PRIKAZI IN OCENE Kurt Flasch, Nikolaus von Kues, Geschichte einer Entwicklung. Vorlesungen zur Einführung in seine Philosophie Vittorio Klostermann, Frankfurt/M. 1998, 679 str. Začnimo - tako kot se spodobi za vsak pravi začetek - na koncu. V zadnjem delu Nikolaja Kuzanskega De apice theori- ae, kar bi lahko prevedli kot Vrh(unec) teo- rije ali Najvišja stopnja uvida, ki g a j e na- pisal na veliko noč leta 1464, torej štiri mesece pred svojo smrtjo, m u Peter, Ku- zančev sogovornik v dialogu, pravi, d a j e na jbrž odkril neka j velikega (quasi mag- ni aliqid invenisses), in ga sprašuje, kaj na- tanko j e tisto novo, kar j e odkri l (quid id novi est). »Že sama ta samoinscenacija,« pravi Kurt Flasch, »opravičuje moj po- skus, napisati zgodovino razvoja Kuzan- čevega mišljenja.« Rezultat tega posku- s a j e njegova doslej najobsežnejša knjiga Nikolaj Kuzanski, zgodba nekega razvoja, v kateri na 679 s t raneh rekonst rui ra razvoj Kuzančeve filozofije, kot s e j e artikuliral v r a zponu od njegovih prvih Sermones iz leta 1430 (prvi Sermoje mogoče nastal že leta 1428) do zadnjega, pre j omenjene- ga dialoga De apice theoriae iz leta 1464. Pri členitvi miselnega razvoja Niko- laja Kuzanskega se Flasch prvenstveno op i ra na Kuzančevo samorazumevanje l a s tne f i lozofske po t i , saj n a j bi se ta »poudar j eno zavedal svojega nenehnega napredovan ja« , pri č e m e r »napredka« ni razumel v »tistem splošnem pomenu , d a j e mogoče vse vedno napisati še bo- lje«, temveč »kot k o n k r e t n o izboljšavo svoje vsakokratne filozofske pozicije«. To Kuzančevo samorazumevanje pa Flasch u temel j i oz i roma verificira s sicer selek- tivno, a reprezentat ivno analizo vseh bis- tvenih Kuzančevih filozofskih besedil. V prvem o b d o b j u j e Kuzanski, po svojem lastnem razumevanju iz De apice theoriae, pri iskanju bistva, kajstva stvari, »že pred mnogimi leti« prišel do ugotovitve, da ga j e t r eba iskati »nad vsako spoznavno zmožnostjo« (ultra ornnem potentiam cog- noscitivam) in »pred vsako raznolikostjo in nasprotjem« (ante omnem varietatem et oppositionem). Cesar v tem o b d o b j u ni opazil, j e dejstvo, d a j e »kajstvo«, to j e bis- tvo, bistvo vsega bivajočega. V prvem ob- dobju, ki ga sedaj kritizira, j e mislil, da j e »bistvo stvari skrito, [in] zelo daleč. Takrat naj bi spregledal, d a j e [bistvo] v stvareh, i n j e torej blizu.« Šele kasneje je Kuzanski, tako kot sedaj r a z u m e sam sebe, spregledal in uvidel, da se to ved- no in od vseh iskano bistvo vsega bivajo- čega kaže, d a j e po svojem lastnem bistvu nekaj, kar se-kaže, da njegova samo-kaz- nost (Sich-Zeigen) ni zgolj privid, ampak j e nu jno subsistenca vsega obstoječega. Prej sem verjel, pravi Kuzanski v De api- ce theoriae, d a j e resn ico bol je iskati v temi, toda resnica ima veliko moč in v njej zelo sveti »posse ipsum«; resnica kri- či na ulicah; z veliko gotovostjo se kaže, da j o j e mogoče najti vsepovsod: »Veri- tas quan to clarior tanto facilior. Puta- b a m ego a l iquando ipsam in obscuro melius reperiri. Magnae potetiae Veritas est, in qua posse ipsum valde lucet. Cla- mitat enim in plateis, sicut in libello De idiota legisti. Valde certe se und ique re- per tu ostendit.« S tem ko Kuzanski omeni spis Idio- ta de mente, ki ga j e napisal leta 1450, tudi nekako zameji konec svojega prvega ob- dobja, prvo stopnjo, ko j e resnico iskal 165 Prikazi in ocene v temi (po Flaschu gre pri tem za filozo- fijo iz De docta ignorantia). Drugo stop- njo, drugo obdobje, ko se resnica kaže in kriči na trgih, je mogoče na podlagi omembe knjige De mente postaviti v 50. leta. Kuzanski pa v De apice theoriae tema dvema obdobjema ali stopnjama doda še tretjo, ki jo zaznamuje Filozofija čistega posse in jo zamejuje spis Depossest (ravno glede tega ima sedaj, v De apice theoriae, povedati nekaj bistveno novega). Na podlagi tega Kuzančevega samorazume- vanja razdeli K Flasch razvoj njegovega mišljenja na pet stopenj: 1. neuravnotežena razmišljenost prvih Sermones (1430D32); 2. prva sistematizacija leta 1440 v De docta ignorantia. Za to j e značilno pr- venstvo teme in težavnosti. Obstaja pre- vlada transcendence, ki paje razumljena na specifično Kuzančev način kot razpo- stavljena pred vsako nasprotnostjo, toda tu še vedno kot nekaj, kar je »pred«, kar »predhodi« vsakemu človeškemu načinu spoznavanja; 3. nova filozofska orientacija v De coniecturis. Natančnejša razmejitev med razumom (ratio) in umom (intellectus); 4. božja enost je bistveno neka samo-kaznost (ein Sich-Zeigen), zato se njegovo mišljenje usmeri k vidnemu sve- tu. Kuzanski se zanima za umetnost, teh- niko in vsakdanje življenje, medicino in za raziskovanje narave. V filozofiji iz leta 1450, katere protagonist je laik (idiota), gre za to, da Kuzanski, drugače kot uni- verzitetna filozofija, napravi stvari vidne; 5. radikalno zmanjšanje predpo- stavk v filozofiji čistega possev zadnji stop- nji zadnje poenostavitve iz leta 1464. To členitev razume Flasch najprej seveda zgolj kot delovno hipotezo, ki pa jo v knjigi kasneje potrdi z analizo bese- dil, mogoče malce niansira in s tem mo- dificira, a obenem tudi poglobi. Tako začne analizo z prvim besedilom, ki gaje Kuzanski pripravil za objavo, to je s Ser- mo 1 (nastal leta 1430 ali celo za božič leta 1428) in ne s knjigo De docta ignoran- tia (1440), ki se običajno jemlje kot te- melj vseh nadaljnjih eksplikacij. Vendar pa opozarja, daje Kuzanski že leta 1425 napisal neko besedilo o astrološko ra- zumljeni zgodovini sveta, tako daje tudi Sermo 1 že produkt nekega prejšnjega mišljenja. Isto velja seveda tudi za vse os- tale »ločnice«: kakor izvira »začetek« iz mnogih virov, tako so tudi ostale ločni- ce, ki smojih navedli zgoraj, »gibljiv kon- glomerat različnih elementov«. Mogoče je v Flaschevi knjigi še bolj kot ta členitev filozofskega razvoja Niko- laja Kuzanskega na različna obdobja, na različne stopnje, zanimiva in osvežujoča njegova metoda, ali rečeno drugače, nje- govo pojmovanje tega, kaj vse mora upo- števati zgodovinar filozofije, ko piše o neki pretekli filozofiji. Omenjeno členi- tev Flasch namreč zariše znotraj kom- pleksa vprašanj, ki sijih zastavi ob ima- nentni analizi filozofskih besedil. Zanimajo ga viri, ki so vplivali na Kuzan- skega (ti so zelo različni in v različnih ob- dobjih jih Kuzanski tudi različno vredno- ti in na različne načine inkorporira v gibanje lastne misli), a vendar ne v tolik- šni meri, da bi pozabil na svoj primarni interes, to je notranjo gibljivost Kuzan- čeve misli. Pri tem ga zanima, kateri mo- tivi so vspodbudili premene v njegovi fi- lozofiji, kateri so bili tisti poglavitni filozofski in nefilozofski izzivi, na katere je filozofsko odgovarjal Kuzanski in ka- tere nove vspodbude so zahtevale nove formulacije. Tako ne zanemarja dejstva, da novi dosežki in novo odkrita besedi- la (novi prevodi, na novo dostopni roko- pisi itd.) vodijo k novim vprašanjem in tudi novim literarnim oblikam; daje v fi- lozofiji movens »razvoja« iskanje konsek- 166 Prikazi in ocene vene in s ta lna revizija las tnih p r e d p o - stavk, ka r pa n e p o m e n i i zg ra jevan ja neke enostavne, vnapre j de te rmin i rane oblike, ki se »živeč razvija«. O b analizi fi- lozofskega besed i l a upoš teva fak t ične okoliščine in k o n t i n g e n t n e dosežke, ki sp remin ja jo tok Kuzančevega mišljenja. Teore t i čne in prakt ične odločitve, ki bi d rugače lahko izpadle iz obravnave, se tako izkažejo kot sokonstitutivni elemen- ti izgradnje filozofije. V tej perspektivi predstavitev filozofije Nikolaja Kuzanske- ga z imanen tno analizo virov za Flascha tudi ne pomeni predstavitve nekega siste- ma, ampak predstavitev "mišljenja v raz- voju", in sicer poti mišljenja, k i j e razvilo številne nove nastavke in zašlo v mnoge slepe ulice. Kot pravi sam, izbira filozofi- j a svoje t e m e glede na po t r ebe časa in ocenju je svoje dosežke glede na kontin- gen tne kriterije neke dobe. Na neki na- čin »reflektira v miš l jenju zgodovinske okoliščine« in j o sodoločajo kontingent- na dejstva, na pr imer dostopnost ali ne- dos topnos t do ločen ih besedil, p redpo- stavke, k i j i h sprejema, terminologija, ki j o ima na razpolago, in interesi n j en ih sprejemnikov. V e n e m stavku j e mogoče Flaschevo vodilo izraziti takole: napraviti viden tako strogo filozofski duetus origi- na lnega mišljenja kot tudi igro naključij, ki se odvija v zgodovinskem pros toru in času, t o j e predstaviti mišljenje, kot se je lahko razvilo med le toma 1430 in 1464. Ta način obravnave, ki pri analizi razvoja n e k e g a f i lozofskega miš l j en ja upošteva tudi povsem kon t ingen tne ele- men te , imenu je Flasch »generična ana- liza«. Kaj na t ančno j e gene t ična analiza (eine genetisehe Analyse), j e seveda lahko j a s n o šele iz »prakse predstavitve filozo- fije Kuzanskega v celotni knjigi«, ne pa iz splošnih »metodoloških razprav«. Ker pa Flasch, »za tiste r ecenzen te [ali po- tencia lne bralce] , ka ter im poklic ali za- ničevanje ne dovoljuje, da bi predelal i knjigo kot celoto«, vseeno vnaprej oriše štiri negativne kriterije »generične ana- lize«, t o j e štiri določitve tega, kaj »gene- tična analiza« ni, j i h tu, kot »provokaci- jo« za b ran je celotne knjige, na kratko obnavljam. 1. Gene t i čna analiza ni izpeljava teoremov iz od kdovekod znanih zgodo- vinskih okoliščin ali »virov«; prekinja pa z nezgodovinsko fantazijo, da naj bi neka pomembna filozofija padla, izgotovljena enkrat za vselej, iz nebes brezčasnosti; 2. ne reducira teorij na biografske okoliščine; seveda pa prekinja z zaniče- vanjem biografije, značilnim za tiste zgo- dovinarje, ki so osredotočeni na zgodo- vino problemov (»Problemhistoriker«)\ 3. sploh ne predpostavlja, da s e j e med letoma 1430 in 1464, t o j e v obdob- j u razvoja mišljenja, ki ga knjiga analizi- ra, pri Kuzanskem tAiespremenilo. Ve, da ni mogoče, da bi se vse spremenilo, in to tudi dejansko pokaže. Zanimajo j o tako stalnice kot novosti; seveda pa prekinja z enostranskim favoriziranjem sicer neiz- podbi tn ih momentov kontinuitete, kar počne t. i. »zgodovina problemov« (»Pro- blemgescichte«); 4. ne j eml je ene razvojne s topnje , četudi bi ta bila zadnja, kot notranje nor- me »razvoja«. »Razvoja« ne in terpret i ra kot teleološko vodenega procesa. Prekinja z insinuaci jo , d a j e f i lozofsko miš l jen je mi rna izgradnja n e k e enkra t za vselej pr idobl jene posesti ali nekje drugje ko- dificirane resnice. Da izjemnih kvalitet te knjige ne bi zreduciral samo na n jen »metodološki« aspekt, naj na koncu omenim še d roben detajl, ki pa izjemno veliko pove o »drz- nosti« oziroma d o m e t u Flascheve teze o razvoju oziroma transformacijah filozof- skega mišljenja Nikolaja Kuzanskega. Da j e to za do ločene in te rp re te (ozi roma 167 Prikazi in ocene kar za določene filozofske »šole«) skoraj »blasfemična« trditev, je očitno iz drob- nega detajla, ki ga omenja tudi K. Flasch sam. Avstrijski uredniki študijske izdaje Filozofsko-teoloških spisov Nikolaja Kuzan- skega (nam je bila dostopna izdaja Niko- laus von Kues, Philosophisch-theologische Schriften, ur. in napisal uvod L. Gabriel, prev. in komentar D. und W. Dupre, štu- dijska in jubilejna izdaja, lat.-nem., zv. I - III, drugi ponatis leta 1964 izšle prve na- klade, Herder, Dunaj 1989) so namreč v nasprotju z rokopisom v besedilu De apice theoriaev stavku, kjer Kuzanski po- jasnjuje, kaj je dojel »že pred mnogimi leti«, v nadaljevanju izpustili non, ker so bili prepričani, da Kuzanski ni spremi- njal svojega mišljenja, z utemeljitvijo, da je Kuzanski od začetka naprej vedno go- voril isto: »Das non ist an dieser Stelle sinnlos, da das Nachfolgende von Cusa- nus von Anfang an immer gesagt ist.« Ce se želite prepričati o nasprotnem, vzemi- te v roke knjigo K Flascha. Matjaž Vesel 168