CELJSKI TEDNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJE TRAJEN SPOMIN Jutri bo preteklo enajst let. od smrti enega največjih sloven- skih revolucionarjev BORISA KIDRIČA. V letu, ko proslavljamo po- membne jubileje kot sp 20. ob- letnica kočevskega zbora, 20. obletnica AVNOJ, v letu kon- gresov naših revolucionarnih političnih organizacij, se vpleta tudi boleča obletnica smrti člo- veka, ki je vse svoje življenje posvetil revolucionarni borbi, izgradnji ljudske oblasti, razvo- ju delavskega in družbenega upravljanja, človeka, ki je bil steber izgradne socialistične ekonomske baze. Boris Kidrič, junak revolucije in socialistične izgradnje je s svojimi deli ostal in bo še vna- prej del naših prizadevanj, naše nagle rasti. Boris Kidrič je bil in ostane simbol predanosti, de- lavnosti, revolucionarne dosled- nosti in tvornega duha. Za trenutek prekinimo naše vzneseno in praznično občutje v letu radostnih in vzpodbudnih jubilejev in se globoko priklo- nimo spominu enega največjih sinov našega ljudstva. Pomembno športno zasedanje v Celju v soboto in nedeljo je bila v Celju (hotel Cleia) seja članov izvršnega odbora Hokejske drsalne in kotalkarske zveze Jugoslavije. Od ločitev tega najvišjega športnega foruma v državi za te športe da zaseda v Celju ni bila slučajna. S tem je namreč tudi Hokejska zveza Jugoslavije hotela dati svojim celjskim športnim delavcem priznanje za njihovo delo, zlasti pa za prizadevanja pri gradnji umet- nega drsališča. Na seji so govorili o sistemu dela in tek- movanj, sprejeli koledar prvenstvenih tekem zvezne lige in podobno. V razpravi so spre- jeli priporočilo, da bi bilo prav, če bi se Ho- kejska zveza osamosvojila. Končno so ime- novali tudi osrednji odbor za pripravo sve- tovnega pi-venstva v hokeju na ledu 1966. leta v Ljubljani, na Jesenicah in Celju. Za udeležence pomembnega zasedanja je predsedstvo celjske občinske skupščine pri- pravilo sprejem, na katerem je goste — ho- kejske športne delavce iz vse države pozdra- vil tajnik celjske občinske skupščine, Bojan Volk. PLENUM SZDL O VARSTVU OTROK Pred dnevi je | bil v Velenju raz- širjeni plenum občinskega odbora Socialistične zveze, ki je obravnaval varstvo, prehrano in vzgojo šolskih in predšolskih otrok. Poudarili so, da bi morale skrb za razvoj otroškega varstva prevzeti krajevne skupnosti, ki bi naj skupaj z družbenopolitični- mi organizacijami izdelale program i'azvoja tega varstva in v okviru ta- kega programa določile prioritetne in perspektivne naloge. Programe razvoja otroškega varstva bi na.i predložili občinskim skupščinam in delovnim organizacijam. Poleg tega so priporočili šolam, naj proučijo možnosti za uvedbo organiziranega Varstva šoloobveznih otrok iz nižjih razredov, predvsem tistih, ki imajo zaposlene starše. PREDSEDNICA SOCIALNO-ZDRAVSTVENEGA ZBORA ZVEZNE SKUPŠČINE OLGA VRABICEVA: NOVI POKOJNINSKI SISTEM JE KORENITA REFORMA STAREGA SISTEMA Na posvetovanju, ki ga je v ponedeljek sklical okrajni odbor SZDL v Celju, je predsednica socialno zdravstvenega zbora Zvezne skupščine Olga Vrabičeva pojasnila vrsto vprašanj, ki so jih v zvezi z novim pokojninskim sistemom zastavili državljani. >^ Kakor je mogoče sklepati po vpra- šanjih, je osnutek novega pokojnin- skega sistema živo zainteresiral držav- ljane, saj navsezadnje tako ali dru- gače posega v njihovo življenjsko eksistenco. Pri tem pa seveda ni šlo zgolj za postavljanje vprašanj, koli- kor tudi za določene predloge in su- gestije, ki naj bi dopolnile in spopol- nile sedanje teze. Po obrazložitvah Olge Vrabičeve bo pomenil novi pokojninski sistem pred- vsem korenito reformo dosedanjega sistema ne samo v smislu usklajeva- nja z danim družbeno ekonomskim razvojem, pač pa tudi v smislu izbolj- šanja obstoječega pokojninskega za- varovanja. Zato je upoštevati zlasti tista osnovna izhodišča, ki jih podčr- tujejo tudi teze, a te so v določanju pokojnin po sistemu delitve dohodka ter njihovem usklajevanju z življenj- skimi stroški. Da bi namreč ohranili lealno vrednost pokojnin, se bodo te valorizirale, in sicer tako, da se bodo vse pokojnine povečale za določen odstotek, kadar bo porast življenjskih stroškov presegel odstotek, ki ga do- loča zakon. Sredstva za to bi zago- tavljali tako, da bi izločili del pri- spevkov v namensko valorizacijsko rezervo skladov pokojninskega zava- rovanja. Ena izmed pozitivnih značilnosti no- vega sistema je tako imenovana be- neficirana pokojninska doba, ki bo po predpisih Zvezne ljudske skupščine veljala za posebno težka in zdravju škodljiva delovna mesta; zavarovanci ki na takšnih mestih delajo, a dela zaradi težkih okoliščin ne bi mogli več uspešno opravljati, bodo pridobili pravico do pokojnine z zmanjšano de- lovno dobo. Novi pokojninski sistem bo uvedel tudi razširjeno zavarovanje, s katerim si bodo lahko zavarovanci glede na višino vlaganj pridobili še ustrezne pravice od tistih, ki sp jim v pokoj- ninskem zavarovanju že zagotovljene. Prav tako je pomembna uvedba po- kojninskega zavarovanja 0|brtnikov in drugih samostojnih poklicev (trgovci, gostilničarji f. dr.); izjemna pokojnina za udeležence narodnoosvobodilne vojne. Tu bodo sicer veljala določila iz sedanjega zakona, vendar pa bo nujno urediti vprašanje zlasti tistih borcev, ki nimajo dovolj dolgega de- lovnega staža. V novem sistemu bo ustrezno rešiti tudi problem minimalnih pokojnin, pri čemer naj bi družbeno politične skupnosti v okviru republik določile dodatne prejemke. S predvidenim sistemom je poveza- no nadalje vprašanje podaljšane de- lovne dobe. Vendar pa te po besedah Olge Vrabičeve ne gre pojmovati kot kategorični imperativ. Pri tem namreč ni nujno, da zavarovanec doseže pol- no delovno dobo in s tem polno po- kojnino, pač pa je važna predvsem višina osebnega dohodka, ki bo velja- la za pokojjiinsko osnovo. Statistični podatki tudi kažejo, da je bilo 1961. leta upokojeno 46 odstotkov moških med 58. in 60. letom starosti z več kot 35-letno delovno dobo. Za razliko od obstoječih zakonskih predpisov naj bi novi sistem močneje uveljavil enotne osnove zavarovanja oziroma opustitev degresivne lestvice in platonskih razredov za vse pokoj- nine. S tem bi bilo dejansko tudi v pokojninskem sistemu realizirano na- čelo nagrajevanja po delu. Osnove bi določali v mejah razponov osebnih dohodkov, ti pa bi bili določeni v lestvici osnov zavarovanja, s čimer bodo odpravljene kvalifikacijske ka- tegorije, ki so doslej zmanjševale po- kojnine glede na osebni dohodek. Kar zadeva vprašanje prevedbe se- danjih pokojnin na novi sistem, bo ta terjala posebno pozornost. Predvsem bo treba ločeno obravnavati pokojni- ne, ki so bile določene po osebnem dohodku po 1. januarju 1958, in po- kojnine, ki so bile določene po različ- nih osnovah in merilih po predpisih, veljavnih pred letom 1958. Prav tako zlasti v naši republiki obstoje pogoji, da bi letošnje pokojnine prevedli na novi sistem še v tem letu. Predsednica socialno zdravstvenega zbora Zvezne skupščine Olga Vrabi- čeva je naposled govorila še o inva- lidskih upokojencih, o honorarnih za- poslitvah, katerih dohodek ne more biti štet v osnovo pokojninskega za- varovanja, kakor tudi o postopku do- kazovanja delovne dobe s pričami, ki ga bo poostriti, da ne bi morda celo neupravičeno obremenjevali skladov socialnega zavarovanja in drugen^.. ' Tovarišica Olga Vrabičeva VJ»ODZEMLJE... V današnji številki naf 10. strani ob- javljamo zanimivo reportažo o tem kako so dolenjski jamarji nedavno raziskali Studeno jamo blizu Kosta- njevice na Dolenjskem. Z njimi je bil tudi naš-reporter. Bitka za vsako poglavje ŠMARSKI STATUT SPREJET Po večtedenski razpravi med obča- ni je v torek skupščina občine Šmar- je pri Jelšah sprejela svoj statut. Na ločenih sejah sta oba zbora še vse dopoldne živahno razpravljala o po- sameznih poglavjih statutarnega predloga, da že dolgo ne pomnijo ta- ke razprave. Odborniki so dopolnili določila o odnosu do zasebne obrti, podkrepili potrebo po razvoju terci- arnih dejavnosti, se zavzeli za bolj- še obveščanje in večje obveznosti ob- čine do pravilnega obveščanja obča- nov, zlasti še načinov tega, terjali pospeševanje mlečnih šolskih kuhinj. Tu se zbora na ločenih sejah celo ni- sta mogla zediniti za formulacijo, ta- ko da je skupščina morala imenovati posebno komisijo, ki je poiskala spo-^ razumno rešitev. Odborniki so raz- pravljali še o samoprispevku obča- nov ter o pristojnostih krajevnih skupnosti. Zavzeli so se za to, da bi nad komunalnimi opravili, ki se vr- šijo na posameznih območjih, krajev- ne skupnosti imele poseben nadzor in pristojnost, s čimer bi prispevale k hitrejšemu izvajanju del, pa tudi boljšemu izkoriščanju sredstev. Čla- ni skupščine so terjali še, da se vne-^ se v statut vprašanje reelekcije ob- činskega tajnika ter vseh načelnikov odnosno vodilnih ljudi v občinski upravi. Sele po dolgi obravnavi so predlog občinskega statuta sprejeli s sklepom, da se razmnoži v zadost-^ nem številu, kjer bo pri rokah vsa- kemu občanu. Obenem so izrekli "«e priznanje komisiji, ki je osnutek statuta skrbno pripravila in tudi pro- učila vse pripombe občanov. Nato so potrdili še statute osnovnih šol, ki so jih pr^d kratkim predložile delovne skupnosti šmarskih osnovnih šoL. Po- sebno komisijo so pooblastili, da pre- gleda še pravilnike o delitvi dohod- kov o delovnih razmerjih in oseb- nem dohodku v šolah ter poda ustrez- ne pripombe. Na prihodnji seji, ki bo kmalu, bodo obravnavali statute go- spodarskih organizacij, problematiko štipendiranja in razmere šmarskega kmetijstva. DELOVNE AKCIJE JE TREBA SKRBNO PRIPRAVITI Na podlagi sklepov zadnjega^ ple- numa okrajnega odbora SZDL, ki je obravnaval nekatera vsebinska in pv- ganizacijsko-kadrovska vprašanja de- la v teh organizacijah, so na seji. s predsedniki organizacijskokadrovskih komisij dogovorili, da bodo izvedli analizo aktivnosti članov občinskih odborov in njihovih komisij. Še po- sebej skrbno bodo pregledali dejav- nost predsednikov krajevnih organi- zacij Socialistične zveze, to pa zato, da bodo za prihodnje volitve res iz- brali kandidate, ki sodijo med naj- bolj spoštovane in delavne občane določenega območja. Te spremembe pa bo treba seveda skrbno pripraviti, kajti ne bilo bi prav, če bj zdaj iz- menjali vsa vodstva krajevnih orga- nizacij. To bi bilo še tembolj nepra- vilno zato, ker je bilo že ob zadnjih konferencah v vodstva izvoljenih okrog 60 odstotkov novih kadrov. Te dni bodo tam, kjer tega še niso storili, imenovali pri krajevnih in ob- činskih odborih organizacij Sociali- stične zveze štabe delovnih akcij. Pripravili pa bodo tudi programe prostovoljnega dela, na podlagi-ka- terih naj bi delovne akcije organizi- raneje potekale. , . V DANAŠNJI ŠTEVILKI: # Končno cesta Rimske To- plice—Zidani most # V kmetijstvu — pereči pro- blemi # Kako je z gradnjo montaž- nih blokov # Kritični zapis o predstavi: Sem pa tja... 0 Jubilej celjskega komt>me- ga zbora 9 Preskrba z zelenjavo v Celju # V čudovitem podzemlju 9 Po 43. letih našel mater # Kulturna ustanova — ko- munalno podjetje V PRIHODNJI ŠTEVILKI: # Radovedna malha # Beseda občanov # Tragedija nezakonske ma- tere CELJE, 10. APRILA 1964 Št. 14 Cena 20 Leto XVI. Glavni urednik TONE MASLO Odgovorni urednik JURE KRAŠOVEC List izhaja ob petkih. Izdaja in tiska Časopisno podjetje >Celjski tisk<. Ured- ništvo in uprava: Celje, Trg V. kongre- sa 5, poštni predal 152. Telefon 24-23. Tekoči račun: W)3-ll-l-656. Letna naroč- nina 1000, polletna 500, četrtletna 250 din. Inozemstvo 2^. V prodaji 20 dim. VEČ POZORNOSTI CELJSKEMU PLANINSKEMU DRUŠTVU v torek zvečer je celjsko planinsko društvo podajalo obračun enoletnega dola. To je bil uspešen pregled tihe- ga in požrtvovalnega dela, kateremu bi morale dati ustrezno pozornost tu- di družbene in politične organizacije celjske občine. 2al, pa je tudi ta zbor, kot že nešteto podobnih, ostal brez navzočnosti njihovih predstav- nikov. Osrednje poročilo o delu, nalogah in pfoblemih društva je podal njegov predsednik Dušan Gradišnik. Njego- va izvajanja so dopolnili še predsed- niki komisij in seveda zanimiva raz- prava. Več o zboru in delu celjskega planinskega društva bomo poročali v prihodnji številki. _ Delavske univerze NIMAJO UREJENIH POGOJEV Na razširjeni seji komisije za po- litično in idejnovzgojno delo pri okrajnem odboru'Socialistične zveze v Celju so razpravljali o nekaterih problemih dela delavskih univerz. Zbrali so nekaj zanimivih ugotovitev. V okraju imamo enajst delavskih univerz, vendar večina nima primer- nih pogojev za delo. Čeprav je ra- zumljivo, da so različno razvite de- lavske univerze odraz različnih po- treb v občinah, pa bi bilo vendarle prav, če bi bile te institucije primer- no usposobljene. To je edini način, da odpravimo včasih zelo improvizirano izobraževanje odraslih. Nedvomno je najbolj boleč pro- blem delavskih univerz velika fluk- tuacija. Le-ta je posledica velikih obremenitev in nejasnega položaja delavskih univerz. Zavoljo vsega te- ga večina univerz tudi nima stro- kovno usfK>sobljonih kadrov, ki bi lahko zagotovili zares kvalificirano delo na teh zavodih. Mislimo, da bi bilo zatorej prav, če bi delavskim univerzam posvetili več pozornosti" tudi v sedemletnih razvojih. ZA DAN MLADOSTI v BREŽICAH Brežiški občinski komite Zveze mladine pripravlja pester program prireditev ob letošnjem praznovanju Dneva mladosti. Največ pozornosti nedvomno zasluži že tradicionalno srečanje mladine pod geslom >^brat- stva in enotnosti«, ki so ga letos pri- pravili že tretjič. Tokrat se bodo zbrali mlacii ljudje iz Sevnice, Krške- ga, Samobora, Zaprešiča. Klanjeca in Brežic. Za to srečanje so pripravili colo vrsto zanimivih prireditev. OD 9. DO 19. APRILA Približno do 18. aprila vseskozi nestalno s pogostimi padavinami in ohladitvami. Okrog 1*5. .tpiila prirakujenui lahk« celo sneg do , "'iin. Po 18. nprilu vsaj I d« i dni lepo in *P'Va hlndno vreme z jutranjo slano. stran I št. 14 — 10. aprila 1964 POGLED PO SVETU MARJAN RAVNIKAR Vojni in politični preobrat v Bra- ziliji je presenetil večino ljudi, ki spremljajo življenje in dogodke po svetu. Neupravičeni optimizem pred pučem v tej veliki latinsko ameriški državi jih je zavedel. Pomanjkanje realizma pa jim je vzelo možnosti presoje, ki bi stanje prikazalo res- nično in ki ne bi podcenjevalo na- sprotstva in s tem tudi nasprotnike napredka. Goulartovo omahovanje in njegova večna izbira srednje poti je dala re- akciji možnost organizirane akcije. Ko je končno uvidel kam pelje neod- ločnost in ko je to hotel popraviti in vendar enkrat odločno ukrepati, je bilo že prepozno. Kmetje, ki so dobili dekret o zemlji in ogromne množice delavcev, ki še niso bili organizirani in svoje vrste niso utegnili pravo- časno povezati v močno silo, ki bi se edina lahko uspešno uprla. Desničar- ski elementi, ki so imeli tudi močno moralno oporo v ZDA, so znali bo- lje izkoristiti situacijo in šli v ofen- zivo. Goulart, ki se sicer ni odrekel predsedništva, je zapustil deželo in obenem prepustil reakciji, da se iz- življa nad njegovimi simpatizerji in sploh nad naprednimi elementi. Za- pori so baje polni in navdušenje, ki je zavladalo v ZDA pa veliko. Si- gurno je to, kar se je zgodilo v Bra- ziliji, ogromna podpora Jonsonu in njegovim konceptom demokracije. Volitve, ki so pred ZDA, so se z do- godki v Braziliji močno obrnile v smer reakcionarnih elementov. Iz optimizma, ki je bil nerealen, se sedaj prehaja v pretirani pesimi- zem. Res je, da so napredne sile v Braziliji zamudile priliko, da bi konč- no odločno usmerile svojo moč k na- predku. Toda samo zamudile. Mili- jonske množice ljudi so sicer bile izi- grane, vendar brez žrtev, kaže se ne da priti do boljšega življenja. Pri- tisk, ki ga izvaja nova garnitura z Brancom na čelu bo še bolj očitno prikazal ljudem kaj so izgubili in za- mudili. Ko bo napaka odstranjena in množice organizirane, ne bi bil rad v bližini sedanje vlade. Zgodovina ne pozna poraza, kadar koli je ljudstvo odločilo, da bo samo sebi krojilo uso- do. Brazilsko ljudstvo pa sedaj ve, kaj hoče, in kaj mora storiti za res- nično osvoboditev. V prejšnjem tednu smo bili priča še enemu važnemu dogodku. CK KP Sovjetske zveze je odločil koiičati po- lemiko s kitajskim vodstvom na na- čin, ki ga oni niso hoteli sprejeti. Vsi apeli, ki so prihajali že dve leti iz Moskve, naj se perilo ne pere pred sosedi, so bili zaman. Provoka- cije s strani Mao Tse Tunga so prešle vsako mero in škodovale svetovne- mu proletariatu. To kar pišejo in go- vorijo kitajski voditelji je nevarno za svetovni mir in v resfiici koristi samo sovražnikom socializma. Če je temu tako in tako je — je bila dolž- nost CK KP SZ, da jasno in odločno pove kaj je črno in kaj je belo. Res ni lahko pred vsem svetom povedati, da je vodstvo 700 milijonskega naro- da, ki se smatra povrhu vsega še za edino leninsko vodstvo, postalo zavo- ra enotnosti .r svetovnem merilu; da so oni tisti, ki v današnji situaciji koristijo mahinacijam kapitalizma, ne pa Moskva, da je škoda, ki jo de- lajo s propagando, ogromna in težko popravljiva itd. itd. Ne glede na vzroke, ki so pripeljali kitajsko vod- stvo do njihovega početja in ki so toliko subjektivne kot objektivne pri- rode, je bilo nujno povedati kar je CK KP SZ preko Suslova tudi pove- dal. Vsak kompromis bi napravil ve- liko več škode. Ce nekdo v današ- njem času propagira svetovno vojno in istočasno trdi, da s tem utrjuje so- cializem, se mu kljub častitljivi revo- lucionarni zgodovini pač mora pove- dati, da je diletant na svetovni poli- tični areni. Kitajski ultranacionali- zem pa je več kot diletantski. Tudi v tem primeru bo brez dvoma prej ali slej kitajsko ljudstvo samo odločalo o tem, kaj je zanj koristno in kaj ni koristno. PRVA REPUBLIŠKA KONFERENCA ZVEZE MLADINE SLOVENIJE Predloge podkrepiti z dokazi Pretekli teden — v petek in soboto — je bila v Ljubljani prva republiška konferenca Zveze mladine Slovenije. Na tem pomembnem razgovoru se je zbralo nad dvesto mladih ljudi, ki so, v svojih tehtriih in aktualnih razpra- vah govorili o mnogih perečih proble- mih iz našega življenja. Kako je kon- ferenca uspela, najlaže razbererno iz besed tovarišice Vide Tomšič, pred. sednice glavnega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije. Tovarišica Vida Tomšič je med dru- gim mladim ljudem povedala tudi tole: Mladi ljudje včasih premnogokrat probleme samo »ugotavljajo«. To pa ni prav. Njihove razprave se ne bi smele ustaviti ob stavku »odgovorni pa naj zadevo rešijo«. Judi mladi ljudje bi morali namreč postati soodgovorni za reševanje takih problemov. Tovarišica Vida Tomšičeva je nato govorila o vlogi mladih ljudi v našem družbenem življenju. Poudarila je tole: mladino danes pogostokrat va- bijo na najrazličnejše organe, da bi v njih sodelovala in povedala svoje predloge. Vendar se primeri, da vča- sih mnenje mladih ljudi ni upošteva- no. Pa kljub temu ne bi bilo prav, če bi mladina zavoljo tega samo jadiko- vala. Mnogo bolje bi storili, če bi te svoje predloge dobro argumentirali. Danes namreč nikogar ne poslušajo več, če ni svojih misli podkrepil z do- kazi. Res je, da nam za take vrste predlogov včasih manjka objektivnih, ekonomsko utemeljenih analiz, zato bi se tudi mladi ljudje morali boriti zanje. Pa še nekaj: mladi ljudje mno- gokrat kritizirajo sistem samouprav- ljanja, namesto, da bi se prav v tem sistemu borili za odstranjevanje na- pak in slabosti. Jasno je namreč, da so stvarne rešitve možne samo z ak- tivnim sodelovanjem v organih delav- skega in družbenega upravljanja. Zanimiva je bila tudi misel o pro- blemih »mladih« in »starih«. Tovari- šica Vida Tomšič je o tem dejala, da, se naša družba ne deli po starosti in mladosti, temveč po tem, kakšna stai- lišča kdo zastopa. Delo naj bo merilo človekove uveljavitve. NEZAI^TERESIRANOSTi V ŠENTJURJU SE JE POSVETOVA NJA O ŠTIPENDIRANJU UDELE- ŽILA LE ENA GOSPODARSKA OR GANIZACIJA V ponedeljek je bilo v Šentjurju pri Celju posvetovanje o štipendira- nju, ki ga je organiziral občinski od- bor SZDL. Na posvetovanju so sode- lovali predstavniki družbeno-tpolitič- nih organizacij, kluba šentjurskih študentov in občinske skupščine. Vabljeni so bili tudi predsedniki go- spodarskih organizacij, žal pa se je vabilu odzval le »Alpos«. Ta pasivnost gospodarskih organi- zacij pri obravnavanju problematike štipendiranja je tembolj zaskrbljujo- ča zaradi dejstva, da odpade 77,5 % na gospodarske orgariizacije. Tudi kontaktiranje med štipendisti in šti- penditorji je slabo; največkrat samo slučajno. Na posvetovanju je bila poudarje- na potreba po koordinaciji politike štipendiranja med občinsko skupšči- no in gospodarskimi organizacijami. Sprejet je bil tudi sklep, da se pred- laga občinski skupščini naj na eni izmed prihodnjih sej obravnava pro- blematiko štipendiranja in naj da vsem gospodarskim organizacijam priporočilo za boljše delo na tem področju. Nadalje je bil sprejet sklep, da se predlaga občinski komisiji za štipendije, naj na prvi seji razprav- lja o višini štipendij ter naj v okviru možnosti tudi reši najbolj kritične primere. ^ V DOBRNI DOM DRUŽBENIH ORGANIZACIJ Družbeno politične organizacije v Dobrni so dobile v soboto svoj dom v prostorih stare šolfe, ki jo je adapti- ral zavod za upravljanje nepremičnin iz Celja. Z adaptacijo so pričeli lani decem- bra in so zanjo porabili nad 3 milijo- ne dinarjev. Obnovili so streho, vodo- vodne ter elektrif^ne inštalacije in preuredili ogromne stare učilnice v prijetne pisarne. V pritličju bodo pro- stori turističnega društva, Zveze bor- cev ter dvorana, kjer bodo lahko pri- rejali razne sestanke, zbore občanov in tudi kulturno zabavne prireditve. V prvem nadstropju pa bodo prostori krajevnega urada, SZDL ter poročna ->-expresni« razgovor. Takole je potekal: Joži Podgoršek iz Brežic: Vsaj šest let prepozno... — Kako ocenjujem seminar? Pra- vim, da je bil organiziran vsaj šest let prepozjio. Predavanj in seminar- skega dela, ki smo ga bili deležni v tem času bi bilo potrebno vsaj 95 od- stotkov vseh vodilnih tovarišev na področju gostihstva. Tudi tisti s stro- kovno izobrazbo ne morejo biti tako seznanjeni s problemi, da bi jim se- minar ne" bil v korist... Ne, doslej nisem delal v gostinskem podjetju, bom pa odslej... Javil sem se sam, brez »pritiska*. Ivo Dernač iz Braslovč: Odlična pre- davanja in organizacija... — Sem najmlajši po letih v semi- narju, ki mi je razjasnil številna vprašanja. Predvsem velja to za or- ganizacijo gostinskega podjetja. Prav zdajle se pripravljam na seminarski razgovor — o statutu podjetja. Zdaj je sicer že pozno, če bi vse, kar vem zdaj, vedel že prej, bi lažje sesta- vili predlog ... Z organizacijo semi- narja sem zelo zadovoljen, ne pustijo n^s brez dela niti minuto in to je dobro. Predavatelji so bili odlični... Mene ni bilo treba prepričevati. Sam dobro vem, koliko je potrebno vodil- nemu človeku v podjetju. Franjo Jelen iz Laškega: Seminar je začetek stalnih stikov ... — Skoda je, da mnogi direktorji niso prišli na seminar. Za marsikaj so prikrajšani... Ne morem si do- misliti, kaj bi na tem seminarju manjkalo. Noben seminar, niti šola, ne more dati znanja za vse življe- nje ... Z veseljem smo se oprijeli predloga, da bi se vsi seminaristi ob- časno sestajali zdaj v enem, zdaj v drugem gostinskem podjetju. Tu bi obravnavali najprej kak problem, ki je važen za vse, gostitelj pa bi lah- ko nanizal še svoje probleme, ki bi jim z izmenjavo izkušenj morda tudi našli izhod ... Prijavil sem se in ni mi žal. Mirko Lešnik iz »Celeie«: Edini Ce- ljan na seminarju ... — Res je, res sem edini Celjan na seminarju. Moram priznati, da se mi je med trajanjem mnogokrat »posve- tilo<< ob problemih, ki smo jih v pod- jetju s tolikšnim trudom reševali. Brez dvoma bom mnogo tega, kar sem slišal, lahko s pomočjo kolektiva v naši »Celei« koristno uporabil... Imel sem pomisleke, ko so me va- bili. Mislil sem, da bo moje delo v podjetju trpelo. Saj je, toda nado- mestil bom izgubljeni čas s pridob- ljenimi spoznanji in znanjem. Tako so pripovedovali direktorji — seminaristi iz gostinskih podjetij. To- variš Jezernik, vodja seminarja^ je še na hitro razložil namen seminarja, ki naj da vodilnim tovarišem dopol- nilno znanje za uspešno vodenje pod- jetij, za notranjo organizacijo dela, za funkcionalno tehnologijo, nadalje o oblikovanju cen v turizmu, o odnOr sih med podjetji in komuno, o osnov- nih ekonomskih pokazateljih ter o vprašanjih samoupravljanja v go- stinskih kolektivih. 2al so nekatere udeležence prepričali šele «-višji fo- rumi«; mnogi pa kljub temu niso pri- šli. Razložil je še vrsto drugih stvari, toda o njih so spregovorili slušatelji sami. Zapis o seminarju za direktor- je gostinskih podjetij sicer ni popoln, toda omenili smo že: obisk je bil teč«. Opomba o edinem Celjanu pa ne potrebuje komentarja — toliko vprašanjih, ki zadevajo dijake v do- movih, njihove materialne razmere in drugo. Razprava je pokazala, da si Uprave domov prizadevajo dijakom pomagati ter jim v tem smislu nudijo možnosti kulturnega in političnega izobraževanja. Toda domovi sami so v zelo velikih materialnih težavah, čeprav jih družba dotira. Da bi našli izhod iz takšnega položaja, dijakov, ki so že tako obremenjeni, ne bi ka- zalo še bolj obremenjevati. Razprava se je dotaknila tudi vpra- šanja štipendij učiteljiščnikov in ugo- tovila, da so te zelo nizke ter je zato z njimi težko shajati. Ob zaključku so na posvetovanju ^prejeli nekatere sklepe, ki naj bi jih še v tem šolskem letu realizirali. Predvsem bi bila potrebna pogostejša podobna srečanja; vzgojitelji v domo- vih naj bi se redno udeleževali redo- valnih in delovnih konferenc učitelji- šča in še bolj razvijali vzgojno delo v domskih skupnostih, medtem ko naj bi šolska skupnost učiteljišča naredila ainalizo q tem, v kakšnih razmerah ži- vijo dijaki, ki stanujejo pri privatni- kih oziroma oni, ki se v šolo vozijo. In končno — občinskemu komiteju ZMS bi bilo priporočati, da bi se bolj zanimal za delo mladine v domovih in jim pomagal reševati njihove težave. J. R. RAZSTAVA SCENSKIH OSNUTKOV V okviru tedna slovenske dramati- ke je likovni salon ob sodelovanju SLG pripravil v foyeru gledališča raz- stavo scenskih osnutkov za krstne uprizoritve slovenskih dramskih del. Razstavo, dvaindvajseto po vrsti, so odprli v torek. Socialistična republika Makedonija Skopje, dne 28. marca W64 Predsednik izvršnega sveta Delavska univerza Celje Dragi tovariši, Vaše cenjeno vabilo z dne 22. marca 1964, da predavam na Vaši univerzi, sem prejel in Vam izrekam svojo hvaležnost za čast in po- zornost, ki mi jo s tem izkazujete. Povečana aktivnost v gospodarskem in političnem življenju ter številne naloge, povezane z obnovo našega mesta v tem času mi pre- . prečujejo, da bi se lahko kljub svojemu trudu odzval Vašemu vabilu. Zato Vas obveščam, da bom izkoristil svoj prvi obisk Vaše re- publike v ta namen. V kolikor predložena tema tisti čas ne bi bila več aktualna, bi se naknadno dogovorili za temo predavanja, jaz pa Vas bom pravočasno obvestil o mojem obisku v Vašem mestu. Zahvaljujem se za izkazano čast in Vas prisrčno pozdravljam. Grličkov PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA SR MAKEDONIJE BO PREDAVAL V CELJU Celjska delavska univerza je pova- bila predsednika izvršnega sveta SR Makedonije Aleksandra Grličkova, da bi predaval o skopski katastrofi in ob- novi mesta. Ta se je odzval vabilu s pismom, ki ga objavljamo: Stnm • 6 CELJSKI TEDNIK Št. 14 — 10. aprHa 1964 NA ZAVODU ZA NAPREDEK GOSPODINJSTVA TEČAJ ZA STREŽBO Te dni bodo v zavodu za napredek gospodinjstva v Celju zaključili zad- njega izmed štirih tečajev, ki jih je obiskovalo strežno in medicinsko oseb- je bolnice v Celju im njenih oddelkov iz Novega Celja in Vojnika. Skupno je ie tečaje obiskovalo 65 tovarišic in tovarišev, v tečaj pa so hodili vsak drugi dan po pet ur poleg redne služ- be. Tečajniki so poslušali predvsem pre- davanja o strežbi, o estetskem obliko- vanju obroka hrane in o podobnem. Tečaj je lepo uspel in pokazalo se je, kako zelo je bil potreben. Ta način izobraževanja doslej namreč ni bil ustaljen in tečajniki so sami poudar- jali vrednost pridobljenega znanja. Zavodu za napredek gospodinjstva in vodstvu bolnice gre torej pohvala za^ zanimivo idejo. POZOR! NIMAŠ PREDNOST Komisije za vzgojo in varnost v cestnem prometu v okiaju Celje, so bile v nialcii zelo delavne. Pripravile so tO predavanj o prometnih nesrečah in cestiu prometnih- predpisih, ki se jih je udeležil« nad tisoč občanov. Posebej pa so pri|>ravila še 50 predavanj na osnovnih šolah. Na treli os- novnih šolah so or^raiiizirali interne razsta- ve o prometu, na štirih pa .>g imeli kole- sarski krožki praktična tekmovanja s kolesi po planu in skici okrajnega odbora Jugoslo- vanskih pionirskih ipt-r in komisije zu var- nost prometa. Razen tega pa so pncIv.HJuli več filmov in diafilmov s področju prometne vzgoje. Več ali manj uspešno so občnske komisi- je v tem mesecu opravilu številne naloge v zvezi z nagradnim natečajem <^Agropromet« v Celju, ki v glavnem preskrbuje s sadjem in ze- lenjavo ves celjski bazen. »•Razumeli boste,« je dejal direktor »Agroprometa« tovariš EkJo Steblov- nik, »da preskrbeti dovolj sadja, ze- lenjave in ostalih pridelkov za tako široko območje kot je celjsko, prav gotovo ni lahka naloga. No, toda zbrali smo že nekaj dragocenih iz- kušenj. Tako se je pokazalo, da je pre.skrba najbolj v redu v tistih ko- munah, s katerimi sodelujemo pri sestavljanju programov potreb po sadju in ostalih pridelkih. Pravza- prav je tak način programiranja do- dobra stekel samo v celj^i občini, medtem ko drugod še nismo nffleteli na toliko razumevanja. Na podlagi takega programa našo podjetje nato sklepa pogodbe s proizvajalci. Tako poskušamo zagotoviti primerne koli- čine pridelkov, pa tudi primerne ce- ne.« >->-Pri sklepanju ^pogodb vnaprej imate prav gotoyo precej težav?« »Nedvomno. Ponavadi se zapletie' pri določevanju cen. Vidite, težko je namreč predvideti, kakšna bb situ- akcija na trgu, kakšna bo letina, pa ponudba itd. Zato se lahko tudi pri- meri, da se dogovorimo s proizvajal- cem za višjo ceno, kot jo kasneje la- hko uveljavimo na trgu. V takem primeru bi morali razliko kriti iz skladov rizika, kajti razumeli boste, da podjetje samo izgube ne bi mo- glo pokriti. Skladi rizika torej igra- jo pri sklepanju pogodb vnaprej po- membno vlogo. Mislim pa, da bi bi- lo mnogo bolje, če bi jih formirali v okraju skupno, ne pa v vsaki ob- čini posebej.« »■In koliko pogodb ste že sklenili za letošnjo sezono?« >^Za vse naše območje potrebuje- mo na leto 5616 ton vrtnin. Za pro- izvodnjo na socialističnem sektorju smo že sklenili 2550 ton pogodb in mislimo, da bo to dovolj. Ostali pri- delki so namreč taki, da jih lahko na trgu kupimo kadarkoli. To velja za čebulo, za slabše vrste krompirja itd. Sadja porabi naše območje 3300 ton. Za sadje sklepamo pogodbe ta- krat, ko je sadno drevje v cvetu. Tako smo .že sklenili pogodb za 175 ton češenj in 180 ton breskev, med- tem ko bomo dogovore za jabolka in hruške sklenili kasneje.« »Kako pa je z agrumi?« ^ »Z agrumi imamo precej težav. Uvozniki namreč pogodb ne sklepa- jo. Zavoljo tega je preskrba z agru- mi tudi tako zelo stihijska. Kadar so devize na razpolago, je na trgu agru- m.ov toliko, da se kvarijo, sicer pa jih pogosto primanjkuje.« Vse torej kaže, da letos s preskrbo sadja in zelenjave ne bo prevelikih težav. Marsikaj je seveda odvisno tu- di od letine, zato upajmo, da nas ne bo pustila na cedilu. V ŠTORAH TEČAJ ZA PREMIKACE Te dni so v Železarni štore pričeli tečaj za premikače, ki bodo zaposleni v prometni službi podjetja. Tečaj bo štirikrat tedensko in bo trajal šest tednov. Zaključne izpite bo- do tečajniki opravili meseca maja. G I BANJE PREBIVALSTVA CELJE Od 2<). muren do 4.aprila 1%4 se je rodilo 59 deklic in 44 dečkov. POROČILI SO SE: Viljem Odeb, delavec in funiiiju Lesjak. delavka oba u. Šentjurja pri Celju. 1'riiiic Kolman, zidar iz Zegra in Franju Plešnik, uslužbenka iz Celja. Cerjan Franjo. šofer in Cecilija Škoberne, bol. strežnica oba i/. Celja. Srečko Klepej. strojni tehnik iz Te- harja in Marija Poredoš uslužbenk« iz Laš- ke vasi. Miloš Sfanojcvič, finoinehanik iz Celja in Helena Hihtar, adniinistratorku iz Lave. Janez Klancček. gozdni delavec in Antonija Flis, poljedoika iz Pečovnika. Ka- rel Hanžič, avtoličar iz Babna in Kurolina Antloga, poljodelka iz Male Pirešice. Rudolf Sikovec, gradbeni inženir iz Radeč in Ljud- mila Brodnik, diplomirana faruiacevtku iz Zidanega mostu. Franc Pere, zidar ife Krivi- ce in Kosec Frančiška, delavka iz Zagrada. Janez Lešnik šofer iz Polž iii Marija Ku- kavic^ učiteljica iz Konjic. Jože Teršek, šofer Jz Harja in Enia Selič, uslužbenka,iz .Smarjete. Jakob Krampi, kovnopleskar iz Zgornje Hudinje in Ljudmila Smolič. trg. pomočnica. Frančišek Klepej. poljedelec iz Frančiška Romih, poljedelku oba iz Konjic. UMRLI SO: Barbara Bezovnik, otrok iz Juvanja (2). Frančiška Plešnik, gospodinja iz Sojeka (46). Jože Sribar, upokojenec iz Zvodna (57). Ka- rel Samec, invalidski upokojenec iz Celja (67). Jožef Krainaršck, delavec iz Primoža (20). Zofija Vihernik, upokojenka iz Celja (89). Metod C.orišek, uslužbenec iz Pivke (48). Ana Smolnikar iz Vojnika (76). Adolf Vrečko, komercialist iz Celju (^^4). Jožefa Levičnik, gospodinja iz Celju (74). 2ALEC Od 29. marcu do i.upriia 1964 ni bilo roj- stev. POROČILI SO SE: Rudolf Lepik. avtobusni spi-evodnik iz Hramš in Amalija Žerjav, uslužbenka iz Studenc. ■ Cabriel/ Goi-išek, mizar iz Pongra- ca in Neža Kok, delavka iz Štor. Ivan Svet, lovurniški delavec iz Šempetra v Savinjski dolini in Terezija llroopt, gospodinja i/. Zgornjlii Grušovelj. Venčeslav Vaši, tovar- niški dcjiivec iz Ločice oh Savinji in Ivanka Hojnik. lovarniSku delavka iz Ločici; ob Sa- vinji. Melhior Hribernik, mizar iz Podvrha in Pavla Zaje, keramična slikarka iz Rako- velj. UMRLI SO: Jožefa Korošec, roj, Prislan. prenžitkari- ca. iz Glinj (88). Marija Kok, roj. Borin, gospodinja iz Grajske vasi (81). Anton Hri- beršek, upokojenec iz Kasaz (82). Andrej Piki, tičenec iz Gotovelj (!2). Ana Vidinajer, roj. Metličar, gospodinja iz Gotovelj (86). Frančiška Šuper. roj. Runčigaj. socialna podpiranka iz Zuvrlia pri Galiciji (79). Ladi- slav Poklač, invalidski upokojenec iz Pod- vina. VELENJE Od 29. marca do 4.aprila 1964 se je rodil mrtev deček. POROČILI SO .SE: Herman 'Kasesnik. strojni ključavničar iz Pesja Lu Eltruda Kos. delavka iz Velenja. Rafael Goršek, rudar iz Saleka in Mihaela Adelšič, delavka iz Saleka. Dominik Beš- kovnik, rudar iz Velenja in Jožefa Pogore- vec, gospodinjska pomočnica iz Velenja. UMRLI SO: . Martin Urlep, krojač iz Gavc (68). Marija fStukovnik, preužitkarica iz Saleka (78). Ma- rija Pavline, gospodinja iz Skal pri Velenju Bernard Vivod, invalidski upokojenec iz Sniartinskih Cirkovc ('58). Jože Zagorič- nik, kolur iz Velenja (60). LAŠKO Od 28. marca do 4. aprila 1964 so se rodili dve deklici in en deček. POROČILI SO SF: Miliael OJKt<'ršek. rudar iz Oislrcfn in Ana P(idl)r"/iiik, navijalka iz Oj-treijM. Mir- tin Hranilnik. toiiiJc c cinka iz Tevč in Sii- v»'stia ( e(i'š. tkalk« i/. Lalioiniiegu. Vinko Zeine, pcdjt dcicc i/ Trcdjiiega dola in Marija Bnkovšek. pol i<'(lflka iz Trobnjega doli. Alc)jz Trupi, iKij jcdelec iz Trobnegu dola in Sl<'fanija Zelič, polj(delka iz CurnoMu. UMRLI SO: - Franc Senicii, upokojenec iz Kii ret ne;ra (77). Marija Borštiiar roj. Vavtftr,- upoko- jenka iz Mokronoga (86) Jo/e Sanda, po- sestnik iz Rečice (86). Rnzalija Loko\šck, poljedelka iz OleS^ (56). Marija 1'unkel, go- sfiodinja iz Velikih (;ralio>š (72). I rane PuSnik, posestnik iz (nrnovca (72). .ŠENTJUR PRI CELJU Od 29. marca do 4 .aprila 1964 se je rodila 1 . deklica. POlmCILI SO SF: J;o'žcf Nfagdalenc. delavec in Marija Bobnič, trg. ponioenica oba iz Osredka. Jožef Ro- mih, kmetovalec iz Zegra in Marija (iiiček, poljedelka iz Presečnega. Stanislav Košir, kmetovalec iz Primoža in Jožefa Romih, po- ljedelku iz Zegra. Jožef Privšek, d<'lavec iz Podlešja in Angela .\rzenšek, poljedelka iz Škarnic. Vid Jazbinšek, poljedelec iz Pre- sečnega in Frančiška Jazbinšek, poljedelka iz Jelc. L MRLI SO: Jožef Gračner, preužitkar iz Brd Ma- rija Jazbinšek. kmetica iz Ji-lc (?')). Jo- žef Lenart, preužitkar iz VimIiic (80). Mar- tin Zuvski, kmet iz Sel (61). BREŽICE Od 29. marca do 4 .aprila 19*4 se je rodilo T deklic in 11 dečko\. Porok ni bilo. UMRLI SO: Martin Krunjčevič kmetovulec iz Kobil Milicu Kosič. poljedelka iz Zaprešiča. (0). Jože Komučar. kmetovulec iz Žejnega (6). Karel lliinski. socialni podpirunec iz" Bu- kovju (77). Anu Zidar, osebna upokojenka (72). Junez Zidarič. kmetovulec iz Sel (76). Anton Spiliir. kmetovalec iz Stolovnika (7S). Iločevur roj. Zale/.ina Ivan«, druž. upoko- jenka iz Otavnika (47). Marija Spoler. soc. podpiranka iz Mostec« (74). Leopold Feren- čak, osebni upokojenec iz Cerine (70). Len- ka Junkosič, roj. Pungerčič, preužitknricu iz Krške vasi (SS). Jože Jakolic, preužitkar iz Trnja (84). PROMETNA KRONIKA VEČKRAT SE JE PREVRNIL v soboto zjutraj jc vozil iz Celja proti Ljubljani z osebnim avtomobi- lom TS-53336 Franc Berginc. Na zoženem delu cestišča v Sentrupertu ga je zaradi prevelike hitrosti in spolzke ceste zaneslo na levo stran ceste, kjer se je zaletel v obcestni kamen in se večkrat prevrnil po travniku. Med prevračanjem je iz vo- zila padel sopotnik BorLs Jelenko, ki je pri tem dobil hude telesne po- škodbe. Na vozilu pa je za 800 tisoč dinarjev škode. TRČENJE NA POLEDENELI CESTI Preteklo scboto je vozil iz Celja proti Ljubljani voznik osebnega av- tomobila LJ-208-03 Vinko Suštaršič. v Latkovi va.si je hotel prehiteti ko- lesarja in mop^dista, ki sta vozila pred njim. V času prehitevanja je zagledal nasproti vozeči osebni av- tomobil, ki ga je vozil Leopold Bre- gan in je pričel zavirati. Ker pa^je bila cesta spolzka in je imel slabe gume, ga je zaneslo na levo stran cesle, kjer je trčil z nasproti vozečim avtomobilom. Pri tem so bili plosko- dovani sopotniki v obeh osebnih av- tomobilih, nastalo škodo pa cenijo ua [ureko^OO^Usoč dinarjev. KRONIKA HeStii&i Angela Plazar iz Budne vasi na Dolenj- skem je padla in si poškodovala nogo. Franc Zvonar iz Začreta je bil pri strelja- nju s karbidom ranjen na glavi. Martin Kugler je v Celju na ulici padel v nezavest. Franc Jakob iz Celja si je pri padcu po- škodoval nogo. I*ri sekanju drv je padlo poleno na glavo Antoniji Knific iz Začrete. V Libojah je padel s kolesom Ivan Bračič iz Levca. Ranil si je glavo. ' Alojz Svet iz polzele si je pri padcu z lestve poškodoval roko in ključnico. Ivan Rizman. iz Gotovelj si je pri delu- poškodoval roko. ^ Franca Oprešnika iz Studenca pri Žalcu je v gozdu stisnil hlod. Poškodoval mu je rebra. Martin Holamek iz Celja si je pri padcu poškodoval nogo. Pri delu v gozdu si je poškodoval roko Štefan Mohorko iz Pečovnika. Na železniški 'postaji v Celju je lokomoti- va odbila Gabrijela Plahuto. Poškodoval si je roko in nogo. Pri padcu si je zlomila nogo Slnvica Zu- pane iz Uola pri Frankolovem. EKSPLOZIJA BENCINSKIH HLAPOV v soboto je Agica Novak iz Vran- .skega prala obleko, v bencinu. Ker je imela v sobi prižgano električno pečko, so se bencihski hlapi vneli in nastala je eksplozija, ki je porušila steno sobre. Pri nesreči je dobila Agi- ca Novak lažje opekline po obrazu, škodo pa cenijo na okrog 100 tisoč dinarjev. •Dva dni kasne.ie pa se je pripetila podobna nesreča Mariji Arh iz Cer- kelj ob Krki. Z bencinom je čistila obleko v kuhinji, kjer je imela za- kurjen štedilnik. Na!g(tala je eksplo- zija, ki je poškodovala stene, Arho- va pa je dobila lažje opekline po obrazu, rokah in nogah. S TLEČO GOBO ZAŽGAL KOZOLEC v nedeljo popoldne je nastal požar na gospodarskem poslopju Antona Božiča v Zurkovem dolu pri Sevnici. Požar je zanetil njegov IfJ-letni sin Marjan, ki .se je igral s tlečo gobo, ki jo je imel privezano na' žico in jo vrtel. Pri tem se mu je goba odveza- la in odletela med koruznico. Nekaj časa jo je iskal, nato pa je odšel. Gosipodarsko poslopje je pogorelo do tal in škodo cenijo na približno 800 tisoč dinarjev. NESREČA Z ROČNO BOMBO Pretekli četrtek so 'našli otroci v vasi Kalce-Naklo zapuščeno italijan- !'o ročno b.mbo. Ko' .so :" z- njo igrali, jim je ek.sp];;dirala. Pri eks- ploziji so bili težje telesno poškodo-. vani 5-letni Franc Flajšman, 5-letna Marica Pire in 6-letna Anica Cuk. Komisija za razpis uslužbenskih mest pri skupščini občine Slovenske Konjice RAZPISUJE NASLEDNJA DELOVNA MESTA: « 1. REFERENTA ZA CIVILNO ZAŠČITO 2. REFERENTA ZA GRADBENE IN KOMUNALNE ZADEVE 3. KOMUNALNEGA IN GRADBENEGA INŠPEKTORJA 4. STROJEPISKE L a RAZREDA Pogoji: pod 1. popolna srednja šola ali priznana z izpitom; pod 2. popolna« srednja šola gradbene smeri; pod 3. popolna srednja ali vi- soka šola I. stopnje gredbene smeri; pod 4. administrativna šola. Ponudbi je priložiti: zadnje šolsko spričevalo ali dokazilo, da je kandidatu priznana srednja ali visoka strokovna izobrazba, ki je v razpisu navedena pod pogoji 1., 2. in 3., kratek življenjepis, potrdilo, da kandidat ni v preiskavi. Plača po pravilniku o delitvi dohodka uprave skupščine občine Slovenske Konjice. "Prošnjo, kolkovano po tar. št. 1 zakona o upravnih taksah, je poslati na skupščino občine Slovenske Konjice. Razpis velja do zasedbe delovnil^ mest. Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmeri] pri pod- jetju RUDNIK RJAVEGA PREMOGA LASKO razpisuje delovno mesto dveh kvalificiranih električarjeV Prednost pri sprejemu imajo kandidati prosti vojaščine. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. »Savinjski magazin« Žalec — komisija za delovna razmerja razpisuje prosta delovna mesta za: 1. uslužbenca-ko za komercialo 2. poslovodjo poslovalnice . Pogoji: pod 1. absolvent ESS po možnosti s prakso; pod 2. VK Ikj, delavec s 5-lelno prakso ali KV trg. delavec s 15-letno prakso. OD po pravilniku. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. . I Nastop službe možen takoj ali ,po dogovoru. Pismene prošnje z opisom dosedanjega delovnega me.sta in spri- čevalo o šolski in strokovni izobrazbi dostavite upravi podjetja. §t. 14 — 10. aprila 1964 CELJSKI TEDNIK Stran 7 OBJAVE IN OGLASI KOMPAS OBVEŠČA VABIMO VAS NA IZLETE 1. PO SEVERNEM JADRANU — 3-dnevnl prvomajski izlet s posebno ladjo na Mali Lošinj in Rab; prijave do 20. aprila. 2. RAB — 3-dnevni prvomajski izlet z ladjo; prijave do 20. aprila. 3. PRAGA — 3-dnevnl izlet z avtobusom na nogometno tekmo Jugoslavija : češkoslova- ška; prijave do 15. aprila. 4. PRAGA—SALZBURG — 6-dnevni izlet v maju; ogled Prage, Dunaja in Salzburga; v Pragi obisk prireditev v okviru svetovnozna- nega festivala »Praška pomlad«; prijave do 20. aprila. 5. PARIŠ—LONDON — 8-dnevnl izlet v maju; prijave do 23. aprila. 6. PO DOLOMITIH — S-dnevnf avtobusni Izlet v maju; prijave do 30. aprila. 7. CARIGRAD — 9-dnevni avtobusni izlet v avgustu; ogled Sofije; prijave do 23. maja. 8. AŽURNA OBALA — 6-dnevni avtobusni izlet v septembru; ogled Milana, Torina in Genove; prijave do' 12. julija. 9. TOKIO — 12-dnevni izlet s posebnim le- talom na olimpijske igre v oktobru; prijave do 1. avgusta. 10. NEWYORK — 11-dnevni Izlet s poseb- nim letalom na svetovno razstavo; odhod iz Ljubljane 20. julija in 24. avgusta; prijave do 10. junija. 11. PO SOVJETSKI ZVEZI — 14-dnevno potovanje z vlakom; prijave do 15. maja. 12. 5-dnevnl KOMPASOV RALLV — preko GROSSGLOCKNERJA, INNSBRUCKA, COR- TINE DAMPEZZO; prijave do 15. aprila. 13. TRST BENETKE — dvodnevni avtobus- ni izlet za delovne kolektive in organizacije. 14. SLOVENSKA KOROŠKA — dvodnevni avtobusni izlet za delovne kolektive in Ko- roške borce. DELOVNI KOLEKTIVI — ORGANIZACIJE! 1. PO PREKMURJU — tridnevni avtobusni izlet. 2. SLOVENSKE GORICE—TRAKOŠCAN — dvodnevni avtobusni izlet. 3. PLITVICKA JEZERA — CRIKVE.NICA — RIJEKA — dvodnevni izlet z avtobusom. 4. PO ISTRI — dvodnevni avtobusni Izlet. 5. PO DOLENJSKI — eno- in dvodnevni avtobusni izleti. 6. PO GORENJSKI PREKO VRšIČA NA PRIMORSKO — dvo- in večdnevni avtobusni izleti! Pred vsakim izletom obiščite podjetje KO.MPAS — CELJE. Organiziramo kolektivna potovanja in izlete po Jugoslaviji in v ino- zemstvo z modernimi turističnimi avtobusi, z rednimi In posebnimi vlaki, ladjami obalne in rečne plovbe in posebnimi letali. Kompas Celje posreduje prodajo vseh vrst vozovnic za železniški, pomorski in letalski promet. Kompas posreduje v najkrajšem času nabgve potnih listov, vizumov ter menja tuja pla- čilna sredstva in sprejema depozite. KOMPAS Celje daje brezplačno vse pro- metne in turistične informacije, prodaja raz- glednice, zemljevide, spominske filatelistične znamke itd. Pred vsakim potovanjem se po- svetujte v poslovalnici. Se priporoča KOMPAS CELJE Tomšičev trg 1 — tel. 23-50 • GLEDALIŠČE TEDEN .SLOVENSKE DRAMATIKE Petek, 10. aprila 1964 ob 19.30 uri: Miha Remec: SREČNI ZMAJI. Zadnjikrat. SLG Ce- lje. Abonma za Teden slovenske dramatike in izven. , Sobota, u .aprila 196-1 ob 19.30 uri: Ivan Potrf: NA HUDI DAN SI ZMEROM SAM. Gostovanje Drame SNG iz Ljubljane. Abon- ma za Teden slovenske dramatike in izven. Sobota. 11. aprila 1964 ob 19.30 uri: Ale- xandre Rivemale: REZERVIST. Gostovanje v Kostanjevici. Nedelja, 12. aprila 1964 ob 19.30 urii Ve- čer pantomime. Izven. Gostovanje Giselle Tolle iz Pariza. Vstopnice so v prodaji. Ponedeljek, 13. aprila 1964 ob 16.30 uri: Alexandre Rivemale: REZERVIST. Zaklju- čena predstava za Dan železničarjev. Torek, 14. aprila 1964 ob 19.30 uri: Odiin von llorvath: SEM PA TJA. Torkov abonma in izven. Sreda, 15. aprila 1964 ob 17. uri: Odon von Horvath: SEM PA TJA. Abonma za upo- kojence in izven. Vstopnic je še dovolj na razpolago. Petek, 17. aprila otj 15.30 uri: Odon von Horvath: SEM PA TJA. I. šolski abonma. Petek 17 aprila 1964 ob 20 uri: Večer Frana Milčinskega. Izvaja Marjan Dolinar. Organizator Obč. komite LMS Celje. • KONCERTI Sobota, 11. aprila ob 20 v Narodnem domu: Slavnostni koncert KOMORNEGA MOŠKEGA ZBORA ob 15-lctnici ustanovitve. Dirigent: Egon Kunej Sreda, 15. aprila ob 20: Ponovitev koncerta Komornega moškega zbora Petek, 24. aprila: VI. abonmajski koncert Renski komorni orkester (Koln) Dirigent: Thomas Baldner Sobota, 25. aprila: 19. redni letni koncert mešanega zbora »Svoboda« na celjski gimnaziji Dirigent: Egon Kunej Sreda, 13. maja: Tenorist Anton DERMC^fA član dunajske odžavne opere pri klavirju Hilda Dcrmota in Janko Ravnik Izven abonmaja. Abonenti imajo prednost nabave vstopnic. Rezervacije za vse koncerte sprejema Kon- certna poslovalnica pri glasbeni šoli v Celju. Tel. 27-12. Cenjene abonente vljudno prosi- li«, da poravnajo zadnji obrok. • KINO Kl.\0 .ŠEMPETER V SAV. DOLINI , f>d 11. do 12. aprila 1964 »Obleganje Sira- kuz« franr. italij. barvni film CSP. ''>. aprila 1964 »Ponarejevalec iz Londona« "•-mški film. 1*. aprila 1964 »Triglavske strmine«, slo- venski film. KINO slVnica ,^d 11. do 12 aprila 1%4 »Samorastniki«, «'«vensl4i film. • 1'. aprila 1964 »Ti smem reči mati«, ar- getttiaski lUm. # STANOVANJA Trgovsko podjetje »Moda«, Celje išče praz- no ali opremljeno sobo. -Ponudbe poslati na upravo podjetja. Soliden moški išče sobo. Plača vnaprej. Na- slov v upravi lista. Iščem enosobno stanovanje, nudim posojilo ali plačam vnaprej. Naslov v iipravi lista. Sobo, po možnosti s posebnim vliodom išče mirno dekle. Ponudbe na upravo lista pod šifro >Center<. Prazno ali opremljeno sobo s posebnim vho- dom potrebujem nujno. Plačam. 3 leta vtia- proj, ali dam brezobrestno posojilo. ;Na- slov v upravi Ifsta. Prazno sobo v bližini mesta iščem, ali za- menjam za soi)o izven mesta. Plačam ne- kaj let vnaprej. Ponudbe na upravo lista pod šifro :>L"pokojenka«. Mirnemu, poštenemu uslužbencu oddam opremljeno sobo s posebnim vhodom. Na- slov v upravi lista. Ce želite ugodno, prijetno stanovanje na deželi, ob cesti, 20 minut iz mesta, javite pismeno na naslov: Trbovc Jože, čevljar. Rečica 34 pri Laškem. Mlada zakonca iščeta prazuo ali opremljeno sobo, plačata tudi za 1 leto vnaprej. Na- slov v upravi lista. #SLUŽBE Sprejmem pridno gospodinjsko ppmočnico. Plača dobra. Oblakova 5, Celje. Iščemo primerno pisarniško moč z znanjem iz finančne stroke ter nekaj let prakse za triurno dnevno zaposlitev. Naslov v upra- vi Celjskega tednika. Upokojenko za 7-urno pomič v gospodinj- stvu išče tri članska družina. Nastop z mesecem majem. Naslov v upravi lista. Grem za gospodinjsko pomočnico. Ponudbe na upravo lista pod šifro »MARLJIVA«. lirarskega pomočnika sprejmem. Plača dob- ra in soba. A. Lečnik, Celje, urar. Zi- daaškova ulica. #KUPIM I stanovanje kupim v bloku v Celju. Naslov v upravi lista. Slamoreznico in mlatilnico kupim. Ivan Verč- nik, Zg. Zreče. Kupim č(^bele ,s p^nji ali brez njili. Ponudbe na upravi lista jrod šifro »Čebele«. DRUŠTVO .STENOGRAFOV IN STROJEPIS- CEV CELJE VABI NA SVOJ REDNI LETNI OBČNI ZBOR ki bo v ponedeljek, 13. aprila 1944 ob 18. uri v učilnici EKONOMSKE ŠOLE v Vodnikovi ulici z običajnim dnevnim redom. Ce ob napovedani uri ne bo navzočih do-, volj članic oziroma članov, bo pol ure poz- neje občni zbor ob vsaki udeležbi na^ istem mestu. ŽIVINOZDRAVNIŠKA DEŽUkNA SLUŽBA . Od II. do 18. aprila 1964: Ciril UMEK, veterinar, Ce- lje, Kersnikova 37 (vogal Kersnikovae in Dečkove ce ste). # TURIZEM OBČNI ZBOR OTD CELJE Redni občn izbor olepševalnega in turistič- nega društva Celje, združen s koncertom prvakov Ljubljanske opere Ladka Korošca in Vilme Bukovec, bo v četrtek, dne 16. iy>rila ob 19,30 v veliki dvorani Narodnega doma. Vstopnine ni. Vljudno vabljeni člani in pri- jatelji društva. »LEPO MESTO« Od nedelje, 12.- t. m. naprej bo v prodaji v vseh trafikah časopis LEPO MESTO. Časo- pis objavlja članke s področja turizma, go- stinstva, komunalne ureditve, kulture in do- pise Iz raznih krajev. Posebno zanimive so kulturne in turistične bodice v verzih. Na- ročnike sprejemajo v Turističnem informa- cijskem uradu v Stanetovi ulici. ODDAJANJE ZASEBNIH SOB Olepševalno in turistično društvo Celje na- proša vse, ki že oddajajo sobe ali jih želijo letos oddajati, da to prijavijo do 25. t. ui. v Turističnem informacijskem uradu v Stane- tovi ulici. Kdor sob ne bo prijavil, jih letos ne bo smel oddajati, ker bodo meseca maja pregledali samo tiste sobe, ki bodo na novo prijavljene. Sele po pregledu, ki ga bodo opravili organi občinske ,skupščlne s sodelo- vanjem našega društva, bodo izdana nova do- voljenja za oddajanje sob. ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem vsem, ki so spre- mili mojega edinega sina ADOLFA VREČKA , do njegovega preranega poslednjega doma. Posebno zahvalo izrekam kolektivu tovar- ne »Žična« za vsestransko pomoč, tovarišu direktorju za ganljive in itolažilne besede ter vsem, ki so njegov odhod počastili s po- slovilnimi govori in številnim cvetjem. . ' Toplo se zahvaljujem pevcem, gcnlhi in čč. duhovščini. Celje, Maribor, 4. 4. 1964. Neutolažljiva mama, sfara mama, hči Narcisa v imenu sorodnikov. ZAHVALA Delovnemu kolektivu »Agroservisat v i^em- ptMru, posebno pa še tovarišu direktorju Albinu Reharju, iskrena hvala za vso izka- zano pomoč in pozornost ob času moje bo- lezni. utj^cižiu Jože Cimeiman 9 PRODAM Malo rabljen otroški ■konil)iniran voziček prodam. Trobiš, Vojnik, Osnovna šola. Ugodno prodam dve čebelni družini s pa- njem iii štiri prazne panje. Japljeva 5, Celje, Polule. Prodam, ali dam v najem posestvo, stan. hišo (elektrika in inventar). Cena je ugodna. Lazuik Amalija, Zugraben 20, Gri- že. Enostanovanjsko vseljivo hišo v okolici Pre- bolda prodam. Naslov v upravi lista. Posestvo, 5 lia zemlje z gospodarskim pos- lopjem v bližini Šentjurja prodam. Naslov v upravi lista. ^ , Prodam seno in otavo ob cesti v Laško. Na- slov v upravi lista. Seno in deteljo proda: Badovinac. J)rešinja vas 54, Petrovče. Posestvo s stanovanjsko hišo in gospodar- skim-poslopjem prodam v Zagradu 98. Nedograjeno poslopje prodam, krajnc, Šent- jur lj06/a. Poceni prodam dobro ohranjeno otroško po- steljico. Vprašati v Žalcu štev. 2. 2.><)0 litrov sadj<'vca prodam. D('želuk Milia, Laško, Lažiše. Revolversko stružnico za manjša precizna (tela, pripravno za delo na domu prodam. Ogled ob nedeljah v L lici 29. novembra 13. Kuhinjsko opremo prodam. Šaranovičeva ) 1 — pritličje — levo. Nov šivalni stroj >Bagat« prodam. Korenčič, Jurčičeva 4, Celje. Komfortno trosobno stanovanje, vseljiio ju- nija, prodam. Celje, (hoharjeva 16. Vselji\40 stanovanjslčo hišo v Bukovžlaku 20, na Teharju prodam. Poceni prodam lepo kuhinjsko kredenco. Lebeničnik, Zg.- Hudinja 70. Malo rabljeno spalnico prodam. Naslov v upravi lista. Sobno kredeivco, pleskano, prodam. Naslov v upravi lista. Celotno ofirrodje za zidan — desni štedilnik, z bakrenim kotličkom prodam za 5.(M) din. Ipavčeva !6, pritličje, levo. Vrtne late, krajnik(> in hišna vrata prono spalnico ugodno prodam. NaslovvV upravi lista. 70 basiio klavirsko harmoniko s tremi re- gistri ugodno prodam. Naslov v upravi lista. • RAZNO Deklo — 30 let, s svojim domo7u, želi spoz- nati moškega do 40 let, električarske stro- ke. Ponudbe na upravo lista pod šifro »RESNO«. Žensko za pomoč k starejši osebi iščem. Nudim stanovanje. Ostrožno 10. Maribor—Celje! Dvosobno stanovanje v Ma- riboru zamenjam za stanovanje v Celju. Pismene ponudbe na upravo lista pod šif- ro j.350«. Varuhinjo k otroku, 3 ur dnevno iščem. Do- govor v ponedeljek popoldne. Naslov v upravi lista. V varstvo sprejmem otroka za 8 ur dnevno.. Naslov v upravi lista. Stranke, ki majo več kot eno leto v popra- vilu ure, naprošam, da jih dvignejo do 1. julija 1964. V nasprotnem primeru za- » pade_ pa zakonu lastninska pravica. A. Lečnik, urar, Celje, Zidanškova ulica. j Varuhinjo za dopoldanski čas iščem k 1-let- nemu otroku. Naslov v upravi lista. Kdo mi posodi 50.000 do derembra. Nudim ugodne obresti, ostalo po dogovoru. IZLETNIK Vabimo vas- na naše izlete: ZCRICH-LONDON-PARIS-M€NCHEN 9-dnevno potovanje z vlakom; ISTANBLL-SOFIJA 8-dnevno potovanje z vlakom; FIRENCE-RIM-NEAPELJ-CAPRI-BE- NETKE-TRST 9-dnevno potovanje z vlakom; PARIŠ—NICA-MONTE CARLO-MILANO BENETKE 9-dnevno potovanje z vlakom; KIJEV-LENINGRAD-MOSKVA - poto- vanje preko BUDIMPEŠTE z vlakom (spal- ni in jedilni yagon) —avion, 14-dnevno po- tovanje; ATENE-SOLUN-PELOPONEZ-DELFI 9-dnevno potovanje z avtobusom; BENETKE-TRST dvodnevni izlet z avtobusom; TRST — enodnevni izlet z avtobusom; DUNAJ — 4-dnevni izlet z avtobusom na svetovno cvetlično razstavo; KOROŠKA — enodnevni in večdnevni iz- leti z avtobusom; BIJD1MPEŠTA-WARSZAWA-BERL1N- PRAGA-UUNAJ 3 držav — 5 glavnih mest, 14-dnevno avto- busno potovanje; GRČIJA — 10-dncvna ekskurzija za matu- rante vseh Sol; PO GORENJSKI-PRIMORSKI 2-dnevni izlet z avtobusom za kolektive; PLITVICE — dvodnevni izlet z avtobusom za kolektive; PO LSTRI — dvodnevni izlet z avtobusom za kolektive; PO DOLENJSKI - dvodnevni izlet z avtobusom zu kolektive; OHRID - 5-dnevno potovanje z avtobu- som za kolektive; l/.LETNIK VAM NUDI: -organizacijo izletov in prevozov strokov- nih ekskurzij z modernimi turističnimi av- tobusi po domovini in v inozemstvo, — posredujemo vam nabavo potnih listov in tujih vizumov v najkrajšem času, — vršimo menjavo valut, — vršimo rezervacije v spalnih vagonih in na JAT a\ionih, rezervacije za letni od- dih, — v prodaji imamo avtokarte Slovenije in Jugoslavije, turistične karte Slovenije ter avtobusne in železniške vozne rede. Poslovne prostore imamo v Celju na Ti- tovem trgu številka 3 pri avtobusni postaji — telefon 28-41, poštni predal 162. Se priporočamo za cenjena naročila. IZLETNIK CjElLJE Državni sekretariat za narodno obrambo — uprava za kadrovska vprašanja RAZPISUJE NATEČAJ štipendij za šolsko leto 1964/1965, učencem gimnazije, srednje tehnične šole in učiteljišča, za vstop v naslednje Vojne akademije: 1. VOJNO AKADEMIJO 2. LETALSKO AKADEMIJO 3. VOJNO TEHNIČNO AKADEMIJO 4. LETALSKO TEHNIČNO AKADEMIJO 5. VOJNO TEHNIČNO AKADEMIJO ZA TEHNIČNO SLUZBO VEZE Kandidati pridejo v poštev pri natečaju le, če se pogodbeno ob- vežejo, da bodo po končani šoli stopili v katero od navedenih aka- demij in ki bodo izpolnjevali vse pogoje, ki jih natečaj predvideva. Za vpis v Vojno akademijo lahko kandidirajo učenci vseh razre- dov navedenih šol, kakor tudi učenci osemletk, ki nameravajo po, končani osemletkji obiskovati katero od navedenih srednjih šol. Za Letalsko vojno akademijo lahko kandidirajo le učenci II. in 111. lebjiika navedenih šol, za Vojno tehnično akademijo in Akademijo za tehnično službo veze učenci III. in IV. razreda srednje tehnične šole (strojni oddelek- in avto-promet za Vojno tehnično akademijo, za Vojno tehnično akademijo tehnične slufcbe za veze pa iz oddelka za šibki tok). Za Letalsko tehsdčno akademijo lahko kandidirajo samo učenci IV. razreda srednje tehnične šole ,— strojnega oddelka. Vse ostale informacije o pogojih natečaja ža sprejem v akademije, posredujejo organi narodne obrambe pri občinskih skupščinah in komande Vojnega odseka. Natečaj velja do 31. oktobra 1964. leta. CESTNO PODJETJE V CELJU razpisuje '> delovna mesta za: 1. FAKTURISTA — ADMINISTRATORJA 2. VEČJE ŠTEVILO OBRATNIH ADMINISTRATORJEV 3. STROJNIKE GRADBENIH STROJEV in 4. SPLOŠNE KLJUČAVNIČARJE Kandidati morajo izpolnjevali naslednje pogoje: Pod 1. srednješolska izobrazba s prakso; pod 2. nepopolna srednja šola; pod 3. kvalificirani strojniki — ključavničarji. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Stano- vanja niso zagotovljena. ' Interesenti naj pošljejo pismene ponudbe ali se zglasijo osebno v upravi podjetja v Celju, Jurčičeva ul. št. 1. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. stran I CELJSKI TEDNIK Št. 14 — 10. aprila 1964 šport _r šport „- šport - šport PREMALO ZA VSE Zadnie se'e švota za telesno vzgojo pri celjski občinski skupščini pa tudi ožjega odbora občinske zveze za te- lesno kulturo v Celju so potekale predvsem v znamenju nič kaj ugodne- ga finančnega stanja, ki se obeta v letošnjem letu. Po sprejemu družbe- nega plaaa in proračuna občine za le- tošnje leto, bodo telesnovzgojne orga- nivzacije v celjski občini dobile vsega skupaj 30 milijonov dinarjev sredstev, kar je le tretjina predvidenih izdat- kov. Ko so namreč vsa športna in te- lesnovzgojna društva v občini plani- rala svoje delo za letošnje leto, so na- kazala, da bi za izpolnitev minimalne- ga delovnega programa potrebovala skupaj nič manj kot 84 milijonov di- narjev. Stanje, ki ni rožnato, niti spodbud- no za delo telesnovzgojnih organiza- cij ter njihovih funkcionarjev nareku- je, da bo treba več pozornosti posve- titi drugemu viru dohodkov, to je zbi- ranju prispevkov gospodarskih orga- nizacij. Zato so v teku prizadevanja, da bi v Celju formirali posebno- re- klamno podjetje, ki bi se ukvarjalo predvsem z zbiranjem oglasov, katerih čisti dohodek naj bi dobile telesno- vzgojne organizacije za svoje- delo. Upajmo, da bodo ta prizadevanja ro- dila zaželene uspehe. In še nekaj, če govorimo in prizna- vamo, da je telesna vzgoja sestavni del socialistične vzgoje slehernega človeka, predvsem mladega, in del družbenega ter življenjskega standar- da, potem bi družba, v tem primeru občinska skupnost, morala zagotoviti sredstva in pogoje za delo telesno- vzgojnih organizacij. Da bi bilo to na- čelo realizirano tudi v občinskem sta- tutu, se je svet za telesno vzgojo od- ločil predlagati naj bo prav v tem do- kumentu zapisano, da občina vsako leto odvaja od svojega bruto proraču- na 5 odstotkov sredstev za potrebe -telesnovzgojnih organizacij. S tem je svet hotel doseči dvoje: zagotovitev minimalnih, a vendar stalnih sredistev za funkcionalne izdatke telesnovzgoj- nih organizacij ter stalen stik s celot- nim družbenim razvojem v občini. Dejstva namreč govorijo, da občinski proračuni rasejo iz leta v leto, da pa sredstva, namenjena za delo telesno- vzgojnih organizacij, ne gredo v korak s tem porastom, marveč da kvečjemu zaostajajo in se manjšajo. V razpravi o letošnjem finančnem položaju telesnovzgojnih organizacij je bila potrjena misel, da je finančni servis pri občinski zvezi za telesno kulturo upravičil svoj obstoj in da je zdaj, predvsem po njegovi zaslugi, na dlani sleherno trošenje sredstev v te- lesnovzgojnih organizacijah. jZato je tudi svet predlagal, naj bi ta servis delal še v naprej, ga kadrovsko okre- pili in tako zagotovili pravilno raz- polaganje z denarnimi sredstvi v vseh telesnovzgojnih organizacijah. -m 180 pionirjev v vajah na orodju v soboto dopoldne je bilo v Celju v okvi- ru jugoslovanskih športnih i^er okrajna pr- venstvo osnovnih šol v vajah na orodju. Nastopilo je 180 pionirjev in pionirk. Pri pionirkah je zmagala četrta osnovna šola iz Celja pred osnovno šolo iz Krškega. Ro- gaške Slatine. Gustava Šiliha iz Velenja, Žalca^ Brežic. Sevnice in Mozirja. Med po- meznicami sta bili najboljši Tanja Kodela iz Velenja in Vera Prah iz Rogaške Slatine; sledijo: Nevenka Drugovič iz Krškega in Elza Srot iz hudinjske osnovne šole. Pionirji pa so se zvrstili takole: 1. druga osnovna šola Celje, 2. Žalec, 3. Rogaška Slatina, 4. osnovna šola Mihe Pintarja, Ve- lenje. 5. prva os. šola Konjice, 6. Krško, ?. prva os. šola Brežice, 8. Sevnica in 9. Ljubno. Med posamezniki je zmagal Me- saric iz druge os, šole v Celju; sledijo: TamSe (Celje), Novak (III. lOs. šola Celje), Mravlje (II. os, šola Celje), Franič (Rog. Slatina), Žolger iz Velenja in Zupane iz druge os. šole v Celju. USPEH NAVZLIC VSEMU v soboto oziroma nedeljo je bilo končano letošnje republiško prvenstvo za članice v kegljanju. Med sedmimi ekipami, ki so se potegovale za vrstni red na lestvici, je bilo tudi moštvo Celja, ali točneje povedano, okrajna reprezentanca Celja. Četudi so Ce- 1 Janke v končni oceni zasedla zadnje, sedmo mesto, je bil njihov nastop v tem tekmova- nju uspešen. Pri vsem tem je treba namreč povedati, da so bile novinke In končno — najmlajša ekipa med v.semi nastopajočimi. .Medtem ko so v soboto nastopile v Slove- njem Gradcu proti tamošnji ekipi, so imele zadnje tekmovanje doma. Dvoboj v Slove- njem Gradcu se je končal z zmago doma- čink 2284:2161. Celjanke so metale takole: Gošnjak 378, Ludvik 370, Ocvirk 364, Zupane 357, Vesciak 353 In Lubej 339. v zadnjem nastopu doma so se srečale z ekipo Ljubljane in izgubile 2179:2165. Tudi nn tem nastopu je najboljši uspeh dosegla Gošnjakova 386, ostale pa so dosegle nasled- nje rezultate: Zupane 375, Ludvik 364, Ocvirk 365, Lubej 355 in Veselak 320. Končni vrstni red ekip: 1. Triglav Kranj 6 točk, 2. Branik Maribor 11, Gradiš Ljub- Mana 15, 4. Slovenj Gradec 15, 5. Ljubljana 15, 6. Kočevje 24 in 7. Celje 26 točk. CELJE-TRBOVLJE V SMUČANJU Na plazu pod Planjavo (dostop iz Logarske doline) bo v nedeljo dopoldne tradicionalno srečanje celjskih in trboveljskih smučarjev. ZMAGI ZA CELJE v nedeljo jc bilo v Slovenskih Konjicah ekipno prvenstvo celjskega okraja y namiz- ivim tenisu /a mladince in pionirje. Udeležba je bila več kot skromna, saj sta v obeh ka- tegorijah nastopili le po dve ekipi, celjskega in konjiškega Partizana. V obeh srečanjih so zmagali Celjani, in sicer pri mladincih 5:1, pri pionirjih pa 5:3. MLADINSKI NOGOMET Zadnji tekmi celjskih mladinskih moštev^ v slovenski nogometni ligi sta dali naslednja izida: KLADIVAR—LJUBLJANA 2:1, ter SLO- VAN—CELJE 3:2. Po teh dogodkih je mla- dinsko moštvo Kladivarja na petem mestu s 24. točkami, Olimp na 12. z 11 pikami, Celje pa na zadnjem oziroma 15. mestu s štirimi točkami. CELJE ŠE V VODSTVU v prvem kolu spomladanskega dela tekmo- vanja v štajer.^ki rokometni ligi je ekipa Celja po zmagi nad Krmeljem 17:8 zadržala prvo mesto. Medtem ko se je tekma med Brežicami in ptujsko Dravo končala z rezul- tatom 25:5 za Brežice, je ekipa Beltincev v Celju premagala domači Partizan 15:10. BRASLOVCE-GABERJE v pripravah na tekmovanie v drugi repub- liški odbojkarski ligi jc Partizan Braslov- če premagal ekipo gabrskcga Partizana 3:1. Medtem ko so bili Gabrčani boljši v obrambi, so se /Tiagovalci izkazali kot močnejši napa- rtalri. Tekmo jc dobro sodil inž. Žnideršič iz Šempetra. Kot ie znano sta sc v druco republiško ligo nvrinctni lii;i na domačem igrišču, jc kladivar nah-tcl na žila- vega nasprotnika, nu (•ki[)o Ljublja- ne. Borba jc hila trda in oiorčcnu do /adnj« ininiitc. ko >e jc zdelo, da sc liosla Uiisprol nika razšla z ncod- ločtiini kzidoni. sta v zadnjih luinn- tuli igre \ciidarlc padla dva ftolu, ki sta prinesla doiuat'i iiotii dragoceni torki. Mczulliil Kla(ii\ar : Ljubljana J:(). \ tem ko jc tii(išt\() Olimpa \ tem kolu počivalo, so icljski žciczničurji odpotovali x Ljubljano, kjer so se srečali s tatiiošnjiin Slovanom. ( e- ijani so sc predstavili kot borbeno iu požrlNovaluo uioštvo; in prav tej odliki jc ircha pripisati neodločen izid 2:2. l'f) lein kolu sc stanje na lestvici ni hisiveiK snreineuilo. Novo jc le to. da je Kladivar povečal razliko v točkah pred najbližjim zasledovul- c- m Zii štiri pike. Nu vrhu lestvice jc kliulivur s 2) točkami ter tekmo inauj. Celje jc nu četrtem mestu s It točkami in pruv tuko tekmo manj, Olimp pa. Ko( ponavudi tiči nu zad- iijei:; mestu (lu prav tako tekmo tiianji z dvema točkama. V naslednjem kolu sc ho l>Lla(liv-ir srečal v Izoli z Delamurisoiu. moši- voiu. katerega jc luni prcniagul z visokim rezultatom 7:1. Ostala dva celjska liga.ša bosta igrala doma, tako Olimi) s Slovanom (luni 'vD za .>lovani ter ( elje z drugim moštvom Maribora (lani i:l za Mariho.i. Šahovsko živlienie v Velenju šahovska sekcija velenjske Svobode uspeš- no izpolnjuje delovne obveznosti, ki jih je sprejela -la zadnjem občnem zboru. Tako je pilo več prireditev, na katerih so sodelovali skoraj vsi šahisti v občini, aH pa še sode- lujejo. Na občinskem prvenstvu pionirjev so sode.ovail mladi šahisti iz vseh šol. Na ekip- nem prvenstvu pionirjev .so vsa boljša mesta zasedli mladi Velenjčani, kljub močni kon- kurenci igralcev iz Riaven, Šoštanja in Šmart- na ob Paki. Na vrsti sta bila tudi turnirja za pi idobi- tcv tretje oziroma četrte kategorije. Sodelo- valo je 31 igralcev iz vse občine. Najbolj za- nimi\o jc bilo tekmovanje za občinsko pr- venstvo, na katerem je sodelovalo 16 igralcev. Šahovska akcija namerava nadalje izvesti občinski brzoturoir, moštvcno sindikalno pr- venstvo in povratni dvoboj s šahisti iz Grad- ca. Kot osrednja prireditev pa bo drugi ša- hovski festival 5. julija, na katerem bo sode- lovalo nad tisoč šahistov. Vsa tekmovanja kot treningi velenjskih ša- histov so v prostorih Delavskega kluba, ki je zmeraj lepo pripravljen za takšna srečanja, sicer pa klub nudi še druHnotilo« poreklo, tudi v Celju. Prikazuje beg treh internifancev iz transporta blizu Dresdena ter dogodke, ki so 13. februarja 1945 spremenili to mesto v ruševine ... PROBLEM V ŽARIŠČU VSAK MESEC POMENEK v Podčetrtku so se pri KO SZDL temeljito zavzeli za družbeno skriv- nost žensk. Pred kratkim so se na se- stanku zmenili, da bodo uvedli meseč- ne pomenke o vprašanjih, ki še pose- bej zanimajo občanke. Prvega pomen- ka pred dnevi se je udeležilo preko 80 občank iz Podčetrtka in okolice, kjer so si izbrali tudi poseben krog ljudi, bo usmerjal družbeno aktivnost žensk v Podčetrtku in okolici. Na čelu skupine je tovarišica Pustiškova iz Slak, ki bo vodila komisijo pri krajev- nem odboru SZDL. Tokrat so izvolili še tovarišici Pustiškovo in Pavlinovo ^er tovariša Jerneja Štuisa za delegate občinski konferenci za družbeno aktivnost žensk, ki bo v šmarsiki ob- lini konec aprila. Ob predvidenih me- sečnih pomenkih nameravajo razprav- ljati o družinski vzgoji, o varstvu otrok, o problemih šole, o sodelovanju šolskimi kuhinjami in podobnem, kar bodo poglobili s posebnimi predava- nji io lilmi. r, s. S TUBERKULOZO M PREMIRJA m v SLOVENIJI VSAKO LETO NAD 3000 NOVIH TBC BOLNIKOV MANJŠA UMRLJIVOST, TODA NE ZARADI USPEHOV BORBE PROTITBC • OD KOD TOLIKO NOVIH BOLNIKOV? Vsi novi bolniki so v glavnem tiste osebe, ki so okuže^ne z bacili tuberku- loze večinoma že od mladih let. Kako visoko je to število, nam pove tako imenovani prekužni indeks, to je od- stotek oseb določene starosti, pri ka- terih smo s pomočjo tuberkulinskega poskusa ugotovili, da so že okuženi s tuberkuloznimi bacili. Tako so ugotovili, da znaša prekuž- ni indeks pri naši šolski mladini v 14. letu starosti preko 40 %, v 18. letu pa skoro 60 %. To se pravi, da se do 14. leta starosti pri nas okuži s tuberku- lozo že 40 % mladine. Vsaka okužitev ne pomeni že obolenja, a ob vsaki zmanjšani odpornosti telesa prihajajo novi bolniki ravno iz teh vrst. Naj- večje uspehe v borbi proti tuberkulo- zi so dosegli Holandci in Danci, kar dokazuje tuberkulinski indeks pri nji- hovi mladini v 14. letu starosti, ki znaša samo 3 do 4 %. Kakšna velikan- ska razlika med našim in njihovim in- deksom! In vendar Holandci in Danci ne mislijo, da je borba s tuberkulozo končana. To zahrbtno bolezen hočejo v svojih deželah do kraja izkoreniniti. Pri nas smo še daleč od tega, dasi se borimo proti tuberkulozi že dobrih 30 let, čeprav razpolagamo z istimi sredstvi . kakor^ dežele, kjer imajo dobre uspehe. Ce je zdravstvena služba storila vse, kar more, če je organizirala gosto mrežo protituberkulozinih dispanzer- jev, če ima zadostno število postelj za bolnike in uspešna zdravila, se število obolelih kljub temu ne zmanjša, tedaj mora biti nekje vzrok. Gotovo je, da so zdravstveni delavci v protituberkulozni službi prezgodaj optimistično presojali dejansko stanje. Eden od glavnih vzrokov je le ve- lika brezbrižnost, ki je nastala med ljudmi, posebno med bolniki, odkar tuberkuloza ni več pogosta smrtna bolezen. Glavno breme protituberku- lozne borbe je prepuščeno zdravstve- ni službi — protituberkuloznim usta- novam. Predvojno društvo, imenovano pro- tituberkulozna liga, je štelo med svo- jimi člani prebivalstvo vseh stanov, vodili pa so ga nezdravniki. Ta dru- štva so ši'rila med ljudmi načela, kako je treba zatirati tuberkulozo, in vzpod- bujala zanimanje in skrb za zdravlje- nje ljudstva. Eno glavnih načel tega boja je bilo poučevanje ljudi, da je tuberkuloza nalezljiva bolezen. Na žalost to dej- stvo danes napol pozabljamo, saj vča- sih še bolniki ne vedo, ali pa nočejo razumeti, da imajo nalezljivo bolezen. Ker je to spoznanje pozabljeno ali vsaj zanemarjeno, ne moremo pripra- viti bolnikov, da bi se resno in do- sledno zdravili in da bi ostali v bol- nišnici, posebno dokler izločajo bacile. Splošna zdravstvena vzgoja je po- manjkljiva. Ljudje pijejo in kašljajo — vsevprek, seveda bolniki prav tako, posebno oni, ki se nočejo zdra- viti in raje posedajo po lokalih. Približno ena 'tretjina bolnikov za- pušča bolnišnice prezgodaj in na ta način pomaga okuževati prebivalstvo ter s tem povzroča nova obolenja. Zdravstveni delavci sicer stalno poučujejo in opozarjajo prizadete, kako se morajo ravnati, da bodo ozdraveli, zdrave pa, kako naj se izo- gibajo okuženju, toda to je premalo. Za problem tuberkuloze —' nalezlji- ve bolezni — bi se moralo zanimati vse ljudstvo. Javnost he bi smela samo pasivno sprejemati opozorila zdrav- stvene službe o nalezljivi tuberkulozi, temveč bi morala aktivno sodelovati pri zatiranju te bolezni. V prvi vrsti je dolžnost vseh tuber- kuloznih bolnikov, da se zdravijo do- sledno toliko časa, dokler niso popol- noma zdravi, da ne ogrožajo več svoje okolice z infekcijo. Bolniki bi se mo- rali z vsemi silami potruditi, da se po- zdravijo, v nasprotnem primeru pa je pravica in dolžnost ljudi iz bolnikove okolice, da ga na to toliko čai;a opo- zarjajo, dokler ne uboga. Ob ovirah in težavah, zaradi katerih bolnik ne more začeti ali nadaljevati zdravlje- nja, je dolžnost njegove okolice in družbe, da mu pomaga. Pred vojno so opravljale te naloge protiituberkulozne lige; danes takih lig sicer ni več, zato pa imamo pri or- ganizaciji RK posebno sekcijo, ki vodi organizirano borbo proti tuberkulozi. Vsi morajo vedeti, da je tuberku- loza nalezljiva in zelo razširjena in da je treba preprečevati okuževanje pre- bivalstva s tem, da izoliramo in ozdra- vimo bolnike. Splošna higienska pra- vila morajo biti znana vsem, posebno pa tuberkuloznim osebam. Le tako bomo znižali število novih bolnikov. Protituberkulozne ustanove pa bodo še naprej morale odkrivati tuberane, zaščititi neokužene z besežiranjem in zdraviti bolnike. Uspeli bomo samo tedaj, če bo pri zatiranju tuberkuloze z delom proti- tuberkuloznih ustanov tesno poveza- no vse prebivalstvo. Sef dispanzerja dr. Hriiiaos^ NAJVEČ PREKRŠKOV - VINJENI LJUDJE Intervju s predsednikom okrajnega senata za prekrške Pred dnevi je bilo v Celju posveto- vanje sodnikov za prekrške iz vsega okraja. Analizirali so prekrške v letu 1963 ter jih primerjali s prekrški v letu 1962. Predsednika okrajnega se- nata za prekrške RADA NOVINO smo zaprosili za kratek razgovor: »V letu 1962 so obravnavali sodniki za prekrške 13.172 prekrškov, lansko leto pa 11.324. Torej le majhen padec pri primerih, ki so jih obravnavali sodniki za prekrške. Slika pa se spre- meni, če upoštevamo še mandatne kazni (prekršek, katerega uslužbenec takoj oceni in tudi takoj pobere ka- zen). V letu 1962 je potemtakem bilo 17.061, v letu 1963 pa 28.046 prekrškov. Ce pa pregledamo vplačane kazni, dobimo takole sliko: v letu 1962 25,878.918 dinarjev, v letu 1963 pa kar 43,055.497 dinarjev. Tak porast vsote, vplačane na račun kazni, je zaradi tega, ker smo poostrili kaznovalno po- litiko, da bi s tem zmanjšali število kazni. Pripominjam pa, da bi morale sodelovati pri preventivni dejavnosti vse družbene organizacije in tudi gospodarska zbornica, ki bi morala vplivati na gostince, da ne bi točili alkoholnih pijač vinjenim gostom,« stran 12 CELJSKI TEDNIK Št. 14 - 10. aprila 1964 MARip DEL MONACO IN MARIO LANZA JIIGOSIOVAM Da, pravilno ste prebrali. Jugoslovana sta, doma iz Pu- le. In oba sta zaposlena v ladjedelnici »Uljanik«. Seveda to nista slavna pev- ca, pač pa njuna soimenjaka, ki sta zaradi svojih slavnih imen že marsikaj doživela. Mariu-del Monacu je bilo nekoč na delu slabo. Neza- vestnega so ga odpeljali v bolnico. Ko je prišel k sebi, ga je zdravnik vprašal, kako mu je ime. Moral mu ga je nekajkrat ponoviti in končno ga je zdravnik še vprašal, če zna peti. Ko mu je odgovoril, da nima posluha, so ga od- peljali v umobolnico, od ko- der sta ga rešila šele žena in sin. Nekoč je bil Mario del Mo- naco na sodišču kot priča. Prva priča je bil Mario Lanza. Ko je ta prišel iz sodne dvo- rane, so poklicali še njega. Sodnik je bil presenečen: ni mogel verjeti, da na eni raz- pravi pričata dva največja te- norja današnjega časa. Pa se je vseeno znašel in dejal, da bi bilo dobro preimenovati sodišče v gledališče ... Tudi drugemu Puljanu s slavnim imenom, Mariu Lanzi, se je zaradi slavnega imenš že marsikaj pripetilo. Ko je hotel pred leti oditi v Italijo, je imel mnogo težav, predno je dobil vizo, ker so se na konzulatu čudili, zakaj išče Mario Lanza vizo za Italijo. Ko je končno prišel v Italijo, ga je pričakal trop novinarjev in fotoreporterjev, ki so ga slikali z vseh mogočih strani. Precej truda je potreboval, da jim je pojasnil, da je le so- imenjak velikega tenorja. PRVA JUGOSLOVANSKA »KOBALT BOMBA« v titogradski bolnišnici bo- do kmalu montirali prvo, do- ma izdelano »kobalt-bombb«, ki s terapijo globinskega žar- čenja pomaga pri zdravljenju raka. V proizvodnji le-te sta so- delovala Elektronska industri- ja iz Niša in nuklearni inštitut »'Boris Kidrič« v Vinči. Niško podjetje je izdelalo vse dele »bombe«, a sodelavci inštituta so pripravili izvor žarčenja: radioaktivini kobalt^ 60. Po mišljenju strokovnjakov domača »kobalt-bomba« v ni- čemer ne zaostaja za podob- nimi inozemskimi instrumenti. LEVINJA ELZA v Starem Egiptu so v svetih mestih levi veljali kot »bo- žanske« živali, ki so jim izka- zovali posebno čast, jih hra- nili z izbranimi jedili, jih ma- zali z dragocenim oljem itd. V našem času je takšnih primerov zelo malo. Zato je toliko bolj zanimiv primer le- vinje Blze, iki sta jo vzgojila zakonca Aadamson. N/jihovo prijateljstvo je trdno in Elza jima je nenavadno zvesta. Z njima hodi celo na lov na druge živali, ne da bi jo pri tem premotila skušnjava. To- da za to sta morala zakonca Aadamson žrtvovati veliko časa, ljubezni in potrpežlji- vosti. ZA DOBRE OČI IN SPOMIN Naši bralci, zlasti tisti, ki jim je film pri srcu, poznajo celo plejado filmskih zvezd in zvezdnikov. Nismo se zarotili zoper to »kategorijo«, vendar dvomimo, če res poznajo vse ljubljence s celuloidnega traku tako dobro kot se zdi. Danes in še v naslednjih dveh številkah bomo objavili slike na tej strani in na istem mestu. Kdor bcj. uganil, kdo je na vseh treh slikah in nam po izidu il6. številke tednika poslal sporočilo z vsemi tremi odgovori, bo' lahko izžreban za izlet v neznano, ki bo v maju prirejen za izžrebane naročnike našega lista. TOKRAT TOREJ PRVA FOTOGRAFIJA! AMERIŠKI mOIJANCI DANES Indijanci, rdečekoži junaki deških iger, polnagi bojevniki -iz filmov o Divjem Zapadu, že dolgo niso več tisto kar so bili, kakor si jih v bujni do- mišljiji predstavljamo. Ce jih srečamo v vrvežu ameriških velemest, jih največkrat ne lo- čimo od drugih ljudi. So to poslovni ljudje, mnogi celo zelo visoko v ameriški druž- beni lestvici. Zagoreli obrazi bi nam kvečjemu vzbudili za- vist, češ, blagor jim, še včeraj so letovali na sončni Floridi... Na ameriškem jugovzhodu živi pet velikih plemen, ki so združena v »Zvezi petih naro- dov«: Kriki, Cakasouji, Cero- ki, Ckotui in Seminoli. Ta plemena so se obdržala v svoji domovini, se prilagodila nove- mu času in ne izumirajo, na- sprotno, njih število raste. Po- stali so živinorejci, poljedelci in le malo je manjkalo, da bi ameriški kongres pred deset- letji ustanovil indijansko dr- žavo in jo vključil v ameriško zvezo. Toda namesto tega je nastala država Oklahoma. Industrijska revolucija, na- predek proizvajalnih sil, pred- vsem pa moderno življenje, vse to je Indijance pritegnilo tudi v mesta in danes jih naj- dete povsod, na položajih in v vseh poklicih. Vendar se Indijanci kljub civilizaciji, ki je zdrobila plemenske in rod- binske vezi povsod drugje, čvrsto držijo v svojih plemen- skih skupnostih. To jih ohranja kot raso in kot narode. ^ Na naši sliki vidimo ple- menski svet Navahosov, ki ga volijo na demokratičen način. Navahosi na primer ne pozna- jo več poglavarjev, po dvo- rani, v kateri zasedajo, pa vi- dimo, da so dosegli sodobno civilizacijsko stopnjo in ven- dar ostali enotni. TRINAJST JIH BO Na eni svojih mnogih tur- nej je prišel znameniti skla- datelj in pianist Liszt v za- kotno mestece. Tam so se nje- govi občudovalci brž zbrali in mu priredili slavnostno poje- dino. Ko so že sedeli za mizo, so Opazili, da jih je trinajst in so bili zato vsi preplašeni. »Pomirite se,« jih je potola- žil Liszt. «Vse je v najlepšem redu. Vožnja v kočiji je dolgo trajala, zato sem lačen kot volk in bom jedel za dva: to- rej nas bo štirinajst.« SLIKARSKI FENOMM SEMKA SEMMYAKE ki ga vidimo na sliki, je 11 let star slikar s Ceylona. S svojim slikarstvom je vzbudil izredno zanimanje občinstva in priznanje kritike kjerkoli je razstavljal. Razstavljal pa je v Evropi, v Angliji in ZDA. Deček Senaka izhaja iz umet- niške, družine (kar navsezad- nje kažejo tudi slike) in dru- žine politikov. Njegov star; stric je bil prvi minister Cey- lona. Senaka je prvikrat raz- stavljal s sedmimi leti v Co- lombu. NAPAKA POLKOVNIKA ABELA OBSOJEN NA 30 LET ČEZ 5 LET SVOBODEN Tudi v hotelski sobi Goldfusa je FBI našla polno dokazov: fi^ne, predmete za skrivanje poročil, lažne dokumente itd. Gcildfus se je dolgo branil priznati, nazadnje pa je povedal, da je v resnici Rudolf Ivan Ivanovič Abel, pol- kovnik sovjetske varnostne službe. Abel je bil oktobra leta 1957 pred zveznim sodiščem obso- jen na 30 let zapora in ka'petan Reino Hayhanen je bil glavna obtežilna priča proti njemu. Usoda Hayhanena, ki je Abela izdal in pomagal od- kriti, ni znana. Medtem ko je Abel prestajal kazen . . . Abelova edina napaka kot odličnega vohuna je bila, da je popeljal Hayhanena'k sebi v sta- novanje. Cemu? Preveč zaupanja? Morda . . . Tri leta pozneje je svet pričakoval velikih rezultatov od bližajoče se konference na vrhu. Hruščov bi se v Parizu moral sestati z šefi za- hodnih sil. Takrat pa je odjeknil v svet od- mev ... . . . eksplozije protiletalske rakete, ki je nad ozemljem Sovjetske zveze spravila na tla ame- riško letalo U-2. V tem letalu je bil Francis Gary Powers, ki je bil kot letalski vohun ob- sojen v Moskvi še isto leto. Powersov oče je storil prenekateri korak, da bi svojega sina re- šil iz sovjetskih zaporov. Tako je po dveh letih le prišlo do uresničitve očetove, pa tudi Franci- sove želje. 10. februarja 1962 sta po mostu, ki ločuje vzhodni Berlin od zahodnega, vsak od svoje strani stopala dva moža. Od vzhoda na zahod je stopal Povvers, od zahoda na vzhod pa Abel. Na sredini mostu sta se pozdravila in odšla vsak k svojim. Powers po dveh letih, Abel pa po petih letih posedanja v zaporu. Zamenjava je dobila tudi diplomatski pri- zvok. Sovjeti so pojasnjevali, da zamenjavo ni povzročila »vrednost« Abela. Powersa, da so spustili zaradi njegove družine in zaradi izbolj- šanja odnosov z ZDA. Medtem pa so v ZDA objavljali novico s pripombo, da je zamenjava Abel-Powers sad dvoletnega prizadevanja Po- wersovega očeta. Da pa Rudolf Ivan Ivanovič Abel ni bil tako majhna riba dokazuje še nekaj: Cez most je za Powersom na zahod stopil tu- di 28-letni Frederic L. Pryor, ki je bil obdolžen in obsojen ekonomske špionaze v vzhodnem Berlinu. Tak« se je končala doslej znana pot obvešče- valnega agenta SZ Abela. Vsaka vohunska zgodba pa se ne konča tako. Povvers in Abel sta vsak v svoji deželi svobodna. Kaj pa Hay- hanen? On si popolne svobode niti ne želi, če- tudi bi mu jo dali. jp^^^^^ J J Izposojena roka Pred časom je tisk poročal o nenavadnem uspehu kirur- gije: štirinajstletnemu E. Knowlesu so zdravniki prisili že domala odtrgano desno roko. Operacija je uspela. Ne- davno pa se je posrečil pravi kirurški čudež. Dvaintrideset- letnega mornarja Julia Luna Vero so pripeljali v guayaqu- ilsko kliniko s tako razmesar- jeno desno roko, da je bila amputacija neobhodno po- trebna. V drugi bolnišnici v Guayaquilu je ob istem času zaradi notranjih krvavitev umiral neki delavec. Dr. R. Elizade, ki se do tedaj sploh ni ukvarjal s presajanjem, a je bil odličen kirurg, se je od- ločil: od družine umirajočega delavca je izposloval dovolje- nje. Nekaj minut po smrti so umrlemu odrezali desno roko, jo ovili v sterilno gazo in jo obloženo z ledom prepeljali na kliniko. Operacija je tra- jala vso noč. Deset ur kasne- je je imel mornar Luna novo roko. Po končani operaciji je dr. Gilbert takoj klical Boston po dr. R. Wilsona, svetovno znanega strokovnjaka za pre- sajanje. Dr. "VVilson je priletel na posebnem letalu v Ekva- dor in ukrenil vse potrebno, da so presajeno roko ohranili. IZPOLNJENA ŽELJA Režiser Erich von Stroheim je bil plešast. Nekoč ga je no- vinar vprašal, če se mu je v življenju uresničila kakšna velika želja iz mladih let. »Da, ena,« je odvrnil. »Ka- dar me je mama lasala, sem si vedno želel, da bi mi lasje izpadli.« »Zares ne vem, zakaj se vedno tepeta?« NI DOKAZANO Schopenhauerju je rekel neki meščan o svojem psu: »Vi, ki ste iilozoi, mi boste gotovo potrdili, da sicer ne zna govorili, a je nemara prav tako razumen kakor jaz. . .« »Seveda vam verjamem, to- da s tem njegova bistroum- nost še ni dokazana.« OD DOBREGA VELIKO Ko je neki novinar vprašal basista Saljapina, kakšne vlo- ge najraje poje, mu je odvr- nil: »V dobrih operah velike, v slabih pa male.« KRIŽANKA VODORAVNO: 1. Spremstvo na poti, 7. pesnik, 11. del okna, 12. ko- pija, 14. vrsta praživali, 15. stranka, odjemalec, 16. majhen del obraza, 17. lepilo, 18. dva — špansko, 1"*. sorodnik, 20. oblika pomožnega gla- ?ola, 22. telegrafska agencija v SZ, 23. ime ameriškega pevca Corosbya, 24. mrčes, 25. mnoštvo strelov, 28. največji grški otok, 29. avstrijska dežela — govorna raba, 30. jadran- ski otok, 31. vrsta polža. NAVPIČNO: 1. advokat — spačen« raba, 2. italijansko moško ime, 3. moško ime, 4. mesto — v start Grčiji, 5. grška črka, 6. zadnja va., prva črka, 7. športni časopis, 8. so- vraštvo, 9. figura pri četvorki (ple- su), 10. ime hrvaškega pisatelja Uje- viča, 13. avijtrijski smučar — prvo mesto v Innsbrucku, 15. del žitne rastline, 17. ognjeni ... ali ... pri Savici, 19.. mestece v istoimenskem kvarnerskem zalivu, 20. geološki po- jav v kraških jamah z vodo, 21. klade za sekanje drv, 22. sorodnica, 23. italijanska luka na Jadranski obali, 25. kratica za hrvaško repub- liko pred sprejemom nove ustave, 26. kratica za gospodarsko integra- cijo vzhodnoevropskih držav, 27. od- žagan kos debla, lilud, 29. avtomo- bilska oznaka za Trst. K. Z.