Gospodarske stvari. Uravnavanje gruntnega davka. (Izv. dopis iz Ptuja. — Dalje in konec.) III. Najdejo se tudi taki strici in jaz jih sam par dobro poznam, ki neznajoč prav ničesar, kaj se po širokem svetu godi, po krčmah radi kričijo: tem novim dačam ni nikdor drugi kriv, kakor g. Herman in drugi slovenski poslanci, saj nTagespošta" in tudi ,,mestni gospodje" tako pravijo. Na to Vam imam povedati: taki golč je ravno tako, kakor postavim, če bi kdo rekel: jaz, namreč pod tem člankom podpisani, sem kriv, ako pri Kapelskej šoli morebiti to ali ono ni v pravem vedn ; kajti jaz kot rojen Kapelsčan raoral bi zato skrbeti, da bo tam vse ravno celo tako, kakor si to poedini želijo. One, kteri tidijo, da so slovenski deželni in državni poslanci vzrok bodočej višjej dači štajerskc zemlje, niorain uajpopred zapitati: kteri od našib deželnib poslancev pa je bil kedaj ud ktere cenilne okrajue koraisije? Odgovor: uobeden in nikcdar ne. Pojdimo tedaj dalje! Izdelke okrajnib komisij dobila je potem v roke deželna knmisija v Gradci. Kateri so bili udje deželne komisije, to Vam je vse po imenu povedal ,,Slov. Gosp." v svojem 7. številu letošnjega leta na strani 54. Ali ker po starej slabej navadi dstega lista bržčas več nimate sbranjenega, Vam tukaj ponovim, kar je na strani 54. stalo od reči do reči. Tam se čita: ,,Deželna komisija za Štajersko zborovala je v Giadci počemši od dne 16. aprila 1. 1875. Koraisiji bil je predsednik baron Kiibeck, njegov iiamestnik plern. Neubauer, komisarji pa C. Serraonet, J. Acbleituer, K. Pacbmann, Jal. Hruby, J. Heinricb grajšfak, dr. J. Mulle notar, baron Konrad grajščak, Mat. Lobninger fužinar, baron Washington grajščak, J. Pairbuber, dež. poslanec. Toti gospodje so sami ueniški liberalci. Razvidno je tudi, da ni bilo med njimi ne g. Hermana, ne g. dr. Vošnjaka, pa ne g. baiona Goedelna. Ti so popolnem uedolžni na tem, da so najprej okvajne komisije, pri katerih so pri nas sodelovali znani nemškutarji: Soischagg, Stadler, itd. potem pa deželna komjsija čisti dobodek pri zemljiščib na Stajerskem od 7 milijonov potisnoli do 13 milijonov in zakrkili, da nam hočejo sedaj davek povisad za 42780011. To imajo netnški liberalcisauii na rovašu". Zapomuite si tedaj zdaj, kako se je ta reč godila. Če bi bilo pri tein ostalo, kakor je ta štajerska deželna komisija pieccnila čisti dobodek, inorala bi Štajerska zanapiej 879.000fl. dače plačevati več, kakor dozdaj. Ali na srečo prišel je izdelek gori imenovanih komisarjev iz Gradca v Beč centralnej komisiji v roke. V centralnej koniisiji bili) je 36 udov iz vseb dežel tnkajšnje^polovine cesarstva. Med temi 36 iiila sta dva Stajerca, namrcč gg. Pajerhuber in Walteiskircben. Tej ceutralDej komi.siji zazdelo se je, da i5tajerska zemlja, ktcra je po izkazu prejšnjega katastia imelM samo 7,654.000 fl. čistega prilioda od vseb zemljišč, tudi zdaj ne more toliko piilieda imeti, kakor je deželna komisija v Gradci napod]:></[ izdelkov okrajnib komisij bila izračnnila. Deželna komisija v Gradci rekla je uamieč: čisti prihod štajerskib zeroljišč znaša 12,861.000 gld. Centraina komisija v Beči pa je rekla: tolikega prihodaŠtajerska ne more imeti, ampak le 11,217000fl. Ko bi bilo pri tem ostalo, kakor jedeželaa knmisija rekla, morala bi, kakor sem že opomnil, Štajerska zanaprej poluib 879.000 gld. na leto več jjlačevati, kakor dozdaj. Vsled tega pa, ker se je v Beči pri centralnej komisiji čisti prihod za 1,644.000 fl. znižal, bo ta nadavek na leto mesto 879.000 fl. le samo 437.800 fl. Saj je to tudi precej par grošev ali itak za dobio polovico menje, kakor so uam namenili v Giadci nadrobiti. Na konci naj še Vam povem, da je vsled konečnega zaključka centialne koinisije čisti pribod od zemljišč v cenilnem okraji ljutonieskem preračunien na 332.024 fl. v okraji glavarstva ptujskega pa na 919.586 fl. Zatoraj se bode v okrajnem glavarstvu Ijutomerskem plačevalo od zemijišč 73.377 fl.; v celem glavarstvu ptujskem pa 203.229 fl., to je, če pri tem ostane, kakor se zdaj namerava, da bo se namreS od čistega prihoda 22',',0% dače zahtevalo. Dozdaj pa so v celem ljutomerskem poglavarstvu plačevali 72.395fl., namrec v gornjeradgonskem okraji 36.033 fl. v ljntomerskem pa 36.362 fl. Iz tegaje razvidno, da bo zanaprej celo ljatomersko poglavarstvo 982 fl. več plačcvalo, ako se po reklamacijah čista nič ne bi znižati dalo. Toda ker je posebno pribod od vinogradov mnogo previsoko vcenjen, verjetno je, da bodo pametuo napravljene reklamacije še marsikaj pomagale. Vzrok previsoke cenitve čistega prihoda od vinogradov je na vsak način tudi v tem najti, ker bila je v onib letih, ko so okrajne komisije delovale, vinska cena neuavadno visoka, kakor morebiti nikdar popiej in dolgo let zopet ne bode, in ker smo pred letoin 1870 zaporedoma nekoliko precej dobrih vinskih letin irneli. Obžalovanja vreden pa je ptujski cenilui okraj. Čisti prihod v cenilnem okraji ptujskem naračunjen je od centralne komisije v Beči, koja je, kakor sem že omeuil. v Gradci od deželne komisije na podlagi okrajnib komisijskih vceaitev izračunjeni prihod za l'644.000 fl.znižala, znaša 919.586 fl. Od tega bo šlo 2-2xj^% to je 203.229 fl. na dačo. Dača od zemljišč bo v celein ptujskem poglavarstvo tedaj za 39.010 fl. večja. Dozdaj so namreč plačevali 164.219 fl. v celem poglavarstvu, in sicer je plačeval: okraj ptujski 98250 gld.; ormožki 50177 fl ; rogački 15.792 fl. Od teh 39.000 fl. večjega plačila bo se brž ko ne skoro vse ptuj(•kemu okraju naložilo. Bog pomagaj! Kako je to piišlo, o tem imaiii nekako svoje nazore; sčasotu bo se to tudi vendar reči smelo. Iz vsega, kar sem o tej zadevi pisal, se jasno razvidi, ka so slovenski deželni in dižavni poslaci na previsokej uovej dači celo nedolžni, največ bilo je odvisno od prvega in diugega koraka, to je od okrajne in deželue komisije  Tako podlago insa tedaj bedasto bibranje onih sršenov, kteii nikdar nič ne čitajo, če pa včasi kde kaj na levo uho čnjejo, stvar celo nanpak razumejo, pri tem pa si mislijo, ka njib ljudje Bog ve kako občudujejo, če 8 pešico po mizi udrihajo, po nemški preklinjajo, slovenske poslance in nSl. Gospodarja" obrekujejo. Ce bode potrebno in mi časa ne zmanjka, bom Vam ob prilikipa kaj povedal. Jos. Žitek. M. Kako najbolje kaže mlade purice hrauiti. Prav mladim puricam gre najmenje po 5krat na dan hrano polagati, zjutra, opoldne, zvečer in tudi še med tem časom. Ker pure hitro rastejo, zato je tudi treba, da se pogosto in obilno s primerno hrano krmijo. Večji del prve hrane mora biti mleko v raznib podobab. Prve dni jim je dobro polagati krub, ki se je v namolzenem mleku močil. Za pijačo se jim postavlja tndi mleko. Pozneje se jim sme vže kislo mleko s krušno mečo polagati. Še pozneje se jim poklada sir, kteremu se drobno rezani zeleni čebulovi listki primešavajo. Pokazalo se je, da je prav dobro sir nekaj malo g štupo od paprike potrositi. Nekteri purorejci priporočajo kot prvo hrano drobno sekana trdo skuhana jajca. Vendar pa ta hrana ni neobhodno potrebna. Ko so purice vže 2—3 tedne stare, se jim sme v pičli meri kuhane turšice v sir z čebulovimi listki pomešane pridjati, kar njibovo rast prav vidno pospešuje. Za vodo iu mleko se jemlj6 prav plitve posodvice, ker se purice, če se jim voda in mleko v globokih posodvah postavlja, le prelahko zmočijo in rade poginejo. Ob vsakem krmljeoji se mora puricam ravno toliko krme dati, kolikor so je ravno v stanu povžiti, vse, kar je več, njihovemu zdravju skoduje. Kdor purice tako krmi in z njimi tako ravna, tega živalice ostanejo vedno jedične in bodo lepo in krepko rastle. M. Prav zarano krompirja priredimo, ako vzamemo lese, kakoršne se rabijo, da se na njih jeseni sadje suši. Na take lese se nadevlje semenskega krompirja in potem se lese v kravji hlev pod strop obesijo. Tu začne krompir cime poganjati in ko so te vže dosti močne, se krompir posadi tako, da so cime navzgor obrnjene. Seveda se cime ne smejo poškodovati. Zemljišče, na ktero se krompir sadi, niora biti nekoliko visoko ležeče in pa subo. Ko se je krompir posadil, se vse zemljišče pokrije s slamnatim govejim gnojem. Ko dež ta gnoj izpere, je krompir vže toliko vzrastel, da se more okopati in osipati. Slamnati gnoj, ki je dozdaj mladi krompir mraza in slane varoval, se pozneje z grabljami pograbi in z zemljišča odpravi.