JX6PCmRSTvo Cene in sejmska poročila CENE TUJEMU DENARJU. Zadnje dni se je dobilo na zagrebški borzi v valutah: 1 ameriški dolar za 56.50 Dla. Dne 12. julija pa v devizah: 100 avstrijskih šilingov za 7.996—8.026. 100 italijanskih lir za 297.50—299.50. 100 madžarskih pengov za 9.9164. 1 ameriški dolar za 56.765—56.965. 100 francoskih frankov za 168.07—168.87. 100 nemških mark za 13.5650—13.5950. 100 čehoslovaških kron za 223.02. Sejmi od 15. do 31. julija 1928: 15. julija: Sv. Marjeta pri Rimskih topl., Beltinci (Prekmurje). 16. julija: Oplotnica, Dobje pri Planini. 17. julija: Muta, Sv. Filip (Verače). 18. julija: Velenje. 20. julija: Vitanje, Loka pri Zusmu. 22. julija: Slivnica pri Celju (Sv. Urban), Strigova (Medžimurje). 25. julija: Žalec, Dobrovnik (Prekmurje), Slov. Bistrica, Sv. Urban pri Ptuju, Or- mož, Kozje. >C>. julija: Teharje, Sv. Križ pri Ljutomtru, Fram. ^8. julija: Dolnja Lendava (Prekmurjt). 31. julija: Laško, Konjice, Marenberff, Sv. I Lovrenc v Slov. gor , Zagorje. 1 Mariborsko sejmsko poročilo z dne II. julija 1928. Prignanih je bilo: 21 konj, 17 bikov, 232 volov, 397 krav in 24 telet, akupaj 691 komadov. Povprečne cene za raeline živalske vrste so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže od 7.50 do 8 Din, poldebeli voli od 6 do 7 Din, plemenski voli od 5 do 5.75 Din, biki za klanje 8 Din, klavne krava debele od 7 do 8 Din, plemenske krave od 5.50 do 6.50 Din, krave za klobasarje od 5 do 5.25 Din, molzne in breje krave. od 6 do 7 Din, mlada živina od 6 do 8 Din. Prodalo se je 326 komadov, od teh za izvoz v Italijo 13 komadov, v Avstrijo 79 komadov. Mesne cene v Mariboru. Volovsko meso in meso od bikov, krav in telic od 10 do 18 Din, telečje meso od 13 do 22.50 Din, svinjsko meso sveže od 15 do 30 Din. Mariborsko sejmsko poiočilo. Na svinjski sejem dne 6. julija 1928 je bilo pripeljanih 222 svinj in 2 kozi in so bile cene sledeče: mladi prašiči 5 do 6 tednov stari komad 120 do 135 Din, 7 do 9 tedno stari 180 do 225 Din, 3 do 4 mesce stari 350 do 450 Din, 5 do 7 mescev stari 450 do 650 Din, 8 do 10 m»»cev stari 550 do 650 Din, 1 leto stari 1000 do 1300 Din, 1 kg žive teže 10 do 12.50 Din, 1 kg mrtve teže 15 do 17 Din. Prodalo se j« 185 komadov. Mariborski trg dne 7. Jnllja 1928. Na trgu je bilo 19 s svinjino, 4 s krompirjem in zelenjavo in 27 s črešnjami naloženih vozov. Tudi drugače je bil trg dobro založen in obiskan. Cene mesu so bile skoraj neizpremenjene, one zelenjavi in sadju pa so prav znatno padle. — Perutnine in drugih domačih živaii je bilo okoli 600 komadov na prodaj. Tudi tu so šle cene nazaj, ker se že vedno v«č letošnj« p«rutnln» prinaša na ¦rg. Tako se j« lahko dobilo piščance po 10 do 15 Din, ralade race in gosi pa po 30 do 50 Din in domače zajc« po 7 do 17.50 Din komad. — Krompir, zelenjava, druga živila, sadje, cvetlice: Cene so bile: krompirju poznemu 0.75 do 1.25 Din, letošnjemu 4 Din, Cebuli 4 do 5 Din, česnu 8 do 12 Din, zgodnj»mu zelju 6 Din, paradižnikom 10 Din, z«leni papriki 20 Din, grahu v stročju 8 D, fižolu v s.ročju 10 do 14 Din, solati 1.50 do 2.50 Din, hrenu 5 do 8 Din, kislemu zelju 3.50 Din za 1 kg, kolerabi 0.50 do 1 Din, ohrovtu 2 do 4 Din, karfijolu 2 do 6 Din za komad, sadju: črešnjam 1 do 3 Din, slivam posušenim 9 do 12 Din, marelicam 16 Din, breskvam 18 Din, hruškam 12 Din za kg, ribizlju 4 Din, borovnicam 2.50 do 3 Din, jagodam 12 Din za liter, breskvam svežim 28 Din za kg, oranžam 1 do 3 Din, limonam 1 do 1.50 Din za komad, dateljem 24 do 26 Din, orehom 36 Din, maku 16 do 18 Din za kg. Cvetlicam 0.50 do 5 Din, z lonci vred 10 do 50 Din za komad. — Lončarska in Usena roba se je prodajala po 1 do 10 Din, brezove metle po 2.25 do 5 Din, lesene grablje po 6 do 7 Din, vile po 7 do 8 Din, cepei, držala za kose in sekire po 10 do 12 Din komad. — Seno in slama: V sredo, dne 4. julija, j« bilo 12 vozov sena, 6 slame, v soboto, dne 7. julija, pa 17 vozov sena in 12 vozov slume na trgu. Cene so bile senu 60 do 80 Din, slami pa 35 do 45 Din za 100 kg. Sl*mi tudi 1.50 do 2 Din za snop. Cene senu in slami padajo od tedna od tedna, ker s« kaž«, da bode letošnje krme v obilici. C«n« lesu in poljsklm pridelkom. Ljubljana: L«s: Tendenca neizpremenjena. Zaključeni so bili trije vagoni tramov, monte, franko vagon nakladalna postaja po 230. — Deželni pridelki (vse samo ponudbe sloTtnskih postaj, plačljivo v 30 dneh, dobava promptna): pšenica baška 78—79 kg 2% 392—395.50, nova za julij 319—312.50, avgust 305—310, moka 0 g, vagon bl. franko Ljubljana, plačljivo po prejemu 525—530, koruza nova 332.50—335, oves bački 307.50—310. T»ndsnca slaba. Zaključeno 5 vagonov pšenic«. — Novi Sad: Pšenica bačka 277—282, bačka potiska 245—250 nova, banačka 255— 280 nova, sremska 250—255, ječmen bački 200—205, banački 290—295, sremski 194— 202, koruza bačka 295—300, sremska 295— 300, moka 00 gg 460—470, št. 2 440—450, št. 5 430—440, St. 6 415—425, št. 7 340—350, št. 8 230—240, otrobi bački in sremski 205—210, banački 200—205. Promet: pšenice 75 vag., koruz« 71 vag., otrobov 6 vag., skupaj 152 vagonov. — Budimpešta: Tendenca čvrsta. PSenica oktober 29.08, 29.12, zaklju.ek 29.12, 20.14, marec 31.28, 31.34, zaključek 31.36 — 31.38, rž oktober internacionalna 28, oktob.r 25.04, 25, marec 26.96, 27.08, zaključek 27.0S—27.10, koruza julij 28.80, 28.86, majnik 25.17, 25.22, zaključek 25.22, 25.24. Gospodarska obvestila Pogojl za sprejem učencev v oblastno dvoletno vinarsko ln sadjarsko šoo v Mariborn. Novo kot 57. šolsko leto 1928-29 začenja sredi septembra. Šolanje traja dve leti. S šolo je v zvezi internat za gojence, Zavod ima namen, da izobrazuje kmečke sinot#, ki ostanejo po končani kmetijski šoli doma na kmetijskem gospodarstvu. Korkovane, lastnoročno, na celo polo pisane prošnje (kolek 25 D) za sprejem je poslati ravnateljstvu obl. dvoletne vinarske in sadjarske šole v Mariboru do 1. avgusta 1928. Prošnji se morajo priiožiti: 1. krstni list, 2. domovnica, 3. odpustnica, odnoino zaduje iolsko spričevalo, 4.  spričevalo o nravnosti prl onih pro silcih, ki ne vstopijo v zavod neposredno iz kake druge šole, :. izjava staršev, odnosno varuha, s katero se zavežejo plačevati stroške šolanja; 6. obvezna izjava staršev ali varuha, ki reflektirajo na kako podporo iz javnih sredstev, da bo njih sin ali varovanec ostal pozneje na domači kmetiji, v nasprotnem slučaju pa povrnejo zavodu sprejete zneske pod pore iz javnih sredstev; prav tako, ako učenec samovoljno predčasno ostavi zavod; štipendist, ki nepovoljno napreduje, izgubi štipendijo. Za sprejem je potrebna starost najmanj 16 let ter najmanj z dobrim uspehom dovršena osnovna šola. Sprejme se tudi nekaj eksternistov (izven zavoda stanujočih učencev). O sprejemu v šolo odloča tudi uspeh sprejemnega izpita iz slovenščine (ali srbohrvaščine) in računstva, katerega so oproščeni samo absolventi vsaj dveh razredov meščanske ali kake srednje šole. Ob vstopu v zavod preišče mladeniče zdravnik zavoda; ako njih zdravstveno stanje ni povoljno, se odklonijo. Oskrbnina za mladeniče iz marii)orske oblasti znaša do preklica 150 Din. Plačuje se vnaprej. Izključenim in samovoljno izstopivšim učencem se vnaprej plačana oskrbnina ne vrne. Pridnim sinovom ubožnih posestnikov se po možnosti dovoljuje popolnoma ali do polovice prosta mesta v internatu. V tem slučaju je treba podpreti prošnjo z urad no (ob občinskega in davčnega urada) potrjenim spričevalom ubožnosti ali izkazom premoženja z navedbo družinskih in gospodarskih razmer, predpisanih davkov itd. itd. Podrobnejša pojasnila daje ravnateljstvo obl. dvoletne vinarske in sadj. šole v Mariboru. Prošnje za sprejem se rešujejo pismeno. — Ravnatelj: Andrej Žmavc. Vzgojne nagrade za vzrejevalce plemenskih bikov. Da se povzdigne veselje do smotrenega rejskega dela v okvirju živinorejskih udruženj in ob enem proizvodnje po notranjih vrlinah in zunanjih oblikah prvovrstnih bikov za potrebe splošne živinoreje, namerava oblastni odbor odslej priznavati vzgojne premije po 500 Din ob sledečih pogojih: 1. bikec mora biti vsaj eno leto, a največ l^ leta star; 2. izvirati mora od Cistokrvne rodovniške krave in istotakega bika; 3. dokazati je materino mlečnost, ki mora znašati najmanj 1800 litrov mleka na leto; 4. v to pristojna komisija mu mora priznati z ozirom na zunanjo obliko vsaj 24 točk. Premije se bodo izplačale le rejcem, ki so včlanjeni v govedorejskih organizacijah (zadruge in odseki). Kmetijska podružnlca Maribor in okoliš prircdi v nedeljo, dne 22. t. m. zelo aktualno predavanje. Predaval bo v šolski sobi vinarske in sadjarske šole veščak o hmeljarstvu, ravnatelj srednje kmetijske šole, inž. g. Vinko Sadar, ter razložil vse, kar je hmeljarju-novincu treba znati. Vabljen je vsak, ki se za stvar zanlma. Začetek ob 9. uri dopoldne. Kmetijsko-lgospodinjska Bola fiolskih sestar t Mclju ˇ Mariborn zaCn* novo šolsko leto ¦ 1. oktobrom t. 1. in traja štiri mesce. Vse potrebne informacije daje predstojništvo šolski hsester v Melju v Mariboru. Občni zbor in predavanje kmetijske podružnice Sv. Rupert v Slov. g. Dne 15. julija se vrši občni zbor kmetijske podružnice Sv. Rupert po rani sv. maši v šoli. Ob tej priliki bo predaval o živinoreji g. živinorejski referent Wenko. Vabijo se vsi člani in nečlani, da se podučnega predavanja v obilnem številu udeležijo. Zlasti se vabijo napredni živinorejci, da podajo svoje mnenje o napredku živinoreje, kakor pomoč pri oboleli živini itd. Izvlečki iz plačilnlh nalogor o dohodnini za davčno leto 1928 za cenilni okraj Maribor mesto bodo razgrnjeni na vpogled davčnim zavezancem od 14. do vštevši 27. julija 1928 med uradnimi urami pri davčnem okrajnem oblastvu v Mariboru, v sobi št. 67. Stanje hmelja v Savlnjskl dolinl. Žalec. dne 7. julija 1928. Zelo lepo po letno vreme povzročuje, da se lepi nasadi normalno razvijajo, v katerih so skoro vse rastline dosegle visokost drogov, oziroma žičnega ogro dja. Rastlina ima obilo panog. Po hmeljski stenici zelo opustošeni nasadi se niso vidno izboljšali in bodo dajali le pičlo letino. Ako bo vročina, ki je nastala zadnje 14 dni, Še naprej vplivala na kulture, se bo letina še zmanjševala, ker rastlina že sedaj trpi vsled vročine. Temeljito premočenje zemlje bi bilo nujno potrebno. Stenice so se poizgubile. Od peronospore ni sledu! V zadevi kupčije ni kaj zabeležiti. Nova naredba o ribarstvu v sladkih vodah. V Sarajevu izhajajoči »Ribarski list« je v br. 1—2 t. 1. obelodanil načrt nove, za celo kraljevino veljavne naredbe o ribarstvu. V načrtu je vpoštevano mnogo modernih zahtev športskih ribarskih društev ter bodo ribarski krogi to naredbo gotovo z veseljem pozdravili. V čl. 5 načrta je predvidena razlastitev fevdalnih ribolovnih pravic v ko rist države, oziroma oblastnih samouprav brez odškodnine, na kar inte resente posebno opozarjamo. Naredba bo šele po objavljenju v službenem listu stopila v veljavo ter bodo z njo prenehali vsi dosedanjl v raznih pokrajinah veljavni tozad»vni zakoni. Domači sir. Često se lahko opari kmdtovalca, ki je prišel slučajno v mesto, da gr« v trgovino in si kupi za par dinarjev sira za kosilo, da, često ga celo zanese tudi domov. Pri tem pa mor, da doma prodaja mleko za smešno nizko ceno, ali ga pri pomanjkanju odjemalcev celo hrani svinjam. Poedini kmetovalec si lahko sam napravi doma prav dobrega sira, morda boljšega kaknr pa ga dobi v trgQ- vini. Res, da j« »lrjenje umetnost, a naprava enostavnega domačega sira pa je prav enostavna. V naslednjem kratko navodilo za napravo prav.dobrega, tečnega, domačega sira: Določeno množino svežega, sladkega mleka segrejemo v čistem pločevinastem in emajliranem loncu ali drugi primerni posodi na 35 stop.. C. Da moremo meriti toploto, potrebujemo toplomer; najboljši je mlekarski toplomer, katerega dobimo za 15 Din v vsaki drogeriji ali podobni trgovini, in katerega itak često rabimo v gospodinjstvu. V čaši mlačne vode raztopimo potrebno količino sirišča ter je primešamo mleku, segretemu kakor omenjeno. Sirišče dobimo za mal denar v lekarni, drogeriji ali trgovini. Ker pa je na odmerjeno količino mleka vedno primešati tudi odmerjeno količino sirišča, in ker se v kmečkih hišah navadno siri iz malih količin mleka, je najboljše kupiti sirišče v tabletah; danes že dobimo tablete za 5 litrov mleka in te so za kniečke potrebe najpripravnejše. Ko smo primešali mleku sirišča, pustimo stati 40 minut, pri čemur pa moramo paziti, da ostane toplota stalno 35 stop. C. Ko se je mleko usirilo, po 40 min. torej, razrežimo sir na vzdolž in povprek z lesenim nožem, nato pa ga s sirarsko harfo, trnačem ali velikimi lesenimi vilicami dobro razmešamo na približno velikost žitnih zrn. Nato stresemo sir na že pripravljen čist platnen prt, pogrnjen čez kako posodo; dočirh ostane sir na prtu, odteče sirotka skozi prt v podstavljeno posodo. Ko je sirotka odtekla, vložimo sir, zavit v prt, v posebna oblikovala. Najboljša oblikovala so valjci iz pocinkane pločevine, 7 cm visoki in 15 cm v premeru, s precej gostimi luknjicami po celem obodu za odtek sirotke. Uporabljajo se sicer tudi glinasta oblikovala, ki pa niso primerna, ker vpijajo sirotko in se tudi sirotka iz njih ne more dobro izcejati. Tako ploče- vinasto oblikovalo nam napravl klepar za malo dinarjev. V tem oblikovalu moramo zdaj sir stiskati 6 do 8 ur tako, da položimo čez sir v prtiču najpreje v oblikovalo lepo prilagajočo desko in na to uteži; začnemo z 1 kg, vsako uro potem previjemo sir v nov, čist, suh prtič, ga obrnemo in položimo 1 kg uteži več; po sedmih urah bo torej na siru uteži za 8 kg, ter v osmih urah stiskanje končano. Ta teža je računana za 1 kg sira, oziroma za sir iz približno 10 litrov mleka. Za večje sire vzamemo sorazmerno več, odnosno z;a manjše sorazmerno manj uteži. Po končanem stiskanju se položi sir v zračno klet na kako primerno polico, pusti 12 ur ležati, nato pa se prične soljenje. Solimo sir na ta način, da gornjo stran sira potrosimo s čisto soljo, zavijemo sir v Cist platnen, v slani vodi (na 1 liter vode 20 dkg soli) namočen prtič in položimo zopet na polico, to storimo vsakili 24 ur ter vsakokrat sir obrnemo in namažemo s soljo drugo stran sira. V 8 do 14 dneh je na ta način soljenje končano. Ako pa si hočemo to soljenje prihraniti, osolimo že mleko, še predno smo je usirili; v tem slučaju damo ria vsakih 10 1 mleka 3 dkg, oziroma na 1 1 mleka 3 g soli. Po končanem soljenju, oziroma če smo osolili že mleko, po končanem stiskanju, mora sir še zoreti. Zorenje se vrši najbolje v bolj vlažni kleti, ovit v prtič ali pa tudi gol. Vsekakor pa je treba sir tekom zorenja večkrat obračati, najboljše vsak dan, ter češče umiti s slano vodo. Po 5 do 8 tednih je tudi zorenje končano in s tem sir gotov. Kakor iz gornjega razvidno, je naprava tega sira prav enostavna. Razen oblikovala in toplomera ni treba nobene posebne priprave, ker primerrn lonec, lesen nož in vilice ter plat ji ue prtiče imamo itak v vsakem gospodinjstvu. Oblikovalo in toplomer si moramo nabaviti le enkrat, pa to nas vse skupaj ne stane niti 30 Din. Sirišče moramo pač Tedno kupovati, ali tudi to je prav poceni, ker tableta za 5 litrov mleka stane le pol dinarja. Izdatki so torej prar malenkostni, delo enostavno in ako se sirjenje udomači v naših kmetijskih gospodarstvih, bodo gospodinje dostikrat rešene skrbi, kaj dati delavcem in družini za malo južino ali malico. Približno iz 10 1 kravjega ali pa ___ 5 1 ovčjega mleka dobimo 1 kg sira. Mleko lahko tudi preje posnamemo in šele iz posnetega mleka napravimo sir, ki bo tudi dober, dasiravno seveda slabši, kakor iz neposnetega. Naprava sira iz posnetega mleka pride v poštev zlasti za one kmetovalce, ki posnemajo s posnemalniki in delajo iz smetane maslo; ti na ta način mleko res popolnoma izkoristijo. Seveda najbrže ne bo vsak takoj pri prvem poskusu napravil prvovrstnega sira, vendar zato ni treba obupati, ker nekaj vaje je tudi tukaj treba. Glavno pa je paziti, da ni mleko kislo, da je pravilna toplota 35 stop. C) mleka, paziti nadalje na zadostno stiskanje in na največjo snago in čistočo potrebnega orodja. Po kratki vaji in morda par ponesrečenih poskusih bo sirjenje vsakemu igrača. Dolinar.