RM 0.15 ИагдшапкпБо^ V*rla* шИ eohrlftlelttmg: Kl#genfurt, BUmarokrin^ IS, Pottfaeh 116 / Beaufwpr«!« (im топш Mhlbar) monatUch RM 1.— fret Haua (etnachlieBHeh RM 0.90 ZuatellgebUhr AMMeteOtBffen đer aettmg Mr den ma laufendes Monate aagencMunen Nr.9L Elagcofort, den 14. Angnst 194%. 8. Jahrgang.' Trelja bilka ob Ladoškem jeiern Sovražni izkrcevalni poskus zapadno od rtiča Oriando iz]alovl]en Oberkommando der Wehrmacht je dne je dne 12. avgusta objavilo: Na kubanskem mostišču, ob Miusu in srednjem Doncu je potekel dan brez bistvenih bojnih dejanj. Jugozapadno od Orla so se izjalovili napadi več sovjetskih divizij. Tudi v prostoru južno in jugozapadno od Vjazme je napadal sovražnik dalje. Medtem ko na južnem delu tega odseka bojna dejanja še niso zaključena, so bili na ostalih frontah Sovjeti odbiti z visokimi zgubami. Sovjeti so zgubili včeraj 120 oklopnja-kpv. Zračno orožje je zopet poseglo navzlic neugodnemu vremenu na žariščih v kopenske boje. Uničilo je v zadnjih dveh dneh 83 sovjetskih letal, V tretji bitki južno od Ladoškega jezera so pod vodstvom Generalfeldmarschalla KUchlerja, Generalobersta Lindemanna in Generala der Infanterie Woehlerja stoječe čete, podpirane od po Generalu der Flieger Kortnu vodenih odredov zračnega orožja v času od 22. junija do 6. avgusta v junaških bojih odbile naskok 8. in 67. sovjetske armade in s tem izjalovile prodorne namere sovražnika. Razen v poročilu oborožene sile imenovane 1. Infanteriedivision sta se posebno odlikovali v tej bitki 55. Gebirgsja-gerdivision in ostpreuUische 11. Infanteriedivision. Na visokem Severu so ponovili Sovjeti piloti na odseku Louhi na novo pridobljenim postojankam svoje nasprotne napade, ki so bili razbiti že pred glavno bojno črto. Lahke nemške pomorske bojne sile so potopile v noči na 11. avgust pred kavkaško obalo en sovjetski topničarski čoln in en brzi čoln in so težko poškodovale še enega nadaljnjega. Druge nemške pomorske bojne sile so vzele v isti noči uspešno pod ogenj sovjetske postojanke na fronti ob Miusu, ki so blizu obale. Na Siciliji so potekla odstavljalna premikanja na skrajšano postojanko mostišča po načrtu. Na severnem odseku vzdolž po obalni cesti pritiskajočemu nasprotniku so bile prizadejane v žilavih obrambnih bojih znatne zgube. Močnejši sovražnikov izkrcevalni poskus zapadno od rtiča Orlando je bil s sodelovanjem zračnega orožja v največjem delu odbit že pred obalo, izkrcani deli nasprotnika so bili uničeni. V obalnem prostoru zasedenih zapadnih ozemelj in v prostem lovu nad Atlantikom je bilo sestreljenih pet sovražnih letal in ena velika zračna ladja. Odred težkih nemških bojnih letal je napadel v noči na 12. avgust ozemlje vojne iuke Plymouth kot tudi vojaške cilje v Bournemouthu z velikim številom razstrel-nih in zažigalnih bomb. Vsa zaposlena letala so se vrnila. Motilni napadi posameznih angleških letal v pretekli noči v Zapadni Nemčiji so povzročili samo malenkostno škodo na poslopjih. Reicheinarechall z QroBadmlralom D on 11 z o m Fttbrerhsuptquartleru pri raiRovoru v (iPresse-Hofmanii, M.) Sovjetska zvezda na čepicah bandilov Ruski in goreniski glasovi svare! 1,2 milijona brl ladiiskega prostora zadeleya Neustrašno izvedeni napadi proti sovražnim iadiam v Sredozemskem morju Berlin, 13. avg. V štirih tednih najhujših bojev proti anglešfco-sevemoameriški izkrcevalni mornarici v pomorskem ozemlju Sicilije je postavilo nemško zračno orožje velik del ladijskega prostora, s katerim razpolaga sovražnik v Sredozemskem morju, popolnoma ali vsaj za daljšo dobo izven boja. 325 prevoznih ladij s skupno tonažo več kot 1,2 milijona b r t je bilo zadetih po nemških bombah in zračnih torpedih. Brezdvomno je ugotovljena potopitev 33 prevoznih ladij s tonažo 154.000 brt, dveh rušilcev. treh brzih čolnov, dveh korvet, enega spremnega čolna in velikega števila izkrcevalnih čolnov. S totalnim uničenjem nadaljnjih 58 trgovskih ladij 8 skupno tonažo 278.750 brt se lahko računa. Med enotami vojne mornarice, katere so napadla in poškodovala naša bojna letala, se nahajajo ena bojna ladja, ena nosilka letal, 19 križar k, 14 rušilcev in precejšnje število manjših bojnih vozil. Tudi italijansko zračno orožje je doseglo y boju proti sovražnim prevoznim ladjam dobre uspehe. Potopilo je 24 trgovskih ladij s skupno tonažo nad 170.000 brt, nada- ........—i«——I I —> Sovjetska namera preprečena Madrid, 13. avg. V svojem vojaškem tedenskem pregledu piše list »Hoja del Lu-nes«, da je z izpraznitvijo Orla doseženo »krajšanje fronte rezultat gigantske ugo-nobljevalne bitke, katera se je začela 5. julija in je stala boljševiško armado fantastične množine municije, orožja in ljudi, katere izgube niso v nobenem razmerju s t^tičnimi uspehi. Doseženi cilj zgubi radi bližine novih nemških obrambnih črt vsako strateško vrednost in Sovjeti niso nič bliže svojemu namenu, da namreč vzamejo Ukrajino zopet nazaj. Brez Ukrajine bi morali pričakovati Sovjeti tretjo vojno zimo, katera bo prinesla narodu in četam neizmerno stisko, dočim zavzema Nemčijo za svojimi močnimi položaji s svojo vojsko, kateri se prizanaša z elastično obrambo, zavarovan položaj. Ije eno križarko, šest rušilcev, tri podmornice in več majhnih enot vojne mornarice. Napadi nemškega in italijanskega zračnega orožja so se začeli v trenutku, ko so se bližali sovražni ladijski odredi v noči na 10. julij jugovzhodni konici Sicilije. Težišče njegovih napadov se je prestavilo nato na pristanišča Avguste, Sirakuze in na prevozne ladje, ki so bile zasidrane v pomorskem ozemlju Catanije. Hude napade proti Malti in Bizerti, od koder je v glavnem preskrboval sovražnik svoje čete na Siciliji. Poleg težkih odredov bojnih letal so bombardirale skupine razrušilnih letal in bombnikov ођ vsakem dnevnem času sovražna zbiranja ladij in so prizadejale sovražniku v neustrašeno izvedenih nizkih napadih nadaljnje občutne zgube ladijskega prostora. »Grozili eo nam s strojnimi pištolami in puškami, tako da nam ni ničesar drugega preostajalo, kot da smo šli z njimi. Sovjetskih zvezd na čepicah banditov nismo bili voseli, ker imamo od sovjetske zvezde že itak dovolj«. Tako poročajo nekateri delavci iz Vzhoda, kateri so bili pri nekem' napadu tolp prisiljeni, da so šli z banditi v gozdove. Ti Rusi, kateri so prišli kot delavci k nam v Reich, so po lastnih pripovedovanjih noč in dan mislili samo na to, kako bi čimprej mogli banditom zopet uiti. Beg se jim je posrečil. S temi izjavami dokazujejo tudi ti "kusi, da vodstvo banditov ne namerava ničesar drugega, kot boljševizirati vso Evropo in samo ob sebi razumljivo tudi Gorenjsko. Mora se nam priznati, da imamo prav, če rečemo, da je za Gorenjca nevredno in nečastno, da bi bil bandit. »Od sovjetske zvezde imamo že itak dovolj!« Tako so rekli ti vniivši se delavci iz Vzhoda, ki so bili srečni, da so zopet v varstvu Rcicha. Ljudje ,ki so že enkrat morali živeti pod sovjetsko zvezdo, nimajo nobenega poželenja več po boljševiški vladi. Sovražijo jo. Ti ljudje tudi ne nasedajo več nobenim obljubam banditov in s tem bolj-ševikom, tudf potem ne, če jim obljubujejo vse možne reči. »Vkljub temu se nam ni IVemške pomorske bojne sile \ Črnem morjn Posebno priznanje Qrofiadmirala - Stalno ogrožanje sovjetske mornarice Berlin, 13. avgusta. Vrhovni poveljnik vojne mornarice, GroBadmiral Diinltz, je izrekel poveljniku v Črnem morju nahajajočih se pomorskih bojnih sil vojne mornarice *voje posebno priznanje za uspehe, ki so jih dosegle njemu podrejene enote. Kmalu po začetku sovražnosti s Sovjetsko zvezo so nastopile najprej posamič, potem pa v vedno večji meri nemške pomorske bojne sile v črnem morju, katere so bile kasneje po zavzetju najvažnejših sovjetskih črnomorskih pristanišč ojačcne tudi z mornariškim topništvom. V brezštevilnih ofenzivnih sunkih, ki so se vršili pogosto noč za nočjo proti sovražnemu pomorskemu prometu, so lahke nemške pomorske bojne sile in podmornice doslej potopile 65 ladij, predvsem petrolcjske ladje, prevozne ladje, lahka vozila in vozila za nove pošiljke sovražnika 8 skupno 92,400 brt in številne druge poškodovale. Razen tega so bile v istem času potopljene: sovjetska poveljniška ladja flotilij »Moskva«, en torpedni čoln, trije brzi čolni, en topniški čoln, ena podmornica, en spremni čoln, tri stražne ladje in dve oklopljeni stražni ladji. Zguba skoro 100 tisoč brt prevoznih ladij in trinajst vojnih ladij posebno težko zadene Sovjete, ker z odvzetjem vseh na severnem delu Črnega morja nahajajočih se ladjedelnic nc morejo več graditi novih ladij. Poleg teh uspehov proti sovjetski vojni in trgovski mornarici, je treba posebno poudariti izredno velike pomorske prevoze vojne mornarice, ki so povsem izpolnili med premenljivimi boji vse na njo stavljene zahteve vkljub neugodnim bojnim pogojem in dolgemu slabemu vremenu, predvsem pozimi. Z o žirom na že dolgo časa trajajoče boje na kubanskem mostišču, ima prav poseben pomen pošiljanje novih pošilj preko morja. Sovjeti uporabljajo, spoznavši važnost teh novih pošiljk, že skozi mesece več podmornic in v preteklih tednih vedno bolj lovska in bombna letala proti temu prometu • ' ■ (Nadaljevanje tla 2. strani.) dopadlo v taborišču, ker nismo hoteli imeti z banditi ničesar opraviti«. Tako so izjavili, ko so se vrnili in so pristavili, ko so opisovali svoje vtise v taboriščih banditov: »Posebno mlajši (mišljeni so mlajši Gorenjci, ki so bili privedeni s silo v taborišče), so jokali ves dan.« Kdo bi se torej čudil, če sliši, da so z njimi med potjo vedno zelo grdo ravnali? Gotovo ne! Delavci iz Vzhoda so rekli, da so čakali vedno samo na priložnost, kako bi prišli kjerkoli do nemških patrulj, da bi pri tej priložnosti ušli. Njih želja bi se tedaj tudi izpolnila. Banditi so se čutili v zadnjem času, zelo vame. Z njimi tudi gotov del gorenjskega prebivalstva. Kajti marsikdo je prisluhnil bahaškim geslom banditov in marsikateri dogodek zadnjega časa je povečal vero v lažno agitacijo, ki jo vodijo Moskva, London in Washington. Te dni je bilo gorenjskemu prebivalstvu sporočeno, da je bilo na Sairachbergu ubitih 44 banditov in 93 ujetih. Gotovi krogi-se v svoji nemoči in v svojem hlepenju hočejo kazati močne in ničesar drugega storiti, kot da dvomijo v ta nemški uspeh. Njim ne bo preostajalo po skorajšnjem ob-javljenju imen in slik ujetih banditov nič drugega, kot molčati in brez velike pozornosti priznati poraz na Sairachbergu, kot že mnogo drugih. Državna oblast je zopet en- , krat po dokazani, deloma od Gorenjcev yse-, kakor napačno razumevani potrpežljivosti,. naenkrat zopet zgrabila. Da je podana moč , za nadaljnje zgrabljenje, je dokazalo novo podvzetje proti banditom te dni. Udarna moč za to podvzetje je bila vsekakor takšna, da ni potreba zato iskati posebej prič v prizadetem ozemlju. Razumni- Gorenjci se vsekakor oglašajo * in sporočajo: »Svarilo fantom v gozdu«; »Nikar se ne pustite varati in ne idite k zločincem v gozdove, to vas stane življenje. Bodite si svesti tega, da vas vabijo v gozdove oni, ki preje niso bili vzgled lepega življenja, temveč so že v prejšnjih letih napravili razpad med vami In narodom. Prosim vas, če ste gorenjski fantje, da se tako zadržite, kot se spodobi in ne kot ArnavtI. Prosim vas, da se ne ponižate pod žival. Za gorenjske fante ni primerno takšno cigansko življenje, prav za prav bi se moralo nazvati Se slabše. Žalostno je, in nismo kaj takega pričaliovali od vas, fantje. Poglejte nekoliko nazaj v stare katoliške časopise in boste takoj prepričani, kdo so bili nasprotniki vsega dobrega In dostojnega. Rečem vam, samo poglejte, po- stran 2. — štev. 64. K A R A W A NK%N BO T E Sobota, 14. avgusta 1948. glejte nazaj in lideli boste, kje so se dogodila že preje taka dejanja kot sedaj. Kdor je doma iz dobre hiše, ne moreživetistalnovgozduinsa-nio od tatvine, brez dela ; ne more razdirati mostov, električ-nihvodovindrugihposlopij. Dostojen človek ne more ustreliti žena in mater več otrok, ne -more ubijati nedolžnih ljudi in tnučiti starcev. Ne more uničiti vsega, kar je dobro in dostojno. Gorenjski fantje, ne obtežite vaše vesti, živite dostojno, vrnite se nazaj k nam in nam vsem bo dobro v velikem nemškem Reichu in na svetu sploh. Joaip Kovač Vsakemu Gorenjcu dajem te besede v premislek. A. M. Japonska se priprailja za velenapad Samo navidezno pasivna. Koncerni blagovnih Mš ustanavljalo oboroževalne družbe Nemške pomorske bolne sile v Črnem morju (Nadaljevanje s 1. strani.) za nove pošiljke, ne da bi doslej dosegli upoštevanja vredne uspehe. Tekom Številnih sovjetskih zračnih napadov na naše konvoje, kateri so bili pogosto izvršeni po močnih odredih, je zgubilo nasprotnikovo zračno orožje radi hitro in gotovo delujoče obrambe naših zaščitnih vozil in krovnega protiletalskega topništva naših prevoznih ladij 62 letal. Sestrelitev nadaljnjih 18 letal še ni dokončno ugotovljena. Pri tem niso upoštevani sestreli naših lovskih letal, ki spremljalo in ščitijo konvoje. Poleg prevažanja stalnih novih pošiljk za naše ,na kubanskem mostišču se bojujoče čete vojske, je posegla vojna mornarica iz morja sem pred nekaj časa vprvič v kopenske boje na fronti ob Miusu in je dosegla pri večkratnih nočnih obstreljevanjih dobre uspehe. V istem Času so bili cilji ob Ku-banu. in vzdolž vzhodne obale Azovskega morja stalno in uspešno obstreljevani. To smotrno delovanje naših pomorskih bojnih Bil onemogoča nasprotniku, da izvede svoje nove pošiljke ob obrežju pod zaščito noči in omejuje podvzetja svojih bojnih vozil samo na priložnostne sunke, tako, da je sovjetska črnomorska mornarica stalno ogrožena v svojih odločitvah in pri izvedbi potrebnih podvzetij. Tokio, 13. avg. Slejkoprej trezno in realistično motre vojni položaj na Japonskem — tudi navzlic - lokalnemu napredovanju ameriške ofenzive na jugozapadnem Pacifiku. To zadržanje se izraža v nekem govoru, katerega je imel vodja tiskovnega oddelka armade v cesarskem glavnem stanu, generalni major Yahagi, v japonskem industrijskem mestu itobe. »Ne pustimo se pri presojanju položaja na Pacifiku«, tako. je izjavil japonski častnik, »vplivati od želja, temveč računamo kot realisti pri naših pripravah tudi e sovražnikovimi načrtL« To dejstvo zahteva nadaljnje povečanje oboroževalne proizvodnje. Najnujnejše naloge,' katere mora sedaj izpolniti japonski narod, 80 v povečanju izdelovanja letal, v izboljšanju prometa In v zaposlitvi vseh znanstvenih in tehničnih sredstev za vojne naloge. Glede vojnega položaja na Pacifiku je Yahagi nadalje izjavil, da je stopilo zadržanje Japonske napram vojaškim načrtom sovražnika sedaj v pričakujoč, toda samo navidezno pasiven štadij, ki služi pripravi novega velenapada. Kot da bi potrebovale besede japonskega glasnika armade o povečanju vojne proizvodnje Se podčrtanja, so stavili na razpolago mnogi japonski koncerni trgovskih hiš, kot je bilo naznanjeno v nedeljo, velik del svojega kapitala za nove gradnje oboroževalnih tovarn. Dva koncema sta ustanovila posestrimski družbi, ki gradita letala. To je dokaz zato, da se zavzemajo velika gospodarska podjetja Japonske ravno tako za poražen je nasprotnika kot narod sam. Sovražna prevozna mornarica zopel ležko prizadela Nadalln]! prodorni posKusi sovražnika na Vzitodu izjalovljeni Oberkommando der Wehrmacht je dne 11. avgusta objavilo: S kubanskega mostišča in odseka ob Miusu sporočajo samo o slabejših sovjetskih sunkih. Lastno napadno podvzetje je doseglo zastavljeni cilj. V prostoru Bjelgoroda se nadaljujejo težki premenljivi boji. Močni sovražni prodorni poskusi pehote in oklopnjakov so se izjalovili, pri čemer je bilo odstreljeno veliko Število ок1сфпја-kov. V odseku zapadno od Orla so se zruSili ravnotako številni sovražni napadi. Tu je bilo samo v območju ene divizije oklopnjakov odstreljenih 61 sovjetskih oklopnjakov. Tudi v prostoru južno in jugozapadno od Vjazme je nadaljeval nasprbtnik svoje prodorne poskuse z nezmanjšano silo. Raz-ven posameznih, popolnoma krajevnih vdorov, je ostala fronta čvrsto v nemških rokah. Uspešni obrambni bofi ' Posebno težke zgube SOvjetov v prostoru Bjelgoroda Wehrmacht je dne Oberkommando der 10. avgusta objavilo: Na kubanskem mostišču bo se zrušili po oklopojakih in bombnikih podpirani napadi Sovjetov. Medtem ko je bilo na fronti ob Miusu iztrgano s presenetljivim lastnim napadom nasprotniku važno višinsko ozemlje, je vla,-dalo v ostalih odsekih ob Miusu in ob srednjem Doncu samo malenkostno bojno delovanje. V pro.4toru Bjelgoroda se nadaljuje veleboj. Radi močnih napadov zračnega orožja je imel sovražnik posebno v tem odseku težke zgube. Zapadno od Orla so se izjalovili tudi včeraj vsi prodorni poskusi boljševikpv v težkih, za sovražnika zgub polnih bojih. Tudi jugozapadno in zapadno od Orla so neprestano napadali Sovjeti po dovedbi novih moči in z uporabo novih oklopnjakov, metalcev ognja, topov za salve in bombnikov. S podporo močnih odredov bojnih in strmoglavnih letal in bombnikov so odbile naše čete vse napade ob visokih sovražnih zgubah in so z zadetki onesposobile veliko število oklopnjakov za premikanje. Južno od Ladoškega jezera so se uspešno nadaljevali tudi na tej fronti zopet začeti boji. Včeraj so zgubili Sovjeti na vzhodni fronti 215 oklopnjakov. V zračnih bojih je bilo uničenih 8. in 9; avgusta 119 sovjetskih letal. Na severnem odseku sicilske fronte so bile odbite sovražne skupine. Poizkus, da bi s slabimi močmi preko morja obkolili пазбе severno krilo, so obrezuspešile naše čete z nasprotnim napadom, lia ostalih frontnih odsekih vlada krajevno bojno delovanje. Pri napadanju ladijskih ciljev na severni obali so zadfela težka nemška bojna letala en sovražni rušilec. V pomorskem ozemlju pred Avgusto so bile potopljene tri srednjevelike prevozne ladje, ena križarka in dve manjši sovražni enoti sta bili pa poškodovani Po dnevnih napadih sovražnih letalskih sil proti nekaterim krajem zasedenih za-padnih ozemelj, so vrgli preteklo noč odredi angleSkeg« Rsačmejga orožja rajsetrelne ia zažigalne bombe na mesto Mannheim. Nastale so požarne škode v stanovanjskih četrtih, prebivalstvo je imelo malo zgub. Po dosedanjih poročilih je bilo sestreljenih 13 sovražnih letal. Nemške pomorske bojne sile, krovno protiletalsko topništvo trgovskih ladij in mornariško protiletalsko topništvo so sestrelili od 1. do 10. avgusta 42 sovražnih letal. ________ Križarka uničujoče zadeta Berlin, 13. avgusta Italijanska torpedna letala so zadela v noči na torek v pomorskem ozćmlju sovražno kržarko in eno prevozno ladjo s 3000 brt s torpedi tako težko, da je računati z njuno zgubo. Nadaljnja prevozna ladja s 3000 brt je bila tudi zadeta in te£ko poškodovana. Južno od Ladoškega jezera je izvedel sov-, ražnlk krajevne sunke, ki so bili ravnotako zavrnjeni. Na vzhodni fronti je bilo včeraj odstreljenih 348 oklopnjakov. Zračno orožje je poseglo.na vseh težiščih 2 močnimi odredi bojnih letal in letal za boj iz bližine v bitko in je razbremenilo hudo se boreče čete. Na visokem Severu so zavzeli nemški gorski lovci v neprehodnem ozemlju pragozda po sovražniku žilavo branjeno višinsko postojanko in jo držali proti številnim z močno topniško in letalsko podporo izvedenim sovražnim nasprotnim napadom. Sovjeti so utrpeli pri tem težke zgube. Na Siciliji so odbile naše čete na severnem odseku sovražne napade pri gibljivem vojskovanju. S srednjega in južnega frontnega odseka poročajo samo o razvidniškem delovanju in delovanju napadnih čet sovražnika. Pri nočnih napadih težkih nemških bojnih letal proti sovražni prevozni mornarici pred Auguato.in Sirakuzo so bile uničujoče zadete štiri prevozne ladje s skupno 21000 brtj hudo poškodovanih pa je bilo sedem nadaljnjih velikih ladij, med njimi ena bojna ladja. Podnevi so napadli nemški bombniki 8 presenetljivim sunkom proti severni in južni obali otoka razkladanja sovražnika v njegovih oporiščih za nove pošiljke. Z bombami in zadetki krovnega orožja so poškodovala enega rušilca, štiri prevozne ladje in večje število izkrcevalnih čolnov. Preteklo noč je vrgel sovražnik razstrelne In zažigalne bombe na mestno ozemlje Niimberga. Nastale so požarne škode in razdejanja v stanovanjskih blokih, na kulturnih mestih in javnih poslopjih. Prebivalstvo je imelo samo malo zgub. Nočni lovci in protiletalsko topništvo so sestrelili po dosedanjih ugotovitvah 14 napadajočih bombnikov. Brza nemška bojna letala so napadla v noči na 11. avgust brez lastnih zgub vojaške cilje v Srednji Angliji z vidnim uspehom. Prvi BriilantentrSger vojne mornarice Berlin, 13. avgusta. Fiihrer je podelil dne 9. avgusta Korvettenkapi№nu Wolf^angu Luethu, poveljniku neke podmornice, kot sedmemu vojaku nemške oborožene sile, dae Eichenlaub mit Schnertern und Brillanten zum Bltterkreuz des Eisemen Kreuzes. Korvettenkapitftn Wolfgang Lueth je kot poveljnik podmornice prvi imetnik tega najvišjega nemškega hrabrostnega odlikovanja v vojni mornarici, katero mu je podelil Fiihrer po 15 izredno uspešnih vožnjah proti sovražniku, na katerih je potopil 46 ladij s skupno tonažo 254.000 brt In eno sovražno podmornico in torpediral dve nadaljnji ladji in enega rušilca. Razen tega je izvedel uspešno minsko podvzetje. Sodni Zdravniki o Vinici Berlin, 13. avgusta. Iz Vinice je prispela v Berlin pod vodstvom dr. Wfignerja, vodje zdravstva za zasedena vzhodna ozemlja, komisija najbolj znamenitih sodnih medicincev nemških vseučilišč. Ti visokošolski profesorji so vršili preiskave na vrtu moritve Y Vinici na kraju ka- tere preiskave, ki so zabeležene v zapisku, mečejo novo luč na boljše viška grozodejstva. Predno je odpotovala komisija, je ReichsgesundheitsfUhrer dr. Conti obsežno poučil profesorje o dosedanjih znanstvenih ugotovitvah. Zastopniku Reichsgesundflih-rerja, katera se mudi v iz zraka ogroženih ozemljih, dr. Schiitzu, vodji zdravstvenega urada in urada za narodno zdravje NSDAP, so izročili zapisnik. Pri tem je izrazil dr. Wagner zahvalo Reichsministra fur die be-setzen Ostgebiete. Reichsgesundflihrerju in članom komisije za znanstveno preiskavo. Prof. dr. Schrader, predsednik Deutscher Gesellschaft flir Gerichtsmedizin und Kri-minalistik, je izjavil, da smatrajo visokošolski profesorji za svojo moralično dolžnost, da popišejo na lastne oči zaznane boljševi-ške metode akademski nemški mladini tako temeljito, da tega nikdar ne bo pozabil nemški narod. Dr. SchUtz je izvajal, da pred zgodovino ni pristnejšega dokaza za funda-mentalna nasprotja boljševiškega uničevalnega principa in obnovnega nacijonalsoci-alizma, kot mnoštveni grobovi Katina In Vinice. Kultura, znanost In rasa nemškega naroda kažejo svetu Vinico kot plameneč poziv. Гг1Р€М0сШ1 »Nemško civilno prebivalstvo je dokazalo, da lahko prenese bombardiranja ravno tako dobro, kot svoj бал angleški narod<, piSe londonski Časopis »Splaere« v uvodniku o vojaškem položaju. Ce bi ta ugotovitev ne bila resnična, potem bi morala v zadnjih Šestih mesecih na nemška mesta odvržena množina bomb že doseči svoj namen- NeniSki velei»08lanik v Nanklngti, Dr. Wi5r- mann, je prispel v sredo v Tokio. Mudil se bo nekaj tednov v japonskem glavnem mestu- Dne 33 Julija so začele japonske enote vojnega zrakoplovstva svoje operacije proti ameriškim letalcem, ki so nastanjeni na Kitajskem ter so pri tem hudo poškodovale celo vrsto sovražnih letalskih oporišč, kot Hen-gyang, Ldngling, Proting In še druga, prt č*. mer je bila uničena tretjina na Kitajekem nastanjenih ameriških letal, po številu skupno 44. Oddelek prostovoljcev modre divizije, obstA" јеб iz 40 častnikov,. 32. podčastnikov In 1044 mož, ki so se udeležili bojev na vzhodni fronti, je prispel na povratku v špansko domovino ■* torek zjutraj pri Irunu na francosko-španske mejo. Španske frontne bojevnike, od katerih jih nosi mnogo das Biserne Kreuz, je prebU valstvo Iruna zelo navdušeno pozdravilo. Francoski državni poglavar, maršal P.«talH je apeliral v svojem nagovoru na sestanku frontnih bojevnikov in prostovoljnih legionar-jev na srčnost in vzdržljivost francoskega vojaka. »Francija mora storiti najskrajnejše in korakati z onimi, ki branijo njene interese,« je izrecno naglasil maršal Pčtain. Severnoafriško časopisje v zadnjem času vedno bolj kritizira Angleže In Sevemoameri-kance radi pomanjkljive oskrbe Severne Afrike z živili in Izdelanimi predmeti, čeprav so to vedno obljubovali. Trgovine vseh večjih mest Severne Afrike so popolnoma prazne. Glede lakote v Indiji je izjavil član indijske vlade Azizukhu v parlamentu, da je 5 milijonov ton žita brez sledu izginilo, bodisi radi skrivnega kopičenja, bodisi radi nepričakovane velike potrošnje. EoUvljskl državni poglavar Panaranđa jo zahteval v nekem govoru pred bolivljsklm kongresom energično dostop do morja za Bolivijo. Bolivija da ne bo nikdar odstopila od te zahteve, ker je dostop do morja načelnega pomena za njo. , čungkliiSkl zunanji minister Dr Soong, ki se sedaj mudi v Londonu, je izjavil v nekem nagovoru, da je čungkinSka Kitajska v vojni proti Japonski dosedaj imela na milijone mrtvecev na bojiščih in da je daleko preko 10 milijonov Kitajcev pomrlo za kugami in lakoto. Preletevšl progo skoraj 15 milijonov kilometrov je naka prevozna skupina zračnega orožja, Kf '-Jfe s^daj Javila !Svr>j 50 000-Jpwrt; * dozdaj prevozila poleg več desettisoč ton prevoznega blaga tudi 81.000 vojakov- Štirje pri-, padnlkl te skupine so Imetniki Rltterkreuza des Elsernen Kreuzes In 2S pripadnikov Ima das Deutsche Kreuz in Gold. časopis »New York Times« piše v svojem uvodniku, da je oskrba Nemčije z živili vznemirljivo dobra. Položaj z živili v Sovjeski zvezi, da pa je nasprotno katastrofalen. Nezadostne ameriške dobave Sovjetski zvezi o-pravlčiije ameriški časopis z ugotovitvijo, da so sovjetska pristanišča nezadostno opremljena s pripravami za gašenje- ^ Po poročilu Iz Washlngtoiia je svaril državni podtajnik Hull ameriški narod pred optimizmom glede evropskega političnega razvoja v preteklih dveh tednih- Izjavil je, da naj se ne podcenjuje trajanje bojev- Po časopisnih vesteh iz Rlo de Janeira je Imela brazlljska industrija v letu 1942- izredne vojne dobičke- Pri izvozu v vrednosti okoli ene milijarde so na primer zaslužile tekstilne tovarne povprečno 80 odstotkov svojega ka-pltala- Izročltev po Sovjetlh zaplenjenih posestev v estonskih mestih bivšim lastnikom se stalno izvaja. Nad 2000 objektov je bilo doslej Izročenih pravim lastnikom. Anglefiko-lndlj.ska vlada je naznanila, da letos ni dovoljeno indijskim mohamedancem romati v Mekko, kot sicer vsako leto. Anglija se očividno boji, da bi ostale mohamedance poučili o straSnih razmerah v Indiji. Velikost zgub USA v hudih zračnih letalskih bojih na Južnem Pacifiku je dokazana tudi z dejstvom, kot poroča frontni poročevalec lista »Osaka Mainičl šlmbun«, da se po izjavi severnoameriških ujetnikov oba generalna majorja Walker in Ramely nista povrnila s poleta. Težke zgube USA na Pacifiku Tokio, 13. avgusta. Od začetka svojih izkrcevalnih operacij v osrednjem ozemlju Salomonskih otokov dne 30. junija pa do danes so zgubili Severnoaraerikanci skupno sedem križark, devet ruSilcev in 22 tovornih ladij. Tem se pridružijo Se Številne druge enpte, kot Specialne ladje, izkrcevalni čolni itd. Poleg tega so zgubili v zračnih bojih 372 letal. Japonske zgube znaSajo dva ruSilca in eno specialno ladjo, katere ladje so bile potopljene, ena križarka in en ruŠilec sta bila poškodovana, 87 letal pa se ni vrnilo. Verlne l'rnck- N8. Oaaverlnu und Druckorel KKrnien. KI'iKMiiurt — Verliigsleiter Dr- Krnil Heitjan {1Ш Wphrrttenst). — HnnpN •chrlltlelter: Fnedrich Hor«tm*im. — Zuneit W: ------- Anzeieenluit* Nr. l gliltWr. ^ 8amgih,g, 14. Augnat 1948. KLBAWAWKEy BOTE Seite 8. — Nr. 64. Tschungking dtohl iSeit sechs Jahren vergeblicheg Warten auf Waffen Bern, 13. August. Dcr australischc AuBenminister ist von eincr Runđrclse nach Australien mit der VerhciBung zuriickgekchrt, der Kricg iiri Siidpazifik werde von Washington als dringlidi angesehen und bald vcrscharft fortgcfiihrt. In Tschungkiiig-China haben diese Ankiindigungen begrcifliclicrweise ncue Enttauschungcn iiber abcrmalige VcrnachlMsiguug hcrvorgerufen und prompt ist der Tschungking-AuCeominister, dcr sicb gcgenwartig In London luf-halt, beauftragt worden, eine scliarfe Sprache *u reden, und zwar in alter Offcntliciikcit. Er erinnerte London in einer Rundfunkrede zunachst daran. daB Tschiangkaischek eeit sechs Jahren auf die verspro-chenen Kriegsmateriallieferuugen warte. Friiher habe die Sowjetunion manchmai schwere Waffen geliefert, aber diese Zusendungen hiitten langst aufgehort. England habe sicb nie imstande geschen. Tsdiungking-China praktisch zu unterstiitzen. Erst Roosevelt habe ЈгбВеге Vcrsprcdiungen gemacht. Als aber die ersten tmcrikanischen Licferungen in Rangun eintrafcn. sel es Gene raj Alexander gcwesen, der damalige bri-tische Kommandierende in Indien, der diese fiir JTschungking bcstimmten Waffen beschlagnahmte und luriickbehielt. Dann ging die BurmastraBe verloren, und sovicl Zelt inzwischen auch verstrichen ist. Material habe Tsdiiangkaischek so gut wie gar nicht «rhalten. Neuerdings trafen wohl Transportflugzeuge a us Indien ein, aber sle schafften vie! zu wcnig. Tschungking-China konne nicht geholfen werden, so-lange nicht dcr Seeweg wieder eroffnet ist. Dcutlich w4Lndвг Xilter bleibt venHshoUen. AU der Ttlter, der 40jKhriga Wlnkeladvokat Oulteau, vernommen wurde, hUllte er slch zu-errt in Schweigen, aber die slch wlederholen-ien VerhOre zermUrbten Urn tmd so gab er zu, (ias Motlv der Tat eel Garflelds Politik gewe-sen- Nur wenn Garfield tot sel, kOnnten die Senatoren die Stellungen wieder besetzen und auch »Г wUrde dann elnen Posten erhalten. Auf elndrlngllchea Befrageq, ob er alleln die Tat vollbracht oder ob er Mltwleeer oder gar Auftraggeber gehabt habe, verwelgerte er zy-nlsch lacbend die Auaaage- Er wurde abgefUhrt, шп am n&chsten Tag von neuem verhSrt zu werden. Aber am fol-genden Tag. war er verechwunden. Seine Flucht blleb geheimnlavoll. Бв ist al« slcber anzunebmen, da& seine Auftraggeber, die ein Gestfindnle befUrchteten, ihn zur Flucht ver-holfen batten. Guiteau blleb veracbollen. Ale Drahtzieher dee Hordes sab man die Senatoren Conkllng und Piatt an, aber Bewelee waren nlcht vor-banden. Der Vizepr&sldent Chester Arthur wards nach den Bestimmungen jetzt President Viel-lelcht war dies der Beweggnmd des Mordes gewesen- Arthur wUrde wabrschelnlich nlcht so kleinllch auf das Recht bedacht seln, und s omit konnte man wieder auf elnbringllche Amter rechnen... Warren Harding — der SpWbaU eAner ehrgeizlgen Frau. Harding wurde vom Ehrgelz seiner Frau behernKbit, di« Ihn der Korruptlon In die Arme trleb. Gecemw&rtlg erleben wir beinabe das glelche Schausplel mit Frau Roosevelt. Geepr&ch im Jahre 1923 Zwel Reporter gilngen langeam die Treppe des WelQein Hauses hinunter. Nur weailge Stufen noch und sle waren auf der StraQe^ angelangt. Da blleb Bob Cleniton plotzlich steben und uioterbrach, den Kopf schUttelnd, den heftlg auf ihn einredenden Freund- »Und wenn du mlch alg Krels auf die Wand malst und belm Klrachkemspuckon als 2ilelschelbe benutzt, 00 laese Ich mir trotzdem nlcht eln-reden, dafi das stimmt, was man da erzfihit hat. Du kennet doch auch die Gerilchte, die Uber ишвгвп PrSsidenten umgehen, etwas iat slcher daran na, und da wlrd er eben ein wenig die Flucht ergrelfen und nach Alaska fahren, — die Ratten verlaseen das slnkende Schlff. So 1st daB. Oder denkst du vleUeicht, Ich glaube den Blttdslnn, daB Harding nach Alaska fShrt, well er pltttzUch die RelchtUmer diesee Landee erschlleSeo will?... Das let genau eo wle bel elnem Jungen Bengel, der das erste Mai nachta nlcht nach. Hauee ge-kommem let und slch nun vor dem elterlichen Strafgerlcht fUrchtet. Er redUt ganz einfach a us uad nennt das dann auch: loh habe elnen Drang nach elner Forechugsrelse In mlr "ver-apUrt. Bel dieser Meiming bleibe Ich und ich werde diesen, una vom WelBem Haus verzapf-ten Blttdslnn auch nlcht in meine Zeitung brlngeai. Die sollen nlcht denken, daB sie Bob cinen Hering ftlr elnen Walfiech verkaufen kdnneoa-c >lcb klum mlch deiner Melmu^ nlcht an-scbJieflen, Bobc, knurrte Bill. »Du hast gans einfach eine ausschweifende Phantasie und dein ReporterWrn lechzt nach Senaationen, mit denen diu fUr die Zeile Honorar nach Belleben erhalteo. kannet und nlcht bloQ 10 Cents.« »Wetten, daB ich recht babe?« fauchte Bob. »Sagen wir 600 Dollar, dafl es so 1st, wle ich gesagt habe < >Sch&n,< schlug Bill ein, >aiber du vtrlleret slcher und kannet dann dela Leb«n lang an dieser Wette bezahlen!« WIU de>r Pr&sident flUchtenf Wenlge Tage nadi der Untefhaltung der beiden Reporter fuhr Harding mit seiner Frau, am 20. Juni 1923, von WuhingtoD ab. Von der Plattform Ihros Spczialwagene, der an den Sonderzug angehfingt war, wlnkten «1« den ZurUckblelbenden zu. Aber es war ein kl&g-liches Bild. Nur wer dienetlich oder gesell-schafUich verpflichtet war, war erschienen, sonst hatte slch nlemand eingefunden. Das Volk nahm keinon Ajlteil an der Fahrt seine* PrH-sidenten, denn es mlBtraute der augeabUok-Uchen Regierung umd brachte die# dutch Tell-nahiml'oslgkeit zum Auedruck. Der Zug ratterte durch die Welteo. der Var-elnlgten Staaten, die R&der taokten ihr Ued; Harding war ee, als s&ngen sie hShnisch: »Du entfilehat nlcht delnem Sdilcksai... Du ent-fllehst nlcht delnem Schlcksal.. .< Ruhelos waadert« er in seinetn Saloawagen bin und her, wfthrend seine Frau slch die Zelt mlt Kartenleeen vertrieto. Plfitzllch hlelt der Prfisldent seine Schritte vor dem Tisoh seiner Frau an und sagte, slcb Ubersttlrzend; »Ich werde ganz einfach meinen Posten niederlegen. MBgen ale im WelBe^ Haus machen, was sie wt>Uen!< >Du wirst nicht abdanken, Warren«, erwl-derte Frau Harding energis<^ und raffle die Kart en mit einer kurzen Handbewegung zu-sammen. >Du hast ganz einfach Angst; aber du blst President und wlrst ihnen alien delnen Willen aufzwingen. Noch 1st niZum Goldenen Anker« auf eben je-nen Rothaarigen gestoBen »— natUrlich ohne auch nur zu ahnen, daB er den wirlcUcheni Schuldigen vor slch hatte. lUlteel la den Kleten In elnem Kellerraum des Prager iJatlonal« museums befinden slch zwel enorm groBe Kl-sten, deren Inhalt nlemand kennt- Sle slnđ das Verm&chtnis des gegen Ende des vorlgea Jahrhunderte verstorbenen Hofratee Prof. Dr. Bohualav von Jlrusch. der letztwUHg verfUgte, daS die beiden Klsten nlcht vor dem 10. November 2101 geoffnet werden dUrflen. Denkmallnhalt: Zlgairen In Wlen glbt es ein DenkmaJ, daa wtgege« der In Denkmailtrelsen herrschenden Gepfio-genhedt nicht etwa mlt dps oder MSrtei aus-gegoasen, sondem mlt allerfelnsten Havanna/-zlgarren gefUllt 1st. Es 1st dies der Austria- , Brumnen auf der Preyimg, und mlt der TsCbalt-fUUung hat es folgemde Bewandtnls: Thomas von Schwanthaler, der MUnchner Blidhauer, der die Brunnenflguren schuf (em 1st bald 100 Jahre her), war ein leidenachaft-llcher Raucher, und da um Jene Zelt in Bay-em Zigarren recht bililg zu habea waren, wSh-rend in Osterreich echte Importen auf Gnmd der Monopolgesetze eine fast unerschwlngUche Kostbarkelt darstellten, gedachte er, шп wfth-rend seines Wiener Aufenthaltes versorgt aela und darliber hlnaus auch seine dortlgen Freunde bedenken zu кбппеп, den fleterrei-chlschen Zollbeh6rden ein Schnlp^hen zu schlagen. Und so fUllte er die Statuen, ehe er Me an den Postamenten mit Metallplatteu verachlofl und sorgsam verlfitete, Uber und Uber mlt Zlgarrenkistchen. Dann stleg er be-frledigt schmunzelnd In die Pogtkutsche, indes die Statuen auf elnem Donaudampfer die RelSe antraten. Unterwegs erkrankte jedoch, Schwanthaler, uad ale er wlederum soweit hergestellt war, da... ja, da hatte man die Statuen berelts montiert und den Brumnen Ira Belseln Kaiser Ferdinands felerllch entbUUt. Wufiten Sie schon... ... daB man im Mauerwerk der groBen Cheopspyramide in Agypten ein StUck Schmle-deeleen entde.Qkte, welches das »taatllche Alter vooi 5000 Jahren besaBT ... daB Alexander der GroBe nlcht nur ge-nlaler Feldherr war, sondem slch auch a Is Dlchter betatigte? So schrieb er rtn lelder una nlcht erhalten gebllebenes Satyreepiel. ...daB manche Krletalle nur la der Form ■elnes Skeletts auftretea? ... daB vlele Tagf alter (Me eigenartlge Nel-gung haben, slch in Richtung der Sonnenstrah-len zu setzen, so daB sie kelnen Schatten werfen? ... dafl der Feuerschwamm ale gemeineter umd verbreltester Baumschwamm faet alia Laubholzer etnschlieBlioh der Obetbtlume befall t ? ... daB unter den Vdgela die Schlelereule und Waldschnepfe besondera ledcht zu hypno-tlsleren sind? Auch noch fiugunftthlge Stdrche fallen bel Ann&herung elnem vermeintllchen Felndes in elnen elgenartlgen Starrezustand ... daB die kartographlsđie Aufnahme der deutschen Pflanzenwelt, mlt der das Botanl-sche Museum zu Berlin Im Jahre 1922 began-nen hat, auch w&hrend des Krleges welter-gefUhrt wlrd? Jiidische Eindringlinge im Sprachgut / Der Katnpf um Reinheit und Klarhelt un-вегеа vOlklschen Sprachgutes 1st heute zu einer verpflichtenden Sache der gesamteu VoUtsgremelnsdaaft gewachsen. Als ein kost-barer Quell unseres Volkstums und als Aus-druck deutecher Weeensart bedarf uneere Mutterspracbe treuer Wartung und der Reinl-gung von all jenen fremden Elndringllngen, die In Zeiten natlonalen Nledergangea Ubernom-men wurden- Mlt Recht sind in den Jahren salt Ausbrucb dee von den westUchen Pluto-kratien heraufbesohworenen Krleges Stimmen laut gewordc;!, die UberflUsslgen und lelcht ersetzbaren Fremd-, Lehn- und Moderwttrtem aus dem EngUachen und Franziisischen k ein BUrgerrecht Im deutschen Sprachgut mehr zu-blUlgtea. Doch neben dlesen FremdUngon glbt ei la der Sprache unseres Volkea auch heute noch eine groUe Anzahl von WOrtern he-br&lachen Ursprungs- Vlele dieser Worter und AusdrUcke haben slch w&hrend des wacheen-dea jUdischen Elnflusaes in vergangenen Zeiten •0 stark in der Umgangssprache festgesetzt, daB ihr Ursprung gar nlcht mehr allgemeln bewuBt let. Jahrzehntelang beherrachte das Judentum das deutsche Wlrtschafts- und GeschUftsleben. Zeugnlsae dieses jUdischen Oeschftftsgeistes fin*n wir In vlelen AusdrUcken und Redewen-dungen, die noch hente gedankenlos ange-wendet werden. Da redet jemaad von der Pleite, ein imderer vom »Dalles < oder seinem Gegentell, dem »Schlamassel«, — Bezelchnun-gen, die dem Hebriilschen entatammen und von jUdischen Geechilftemachern kolportlert wurden. Versucht jemand, dies jUdlsche Kauder-welsch als undeutsches Geschatz zu brand-markea, so wlrd er unter Umst&nden mlt dem Judeawort >mea8chugge« bedacht Auch der >Kaffer« (ale ScWmpfwort sehr vertvreltet) hat nlcht# mlt afrlkanlschen Neger«tftmmen bu tun, sondern atammt von dem hebrttlschen Wort >Kofer« her Kofer helfit Dorf (hlervon >Kaif«), und der Ktifer l#t der Dorfbewohner, r- #№ aebr ktmnzalohmead## Z#ugnl# JUdischea Zui Reinlgung unsetei VoUcssprache Gelstes, der den Dorfmenschen mlt elnem eln-f<lgen dummen Menschen glelchsetzt! Der jUdlsche Handler und der deutsche Bauer, — das sind allerdings gewaltlge Unterschlede- JUdischen Urspnmgs sind auch >Schmus« und »Stufl«, ebenso die dem deutschen Wesen fremde Redensart vom »Schmumachen« (ein Mutter, bist du da...? / Ich bin eine von vielen, die hier vor ihrem Telefonschrank sitxt und bei Tag wie bel Nacht ihren Dlenst verslfeht. Vlele Ncrvcn kostet un-sere Arbeit, und nur der kann das verstehen und beurtellen, der sle jahrelang ausgeftihrt hat. Bine von den vielen Lampchen am Schrank leuditet auf. Ich driicke den Hebcl der Leltung siurOck und melde mlch. Es knackt ein paarmal in der Leitung — kelne Antwort. Ich melde mlch wieder, da ertCnt eine Stlmmc aus welter Fer-ne,.. „FrSulcln, ich spredie aus Klew, кЗопеп Sle nlcht meine Mutter, Frau... #n den Apparai rufeni Wir rUcken heute aus..." Ich welU, es mufi sehr schnell gehen, denn es 1st eine Heeresleltung. Eine Verblndung |agi hier die andere, Ich bemUhe mlch, die Mutter des Soldaten In der betreffenden Abtellung In die Leitung zu bekommen. Inzwlschen ruft der Soldat schon ungeduldlg: „Mutter blst du dort?' — Noch elnen Augenbllck Geduld blttel" sag." ich. und wir spredicn dann noch bcide ein pan Worte mitcinander. Ich gcbe ihm die Worn ..Hals und Beinbruch und vlel GlUck" mlt auf dei Weg, und: Nun melden Sle slch, |etzt kommt Ihri . Mutter." Ich muS In der Leitung blelben, well da# Ge sprSch Schwlerlgkelten macht und fertw#hren( unterbrochen wlrd. Und eo hSre Ich nun: „Hlc !st Hens! Mutter, blst dn letrt dort?" .,Ja, mf'r Junge, — ach! Ich freue mich ja, Hans, daS wu noch mltelnander sprechen кбппеп!" An Ihrar Stlmmc metkt man, dtfi li# ihr# Schwlnclelgeachtlft betrelbenj. Der Volksmund wendet fUr ein Strafurtell gern den Ausdruck »verknacken« an. Das ist nur scheinbar ein deutschst&mmlges Wort, denn es ist abgeleitet von verknassen, elner Blldung aus dem he-br&lschen >Knast« = St;rafe. Die Redendart >Jemand uzen< flndet Ihren Ursprung ebenfalls in elnem jUdischen Wort. Bekannt 1st die Tatsache, dafl die sogenannte Gaunfersprache zu elnem sehr grofien Tell in hebrKlschen WOrtem wurzelt. Eine vleUtOpflge One klelne Geschichte von Hetia K6nig ginze Kraft zusammcnnimmt, denn sle welu, daS sie mit ihrer Zuversicht und mit ihrem Glauben ihrem Sojine Mut und Tapferkeit mit auf den Weg gibt.' „Nun haltc dich tapfer mein Junge, und schteibe sobald du dazu kommst, horst du —" „Ja. Mutter, und du griili die Leni noch schon von mir und sag Ihr, daB Ich bald wiederkomme. Und sage dem Vater, er soli elnen ,gutcn Trop-fen' zurUckstellen fiir die Wledersehcnsfcicr. Und du, Mutter, grSme dich nlcht so um mich, ich -icliaffe es sdion und komme durcli. Du welBt 'och, Unkraut vergeht nichtl" ,.Ja, ja, mein Junge, wird alles ausgerichtetl" Da knackte es in der Leitung. Das Fraulein /om Fernamt schaltet sich ein: „Wird hier noch ^esprodien? Heeresleltung — ich brauche die Verblndung jetzt." „Auf Wicdersehen, Mutterl" tont es noch aus eiter Feme.. LSngst 1st die Verblndung ge-irt, aber noch hat die Mutter den Horer am lir und lauscht. Ich wage nicht zu trcnncn. Da inen ganz lelse die Worte an mein Ohr: „Auf 7tedersehcn, mein Junge." Welter geht die Arbeit an meinem Schrank. ch lege Verblndung auf Verblndung, trenne und eiblndc wieder. Und auf elnmal Hebe ich meinen leruf, und ein Stolz erfaBt mlch, denn durch •leln? Arbeit 1st es mBgllch gewesen, elnem Sol-Jaten dort draufien, welt, weit, von der Heimat entfernt, das Liebste heranzuzaubern, die Stimme leintr Mutter. Verbrecherbande, die vor Uber 100 Jahren Berlin, die Mark und die Provinz Posen ua-sicher machte, hatte ein ganzes Lexikon dieser »Geheimsprache« zuaammengestellt, In dem dla bekanntesten noch heute verwendeten Gauner-ausdrUcke bereite enthalten sind, und diese Bande bestand fast ausschlieGlich aus Juden. Der ap&tere »Gaimove« (von hebr- ganfen = stehlen) Ubemahm dlese Sprachblldungen und formte sle nach deutachen Sprachgesetzen um-Aus Ihnen sind zahlrelche WOrter, oft nach allmUhllch erfolgtem Bedeutungswanideil, auch In den allgemeinen Sprachgebrauch Uberge-gangen- Wir nennen hier nur einlge, die man Immer wieder von Deutschen hBren kann: niles, Massel, vermasselp, schofel, Gannef, Ge-dlbber (Schwatzerei). JUdischen Urspnmgs sind feraer Misiohpoke (aus dem der Volksmund auch >MuBChpoke« gemacht hat), koscher, ScMckse, schachem, mauachein, achelm (eseen), Reibach (Verdi enst), Kalle, Tohuwabohu. »SchKkern« halt man ganz grundlos fUr ein deutsches Wort, — es ist dem Hebraiachen entaonsswn: Das Judentum hat selt Jahrhimderten s teta versucht, slch einen Elnflufi und eine Macht-stellung im Kultur- und Wlrtechaftsleben, im Rechtswesen und In der Politik zu verechaffen-Es tat dies auf verschietlene Welse und mlt rafflnierten Methoden. Auch die Durch-drlngung unseres vOlklschen Sprachgutes mlt jUdiechen Sprachbrookeo ist einer dieser Wege. Wir wissen aus der Geschichte, daB FUraten, Poiitlker und KUnstler, die in der Sprache elnes fremdes Volkes besaer zu Hauae waren ala in der eigenen, mit dieaer auch den fremden Geist und die fremde Art in sich und ihr Schaffen aufnahmen. So 1st es heute an der Zeit, auch dies letzte Oberbleibael jUdischen Ungeiates aue unserer Kultur auszurotten. Dae lat aber nlcht allein eine Angelegenhelt der Aufkl&nmg, •ondem vor allem eine Aufgabe der SeHetertlAung dea elnkelnen. Unsere Muttersprache let releh ge-' • nug an art- und wesenselgenem Volksgut, ale dafl ale dieses Abfalles einer unserer Rasse zutlefst fremden Sprache nlcht entraten kennt*. Oh P. Robota, It. avgnsta 1948. KARAWANKEN B O T K Slfpn 5. — Štev. 64. Aus dem Hreiie Radmaimidorf Radmannndorf- (Uvedba Aove Orti-fraueaschaftelelterin.) AmUleiterjl Ort«gruppe Radmannadorf ao ee ecAll ob na-vzc«nosti Krelelelterja dr. Hochatelnerja pri uvedbi nove Ortefrauenachaftelelterin- Gospa W i e k o w, dosedanja voditeljica poslov, je bila po Krelsrfrauenechaftelelterin Pgn. Kronthalerjevl uvedena za Ortsfrauen-Bchaftslelterln. Nato ee je vrtil delovni razgovor. RodmaniMdorf- (tolan}« ftaatalh ao- delavk NSV.) Začetkom meeeca ee je vr-Silo v Radmannedorfu Šolanje vseh moči. ki ao sapoglene pri mladinski akrbl, katero šolanje je bilo namenjeno prav posebno za nove sodelavke. Voditeljica mladinskega ekrbetva т Gauamtsleltungl NSV Pgn. Ertler jim Ja podala temeljito izobrazbo za njihovo odgovornosti polno delo In poeebno tudi praktična pobude. Na ta način bodo tudi te nove Caetne sodelavke z močno voljo obvladale neJoge, katere je treba reSltl r ozirom na akrb sa nato mladino. ABUng. (šolanje ▼ medeljakem eđ- moru.) Te dni ee jr. vršilo v Gauechule Wald Šolanje v nedeljskem odmoru Amtatrtl-gerlnnen der NSV-Frauenechatt, Ortcgruppe ABUng. Udeleženke so ae vmlle « novimi močmi na svoje delo. Newnarktl. (NSV Je priredila otroški praznik.) Pred kratkim ae je vrSil v Neumarktlu pod vodstvom Ortsfrauenachafte-leiterln, gospodične Klauerjeve otroški pramik. Kot glavni del so predvajali štiri letne čaae. Izvajanja ao bila ta ko posrečena, da lahko označimo otroke Jte kot male umetnike. Otroškega praznika ao se udeležili Kreislelter Pg, Dr. Hochetelner, Kreisfrauenachafts-letterln Pgn. Kronthalerjeva In Štabe-lelter M a y r. rilo. Ker Ortegruppe nima šivalnega »troja, a* je vrSll tečaj zvečer enkrat na teden vedno v drugi kmečki hiši. Pri tem #o pele lepe nemške In gorenjske narodne peaml, kot so jih pele ве atare matere ob kolovratu. Prekmalu je minul vsak večer. V gaeilekem domu Dup-lach ae je vrSl) poslovilni večer, katerega se je med drugimi udeležil tudi Kreislelter Kufl. Voditeljica tečaja, gdč. Krttmer je pokazala gostom v tečaju iz^gotovljene in razstavljene abvari. Zwlaehenwfteneni- (Uazgovor FUhref-j e v.) Zadnje dni j« sklical Ortegruppenlelter Pg. L 6 C k e r, vse Amtetriigerje in Amtstra-gerinnen kot tudi Block in Zellenleiterje na razgovor FUhrerjev, pri katerem so dobili Block — In Zellenlelterjl zopet smenilce za ■veje nalog" Pozdravi gorenjskih vojakov Mnogo pozdravov vsem <>>"«njcem in Go-remjkam pošiljajo grenadirjli Mulel Josef, Oviatech Milan, Soitsch Josef, Majal Johann, Schuster Stanislaua, ScHkrabl Albert, Polelner Florlan, Mamutovitsch Aleech, Kajzovar Ivaa, Mlkelj Martin, Lautižar Johann Cvetek Martin. Sprejemanje prostovoljcev v Walfen-ff Zopet sprejema Waff en-prostovoljce v ataroatl od 17 do 45 let z in brez obveznosti službene dobe. Sli^ba v Waffen-M, med drugim tudi r Lelbetan-darti »Adoli Hitler«, je vojaška služba. Popolnoma motorizirane divizije obsegajo sledeče vrete čet: pehoto, konjenico, topništvo, oklop-njake, lovce oklopajakov, pionirje, motorne Htrelce, protiletalsko topništvo, gorSke čete, obveščevalne čete, sanitetne čete Itd- Po odločitvi BHihrerja mora zadostiti pred vpokllcom Vsak prostovoljec svoji obvezni delovni službi, katera je v tem primeru določena na eno četrtletje- Kot sporoča f^-Hauptamt, Ergiin-zungsamt der Waffen-^^ v sporazumu z Reichsarbeltadienatom obstoja tudi možnost, da se privede prosilec že s 16 In pol leti k Reichaarbeitsdienstu, kot »predčastno služeč«, tako da se lahko izvrSI vpoklic k Waffen-po odslužitvi polletne državne obvezne delovne službe, 8 17. leti- V kratkem se bodo vršile stalne sprejemne preiskave. Obširen pomnik s sprejemnimi pogoji se lahko zahteva pri vseh službenih mestih der Allgemelnen-, der PoVizel, der Gendarmerie in posebno pri Ergllnzungsstelle Alpenland (XVIII) der Waf-ten-ff, Salzburg-Parsch, Umsledlungalager, ki sprejema pismene prijave In daje obvestila- Prijava rentgenovlh aparatov RelchsgesundheltsfUhrer je izdal naredbo, po kateri morajo vsi pripadniki zdravstvenih poklicev, posebno vsi zdravniki, zobozdravniki In dentistl, ki uporabljajo rentgenove aparate, podati prijavo Chefu der Zivllverwaltung v roke vodečega zdravstvenega uradnika, oziroma zdravstvenemu decernentu pri njegovi po-elevodeči oblasti. Aparate in rentgenove cevi, ki se jih tačaa ne rabi, morajo vsakokratni lastniki prijaviti; sem ae spadajo izdelovateljl In trgovine. Po prijavi izvršena morebitna menjava lastnika imenovanega aparata se mora tudi prijaviti. Prijava se' mora izvršiti do 1. septembra 1943. in sicer na sledeči naslov: »An dea Chef der Zivllverwaltung z H. d-Leitenden Medlzinalbeamten In Klagenfurt, Landhaua«. il.000 oiroSkih vricev razbremen|n|e kmečko ieno Inh Stain eteln. (Vesel popoldan za policijo hi oboroženo шоб v Stelnu.) Pod naalovom »štejte vesele ur»< je akupina umetnikov tu-kajfinjl policiji in oboroženi gill priredila dve broaskrbnl uri. 2e napoved goep. Btthmerja od Grenzlandtheatra Klagenfurt je spravila navzoče v najboljše razpoloženje. Tenor joepod KuSha je žel tudi burno pritrjevanje. Тобк« subrete Lilian Grafove in plesalke Marie Szan-tove od Ronacherja Iz Wlena ao bile sprejete z veUklin aplavzom. N« smemo pozabiti omeniti najboljeui Izvajanj žonglerja Hllanoja in humorist« Maaaota. Priljubljeni balet Ron! Katmlng«rj»ve je na mah pridobil area vseh navzočih NaS stari znanec, grosp. kapelnik Fritz Huber, je izpolnil glasbeno dve uri a svojim rutinlranlm in flnoobčutenim igranjem na glaeovir. Nato je umetnike pogostil #e župan. Uttai- (Prvi praznik v otroSkem vrtcu.) Otroški vrtec NSV v Uttalu je priredil zadnjo nedeljo svoj prvi poletni praznik, ki je lepo izpadel pod vodstvom otroške vrt-narlce M&rthe Trabejeve. Praznik je bil Izredno dobro obiskan in ob sploftnem pritrjevanju so predvajali otroci svojim stariem, kar so se naučili zadnje leto. Iz okrožnega mesta Steina sta prišli na otroški praznik Kreisre-ferentln filr Klndertagesst&tten In Kreispropa-gaadawalter NSV. Inh irainbani Duplach. Mladinska skupina iz Duplach, ki obstoji 1# 12 deklet (16—22 let) je obiskovala tečaj materinske alu&be za domače šivanje. Izgotovljen« niso bile samo nove obleke, temveč popravljene tudi mnoge obleke in pe- Rolf Lennar: ^тЛшлљ61ли/^О0 Li hfS g,#MAAA* RUMORiaTlCKN ROMAN Ko sedita oba zgoraj na Kreuzecku v krasnem planinskem soncu pod rdečim zaščitnim senčnikom in srkata citronov sok, reče Schwabe; »Da, da, na taki poti navzgor — se lahko marsikaj zgodi. Je vsekakor 1500 metrov, ki sva jih preplezala.« Ni si popolnoma na jasnem o tem, ali je Anita T resnici omagala ali... »Ali« ee mu zdi cel6 veliko verjetnejše. * Po »omedlevici na Kreuzecku« Schwab« nima posebno dobre vesti nasproti We^ nerju. Večkrat se pripravi, da bi svojemu prijatelju poročal o Anltini nezvestobi, toda vedno zopet to opusti, ker meni, da mora priznanje hudo pretresti Wernerja. Tako mine dan za dnevom. Anita je vedno ljubezniva do njega. la kakor hitro Wemeja ni iraven, je še Iju-beznivejša. To stanje Je nevarno. Ne, Schwabe ju srce ne da, da bi Se nadalje v svetovni zgodovini zavzemal v točki ljubezni vlogo tihega družabnika na Wer-nerjeve stroške. Sklene nastopiti diplomatsko pot. »Ta Anita,« lačne, — >f tole boš dobfl bajno ženo, Werner.« To godi Wernerju. »Da, takole ženo bi ti bil moral tudi ti uloviti, moj dragL« Жж to polzko pot Schwabe pojrovora ne #№» 33* ki Ш вгедеумдв. Od leta do leta se zvišule njihovo ictev )# v teku. #e bolj kot v prejšnjih letih morajo popri jemati nameito k vojakom od-ISlih mož ca delo kmetice in žene poljedelj-aklh delavcev, da pospravijo žetev. Pogosto pa je odvieno, v koliko morejo kmetice pri svojem delu na kmetiji in v gospdlnjetvu še pomagati pri žetvi, od tega, da je zadosti poskrbljeno sa njihove male otroke. To akrb odvaema NSV v ожкет sodelovanju z Relcha-n&hratandom kmeticam in poljedeljcklm delavkam vaako leto v veCjem obaegti po žetvenih otroških vrtcih. Pokaaalo «e je, da pode-želtkl stalni otroški vrtci ne zadostujejo, da raabremene kmečke žene. Radi tega je caCela N8V že leta 1936. a tem, da je uetauavljala za dobo poletnih mesecev, najmanj pa za dobo žetve, pomoftne otroške vrtce, tako Imenovane »ŽAvene otroške vrtce«, število teh otroških vrtcev je poeebno v vojni močno poskočilo. Leta Ш0. Je bilo 8000 žetvenih otroških vrtcev, laneko leto jih je bilo že nad 10 000, letos jih bo pa najbrže že preko 11.000. TI otroški vrtci vzgojno in adravstveno akrbe za okoli 350000 malih otrok kmetic in žen poljedelj-•klh delavcev, kot tudi žen kmečkih okrajev, ki so zaposlene v oboroževalni industriji. Otroški vrtel so zdravniško nadzorovani, otroci So pri sprejemu zdravniško preiskani, poleg tega ae vrše redne preiskave tako, da se pravočasno lahko podvzame ukrepe za prepre-čenje bolezni. Otroci dobe po navadi k malicam Se mleko, sadne soke, sveže sadje itd., kjer je pa potrebno, dobe tudi kosilo. Precejšen del v prejšnjih letih ustanovljenih žetvenih otroških vrtcev se je medtem spremenilo v stalne otroške vrtce — naloga, ki jo ni lahko rešiti, ker manjka pripravnih prostorov iii je tudi zelo težko preskrbeti potrebno opravo. Takih stalnih otroških vrtcev Je sedaj okoli začne še enkrat. Drugače. »Kaj pa, ali al še dopisuješ z vsem svojim prejšnjim haremom iten?« »Nesmisel,« reče Werner. »Ali še veš, kako si takrat moral imeti knjigovodstvo, da si sploh lahko spravil v red ovoj ljubezenskih znanj?« »Da,« reče Werner, nevoljen radi bedaste snovi, ki jo je Schwabe tu zopet privlekel na dan. Toda Schwabe ne odneha. Trdovratno /rta dalje kakor zobni zdravnik, ki hoče do živca. »Po moji cenitvi si takrat, ko sva študirala, poljubil okrog sto deklet. Ali si prav za prav pri Aniti tudi že dosegel uspehe?« To vzporejanje je cel6 W*merju pre-smelo.. Osupne. »Kako to? Kakšne uspehe?« »Menim — ali si prav za prav Anito že poljubil?« »Nesmisel,« reČe Werner še bolj nevoljen ko prvič. »Aha,« si misli Schwabe in nadaljuje: »Kako to?« »Ker tega Anita niti ne ielil In potem je tu pač mala razlika med mojim prejšnjim haremom in Anito!« Pa vendar, on, Schwabe ima vtis, da se je treba korajžno lotiti pri vsakem dekletu. Naj bo revna ali bogata — čisto vseeno. On dvomi, da ima Werner pravilno metodo pri postopanju z Anito — da Wernerju pomisliti Da boje Schwabe ravno njemu na teir polju pokazati, kako se dela, to je Wernerju že od sile. »Bodi toli ljubezniv in prepusti to skrb meni.« Pravi, da glede žen pač nI OB, Werner, ampak Schwabe diletaat, ki Шл tudi ne pxof postreA le i Bwrreti.. število - Delo žena le olajšano 15-500 — leta 1940. Jih je bilo pa Šele 10 000. Pridruži ee jim Ae kakih O 000 pomožnih otroških vricev, ki #0 blU ustanovljeni za dobo vojne, aU pa aamo v evrho pomoči. Z žetvenimi otroSklml vrtci je skupno danee najbrže preko 31.000 otroških vrtcev v katerih *e Skrbi za okoli 1 do 1,2 milijona otrok. Poleg teh otroških vrtcev, za katere ekrbl NSV, je pa še okoli 700 večjih podjetjih, ki Imajo obratne otroške vrtce, ki akrbe za kalclh 20-000 otrok, žetveni otroški vrtd, stalni otroški vrtci In obratni otroški vrtci, olajšujejo zaposlitev žen v vojnem gospodarstvu In skrbe za zdravo skupno vzgojo otrok. Svarilo pred žarkasto gobo Kako pogosto vtikajo otroci In tudi odrasli na sprehodih v prosti naravi bilke In- stebla trav, rož In klasja v usta, aH žvečijo zrna klasja, ne da bi si bill pri tem svestl velike nevarnosti, ki jim pri tem grozi. Na takih rastlinskih delih pa se nahaja žarkasta goba (Strahleapllz), ki lahko vede do smrtnonevamlh obolenj, pogosto celo v smrt » Zato se varujte vi odrasli in svarite vaše otroke vtikati take rastlinske dele v ali na usta. Tudi naj starši strogo pazijo na to, da se po Izletih v gozdove In po travnikih takoj roke umljejo. Letos je vprvlč plovba na Dnjepru prevažala presno sadje Iz južne in srednje Ukrajine-S tem so znatno razbremenjene železnice In cestna prevozna vozila. Velika kljevska kon-zervna tovarna razpolaga sedaj z zadostnimi stroji, s katerimi Je mogoče tudi največje množine hitro sprejeti In predelati. Diletant. Ta beseda je zadela. Schwabeju nikakor ne godi. Ko bi Wernerju glede Anite, če bi hotel, v resnici lahko kaj pokazal, kako se dela, in ko vse vendar le dobro misli. Beseda diletant ga je razžalila. Nekam agresivno odvrne, da lahko dokaže, da se bo Anita dala poljubiti cel6 njemu. Da, da, njemu! »Tebi?« »Meni!« »No, prosim!« »Kaj se pravi; n., prosim?« »Dokaži mi to!« Dokaz določita za dva dni pozneje in pripravita vse natančno. Dotle, med osemin-štirideseturno dobo čakanja ravnata prijatelja drug z drugim izbrano hladno. , Določeni dan je ponedeljek. Ponedeljki prinašajo večinoma neprijetna presenečenja. Ponedeljkov se je treba izogibati. Ponedeljkov se moramo lotiti zelo previdno. Aniti rečeta, da mora Werner nekaj nakupovati, v resnici pa se.mudi v parku v nekem skrivališču, pred katerim stoji klop. Mimo te klopi bo prišel Schwabe na sprehodu z Anito, se usedel na to klop in potem se bo zgodilo. Tako je vsaj prerokoval Schwabe. Nasprotno se Werner nadeja, da bo doživel neznansko burko ,ko bo poljub pričakujoči »don Juan« pogorel pri Aniti. Da smo popolnoma pravični napram Schwabeju — Schwabeju krvavi srce, da svojemu prijatelju, ki je storil zanj toliko dobrega, ne more prihraniti bodočega dogodka. Ta prijateljska usluga je težka (^m ^rennpuH^i de& ^ageb V žarišču dneva Die Zuteilungsperiode 53 Dodclilna perioda 5S In der kommenden 58. Zuteilungsperiode fur Lebcnsmittel, vom 23. August .bis 19. September 1943, fiir die in diesen Tagen die Kart en zugestellt werden, gelten dieselben Lebensmittcl-rattonen, wie jie fUr die gegenwartig iaufende 52. Zuteilungsperiode ausgegeben worden «in& Eine Rnderung tritt nur dadurch ein, dafi die unverJnderte N'ahrmittelration von 600 g nun-mehr zur Hohe von 500 g — statt bishcr 475 g — in Getreidenihrmittein und zur Hohe voe 100 g — statt bislier lAn den Chef der Zivllverwaltung z. Hd. d Leitenden Medlzinalbeamten In Klagenfurt, Landhaua« Olpiom. - Opfiker C« KRGNFUSS Klagenfurt, Bahnhofsfro^e 15 bli ant welterms |«d«n VormiHae g«sdil*SMn Toda ali naj molče gleda, kako se Werner zaroči s precej lahkomiselnim dekletom? Kajti »omedlevica na Kreuzecku« pač res ni bila »kar tako«! Da skrajšamo mučno prigodbo: Schwabe je v resnici poljubil Anito. Ona je zelo srečna zaradi tega. Končno je vendar dosegla, da ji hladni Schwabe nakloni svojo nagnjenost. Ne, naravnost osupla je spričo njegove nenadne smelosti! Presrečna si oddahne in ga namerava z obema rokama objeti, ko Schwabe vstane in malopridno reče: »Haha, Le pazite. To je bil šele začetek !< Osupnjena zasleduje njegove kretnje: oni razmakne klop okvirujoče grmovje in privleče Wernerja iz njegovega skrivališča^ Revež je moral gledati dogodke kakor какч šno veliko snimanje, Aniti se razširijo oči velikansko liki vran ta skednja. Iztegne roko, zamahne na ši^ roko in prisoli Schwabeju zaušnico, da je kar počilo. Kako bi bil tudi mogel pričakovati kaj drugega. Nehvaležnost je plačilo sveta. Nato gre ona k Wernerju, se ga oklenei za podpazduho, kakor da se ni nič zgodilQ in reče: »Pojdi!« in oba odideta. S ponosnim smehljajem zadoščenja g^le-* da Schwabe za Wemerjem. Ali mu je do-« kazal s svoje strani? No? Mar mu ni dV slučaju moje smrti prosim, da bi oblasti odredile, da se vzame iz mojih ust štiri masivne zlate zobe in sedem nadaljnjih zlatih plomb ter vse to izroči moji ženi-« Oblasti so po njegovi smrti poklicale zobozdravnika, ki je v tem smislu izvršil potrebno operacijo. V \Vlen-u sta dve sestri pregledovali vrednosti neke dobljene dedščlne ter z velikim zanimainjem odpirali pakete. Pri odpiranju malega paketiča sta našli pištolo, ki jo je ena dedičinja vzela takoj v roko. ne vedog, da je nabitaw Pri tem je počil strel ter zadel zraven stoječo sestro tako nesrečno, da je bila takoj mrtva- ^fvorlni porocCTalec v Salzburgu se je vršilo preteklo soboto in nedeljo lahkoatletsko prvenstvo Bereicha Do-nau-Alpenland za leto 1943- ABlinški atlet Klinar je dosegel v teku na 400 m v času 51 6 sek prvo mesto in naslov Berelchsmelstra-Tudi v metu krogle se je dobro plasiral in je dosegel z metom 12-96 m drugo mesto za Wle-nerjem Wotapek-om, ki je dosegel daljavo 13-15 m. Tekmovanja za vstop v Ber^lchsligo je končano- Tekmovanje je prineslo nekatera presenečenja- Splošno se je smatralo za favorite SK Kapfenberg in wienerskl Vorwftrts 06, pa se je kolo sreče obrnilo na drugo stran. V sltupini A je dosegel prvo mesto LSV Mar-kersdorf iz Nlederdonaua, ki ima enako število točk kot Kapfenberg In boljšo goldift-renco, medtem ko je kfirntnerskl zastopnik VSV Iz Villacha ostal brez točke na zadnjem mestu- Zadnjo tekmo proti LSV Markersdorfu v Villachu je VSV zgubil z 9:1. V B skupini pa je na prvem mestu oberdonauski zastopnik .Amateure Steyr s 7 točkami, na drugem mestu je wienerskl Vorwarts s 5 točkami in na zadnjem mestu je FC Salzburg z O točkami- V CUliju se je vršil dvoboj v namiznem tenisu med ABIingom In Clllijem. Za AGling eo nastopili Knifitz, Strumbl in Zawerschnik, za Cilli pa brata Wretschltscha, Rebeuschek in Tschoch- To je bilo že tretje srečanje med omenjenima kluboma- Dočim se je prvi dvoboj v Cilliju končal s 5:5 neodločeno, so v povratnem dvoboju v ABlingu zmagali ABlingerji s 7:3- Tokrat je ostala borba v Cilliju zopet neodločena 10:10- Za ABling sta prinesla Strumbl In Knifitz po 4% točk In Zawerschnik 1, za Cilll pa Wretschltsch E. 5^/ž, Wretechitsch K- 2, Tschoch 1 in Rebeuschek IVs- KACRapidovo nogometno moštvo je nastopilo v Zeltwegu proti kombiniranemu moštvu letalcev- Radi odsotnosti odličnega vratarja so imeli Klagenfurterjl lahko dele in so zmagali z 8:1. Luftwaffensportverein Klagenfurt Je Imel v gosteh moštvo Iz Ciliija- Kakor že pet tekem dosedaj v tej sezoni, tako se je tudi ta tekma končala neodločeno, in sicer 3:3 Italijansko nogometno prvenstvo letošnjega leta si je osvojil Torino- Nekdanji jugoslovanski reprezentativni branilec Matošič sodeluje v italijanskemu moštvu Bologne. Tudi odlični srednji napadalec splitskega Hajduka se je preselil k Istemu klubu kot Matošič, med tem ko je reprezentativni center bivše jugoslovanske reprezentanco Kad an pristopil k Floren-tini- V hrvatskem prvenstvu je postal državni prvak SK Konkordia- Dr. F. J. Lokaš Ausschneiden! Aafbewahren! n)uLtsak meilwdiSbeh and praktheh 200. STUNDK. Wichtige Worter in gcbraucWicehn Safzverbindungen. 1. Da er maBig lebte, wurde er sehr alt. 2. Nach dem Bombenangriff wurden von seiten der Stadtverwaltung sofort MaU-nahmen getroffen, um die Not der Be-volkerung zu lindern. 3. Am Mast des Schiffes wehte stolz die Hakenkreuzfahne. 4. Der Tapejiierer kam ins Haus und machte fiir zwei Betten neue Matratzen. 5. Sind Sie krank? Sie haben heute so matte Augen. 6. Die Mattenflcchter flochten aus Stroh sehr dauernhafte Mattcn. 7. Das Mauenvcrk der Ruine brockelte immer mehr ab. 8. Die Blatter des Maulbeerbaumes sind das beste Putter fiir die SeiJenraupen. 9. In den GroUstadten miissen die Hunde Maulkorbe tragen. 10. Eine kluge Maus hat mehr als ein Loch. (Sprichwort.) 11. Wahrend die /Tante ein Marchen er-zahlte, blieben die Kinder miiuschen-still. 12. Ich mochte gerne den Mcehanismus dieser Maschine kennen und werde ihn mir von einem Mechaniker erklaren lassen. 13. Alle Meerengen spielen wahrend des Krieges eine groBe Rolle. 14. Ich werde heute kein Fleisch, scmdem nur eine Mehlspeise essen. 15. Je mehr man diesem Menschen gibt, desto mehr verlangt er. 16. Du kannst morgen nicht mit uns fahren, um so mehr als du krank bist! 17. Ich war mehrere Male bei Ihnen, leider waren Sie nicht zu Hause. 18. Ich war mehrere Male gebeten, mir zu schreiben; warum tun Sie es nicht? 19. Ich meinerseits habc nichts dagegen einzuwenden.» 20. Glauben Sie mir, ich meine es gut mit Ihnen! 21. Meinetwegen konnen Sie mit uns gehen! 22. Ich mochte Sie gerne um Ihre Neinung f ragen! 23. Nach der Versammlung hatte ich mit dem Otrsgruppenleiter einen sehr inter-essanten Meinung»austausch. ■" t. Trotz unserer Meinungsverschiedenheit liber gewisse Dinge verstehen wir uns sehr gut. 25. Was ich am meisten fiirchte, ist, daB der Hagel die Baumbliite zerstort. 26. Meistcns bin ich zwischen 5 und 6 Uhr zu Hause. 27. Von diesem Handworker kann man sagen, daB er Meister in seinem Fach ist. 28. Wenn Sie nicht zur Arbeit gehen konnen, miissen Sie sich krank melden. 29. Wer in einen fremden Ort kommt und dort langer als 24 Stunden bleibt, miilJ sich bei der Polizei melden. Fiir den Autofahrer! Ich habe eine Panne — Imam motnjO, pripetila se mi je nezgoda, pokvarilo (zlomilo) se mi je nekaj die Dichtung — zatesnitev,- tesnilo das Ventil — zaklopka, ventil Die Olpumpe funktioniert nicht — črpalka za olje ne deluje (funkcionira) Die Batterie muB geladen werden — baterijo je treba polniti (nabijati z elektriko) Vergaaer und Diise reinigen! — čistite (osnažite) razplinjevalec in šobe! Der Bremsbelag muB erneuert werden! — zavorni obložek je treba obnoviti! Bremsen und Kupplung nachstellen! — Zavore in spojko potisniti nazaj! Neue Ziindkeržen einsetzen! — Namestite nove vžigalne sveče! Kolbenringe auswechseln! — Izmenjajte obroče pri betu! Die Kotfliigel miissen ausgebeult werden! — Blatnike (okrovce) je treba izbočiti! die Kardanwelle — kardanovo (sklepno, navskrižno) vrcteno das Gctriebe — gonilo Worter: maBig — zmeren, trezen mauschenstill — prav tih Mast (m) — jadrnik, jambor Matratze (w) — žimnica matt — medel, upehan, slab Matte (w) — rogoznica, plahta Mattenflechter (m) — rogozničar Mauerwerk (s) — zidovje Maulbeere (w) — murva Maulkorb (m) — nagobčnik Maus (w) — miš Mechaniker (m) — mehanik Mechanismus (m) — strojasta naprava, mehanizem Meerenge (w) — morska ožina Mehlspeise (w) — močnata jed, sladica mehr — več, bolj mehrmals — večkrat meinen — meniti, misliti, namerjati meinerseits — zastran mene, kar se mene tiče meinetwegen — zavoljo mene, kar se mene tiče Meinung (w) — mnenje, misel Meinungsaustausch (m) — izmenjava miali Meinungsverschiedenheit (w) —različnost mnenja meistens — večinoma melden — priglasiti, javiti melken, ich molk, ich habe gemolken — moleti Sobota. 14. avgrasta 1943. KARAWANKEN BOTE stran 7. — St«v. 64. AUmetalle AUeisen Paplerabfalle Hadern aller kri Alte Masdhinea nmw. tJbernahmestelle топ. leeren Zemcnt-Papiereacken fiir Oberkrain — Ausgabe Ton Bestatigungen zum Umtausdi топ Bleirohren und Kupfer fiir Elektro-Gerate altmetalLhandel £. ^Н$тапн Krainburg, Oberkrain Valraeorplatz 4 — Telefon 1-41 G*ftH Eink»Mfid)tin«; Sperrplatteni Bache, Hdite, PinelpUtten -lidisfelder Spemurea. Ohm Einkeuftdtemt Furniere o.S bU 3 mm iniandiadie und iiuslandisdic Herkunft fiir tufien and innen. HANSTRANINOER Klaganhirt, Vttlkcrmarkter StraBe > Ituf 1S9S OPOZORILO BOLNIŠNICE GALLENFELS Vsled raznih okolnostl Je upravlteljstvo bolnišnice Gallon-fels prtmorano IzdaU naslednje opozorilo: Vsak donos žlvlI In alkoholnih рМаб bolnikom Gaukrankenhaus-a Gallenfels Je D rep o ve dan. Oe ae pri obiskovalcih aH pa pri bolnikih izsledi prinesena Jedila ali alkoholne pijane, ea bodo Ista zanlenlla v korist splošnega dobrega. Upraviteljstvo. ZlflltfH« •.UASSI if.« «t.OITOMI«Nt Jifemđk WpdikmMft denn iit aueh del betUlIt« Lw d*f ReichiloHert« dab#ll Und w*nn #: gezogen wurdo, denn mftchi •! be* sond«rt vSel Fr«udtt» von м #м%#т »Trefftr" flidi Haw*# beridiUfi tu konnent STAATIICHI lOTTIIie.ltNNAttMl PROKOPP WItK VljSt, MAIIAHIlFttSTIIASSI 2> lOJUEiJii V, »И I.-, V. «M »— Ч, «M a<.- WirKanfenlaufend atis nacliwelsllchem Privat' besit* gut erhalteni Unlfon men jeiJweder Art. Miintel, Wetterkriluen. Bluren. H osen. Oiilfurmkn^en. PelKmiintel. PehrMcke. PelzvrMtm. Leder-n. Kilzstiefel. moderne SchuB-waff en. KoiUrollnhren enmt ZubehOr lc»hrrKder. leicbte Motorrader. Sndofltdenliicber Wachrtienst, KlnKenfnrt. FeMmarschMlI-Conrad-Platz Nr 8. liuf 10-Ж Gut rasiert -;<^ut gelount Dmxh abwediielndeik Gc> brandi der Sdmcidcn wird die Klinge volt losgenutzL FOrdiesen Zwedctngen on-sere Klingen Merkzthlen. Baumwollspinnerei u. Weberei Neumarktl Ed. Glanzmann & And. Gassner Spinnerci, Wcbcrei, Garnfdrbcrei u. Bleiche, Stuckbleiche und Appretur .. тлУ, Џ^'-- ■ KMETIJSKA Z ADRU GA POLJEDELSKI STROJI UMETNA GNOJILA APNO ZA GNOJENJE KRMILA • SEMENA SEMENSKI KROMPIR Krainburg, leak Wir b«i Domsdial«, Stain VseU Cfudi м lo more. Гакој (iosde isc.hi sc zanimajo za 1ш ponndbe ali ршпјс. Oglašaile vKarawankenBole! Splačase! Oglas* sprejemata do ponedeljka In irede; NS.-Cauverlag Karnlen, Klagenluri, Bismarckring 13 in NS."Gauverlag Karnlen, Zweigverlag Krainburg, Veldeserstr. 6 'Jiaufh aus Spczerei, Manufaktur, Galaiiterie» Sdiuhwaren Gesdiirr, Papier» Budihandlung ШТ1НAM WIE1BEM иТТАИ KAFFEE ERSATZ Fabrik C. Wengcr, Klagenfurt SflT 35 JAHREN (11Ш.ИШМ.ШКЕ Ot/ULKHMIDCUl SENF Fabrik C. Wenger, Klagenfurt čitkLi'^tajtSUJXti<-k V.MiJDITSCH KRAINBURG Sett Ober 40 Johren 4ei Wahi<* zeidten fOr vnsere wittemchaft-lid) erprobten und In oiler Welt praktbch bcwShrten Frflparete CliiiMMi0lffalN*ifc AktitRiMtlitrtiift Niakarg lltt rcpariam Hetrenhcnidinl Eji^^yocei VAMtkU Џ^с UeJc^iMett kl&sckc! Saruberkeit iai < anziehand und hebt die Lebensfreuda, darum nlltaat dl# Qalagcnhalt ausi — NSliare Aufkltirungen erleilan die Annahma-itailen, die hier angegeben mind. PopraTljamo moško perilo! Prihranite si pike z na novo popravljenim perilom. — Ličnost privlači in dvigne veselje do življenja, zato izrabite to priliko! Podrobnejša pojasnila Vam.da vsaka tu označena sprejemna tvrdka. Jtnnaškmesteite bei fot^enden MaufMeuten: Krainbiirg: Assling: Đomscliale: . Lflak a. d. Zaier: Lees bei Veldes: Littai a. d. Sawe; Nemnarktl: Pravali: Radniannsdorf: Schwarzeubach: Stdu: St. Veit Sawe: Unt«rdrauburg: Franjs Crobath, Rep.-Betr. Koscliatgasse 1 Alois Brinovez, Bauoigarten 7 Kari Roinik Josef Turschitsch Martin Sawnik Andreas Jeglitsch Alois Zehrer Deiitsches Kaufhans Franz Egger Ernst Glantschnig Franz Grilz Ferdinand Ischulk K. Skala J. B. Rosmann Alois Bemitz IFIRAWZ CIROIBAVTIH Griindung; 1885 Fernruf; 216 IKH. DR. FKIEDRICn CROBATH Hrain^ufgf ć^er^rain Reparatturb«trieb von Herremvasche fur die Ostmark Drahtanschrift: W&schefabrikation — Konfektion— Lohnarbelt Crobath Krainburg MANIIF4KTIJR w MODE ШЖП ART ^ GROSSHANDEL Leitung und VerkaufsbUro: Eingang (Vhod) Jahngasee Aohtung ! Verkauf der WivHche und Manufaktur gebt gegen Pimktscheck normal, ongeachtet der Verordnung fUr den Einzelhandel wie bisher wdter. Pozor I Perilo in manufaktura se prodajata proti pikam normalno ne glede na odredbo za trgovine kot doslej. % Strsn 9. — Sfer. 64. KABAWAWKSy BOTE Pohota. 14. 1943« £i€htspiele Allgemeine filmireuhand 6.m.bJL>Zweigst«lleViMM Assiing 13. vni. van 19 Uhr 14. Vm. um 16 imd 19 Uhr 15. vm. um 14 30, 17 imd 1в Uhr 16. vm. um 19 Uhr Die groBe Nuimner FUr Jugendllche sugelaesenf 17. vm. lun 19 Uhr 18. vm. um 19 Uhr 19. vm. um 19 Uhr Alamuitufe 5 FUr Jugendllche nlcht zugelaaeen! Domschate 14. vm. um 19.30 Uhr 15. vm. um 17 und 19 30 Uhr Eva FUr Jugendllche zugelasseal 18. vm. um 19 30 Uhr Es flUstert die Liebe Jugendltche unter 14 Jahren nlcht zugelusen! Krainburg 13. vm. шп 19 Uhr 14. vm. um 16.30 und 19 Uhr 15. vm. um 16.30und 19 Uhr 16. vm. um 19 Uhr Die Nacht in Venedig Jugendllche unter 14 Jahren nicht zugel&isea! 17. vm. um 19 Uhr 16. vm. um 16.30 .und 19 Uhr 19. vm. um 19 Uhr Gastspiel im Paradies Jugendllche unter 14 Jahren nlcht zugelaesen! Laah 14. vm. um 1915 Uhr 15. vm. ttal 16 30 und 19.15 Uhr 16. vm. um 19.15 Uhr Die Landstreicher FUr Jugendllche nlcht zugelassen! 17. vm. ШП 1915 Uhr 18. vm. um 19.15 Uhr 19 vm. um 1916 Uhr Hoffmanns Erz&hlangen PUr Jugendllche zugelaseeni LHtal 14. vm. um 19 Uhr 15. vm. um 15 30 und Ifl Uhr Llebesgeschichten FUr Jugendllcht nlcht nigelaseen! 18. vm. um 19 ХЉг 19- vm. um 19 Uhr Dae Fr&ulein von Barnhelm FUr Jugendllche nlcht zugelaisea! Miess 14. vm. um 20 Uhr 15. vm. ШП 16 und 30 Uhr Die 3 Codonae FUr Jugendllche nlcht zugelaasen! Neumarhtl IS. vm um 19 Uhr 14. vm. um 19 Uhr la. vm um 11, 1630 ub4 1# lAr 16. vm ШП 19 Uhr Bembrandt rur Jugendllche nlcht mifclusen! 18. vm. um » 1Жг 19. vm. um 19 Uhr Wir tanzen шп die Welt FUr Jugendllche zugeluaen! ' Rađmannsđorf 14. vm. um 19.15 Uhr 18. vm. um 16 und 19.15 Uhr D«s groBe Spiel FUr Jugendllche eugelaeien! Mittwoch, 18. vm Donneratag, 19. Vm. Der fliebente Junge FUr Jugendllche nlcht zugclaaaen! Schtvarzenbach 14. vm. um 20 Uhr 15 vm um 16 und 30 Uhr Der Favorit der Kaiserin FUr Jugendllche zugelassen! stein 14. vm. um 18 und 20 30 Uhr 15. Vni. um 15 30, 18 und 30.30 Uhr 16. VIII. um 20 30 Uhr Front-Theater FUr JugendJlche zugelaasen! 18. VUI. um 20 Uhr 19. VUI. um 20 Uhr Die goldene Maeke FUr Jugendllche nlcht zugelasien! St. Veit 14 VIII. um 20 Uhr 15. VIII. um 14, 17 und 20 Uhr Frasquita FUr Jugendllche nlcht zugelassen! Veldes 13. vm. um 19.15 Uhr 14. Vin. um 16.45 und 19.15 Uhr 15. Vni. um 14.30, 16 45 und 1916 Uhi 16. vm um 1915 Uhr LiebeskomSdie FUr Jugendllche nlcht zugelassen! 17. Vni. um 19.15 Uhr 18. VrU. um 19.15 Uhr 19. Vni. um 1915 Uhr FortHetxung folgt FUr Jugendllche nlcht zugelasien! Wart 14. vm. um 16 und 16 30 Uhr 15 vm. um 16 und 18 30 Uhr Die Fahrt ins Leben Jugendllche unter 14 J&hren nicht zugelaasen Wocheiner Tat 14. Vin. um 13 30 und 1» Uhr 15. vm um 15 30 Uhr Eva FUr Jugendlich« zugelaseen! Zn J«d«m FIlm dJe Dentvche Wochentchau! SCHUHFABRIKS- UND VERTRIEBSGESELLSCHAFT m.b.H. INIEUNAIPIMTI EICENE VERKAUFSTELLEN IN, NEUMARKTL, ASSLING, RADMANNSDORF, VELDES, CILLi, MARBURG ftntlldrar Somitagsilleiist Krainburg: Sonnt&g, 16 August 1948: Dr- Jo*ef Beechek, Kraln-bui^, Veldeeer StraBe Nr M Telefon 153. A'lnren* FerlaB In LfM bel Veldeg let vom 12. bi« 24. AuffiMt beurlaubt und ordlniert nicht. DMitJst Vlnwnj! Ferian v Leee pri Veldee od 12. do 24 avgueta ne ordinlra. Mi\i] o 01^3 I SInžbg dobi Pletiljo in va-jenko sprejme »Stridcerei v**; Pretnar", Neu- 863-1 Vajene« in jenko za torbar-l^nVrW' 5ko _ obrt takoj sprejmem. Jo-hann Jakopin, Taschner, Krainburg. 859-1 OpuMiene tovarne Uporabne stroje kupi KtRT FRICK KiaKenInrt Saimstralie Fernruf 1486 sprejmem takoj 1 „kapenmadier-ja" in enega po možnika, ki zna delati uniforme. Anton Schorn, Uniformschnei-der und Kappen-macher, Krainburg! 867-1 Išče v malem Globok, dobro ohranjen otro-Ski voziček kupim. Maria An-der, Krainburg. Sawc Vorstadt iSt. 42. 890-7 Hčem malo o-premljeno sobico v Krainbur-gu. Ponudbe na K B. Krbg. pod „Samostojen" It. 886-4. Prodam Friierskega vajenca takoj sprejmem. Vsa oskrba v hiSL Sawerl Emil, Friserskl sslon, St. Veit an derjProdam triton Sawe 16. Ilic se za nakup; nekaj vagonov smrekovega, jelkovega, borovega lesa, 19, ^ in se mm, 8 do П cm, pararetao ali konično, iz iage ali trgovine v ____Wseb kaKovostnih Prodam eno jrazredih. Visoka stensko, dobro-•'OPOJ« nujnosti, idočo in enoiPo""dbeoa Ham žepno Holz srebrno žepno i" nuit moSko uro. Na-eroBhandel, Kla slov pri K. B.,eenlurt, Vaiker-Krainburg. Imarkter StraBe. 891-uB*hniiberseizung 1083-7 2enltve 884-1 MEbOPHARM Arznei mitt«! sind treue Helfer Ihrer Gesundheiti Medopharm-Afznelmitl^i (Ind nur In Apothaken •rhaltitd). MEDOPHARM Pharmozeutlsche Pfčparote G*se4»Hioft m.b H MundienS Vajenca(ko) tn trg. pomočnico sprejme takoj Schuhhaus, Fr. LichtI, Krainburg. 888-1 Gospodinja, ki se razume na kuhanje in dru-a gosporotzdem mol •in« Arb«itttdiramm« hol«n,dQnn gl«idi ein Wundpflaslar ouflegen. 1 r'aunialMas t Carl Blank, V«rbandpflait*r(abrili •oiMi/Rh. Menlam skjo harmoniko za 520 RM. Naslov pri K. B., 2атепјат nove Krainburg. semiš čevlje, ru-875-6: mene, s srednjo -!peto, usnjati pod- Dva gugalna ko-;Pl»t' 38, za nj» prodam ali^enake velikosti zamenjam za tri-jz nizko peto ali cikel. Naslov pri'za Bezugschein. K. Bote., Kram-jDopise na K. B., burg pod Stev.jKrainburg pod 8^7-6 na razpO",806-16. lago. • • I——-—:- Dekle z diežele, delavka, stara 2П let, želi v rvrho ženitve spoznati sebi primernega fanta. Le resn« ponudbe na K. B., Krainburg fiod „Novo živ-jenje" 876-31. Gospod $ trajno sIuŽDO in lepo eksistenco iiie prijateljice radi eventuelne ženitve. Starost pod 30 let. Dopise na K. B., Krainburg pod „Korajža velja" _ Ločenec, posestnik in oertnik, sprejme služkinjo kot gospodinjo, ki bo poltena in dobra gospodinja. Ze-nitev ni izključena. Dopise na K. Bote, Krainburg pod „Značaj 892-21" Vajenca, močnega, najraje z dežele, sprejme Seunik Julius Mechaniker Wart-Krainburg. 872-1 Blagajne, pred ognjem m vlomom, omare za spise in knjige; Hans Wernig Klagenfurt Hei dricnstralie 3'^. 8BU3-t> --Zamenjam dobro varnei®^'"*"]®"® ročno slamoreznico, 12-colsko, za dobro moško ali žensko kolo. Helena Schakel, Wart 256, Krainburg. 873-15 Kupim Kupim dobro ohranjeno kosilnico. Ponudbe na K. B., Krainburg, pod 669-7. Pridno prodajalko, zmožno nemKine sprejme takoj Deut-sdies Kaufhaus v Neumarktl. 44Г^-1 Kupim nujno br zoparilnik ali zamenjam zanj mo iko kolo, krožni plctilni stroj ali foto aparat, Ro-denstock 10x15. Ponudbe na K B., Krainburg, pod 5t. 878-7. Fabrik C. Weneer, Kiasenfurt Otroško enoton-sko harmoniko dam za globok otroški voziček! Razlika se izravna po dogovoru. Swolschak R., Falkendorf 46. („Svinjaki"). «*88-15 l^qublfeno v bližini kopališča „To:" v HI g. Kreuz izgubljena dekliška rdeča jopica z všitimi rožicami. Pošten najditelj naj jopico proti Izgradi odda na K. B., Krainburg. 886-22 Dopisi Marija! Videl sem Tvoj pogled in Tvoje oči so bile žalostne. Zakaj trpiS? Pridi, če bo* prosta, pričakujem Te. Ako ne more!, mi piši! Spominjaj se srečnih dni. 877.20 Siva damska jopica, releno ob-sita, pozabljena na vozičku od V. M. A., Lai-bacher Strafte de mostu v Krain-burgu, se dobi pri K. B. Krain-Durg 8iM-2i4 Siv« pUt«na volnena ženska jopica, izgubljena i. avg. na cesti St. Veit'Sawe do Zwischenwatsern naj se blagovoli proti nagradi oddati na: Mici Mrzlikar, Apo-theke Oblak, St. Veit/Sawe ali na Johanna Kogou-schek, Preska 1, odnosno javi naslov najditelja. 896-38 ANION JESCHE SAolicrzcatfiiiil Ncumarkii - Oberkrain Kfirnfnčrisđie Klaficniurf LandeshypofhekenansfaU o« QcittniniDi dcf Bcldisttaacs Gewahrung von Darlehcn gegert gruiidbiichcrliche Sidierstellung fur Ncu-DOIII$A$§€ 3 bauten, Althausbesitz und Landwirtsdiahen - Gewahrung von Genieinde-rerarol 24:#, 24П Darlehen und reichsverbiirgten Darlehcn. Entgegennahmc von Spareinlagen und Kontokorrenteinlagen, Verkauf von IPtandbricfen und Kommunalschuld-sdicinen Haftung des Rcichsgaues Karnten.