Stran 505
Kmetijske raznoterosti.
Varstvo vinom. Gosp: poslanec Žičkar je vložil v državni zbornici naslednjo spomenico na državno zbornico: Visoka zbornica! Žalostni položaj štajerskega vinarstva, katerega je povzročala trtna uš, italijanska in ogrska konkurenca, nas sili, da se zlasti sedaj, ko se imajo ponoviti carinske pogodbe, obrnemo na visoko zbornico in navedemo one pogoje štajerskega vinarstva, kateri, ako se jim ne ugodi naše vinarstvo, ta najimenitnejši in od nekdaj najzdatnejši pridelek naše zemlje, prej ali slej gotovo ugonobijo. 1. Zahtevamo zvišanje carine na italijansko grozdje in vino, najmanj na 40 K, kakor je to bilo, predno se je uvedla vinska carinska klavzula. 2. Glede na nizke cene na Francoskem, kjer se vsled bogate trgatve dobra vina 1 ht, po 4 do 5 trenkov prodajajo, ugovarjamo proti vsakemu znižanju sedanje carine na uvažanje francoskih vin. 3. Ogromno uvažanje ogrskih umetnih in naravnih vin, grozdja in drozge, katero bode gotovo od leta do leta bolj napredovalo, se ima preprečiti s tem, da se strogo izvršuje zakon glede živilnih sredstev, in da se uvede primerna carina na uvažanje. Odločno ugovarjamo proti sedanjemu stanju, da je za avstrijske gospodarske pridelke ogrska meja zaprta, do6im se uvažanje ogrskih gospodarskih pridelkov na meji sploh ne nadzoruje. 4 Zahtevamo, da se uvede zakon, po katerem bo velevinotržec in tisti, ki vino v malem prodaja, primoran pri prodaji vina, s katerim trži, imenovati kraj, kjer se je dotično vino pridelalo v smislu predloženega postavnega načrta. 5^. Slednjič zahtevamo, da se prenovljenje po trtni uši ugonobljenih vinogradov kolikor mogoče pospešuje po neobre-stovanem posojilu, in da se ona društva, ki so si postavila namen vinarstvo pospeševati, krepko denarno podpirajo. Od gosp. Leopolda Sorko v Zavrču predloženi načrt zakona ima sledeče besedilo: § 1. Vina pod drugim imenom, kakor pod imenom kraja, v katerem se je pridelalo, prodajati ali točiti je prepovedano. § 2. Vina jednega kraja, ki se mešajo z vinom drugega kraja, se smejo le pod znamko: mešanec in pod resničnim imenom kraja, kjer se je pridelalo, prodajati oziroma točiti. § 3. Vina, ki se prodajajo ali točijo pod imenom neke trsne vrste, morajo biti v resnici od označene trsne vrste, če se potem tako vino zmeša z drugim, se ima to označiti. § 4. V slučajih § 2. in 3. te ima pri pozname-novanju vina-mešanca zmerom ime onega vina na prvo mesto postaviti, ki ima v mešancu večino; ob enem se ima izraziti, v kakšnem sorazmerju so med seboj na tak način mešana vina. § 5. Trgovci z vinom, živili itd., pa tudi gostilničarji 50 dolžni imeti natančne izkaze, v katerih mora biti označen kraj, kjer se je vino pridelalo z resničnim poznamenovanjem vrste vina. § 6. Nadzorovanje nad vinskim prometom izvršuje država po svojih uradnikih s pomočjo v to vrsto spadajočih strokovnjakov. § 7. Zakonske določbe proti istim, ki bi se pregrešili zoper navedene točke itd. Ta peticija se je na predlog g Sadnika, J. Leskošegga in Perka nekoliko spremenila, načrt zakona pa nespremenjen po dolgi debati enoglasno sprejel.
Kako se pošiljajo vinski vzorci ? Naši kmetovalci poznajo še prav malo vinsko trgovino, če mu reče krčmarček, da bi rad poskušal njegovo kapljico, pa mu pribiti naš kmetic, v nadi da bo vino prodal, včasih tudi po štiri in več ur daleč s steklenico vina. Koliko poti in denarja bi si prav mnogokrat prihranil, če bi pošiljal svoje vino po pošti v malih steklenicah kot „vzorec." Malo steklenko napolni se z vinom ter zamaši s čistim zamaškom a vse skupaj se vtakne v leseno škatljico, katera se zabije. Na njo se zapiše naslov ter pristavi še opazko „vzorec" in če treba tudi pošiljavčevo ime. Drugih pismenih oznanil ne sme biti ne zunaj ne v škatljici. Take pošiljatve ne smejo tehtati nad 250 gr (V^ kg) prilepiti je znamko za 10 vinarjev, če pa tehtajo več, vendar ne nad 350 g, 20 vinarjev.                                                 ^
Stran 506.
Da kure po zimi dobro nesejo, jim je treba dovolj toplote in hrane. Skrbeti moraš za dober kurjak, kjer ni premrzlo, po dnevi se pa morajo kure gibati in je dobro, če imajo kaj brskati. Zjutraj in zvečer jim dajaj toplo, mehko hrano, odpadke mesa in masti, koruzo, konopljino zrnje, oves, pšenico itd. Posebno jih je treba zvečer dobro nakrmiti, da se po noči v njih razvija več toplote. Za nošenje jajec je dobro, dajati jim večkrat kaj zelenega, pa tudi pesek, vapno, zasekan čebulj (luk), stolčeno poprovo zrnje, ki se pomeša med kuhano hrano.
Pege od rdečega vina spraviš lahko iz perila. Namoči one dele, na katerih se poznajo rdeče pege, v vroče mleko in pusti, da se močijo kakih 24 ur. Potem se dajo lahko izprati in naposled se dotično perilo splavi v mrzli vodi.
Blato iz jarkov izvozi pred zimo na njivo ali travnik, če ga hočeš rabiti za gnoj. Zima. sneg, dež in vetrovje veliko pomaga, da se blato razkroji, če se izvozi Še-le spomladi, velikokrat škoduje zeliščem, ker je preoster gnoj. Tako blato je najboljše za luk, bob ali fižol.
Mah na travnikih moraš odpraviti. Ta je eden najhujših sovražnikov na travnikih. Če se hitro ne odpravi, izsesa tla in zaduši vse boljše trave in najboljši travnik vniči. Živina pa se ga tudi ne dotakne. S posebno brano za travnike ali pa tudi z navadno, Če si one ne moreš kupiti, prav močno povlači in razdrapaj one dele, kjer se je prijel mah To se zgodi zdaj v pozni jeseni ali pa zgodaj v spomladi. Tudi to pomaga, če pred zimo potrosiš mahovino s peskom do šest centimetrov na debelo. Poleg tega pa moraš tak travnik, kakor hitro mogoče z močnim kompostom dobro pognojiti.
Kako se shranjujejo orehi? Letos je bilo pri nas na Slovenskem precej orehov, vsaj po nekaterih krajih. Ko pa o Božiču gospodinje delajo potico iu jih otroci vesijo na „betlehem," spoznajo, da jih je dosti na nič prišlo. Orehi se ohranijo zdravi in okusni, ako jih deneš v kako posodo, potem pa na nje vliješ vročo, močno osoljeno vodo. Potem se seveda osušijo in celo leto lahko imaš friške orehe.
Ce vinska posoda pušča, spravi nas lahko v največjo zadrego. V sili si moramo znati pomagati in sicer brž. Kako samašiti ? Najbolj navadno mašilo za sode je loj, katerega se poriva med Ijukno. če je razpoka majhna, včasih zadostuje. Če je pa veča, treba pomagati tudi s predivom, katerega se pritisne z nožem v rano. Predivo zagrniti je z .lojenim mazilom. Da se loj rane prime, treba jo je prej dobro 'obrisati. Za velike luknje priporočajo tudi zmes iz loja in voska, kateri zmesi se doda še toliko drobno zmletega marmo-rovega praha. Zmes se lahko pred porabo razstopi ali pa vsaj omehča. Tudi cement neki dobro maši velike rane.