INTERVJU
GOSPODARSTVO
SPORT
	rt
	v* o
	Tj-
=	r<">
	m
	
	СЛ
	o C-
	
On
str. 6
Nepridipravi podrli Urška hmeljsko žičnico Stropnik
K Šonc,
ilustratorka
Bo Ratejevi tokrat uspelo?
str. 18
str. 2Ф21
NAGRADNI NATEČAJ
Moj
vrtnarski
Divjad pred vrati
AKTUALNO 1
Po uvedbi plačila upad bolnikov v urgentnem
Gozdne živali se vse bolj bližajo naseljem, hišam in ljudem. Vse pogostejša so centru t 2
V	J * * * 1	V • V • 1	1 1 a v • •	•	1	1	1 » V V	a a	-|	J	■ ■ ■ ^ ^^ '
poročila o divjih prašičih v bližini vasi, srnah na pokopališču, lisicah na dvorišču, ježih v živih mejah ... Koliko škode povzročijo s tem in kako jo lovske gospodarstvo družine obvladujejo, smo preverili v naši tokratni osrednji temi. str. 12-13
Kakšna naj bo vloga države
v turističnih podjetjih? str. 4
Podjetje Clubforce razvilo aplikacijo za športne klube
str. 5
VELENJE
Inšpekciji še nista rekli zadnje besede str. 8
KRONIKA
Ovadena tudi nekdanja
celjska zdravnika str. 15
v
Skoberne bo zahteval
odškodnino str. 14
NA PRAZNIČNEM OBISKU —
V Občini Luče str. 28-29
KULTURA'
Največji navdih za Ireno Cmer so otroci str. 10
POVEČANO POVPRAŠEVANJE PO TEŽKIH KRAVAH! NUJNO!
INFO: (02) 790 15 60, 031 733 637
■VI tf^ */£~*% I TRANSPORT PO SLOVENIJI
„ BREZPLAČEN!
ODKUP KRAV PO VIŠJIH CENAH
do 2,90 € + davek (bio + 0,40 €)
Aktualne dnevne cene: biki do 3,50 € + davek Aktualne dnevne cene: telice do 3,40 € + davek POVEČANO POVPRAŠEVANJE PO BIO ŽIVALIH (do 0,40 €).
CL O
> X
CXI
TEDENSKA PRODAJA MALIH TELIČK; cca 200-250 kg!
J
A"
Zagotovljeno plačilo v dveh dneh na vaš bančni račun. ^Ct^čen- 0p*usutc- . d.o.o. Parmova ulica 53, Sl-l000 Ljubljana
2
AKTUALNO
ZADETKI
»Če je februar, ko svinje polegajo mladiče, moker, lahko veliko legel pogine. Njihovo število je odvisno tudi od tega, kako obrodita bukev in kostanj, saj so plodovi njihova hrana.«
Zdravo Mastnak, strokovni tajnik savinjsko-koz-janske lovske zveze
»Nekatere mame malčkom že pri štirih letih ali prej v roke >porinejo< pametni telefon. A psihologi pravijo, da majhen otrok ni sposoben dojeti velikega števila ilustracij.«
Urška Stropnik Šonc, ilu-stratorka
»V nas Slovencih je napačna ponižnost, ki ni ponižnost, ampak je samoponiževanje v smislu, da pri nas pač ne more biti nič velikega.«
Pater Karel Gržan, častni občan Luč
»Ideje jemljeva iz narave, spleta, iz vsakdanjega življenja. Vedno pa naju zanima tudi odziv ljudi in njihove želje. Družbena omrežja so za to odlično orodje.«
Nina Majcen, podjetnica
»V intenzivnem tednu vaj, nastopov, plesnih delavnic, sprejemov, ogledov in druženj so mladi plesalci ponovno dokazali, da je ples univerzalna govorica, ki briše meje in povezuje cel svet v eno.«
Goga Stefanovič Erjavec, vodja Plesnega foruma Celje
	1 PETEK
M 35 * 21	M \ 1/ 33 O2'
SOBOTA I	1 NEDELJA
f 27	16

o
O
»Plačilo? Hvala, bom raje odšel k osebnemu zdravniku.«
20-odstotni upad števila bolnikov v ur-gentnem centru po uvedbi plačljivosti
V približno tednu dni, odkar je Splošna bolnišnica Celje sprejela odločitev, da so nenujne zdravstvene storitve v urgentnem centru plačljive, je zanje izdala že nekaj računov. Te bi lahko prešteli na prste ene roke. O učinku ukrepa je bolj zgovoren podatek, da je bil v ambulanti za nujno medicinsko pomoč v urgentnem centru v približno tednu dni po tem ukrepu kar 20-odstotni upad bolnikov.
Treba je poudariti, da je obdobje od uvedbe takšnega ukrepa prekratko za analizo pravega učinka, pravi strokovni direktor Splošne bolnišnice Celje Franc Vin-dišar: »Smo tudi v času letnih dopustov, zato je razlog za ta upad lahko tudi v tem ali je pogojen še z ostalimi dejavniki. Lahko povem, da je bolnišnica deležna pozitivnih odzivov ljudi na takšno odločitev. Že v preteklosti so se bolniki pogosto pritoževali, da so nekateri obiskovalci nujno pomoč v urgentnem centru iskali, kljub temu da njihovo zdravstveno stanje ni bilo nujno. Večina odzivov je takšnih, da je treba urgentni center ohraniti samo za nujne obravnave bolnikov, ker vse
ostalo čakalne dobe resnično bolnih ljudi samo še povečuje,« dodaja Vindišar.
Dovolj zgovoren je tudi podatek, da se je kar nekaj ljudi, ki so prišli v urgentni center - po tistem, ko so jih seznanili, da bodo samoplačniki, če bo zdravnik presodil, da njihovo stanje ni nujno -odločilo, da ne potrebujejo pomoči, češ da bodo »pomoč nato poiskali pri osebnem zdravniku«. Ravno to je bil namreč cilj. Bolnišnica že več let, predvsem od začetka delovanja nove urgentnega centra, opozarja, da nekateri izkoriščajo urgenco tudi za krajšanje čakalnih dob pri specialistih in da se izognejo obisku pri osebnem zdravniku. Četudi vedo, da je njihovo zdravstveno stanje takšno, da bi lahko počakali kakšen dan do obiska osebnega zdravnika.
Zakaj ne že prej?
In zakaj se celjska bolnišnica za takšen ukrep potem ni odločila že prej? »Ker so bile izkušnje zelo različne in so bila tudi razmišljanja znotraj bolnišnice različna. Preteklo vodstvo je verjetno razmišljajo pod vplivom zgodovine celjske urgence, torej da bi se
temu čim bolj izognili. Toda število obravnav v ambulanti nujne medicinske pomoči je naraščalo. Leta 2016 jih je bilo mesečno 1.300, letos je takšnih obravnav na mesec že več kot dva tisoč. Te številke so torej dovolj zgovorne. Ta ukrep smo morali sprejeti zaradi kakovostnejše obravnave in varnosti bolnikov,« pravi Vidnišar.
Izkušnje ostalih bolnišnic glede plačljivosti nenujnih obravnav v urgentnih centrih so različne. »V Novem mestu so na primer ta ukrep uvedli, nato so ga preklicali, a najverjetneje se bodo ponovno odločili zanj,« dodaja sogovornik. Toda čas bo pokazal, ali se bo takšna plačljivost dolgoročno izkazala kot dobra. Finančni izplen je sicer tako nizek, da je nemogoče govoriti o finančnem učinku za poslovanje bolnišnice.
Toda poraja se drugo vprašanje o tem, ali bodo vsi znesek, če bodo morali plačati, poravnali. In ali bodo v morebitnih postopkih nato dokazovali, da je bila obravnava vseeno nujna? »Z izterjavo dolgov imamo precej težav pri ostalem bolnišničnem delu. Zgodi se, da nekdo nima urejenega dopolnilnega
zdravstvenega zavarovanja. Zdravstvene storitve vseeno opravimo, bolnik podpiše določeno izjavo, vendar kasneje zneska ne poravna. Tako da se v takšnih primerih resnično borimo z mlini na veter, kako priti do tega denarja,« priznava strokovni direktor.
Enako bi se lahko zgodilo tudi v nekaterih primerih v urgentnem centru, če osebe ne bodo imele denarja takoj po pregledu. Bolnišnica lahko izda račun tudi kasneje. Izkušnje iz drugih bolnišnic so takšne, da so se nekateri po pregledu v ambulantah nujne medicinske pomoči pritožili tudi na Zavod RS za zdravstveno zavarovanje in trdili, da je bila opravljena storitev nujna, zavod pa naj bi v določenih primerih odločil za povrnitev stroškov. »Tudi to je možno, da se bo dogajalo pri nas,« zaključuje Vindišar. In kljub temu upa, da bodo ljudje znali presoditi, da z nenujnimi zdravstvenimi storitvami lahko počakajo do obiska svojega osebnega zdravnika in da urgentni center prepustijo tistim, ki ga res potrebujejo - bolnikom z nujnimi zdravstvenimi stanji.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA
Kot je znano, morajo bolniki, ki želijo biti pregledani v ambulanti splošne nujne medicinske pomoči, zdaj izpolniti izjavo in s podpisom potrditi, da soglašajo z možnostjo, da bodo v nenujnih primerih plačniki storitev. Presojo, ali gre za uveljavljanje nujne ali nenujne zdravstvene storitve, opravi zdravnik, ki bolnika v ambulanti obravnava.
AKTUALNO
3
Na fotografiji Luč sta označena pot obvoznice in vhod v predor.
Letos odkupi zemljišč
Dolga in trnova pot do luške obvoznice
LUČE - Občinsko središče vedno bolj potrebuje obvoznico. Skozi Luče namreč potujejo po državni cesti v teh dneh številni turisti, saj je v Zgornji Savinjski dolini glavna sezona. V Lučah se morajo prebijati med stanovanjskimi hišami skozi takšno cestno ožino, ki jo drugod v današnjem času težko najdemo. Čimprejšnjo gradnjo luške obvoznice, ki je načrtovana že od leta 1963, si želi večina domačinov in tranzitnih potnikov.
Razmere v središču Luč so na trenutke obupne. Še posebej ko se morata srečati na primer tovornjak s hlodi in avtobus, ki se ujameta v ozko cestno zanko. Za njima se nato v središče kraja zvrsti kolona osebnih avtomobilov, med njimi morda še kakšen avtodom. S Solčavskega vozijo po decembrskem vetrolomu skozi luško ožino seveda številni tovornjaki, polni lesa. Gozdove je treba po vetrolomu zaradi lesnih škodljivcev očistiti.
Luški obvoznici očitno dobro kaže. »Država kot investitor -ne glede na volitve in menjavo vlade - ta projekt nadaljuje. Ta ima že predolgo brado,« odgovarja luški župan Ciril Rosc. »Še letos naj bi tako izvedla odkupe zemljišč in posledično pridobila tudi gradbeno dovolj enje. Potem bo pot do izvedbe široko odprta,« še pojasnjuje. Župan meni, da se vleče ta državni projekt že veliko predolgo, kar ni le njegovo mnenje. »S tem tudi obremenju-
je odnose znotraj kraja, kar posledično vpliva tudi na izvajanje nekaterih naših lokalnih projektov,« dodaja.
Skozi predor
Umestitev obvoznice v ozko dolino Luč je seveda zahtevna naloga. Država bo zgradila devetdeset metrov dolg predor Breznica, nov most čez Savinjo in krožišče ter uredila 150 metrov struge Mlinščice. Obvoznica bo v celoti dolga 821 metrov. Stala naj bi približno šest milijonov evrov. Treba je povedati, da bo imela prihodnja obvoznica dvojno vlogo, saj bo njen nasip predstavljal zaščito desnega brega Savinje. Torej tudi protipoplavno vlogo.
Iz središča Luč z državne ceste skozi kraj. Še huje je, ko se v tej ožini pojavljajo tovornjaki in avtobusi.
Tri hude poplave, ki so bile leta 1990, 2000 in 2012 so v zadnjih desetletjih prizadele Luče. Država je zato že poskrbela za dva dela protipoplavnih ukrepov. Med prvo je uredila sotočje, znižala jez in usmerila tok Savinje s kamnitimi zložba-mi. Med naslednjim, drugim delom je za Lučane poskrbela tako, da je bil zgrajen od mosta čez Savinjo navzgor več sto metrov dolg nasip, ki je delno ojačan z armiranim betonom. Drugi del je bil končan leta 2015, v oba pa je država vložila 1,7 milijona evrov. Na vrsti je torej tretji del protipoplavnih ukrepov, gradnja nasipa obvoznice, ki bo imel tudi protipoplavno vlogo.
Tako zamišljenim protipoplavnim ukrepom in gradnji obvoznice je v preteklosti glasno nasprotovala manjšina posameznih lastnikov nepremičnin v središču Luč. Ti so ustanovili Združenje za trajnostni razvoj Luč, ki je nasprotovalo obvoznici in zamišljenim protipoplavnim ukrepom zaradi krnitve kmetijskih površin in tudi zato, ker naj ^ bi bilo tako v središču Luč manj življenja. Pred štirimi leti je tako prišlo tam celo do posvetovalnega referenduma o podpori projektu gradnje obvoznice in zagotavljanja protipoplavne varnosti. Na referendumu, ki je močno odmeval po vsej Sloveniji, je kar 92 odstotkov volivcev projekt obvoznice podprlo. Proti jih je bilo sedem odstotkov, volilna udeležba je bila 53-odstotna. BRANE JERANKO foto: arhiv NT&RC
Zadnje priprave na reorganizacijo
Prvega oktobra bo zaživela nova reorganizacija centrov za socialno delo. Znano je, da je Vlada Republike Slovenije konec aprila letos sprejela tudi pravne podlage, ki so bile nujne za to. Drugačen sistem dela pa je pomemben tudi za uporabnike centrov.
Na podlagi sprejetih sprememb je bilo ustanovljenih 16 centrov za socialno delo, ki so nastali s spojitvijo 62 obstoječih centrov. Centri za socialno delo bodo poleg na glavnem sedežu poslovali tudi v enotah, kjer imajo sedeže zdajšnji centri za socialno delo. Pod glavni Center za socialno delo Celje bodo zdaj spadale enote Laško, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Slovenske Konjice. Vlada je aprila imenovala tudi 16 vršilcev dolžnosti direktorja novoustanovljenih centrov in z njimi sklenila tudi pogodbe o zaposlitvi, vendar največ za obdobje enega leta. Za celjski center za socialno delo je bila za v. d. direktorice imenovana Olga Bezenšek Lalič, ki je sicer že do zdaj vodila celjski center za socialno delo.
Za uporabnike je pomembno, da centri za socialno delo na lokalni ravni še naprej ostajajo osrednja vstopna točka za vse pravice in bodo še naprej izvajali strokovne naloge, socialnovarstvene storitve, javna pooblastila in različne socialnovarstvene programe. V enotah bodo še naprej sprejemali vloge o različni pomoči in odločali o denarni socialni pomoči, varstvenem dodatku, subvenciji najemnine, pravici do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje, o pravici do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev, otroškem dodatku (če istočasno poteka postopek o pravici do denarne socialne pomoči), pravicah iz starševskega varstva in družinskih prejemkih.
Za letne pravice - državne štipendije, otroški dodatek, subvencija vrtca, malice in kosila - je predviden informativni izračun, primerljiv z dohodninsko odločbo, ki ga bodo pripravljali v Celju. Na področju izvajanja storitev pomoč na domu in ostalih programov, ki jih centri izvajajo po pogodbah z občinami, vsebinske spremembe niso predvidene, vendar je predvideno, da bo računovodstvo s 1. oktobrom začelo delati v območni enoti v Celju, kar pomeni, da računovodje v enotah ne bodo več zaposleni.
SŠol
Kadrovske novosti v Škofiji Celje
Začetek avgusta je v slovenskih župnijah čas, ko prihaja do kadrovskih sprememb. Nekaj novosti je tudi v Škofiji Celje, ki obsega med drugim dele Posavja in Zasavja. Na kadrovskem področju ima škofija težave zaradi velikega pomanjkanja duhovnikov.
Edini letošnji novomašnik celjske škofije Matic Lesjak iz Tabora v Savinjski dolini je imenovan za kaplana v osrednji celjski župniji. V naše kraje prihaja tudi novomašnik s Ptuja. Gre za minoritskega patra Vladimirja Rufina Predikako, ki je imenovan za kaplana v Olimju. V tem turističnem kraju je minoritski samostan, ki je nastal v letih po slovenski osamosvojitvi in to na temeljih nekdanjega pavlinskega samostana.
Škofija je po dolgih letih rešila problem rednega vodenja Župnije Vitanje. Od začetka avgusta ima tako Vitanje rednega župnijskega upravitelja Urbana Lesjaka, ki je bil doslej na delu v Šoštanju. Doslej sta bila za Vitanje zadolžena Alojz Vicman - župnik iz bližnje Nove Cerkve, in vikar Slovenske vojske Matej Jakopič. Nov kaplan v Šoštanju, Belih Vodah in Zavodnjah je postal Ivan Hrastnik, ki je bil doslej kaplan v Celju. Novega župnika moderatorja je dobila Župnija Žusem. To je postal Marko Šraml, dosedanji župnik Martin Tonkovič je po novem na Žusmu župnik sodelavec.
Novega bolniškega duhovnika imata celjska in vojniška bolnišnica. To je postal lazarist Vladislav Bizant. Na območju Škofije Celje je nekaj kadrovskih novosti tudi v Posavju, to je v Sevnici, na Pišecah in v Vidmu ob Savi, Dobovi, Artičah in Sromljah.	BJ
4
GOSPODARSTVO
V Thermani Laško si želijo stabilno lastništvo.
Prokurist Term Olimia pravi, da država doslej ni ovirala razvoja podjetja.
Kakšna naj bo vloga države v turističnih podjetjih?
V finančno analizo SDH vključeni tudi Terme Olimia, Thermana in Unitur
Slovenski državni holding (SDH) pripravlja podrobnejšo finančno analizo poslovanja turističnih družb, ki so v pretežni neposredni ali posredni lasti države. V analizo so vključena tudi tri turistična podjetja iz celjske regije, Terme Olimia, Thermana Laško in Unitur. Rezultati analize bodo podlaga za morebitno oblikovanje sklada za prestrukturiranje teh podjetij ali nacionalnega turističnega holdinga, ki naj bi v prihodnje upravljal s temi družbami.
Priprava finančne analize je ena od obveznosti SDH v okviru Strategije trajnostne rasti slovenskega turizma 2017-21, ki mu jo je naložilo ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Vlada je strategijo turizma sprejela ob koncu minulega leta. »Z uresničitvijo te zaveze bo SDH analiziral finančne in poslovne načrte podjetij, pripravil koncept razvoja in opredelil model za prestrukturiranje teh turističnih družb,« so povedali v SDH.
Analiza za koncept razvoja in upravljanja
V finančno analizo so bile vključene kapitalske naložbe iz portfelja SDH, Kapitalske družbe (KAD), Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB oziroma slabe banke) in Družbe za svetovanje in upravljanje (DSU), ki se ukvarjajo s turistično dejavnostjo in pri katerih gre za neposredni oziroma posredni večinski lastniški delež države.
Kot so nam še povedali v SDH, so na podlagi prido-
Direktor Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč (SSNZ) Iztok Altbauer je dejal, da je finančna analiza vsekakor dobrodošla, da so uspešna hotelska podjetja res srebrnina za državno lastnino in tudi za zasebni kapital. »Ključno je znanje na vseh področjih (hotelsko poslovanje, gostinstvo, v primeru zdravilišč tudi zdravstvo, varnost, bazenska tehnologija ...) in ob tem menedžersko upravljanje ter dobri odnosi vseh zaposlenih. Kot lastnik bi največjo skrb namenil prav temu,« je še povedal Altbauer.
bljenih ponudb pogodbo za izvajanje finančne analize podpisali s podjetjem Hor-wath i Horwath Consulting iz Zagreba, ki bo analizo končalo predvidoma v tem mesecu. Zanjo bo SDH plačal 205 tisoč evrov. »Oblikovanje sklada za prestrukturiranje turističnih podjetij ali nacionalnega turističnega holdinga je le ena od možnosti, ki jo bo SDH po končani finančni analizi za izbrane turistične družbe še proučil, zato vnaprej zadeve ne moremo komentirati,« so še sporočili iz SDH.
Za nadzorovan umik države
Strokovnjak za turizem Peter Vesenjak, direktor svetovalnega podjetja Hosting s Ptuja, meni, da pomenita finančna analiza turističnih podjetij in oblikovanje holdinga ali sklada pravi in nujen pristop, saj gre za možnost nadzorovanega izstopa države iz lastništva teh podjetij oziroma za določitev prave vloge države v njih. Hkrati meni, da mora proces tran-zicije in oblikovanje modela preobrazbe zaobjeti dva
cilja: »Prvi je poslovni, torej maksimiranje vrednosti premoženja turističnih podjetij in prihodkov državnih skladov ob umiku iz teh družb. Drugi cilj je najmanj enako pomemben, in sicer gre za pozitiven vpliv konsolidacije turističnih podjetij na nadaljnji razvoj slovenskega turizma, ustvarjanje dodane vrednosti in zagotavljanje kakovostnih delovnih mest v turizmu.« Ob upoštevanju teh ciljev je Vesenjak prepričan, da ne bo šlo za razprodajo državne srebrnine, kot to želijo nekateri prikazati v javnosti.
»Vloga države v turizmu ne more biti podjetniška, ampak pospeševalna, in mora zagotavljati stabilne pogoje za razvoj turizma. Dnevno, operativno delovanje in poslovanje turističnih podjetij mora biti v zasebnih rokah, samo to je porok za učinkovito upravljanje in konkurenčnost slovenskega turizma,« je poudaril Vesenjak.
Kot je še dodal, ima država po drugi strani - s tem, da zadrži manjšinske deleže v podjetjih in ima nadzor nad nepremičnim premoženjem ter ostalimi precejšnjimi sred-
Emo Orodjarna uspešno posluje
V Emo Orodjarni so v minulem letu izboljšali poslovanje, saj so, kot je razvidno iz podatkov Ajpesa, povečali tako prihodke kot dobiček. V družbi so tako lani ustvarili 16,1 milijona prihodkov od prodaje, kar je tri milijone več kot lani, za več kot milijon evrov pa so povečali lanski čisti dobiček.
Večja naložba družbe v minulem letu je bil nakup hidravlične stiskalnice za preizkušanje orodij v vrednosti 1,5 mili-
jona evrov. Kot je povedal Stanko Stepišnik, prokurist družbe, so se pri tem odločili za slovensko znanje, saj so stiskalnico kupili v družbi Litostroj iz Raven.
Stepišnik je še povedal, da so v družbi osredotočeni na izboljšanje proizvodnih in poslovnih procesov, zato tudi pospešeno uvajajo robotizacijo proizvodnje, da bi čim hitreje dosegali proizvodne in dobavne roke, zviševali dodano vrednost svojim izdelkom in povečevali konkurenčnost. Te cilje želijo dosegati tudi z boljšo organizacijo dela.
Podjetje Emo Orodjarna, katerega začetek delovanja sega v leto 1894 in se pretežno ukvarja z izdelavo ter s transferjem orodja za preoblikovanje pločevine, skoraj vso svojo proizvodnje izvozi. Celjska družba je strateški razvojni partner in dobavitelj predvsem v avtomobilski industriji.	RG
stvi, ki se nahajajo v turizmu - možnost, da vpliva na stabilnost in razvoj turističnega sistema v Sloveniji. »Če bi se ta preobrazba zgodila na ad hoc način, s prodajo podjetij brez premišljene strategije in modela, bi nemara lahko govoril o prodaji državne srebrnine in razvojnih potencialov države,« je še sklenil sogovornik.
Kaj pravijo v podjetjih s Celjskega?
Za odziv smo zaprosili tudi turistična podjetja iz naše regije, ki so vključena v finančno analizo SDH. Iz Thermane Laško, katere večinski (99,9-odstotni) lastnik je DUTB, so sporočili, da poslovodstvo v okviru svojih pristojnosti sodeluje pri izvedbi omenjene analize. »V Thermani si želimo stabilno in dolgoročno lastništvo. Kakršnekoli odločitve v zvezi z rezultati te analize so v domeni lastnikov,« so nam na kratko odgovorili v Laškem.
Vasja Čretnik, prokurist Term Olimia, je povedal, da so glede na delež države v njihovem podjetju pričakovali, da jih bo SDH vključil v finančno analizo. »Od nje pričakujemo, da nam bo ponudila nek >benchmark<, kje smo v Slovenji. Po analizah, ki smo jih izvedli sami, menimo, da smo dobro stoječa družba, bo pa to še en pokazatelj, kje v slovenskem turizmu smo.«
Kot je še dejal Čretnik, prisotnost države v Termah Olimija ni bila ovira njihovemu razvoju. »Z vlogo države imamo samo dobre, če ne odlične izkušnje, saj so državni skladi podpirali ambiciozen razvoj Term Olimia. Če bo sklad ravnal kot v našem primeru, bo to dobro za turistična podjetja,« je še dejal Čretnik, ki ga je bilo mogoče razumeti, da ni razlogov, da bi se država umaknila iz uspešnega podjetja. Iz Unitura zaradi službene odsotnosti direktorice nismo prejeli odziva.
ROBERT GORJANC Foto: arhiv NT (SHERPA)
GOSPODARSTVO
5
Od konjička do delovnega mesta
Aplikacijo, ki pomaga upravljati podatke, trenutno uporablja približno 30 športnih klubov - Avtorja stavita na neverjetno enostavnost uporabe
Konjički, ki nas navdušujejo, pogosto služijo kot iztočnica za poslovne ideje. To se je zgodilo tudi Velenj-čanoma Alešu Cverlinu in Igorju Vinojčiću. Pod okriljem svojega podjetja Clubforce razvijata istoimensko aplikacijo, s pomočjo katere športni klubi lažje upravljajo s podatki. Da je njuna zamisel dobra, je prepoznal tudi Slovenski podjetniški sklad in njuno podjetje letos uvrstil med 40 izbranih, ki bodo prejela nepovratno državno subvencijo. Slednjo želita športna in računalniška navdušenca porabiti za ustvarjanje novega delovnega mesta in večjo promocijo svoje dejavnosti.
Aleš in Igor sta prijatelja vse od gimnazijskih časov. Med študijem sta se začela posvečati treniranju mladih športnikov. Aleš je trener tenisa, Igor nogometa. Ko je slednji prevzel vodenje ene od mlajših selekcij v Nogometnem klubu Rudar Velenje, je kot informatik opazil, da bi lahko nekatere podatke upravljal enostavneje. Z Alešem sta aplikacijo najprej ustvarila za osebno uporabo.
Ko sta preverila zanimanje na trgu, sta dojela, da to obstaja tudi med številnimi klubi po državi. Ti imajo večino podatkov še vedno na papirju ali v preglednicah računalni-
ških programov. Posledično imajo različni uslužbenci kluba, na primer trener, sekretar, vodja šole, vsak svojo bazo podatkov, pojasnjuje Aleš Cverlin. Kot prednost aplikacije Clubforce izpostavi, da podatke zbira na enem mestu. »Z njo lahko načrtujemo treninge, preverjamo prisotnost, pripravljamo poročila, sporočamo obvestila s pomočjo elektronske pošte ali kratkih sporočil, vodimo podatke o testiranjih. Velika prednost za slovenski trg je samodejno ustvarjanje položnic. To lahko klub opravi v desetih sekundah in jih pošlje staršem otrok na njihovo elektronsko pošto. Posledično klubi poberejo do 25 odstotkov več vadnin, saj imajo v vsakem trenutku pregled nad tem, kdo je svoje obveznosti poravnal in kdo ne, lažje pošiljajo opomine in podobno.«
Ustvarila delovni mesti zase
Z idejo, da bi ponudila aplikacijo na trgu, sta začela pred letom in pol, vmes sta spreminjala pravno-organizacij-sko obliko svojega podjetja. Po Cverlinovih besedah je o številkah pri poslovanju Clu-bforca še prehitro govoriti. Kot pravi, začnejo zagonska podjetja dobiček ponavadi ustvarjati po treh letih poslovanja. Na začetku kapital
ustvarjajo bodisi s prihodki od prodaje bodisi s prijavo podjetniške ideje na razpise. Pri slednjem je bil Clubforce uspešen, saj je na enem od razpisov Slovenskega podjetniškega sklada prejel 54 tisoč evrov nepovratnega denarja. »V prihodnjih dneh bomo v podjetju vložili prošnjo za prvo izplačilo, ki bo prišlo čez nekaj mesecev. Absolutno je uspešna prijava na razpis pomagala, da sva se z Igorjem lahko oba redno zaposlila v podjetju,« je poudaril Aleš Cverlin.
Predvsem za ekipne športe
Prijatelja, ki sta tudi poslovna partnerja, aplikacijo nadgrajujeta vse od prvega dne. Poslušata odzive, ki jih dajejo uporabniki njunega »programa«, se pogovarjata s sodelavci športnih klubov. Sledita tudi svoji viziji o tem, kako želita razvijati svojega paradnega konja.
Med uporabniki Clubforca so predvsem klubi ekipnih športov, na primer Košarkarski klub Šentjur, nogometni klubi Rudar Velenje, Krško, Gorica, Drava Ptuj. V svetu odbojke na aplikacijo prisega klub Calcit Volley, poleg tega se je za aplikacijo odločilo tudi nekaj klubov, ki spodbujajo individualne športe. »Na trgu je treba biti dejaven ves
čas, iskati je treba kupce in priložnosti. Glas o aplikaciji se širi od ust do ust. Zdaj smo okrepili marketing, tako da se tudi klubi že obračajo na nas.« Gonilni sili Clubforca svoj izum predstavljata tudi na nekaterih dogodkih. V Sloveniji je to Sporto konferenca v Portorožu. Poleg tega se želita udeležili tudi ene od nogometnih konferenc v sosednji Avstriji.
Brez navodil za uporabo
Cilj podjetja Clubforce je digitalizacija športnih klubov. Ustanovitelja si želita navezati stike tudi s klubi v tujini. Čez mejo sicer poznajo podobne aplikacije. Glavna prednost programa, ki je bil razvit v Podjetniškem centru Standard (ta deluje pod okriljem Saša inkubatorja), je neverjetna enostavnost uporabe, pripoveduje Cverlin: »Nekatere aplikacije so tako zapletene, da bi za njihovo uporabo uporabniki potrebovali navodila. Naš cilj je, da klub aplikacijo preizkusi in jo nato tudi uporablja, in ne, da se zanjo odloči, nato pa zaradi prezapletene uporabe nanjo pozabi. Slednje sicer pogosto velja za marsikatero stvar, ki si jo ljudje umislimo v gospodinjstvu.«
TINA STRMČNIK
Foto: osebni arhiv
Aleš Cverlin in Igor Vinojčić pri razvoju aplikacije sodelujeta z oblikovalko in s programerjem. Zahvaljujoč uspešni prijavi na razpis Podjetniškega sklada Slovenije, bi rada omogočila redno zaposlitev programerja. Potrebovala bi tudi predstavnike aplikacije v tujini. Sicer pa jima bo nepovratni denar prav prišel še za razvoj aplikacije in krepitev marketinga.
Solastnika podjetja Clubforce Igor Vinojčić in Aleš Cverlin s sodelavkami SAŠA inkubatorja. Na razpisu P2, ki ga je objavil Slovenski podjetniški sklad, sta dosegla drugo mesto med sto prijavljenimi podjetji.
Odpadna plastika in papir za nove materiale
V Tecosu, Razvojnem centru orodjarstva Slovenije, ki deluje v Celju, so zasnovali nov evropski projekt, s katerim bodo odpadno plastično embalažo in časopisni papir predelali v nove materiale. Ti bodo namenjeni za izdelavo izdelkov v embalažnem, avtomobilskem in gradbenem sektorju.
Gre za evropski projekt Life Ceplafib, katerega cilj je po besedah dr. Vesne Žepič Bogataj, koordinatorke projekta in vodje laboratorija za aplikativne materiale v Tecosu, preoblikovanje odpadnih komunalnih surovin - plastične embalaže in časopisnega papirja - v nove materiale. Lani smo namreč prebivalci Evropske unije ustvarili približno 25 milijonov ton odpadne plastike, od tega je je bilo predelane le malo manj kot 30 odstotkov. V okviru projekta bodo partnerji iz štirih držav omenjene odpadke predelali v nove materiale, ki jih bo mogoče uporabiti v visokoteh-noloških proizvodnjah avtomobilske, embalažne in gradbene industrije. »Proizvodna linija za predelavo novih materialov iz recikliranih surovin bo v Španiji, prototipni izdelki za notranjo opremo avtodomov bodo izdelani v Sloveniji, demonstracijski izdelki za gradbeni sektor na Poljskem, linija za izdelavo industrijske embalaže iz 100-odstotno recikliranih surovin pa bo na Finskem,« pojasnjuje dr. Vesna Žepič Bogataj.
Vodilni partner projekta je Tecos, sodelujejo pa še partnerji s Finske (Ecopulp), Poljske (ITB, inštitut za gradbeništvo), iz Slovenije (Adria Mobil in Omaplast) ter Španije (Aitiip). Projekt bo trajal do junija 2021, vrednostno pa je ocenjen na 1,8 milijona evrov.
Tehnološka centra iz Slovenije (Tecos) in Španije (Ai-tiip) sodelujeta pri opredelitvi najboljše sestave materialov za izdelavo končnih prototipnih izdelkov za avtomobilski (Adria Mobil) in embalažni (Ecopulp) sektor. V slovenskem podjetju Omaplast bodo vzpostavili reci-klažne proizvodne linje za predelavo odpadne plastike, finski partnerji Ecopulp pa za regeneracijo celuloznih vlaken iz odpadnega časopisnega papirja. Podjetje Adria Mobil v projektu nastopa kot končni uporabnik novega materiala pri notranji opremi avtodomov, medtem ko bodo v ITB, inštitutu za gradbeništvo s Poljske predelane materiale skušali uveljaviti v gradbeni panogi. TC
Cinkarna okrepila proizvodnjo v Mozirju
Cinkarna Celje bo v poslovni enoti Kemija Mozirje razširila proizvodnjo barvnih praškastih lakov in barvnih koncentratov. Koncentrati, ki so namenjeni obarvanju polimerov, so znani tudi pod imenom ma-sterbatch. Naložba je ocenjena na 1,3 milijona evrov. Z njo bo poslovna enota lažje uresničila strateški načrt do leta 2023 in si odprla možnosti prodora na zahtevnejše trge z boljšimi prodajnimi pogoji. Kot lahko sicer preberemo v strateškem načrtu cinkarne, je poslovna enota Kemija Mozirje predvidena za prodajo.
Naložbo so prvotno načrtovali v prostorih izpraznjene valjarne v Celju, zdaj so jo uresničili v poslovni enoti Mozirje. Tam so, kot je zapisano v glasilu Cinkarnar, ukinili program proizvodnje premazov in razredčil, saj je bil obseg omenjenega programa iz leta v leto manjši. Na tem mestu so uredili novi proizvodnji liniji. Obe so testno zagnali sredi maja, ko so bili prisotni tudi proizvajalci opreme. Najprej bo začela delovati linija za barvne praška-ste lake. Zagon linije barvnih masterbatchev je pogojen s pridobitvijo novega okoljevarstvenega dovoljenja pri Agenciji RS za okolje.
Po zaslugi naložbe bodo zaposleni v dveh izmenah letno lahko proizvedli dodatnih 600 ton barvnih koncentratov in dodatnih 900 ton barvnih praškastih lakov. »Barvni praškasti laki in barvni masterbatchi so izdelki, pri katerih lahko dosegamo višje dodane vrednosti,« pravijo v cinkarni. In dodajajo, da lahko posebne odtenke izdelajo v kratkih dobavnih rokih. Ker so imeli v zadnjem času omejene zmožnosti proizvodnje, so to prednost izgubljali. Zaradi nove naložbe upajo na možnost prodora tudi na zahtevnejše trge, kjer veljajo boljši prodajni pogoji. Kot je še zapisano v glasilu cinkarne, bo naložba prispevala k uresničevanju zastavljenega strateškega načrta do leta 2023. Načrt za poslovno enoto Kemija Mozirje v prihodnjem letu predvideva povečanje prihodkov iz prodaje za približno 30 odstotkov.
NT
Povšetovim so takoj po nesreči priskočili na pomoč okoliški kmetje. S skupnimi močmi so zavarovali preostali del žičnice.
Nepridipravi podrli hmeljsko žičnico
Lastnik hmeljišča Boštjan Povše škodo ocenjuje na 50 tisoč evrov - Policija primer še preiskuje
ŽALEC - »Prepričan sem bil, da se prijatelj šali, ko me je v soboto zjutraj poklical in mi sporočil, da je naša hmelj ska žičnica v bližini šempetrskega pokopališča podrta. S petka na soboto namreč ni bilo nobenega močnejšega vetra, ki bi jo lahko poškodoval,« je pojasnil mlad hmeljar iz Podloga v Savinjski dolini, ki se je takoj odpeljal do hmeljišča, kjer je doživel hladen tuš.
Neznan storilec mu je v noči s petka na soboto poskušal podreti pet hektarjev veliko hmeljsko žičnico. Porezal je več napenjalnih žic, a mu je na srečo uspelo porušiti le približno hektar hmeljišča. Škoda je kljub vsemu izredno velika. Boštjan Povše jo
ocenjuje na približno 50 tisoč evrov. »Hmelj bomo morali obrati ročno. Nekaj storžkov je že zdaj uničenih, nekaj se jih bo še posušilo. Prav tako je več možnosti, da bo hmeljišče napadla bolezen. Veliko dela bomo imeli tudi po obiranju, ko bomo morali žičnico ponovno postaviti, kar je težje, kot če bi postavljali novo.«
Policija zbira dokaze
Kdo bi lahko bil nepridiprav, ki bi Povšetovim želel škodovati na ta način, se jim niti ne sanja. »V zadnjem času nismo imeli nobenih sporov, zato mi ni jasno, kdo bi lahko bil storilec,« je še dodal Povše, ki je dejanje takoj prijavil
pristojnim organom pregona. Žalski policisti že zbirajo obvestila o sumu storitve kaznivega dejanja poškodovanja tuje lastnine. Kot so še sporočili s celjske policijske postaje, takšnega primera do zdaj še niso obravnavali. Da bi se kdo želel komu maščevati na takšen način, se ne spomni niti svetovalka za hmeljarstvo Irena Friškovec iz Kmetijsko--gozdarskega zavoda Celje, ki ocenjuje, da je škoda še toliko večja, ker gre za sorto celeia, ki bi bila zrela šele čez približno mesec.
Priskočili na pomoč
Lastnik hmeljišča je takoj zavihal rokave in se ob pomoči številnih okoliških
kmetov lotil odprave posledic. Po dveh dneh napornega dela so z združenimi močmi uspeli žičnico popraviti do te mere, da nepoškodovani del ni več v nevarnosti. Delno jim je uspelo rešiti tudi pridelek v poškodovanem delu žičnice.
Kmetija Povše, ki se sicer ukvarja tudi z oljarstvom, ima skupaj približno 20 hektarjev hmeljišč. Tako kot večina hmeljarjev po dolini letos prvič po več letih pričakuje nadpovprečno letino. Hmelj bodo zaradi tople pomladi začeli obirati nekoliko prej kot ponavadi. Pri Povšetovih bodo obiralni stroji zabrneli prvi konec tedna po 15. avgustu.
ŠPELA OŽIR Foto: TT
Ribiško
tekmovanje kot uvod v teden hmeljarjev
Vse pripravljeno za Dan hmeljarjev -Misli hmeljarjev že usmerjene v svetovni hmeljarski kongres prihodnje leto
BRASLOVČE - Z ribiškim tekmovanjem za pokal hmelj-ske kobule se je v nedeljo - teden pred osrednjo etnološko prireditvijo - začelo dogajanje ob letošnjem Dnevu hmeljarjev. To soboto bosta sledila še tekmovanje dvojic v odbojki na mivki in mladinski šahovski turnih Hmeljko. V nedeljo dopoldne pred osrednjo prireditvijo se bodo pomerili še šahisti.
Osrednja pozornost je še vedno namenjena slavnostni seji in etnološki prireditvi, ki ju Društvo hmeljarjev, hmeljarskih starešin in princes Slovenije že 56 let pripravlja na nedeljo pred 15. avgustom, ki velja za tradicionalni začetek obiranja hmelja. Na dopoldanski slavnostni seji razglasijo hmeljarski par, ki celo leto po Sloveniji in tujini predstavlja slovensko hmeljarstvo. Popoldne sledi povorka skozi trg Braslovče do prireditvenega prostora. V njej med drugim s prikazom obdelovanja hmeljišč in življenja slovenskih hmeljarjev nekoč in danes sodelujejo društva podeželske mladine iz Spodnje Savinjske doline. Za scenarij že tradicionalno poskrbi hmeljarski vitez Janez Oset. »Lani sem predstavil, kako so naši predniki postavljali prve žičnice, letos sem scenarij tematsko nadaljeval in napisal, kakšna je bila opora hmeljski rastlini skozi čas.«
Kongres prihodnje leto
Kljub temu da se letošnji praznik hmeljarjev še ni niti končal, so misli članov društva že usmerjene v organizacijo svetovnega hmeljarskega kongresa prihodnje leto. »Za Slovenijo je veliko priznanje, da bomo po letu 1991 ponovno organizirali hmeljarski kongres, ki bo pri nas gostil najpomembnejše hmeljarje z vsega sveta,« je zadovoljen Oset. Glavnina dogajanja bo v Ljubljani, tretji dan se bo hmeljarska karavana preselila v Spodnjo Savinjsko dolino. Festival bo prihodnje leto tik pred začetkom obiranja hmelja, torej konec julija in v začetku avgusta.
ŠO
Prenova do oktobra
MOZIRJE - Občina celovito prenavlja odsek Šmihel-ske ceste. Gre za prometno povezavo med občinskim središčem ter Šmihelom nad Mozirjem in turističnim centrom na Golteh.
Prenovljen bo del ceste, ki se začne pri stavbi upravnega centra. Dela na tem osemsto metrov dolgem odseku naj bi bila končana do začetka oktobra. Poleg preplastitve bo med drugim urejena urejena pot za pešce in kolesarje, poskrbljeno bo za ureditev večjega prepusta in za javno razsvetljavo. Zaradi večje varnosti pešcev bosta zanje označena dva prehoda.	BJ
Nova širitev mreže e-polnilnic
CELJE - Mestna občina nadaljuje vzpostavljanje in širjenje mreže polnilnih postaj za električne avtomobile. V teh dneh je namenu predala še dve polnilnici na parkirišču ob Vrunčevi cesti.
Občina je kot investitorka poskrbela za gradbena dela za napeljavo električne energije do polnilnih postaj, pri čemer v projektu sodeluje s podjetjem Petrol, ki je upravljalec in skrbnik polnilnic. Ti omogočata sočasno polnjenje štirih električnih avtomobilov in sta povezani v Petrolov nadzorni center za upravljanje z električnimi polnilnicami. Ta spremlja stanje polnilnic in skrbi za njihovo brezhibno delovanje.
Polnjenje je tako kot na parkirišču Spodnji grad zaenkrat brezplačno.
Mestna občina Celje gradnjo polnilnic za električna vozila financira z nepovratnimi sredstvi Eko sklada, za katera je bila uspešna na razpisu konec minulega leta. Eko sklad je celjski občini izdal odločbo, s katero je ob gradnji šestih polnilnih postaj za električna vozila upravičena do 18 tisoč evrov nepovratnih finančnih spodbud. Eko sklad sicer financira sto odstotkov vrednosti cene polnilnih postaj, vendar ne več kot tri tisoč evrov za posamezno polnilno postajo.
RG
Foto: MOC
Novi električni polnilnici na parkirišču ob Vrunčevi cesti v Celju
Kulturni dom naj bi dobil prizidek
Zelena luč zavoda za varstvo kulturne dediščine
MOZIRJE - Osrednja knjižnica Mozirje deluje v utesnjenih prostorih, zato si občina prizadeva za rešitev težav knjižničarjev in bralcev. Po zadnji odločitvi je predvidena gradnja prizidka h kulturnemu domu, kjer so že obstoječi prostori knjižnice. Na zadnji seji občinskega sveta so svetniki tako sprejeli dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP), ki omogoča nadaljnje postopke.
Občina išče rešitev za širitev osrednje knjižnice, ki deluje za območje celotne Zgornje Savinjske doline, že več let. Knjižnica deluje zaenkrat na 540 kvadratnih metrih površine v stavbi kulturnega doma, kjer so njena oddelka za odrasle in mladino, izposoja igrač na dom, čitalnica, računalniški kotiček, upravna pisarna, skladišče in domoznanska čitalnica. Krajevne knjižnice osrednje knjižnice uporablja le 33 odstotkov vseh uporab-
Namesto avtomobilov knjige in glasbila? Težave osrednje knjižnice naj bi po novem rešil načrtovan prizidek mozirskega kulturnega doma.
nikov, ostali prihajajo v mo-zirsko. Ta je bolje založena in ima tudi daljši delovni čas. Poleg tega ima knjižnica v Mozirju na drugem mestu
muzejsko zbirko Mozirje in Mozirjani ter zbirko Aleksandra Videčnika. Zbirki sta zaenkrat na ogled v stavbi nekdanje kaplanije,
za njene prostore pa je treba plačevati najemnino.
Lani spomladi je župan Ivo Suhoveršnik predstavil svetnikom načrte, po katerih
bi uredili knjižnico v prvem in drugem nadstropju stavbe Mercatorjeve blagovnice v Mozirju. Tam bi bilo na voljo približno 1.200 kvadratnih
metrov površin, občina pa bi vložila v odkupljene prostore v Mercatorjevi stavbi po prvi oceni 1,5 milijona evrov. To se, kot kaže, ne bo zgodilo.
Razmere so se od takrat spremenile. »Po več sestankih smo vendarle dobili soglasje zavoda za varstvo kulturne dediščine, da lahko zgradimo prizidek kulturnega doma. Gre za prostor na njegovi zahodni strani, kjer je zaenkrat parkirišče,« je med zadnjo sejo občinskega sveta povedal mozirski župan. Kulturni dom je namreč na spomeniško občutljivem širšem območju starega mozirskega trga. Tam naj bi po novem s prizidkom kulturnega doma pridobili dodatnih devetsto kvadratnih metrov prostorov. V zgornjem delu prizidka bi bili knjižnica in njeni zbirki ter v zgornjem delu prizidka prostori Godbe Zgornje Savinjske doline.
Prizidek knjižnice naj bi stal po projektantski oceni 1,4 milijona evrov. Občina računa zanj med drugim na sredstva Eko sklada, nepovratna sredstva in donacije nekaterih gospodarskih družb. Gradnjo prizidka naj bi financirali iz prihodnjih občinskih proračunov.
BRANE JERANKO Foto: arhiv NT (SHERPA)
Letos prvič pod šotorom
PREBOLD - V Svetem Lovrencu je bilo v nedeljo že tradicionalno etnološko družabno dogajanje. Letos prvič je bil družabni del pod šotorom.
Potem ko je bilo dopoldne najprej gasilsko hitrostno tekmovanje za pokal Svetega Lovrenca, je popoldne na bližnjem travniku sledila še tradicionalna tekma koscev, grabljic in »štangarjev«. Na njej so se v tradicionalnih kmečkih opravilih in šaljivih igrah, ki jim v teh vročih dneh ni manjkalo vode, že 37. leto zapored pomerile skupine podeželske mlade in drugih društev iz širše okolice. Najbolje so se odrezali predstavniki Marija Reke, na drugem mestu so pristali krajani Matk in na tretjem člani Društva podeželske mladine Polzela.
Zadnjih petnajst let je uvod v popoldansko etnološko dogajanje, ki ga že vsa leta do zdaj povezuje Boris Kopitar, gasilsko hitrostno tekmovanje za pokal Svetega Lovrenca. Na njem se je pomerilo malo manj kot dvajset ekip iz okoliških gasilskih društev. Letošnja novost je bilo pokrito prizorišče veselice, s čimer so se organizatorji - člani tamkajšnjega gasilskega društva - želeli zavarovati pred morebitnimi padavinami, ki so jim jo do zdaj zagodle že nekajkrat. Postavitev šotora se je izkazala za pravilno. Številne obiskovalce je ščitil pred soncem kot tudi pred rahlim dežjem.
ŠO
Poljanski plaz saniran
REČICA OB SAVINJI - Občina je končala sanacijo plazu v Poljanah, to je v severnem delu občine. Ogrožal je javno cesto Negojnica-Klašte, ki predstavlja povezavo do višje ležečih kmetij.
Sanacija bo stala v celoti približno 250 tisoč evrov. Za izvedbo del je občina pridobila državna sredstva, del bo plačan iz občinskega proračuna. Dela so bila začeta pred enim mesecem, končana so bila v preteklih dneh. Ustavitev velikega plazu v Poljanah je bila nujna, saj bi lahko nastale hujše posledice. V občini je potrebna sanacija še štirih manjših plazov.	BJ
novi tedniki radio cel
Delitvene ekonomije so doma v Laškem
Skupni projekt dveh fakultet in domačega zdraviliškega podjetja
LAŠKO - Fakulteta za logistiko in Fakulteta za turizem Univerze v Mariboru (UM) ter Thermana Laško so nedavno predstavile rezultate skupnega štirimesečnega projekta Po kreativni poti do praktičnega znanja - prakse delitvene ekonomije v logistiki in turizmu.
Zanimiv projekt sta sofinancirali država in EU iz Evropskega socialnega sklada. Namenjen je povezovanju visokošolskega okolja z realnimi izzivi v gospodarstvu. Spoznanja iz projekta naj bi uresničevali pri delovanju
laške zdraviliške in wellness družbe ter nasploh v občini, ki svojo strateško razvojno usmeritev gradi na razvoju turizma. Sodelujoči študenti so se v raziskavi osredotočili na predloge družbenoodgo-vornih praks delitvene ekonomije, ki bi jih bilo mogoče uresničevati v Laškem.
»Ekipa študentov se je nadvse izkazala, pri svojem delu je upoštevala različne sodobne smernice v turizmu in logistiki ter izpostavila zanimive vidike, vezane na izposojo koles, uporabo in promocijo javnih prevoznih
sredstev, obenem pa opozorila tudi na tako imenovane >booksharing<, >cupsharing< in >towelsharing< kot potencial za spodbujanje inovativnih družbenoodgovornih praks v logistiki in turizmu,« je o zaključkih raziskave povedala dr. Sonja Mlaker Kač, docentka na celjski fakulteti za logistiko, ki je bila ena od mentoric študentom. Ob tem je še dodala, da sta Zdraviliški park v Laškem in mesto nasploh zelo primerno okolje za takšne prakse. Kot somentor-ja sta sodelovala še dr. Andrej Trdina, docent s fakultete za
turizem in Nina Pader Topole iz Thermane Laško.
Kot je še povedala naša sogovornica, postaja vloga tako imenovanih delitvenih ekonomij vedno pomembnejša. »V logistiki so to pravzaprav vsi >delitveni sistemi<, kjer je iz sociološkega vidika bistveno, da ima skupna uporaba prednost pred lastnino. Da si na primer kolo lahko izposodimo na eni strani mesta in ga vrnemo na drugi. Gre za platformo ekonomije, ki ima svetlo prihodnost tako v logistiki kot v turizmu,« je še prepričana Sonja Mlaker Kač.
Sodelujoče partnerice v raziskavi so prepričane, da bodo ugotovitve iz raziskave dobile svojo potrditev v praksi in da bodo pomembne vplivale na razvoj turizma, ki je strateška razvojna usmeritev občine Laško.
ROBERT GORJANC
Foto: Fakulteta za logistiko
S predstavitve rezultatov raziskave na celjski Fakulteti za logistiko UM
Brezplačno na Roglo
SLOVENSKE KONJICE - Občine Oplotnica, Slovenske Konjice, Vitanje in Zreče, združene v turistično destina-cijo Rogla-Pohorje, svoje občanke in občane ter obiskovalce prijazno vabijo na brezplačne vožnje s turističnim avtobusom.
Avtobus podjetja Avtobusnimi prevozi Lipičnik bo dvakrat dnevno vozil ob sredah, petkih, sobotah in nedeljah na razdalji Slovenske Konjice-Zreče-Rogla-Pesek. Prvič je zapeljal zadnjo nedeljo v juliju in bo vozil do prve nedelje v septembru. Turistični avtobus bo tako domačinom kot obiskovalcem omogočal trajnostno in okolju prijaznejšo obliko prevoza na Roglo ob dnevih, ko je turistični obisk največji. Obenem želijo domačinke in domačine spodbuditi k zdravemu in aktivnemu preživljanju prostega časa v neokrnjeni naravi. To je še en korak na poti v zeleno prihodnost, h kateri stremijo v turistični destinaciji Rogla-Pohorje.	BGO
Obnovili bodo kanalizacijo
ŠMARTNO OB PAKI - V teh dneh bodo v občini začeli obnavljati kanalizacijo v Rečici ob Paki.
Po besedah župana Janka Kopušarja bo kanalizacijsko omrežje obnovljeno v slepi ulici, ki vodi proti enemu od nekdanjih gostišč. Tam bo izvajalec del zamenjal vse komunalne vode, zgradil ločeno tekalno kanalizacijo in obnovil vodovod. Na novo bo asfaltiral cesto in uredil odvajanje meteornih voda. Naložba, vredna sto tisoč evrov, naj bi bila končana v približno dveh mesecih.	TS
Vozili se bodo po grbinah
VELENJE - Mestna občina na zelenici med osnovnima šolama Gustava Šiliha in Antona Aškerca gradi »pump track« oziroma grbinasti poligon. Ta je namenjen vožnji s kolesom, skirojem, z rolko in rolerji. Uporaba poligona bo za uporabnike brezplačna.
Poligon, ki bo imel dve progi, kraj šo za začetnike in dalj šo za bolj izkušene, bo imel površino malo manj kot tisoč kvadratnih metrov, od tega bo polovica asfaltirane površine, po kateri se bodo uporabniki vozili. Vodja urada za družbene dejavnosti v velenjski občinski upravi Drago Martinšek je povedal, da naj bi bila dela končana do 25. avgusta. Do takrat bo izvajalec del poskrbel tudi za javno razsvetljavo in za postavitev klopi. Vrednost naložbe znaša približno 60 tisoč evrov. Progo bo upravljal Športno-rekreacijski zavod Rdeča dvorana. V Velenju se sicer lahko pohvalijo tudi s skate parkom. Tega želi občina po besedah Martinška do leta 2020 razširiti na območju nekdanjega letnega bazena. Tam naj bi zgradila tudi BMX-progo.	TS
Za večjo varnost v prometu
ŠOŠTANJ - Občina bo poskrbela za bolšje stanje lokalne ceste, ki vodi proti lovski koči Smrekovec v Belih Vodah.
Med štirimi ponudniki je kot najugodnejšega izvajalca izbrala Gradbeno podjetje Fajdiga. Omenjeno podjetje bo uredilo odsek, dolg štiristo metrov. Pripravilo bo vozišče, ga asfaltiralo, uredilo odvodnjavanje, bankine in varnostne ograje. Dela naj bi podjetje opravilo za malo manj kot 63 tisoč evrov z davkom na dodano vrednost.	TS
Šolski center Celje
na podlagi 25. člena ZDR-1
RAZPISUJE
prosto
delovno mesto
B
SOLSKI
CENTER
CELJE
UČITELJ STROKOVNIH MODULOV AVTO STROKE
•	določen (12 mesecev) polni delovni čas,
•	nastop dela 1.9.2018.
Pogoji: - univ. dipl. inž. strojništva
-	pedagoško-andragoška izobrazba
-	strokovni izpit v VIZ
Pisne prijave naj kandidati v 3 dneh pošljejo na naslov:
Šolski center Celje, Pot na Lavo 22,3000 Celje.
Inšpekciji še nista rekli zadnje besede
Premogovnik Velenje zemljo za utrjevanje nasipa še vedno pridobiva od podjetja Toming inženiring
Republiški inšpektorat za okolje in prostor je uvedel prekrškovni postopek proti družbama Toming inženiring in Voc. Postopek je uvedel, potem ko je ugotovil, da je bil zemeljski izkop iz okolice celjskega Vrtca Hudinja odpeljan na mesto sanacije pregrade med Velenjskim in Šoštanjskim jezerom, ne da bi upravljavec izkopane zemlje zanjo imel ustrezno okoljevarstveno dovoljenje. Inšpektorat je o svojih ugotovitvah obvestil še inšpekcijo za energetiko in rudarstvo, ki izvaja nadzor na območju pregrade, za katero skrbi Premogovnik Velenje.
Inšpekcija za naravo Inšpektorata RS za okolje in prostor (IRSOP) je v ugotovitvenem postopku ugotovila, da je bil zemeljski izkop, ki je nastal pri sanaciji igrišča v vrtcu na Hudinji, odpeljan na mesto sanacije pridobivalnega prostora in zapolnitve ugreznin Premogovnika Velenje. Izkop
je bil med 10. in 20. majem postopno predelan in vgrajen po navodilih Premogovnika Velenje.
Inšpekcija za naravo je v konkretnem primeru, ko je bila zemlja že vgrajena v nasip, za katerega skrbi premogovnik, uvedla prekrškovni postopek. Gre namreč za prekršek po uredbi o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov. Za pravno osebo je zagrožena globa od 10 tisoč evrov do 40 tisoč evrov, za odgovorno osebo pa od 1.200 evrov do 4.100 evrov, pravijo v IRSOP.
Inšpekcija za energetiko in rudarstvo Inšpektorata RS za infrastrukturo (IRSI) prav tako še ni končala inšpekcijskega postopka. Je pa inšpektorica zahtevala, da Premogovnik Velenje do sredine avgusta IRSI dostavi dokazilo, da zemeljski izkop v skupni količini 2.169 ton, ki je na pregradi med Družmirskim in Velenjskim jezerom pristal
brez ustreznega okoljevarstve-nega dovoljenja, ni vplival na zagotavljanje varnosti oziroma geomehanske lastnosti materialov za zasipavanje ugrezninskega območja.
Podjetji še vedno sodelujeta
Pregrado med jezeroma premogovnik še vedno zapolnjuje s posebnim stabilizatom iz šoštanjske termoelektrarne. Temu dodaja zemljo, ki jo pridobiva iz bližine in iz logističnega centra v Arnovskem gozdu. Pri tem hčerinsko podjetje premogovnika RGP še vedno sodeluje s podjetjem Tomaža Ročnika Toming inženiring.
Premogovnik sporne zemlje iz nasipa sicer ni odstranil. Sklicuje se na analizo, ki jo je opravil inštitut Eurofins Erico. Rezultati so namreč pokazali, da je zemlja z vidika vsebnosti onesnaževal primerna za vnos na kmetijska zemljišča.
Kako premogovnik pojasnjuje, da na pregradi ostaja
zemlja, za katero ni bilo primernega okoljevarstvenega dovoljenja? Iz službe za odnose z javnostmi so pojasnili: »Premogovnik Velenje ni nosilec okoljevarstvenega dovoljenja za zemeljski izkop iz logističnega centra Arno-vski gozd, zato tudi ne more pristopati k dopolnitvi OVD. Nadaljnje ukrepe glede navo-žene zemlje je dolžan izvajati nosilec dovoljenja.«
Ustreznosti pripeljanega materiala premogovnik sicer ne nadzira bistveno drugače kot pred razkritjem o nepravilnostih. Količino in vgradnjo zemlje na območju zapolnjevanja ugreznine med jezeroma nadzira osebje na delovišču. To zemljo oceni na pogled in skrbi za popise prevoznikov. Hkrati mora vsak prevoznik ob vsaki dostavi nadzornemu osebju izročiti podpisano izjavo, da je pripeljana zemljina izključno z območja Arnovskega gozda.
TINA STRMCNIK
Na Lipi novo balinišče
ŠTORE - V Športnem parku Lipa je bilo pred kratkim postavljeno novo balinišče. Staro je bilo v zelo slabem stanju, zato ga je občina dala podreti. Naložba jo je stala več kot štirideset tisoč evrov.
Balinišče, ki je postalo v širši okolici eno najbolj urejenih, ima po novem asfaltno podlago s peskom, ki je na-
domestila dosedanjo iz peska in tampona. Novo balinišče je bilo odprto s turnirjem balinarskih ekip iz Gorice pri Slivnici, Šentjurja, Šmarja pri Jelšah in Štor.
BJ, foto: arhiv občine
Nov most čez Voglajno že ima asfalt. (Foto: arhiv Občine Šentjur)
Pospešene obnove državnih cest
ŠENTJUR - V šentjurski občini je to poletje tudi gradbeno obarvano. Občina gradi novo parkirišče v središču mesta ter sodeluje pri obnovi državnih cest drugod po občini. Nekateri projekti bodo končani do konca poletja, drugi do konca leta.
V Šentjurju sta se mudila predstavnika direkcije za ceste, ki sta z županom mag. Markom Diacijem in s strokovnimi službami pregledala napredovanje državnih cestnih naložb. Gradbeni stroji počasi končujejo delo pri zahtevnem projektu, to je gradnji mostu čez Voglajno pri Zikošek. »Prejšnji most je
bil iz leta 1922, zdaj bomo končno dobili nov most, ki je že skoraj dokončan. Manjka še približno mesec, da bo zadeva urejena. S tem mostom smo se začeli ukvarjati že 2012, saj je bil na seznamu 17 mostov v Sloveniji, ki jih je bilo nujno potrebno obnoviti,« je povedal šentjurski župan. Obnova ceste Loke-Ledinščica je bila uspešno zaključena, ostajajo še precej zahtevna dela na odseku Planina-Sevnica. Di-aci upa, da bodo dela končana do konca leta. Začela se je tudi težko pričakovana gradnja pločnika Stopče-Grobelno, za kar se je občina dogovorila že ob gradnji nadvoza Grobelno.
Šentjurski župan je ob robu delovnega srečanja s predstavniki direkcije za ceste izpostavil nekaj aktualnosti. Za projekt nave-zovalne ceste Dramlje-Šentjur sta bili junija dopolnjeni zahteva komisije za pregled in ocena investicijske dokumentacije in čakata na ponovno obravnavo. Prav tako je bil sklenjen dogovor za postopek glede gradnje krožišč. »Poleg krožišča pri Aspari imamo z direkcijo dogovorjeno, da bomo v naslednjih letih uredili krožišče pri Resevni in tudi pred Ipavčevem kulturnim centrom. Za krožišče pri Aspari je bil julija podpisan sporazum
o državnem sofinanciranju projekta, v postopku je izbor nadzornega inženirja, ki bo pripravil razpisno dokumentacijo, v naslednjem mesecu bi lahko bil objavljen razpis za izvajalca del,« je dodal Marko Diaci.
Kot je še dodal Diaci, se občina trudi, da bi v nacionalni načrt razvojnih programov uvrstila še modernizacijo manjkajočega dela ceste Dramlje-kartuzija ter Črnoli-ca-Gorica pri Slivnici, s čimer bi zagotovili večjo pretočnost prometa in varnost tudi v teh krajih.
BGO

l ( 080 62 20 )
nuuitmmitai -
Шш
Naj vreme ne vpliva na kakovost vašega bivanja. Osvežite se z izbrano klimatsko napravo. Živite bolje.
Gasilci bodo dobili novo parkirišče
ROGATEC - Občina bo financirala gradnjo novega parkirišča pred gasilskim domom v Donački Gori. Direkcija za infrastrukturo bo sanirala dva odseka ceste na odseku Rogatec-Dobovec
Do konca septembra bodo pred gasilskim domom v Donački gori zgradili skoraj 700 kvadratnih metrov veliko novo parkirišče. S projektom bodo pridobili 25 parkirnih mest, od tega bo eno namenjeno invalidom. Gradnja bo v celoti financirana iz občinskega proračuna, strošek projekta znaša 60 tisoč evrov. Za uresničitev projekta je občina že
odkupila zemljišča in projekt vnesla v občinski prostorski načrt. Do 16. julija so v občini zbirali ponudbe za izvajalce, najugodnejšega zaenkrat še niso izbrali.
Obnova ceste Rogatec-Dobovec
Iz direkcije za infrastrukturo so nam sporočili, da bodo obnovili 1,5 kilometra vozišča na cesti Rogatec-Dobo-vec. V sklopu projekta bodo obnovili vozišče, vključno z robniki, poleg tega pa še odvodnjavanje meteornih voda. Načrtujejo tudi zamenjavo prometne signalizacije
ter ureditev bankin in zaščito obstoječe brežine. Ponudbe za izvajalce sprejemajo do 20. avgusta. To ni edini projekt, ki ga bo direkcija za infrastrukturo na omenjeni cesti končala v prihodnjem letu. V prihodnjih dneh bo direkcija podpisala pogodbo s podče-trtškim podjetjem Gaal, d. o. o., ki bo še na približno 1,2-kilometrskem odseku uredilo vozišče, pločnik in javno razsvetljavo. Uredili bodo tudi zaščitno brežino in prestavili telekomunikacijske vode. Vrednost pogodbe znaša malo manj kot 1,6 milijona evrov. Dela naj bi se končala v poletnih mesecih prihodnje leto.
AH, foto: gasilci.org

lllionu 7Л 1 nV ППШ1СТ
Pred gasilskim domom Donačka gora bodo izgradili 25 novih parkirišč.
Izkoristite vročo poletno ponudbo in si s kuponom zagotovite 10 X POPUST na vrhunsko stensko invertersko klimatsko napravo OLIMPIA SPLENDID - NEXYA S4 E INVERTER z ukljuCeno kvalitetno montažo ter zagotovljenim odzivnim In zanes||lvlm
Strankam podjetja Habit omogočamo tudi nakup na 24 obrokov brez obresti. Za več
informacij in naročilo pokličite 080 62 20.
QHabit
7Iwito hnlio
Živite bolje
10
KULTURA
Na razstavi v žalskem Savinovem likovnem salonu se članica žalske likovne sekcije Irena Čmer predstavlja Njen največji navdih za ustvarjanje so otroci, zato je del razstave v Savinovem likovnem salonu v Žalcu z likovnimi deli, ki jih je pripravila za diplomsko nalogo in katerih rdeča nit so logotipi.	posvetila tudi njim. Poleg njihovih portretov je razstavila še visečo skulpturo iz plišastih igrač.
Njen največji navdih so otroci
Irena Čmer iz Škofje vasi tik pred upokojitvijo postala diplomirana slikarka
Njena likovna dela so od prejšnjega četrtka na ogled v Savinovem likovnem salonu v Žalcu. Razdelila jih je na tri vsebinske sklope - slike, na katerih predstavlja preplet mestnih in podeželskih značilnosti okolja, študije živih človeških figur in otroški kotiček, kjer je poleg otroških portretov razstavila še visečo skulpturo iz plišastih igrač.
Irena Čmer je končala tehniško šolo gradbene smeri in je do upokojitve delala v Razvojnem centru Celje na področju projektiranja arhitekture. Slikati je začela pred
petnajstimi leti, potem ko so računalniki nadomestili ročno risanje načrtov in je začela pogrešati tovrstno ustvarjanje. »Vedno sem rada risala in čečkala. Bele ploščice, ki smo jih imeli doma na peči, so bile vedno porisane. Kot šolarka sem zelo rada prepisovala zvezke in po njih risala okraske,« se spominja Čmerova, ki se najprej ukvarja z akvarelom, za katerega jo je navdušil njen prvi mentor Džemal Djoković. Počasi je osvajala še preostale tehnike, od pastela, olja in akri-la do svinčnika. Njeno likovno ustvarjanje je postajalo vedno resnejše, dokler se leta
2011 ni vpisala še na Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, kjer je leta 2015 diplomirala in postala diplomirana slikarka.
Stičišče mesta in podeželja
Na razstavi v žalskem Savinovem likovnem salonu se predstavlja z likovnimi deli, ki jih je pripravila za diplomsko nalogo in katerih rdeča nit so logotipi. »Z njimi tematizira stičišče mestne in podeželske krajine. Ko si mesto in podeželje podata roke, se izrazi kontrast dveh različnih časovnih zasnov urejanja
okolja. Do izraza pride kontrast stare in nove arhitekture, ki morata bivati sočasno v novo »sestavljenem« prostoru. Takšno sobivanje ji ponuja svežo likovno vsebino, ki temelji na njenih arhitekturnih izkušnjah,« je ob razstavi pojasnil njen mentor, akademski slikar mag. Uroš Potočnik. Njen največji navdih za ustvarjanje so otroci. Vse od rojstva prvega vnuka namreč v različnih tehnikah najraje ustvarja otroške portrete. Materiala zanje ji ob petih vnukih zagotovo ne manjka.
ŠPELA OŽIR Foto: MARJAN MARIČ
Poletje vabi k branju
Pet knjig po izboru plesalke Anke Rener Kremžar
V poletnem času kulturne strani bogatimo s knjižnimi predlogi ljudi, ki si vzamejo čas za dobre knjige. Mogoče boste našli med njimi kakšno, ki vam bo popestrila prosti čas med poletjem.
Paolo Giordano: Samotnost praštevil
Knjiga vsebinsko ni lahkotna, a je zelo berljiva. Všeč so mi knjige, ki mi dajo misliti, medtem ko jih berem in še potem, ko jih odločim. Rada imam knjige, ki se dotikajo resničnega življenja. Roman govori o mladostnikih, dekletu in fantu, ki postaneta prijatelja predvsem zato, ker se jima je v življenju pripetilo nekaj slabega. Predstavljena sta kot tujca v tem svetu, kot praštevili, ki se najdeta in zaljubita.
Arto Paasalinna: Očarljivi skupinski samomor
Roman mi je bil všeč zaradi črnega humorja. Kar nisem mogla verjeti, kje je finski pisatelj dobil idejo, da je napisal zgodbo o tem, kako se avtobus ljudi odloči za potovanje, na koncu katerega naj bi vsi naredili skupinski samomor. Avtor je zelo hudomušno pisal o občutljivi temi, kot je samomor. Čeprav si potniki avtobusa želijo umreti, se na koncu skupne poti odločijo drugače.
Martin Kojc: Učbenik življenja
Martin Kojc je zame eden in edini. Knjiga Učbenik življenja se me je zelo dotaknila in
prebrala sem jo na poletnem dopustu. »Požrla« sem jo. Vsaka beseda, ki je zabeležena, je pomembna. Vsako stran lahko preberaš večkrat. Kojc je brezkompromisen glede tega, da smo sami ustvarjalci svoje usode. »Človeka, ki zaupa prihodnosti, ne more doleteti nič nezaželenega.«
Alenka Rebula: Sto obrazov notranje moči
Alenka Rebula je filozofinja in terapev-tka, oboje je združila v tej knjigi, ki mi je všeč, ker je to zbirka črtic, esejev. Zgodbe prebiram ob jutranji kavi in o vsaki zgodbi razmišljam potem cel dan, vsaka je moj dnevni navdih.
Nejc Zaplotnik: Pot
Ko prebiram to knjigo, kar ne morem verjeti, da je bil Zaplotnik alpinist in ne pisatelj. Všeč mi je mojstrski način pisanja. Razmišljala sem, le kako lahko o gorah, ki so kup enakih stožčastih oblik kamna z nekaj malega zelenja, pišeš s takšnimi navdušenjem. Gore zaradi njegovega pisanja postanejo nekaj popolnoma drugega. Pripoved o poteh, ki jih je prehodil, se prepleta z izkušnjami in doživetji, ki so zaznamovale njegovo življenje. »Kdor išče cilj, bo ostal prazen, ko ga bo dosegel, kdor pa najde pot, bo cilj vedno nosil v sebi,« so že legendarne njegove besede.
BGO
KULTURA
11
Nekdanje društveno življenje
V železarskem muzeju na Teharjah je na ogled razstava Društva in društveno življenje na območju občine Štore do druge svetovne vojne. »Nastanek prvih društev na območju občine Štore je tesno povezan z razvojem Železarne Štore, rudnika na Pečovju in Šamotne tovarne v Štorah,« je zapisano v katalogu razstave. Njen avtor je zgodovinar Matej Ocvirk.
Nekateri Štorovčani so se še pred nastankom domačih društev vključevali v društveno življenje v Celju, na Teharjah in v Šentjurju. Posamezni narodno zavedni Slovenci, med njimi montanist Andrej Pirnat, sadjar Mihael Vizjak in pesnik Anton Grabič, so bili tako na primer vključeni v celjsko narodno čitalnico.
Uradniki železarne so se se radi vključevali v celjsko strelsko društvo.
Za Štore je bilo po nastanku tamkajšnjih društev značilno, da so se delila na slovensko in nemško usmerjena. Slednja so bila močnejša, za svoje delovanje so imela tudi več denarja. Delovala so v tistih gostilnah, kjer je prevladoval nemški jezik. Slovenska društva so bila močna v okolici Štor, kjer je bil kmečki živelj. Med slovenskimi društvi avtor razstave podrobno predstavlja Slovensko politično društvo Teharje in Sv. Lovrenc (staro ime Kompol), Moško pevsko društvo, že leta 1897 ustanovljeno svetinsko godbo, štor-sko godbo, leta 1920 ustanovljeno delavsko društvo Bodočnost Štore, Prosvetno
Avtor razstave je zgodovinar Matej Ocvirk. Razstava je bila na ogled že v Štorah in Kompolah.
9
s»-d3arsko društvo
штл i_ si
[Cv
fi - -t?
V obdobju Avstro-Ogrske so v središču Štor prevladovala nemško ш
HI
Pravila . ••
MM».......... јИнј
irjiwi a ЗЈтмр fj'^-.fr^
društvo Sv. Lovrenc (Kompole), Strelsko družino Štore, Gasilsko društvo Prožinska vas, sokolsko društvo, nogometni klub ... Po nacistični zasedbi Štajerske so bila društva ukinjena. Ocvirk predstavlja med drugim tudi stanovske organizacije iz obdobja med svetovnima vojnama.
Razstavo o nekdanjih društvih na območju občine Štore, ki je nastala v sodelovanju z Osrednjo knjižnico Celje, bogatijo številne fotografije. Postavljena je bila že v Štorah
in Kompolah, v muzeju na Teharjah bo na ogled do 15. septembra. Ocvirk je raziskal tudi društva in njihovo delovanje v obdobju po drugi svetovni
vojni, po letu 1945. Te njegove ugotovitve bodo predstavljene na razstavi prihodnje leto.
BJ
Foto: SREČKO MAČEK
Prenavljajo razstavo o Ipavcih
Pokrajinski muzej Celje z Občino Šentjur pripravlja prenovljeno razstavo o najpomembnejši šentjurski družini - družini Ipavec. Obiskovalci si bodo razstavo najverjetneje lahko ogledali v drugi polovici oktobra. Letos sicer mineva 110 let od smrti skladateljev in zdravnikov Benjamina in Gustava Ipavca, slednji je bil več desetletij tudi župan Šentjurja.
Pokrajinski muzej Celje je razstavo o tej znameniti družini v Ipavčevi hiši zasnoval pred desetimi leti. Novo razstavo snujejo kustosi Jože Rataj, Rolanda Fugger Ger-madnik in Gabrijela Kovačič. Direktor muzeja Stane Rozman meni, da bo prenovljena zbirka še bolj zanimiva za obiskovalce. »Pri Ipavcih je najbolj pomembna glasba. Sodelavci muzeja so se povezali z nekaterimi zunanjimi izvajalci, saj želimo glasbeni izročilo članov te družine predati obiskovalcem.«
Kot še dodaja Rozman, bo glavni poudarek na salonu
Ipavčeve hiše. Temu želijo z nekaterimi modernimi prijemi povrniti sijaj, kot je veljal za bogato meščansko družino ob koncu 19. stoletja. Ta je sicer v slovenskem zgodovinopisju že zelo dobro opisana, zato sogo-
vornik ne pričakuje novih dejstev o njenih družinskih članih. Bo pa na prenovljeni razstavi morda na ogled del gradiva, ki je bil doslej v zasebni lasti. Muzej se z enim od dedičem pogovarja za odkup oziroma dolgole-
ten najem albumov, fotografij in nekaterih predmetov. »Vsega se sicer ne da razstaviti. Gre za več generacij družine, za veliko predmetov, hiša pa je samo ena,« je dejal Rozman.
TS
Fotografi, vabljeni!
Šentjurska območna izpostava javnega sklada za kulturne dejavnosti v sodelovanju z Zvezo kulturnih društev Šentjur razpisuje Fotonatečaj za najboljše fotografije dogodkov Šentjurskega poletja 20l8. S fotografskim natečajem iščeta najbolj zanimive trenutke letošnjega poletja. Avtor najboljše fotografije bo prejel tudi manjšo denarno nagrado.
V občini Šentjur že skoraj dve desetletji organizirajo prireditve v sklopu Šentjurskega poletja. Letos sta koordinacija in priprava publikacije spet v organizaciji javnega sklada za kulturne dejavnosti, ki je pripravil novo vizualno podobo publikacije. V skladu so se odločili, da bodo za fotografe, zveste spremljevalce dogodkov, pripravili nekaj posebnega. »V prvih letih organiziranja Šentjurskega poletja smo se trudili, da smo pridobili kakovostne fotografije z dogodkov, zdaj je drugače. Fotografije so zelo dobre, a s pomočjo natečaja želimo najti zanimiv način fotografskega zabeleženja poletnega dogajanja,« je razložila vodja šentjurske izpostave za kulturne dejavnosti Anita Koleša.
K sodelovanju so poleg fotografov vabljeni tudi uporabniki družbenih omrežij, ki bodo sodelovali pri izboru. Ožji izbor bo najprej naredil mojster fotografije Jure Kravanja. Izbral bo 12 najboljših fotografij, ki bodo kasneje na ogled na Facebookovi strani.
Fotografije bodo v okviru praznika Občine Šentjur razstavljene na ograji Športnega parka Šentjur in tudi v Galeriji Zgornji trg Šentjur. Izdali bodo tudi katalog izbranih fotografij s predstavitvijo avtorjev. Organizatorja natečaja vabita fotografe, da jima do 10. septembra posredujete največ pet fotografij z enega ali več dogodkov.
BGO
12
NAŠA TEMA
Ko divjad potrka
na domača vrata
Divji prašiči v bližini naselij, srne na pokopališču, lisice na dvorišču ... To je le nekaj primerov, kako močno se gozdne živali v zadnjih letih približujejo ljudem. Koli ko škode povzročijo s tem in kako jo lovske družine obvladujejo, smo preverili v naši tokratni osrednji temi.
Največ je v zadnjih letih povzroča divji prašič, ki se je v primerjavi s preteklimi desetletji, ko ga skoraj ni bilo, precej razmnožil. Glavni razlog, da so živali vedno manj plahe in vedno bolj vidne, so po mnenju strokovnjakov ljudje. S svojo prisotnostjo vedno bolj vdirajo v njihovo nekoč mirno življenjsko okolje, v katerem imajo »prvotni prebivalci« vedno manj miru. Zaradi spremenjenih podnebnih razmer je v gozdu za divje prašiče obilica primernih plodov, mamljivi so seveda tudi polja in vrtovi. To veliko preglavic povzroča lastnikom zemljišč. Ti zahtevajo njihov odstrel, ki ga glede na vrsto živali in predpise v veliko primerih ni lahko doseči.
ŠPELA OŽIR
Glavni razlog, da so živali vedno manj plahe in vedno bolj vidne, so po mnenju strokovnjakov ljudje.
■L I ■	V V I	I	V1 ■	I ■ ■ ■	V ■ V1
Največ škode povzročijo divji prašiči
Letos naj bi jih na območju savinjsko-kozjanske lovske zveze odstrelili vsaj štiristo - Divjad vedno bližje mestom
' шЗР L ' ••^
Жшшш^^
Sfe^' I
- - ■
Škoda na kmetijskih površinah, ki so jo povzročili divji prašiči.
Škoda in odvzem divjih prašičev v desetletnem obdobju v Savinjsko-kozjanskem LUO (vir: MKGP)
Savinjsko-kozjanska zveza s sedežem v Celju združuje 46 lovskih družin, ki imajo več kot 2.300 članov. Zato strokovni tajnik zveze Zdravko Ma-stnak pozna razmere glede škode, ki jo povzroča divjad na omenjenem območju, čeprav je vsaka lovska družina pri urejanju razmer na svojem terenu avtonomna.
Glede na podatke o celotni prijavljeni škodi v minulih letih velja, da so v večini primerov zanjo krivi divji prašiči. To kažejo tudi lanski podatki, pravi Zdravko Mastnak, saj so lastniki zemljišč v savinjsko-kozjan-skem lovskoupravljavskem območju prijavili za 32.740 evrov škode, od tega so je za 30 tisoč evrov povzročili divji prašiči. »Lovci so izplačali 11.300 evrov denarnih nadomestil, za 13 tisoč evrov so nakupili materiala, kot sta koruza, seno ..., in ga razdelili oškodovancem, za urejanje razritih travnikov so porabili več kot tisoč ur dela, kar je vredno približno pet tisoč evrov,« našteva Mastnak.
Eno je načrt, drugo resničnost
Kmetje si zato želijo, da bi lovci aktivneje posegali v populacijo divjih prašičev, kjer odstrel ni omejen kot pri drugi vrsti divjadi. »Številko je lahko napisati, težko je to izpeljati,« pravi Mastnak. »Vsako leto imamo lovskou-pravljavski načrt, ki ga moramo izpolniti v 70 odstotkih. To pomeni, da moramo od 580 divjih prašičev na območju, kolikor jih predvideva letošnji načrt, odstreliti vsaj 406 živali, sicer lahko inšpektor kaznuje lovsko
družino, če nima objektivnih razlogov za izpad,« pojasnjuje Mastnak. Takšen lov je zahteven, saj se v času brez snega prašič skriva in ga je težko uloviti. Ponekod so se lovci povezali z lastniki kmetijskih zemljišč in jih povabili na lov, da so sami videli, da zadeva ni tako enostavna. Pomembni so tudi preventivni ukrepi, kot je ograjevanje površin z električnim pastirjem, pri čemer Mastnak pohvali LD Prebold, ki ima zato znosno škodo, čeprav ima tudi odstrel zadnja leta največji. Pred štiridese-
timi leti so njeni člani letno odstrelili od pet do šest živali te vrste, lani kar 84.
Dogovor o odškodnini
Škoda zaradi divjih prašičev sicer ni vsako leto enaka, saj tudi število živali niha. »Pri divjem prašiču je težko realno načrtovati številnost
populacije,« pravi Mastnak. To počnejo lovci na osnovi povprečnega števila zadnjih šestih let. A lahko se uštejejo. »Če je februar, ko svinje po-legajo mladiče, moker, lahko veliko legel pogine. Njihovo število je odvisno tudi od tega, kako obrodita bukev in kostanj, saj so plodovi njihova hrana.«
Ko prašiči povzročijo škodo na kmetijskih površinah, jo je treba čimprej pisno prijaviti lovski družini. V večini primerov pride do sporazuma, če pa kmetje s predlogom lovcev niso zadovoljni, se lahko pritožijo na ministrstvo za kmetijstvo.
Sredstva za izplačilo odškodnin dobijo lovci na osnovi prodaje divjačine in iz lovskega turizma. Država jo plača le na nelovni površini, če lovska družina izpolni svoj načrt odstrela v okviru dovoljenih odstopanj.
TATJANA CVIRN
Divji p
Marija Terezija ga je skoraj iztrebila - V zadnjih letih doživlja velik razmah -Ogrozi ga lahko afriška prašičja kuga
Največ divjih prašičev v naši regiji najdem kot v severnem delu Šaleške doline, na povzročijo na loviščih v Preboldu, Tabori v Rečici pri Laškem, na območju Bohorja
Premajhr
Da se želje lovcev in kmetov pogosto ne ujemajo, kažejo razprave na posvetih, ki sta jih pripravila Sindikat kmetov Slovenije in Kmetij-sko-gozdarska zbornica Slovenije. Ta je pripravila tudi peticijo, s katero zahteva zmanjšanje števila divjadi in zveri. Podprlo jo je več kot 50 nevladnih organizacij s področja kmetijstva in gozdarstva.
V njej med drugim zahtevajo, da se kmetijsko in okoljsko ministrstvo začneta pogovarjati, kako zmanjšati škodo divjadi in zveri. Glavna
Medved p krajani vzr
Lovci pravijo, da so 1 letos niso
Zaradi zveri je bilo na Celjskem v zadnjem času največ vznemirjenja na območju Rečice pri Laškem, kjer se kmetje in lastniki gozdov hu-dujejo zaradi divjih prašičev, ki povzročajo škodo na poljščinah. Prebivalci te krajevne skupnosti so ob krajanih Sedraža vznemirjeni tudi zaradi medvedov, ki so se udomačili in razbohotili na širšem območju Šmohorja. Na zaskrbljenost zaradi razmer so pred časom tudi odločno opozorili in pozvali pristojne ustanove k ukrepanju.
Društvo lastnikov gozdov je razmere zaradi divjih prašičev označilo za izredne. Na sestanku pred tremi meseci so svoje zahteve naslovili na kmetijsko ministrstvo, zavod
Lovci morajo podatek o odvzemu živali, torej o odstrelu in izgubah, vnašati v lovskoinformacijski sistem, ki ga lahko spremljajo tudi inšpektorji in državne ustanove. Kot dokaz morajo imeti tudi del čeljusti živali.
NAŠA TEMA
13
V ■ V I	I ■	V ■ I
rašič, kralj naših gozdov
Divji prašiči so se v slovenskih gozdovih v zadnjih letih namnožili bolj kot kadarkoli prej. Lani je bil njihov odstrel v lovskem območju savinjsko-kozjanske regije več kot 770 živali in je bil daleč največji po drugi svetovni vojni.
»Divjih prašičev je bilo nekoč manj zaradi ukrepov v obdobju vladanja Marije Terezije in kasneje Franca Jožefa. V tistem času je bil prašič glavni škodlji-
vec za kmetijsko proizvodnjo, zato sta zapovedala lov, pri katerem so morali sodelovati tudi lastniki zemljišč. S celotnega območja Slovenije so takrat
divjega prašiča skoraj iztrebili,« je pojasnil Peter Terglav iz Zavoda za gozdove Slovenije. Po drugi svetovni vojni se je stanje začelo spreminjati in do danes se je ta gozdna vrsta zaradi obilice primerne gozdne hrane bistveno razširila in približala ljudem, ki jim povzroča nemalo
0	v Zasavskem hribovju, kjer so pogoji zanje boljši Paškem Kozjaku in Konjiški gori. Največ škode i, Grižah, na območju Lovske družine Hum Celje,
1	in vse do Bistrice ob Sotli. (Vir: Peter Terglav)
sivih las. A po besedah Tergla-va ima njihovo ritje po poljih in travnikih tudi pozitivne učinke. »Po tleh rijejo zaradi beljakovinske hrane. V prvi vrsti gre za ličinke majskega hrošča, ki lahko povzročajo občutno škodo na travinjah. S tega vidika divji prašiči delajo korist in ne škodo.«
Cena divjačine nižja
Razmere se lahko v naših gozdovih hitro bistveno spremenijo. Sloveniji z Madžarske že grozi afriška prašičja kuga, ki je posledica nenormalno visoke gostote divjih prašičev na nekaterih območjih, tudi v Sloveniji. Če bi se kuga pojavila tudi v slovenskih gozdovih, bi lahko poginilo od devetdeset do sto odstotkov te populacije. Bolezen lahko hitro preskoči na rejene živali, zato bi lahko bili v nevarnosti domači prašiči. Cena divjačine je na račun tega v zadnjih letih zelo padla. »S to ceno zato čedalje težje pokrivamo vse stroške lovišča. V Evropi je kar nekaj držav, kjer imajo zaradi tega odrejen popoln odstrel,« izpostavlja starešina Lovske družine Prebold Anton Savorgnani.	ŠO
SPELA OZIR
ia vloga lastnikov zemljišč
težava je po besedah Andreja Andoljška, višjega koordinatorja za področje gozdarstva v KGZS, da je v naših gozdovih vedno več parkljaste divjadi in zveri. Zato zahtevajo večji odstrel. »Divjadi ni le vedno več, ampak se tudi širi na prostore, kjer je včasih ni bilo. To velja zlasti za jelenjad, ki je za lovce zanimiva vrsta, a povzroči veliko težav kmetovalcem.« Rešitev po njegovem mnenju tudi ni v ograjevanju površin, saj bi bili stroški previsoki, z estetskega in turističnega vidika pa to tudi ni sprejemljivo.
Ogrožena tudi obnova gozdov
Ob tem gozdarji opozarjajo tudi na katastrofalno stanje v gozdovih, saj je na 40 odstotkih površin problematična njihova obnova. To je pokazal popis objedenosti gozdnega mladja in zato je zavod za gozdove lani prilagodil načrte za povečan odstrel divjadi. »Takšno odločitev zavoda smo pozdravili in upamo, da bo ta usmeritev veljala tudi v prihodnje. Lastniki zemljišč zaradi divjadi nimajo nič drugega razen škode, a še to jim priznajo pod določenimi
pogoji,« opozarja Andoljšek in meni, da bi morala imeti država več posluha za težave lastnikov zemljišč in da bi morali določiti prednosti v prostoru. »Če je povečanje prehranske varnosti naš ključni cilj, je divjad pri tem omejujoč dejavnik.«
Če so s predlogom za odstrel divjadi v zbornici zadovoljni, to ne velja za odstrel zveri. »Letos je predviden nekoliko večji odvzem medvedov, a še vedno nižji od predloga zavoda za gozdove,« pravi Andolj-šek. Zavod predlaga odstrel 200 medvedov, ministrstvo 25
manj. Na osnovi pripomb bodo na ministrstvu v prihodnjih dneh oblikovali besedilo odloka, v katerem bo navedeno, kolikšen bo odvzem volkov in medvedov v Sloveniji.
TC
OB ROBU
Bo narava za ravnovesje poskrbela kar sama?
Za marsikoga ni lepšega, kot so jutranji ali nočni prizori srnjadi, ki se brezskrbno pase na travniku in v trenutku, ko začuti človeško družbo, plaho pobegne v bližnji gozd. Tudi na sprehodu po gozdu je zabavno opazovati in prepoznavati v tleh odtisnjene sledi divjadi ter njihovih iztrebkov. Tovrstno romantično gozdno doživetje pa je lahko za številne lastnike obgozdnih kmetijskih zemljišč prava nočna mora. Obilica primerne gozdne hrane je v zadnjih desetletjih v slovenskih gozdovih povzročila pravi razmah nekaterih živalskih vrst. Nočni obiski divjih prašičev in srnjadi te tudi medveda so ponekod bistveno pogostejši kot nekoč. Tamkajšnje prebivalstvo zato od lovcev terja njihov odstrel.
Da si je divji prašič res dodobra prilastil slovenske gozdove, kažejo tudi lovski načrti, ki ne določajo zgornje meje pri njihovem odstrelu. Torej več trofej, toliko bolje. Nekatere lovske družine so pri tem bolj, spet druge manj pridne. Med njimi in lastniki tamkajšnjih zemljišč lahko zato marsikdaj preskoči iskrica, ki pri reševanju tovrstne problematike ne pomeni nič dobrega. Nekatere lovske družine z domačini sodelujejo izjemno dobro, spet druge nekoliko slabše, vsem pa je skupno, da so odgovorne za škodo, ki jo povzroča divjad. Seveda je ta v očeh kmetov in lovcev mnogokrat različna, a je z dobrim sodelovanjem med prvimi in drugimi, kot kažejo nekateri primeri, lahko tudi dobro obvladljiva.
Ni treba veliko in narava bo za ravnovesje v gozdu tudi v Sloveniji poskrbela kar sama. Z Madžarske ji že grozi afriška prašičja kuga, ki bo, če bo zajela naše gozdove, dodobra zdesetkala populacijo divjih prašičev. A to ne pomeni nič dobrega, saj lahko v trenutku preskoči na domače prašiče in njihovim rejcem povzroči veliko škode.
Gozdnim živalim v njihovem naravnem okolju ne pretijo le bolezni in druge preveč razmnožene živalske vrste, temveč tudi človek, ki vedno pogosteje zahaja na nekoč le redko obljudena območja. Veliko je sečnje, hrupa motornih vozil, vedno več zazidanih površin, glasnih pohodnikov ... Vse to živali sili, da pogosteje zahajajo v bližino človeka, kjer nanje pretijo spet druge nevarnosti. Veliko povedo že podatki lovskih družin, da se je število njihovih povozov v zadnjih letih povečalo.
Lisca brez strahu, gams ljubitelj miru
roti divjemu prašiču, lemirjeni
nle lani res izredne razmere, medtem ko
za gozdove, lovsko zvezo, domačo lovsko družino in druge ustanove. A kot je povedal Jože Prah, predsednik Društva lastnikov gozdov Sopota - Laško, so naleteli na odziv, ki ga niso pričakovali, saj od nobene ustanove niso prejeli pisnega odgovora. Sklenili so, da bodo apel ponovili in zaostrili aktivnosti. »Prepričani smo, da je mogoče s takojšnjim odstrelom uravnati primerno stanje, zato bomo zahtevali pisne odgovore, kako je z izvedbo teh ukrepov. Da bi se populacija divjih prašičev kaj zmanjšala, ni signalov, hkrati se je povečala prisotnost zveri na tem območju, predvsem medveda,« je še dodal Prah in opozoril, da so se hkrati zelo zaskrbljujoče
namnožili jeleni in da na to območje prihaja tudi šakal.
Stanje se umirja
Starešina Lovske družina Rečica pri Laškem Gregor Horjak je povedal, da pri odstrelu divjih prašičev ravnajo v skladu z načrtom, ki jim ga odobri država oziroma ministrstvo za kmetijstvo. Po njem bodo tako letos odstrelili 45 divjih prašičev, od tega 20 odstotkov svinj rodnega dela. »V zadnjih letih se je odstrel povišal za 20 do 25 odstotkov. Glede na visok lanski odstrel se je stanje letos umirilo,« je pojasnil Horjak, ki meni, da letos razmere vendarle niso tako skrb vzbujajoče. Večjih težav tudi ne pričakuje, saj imajo poljščine zaščitene z več kot 50 električnimi pastirji.
Medved preganja divjega prašiča v dolino
Da je divji prašič prišel bliže k nižje ležečim kmetijam, je ob razplodu kriv tudi medved, ki ga je pregnal iz visoko ležečih lovišč. Zaradi medvedov so sicer ob krajanih Rečice vznemirjeni predvsem krajani Sedraža, oboji so konec maja na zboru krajanov opozorili na nevarno soočanje z medvedi v bližini njihovih domov in prav tako pozvali pristojne ustanova k takojšnjemu ukrepanju. Horjak je ob tem dodal, da lovci medveda na območju Šmohorja že nekaj časa niso opazili. »Glede zahtev krajanov na sestanku smo storili vse, kar je bilo v naši moči: v lovski družini smo pristojnim ustanovam predlagali odstrel enega medveda. A z ministrstva za okolje smo prejeli odgovor, da ne dovolijo odstrela, dokler za to ne bo tehtnega razloga, torej dokler ne bo napadel človeka ali drobnice pri kmetih.«
ROBERT GORJANC
Marsikdo na obrobju gozdov in v bližini hiš danes opazi več divjih živali kot nekoč. Starešina Lovske družine Prebold Anton Savor-gnani pravi, da razlog za to ni zgolj njihovo večje število, temveč vedno večji nemir v gozdu in zanje privlačna hrana na njegovem obrobju.
»Hišam se že od nekdaj najbolj približujejo lisice z mladiči, ko plenijo kokoši. Tudi srnjad se je malo bolj navadila ljudi in se jih ne boji več toliko kot nekoč,« opaža Anton Sa-vorgnani, ki kot pomemben
dejavnik približevanja divjadi ljudem navaja tudi hrano na poljih in travnikih, ki jih lovci zato skušajo zavarovati na različne načine. Tudi z električnimi pastirji. »Glavna cesta, ki povezuje Spodnjo Savinjsko dolino z Zasavjem, po sredini preseka naše lovišče. Pred leti je bila to makadamska cesta z malo prometa. Danes je ta asfaltirana in po njej vozijo hitreje,« naslednji razlog za vedno več divjadi pred človeškimi očmi navrže starešina. Poleg avtomobilov vedno več hrupa v gozdu povzročajo tudi inten-
zivnejša strojna sečnja, poho-dniki, ljubitelji motokrosa in štirikolesnikov. »Na Golavi, kjer imamo lovsko kočo, je bila, dokler tam še ni bilo bivaka, skupina gamsov. Od takrat jih tam ni več,« še dodaja Savorgnani, ki še posebej ni milosten do motokrosistov in uporabnikov štirikolesnikov. »Ne ustavijo jih ne zakon ne druga opozorila. »Njihovega ravnanja prav tako nihče ne sankcionira. Nisem še videl policista, ki bi koga ustavil in ga kaznoval.«
ŠO
»Divje živali vedno bolj silijo v urbana naselja, saj jim jemljemo njihov življenjski prostor. Zaradi hrupa motokrosistov in štirikolesnikov je divjad v stresu, zato lahko povzroča še več škode. Živalim jemljemo tudi hrano v gozdu, saj odnesemo na tone kostanja in gob. Če bi ljudje jedli žir, bi divji prašiči ostali še brez tega,«pravi Zdravko Mastnak, strokovni tajnik Savinjsko-kozjanske zveze lovskih družin Celje.
Zv-v	a	■	, ■	I I v ■
zičnato ograjo proti nadležnim srnam
Srne še naprej povzročajo škodo na mestnem pokopališču, zato se je celjska občina odločila za postavitev ograje, ki jim bo preprečila dostop do grobov.
Naložba bo stala 10 tisoč evrov. Zaposleni v režijskem obratu Mestne občine Celje so ograjo v teh dneh že začeli postavljati. Zičnata ograja bo nadomestila kemično, ki
naj bi z vonjem odganjala srnjad, a ni bila učinkovita. Po besedah Zdravka Mastnaka je treba takšno ograjo obnavljati vsakih 14 dni. Približno 500 metrov dolgo in približno meter in pol visoko zeleno ograjo bo občina jeseni na določenem delu ozelenila z zimzeleno živo mejo.
Na podlagi pridobljenega soglasja celjske enote zavoda za
varstvo kulturne dediščine so se v občini odločili za obnovo dela obstoječe betonske ograje na severozahodnem delu mestnega pokopališča. Izvajalec del, podjetje Isar iz Vojnika, ki je že začel dela, vredna 40 tisoč evrov, bo obnovil približno 30 metrov dolg odsek ograje, na novo pozidal tri stebre in saniral kovane elemente.
RG
14
KRONIKA
Skoberne bo zahteval odškodnino
»Padla« prva sodba zoper Milka Škoberneta na mariborskem sodišču
Vrhovno sodišče je tudi drugič odločilo v prid nekdanjemu celjskemu okrožnemu sodniku Milku Ško-bernetu. V tem primeru gre za postopek, v katerem so ga pred leti na Okrajnem sodišču v Mariboru obsodili na polletno zaporno
kazen zaradi krive izpo-vedbe. Vrhovno sodišče je zdaj odločilo, da ni bilo nobenih znakov kaznivega dejanja. Ker je Škoberne to kazen že prestal, bo skoraj zagotovo upravičen tudi do odškodnine.
Šlo je za zadevo, ko je bil Škoberne vabljen kot priča
v enem od sodnih postopkov. Ta zadeva je bila ločena od postopka, v katerem je bil v Ljubljani obsojen zaradi jemanja podkupnine. Obtoženi v tem postopku je sicer prav tako podal kazensko ovadbo zoper Škoberneta zaradi jemanja podkupnine, kar so tožilci zavrgli. Nato je bila zoper osebo, ki je jemanje podkupnine Škobernetu očitala, na mariborsko sodišče vložena obtožnica zaradi krive ovadbe. In Škoberne je v tem postopku pričal. Ker naj bi pred sodiščem podal lažno izjavo, so pro-
ti njemu uvedli postopek zaradi krivega pričanja. Bil je obsojen. Pravzaprav dvakrat. Prvič je vrhovno sodišče sodbo razveljavilo zaradi absolutnih kršitev kazenskega postopka, ker naj bi bili razlogi o ključnih dejstvih v sodbi nejasno in pomanjkljivo obrazloženi. Nato so Škobernetu sodili ponovno. In ga ponovno obsodili na enako kazen. Zdaj se je izkazalo, da Ško-berne kaznivega dejanja sploh ni storil, ker ni bilo znakov kaznivega dejanja. Toda kazen je že prestal v sklopu prestajanja kazni
zaradi korupcije na celjskem sodišču. »Stroški mojega takratnega odvetnika in moji stroški zaradi tega postopka bodo obremenili proračun. Kazen sem v celoti prestal, zato bo vložen ustrezen odškodninski zahtevek, o čemer se bova posvetovala z zagovornico. Primerna odškodnina bo temeljila na odškodnini, ki je bila že izplačana zaradi nezakonitega pripora v postopku, v katerem sem bil obsojen zaradi korupcije,« pravi Milko Škoberne.
SŠol
Foto: arhiv NT
Nekdanji sodnik je sicer bil pred leti v Ljubljani obsojen na petletno zaporno kazen zaradi jemanja podkupnine v času, ko je bil zaposlen na celjskem sodišču. Toda ta primer še ni končan. Trenutno je v rokah ustavnih sodnikov. Škoberne je zdaj že na prostosti.
Sum povzročitve nevarnosti pri gradnji?
Primer delne porušitve hiše Bučarjevih
Potem ko je Ministrstvo RS za pravosodje aprila odredilo izredni nadzor nad izvajanjem sodne uprave na Okrožnem sodišču v Celju zaradi ravnanja v zadevi stečajnega upravitelja Tomaža Kosa, je zdaj sprejelo tudi končno poročilo o nadzoru. Kot je znano, je Kos ovaden med drugim zaradi suma zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic ter jemanja podkupnine.
Ministrstvo je takrat Sodnemu svetu RS poslalo tudi pobudo za uvedbo disciplinskega postopka zoper preiskovalno sodnico Okrožnega sodišča v Celju Bojano Leskovar ker naj ne bi izpol-
nila »obveznosti poročanja ministrstvu o tem, da je bila zoper imenovanega stečajnega upravitelja pravnomočno uvedena preiskava«.
Zdaj je znano tudi poročilo o nadzoru. »V njem je med drugim ugotovljeno, da je sodna uprava Okrožnega sodišča v Celju aktivno pristopila k reševanju izpostavljenega problema šele, ko je bilo ugotovljeno, da sodišče o dejstvu, da je zoper upravitelja uveden kazenski postopek, ni obvestilo ministrstva. In ko sta določena pojasnila o tem zahtevala ministrstvo ter Višje sodišče v Celju. Ker so ukrepi medtem že bili sprejeti, ministrstvo
dodatnih ukrepov ni priporočalo,« so nam odgovorili s pravosodnega ministrstva. Ta primer je bil tudi prvi takšen, da se je pravosodno ministrstvo odločilo za uvedbo izrednega nadzora.
Kot smo že poročali, je ministrstvo za pravosodje po ovadbi Kosa že spomladi ustavilo njegovo imenovanje v novih stečajnih postopkih in ga razrešilo v postopkih, ki jih je vodil. Do tega ukrepa, ki ga je sprejelo ministrstvo za pravosodje, je imel Kos na seznamu kar 86 stečajnih zadev. Večinoma je šlo za osebne stečaje.
SŠol
Celjski kriminalisti še niso končali preiskave okoliščin delne porušitve stanovanjske hiše družine Bučar na Lopati. Kot je znano, se je ob gradbenih delih porušila ena od sten hiše. Izvedenec gradbene stroke, ki je zatem opravil ogled, je ocenil, da hiša ni varna za bivanje in da jo bo morala družina porušiti. Dela je izvajalo mariborsko podjetje. Policija preiskuje sum kaznivega dejanja povzročitev nevarnosti pri gradbeni dejavnosti.
Družina Bučar trenutno še vedno biva pri svojcih in prijateljih, ravno v teh dneh naj bi dobila tudi zasilni bivalni
zabojnik, kjer bo nastanjena, dokler ne bo zgradila nove hiše. Do nove hiše bo minilo še kar nekaj časa. Kot smo že poročali, so Bučarjevi v nezavidljivem položaju, saj so najeli kredit za obnovo hiše, ki jo morajo zdaj porušiti.
»Čeprav imamo že predračune za postopek rušitve, moramo čakati na dovoljenje sodišča,« pravi lastnica hiše Barbara Bučar. Trenutno stanje hiše je tudi dokaz v preiskavi vseh okoliščin. »Še vedno trajajo sodne počitnice, zato upam, da bo ta primer za sodišče prednosten,« dodaja Bučarjeva. Humanitarno društvo Enostavno po-
magam na svojem transakcij-skem računu še vedno zbira finančno pomoč, saj bo družina Bučar nujno potrebovala denar za gradnjo nove hiše, samo s porušitvijo stare bo imela ogromen strošek. Prav tako je dobrodošla pomoč podjetnikov, ki lahko podarijo material ali napotijo svoje delavce, da si bo družina čim prej lahko zgradila novo hišo. Denar še vedno zbira tudi Krajevna skupnost Ostro-žno. K pomoči je pozval tudi Dom ob Savinji Celje, kjer je zaposlena Barbara Bučar. Tudi sodelavci so ji finančno priskočili na pomoč.
SŠol
Znani poročili o izrednih nadzorih na sodišču
Sodišče ukrepalo šele po posredovanju ministrstva
Hišo so morali po nasvetu gradbenega izvedenca dodatno podpreti. Tako naj bi bilo do porušitve. Foto: GrupA
Finančno pomoč zbira tudi Krajevna	Finančna sredstva za družino Bučar zbi-
skupnost Ostrožno, ki je sestavila poseben	ra tudi Humanitarno društvo Enostavno
odbor, ki pomaga reševati situacijo Bučar-	pomagam. Njegov transakcijski račun je
jevih. Transakcijski račun KS Ostrožno:	TRR: SI56 6100 0000 7496 313 (odprt pri
SI56 0121 1645 0787 922, referenca: SI 00	Delavski hranilnici), sklic: SI00 1152018,
18-07-2018, koda namena CHAR, namen:	NAMEN: Donacija za družino Bučar, na-
Pomoč družini Bučar	men: CHAR
Pregled poslovanja glede ovadb v Tešu, ki ga je junija opravilo Višje sodišče v Celju, je pokazal, da je mogoče zastoje pri obravnavi zadeve pripisati predvsem objektivnim razlogom. Priporočeno je bilo, naj predsednik okrožnega sodišča oziroma vodja specializiranega oddelka od pristojnega preiskovalnega sodnika zahtevata mesečna poročila o delu pri tem primeru in ob morebitnih ponovnih zastojih ustrezno ukrepata. Ministrstvo za pravosodje je Višje sodišče v Celju zaprosilo za dodatna pojasnila, zlasti glede ukrepov sodišča za zagotavljanje sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Višje sodišče je ministrstvu pojasnilo, da je zadevo ves čas nadzorovalo in da so bili sprejeti številni ukrepi za pospešeno reševanje zadeve. V zadevi je predsednik okrožnega sodišča odredil tudi prednost.
KRONIKA
15
Med obtoženimi nekdanja celjska
Do sojenja je še dolga pot
dva
zdravnika
Med obtoženimi so poleg dveh zdravnikov, ki sta nekoč delala v Celju, tudi zdravniki iz ljubljanskega kliničnega centra, mariborskega kliničnega centra, novomeške bolnišnice in iz Valdoltre.
Specializirano državno tožilstvo je ta teden na Okrožno sodišče v Ljubljani vložilo obtožnico zoper 15 fizičnih oseb in eno pravno osebo. Obtoženih je osem zdravnikov, poleg njih so se v postopku znašli še dve farmacevtki, trije komercialisti in še dve osebi, ki sta sorodnika dveh zdravnikov. Gre za eno največjih afer v slovenskem zdravstvu, v kateri naj bi obtoženi sprejemali podkupnine. Trije naj bi prejeli tudi sto tisoč evrov, dva celo več. Med obtoženimi naj bi bila tudi nekdanji celjski travma-tolog Miodrag Vlaović in nekdanji vodja oddelka za ortopedijo v Celju Samo Karel Fokter.
Vlaovića so po izbruhu afere v Celju tudi odstavili z mesta vodje travmatolo-škega oddelka, nato se je upokojil. Vodstvo bolnišnice ga je takrat tudi takoj odstranilo iz vseh komisij, ki so bile povezane z javnim naročanjem. Fokter danes ne dela več v Celju, ampak
v mariborski bolnišnici. Očitana kazniva dejanja vsem 15 v obtožnici se nanašajo na nedovoljeno sprejemanje daril, ki naj bi jih dobili v povezavi z dobavo medicinskega materiala in zdravil bolnišnicam. Zoper dve osebi naj bi bila vložena med drugim tudi obtožnica zaradi pranja denarja, zoper enega še zaradi ponareditve ali uničenja poslovnih listin in preprečitve dokazovanja.
Pred sojenjem še ugovori
Predstojniki v bolnišnicah oziroma drugih ustanovah naj bi sprejemali darila, da bi omogočili nabavo medicinskih pripomočkov točno določenemu dobavitelju. Kazniva dejanja so izvrševali tako, da so dobavitelji ponudili nagrado, ki so jo zdravniki sprejeli v zameno za vzpostavitev poslov oziroma nabavo točno določenega medicinskega blaga ali pripomočkov.
Ti dobavitelji so preko povezanih družb iz tujine de-
nar nakazovali na njihove transakcijske račune, ki so jih ravno za ta namen ustanovili na območju Hrvaške, Avstrije, Nemčije. Struktura cene je bila že na začetku določena tako, da je bil del denarja, zajet v ceni, namenjen za nedovoljena darila. Tako je bilo od 5 do 20 odstotkov cene dobavljenega blaga namenjenih za nedovoljene nagrade. Med nagradami naj bi bile tudi zlate palice.
Gre za izjemno obsežno dokumentacijo, saj obtožnica vsebuje več kot 500 strani z več kot 20 tisoč prilogami. Skoraj neverjetno je pričakovati, da bo obtožnica pravnomočna kmalu, nanjo lahko namreč obtoženi podajo tudi ugovore. Do sojenja je tako še dolga pot, zato najverjetneje ni možnosti, da bi se začelo že letos. Tudi število obtoženih bo za sodišče velik zalogaj, zato je ena od možnosti, da se bo sodnik po predobrav-navnem naroku - ko bo ta sploh na vrsti - odločil celo za ločena sojenja. Ponavadi
se to zgodi, če je obtoženih več. Ker nihče od njih ni v priporu, ta zadeva za sodišče ni prednostna.
Čas za
odgovornost
»Ugotavljamo, da je veliko primerov koruptivnih ravnanj tudi posledica sistemske korupcije, za katero je značilen prodor koruptivnih praks na različnih področjih, zlasti naj izpostavim bančni in zdravstveni sistem, sistem načrtnega izrabljanja evropskih sredstev, javnih naročil in podobno,« je leta 2013 ob hišnih preiskavah v tem primeru dejal direktor Nacionalnega preiskovalnega urada Darko Maj-henič.
»Menim, da je nastopil čas za prevzemanje odgovornosti posameznikov za koruptivna ravnanja, ne samo moralne, temveč tudi kazenske. Le tako bomo državljanom povrnili zaupanje v ustanove,« je še dodal Majhenič.
SŠol
V sklopu preiskave leta 2013 so kriminalisti opravili kar 58 hišnih preiskav. Z očitanimi kaznivimi dejanji naj bi bila pridobljena materialna korist več kot milijon evrov oziroma je bila v takšni višini storjena škoda zdravstvenemu zavarovalnemu sistemu.
Pri vozniku, ki so ga v torek zjutraj ustavili na Dečkovi cesti v Celju, kjer je omejitev hitrosti 50 km/h, je merilnik hitrosti zaznal kar 75 km/h. Če bi voznik pri tej hitrosti zbil pešca, je vprašanje, ali bi preživel.
Vsakemu vozniku so policisti in predstavniki ZŠAM Celje predali tudi zloženko Hitrost ubija. Sporočilo na njej je dovolj zgovorno: »Ne vozi prehitro, ker te bo to pripeljalo do prehitrega konca.«
Ze tretji prekoračil hitrost
Ta teden po vsej Evropi poteka akcija Hitrost. Tudi slovenski policisti po vsej državi preverjajo, ali vozniki upoštevajo omejitve hitrosti. Neprilagojena hitrost je namreč še vedno glavni vzrok za najhujše prometne nesreče. Samo lani je v Sloveniji umrlo 46 ljudi v nesrečah, ki so se zgodile zaradi prevelike hitrosti.
Celjski policisti bodo še do nedelje v nadzoru na terenu skupaj s predstavniki združenja šoferjev in avtomehanikov poleg nadzora izvajali tudi preventivne aktivnosti s poudarkom na pomenu upoštevanja omejitve hitrosti in zmanjšanju
števila prometnih nesreč. Aktivnosti bodo potekale na območju policijskih postaj Celje, Laško in Slovenske Konjice.
V Celju so nadzor začeli v torek dopoldne na Dečkovi cesti. Že tretji voznik, ki so ga ustavili, je hitrost prekoračil kar za 25 kilometrov na uro. Tretjina vseh nesreč na Celjskem se zgodi ravno zaradi prevelike hitrosti. »Toda od nesreče do nesreče je različno, ali gre za neprilagojeno ali prekoračeno hitrost. Težko bi odgovoril na vprašanje, ali se na tem področju stanje izboljšuje z leti. Hitrost je v prometu vedno problematičen dejavnik, zato ravno temu posvečamo ogromno po-
zornosti, a ne le z nadzorom, ampak tudi s preventivnimi dejavnostmi. Naš namen ni samo kaznovanje,« pravi vodja oddelka za promet na Policijski upravi Celje mag. Elvis A. Herbaj.
Dodaja, da bi bilo nekorektno trditi, da imajo s preveliko hitrostjo v prometu težave samo mladi. »So pa v določenih prometnih situacijah manj izkušeni. Starejši imajo dovolj izkušenj in morda ravno zaradi tega prekoračujejo hitrost v določenih primerih. Enoumnega odgovora na to vprašanje ni,« še dodaja Herbaj.
SŠol Foto: GrupA
Streljal iz vozila, nato pobegnil s policije
Na celjski policijski upravi se je pretekli teden zgodil nenavaden dogodek. Eden od osumljenih zaradi streljanja je pobegnil iz prostorov za razgovore. Gre za edini tovrsten primer v Celju. Zaradi njega je vodstvo policije že odredilo tudi izredni nadzor.
Pretekli ponedeljek so bili v večernih urah celjski policisti obveščeni o primeru streljanja iz vozila v Celju. Šlo naj bi za dva strela v zrak. Ko so policisti prišli na kraj, so na podlagi zbiranja obvestil in pregleda okolice v enem od gostinskih lokalov v Celju izsledili domačina, stara 34 let, ki sta ustrezala opisu storilcev, in jima tudi zasegli orožje. Kot so nam pojasnili na celjski policijski upravi, je med policijskim postopkom na Policijski postaji Celje eden od osumljenih v sobi za razgovore izkoristil nepozornost policistov. S silo telesa je poškodoval in nasilno odprl dvoje vrat ter pobegnil. Policisti so osumljenega kmalu prijeli in dokončali policijski postopek s hišno preiskavo pri obeh osumljenih. Oba bodo tudi kazensko ovadili. Zaradi pobega iz policijskih prostorov je direktor Policijske uprave Celje Jože Senica odredil tudi izredni strokovni nadzor nad delom policistov.
Niso vsi samo »uživalci mamil«
Nekaj bralcev nas je v zadnjih dneh opozorilo na redno zbiranje večje skupine ljudi na območju Gledališkega trga. Predvsem v popoldanskih urah naj bi se po mnenju bralcev uživalci mamil družili pred nekdanjim Zavodom RS za zaposlovanje ali v bližnjem parku na Gledališkem trgu. Zbiranje ali tovrstno druženje po mnenju policije še ne pomeni prekrška ali kaznivega dejanja.
Kot je povedal pomočnik komandirja Policijske postaje Celje Boštjan Kavc, so policisti pri svojih obhodih na takšne lokacije pozorni, nekateri kraji, na katerih se uživalci mamil zbirajo, so jim že znani: »Na takšnih točkah redno izvajamo nazore in občasno tudi zasežemo prepovedane droge, zaznamo prekrške in kazniva dejanja.« Toda Kavc jasno opozarja: »Samo zadrževanje določene skupine na javnem kraju ni prekršek. Če ne gre za javno zbiranje ali javni shod, je to dovoljeno vsakomur.« S tem poudarja tudi, da javnost vsakogar, ki se na ta način druži, nikakor ne sme označiti za uživalca mamil. »Občasno dobimo tudi prijave o takšnih zbiranjih, zadevo nato na terenu vedno tudi preverimo in spremljamo. Razumeti je treba, da so v poletnem času manjši parki pogosto obiskani, še več pretoka in takšnega druženja pričakujemo ob začetku šolskega leta.«
Pijana in brez dovoljenja
Policisti bodo zaradi nevarne vožnje v cestnem prometu ovadili voznico, ki je v ponedeljek vinjena povzročila prometno nesrečo. Nesreča se je zgodila približno ob 15.30 na Mariborski cesti v Celju. Voznici, ki je vozila tudi brez vozniškega dovoljenja, je alkotest pokazal 0,76 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo je trčila v drug avtomobil. Na srečo nihče ni bil poškodovan.
Ujel vlomilca
Policisti so ovadili 53-letnega moškega, ki je v soboto zjutraj vlomil v osebno vozilo, parkirano v Trnovljah pri Celju. Neznanca je opazil lastnik vozila. 53-letnik je poskušal pobegniti, vendar ga je lastnik vozila ujel in zadržal do prihoda policistov.
Okradla zlatarno in zbežala
Včeraj, v sredo, sta dva zamaskirana neznanca, oblečena v temnejša oblačila, oropala zlatarno na Kardeljevem trgu v Velenju.
Medtem ko je prvi zadrževal lastnika, je drugi iz sefa ukradel več zlatnine. Nekaj kosov zlatnine sta ukradla tudi, ko sta zapuščala prostore zlatarne. Oba naj bi bila višje postave, obstaja možnost, da je bil eden izmed njiju oborožen z nožem. Roparja sta nato zbežala v smeri Kardeljeve ulice. Po zadnjih podatkih, pred zaključkom naše redakcije, policija roparjev še ni izsledila. Kriminalisti so včeraj kar nekaj časa opravljali ogled kraja ropa. Točna višina škode še ni znana. Prav tako ni znano, ali sta roparja imela kakšne pomagače. Več podrobnosti o preiskavi bo znano v prihodnjih dneh.
16
AKTUALNA PONUDBA
Iščete dober naku
odlično storitev?
Preglejte aktualno pcnudDO
Lesnopredelovalni objekt na Planini pri Sevnici
Ј^ЈДМЈУ

BH&*
ene

D
Lesnoproizvodno podjetje Montpreis sta ustanovila Janko in Majda Robič, ki že od leta 1991 skrbita za širitev in razvoj ter organizacijo podjetja pri nabavi in predelavi lesa. V veliko pomoč sta tudi njuni hčeri Saša in Tjaša Robič.
Ker nabava in predelava lesa predstavljata glavno dejavnost podjetja, so si izbrali tudi svoje
vodilo, in sicer Ljubezen do lesa je pri nas doma. Ta misel je na kožo pisana ustanoviteljema družinskega podjetja in tudi vsem 13 zaposlenim.
Njihovo poslanstvo je z odgovornim in s strokovnim delom ustvarjanje pogojev za uspešno prihodnost za celotno družinsko podjetje, stranke, partnerje in zaposlene. V ta
Ustanovitelja podjetja Janko in Majda Robič

sklop sodi tudi dobro sodelovanje z okoliškimi žagami in sušilnicami, z avtoprevozniki, s špediterji, z ladjarji, torej z vsemi, ki so v tesni povezavi z lesom in s podjetjem Montpreis.
Na področju širitve poslovnega prostora je bila lani zgrajena nova hala, velika približno 1.000 kvadratnih metrov, ki je namenjena skladiščenju polproi-zvodov. Nova pridobitev omogoča hitrejšo obdelavo večjih količin lesa in ponudbo na trgih z večjo dodano vrednostjo.
Vizijo na podlagi lastnega razvoja in modernizacije predstavlja zagotavljanje kakovostne obdelave pol-proizvodov in predelavo lesa za ciljne kupce.
Gibalo uspeha predstavljajo nenehen razvoj, nadgradnja in modernizacija tako v proizvodnji kot tudi v ostalih vzporednih poslovnih dejavnostih.
V	družinskem podjetju se skrbno pripravljajo tudi na prehod z obstoječega programa proizvodnje polizdelkov na izdelavo končnih izdelkov.
Za uresničitev njihovih ciljev so potrebne vrednote, kot so zanesljivost, enostavnost, prijaznost, ustvarjalnost, inovativnost, odgovornost, timsko delo. Vse našteto v podjetju Montpreis premorejo, zato so njihovi cilji dosegljivi. Posledično so zadovoljni vsi, stranke, partnerji in zaposleni.
V	sklopu obstoječega programa predelave lesa tako nudijo hrastove železniške pragove, mostnice, prizmirani hrast, vse vrste evropskega rezanega lesa, za posebne navdušence in projektante pa tudi star hrastov les iz leta 1882 s
certifikatom in fosilni les, katerega starost ocenjujejo na 650 let. Od letos so na voljo tudi furnir in pragovi za izdelavo vrtnega programa ter za urejanje okolice.
V celotnem postopku obdelave in predelave lesa je poskrbljeno tudi za izkoristek manjših delcev lesa, ki jih porabijo kot surovino za ogrevanje ali za izdelavo polproizvodov nižjega kakovostnega razreda. Več o njihovih proizvodnih programih najdete na www. montpreis.si.
Delujejo na trgih Slovenije, Španije, Francije, Belgije, Italije, Avstrije, Nemčije in Madžarske, letos pa so se razširili tudi na trge Češke, Slovaške, Ukrajine in Norveške. Njihov cilj je prodor na trge Pakistana in Ku-vajta, uspešno že izvažajo les in lesne polproizvode v Indijo, Vietnam, na Kitajsko, Japonsko in v Afriko.
Cilji družinskega podjetja, posebej direktorja Janka Robiča, so, da bi z znanjem in izkušnjami ter s prepoznavno poštenostjo prodrli še v ostale dele sveta. Ustanovitelja Janko in Majda Robič ves čas prepletata znanje, vztrajnost, požrtvovalnost in pošten odnos do strank in zaposlenih. Posebno ljubezen do lesa sta pokazali tudi njuni hčeri Saša in Tjaša. Svetu tako želijo predstaviti pot obdelave in predelave lesa ter polproizvodov, ponuditi pa želijo tudi končne izdelke, narejene na prijazen način do narave.
Z lastno promocijo in energijo tako svetu predstavljajo Slovenijo, ki je bogato poraščena z gozdovi in ima kakovosten raznovrstni les.
BRCfl?
BIRO BIT servis in trgovina d.o.o. Teharska cesta 24, 3000 Celje
tel 03 4256100 fax 03 4256124 e-naslov:info@birobit.si www.birobit.si
-	PRODAJA PISARNISKEGA-POTROSNEGA MATERIALA TER BIRO-RAČUNALNIŠKE OPREME
-	NAJEM TISKALNIKOV IN MF NAPRAV
-	VZDRŽEVANJE BIRO-RAČUNALNIŠKE OPREME
zvočne slike kulture
P I r
c i n J!

ШШ шШМ
VSAK ČETRTEK OB 14.10 IN 19.15 radio Celje
www.radiocelje.com 95.11 95.9 1100.3190.0 MHz
ZAPOSLOVANJE IN KARIERA
17
Ali je predanost delodajalcu plačana?
Ali ste zaposleni v istem podjetju že vrsto let ali redno menjujete službe? Koliko let pri enem delodajalcu je idealno? Se splača biti pripaden? Odgovori so v anketi, ki so jo januarja in februarja 2018 izvajali s skoraj 60 tisoč intervjuvanci iz 12 evropskih držav.
Kolikšna je idealna doba zaposlitve pri istem delodajalcu?
Na mednarodnem zaposlitvenem portalu Paylab.com so naredili raziskavo, v kateri so sodelujoče spraševali, kolikšna je idealna doba zaposlitve pri istem delodajalcu. Največji delež vprašanih - 39 odstotkov - prisega na obdobje treh do petih let. Od tega je 48 odstotkov vprašanih starih od 25 do 34 let. Malo manj, 26 odstotkov, jih je odgovorilo, da je idealna doba od šest do devet let. Med njimi je 35 odstotkov starejših, in sicer starih od 45 do 55 let. Raziskava jasno pokaže, da se milenijci in generacija Z zavedajo kariernih izzivov ter
pogosteje išče priložnosti za poslovno rast. Generacija Z, ki je trenutno šele na začetku pojavljanja na trgu dela meni, da je idealno obdobje še krajše.
Kariere, ki veliko obetajo, povečujejo pripadnost
Na splošno so zaposleni, ki pri istem delodajalcu zdržijo več kot pet let, v manjšini, saj jih je le 27,5 odstotka. Največja skupina zaposlenih vztraja pri istem delodajalcu manj kot dve leti. Najbolj pripadni zaposleni, ki so pri istem delodajalcu več kot pet let, so na Finskem, v Sloveniji in na Poljskem. Najmanjši odstotek takšnih oseb je trenutno v Srbiji.
Pripadnost (lojalnost) je odvisna tudi od karierne rasti znotraj podjetja. Obstaja velika povezanost med ljudmi, ki za istega delodajalca delajo več kot pet let, in med visokimi vodilnimi položaji. To je povezano s tem, da je po stopničkah navzgor treba plezati nekaj časa, prav tako so na vodilne
položaje postavljene osebe, ki jih na tem mestu delodajalci vidijo dolgoročno, saj naj bi prinesle spremembe in ustvarile dobiček.
Se splača biti dolgoročno pripaden?
Skoraj polovica sodelujočih (47 odstotkov) meni, da se pripadnost splača, predvsem v obliki povišic ali nefi-nančnih dobrin. Skoraj tretjina intervjuvancev je takšno nagrado občutila s povišanjem plače, 17 odstotkov jih je dobilo druge materialne ugodnosti.
Nasprotno meni 32 odstotkov ljudi, so prepričani, da imajo prišleki skoraj enake ugodnosti, kot jih imajo dolgoletni partnerji v podjetju. Izjavili so, da se je meja med novimi in starimi zaposlenimi že zdavnaj zabrisala in da je vse odvisno le od tega, kako se je nekdo sposoben pogajati za dobrobit svojega mesta.
Ekipa MojeDelo.com
13 MojeDelo.com
Prodajalec v TPC Slovenska
Bistrica (m/ž) (Slovenska
Bistrica)
Delovne naloge: prodaja blaga ter pomoč in svetovanje kupcem, skrb za založenost in urejenost prodajnih polic ter ustrezno označevanje blaga, spremljanje ter zagotavljanje kakovosti blaga na posameznem oddelku, vodenje evidence blaga, prevzemanje blaga ter kontrola cen in kodiranje ter ostala dela, ki po svoji naravi sodijo v okvir dela prodajalca. Inpos, d. o. o., Opekar-niška cesta 2, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 12. 8. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Pomočnik kuharja (m/ž)
(Ljubečna)
Obvezna je izobrazba gostinske smeri, pričakujemo izkušnje na enakem ali podobnem delovnem mestu, vozniški izpit B-kategorije. Gostilna Kolar, Dejan Kolar, s. p., Obrtniška cesta 12, 3202 Ljubečna. Prijave zbiramo do 15. 8. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Kuhar (m/ž) (Ljubečna)
Si želite malo spremembe? Ponujamo vam dinamično delo od ponedeljka do petka v čudovitem kolektivu z odličnim delovnim časom ter dobrim in rednim plačilom. Gostilna Kolar, Dejan Kolar, s. p., Obrtniška cesta 12, 3202 Ljubečna. Prijave zbiramo do 15. 8. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Partner upravljalec bencinskega servisa (m/ž) (Slovenska Bistrica)
Partner bo upravljal bencinski servis kot samostojna pravna oseba. Od njega pričakujemo, da bo svoje strokovno znanje, izkušnje in sposobnosti uporabil za največjo možno učinkovitost poslovanja in povečanja zadovoljstva naših kupcev na bencinskem servisu. Mol Slovenija, d. o. o., Lendavska ulica 24, 9000 Murska Sobota. Prijave zbiramo do 14. 8. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Samostojni svetovalec in svetovalec (m/ž) (celotna Slovenija)
Čas je, da naredite nekaj zase! ZS Svetovanje, d. o. o., Betnavska cesta 2, 2000 Maribor. Prijave zbiramo do 15. 8. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Monter delovnih in fasadnih odrov (m/ž) (Vransko)
Od vas pričakujemo IV. raven izobrazbe (strojni mehanik ali drugo ustrezno), lahko je tudi nižja stopnja, vsaj 6 mesecev delovnih izkušenj, dobro znanje slovenskega jezika, poznavanje dela z računalnikom, vozniško dovoljenje B-kategorije, sposobnost prijaznega komuniciranja, iznajdljivost, zanesljivost, delavnost, pripravljenost za fizično delo in delo na višini. Viba, d. o. o., Čeplje 50, 3301 Petrovče. Prijave zbiramo do
19. 8. 2018. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Modelar (m/ž) (Žalec)
Kratek opis del: izdelava lesenih modelov/jedrovnikov in modelov/ jedrovnikov iz umetnih mas, montaža modelov na modelne plošče, izdelava livnih sistemov po navodilih tehnologa, sodelovanje s tehnologi glede izvedbe delitev jedrovnikov in modelov, barvanje in oblikovanje ter avtokontrola izdelanih modelov ... OMCO Metals Slovenia, d. o. o., Cesta žalskega tabora 10, 3310 Žalec. Prijave zbiramo do 31. 8. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Strojni vzdrževalec (m/ž)
(Žalec)
Kratek opis del: izvajanje preventivnega vzdrževanja in pregledov stanja za preprečevanje večjih okvar in zastojev v proizvodnji, odprava okvar strojev in naprav, izvajanje predpisanih testiranj opreme na strojih in napravah ... OMCO Metals Slovenia, d. o. o., Cesta žalskega tabora 10, 3310 Žalec. Prijave zbiramo do 31. 8. 2018. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Pralec vozil v avtomatski
pralnici (m/ž) (Velenje)
Vaše zadolžitve bodo obsegale predpripravo vozil za pranje v avtomatski avtopralnici, ročno pranje po potrebi, delo z denarjem in blagajno, skrb za red in čistočo. Avto Velenje, d. o. o., Koroška cesta 64, 3320 Velenje. Prijave zbiramo do 30. 8. 2018. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Razvojni inženir za področje razvoja programske opreme na vgrajenih sistemih (m/ž) (Velenje ali Ljubljana)
Od kandidatov pričakujemo VI./2 oziroma VII. stopnjo strokovne izobrazbe s področja računalništva in informatike, elektrotehnike oziroma druge ustrezne smeri, poglobljeno poznavanje programskega jezika C oziroma C++ ... Gorenje, d. d., Partizanska cesta 12, 3503 Velenje. Prijave zbiramo do 30. 8. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Programer PLC-krmilnikov (m/ž) (Celje)
Zaradi hitre rasti podjetja in dela pri novih projektih iščemo sodelavca/-ko na področju razvoja in načrtovanja programiranja Siemens S7-krmilnikov za opremo avtomatizacije in informatizacije v farmacevtski industriji. Naš cilj je poiskati osebo, ki se bo s primernimi znanji, samoiniciativnostjo in kreativnostjo vključila v našo ekipo. Inel, d. o. o., Bukovžlak 105, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 30. 8. 2018. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Hišnik vzdrževalec (m/ž) (Velenje)
Pregled in nadzor naprav ter objektov. Skrb za hišni red in varnost na objektu. Košnja trave. Skrb za požarno varnost na objektu. Nadzor nad izvajanjem vzdrževalnih del pooblaščenih in drugih izvajalcev. Skrb za obvestila na oglasni deski in poštne nabiralnike. Aktiva upravljanje, d. o. o., Ljubljanska cesta 12f, 1236 Trzin. Prijave zbiramo do 17. 8. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Prodajalec (m/ž) (Celje)
Pogoji: srednja strokovna šola, prednost trgovska ali ekonomska šola, izkušnje z delom v maloprodaji minimalno eno leto, izražene komunikacijske in prodajne veščine, ljubeznivost in prisrčnost v komunikaciji s kupci, marljiv, vesten in odgovoren pristop k delu in delovnim nalogam. Mlinar S, d. o. o., Pod hribom 55, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 30. 8. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Razvojni tehnolog za planiranje novih projektov (m/ž) v oddelku elektronike (Prebold)
Od vas pričakujemo naslednja strokovna in tehnična znanja: VI. ali VII. stopnjo izobrazbe tehnične smeri, elektrotehnika ima prednost, 2 leti delovnih izkušenj na področju konstruiranja in razvojne ter proizvodne tehnologije, poznavanje tehnoloških procesov in normativov na področju industrije (kovinske - elektro), obvladovanje in pripravo delovne dokumentacije . Odelo Slovenija, d. o. o., Tovarniška cesta 12, 3312 Prebold. Prijave zbiramo do 30. 8. 2018. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
GLS-kurir (m/ž) (Celje)
Zaradi hitre rasti iščemo kurirja/--ko, ki bo opravljal/-a storitve razvoza in pobiranja paketnih pošiljk na območju Celja z okolico. General logistics systems, d. o. o., GLS pogodbeni partner, Cesta v Prod 84, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 29. 8. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
18
ŠPORT
Bo Ratejevi tokrat uspelo?
Deset slovenskih atletov in atletinj brani barve Slovenije na letošnjem evropskem prvenstvu na prostem, ki se je v začetku tedna začelo v Berlinu in se bo končalo v nedeljo.
Vodstvo zveze napoveduje tri finalne uvrstitve, cilj je tudi medalja. Najvišje od vseh na lestvicah je članica celjskega Kladivarja Martina Ratej, ki ima četrti rezultat v metu kopja. Poleg nje sta iz celjskega kluba v Berlin odpotovala še Tina Šutej (skok s palico) in Luka Janežič (tek na 400 metrov).
Odločno v boj za medaljo
»Že dolgo nismo bili tako optimistični pred odhodom na prvenstvo. Tokrat gre na
Na evropskem prvenstvu v Berlinu Slovenijo zastopa deset atletov in atletinj.
prvenstvo sicer le deseterica, na prejšnjem prvenstvu v Amsterdamu jih je bilo
19, a ta ekipa je najboljša v tem trenutku v Sloveniji. Napovedujemo tri finalne
uvrstitve in medaljo,« je odločno dejal predsednik strokovnega sveta Atletske
zveze Slovenije Vladimir Kevo. V teku na 400 metrov je bil član Kladivarja Luka Janežič skupaj še z osmimi tekači neposredno uvrščen v polfinale, ki je bilo na sporedu včeraj zvečer.
Spodbudni rezultati
Martina Ratej ima za sabo nekaj zelo dobrih tekem in metov, ki vlivajo optimizem ter dajejo upanje po visoki uvrstitvi. Danes se zanjo začenja zares. »Sem zdrava, treningi pa so potekali po načrtu. Za mano je tudi odlična sezona. Želim si, da bi na prvenstvu ponovila zadnje dosežke, kar se daljav tiče, cilj je finale in tam potem boj za najvišja mesta,« je dejala Martina Ratej.
Članica celjskega Kladivarja Tina Šutej je v kvalifikacijah v skoku s palico preskočila le 4,20 metra in se ni uvrstila v finale. Delila je skupno 25. rezultat. Šutejeva je v prvem poskusu preskočila štiri metre, nato pa je na 4,20 m letvico dvakrat gladko podrla in je imela le še en poizkus na tej višini. V tretjem tudi ni bila prepričljiva, vendar je letvico preskočila in ostala v tekmovanju. Sledila je višina 4,35 m, na kateri je bila Šutejeva prvič s pokrčenimi koleni daleč od uspeha, saj ni niti končala premeta prek letvice. Tudi v drugem in tretjem skoku ni bila uspešna, v zadnjem je šla celo s celim telesom pod letvico.
MITJA KNEZ Foto: SP
Celjanke se že potijo Začele tudi rokometašice
Košarkarice Cinkarne Celje so začele priprave na novo tekmovalno sezono, ki bo nekaj posebnega. Celjski klub bo namreč ob koncu sezone praznoval 25 let samostojnega delovanja, potem ko je bil ustanovljen 23. junija 1994. Letos se v Celju sicer slavi 70 let od začetkov igranja ženske košarke.
Celjanke vstopajo v 25. sezono igranja v državnem prvenstvu. Hkrati bo to že 18. sezona v WABA-ligi (Cinkarna Celje je edini klub, ki je v ligi od vsega začetka) in 9. sezona v evropskem pokalu (nazadnje sezona 2006/07), v katerega se bodo Celjan-ke vrnile na začetku nove sezone. Varovanke trenerja Damirja Grgića bodo ob domači dvorani trenirale še na atletskem stadionu. Ekipa bo 15. avgusta za osem dni odpotovala na priprave v Barcelono, kjer jo čakajo štiri pripravljalne tekme z uglednimi ameriškimi univerzami, ki igrajo v NCAA-ligi.
Spremenjena ekipa
Klub je kot prva okrepila slovenska reprezentantka Maruša Seničar (Triglav
Kranj), pridružila pa se ji je tudi Američanka Chatrice White (Univerza Florida State). Celjski ekipi se je obenem pridružilo še pet mladih igralk (Lea Debeljak, Mojca Jelenc, Blaža Čeh, Hrvatica Marta Ostojić in Nigerijka Sophia Jite Gbemuotor). Klub so zapustile Althea Gwasha-vanhu, ki je končala kariero, Eva Stefanoski, s katero je celjski klub sporazumno prekinil pogodbo, in Oderah Chidom, ki se je vrnila v ZDA.
V uvodu še nepopolne
Na uvodnem treningu sta imela prvi trener Damir Gr-gić in njegov pomočnik Jure Krajnc na voljo deset igralk. Američanka Chatrice White bo v Celje prispela v nedeljo, reprezentančne obveznosti imajo Maša Ocvirk, Lana Šantelj, Lea Debeljak, Mojca Jelenc, Blaža Čeh, Ksenija Mitrić in Marta Ostojić. »Motivirani čakamo na novo sezono, v kateri bomo igrali kar na štirih frontah. Imeli bomo kakovostno ekipo. Izjemno sem vesel prihoda novih okrepitev, verjamem, da se bodo novinke hitro uspele vklopiti v ekipo tako na igri-
šču kot tudi izven njega,« je dejal trener Damir Grgić.
Vidna vloga vsem najmlajšim
Ker bodo košarkarice Cinkarne Celje igrale kar v štirih tekmovanjih, bodo posledično veliko več priložnosti dobile tudi mlajše košarkarice. Predvsem v državnem in pokalnem prvenstvu, kjer Celjanke branijo prvi mesti. »V domačem prvenstvu bomo dali prednost predvsem mlajšim igralkam. V jadranski ligi bomo naredili vse, da bomo iz tekme v tekmo napredovali, igrali agresivno in hitro košarko ter se seveda uvrstili čim višje. V domačem prvenstvu in pokalnem tekmovanju se želimo boriti za najvišja mesta. V evropskem tekmovanju bomo naredili vse, kar je v naši moči, da se pokažemo v najboljši luči, saj gre za zelo kakovostne tekmece, vendar upamo, da se bomo tudi mi veselili kakšne evropske zmage,« je pristavil Damir Grgić, ki začenja že svojo deseto sezono na klopi članske ekipe.
MITJA KNEZ Foto: ŽKK CINKARNA CELJE
Priprave na novo sezono so začele tudi rokometašice Z'dežele. V novi sezoni bodo nastopale tudi v mednarodnem tekmovanju pod okriljem EHF. Celjanke bodo večji del priprav opravile v domačem okolju.
Trenerja Sebastjana Oblaka bo do konca suspenza na uradnih tekmah nove sezone državnega prvenstva, tako kot že ob koncu pretekle sezone, nadomeščal njegov pomočnik Robert Šafarič. Po uvodnem delu priprav se bodo Celjanke za pet dni preselile v tradicionalno bazo v Podčetrtek, kjer naj bi odigrale vsaj eno pripravljalno tekmo z eno od ekip z bližnje Hrvaške. Igralski mozaik še ni povsem sestavljen za novo sezono. Ekipo Z'dežele je zapustila vratarka Klara Hrovatič, ki se je preselila v Žalec. Urška Robič in Maja Helbel sta prav tako menjali okolje. Prva bo igrala kot posojena igralka pri Kopru, druga pri Ljubljani. Svojo športno pot je sklenila Pia Florijančič. Trenutno še ni znan status mlade Sare Ivanovič, medtem ko so vsa preostala dekleta zvestobo klubu že ob koncu lanske sezone podaljšala tudi za sezono 2018/19. Ekipi se je pridružilo tudi nekaj mlajših igralk domačega kluba (Ivana Nikolić, Maruša Krajnc, Tijana Delić, Glori-ja Štante, Jasna Hadžić, Neja Žejn, Tamara Teršek in Eva Gračner).
Žreb na sedežu evropske rokometne zveze na Dunaju je Celjankam v 3. krogu pokala EHF Challenge za nasprotnika namenil švedskega predstavnika Boden Handboll IF. Zaradi
ogromne razdalje med obema ekipama obstaja obojestranska želja po tem, da bi oba dvoboja odigrali v Bodnu, to je na severu Švedske, in sicer v bližini švedsko-finske meje.
MITJA KNEZ, foto: GrupA
Trener Z'dežele Sebastjan Oblak je s svojimi roko-metašicami začel priprave na novo sezono. Tako v državnem prvenstvu kot tudi v pokalnem tekmovanju si želi osvojiti medaljo.
Celjske košarkarice so se po zasluženem premoru ponovno zbrale.
Celjski klub in Škof dosegla poravnavo
Rokometni klub Celje Pivovarna Laško in Gorazd Škof, ki je v Celju igral med letoma 2004 in 2008, sta se dogovorila za poravnavo spora, ki je izhajal iz časa, ko je igralec brez dogovora med kluboma prestopil v Zagreb.
S poravnavo se je končala skoraj desetletje odprta zadeva. Obe strani sta si različno tolmačili določila v pogodbi, zaradi česar je nastal sodni spor, ki se je vlekel in vlekel. Tako igralec kot klub sta si prizadevala, da bi se končal v najkrajšem možnem času. Ker je vprašanje, kako dolgo bi vse skupaj še trajalo, sta se strani dogovorili, da se poravnata. »Vesel sem, da smo se končno dogovorili za končanje spora. Kar dolgo časa se je vleklo in ne meni ne klubu zagotovo ni bilo v interesu, da se tako nadaljuje. Zato smo se s sedanjim vodstvom RK Celje Pivovarna Laško dogovorili za poravnavo, za kar se mu zahvaljujem in želim vso srečo v prihajajoči sezoni. Ko bom končal svojo igralsko kariero, si bom z veseljem ogledal kakšno tekmo v Zlatorogu,« je po poravnavi spora dejal Gorazd Škof. Predsednik celjskega kluba Jernej Smisl je pristavil: »Tudi mi smo veseli, da se je končala ta pravna zadeva, in se Gorazdu zahvaljujemo za kooperativnost. Ukvarjanje z zadevami iz preteklosti je namreč zamudna stvar, ki nam po nepotrebnem jemlje energijo. To potrebujemo za vodenje aktualnih zadev, kot je na primer pravkar vpeljano komercialno članstvo, ki z ugodnostmi združuje vse navijače našega kluba. Takšnih projektov je veliko, zato sem vesel, da so te zadeve zdaj za nami in da se lahko osredotočimo zgolj na sedanjost in prihodnost kluba.« »Pivovarji« v prihodnost odhajajo torej brez odprtih sodnih zadev.
MITJA KNEZ Foto: RK CPL
ŠPORT
19
Herojska predstava celjskih nogometašev
Rudi Požeg Vancaš se je veselil že tretjega gola v letošnji sezoni.
3. krog nogometnega državnega prvenstva je postregel kar z enaindvajsetimi goli. Celjsko moštvo je prikazalo pravo herojsko predstavo. Na gostovanju pri Olimpiji je v začetku tekme zaostajalo z 2:0, potem pa se z izjemno borbeno predstavo vrnilo v igro in na koncu z 2:2 vknjižilo drugo letošnjo točko. Velenjski Rudar je pred domačimi gledalci z 1:1 remizi-ral proti Krčanom.
Mura je na domačem igrišču s 5:1 odpravila Domžale, Maribor je na gostovanju pri Aluminiju slavil s 5:2. Gorica in Triglav sta se razšla z neodločenim rezultatom 1:1. Na vrhu lestvice ima Maribor 7 točk, eno manj imata Aluminij in Domžale. Celjani so z dvema šesti, medtem ko so Velenjčani z eno na zadnjem, desetem mestu.
Slab začetek,
odlično
nadaljevanje
Olimpija in Celje sta odigrala 37. medsebojni obračun, ki so ga z vodstvom z
Nogometaši velenjskega Rudarja in Krškega so se v 3. krogu državnega prvenstva razšli z neodločenim rezultatom 1:1. Velenjčani so prišli do prve točke v sezoni.
To jim je v 53. minuti zagotovil Milan Tučić z izena-čujočim zadetkom v uvodu drugega polčasa. Na drugi strani so imeli Krčani kar nekaj lepih priložnosti tudi za zmago, a so se kljub temu s sedmega gostovanja v Velenju vrnili z neodločenim rezultatom in šestič nepo-raženi. Z golom Marca Da Silve so povedli v 24. minu-
1:0 odprli gostitelji. Ljubljančane je v 7. minuti v vodstvo popeljal Nik Kapun. Sedem minut kasneje so domači nogometaši vodstvo povišali na 2:0. Med strelce se je vpisal Stefan Savić. Celjsko moštvo se kljub hitremu in visokemu zaostanku ni predalo, saj je še naprej iskalo priložnosti za zmanjšanje zaostanka. V 31. minuti je po podaji Mitje Lotriča nasprotnikovo mrežo zatresel Jucie Lupeta in prepolovil zaostanek ter obenem postavil rezultat prvega polčasa. V 55. minuti je domače moštvo v kazenskem prostoru s prekrškom zaustavilo Rudija Požega Van-caša, ki je zatem zanesljivo izvedel strel z enajstmetrovke in rezultat izenačil na 2:2. Sledili sta dve imenitni priložnosti Požega Vancaša. Najprej je njegov strel ubranil domači vratar, zatem je žoga odletela tik ob levi vra-tnici. V 62. minuti je domačim po strelu Nika Kapuna veselje preprečil okvir gola. V 71. minuti je Požeg Vancaš odlično zaposlil Jucieja Lupeto, vendar pa je odlič-
ti. »Zelo sem vesel točke. Če gledamo samo prvi polčas, potem je to velika točka za nas. V drugem polčasu je bilo nekoliko bolje, čeprav še daleč od tega, kar smo sposobni. Pozna se nam ozek igralski kader, igranje v Evropi. Nekateri so utrujeni, drugi z glavami na nepravem mestu. Iskreno opravičilo gledalcem. Upam, da nas ob takšni predstavi v prvem polčasu ne bodo zapustili,« je iskreno po tekmi dejal trener Rudarja Marijan Pušnik.
Po porazu proti Mariboru in Domžalam so Velenjčani vpisali prvi pozitiven rezul-
no posredoval domači vratar. Sledila je še velika priložnost Rudija Požega Vancaša v 81. in Elvedina Džinića v 82. minuti, a so se obakrat gostitelji v zadnjem trenutku ubranili. Celjani so bili po zaostanku z 2:0 kar nekajkrat torej na pragu velike zmage, a je tudi točka proti državnim in pokalnim prvakom pretekle sezone lep uspeh.
Rudi v vrhu najboljših strelcev
Rudi Požeg Vancaš je na
vseh treh tekmah letošnje sezone dosegel gol. Najprej proti Aluminiju, zatem proti Gorici in zdaj še v obračunu z Olimpijo. »Imeli smo svoje priložnosti za zmago, ki jih nismo izkoristili. Bil pa je zagotovo preslab začetek tekme. Morda nas prav zaradi tega na koncu sreča ni nagradila. Naslednjo tekmo moramo odigrati tako, kot smo odigrali drugi polčas v Ljubljani. Na vseh dosedanjih tekmah smo vodili, a nam ni uspelo zmagati. Verjamem, da bo zmaga kmalu prišla. Treba je le trdo trenirati, se
tat v sezoni. Igra ni spodbudna, zato pa je rezultat, ki daje vsaj dodatno samozavest. »V drugem polčasu smo imeli tri, štiri priložnosti. Treba je priznati, da je tudi Krško imelo svoje lepe priložnosti. Na koncu mislim, da je neodločen rezultat za obe moštvi zaslužen. Zavedamo se, da je pred nami še veliko dela. V vezni liniji iščemo še dva igralca. Zatem bo zagotovo konkurenca boljša,« je po obračunu s Krškim pristavil Pušnik. Rudar bo v ponedeljek ob 18. uri gostil Muro.
MITJA KNEZ Foto: NK RUDAR
dokazovati,« je po osvojeni točki sredi Ljubljane dejal Rudi Požeg Vancaš. Trener celjskega moštva Dušan Ko-sič je pristavil: »Imam mešane občutke, saj smo gledali zelo zanimivo igro. Naš uvod je bil zelo slab. Prvih dvajset minut je znal nasprotnik kaznovati naše zamujanje, naše pomanjkljivosti. V nadaljevanju smo to popravili in dobro igrali ter se rezultat-
Slovenski državni in pokalni prvak v futsalu Do-bovec Pivovarna Kozel, je v svoje vrste pripeljal 22-le-tnega hrvaškega reprezen-tanta Kristijana Postružina. Ta je v Dobovec prišel iz zagrebškega Nacionala.
»Trenerja Kujtima Morino dobro poznam in ga izjemno cenim. Aktualni slovenski državni prvak ima vrhunsko ekipo, s katero želim osvojiti vse, kar se da. V svoji futsal karieri želim napredovati in igranje za Dobovec je nedvomno napredek zame osebno. Upam, da bom upravičil zaupanje trenerja in celotne ekipe,« je po selitvi v Slovenijo povedal Kristijan Postružin.
-Hit,-__1 1
't ^ * *
Kristijan Postružin bo oblekel dres Dobovca Pivovarne Kozel.
sko vrnili. Lahko bi zmagali ali izgubili, saj smo si sicer po lepih priložnostih lahko priigrali tudi tri točke.«
Novo gostovanje
Celjske nogometaše zdaj čaka gostovanje v Krškem. Krčani in Celjani se bodo pomerili to soboto ob 20. uri. »Na vsaki tekmi si jasno želimo zmage, zato igramo in tokrat smo bili blizu prve.
Kljub mladosti bogate izkušnje
V predlanski sezoni je Kristijan Postružin osvojil naslov naj strelca prve hrvaške futsal lige, potem ko je dosegel 31 golov. Je stalni član hrvaške izbrane vrste. V preteklosti je igral še v Španiji in Franciji. Lani je bil tudi v Mariboru, s katerim je sklenil dogovor, a se je potem vrnil na Hrvaško. »Nestrpno že čakam, da se vse skupaj začne. Sezona se hitro približuje in verjamem, da bodo naši privrženci med njo uživali« je še pristavil Kristijan Postružin.
Namesto Gyora prihaja Berettyoujfalu
Evropska nogometna zveza Uefa je v Nyonu opravila žreb predkroga in glavnega kroga lige prvakov v futsalu. V tekmovanju sodeluje 57 klubov iz 53 držav, med njimi tudi slovenski državni prvak Dobovec Pivovarna Kozel. Ta bo v glavnem delu tekmovanja tudi eden od gostiteljev turnirjev. V Podčetrtek bodo prišli Rusi in Madžari. A madžarski predstavnik v ligi prvakov, je sporočila Uefa, ne bo državni prvak Gyor, ampak drugouvrščena ekipa minule sezone Berettyoujfalu. Gyor se je namreč umaknil iz tekmovanja zavoljo kadro-vsko-finančnih težav.
MITJA KNEZ Foto: DRAGO PERKO
Lestvica 1. SNL
MARIBOR	3	2	1 0 10: 2		7
ALUMINIJ	3	2	0 1	7: 7	6
DOMŽALE	3	2	0 1	6: 6	6
MURA	3	1	2 0	6: 2	5
GORICA	3	1	2 0	5: 3	5
CEDE	3	0	2 1	5: 6	2
TRIGLAV	3	0	2 1	3: 5	2
OLIMPIJA	3	0	2 1	2: 4	2
KRŠKO	3	0	2 1	1: 3	2
RUDAR	3	0	1 2	2: 9	1
Pred nami je obračun s Krča-ni, s katerimi je bilo vedno zanimivo. Tudi tokrat nas čaka novo zahtevno srečanje,« je dejal Dušan Kosič, Rudi Požeg Vancaš je dodal: »Po rezultatski vrnitvi proti Olimpiji smo se zagotovo psihično dvignili, saj se nam je uspelo vrniti. Krško nam ne leži, težko je z njim. Če bomo odigrali tako, kot treniramo med tednom na treningih, ter upoštevali vse zamisli, potem lahko premagamo vsakega.« Po obračunu s Krčani bodo Celjani odigrali drugo domačo tekmo. S Triglavom iz Kranja (18. avgust, ob 18. uri).
MITJA KNEZ Foto: SP
NA KRATKO
Celjani brez težav
Laško: Rokometaši Celja Pivovarne Laško se v teh dneh pripravljajo v Laškem, kjer so odigrali prvo pripravljalno tekmo. V dvorani Tri lilije so varovanci trenerja Branka Tamšeta s 35:23 premagali Savdsko Arabijo. 11 golov je dosegel razigran Gal Marguč.
Pajić ostaja
Rogaška Slatina: Košarkarski klub Rogaška in Marko Pajić sta se dogovorila za podaljšanje sodelovanja. Pajić po podpisu nove enoletne pogodbe tako v Rogaški Slatini bo ostal vsaj do konca sezone 2018/19. 25-letni košarkar, ki je v Rogaško prišel iz Šenčurja, je v minuli sezoni državnega prvenstva v povprečju dosegal malo manj kot deset točk in malo več kot tri skoke na tekmo.
Na zasluženem počitku
Celje: Plavalci PK Neptun Celje so se po koncu državnega prvenstva, ki ga je gostil Koper, odpravili na zaslužen počitek, ki bo trajal do 31. avgusta, ko bo klubski piknik. Na njem bodo nagrajeni vsi najboljši iz pretekle sezone. Neptun bo začel trenirati v ponedeljek, 3. septembra, na celjskem letnem kopališču.
Odšel tudi Durnik
Laško: Košarkarsko moštvo Helios Suns je v svoje vrste zvabilo mladega in zelo talentiranega igralca, ki igra na položaju krilnega centra. V Domžale odhaja 201 centimeter visok Urban Durnik, ki je nazadnje igral za laški Zlatorog in v povprečju v domači ligi dosegal 11,1 točke in 6,2 skoka na tekmo. V taboru Zlatoroga so tako izgubili pomembnega igralca. Zamenjal naj bi ga dosedanji član Šenčurja Dino Murić.
MiK
Velenjčani so zabeležili prvo točko v sezoni. Trener Marijan Pušnik se zaveda, da moštvo čaka še veliko dela.
Velenjčani do prve točke
Novinec in nov nasprotnik
20
MALI OGLASI / INFORMACIJE
Luštna cena
Kopanje v bazenih
dišeči vpliv pohorskih gozdov in Rogle jedi po pohorskih receptih prijazni in gostoljubni gostitelji mavrična animacija Žabca Zrečka
HOTEL VITAL****
polpenzion
AKUSTIKA
PRODAM
HARMONIKO Melodija, CFB, prodam. Telefon 041 831-632.	1260
PRODAM
1 otrok do 6 let biva gratis
v sobi z dvema odraslima osebama.
VILE TERME ZREČE****
polpenzion
DVOPOSTELJNA SOBA:
APARTMA:
45 49
€
/oseba
/.i /dan
Veljavnost: do 3. 9. 2018. Najkrajši čas bivanja: 3 dni / 2 noči.
modra Številka
(((»080 73 77 )
terme@unitur.eu www.terme-zrece.eu
POSEST
PRODAM
PRODAM
VW touran, 1,6 FSI, l. 2005, v odličnem stanju, redno servisiran, garažiran, bele barve, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 301-070. 1238
AVTO STEKLO CENTER
Ipavčeva 21,3000 Celje www.novomat.si Tel.: 03 428 62 91
STROJI
HIŠKO z verando, primerno za vikend, 4 m x 3,20 in veranda 4 m x 1,20 m, zaradi bolezni prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 460-707. 1233 MANJŠO kmetijo - hiša, gospodarsko poslopje, cca 2 ha zemljišč, na ravni, lepi legi, prodam. Vredno ogleda. Cena po dogovoru. Telefon 051 671-666.1240 ENODRUŽINSKO hišo na lepi lokaciji, 10 km iz Celja, prodam. Št. energetske izkaznice F 2018-150-136-66374. Telefon 041 240-787.	1244
STANOVANJE
PRODAM
OBIRALEC koruze Tornado 40, tračni obračalnik Sip 200, pajek na dve vreteni, tehtnico Libela, 300 kg in puhalnik Tajfun na traktorski pogon, prodam. Telefon 041 261-676. 1241
LAKS kosilnico Aktiva, nahrbtno, 5,5 KS, prodam. Cena po dogovoru. Telefon
040	161-786.	1247
ROTACIJSKO kosilnico SIP Roto 165, odlično ohranjeno, prodam. Telefon
041	725-055.	37 STISKALNICO za grozdje prodam. Telefon
031 507-519.	1261
PRODAM
STANOVANJE, 35 m2, blizu Mozirja, v hiši s posebnim vhodom, prodam za 21.000 EUR ter garsonjero v Ljubnem ob Savinji za 28.000 EUR. Telefon 070 777-281.	p
ШШШ
jasnovidnost BI0TERAPQE
«SM
m%
ODDAM
KUPIM
HIDRAVNIČNO stiskalnico za sadje kupim. Telefon 041 579-358.	36
GARSONJERO, s kletjo, 28,2 m2, v Celju, Pucova ulica 1, oddam v najem. Najemnina 190 EUR + obratovalni stroški + 500 EUR varščina. Telefon 070 810371 ali 040 579-679. 1230
radio cehe
V PIRANU oddam garsonjero za počitni-kovanje, po ugodni ceni. Telefon 040 245-454.	1262
PRODAM
ŠTEDILNIK na trdo gorivo, malo rabljen, prodam. Telefon 041 944-262. 1239
KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, črne in grahaste barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545481.	p KOKOŠI nesnice, mlade, grahaste, rjave, črne, štajerke prodamo. Ob nakupu 10 kokošk podarimo petelina. Živali so redno cepljene in nimajo odščipnjenih kljunov, zato so primerne za kmečko rejo. Na zalogi so tudi beli piščanci za dopitanje. Kmetija Lešer, Lopata 55, Celje, telefon 031 461-798, 041 763800, 051 379-031. p PRAŠIČE, težke od 30 do 180 kg, dve breji svinji mladici in telico simentalko, težko do 140 do 150 kg, odstavljena od mleka, prodamo. Domača hrana in
možna dostava. Telefon 031 311-476.
p
NESNICE rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo prodamo. Brezplačna dostava na dom po celotni Sloveniji. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 5821-401. n BIKCA in teličko simentalko ter prašiče za nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 041 725-055.	37
televizija celjei
:elje vabi k sodelovanju
»delavce/sodelavke гојо tehnično ekipo.
SVOJE PRIJAVE S KRATKIM ŽIVLJENJEPISÖfW POŠLJITE NA NASLOV: TV CELJE d.o.o,, Mariborska 86, 3000 Celje, ali po elektronski pošti: urednistvo@tvcelje.si, do 15. avgusta 2018.
Dodatne informacije lahko dobite na tel. številki: 03 42 88 200
SADJARSTVO MIROSAN d.o.o., Kasaze 95. 3301 Petrovče SEZONSKO OBIRANJE JABOLK
Siželite več časa preživeti v naravi in obtem tudizaslužiti? Sadjarstvo Mirosan,d.o. o., Petrovče vabi vse zainteresirane v d ob ri fiziZni prip ravljenosti in z veseljem ter voljo do dela v sadovnja ku. Slovenska jabolka vzbljivo čakajo, dajih pridne roke oberejo. Prijave zbiramo na telefonski številki O3 713 67 OO in e-pošti: info@j>mirosanisi Vašz delo bo stimulativno nagrajeno.
V

X
narodiwzabavna TV oddaja
* W Ш^^ЈЊ V
Vsak četrtek ob 20.00
na programu VTV - Vaše televizije
©
VTV - Vaša televizija, Žarova c. 10, Velenje t.: 03 898 60 OO, vtv.studio@siol.net www.vtvstudIo.com, www.faceboo k.com/najv i za
KRAVO in teličko, staro 7 tednov, na novo pripuščeno, pašno, obe simentalki, prodam. Telefon 070 250-441. TELIČKO LS pasme, 150 kg, prodam. Telefon 041 519-888.	1263 TELIČKO simentalko, staro 9 mesecev, vajeno paše, prodam. Telefon 031 245-733. 1268 KRAVO simentalko ob koncu brejosti prodam. Telefon 031 342-528. p
PITANE krave in telice za zakol po širši Štajerski kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223.	p.
MENJAM
BIKCE in pašne teličke menjam za kravo, bika, telico za dopitanje ali zakol. Telefon (03) 533-745.
1272
KUPIM
ODKUP krav - nujno, bio. Plačilo takoj po najvišji dnevni ceni klasifikacije + 0,30 EUR + davek. Kogler Franz A. d. o. o., telefon 031 733-637, (02) 790-1560, 0043 66446-46280.	n
DEBELE, suhe krave in telice ter teleta kupim. Plačilo takoj - z davkom. Telefon 041 653-286.	Š 30
PRODAM
ШЕШН
i astrologinja
Ш S^ ,elemach Ta .
kanal 673 kanal 306 kanal 271 kanal 152 10906430
cena pogovora za minuto јв 1,99 EUR oz. po ceniku vasaga operatBrja
KORUZO, domačo, naravno luščeno, prodam. Telefon 041 261-676. 1242 BELO in rdeče vino ugodno prodam. Telefon 041 720-499.	1266 KORUZO, suho, v vrečah, prodam. Telefon (03) 5461-764. 1267 RDEČE vino, kakovostno in neškropljene slive za žganje ali ozimnico, prodam. Telefon 041 517-616. 1255 KORUZO, silažno ali za zrnje, 50 arov, prodamo. Telefon (03) 5723-028. 1273
MALI OGLASI / INFORMACIJE
21
Delo, skromnost in poštenje tvoje je bilo življenje. Tvoj dan ovila je črnina, v srcih naših ostala je praznina.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata, strica, tasta, dedka in pradedka
LEOPOLDA KLADNIKA
z Grobelnega (25. 4. 1949 - 24. 7. 2018)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za podarjene sveče, maše in
izrečena sožalja. Iskrena hvala pogrebni službi Gekott za lepo opravljen
pogrebni obred. Prav tako hvala gospodu župniku Janezu iz Šentvida pri Grobelnem za opravljeni cerkveni obred. Iskrena hvala vsem, ki ste nam stali ob strani in vsem, ki ste
ga pospremili na njegovi zadnji poti. Bolečina je velika, a spomini ostajajo in bodo z nami večno.
Žalujoči vsi njegovi
Tiho sedaj si odšla kot lepa misel, ki mine, a nam v srcu pustila si spomine.
ZAHVALA
V 60. letu starosti nas je zapustila draga
FRANJA ZUPANC
z Zgornje Hudinje v Celju
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste se poslovili od nje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za vse darove, sveče in cvetje. Še posebej hvala pevcem, g. župniku in Gostišču Medved v Škofji vasi.
Žalujoči vsi njeni
Ptice na nebu vedo ...
In rosa na travi... Temni gozdovi vedo... In oblaki sanjavi . Da si tukaj, čeprav te več ni. Ostale so zlate sledi in spomin, ki nikdar ne zbledi.
V SPOMIN
Minili sta dve leti, kar nas je zapustila naša draga
TEREZIJA KREŽE
iz Kaplje vasi 23, Prebold
Ostala je praznina, ostali so dragoceni spomini ...
Hvala vsem, ki postojite ob njenem prezgodnjem grobu in jo ohranjate v lepem spominu.
Mož Franci, sin Uroš in ostali njeni najdražji
Za našo mamo zvezdica na nebu žari,
nas pa srce boli, ker je več med nami ni.
ZAHVALA
ANGELA ŠUSTER
z Rifnika pri Šentjurju (28. 8. 1930 - 27. 7. 2018)
Ob smrti naše drage mame Gelce bi se radi zahvalili vsem sorodnikom, sosedom iz Vrh na Teharjah, Rifnika pri Šentjurju, Društvu upokojencev Teharje, članom Društva upokojencev Teharje za darovane sveče
in izrečene besede sožalja. Hvala pevcem Eros za lepo odpete pesmi in odigrano Avsenikovo melodijo. Zahvala g. Čonču in g. Domanj-ku za opravljen cerkveni obred. Hvala g. Zagajšku za
organizacijo pogrebne slovesnosti. Še enkrat hvala vsem, ki ste imeli našo mamo radi in jo spoštovali. Z lepo mislijo se je bomo spominjali.
Hči Cvetka z možem Lojzetom, vnukinji Sergeja in Saška z družinama
Tri leta v grobu spiš, a v mojem srcu še živiš, najdražji moj .
V SPOMIN
Minevajo tri leta od smrti mojega dragega
DARKA GUSTIJA BINCLA
iz Vojnika (5. 7. 1961 - 11. 8. 2015)
Njegova Anka s sinom Danijelom
250
269
OSTALO
PRODAM
500 KG krmne koruze, 30 kock ječmenove slame, dvoosno prikolico - kovinsko, nakladalko sena SIP Šempeter N 17, nakladalko sena Aladin Stille, prodam. Cene po dogovoru. Telefon 041 759704.	1246 PUHALNIK Tajfun z elektromotorjem, 7,5 Kw, s stiskalom, 8 m cevi, dve koleni, premera 90 in 45 ter stojalo za čiščenje in podkovanje konjskih kopit, prodam. Telefon 041 592-851. 1251 HRAST, rezan, 3 cm in 5 cm, naravno sušen, cca 1,5 m3, prodam. Telefon 041 522-489. 1265
KUPIM
BUKOVINO na štoru ali ob kamionski cesti kupim. Telefon 041 506-958. 1226 DRVA kratko žagana za centralno kurjavo kupim.Telefon 041 650-737. 1270
za zrele, resne ljudi z vse države
031836378
http://www.zau.si
MOŠKEGA od 65 do 75 let želim spoznati. Telefon 070 266-224. 1203
Poroke
Celje
Poročili so se: Biljana MI-LOVIĆ in Nenad MILEV, oba iz Celja, Barbara MARZIDO-VŠEK in Davorin ULIPI, oba iz Vojnika.
Šentjur
Poročila sta se: Marija KRIŽNIK in Matej JAZBEC, oba iz Planinske vasi.
Žalec
Poročili so se: Sara ŽELE-ZNIK iz Kasaz in Johan Daniel SVENSSON s Švedske, Monika VAČUN s Polzele in Gregor VOHL iz Zgornje Vel-ke, Marja ŽVEPLAN iz Bro-dnic in Davorin POLONČIČ iz Doba pri Šentvidu.
Velenje
Poročili so se: Katja KOTNIK iz Andraža nad Polzelo in Boštjan ŠTRAVS iz Vrbja, Jasna ŽNIDAREC iz Žalca in Anel VEBER iz Celja.
novi tednik
Vedno? г цлтој I
90,6 95,1 95,9 100,3
radio celie
Vedno г илеиој/
Smrti
Celje
Umrli so: Franc KNAFELC s Prekorja, 84 let, Blaž VAVDI iz Celja, 47 let, Ivan KOŠIR iz Celja, 66 let, Rajko VIDIC iz Petrovč, 49 let, Jožef KUDER iz Levca, 73 let, Martin CI-ZELJ iz Celja, 88 let, Srečko MARIČ iz Celja, 63 let, Stanislav KONUŠEK iz Štor, 80 let, Janez PIKL iz Zgornjih Roj, 89 let, Marija SKALE iz Celja,
89 let, Marija SEVČNIKAR s Polzele, 85 let in Bogdan MUGERLE iz Velenja, 81 let.
Velenje
Umrla je: Ivana STAINER iz Velenja, 75 let.
Žalec
Umrli so: Viktorija TISELJ iz Grajske vasi, 81 let, Lidija JELEN iz Andraža nad Polzelo, 62 let, Štefan MATKO iz Rakovelj, 87 let, Marija JUS iz Letuša, 98 let, Roman VOZLIČ iz Žalca, 85 let in Stanislav ČEH iz Orle vasi, 72 let.
Sporočamo žalostno vest,
da nas je zapustila naša draga mama, babica, prababica, prijateljica
ANA KISOVEC
rojena Apat (26. 7. 1936 - 4. 8. 2018)
K večnemu počitku jo bomo pospremili v četrtek, 9. avgusta 2018, v ožjem družinskem krogu na mestnem pokopališču v Celju.
Žalujoči: vsi njeni
Tako kot reka v daljavo se izgubi odšel si tiho, brez slovesa, za seboj pustil si spomin na naša skupno preživela leta. Le srce in duša ve, kako boli, ko tebe ni.
ZAHVALA
Težko se je bilo posloviti, a morali smo to storiti. Ob izgubi dragega moža, zlatega atija, ata, brata, sina, strica, tasta
ALBINA ŠKETA
(7. 4. 1956 - 28. 7. 2018)
se posebej zahvaljujemo družinam Vindar, Podbor-nik in Gobec, ki so bile z njim v njegovih zadnjih
trenutkih življenja. Posebej gre zahvala pogrebni službi Zagajšek, ki nam je v težkih trenutkih nudila takojšnjo pomoč in tolažbo.
Zahvaljujemo se duhovniku, govorcu za izrečene besede slovesa, vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in vsem, ki so ga imeli radi, sočustvovali z nami, izrazili besede tolažbe ter darovali cvetje, sveče in za svete maše.
Kako hiša strašno prazna, odkar tebe v njej več ni, prej bila tako prijazna, zdaj otožna nam se zdi.
Vsi bomo enkrat zaspali, v miru počivali vsi, delo za vselej končali, v hišo Očetovo šli. Takrat, zvonovi, zvonite. (A. M. Slomšek)
ZAHVALA
Zapustil nas je dragi ata, stari ata, pradedek, brat
CIRIL PIŽORN
iz Pariželj 58, Braslovče (23. 5. 1928 - 22. 7. 2018)
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, nekdanjim sodelavcem in znancem za izražena sožalja, darovano cvetje,
sveče in svete maše. Hvala pevcem in gospodu župniku za lepo opravljen obred in hvala osebju Doma upokojencev Prebold. Zahvaljujemo se ZŠAM Savinjska dolina za spremstvo
k njegovemu večnemu domu. Zahvaljujemo se vsem, ki ste našega dragega ata pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: sin Mito, hči Erna in sin Žan z družinami
N
22
NAPOVEDNIK
radio celje
90.6 1 95.11 95.9 I 100.3 MHz
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
ČETRTEK, 9. avgust
Jutranji ritem z Evo in Dejanom (5.00 - 9.00)
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje
10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalej-doskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev
PETEK, 10. avgust
Jutranji ritem z Evo in Dejanom (5.00 - 9.00)
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje
20 vročih Radia Celje
		
	TUJA LESTVICA	
1.	GEORGE EZRA - SHOTGUN	(5)
2.	MAROON 5 FT. CARDI B -	
	GIRLS LIKE YOU	(4)
3.	THE FAIM - SUMMER	
	IS A CURSE	(5)
4.	KYGO & IMAGINE DRAGONS -	
	BORN TO BE YOURS	(3)
5.	ONEREPUBLIC FT. LOGIC -	
	START AGAIN	(3)
6.	SHAWN MENDES - IN MY	
	BLOOD	(4)
7. Paul McCartney - come		
	ON TO ME	(2)
8.	ZAYN - SOUR DIESEL	(1)
9.	RUDIMENTAL FT. MAJOR	
	LAZER - LET ME LIVE	(1)
10.	NICKY JAM FEAT. WILL SMITH	
	& ERA ISTREFI - LIVE IT UP	(2)
	DOMAČA LESTVICA	
1.	XEQUTIFZ - TI LAHKO VSE	(4)
2.	LEA SIRK - MOJ PROFIL	(3)
3.	NINO - MOJA MOJA	(6)
4.	ORLEK FEAT. 6PACK ČUKUR -	
	KJER TRTE RASTEJO	(5)
5. MANCA SPIK - KJER		
	POMOL POLJUBI MORJE	(3)
6.	NIKA ZORJAN FEAT.	
	JONATAN HALLER - LUNA	(4)
7.	ANIKA - POGLEJ ME	(1)
8.	BIG FOOT MAMA - NORMALEN (2)
9.	SHVILAJ - NESKONČNI HODNIKI	(2)
10.	RENE - EN POGLED	(1)
PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO:
SELENA GOMEZ - BACK TO YOU MATOMA & ENRIQUE IGLESIAS FEAT. KONSHENS - I DON'T DANCE PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: EMKEJ - RDEČE OČI ŽAN SERČIČ & GAJA PRESTOR -NAZAJ
Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com.
10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana
SOBOTA, 11. avgust
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Kuhajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice
NEDELJA, 12. avgust
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 13.00 Čestitke in pozdravi, 18.00 Pesem slovenske dežele
PONEDELJEK, 13. avgust
Jutranji ritem z Evo in Dejanom (5.00 - 9.00)
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje
9.15 Predstavljamo skladbe tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbe tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kro-
nika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Znanci pred mikrofonom, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca
TOREK, 14. avgust
Jutranji ritem z Evo in Dejanom (5.00 - 9.00)
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje
10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gospodarski utrip regije, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Male živali, velike ljubezni, ponovitev
SREDA, 15. avgust
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Kdo bo koga, 8.45 Poročilo PU Celje
10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 14.15 Poudarjeno, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Vaš zakaj, naš zato, ponovitev
novi tednik
Vedm г штј!
90,6 95,1 95,9 100,3
radio celie
Vedno г Ш№ј!
mislim
veuKe LJUBezNi
irJz/ir^
Vsak torek ob 12:15 na Radiu Celje
^ avtor: Luka Žerjav j
Kino
CINEPLE
Spored od 9. 8. do 15. 8. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Ant-Man in Osa - akcijski, pustolovski
sobota, nedelja, sreda: 15.30 Hotel Transilvanija 3: Vsi na morje - fantazijski, komedija, sinh.
četrtek, petek, ponedeljek, torek: 16.30, 18.30, 19.20 sobota, nedelja, sreda: 14.30, 15.00, 16.30, 18.30, 19.20 Hotel Transilvanija 3: Vsi na morje - fantazijski, komedija, sinh., 3D
četrtek, petek, ponedeljek, torek: 15.30, 17.30 sobota, nedelja, sreda: 13.30, 15.30, 17.30
Izgubljena med valovi - akcijski, drama, pustolovski četrtek, petek, sobota: 16.40, 20.00
nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 19.00
Jurski svet: Padlo kraljestvo -akcijski, pustolovski od četrtka do srede: 18.20 Mamma Mia: Spet začenja se!
- muzilkal, komedija
četrtek, ponedeljek: 16.00, 18.15, 19.30, 20.30, 21.10 nedelja, sreda: 13.45, 16.00, 18.15, 19.30, 20.30, 21.10 petek: 16.00, 18.15, 19.30, 20.30, 20.10, 21.50
sobota: 13.45, 16.00, 18.15, 19.30, 20.30, 21.10, 21.50 torek: 16.00, 18.15, 19.30, 20.30, 21.10, 21.50 Marvin - drama četrtek, sobota, nedelja, ponedeljek, sreda: 17.00, 21.00 petek, torek: 17.05, 21.00 Misija: Nemogoče - Izpad - akcijski, pustolovski, triler nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 20.00
Nebotičnik - akcijski, triler od četrtka do torka: 17.10, 20.50 Neverjetni 2 - animirani, družinski, sinh.
od četrtka do srede: 16.45 sobota, nedelja, sreda: 14.20 Neverjetni 2 - animirani, družinski, sinh., 3D sobota, nedelja, sreda: 15.30 Oceanovih 8 - akcijski, komedija
četrtek, petek, sobota: 18.45, 20.40
nedelja do srede: 16.40, 20.40 Prvo očiščenje - grozljivka, triler
petek, sobota: 22.00 Sicario 2: Vojna brez pravil -
akcijski, triler od četrtka do srede: 21.20 Ti loviš - komedija od četrtka do torka: 19.10
ČETRTEK
20.00 Izgubljena med valovi -
komedija PETEK
18.30 Mamma mia! Spet začenja se - komedija 20.30 Ne skrbi, peš ne bo prišel daleč - komična drama SOBOTA
18.30 Ne skrbi, peš ne bo prišel daleč - komična drama 20.30 Mamma mia! Spet začenja se - komedija NEDELJA
18.30 Mamma mia! Spet začenja se - komedija 20.30 Ne skrbi, peš ne bo prišel daleč - komična drama SREDA
20.00 Plesna terapija - komedija
KINO VELENJE
PETEK
19.00 Hotel Transilvanija 3: Vsi na morje! - animirana družinska pustolovščina, sinh., 3D 20.00 Terminal - kriminalka, triler
21.00 Vse za medvedka - komedija
PRVIČ V SLOVENIJI
SKRIVNOSTI LETENJA
Gostuj'oča interaktivna razstava za vse generacije
J, D o m	BER 2018
OjjtŽDs J JA jii JJŽj .J jA CEL J
OSREDNJA KNJIŽNICA CEL. REGIJSKO ŠTUDIJSKO SREDIŠČE V CELJU
UBODELOViMtU S FUN SCIENCE SLOVENIJA
regijsko Studu5ko središče
22.35 Mamma mia! Spet začenja se - romantična glasbena komedija SOBOTA
19.00 Vse za medvedka - komedija
19.15 Dvigni sidro - animirana družinska komedija 20.40 Mamma mia! Spet začenja se - romantična glasbena komedija
21.00 Terminal - kriminalka, triler
22.45 Whitney - glasbeni dokumentarec NEDELJA
16.00 Hotel Transilvanija 3: Vsi na morje! - animirana družinska pustolovščina sinh., 3D 17.00 Dvigni sidro - animirana družinska komedija 18.00 Mamma mia! Spet začenja se - romantična glasbena komedija
19.00 Terminal - kriminalka, triler
20.15 Whitney - glasbeni dokumentarec
PLOŠČAD OB DOMU KULTURE VELENJE
Zvezde pod zvezdami - brezplačne filmske projekcije na prostem
PONEDELJEK
21.00 Obupana - psihološka drama
V primeru slabega vremena bo filmska predstava v mali dvorani Kina Velenje.
Kulturne prireditve
ČETRTEK, 9. 8.
20.30 Atrij Galerije Velenje
Duo Ofak - Mori koncert
PETEK, 10. 8.
21.00 Oder na Šlandrovem trgu Žalec
Uroš Planinc Group
koncert
21.00 Pred Domom kulture Velenje
Duo Chateau
koncert; v primeru slabega vremena odpade
SOBOTA, 11. 8.
10.30 Travnik pri Domu kulture Velenje
Sobotne lutkarije: Medvedek in Zlatolaska
Lutkovno gledališče Velenje; v primeru slabega vremena predstava odpade
19.00 Koča pri čarovnici Olimje - Dežela pravljic in domišljije Čarovnica Mica in severna zvezda
igrana lutkovna predstava avtorice Urše Krempl
20.00 Gastro pub Kolodvor Žalec
Kukčevi večeri
vokalno-instrumentalna skupin BK band
20.00 Kavarna Lucifer Velenje Poezija v glasbi: Andrej Šifrer
glasbeni večer
21.00 Pred Domom kulture Velenje
Timotej Kotnik kvartet
Mozzajik jazz festival
TOREK, 14. 8.
20.30 Pred Domom kulture Velenje
Dixi Šok band
koncert; v primeru slabega vremena odpade
SREDA, 15. 8.
20.00 Terme Dobrna, ploščad pred Zdraviliškim domom
Koncert Auckland Youth Orchestra
orkester iz Nove Zelandije
Poletje v Celju
ČETRTEK, 9. 8.
18.00 Mestna plaža
Celjani Celjanom: Predstavitev pravljice Smukci - Pristanek na Zemlji
izvaja: Lili Zupanc; primerno za otroke od 3. leta starosti, vstop prost
PETEK, 10. 8.
20.00 Hotel Evropa_
Poletje na promenadi Hotela Evropa
glasbeni gost v živo; vstop prost, v primeru slabega vremena dogodek odpade, tudi v soboto ob istem času
20.30 Vodni stolp - Špital za prjatle
Đorđe Radmanović, celjski glasbenik srednje generacije
koncert
21.00 Trg pred Mestnim kinom Metropol Skupina Take Off
koncert; vstop prost, v primeru slabega vremena v Branibor Clubu
NAPOVEDNIK
23
SOBOTA, 11. 8.
9.00 Glavni trg_
Celjani Celjanom: Lepo mesto - Moje Celje - upodobimo celjsko mestno kulturno dediščino
kreativna ustvarjalnica za najmlajše; vstop prost, v primeru slabega vremena dogodek odpade
10.00 Hotel Evropa_
Evropin otroški vrtiljak
animacija za otroke; vstop prost, v primeru slabega vremena dogodek odpade
17.00 Drevesna hiška v Mestnem gozdu
Iščemo gozdni zaklad
primerno za otroke od 5. do 10. leta; vstop prost, v primeru slabega vremena odpade
19.00 TIC Celje_
Poletni sprehodi: Vodeni ogledi mesta
kulinarični sprehod skozi Celje - trije okusi; vodnica: Katja Pur
21.00 Trg pred Mestnim kinom Metropol
Duo ArtCoustic: Denis Jambrošić in Kristjan Škofljanec
koncert; vstop prost, v primeru slabega vremena v Branibor Clubu
NEDELJA, 12. 8.
11.00 Pokrajinski muzej Celje
Grofje Celjski
javno vodstvo po razstavi
TOREK, 14. 8.
18.00 Mestna plaža
Lutkarije: Šivilja in škarjice
izvaja: Društvo lutkovnih ustvarjalcev in Gledališče Lalanit, primerno za otroke od 3. leta starosti; vstop prost, v primeru slabega vremena odpade
20.30 Vodni stolp
Celjani Celjanom: Patrick Süskind: Kontrabas
ustvarjalna ekipa: Miha Firšt, Nuša Komplet Peperko, Kristian Koželj; humorno-tragična monodrama; vstop prost
Ostale prireditve
PETEK, 10. 8.
12.00 Kamrica, medgeneracijski center Vojnik
Počitniška pekarna za otroke
delavnica
SOBOTA, 11. 8.
7.00 Ploščad Centra Nova in
Cankarjeva ulica Velenje
Mestna tržnica
8.00 Cankarjeva ulica Velenje
Poletni bolšji sejem
8.00 do 12.00 Tržnica pri fontani Žalec
Podeželska tržnica
18.00 do 22.30 Okrepčevalnica Hi-Ti Podčetrtek Ob prazniku občine Podčetrtek
zabava s Kozjanskimi lumpi
PONEDELJEK, 13. 8.
10.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje
počitniški program za otroke in mladostnike; vse aktivnosti so brezplačne
TOREK, 14. 8.
10.00 Društvo Novus Velenje Trening starševstva: Sočutno starševstvo
predavanje
ШП7Г
muzejnovejšezgodovinelcelje
M - KOT MUZEJ
5-dnevne Poletne počitniške vragolije
Zabavno ter poučno raziskovanje, ustvarjanje in druženje v Muzeju novejše zgodovine Celje.
21.-25. avgust 2018 (prijave do 20. 8.)
Število mest je omejeno, zato pohitite s prijavami! Več o programu in prijavah na spletni strani muzeja http://www.muzej-nz-ce.si
10.00 in 17.00 Travnik pri Domu kulture Velenje
Indijansko poletje z Lutkovnim gledališčem Velenje
poletje na travniku; v primeru slabega vremena igrarije odpadejo
18.00 Na Trgu vasi Lipa Term Olimia
Terme Olimia fest 2018
tržnica lokalnih izdelkov, srečelov, zabava s skupino Kranjci
19.00 Knjižnica Šmartno ob Paki Zvočna kopel
sprostitev bo vodila Nives Kraševec
Razstave
Stari grad Celje, stolp nad Pelikanovo potjo: Svetlikanje prekletih/ Flickering of the damned, zvočna instalacija Gašperja Piana; do nadaljnjega; Prostorska postavitev Marka Požlepa Svetli-kanje prekletih 2. del - fragmen-tacije zgodovine; do preklica
Stari grad Celje - medzidje: razstava Danes grofje Celjski in nikdar več; do nadaljnjega
Paviljon za prezentacijo arheologije, Glavni trg Celje: razstava Rimska Celeja; do nadaljnjega
Galerija Niko Ignjatič Celje: razstava Zorana Josića Miniature in tematske karikature; do nadaljnjega
Galerija sodobne umetnosti Celje: Mednarodna skupinska razstava Vse naše skrivnosti/ All of Our secrets; do 23. 9.
Likovni salon Celje: fotografska razstava Ine Niehoff: (seeing) Invisible fireworks; do 31. 8.
Galerija erotike Račka: razstava stalne zbirke Grda račka; do 31. 8.
Galerija Volk Celje: razstava 20. poletni slikarski ex-tempore Celjske poletne vedute 2018; do 31. 8.
Kulturni dom Šmarje pri Jelšah: razstave fotografij Vinka Skaleta Korenine; do 11. 9.
Osrednja knjižnica Celje:
razstava Mladi za Celje - 40 let avtorja Mojmirja Mosbrukerja; do 31. 8.; razstava del Natke Re-snik Gavez Preplet preteklosti in sodobnosti skozi kaligrafijo; do 17. 8.
Celjski mladinski center: fotografska razstava Simone Mi-klavc Zaujeti trenutki; do 31. 8.
Celjska kulturnica: fotografska razstava Blaža Črepinška Svet skozi moj objektiv; do 5. 9.
Galerija Železarskega muzeja Štore: fotografska razstava Foto klub Štore Steel If you don't know; do 31.12.; razstava Mateja Ocvirka Društva in društveno življenje na območju Občine Štore do 2. svetovne vojne; do 15. 9.
Knjižnica Laško: Strokovno, znanstveno in domoznansko delo prof. dr. Toma Korošca; v času odprtosti knjižnice; do 30. 9.
Večnamenski dom Rimske Toplice: razstava akademskega slikarja rojaka Jožeta Vodlana; v času odprtosti Knjižnice Rimske Toplice; do 31.8.
Dom kulture Velenje: razstava Staneta Špegla Zmešanke, Stare slike/Nove zgodbe; do 31. 8.
Muzej na Velenjskem gradu:
razstava članov Društva šaleških likovnikov Kako so Pigmejci osvojili svet; do 20. 8.; razstava Zapuščina Ane Lušin, Cankarjeve ljubezni, do 31. 8.; fotografska razstava Barbare Kelher; do 31. 8.; razstava popotnika Boruta Koruna Z veslom in s peresom po svetu; do 30. 9.
Jakijeva hiša - Galerija Nazarje: razstava likovnih del di-
plomirane kiparke Nadje Osoj-nik Nitke življenja; do 30. 8.
Stalne razstave
Pokrajinski muzej Celje -Stara grofija: Etnološka zbirka, Kulturno- in umetnostnozgodo-vinska razstava, Od gotike do hi-storicizma po korakih (prilagojeno za osebe z motnjami vida), Lapidarij, Alma M. Karlin: Poti
Pokrajinski muzej Celje -Knežji dvorec Celeia - mesto pod mestom, Grofje Celjski
Stari grad Celje - Friderikov stolp, klet: Teater groze - razstava mučilnih naprav od 16. do 18. stoletja
Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid
Zgornji trg Šentjur: Rifnik in njegovi zakladi, Pesem južne železnice
Ipavčeva hiša Šentjur: Ipav-ca - življenje in delo Gustava in Benjamina Ipavca
Pri železniški postaji Šentjur: Muzej Južne železnice
Planina pri Sevnici: Kozjansko žari
Ponikva, Uniše: Slomškova rojstna hiša
Cerkev sv. Leopolda Loka pri Žusmu: Glažute na območju Žusma
Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas; Geologija okolice Laškega; Pivovarstvo in zdraviliški turizem
Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka
Otroški muzej Hermanov brlog: Brlog igrač
Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev
Dvorec Strmol: Kuharca (Pokrajinski muzej Celje); Hetiške tkanine in vezenine (Pokrajinski muzej M. Sobota); Mednarodna zbirka likovne umetnosti
novi tedniki radio celie
ШШШ
živite cenejel
i
Naročniki časopisa ste deležni številnih ugodnosti, ki jih lahko izkoristite s kartico ugodnosti kluba naročnikov Novega tednika. Ne samo, da lahko s kartico izkoristite možnost objave štirih brezplačnih malih oglasov v časopisu (do 10 besed) in dveh čestitk na Radiu Celje s 50-odstotnim popustom. Ker ste član kluba naročnikov, lahko s kartico izkoristite tudi številne popuste v trgovinah in lokalih, ki jih najdete na spodnjem seznamu.
center za zdravje in rekreacijo
—ггр*
Popusti iz posebnih akcij se ne seštevajo s popustom na kartici
-	CASINO FARAON CELJE, Ljubljanska cesta 39, 3000 Celje - Ob nakupu POP lističa (promocijski) v vrednosti 50 eur vam podarimo POP listič (promocijski) v vrednosti 5 eur. Ob nakupu POP lističa (promocijski) v vrednosti 100 eur vam podarimo POP listič (promocijski) v vrednosti 10 eur.
-	FOTO RIZMAL, Mariborska c. 1, 3000 Celje - 10% popust velja za storitve
-	CELJSKA KOČA, www.celjska-koca.si, telefon 041 718 274, nudi ob izposoji enega kolesa (gorskega ali električnega) drugega brezplačno.
-	MERZELJ Jerica Merzelj Gojznikar, s.p., Dimniki Merzelj- izdelovanje dimnikov, izdelki iz inox pločevine, Kaplja vas 46, Prebold
-	10% popust pri nakupu njihovih izdelkov
-	SKINAUT STORITVE, SIMON JEZERNIK, S.P., Vrunčeva 10, Celje - 10% popust
-	Lai Thai, Tajska masaža Kenika Sripanha, s.p. Teharje 23, 3221 Teharje (zraven picerije Picikato). Več vrst različnih masaž,
20% popust na vse. Tel: 051 611 078
-	SLADA, D.O.O., Plinarniška 4, 3000 Celje, vse za ogrevanje in vodovod, tel.: 03 490 47 70, GSM 051 626 793 - 10% popust.
-	OPTIKA TERŽAN d.o.o., Mariborska 54, Celje,
tel.: 03/491-38-00. 10% popust ob nakupu korekcijskih in sončnih očal (popusti se ne seštevajo)
-	TOP-FIT D.O.O., Ipavčeva ulica 22, Celje - 10% popust
-	AVTO SAFIR, PROFESIONALNO POLIRANJE IN GLOBINSKO ČIŠČENJE AVTOMOBILA, Jolanda Salamon s.p., Delavnica: PGD Celje - Gaberje, Mariborska cesta 80/b, 3000 Celje. Telefon: 041698-283. www.avtosafir.com - 10% popust na vse svoje storitve
-	PROTEKS d.o.o., Orova vas 14, 3313 Polzela, Industrijska prodajalna, Rimska cesta 188, Šempeter. Telefon: 03 705 00 48, www.proteks.si. -5% gotovinski popust.
-	INSTALACIJE VRHOVŠEK, tel. 051 429 138, www.instalacije-verhovsek.si. Popust: Pri nakupu do 500 EUR 5 % vrednosti, pri nakupu do 2000 -10 %, pri nakupu nad 2000 - 15 % popust.
Podjetje NT&RC, d.o.o.
opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Anica Šrot Aužner Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5 % davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič
E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Tatjana Cvirn, Barbara Gradič Oset, Robert Gorjanc, Anja Hohler, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Ko-merički, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc
NAROČNINE
Telefon: (03) 4225 171
E-pošta: narocnine@nt-rc.si
Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna
naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa
pri Abanki d.d. Ljubljana: SI56 0510 0801 5262 360.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE
Telefon: (03) 4225 144 E-pošta: oglasi@nt-rc.si
24
ZANIMIVOSTI
V nedeljo so na prireditvi na Rogli, kjer so prikazali košnjo pohorskih travišč na star način, predstavili rezultate meritev, opazovanj metulja borovničevega mnogooka, ki spada v družino modrinov. Njegova posebnost je, da v Sloveniji živi le na Pohorju nad 1420 metri nadmorske višine.
S spremljanjem števila teh metuljev se ukvarja Društvo
narava Pohorja. Predsednik Matjaž Jež je povedal, da premer razprtih kril borovničevega mnogooka znaša približno 20 mm. Samček je na zgornji strani kril temno moder, samica je temno rjave barve. Na spodnji strani kril sta oba svetlo siva s specifičnim vzorcem belo obrobljenih črnih pik ali očesc. »Na zunanjem robu kril imata še oranžne lise in modre
bleščice, po katerih jih zanesljivo ločimo od ostalih vrst metuljev,« je pojasnil Jež.
Omejeno življenjsko okolje
Borovničev mnogook živi na traviščih zahodnega Pohorja na območju med Kopami in Roglo. Njegovo območje naravne razširjenosti predstavljajo predvsem severna Evropa, Azija, Skandinavija in
Sibirija. V Alpah ga najdemo samo na redkih izoliranih gorskih traviščih in barjih. Gosenice se hranijo z listi borovnic, metulji pa srkajo medičino iz različnih cvetnic. Metulji se pojavljajo od konca junija do začetka avgusta. Samice odlagajo jajčeca na stebla in liste borovnic, kjer živijo tudi gosenice. Te prezimijo in spomladi nadaljujejo razvoj do bube, iz katere se julija izleže nov rod metuljev. »Borovničev mno-gook je pomemben tudi zato, ker lahko s spremljanjem njegovega stanja hkrati spremljamo tudi stanje celotne narave pohorskih travišč,« je povedal Matjaž Jež.
Vedno manj primerkov
Matjaž Jež je povedal, da je bilo v letu 2012, odkar so začeli opazovati borovničevega mnogooka, teh metuljev
326, letos jih je le 68. Borovničevega mnogooka ogroža izgubljanje primernega življenjskega okolja. »Zadnja desetletja so lastniki območji namreč opuščali pašo in košnjo, ki sta bili del tradicionalne rabe pohorskih travišč. Zato so se ta zaraščala in tako smo izgubljali pomemben del naravne in kulturne dediščine,« je povedal Matjaž Jež. Za ohranjanje življenjskega okolja metuljev prav tako niso primerni intenzivna raba travišč, pretirana košnja in gradbeni posegi. »Zahvaljujoč nekaterim izvedenim projektom v zadnjih letih, travišča ponovno oživljajo,« je poudaril Jež. Drugi razlog za ogrožanje tega metulja so podnebne spremembe. Matjaž Jež je pojasnil, da lahko ob segrevanju podnebja izgubijo ustrezen podnebni pas, Pohorje pa je prenizko, da
bi se lahko preselili na višjo nadmorsko višino.
Pravilno upravljanje s travišči
Matjaž Jež je povedal, da lahko k ohranjanju življenjskega okolja borovničevega mnogooka prispevamo tako, da travišča obiskujemo peš po označenih poteh in da v času aktivnosti metuljev ne trgamo cvetočih rastlin, na katerih se prehranjujejo z nektarjem, to sta predvsem zlata rozga in arnika. Za upravljavce tra-višč je pomembno, da pašo in košnjo izvajajo na tradicionalni način, za načrtovalce turističnega razvoja pa, da novih projektov ne načrtujejo na območjih razširjenosti borovničevega mnogooka.
KLARA PODERGAJS Foto: arhiv Društva narava Pohorja
Posebna spodnja stran kril borovničevega mnogooka na njegovi priljubljeni rastlini arniki
Primer samčka borovničevega modrooka
V Sloveniji le na Pohorju
Metulj iz višav
Foto: SHERPA
Tednikovei.nzaodbe
St. 32 / Leto 73 / Celje, 9. avgust 2018
Flosarski bal tudi letos navdušil
str. 33
V
Plesni forum Celje	Emajlirani lončki Cuckoo Štirideset let Aerokluba
navdušil na Kitajskem str. 30 cups str. 31	Slovenske Konjice str. 36-37
26
INTERVJU
Njena roka poskrbi, da s>
knjige o resnih temah sončn
Najprej je slikala netopirje, danes najraje slika mačke -Kmalu bo iz tiskarne prišla knjiga o levu s posebnimi potrebami
Ko smo vstopili v atelje, so nas na prvi sliki ob vratih pozdravili otroci pri igri. Z enega platna je kukal polž in pogumno nosil barvito hiško. Muce, upodobljene na drugem delu, niso bile prav nič domišljave, temveč prijazne, odete v šal in oblečene v ljubka krila. Skozi okna je lila svetloba. Na mizi so bili v lončku čopiči, v košari na Üeh pisana mavrica tempera barv, na polici množica knjig za otroke. Urška Stropnik Šonc se je opravičevala zaradi nereda. A je ustvarjalni pristan te velenjske ilustratorke najverjetneje bolj urejen kot pisarna marsikaterega uradnika.
Za to, da ni pristala v razredu kot učiteljica likovnega pouka, so krivi trije netopirji. Tisti netopirji, ki jih je upodobila za slikanico izpod
peresa Roka Polesa. »Knjiga je bila zelo odmevna, uvrščena je bila na bienale slovenske ilustracije, kritike so bile zelo prijazne. Še isto leto me je založba Pozoj povabila, da sem ilustrirala slikanico Kako so nastale ZDA, ki jo je napisal Milan Dekleva. Nato se je klobčič začel odvijati,« pravi sogovornica. Če ne drugače, se ljudje z njo srečajo, k o
»Ilustracija se rodi v glavi. Dam jo na papir kot skico, kot droben kroki. Nato se lotim dela. Kot ilustrator-ka vem, kaj želim ustvariti, še preden to naredim,« pravi Urška Stropnik Šonc.
dobijo otroke in svojim malčkom prebirajo slikanice slovenskih avtorjev. Ni je težko prepoznati, saj so že skoraj dve desetletji njen zaščitni znak sončne, prijazne in tople ilustracije.
Glede na poplavo knjižne produkcije bi človek sklepal, da vam dela ne zmanjka. Je res tako enostavno priti do projekta?
Pred letom 2010 sem ustvarila eno slikanico na leto in temu primerno je bil višji honorar. Po krizi je priložnosti za ilustriranje več, vendar ilustratorji delamo za nižjo ceno. Dobro je, da imaš založbo, ki stoji za tabo in ti daje redno delo. Pri meni je to Založba Pivec, s katero odlično sodelujem od vsega začetka. Največkrat ustvarjam v tandemu s pesnico Zvezdano Majhen. Sodelujem tudi z Uršo Krempl, pred leti sem ilustrirala več pesniških zbirk za otroke, ki jih je napisala pesnica Tatjana Pregl Kobe ... Ko sem bila začetnica, sem naredila ilustracije za delo Drevo srca, ki ga je napisala Bina Štampe Zmavc, takrat že uveljavljena avtorica. Pred kratkim sva se srečali in srčno si želim, da bi skupaj še ustvarjali. Najina skupna knjiga je talrat naredila ogromen vtis na ljudi. Žal mi je, da so si jo uredniki namesto kot slikanico zamislili kot zvežčič, kar morda nima točno takšne teže, kot če bi imela trde platnice.
Zanimivo je, da ste ustvarjali tudi skupaj s sestro.
Drži, Kristina je prav tako ustvarjalna, vendar ima zdaj druge obveznosti. Že nekaj časa jo nagovarjam, da bi spet skupaj kaj pripravili. Pred časom sva naredili didaktične pobarvanke. Da bi se lotila pobarvank, me je najprej nagovarjala založba, a se mi to ni zdela dobra ideja. Z ^^ gledišča moje stroke pobarvanka namreč ne velja za nekaj, kjer pride v ospredje otrokova ustvarjalnost. Žato sva s sestro

klasične pobarvanke nadgradili z zgodbami, otrokom sva postavili izziv, da opazujejo slike in barve, se opismenjujejo. Pobarvanke sva pripravili na temo štirih letnih časov.
Ko Slovenci slišimo besedo ilustracija, najbrž pomislimo na podobe, ki sta jih ustvarili Jelka Reichman ali Anka Gošnik Godec ... Kako ste iskali svoj slog, ne glede to, kar so že ustvarili uveljavljeni ilustratorji?
Menim, da izraz ilustratorja izvira iz človeka. Ljudje smo različni in vsak dojema ilustracijo po svoje. Včasih se svojega sloga »najem« in poskušam ustvarjati drugače, a to ne deluje. Sem to, kar sem. To mi odgovarja, v tem se znajdem, v tej likovni govorici zaživim. Ustvarjalec se lahko uči o kompoziciji, barvni skladnosti, o zakonitostih, kako naj bi bila videti dinamična ilustracija. Menim pa, da se sloga ne moreš naučiti, prine-seš ga s seboj na svet. To, kako bo delo zaživelo na koncu, je rezultat notranjega vzgiba.
Ko človek pogleda vaše ilustracije, izgledajo liki zelo preprosti. Jih tako ustvarjate načrtno?
Eden od kritikov je ob razstavi mojih del dejal, da gre za sofisticirano otroško risbico. Do tega pravzaprav nisem prišla načrtno. Preden začnem ustvarjati, se sama s seboj pogovorim, kako bo izgledala nova slikanica. Morda določim, ali bom omejila katere barve. Ko sedem za mizo, so stvari že toliko dorečene, da se prepustim spontanosti. Svojih ilustracij ponavadi ne popravljam. Če bi imela več časa, če bi lahko en projekt delala dve leti in bi od tega lahko živela, bi seveda na isto temo verjetno narisala več poskusnih ilustracij.
Še ena značilnost vašega dela je črna obrobna črta.
Črno obrobo naredim ob koncu in zdi se mi, da moje ilustracije prav po njeni zaslugi zaživijo. Zadnji dve leti ozadje le naslikam, sprednje like pa še vedno obrobim s črto. Menim, da je ta obroba del moje prepoznavnosti in da jo bralci pri meni kar nekako pričakujejo. Morda bom kdaj ustvarjala drugače, ne vem ... Moja dela se skozi čas spreminjajo. Zdaj je na slikah več prostora, kot ga je bilo na začetku. Najprej so bila moja dela precej ploska, matematična, zdaj so bolj zahtevna. To je logično, saj se kot ilustratorka razvijam.
Stropnik Sonc
se je rodila leta 1973. Njen pradedek je slikal freske v cerkvi, lepo je risal tudi njen oče. Za likovno umetnost jo je močno navdušil še učitelj v osnovni šoli Tone Skok. Končala je gimnazijo v Velenju, diplomirala iz likovnih umetnosti (knjižna ilustracija) na Pedagoški fakulteti v Mariboru. Od leta 1998 dela kot samostojna kulturna ustvarjalka. Do danes je izšlo več kot 80 del (slikanic, učbenikov, priročnikov), ki jih je ilustrirala. Ilustracije je prispevala tudi za muzejske ustanove in za lutkovno predstavo. Svoje delo večkrat predstavlja na samostojnih in skupinskih razstavah.
»Ko delo ni plačano do dogovorjenega roka in čakam tiste cekine, je res zoprno. A sem si ga organizirala tako, da vem, da bomo imeli plačane položnice. Nikoli ne bom bogata. Sem pa bogata, da lahko pridem v službo ob desetih dopoldne in delam najboljšo stvar na svetu.«
Urška, katere zaščitni znak je tudi rumeno kolo, je povedala, da bi poleg vsega, kar počne, z užitkom delala v galeriji, kjer bi pripravljala razstave del ilustratorjev. Svojevrstna razstava na prostem so njene ilustracije na pročelju velenjskega zdravstvenega doma.
Male bolnike, ki obiščejo Zdravstveni dom Velenje, po zaslugi Urške Stopnik Šonc pozdravijo poslikave sten v njeni značilni likovni govorici. Marsikatera mamica ilustratorki zaupa, da podobe pozitivno vplivajo na družine. Ko pogledajo vse motive okoli dispanzerjev, so že na vrsti pri zdravniku.
INTERVJU
27
o tudi e
Kako se vam uspe vživeti v otroške oči?
Podobno kot sem dejala za ustvarjalni izraz, ima človek to, kako vidi otroški svet, v sebi. Zvezdana Majhen, s katero tudi največ sodelujem, je psihologinja. Iz vidika svoje stroke pravi, da so moje ilustracije izjemno primerne prav za majhne otroke, da jih najbolj nagovorijo. Nekatere mame sicer malčkom že pri štirih letih ali prej v roke »porinejo« pametni telefon. A psihologi pravijo, da majhen otrok ni sposoben dojeti velikega števila ilustracij. Zanj veliko število vidnih podob in nasičenost nista dobra.
Je to, da so malčki kot spužve, da srkajo svet okoli sebe, za vas nekakšna odgovornost? Kakšen svet jim želite narisati?
Res stojim za tem, kar naredim. Kolikor imam likovnega znanja, in nimam ga malo, si upam
Se ustvarjanje ilustracij za slikanico in učbenik občutno razlikuje?
Ustvarjalnost pride zelo na plan pri zgodbicah in pesmicah, oboje imam zelo rada. Iskreno povedano je ilustracija za učbenik zame služba. Tam avtor točno določi, kaj želi. Celo pri kompoziciji nimaš povsem prostih rok, saj je veliko odvisno od oblikovalca. A tudi nasploh mi ni nerodno povedati, da je ilustriranje včasih neke vrste obrt. Če ti naročniki ne pustijo dihati, narediš najbolje, kot lahko v določenem trenutku. In se zavedaš, da bi lahko naredil bolje, če bi imel na voljo več časa.
Koliko dovolite, da vas pri delu usmerjajo avtorji besedil slikanic?
Ko gre za leposlovje, imam ponavadi povsem proste roke. Dogovorimo se, koliko strani bo ilustriranih, kakšen bo format. Upoštevati moram, koliko prostora bo zavzelo besedilo. Pri knjigah nekaterih avtorjev je besedilo podloženo z ilustracijo, Zvezdana pravi, da to ni dobro. Meni, da mora biti besedilo čitljivo in da mora dihati. Če imata urednik ali avtor pripombo, kar se zgodi redko, nisem nikoli takšen »ego«, da bi njuno mnenje zavrnila. Pač naredim še eno ilustracijo. Zakaj ne, če bo zaradi drobnega popravka morda boljše celotno delo.
Imate srečo, saj je vaša poklicna dolžnost, da berete pravljice, zgodbice, pesmice.
Kar je podano z roko, je drugačno od tistega, kar ustvarim s sodobno tehnologijo. Lani sem sodelovala s praktikantko iz srednje oblikovalske šole v Ljubljani. Bila sem zelo ponosna, da si me je izbrala za mentorico. Spraševala sem se, če je to sploh mogoče. Ko sva skupaj ustvarjali, mi je pokazala, kako bi lahko podobe delala hitreje. To sem preizkusila pri ilustriranju enega od učbenikov. Morda bi bil res skrajni čas, da bi likovno podobo učbenikov ustvarjala z računalnikom. Ta bi mi prišel prav tudi pri kakšni oblikovni zagonetki. Po drugi strani si mislim, naj vsak dela tisto, kar zna. Lahko pa kot avtorica ilustracij tudi oblikovalcu predlagam kakšno spremembo, preden gre knjiga v tisk.
Katero delo trenutno nastaja pod vašimi rokami?
Trenutno težko čakam izid knjige Mark in Rogi na paraolimpijskih igrah. To delo se me je močno dotaknilo. Nekaj živali, ki zastopajo določene športe, je določil avtor zgodbe, nekaj
kako naj pleskarji prebarvajo stene, jaz sem nato slikala z zidnimi barvami. K sodelovanju so me povabili tudi v Splošni bolnišnici dr. Franca Der-ganca v Šempetru pri Novi Gorici. Takrat sem se z možem in s še enim slikarjem odpravila na Primorsko z avtodomom. Po dolgih hodnikih smo risali cel konec tedna.
Torej likovne zadolžitve dobi tudi vaš mož Sašo, sicer profesor na Gimnaziji Celje - Center?
Barve zmešam jaz in določim, kje bo katera. On z majhnim valjčkom zelo lepo pobarva velike ploskve, podobno kot bi barval pobarvanko. Še bolj natančen od mene je pri črnih obrobah.
Imata veliko družino, tri sinove. Kakšen je utrip pri vas doma?
Bruno je star 14 let, Lenart 12 in Izidor 9 let. Pri nas je ves čas akcija. Fantje so tekmeci. Dva morda potegneta skupaj, eden nato izvisi in krog se spet zavrti. Imeli smo tudi dneve, ko sem jim morala kosmiče prešteti, saj se niso mogli
»Leto dni sem poučevala v Osnovni šoli Nazarje. To je bila zelo lepa izkušnja. Pedagoški poklic mi je še vedno zelo blizu. Zato na Ljudski univerzi Velenje vodim delavnice za otroke. Si pa ne predstavljam, da bi likovno umetnost učila zdaj, ko ima profesor le uro likovne vzgoje na teden. To je katastrofa. Ko stisneš tempere na paleto, lahko greš paleto že umit. Ena šolska ura ni nič.«
»Sin hodi mimo mojega ateljeja v glasbeno šolo in mi reče, da imam >fajno< službo. Tudi sama sem vsako jutro hvaležna zanjo, saj v tem res uživam. Najstarejši sin me sprašuje, zakaj ne morem imeti normalnegapoklica< kot ostali (smeh).«
»Za prvo otroško sobo sem se zelo potrudila, za sobo drugorojen-ca malo manj, tretji sin pa tako ali tako sam gor raste (smeh).«
reči, da nikoli ne slikam kičasto. To vedo tudi vzgojiteljice iz vse države, ki me zelo dobro poznajo. V poplavi slikanic in prevodne literature je kiča sicer veliko.
Nekateri za otroške knjige slikajo tudi groteskno, češ da svet ni pravljičen. Pri vaših ilustracijah so podobe pretežno vesele, prijazne, kajne?
Izrazi na obrazih so pomembni. S tem sem se predvsem trudila, ko sem slikala ilustracije za učbenik za angleščino. Tam se otroci na primer učijo, kako reči, da je nekdo žalosten, vesel, namrgoden. Tudi liki v zgodbicah, pravljicah in pesmicah niso vedno veseli. Besedilo je treba poslušati in se mu prilagoditi. Karikiranja in grotesknosti v moji likovni govorici ni. So pa v slovenskem prostoru izjemni ilustratorji, ki oboje obvladajo, otroci pa njihovo likovno govorico sprejemajo z odprtimi očmi.
Seveda, vsa dela najprej preberem. Besedilu dam čas, premlevam ga v mislih. Izjemna prednost je, da imam na voljo svetovni splet. Če ne vem, kako točno izgleda močerad ali traktor z vsemi priključki, si lahko to pogledam in nato stiliziram, prevedem v svoj likovni jezik. Včasih sem morala podobe iskati v knjigah ali revijah. Čisto vsega namreč v določenem trenutku ne morem vedeti. Enkrat sem narisala pajka, ki je imel tri noge. Danes vem, da ima štiri (smeh).
Imate kakšen najljubši lik?
To je zagotovo moja mačka. Rodila se je v Zgodbah v sličicah, ki jih ustvarjava z Uršo Krempl za revijo Zmajček. Vsaki dve leti te zgodbice izidejo v knjižni obliki. Mačka je najprej imela dlako, kasneje sem jo oblekla v oblačilca, zdaj je takšna »fajn« < gospodična.
Ali vaše ilustracije nastajajo z roko ali tudi z računalnikom?
sem jih izbrala sama. Volkec, ki plava, ima tako na primer samo eno šapo, invalidne so tudi miške, nekatere živali so na invalidskem vozičku. Avtor zgodbe je Igor Plohl, ki je pri 29 letih padel z lestve in postal paraplegik. Z njim sva pred leti že sodelovala. Takrat sem ilustrirala njegovo pripoved Lev Rogi najde srečo. Rogi je namreč Igor. Slikanica govori o tem, kaj se mu je zgodilo, kako je zaživel na novo. Levčku na pomoč priskoči zebra, da si lahko junak preuredi kuhinjo. Knjiga govori o tem, kakšno kopalnico potrebuje Rogi, da si lahko umiva zobke in skrbi za higieno, kako mu prijatelji pomagajo kupiti prilagojen avto, kako se ukvarja s športom ... Delo je opremljeno tudi s fotografijami, ki prikazujejo Igorjevo življenje. Ob tem se zavedaš, da ti velikokrat, ko misliš, da se ti dogaja kaj hudega, ne manjka prav nič. In tudi o tem, kaj vse zmorejo ljudje z omejitvami. Menim, da sta bili urednici pri založbi zelo pogumni, da sta podprli izid slikanice. Tema je resna, moje ilustracije pa skrbijo, da je knjiga sončna.
Optimizem vlivajo tudi poslikave, ki ste jih ustvarili za Zdravstveni dom Velenje.
Pediatrinje me poznajo, saj imam tri otroke. Že pred približno 12 leti sem poslikala del prostorov v zdravstvenem domu, ki je namenjen preventivi. Ko je dom dobil nove pediatrične ambulante, so me sodelavci te hiše ponovno povabili k sodelovanju. Najnovejša pa je poslikava zobozdravstvenega dela. Skupaj smo določili,
zediniti, da so res dobili vsi enako (smeh). Zdaj so v obdobju odraščanja. Nikoli nisem verjela, da bo rek - mali otroci, mali problemi, veliki otroci, veliki problemi - veljal za našo družino, a velja. Mislila sem tudi, da bodo ponoči vsi spali, a seveda niso. Sinove skušam vzgajati v humanističnem duhu, da bodo vedeli, kaj je sploh v življenju pomembno.
Najbrž je pomembno tudi, da po sedenju v ateljeju naredite kaj zase. Tudi vaš konjiček, tek, vidim na ilustraciji v vašem ateljeju.
Ko otroci malo zrasejo, se zaveš, da moraš narediti nekaj zase, kar je slišati zelo klišejsko. A naša generacije je bila tako nora, da je imela otroke mnogo prepozno. Stara sem 45 let, moj najmlajši sin je star 9 let. Ko je bila moja mama stara 45 let, sem bila jaz že proti koncu študija. Sicer tečem že od nekdaj. Nikoli nisem bila tekmovalna športnica, da bi hlepela po izvrstnih rezultatih. Na maratonih dosegam povprečen čas. Mi je pa to v pomoč, da se sprostim, a tudi zato, ker imam sedeče delo. Na leto odtečem dva ali tri maratone, dolge 21 kilometrov. Enkrat sem pretekla 30 kilometrov, nekoč bi rada tekla tudi na 42 kilometrov. Zadnja tri leta sem »zavohala« še jogo, kar je spet zelo klišejsko. Moja strast je tudi branje. Berem toliko, da me kar glava boli (smeh). Samo na morju sem prebrala sedem knjig. Tudi otrokom sva z možem pobrala naprave, tako da so tudi oni brali.
TINA STRMČNIK, foto: GrupA
»Med estetiko in kičem je zelo tanka meja. Vsak posameznik po svoje d°jema, kaj je zanj
lepo. Človeka je težko usmeriti. Srčno upam, da dovolj kleno in brez odvečnega >cukra< podajam svoje podobe otrokom.«
Brez težkega nahrbtnika
Ob občinskem prazniku smo se pogovarjali z županom Luč
Občina Luče praznuje uradno 10. avgusta, ko je god njenega župnijskega zavetnika sv. Lovrenca. To je tudi vrhunec turistične sezone, ki je v znamenju vsakoletnih Lučkih dni, sklopa različnih prireditev. Občinski praznik je seveda tudi priložnost za razmislek o včeraj, danes in jutri. O tem smo se pogovarjali z županom Cirilom Roscem.
Nedvomno je osrednja naložba tega mandata gradnja Športnega centra Luče. Prehodili smo večletno, velikokrat tudi trnovo pot od zamisli do pridobitve gradbenega dovoljenja. Potrebnih je bilo desetine sestankov, usklajevanj in študij, da smo danes prišli do točke, ko lahko gradnjo začnemo. Vse ostale naložbe so bile tej podrejene. Od ostalih večjih naložb bomo kmalu začeli polagati asfalt še na zadnjih makadamskih cestah v naselju Raduha. Upam, da bomo lahko še letos izvedli tudi obnovo čistilne naprave, kar se zaradi objektivnih razlogov vleče predolgo.
Pomemben dosežek luške občine je odmera občinskih cest, zelo težka naloga, ki ste se je lotili med prvimi v državi. Kakšna je ta izkušnja?
Pred leti smo sistemsko pristopili k reševanju tega problema, ki smo ga podedovali še iz prejšnjega sistema. Smo namreč občina z največjo dolžino občinskih cest na prebivalca v državi, a skoraj nobena ni bila odmerjena, kaj šele v občinski lasti. V nekaj letih smo praktično vse ceste odmerili, postopoma smo začeli z odkupi. Zaenkrat odkupujemo tiste ceste, ki jih lastniki ponudijo v odkup, kasneje bomo k prodaji pozvali še preostale lastnike. Ko pogledam nazaj, ocenjujem, da smo imeli kar veliko poguma in sreče, ker smo pristopili k temu zahtevnemu projektu v finančno in postopkovno ugodnem času. Danes bi bilo težje in dražje.
Vaša občina je med zelo redkimi v Sloveniji, ki je v bistvu brez starih dolgov.
Župan Luč Ciril Rosc
Zakaj se Luče ne zadolžujejo?
Naša občina se med mojim šestnajstletnim vodenjem ni nikoli zadolžila. To jemljem kot dokaz, da se da voditi občino - s premišljenim načrtovanjem v večini primerov - tako v letih suhih kot v letih debelih krav. Voditi jo je mogoče brez potrebe, da bi vstopila v spiralo zadolževanja, ki lahko kratkoročno prinese lepe rezultate, dolgoročno pa občino hromi. Tipičen dokaz je naše vnaprejšnje večletno varčevanje za gradnjo prej omenjene športne dvorane. Ko bo ta dvomili-jonska naložba predvidoma konec leta končana, naj ne bi pustila za naslednji mandat nobenega težkega nahrbtnika.
Smo sredi glavne turistične sezone. Kakšen pomen ima za Luče turizem in kako kaže letošnji turistični sezoni?
Lahko se pohvalim, da je zadnja leta turizem v naši občini v precejšnjem vzpo-
nu. Nedvomno je to delno po zaslugi ugodnih mednarodnih razmer, določen del je tudi rezultat desetletnega vlaganja v promocijo kraja. Po zadnjih podatkih časnika Finance je občina Luče uvrščena med Top 15 slovenskih turističnih biserov, ki jih turisti najbolj obiskujejo. Od vseh v Savinjsko-Šaleški subregiji smo najvišje, dosegli smo tudi največji skok glede na prejšnje leto. V Občini Luče smo dejavno pristopili tudi k vključitvi v omrežje Gorniških vasi, ki združuje kraje oziroma občine v Alpah. Te predstavljajo tradicijo trajnostnega gorskega turizma in imajo veliko možnosti s svojo tradicijo, kulturo in pristnostjo. Vasi, vključene v ta projekt, zagotavljajo visoko kakovostno ponudbo za planince in pohodnike skupaj s pestro pokrajino, zavezane so tudi ohranjanju lokalne dediščine in naravnih vrednot.
BRANE JERANKO
Foto: arhiv občine
Pred gradnjo športnega centra
V prihodnjih mesecih bo v Lučah nastalo veliko gradbišče, saj se bo začela gradnja športnega centra. Izvajalka je izbrana, na izbiro se ni pritožil nihče. V začetku tega tedna je bila zato izvajalki, družbi Dema Plus iz Ljubljane, v podpis poslana pogodba. Predstavniki občine bodo imeli prvi sestanek z omenjeno družbo še ta teden ter se pogovorili o dinamiki del.
Po pogodbi naj bi bila gradnja končana štiri mesece po začetku del. Luški občani novo stavbo težko pričakujejo, saj bo v njeni
dvorani možnost rekreacije za vse. Mere dvorane bodo omogočile vse dvoranske športne dejavnosti, od malega nogometa, košarke, odbojke ... Dopoldne jo bodo uporabljali osnovnošolci in popoldne ostali občani, med katerimi bodo tudi organizirani upokojenci.
Obstoječa šolska telovadnica je bila zgrajena v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja in je takratnim veljavnim merilom ustrezala. Danes so razmere drugačne, zato je postala premajhna in prezasedena.
BJ
V Lučah se od sobote, 4. avgusta, vrstijo prireditve Lučkega dne, ki so na ogled že 49. leto. Prireditev pripravijo vsako leto drugi konec tedna v avgustu. Vrhunec prireditev Lučkega dne bo v nedeljo, 12. avgusta, ko bo na ogled med drugim prireditev Od štanta do štanta po vasi. Začela se bo 12.30.
Med njo se bodo predstavila domača društva, med različnimi ustvarjalci bodo tudi rokodelci. Prav tako pripravljajo prikaz starih opravil in orodij ter pokušino in prodajo domačih jedi. V nedeljskem programu se bo zvrstilo devet prireditev, vse od zgodnjedo-poldanskega streljanja z možnarji in jutranje budnice Godbe Zgornje Savinjske doline. Ob 13. uri bo Festival pitne vode, ko bo okušanje in ocenjevanje vode iz vodnih virov z območja Kamniško-Savinjskih Alp. Dve uri pozneje bo srečanje na temo izročila preteklosti tudi pri upokojenski »vlcarski« bajti, od pri-
kaza starih opravil do razstave »vlcarskega« orodja in kulinarične ponudbe. V nedeljo bo prav tako procesija v počastitev godovanja župnijskega zavetnika sv. Lovrenca, Čebelarski center Luče bo imel dan odprtih vrat, za otroke bodo ustvarjalne delavnice ... V nedeljo ob 18. uri bo za konec še zaključek harmonikarskega tabora, to je zabavni večer z mladimi harmonikarji in muzikanti.
Številne rekreativne, športne, glasbene in druge kulturne prireditve se vrstijo že od pretekle sobote. V programu je vsega skupaj več kot trideset prireditev. V soboto, 11. avgusta, bo med drugim Vlcersko tekmovanje, to je sekaška tekma za lastnike gozdov, ki bo povezana s prikazom kiparjenja z motorno žago. Glavni organizator Lučkega dne je občina in to v sodelovanju z društvi in s posamezniki.
BJ
Na vrsti spet Raduha
Občina Luče se pripravlja na asfaltiranja. Letos bo asfaltirala več krajših makadamskih odsekov na območju naselja Raduha. Gre za odseke do razpršenih kmetij, tudi gorskih. Letos bo položenega malo več kot dva kilometra asfalta. Občina računa, da bodo dela opravljena septembra.
Občina Luče po številu cest na prebivalca v Sloveniji prednjači, zato vsako leto veliko vlaga v prenovo cest in v asfaltiranja. Posebnost luške občine je, da gre za zelo gorato in razmeroma redko poseljeno območje. Načrt asfaltiranj njenih občinskih cest je bil sestavljen na začetku tega mandata in to za vsako leto posebej. Po tem načrtu so uporabniki cest vnaprej vedeli, katerega leta bo asfaltirana tudi njihova slaba cesta. Za naložbe na cestnem področju bo občina letos namenila približno dvesto tisoč evrov. Na njenem območju živi 1.500 prebivalcev.
BJ
Osrednje praznovanje danes
Osrednja prireditev občinskega praznika Luč bo danes, na njegov predvečer, ob 19. uri. Prireditev, ki bo v znamenju podelitve občinskih priznanj, bo v kulturni dvorani. Med njo bo podeljeno priznanje častni občan domačinu, patru Karlu Gržanu, ki ga v portretu posebej predstavljamo.
Gržan postaja častni občan zaradi »trajnih dosežkov na duhovnem in kulturnem področju, za izjemen prispevek pri utrjevanju medčloveških odnosov ter sočutno skrb za slehernika«. Letošnjo zlato plaketo Občine Luče bo prejelo Planinsko društvo Luče, ki mu jo bo le ta podelila za njegovo dolgoletno delo na planinskem področju in za ohranjanje narave. Priznanje občine so svetniki namenili Metodu Roscu za delo na področju rodoslovja. Med drugim je izdelal rodovnik ameriškega astronavta Randyja Bresnika, ki ima korenine v Lučah. Priznanje občine bo prejela tudi zlata maturantka Patricija Resnik.
Priznanje županova petica bo prejelo med današnjo podelitvijo sedem najuspešnejših devetošolcev. To so Lina Bezovnik Strmčnik, Deja Čerček, Jan Dogaris, Aljaž Pančur, Kaja Pečovnik, Florijan Podbregar in Lucija Suhodolnik.	BJ
Lučki dan pred abrahamom
NA PRAZNIČNEM OBISKU
29
Gržanova zadnja knjiga je uspešnica, ki je že prevedena v angleščino.
Knjiga za knjigo
Pater Karel Gržan bo danes prejel priznanje častni občan Luč - Pred novim velikim projektom
Današnja osrednja prireditev občinskega praznika Luč bo v znamenju podelitve občinskih priznanj. Najvišje priznanje častni občan bo prejel pater Karel Gržan, ki živi zadnjih osem let na samotni domačiji na odmaknjenem Konjskem Vrhu. Najširša slovenska javnost ga pozna kot pisatelja in publicista, med drugim je bil ustanovitelj komun za zdravljenje odvisnikov. V Lučah in Solčavi dela kot kaplan, pripravlja različna predavanja in veliko piše. Samo lani so izšle kar štiri odmevne Gržanove knjige, med njimi uspešnica 95 tez, pribitih na vrata svetišča kapitalizma, za osvoboditev od zajedavske-ga hrematizma. Prodanih je že petnajst tisoč izvodov, prevedena je v angleščino.
Gržan je junija praznoval 60-letnico. Pred njo je domačine in okoličane prosil, naj mu nikar ne postavljajo mla-
ja. Na nedeljsko popoldne jih je povabil k sebi na Konjski Vrh, kjer so poklepetali, nazdravili in nekaj prigriznili. V tistih krajih, v Lučah in Solčavi, je pripravil že več svojih predavanj. »Predvsem o tem, kako živeti v sožitju s seboj in z bližnjimi: kako najti v odnosih ravnovesje najprej s samim seboj. To je, da človek sprejme sebe v priložnosti, v svoji celoviti resničnosti, in da zna stopiti v odnos kot v dobro priložnost,« je o svojih predavanjih povedal pater Karel Gržan, ki je tudi doktor znanosti na področju literarnih ved.
Ob njegovi 60-letnici so mu torej Lučani namenili priznanje častni občan. »To je zame predvsem odgovornost, ki se mi ne zdi zahtevna. Ni mi zahtevna zato, ker se mi zdi, da je temeljno, da človek živi v svoji notranji resničnosti. Zame je temeljno notranje ravnovesje, in sicer spokojnost misli, v katerih
človek razbira ne samo svoje poslanstvo, ampak tudi situacijo časa, ter obenem išče odgovor, ki ga mora dati na različne stiske. Te postanejo izziv, da nanje odgovoriš,« je povedal pater na Konjskem Vrhu. V zaselku je nekoč živelo 37 ljudi, danes pa je življenje le še na dveh domačijah. Gržanu dela tam stalno družbo njegova najboljša prijateljica Kapra, kobila. Pravi, da dobiva med delom v hlevu številne navdihe, ko išče nekatere rešitve. »Živim sam, vendar nisem nikoli osamljen. Zame je tihota potreba, da nisem osamljen. Ko človek v tihoti postaja vedno bolj domač samemu sebi, mu postaja vse, kar ga obdaja, notranje bližnje,« pravi o svojem bivanju.
Med ponosnimi ljudmi
Gržan se je priselil na staro domačijo po možganski kapi. Za domačijo pravi, da
mu nudi tako zavetje kot tudi mir. Ta je za patra priložnost za razmislek o izzivih, ki jih pred ustvarjalca postavlja čas. Mir potrebuje po možganski kapi, po kateri na primer ne prenese navzkrižnega govorjenja. Nad domačijo je kapela, za katero pater pravi, da tam išče obnebje svetega.
Zaradi vsakodnevnih ka-planskih obveznosti v Lučah in Solčavi ostaja z dolino seveda tesno povezan. »Tod je zame izjemno lepo. Lahko rečem, da mi je v čast bivati sredi teh ljudi,« je povedal o Zgornjesavinjčanih. »To so ponosni ljudje, ki imajo prebujen svoj jaz. Niso ljudje, ki bi bili izgubljeni v splošno-sti,« je povedal o Lučanih in Solčavanih. Gržan vstaja zgodaj in zvečer hitro odhaja v posteljo. Vstaja približno ob pol petih zjutraj, nato odide v kapelo in hlev. Po opravljeni maši v dolini ima različne druge obveznosti.
V nekaterih obdobjih pospešeno piše in trenutno je precej utrujen. Lani je izšel drugi del njegovega obsežnega dela Vstanimo, v suženjstvo zakleti (na približno devetsto straneh), kjer - kot sam pravi - nakazuje, kako se osvoboditi manipulativnih prijemov. Kljub visoki nakladi je knjiga že ponatisnjena. Ob 1o0-letnici rojstva Izidorja Završnika, slovenskega Maksimilijana Kolbe-ja, je izšla še knjiga o tem izjemnem Spodnjesavinjča-nu. Kmalu za njo je ugledala luč sveta še najodmevnejša knjiga o 95 tezah, pribitih na vrata svetišča kapitalizma, ki je izšla ob 500. obletnici reformacije. Trenutno piše različne redne prispevke, vendar potrebuje njegova glava nekoliko počitka. »Pred mano je še veliko zanimivih izzivov, ki jih, Bog, daj, želim uresničiti,« že načrtuje.
Slovensko samoponiževanje
Pred Gržanom je nov veliki projekt. Pred desetimi leti je izšla njegova knjiga V znamenju Oriona, v kateri je prikazal določena gradišča, ki odražajo zvezdne pozicije na nebu. »Pripravljam se, da bom napisal drugi del knjige, kjer bodo prikazana vsa
ozvezdja neba, ki zaznamujejo prostor med Savinjo in Sotlo, to je severno od Save,« je povedal o načrtih.
»Gre za megalitsko svetišče, ki bo čez desetletja - tako sem prepričan - ena največjih astroarheoloških znamenitosti ne samo v Sloveniji, ampak širše v svetu,« je obrazložil. »Imel sem srečo, da me je škof selil od Razborja in Jurkloštra do Prevorja. S pomočjo domačinov, ki so mi kazali nenavadne megalitske strukture, sem uspel razkriti to zanimivost megalitskega svetišča,« je še povedal o tisočletja stari zapuščini. »Na začetku je bilo zelo zahtevno, a pozneje, ko sem uvidel določene
zakonitosti, po katerih je zaznamovan prostor s temi ozvezdji, sem lahko delo opravljal mnogo hitreje,« je še dodal Gržan.
Na Irskem bi to bogato dediščino znali bolje vrednotiti, meni. »V nas Slovencih je napačna ponižnost, ki ni ponižnost, ampak je samoponi-ževanje v smislu, da pri nas pač ne more biti nič velikega,« meni raziskovalec Gržan. »Megalitska kultura našega območja vsekakor ni prestopila, ampak ga je zaznamovala po svoje z izjemnimi stvaritvami, ki so še vedno zelo očitne in bodo v tej knjigi tudi prikazane,« napoveduje. V naravi bo to mogoče preveriti.
BRANE JERANKO
Pred hišo
O škofovem odstopu
S patrom Karlom Gržanom, ki deluje kot škofijski duhovnik, sem se pogovarjal tudi o ponujenem odstopu celjskega škofa dr. Stanislava Lipovška. Odstop je ponudil ob svojem 75. rojstnem dnevu tako, kot ga zahtevajo cerkvena pravila. »Rekel bom kratko, preprosto. Mislim, da ima celjska škofija veliko srečo, da ima takšnega škofa. Zavida ji ga lahko celotna Slovenija,« je na vprašanje o celjskem škofu odgovoril pater.
Čas za spomine
Ob okroglih obletnicah, kot je človekova 60-letnica, je seveda čas za spomine na preteklost. Karel Gr-žan je preživljal zgodnjo mladost v celjski Trubarjevi ulici, na Otoku. Pravi, da ima na Celje izredno lepe spomine, med drugim na reko in vse, kar ob njej domuje. Oče in mama sta delala kot trgovca.
Po osnovni šoli je bil dijak celjske srednje gradbene šole. Rad ima arhitekturo. Kot dislektik si je marsikaj težko predstavljal. »Ampak nič hudega, to mi je pomagalo, da sem ozavestil, da človek marsičesa ne zmore. Da je pomembno tisto, kar zmore. Ko se človek sprejme v tej celoviti resničnosti, se ne počuti več ogroženega ob tem, ko vidi, da nečesa ne zmore,« je razmišljal med našim obiskom na Konjskem Vrhu o ovrednotenju lastne vrednosti.
Pridružil se je kapucinskemu redu, kamor ga je pritegnil plemenit zgled
skromnega sv. Frančiška Asiškega. Karel je eno leto po navdihu tega svojega vzornika in po lastni volji preživel kot »sopotnik ljudem na blatnih in prašnih cestah tega sveta«, brez tolarja v žepu. »To je bilo najbolj čudovito leto mojega življenja, edino resnično leto mojega redovništva in najuspešnejše leto mojega duhovništva,« se spominja tistega leta. Kot kapucin je bil najprej v samostanu na Ptuju, nato v domu duhovnosti v Kančevcih, nakar ga je škof sprejel med škofijske duhovnike. Prvo njegovo delovno mesto je bilo na Razborju pod Lisco, med drugim je bil v službi tudi na Prevorju in Sladki Gori.
Na Razborju pod Lisco se je posvetil tudi odvisnikom. Te je videval že med nekajmesečnim bivanjem v Rimu, kjer je nekoč opazil na postaji podzemne železnice približno trinajst let staro deklico, ki se je znašla v abstinenčni
krizi. Med njo je krčevito stiskala k sebi svojega psička, na njenem obrazu je pater videl grozovit izraz stiske. »To je bila stiska neljubljenosti, zapu-ščenosti in duhovne nepotešenosti,« se spominja deklice. Kot »sopotnik na prašnih slovenskih cestah« se je srečal z odvisnostjo tudi na domačih tleh. Na stisko mladih ljudi je nato odgovoril na Razborju, kjer je ustanovil prvo komuno za odvisnike izven primorskega prostora. Nato je vodil še priprave na odprtje in odprtje komune na Kobilju v Prekmurju.
Gržan je močno sled med drugim zapustil med delom v Jurkloštru. Tam je raziskal del ljubezenske zgodbe med Friderikom Celjskim in Veroniko Deseniško. V Jurkloštru je odkril podstavek njene oskrunjene grobnice. »Gre za pravi mali Tadž Mahal slovenskega prostora,« pravi o ostalini v Jurkloštru.
V tihoti Konjskega Vrha z najboljšo prijateljico Kapro
30
REPORTAŽA
Celjske plesalke del svetovne plesne mavrice
Plesni forum Celje navdušil na kitajskem mladinskem plesnem festivalu
»V intenzivnem tednu vaj, nastopov, plesnih delavnic, sprejemov, ogledov in druženj so mladi plesalci ponovno dokazali, da je ples univerzalna govorica, ki briše meje in povezuje cel svet v eno,« je na kratko letošnje gostovanje v Aziji strnila vodja Plesnega foruma Celje Goga Stefano-vič Erjavec, ki s svojimi varovankami slovenskih plesnih barv v Macau tokrat ni zastopala prvič. V tem znanem kitajskem mestu igralništva je z njimi gostovala že leta 2008 in 2010.
V tem času so dozorele nove generacije plesalk, zato je napočil čas, da plesno ustvarjanje ponovno predstavijo mednarodni javnosti. Posnetke s plesnimi koreografijami so že lani jeseni poslale pristojni plesni komisiji, ki je bila nad njimi navdušena in jih je ponovno uvrstila na festival, ki velja za plesni dogodek selektivnega značaja, na katerem lahko sodelujejo le najkakovostnejše plesne zasedbe. Desetim najboljšim kitajskim skupinam so se letos pridružili še plesalci iz sedemnajstih držav z vsega sveta, ki so se predstavili s štirimi različnimi plesnimi zvrstmi - sodobni in moderni ples, ples z ljudskim izročilom in folklora. Enajst mladih plesalk iz knežjega mesta, starih od 15 do 20 let, je na festivalu s svojim umetniškim programom nastopilo trikrat. Sodelovale so še v skupinski
koreografiji za slavnostno odprtje in sklepni del festivala ter v vseh festivalskih programih. Plesna pedagoginja in koreografinja Gea Erjavec je celo vodila eno od plesnih delavnic.
Zaključna koreografija festivala, v kateri so sodelovali vsi plesalci in za katero so se pripravljali cel teden ob svojih nastopih, je bila po besedah Goge Stefanovič Erjavec zagotovo svojstveno doživetje. »Na odru je ob koncu istočasno zaplesalo več kot tristo plesalcev različnih držav, različnih plesnih stilov, z različnimi kostumi ... in se skozi glasbo in ples povezalo v eno. Naslednji dan nas je čakala dolga pot domov. Obogateni z novimi izkušnjami, vtisi, s poznanstvi in zadovoljni, da smo imeli priložnost s plesno umetnostjo zastopati Slovenijo na drugem koncu sveta, smo
končali še eno uspešno mednarodno sodelovanje,« je ob prihodu domov pod letošnjo azijsko izkušnjo potegnila
Iz Celja je na Kitajsko odletela šestnajstčlanska zasedba, ki je v Macau preživela deset nepozabnih julijskih dni. Poleg enajstih mladih plesalk Plesnega foruma Celje — so to bili še koreografi-nja in umetniška vodja Goga Stefanovič Erjavec tehnični vodja Dušan Erjavec, koreografinja in vodja plesne delavnice Gea Erjavec, tehnični sodelavec Marko Petriček ter predstavnik celjske enote JSKD in foti Tomaž Črnej.
črto znana celjska plesna pedagoginja, ki že napoveduje nove nastope. Po kratkih počitnicah bodo njene plesal-
ke s predstavo Ali si z nami nastopile v okviru Poletja v Celju, oktobra se jim obeta še eno mednarodno sodelo-
vanje v partnerskem mestu Singen v Nemčiji.
ŠPELA OŽIR Foto: TOMAŽ CRNEJ - TUŽI
Festival zajema različne vidike plesnega ustvarjanja. Poleg nastopov imajo pomembno vlogo plesne delavnice, ki jih vodijo plesni pedagogi in koreografi iz različnih držav, oblikovanje skupine koreografije, v kateri nastopijo vsi plesalci, in druženje.
Mladinski plesni festival velja za enega bolj priljubljenih plesnih do godkov na Kitajskem. f-Zanimanja zanj je ogromno.
Na mednarodnem mladinskem plesnem festivalu, ki ga od leta 1987 bienalno organizira Education and Youth Affairs Bureau (DSEJ) Macao, so letos sodelovali plesalci iz Belgije, Bosne in Hercegovine, Bolgarije, z Zelenortskih otokov, iz Kanade, s Finska, iz Izraela, Latvije, z Norveške, Nove Zelandije, s Portugalske, iz Rusije, Turčije, Slovenije ...
REPORTAŽA
31
Ustvarjalki in sestri Nina Majcen (levo) in Urška Golob. Čeprav je delo s sestro včasih težko, so toliko
vredni trenutki veseJtalnsreče.
Slovensko in drugačno
Cuckoo cups - emajlirani lončki
Sestri Nina Majcen in Urška Golob iz Zadobrove sta obudili slovensko tradicijo, ji dodali moderen mladostni pridih in nastali so emajlirani lončki s posebnimi potiski, ki navdušujejo mlado in staro.
Nina Majcen je pri svojem delu opazila potrebo po takšnih lončkih. »Kupila sem jih nekaj iz Velike Britanije, ampak so se v pomivalnem stroju izprali. Tako sem dobila idejo, da bi ustvarila svoje lončke,« je povedala. Ker celjsko podjetje Emo edino proizvaja emajlirane posode na Slovenskem in je obenem še lokalni proizvajalec, sta se Urška in Nina odločili za sodelovanje z njim. Pomembno se jima zdi, da sta celoten izdelek in embalaža narejena v Sloveniji.
Skupaj odlična ekipa
Nina je zagrizena poho-dnica in obožuje potovanja, Urška je mama treh otrok in fotografinja. Skupno jima je, da obožujeta kavo in ustvarjanje. Nina v podjejtu skrbi za stik z dobavitelji, s strankami, za izdelavo potiskov na lončke. Urška poskrbi za umetniški del. Skrbi za motive, ki se znajdejo na izdelkih, in za fotografije. Urška je povedala, da je delo s sestro včasih težko: »Delava različne stvari in se težko vživi-va v kožo druge. Nina vidi končni izdelek in ne tega, koliko časa porabim, da naredim fotografijo, pri čemer je pred končnim motivom še nekaj neuporabnih. Jaz pa se težko vživim v njeno delo. Ne vem, kako je odgovarjati na vso elektronsko pošto, skrbeti za dobavo, se voziti po lončke in nazaj ter
podobno.« Skupaj se odlično dopolnjujeta, če druga drugi dopustita mir in svobodo pri delu. Eni ustreza na eno področje, drugi na drugo.
Pester začetek
Lanski december je bil za sestri zanimiv in pester. »Takšnega odziva ljudi nisva pričakovali. Na splet sva dali fotografije treh lončkov in v dveh tednih sva bili zasuti z naročili,« se spominja Urška. To je bil čas pred prazniki, ko so se ti lončki znašli pod marsikaterim božičnim drevesom. Takrat še nista vedeli, kakšno ceno bosta določili in kako bosta izdelek do-sta-
vili do strank. »Največ težav sva na začetku imeli s tiskom. Kar nekaj časa smo porabili, da smo našli pravi način, po katerem ostane natiskan motiv obstojen,« je

Tudi Novi tednik je dobil svoj poseben krožnik.
Vsak lonček dajo v posebno škatlo, narejeno po merah, da se med potjo do stranke izdelki ne uničijo.
povedala Nina. Na začetku sta uporabljali sublimacijski tisk na lončkih, a sta kmalu ugotovili, da takšen način ni primeren. Barve so zelo lepe, ampak se sperejo v pomivalnem stroju. Sestri opozarjata, da moramo biti pri nakupu podobnih lončkov previdni, s čim so potiskani lončki, da ta ostane na izdelku. Emajli-rana posoda je izdelana iz ko-
vine, ki je oblečena v steklo. »To je trenutno najbolj zdrava posoda na tržišču. Je antibak-terijska, zdravju prijazna, ne zadržuje vonja. Primerna je za vse grelne površine, ogenj, indukcijo, steklokeramiko,« je povedala Urška. Uporabniki lončke uporabljajo za različne stvari - pitje kave, čaja, za čokolino, kaše ali juhe. Nina in Urška na te lončke s posebno metodo motive pritrdita na lončke, ki jih v Emu še vžgejo v lončke in druge izdelke v posebnih pečeh. Tako tisk ostane večno na lončkih.
Ime z zgodbo
Skodelice so ime Cuckoo cups (izgovori se kot kuku kaps) dobile po manjšem od predelanih vozil, ki jih Nina s partnerjem izdeluje v njunem podjetju. Gre za alternativo velikim avtodomom. In prav za opremo enega od teh vozil, ki ima ime Cuckoo, je Nina iskala lončke za notranjo opremo. »Ko sem šla k Urški na pogovor, nisem imela ideje za ime. Urška je rekla, da bi se lahko imenovale Cuckoo cups, in to ime nama ni šlo več iz glave,« je povedala Nina. Cuckoo ne predstavlja samo zvoka oglašanja kukavice, ampak tudi malo »odšekanosti«, kar je ena od značilnosti te znamke.
Spontane ideje
Lončke, džezve in krožniki so potiskani z zanimivimi, navdihujočimi in duhovitimi motivi. Na začetku so bili na izdelkih napisi, ki so bili povezani s kavo, saj jo obe obožujeta. Svoje mesto so dobili tudi ljubitelji čaja. Nato sta dodali tudi planinsko tematiko. Radi sledita sezoni. Tako je nastala tudi kolekcija ob materinskem dnevu z lepo mislijo Toneta Pavčka in z motivi, povezanimi z materami. »Ideje je-mljeva iz narave, s spleta, iz vsakdanjega življenja. Greš v
Med izdelke sta dodali tudi majico iz bombaža z duhovitim napisom.
hribe in vidiš markacijo in bi jo rad imel na lončku. Vedno naju zanimajo tudi odziv ljudi in njihove želje. Družbena omrežja so za to odlično orodje,« je povedala Nina. Tako sta dobili kar nekaj zanimivih in zabavnih idej. Vedno sta tudi veseli novih idej, ljudi, ki želijo sodelovati. Tako sta dogovorjeni z nekaj ilustratorji, s katerimi bosta sodelovali. Ena izmed ilustracij nastaja tudi pod rokami njune mame Sabine, ki ima že od nekdaj čopič v rokah, kot je povedala Nina. Radi se povezujeta z drugimi in jim ponudita priložnost. Izdelujeta tudi posebne napise na lončkih, ki jih lahko stranke namenijo svojemu ob-darovancu, kar je lahko lepo in večno darilo.
Od težav do uspehov
Dekleti sta vztrajni in imata še veliko idej za razvoj Cuckoo cups. »Ravno pred materinskim dnevom se nama je zgodilo, da sva dobili uničeno serijo štiristo izdelkov, kar je za nekoga, ki je na začetku projekta, lahko velik strošek. Sva se pa veliko naučili,« je povedala Nina. Takrat so jima na pomoč priskočili v srbskem podjetju Metalac, kjer so se potrudili in po hitrem postopku pomagali rešiti težavo. »Takrat sem se že sese-dla in sem si rekla, da se tega ne grem več. A sem se spet pobrala in začela naslednji dan iskati rešitev,« se spominja Nina. Takšni trenutki so lahko za marsikoga odločilni, ali bo nadaljeval ali ne. Sester ta težava ni ustavila in sta nadaljevali delo. Na začetku sta marsikatero noč prebedeli, da sta pravočasno dostavili izdelke. Njuno ciljno skupino uporabnikov izdelkov predstavljajo mladi, popotniki, mlade mamice in podobni, ki potrebujejo obstojno posodo za avanture po svetu ali v domači dnevni sobi. Glavni prodajni kanal je spletna trgovina. Njuni lončki so tudi v trgovini z gorniško opremo, prodajata jih v butičnih trgovinah, na sejmih, njuni izdelki so doma v planinskih kočah, tudi v planinskem muzeju v Mojstrani. Izdelki so priljubljeni med turisti, s pomočjo platforme Etsy jih prodajata tudi v tujino.
KLARA PODERGAJS Foto: GrupA
Kava kar bolj zadiši, ko vemo, da smo jo skuhali v povsem slovenskem izdelku.
sni
CHiLP
Črno ali z mlekom? S sladkorjem ali brez?
i
32
PORTRET
Malo manj kot petsto nogometnih dresov
Tilen Zupanc, zbiralec dresov
Kaj imate v omari? Najverjetneje oblačila, nekje se najdejo tudi čevlji in druga oprema, ki jo damo nase, preden stopimo v svet. Tilen Zupanc iz Celja pa v svojih omarah hrani prav posebna oblačila, kar 489 dresov nogometašev.
Tilen, ki je po poklicu medicinski tehnik in dela na nevrološkem oddelku v Splošni bolnišnici Celje, ima v športni sobi, kot ji pravi sam, razstavljene svoje zaklade. Posebna omara je namenjena samo dresom, ki so sistematično zloženi po ligah in klubih. Posebno mesto imajo reprezentančni dresi. Največ ima dresov celjskih nogometašev, saj je privrženec celjskega nogometnega kluba.
V športu od otroštva
Ljubezen do športa je osvojil že v otroških letih, saj izhaja iz športne družine, tudi njegov oče je v mladih letih igral. Kot otrok je v šoli igral nogomet, treniral je tudi rokomet in tenis. »Hodili smo na športne tekme, ki so se dogajale po Celju, na nogomet, rokomet, tudi hokej,« je povedal Tilen. Prelomnico predstavlja nogometna tekma Slovenije leta 2000 na evropskem prvenstvu, ki je bilo takrat v Belgiji in na Nizozemskem. »Takrat je to res povezalo Slovenijo, tudi pesem Kdor ne skače, ni Slovenc je postala takrat navijaška himna,« se spominja Tilen. Po tej tekmi je začel bolj spremljati nogomet. Drese je začel zbirati devet let pozneje. S starši si je ogledal tekmo med Slovenijo in Rusijo, kjer je v Mariboru slovenska reprezentanca zmagala z golom Zlatka Dediča. »Ob koncu je eden od igralcev vrgel dres med občinstvo. Ko je letel mimo mene, sem si zaželel, da bi ga imel,« je povedal Tilen.
Tilnova športna soba, kjer hrani svoje športne zaklade.
Tilen z zbirko dresov našega najuspešnejšega vratarja Jana Oblaka.
Neprecenljiva vrednost
Na začetku so se v zbirki znašli tudi dresi drugih športnikov. Kmalu je ugotovil, da nima dovolj prostora za vse. Zato se je odločil, da se bo osredotočil na zbiranje dresov slovenskih igralcev doma in v tujini, reprezentančnih dresov Slovenije in njenih nasprotnikov, na vse, kar je povezano s slovenskim nogometom. »Navado imam, da dresov ne operem, pustim, da so umazani in točno takšni, kot sem jih dobil. Tako imajo tudi večjo vrednost,« je povedal Zupanc. Najljubšega dresa ne more določiti, saj ima vsak svojo zgodbo. »Najbolj ponosen sem na zbirko
desetih dresov Valterja Birse. To je moja največja zbirka. Poseben je tudi podložen dres Mladena Da-banoviča iz leta 1999, ki ga je nosil na tekmi v Kijevu, ko je Slovenija igrala v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo, takrat so igrali v zimskih razmerah,« je povedal nogometni navdušenec. Drese je dobil od igralcev na tekmah, nekatere kupi tudi na dražbah. »Takšni so mi še posebej pri srcu, saj ob izpolnitvi lastne želje pomagam še pomoči potrebnim,« je poudaril Tilen. Velikokrat je pri slovenskih klubih tako, da imajo igralci omejeno število dresov in morajo za katerega, ki ga podarijo, plačati klubu. »Na splošno z veseljem po-
darijo dres, če le lahko,« je povedal Zupanc. Veliko dresov v njegovi zbirki nosi tudi podpise lastnikov, ki so v njih igrali. Nekaj dresov je dobil tudi od celjskega nogometaša Danijela Miškiča, ki zdaj igra za Olimpijo. Včasih sta bila tudi soseda in sta stkala lepo prijateljstvo. Od dresov, ki jih je dobil neposredno od igralcev, se ne želi ločiti. Včasih katerega drugega tudi proda, da dobi sredstva za nakup tistega, ki si ga še bolj želi. Cene slovenskih dresov se gibljejo od 80 do 150 evrov, v tujini znašajo tudi po več tisoč evrov. Tilen si želi, da bi lahko imel v prihodnosti muzej posvečen slovenskemu nogometu, kjer bi razstavil tudi svoje drese.
Tilen ima v svoji zbirki tudi podpisano rokavico Dejana Zavca in podpisan dres iz leta 2003, ko je celjski rokometni klub postal evropski prvak.
Celje, Barcelona, Brazilija
Kot vsak nogometni navdušenec ima tudi Tilen svoje najljubše nogometne ekipe. V slovenski ligi je to zagotovo celjski nogometni klub. »Celje je moje mesto, v njem živim. Menim, da >lokalni patriot< mora navijati za domač klub,« je povedal Tilen, ki se kot Štajerec v derbiju med Olimpijo in Mariborom postavi na stran slednjega. »Če igra Olimpija kakšno evropsko tekmo, zagotovo navijam zanjo, saj je treba podpreti domače,« je dodal Zupanc. Njegov najljubši svetovni klub je Barcelona. »Zanj sem navijal še pred začetki Mesija. Bil sem velik privrženec Patricka Kluiverta, bratov de Boer, Pepa Guardiole. Takrat mi je Barcelona prirasla k srcu,« je povedal Tilen. V svetovnem merilu bi poleg slovenske reprezentance izbral Brazilijo. »Zanjo sem začel navijati zaradi rumenih dresov, ki so bili takšni kot celjski,« je povedal Zupanc, saj kot majhen deček še ni točno vedel, zakaj točno gre pri nogometu, so mu pa barve pomenile veliko.
Nepozabna izkušnja
Njegov drug konjiček so potovanja. Njegovo stanovanje je polno majhnih spominkov, fotografij s potovanj, na katera se odpravlja z dekletom. Vedno poskušata kaj povezati tudi s športom. Tako je na popotovanju po Baskiji v mestu Bilbau med sprehodom mimo nogometnega štadiona srečal igralce, ki so se pripeljali na trening, in dobil priložnost za fotografijo. Potovanja nas opremijo z najrazličnejšimi izkušnjami in zgodbami. Tudi Tilen je doživel nekaj podobnega, kar si bo zapomnil za vedno, bil je eden zadnjih, ki je v živo videl alpinista Tomaža Humarja. »Z dekletom sva sedela na nepalskem letališču in čakala na let, pogovarjala sva se po slovensko. Naenkrat me je nekdo prijel za ramo in rekel, da je lepo slišati slovenske besede v tujini. Ko sem se obrnil, sem zagledal Tomaža Humarja,« se spominja Tilen. Ko sta se pozneje vrnila domov, sta slišala, da je pogrešan, tako sta izvedela, da se je takrat, ko so se srečali, odpravljal na Himalajo.
KLARA PODERGAJS Foto: GrupA
Umazani dresi imajo večjo vrednost.
Zbirka dresov slovenske reprezentance.
FOTOREPORTAŽA
33
Spomin na splavarske čase
Na Ljubnem so v nedeljo spustili splav ter kiparili z motorno žago - Flosarski bal že 58. leto
Ljubno je prepoznavno po dveh velikih in odmevnih prireditvah. Pozimi je tam tekma svetovnega pokala v smučarskih skokih za ženske in poleti Flosarski bal. Letos je bila ta prireditev, ki sodi med najstarejše turistične prireditve Slovenije, že 58. leto. Med njo so oživeli spomini na stare splavarske čase, na splavarjenje, ki je bilo od sredine 18. stoletja glavna gospodarska panoga precejšnjega dela Zgornje Savinjske doline.
Nekoč je vozilo po Savinji skozi Celje tudi po več tisoč splavov na leto, ki so nekoliko nižje zapluli v Savo in še nižje v Donavo. V spomin na tiste čase so se med letošnjim Flosarskim balom ponovno vrstile različne
Moker krst splavarskega
kulturne, športne in rekreativne prireditve. Prvi dan Flosarskega bala, ki se je začel že 21. julija, je bil v znamenju mednarodnega srečanja ljubiteljev starodobnih vozil ter prižiga kope za kuhanje oglja.
Osrednji dan bala je bil zadnjo nedeljo. Dan je začela povorka domačih društev, sledilo je »flosarsko« popoldne. Možje v splavarski noši so udirali in spustili splav, »flos« po domače, prikazan pa je bil tudi krst splavarskega novinca. Za popestritev so organizatorji pripravili tekmovanje v kiparjenju z motorno žago, kjer se je izražala umetniška žilica posameznikov.
BJ
Foto: MARJAN MARIĆ
Brez ljudske pesmi ne gre.
ospredju splavarska »riža«. umetniško žilico.
34
PORTRET
Franc Brecl v kapeli Špesovega doma v Vojniku, kjer vsak dan mašuje.
Sončen človek
Duhovnik Franc Brecl praznuje biserno mašo
Franc Brecl že od leta 2003 živi v Špesovem domu v Vojniku. Tam vsak dan daruje sveto mašo, medtem ko ob nedeljah v župnijski cerkvi sv. Jerneja pri mašah spoveduje. Je človek, ki pozdravi z nasmehom, pove kakšno šalo in s svojo vztrajnostjo navdihuje ljudi v okolici.
Franc Brecl se je rodil 22. februarja 1931 v Šentjanžu na Vinski Gori. Mašniško posvečenje je prejel 29. junija v Mariboru, novo mašo je »pel« 6. julija 1958 v rojstni župniji. V nadaljevanju svoje poklicne poti je deloval skoraj po vsej naši regiji. Tako je leto po novi maši kot duhovnik pomočnik služboval v Hrastniku, nato je bil do leta 1963 kaplan v Vojniku. Po dve leti je bil kaplan pri sv. Martinu v Velenju in v Celju pri sv. Danijelu. Deloval je v Rogaški Slatini, nato je sedem let služboval na Ljubnem ob Savinji. Najdaljše obdobje je kot župnik preživel v Župniji sv. Marko niže Ptuja, kjer je bil 19 let. Preden se je vrnil k sv. Jerneju v Vojnik, je skoraj desetletje preživel v sv. Jerneju pri Ločah.
Vztrajnost in dobra volja
»Duhovniški poklic me je vedno zanimal, saj lahko tako naredim veliko dobrega,« je povedal Franc Brecl. Njegova zelo pomembna naloga v Špesovem domu je obiskovanje zelo bolnih in umirajočih, ki jim prinaša bolniško maziljenje in obhajilo. Vsak dan daruje tudi sveto mašo, kjer večkrat poudarja medsebojno razumevanje. Vojniški župnik Anton Perger je povedal, da je Bre-cl sončen človek, vedno vse obrne na humor. Poudaril je, koliko dobrega je Brecl
že naredil za župnijo in še bo. Anton Perger je povedal, da Brecl vedno pravi: »Samo noge me opozarjajo, da sem star, drugače se čisto v redu počutim.« Preživel je nesrečo in bolezen, a se je vseeno pobral. Z veliko volje in moči se je po rehabilitaciji postavil spet na noge. »Lahko bi bil zagrenjen, a je vedno nasmejan in dobre volje,« je dodal vojniški župnik.
Razveseljuje ljudi
Kot dobrovoljnega človeka se ga spominjajo tudi tisti, ki so bili še otroci v času, ko je bil kaplan v Vojniku. Takrat je nižje razrede učil verouk. Brecl se spominja, da so ga otroci včasih jezili: »Se nisem veliko >sekiral<, z dobro voljo se je vse dalo rešiti.« Ida Bo-rovnik iz Vojnika se spominja, da je bil Brecl izredno komunikativen in da je bil prvi,
Brecl (v ozadju) pomaga tudi v župnijski cerkvi sv. Jerneja v Vojniku
ki je uvedel veroučna spričevala v Vojniku. »S sestro sva pomagali narediti platnice iz kartonov, nanje je napisal imena in priimke, nato smo v to knjižico dobivali žige,« je povedala Borovnikova. Med svojim delovanjem v župnijah je napisal tudi nekaj božičnih iger za božičnico, ki jo pripravljajo pred polnoč-nicami. »Vedno je rad besede povezoval v verze. Tako je za praznovanje rojstnega dne takratnega župnika Martina Lupšeta napisal pesem s hudomušnimi verzi, ki sva jo s sestro zapeli.« Ko se je po delovanju po bližnjih in daljnih krajih vrnil nazaj v Vojnik, je rad prišel na obisk tudi k Borovnikovim. »Ko je prišel, je rekel, da bi rad nekaj lepega povedal. Ko smo rekli, naj pove, je vedno rekel: Jezus ima vas rad<,« se Ida Borovnik spominja Breclovih obiskov. Vedno v pogovoru doda še kakšno šalo in tako razveseljuje ljudi.
Veselo praznovanje
Brecl je povedal, da se v domu počuti dobro, da mu je všeč hrana, da so ljudje prijazni. Rad bere, predvsem duhovne knjige. Trenutno bere knjigo Wilhelma Hunerman-na z naslovom Župnik sveta. Knjige si izposodi iz knjižnice. Udeležuje se tudi drugih domskih dejavnosti. Z njim smo se pogovarjali, preden je odšel na telovadbo. V domu so mu ob praznovanju biserne maše pripravili presenečenje. »Nenadoma so se pojavili, prišel je tudi škof, imeli smo mašo in praznovanje,« je povedal Brecl. S celjskim škofom dr. Stanislavom Lipovškom sta tudi drugače povezana. Škof se spominja Breclove podpore pri odločanju za duhovniški poklic. Brecl je bil tisti, ki je Lipovšku prinesel sporočilo, da je ta sprejet v bogoslovje. Skupaj bosta tudi stala ob oltarju pri slovesnem soma-ševanju na Jernejevo nedeljo, ko bodo v Župniji Vojnik počastili vse domače mašnike, ki letos praznujejo.
KLARA PODERGAJS Foto: GrupA

Uredništvo Novega tednika v sodelovanju s Semenarno Ljubljana, Vrtnim centrom Kalia, izbira najlepšo fotografijo vašega vrtnarskega dosežka.
Sodelujete lahko vsi, ki ste posebej ponosni na zeleni ali cvetoči dosežek v svojem vrtu. Fotografije svojega balkonskega cvetja, zelenjavnega vrta, grmičevja, okrasnih zasaditev gred ali pridelkov nam pošljite do vključno 27. avgusta 2018 na elektronski naslov tednik@nt-rc.si ali po pošti na Uredništvo Novega tednika, Prešernova ulica 19, 3000 Celje.
Vsak teden bomo v uredništvu izbrali najlepšo fotografijo po izboru ekipe Novega tednika in jo objavili z vašim imenom in s krajem, od koder prihajate. Zmagovalno fotografijo bomo razglasili 30. avgusta.
Nagrade podarja Semenarna Ljubljana, Vrtni center Kalia.
VABLJENI K SODELOVANJU!
VRTNI CENTER
KALIA
Setveni koledar
Čas za presajanje je od 9. avgusta ob 2. uri do 22. avgusta ob 4. uri.
t
9. ČE	cvet
	
10. PE	
11. SO	----- , od 15. ure plod
12. NE	plod
13. PO	plod
14. TO	korenina
15. SR	korenina
Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorjev iz Setvenega priročnika Marije Thun za leto 2018, ki ga v Sloveniji izdaja v neskrajšani obliki Založba AJDA, Vrzdenec, tel. 01/7540743.
TRI MORJA
35

Celjska družina Komplet-Peperko se je odločila, da bo štiri tedne potovala s kombijem. Posebnost potovanja je, da bo pot namenjena promoviranju akcije Očistimo svet 2018, ki jo za Slovenijo organizirajo Ekologi brez meja. Obiskali naj bi Črno, Egejsko in Jadransko morje, zato so pot poimenovali Tri morja, a so medtem načrt nekoliko spremenili.
Četrtič: voda
Prejšnjič se mi je zapisalo, da bi lahko potovali le še naprej in naprej. Res se je bilo težko obrniti proti notranjosti, a potem smo začudeno strmeli v turistično mesto Burgas z milijon vodnimi tobogani in s plastičnimi gradovi ter se z dvignjenimi nosovi dokončno odpeljali od Črnega morja.
A ko sem nekaj dni kasneje cel dan preležala v viseči mreži, »ovita« v trebušno virozo, sem si najbolj na svetu želela, da bi bila teleportira-na v svojo otroško sobo pod budno mamičino oskrbo. A moje otroške sobe že davno ni več in treba je bilo prebroditi to zoprno virozo, ki nas je spremljala že od Rosinega rojstnega dneva (30. julija). Kje bi to lahko bolje naredili kot v senci dreves jezera Ko-prinka (dve noči) oziroma v senci dreves jezera Iskar (dve noči)? Te štiri dni smo res večinoma preležali v viseči mreži, se na hitro skopali in jedli malo kot ptičke, a smo zato končno nahranili tamkajšnje potepuške pse. Zadevalo nas je postopno. »Trebušček me boli,« je najprej izjavila Rosa, potem se ji je pridružil Jaroš, ki kljub vsemu ni izpuščal ali zmanjševal obrokov, kaj šele sladoledov, nato sem bila na vrsti jaz, na koncu je zgrabilo Miho. Je bila mogoče kriva umazana voda? Preslabo umito sadje s tržnic? Zmanjšana odpornost? Padanje higienskih standardov? Je kuharski škrat (kolega od škrata Kuz-me) v hrano primešal ricinovo olje, da smo vsi dobili srečko, hočem reči sračko? »Nikoli ne bomo vedeli,« je komentiral Miha, ampak zdaj res upamo, da smo pri koncu. Včeraj smo vsekakor končali neko pot.
Maljovica
Spet smo ubrali bližnjico (iskali smo sicer gondolo na sedmera jezera rilskega nacionalnega parka in se pripeljali na izhodiščno točko hribola-zniških podvigov oziroma vstopno točko v Nacionalni park Rila. Skoraj smo že obrnili, ko nam je pot prekrižal čisto pravi pav. Ustavili smo se, takoj nabrali polne pesti gozdnih jagod, potem smo se z njimi odpravili po stezici še
po borovnice. Tam je pavjega hudiča nekaj pičili in napadel je Roso. Odgnali smo ga in po drugi poti nadaljujevali sami, ko se nam je odprl pogled na čudovito gorsko jaso, pravzaprav iztek smučišča in tja smo (z dovoljenjem) preparkirali potem našo Milico. Spali smo na višini 1.800 metrov. Vlažno in mrzlo je bilo, a zvezde so nam bile tako blizu. Jaroš je izbruhal popoldanski sladoled in očitno bomo naslednja dva dni vsi na solidarnostni brezsladoledni dieti. Bina Rosa je še tik pred spanjem podoživljala pavji napad. »V zapor bi ga morali dati, ni maral mojih borovnic. Vsi pavi bi morali v zapor.« Očitno smo ga prestrašili, nikar ne kaznujmo zdaj vseh pavov tega sveta, sem ji prigovarjala. Ona je optimistično zaključila: »Mogoče je pa hotel samo štuporamo skočiti na mene.«
Ampak kakorkoli obračamo, raziskujemo, kjerkoli potujemo, jaz sem doma v hribih. Pitna voda je spet tekla v potokih, jasa se je rumeno bleščala od zdravilnih šentjanževk. In ko sem se zagledala v obkrožajoče gore, se mi je v glavi takoj narisala rdeča pika, kam bi šli na turo. Miha me je le vljudno opomnil: »Nuša, poglej, kakšna si.« Res sem bila kot tista češka turistka v visokogorju, v zmahanih japonkah, lahkem poletnem krilu in še s kopalkami pod njim. Bože-mili, da se je meni pripetila takšna zadrega! Želje so se ohladile z nočjo in dopoldne smo potem opravili le krajši, borovničev sprehod.
Samostan Rila
Iz Maljovice smo se po kosilu odpravili do najznamenitejšega bolgarskega samostana Rila (zračne linije je bilo vsega skupaj nekaj kilometrov, a po cesti smo morali narediti 120-kilometrski ovinek, da smo v nacionalni park prišli z druge strani). Za popoldanski počitek, večerjo in nočitev smo si izbrali miren travnik tik ob samostanu, kjer se je še pred časom zagotovo uradno kampiralo, saj leži ob popolni, a zapuščeni turistični infrastrukturi (ostanki črno--belo tlakovane ceste, razra-
ščeni nasadi cvetlic, drevja, polomljeni bungalovi, razbita steklovina v restavraciji, pore-zana električna napeljava ...). Rilski potok je tu glasno žuborel, pogled pa se je dvigal do čudovitih očakov, ki obdajajo ozek kanjon. Prav dobro smo se že udomačili, pojedli, oko-paali v ledenem potoku, ko se je na motorju pripeljal možakar in nas pregnal na majhno parkirišče ob cesti. In to je tudi edini prostor, iz katerega so nas v enaindvajsetih nočeh v Bulgariji pregnali.
Adijo, Bolgarija
Očitno je že prav, da je bila ta noč zadnja v Bolgariji. Jutri dopoldne se bomo ustavili v samostanu Rila in si ga v miru ogledaali v mislih z Dito, ki nam ga je toplo priporočala, potem pa se bomo preko Makedonije čisto zares vrnili domov. Kar malo težko bo oditi, saj nam ta dežela vsak dan bolj seda v srce. Iz predvidenih sedmih, največ desetih dni smo tu ostali cele tri tedne. Predvsem zaradi neskončnih možnosti kampiranja stran od turistične gneče. Skozi to perspektivo smo doživeli taksista, ki se je med službo prišel okopat v jezero, skromen starejši par z nastavljenimi desetimi ribiškimi palicami ob razmajanem avtu, ali »modela«, ki s sijoče novim defenderjem pripelje svojo luksuzno jahto. Vse to samo na jezeru Koprinka. Tam je tudi bar Lazar, ki brez tekoče pitne vode in brez sanitarij ponuja jedačo in pijačo. In vse to je Evropska unija, se čudiva z Miho. Vsekakor se nam zdi ta pot veliko barvitejša od serviranih, sterilnih turističnih znamenitosti, vodi pa nas skozi pravi čustveni rokenrol. Od negotovosti, kam se peljemo ali kje bomo napolnili rezervoarje z vodo, strahu v noči razmišljanja, kaj se lahko zgodi, in potem do blaznega olajšanja in veselja, ko najdemo navdihujoč kotiček. In mir. Zares jasen je le občutek, kdaj je čas za odhod. Kakorkoli, čez približno teden bomo spet doma. Tam, kjer je pitne vode v izobilju. Kakšna sreča.
NUŠA KOMPLET PEPERKO
Več o aktivistični plati naše poti z imenom Tri morja/Eno morje, nekaj jezer in kar bo še prišlo lahko spremljate na Instagramu recidesign in Facebooku recidesign, podobe recikliranja
36
REPORTAŽA
Dih jemajoče akrobacije
nad Konjicami
Štirideset let Aerokluba Slovenske Konjice proslavili z odprtjem asfaltirane vzletno-pristajalne steze
Konec tedna je bilo na Letališču Slovenske Konjice zelo hrupno in množično. Številni Konjičani in tudi najvišja slovenska politična imena so prisostvovali novi pridobitvi na športnem letališču v Dravinjski dolini, enem od trinajstih tovrstnih slovenskih letališč. Novo asfaltirano vzletno--pristajalno stezo so testirala številna letala in nekatera so pokazala letalske presežke. Za hrupnimi preleti so ostali še glasnejši vzkliki navdušenja obiskovalcev.
Aeroklub Slovenske Konjice zadnja točka,« je bil ob slove-
so ustanovili leta 1978 z idejo, da bi na zemljišču Senožet zgradili letališče za potrebe jadralnega in motornega letenja. Umeščanje v prostor in gradnja Letališča Slovenske Konjice -LJSK sta trajala desetletja. Vsa ta leta je Aeroklub Slovenske Konjice uspešno vzgajal nove generacije pilotov in omogočal varno letenje. Leta 2017 so se uresničile sanje vseh članov aerokluba v dolžini 768 x 18 metrov, kolikor je velika asfaltirana steza. »V veliko veselje in čast mi je, da danes stojim tukaj pred vami in vam lahko ponosno predstavljam naše letališče in novo asfaltirano stezo. Bila je dolga in trnova pot do tega, kar imamo danes. Srčna želja, pogum, neznosno garanje, široko znanje, finančna zmožnost in veliko reče so botrovali, da smo po štiridesetih letih dosegli to, kar imamo, in upam, da to ni
snem odprtju vzhičen gonilni član kluba že od ustanovitve Peter Ravnak - Pikči.
Letanje na tem območju se je začelo že zelo zgodaj, saj je znano, da je na njem precej dobrih pilotov, ki so bili v svojem času legende svetovnega slovesa. Eden takšnih je bil Vinko Stefanič, ki je leta 1953 pristal prvič na območju današnjega letališča. »Čeprav si je želel, da bi imeli na tem območju podobno letališče kot v Celju, je hitro omagal, saj ni imel ob sebi dovolj podpornikov. Pravi razvoj se je začel z ustanovitvijo Aerokluba Slovenske Konjice. Idejni oče je bil Dušan Zorko iz Tolskega Vrha, ki je pogosto letel nad območjem in si je želel, da bi tukaj zgradili letališče. Prvi predsednik AK je bil Maks Brečko, ki se je takoj lotil zadanih ciljev: pridobitev klubskih prostorov, gradnja
««. ~^ Z
...

%
Predsednik kluba Janez Jenšterle je bil s celodnevnim dogodkom zelo zadovoljen, enako tudi s številom obiskovalcev.
vzletišča, pridobitev prvega letala,« je začetke opisal Ravnak. A preglavice so se šele začele.
Vojaški helikopterji so bili zanimivi za mlajše fante .
Do nakupa prvega letala in do postavitve hangarja je vodila trnova pot. Leta 1995 je steza dobila končno obliko in ob njej hangar. Leta 2015 so zgradili nov hangar in leta 2017 še novo stezo. »Gradnja steze je bila muka. Lahko se pohvalimo, da smo po popolnoma naravni in legalni poti dobili gradbeno dovoljenje prej kot Magna,« je s končkom kritičnosti zaključil Ravnak.
Letališče je turizem
Ponosen in vesel odprtja nove steze je bil tudi konjiški župan Miran Gorinšek. »Danes smo lahko veseli zaradi dveh razlogov. Prvi je, da imamo že štirideset let aeroklub, ki smo ga takrat še zelo zeleni na tem področju ustanovili z vizijo, da bi nekaj naredili na področju letalstva. A mislim, da jih ni bilo veliko, ki so si predstavljali, da bomo imeli vse to, kar imamo zdaj. S tem letališčem je danes povezanih sto delovnih mest. Drugi razlog za veselje je, da smo po večletnih bitkah z birokratskimi mlini stezo povsem legalno umestili v sredino območja Nature 2000. Prav tako želim poudariti, da s pomočjo tega letališča na naše območje prihajajo novi turisti in to so takšni, ki nimajo ravno plitkih žepov.«
Veliko veselja je bilo za praznovanje. A najbolj je bilo zanimivo in glasno, ko so letala s pomočjo izkušenih pilotov izvajala posebne vragolije na nebu. Pogledi obiskovalcev so bili uprti visoko v nebo, pri čemer so se čudili, koliko poguma in kondicije je treba za izvedbo vseh teh presežkov.
BARBARA GRADIČ OSET Foto: GrupA
Gospodarski minister Zdravko Počivalšek je že večkrat bil na letališču, a na sobotni miting je prvič priletel. Na srečo je bil uspešen tudi vzlet. ■ -	MSJTI
Sobotnemu slovesnemu odprtju steze sta prisostvovala tudi ministra. Od leve stojijo: predsednik Aerokluba Slovenske Konjice Janez Jenšterle, konjiški župan Miran Gorinšek, notranja ministrica Vesna Gvorkoš Žnidar, gospodarski minister Zdravko Počivavšek in profesionalni pilot Peter Ravnak - Pikči.
REPORTAŽA
37
Letalo Flamingo, ki je plod slovenskega znanja, je demonstriralo vse svoje sposobnosti. Pilot in lastnik letala Aleksander Špacapan - Šan-dor je pokazal številne akrobatske trike. Zaradi zanimive konstrukcije Nadporočnik 152. letalske eskadrilje Andrej Fiorelli je z vojaškim letalom letalskega krila, posebne oblike trupa in odlične aerodinamične zasnove Pilatus požel najglasnejše vzdihe navdušenja.	letalo omogoča odlične nastope. Njegova najvišja hitrost je 320 km/h.
Domen Grauf je tudi drugi človek podjetja Aerovizija, in sicer ob njegovem ustanovitelju, našem slavnem ekstremnem letalcu Matevžu Lenarčiču. Domen je na konjiškem nebu pokazal vragolije letala, s katerim je Matevž Lenarčič obletel svet.

Domen Grauf je aktualni državni prvak v kategoriji dvosedežnih ultralahkih motornih letal. Letos prvič tekmuje na svetovnem prvenstvu ultralahkih letalnih naprav, ki je ravno v teh dneh v Nagykaniszi na Madžarskem.
38
IZ SVETA ZABAVE
Sam's Fever v spomin Elvisu nastopa v Nemčiji
Fantje skupine Sam's Fever odhajajo v Bad Nauheim, kjer je Elvis Presley služil dve leti vojaškega roka, na European Elvis Festival. 18. in 19. avgusta bodo nastopili s pevsko legendo Darlene Love, ki je kralja rokenrola leta 1968 spremljala kot spremljevalna pevka. Leta 2015 so si fantje na tem festivalu že prislužili naziv najboljšega »cover banda« Elvisa Presleyja v Evropi.
Darlene Love, 77-letna samostojna izvajalka, zapisana tudi v Rock'n'roll Hall of Fame, je Elvisa spremljala kot podporna vokalistka v odmevni TV-oddaji Elvis Presley's '68 Comeback Special. V svoji dolgi karieri je sodelovala tudi z Aretho Franklin, Bruceom Spring-steenom, U2, s Cher.
»Naša pot z Darlene Love se je križala že na lanskem festivalu v Bad Nauheimu. Nisem se hotel izpostavljati, saj sem želel, da bi se na
Zasedba Sam's Fever je Elvisovo glasbo s pomočjo lastne interpretacije popeljala do največjih festivalskih odrov, za svoje izvajanje Presleyjeve glasbe pa je prejela najvišja priznanja.
odru pristno začutili. Darle-ne je to zelo cenila in je bila nad nami navdušena. Naslednje jutro nas je pričakala na recepciji, da bi se osebno poslovila od čisto vsakega posebej. Da takšna zvezda, kot je ona, naredi kaj takšnega, je neverjetno,« se nastopa v
Nemčiji veseli vodja skupine Samuel Hudl. »Dejala nam je tudi, da si želi z nami delati, kadarkoli bo v Evropi, v smehu pa je organizatorjem celo dejala, da brez nas ne bo nastopila. Letos jo bomo prvi dan spremljali z orkestrom, izrecno pa je prosila, naj jo
spremljamo še naslednji dan na »gospel showu«. Organizator je moral zaradi naše spremljave za nastop celo prilagoditi oder. To vse pove o njenem odnosu do nas. Je res izjemna oseba.«
Foto: agencija Gig
Domen Kumer navdušuje s poletnimi hiti v novi različici
Domen Kumer je predstavil novi različici remiksa svojih poletnih pesmi. Pevec, ki se je pred nekaj leti umaknil z glasbene scene in zapustil Slovenijo ter je dom našel pri sosedih, se vrača.
V začetku maja je po dolgem času predstavil novo pesem z naslovom Midva. V ospredje je postavil moderni pridih latino ritmov. »Pesem nakazuje mojo novo smer, v kateri sem našel nekaj novega. Priljubljeni latino ritmi so primerni za različne poslušalce,« je povedal Domen, ki je pri tem sodeloval z novo ekipo glasbenikov iz Salvadorja. Domen pripravlja novo ploščo, ki bo posneta v živo in bo prav tako vsebovala omenjeno novo usmeritev.
Medtem je nastal tudi miks njegovih poletnih uspešnic, ki bodo zagotovo popestrile poletne zabave.
Foto: založba Menart
S harmoniko čez harmonijo treh dolin
Glasbeno društvo Bučar pripravlja zanimiv glasbeni projekt, katerega cilj je osvojiti Robanov kot, Logarsko dolino in Matkov kot ter v vsaki dolini zaigrati.
V soboto, 1. septembra, se bodo učenke in učenci Glasbene šole Bučar iz Robanovega kota z glasbili povzpeli na Strelovec in se nato spustili do Klemenče jame, kjer bodo pripravili kratek glasbeni program za vse obiskovalce tamkajšnje koče. Po približno dveh urah postanka bodo pot nadaljevali v Logarsko dolino in se nato mimo slapa Rinka povzpeli na Okrešelj. Pri Orlovem gnezdu pri slapu Rinka in pri Frischaufovem domu na Okrešlju bodo spet pripravili glasbeni program. Na Okre-šlju se bo sobotno glasbeno potepanje končalo. Pot bodo v nedeljo zgodaj zjutraj čez Logarsko dolino nadaljevali
Glasbena šola Bučar poučuje na več mestih po državi. Z željo, da bi ponudila učencem poleg rednega izobraževanja, nastopov in tekmovanj še nekaj več, organizira glasbena potepanja po Sloveniji, ki se jih učenke in učenci vsako leto veselijo. Na fotografiji so učenci na Triglavu.
mimo Penziona Na Razpotju vse do Matkovega kota, kjer bodo končali dvodnevno glasbeno potepanje.
Omenjeno glasbeno društvo je pred šestimi leti s
harmonikami prvič osvojilo Triglav. Temu je sledil projekt S harmoniko po slovenski obali, kjer so v dveh dneh prehodili 42 kilometrov slovenske obale. Leto
oDm
DODLSLT
Mamma mia! Spet začenja se
»Spomini se mešajo s sedanjostjo.« V drugem filmu je v primerjavi s prvim manj ležernosti. Film je tako natrpan z liki in s pesmimi, da se mnoge zavrtijo le napol. Zaposlenost s parčkanjem - seveda neproblematiziranim - je tolikšna, da bi skorajda morali pričakovati kakšen trojček, če ne četver-ček ali celo orgijo. Toda stara igralska garda prinese strast, izraznost in samosposmeh v film, včasih s pomočjo izrednih enostavčnic (verjetno je zanje kriv Richard Curtis). In film navsezadnje še vedno zmore ne le poplavo nostalgije, temveč tudi občutek odtekanja neponovljivega časa. V pomanjkanju filmov, ki bi »definirali« smisel združene Evrope, je bolje imeti tudi te liberalne dopustniške sanje kot nič.
OCENA: 6/ 10
Hotel Transilvanija 3: Vsi na morje
»Tudi pošasti potrebujejo dopust.« Vizualni slog režiserja Genndyja Tartakovskega pusti svoj pečat pri tretjem filmu serije Hotel Transilvanija - neke vrste poceni in mili Družini Addams (Addams Family) za to desetletje. Večina najboljih šal je vizualnih. In večina najslabših šal je dialoških ali zgod-benih. To je navsezadnje film Adama Sandlerja, torej ni zares presenečenje, če se pisanje zdi naravnost leno. V zgodbi o združenih pošastih, tako omamno širokem prostoru za reference in nedidaktična sporočila, je premnogo možnosti presenetljivega razvoja dogodkov zelo očitno prezrtih. Hitri skeči so bolj izdelani. Rezultat je skoraj popoln film za nenehno pogledavanje na pametni telefon.
OCENA: 4 / 10
PETER ZUPANC
V KINO PRIHAJA
Marvin (Marvin ou la belle education)
Marvin odrašča v delavskem okolju, kjer veljajo le tradicionalne vrednote. Ker je drugačen, ga okolica zavrača - prav tako tiranski oče. Nazadnje pobegne od doma, da bi našel svojo usodo ... Pomembno: drama režiserke Anne Fontaine (Gemma Bovary) je dobila LGBT-nagrado na lanskem festivalu v Benetkah. Kje: kinocentri.
»V:PRELOMNews32Fotomarvin1.jpg«
Plesna terapija (Finding Your Feet)
Snobovska lady Sandra po štiridesetih letih zakona odkrije, da jo je njen mož varal. Ko zapusti dom, se zateče k boemski sestri Bif. Ta ji odkrije svet plesa ... in še marsičesa. Pomembno: angleška dramedija o odkritju življenja na stara leta z vrsto najboljših angleških igralskih - tudi odrskih -imen. Igrajo Timothy Spall, Joanna Lumely in drugi. Kje: Koloseji / kinocentri.
PZ
zatem so z glasbili prehodili Postojnsko jamo. Predlani so se s harmonikami podali ob reki Kolpi, lani pa so osvojili Sedmera jezera.
Foto: Bucar.info
PODLISTEK / BUKVARNA
39
ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE
Skromen mož velikih dejanj: Janez Hausenbichler (9)
Planinska koča na Mrzlici
Janez Hausenbichler je bil navdušen planinec. Večkrat se je povzpel na Mrzlico kot pohodnik in tudi kot lovec. Nad tem vrhom je bil izjemno navdušen, zato je tudi velikokrat omenjal, že leta 1893, da bi bilo dobro, če bi tam postavili planinsko zavetišče.
Kmalu po njegovi smrti je Slovensko planinsko društvo dalo pobudo, da bi v njegov spomin zgradili kočo na Mrzlici. Žalski odsek Slovenskega planinskega društva je pod vodstvom predsednika Frana Robleka začel priprave na gradnjo. V veliko pomoč sta mu bila tudi žalski nadučitelj Anton Petriček in občinski tajnik Ivan Kač. Odkupili so zemljišče na Mrzlici od kmeta Martina Podkoritnika. Zemljišče je bilo vpisano v katastrski občini Griže. Koča, ki je bila zgrajena 19 metrov pod vrhom, je stala 637,67 goldinarja. Večino sredstev so prispevali Hausen-bichlerjevi prijatelji, nekaj je
darovala Savinjska posojilnica, veliko so jih zbrali s prostovoljnimi prispevki tudi v Trbovljah in Hrastniku. V Žalcu so priredili tombolo, katere izkupiček so namenili gradnji koče. Slovesnega odprtja, ki je bilo 28. septembra 1899, se je udeležilo mnogo ljudi iz Savinjske doline in Zasavja. Med njimi sta bila tudi univerzitetni profesor graške univerze Johannes Frischauf in Fran Kocbek.
Odhod iz Žalca je bil ob 7. uri zjutraj. Pod vrhom je bil najprej piknik, nato ob 11. uri blagoslov, ki ga je izvedel gri-ški kaplan Medvešek, sledilo je odprtje koče. Nato so podpisovali spomenico, ki so jo pozneje vzidali v vogalni kamen koče. Slavnostni govornik je bil nadučitelj Anton Petriček,

www.kamra.si
kamra
ki je poudaril pomen Hausen-bichlerjevega dela. Prireditev se je končala s prosto zabavo, petjem in plesom. Ta majhna koča pod vrhom Mrzlice je bila vse do leta 1931 edino zbirališče in zatočišče tako žalskih kot trboveljskih planincev.
Trboveljska podružnica Slovenskega planinskega društva je 20. septembra 1931 zraven Hausenbichlerjeve koče odprla večjo in bolje opremljeno kočo. Med drugo svetovno vojno sta bili obe koči požgani. Zdaj stoji na Mrzlici planinski dom trboveljskega planinskega društva, v katerem je soba, ki se imenuje po Janezu Hausenbichlerju.
KARMEN KREŽE Medobčinska splošna knjižnica Žalec
Se nadaljuje ...
Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje.
ALBUM S CELJSKEGA
Bazilika Marijinega obiskanja v Petrovčah
Po ljudskem izročilu naj bi bila prva cerkev v čast Materi Božji zgrajena že v 13. stoletju. Zagotovo je troladijska gotska cerkev stala na tem mestu že konec 14. stoletja. Zgradili so jo Celjski grofje v čast »naši ljubi Gospe«. Grof Friderik II. Celjski je tam leta 1442 ustanovil prvo kaplanijo s stalnim duhovnikom. Sedanjo baročno obliko je Petrovška cerkev dobila v drugi četrtini 18. stoletja po zaslugi baronov Mi-glio, lastnikov graščine Novo Celje, zlasti barona Franca Miglia. Takrat so jo tudi podaljšali proti zahodu, da bi lahko ob Marijinih praznikih sprejela več romarjev. Obe stranski ladji so takrat prezidali v osem stranskih kapel, v šestih so postavili stranske oltarje.
Posebna pozornost te cerkve velja glavnemu oltarju z milostnim kipom petrovške Matere Božje. Oltar iz leta 1760 je delo baročnega štajerskega kiparja Vida Königerja. Njegovi so tudi trije kamniti kipi, imenovani petrovški križi, zunaj cerkve.
Marijin milostni kip na glavnem oltarju je delo neznanega umetnika in predstavlja v skoraj naravni velikosti smehljajočo se kronano Marijo z detetom Jezusom v levici in žezlom v desnici.
Z Marijo na glavnem oltarju je povezana tudi legenda. Baron Franc Miglio, velik Marijin častilec, je Mariji dal dragocen prstan
v znamenje svoje zaobljube, da se ne bo nikoli poročil, a potem si je premislil. Zaljubil se je v Turkinjo Agato in je hotel Mariji vzeti prstan, Marija je prst skrčila, češ, naj baron ostane zvest svoji zaobljubi. Baron je nato izpolnil svojo zaobljubo tako, da je ostal neporočen. Umrl je leta 1752 kot zadnji član svoje družine in je pokopan v grobnici v prezbiteriju pod daritvenim oltarjem. Njegov nagrobni spomenik je na desni steni prezbiterija.
V grobnici je pokopana tudi prva slovenska pesnica Fanny Hausmann. Marijino svetišče in Župnijo Petrovče od leta 1965 oskrbujejo in upravljajo slovenski domini-kanci, ki imajo v Petrovčah in Žalcu svojo redovno hišo. Zagotovo je največja čast za petrovško Marijino svetišče to, da ga je leta 1984 papež Janez Pavel II. povišal v baziliko.
Petrovška bazilika je od ustanovitve nove celjske škofije njena osrednja romska božja pot. Romarski shodi so na Marijine praznike, velikonočni in binkoštni ponedeljek, glavna pa sta za veliki in mali šmaren.
Povzeto po http://zupnija-petrovce.rkc. si/bazilika-matere-bozje-v-petrovcah/.
Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje info: 03 426-17-36 (Srečko Maček), medijski pokrovitelj: Novi tednik, vir: www.kamra.si, Album Slovenije - osebni spomini 20. st.
Založil: Jos. Polanc, Petrovče, 1923. Hrani Osrednja knjižnica Celje.
Peter Wohlleben: Skrivno življenje dreves
Ljubezensko pismo gozdu
Se drevesa med seboj res sporazumevajo, ljubeče skrbijo za svoj naraščaj in negujejo stare betežne sosede? Peter Wohlleben življenje v gozdu opisuje tako spoštljivo, kot bi temu ekosistemu pisal ljubezensko pismo. Oči nam odpira s primeri, ki dokazujejo, da imajo drevesa občutke, čustva in spomin. Ni čudno, da se gozd nekaterim ljudem zdi pravljičen kraj.
Gozd ni le sinonim za mir, tišino in neokrnjeno naravo. Ko preberemo knjigo nemškega gozdarja in okoljevarstvenika, izvemo, da se marsikatere vrste, na primer hrast, sporazumevajo s kemičnimi snovmi: ko
drevo napadejo škodljivci, začne oddajati vonjave in vsa drevesa na obsežnem območju, ki prestrežejo to
sporočilo, se oborožijo proti napadalcem. V sebi namreč v nekaj minutah nakopičijo posebne grenčine, s katerimi odženejo nepridiprave.
Čudežev je še nešteto. Drevesa iste sorte so v istem sestoju povezana s koreninami. Tistim, ki so v stiski, druga drevesa pomagajo pri izmenjavi hranilnih snovi, ponujajo jim sladkorno raztopino in jih ohranjajo pri življenju. In zakaj so drevesa tako družabna in solidarnostna bitja? »Razlogi so isti kot v človeških skupnostih: v skupini je lažje. Drevo ni gozd, ne more uravnavati lokalnega podnebja in je na milost in nemilost prepuščeno vetru in vremenu.
Več dreves skupaj pa tvori ekosistem, ki omili skrajno vročino in mraz, shrani velike količine vode in pripomore k zelo vlažnemu zraku. V takšnem okolju so drevesa varnejša in lahko dočakajo visoko starost,« pripoveduje avtor. To povezanost v naš jezik prevaja z besedami prijateljstvo in socialna pomoč - kdor ima veliko, daje, kdor je uboga para, dobiva podporne pakete.
Morda bi kdo ob podatku, da starejša drevesa svojim potomcem prepuščajo le tri odstotke svetlobe, pomislil,
da nad svojimi malčki izvajajo špartansko vzgojo. A ta ukrep je v dobrobit mladih dreves. Počasna rast v mladosti je namreč pogoj za doseganje visoke starosti. Zaradi počasne rasti so mlada drevesa prožna in odporna proti lomljenju v neurjih. Čeprav čakanje na priložnost, da malčki začno hitreje rasti, ni vedno enostavno, jim pri tem pomagajo starši. Po koreninah jim dovajajo sladkor in druge hranljive snovi, kot bi drevesne mame dojile svoje zelene dojenčke, pojasnjuje av-
tor. Na straneh knjige nam predstavi še drevesni bonton. In šolo, ki jo drevesom nalaga narava, da se prilagodijo razmeram. Drevesa so se zmožna učiti in to kljub temu da nimajo možganov, ugotavljajo znanstveniki. Med platnicami med drugim spoznamo še, kaj se v gozdu dogaja ponoči, kako gozd vpliva na zrak, kako deluje kot vodna črpalka in kot klimatska naprava, kakšna stanovanja nudi živalim ...
Kljub dolgoletnemu preučevanju gozda strokovnjaki še vedno niso rekli zadnje besede o tem, kako pride voda iz tal do listov. Morda smo revnejši za pojasnilo ali bogatejši za skrivnost, pravi Wohlleben. Ta nas svojim pisanjem zagotovo spodbudi, da ob sprehodu po gozdu povsem drugače gledamo na naše stare prijatelje.
TS
O avtorju:
Peter Wohlleben je že kot otrok želel postati okoljevar-stvenik. Študiral je gozdarstvo in je bil več kot dvajset let uradnik v deželnem gozdnem gospodarstvu. Ker je želel uresničiti svoje ekološke sanje, je dal odpoved. Danes vodi okolju prijazno gozdarstvo na območju gorovja Eifel. Tam si prizadeva za obnovitev pragozdov.
40
BRALCI POROČEVALCI

Glasba ne pozna meja
Vedno več je po svetu glasbenih skupin, vedno več je različnih koncertov, odpirajo se novi odri. Ljubitelji glasbene umetnosti imajo vedno več možnosti za spoznavanje glasbe z različnih koncev sveta. Tudi v Velenju smo uživali v četrtek, 5. julija, v domu kulture, kjer je gostoval Mladinski simfonični orkester Raanana iz Izraela.
Orkester mladih simfonikov umetniškega vodje Guya Poje pod vodstvom dirigenta in rata nastopil s programom iz
klasičnega repertoarja. Orkester združuje 70 glasbenikov, med katerimi je več nagrajencev nacionalnih in mednarodnih tekmovanj ter prejemnikov prestižnih štipendij AIFC. Veliko članov igra v orkestru
Young Israel Philharmonic. »Temelj za priznan ansambel predstavlja sistematično delo z mladimi glasbeniki, ki prehajajo iz enega v drug orkester in na ta način nabirajo ter bogatijo svoje glasbeno znanje,« je med drugim zapisano v programu koncerta orkestra, ki gostuje po Izraelu in evropskih državah.
HINKO JERČIČ
fT>4
24, » A
Poletje v Pegazovem domu
Na pobudo naših zaposlenih, Kristine in Tatjane, smo stanovalce, ki imajo svojce bolj oddaljene ali jih redkeje obiščejo, peljali v park na sprehod in na sladoled k Šabanu. Domačini povedo, da je tam eden najboljših sladoledov v mestu.
Zbralo se nas je krepko čez trideset. V pozitivnem vzdušju smo se odpravili proti Evropski ploščadi in nadaljevali do Zdraviliškega trga. Ves čas smo klepetali
o lepotah Rogaške Slatine, parkih, letošnjem mokrem poletju, novih stavbah ... V ozadju se je slišal še promenadni koncert Musice Camerate. Skratka - bilo je lepo!
Lepo je bilo tudi 26. julija, na anino, ko smo počastili vse Ane v Pegazovem domu. Ob prijetni glasbi, kozarčku vina in posebni sladici smo Ane razveselili s čestitko in prijetnim pogovorom.
Ker je poletje čas visokih temperatur, temu prilagodimo tudi prostočasne aktivnosti za stanovalce. Športne igre imajo stanovalci radi, še posebej takšne, pri katerih se zabavajo. V vročih dneh jih organiziramo na terasi, eden glavnih pripomočkov pa je voda. Tekmovali smo v treh igrah, lahko je sodeloval vsak, ki ga je vsaj malo vodila želja po tekmovanju in druženju.
IVAN ŽERJAV, fizioterapevt
Slovanski svet
Slovanski svet je naslov razstave, ki jo trenutno gosti Galerija Nika Ignjatiča v Celju.
Vizualna dokumentacija in potopisne fotografije društva Vagabund, ki so nastale v raziskovanju kulture, zgodovine in zavedanja o skupnih začetkih držav nekdanje Jugoslavije, nas popeljejo po časovno oddaljenih motivih ljudskega življenja. Avtorja Borisa Pratnekarja in Anči Zajc je zadnja krožna pot od Skopja in nazaj do Celja peljala osem dni skozi osem držav. Na približno štiri tisoč kilometrov dolgi poti sta obiskala spomenike, obeležja in zgodovinsko-sakralne stavbe mednarodnega pomena, vedno v spremstvu lokalnih vodičev in pod vodstvom domačinov, ki poznajo tudi turistično manj znane zanimivosti.
Razstava bo odprta do 18. avgusta.
DONA PRATNEKAR
Anči Zajc, avtorica večine fotografij
BRALCI POROČEVALCI
41
Planinci na Smrekovec
Člani planinske sekcije Društva upokojencev Šentjur so se minuli torek spet zbrali na avtobusni postaji v Šentjurju, da bi se po načrtu društva odpeljali na izlet v Savinjsko dolino. Vsi prijavljeni so prispeli pravočasno, vsi so bili že dobre volje in nasmejani ob zelo lepem svežem in sončnem jutru.
Odpeljali so se v dolino zelenega zlata mimo Celja, Žalca, Mozirja in dalje med mnoge hmeljske nasade. Tudi jablane in hruške so to leto dobro obrodile. Prvi postanek za kavico, čaj in še kaj so opravili v prijetnem gostišču Bohač v Nazarjah. Po okrepčilu in kratkem počitku so se odpeljali mimo Ljubnega in po dolini hudourniškega potoka Krum-paha ter po lepi gozdni cesti in lepih smrekovih gozdovih še 16 km na Atelsko sedlo. Pot so nadaljevali peš do planinskega doma na Smrekovcu. Tam
jih je veselo pričakal oskrbnik Tomo, mnogi so po pozdravu in krajšem klepetu odšli dalje. Le nekateri so bili zadovoljni, da so uspeli prikorakati do doma, ki je na višini 1375 m. Na njegovi steni je zanimiv napis »Ko prideš do tukaj, veselo zaukaj in se nasmej«.
Mnogi so odšli dalje po strmi in zahtevni poti na vrh Smrekovca (1577 m). Gornji del gozda je poraščen z grmičevjem in borovnicami ter tudi s travniki, po katerih so se pasle krave in telički lisaste pasme. Tudi borovnice so že dozorele, zato so se na vrhu planinci razšli levo in desno po pašniku in jih nabirali ter jedli. Na vrhu so si tudi ogledali vse okoliške vrhove. Na vzhodu je bil lep pogled v Šaleško dolino z Velenjem in s Šoštanjem - proti jugu Gora Oljka in Savinjska dolina, proti zahodu vrhovi Julijskih Alp, na severu Peca
z Uršljo goro. Vse smeri so lepo označene na smerni plošči na vrhu. Kar težko je bilo končati poglede v lepe bližnje in daljne vršace naših slovenskih planin. Še težje je bilo slovo od borovnic, toda pot do doma je bila še dolga več kot 70 km, zato je vodja Ivan skupino počasi začel vabiti s prelepega vrha v dolino. Malo so se še ustavili v lepo urejenem planinskem domu PD Črna na Koroškem, ki ga oskrbuje oskrbnik Tomo z družino. Ustavili so se še pri ribogojnici ribiške družine na Ljubnem in si ogledali ribnike ter poskusili ribice, ki jih že nekaj let tam pripravlja gospa Emica. Po ogledu so se odpeljali proti domu in vodja Ivan je vsem zaželel lepe poletne počitnice in jih povabil na naslednja izleta. Medtem so že šli na Lisco, 18. septembra pa bo izlet na Peco.
IVAN STRAŽE
Tudi med počitnicami se dogaja
Društvo Otroci otrokom in JZ Socio sta z roko v roki otrokom omogočila brezplačno ustvarjalno delavnico in varstvo.
Otroci so tokrat s krožnimi tkanjem izdelali pisane volnene prtičke, katerih izdelava je po začetnem vozlanju kmalu gladko stekla. Ob ustvarjanju so razvijali pozornost in zbranost, vztrajnost, ustvarjalnost in se poleg tega še zelo zabavali. Pri vsem tem jim je pomagal njihov stalni prijatelj kuža Vili.
NEJC ŠTEFANIČ, predsednik društva Otroci otrokom
Od leve: Jernej Novak, Alojz Ramšak in Anton Pečnik

Ribiči za pokal hmeljske kobule
Ribiška družina Šempeter (RD) je v sodelovanju s Turističnim društvom Braslovče (TD) organizirala tekmovanje v lovu rib s plovcem za pokal hmeljske kobule. Tokrat je bilo tekmovanje tretjič na jezeru Braslovče. Največ uspeha so imeli člani RD Šempeter, ki so zasedli prva tri mesta.
Na tekmovanju prvo avgustovsko nedeljo je nastopilo 27 ribičev iz raznih krajev Slovenije. Največ uspeha je imel Alojz Ramšak, ki je ulovil 12.140 kg rib, na drugo mesto se je
uvrstil Jernej Novak z 5.880 kg rib in na tretje Anton Pečnik z 5.180 kg rib (vsi člani RD Šempeter). Kot je povedal vodja tekmovanja Matija Grivec, so bili pogoji za tekmovanje zelo dobri, ulovili so največ amurjev.
Ob koncu sta predsednik TD Braslovče Branko Ribizelj in vodja tekmovanja Matija Grivec pri ribiškem domu v Preserjah najboljšim trem podelila pokale z vzorcem hmeljske kobule, nato pa je sledilo družabno srečanje.
TT
42
BRALCI POROČEVALCI
Izobraževalni center Prah ima zlato maturantko
Darja Požun, udeleženka izobraževanja odraslih v Srednji strokovni in poklicni šoli Rogaška Slatina, je v spomladanskem roku poklicne mature dosegla 22 točk in postala zlata maturantka izobraževalnega centra Prah, ki ima sedež v Rogaški Slatini, podružnice svoje srednje šole pa v več krajih po Sloveniji, tudi v Krškem. Darja se je na slednji izobraževala za vzgojiteljico predšolskih otrok, njej in njenim »sotrpinom« iz šolskih klopi, ki so letos maturirali, pa je vodstvo šole podelilo maturitetna spričevala na slovesnosti z večerjo 11. julija v Rogaški Slatini.
V šolskem letu 2017/18 je izobraževanje v Srednji strokovni in poklicni šoli Rogaška Slatina končalo 37 udeležencev izobraževanja odraslih, ki so se izobraževali na štirih različnih lokacijah
in za pet različnih poklicih (voznik, bolničar negovalec, logistični tehnik, vzgojitelj predšolskih otrok, tehnik računalništva). K temu je treba prišteti še 12 diplomantov višje strokovne šole, ki so v
tem študijskem letu postali inženirji logistike, in 23 diplomantov Areme - visoke šole za regionalni menedž-ment, ki so kot prvi v Evropi pridobili izobrazbo diplomirani menedžer transportne logistike.
Začetki izvajanja formalnega izobraževanja v izobraževalnem centru Prah segajo v leto 2001, ko je podjetje ustanovilo srednjo strokovno in poklicno šolo in začelo izvajati program srednjega poklicnega izobraževanja voznikov. Šola je redno
spremljala dogajanje na trgu, povpraševanje po izobraževanjih in ponudbo ter se prilagajala z dodajanjem vedno novih izobraževalnih programov. V prihajajočem šolskem letu se bo tako možno izobraževati že v 14 različnih programih na treh krajih - v Rogaški Slatini, Ljubljani in Krškem. Poleg srednješolskega izobraževanja nudi izobraževalni center tudi izobraževanje na višješolski stopnji, kjer lahko študenti pridobijo poklic inženir logistike. Kot solastnik Areme sodeluje izobraževalni center Prah tudi pri visokošolskem študiju menedžmenta transportne logistike. Vpisi v vsa navedena izobraževanja se bodo začeli 16. avgusta.
NB
Ravnatelj šole mag. Igor Prah in zlata maturantka Darja Požun
Terapija s kužkom v Domu starejših Šentjur
Ker se stanovalci Doma starejših Šentjur zelo dobro spominjajo časov in skrbi za domače živali, ko so bivali še s svojci ali sami, smo v Domu starejših Šentjur medse ponovno povabili Kosmate smrčke, sekcijo ŠKD Celeia Celje, ki se ukvarja s terapijo z živalmi.
Tako smo organizirali srečanje s psič-ko pasme havanski bišon z imenom Lucy, ki jo je na obisk pripeljal prostovoljec omenjenega društva Simon Zavšek. Namen terapevtskega srečanja s havan-sko bišonko Lucy je bil, da starejši ljudje ponovno dobijo možnost dotikanja prijazne živalce in občutenja mehkobe. Ob tem se spodbujajo pozitivni občutki in
emocije, kar jim je včasih predstavljalo skrb v njihovem vsakdanu. Zelo prijazno, priljubljeno, prilagodljivo in igrivo Lucy smo jim približali na naraven, lep, prijazen način tudi z namenom premagovanja strahu pred domačimi živalmi.
Med obiskom je bilo mogoče opaziti pri marsikaterem stanovalcu začetno previdnost, nato pa sproščenost pri rokovanju s psičko Lucy. Proti koncu srečanja so jo stanovalci zelo dobro sprejeli, Lucy je ob tem prav tako neznansko uživala, saj je očitno pokazala svojo igrivo naravo in se zabavala. Hvala Simonu Zavšku za obisk in veselimo se ponovnega srečanja čez štirinajst dni.
PETRA ZAVASNIK
Šaljive kmečke igre
V organizaciji Kulturnega društva Andraž nad Polzelo so na športnem igrišču v Andražu ter na bližnjem travniku pripravili Šaljive kmečke igre, s katerimi so obujali stara kmečka opravila.
Nastopilo je šest ekip iz zaselkov Andraža. Tekmovanje je bilo sestavljeno iz petih iger: košnje, grabljenja in nakladanja sena na voz, metanja jajc, prenašanja jabolk in vleke traktorja. Zmagala je ekipa iz Sevčnika, na drugo
mesto se je uvrstila ekipa iz Topolovca, na tretje pa ekipa iz Dobriča. Prve tri ekipe so prejele pokale in medalje. Po končani podelitvi so se obiskovalci lahko pomerili v vleki traktorja za pokal najmočnejše ekipe, zabijanju žebljev in ugotavljanju teže piščancev. V prijetnem vzdušju se je nato druženje nadaljevalo vse do večera.
TT
Slavili Netopirji
V	Športnem društvu Andraž nad Polzelo so ponosni, da so že 15. leto zapored organizirali medkrajevno ligo v malem nogometu.
V	ligi je sodelovalo dvanajst ekip, ki so se pomerile v jesenskem in spomladanskem delu. Tekme vsakega kroga so bile odigrane ob sobotah popoldne na igrišču v Andražu. Slavila je ekipa Netopirji iz Šmartnega ob Paki, sledili sta ji ekipi Flamengo Andraž in Direkt iz Doliča pri Mislinji. Ekipe so prejele pokale za dosežena najboljša mesta v trajno last, Netopirji so prejeli še prehodni pokal.
TT
Prve tri ekipe s pokali
ŽIVALSKI SVET
43
Vročina je neznosna tudi za živali
Ne pozabite nanje, ko uživate v senci ob hladni pijači! - Kdaj lahko inšpektor odvzame žival?
Kljub nenehnim opozorilom, da je v vročini treba poskrbeti tudi za živali, se vsako poletje pojavijo primeri zanemarjanja, kot je puščanje živali brez vode in sence ali celo zapiranje psov v avtomobile, medtem ko lastnik le za »kratek čas« skoči v trgovino ali na hladno pijačo. Takšen primer je nedavno razburjal ljubitelje živali na slovenski obali, kjer so pomagali reševati dva psa iz razbeljenega avta. A zgodba se je nato še nekajkrat ponovila in niti visoka denarna kazen ni zalegla, dokler inšpekciji pred dnevi lastnici ni odvzela psov.
Pojavile so se govorice, da naj bi se veterinarska inšpektorica odzvala šele po četrti ponovitvi dogodka, zato smo pri Upravi RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) vprašali, kako hitro se sicer inšpekcija odzove na takšne primere oziroma kako hitro gre na teren preverit razmere. »Če so živali zaprte v avtomobilu, se načeloma prvi odzovejo policisti, ki imajo tudi pooblastila za nasilno odprtje avtomobila,« pojasnjujejo v UVHVVR. »Odvzem živali bi lahko uradna veterinarka izvedla potem, ko je bilo s ponavljanjem dejanja ugotovljeno, da lastnica živali kljub opozarjanju in kazni ne spoštuje zakonodaje. Treba je upoštevati, da je do tretje ponovitve dejanja prišlo v eni uri, potem ko je bila drugič kaznovana,« so zapisali v odgovoru v UVHVVR.
Kdaj ukrepa inšpekcija?
Uradni veterinar presodi, ali je v takšnih primerih potrebna veterinarska oskrba živali oziroma začasna namestitev živali v zavetišče. Kdaj se to zgodi in na kakšen način? »Uradni veterinar ima strokovno znanje iz veterinarstva, zato se vedno najprej presoja zdravstveno in rejno stanje živali, zlasti, ali gre za trajne posledice opustitve dolžnega ravna-
Psa v teh vročih dneh ne puščajte zaprtega v avtu!
nja. Nadalje se ugotavlja, ali je imetnik živali sposoben in ima možnosti za skrb za živali oziroma kako je pripravljen skrbeti za živali glede na predpise,« odgovarjajo v UVHVVR. »Ukrepi, ki jih uradni veterinar kot inšpektor izreče, morajo biti sorazmerni, odvračilni in usmerjeni k cilju, določenem z zakonodajo. V večini primerov imetniki živali, potem ko sta jim izrečena opozorilo ali globa za kršitve Zakona o zaščiti živali in če imajo pogoje, začnejo izvajati naloge skrbnika živali.« Če je zdravstveno ali rejno stanje živali slabo in se imetnik živali ne odziva na opozorila, se začne postopek odvzema živali. Inšpektorji UVHVVR oziroma uradni veterinarji odvzamejo na leto od 200 do
300 živali, tako rejnih kot hišnih. Zadnji teden je inšpekcija uvedla 21 inšpekcijskih postopkov v zvezi z zaščito živali. Globe za prekršek so za posameznika od 800 do 1.200 evrov. V letu 2017 je bilo izrečenih skupaj 41 glob za kršitev 15. člena Zakona o zaščiti živali oziroma za ugotovljena prepovedana dejanja.
Senca in voda
Ker bo še nekaj časa vroče, je dobro vedeti, da deluje notranjost avtomobila kot pečica. Temperatura v avtu se lahko hitro dvigne nad 50 stopinj Celzija in že nekaj minut izpostavljenosti vročini je lahko za psa, zaprtega v avtu, življenjsko nevarnih. Toplotni udar lahko nastopi že v 15 minutah! Tudi sicer
naj psa ne bi puščali v vozilu, čeprav je parkirano v senci in so okna nekoliko odprta.
Na to, da je vročina nevarna za vse živali, opozarja veterinarka Nataša Horvat Leskovar iz Veterinarske bolnice Šentjur. »Živali se ne potijo po celem telesu in imajo drugačen sistem urav-
navanja telesne temperature kot ljudje. Uravnavajo jo z dihanjem z odprtimi usti, z iztegnjenim jezikom in s stikom s hladno površino. Zato je treba tako pri ljubljenčkih kot hlevskih živalih v vročih dneh upoštevati nekaj ukrepov. Vedno naj imajo na voljo svežo in hladno vodo, s čimer preprečimo
dehidracijo in vzdržujemo mehanizme delovanja telesa, tudi ohlajanja. Moramo jim nuditi zavetje pred soncem, ne smemo pa preveč zapirati prostorov, na primer hlevov, če niso zračni. V takšnih zaprtih hlevih je lahko temperatura zelo visoka in lahko pride pri živalih v povezavi z večjimi količinami amonia-ka do zastrupitve,« opozarja veterinarka.
Pomoč pri toplotnem udaru
Prehuda vročina lahko vodi v toplotni udar. V tem primeru lahko pride do odpovedi notranjih organov in krvavitev ali celo do smrti, opozarja Nataša Horvat Leskovar. Znaki toplotnega udara so pospešen in šibak srčni utrip, oteženo dihanje, modrikaste vidne sluznice, povišana telesna temperatura (41 do 43 stopinj Celzija), drhtenje, krči, opletajoča hoja, nezavest, celo pogin. Žival je treba nemudoma premakniti v zračen prostor ali senco in jo ohlajati z vodo. »Če opazimo znake, kot so izguba orientacije ali neodzivnost, poiščemo veterinarsko pomoč. Pri blažjih znakih začnemo sami ohlajati žival. Pri tem si pomagamo z mokrimi brisačami. Polivanje z mrzlo vodo lahko doseže nasprotni učinek, saj pride do prevelikega šoka.«
TC, foto: GrupA, Pixabay
Številni psi na verigah nimajo dovolj sence in tudi pesjaki niso dovolj veliki, da bi imela žival prostor za gibanje in zavetje. Zagotoviti je treba tudi senco nad uto, najboljša je naravna pod kakšnim drevesom.
Tudi mačke potrebujejo vedno svežo vodo in kakovostno hrano.
Pasja uta naj bo v senci, pes naj ima na voljo dovolj sveže vode.
Nepoboljšljiva
Po podatkih UVHVVR lahko takole povzamemo nekajdnevno dogajanje na Obali v zvezi s psi v avtu: policija je ob prvem opozorilu občanov odprla avto in tudi uvedla postopek zaradi prekrška ter lastnico opozorila, da ne sme puščati živali v avtomobilu. Čez nekaj dni se je zgodba ponovila. Veterinarka je bila že na poti na kraj dogodka in jo je policija vmes obvestila, da se je lastnica medtem vrnila k avtu in da je s psi vse v redu. Lastnico psov so odpeljali na Policijsko postajo Koper, kjer so jo obravnavali zaradi prekrška. Nekaj ur kasneje isti dan sta bila psa spet zaprta v avtu in uradna veterinarka se je na terenu pridružila policistu z namenom, da bi lastnici začasno odvzela psa in ju namestila v zavetišče. Vendar se je lastnica še pred njunim prihodom odpeljala v Italijo. Pri njeni vrnitvi v Slovenijo v začetku tedna jo je policija zadržala in ugotovila, da gre za švicarsko državljanko s kar tremi psi v avtu. Videti so bili zdravi in ni bilo znakov prizadetosti zaradi vročine, je ugotovil veterinar in se kljub temu odločil za začasen odvzem psov in njihovo nastanitev v zavetišče, dokler lastnica ne bo predložila dokazov, da imajo psi ustrezen bivalni prostor v skladu s pravilnikom o zaščiti hišnih živali.
44
ZA ZDRAVJE
Dojenje, temelj za življenje
Na svetovni ravni je teden dojenja v prvem avgustovskem tednu, a nekatere evropske države ga obeležujejo prvi teden v oktobru. Letošnji slogan svetovnega tedna dojenja je Dojenje, temelj za življenje. S tem želi družba poudariti pomen dojenja z vidika razvojnih ciljev tisočletja.
Sodobne zmote in zgrešena prepričanja o dojenju
»Tvoje prsi so premajhne, da bi lahko dojila.«
Velikost prsi ni povezana z zmožnostjo nastajanja mleka. Otrokove potrebe so onstran tega, kar se morda zdi spolno privlačno in zaželeno, dojijo lahko matere s prsmi najrazličnejših oblik in velikosti.
»Doječa mati se mora izogibati uživanju solate in druge zelenjave ter svežega sadja.«
Sveže sadje in vsakovrstna zelenjava, ki je je poleti v izobilju, sta primerna za doječo mamo. V nasprotju z napačnimi prepričanji so dobrodošli tudi zelena solata, paradižnik in česen, čebula in fižol. Otrok je vajen določenih okusov še iz časa, ko je bil v maternici, s spreminjanjem okusa mleka, ko mama zaužije določeno hrano, pa se privaja na okuse običajne družinske prehrane. »Doječa mati mora spiti najmanj tri litre tekočine dnevno.«
Doječim materam se ni treba siliti s prekomernim pitjem tekočin, pijejo naj po občutku, kot jim narekuje žeja. Le če so nagnjene k temu, da pozabljajo piti, naj vsakič, ko dojijo otročka, popijejo kozarec vode. »Tvoje mleko je vodeno.«
Zrelo žensko mleko je belo, rahlo prozorno in zagotovo ustreza potrebam dojenčka. »Nedonošenčkov ni mogoče dojiti.«
Takoj ko je nedonošenček zmožen sesanja in požiranja, ga je mogoče dojiti. »Ženska s ploskimi bradavicami ne more dojiti brez nastavkov.« Nekaterim so nastavki za dojenje v pomoč, a večina jih ne potrebuje. »Ženska po carskem rezu ne more dojiti.«
Po carskem rezu je za vzpostavitev laktacije in dojenja treba imeti nekoliko več potrpežljivosti. Številni otroci, rojeni s carskim rezom, so dojeni.
»Dojenje boli.«
Dojenje ustrezno pristavljenega otroka ne boli. Nekatere ženske ob pristavitvi čutijo ščemenje, ki hitro mine. »Zaradi dojenja se prsi povesijo.«
Dojenje nikakor ne povzroči povešenosti prsi. Spremembe dojk so primerljive med ženskami, ki dojijo, in tistimi, ki ne.
»Dojenje ne zadostuje za razvoj in rast dojenčka.«
Do dopolnjenega šestega meseca otrokove starosti je materino mleko popoln vir hranil in energije za dobro rast in razvoj otroka.
Cilji letošnjih prizadevanj so izboljšanje zdravja mater in otrok, zagotavljanje zdravega in enakega začetka življenja vsem otrokom in preprečevanje podhranjenosti otrok povsod po svetu. Med cilji osveščanja so tudi zagotavljanje varnega prehranjevanja dojenčkov in otrok v času krize, vplivanje na zmanjšanje pojava revščine, saj dojenje nič ne stane, in poudarjanje, da dojenje pomeni tudi zaščito okolja, predvsem vodnih virov.
Navedeni cilji so povezani s prednostmi dojenja. Izključno dojenje in nadaljevanje dojenja ob mešani hrani predstavljata optimalna načina prehrane za otroka. Dojenje ne obremenjuje družinskega proračuna in omogoča enak začetek življenja vsem ne glede na spol, raso in narodno pripadnost. »Z dojenjem prejme otrok optimalna hranila, kar pozitivno vpliva na njegovo zdravje in tudi preživetje. Dojenje je pomembno povezano z boljšim zdravjem mater, pri katerih je posledično manj
Društvo svetovalcev za laktacijo in dojenje Slovenije je v Večgeneracijskem centru JZ Socio v Celju v četrtek pripravilo srečanje nosečnic in doječih mater. Mladim staršem so bile na voljo strokovne in natančne informacije o dojenju, dopolnjene z izkušnjami, ki so jih o dojenju delile druge matere. V Celju je bil v soboto tudi festival Dojiva se, ki ga je Online šola za starše pripravila tudi v drugih večjih mestih. To je že peti festival, ki je ob svetovnem tednu dojenja ob osveščanju o pomenu dojenja bil v številnih krajih po Sloveniji.
poporodnih krvavitev, osteo-poroze, primerov raka dojk in jajčnikov. Ima tudi pozitivne učinke z vidika ekologije, saj ni odpadne embalaže, ne porablja se energija za proizvodnjo mlečnih formul, manj je odpadkov v farmaciji, na kar pogosto pozabljamo,« pravi predsednica Društva svetovalcev za laktacijo in dojenje Slovenije Cveta Skale.
SIMONA ŠOLINIC
(vir: raziskava Hrast in izkušnje mamic)
Svetovna zdravstvena organizacija in Unicef za dojenčke v prvih šestih mesecih življenja priporočata izključno dojenje, ki naj bi se od šestih mesecev ob uvajanju mešane prehrane nadaljevalo do dveh let ali več. Izključno dojenje pomeni, da otrok poleg materinega mleka ne dobiva nobene druge hrane ali tekočine. Niti nesladkanega čaja ne.
Bolj izobražene ženske dojijo dlje
Nacionalni inštitut za javno zdravje je v letu 2009 začel izvajati projekt Hrast. Namen projekta je bil raziskati prakse dojenja in prehranjevalne navade otrok do četrtega leta v osrednjeslovenski regiji. Poleg tega je namen projekta predstavljalo tudi raziskovanje vpliva različnih virov informacij in praktične podpore iz zdravstvenega sistema in neformalnega okolja na prakse dojenja.
V študijo je bilo na začetku vključenih 314 mater, ki so oktobra 2009 rodile zdrave otroke. Rezultati raziskave so pokazali, da ženske v Sloveniji v povprečju dojijo dlje kot ostale ženske po Evropi, čeprav je bilo traja-
nje izključnega dojenja pri našem vzorcu mater krajše od priporočil Svetovne zdravstvene organizacije. V povprečju so matere najprej začele v prehrano otroka uvajati sadje, zatem zelenjavo, žita, mleko in mlečne izdelke, meso ter nazadnje še jajca. Takšen vrstni red uvajanja jedi se ne sklada s smernicami zdravega prehranjevanja za dojenčke. Smernice namreč priporočajo, da naj bo prva dojenčkova jed zelenjava, ki je bolj nevtralnega okusa, šele nato naj sledi sadje, in sicer zaradi višjih vsebnosti sladkorja. Raziskava je še pokazala, da bolj izobražene matere dojijo dlje.
PISMA BRALCEV
45
Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 40 vrstic (pisava 14) oziroma približno 3 tisoč znakov. Daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. Pisma nam lahko pošljete na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, Celje ali na elektronski naslov tednik@nt-rc.si ali ga oddate na spletni strani www.novitednik.com (Pisma bralcev).
UREDNIŠTVO
grofje celjski
Javno vodstvo

**
Informacije:
T: 03/4280962 ali 031612618 E: muzej<apokmuz-ce,si
Modri telefon
Spoštujejo tudi, če brezdomec noče pomoči
Poslušalka v Celju opaža mladega fanta, ki je najverjetneje brezdomec. Po mestu v koših za smeti išče hrano, ima le malo oblačil, spi na klopi, pogovarja se sam s seboj in se večinoma zadržuje po mestnih ulicah. Zanima jo, če v takšnih primerih brezdomcem lahko pomaga kakšna pristojna ustanova, na primer Javni zavod Socio.
Javni zavod Socio o novih brezdomcih, ki se pojavijo v Celju, izve na različne načine. Direktorica zavoda Suzi Kvas je povedala, da se na zavod velikokrat obrnejo občani, ki opazijo osebo brez strehe nad glavo. Velikokrat v Sociu že poznajo zgodbo takšne osebe. Če za brez-
domca slišijo prvič, k njemu napotijo strokovne sodelavce in se pozanimajo, kako mu lahko pomagajo. »Z osebo se pogovorimo, preverimo, v kakšnih razmerah živi, zakaj je tako. Če oseba to želi, ji ponudimo nastanitev, svetovanje, oblačila ali hrano.«
Včasih se brezdomec s sodelavci Socia pogovarja, vendar se lahko izkaže, da oseba pomoči ne želi. To pomeni, da ne želi v nobeno ustanovo, prav tako ne želi, da bi s pomočjo Socia prišel do urejenega bivališča, ampak želi ostati tam, kjer je. »Takrat to sprejmemo. Nikogar ne moremo prisiliti v kakršnokoli obravnavo. Smo pa kljub temu pozorni na brez-
domca, večkrat ga obiščemo in se pozanimamo, če karkoli potrebuje, oziroma mu povemo, kam se lahko sam obrne po pomoč,« pojasnjuje Suzi Kvas.
Sogovornica opaža, da so občani zelo zaskrbljeni glede tega, da nekateri ljudje živijo brez strehe nad glavo. Zanima jih, zakaj brezdomec ne sprejme pomoči ali zakaj mu pristojne ustanove ne pomagajo. Po besedah sogovornice ljudje težko sprejmejo, da osebe brez strehe nad glavo ne želijo pomoči. Občasno sodelavci Socia kakšnega človeka z ulice le prepričajo, da poišče ustrezno strokovno pomoč.
Ljudje pod milim nebom pristanejo zaradi različnih vzrokov. Mlajši imajo različne odvisnosti in tudi različne zdravstvene težave. V Zavetišču za brezdomce Celje je precej starejših, ki nimajo kje bivati in si ne želijo v dom. »Mlajše skušamo usmeriti na novo življenjsko pot, pomagamo jim pri pomembnih odločitvah, če sami to želijo. Starejšim nudimo oporo in pomoč. Včasih nam uspe koga prepričati, da se odloči za namestitev v domu za starejše in da živi urejeno v svoji sobi,« je povedala direktorica JZ Socio.
Celjsko zavetišče za brezdomce, ki lahko sprejme 24 oseb in tri osebe v nujnih primerih, je trenutno zasedeno. »Kakor hitro nekdo odide, na bivanje že čaka naslednji,« je povedala Kvasova. Lahko pa Socio ljudem brez doma pomaga tudi tako, da jih napoti v katerega od drugih domov za brezdomce po državi.
TS
Kdo v
najemniškem stanovanju plačuje zavarovanje?
Naša bralka se je pred časom preselila v drugo stanovanje. Po prvem preživetem mesecu je ob plačevanju stanovanjskih stroškov naletela na dilemo. Ve, da stroški plačevanja rezervnega sklada ne bremenijo neposredno nje, pri čemer ni prepričana, kako je urejeno področje plačevanja zavarovanj. Zanimalo jo je, kdo je dolžan plačevati zavarovanje stanovanja, če je sklenjeno. Je to lastnik ali najemnik?
»Stroške posameznega dela in stroške obratovanja po zakonu plačuje najemnik, to so namreč stroški, ki se nanašajo na posamezno stanovanje - na primer elektrika ali priključek za televizijo. Stroški večstanovanjske stavbe so skupni stroški stavbe - voda, ogrevanje, delo hišnika in druge storitve - in jih prav tako plačuje najemnik. Razlika je v tem, da za skupne stroške v primeru neplačila s strani najemnika odgovarja lastnik,« je pojasnila vodja sektorja za stanovanja na ministrstvu za okolje in prostor Vesna Dragan. Stroški lastnika so tisti, ki so vezani predvsem na obnovo in popravila. »Stroški, kamor spada plačilo rezervnega sklada, obnove strehe in fasade, bremenijo lastnika, lahko pa se s pogodbo določi drugače. Davek od dobička plačuje lastnik, preostali davek pa bremeni najemnika,« je še pojasnila Draganova. Podobno je pri stroških zavarovanja, ki so stroški lastnika, če se lastnik ne dogovori drugače. »Z lastnikom stanovanja je sklenjena zavarovalna pogodba, zato je lastnik tisti, ki naj bi zavarovanje plačeval. Sicer Stanovanjski zakon ne omenja zavarovanja, saj gre za pogodbeno razmerje med lastnikom stanovanja in zavarovalnico. Lahko pa te stroške plačuje tudi najemnik,« je na vprašanje bralke odgovorila Draganova. V primeru, da lastnik ne želi skleniti zavarovanja za stanovanje, saj to ni obvezno, najemnik pa to želi, direktor Agencije za zavarovalni nadzor Gorazd Čibej pravi, da zavarovalnice ponujajo sklenitev zavarovanj za najemniška stanovanja, ki jih plačuje najemnik, in je v primeru nastanka škode tudi sam upravičen do izplačila odškodnine: »Zavarovalnice imajo pri zavarovanju nepremičnin in premičnin svoje pogoje, zato predlagamo, da se bralci obrnejo na svoje zastopnike, ki jim bodo lahko podrobneje pojasnili, prav tako jih opozarjamo, naj natančno preberejo pogoje, preden sklenejo zavarovanje.«
Ob sklepanju najemniških pogodb moramo biti torej dosledni, da se dogovorimo, katere stroške bo plačeval najemnik in katere lastnik, da kasneje ne prihaja do sporov.
AH
Prodaja zavarovalnic ne vpliva na sklenjena zavarovanja Maja smo izvedeli, da je Zavarovalnica Generali kupila Adriatic Slovenico. Po neuradnih informacijah naj bi tudi Zavarovalnico Sava kupila zavarovalnica Allianz. Preverili smo, kaj to pomeni za tiste, ki imajo zavarovanja sklenjena pri omenjenih prodanih zavarovalnicah, in kaj za tiste, ki so upravičeni do izplačila odškodnin ter zavarovalnin.
Direktor Agencije za zavarovalni nadzor Gorazd Čibej zatrjuje, da sprememb za za-varovalce in zavarovance ter upravičence ne bo: »Bralci se lahko počutijo popolnoma varne, saj prodaja kvalificiranega deleža zavarovalnice nima vpliva na obveznosti tistih, ki imajo z zavarovalnico sklenjeno zavarovalno pogodbo.« Kako bodo zavarovalnice uredile svoj poslovni sistem, sicer ni v domeni agencije, vendar zavarovalci in zavarovanci ne smejo biti presenečeni, če bodo domov dobivali obvestila o združitvi in mogoče deloma spremenjeno poslovanje zavarovalnice. Po zagotovilih Čibeja omenjene združitve ne bodo vplivale na dolgoročne police in tudi ne na tiste, ki so sklenjene za kratek čas. Prodaja večinskih deležev in združevanje zavarovalnic bosta najverjetneje vplivala na zaposlovanja in odpuščanja. »Kako bodo zavarovalnice organizirale svoj poslovni model, še ne vemo, vendar se bodo kljub temu vse zavarovalne police
izvršile,« je še pojasnil Čibej. Kako bodo torej posamezne zavarovalnice uredile svoje delovanje, bo znano, ko bodo prodaje končne.
AH
Nega žene po carskem rezu
Bralca, ki pričakuje otroka, zanima, če mu pripada nadomestilo za nego žene, saj bo ta imela carski rez. Zanima ga še, kje lahko uredi omenjeno pravico.
Vodja oddelka za izvajanje obveznega zdravstvenega zavarovanja v murskosoboški enoti Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Martina Copot je pojasnila, da ima zakonec oziroma izvenzakonski partner pravico do nege žene oziroma partnerke, ki je rodila s carskim rezom, le v primeru, ko je to na podlagi presoje zdravnika strokovno medicinsko utemeljeno. »Torej ko nego utemeljuje zdravstveno stanje mamice novorojenčka. Nega ne more biti priznana avtoma-tičnost le zaradi dejstva, da je bil v konkretnem primeru opravljen carski rez. Potrdilo o upravičenosti zadržanosti od dela za nego žene oziroma partnerke izda osebni zdravnik moža oziroma partnerja. Zdravnik potrdilo izda sam po svoji presoji in le za čas do sedem delovnih dni.«
Je pa Martina Copot še pojasnila, da lahko imenovani zdravnik Zavoda za zdravstveno varstvo Slovenije z odločbo nego zakonca oziroma partnerja za njegovo ženo oziroma partnerko podaljša največ do 14 delovnih dni. Podaljšanje velja za težje primere oziroma za hujša stanja, o katerih seveda priča tudi ustrezna medicinska dokumentacija. Oče otroka torej ni doma zato, ker bi skrbel za nego zdravega otroka, ampak ker neguje otrokovo mamo, ki ne more poskrbeti zase.
TS
Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-158.
CINKARNA
www.cinkarna.si
PepeQhWG
t Sredstvo Pepelin WG se uporablja kot preventivni
kontaktni fungicid na vinskiMi, pečkarjih, koščičarjih ozimnih in jarih žitih, bučnicah*; plodovkah, hmelju, vrtnicah, grahu in na okrasnih rastlinah.
Rdeča sadna pr$jefe (Panonyhus ulmi)
F"! 4 '
Ш Л
ev м
Hmeljeva pepelovka	Oidij vinske trte Pepelasta plesen jablan
(Sphaetotheca hamuli)	(Uricihula^necatorJ	(Podosphaera leucotricha)
AGRG NASVETI
051 367 008 (Vili Kurnik) 031 504 512 (Nande Osojnik)
46
RAZVEDRILO
Laž ima kratke noge
Ona: »Kje si, ljubezen moja?«
On: »Doma ležim na kavču in mislim na tebe, moja draga. In kje si ti?«
Ona: »V gostilni. Za tabo stojim, lažnivec pokvarjeni!«
Muzej
Fran in Jožica gresta v muzej in prisluhneta vodniku:
»Tole je iz obdobja roko-koja ...«
Ona: »Kaj je rekel?«
On: »Kako naj ga razumem, če pa jeclja.«
Noče
Dedka so vprašali, kako mu služi »orodje«. Odgovoril je: »Kot vnuk.«
»Kako to mislite?«
»Jaz mu najdem delo, on pa noče delati.«
Maščevanje je sladko
Policist je ustavil voznico.
»Vozili ste hitreje, kot je dovoljeno.«
Voznica: »Prosim, spustite me, sem učiteljica.«
Policist: »O, učiteljica, vse življenje sem čakal na to! Zdaj pa tisočkrat napi-
Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili.
šite: >Nikoli več ne bom vozila več, kot je dovoljeno! <«
Pri psihiatru
»Kdaj ste začeli verjeti, da ste konj?«
»Že dolgo tega. Še ko sem bil žrebe.«
Po smrti
Franc vpraša Jožico:
»A ti misliš, da obstaja življenje po smrti?«
Ona: »Vprašanje je, po čigavi smrti .«
Prvi
»Draga, a sem tvoj prvi?«
»Mogoče res, nekam znan si mi.«
Sreča
Možakar pride k prodajalcu srečk in si zaželi tisto s številko 56. Izkaže se, da je dobitna.
Ko možakar pride po denar, ga prodajalec vpraša, kako to, da je vedel, da bo zadel dobitek prav s srečko številka 56. Pojasni mu:
»Neko noč sem sanjal, da se igra sedem deklic, naslednjo noč pa, kako teče sedem belih konj.«
»In?« vpraša prodajalec.
»Logično! Zmnožiš sedem krat sedem!«
> se je, jem. Ko se pije, pijem. Ko se dela, ne motim.
Kako naj shujšam, ko mi pa solata in paradižnik stalno padata iz hambur-gerja?
> se ga nekater napijejo, odprejo
svojo dušo. az ne morem niti vrat.
Oven
Tehtnica Km
Moško in žensko stranišče
Materialna plat vašega življenja bo vsekakor v ospredju, enako tudi ukvarjanje s finančno zadevo, ki lahko tokrat dobi epilog. Zaradi zamude, ki bo nastala, se nima smisla obre-menjevatit saj ne morete nič spremeniti. Družabno srečanje boste popestrili in se prav prijetno zabavali. Ljudi boste spravili v dobro voljo, odlično se boste počutili tudi sami. Nepričakovana izpoved vas bo zadela kot strela z jasnega.
Bik

Lev
Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 090 64 30 in na Facebookovi strani Dolores Astro.
Sončev mrk ob mlaju lahko tudi pri vas deluje na področju, kjer bi si najmanj želeli. Nepričakovane novice ne boste najlepše sprejeli, saj bo postavila pod vprašaj vaše dosedanje napore. Postali boste negotovi in pojavili se bodo sumi. Čim prej jih preže-nite in bodite pozitivni. V torek zvečer bo romantika na pohodu. Izkoristite čudovit vpliv Venere, ki vas bo razvajala. Ta energija se bo prenesla tudi na sredo.
škorpijon
Mlaj in sončev mrk tudi vas ne bosta pustila ravnodušnih. Previdnost velja v vseh okoljih, tudi pri komunikaciji in v prometu. Vaša vladarica Venera deluje v tem tednu močneje, saj potuje po znaku tehtnice, katere vladarica je. V sebi boste občutili velik val optimizma in pozitivne energije. Dobre vibracije izkoristite predvsem na čustvenem področju. Ne zanemarjajte svojih občutkov. Ne ozirajte se na kritike.
Jupiter, ki potuje po vašem znaku, vam odpira nove priložnosti. Pogoj, da boste uspešni, je, da dokončno razrešite s preteklostjo, ki vas še vedno ovira. Privoščite si nekaj uživanja. Stres zadnjih dni vam je pobral kar nekaj energije in dnevi v prihodnjem tednu bodo lahko tisti, ki jih boste lahko preživeli po svoji izbiri in neobremenjeno. Pojdite v družbo s prijatelji.
Strelec
Dvojčka
Čeprav je čas po mlaju zaradi rasti lune dober za nove začetke, tokrat ne bo tako. Vaš vladar Merkur vas zaradi retrogradno-sti opozarja, da bodite previdni. Kljub temu da bi radi naredili nekaj korenitih sprememb, hitite počasi. Počasi, korak za korakom, boste izboljšali posamezne situacije in bili ob tem notranje pomirjeni. Obeta se pestrejše družabno življenje. Če boste na počitnicah, bo še posebej lepo.
Rak
S Soncem in z Merkurjem v sorodnem znaku boste močnejši. Po mlaju in mrku 11. v mesecu skušajte najti svoj mir in pregnati večni nemir. Pošteno potrebujete spremembe in oddih po stresnem delovnem tednu. Partner bo poskrbel, da se boste v njegovi družbi počutili odlično. Čakajo vas romantične urice v dvoje, če se jim boste le hoteli prepustiti.
Kozorog
Četrtkov dan bo precej družinsko obarvan in skrb za bližnje bo v ospredju. Od petka dopoldne do luninega mlaja, ki bo nastopil v soboto opoldne skupaj z delnim sončevim mrkom, bo izjemno stresno. Najbolj modro boste naredili, če si boste privoščili več počitka. Tveganje od ponedeljka dalje se vam bo obrestovalo, zato pustite dvome ob strani in se spoprimite z izzivi. Vaša vizija je zelo dobra.
Po sobotnem mlaju in delnem mrku si boste komaj oddahnili, ko bo v ponedeljek vstopil zaradi retrogradnosti ponovno v vaš znak planet Mars. Spodbujal vas bo, da se ponovno ukvarjate s tistim, za kar ste menili, da je že preteklost. Vendar ni tako, o tem se boste prepričali. Obremenjeni boste z družinskimi opravili, ki sama od sebe ne bodo izginila. Malenkosti boste spreminjali. Z nekom boste vedno bližje.
Vodnar Цд
Luna bo vstopila v soboto zjutraj v vaš znak in se srečala s Soncem tik pred opoldnevom v soboto. Sočasno bo tudi delni sončev mrk, ki v naših krajih tokrat ne bo viden. Zadnji od letošnjih mrkov bo na vas vplival precej stresno. Sprememba vam bi prav prišla, zato se ne upirajte predlogu ljubljene osebe. Vaša učinkovitost ne bo na višku, zato se ne izpostavljajte po nepotrebnem. Delujte z zmanjšanim tempom.
Sobotni mlaj in delni sončev mrk bosta v opoziciji z vašim znakom. Vaš vladar Uran je že začel upočasnjevati svoj hod in se je tako pridružil ostalim petim retrogradnim planetom. Mars bo v ponedeljek zapustil vaš znak. Glavno besedo bo imela preteklost. Tudi tokrat ne boste mirovali, polni boste načrtov, kako priti do boljših delovnih rezultatov in seveda tudi zaslužka. Pri nakupih boste malce pretiravali.
Ribi
Devica
Ob začetku novega tedna, ko se bodo energije po mlaju in delnem sončevem mrku že umirile, bo Luna že potovala po vašem znaku. Čaka vas delaven in precej naporen čas, v katerem ne pričakujte razumevanja okolice. Ne bodite tako strogi do sebe, a tudi do drugih bi lahko pokazali malce več razumevanja. Zaradi posesiv-nega odnosa lahko ustvarite določene napetosti. Trudite se na področju samozavesti.
Mlaj in delni mrk bosta razgrela vaš notranji svet in postanete lahko izredno nemirni. Zavestno se potrudite za večje ravnovesje, saj ne bo v vaši moči, da bi karkoli spreminjali. Zunanje okoliščine bodo tiste, ki bodo narekovale tempo in dogajanje. Čustva, ki jih gojite do določene osebe, se bodo še poglobila in postajala močnejša. Na plan bodo privrele skrite strasti. Nastopil je čas, da to tudi poveste.
HOROSKOP JE PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES.
Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani
Astrologinja Gordana.
Vse slikovne šale vir: splet
RAZVEDRILO
47
Nagradna križanka
prebivalec švice
rižam e pomožni imam e pilot
lastnica proizvajalnih sredstev
ostanek gorenja
nekdanja perzija
mednarodna oznaka liechten-steina
lastnost oglatega
priprava za trkanje po vratih
italijanski pomor- oče ščak (mešč. vespucci
nekd.jug. letalska družba lado leskovar
brigitte mrežasta bardot
tkanina -
aluminij
bodeč plevel
kos pohištva
ženska, ki se rada smeje oče
15
alfred adler
5. sol-mizacijski zlog
žival, ki je travo španski avto
milan kučan
levstikov junak (martin)
majhno oko
podoficir-ski čin
afriška kravja antilopa
ograjen prostor za živino
pripadnica župnije vietnamska gverilska org
13
japonski proizvajalec avdio kaset
vinorodna rastlina
snežni plaz
prebivalec ferrare
14
površinska mera
priprava za žganje
žleb za spuščanje materiala
glavno mesto gane
nekdanja maribor. tovarna
kdor vlada
vodna rastlina južnoameriška država
hrvaški pevec (goran)
inkovski vladar
ameriška igralka (veronica)
mednarodna pogodba
priznanje za dosežek
trava druge košnje
znižani ton f kanadska pevka (celine)
10
ena (ang.)
Dani
pedrosa
slovenska igralka rina
pritok irtiša dvovpre-žen pokrit voz
medmet obžalovanja naslov šp. princev
4. in 17. črka
priloga dela
obrat prijeten, tovarne plemenit helios vonj
18
pripadnice german- halogeni skega element plemena
nekdanja švicarska smučarka (zoe)
zob za mletje hrane
SUDOKU 321
			5	6		1		
9	5	1	8			4		
	6			9		5		
		3			6			7
		9			4	2		5
	1	8						
4						9	8	
			9					
7				2			4	
SUDOKU12
	9		8	3				
			7		9	2		8
	2					4		
3		9			4		7	
4					6			
7							3	
			9	8				
		3	1					9
		8				1		2
REŠITEV SUDOKU 320 REŠITEV SUDOKU 11
7	1	5	2	8	4	9	3	6
4	8	9	6	3	1	7	5	2
3	6	2	9	5	7	4	8	1
8	7	1	4	9	5	6	2	3
6	2	4	8	1	3	5	7	9
9	5	3	7	6	2	8	1	4
2	9	6	3	7	8	1	4	5
5	3	7	1	4	6	2	9	8
1	4	8	5	2	9	3	6	7
9	8	1	4	7	6	3	2	5
7	5	6	2	3	1	4	9	8
2	4	3	9	5	8	6	7	1
3	6	4	7	9	5	8	1	2
5	7	2	8	1	4	9	3	6
1	9	8	3	6	2	5	4	7
4	3	5	6	2	7	1	8	9
6	2	9	1	8	3	7	5	4
8	1	7	5	4	9	2	6	3
2
17
morala
3
5
16
6
4
7
8
9
12
vidik
11
novi tednik
Vedm г (ллтој /
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13	14	15	16
17	18						
Nagradni razpis
1. nagrada: prašek in mehčalec ter majica NT&RC
2.	nagrada: knjiga Celjske Mohorjeve družbe
3.	nagrada: kuhinjski krpi NT&RC
Ime: Priimek:
Naslov:
S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si.
Kontaktna telefonska številka:
Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika
Podpis:
	IH СЛ
	O
	
	
Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 14. avgusta.
Geslo iz številke 31: Vroče poletje je vendarle tu. Izid žrebanja
1.	nagrado, prašek in mehčalec ter majico NT&RC, prejme Fanika Rošer z Dobrne.
2.	nagrado, knjigo Celjske Mohorjeve družbe, prejme Zlatko Kronovšek iz Braslovč.
3.	nagrado, kuhinjski krpi NT&RC, prejme Ljuba Ocvirk iz Prebolda.
Nagrajencem čestitamo. Nagrade bodo prejeli po pošti.
48
RUMENA STRAN
Od počitka do koncertov
Poletna sezona je na vrhuncu. Preverili smo, kje znani Slovenci najraje preživljajo poletni oddih in v čigavi družbi se počutijo najbolje. Kot smo ugotovili, jih večina prisega na dopustovanje na hrvaški obali, prav tako si nekateri zaradi številnih obveznosti v tem delu leta težko privoščijo daljši oddih.
Zaradi dela le kratek oddih
Oto Pestner: »Letos je moje poletje izjemno delovno, zato za družinske počitnice na žalost ne bom imel časa. Krajši poletni oddih sem si privoščil le, ko sem nastopil na Melodijah morja in sonca in sem obisk Portoroža podaljšal za nekaj dni. Lani sem dopustoval na Šolti na Hrvaškem. Vedno mi bo ostalo v posebnem spominu, saj je nekega dne po naključju mimo priplul Oliver Dragojevič s svojo barko in sva takoj dvignila telefon, da -» sva se pogovorila. To je bil moj zadnji daljši pogovor z njim, kmalu zatem sem izvedel za njegovo bolezen.«
Brez elektrike, pitne vode in avtomobilov
Alenka Bratušek: »Moj leto šnji dopust je v veliki meri že za mano. Drugo leto zapored smo s prijatelji dopustovali na otočku pri Kornatih. Na njem ni ničesar - ne elektrike ne pitne vode ne avtomobilov. To je dopustovanje, na katerem si res napolnim baterije. Ni prav fizično aktivno, je pa veliko branja. Privoščila si bom še nekaj vzponov na slovenske gore in energija za celo leto bo zagotovljena.«
Političarka Alenka Bratušek (Foto: osebni arhiv)
V družbi svojih deklet
Renato Jenček: »Vsako poletje nekaj dni posvetim obiskom sorodnikov v Postojni, Predjami, Prek-murju in Prlekiji. Letos so se moja velika dekleta že precej samostojno potepala, najmlajšo Mio pa sem v tem času peljal za nekaj dni na Krk.
Ko so se vsa spet zbrala doma, smo si najprej privoščili en lep piknik na domačem vrtičku, nato smo jo skupaj mahnili še za nekaj dni na Jadran. Proste dneve ponavadi izkoristim tudi za vsa dela okrog hiše in na vrtu, za katera med sezono ne najdem časa, obvezno tudi preberem nekaj knjig.«
Natalija Verboten: »Že leta dopustujemo v družinskem hotelu na Pagu, kjer imajo 12 sob, svoje oljke, pršut, vino in sir. Z možem Dejanom imava podjetje, ki se ukvarja s tehnično opremo prireditev po Sloveniji. Ker imamo v tem času največ dela, si za morje lahko vzamemo en teden, ostalo namenimo izletom po Sloveniji. Tudi zato smo si doma zgradili bazen, da se naužijemo kopanja. Na morje gremo sami in si vzamemo čas samo zase, skupaj smo od jutra do večera. Del dneva počivamo, del dneva smo aktivni tako v vodi kot izven nje. Radi imamo družabne igre, beremo, rešujemo križanke ... Za ta mesec načrtujemo še odhod v Kranjsko Goro.«
Pevec Blaž Švab (Foto: osebni arhiv)
Studio namesto dopusta
Blaž Švab: »Poletje preživljam delovno. V tem času v miru pripravim vse, kar je potrebno za dober začetek delovne jeseni. Z Modrijani igramo na veselicah in snemamo nove pesmi. Ta mesec bomo posneli nov zelo >odštekan< videospot. Pripravljamo se tudi na oktobrsko Noč Modrijanov. Ob tem delam še na radiu in pripravljam jesensko-zimsko sezono oddaje Slovenski pozdrav. Poletje sicer obožujem, zato v dobrem vzdušju z veseljem potujem po Sloveniji s sestanka na sestanek in tako je lažje več časa nameniti delovnim pogovorom in pripravam.«