEK CELJA«
Namen razpisa je spodbuditi mladino k ustvarjanju
inovacijskih dosežkov in k raziskovalnemu delu
Predlogi so lahko: tehnične in druge inovacije, dela
raziskovalnih krožkov in druga raziskovalna dela
mladih.
Na razpis se lahko prijavijo:
-	učenci srednjih in osnovnih šol v občini Celje
-	ostala mladina v občini Celje, organizirana v šolski
in izvenšolski dejavnosti
-	kmečka mladina
Podelili bomo:
-	prve nagrade v višini 6000 din
-	druge nagrade v višini 3500 din
-	tretje nagrade v višini 2000 din
Nagrajene in druge predložene naloge so last pred-
lagateljev in jih lahko nagrajenci ponudijo v odkup
OZD v Celju ali drugim interesentom.
Inovacijski predlogi morajo biti opremljeni z načr-
tom, opisom postopka ali s predstavitvijo izdelka
Raziskovalna dela morajo biti tipkana, navedeni mo-
rajo biti viri, strokovna pomoč in uporabljena litera-
tura.
Kriteriji za ocenjevanje predlogov so pomembnost in
koristnost, izvirnost in pogoji nastanka.
Rok za prijavo predlogov je 10. maj 1983, podelitev
nagrad bomo izvršili v okviru »Dnevov mladih raz-
iskovalcev«.
Prijave sprejema Občinska raziskovalna skupnost
Celje, Skupne strokovne službe SIS Celje, Gregorči-
čeva ulica 5. a.
OBČINSKA KONFERENCA SZDL
CELJE
IN
OBČINSKA RAZISKOVALNA
SKUPNOST CELJE
objavljata
Razpis
O PODELITVI NAGRAD IN PRIZNANJ
»INOVATOR CELJE 1982«
1.
Za nagrado »Inovator 1982« lahko kandidirajo delav-
ci v združenem delu občine Celje, ki so v letu 1982
uresničili dosežke inovacijske in raziskovalne dejav-
nosti.
2.
Nagrade in priznanja podeljujejo:
-	inovatorjem množične inventivne dejavnosti in
inovacijske dosežke
-	strokovnim, vodstvenim in vodilnim delavcem za
pomembne dosežke pri razvijanju in uvajanju novih
tehnologij, novih izdelkov, nove opreme ali nove
organizacije v proizvodnjo in poslovanje
-	razvojno raziskovalnim delavcem za pomembnej-
ša raziskovalna dela v okviru ali za potrebe organiza-
cij združenega dela občine Celje ali za potrebe obči-
ne kot družbeno politične skupnosti.
3.
Kandidate za nagrado in priznanje lahko predlagajo:
-	komisije za inventivno dejavnost
-	delavski sveti in drugi samoupravni organi
-	družbeno politične organizacije
-	društva
-	posamezniki.
4.
Prijava mora v pismeni obliki vsebovati:
-	osebne in splošne podatke prijavitelja
-	opis, elaborat ali drugače zadovoljivo predstavitev
inovacijskega dosežka ali raziskovalne naloge
-	podatke za vrednotenje: korist in pomembnost,
uporabnost ter izvirnost
5.
Na osnovi pravilnika o podeljevanju nagrad in priz-
nanj bo podeljeno največ:
-	pet nagrad po 10.000 din s plaketami in 10 nagrad
po 5000 din s priznanji inovatorjem množične inven-
tivne dejavnosti
-	tri nagrade z diplomami po 10.000 din strokovnim,
vodstvenim in vodilnim delavcem za razvijanje in
uvajanje novosti v proizvodnjo in poslovanje
-	tri nagrade po 10.000 din z diplomami razvojno
raziskovalnim delavcem za razvojno raziskovalna
dela.
6.
Prijave zbira Občinska raziskovalna skupnost Celje-
Skupne strokovne službe SIS družbenih dejavnosti
občine Celje, Gregorčičeva 5. a, do 30. marca 1983
Razpis, rezultati in nagrajenci bodo objavljeni v
sredstvih javnega obveščanja.
Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom lahko
dobite na Občinski raziskovalni skupnosti Celje
16. STRAN - NOVI TEDNIK
17. FEBRUAR 1*
mmaammmm
Košarkarski ples je vse bolj ogorčen
V zadnjem nastopu je sedem ekip s Celjskega doseglo šest zmag
Takšnega uspeha že doigo
ne pomnimo, saj je med sed-
mimi ekipami od II. zvezne do
II. republiške lige zmagalo
kar šest domačih.
V II. zvezni ligi za moške so
odigrali 15. kolo, igralci celjske
Libele pa so dosegli trinajsto
zmago, saj so doma premagali
Monting iz Zagreba 100 91.
Brez Tovornika je bil najboljši
strelec mladi Cencelj - 24! Ce-
ljani premočno vodijo, saj ima-
jo kar osem točk prednosti
pred Dalvinom. V 16. kolu go-
stujejo v Ljubljani proti zad-
njeuvrščeni Ježici.
V ženski republiški ligi so
odigrali 13. kolo, Rogaška pa je
še vedno neporažena. To je se-
rija, ki bo prav gotovo v podob-
nih tekmovanjih še dolgo zapi-
sana kot izjemen dosežek. Se
več, vse tri ekipe s celjskega
območja so nastopile doma in
zmagale. Rogaška je premaga-
la Maribor 101:53, najboljše
strelke pa so bile Pešič 22, Vi-
rant 29 in Čepelnik 16. Metka
je v Celju odpravila Novo me-
sto 68:60, največ košev pa so
dale Cencelj 18, Koželj in Cer-
jak po 16. Uspešen je bil tudi
Comet doma proti Jesenicam -
59:54, najboljša strelka pa je bi-
la Jevšenakova 14. Zaradi
zmag je vrstni red na lestvici
nespremenjen - vodi Rogaška
(štiri točke prednosti pred Po-
murjem in Kladivarjem), Co-
met je četrti in Metka peta. Pa-
ri 14. kola: Jesenice - ROGA-
ŠKA, Pomurje METKA (Ce-
ljanke so domala brez možno-
sti, kajti Pomurje še vedno upa
na spodrsljaj Rogaške in osvo-
jitev prvega mesta) in Litija -
COMET.
Startali so v drugem delu re-
publiške moške lige. Kovinar
je doma premagal Triglav
109:99, najboljši strelec je bil
Kramperšek 27, Comet pa je
zmagal v Mariboru proti Jeklo-
tehni Branik 104:88. Najboljši
strelec je bil Dobrovski 33 ko-
šev. Comet je četrti in Kovinar
sedmi. 11. kolo: Novoles (na le-
stvici vodi) - COMET in Helios
(drugi) - KOVINAR. Verjetno
bo bolj malo točk za naše pred-
stavnike.
Edini poraz so doživeli ko-
šarkarji Garanta v 1. kolu dru-
gega dela II. republiške lige
vzhod. Gostovali so v Dravo-
gradu, kjer so jih po boljši igri
zasluženo premagali domačini
84:76 (50:36). Ze v naslednjem
kolu bo Garant igral doma (do-
slej je »domače« tekme igral v
Žalcu!) proti Zlatorogu iz La-
škega. Tekma bo v soboto, 19.
februarja ob 18. uri v novi telo-
vadnici na Polzeli!
TONE VRABL
Kocka v Zagrebu
Ljubljanska Olimpija je dokazala, da je letos dale*
najboljša ekipa v državnem hokejskem prvenstvu. Kljuki
najboljši želji in trudu Celjanov so ljubljanski igrale
premagali domačo Cinkarno 6:2 (5:0,0:2,1:0). Gostje so &
predstavili s svojo uigrano ekipo mladih igralcev, ^
izredno hitro drsajo in z ostrimi podajami in kombinaci
jami predstavljajo stalno nevarnost za vsako obrambo.
Celjani so si v soboto želeli vsaj točko, ki bi jim pre<
sobotnim gostovanjem v Zagrebu zagotovila tretje mesto \
letošnjem prvenstvu. Zal so Celjani pričeli tekmo preve
mlačno in že do 14. minute so gostje po napakah domač«
obrambe povedli s 4:0. S tem je bila tekma odločena, kajt
kljub odlični igri v nadaljevanju in doseženima zadetkom«
Poljanška in Sendelbacha, Celjani niso mogli ogroziti bolj
ših gostov.
Tekma v Celju, igra v drugi tretjini in ob koncu p;
potrjuje, da Celjani znajo igrati. Toda vprašanje je če bo t<
dovolj za pomembno srečanje, ki ga Cinkarna igra v so
boto v Zagrebu proti Medveščaku. To tekmo je potrebne
dobiti in zmagati ali pa igrati vsaj neodločeno. Le tako si
bo tradicija osvajanja 3. mesta nadaljevala. Povedati pa ji
potrebno tudi to, da bi bilo tudi četrto mesto letos uspeh z<
pomlajeno ekipo iz celjskega Mestnega parka.
J. KUZMU
Pet medalj iz Maribora
V	Mariboru je bilo letošnje republiško prvenstvo v judu.
Nastopili so tudi tekmovalci JK Ivo Reya iz Celja, ki so
osvojili kar pet medalj, dve zlati, eno srebrno in dve brona-
sti. Toliko mest so si tudi priborili za nastop na državnem
prvenstvu.
Največji uspeh je dosegel Marjan Fabjan, ki je v srednji
kategoriji osvojil naslov prvaka. Do naslova pa je moral
premagati državnega prvaka Leščaka in v finalu še svojega
klubskega soborca Fadila Imamoviča, ki je bil ob koncu
drugi. V super težki kategoriji je Stanko Anderle brez
konkurence osvojil prvo mesto in potrdil svojo kandida-
turo za državno reprezentanco. Dve bronasti medalji pa sta
osvojila Jaka Oštir in Zvone Plibernik.	j KUZMA
Šest prvih mest v Ljubljani
V	ljubljanskem Tivoliju je bilo republiško prvenstvo v
krosu, kjer je nastopilo več kot 200 tekmovalcev. Ekipno je
slavila domača Olimpija, celjski Kladivar je bil drugi in
velenjski atletski klub peti. Sicer pa so Celjani osvojili šest
prvih mest, Velenjčani pa nobenega. Zmagali so: Mihov-
ljanec med pionirkami, Lotrič med starejšimi mladinci,
Rozman med člani in ekipe starejši mladinci, mlajši
člani in člani.
V	dvorani Kladivarja pa je bil kontrolni atletski miting z
udeležbo atletov Olimpije, Maribora, Velenja in Kladi-
varja. Omenimo nastope najboljših Celjanov: Gaber je na
60 m premagal Kopitarja, ki je zmagal na 60 m ovire. Čop
je bil najboljši v skoku v daljavo, Krajnc ob palici (472 cm
- odlična forma, ki veliko obeta za glavno sezono), Kere-
steševa v skoku v daljavo in Podgorškova v skoku v
višino.	TV
Odlični so tudi strelci izven Celja
Na strelišču v Celju so se na
regijskem tekmovanju z zrač-
no puško zbrali najboljši strel-
ci žalske, laške in celjske obči-
ne. Najbolj se je izkazala Alen-
ka JAGER, ki je dosegla nov
občinski rekord za članice z
odličnim rezultatom 369 kro-
gov, ter tako že tretjič zapored
izboljšala svoj rekord, dosegla
pa je tudi boljši rezultat kot
tekmovalci v ostalih kategori-
jah. Rezultati: pionirke posa-
mezno - Saška LAMUT 167
krogov - SD »FRANC ŠTE-
KLIČ« Škof j a vas, Vikica Dva-
najščak 153 - »ŽARKO KVE-
DER« Griže, Katja Klokočov-
nik 136 - »FRANC ŠTEKLIČ«
Škcfja vas itd. Med pionirji je
zmagal Robi PETROVIČ 156 -
»CELJE«. Med mladinkami,
kjer je bila najbolj izenačena
borba, je zmagala Vesna CU-
CEK 356, ki ji sledita Barbara
Jager 355, Daria Kačnik 355
(vse »CELJE«) in ostale. Mla-
dinci ekipno: »CELJE« 1036,
»KOVINAR« - Štore 1008,
»DUŠAN POŽENEL« - Reči-
ca 981. Mladinci posamezno:
Mladen MELANŠEK 361 - Ža-
lec, Darko Turnšek 359 -
»ŽARKO KVEDER« - Griže,
Miran Medved 349 - »CELJE«,
Dušan Čuček 348 - »CELJE«,
Vili Ravnikar 342 - »KOVI-
NAR« itd. Najboljše posamez-
nice pri članicah: Alenka JA-
GER 369 - »CELJE«, Leopol-
dina Zagoričnik 344 - Šempe-
ter, Hilda Šlogar 343 - »CE-
LJE«, Marina Pokleka 338 -
»ALOJZ KERŠE« - Laško itd.
člani ekipno: »CELJE« 1088,
»KOVINAR« Štore 1076. Žalec
1055, »ŽARKO KVEDER«
Griže 1049, »DUŠAN POZE-
NEL« Rečica 1047, »FRANC
ŠTEKLIČ« Škofja vas 1046,
»ALOJZ KERŠE« Laško 1036
in Prebold 991. Najboljši posa-
mezniki: Ervin SERŠEN 368
»CELJE«, Franc Kotnik 368
Žalec, Branko Malec 364 »KO-
VINAR«, Jože Jerman 362
»CELJE«, Damjan Pader 361
»DUŠAN POZENEL«, Boris
Gorišek 361 »TONE BOSTIČ«
Zidani most, Zeljko Lamut361
»FRANC ŠTEKLIČ«, Roman
Matek 360 »ALOJZ KERŠE«
itd. Vsi omenjeni tekmovalci
in še precej ostalih so si pribo-
rili pravico nastopa na republi-
škem prvenstvu, ki bo letos v
Hrastniku, za pionirke in pio-
nirje pa v Postojni.
Dobri rezultati v
Titovem Velenju
Na regijskem prvenstv
T. Velenju so nastopili strel
Slovenj Gradca in domačir
pa bilo strelcev iz Mozirji
so, kaže, aktivni le na pap
Še zlasti velja pohvaliti d
sko ekipo Slovenj Gradca,
zmagala z odličnim rezulta
1115 krogov pred doma
1088. Zmagovalci v posaij
nih kategorijah: Mirjana j
hač 178 med pionirkami, j
tunat Legner 162 med pion
Mirjam Zičko 349 med mla<
kami, Renato Šterman
med mladinci (vsi T. Vele
in Oto Pok 374 med člani.
1
Kovinotehna
preseneča
V občinski sindikalni hokejski
ligi so odigrali že 3. kolo drugega
dela. Kovinotehna je premagala
Zlatarno 8:4, strelci za
Kovinotehno Dobovičnik in
Skrubej po 3 ter Bratec 2 in za
Zlatarno Ograjenšek 2 ter Šmerc
in Oblak po enega. Opekarna je
ugnala EMO 7:1. Strelci za Ope-
karno Kolenc 4, Pangerl, Gajzer
in Vezlič po 1 in za EMO Smrkol.
Vodi Kovinotehna 6 točk (gol
razlika 23:12), sledijo Opekarna 4
(16:8), Zlatarna 2 (19:16) in EMO
brez točk (8:30). Med strelci vodi-
ta Ograjenšek (Zlatarna) in Ko-.
lene (Opekarna) vsak s po osmi-
mi zadetki. V nedeljo, 20. fe-
bruarja se bodo srečali na drsali-
šču v Mestnem parku: ob 16,30
EMO - Zlatarna in ob 17,30 Ope-
karna - Kovinotehna.
38 skakalcev na
Lopati
Mladinci, člani OO ZSMS
Ostrožno so skupaj z Mladinskim
aktivom Lopata in SK Toper Ce-
lje pripravili na 30 meterski ska-
kalnici na Lopati meddruštvene
tekme, ki se jih je udeležilo 38
tekmovalcev. Med mlajšimi pio-
nirji je zmagal Janko Mogel pred
Sergejem Debeljakom in Boštja-
nom Hanžičem, vsi SK Braslov-
če - Andraž. Med mlajšimi mla-
dinci je bil najboljši Branko Ko-
vačič pred Stanislavom Grmom,
oba SK Toper Celje. Med člani
pa je slavil Janko Krenker iz Mi-
slinje pred Jakobom Lahovni-
kom iz SK Titovo Velenje. Abso-
lutni zmagovalec skakalnice je
postal Janko Krenker iz Mislinje,
ki je za skoka 28 in 29 (najdaljši!)
metrov dobil 234,5 točke.
TV
Matek pred
Gorlškom in
Paderjem
Na strelišču v Rečici^ pri La-
škem so pripravili občinsko pr-
venstvo v streljanju z zračno pu-
ško za »zlato puščico«. Nastopilo
je 22 strelcev, normo za nastop
na regijskem prvenstvu pa je iz-
polnilo deset strelcev. Zmagal je
Roman Matek, Laško, 544, sledi-
jo Boris Gorišek Zidani most,
541. Damjan Pade, Rečica pri La-
škem, 539, Andrej Brunšek, 532
in Toni Kožar, oba Laško, 530
krogov itd.
VINKO LAVRINC
Zlata puščica
Mladenu Melanšku
Na občinskem prvenstvu obči-
ne Žalec za »zlato puščico« je na-
stopilo 23 strelcev, normo za viš-
je tekmovanje pa je izpolnilo kar
14 strelcev. Doseženi so bili od-
lični rezultati. Zmagal je vedno
boljši Mladen Melanšek 558 pred
Francem Kotnikom 553, Rudi-
jem Kotnikom 542, Poldijem Va-
lantom 532, Darkom Turnškom
532 krogov itd.
DRAGO GREŠAK
Regijsko prvenstvo v
Žalcu
Regijsko prvenstvo za zlato pu-
ščico bo v soboto, 19. februarja
na strelišču v Žalcu. Predvidoma
bo nastopilo okoli 48 strelcev iz
treh občin o celjske, Žalske in
laške. Tekmovanje bo na streli-
šču, ki je nastalo iz kegljišča in se
bo kmalu tudi vanj povrnilo.
Žalski invalidi na
republiško prvenstvo
V Slovenj gradcu so se pomeri-
le tri ekipe invalidov šahistov na
regijskem prvenstvu Koroške in
Savinjske za sodelovanje na re-
publiškem prvenstvu. Zmagali
so domačini pred Zalčani in Tito-
vim Velenjem. Prvi dve ekipi bo-
sta nastopili 12. marca na repu-
bliškem prvenstvu v Ljubljani. V
žalski ekipi je bil najboljši Mar-
jan Črepan.
»Hitri« in »pustni«
šah v Šempetru
Na hitropoteznem turnirju ŠK
Savinjčan v Šempetru je zmagal
Martin Storman 13,5 točke pred
Stanetom Skokom 12 in Jožetom
Peternelom ter Jožetom Štorma-
nom 11,5 točke. Na pustnem tur-
nirju pa je zmagal Skok pred Pe-
ternelom, Pevnikom, Vošnja-
kom in ostalimi.
JOŽE GROBELNIK
Božo štucl pričakuje
Prislana
Šahovsko prvenstvo Celja se
nadaljuje. Odigrali so že 4. kolo
in med vodilnimi ni prišlo do
večjih sprememb. Vodi Božo
Štucl, ki pa bo dobil vsekakor
spremljevalca v Tinčku Prislanu,
ki ima prekinjeno partijo z Lesja-
kom in manjšo prednost. Popra-
vil se je tudi Crepan, medtem ko
je Bogadi doživel prvi poraz.
Stanje po 4. kolu Štucl 3,5, Pri-
slan 3(1), Mikac 3, Lesjak 2,5(2),
Bogadi 2,5, Crepan in Brdnik 2,
Toromanovič 1(1), Obrul 1, Zalo-
kar 0,5, Matko (2) in Plahuta (1)
brez točk.
J. K.
Smučarsko
tekmovanje na
Brezah nad Laškim
V Mali Brezi pri Laškem je bilo
v nedeljo smučarsko prvenstvo v
okviru akcije »Izbiramo najbolj-
šega smučarja v Krajevni skup-
nosti Breze«. To obliko športne
aktivnosti so si zamislili pri OO
ZSMS Breze in jo letos tudi prvič
organizirano izvajajo. Tokrat je
bila organizator tekmovanja
Strelska družina Male Breze, ki
se je kot vedno zelo dobro izka-
zala.
Tekmovanja se je udeležilo 24
tekmovalcev, ki so se pomerili v
treh smučarskih disciplinah: sla-
lomu, smuku in skokih.
Na tekmovanju je največ točk
dosegel Cveto Privšek 45; drugi
je bil Danijel Jecl s 40, točkami in
tretji Poldi Šafran s 36. točkami.
V	nedeljo, 20. februarja, bo še
zadnja tekma v okviru te akcije
na Brezah, ko bo tudi proglasitev
najboljšega smučarja v tej se-
zoni.
V. MAROT
Za uvod Čarda in
Kamnik
V	soboto se bo pričelo letošnje
kegljaško prvenstvo v šestčlan-
ski moški in ženski kegljaški ligi.
Večjih sprememb v moški ligi ne
bo, saj bodo nastopili Gradiš in
Tekstil - Slovan iz Ljubljane,
Carda iz Murske Sobote, Kon-
struktor iz Maribora, Triglav iz
Kranja in Celje. Pri ženskah pa
iste ekipe le s to razliko, da na-
mesto Carde sodeluje Kamnik in
namesto Tekstil - Slovana ekipa
Ljubljane.
V	prvem kolu se bodo celjski
kegljači pomerili v soboto n;
setsteznem kegljišču Gob
proti Cardi in ženske proti
mniku.
Slab rezultat dom;
V	Celju so nastopile najb
ženske kegljaške ekipe za p
republike. Najboljši rezult
dosegla Ljubljana (2568 keg!
pred Konstruktorjem (2524
Celjem (2517). To pomeni
celjska ženska vrsta ni naj
pripravljena.
Prve republiške
medalje
V	Trbovljah je bilo plavalr
venstvo za pionirje. Celjski
tun je poslal v boj trojko,
tem ko sta morala doma zi
gripe ostati Dejan Tešovi
Mojca Anderle, čeravno sta
zadnje dni v izvrstni formi. I
Stopinšek je osvojil prvo »i
bliško« medaljo, saj je zma
plavanju na 100 m prsno i
drugi na 200 m prsno. Tanje
mentin in Grega Jurak ste
mlajša pionirja potrdila svo
zultate v nekoliko starejšerr
movalnem razredu in za<
ljila.
Vsak dan bliže 01 v Sarajevu
Moramo priznati, da smo vedno bolj zadovoljni z vašim
sodelovanjem v nagradni igri. Izgleda tudi, da ima Celje
vendarle precej ljubiteljev gimnastike, saj je ravno pri vpra-
šanjih iz tega področja z odgovori sodelovalo največ naših
bralcev oz. poslušalcev. Tokrat je do roka prispelo 40 dopi-
snic z odgovori, vendar je bilo samo 23 pravilnih. Na evrop-
skem prvenstvu v gimnastiki leta 1963 v Beogradu je Tine
Šrot osvojil srebrno kolajno v preskoku preko konja. Vsi
pravilni odgovori gredo seveda v boben za zaključno žreba-
nje, katerega pokrovitelj je TDO TEKO iz SOZD MERX.
Srečni dobitniki 9. nagradne igre Partizan pa so:
1.	Slavka Bučar, Čopova 16, Celje,
2.	Marta Drugovič, Na otoku 13/11, Celje in
3.	Matjaž Marinček, Frankolovska 15, Celje
Čestitamo! Vse nagrajence bomo pismeno obvestili o na-
gradi. Nagrado tokrat podeljuje ljubiteljski likovni ustvarja-
lec BRANKO HROVAT, mojster pastela, temperamentni
risar, sicer pa samoupravljalec, ki je bil do upokojitve zapo-
slen v Ingradu.
METOD TREBIČNIK
NAGRADNA IGRA
PARTIZAN	10
Še enega dobrega celjskega orodnega te-
lovadca poznamo, ki je v letih 1951-53
nosil naslov mladinskega državnega prva-
ka. Da vam pomagamo: še danes je aktiven
športni in partizanski delavec. Kdo je to?
TRAVNER FRANJO
TINE VEBER
KONČAN KONRAD
Pravilen odgovor obkrožite, kupon izreži-
te, nalepite na dopisnico in z vašim naslo-
vom pošljite na naše uredništvo najkasne-
je do petka 25. februarja 1983.
Nagrajuje HORVAT JOŽE-JAKI!
Preberite:
1.	V nedeljo, 27. 2. 83 se bodo na Cel]
ski koči pomerili v veleslalomu člar
celjskih partizanskih društev in to
šestih kategorijah.
2.	Partizan Gaberje organizira tudi I«
tos letovanje otrok in mladine
JDRC Puntižela pri Puli v času od
8. do 16. 8. 83. Vse interesente vab
jo, da se prijavijo na spodnji prijav
niči, ki jo pošljejo na naslov:
Partizan Gaberje, Mariborska 42 C«
Ije.
PRIJAVNICA
Pošljite mi prosim podrobnejša navod
la za letovanje v Puntiželi na naslov: —
Datum:
Podpis:
17. FEBRUAR 1983
ElIMmKi	NOVI TEDNIK - STRAN 17
•	Jože J. se je izkazal za
zelo neprijetnega gosta,
prejšnji petek je prišel na
obisk k fVancu K. v Lesko-
vec in pri njem tudi pre-
spal. Mimogrede mu je
zmaknil še za 80 litrov ben-
cinskih bonov. Franc je
menil, da boni že ne sodijo
več med gostiteljeve dolž-
nosti, in je »dobrega prija-
telja« Jožeta prijavil na po-
stajo milice. . •
•	Zel j ko A. in Ahmed B.
sta se na avtobusni postaji
v Celju sprla z Jožkom P. iz
Titovega Velenja. Beseda je
dala besedo in vsaka je bila
bolj ostra. Nazadnje so
»spregovorile« še pesti,
Jožko pa je potegnil krajši
konec. Zaenkrat, zakaj
Zeljka in Ahmeda čaka še
neprijeten obisk pri sodni-
ku za prekrške.
•	Roman L. iz Nazorjeve
ulice je zaprosil miličnike
za intervencijo. Roman je
bil sicer v službi, toda žena
ga je po telefonu zaprosila
za pomoč, ker je doma
razgrajal in ji grozil njen
oče, ki se ga je ta dan neko-
liko preveč nalezel. Milični-
ki so ji prišli pomagat, toda
medtem se je verjetno že
pobotala z očetom, zakaj na
stopnišču je nadrla milični-
ke. Ce ne bodo takoj odšli,
jim je zagrozila, bo posre-
doval njen mož, ki je precej
vplivna oseba.
•	V nedeljo zvečer je
pritekla na celjsko postajo
milice bosa in v sami srajci
Danka M. z Zelenice. Vsa
razburjena je miličnikom
razložila, da ima doma ne-
zaželjeni obisk. K njej je
prišel Milenko J. iz Beogra-
da, s katerim ima Danka
otroke, in jo začel pretepati.
i Da bi se izmaknila njego-
vim udarcem, je iz stanova-
nja pobegnila skozi okno.
•	Ana K. iz Petrovč je
med sobotnim nakupova-
njem vneto brskala po poli-
cah v trgovini »Soča«. Tako
niti ni opazila, kdaj ji je ne-
znanec iz cekarja ukradel
denarnico v kateri je bilo
4000 dinarjev. Zaradi ne-
previdnosti se je za tisti dan
morala odreči nadaljnim
nakupom.
S. S.
Vozniki skušajo vse pogosteje
ogoljufati zavarovalnico
Višje sodišče v Celju je na-
redilo analizo poskusov go-
ljufij zavarovalnice. Enote
temeljnega sodišča na šir-
šem celjskem območju so v
zadnjih petih letih obravna-
vale petnajst takih primerov,
ki so jih odkrili delavci zava-
rovalnice.
Pregled kaže, da so v takih
poskusih goljufanja največ-
krat udeleženi avtomehani-
ki, avtoličarji in poklicni
vozniki. V večini primerov
se dva prijatelja ali znanca,
od katerih je eden zaradi
lastne neprevidnosti poško-
doval svoje vozilo, dogovori-
ta, da bosta na zavarovalnici
poskušala prikazati lažno
prometno nesrečo. Nekaj pa
je tudi primerov, ko se dva
udeleženca v prometni ne-
sreči dogovorita, da bo pre-
vzel krivdo nase tisti, ki ima
manjšo škodo na vozilu.
Sodišče ugotavlja, da se je
število poskusov goljufij po-
večalo po sprejemu zakona,
po katerem miličniki ne
obravnavajo več prometnih
nesreč v katerih je za manj
kot 20.000 dinarjev škode na
vozilih. Predpis je sicer
razbremenil miličnike, zava-
rovalnicam pa je zadal precej
več dela.
Sodišče je zato predlagalo,
da bi zavarovalnica v Celju
zaposlila vsaj še enega delav-
ca, ki bi odkrival poskuse
goljufanja.	gg
Pa saj ga je 2e dovolj...
Jutranja gneča avtomobilov na cestah prejšnji teden
pred sedmo uro zjutraj nas je prepričala vsaj o dveh
stvareh. Bencina imamo kljub bonom očitno dovolj,
ceste pa so bile plužene in posipane tako dobro, da se
ni bilo bati poledice in zastojev.
Za slednje so poskrbeli delavci Cestnega podjetja, ki
so imeli mir pred snegom vse do prejšnje nedelje,
potem pa so morali krepko pljuniti v roke, da so sproti
odstranjevali sneg, saj ga je prejšnji teden zapadlo kar
35 centimetrov v nižinah, v višjih predelih pa tudi več.
Delali so v dveh izmenah, aktivirali so celotno mehani-
zacijo in po cestah natrosili okoli 200 ton soli in sto
kubičnih metrov peska. Tako na celotnem celjskem
območju kljub snegu ni bilo zastojev in ovir, ceste so
bile ves čas normalno prevozne, seveda z zimsko
opremo. Razen na posameznih delih cestišč, ni bilo
poledice, saj so bile tudi jutranje temperature za ta
zimski čas neobičajno visoke .	t. ČUDEN
Slabše vozne
razmere in
neprevidnost
Kljub prizadevanjem de-
lavcev cestnega podjetja so
bile vozne razmere v prete-
klem tednu, zaradi debele
snežne odeje, precej slabše.
To in pa nekaj neprevidnosti
sta zakrivila tudi prometno
nesrečo v petek zvečer pri
Šempetru. Trčila sta 40-letni
Zeljko Drpič z osebnim avto-
mobilom in 23-letni Bojan
Mohor s tovornim avtomobi-
lom. Vozili je zaneslo s ceste.
Voznika k sreči nista bila ra-
njena, škoda pa še ni oce-
njena.
Foto: TONE TAVČAR
Preiskava proti
prekupčevalcu
Celjski javni tožilec je zahteval preiskavo za 46-let-
nega Ivana Užmaha iz Lemberga pri Šmarju pri Jel-
šah, ki je obdolžen kaznivega dejanja nedovoljene tr-
govine.
Ivan Užmah naj bi v desetih letih (od leta 1972 do
1982) kupil v tujini več starih delov za avtomobile
(največ je bilo gum, zaganjačev, dva menjalnika, mo-
torna gred, odmična gred itd), šest garnitur ključev,
deset avtoradiev, magnetofon, plug, kosilnico itd. Vse
je pripeljal domov v Lemberg z namenom, da bi dele in
drug material kasneje preprodal. Sicer pa je nekaj tega
blaga že uspel prodati, preden so ga odkrili miličniki.
Ivan Užmah je na začasnem delu v ZRN v Miinchnu,
vendar pa je potem, ko je zvedel, da so proti njemu
uvedli preiskavo, ostal v tujini.
S.Š.
POZD ORODJE-OPREMA
ŠENTJUR PRI CELJU
Komisija za delovna razmerja
objavlja
prosta dela in naloge:
1.	Za tehnično pripravo dela,
1 delavec
2.	Za operativno pripravo defa,
1 delavec
3.	Brusilec kovin,
1 delavec
4.	Rezkalec kovin,
1 delavec
Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delov-
nim časom, dela pod točko 3 in 4 potekajo v dveh
izmenah.
Pogoji:
Pod točko 1
Višja tehnična šola in 1 leto delovnih izkušenj ali
srednja tehnična šola in 3 leta delovnih izkušenj.
Poskusno delo 3 mesece, osebni dohodek ca
22.800-
Pod točko 2
Srednja tehnična šola in 1 leto delovnih izkušenj ali
VKV delavec z ustrezno prakso.
Poskusno delo 3 mesece, osebni dohodek ca
18.240,-
Pod točko 3 in 4
KV delavec kovinske stroke ustrezna smer ali PK
delavec s 3-letno prakso na ustreznem delu.
Poskusno delo 2 meseca, osebni dohodek ca
14.750.-
Objava velja do zasedbe delovnih mest.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o strokovno-
sti in delovnih izkušnjah v roku 15 dni od objave, na
komisijo za delovna razmerja POZD Orodje oprema,
Pod vrbco 4, Šentjur pri Celju.
Kandidate bomo o izidu izbire pismeno obvestili v
roku 30 dni po končanem zbiranju prijav.
Občina Celje
oziroma imenovana komisija za izvedbo javne
dražbe
RAZPISUJE
na podlagi 3. člena zakona o pogojih za prodajo
stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini
(Uradni list SRS, št. 13/74), 9. člena zakona o
prometu z nepremičninami (Uradni list SRS, št.
19/76) in sklepa Izvršnega sveta SO Celje,
sprejetega na seji dne 19. 1. 1983
JAVNO DRAŽBO
za prodajo stanovanjske hiše v družbeni lastnini
dne 10. 3. 1983
na sedežu upravnih organov skupščine občine Celje,
Trg svobode 9, Celje, soba št. 31/11. nadstropje s
pričetkom ob 9. uri.
Predmet javne dražbe je stanovanjska hiša v Celju,
Zagrad 138, stoječa na pare. št. 57/2 k. o. Zagrad, s
pravico uporabe funkcionalnega zemljišča v skupni
izmeri 303 m2. Izklicna cena znaša 116.262. din,
medtem ko znaša kavcija, ki jo je treba nakazati pred
dražitvijo, 5% izklicne cene na žiro račun občine
Celje št. 50700-783-21.
Izklicano ceno bo potrebno plačati v roku 2 let od
dneva sklenitve pismene pogodbe s tem, da mora
kupec plačati osebni polog v višini 25% izklicane
cene v roku 30 dni od dneva sklenitve pogodbe.
Kupec bo zavezan poravnati tudi stroške dražbene-
ga postopka, kamor spadajo stroški cenitve sodnega
cenilca in časopisnega oglasa.
Stanovanjska hiša je zasedena. Imetnik stanovanj-
ske pravice ima pod enakimi pogoji pri nakupu pre-
dnostno pravico.
Interesenti se lahko pred dražbo ob uradnih urah
(ponedeljek, sreda, petek) seznanijo s podrobnejši-
mi pogoji pri referatu za premoženjsko pravne zade-
ve občine Celje, soba št. 31/11.
PRAVNIKI ZA BRALCE
Najslabša poravnava je boljša
od najboljše sodbe - Zato so
poravnalni sveti!
V želji, da bi koga odvr-
nil od »pravdarske stra-
sti«, sem se odločil opisa-
ti nekaj primerov reševa-
nja sporov po eni in drugi
poti.
Prvi primer: Tožnica je
bila starejša ženska, ki je
na podlagi oporoke njene
pokojne sestre dobila vo-
lilo v obliki dosmrtnega
preužitka od pokoj ničine
posvojenke. Tožnica je si-
cer imela družinsko po-
kojnino po svojem možu,
vendar ji tudi skromen
preužitek ni bil odveč.
Pravico je dobila, da si na
vrtu sestrine posvojenke
vsako leto nabere dve gaj-
bi jabolk po svoji izbiri,
potrebno vrtno zelenjavo,
če bo brajda dobro obro-
dila, tudi 50 litrov braj-
dovca in vsako leto do
dneva mrtvih še odojka.
Ravno s tem odojkom je
imela dolžnica največ te-
žav. Enkrat na omenjeni
dan pujsek še ni bil do-
volj spitan (dolžnica je si-
cer dolžnega pujska ku-
povala, ker je po posvoji-
telj ičini smrti opustila re-
jo svinj in $e rajši zaposli-
la v precej oddaljeni to-
varni), drugič pa je imel
pol kile preveč. Če je
dolžnica na točno težo do-
pitanega pujska prinesla
tožnici kakšnem dan
pred dnevom mrtvih ali
pa kakšen dan pozneje,
ga tožnica ni hotela vzeti,
češ da ima pravico do
pujska pravilne teže rav-
no na dan mrtvih. Vašča-
ni so tožnico dobro po-
znali in najbrž prav zato
ni hotela na poravnalni
svet, kamor jo je dolžnica
vabila, da bi s pomočjo
poravnalnega sveta dogo-
vorili pameten denarni
znesek namesto pujska.
Tisto leto je namreč tožni-
ca predčasno ponujenega
pujska zavrnila in ker je
vedela, da dolžnica dru-
gega ne bo mogla takoj
nabaviti, je že prvi dan po
dnevu mrtvih stala na so-
dišču in vložila tožbo, ki ji
jo je sestavil odvetnik, ki
jo je pozneje tudi zasto-
pal. Tožbo je izgubila, ker
je sodišče bilo mnenja, da
je tožnica ravnala v na-
sprotju z načeli poštenja,
pritožbeno sodišče pa je
njeno po odvetniku vlo-
ženo pritožbo iz enakih
razlogov zavrnilo. Pri tem
je pritožbeno sodišče tož-
nici tudi naložilo, da mo-
ra povrniti toženki njene
pravdne stroške (tudi to-
ženka je spoznala, da tož-
nica ni dovzetna za noben
pameten dogovor in si je
takoj dobila odvetnika,
piie
Boris Debič
kakor hitro je prejela tož-
ničino tožbo). Med prvo-
stopnim postopkom je bi-
lo kar 7 narokov, za glav-
no obravnavo in z vsake
strani po 3 pripravljalne
spise. Tožnica je kot vre-
dnost spornega predmeta
navedla znesek 5010.00
din. Stroški na strani tož-
nice so bili tako nasled-
nji: za sestavo tožbe in 3
pripravljalne	spise
4 x 830 din 3320.00 din,
zastopanje odvetnika na 7
narokih (7 x 830 din)
5810.00 din, 2 krat za zače-
to nadaljnjo uro zastopa-
nja (2 x 280 din) 560.00
din, odškodnina odvetni-
ku za odsotnost iz pisar-
ne, čakanje na obravnavo
itd. po 190 din za vsako
začeto uro oziroma za 14
ur 2660.00 din, kilometri-
na 150 km po 8,20 din ali
1230,00 din taksa za tožbo
in sodbo 600.80 din, taksa
za pritožbo 600.80 din in
pavšalna nagrada za po-
stranska opravila (25%) v
znesku 3695.00 din. Vsi
zastopniški stroški na
strani tožnice so tako zna-
šali 18.476.60 din (skupaj
s taksami), pri čemer njen
odvetnik sploh ni zaraču-
nal posebej nagrade za se-
stavo pritožbe v znesku
830.00 din. Na toženkini
strani je bilo skupaj nekaj
manj stroškov, ker se
njen odvetnik ni udeležil
vseh narokov in so znaša-
li 11.150.00 din. Te "stro-
ške ji je morala povrniti
tožnica, ki jo je nesrečni
pujsek tako stal kar okro-
glo 3 milijone starih di-
narjev, pa še poskusila ga
ni. Nauk iz tega: tudi če
imaš kakšno pravico, jo
moraš izvrševati pošteno
in je ne smeš zlorabljati
na škodo drugega.
Nadaljevanje prihodnič
18. STRAN - NOVI TEDNIK
17. FEBRUAR 19$
wm na mm
17. FEBRUAR 1983
ElIMmKi	NOVI TEDNIK - STRAN 19
bodeči
NOV! TEDNIK
ČUDNO
Pred dnevi smo lahko na televiziji slišali izjavo
predstavnika Slovenskih železarn, da se že bojijo,
kako bo s prodajo pri nas izdelanega jekla.
Čudno - pa zakaj ne vprašajo naše kovinsko
predelovalne industrije.
Oni namreč tarnajo drugače - le kje naj dobijo
jeklo!__
VSE VEMO
Med nami se še vedno
najdejo ljudje, ki pravijo,
da so preslabo obveščeni.
Da nekaterih stvari ne
vedo,
Pa mislite, da je to res?
Ne bi rekel!
Na lestvici domačih me-
lodij celjskega radia in No-
vega tednika vodi skladba
Franc vseved, na petem
mestu pa je skladba Zdaj
pa vem.
Na četrtem mestu je pe-
sem Danes praznujemo.
■Torej ljudje že tudi to ve-
do, da preveč praznujemo.
NAJNOVEJŠA VEST
Pa še presenetljiva je povrhu!
Slišali smo namreč, da imamo v Jugoslaviji na
zalogi take količine motornega goriva, da so se
zaradi tega nekatere organizacije znašle v resnih
težavah.
Bojda bodo pritisnile!
Pritisnile, da mora »vlada« dovoliti večjo porabo
bencina.
Če že ne bo prišlo do ukinitve bonov, pa naj bi
vsaj dobili bencinske bone za več bencina na me-
sec.
Te organizacije pa naj bi pritisnile še enkrat.
Jasno - da bi se bencin tudi podražil.
Kaj mislite, kaj bo naša »vlada« prej sprejela?!
KATERIH JE VEČ
Statistika nam zaenkrat še ni postregla s podat-
kom, ali je več sprejetih priporočil in sklepov najra-
zličnejših družbenopolitičnih organizacij, organov
in drugih na vseh ravneh, o tem, da boni niso
ustrezna rešitev, ali občin, kjer so se odločili, da
bodo bone vendarle uvedli.
Veliko takih organov je bilo tudi iz Beograda.
Zdaj je padel tudi Beograd. Tudi tu bosta olje in
kava na bone.
Torej se tudi v našem glavnem mestu zaradi
pomanjkanja kave niso pravočasno prebudili in
stvari glede preskrbe ne tečejo kot po olju.
V šmarski občini so glede na Beograd resnično
nerazviti - tu so šele sklenili, da bodo naredili
sezname potrošnikov za prodajo »deficitarnih«
predmetov.
Upajmo, da se vsaj na tem področju ne bodo
kmalu razvili!
Naši ljudje pravijo, da
se pri najrazličnejših
opravkih njihova pot
vseprepogosto ustavlja
pred raznimi vrati.
Tudi Jure Franko se je
pri zadnjem veleslalomu
ustavil pred vrati.
Pa še naj kdo reče, da
so naši smučarski repre-
zentanti kaj več od nas!
PUST JE MINIL, POSTI PRIHAJAJO!
Čudno je, da v nekaterih krajih še vedno
včasih čutijo pomanjkanje vode, ko pa je pri
nas toliko vodenih razprav.
Pravijo, da je pri nas iz leta v leto več
kurentov.
V trgovinah pa vse manj kur!
S tistim, ki ga težko pričakuješ, moraš rav-
nati lepo.
Toda, tovariši, s čiščenjem sicer težko pri-
čakovanega snega s pločnikov pa bi vseeno
lahko malo pohiteli!
Ja, saj to je tisto - na
sejah in sestankih je
pomanjkanja že zdav-
naj konec.
OBČINSKA RAZISKOVALNA
SKUPNOST CELJE
objavlja
Nagradni razpis
ZA RAZISKOVALNE NALOGE V OKVIRU VISOKO-
ŠOLSKEGA ŠTUDIJA.
Sodelujejo lahko študenti visokih šol s svojimi di-
plomskimi deli, strokovnjaki z magistrskimi deli ali
doktorskimi dizertacijami ter drugi strokovnjaki s
svojimi strokovnimi deli.
Upoštevali bomo le naloge, ki imajo raziskovalni
značaj in obravnavajo problematiko občinskih OZD
ali širšo družbeno problematiko občine.
Raziskovalna dela bomo nagradili z nagradami od
5000 din do 10.000 din.
V primeru velikega števila prijav bodo imela pre-
dnost raziskovalna dela, ki se vključujejo v razisko-
valne programe OZD in ORS občine, raziskovalna
dela s tehničnih področij ter magistrska dela in dok-
torske dizertacije.
Rok za prijavo je 31. 8. 1983, upoštevali bomo raz-
iskovalne naloge, ki so bile izdelane v letu 1982 in do
roka prijave.
Prijavitelji morajo odstopiti elaborat o raziskovalnem
delu. Elaborate bomo shranili v posebnem oddelku
Knjižnice E. Kardelja v Celju.
Prijave zbira Občinska raziskovalna skupnost Celje,
Gregorčičeva ulica št. 5. a.
SLOVI N SLOVENIJ AVI NO
TOZD VITAL MESTINJE, n. sol. o.,
Mesti nje, 63241 Podplat
Komisija za delovna razmerja TOZD Vital Mesti nje
razpisuje
dela in naloge
vodje vzdrževanja v TOZD Vital.
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjeva-
ti še naslednje:
1.	da imajo srednjo ali višjo izobrazbo strojne smeri
■ in najmanj 3 oziroma 2 leti delovnih izkušenj pri
opravljanju podobnih del in nalog.
2.	da so strokovno usposobljeni za izvajanje nalog s
področja varstva pri delu po II. programu.
Prijave sprejemamo 8 dni po objavi razpisa.
Kandidata bomo izbrali v zakonitem roku.
PABERKI S K0LED0VANJA s
Delfini
So še druga kralje-
stva. Nekaj ur sem preživel v
»Morskem svetu«. Tam smo
morali pred vrati počakati,
da je odbila deveta jutranja
ura in da so notri medtem
dvignili ameriško zastavo na
vrh droga. Vendar v tem sve-
tu ne domuje ne vojska ne
oblast ne diplomacija, tem-
več morske živali, ali pa obi-
skovalci, kakor se vzame.
Saj tudi ne vem, ali se tam
okrog plitkega bazena ljudje
igrajo s tjulni »ali pa le tjulni
z ljudmi« in kdo je bolj
otročji in kdo bolj pameten.
Ne vem, ali je pred predsta-
vo velikih tjulnov in mrožev
mimik z belo pomazanim re-
snobnim obrazom bolj nas
zabaval ali se je bolj na naš
račun zabaval, ko je skoraj
slehernega došleka v areno
podjetno pričakal, vodil, na-
ganjal, priganjal, preganjal,
mu odkazoval prostor, kjer
so sedeli že drugi, sedeže
tam čisto na drugem koncu
ali pa kar posodo za smeti...
So pa tile Amerikanci res
Amerikanci: dresiranosti
treniranih morskih orjakov
nam ne pokažejo kar tako
(kot bi si človek želel), tem-
več v skeču! Na pravi scene-
riji nekakšne srednjeveške
grajske sobe, nastopajo pa
tele živali: dva tjulna, dva
možakarja, ena vidra (morda
tudi dve, kako naj človek ve,
ko ti pa zgolj švigne čez oder
in zmeraj kaj pofuli, točno
po scenariju), in gromozan-
ski mrož. Ne, jaz bi rajši kar
tako po atletsko, kakor je
moralo biti na jezeru, kjer so
ta isti čas prikazovali atrak-
cije na vodi s smučmi, mo-
torji, avtomobili - pa kaj, ko
ne moreš več reči hkrati.
Ampak kako ti prikažejo
glavno atrakcijo, morskega
psa: najprej ima deklica na
mostičku nad ribničkom, v
katerem prijazno plavajo
majhni morski kužki, prijaz-
no kratko krilce. Potem te
žlobudravo povabi v kino-
dvorano, kjer ti pokažejo
morske pse vseh vrst od gori
in doli, od spredaj in zadaj,
od zunaj in znotraj. Potem te
povabijo v naslednjo dvora-
no, kjer ti najprej še kar pri-
kazujejo film, nato se pa
platno dvigne in vzdolž dvo-
rane nastopijo gospodje psi
osebno, dostojanstveno
grozljivi. In potem te zapelje-
jo po steklenem rovu prav
med temi grozoviteži. Spre-
letajo se ti ob rami z mešani-
co radovednosti, prezira in
brezbrižnosti. Eden, tak plo-
ščat, se ti zlekne tik nad gla-
vo. No, zdaj bi me lahko za-
res samo še zapeljali v pasje
žrelo. Tega na srečo ne store.
To se ob floridski obali ta-
kointako prepogosto dogaja.
Moje najbolj veličastno,
najbolj zagonetno doživetje:
spored z delfini in s črnobeli-
mi kiti. Premalo fantazije
imam, da bi znal verjeti v
kakšno drugo civilizacijo v
vsemirju. A morda je imam
tudi premalo, da bi se znebil
čvrstega občutka: pokukal
sem v civilizacijo delfinov.
Inteligenten rod, do hudiča
okreten in hvalabogu tako
dobročuden, razumevajoč,
človekoljuben. Prav zares,
kako zagonetno! Zame že...
Kaj vse nam je prikazoval tale kit orca. Iz čiste prijaznosti do nas, seveda...
20. STRAN - NOVI TEDNIK
wm na mm	17. FEBRUAR 19$
V tem kotičku vas bom se-
znanjala z modnimi novost-
mi in zanimivostmi oziroma
s skicami, ki vam bodo pred-
stavile nove modne smerni-
ce letošnje sezone.
Kratek opis ob skicah vam
bo prikazal značilnosti posa-
meznih modelov; občasno
pa bom modne novosti tudi
nekoliko obširneje opisala.
Letošnji Pariz nam je po-
novno prinesel modne novo-
Pripravija
Duška Sorn_
sti, staro se je pomešalo z no-
vim, ideje ukradene iz boga-
te zakladnice svetovne folk-
kore in iskanja novega stila v
oblačenju, so se prepletale v
modnih smernicah.
To sezono je bilo mnogo
oblek natrpanih s trakovi,
čipkami, krznom, perjem,
Razen tega so bili vzeti moti-
vi iz Daljnjega vzhoda, iz ba-
roka, cirkusa, pejsaža... Naj-
demo mnogo oblik, kratke in
dolge obleke, obleke s po-
daljšanim životom, moške
prepasane srajce, ki so spre-
menjene v mini krila, mnogo
hlač, predvsem jahalnih. Po-
leg vseh teh oblek in hlač pa
se pojavljajo pletene nogavi-
ce - gamaše.
Tkanine so predvsem
bombažnega izvora; mnogo
je svile, muslina, tafta; nav-
dušujejo pa plastificirane in
nepremočljive tkanine svile-
nega izgleda. Posebna zani-
mivost letošnje sezone je
kombinacija kože z blagom
(predvsem jeans in koža).
Letos je ponovno jeans doži-
vel vrhunec, toda malo dru-
gačen kot smo ga vajeni iz
prejšnjih sezon; pojavlja se v
raznih živih barvah in kot
t. i. double face (prednja
stran jeansa je modra,
hrbtna pa obarvana z živo
barvo: rdeče, rumeno, zele-
no, violo).
Barve te sezone so pred-
vsem svetle, pastelne. Po-
sebno mesto zaseda infra
rdeča, neon (zelena), nekaj
pa je tudi vijoličaste barve.
Model številka 1-2 - Mini obleka
Posebno mesto v letošnji
modi zavzemajo mini oble-
ke, ki so ravno krojene, s ši-
rokimi rokavi; dostikrat za-
vezane v pasu ali preko bo-
kov z raznimi pasovi, šali ali
rutami. Obleke imajo velike
našite žepe, raglan rokav ali
podaljšana ramena. Drobne
vstavke iz usnja, dostikrat se
zapenjajo s pritiskači ali z za-
drgo. Takšna sta tudi modela
na skicah.
Prvi model je iz debelejše
flanele ali tankega volnene-
ga blaga, ravno krojen, s po-
daljšanimi rameni, širokim
srajčnim obratnikom in se
zapenja z zadrgo. Preko je ši-
rok pas zavezan okoli bokov.
Poleg mini obleke obujemo
debelejše pletene nogavice
ali gamaše, ki jih povlečemo
do kolen ali preko ali pa so
zavihnjeni preko nizkih
škornjev v stilu Robin Hoo-
da, ki še vedno osvaja mladi
svet.
Drugi model je lahko nare-
jen iz velurja ali ševro usnja,
lahko pa je tudi iz blaga. To
je brezrokavna obleka s po-
daljšanimi rameni, velikimi
našitimi žepi, zapenja pa se s
pritiskači in je v pasu stisnje-
na z dvojnim pasom. Pod njo
nosimo tanjšo pleteno oble-
ko malo daljšo od vrhnje.
Takšno oblačilo je namenje-
no predvsem našim najstini-
cam, ki ljubijo vse kar je no-
vo in noro.
Svinjske zarebrnice v aspiku
Potrebujemo en kos kareja s 7 rebri (Hrbtenična kost je
odsekana), dva svinjska parklja, en korenček, dve manjši
čebuli, lovorov list, po osem zrn pimeta in popra, tri
klinčke, tri trdo kuhana jajca, tri kisle kumarice, nekaj
kaper, dva beljaka in četrt litra vinskega kisa.
Svinjska parklja dobro operemo, razpolovimo po dolžini,
blanširamo pet minut in pristavimo s svežo vodo, jušno
zelenjavo, začimbami in malo soli, ter počasi kuhamo uro in
pol. Dodamo kare in vse skupaj skuhamo, da postane svinj-
sko meso lepo mehko. Ohladimo v juhi in nato kare zva-
memo ven. Juho počasi kuhamo še eno uro, precedimo in
dobro razmastimo. Dodamo kis, očistimo z beljakom, prece-
dimo skozi prtič in začinimo.
Ohlajen kare zrežemo na enakomerne zarebrnice, izlu-
ščimo kosti in posamezne kose mesa enakomerno obre-
žemo. Vzamemo plitev oval in ga najprej rahlo oblijemo z
aspikom, ko se strdi, okrasimo z rezinami trdo kuhanih jajc,
korenja, kislih kumaric. Lepo porazdelimo meso in vse sku-
paj zalijemo z aspikom, ter postavimo na hladno, da se strdi.
Zarebrnice previdno izrežemo iz aspika, da ohranijo svojo
značilno obliko. Nato okrasimo s preostalim aspikom in
postrežemo zraven še pečen krompir.
Kakšen zrak je bil v Celju
Ves prejšnji teden je prevladovalo oblačno vreme s pada-
vinami. Izjema je bila le sobota 12. 2.1983. Kljub vsemu pa je
prevetrenost bila razmeroma slaba, saj je bila povprečna pot
vetra v tem tednu le 1,2 m/s, prevladovali pa so vzhodni in
juhovzhodni vetrovi.
Razen 9. in 10. 2. 1983 so bile dnevne povprečne koncen-
tracije S02 v mejah dovoljenega (0,30 mg S02/m3).
Tudi najvišje izmerjene polurne koncentracije niso prese-
gle dovoljenih 0,75 mg S02/m3 - najvišja 1/2 urna koncentra-
cija je bila izmerjena 11. 2. ob 10.00 do 10.30 uri (0,72 mg
S02/m3).
Vodja enote za varstvo okolja
prof. ANTON STERGAR
OBVESTILO IZ NAME!
V Prodajnem centru NAMA LEVEČ
sprejemajo
naročila za dobavo premoga.
Podrobnejše informacije dobite na
KREDITNEM ODDELKU NAMA LEVEČ ali
po telefonu 26-317.
Več skupnega dela
Pobuda ni nova, je stara že nekaj let, vendar dobiva
šele zdaj svojo pravo vsebino.
Že v decembru lani so se sestali najvidnejši pred-
stavniki celjskega turističnega in hortikulturnega
društva ter ugotovili, da imajo pri uresničevanju svojih
nalog, programov več stičnih točk, veliko skupnega. In
zakaj torej ne bi delali z roko v roki, zakaj bi si ne
pomagali, se dopolnjevali in še kaj!
Poudarili so, da lahko člani hortikulturnega društva
uspešno sodelujejo pri ocenjevanju vrtov, stanovanj-
skih okolij in podobno, nadalje, da bi lahko dopolnili
program tradicionalnega turističnega tedna in po-
dobno. Zelo konkretna je bila pobuda za hortikulturno
ureditev vhoda na Stari grad, za dekoracijo oken v
krajevni skupnosti Center, še posebej na Tomšičevem
trgu, v času turističnega tedna, ko so na trgu glavne ali
vsaj mnoge prireditve itd.
Decembrski razgovor naj bi v kratkem dopolnili s
konkretnimi predlogi in sklepi za skupno delo in moč-
nejše povezovanje turističnega in hortikulturnega
društva.
Črna in svetla točka
Zdaj sta pravzaprav obe beli, pokriti s snegom, nav-
zlic temu ju poznamo vsi.
Kot črno točko omenjamo cestno magistralo vzhod,
ves predel ceste od Mariborske ceste do Teharij. Ta del
je skrajno zanemarjen. Površine ob cesti so opuščene
ter zaraščene z visokimi pleveli in podobnim rastjem.
Kaj žalostna slika za potnika, ki se vozi po tej cesti.
Predlagamo, da se zdaj, v zimskem času, sestanejo
predstavniki organizacij združenega dela, ki imajo
svoje obrate na tem območju pa tudi predstavniki
Občinske komunalne skupnosti in z dogovorom sprej-
mejo obveznosti za ureditev okolja. V to akcijo sodi
tudi skrb, da bi te površine pokosili vsaj dvakrat do
trikrat v letu.
Dokaz, da se da tudi na tem območju lepo urediti
okolje, so Javna skladišča in Carinarnica pa tudi Cin-
karna, ki je zlasti ob novih obratih veliko naredila za
lepšo okolico.
HORTIKULTURNO DRUŠTVO
CELJE
Skrivnostni morski ropar
Morski pes je že od nek-
daj vzbujal človekovo po-
zornost in čeprav je bilo o
njem že dosti napisanega,
je še vedno ostal skriv-
nost in kot tak tudi pred-
met raziskav.
Morske pse uvrščamo
med ribe hrustančnice,
njihovo ogrodje je na-
mreč v glavnem iz hru-
stanca, le tu in tam se že
pojavljajo zakostenitve.
Poznamo jih okoli 200
vrst in so doma v vseh
morjih. Med njimi najde-
Piše
ignac Jevnišek
mo neustrašne, človeku
nevarne živali, pa spet
povsem miroljubne, ki se
rade sončijo na morski
gladini in se hranijo z dro-
birjem. Največja pred-
stavnika morskih psov
sta »pes orjak« in »orjaški
kitovec« ki zrasteta do 14
oziroma do 18 metrov v
dolžino. Obenem sta to
tudi največja predstavni-
ka rib nasploh.
Številne vrste morskih
psov, še posebej tiste z
odprtih morij, rodijo žive
mladiče, tako kot sesalci
vretenčarji- Samice nosi-
jo v sebi, tudi do 2 leti
razvijajoče se mladiče.
Človeku nevarni morski
psi imajo često zelo krvo-
ločna imena kot morski
volk, morski tiger in slič-
no. Ugriznejo lahko celo
še nerojeni mladiči, kar
se je zgodilo nekemu bio-
logu pri seciranju samice.
Nekatere samice rodijo le
po enega ali dva mladiča,
čeprav se je izoblikovalo
več zarodkov. Še nerojeni
mladiči se namreč že v
materinem telesu hranijo
s svojimi bratci in sestri-
cami - kanibalizem pred
rojstvom!
V Jadranu živi 12 vrst
morskih psov. Mlade ži-
vali lahko često kupimo v
naših ribarnicah. V veli-
kih akvarijih že dalj časa
gojijo morske pse, pred-
vsem z namenom, da bi
našli sredstvo s katerim
bi v slučaju nesreče, odg-
nali pse, da ne bi napadli
ljudi. Do sedaj jim to še ni
uspelo, kajti pokazalo se
je, da posamezna žival ne
reagira enako in je zato
nemogoče dobiti nekak-
šen vzorec obnašanja
morskih psov. Tudi drugi
napotki, ki jih včasih sli-
šimo od »preizkušenih«
ljudi, ne držijo. To kar
enega psa prestraši, je
drugemu povod za na-
pad.
Med drugo svetovno
vojno so ameriškim letal-
cem razdelili posebno ke-
mično sredstvo, ki naj bi
jih varovalo pred morski-
mi psi. Sredstvo je res de-
lovalo, vendar samo v At-
lantiku. Na Tihem ocea-
nu pa na tamkajšnje mor-
ske pse ni imelo nobene-
ga učinka. Ko so to uso-
dno pomanjkljivost od-
krili, se je druga svetovna
vojna že končala...!
Bršljan
Navadni bršljan (hedera helix L.) raste skoraj po vsej
Evropi in v severni Afriki. Rastlina je lesnata plezalka
senčnih gozdov, skalnatih sten in podobnih krajev in
se vzpenja do 30 m visoko. Na steblu nastajajo nitaste
prijemalke, s katerimi se oprijemlje podlage. Ce vta-
knemo steblo v kozarec vode, se oprijemalke spreme-
nijo v prave korenine. Debeli, zimzeleni in trdi listi so
dvo do peterokrpi. Ko se povzpne steblo v višine, se
loči od podlage in raste pokončno. Na njem se razvijejo
nekrpasti listi. Na teh poganjkih nastanejo tudi
majhni, zaleno rumeni cvetovi, združeni v okrogla so-
cvetja. Iz njih se po oprašitvi razvijejb zeleni plodovi,
ki pa dozorijo šele naslednje leto in pri tem počrnijo.
Plodove uživajo razne ptice, ki tako skrbijo za razširja-
nje rastlin.
Bršljan je grenka in strupena rastlina. Vsebuje sapo-
nozide, ki so strupeni, a tudi zdravilni. Najaktivnejša
snov je tukaj glikozid hederin, ki je v listih. Zanimivo
je to, da ima nenavadno delovanje na ožilje. Glede na
koncentracijo bolj ali manj širi oziroma oži žile.
Ljudsko zdravilstvo je bršljan uporabljalo za zdrav-
ljenje krvi, za potenje, zoper žolčne kamne, a se je
danes uživanje pripravkov iz bršljana popolnoma opu-
stilo zaradi strupenih učinkov. Ze v majhnih količinah
delujejo izvlečki na krvne žile in srce, zato lahko uži-
vamo pripravke v zelo majhni količini oziroma zelo
razredčene. Ljudsko zdravilstvo priporoča svež bršlja-
nov sok kot zdravilo zoper nosne polipe in za rane. ki
se nočejo zaceliti. Nekoč so si z vodo, v kateri so kuhali
nekaj bršljanovih listov, zdravili vnetja oči. Na masti
pitepražene bršljanove liste so uporabljali za zdravlje-
nje oteklin rok in nog.
Danes je zelo zanimiva uporaba bršljana zoper
vbode insektov. Kakšen strah, če nas piči osa ali če-
bela! Hitro izvlecimo želo in izsesajmo vbrizgani strup,
saj ne vemo, kako bomo reagirali na vbod. Bolečino
omili bršljan. Liste zmečkamo in z njim natremo vbo-
dno rano. Se bolje pa je, če imamo pri roki bršljanovo
tinkturo. Ker je bršljan strupena rastlina si lahko pri
pravimo le deset procentno tinkturo, tako. da en del
drobno zrezanih listov namočimo v devetih delih alko-
hola. Ko je bršljanovina dovolj izlužena. jo izstisnemo
in dobljeno tinkturo filtriramo. Na vbodnino natremc
nekaj kapljic tinkture in kmalu bomo čutili olajšanje
Otekline ne bo in tudi znaki zastrupitve bodo milejši
Ker je strupena, moramo imeti tinkturo primerno oz-
načeno in spravljeno pred dosegom otrok.
BORIS JAGODIC
17. FEBRUAR 1983
ElIMmKi	NOVI TEDNIK - STRAN 21
22. STRAN - NOVI TEDNIK
SMO (M/M
■HjKHBEBBHHBBBnB
wm na mm	17. FEBRUAR 19$
t7 FEBRUAR 1983

NOVI TEDNIK - STRAN 23
mmmmmmmmammms^iš
24. STRAN - NOVI TEDNIK
wm na mm
17. FEBRUAR 19$
Obadji piki__
mrii mu mi ni mmm 11 mmm i mmmmmbmm^
-	V času revolucije so govorili, da
država ne bo pobirala davkov. Obljubo
drži in pobira prispevke.
-	Gospodov nimamo več. Imamo pa
vplivne tovariše.
-	Držimo se smeri, drugače bomo zašli,
-	Nekatere tajnice so nadvse sposobne.
Poleg direktorjev vodijo še delovne
organizacije.
-	Čudno, da nimamo dovolj mleka, ko
se kar križem molzemo.
-	Še čudno, da nismo že prej spoznali
vrednost konj. Saj znamo skoraj vsi
jahati.
-	Kmetič na zemlji veselo živi. Šle
posebej če prejema bolniško.
OBAl
Med tekmovalci je bilo največ mladih, kar je vsekakor zelo vzpodbudno
Največ mladih na turnem smuku Smohor-Liboje
Dolgo so v letošnji zimi ča-
kali na sneg in ga končno tudi
dočakali ter hitro pohiteli z
organizacijo 3. Turnega smu-
ka s Smohorja do Liboj, ki so
ga odlično pripravili člani
TVD Partizan Liboje ob sode-
lovanju še nekaterih posa-
meznikov. Prav ta turni smuk
je bil poleg podobnega z Mr-
zlice do Zabukovice (v nede-
ljo bo do Zahoma) izredno po-
pularen že takrat, ko smo še
šteli leta do II. svetovne voj-
ne. Tudi po njej je bilo še ne-
kaj podobnih prireditev, ki pa
so sčasoma zamrle zaradi po-
manjkanja snega in tudi de-
narja. Pred leti so začeli zno-
va in zdaj uspešno izpeljali 3.
»novi« turni smuk z bogato
tradicijo.
»Na progi Smohor-Liboje
sem nastopil trikrat in sicer le-
ta 1956, 58 in 81, ko sem bil
tretji. Sodeloval pa sem tudi na
prvem turnem smuku z Mrzli-
ce v Zabukovico ter osvojil
prvo mesto. Sodelovalo nas je
okoli 40 smučarjev, cilj pa je
bil pri sedanji gostilni Mi-
klavc,« se spominja Ivan Po-
točnik, ključavničar iz Zabu-
kovice, ki si je tokrat samo
ogledal v cilj prihajajoče tek-
movalce s Smohorja v Liboje.
Milek Kveder vodi TVD
Partizan Liboje: »Letos smo
končno imeli srečo z vreme-
nom in snegom, zato smo tudi
uspeli. S podobnimi turnimi
smuki bomo nadaljevali tudi v
prihodnje.«
Vinko Čater je domačin, saj
njegova hiša dobesedno za-
grajuje libojsko smučišče:
»Proga iz Smohorja do Liboj je
izredno zahtevna in zahteva
»celega« smučarja. Vesel sem,
da je takšnih pogumnežev vsa-
ko leto več.«
Silvo Lakner je zmagal med
veterani: »Takšno zahtevno
progo moraš znati prevoziti,
kajti drugače si več v snegu,
kot na njem. Kdor je ni prevo-
zil ne ve, kako zahtevna je.«
Med cicibani je zmagal Aleš
Kitek pred Primožem Šanco,
Sašom K očem in Matejem
Hlastcem. Med pionirji je bil
najboljši Matjaž Krk, sledijo
pa Boštjan Bizjak, Vasja Jan-
čič, Jani Kuder, Aleš Kveder
itd. Pionirke: 1. Tanja Baloh,
2. Karin Randl, 3. Jasmina
Salkovič, 4. Natalija Uplaz-
nik, 5. Alenka Zgank itd. Mla-
dinke: 1. Polonca Planinšek, 2.
Albina Zeme, 3. Alenka Kve-
der, 4. Tinca Tominšek. Mla-
dinci: 1. Dušan Štampar, 2.
Franc Videč, 3. Janez Klovar,
4. Hajko Marčen, 5. Srečko
Kokot itd. Člani: 1. Dušan
Čretnik, 2. Jože Teržan, 3. Jan-
ko Potočnik, 4. Vinko Zupane
in 5. Toni Kitek. Starejši čla-
ni: 1. Silvester Lakner, 2. Ma-
tevž Oblak, 3. Marjan Kelhar
itd. Nastopilo je 114 tekmoval-
cev.
TONE VRABL
Vinko Čater
Milek Kveder
Silvo Lakner
V nedeljo turni
smuk z
Mrzlice v
Zahom
Tudi člani TVD Partiža
Griže in Planinskega druS
tva Zabukovica so se odlc
čili, da bodo po dveh leti:
znova pripravili turni smu
z Mrzlice do Zahoma v do
žini okoli deset kilometra
Ta turni smuk je bil prec
med in po vojni izredno p*
pularen, kasneje pa so g
opustili. Letošnji bo v ro
deljo, 20, februarja s sta'
tom ob 11. uri pri plani nsi
koči na Mrzlici. Proga t
urejena in zavarovana, tel
movalci pa bodo nastopili
štirih kategorijah - mladii
ci ter člani od 20-30, 31o4
in nad 40 let, Organizato
sprejema prijave kar n
startu, Turni smuk z Mrzl
ce v Zahom je v nedeljo z<
to, da bodo lahko dobr
pripravili progo in da bod
mnogi tekmovalci prišli r
Mrzlico že v soboto popo
dne, v koči prespali in v nt
deljo opravili turni smuk.
AMADEUS POROČA
Na svoji zemlji smo mi gospodar! Tako pravijo
nekateri iz Dobrne, ki odločno branijo graditi vsako-
mur, ki ni iz Dobrne. V isti sapi pa dodajajo, da bi
nujno (kar je tudi res) rabili vrtec. Vprašujem vas,
kaj bodo naredili s »tujcem«, ki bo domačinki napra-
vil luškanega otročička? Predlagam kompromis: za-
njo bomo postavili hiško v Dobrni, zanj v Vojniku, za
malega pa v Celju.
Za najmlajše, ki se veselijo, skrbimo in tudi ne!
Društvo prijateljev mladine v Celju
je tudi na letošnjo pustno nedeljo pri-
pravilo veliko otroško maškarado v
hali Golovec. Tisti, ki so bili tam vedo
povedati, da je bilo mnogo bolj prijet-
no, kot na »starejših« maškaradah.
Mladi so sproščeni, veseli in razigrani
ter jim ob vsem pod krinko ali masko
ne manjka niti humor. Prišli so z vseh
vetrov in različno maskirani. Prevla-
dovali so kavbojci in indijanci, prince-
ske in kraljične, razne živali, nekaj pa
je bilo tudi takšnih, ki se je pod krpo
različnih barvnih cunj enostavno bolj
veselilo, kot sicer, pa čeprav ni nič
predstavljalo kot navadno šemo.
Na posnetku vidimo nekaj mladih in
najmlajših pustnih šem, zraven pa ver-
jetno tudi najmlajšo, ki pa ji po izrazu
sodeč veseljačenje v veliki dvorani ob
bučnem igranju veselih melodij ni nič
kaj godilo.
Morda pa je ta najmlajša ali ena
izmed najmlajših mask bila jezna na
to, da je morala v naročju očeta čakati
pred vhodom v halo Golovec, kjer so
imeli prodajo vstopnic izredno sli
organizirano. Ljudje so z rahlo obl£
nimi otroki v naročju dolgo čakali'
so prišli do vstopnice. Zgodilo pa S1
tudi to, da so prišli do prodajala
kjer pa niso imeli več vstopnic. N^
bi si jih sposodili pri sosednji (ali
oni niso hoteli posoditi?), ampak
obiskovalce poslali dalje na pono'
čakanje. Nazadnje pa je še vstop
povsem zmanjkalo. To pa ni dobr'
lepo. To ni več pustno, je žalostno-