K poglavju o možitvi ueiteljic. Na nioi t'izadevni članek v 33. štcvilki se je oglasila samo tovarišica gospa VI. G. Pričakoval sem več odmeva v kroiru tovarišic. RaJitega prihajain bolj pozno z odgo\'orom. To ncpri.ietno zadevo sein razmotriva. zirolj iz stališča na dobrobit solc in na:"evra stanu. To sein izrecno povdarjal. Prišel scm do sklepa. da ic dotična narcJba takratnc dcželne vlade obenia v kvar ako ost.me v voi.iavi taka. kakor ic sedai. Mislim d;i ru ni potrcba navajati ža-ostnih konkr-cti'i!i shičaiev. ki sc bodo muožili vedno bolj. Indi šolskint oblasthn ic žc zrastio to vprašanje čez elavo in so tnoraio ž n.iini pečati. kakor znano. A s takimj nasveti. kakor '.ja ie dal višii solski svet. da nai tiplivaio strokovnc i>rganizacijc pred ncpremišljenim sklepanjem zakonov. nc badc prav nič pomatrano. Za mcne. tovarisico M. G. in za nas vse. je to vprašan.ic že rešeno. Stanovska organi/aciia nima pri ten: prav nobcnc bcse¦Je. še niani moči. pravice pa sploh iirav nij. 1\\ bi bil k večjeimi na inestn pri.iatcMski nasvct: pa še ta je nepotreben. ker liirbezen ni samo slei^a. ampak prav pot:'.sto tiuli urluha. Gospa M. O. je niotrila ntoia izva.iania z popolnoma drucrejia vidika. Pri nje.i ni bil nierodajen v prvi vrsti dobtobit šole in našcga stanti, arnpak draginjskc doikladc in n.iili skrajšanie z državnhui lvistavlicnci poročenim učitel.iicam. To ie L.a -poirl.ivie popolnoma zase. ki niina direktnc zvcze s tem vprašanteni. Kadar bodo norm.ilnc razmerc in bodc uradništvo prcieinalo samo plačo. ne pa tudi draginiskili podpor. potcm ipak odpade  ta vzrok. aki> sc že nrcic ne poravna krivlra. ki sc trodi poročenint učitcliicani. .laz si nc želiiTi uvedbe cclibata. kak..-r mc ic razumcla gospa'M. O. Sai pravlii1 izrecno.da kakor ni bilo nrcie prav. ko ie bil iiveden strogi celijbat In se ni dala ueneliicain naiencstavneiša človeška pra\'ica. tako ni seda.i i>rav. da siiio skočili iz enetra ekstrcnta v drue.es:a. Možitve ne jiktc nrepovedati nobena oblast in ie tudi n-.1 bode. Pač pa ima vsaka oblast ne samo pravico. anipak tudi dolžnost. da izloči lindi. ki ngroža.io redno noslovanje kakc itistitiici.ie in vsled katerili trpi cela kafe..orija. Ravno vsled tega nai bi sc našhi srednia pot ki nai bi obvarovala naše tovarišice nrcd nenreniišlienini in stanu nepriinerniiii sklepan.icm zakonov. )az mislini. da bi s. vsled te<ra število zakonov bore malo zmanišalo ker bi oblast pri ¦presoian.iu ne nastopala ozkosrčno. Katera tovarišica pa na vsak način hoče skicniti stanu neprimeren. šoli in stanovskeniu uarled-u kvarliiv zakon. tista ra nai dobi nrimenio visoko odoravnino. O dopustih. ki so omoženim učiteljicam notrebni. ni v celem mojern članku niri besedicc. KaAo ic prišla do tega. da se iaz nekako boiim dopustov in in_ hoče stignmtizirati za tako krutega. da bi že učiteliicam-materr. n nc privosčil dopustov. mi ic docela neumcvno. —¦ Sicer pa imaio tudi doo-nsti žalostno zvezo z draginjskimi dokladami v na.in.vei-.ein času. Kompoljski. Opomba: Vprašanje možitve državnili uradnic in vprašanje že poročenih dr/avnili uradnic ie vsebovano \ službeni liragmatiki ki bo veljala za vse državno iradništvo. Vsaka nadalina debata o tein ie brezplodna. ker se je žc vsestransko (i-!iravnavalo to zadevo in nam iemlie le zeio dragocen in tesno odmerien prostor v listn. Prosinio torei. ne takih polemik in potrplien.ia. da dobimo končno izdelani naort službene nraematike v roke. Tant botno skušaii udeistviti materiialnc in pravne naše zahteve. Kratke in stvarne r .zprave k nosani.znmi točkam službene 1-rat.rnatike in šolskega zakona nai bo naš smoter za bližnio bodočnost in tetnii nai sliiži v prvi vrsti »Učit. Tovaris«. U r e d n i š t v o.