Pridobilne in gospodarstvene zadruge na Avstrijskem. Malo tedaov pred Duaajakim ,,krahom" leta 1873. dobila je postava o pridobilaih in gospodarstvenih zadrugah ali društvih, naiareč 9. aprila 1873., aajvišje potrjenje. Postava je atara že 10 let in gotovo je potrebao, da se pogleda na delovaaje teh zadrug in njih razširjenje. Prvo štatistiko o pridobilnih in gospodarstevaih društvih aestavil je H. Ziller, ki je pred kratkim izšla. Ta štatistika je prvo delo te vrste in obsega celo poročilo o zadrugab. prav natanko in številke so tako zanimljive, da je želeti, da bi se apisovatelj kmalu zopet tega trudapolnega dela poprijel, ker iz vkupnega delovaaja zadrug je razvidno, se li v amislu zadružne postave na korist ljudstva zadruge širijo in če ljudstvo sploh razvidi korist zadražaega delovanja. Sledeči podatki, katere sem povzel večinoma iz zgoraj omenjene Zillerjeve štatistike, obsegajo stanje koacem leta 1881., torej le 7'/a letao delovaaje. Koacem leta 1881. bilo je v Cislitvaniji na podlagi zadružne po8tave od leta. 1873. registrovaaih 1198 zadrug; od teb jih je imela Česka 384, Moravska 331. Galicija 155, SpodajeAvstrijaka 147, Štajerska 45, Šleska ii4, Tirolska 27, Goraje-Avatrijska 21 ia 54 drage dežele. Razea teh je še 317 neregistrovanih zadrug, ki so prav za prav društva, katera so ae ustanovila aa podlagi društvene postave od leta 1852. ia katera se še neao dala registrovati po aovej postavi. Iz mej teh 317 društev je 156 posojilnic, 100 konaumaib, 50 poljedelskih iav saiao 2 obrtaijski društvi. Teh društev je aa Ceskem 128, aa Moravskem T>5, na Tirolskem 51, ostaaek po drugih deželah. Izraej 1198 regiatrovanih zadrug jih je 572 z neoaiojenim jamatvom. Mej tomi 1198 zadrugaaii je 973 poaojilnic, i 35 koiisumnib društev, 39 obrtnib, 10 trgoviaskib zadrag, ostalib 41 zadrug se peča z razaovrstnimi podjetji, kakor s stavbami, suroviaami, zavarovaBJem itd. Iz teh številk je razvidno, da se peča 81% z deaarnim prometom in le mali del vseh zadrag jih ima obrtaija, tako da sniem reči, da so aiali obrtaiki dozdaj prezirali korist zadrug. Poglejmo si s prvega aamo posojilnice. Koaceia leta 1881. bilo je vseh 1129 (973 registrvovanih, 156 ^neregistrovaaih). Po deželab se tako delč: Česka 425, Moravaka 304, Galicija 140, Spodnje - Avstrijska 128, Šleska 33, Štajerska 32, Zgornje - Avstrijaka 16, Koroška 13, Primorska 9, Bulrovina 9, Tirolska 8, Kraajska 7, Dalmacija 3 in Solnograška 2. Posojilaice so torej jako različao razdeljene aa posamezae dežele ia participirate Ceska ia Moravska s 65°/0 vseh posojilaic. Zaaimljivo je tudi, kako se dele v teh dveh deželah zadruge z ozirom aa aarod; pri katerih je merodajao jezikovao poslovanje. Na Českem je aamreč 245 českih ia 180 aernških, aa Moravskem pa 214 českih ia samo 90 aemških posojilaic. Ziller-jeva štatistika ae poroča žalibože o delovaaji vseh posojilaic, ampak le od 726 izmej 1129, torej ai v nasledajih številkab izražea ves promet. Vseh zadružaikov imajo čeake zadruge, s povprek 693, potem Galicija s 588. Stajerske zadruge imajo povprek 195, Kraajska pa 137 udov. Skoro polovica zadrug daje tadi aeudom posojila itd. ia morajo zaradi tega veliko večji davek plačevati. Kakor račuai teh 726 društva kažejo, je bilo leta 1881. izposojeaih okroglih 172 milijoaov gld.; koaec vleta 1883. = 134 milijoaov gld. Od tega je Ceska sama izposodila 67 milijoaov (aemške 23 milij., česke pa 44 milij.). Torej je česka sama izposodila več aego tretjino vseh zadrug. Jako malo so pa vse štajerske posijilaice izposodile, aamrec samo 1*7 milij. (Koaec prih.)