geografska proučevanja in regionalno geografska problematika NEKATERE GEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI DRŽAV V RAZVOJU Mari jan Klemenčič Večkrat se nam zdi, da svet postaja vedno bol j enoten, vendar številna dejstva govorijo o nasprotnem - nasprotja v svetu se povečujejo. Z nasprotji mis l imo predvsem na razlike v stopnji gospodarskega razvo ja . Te razl ike so tako vel ike, da odločilno vplivajo tudi na druga področja družbenogospodarskega r azvo j a . Ze lo modno poudarjanje razl ik v stopnji gospodarskega razvoja med "Severom " in "Jugom" ima globoko človeško tragiko in postavlja vprašaj nad vrednost jo naše družbene biti. Ne da bi poveličevali svojo stroko, lahko trdimo, da ima geogra f i ja edinstveno možnost, da celovito obravnava tako imenovani problem nerazvitosti . Seveda to ni mogoče na tradicionalen regionalnogeografski način, ki sloni predvsem na opisu geografskih elementov političnih tvorb ( d r ž a v ) . Novi učni načrt za drugi letnik geog ra f i j e v srednjem usmerjenem izobraževanju je nastajal v času spreminjanja izhodišč regionalnogeografskih obravnav.. Poleg teoretsko-metodološke nedodelanosti učbenika moti neenotnost pri podajanju vsebin, ker ga je pisalo več avtor jev. Ob tem pa nikakor ne gre prezret i velike časovne stiske pri pripravi učbenika, s a j je bil napisan in natiskan v rekordnem času. Kakorkoli, učbenik z^Meva, da se učitelji temeljito poglobi jo v p rob l ema - tiko in se soočijo z realnostjo sodobnega sveta . Paziti pa je t reba , da nas ne z a - vedejo enodnevne informacije in ne pademo v "kotel manipul iranja" , ki ga kuri porabniška miselnost "zahodne c iv i l i zac i j e " . Problematika je kot na lašč , da na j - pre j vprašamo sebe o našem odnosu do svetovnega dogajanja. R a z v i t o s t , n e r a z v i t o s t Po zadnji vojni so nastale številne klasif ikaci je d ržav , od ideološko oz i roma b lo - kovsko zasnovane delitve na Vzhod in Zahod, do delitve na razvite države in d r ž a - ve v razvoju oziroma do delitve na ( razv i t i ) Sever in (nerazvit i ) Jug. Druga d e - litev je postavljena izrazito s stališča gospodarsko razvitih d ržav , ki meni jo , da so industrializacija, urbanizacija, visok živl jenjski standard sinonim za r a z v i - tost. Za meri lo razvitosti so se začeli uporabljati nekateri močno poenostavljeni in preprosto razlagani kazalci: višina narodnega dohodka na prebiva lca , porab - d r . g e o g . , docent PZE za geogra f i jo , Filozofska fakulteta, 61000 Ljubl jana, Aškerčeva 13, glej izvleček na koncu Obzornika 45 l jena energi ja na prebivalca itd. Ljudje niso bili razvrščeni po tem, kdo so , pač pa po tem , kaj in koliko imajo . Geogra f i ja je v veliki meri prevzela ta poenostavljena gledanja na razlike v go - spodarskem razvoju držav , tako da je prava geografska vsebina problema osta- jala ob strani. Pri proučevanju "nerazvitosti" se moramo zavedati, da nasprotja v svetu niso le posledica različnega gospodarskega razvo ja , pač pa, da prihaja do nasprotja dveh civi l izaci j : tako imenovani i n d u s t r i j s k i ( " zahodn i " ) , ki jo po njenih osnovnih značilnostih imenujemo tudi potrošniška, se postavljajo po robu t r a d i c i o n a l n e (domači jske) civi l izaci je v Latinski Ameriki , Afr ik i in A z i j i . Industrializacija se pri teh ljudstvih š i r i počasi , ker je tuja njihovemu pojmovanju razvo ja . V boju dveh civilizacij je "zahodna" izrazito agresivna, tako da so tradicionalne civil izacije v osnovi obsojene na poraz . K o l o n i a 1 i z e m , ne o k o l o n i a l i z e m Kolonializem izvira iz že l je , da bi nadvladal nad tujimi ozeml j i , si zagotovil v i r e hrane ter trg za industrijske izdelke in surovine za industrijsko proizvod- n jo . Prvi kolonialni imperi j i v začetku novega veka izv i ra jo predvsem iz trgov- skih pobud. Ti imperi j i so v glavnem propadli v 17.stoletju, ko se je s prvim obdobjem kapitalistične industrializacije začelo novo obdobje kapitalizma, kate- rega nosilci so bili Angleži . Začela se je "mednarodna delitev de la " , po kateri naj bi kolonije oskrbovale matično deželo s surovinami in hrano, v zameno pa bi dobile industrijske izdelke. Z močno koncentracijo (akumulaci jo) kapitala j e pr iš lo do oblikovanja velikan- skih družb, ki so imele podružnice (tovarne) po vsem svetu, zato govorimo o nadnacionalnih družbah. V industrijsko najbolj razvitih državah se je oblikovalo n^kaj s red išč , v katerih se je nakopičila moč industrijske družbe (kapital, r a - ziskovalne organizaci je, sedeži nadnacionalnih družb i t d . ) . Govorimo o s r e - d i š č i h o d l o č a n j a (tudi o središčih moč i ) , sa j se tu v veliki meri odloča o razvoju gospodarstva v številnih državah. Če se je kolonialni sistem, katerega nosilec je bila Velika Britanija, oprl na vojaško zasedanje ozemel j , pa za transnacionalni gospodarski sistem odkrita okupacija tujih ozemelj ni več potrebna. Neokolonialistični sistem je prevzel ob - stoječe strukture in nadaljeval z gospodarskim izkoriščanjem z močjo kapitala in razvite tehnologije. Pre jšnjo kolonialno velesi lo Veliko Britanijo je zamenjala neokolonialna velesi la Z D A . S politično osvoboditvijo nekdanjih kolonij se tore j njihov dejanski gospodarski položaj ni spremenil , saj so nekdanjo matično kolonialno s i lo sedaj nadomestili izkoriščevalski sistem "svetovnega gospodarstva" oziroma transnacionalne družbe . Inozemske podružnice transnacionalnih družb so že 1. 1976 po vrednosti preseg le četrtino celotne svetovne proizvodnje oziroma več kot vse države v razvoju skupaj. 46 R e g i o n a l n i r a z v o j v d r ž a v a h v r a z v o j u Trad ic iona lne družbe so v preteklosti gospodarstvo in način ž iv l j en ja p r i l a god i - le naravnim r a zmeram in tako vzpostavi le v pokraj ini ravnotež je med naravo in družbo. Družbeno živ l jenje v teh družbenih skupnostih se je odvi ja lo v okviru velikih družin ali p lemen, gospodarstvo pa je slonelo na preprost ih oblikah k m e - ti jstva, lova in nabira lništva. D ružba se je zaradi skromnih pro izva ja ln ih s i l morala močno podrediti in pri lagoditi naravnim r a z m e r a m . Dob r a letina je p r i - nesla b lagostanje, s laba pa lakoto in povečano umr l j i vos t . S posegom kolonialistov so se r a z m e r e bistveno sp remen i l e . Kolonial ist i s o z a č e l i uvajati industrijski način proizvodnje (plantažno po l j ede l s tvo , ve l ikopo - tezno izkoriščanje rudnih boga s t ev ) , kar je v pokrajini povz roč i l o vel ike s p r e - membe. Vedno močnejše uve l jav l jan je sodobnega gospodarstva je povz roč i l o tudi družbene spremembe (po jav privatne lastnine, denarnega gospoda r s tva , nado - meščanje družinske ali p lemenske pripadnosti s socialno pr ipadnost jo i t d . ) , pa tudi pojavl janje družbenega z l a , ki ga p r e j niso poznali ( a l k o h o l i z e m , podkupo- vanje , kriminal i t d . ) . Stik oziroma spopad obeh vrs t gospodars tev , industr i jskega ( s odobnega ) in t r a - dicionalnega, je pr inese l močne pre t rese v socialnem in p r o s t o r skem pog ledu. Pride do d v o j n o s t i ( dua l i zma ) i z r a b e p r o s t o r a . N a eni strani s o se oblikovala o s r e d n j a o b m o č j a ( to so t ista , k je r se uve l j av l j a sodobni , in - dustri jski način izrabe z e m l j e : plantaže, rudarska območ j a , mes t a ) in o b r o b - na (pe r i f e rna ) o b m o č j a , k j e r se ohranja tradicionalni način ž iv l jen ja in i z - rabe z e m l j e . Razvoj osrednjih območi j je v rokah tujega kapitala , ki v so p ro i zvodn jo i z važa . Denar se vlaga le v tiste pro jekte , ki pr inar jo velike dob ičke . Temu p r i m e r n o se razvi ja le tisto prometno o m r e ž j e , ki s luž i izvozu naravnega bogas tva . Tuj kapital se obnaša izrazito " r o p a r s k o " , b r ez posluha za potrebe domač inov . Nekatere države so se že otres le najhujše podrejenosti tuj im odločitvam in z a - čele razvi jat i lastno industr i jo . V ž e l j i , da bi se kar na jh i t re je p r i b l i ža l e r a z - vitim državam, so močno pospeši le r azvo j gospodarstva z na j eman jem tujih kreditov. Pr is i l jene so bi le razv i j a t i le najbol j perspektivne gospodar ske panoge na prometno najbol j ugodnih območ j ih . S tem je pr iha ja lo do vedno več j ih r a z l i k v regionalnem razvo ju , kar je povzroč i lo odsel jevanje p reb iva l s tva z obsežnih predelov in prekomerno kopičenje v industrijskih območj ih . Taka gospoda r s tva so izredno občutljiva za sp r emembe na svetovnem trgu, ki lahko r e s n o o g r o z i j o gospodarstvo celotne države (na p r imer Braz i l i j e , Mehike , T u r č i j e ) . Druge d r ž a v e osta ja jo v popolni odvisnosti od tujega kapitala. Še p red nekaj l e t i je p r e v l adova l o m i š l j en j e , da bo prodor kapitala in kapitalističnega gospodar s tva po svetu pripel jal do razvo ja obrobnih območ i j . Toda to se ni zgod i lo . Kap i ta l i - z e m je p r od r l na pe r i f e r i j o (de l i sveta , ki še niso doživeli močne j še indust r ia - i z a c i j e ) s a m o zato, da se je oskrbel s surovinami in ene r g i j o . N ik j e r ni p o k a z a l 47 namena,, da bi prispeval k razvoju per i fer i je (na primer z industrializacijo) - to stanje označujemo s p e r i f e r n i m k a p i t a 1 i z m o m . Ce lo več , razlike v gospodarski razvitosti med posameznimi državami se še povečujejo: periferni kapitalizem siromaši ( r opa ) gospodarsko slabo razvite države in bogati gospo- darsko razvite države . Čeprav so med državami v razvoju velike raz l ike , pa lahko govorimo o treh značilnih odnosih, ki jih povezujejo v enotno skupino: a ) Sever - Jug, b ) mesto - podežel je , c ) bogati - revni . Gospodarska dominacija razvitih držav nad državami v razvoju je osnovni d e j a v - nik družbenogospodarskega in prostorskega razvoja v teh državah. Države v r a z - voju si pr izadevajo , da bi se kar najbolj otresle gospodarske odvisnosti. Hitro naraščanje števila prebivalstva in s tem povezano povečano povpraševanje po hrani , osiromašenje prsti» razpadanje tradicionalnih oblik življenja na pode - želju ter var l j iva podoba blišča v rjiestih so povzročili množično presel jevanje podeželskega prebivalstva v mesta. Nekdanje ravnotežje v izrabi zemlje se je hitro poruši lo in prihaja do zanemarjanja razvoja podežel ja , medtem ko mesta niso sposobna nuditi dela in bivališč doseljenemu prebivalstvu. V takem reg io - nalnem in socialnem razvoju ostajajo nekatere socialne skupine na robu p rež i v - l j an ja , medtem ko druge bogatijo. Njihovo bogastvo ne izhaja iz dela ali poslovne spretnosti . Večina med njimi so uradniki, ki so prevzeli uradniška mesta od nekdanjih kolonistov ter razvi l i neverjetno izdelan in razvejan sistem podkupo- van ja . Tudi pomemben del tuje pomoči se ustavi v njihovih žepih. Tako ni nič čudnega, če so socialne razl ike v števil .Ih državah v razvoju občutnejše kot v razvitih državah. O s n o v n i g e o g r a f s k i p r o b l e m i d r ž a v v r a z y o j u Industrijski način proizvodnje je v državah v razvoju povzročil številne geogra f - ske prob leme. Uvedba osnovne zdravstvene oskrbe je povzroči la izredno hitro rast prebivalstva (demografsko eksplozi jo) v zadnjih desetletjih, zaradi če sa r j e p r i š l o do močnega pritiska na zeml jo . Zaradi preprostega načina obdelovanja zemlje so hektarski donosi skromni, spremembe v izrabi zeml je pa povzročajo ekološke prob leme. Velik del podeželskega prebivalstva se iz bede na podeželju sel i v mestno bedo; računa namreč , da so tu večje možnosti za preživl janje kot na podežel ju. R a s t p r e b i v a l s t v a . Za tradicionalne družbe ( amer i ške , a fr iške, az i j ske ) sta bi la še pred kratkim značilna izredno visoka rodnost in smrtnost, tako da je bil naravni prirastek nizek ali pa je stagniral . Vsaka naravna katastrofa ( s u š a , poplave i td . ) je močno povečala umrljivost prebivalstva. 48 2 uvajanjem osnovne zdravstvene oskrbe v zadnjih desetletjih se je močno zmanjšala stopnja umrljivosti dojenčkov, tako da je število prebivalstva začelo hitro naraščati. Naravni prirastek je v marsikateri državi presegel 30%, rodnost pa celo 5C% (na pr imer v Ken i j i ) . V tem desetletju človeštvo letno naraste za 78 mili jonov, od tega 68 milijonov v državah v razvoju. Leta 1960 je v državah v razvoju živelo 67,4% svetovnega prebivalstva, leta 1975 pa že 71,6%. P r o b l e m p r e h r a n e . Tradicionalne družbe so s preprosto tehniko obdelave zemlje pridelale le toliko hrane, da so se prebivalci lahko prež ive l i . Ob hitrem večanju števila prebivalstva kmetovalci niso mogli čakati, da bi zemlja s praho obnovila hranljive snovi (5 do 7 let v tropskem p a s u ) , ampak so dobo prahe vedno bolj kra jša l i . Posledica je bila hitro izčrpanje prsti ter lakota zaradi skromnega pridelka. Hitro š i r jen je obdelovalnih površin je mars ik je pr ipe l ja lo do porušenja naravnega ravnotežja (npr . eroz i ja p r s t i ) . Na drugi strani se še vedno š i r i j o plantažni nasadi, ki so jih v pre jšnjem stoletju začeli uvajati evropski kolonia- listi . Plantažne kulture so namenjene izključno izvozu. To pomeni, da kmetijske pridelke izvažajo , čeprav v državi številni prebivalci umira jo od lakote. D o h o - dek od prodaje plantažnih kultur pa je sila skromen glede na vloženo de lo . Vzrok za to so nizke cene na svetovnem trgu ter posredniki , ki pobere jo dobršen del do - hodka. Poleg tega se cene kmetijskim pridelkom neprestano zmanjšu je jo v p r i - merjavi s cenami industrijskih izdelkov. V zadnjih 20 letih je cena kave na p r i - mer nihala med 27 centi in več kot enim do la r j em. Leta 1973 je kava dosegla ceno 115 centov, vendar so proizvajalci v Ugandi od tega dobili le 17 centov. Leta 1972 je izvozni proizvajalec banan v Kostariki za sodček nafte moral i zvo - ziti 28 kg banan, leta 1980 pa že 420 kg. Ti podatki pomagajo razumeti , zaka j vsako minuto umre na svetu 28 ljudi zaradi lakote in zakaj je četrtina č loveštva nezadostno hranjena. U r b a n i z a c i j a . V s e več prebivalstva si išče možnosti za preživl janje v mestih. Tako se v zadnjih treh desetletjih države v razvoju spopadajo z enim največj ih problemov: urbanizaci jo . Gospodarski položaj mest v državah v razvoju je pravi odsev gospodarskih r azmer v teh državah. Industrija je izredno šibko r azv i t a ; ena od glavnih mestnih funkcij je upravna. Pomanjkanje delovnih mest in s tanovanj ter večkrat administrativni ukrepi proti doseljevanju v mesta povzroča jo nasta - nek barakarskih nasel i j na robu mest . V črni Afriki so mesta sodoben pojav. Izjema je le sahelski pas , k je r so se že pred stoletji pod vplivom Arabcev razvi la mesta. Kolonialisti so ustanavl jal i administrativno-vojaška središča z namenom, da obvladajo kolonialno o z e m l j e . Središče kolonije s sedežem kolonialnega upravitelja (običajno je bi lo ob oba l i ) se je začelo hitro razvi jat i , saj je prek njega potekala vsa povezava kolonije z matično (kolonialno) državo. To središče se je v pr imer jav i z ostalimi r a zv i l o do take mere , da govorimo o p o j a v u p r e s t o l n i c ; vse najpomembnejše funkcije (uprava , banke, šolstvo, zdravstvo, delno industri ja) so se zgost i le v tem mestu, od koder so kolonialne države vplivale na kolonijo. Središča mest so 49 podobna središčem mest v gospodarsko razvitih državah. Tu so: banke, zastop- stva tujih družb, hoteli, trgovine, upravna (vladna) Četrt, stanovanjska četrt bogatih meščanov. Veliko teh dejavnosti je v rokah tujega kapitala. S politično osamosvoj itvi jo se funkcija mesta skoraj ni spremenila: kolonialno upravo je zamenja la domača uprava, glavne dejavnosti pa so še vedno odvisne od matičnih ustanov v tujini. Z a urbanizaci jo v državah v razvoju sta značilni dve potezi: stopnja urbanizaci- je je ze lo nizka ( l e majhen delež prebivalstva živi v mest ih ) , rast mestnega prebivalstva pa je izredno hitra. Če črna Afrika še pred kratkim ni poznala mest, pa so v Latinski Ameriki in Az i j i - kljub večtisočletni tradiciji - imela mesta š ibko vlogo v družbenem razvoju. Že v 60-tih letih so bila največja mesta na sve - tu: New York , Tokio, London, Pariz pojem bogastva in izraz gospodarsko razvite družbe . Dve desetletji kasneje so jih zasenčila mesta v državah v razvoju zaradi svo je vrtoglave ras t i . Verjetno je brez primere ras t Ciudad de Mexica, ki je leta 1978 štel 14 milijonov prebivalcev, 15 let pred tem pa le dva mil i jona. To niso mesta blagostanja, ampak revščine. E k o l o š k i p r o b l e m i . Skokovite družbenogospodarske spremembe v državah v razvoju povzročajo celo vrsto ekoloških problemov, ki ponekod g roz i jo s ka - tastrofo . Če bomo še naprej tako izrabl jal i zemljo kot danes, bomo v naslednjih 20 letih uničili skora j tretjino obdelovalne zemlje na svetu. Podobno bomo do konca sto - let ja ( p r i sedanji stopnji krčenja) preostalo površino neizsekanega produktivnega tropskega gozda skrči l i na polovico. V tropskih predelih je erozi ja čedal je mo - čne j š a . Zarad i nestabilnih prsti ( lateriti ) in obilnih padavin so tu tla veliko bol j izpostavljena erozi j i kot v zmernem pasu. Gozdove ob rekah, ki varu je jo pred prehudimi poplavami, domačini na široko uničujejo, nomadi in polnomadi zaradi povečane potrebe po hrani pretirano pasejo na ekološko občutljivih sušnih in po l - sušnih območjih in uničujejo skromno vegetacijo, ki se izredno težko obnovi. N a č i n i o d p r a v l j a n j a n e r a z v i t o s t i Omenil i smo že , da je ideja š i r jenja kapitalističnega gospodarstva kot izenače- valca gospodarskega razvoja doživela popoln propad. Z razvojem takega gospo- darstva se namreč povečuje odvisnost nacionalnih gospodarstev od središč odlo- čanja in s tem njihova ranlj ivost. Pot v gospodarski razvoj v državah v razvoju ne vodi prek slepega vključevanja v svetovni gospodarski sistem in prek povze- manja tujih vzorov. Države v razvoju so ugotovile, da se mora razvoj poroditi od znotra j , iz lastnih družbenih s i l . Le neodvisen razvoj nacionalnih gospodar- stev lahko da trdne temelje za oblikovanje pravičnega mednarodnega s istema. Izhod iz krize je torej v novi poti gospodarskega razvo ja . Svetovna kriza okolja je posledica de jstva , da je bil gospodarski razvoj v zadnjih dveh stoletjih usmer - jen v r a s t , ki pomeni količinsko večanje materialne proizvodnje, in ne v r a z - v o j , ki pomeni kakovostno izboljševanje človeškega znanja, produktivnosti in 50 medčloveških odnosov ter s tem temeljnih in strukturnih s p r e m e m b v d r u ž b i . Prvotne zahteve po integriranem gospodarskem in ekološkem razvoju ( i m e n o v a - nem " e k o - e k o " r a z v o j ) so se razv i l e v novo celovito in notranje povezano r a z - vojno teori jo in strategi jo . Ekologi j i p rav i j o "ekološki r a z v o j " , sociologi " d ružbenogospodarsk i r a z v o j " , drugi "drugačni r a z v o j " , " r a z v o j , oprt na lastne s i l e " , " integrirani r a z v o j " , "samozadostni r a z v o j " itd. Bistvena poteza vseh pogledov je v tem , da je potrebno spoznati in upoštevati celovitost součinkova- nja naravnih r a zmer z družbenogospodarskimi na določenem območju . Oko l j e ni s i s tem, ki bi živel svoje ž i v l j en j e , neodvisno od gospodarskega in političnega doga jan ja , zato reš itve za k r i z o okolja ne m o r e m o iskati le v novi "ekološki politiki" ali v izbol jšani tehnologi j i , pač pa v novi obliki gospodarskega r a z v o j a . Tako je v zadnjih letih močno pr idobi la na ve l j av i ideja kolektivnega opiranja na lastne s i l e , ki z agova r j a : 1. prekinitev obstoječih vezi odvisnosti , ki j ih prek mednarodnega s i s tema v z d r ž u - je jo dominantne d r žave ; 2. vsestransko mobi l izaci jo domačih v i r ov ; 3. okrepitev sodelovanja z drug imi d r žavami v r azvo ju ; 4. preusmer i tev razvojnih naporov od rast i proizvodnje k zadovol jevanju o snov - nih družbenih potreb l judskih množic . R e g i o n a l i z a c i j a s v e t a n a o s n o v i s t o p n j e r a z v i t o s t i d r ž a v Poleg številnih tipologij d r žav je splošno r a z š i r j e n a delitev d r žav na razvite države in d ržave v r azvo ju . Med obema skupinama pa ne m o r e m o potegniti j a sne m e j e . V p rvo skupino držav uv r š čamo visoko razvite kapitalistične d ržave ter socialistične d r žave . Še bol j kot ta skupina d ržav je pestra d r u g a , ki j o označu - j emo tudi kot " Jug " , zato jo je treba nadal je č lenit i . Ena od t ipologi j takole de l i države v r azvo ju : . , a ) Naftne d r žave , ki so zarad i svo jega bogastva v kratkem času doseg le p o m e m - bne uspehe pr i posodabl janju gospodars tva , po drug i stremi pa j e v nekaterih državah družbenogospodarski po loža j podoben tistim v drugih revnih d ržavah v razvoju ( I r a n ) . b ) D r ž a v e , ki se hitro industr ia l i z i ra jo , s tem pa dož iv l j a j o hitre d ružbenogospo - darske spremembe in sp remembe v prostorskem razvo ju ( B r a z i l i j a , M a l e z i j a , Tu rč i j a , deloma Indija in M e h i k a ) . c ) D r ž a v e , ki se močno industr ia l i z i ra jo in s o dosegle pomembno mesto v m e d - narodni delitvi de la , posebno ( bo l j e izkl jučno) v nekaterih gospodarskih p a - nogah (Južna K o r e j a , Ta jvan , S ingapur , Hong K o n g ) . d ) D r ž a v e , ki so sposobne zagotoviti lasten r a z v o j ob delni pomoči tujih d r žav ( Z a m b i j a , Gabon, P e r u ) . e ) Na j revne j še d r ž ave , ki jih je O Z N spoznala za nesposobne, da bi se same i zv i l e iz nerazvitosti . Po podatkih svetovne banke je 30 d r ž a v , v katerih dohodek na prebivalca ne p reseže 250 do la r j ev na le to , kar š te j emo za " p r a g r ev šč ine " 51 (Bangladeš, Somali ja , Etiopija, Čad i t d . ) . Predstavljena tipologija držav sloni predvsem na gospodarskih kazalcih, zato čutimo, da ne ustreza povsem geografskim potrebam. V veliko pomoč nam je lahko še vedno tradicionalna geografska delitev sveta na kontinente, ki jo i z - bo l j šamo z delitvijo na šest kulturnih reg i j ( območja , na katerih je razvoj s lo - nel na opredeljenem sistemu vrednot, načinu živl jenja, ideološkem sistemu i t d . ) : Indija, Jugovzhodna A z i j a , is lamske države , osrednja-Afr ika, Latinska Amer ika in Južni Pacifik. Te reg i j e lahko postanejo osnova za delitev držav v razvoju na manjše enote. I z b r a n a l i t e r a t u r a 1. Bilten. Center za proučevanje sodelovanja z deželami v r azvo ju , L jubl jana. 2. Fl isar E . , Tisoč in ena pot. Obzo r j a , Maribor 1981. 3. Fl isar E . , Južno od severa . Obzo r j a , Mar ibor 1981. 4. Jambrek P . , Od plemena do d ržave . ( Z a m b i j a ) . D Z S , Ljubljana 1980. 5. Medved J . , A f r ika . FF, PZEG , Ljubljana 1978. 6. Medved J . , Latinska Amer ika . Univerza , Ljubljana 1972. 7. Ridjanovic J . , Brazi l . Školska knjiga, Zagreb 1980. 8. Stanovnik J . , Mednarodni gospodarski s istem. Od dominacije k enakoprav- nosti. D Z S , Ljubljana 1982. 9. Vertot N . , Nastaja nov zeml jevid sveta. GO 23, 1 -2 , s . 38-49. 52